Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 ki-, vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. £>4. V Ljubljani, V soboto 7. marca 1885. Letnik XIII. Kulturno društvo Slovako-Sloveiicev. (Konec.) Konečno nič zoper to nimamo, ako društvo hoče izdajati, čeravno samo ljudske spise v slovenščini. Vendar, zakaj li si ne oskrbi tudi potrebnega kapitala. Kako pride to društvo do tega, da jemlje „Matičine" fonde, in sicer brez povprašanja članov, kteri so te peneze prinašali na altar domoljubja. Vsled potrjenih in toraj postavno veljavnih pravil je „Matica Slovenska" družba ali „jednota milovnikov naroda a života slovenskeho", a ti milovnici, ljubitelji in prijatelji narodovi so darove prinašali v njeno blagajnico, oni imajo v občnem zboru pravico določevati, kaj se ima v slučaji društvenega razpada zgoditi s skupljenim premoženjem. A sedaj ljudje, kterim ni mar za smoter „Matice", sedaj taki ljudje pobirajo s svojimi rokami tuji kapital za namene po-vsema druge, da si mogoče tudi dobre! Ljudje, kteri še prsta niso pripognili za blagor naroda slovenskega, kteri nikdar niso priznavali, da bi mu duhovni razvoj bil potreben, jemljejo v roke težke groše slovenske gorljivosti, a niti z eno besedo ne popitajo darovalcev in zakladateljev, vstanovnikov, da li soglasijo ali privolijo v takšno premembo, kakoršne še svet ni doživel! No, tega še manjka pod solncem, da bi groše jednega društva meni nič tebi nič jemali ter jih dajali drugemu, kjer bi se naj rabili za namene prvemu protivne, nasprotne! Odiranje se je nasvetu že godilo, nasilje biva, ali da bi človeka, ki se braniti ne more, tako sarkastično v lice bili, tega še nismo videli. Mi se ne togotimo v očigled nezaslišanega brez-pravja. Mi le tajimo opravičenost obtožbe; no, tudi v tem slučaji, ko bi nektere bile opravičene, — po-sito, sed non concesso — ostane brezpravje in imenuje so nepostavnim nasiljem: kapitale jednega društva porabljati svojevoljno v prospeh drugemu. „Matico Slovensko" so v resnici založili ljubimci naroda in življenja slovenskega in ko bi voditelji njeni ne ravnali po želji podpornikov zavoda, to bi ti imeli pravico imenovati druge organe, ti milovnici naroda imajo tudi danes pravico do vlastništva svojih kapitalov. Slovaško-slovenski časnik našteva nektera imena narodnih janičarjev in vpraša, da li ti zamorejo povedati, da so oni „milovnici naroda". Ne, oni tega ne povejo, del istih še slovenski ne zna, a nikdo izmed njih se do zdaj ni pobrigal za duhovno povzdignotje ljudstva slovenskega. Sedaj pa so se kar na enkrat postavili na čelo kulturnega društva slovenskega! — Prah v oči! Ti novi „Slovaki" ne priznavajo slovenščini pravico v viših družbinskih krogih, toraj niti v svojih ne. Oni tedaj ne ljubijo jezika slovenskega, oni ga ne potrebujejo za svoje duševno življenje, ker „čer-pajti svoju potechu (tolažbo) z madjarskej Iiteratury", a vendar oni idejo podajat slovensko hrano ljudstvu našemu! Oni zametujejo jezik slovenski, priznavajoč ga kakor potrebno zlo za najuiže sloje, vrste, a razpolagajo z denarjem, kterega so „Matici" dali „m i-lovnici" slovenskega življenja. Kako daleč zaide še brezobzirnost moči, silo!! Udje „Matici" so si s svojimi vlogami pridobili izvestne duhovne in privatne pravice. V pravico te vsedajo ljudje zcela tuji, kteri niso priložili ni vinarja, niso napisali ni jedne vrstice za slovensko ljudstvo. Kakšno li je to društvo? Kaka so mu pravila? Kakšna prava imajo njegovi člani? Kdo je volil predsednika? Kdo ostale odbornike? Kdo jim je odkazal smoter? Ali se menda pri nas že tudi društva kar imenujejo? Kdo jih je tedaj imenoval? — Na vsa ta vprašanja ni odgovora druzega, kakor: Sic volo, sic jubeo, sit pro ratione voluntas! Kdor je jači, ta kvači! Sila še bregove podira. In tako smo skusili novo nasilje pod krinko skrbljivosti za ljudstvo slovensko. Tiho čakamo, dokler padne krinka, naličnica, a novi „Slovaki" morajo priznati: da „bez l;isky (ljubezni) k slovenskemu narodu a životu nemožno starat' sa (starati se, skrbeti) o duchovny vyvin (razvoj) slovenskeho l'udu"; da ta razvoj ne more ostati pri katekizmu, ki uči obdelovati polje in pospeševati rokodelstvo, marveč mora biti vseobčen, visoko segajoč; da so pravi nosilci kulture bili milovniki naroda in življenja slovenskega ti, kterim so nasilno iz rok izdrli sredstva, pripomočke, da bi ž njimi delali brezpravne eksperimente, poskuse. Govor ministra Diuiajevskega v državnem zboru 2. marca 1885. (Dalje.) Stroški silno presegajo dohodke, vlada nič ne štedi itd. Že prav! Mislim, da ga ni pametnega moža, ki bi bil že na to mislil, da bi se stroški velike, krepke, cvetoče in zdrave države sploh kedaj zmanjšali. (Kes je tako! na desni.) Saj tako ni le pri nas! le oglejte si proračune drugih večjih držav. Le mrtvo telo ni nikakega razvoja zmožno. Živa sostava (organizem) države, ki se na vse strani na državne in gmotne koristi razvija, mora imeti večje stroške. Od države se vedno več zahteva, vedno večje naloge se ji stavijo, kedar pa ona zahteva po večjih dohodkih, tedaj zaslišijo se tožbe. Sicer pa v Avstriji tudi še nismo tako na slabem, kakor po nekterih krajih o tem govore. Primerimo le leto 1880 z letnim proračunom za 1885. Leta 1880 pokazalo se je deficita 27 milijonov, za letos kaže se ga le še 15 milijonov, smo toraj že za 12 milijonov na boljšem. Finančni minister na to razpravlja še razne dohodke in stroške, omenja raznih posojil in kako so se porabila ter tudi za letos, pravi, če bo treba, se bo napravilo posojilo za 8 milijonov papirne rente in finančni del svojega govora dokončavši pravi: „Ako med drugim s finančnimi opazkami zmešamo politične, ki se vse tjekaj stekajo, da sedanja vlada že ni prav za nobeno rabo več (Veselost na desni.), če tudi se pri teh opazkah desničarska večina ne more pritožiti, da bi levica ne mislila pridno na njo, si moram vendar dovoliti kratek skok od LISTEK. „Slavia italiana" in njen bližnji pa daljni smoter. (Dalje.) Dalje se pritožuje g. P., da pri sodniji v Čev-dadu, ktera ima pod seboj večino Slovencev, no najde stalnega tolmača, in če ga hoče imeti, ga mora plačati iz svojega žepa, in nedavno se jo žugalo celo z ječo, kdor se ni znal izraziti v italijanščini. (Pač hujše jo to, kakor na Turškem!) Tudi se je nekemu kraljevemu komisarju dozdevala dolžnost, ter je menil, da jo že to „casus belli", — ter jo vprašal isto ministerstvo, kako se ima ravnati zastran tega, ker se rabijo v (slov.) okraju slovenski katehizmi. Res da se imajo ti ošabni prestopki pripisovati posameznim vladnim osebam, in da ni uslišala „očetovska vlada" istega sporočila, brž ko jo ob enem zvedela, da se tudi v cerkvah pridga v slovenščini; ali jaz imam to za potrebno stalno pravilo, da so taki čini več no ponavljajo, v kterih slučajih se bo imel Slovenec, bati, da prido čas (ko bi že zdaj ne bil!), ko bo se zanj ponavljalo žuganje, ktero jo izrekel Bog nekdaj izraelskemu ljudstvu: „Pripeljal bo Gospod nad te ljudstvo,.....čegar jezika ne moreš razumeti". (V. Mojz. bukve, XXVIII, 49 v.) In kar je še hujše, nezadovoljnost se že javno (vsled tih žalostnih dogodb) izraža od pesnika*) teh naših hribov v naslednji pesni, v „kranjskem narečji", ktero je razglasil časnik „Soča" v Gorici dne 24. maja 1871. Slovenija in njena hčerka na Beneškem. Kaj jočeš se ti krasotica? Kaj v klavcrnih misliš živiš? Si tudi ti moja hčerica, Mi vedno pri srcu stojiš. Glej! tvojo sestrico na Dravi, Na Soči, na Savi si že Pripravljajo 16vor, da v slavi Veselo vse ovenčajo me. Ali I mamica draga in mila i Okove in žulje poglej *) Ta nepodpisani pesnik je nek beneški duhoven blezo menda istega enakega primka z g. pisateljem, in ako je pesnik res opazovalec zgod in nezgod naroda svojega in njegov prerok in učenik, potem jo on zares prav živo opisal v tej pesni zatiranje jezika beneških Slovencov, pa tudi nado na rešitev. Pis. Ki nosim, in bom jih nosila, Jaz v svojem domovju vselej. Jaz nisem ne v vradu, no v šoli, Da ravno tii od vekov živim; Ko tujka beračim okoli, Le v Cerkvi zavetje dobim. Ne poznam veselja, radosti, Le solza mi solzo podi, Po bledem obličji, do kosti Me laška pijavka mori. K'dar dajo lovorske vezila Ti hčerke v preslavni spomin, Jaz bom milotinko glasila Tod verbo, potem pa ? ... pogin! In mamka, na mojo gomilo, To prosim, položi na njo Cipresovo tužno vezilo, In kani iz očesa solzo!t — Ne misli tak' hčerka slovenska, Ne obupaj na lastni prihod: Naj pride še sila peklenska, Ne uniči slovenski zarod! V tej če tudi ne dovršeni pesni izraža ta za zatirani svoj narod blagočuteči pesnik svoje bolečine na tak način, da bi se dalo veliko o tem pisati. Ima nek še več domoljubnih pesni zloženih, kterih ena velja tudi slovenskim dekletam ter jih vžiga suhoparnih številk k očitanjem in napadom, da jih po slabili svojih močeh osvetlim. Pred vsem morem reči, da se vselej ob budgetni debati — ktere — povem Vam, — tukaj ne poslušam na svoje razveseljevale— spominjam se na lepo poezijo: „V neko dolino pride vsako leto k nekemu pastirju silno lepa in čudovita deklica s cvetjem in s sadeži za staro in mlado in vsak svoj delež dobi . . . Eavno tako pride tudi vsako spomlad ob budgetni debati gospod poslanec iz zelene Stajarske dežele ter pričenja svoje darove deliti. (Veselost na levi.) Kakor nikdo, tako tudi on ne more vsem vstreči. Cvetja menda nima, sadu pa še manj! (Veselost na desni.) Pač pa je nekaj tukaj, velik razloček namreč med napadi prejšnjih let, ki sicer tudi niso bili mirne vrste in letošnjimi. Ta razloček je tako velik, da sem ga obžalovaje opazil, vendar pa nisem samega sebe obžaloval. S podtikanjem in razžaljenjem je razsipal okoli sebe (tako je! na desni), na ktero se ne more prav nič odgovoriti, pač pa, če opravilni red visoke zbornice ne zadostuje, da bi ministre Nj. Veličanstva pred razžaljenjen branil, vzbuja čut nezasluženega razžaljenja, kteremu se od te strani ni dal nikak povod, čut, pravim Vam, ki je tii notri, pa je iz spoštovanja pred visoko zbornico nečem imenovati. (Plosk na desni.) To se ve, da se je tistemu viso-kočislanemu gospodu potrebno zdelo opomniti, da govori „sine ira et studio". „Sine ira" — oprostite, tega ne verjamem, pač pa, da „sine studio" vendar v tem smislu, da ni mnogo študije potreba za take napade. (Dobro! dobro! na desni.) Konečno je pa spoštovani gospod poslanec — da ne naštevam neslanih napadov — še vprašal: „Ali se je ministrom pamet zmedla ali pa meni." (Veselost na levi.) Kar se tiče prvega dela vprašanja, Vas smem zagotoviti, da nihče izmed nas tudi najmanjšega sledu o kaki duševni bolezni ni zaslediti mogel (Veselost na desni.) ter, da bom skušal v svojih pojasnilih, kolikor mi bo ravno to mogoče, visoki zbornici dokazati, da si znam še pripraviti čisti pogled v tisto, kar je in v to, kar še le bo! Da bi pa drugi del preiskavah nimam niti poklica niti veselja. (Dobro! dobro! veselost na desni.) Poslednji gospod govornik v generalni debati res ni štedil z napadi in očitanjem vladi, ki na vse to kaže, da: najprej vlada ni prav nič storila; vsemu, kar se je v tem zasedanju dobrega zgodilo, dala je povod visokočislana opozicija, vrh tega je pa vlada prav veliko hudega včinila. Da se niso napravile in izdelale postave, ki bi kaj pomena imele, to je trditev, ki se bo brez posebnih težav ovreči dala. Ne bom vseh našteval, predolgo bi trajalo, pač pa hočem omeniti le nekterih, kakor so: vpeljava obrtniških nadzornikov, uravnava zastavljevališč, vpeljava poštnih hranilnic, postava o zavarovanji proti nezgodam, postava o komasaciji, ki je že dobila svojo veljavo; dalje Vas spominjam na postavo o pripuščenji k delu mladostnih pomagačev in na ono o podedovanji kmetskih domov. Še veliko več bi jih lahko naštel; toda mislim, da ni potrebno visoki zbornici še enkrat vsega predočevati, kajti vsa častita gospoda držav- z njo k pravemu domoljubju, da naj vstanejo vedno značajne Slovenke! Žalibog, da je nimam pri rokah, ker je le še v rokopisu. Začenja se nek z besedami: ,.Jaz nisem Talijanka, Pa tudi ne bom. Sem verla Slovenka Jaz ljubim moj dom" itd. Ko se je nedavno ta pesnica deklamovala in potem pela v K. na čitalniškem odru, je bil po naključbi tudi isti domoljubni ljudski pesnik sam navzoč; bil je nek pri tisti tako ginjen, da so kapale goste solzice raz obraza tega poštenjaka! Tako čuti pravi poštenjak bol svojega gmotno in duševno zatiranega naroda. — Na 133. i. dr. straneh govori pisatelj zopet o jeziku. Pripoveduje v sporočilu, ktero je razglasil vitez Massone, oskrbnik ali kr. šolski deželni nadzornik: „Ljudsko podučevanje v Videmski pokrajini v šolskem letu 1882—83", ter med tem ko govori sploh lepo in obširno v ljudskem šolstvu, se znebi ter odkriža v oziru podučnega jezika v sporočilu z tnalo besedami: „Med 36.646 prebivalci le 15 občin, raztresenih med julskimi planinami, še govori slovenski jezik, kteri, kakor že ve vsakdo, nima ničesa opraviti, to je, ni nič podoben italijanskemu, kteri pa zarad vspeha v šolah in gibajoče se trgovine, bode kmalo zginil, nega zbora večine kakor manjšine imela je dovolj priložnosti pečati se z vladnimi predlogi. Omenjeni gospod ima popolnoma prav, če pravi: „Ta in ona postava se m še zgotovila, te in one še nismo dosegli". Pred vsem moram v tem oziru pojasniti finančne postave. Jaz sem, — če prav se morda nekje hoče to pozabiti — jaz ga pa nimam vzroka pozabiti — jaz sem vravnavo zemljiščenega davka po dolgoletnih silno dragih poskusih dokončal; preosnova je bila dobra v teoriji, praktično pa ne dosti vredna. (Res je to! na desni.) Jaz sem vpeljal postavo, ki bo davkoplačevalca celih deset let varovala, da ga novi davek ne bo prehudo zadel, ter sem dolgo premišljeval, kako bi se dalo to najboljše izpeljati, da bi davkoplačevalca preveč ne bolelo, kteremu se po sklepu komisije davek poviša. Po tej postavi se na vsako leto tega desetletja davkoplačevalcem pripiše le za desetino povišana svota in ni res, da bi bil pri tej priložnosti Čehom dva milijona podaril, kakor mi je neki gospod poslanec to očitati izvolil. Centralni komisiji zdelo se je potrebno, ondi davek ponižati, kjer so ga skozi več let prevelikega plačevali v primeri z drugimi deželami. (Res je tako! na desni.) To pa se vendar v navadnem govorjenji ne imenuje darilo. Sploh pa o tem nečem dalje govoriti, stvar je dognana in prav zadovoljen bi bil, ako bi se vsak mojih predlogov s tako večino sprejel kakor se je ravno ta! (Dobro! na desni.) Nekemu drugemu gospodu se je pri tej priložnosti potrebno zdelo, zopet reči na dan zvleči, ki se bile že zdavnej poravnane, ker so bile brez pomena. Govoril je namreč o postopanji z uradniki; gospoda, to je moja reč, in imam na podlagi postave popolnoma pravico za to, ktere se bom tako dolgo držal, dokler bo najvišja oblast z mojimi predlogi zadovoljna. Kar se pa tiče druzih davčnih predlogov, finančni minister ne more nikdar s tem zadovoljen biti, kar je dobil, ako vedno povdarja, da še več potrebuje. V tem smislu se popolnoma strinjam z vrlo čislanim gospodom poslancem, da nisem zadovoljen s tem, kar smo že dosegli, če tudi ne morem pozabiti, da je sedanja večina tudi postave o poslop-nini, o carini, o petroleji dovolila. Nikakor se toraj ne more reči, da se pod sedanjo vlado ni še prav nič zgodilo. Ko bi ne imeli davčnih postav, ki so se pod mojim uradovanjem vpeljale, gospodje bi se čudili, koliko bi imeli deficita. (Res je! na desni.) Saj je že znana reč in jaz jo le vedno ponavljam, ne vem ali že v petič ali šestič: pri stroških človek ni nikdar tako natančen, kakor pa, kedar ima dovoliti dohodke. (Dalje prih.) Kako misli Lesseps o Sudanu? V nekem pogovoru se je Lesseps tako-le izrazil o angleški ekspediciji v Sudan: „Že večkrat sem opozarjal Angleže, da je ravno tisto: napravljati ekspedicijo v Sudan, ali pa poditi kakor se dozdeva, akoravno se tisti v nekterih kotih še trdovratno vzdržuje, in se ima kakor za zasebno očetovo dedščino." Ta sodba, ki je najnovejša in uradna, obsega toliko drugih enakih, ktere bi bil lahko navedel, ter sklepa se iz tega v možnosti, da zgine, če tudi počasi, slovenski jezik iz Italije, — pa med črtami, da je potrebno, da naj le zgine! „Pa niti je mogoče, niti potrebno, da se to vresniči. Ni mogoče, da bi kar tako zginila slovenščina, ker dobiva tista vedno svojo hrano za njeno obrambo brž onstran mejo, (t. j. pri Goriških Slovencih), toraj bolj logično bi bilo, ako sicer mogoče, da bi zginila v ta prijetni smoter popred velika Slavija!" Ravno tako ni to tudi potrebno, ker slovenščina v tej pokrajini ni prav nič nevarna italijanščini. In zares, ona ni bila nevarna v preteklem času, kar dokazuje zvestoba slovenska, vedno stanovitna, vkljub temu, da je odtrgana od plemena, jezika in ozemlja ostalih Slovencev onstran meje. Lepo dokazuje to tudi nadalje. Tudi v bodočnosti ne bode nevarna, kajti neomejeno pripoznanjo in dosledna prosto dana raba tega jezika bodo najboljše sredstvo proti praznim vseslovanskim naporom: „Similia similibus curantur". (Kak strah pred panslavizmom!) vojake v smrt. Ne morem že več ponavljati vseh razgovorov, ktere sem imel z visokopostavljenimi osebami. Sudan se ne more upokoriti isto tako, kakor je bilo to v Egiptu, in vsi ti dogodki niso nič druzega nego naravna a pomnožena posledica naskoka na Aleksandrijo in vzetja Egipta. Vesel sem pa tudi iz srca, da sem, glede na slaba svoja sredstva, francosko vlado odvrnil od zaveze z Angleži. Rekel sem ministrom ob tej priliki: „Ne hodite v Egipt; jaz sam se vam ponudim, da branim kanal." In v resnici je prečudna resnica, da Egipt lahko napadeš, a podvreči si ga ne moreš, dasi so prebivalci njegovi jako miroljubni. Ljudstvo se ne more predelati, ker ženske tamošnje z Evropejci ne morejo imeti otrok, kar so že najbolj izvrstni zdravniki izrekli in potrdili. Glede Sudana se lahko vzame za primer, da je bila tudi stara Nubija, stara Etijopija ona dežela, ki je kakor neizmerno morje požrla vojne vseh, ki so jo hotli preobladati. Kambiz je sto tisoč ljudi pustil v puščavi in štel si je v srečo, da je v svojo državo dospel s peščico vojakov. Sin Mehemet-Ali-ja je bil s svojo vojno vred pokončan. S silo pridobiti si Sudan, je prazen sen. Najbolj mogoče pa je, da se dajo zakoni, da se vladajo ta surova, a nadarjena ljudstva, ki imajo vrh tega še junaško srčnost. Že ako se hoče priti v Chartum, naj si že bo po tej ali onej cesti, mora se iti skozi pustinje, v kterih ni skoraj nič vode. Vsaka vojna, bodisi da prodira naprej, bodisi da se vrača, vedno lahko postane žrtva vojnih rodov v Nubiji, ki sovražniku blizo sto tisoč vojakov lahko v bran postavijo,' kterim ni smrt nič mar, kajti, da se vrnejo v vas, ne da bi se maščevali nad smrtjo svojih tovarišev, bi jih žene pomorile. Konečno pa, čem bolj se bojujejo proti Sudanu, tem manj je rešitev (tega vprašanja) mogoča. Lahko bi bilo to storiti pred dvema letoma. Danes je težko, ker je sovraštvo teh fanatičnih vojnikov preveč razvneto." K temu pristavimo še po „L" Eco", kako popisuje „Pall Mali Gazette" vojno, ki služi pod praporom krivega preroka: Mahdijeva vojna je vzlasti v tem krepka, ker je sestavljena iz raznolikih sil, ki posamezno z vspehom lahko tekmujejo s posamičnimi vojnimi oddelki evropejskimi. Vzlasti so ondi Sudanci, Arabci in Tuarek-rodovi. Prvi so od vratu do pasu zaviti v belo bombaževo tvarino, ki je vsa umazana od prahu in krvi zmagancev; črne roke in noge se svetijo kakor udje starih borilcev, ki so jih mazali z oljem. Orožje imajo ti divji barbari, ti Mabdijevi sanjači tako-le: ščit iz bivolove kože, sulico ali pa lok in pušice; bodalca vtaknena v nosorogov rog in jeklena orožja pritrjena ob roki. Nadalje je peštvo v egiptovski vojni obleki, ki se razlikuje od evropejske in od oboroženja Reming-tonovega. Takovih pušk je dobil Mahdi v svojo oblast 25 tisoč z mnogimi municijami in s kovinskimi patroni vred, ki so bile v trdnjavah, ki jih je preobladal samo ob Nilu, kolikor je zemlje med reko in med morjem v Nubiji. Pa ako bi so vkljub temu prikazali skrivni napori od zvunaj, mi bomo opominjali naše Slovence: da ime Slovenec ni pomenilo vselej „slavo" ali „zmago"; (pač smešno, in še bolj smešuo, da predrzno jim bodo očitali nadalje), „da so bili v prvem začetku njih pradedje podvrženi Obrom v Panoniji, da kedar so hotli oni kakor napadniki posesti Friulsko ravan, so bili oni večkrat premagani po Longobardih in omejeni zopet v hribovje; da so v tem bili le „gostje" ; da se potem in čez 1000 let enači njih zgodovina z ono Italije, in da od le-to same imajo oni tisto malo malo izobraženja (od kod tudi?!) in neodvisnosti, (?!) in on (pisatelj) ne dvomi, da bode vlada zmiraj boljše z njimi ravnala, ker si ona da dopovedati zla, ktere jih tarejo, in si da nasvetovati pomočke, da se jim pomaga in za-nje skrbi!" Toraj naj živi slovenščina poleg italijanščine, pa na tak način, da ostane slednja vedno uradni jezik tudi za beneške Slovence, slovenščina pa naj ostane njih zasebna dedščina. (Kako milostljivo! ?) Tako utneva on ravnopravnost! Kaj bi rekli k takošni jezikovi ravnopravnosti Italijani v Dalmaciji, kterih so šteje blizo enako, kakor beneških Slovencev, ako bi jim hrvaška večina tako pičlo delila ravnopravnost? (Konce prih.) Arabei in Tuarek tvorijo konjištvo. Prvi jezda-rijo na velblodih in nosijo pred sedlom dolg kara-binec. Sablje njihove se od daleč svetijo. Drugi, visoki in ravni ljudje, imajo sedeč na svojih me-harjih (to so največji in najdrznejši dromedarji) obraz zakrit z nekakim zastorom, ki od malega turbana v dveh straneh pada preko nosa, tako, da se ne vidi druzega raz njihovega obraza, kakor jezno in iskreče se oko. Oboroženi so z dolgimi in širokimi sabljami, ki jih delajo v Solingen-u na Nemškem; ob dromedarjevem truplu imajo pritrjene sulice, jeklena orožja, bodalca itd. Ob desnem ramenu pa imajo bodisi zarad lepšega bodisi za obrambo težak železen naročnik. Politični pregled. V Ljubljani, 7. marca. Notranje dežele. V državnem zboru sta 4. marca dva zagrizena sovražnika Slovanov hudo lagala zopet čez Slovence oziroma sta svetu medveda natvesti hotla, kako silno da se Nemci v Ljubljani zatirajo, da jim niti jedue nemške šole ne privošimo. Oglasil se je na to nesramno laž poslanec dr. Vošnjak rekoč, da mora kot član kranjskega deželnega šolskega sveta tako besedičevanje očitno zavračati, kot neresnično. Dr. Vošnjak pravi: V Ljubljani nimamo druzih kakor utrakvističnih, t. j. nemško-slovenskih šol in niti jedne čisto slovenske. V teh šolah se vsi nemški otroci od trenutka prvega koraka pa do svojega izstopa edino le v nemščini podučujejo. Nihče jih ne sili, da bi se morali tudi v slovenščini uriti, pač pak je 1700 slovenskih otrok primoranih si z nemščino kot zapovedanim predmetom, takoj od začetka v prvem letu glavo ubijati, pozneje se jim pa še celo nekteri predmeti v nemščini razlagajo. Mestna občina Ljubljanska je toraj lansko leto sklenila, za slovenske otroke slovenski poduk vpeljati; v ravno tisti seji sklenila je pa tudi napraviti za nemške otroke nemške šole, če se jih postavno število oglasi in se jih vsaj 40 vpiše. Vlada pa s tem ni bila zadovoljna in je določila, da mora Ljubljansko mesto dve nemški štirirazrednici vstanoviti. naj se otroci za vstop oglasijo ali ne! Ob enem je vničila sklep občinskega zastopa glede vpeljave slovenskega jezika in vse je pri starem ostalo, tako da so še dandanes vse šole po Ljubljani utrakvistične. čisto neresnična je toraj trditev, da se nemški otroci, kolikor jih je ravno, silijo k poduku v slovenščini. — Plener je dalje povdarjal, da je bila Ljubljana še pred malo leti nemško mesto in se je še le pod to vlado poslovenila, če bi bil gospod poslanec resultate ljudskega štetja od leta 1879 v roko vzel, ter ondi nekoliko pogledal, bi bil videl, da se je od 24,000 prebivalcev, ki jih je Ljubljana leta 1879 imela, 18.500 pripoznalo k slovenskemu in le 5.500 k nemškemu jeziku, in vendar tedaj sedanja vlada ni še prav nobenega vpliva v naši deželi imela. V Ljubljani je bilo že tedaj 3/.i slovenskega in le J/4 nemškega prebivalstva. Iz tega se vidi, koliko je na Plenerjevi trditvi resnice, da bi bila vlada že leta 1879 iz nemške Ljubljane slovensko napravila. Taki le so toraj Nemci! Vse pokvarijo in preobrnejo, samo če jim potem na svojo stran kaže! Občudovanja vredni so Moravski Nemci. V svoji brezobzirnosti svojih slovanskih sorojakov navadno ne poznajo in jim je geslo, da je Moravska ali le nemška ali pa biti ne more. Da to ni druzega nego nemška nesramnost, nemška brezbrižnost, kažejo nam volilne dobe, pri kterih Nemci navadno svojo oholost popuste in se začno Slovanom dobri-kati. Da, za časa volitev je tem „značajnim" gospodom vse dobro in ne delajo razločka niti med narodnostjo, niti med vero. Kdor jim hoče oddati svoj glas, vsak jim je dobro došel, ne glede na to ali je Ceh ali Nemec, protestant, katolik ali Žid! Prav posebno so se pa še na žide jeli ozirati, kterih je po čehoslovanskih krajih mnogo in tudi Moravska ni ravno brez njih. Jeli so jih tlačiti v razne odbore, preskrbovali so jih s častnimi mesti, le da bi si zagotovili njihove glasove ob bodočih volitvah. Posebno okoli Olomuca so vse, kar na nemška ušesa sliši, neznansko Židom dobrika, da bi jim pomagali do tolikanj zaželjene večine v ondašnji trgovinski zbornici. Da bi več kmetskih obrtnikov in kramarjev, kterim politično razmere niso tolikanj znane, kakor meščanom, v tem oziru bolje podučenim, na svoje limance vjeli, nabili so po vseh voglih volilne oklice v češčini ter jih podpisali: „hstiedni komitet Olo-moucky", pač pa so velemedro opustili pristaviti, da je to liberalni ustavoverni nemški komite, ki hoče gimpeljne v čeških logih na svoje limance loviti. Nadjamo se, da bodo češki bratje storili svojo časnikarsko dolžnost in bodo ljudi opozorili na to, kako in koga naj volijo, da se no bodo posedli na nem-čurske limance. Novi vrhovni mestni, glavar Ji uda-peštanski, Ivan Toni k, nastopil je svojo službo. Pri tej priložnosti zbral jo vse podrejene uradnike okoli sebe, kjer jim jo dve besedi, važni in pomen- ljivi na srce položil: „Delavnost" in „čast" imenu-' jete se tisti dve besedi, kterih ste pod dosedanjim mestnim glavarjem Taiszom zastonj iskali; tudi Diogenes bi bil zastonj prižgal svojo svetilnico iskaje jih. Tembolj ste se pa šopirili na Buda-peštanskem magistratu podkupljivost in lenoba, ki ste na podrejeno služabništvo in redarstvo toliko vplivali, da so pred poslednjimi prebivalci glavnega mesta večji strah imeli, kakor pa pred lopovi samimi. Tako daleč je že prišlo, da so roparji in tatje redarjem poprej naznanili, kam se mislijo ta večer obrniti, da ni bilo redarjev tjekaj in so roparji svoj posel tem laglje opravljali. Se ve, da so redarji za to prijaznost navadno polovico naropanega blaga dobili in si tako slabo gmotno stanje, kolikor je bilo mogoče, po malem zbolješevali. Toroku je bilo to tudi že davno znano in se.mu je zato pred vsem drugim potrebno zdelo uradnike na svojo dolžnost, na „delavnost in čast" opozoriti. Če se bodo tega držali, bode jih z veseljem v vsem dobrem podpiral; gorje pa jim je zažugal, kedar bi jim prišel na sled pri nepoštenosti in zlorabi uradne oblasti. Prebivalstvu se je Torok tako prikupil, da se ves Budapešt po pravici boljših časov nadja. neizgobino nakopala sovraštvo Angležev na glavo. Če bi se pa podstopila še celo naprej iti,v ji je pa vojska z Angleži in Afganci prodirati. Že v malo dneh bomo vedeli, ali bo vojska ali mir. Angleška se med tem pripravlja na obrambo svojih pravic. Morda „Times" s tem spravlja v zvezo zdravniški pregled angleških vojakov, ki so v Indijo namenjeni. Iz Indije pravijo, da jih bodo porinili proti Heratu in Kabdulu če bo treba. Eusi sicer vedno trdijo, da tega ne bo treba, ker jih nikakor ni misel dalje kakor do Afganistana siliti. Kdo ve, če vsi resnico govore? Izvirni dopisi. Vnanje države. Ko je bil onega leta cesarjevic Rudolf potujoč po sveti deželi obiskal Jeruzalem, so ga prebivalci Damaska, ki so o mogočni avstrijski državi in o dobromili njeni vladarski družini že mnogo praviti slišali, na vso moč viditi želeli. Da bi ga bili dostojno in slovesno sprejeli, sostavil se je bil slavnostni odbor in že so bila tudi dragocena darila pripravljena zanj. Cesarjevič Rudolf pa jim je naznanil, da nima priložnosti sedaj tjekaj hoditi, pač pa se smejo zanašati, da jih bo pozneje zopet obiskal in če le mogoče s svojo soprogo. Sedaj je prestolonaslednik svojo besedo rešil. V torek dospela sta v Beirut, od koder sta se peljala v Damask. Rudolf je drugi avstrijski nadvojvoda, kterega je gostoljubni Damask v svoji sredi imel. Pred njim je bil ondi okoli leta 1860 njegov stric najvojvoda Ferdinand Maks, ki je svoje življenje na tako žalosten način v Meksiki sklenil. Braunschiveig in njegovo dedno vprašanje je po dolgem molku zopet na površje prišlo in na Nemškem trdijo, da so se celo na Dunajskem dvoru z njim pečati jeli in je cesarju Franc Jožefu posebno pri srci. Kakor je stvar sedaj, ima največ upanja vojvoda Cumberlandski, ker sta kralj Viljem in knez Bismark po dolgem premišljevanji vendar-le do prepričanja prišla, da vojvoda Cumberlandski nikakor ni tako nevaren, kakor se jima je na prvi pogled zdel. Od druge strani je pa tudi angleška kraljica ves svoj vpliv porabila, da je Oumberlandovo pravo podpirala, če je res, kar se govori, je vsa zadeva menda že določena. Na Angleškem je kraljica zapovedala, kakor smo že poročali, vse ondi po garnizijah bivajoče polke vojaški preiskati. Ta preiskava je neki dokazala, da so vsi polki brez razločka orožja zdravi in za vojsko popolno ugodni. Kaj da se bo sedaj s tistimi zgodilo ni še natanko določeno, kajti nekteri trdijo, da pojdejo v vročo Afriko, drugi zopet, da jih bo vlada poslala v nezdravo Indijo, od koder misli ondašnje polke v rudeče morje in Sudan poslati. Škoda, da so se Angleži tega tako pozno spomnili. Le pol leta poprej naj bi se je bili do mislili, pa bi bil Gordon še dan danes živ in v Afriki bi bilo najbrž marsikaj drugače, kakor je sedaj. Kaj jim sedaj pomaga v Suakimu veliko vojsko vkup spraviti, ki zavoljo silne vročine (46° R.), ki je sedaj po onih krajih in bo še vedno večja, ne bo mogla dalje, ter bo morala tudi pozneje, kedar deževne vreme nastopi, delo zopet ondi pričeti, kjer ga je Gordon lansko leto že skoraj dovršil in bi ga tndi bil, če bi bil več vojakov imel. Mahdiju se obeta pomoč iz Amerike. Kakor znano, živi ondi jako veliko pregnanih Ircev, kteri deloma doma niso več živeti zamogli, deloma so pa zarad upora, umora in družili agrarnih hudodelstev bežati morali. Vsi so šli v Ameriko, kjer jih angleška jeza ni več dosegati mogla. Le-ti Irci se hočejo za krivice, ki so jih sami od Angležev prestali ali pa ki so jih njihovi bratje prestajati morali, nad Angleži grozno maščevati: Mahdiju hočejo iti na pomoč 200 mož spravili bodo skupaj v severni Ameriki kteri se bodo skupni armadi pridružili, ki iz Ameriko v Afriko Mahdiju na pomoč odrine. Štiri mesta New-Jork, Filadelfija, Baffalo in Boston zložila bodo vsako po 15.000 tolarjev za podporo teh vojakov Oborožili jih bodo s sabljami in puškami, poglavitno orožje in ob enem najstrašneje jim bo pa grozni dinamit. Sedaj jo jasno, zakaj da so se fenirj po Ameriki družili v kompanije in po vojaški vadili Pa tudi v prvotni svoji domovini ne mislijo še mi rovati; pravijo, da takoj, kakor hitro bi Angleži svojo vojake iz Irske odmaknili, napravili bi fenirji ondi prevrat po celi deželi. Tudi za London imajo že zdelan načrt, po kterem mislijo po raznih krajih dinamit polagati. Prvokrat bo toraj v Sudanu dinamit svojo strahovito moč v vojski razodeval. Afgansko vprašanje med Angleži in Rusi vedno ojstrejo postaja. Kolikor več si Rusi prizade vajo, da bi Angleže o svoji miroželjnosti prepričali tem ojstreje pišejo angleške novine proti Rusom „Times" pravi, čo bi se Rusija trmoglavila svoj do sedanji položaj v Afganistanu obdržati, si bo s tem Iz Trsta, 6. marca. Pri nas je vedno kaj novega, kar pri tolikanj raznovrstnem prebivalstvu in njegovem mišljenji ni prav nič čudnega, če vse miruje, če tudi o „irredenti" ni nič več slišati, misli si človek, no, sedaj si bomo oddahnili ter se bomo lahko z drugimi novostmi zabavali. Toda s tem ni tako. Novice in dogodki pri nas drug drugemu roko podajajo. Ce druzega ni, pa kakega iz morja potegnejo, kjer si je iskal, česar si je želel, konec življenja. Da, da, življenje, to je v Trstu jako lepo, Da tudi jako težavno, na kakoršno ravno naletiš. Tako n. pr. imajo ravnatelji in upravitelji pri avstro-ogerskem Lloydu jako krasno in zavida vredno živ-jenje, kurjači, ti ubogi trpini pa, ki z žulji svojih rok parnike gonijo in ravnateljem rumene cekine služijo, so pa veseli, če jim makaronov in trpkega Dalmatinca ne manjka. Zato se jih je pa lepo število na 3. t. m. zbralo, izmed kterih se je dvignila deputacija k Lloydovem ravnateljstvu, kjer je odločno besedo izrekla, da bo 400 kurjačev svoje vroče delo vstavilo, če jim upravništvo Lloydovo ne bo odmah povišalo plače, in zboljšalo hrane. Kedar se pa vozijo na inostranskih progah po Grškem, Turškem, v Afriko ali Indijo, za tiste pota naj se jim plača v zlatu odšteje. Štiriindvajset ur ima ravnateljstvo časa, v kterem naj se odloči kako in kaj. Ravnateljstvo je reklo, da ne more, kurjači so pa delo vstavili; razdelili so se po luki, kjer so pazili na dohajoče parnike, da so tudi na tistih kurjače pregovorili, naj delo opuste. Kaj bodo s tem dosegli, kdo ve; ravnateljstvo je takoj na c. kr. vojno ini-nisterstvo brzojavilo, da naj bi mu za čas kujanja prepustilo 150 kurjačev c. kr. mornarice; po drugih 150 brzojavilo je pa ravnateljstvo na lastno agencijo v Carigrad, da naj mu turških kurjačev pošlje. Kako dolgo se bo kujanje vleklo, in kdo bo pri-jenjal, to ste dve vprašanji, ki ste danes tukaj na površji, če si pa ne bodo kurjači morda le sami sebi škodovali in bo eden ali drugi iz službe odletel, kjer bi bil še lahko ostal, ko bi ne bil poslušal brezvestnih hujskačev, kakoršnib se pri enakih podjetjih nikjer ne manjka. Domače novice. Volilce za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani opozarjamo še enkrat, da narodni volilni odbor priporoča, da naj volijo za člane zbornice: a) Trgovci, kteri dobe rudeče glasovnice, te-le gospode: Franc Hren, grajščak, trgovec v Ljubljani; Josip Kušar, predsednik zbornice in trgovec v Ljubljani; Mihael Pakič, trgovec v Ljubljani; Janez Perdan, trgovec v Ljubljani; Vaso Petričič, podžupan in trgovec v Ljubljani; Franc Souvan, trgovec v Ljubljani. Trgovci, kteri dobe višnjeve glasovnice, te-le gospode: 1. Blaž Mohar, župan in trgovec v Škofjiloki; 2. Franc Omersa, trgovec v Kranji; 3. Tomaž Pavšler, trgovec v Kranji; 4. Josip Ribič, trgovec v Ljubljani; c) Obrtniki, kteri dobe bele glasovnice, te-le gospode: Oroslav Dolenec, svečar v Ljubljani; Janez Dovgan, mizar v Ljubljani; Janez Horak, podpredsednik zbornice v Ljubljani; Alojzij Jenko, načelnik zadruge pekov v Ljubljani ; Janko Kersnik, grajščak in lastnik mlina žaire na Brdu; 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. 2. 3. 4. 5. in 6. Anton Klein, predsednik obrtnega društva v Ljubljani; 7. Franc Kolman, trgovec iu steklar v Ljubljani; 8. Dr. Josip Poklukar, državni poslanec in solastnik tiskarne v Ljubljani; 9. Filip Zupančič, stavbeni mojster v Ljubljani; 10. Jernej Žitnik, hišni posestnik in čevljarski mojster v Ljubljani. Vsak volilec, kteri voli pismeno, naj pazi na to, da bode vpisal v glasovnico priporočene gospode in poslal potem podpisano glasovnico na c. kr. okrajno glavarstvo tistega kraja, kjer ima trgovino ali obrtnijo, vsaj do 12. marca 1885. Ljubljanski volilci pa pošljejo napisane iu podpisane glasovnice z izkaznicami, zadnji čas do 12. marca 1885 mestnemu magistratu. Oni volilci pa, kteri bi hoteli ustno voliti ali osebno oddati napisane glasovnice, pa morajo to 16. marca 1885 od 9. ure dopoludne do 5. ure popoludne v magistratni dvorani v Ljubljani storiti. Za ženske voli le opravitelj njih trgovine ali obrtnije, tedaj so le one glasovnice žensk veljavne, ktere so podpisane od opravitelja ne pa od ženske, ktera ima trgovino ali obrt. Glasovnice se smejo odprte ali zapečatene oddajati ali odpošiljati. Na zapečatenih pa mora biti zapisano volilčevo ime. (Večen spomin) postavila si bo slovenska Ljubljana po svojih nemških velikošolcih študo-vajočih na Dunaji in v Gradci. V „Gr. Tagespošti" beremo o neki dijaški slavnosti v poslednjem mestu. Vstanovila se je namreč akademična „Orts-gruppe des Deutschen Schulvereines". Slovesnosti predsednik je bil Ljubljančan, velikošolec A. Hauffen, ravno tisti, kteremu je lansko leto na Dunaji pri Grimovi slavnosti nemško navdušenje tako „sapo zaprlo", da ni mogel druzega spregovoriti, kakor, da jim prinaša „den deutschesten Gruss aus Laibach". Drug odbornik, nek Fellner je povdarjal solidarnost nemškega naroda ter je z vzvišeno besedo, ki bi bila vsakemu pridigarju na čast, napil s povzdignjeno kupo iskreno zdravico možu na čast, ki je nemški narod iz mlakužne lenobe dvignil do sedanje samozavesti, na čast nemškemu Bi s marku, na kar se je vsa navzoča druščina, obstoječa iz Graškega župana dr. Kienzel-na, kterega je cesar potrdil, več profesorjev in suplentov, kteri so v cesarski službi in nekaj žensk, vstala in navdušeno na Bismarkovo zdravje trkala. Dolgo, dolgo so si potem še napijali, a niti jednemu ni prišlo na misel, da bi se bil vsaj z eno besedo domislil cesarja Franca Jožefa ali kogar si bodi izmed casarske rodovine. Taka je naša mladina, ki se imenuje nemško-liberalna. Ljubljana, patent si smeš na-njo vzeti! (Pred porotniki) obsojen je bil včeraj Janez Kokelj zarad hudodelstva vdeležbe pri ponarejenem denarji na 10 mesecev hude ječe. (Imenovanje.) Novomeščan g. Ludovik J oš t, absolviran jurist, postal je konceptni praktikant z adjutom pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu. (Odkrij se, kadar zvoni.) Na to je bil opomnjen včeraj nek mladeneč gosposke vrste, ki je korakal zvečer ob šestih čez mesarski most. Šenklavški zvon je opomnil vernike, da je treba moliti, a naš gospodič se za to ni zmenil ter s smodko v ustih moško korakal naprej. Veter pa je bil hud, in ko je gospodič na sredi motu — kar puh! in klobuka ni več na glavi, ampak preselil se je lete v motne valove Ljubljanice [ter ž njimi vred zadovoljno in polagoma plaval doli proti Savi, ne zmenivši se za žalujoče oči svojega gospodarja. In mislite, da je nesrečneža kdo obžaloval? Ne eden, čeravno jih je bilo na mostu mnogo. Eden je celo rekel: „Prav je imel veter, da je gospodiča odkril. Ce bi bil odkril se sam, ko je zaslišal zvon, bi mu veter ne bil mogel odnesti klobuka v vodo, ker bi ga bil v rokah držal." Drugi so prikimali, gospodič pa je korakal prav naglo naprej — odkrit, čeravno je šenklavški zvon že davno vtihnil. (Na deželni kmetijski soli slovenskega oddelka v Gorici) se odda okolo 1000 visokih debelih jabolk raznih jesenskih in zimskih vrst po 10 kr. drevesce, ki je gotovo tako nizka cena, da si tudi mali po-sestnik lahko omisli nekoliko drevesec. Posebno opozarjamo naše hribovske deželane, naj posnemajo občino Trnovo, ktera je kupila 320 jabolk in orehov in sicer največ na prigovarjanje za splošni napredek v kmetijstvu vnetega gosp. vikarja Valentinčiča. („Soča.") (Kujanje Llogdovih kurjačev) je pri kraji, kakor „Tr. Tagblatt" poroča. Obče spoštovanemu vodju Lloydovega arsenala vitezu pl. Petke se je posrečilo, kurjače pogovoriti in se je nadjati, da se bo na obeh straneh zadeva ugodna rešila. Resnica je, da so bili kurjači po brezvestnih ljudeh do „štrajka" zapeljani. Telegrami. Olomuc, 7. marca. Sinoči ob vžgali so se v grofa Lariša rovu Karvinskem pli-novi, ki so 123 rudokopov pomorili. Če so vsi mrtvi, se ne ve. Rudarski sovetnik Tu-skany odpeljal se je v Karvin. Večina teli nesrečnikov je menda zgorela, deloma se po-dušila. Do večera vzvlekli so 47 mrličev. Na podlagi neke druge objave rešilo se je pet ljudi, ki so vsi očetje. Iz vlaka mrličev je težavna, ker se gora vedno vsipa in bo 14 dni trajalo, preden bodo vse dobili. Plini so se vžgali 160 metrov globoko vsled neprevidnosti, ker so razstrelili skalo na mestu, ki je bil s plini napolnjen. London, 7. marca. V zgornji zbornici je Granville pobijal Bismarkovo očitanje v nemškem državnem zboru, češ, da so se Angleži zaupanja nevredni skazali, in je obljubil vso svoje moči na to zastaviti, da se bo z Nemčijo, kolikor se bo le dalo, napravila miroljubna politika. Poziv. Nokaj častiteljev č. g. Simona Gregorčiča, ki ne odobravajo sicer njegovih napak (kakoršne se lahko primerijo vsakemu Zemljanu), pa tudi nikakor ne prezirajo izvrstne lepote njegovih poezij, ki se pa ne morejo vdeleževati v postnem času (zlasti na večer ne) s 1 a v n o s t n e p o j e d i n e, pa vendar želijo njemu na čast kaj storiti; so sklenili dotično svoto darovati za dijaško kuhinjo v podporo revnim, pa poštenim dijakom. Želijo prav iskreno, da bi se dijaki pridno učili, krščansko obnašali in vzgojevali za vse pravo, dobro in lopo, ter postali enkrat ponos domovini z marljivim delovanjem za vero, dom in cesarja. Kdor je naših misel, naj pošlje 1 gold. 50 kr. (določeno svoto za pojedino, toraj tudi mi ne moremo dobrega — da boljšega dela ceneje dajati), ali vredništvu „Slovenca", ki bode darove na pravo mesto zvesto odrajtalo, ali pa znabiti dotičnemu denarstvenemu ministru naravnost. Ce pa kdo premore ali hoče v ta dober namen več storiti, slobodno mu, svest si sme biti enkrat večega plačila. Več častiteljev. Dimajska borza. (Telegrafično poročilo.) 7. inarea. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 65 kr. Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 84 „ 10 „ 4 % avstr. zlata renta, davka prosta . . 109 „20 „ Papirna renta, davka prosta . . 99 „ 15 p Akcije avstr.-ogerske banke . . 869 „ — „ Kreditne akcije............303 „ 75 „ London.......124 „ 25 „ Srebro.......— „ — „ Ces. cekini.......5 „ 80 „ Francoski napoleond......9 „ 79 „ Nemške marke......60 „ 45 Tuj c i. 5. marca. Pri Moliti: Weiss in liolzer, frgovca, z Dunaja. — Moschek, zascbnica, iz Gradca. — Dr. Herman Kraška, c. k. okr. zdravnik, iz Celovca. — Vitez Gutmannsthal, zasebnik, iz Trsta, — J. J. Mayer, tovarniški ravnatelj, iz Ljubljane. Pri Slonu: F. Engels, trgovec, z Dunaja. — Josip Heller, zdravnik, iz Simmeringa. — J. Pilipovič, samostanski prednik, iz Iiukovine. — S. Ključok, lekarnar, iz Metlike. Pri Tavčarji: Andr. pl. Babolinsky, zasebnik, iz Prage. — Lilinger, grajščak, iz Glandorfa. Pri Bavarskem dvoru: Anselm Muri, trg. z lesom, iz Jezera. — Janez Kobelšek, trgovec, iz Kamnika. Pri Juinem kolodvoru : Ignacij Pollak, literat, z Dunaja. — Magdalena Stionc, zascbnica, z Dunaja. — Rozalija Mantoni, zascbnica, iz Pontafela. — Franc Lorenz, živ. kupec. Pri Virantu: Al. Ravnikar, e. k. auskultant, z Vrhnike. — Janez Poš, iz Žužemberka. Pri Avstrijskem cara: Janez Schlffrcr, e. k. uradnik, s soprogo, iz Vel. Lašič. Na neko privatno šolo se sprejme (3) izprašana učiteljica, ki je zmožna podučevati v slovenskem in nemškem jeziku. Kje pove vredništvo „Slovenca". V J. BLAZIIKOVI TISKARNI ■v M- dilnili ognjišč vsake velikosti, ki se po želji z vso opravo vred v hišah postavljajo in razpošiljajo. Vnanja naročila se najtočnoje in najurneje izvršujejo. Tudi prevzema napravo lii&uiii teloff valov v vsaki dolgosti in /. vso opravo vred, s čemur jo dobro založena. Vse to po najnižjih cenali! Podpisani priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu svojo N zalogo bruseljskih klobukov in druzih stvari, kakor vsakovrstne Moboke za gospode, posebno pa: (siilcneiie Iclolmlco (Lodenliuto) v raznih barvah po 2 gld. 20 kr.; trdo Itlo-Vmlte, najnovejši izdelek, rujavc ali črne, dobro blago, po 1 gl. 80 kr., boljše baže po 2 gl. 20 kr.; svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gl. 50 kr.; klobuke xn dečko po 1 gl. do 1 gl. 50 kr.; dalje srajce za gospode, spodnje hlače, vratuike, kravate i. t. d. (D Z odličnim spoštovanjem Ivan Soklič v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4. P" Naročila s poštnim povzetjem se točno izvršujejo. Zobozdravnik z Dunaju pri „Malici" II. nadstropje štev. 23 in 24 ordinira vsak dan od 9. do 1. ure in od 2. do 5. ure popoludne. Čisto iiov način pripravljanja umetnih zob in zob za sesanje brez prožil (peres), po kterem jih vstavljam po običaji dr. Henry-jevem iz Amerike. Vse zobovje je za las pravemu podobno, se prav izvrstno obdrži in je priprava njegova edino le meni znana, ker sva več let skupaj ljudem v tej stroki pomagala. (3)