Štev. 192. POLITIČEN LIST SKINRROD. Leto XXXII Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvoriiče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10 -12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ster. 74. V Ljubljani, v sredo, 24 avgusta 1904. Izhaja vsak dan, isvzemši nedelje in prainike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: ia celo leto 26 K, xa polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništva prejeman: ia celo leto 20 K, xa pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopita^jevihulicah5tevl],''^ Viprejema naročnino, inserate ln reklamacij« loierall ee računajo enostopna petitvrsta (dolžine 11 milimetrov) za enkrat 13 li, za dvakrat II b, ia trlkral 9 b, za več kot trikrat 9 h. V reklamnih noticah atane enoetopna garmondvrel« it b. — Pri večkratnem objavljenjn primeren populi. Upravni&kega telefona itev. 188. .J Evharistični shod v Ljubljani. Sicer je današnji evharistični shod bolj notranja dubovska prireditev, vendar bo kratfeo poročilo zanimalo tudi širšo javnost. Zbranih je čez 200 duhovnikov. Od iz-venkranjskih imenujemo presv. g. nadškofa goriškega A. Jordana. Hrvatov je okoli šestdeset. Zastopane so večinoma vse hrvaške škofi e: Zagreb, Djakovo, Dubrovnik, Sibenik, Split, Krk, Senj. Zinimivo je to, da je danes edino polje, na katerem se res praktično izvršuje Blovensko - hrvaška vzajemnost, le cerkveno polje. S cer se tudi pri drugih priložnost.h poje : Slovenac i Hrvat — za nviek brat i brat! — a to OBtane vedno le pri besedah. Do danes so edino le duhovniki to načelo začeli praktično izvajati b tem, da imajo svoj skupni slovensko - hr vaški evharistični list. Letošnji evharistični sestanek Slovencev in Hrvatov je že drugi. Mi upamo od takih sestankov jako mnogo. Želimo pa, da se naj i v bodoče kolikor mogoče organizatorično praktična vprašanja pri tem razpravljajo. Mi smo še daleč zaostali za drugimi bolj srečnimi in razvitimi narodi. Naj bodo evharistični sestanki ognjišče, pri katerem se duhovstvo vnema za najvišje ideale, iz katerih klije čast boija in sreča narodov! * * « Ob pol 5. uri je govoril v stolnici o. Regal&t Cebulj o. s F. o Mariji in evhari stiji. Krasne bo bile pete litanije vsled mogočnega moškega zbora. Ob pol 6 uri je bilo prvo zborovanje v semenišču. Pozdravil je navzoče sklicatelj prelat J. F 1 i s , potem pa v obširnejšem govoru presv. g. knezoškcf A. Bonaventura Jeglič. Govoril je tudi v hrvaškem jeziku in kazal, kako naj duhovnik naBtopa danes proti raznim družabnim boleznim. Pred' e e d n i k o m shoda je izvoljen soglasno dr. Ante Bauer, vseuiiliški profesor v Zagrebu, za podpredsednika dekan S v a j -g e r iz Leskovoa; zapisnikaria sta g. S a -b a I j iz Malega Lošinja in J. Potokar iz Ljubljane. G. Peter Nikolancij, spir tual v Zadru. piedava obširno o kor sti vsakda njega češčenja presv. R^šnjega Telesa in o sredstvih, b katerim' se naj vpehe. Za njim govori g. JakobUkmar iz Trsta o vzor noBti duhovskega stanu v svitu sv. evhari stije. Govornik se je cz ral tudi na žalostne razmere tržaške ter i2rekel nado, da Be bo po evharistični organizaciji duhovščine dosegla edinost in sloga, ki je potrebna za uspešneje delovanje. Danes zjutraj se je shod nadaljeval s cerkvenim govorom prevzv. g. knezoškofa dr. J e g 1 i č a V presv. zakramentu — raz pravljal je govornik — je največja sreča, v njem se kaže najbolj edinost cerkve in tudi njena moč. Najbolj je cvetelo blagostanje ljudstva v onih časih, ko je bila najbolj živa vera v to največjo skrivnost katoliške vere. Slednjič je pozival ljubljanski vladika vse ljudske sloje, naj se udeležujejo tega češčenja ne lb priprosti ljudje, ampak tudi izobraženi, ter naj svojo vero pokažejo v praktičnem krščanstvu, v življenju in v delu. Nato je daroval slovesno sveto mašo ob obilni asistenci prevzvišeni gosp. metropolit J c r d a n. Lepo je peval zbor udeležencev shoda pod vodstvom g Ferjančiča. Ob 10. uri se je začelo v semenišču drugo zborovanje. Dr. Josip Pa a man, prcftsor iz Zigreba, je govoril o temi: Svečenik i dom Gospodnji, p. Salesij Vodošek pa o razmerju tretjega reda do evhariBtičnega čašSenia. G Š e b a 1 j poroča o stanju hrvaško-slovenskega glasila »Eucharistia« in o Btanju evharistične družbe sploh, g. prelat F lis pa o stanju v ljubljanski škofi i na kar razpravlja dr. L a n g iz Zagreba o presveti ev haristiji in Krščanskem značaju. (Dalje na četrti strani.) Nemški katoliški shod. R e z n o , 22. avg. Vse je pod vtiskom velikanskega spre voda delavstva in velikanskega delavskega zborovanja. In ci čuda! Nad eno uro so korakale mimo nas delavske čete z godbami in zastav«mi. Vsako nasprotstvo je ob taki množici moralo umolkniti. V vsaki vrsti je korakalo po pet moi. Katoliška delavska organizacija je po kazala, da je z vsakim dnem močnejša in da se ne boji več pomeriti se s nasprot nikom. Dolgoletno vzgojevalno soc alno delo praznuje sedaj uspehe. Seve pri Nemcih ni vse to delo na ramah le nekaterih mož, ampak vsako leto ima njihova organizacija kurze za vzgojo voditeljev v Gladbachu, m tako ae množe delavci, tako se množi praktično delo. Posebne važnosti je bil to pot delavski sprevod, ker je pokazal popolno edinost med nemškimi k a t o • 1 š k i m i delavskimi društvi in društvi katoliških rokodelskih pomočnikov. Umetno go jena nasprotstva med tema organizacijama so Nemci porušili! Taka popolna edino b t be je letos prvič pokazala. To so javno povdarjali na delavskem shodu v slav nostni dvorani, na katerem je bilo nad deset tisoč mož, dočim so ostali zborovali v drugih mestnih dvoranah. Predsednik centralnega odbora za shode nemških katolikov grof Dr o ste je prav odkritosrčno povedal v tej zadevi svoje mnenje. Dejal je: Hrala Bogu, da se jedo seglo to združenje! Take edinosti doslej med delavskimi in rokodelskimi društvi ni smo videli. V roke so si segli za skupno r*"ar rokodelski pomočniki, in delavci ne Btoje si nasproti sovražni ali brezbrižni, ampak bratje so si med seboj, eden starejši, drugi mlaiši. (Ob teh besodih je zagromelo po dvorani navdušeno odobravanje kot dokaz, da ta edinost mora tudi nadalje se krepiti ondi, kjer ni sebičnosti. Posebno je povdarjal predsednik, da je ia prepričane katoličane dovolj dela in skrbi drugod, posebno na socialnem polju. Tako govore in delajo — možje! Na delavskem shodu so še govorili drž. poslanec stolni dekan Scbaedler, delavski tajnik Konigbauer, vseučiliški profesor Hilgenreiner, naslovni škof O w. S ponosom so kazali govorniki, da imajo katoličani v Nemčiji 800 delavskih društev, v katerih je 70.000 mož, za kate rimi pa stoji še tisoče katoliških delavcev, ki doslej še niso v organizaciji. Posebno profesor Hilgenreiner je krepko govoril: »Frak ni doka«, da človek ni posirovel. V poštev pride le preureditev človekove notranjosti. Ta preureditev pa ni v materia-lizmu. Krščanstvo je ,charta migna' socialne oprostitve. Krščanstvo si upa tudi pred vi- soko glave z znhte?ami pravice. V Kristu hočemo vse prenoviti, na podlagi solidarnosti interesov, ne pa stanovskega boja. Ce Evropa ne bo prenovljena v Kristusu, sploh ne bo, in če d e 1 a v b k o vprašanje ne bo rešeno v Kristusu, sploh ne bo rešeno!« Del. tajnik Ko ligbauer je napovedil brezobz ren boj brezbarvnemu časopisju. Ob velika^sl^ pri-trjevalmh demonstracijah zborovalceV ie govoril grof Droste-Vischering, da katoliki » Nemčiii niso zadovoljni samo s odpravo § 2. zakona proti jezuilom, ampak da Zbhtevaio na oodlagi pravice da se odpravi tudi § 1. Naslovni škof Ow se je zahvaljeval delavstvu, da je s svojimi velikanskimi četami katoliški »hod tako sijajno otvorilo. Na katoliških shodih naj se druži bogat ali reven, povdarjati pa mora, da je ravno delavstvo v Nemčiji postavilo podlago ponosni zgradbi katoliške organizacije. Podelil je vsem apostolski blagoslov. Koncem delavskega shoda je klical predsednik delavstvu: Gradimo naprej! Z> socialno delo pa je treba delavstvu samopomoči v organizacijah. Pozival je delavstvo, naj se bavi tudi z apologetiko, da bo tudi pri napadih na vero krepko odgovarjalo nasprotniku. »Niti koraka nazaj !« »Ne, ne«, odgovarjali so tisoči — »naprej!« Zanimivo je bilo zborovanje časnikarjev, članov društva sv. Avguština, za povzdigo katoliškega časopisja. Razpravljalo se je o samih podrobnostih, posebno o pen-zijskem zakladu. Sklenilo se je, da se brezplačne reklamne notice društev ne bodo več sprejemale in da se bo zanje morala plačevati odškodnina v prid penzijskega zaklada. V ta namen bo stopilo društvo v dogovor tudi z nasprotnim časopisjem. Katoliški cen-trum v Nemčiji ima sedaj okolu 200 časopisov. Na zborovanje časnikarjev je prišel tudi stari knez Lowenstein, ki je iznenadil z izjavo, da je ravno radi nastopa mladega grofa A r c o proti katoliškemu shodu prišlo na shod katoliško plemstvo v velikem številu. Plemstvo se ne bo na ljubo sovražnikom razdružilo z narodom. Pojavu grofa Arco ni pripisati nobene važnosti in se lahko popolnoma mirno preide preko njega — na dnevni red. Ko so nasprotni časnikarji, ki niso smeli na to zborovanje, pozneje zvedeli za to izjavo, so jo žalostno hiteli brzo-javljat na vse strani. Tudi katol. bavarsko plemstvo je pokazalo s to izjavo, da je pri LISTEK. Kako so prišli Rusi do Tihega morja. Po Kostomarovu poslovenil I. Steklasa. Odkar je Jermak T i m o f e j e v i c odkril Sibirijo (1. 1582.) *) so Rusi v teh krajih hitro napredovali. Že za vladanja dveh prvih Romanovičev, Mibajla Teodoroviča (1613-1645) in A 1 e k-sija Mihajloviča (1645—1676) bo si Rusi podvrgli skoraj vse pokrajine severois-točne Azije. Z nenavadno malimi vojaškimi silami in neznatnimi stroški za državo je bilo to delo dovršeno po smelih prostovoljcih, ki so Be zvali kazaki. — Ko so se začeli širiti Rusi proti iztoku, je postavljala država trdnjavice, ki bo se sčasoma radi udobnosti za pobiranje davkov od bližnjih prebivalcev in vsled pomnoževanja ruskih naseljencev iz-premenile v mesta; a v mestih so se postav- Ijali vojvode. Vojvode pa so iz svojih mest I pošiljali prostovoljne kazake iskat novih ze-melj, ki sa imajo podvreči aarski oblasti. — Čim se je kazakom posrečilo tako zemljo odkriti, je zapovedal vojvoda postaviti * njej trdnjavico; petem je poslal tjekaj vojake z orožjem in s potrebnim živežem pod vodstvom potdesetnikovim. Sibirski prebivalci niso imeli strelnega orožja; živeli so raztreseni ter se zato niso mogli kazakom ustavljati. Vojvode in njim podložni načelniki v trdnjavicah sa imeli nalog, da zovejo k sebi sibirske kneze, da jih napajajo z vinom, katero jim je bilo posebno priljubljeno. Vrh tega pa so jim morali dajati tudi darove, razno drobno šaro, posebno kovinske stvari, da bi jih tako pridobili za carja ter za pla čevanje davka, ki so ga plačevali v kožah. Za porošt\o o svoji vernoBti so dajali sibirski knezi Rusom poroke, svoje brate in deco, a včasi so pa sami ostali za poroke. One pa, ki so se zoperstavljali, so prisilili na pokornost. Pa ti so se navadno pri prvi priložnosti bunili; niso hoteli davka plačevati ter so celo trdnjavice napadali. Tako so Ruse več krat plašili, toda sploh jim niso mogli mnogo škoditi, najmanje pa jih prognati. Vlada je svojim vojvodam neprestano nalagala, da se vzdrže vseh nasilatev naproti prebivalcem in da ne pobirajo nič nepotrebnega od njih; tudi naj jih ne obračajo proti njihovi volji h krščanstvu. — Toda na te opomine se je malo pazilo. Neprestani prepiri s prebivalci polnijo vso zgodovino sibirsko. Spočetka vladanja Mihajla so Rusi utemeljili J e n i s e j s k , in od t'ga časa so prodirali vedno bolj proti iztoku in jugu Sibirije. Rusi so začeli takrat borbo s T u n • g u z i. Tunguški knezi so se malo po malo, videč nemogočnost odpora, podali drug za drugim, sami dohajali v Jenisejsk ter prinašali sobote (davek v kožah). Leta 1621. je osnoval vojvoda Dubenskij Krasno-j a r s k ter se tam utaboril s 300 možmi. Tamošnji prebivalci, Kači, so se protivili s pomočjo Kirgizov ter oblegali Krasnojarsk, ali so bili odbiti ter bo se obvezali plačati jasak (davek kočevnikov v kožah). L. 1629. je poslal Dubenskij kazake na reko Kam; ti so podvrgli K a m a š e, prav star narod v S biriji, ter tako položili temelj mesta K a m s k u. Potem so bili upokorjeni T u b i n c i. Kako lahko bo se dali podvreči, vidi se iz tega, da jih je mogol vladati ataman G a 1 -k i n iz Jenisejska ■ 40 kazaki. Medtem pa je leta 1629. iz Jenisejska poslani stotnik B e k e t o v priplul po reki Tunguški in 11 i m u ter prišel do B u r j a t o v; za njim se je podal H r i p u n o v ter ae na bregovih A n g a r e prvi strnil z Burjati. Takrat bo se razširile vesti o mnogobroj-nosti, bogastvu in sili naroda burjatskega, katerega so Rusi zvali »bratskim«. L. 1631. je sezidal ataman Porfirjev Bratsko trdnjavico na Aigari v zemlji Burjatov, in od tega časa bo poskušali podjarmiti si ta narod Berili so se ž njim več nego deset let. Dcspevši na reko I 1 i m (izteka se v Angaro), kjer je bila postavljena i 1 i m s k a trdnjavica, so se vzdignili Rusi proti Leni. Ataman Galki se poda po sledu za kazaki, katere je poslal naprej, čtz kraj od reke Nima do roke Muke (pritok K u t e) in pride tako do Lene. njem pred vsem merodajna stvar. Deželni poslanec dr. S c h ii d 1 e r je na zborovanju časnikarjev govoril o političnem položaju s posebnim ozirom na boj za volilno pravico na Bavarskem. Nasprotniki, ki so prej upili o „nazadnjaštvu" centra, povdarjajo sedaj nakrat, da je „radi-kalno gospodarski"; liberalci postajajo konservativci in vzdihujejo o zvezi med centrom in socialno demokracijo. Zveze ni nobene. Loči stranki nezdružljivo svetovno naziranje, a v zadevah volilne pravice lahko stopa socialna demokracija s centrumom. Centrum zahteva volilno preosnovo, ne zahteva nobenih podpravic zase, ampak samo pravico vsemu ljudstvu. Zvečer ob 8. uri je bila na slavnostnem prostoru velikanska pozdravna slavnost z godbo, pevskimi zbori, govori i. t. d. Zvoniki cerkva so bili sijajno razsvetljeni. Jutri se zborovanja nadaljujejo. Govorili bodo prof. dr. E s s e r iz Bonna o preosnovi sveta v Kristusa, tajni svetnik R o e r e n iz Kolina o papeštvu in ultramontanizmu, msgr. dr. W e r t h m a n iz Freiburga o krščanski usmiljenosti, kanonik dr. M e -jenberg iz Lucerna o katoliškem svetovnem naziranju, iustični svetnik dr. Tha-1 e r iz \Viirzburga o dolžnostih katoliškega moža, prof. dr. G. S c h n u e r e r iz Freiburga o znanosti in katoličanstvu, dr. H u p-p e r t iz Kolina o moderni beletristiki, gimn. prof. dr. Bar t iz Strasburgao katoliškem časopisju, Adolf G r o b e r iz Heil-bronna o avtoriteti, ravnatelj dr. A. Pieper o glavnih točkah krščanske socialne politike, prelat dr. S c h ii d 1 e r o šolskem vprašanju. Poleg zborovanj, katera sem že naznanil, bodo zborovali še: Ceciliiino društvo, akademično Pijevo društvo, Windhor-stove zveze, misijonska družba, zveza katoliških meščanskih društev, katoliški učitelji, zveza katoliških trgovskih društev. V četrtek zvečer bodo zborovanja končana. # * * R ezno, 22. avg. Po velikanski nedeljski manifestaciji so nastopili dnevi dela in resnih posvetovanj. Skoro vsi posebni vlaki so se že odpeljali, a z drugimi vlaki prihajajo mili gostje, kakor jih ravno zanima dnevni red naznanjenih zborovanj. Včerajšnji slavnostni večer je bil prekrasen. Na galeriji, pred katero stoji velikanska soha Marije, patrone bavarske, čarobno razsvetljena z električnimi žarnicami, je nad 350 pevcev s spremljevanjem godbe prepevalo mogočne himne. Bil je to pretresljiv prizor. Bavarsko narodno pesem je vse prepevalo z nepopisnim navdušenjem. Prišlo je na pozdravni večer tudi mnogo plemstva, prišel je tudi rezenski župan protestant V Reznu je 15 % protestantov, a imajo po sedanjem volilnem redu večino v obč. zastopu. V državnem zboru od zadnjih volitev Rezno zastopa član katoliškega cen-truma, a tudi pri obč. volitvah bo končno prišel do veljave pravi značaj mesta. Zupan pa je prišel vkljub temu, da je protestant in pristaš liberalne stranke, pozdravljat udeležence. Potem pa je sledila cela vrsta govornikov. Govorili so tudi Francozi, ki so povdarjali, da bi na Francoskem nikdar ne prišlo tako daleč, ako bi v organizaciji posnemali katoliški nemški centrum, in ako bi se p£ krivih prerokih ne pustili zazibati v spanje. Danes dopoludne so se po slovesni službi božji v staroslavni stolnici pričela posvetovanja na raznih krajih mesta. Dostop sem dobil tudi do mnogih zaupnih posvetovanj. Od ranega jutra do poznega večera so razdeljene ure na posamezne sestanke. Za njim Be spusti I. 1623 Bakttov doli po Lsni ter utemelji jakutsko trdnjavic), sedanje mesto Jakutsk. Tam se je sešel zJakuti, ki so s počstka sprejeli Ruse nekako prijazno ter ž njim začeli celo trgovati. Rusi so sa podali ša dalje do bregov Vil ju j a (pritok L»ne) ter si podvrgli ta-mošnje Tunguze. N.sUdnik Beketova v Ir kutsku, ataman Galkiu, je začel pošiljati po okolici vojaške oddelke, da podvržejo Ja-kute. To pa je poslednje tako vzburilo, da ao se vzdignili ter skušali vzeti in celo po paliti Ifkutsk; ketf se jim pa to ni posrečilo, so začeli vsi b?gati iz zemlje, samo da ne ostanejo podložni Rusom. Galkin jih je komaj polovico zadržal v starih Belih. Leta 1635. je bil na Leni preti severju od Ir-kutsna utemeljen O 1 e k m i n s k. V Jenisejsk so dohajala nejasna poročila o nekem velikem jezeru Lami (Baj kal) ter bogati okolici, kjer se nahaja zlata in srebrna ruda. Toda Rusi niso znali, na kateri strani naj ga iščejo ; mislili so, da se Lama izteka v morje. L 1606 je bila poslana ekspedicija iz Jenisejska za iziskanje iega jezera. To podjetje je bilo iiročeno ne- Pri skupnem zborovanju je bil dopoludne izvoljen za predsednika dr. iur. Feliks P o r s c h, za podpredsednika grof D r o s t e-Vischering in baron P f e 11 e n. V taj ništvu je tudi zastopnik katoliškega učitelj stva, katerega povsod odlikujejo. Pred volitvijo predsedstva je govoril pozdravni govor imenom dosedanjega predsedstva gimnazijski prof. dr. L i nk. Krepko je povdarjal boj indiferentizmu, kot najhujšemu zavetniku nasprotnikov katoličanstva. Iz indi-ferentizma izvira sebičnost, s katero pa ni mogoče uspešno delovati za blagor človeštva. Nastopati je treba proti onim, ki so se ločili od Kristusa, a namesto njega pove-ličujeje sebe in svoje slabosti. Kazal je na delo cerkve na raznih poljih, na ustanavljanje univerz, in delo nemškega centruma itd. Dopoludne je bila sprejeta resolucija za prostost sv. očeta. Resolucija povdarja, da se bodo katoličani strinjali le s takim razmerjem, katero odobri sv. oče. Tudi Rafaelova družba je dopoludne poročala o svojem delovanju in omenjala ustanovitve podružnic na Ogrskem in v Trstu. V odsekih se je obravnavalo o časopisju, društvenih zadevah, socialnih vprašanjih, šolstvu, umetnosti itd. Pogled na to delo je res zanimiv. Nekaj se ga pri nas že izvršuje, mnogo, mnogo pa na nam je treba še začeti. Ker je bilo mnogo teh posvetovanj zaupnih, tudi niso za širšo javnost. Vseh načrtov tudi ni treba obešati na veliki zvon. tem lepši se potem vidijo uspehi. Tako pravijo nasprotniki, da organizacija nemškega katoliškega centruma raste kar iz tAl. Popoludne je zborovalo akademično Pijevo društvo, ob 5. uri je bilo veliko javno zborovanje, pri katerem so bili prostori zopet natlačeno polni. Najprej je govoril predsednik dr. Porsch, ki je zavračal napade na shod, posebno očitanje, da je to le zborovanje centruma Če bi nemški katoliki hoteli napraviti zborovanje centruma, bi bilo ravno tako mogočno obiskano, a to je zborovanje vseh katoličanov, ki hoče uveljaviti krščansko vzgojo in prostost katoličanov, ki hoče socialno vprašanje reševati na podlagi krščanstva. Zborovanje 30.000 katol. mož na katol. shodu leži nasprotnikom ravno tako globoko v želodcu, kakor bi ležalo v želodcu 30 000 mož centrumskega zborovanja. Res je, da smo nekoliko drugačni postali kakor smo bili pred 51 leti, a človek, ko je star 51 let, dobi tudi drugačen obraz. Tradicije te smo ohranili stare. Isto prostost, katero hočemo zase, privoščimo tudi drugim; katoliki v Nemčiji pa hočejo vsaj tako prostost, kakršno imajo protestantje. Za njim je pozdravil shod mo-nakovski nadškof. Govoril je o prenovitvi sveta v Kristusu prof. dr. Esser iz Bonna. Podrobno se tu spuščati v govore, je za omejeni prostor „Slovenčev" odveč. Govori izidejo v ceneni knjižici, katere naslov in ceno bo .Slovenec" naznanil, ko knjižica izide. Gromovito je bil odobra-van dr. Esserjev vzklic, kateri je primeren tudi za naše razmere: »Noben naj svoje lenobe ne izkuša prikrivati s po-božnim obrazom.' Katoličanstvo je smrtni sovražnik vsakemu despotizmu in zatiranju enega stanu od druzega. Kaj hoče svet od Kristusa, katerega hoče sam ustvariti po svoje in bi ne bil od Boga. Pred takim Kristusom bi se nihče ne uklonil. Govoril je še svetnik Roeren o papeštvu in ultramontanstvu. Zborovalni prostor je odmeval velikanskega odobravanja pri njegovem vskliku: .Cerkev s svetovno misijo, ali nobene! Prav je bilo našim nasprotnikom, da je veljal proti jezuitom isti zakon, kakor proti postopačem, in sedaj upijejo, da smo ultramontanci, ko smo dosegli, da se je ta zakon odpravil. Smešna je zahteva, naj bo kemu Eiiseju Jurjevu; ti je vzel v Olekminsku vojska Proška Lazarja in deBet Hrug h mož, pa še 40 dobro »oljnih lovcev. Ž njimi se je spuatil doli po Lani, plul v Ledeno morje, obrnil se na levo v ustje reke O 1 e n k e ter ostal tukaj čez zh ni čuti ničesar, Risi prej ko slej z veliko hra-brostio in odločnostjo branijo trdnjavo. Mo5', katere imajo Japorci pred Port Arturjem, bi prav zelo rabili drugod. Japonci bo pač mislili, da bodo tako hitro pro dirali tudi pred Port Arturiem in imeli tako srečo, kakršno so imeli pri Kinčovu. A bridko so se varali! Ruai ravno tsko vztraino branijo \sako ped zemlje pri Port Arluriu, kakor ne glede r.a žrtve Japonoi izkušajo zavzeti trdnjavo. Japonci rabije svoje čete, ki jih imajo pred Port Arturjem, na bojišiu v Mandžuriji in tudi zato tako hite z napadom na Port Attur. A Steselj to tuli dobro vo in z vso močjo brani trdnjavo. Dobro mu je pač znano, da je za Kurjpatkina drag vsak dan, v katerem zadrži znaten del janonske armade pred Port Arturjem. Is došl.h brzojavk ne moremo pač sklepati ničesar. Le to je gotovo, da je Port A tur še v ruskih rokah Ni izključeno, da bodo Japonci vsled dosedanjih neuspehov prejenjali s silovitim napadom in pričeli z rednim obleganjem trdnjave. J iponoi so Bicer Ruse prepodili iz Gilobjega zaliva in vzeli najbolj severno rusko utrdbo na zčh.dnem delu, a Rusi so preprečili, da bi bili zasedli zaliv ali glavno utrdbo. Obupno so Japonoi naakakavali ruske postojanke, a njihovi napori so bili zaman. Končno bo sa morali Japonci umakniti vsled groznega streljanja ruskih topov, Kitajci pripovedujejo o ruskih junaštvih. Steselj jezdari od utrdbe do utrdbe. Da rusko vojaštvo jako trpi, je razumno. Pri tolikih naporih ni čud«, da mnogo vojakov tudi oboli. P. ližaj je oznaien s tem, da tam, kjer so začetkom napada, torej pred dvema mesecema, stale ruske pradnje straže, so sedaj nastanjeni japonski topovi. Da je obstrelja-vanje japorskih utrdb jako težavno, je pač umljivo, ker morajo J.ponci obstreljavati ruske utrdbe, ki leže na gričih in so ponaj-več nevidne. Japonski mikado je vkljub vsem gro-menju topov vendar pred celim svetom bla-miran : Tako za gotovo je bil napovedal, da bo 2 8. avgusta Port Artur pa del. Ves svet je to Drorokovanje slišal. — Danes imamo pa ie 24. avg., in Jjpenoi si še vedno glave ubijajo ob ruskih utrdbah. To prorokovanje je nov dokaz za silno prevzetnost in pretirano zaupanje v farnega sebe, katero utegne postati Japoncem še ravno tako pogubno, kakor jim je bilo v začetku vojske koristno. London, 23. avg Japonci so doslej uporabili 60 000 mol za naskok na Port Artur. Od teh je postalo že 30 000 za boj nezmožnih Valed teh izgub nameravajo Japonci ustaviti naskoke in Port Artur bloki rati, da ga izstradalo Berolin, 23 avg. Potrjuje se, da je general Oku res poslal 13 po'kov na jug proti Port Arturju (To je onih 30.000 mož, o ka • terih smo že poročal). London. 23. avgusta. Iz Novrga Jorka poročajo, dt je vsako uro pričakovati padca trdnjave Port Artur. Ob celi črti ga grozno obstreljavajo. Japonska vojna morna rica je pripravljena na boj z ruskim brodov-jem, ako bo to zopet poizkušalo prodreti s pristanišča. Tu so mnenja, da odpotovanje ameriškega voinega odposlanika iz trdnjave pomenja, da bo kmalu padla trdnjava. Poslanik je namreč svoj čas izjavil, da hoče do zadnjega vztrajati v trdnjavi. V Washing-tonu imajo poročila o groznem trpljenju portarturske popadka. Nad t;soč mož leii v bolnicah. Zmanjkalo je postelj. V pristanišču so poškodovane vse ruske bojne ladje. Nemški vojaški odposlanec H o f I m a n n je pripovedoval, da so bili tuji mornariški častniki nastanjeni zadnje dni v bateriji Ti grov rep, katera je 600 irevljev nad morjem. Odtod niso videli bojev. V bližini so pogosto padale japonske krogle. Rusi so bili s tujimi častniki zelo prijazni, a niso jih pu stili nikamor, kjer bi bili lahko kaj videli. Peterburg, 23. avg. V nedeljo ponoči so poizkušale japonske torped ivke prodreti v portartursko pristanišfie, a streljanje ruskega obrežnega tooništva je preprečilo to japonsko nakano. Zaradi velike nevarnosti, v kateri so ruske Udje, jim je Steselj sapovedal, da morajo zapustiti pristanišče. V Peterburgu pričakujejo vsako uro poročila o pomorski bitki pred Port Ar* turjem. Čifu, 23 a«eusts. Kakor poročajo Kitajci, so Japonoi 21. t. mes napadali rusko središče utrdb ob železnični progi kakor tudi rusko desno krilo oh Zlati gori. Japonoi s konzulom na čelu v Č fu nabirajo denar, da bodo slavili pad«c Pcrt Arturia. Pariz, 23. avgusta. General Steselj je nekemu prijateliu v Parizu brzojavil: »Zdrav ostani vedno, Port Artur bo moj grob.« London, 23 avgusti. Japonci so v Ljaotešanu vzeli Rusom vojno utrdbo. — Ruske ladje so včeraj ponoči zapustile portartursko pri-s t a n i š č e. Položaj v Mandžuriji. Novih poročil iz Mandžurije ni. Listi sedaj razpravljajo stara nasprotujoča si poročila, o katerih nekatera pravijo, da je ljao-janska oko ioa veliko jezero in drugi zopet, da se je vreme izboljšalo. Neko včerajšnje londonsko poročilo potrjuie, d-» vsled deževja mirujeta obe armadi v Manlžuriji. Japonoi na ladjah prevažalo na reki Ljao vojake za hodno od Ljaojana. Ako je ta vest istinita, izkuSajo JaDonoi priti ruskemu desnemu krilu za hrbet. Rusi se ogibajo spopada, kar je všeč tudi Japoncem, ki po časniških vesteh ne žele pred padcem Poit Arturia odločilne bitke. A povdarjamo, da gotovega ni znano ničesar z bojišča. Ruske ladje v nevtralnih pristaniičih. London, 23. avgusta. Ruai poizkušajo vse, da bi ruski ladji toliko časa ostali v Sangaju, da bosta zopet sposobni za boj. Ruski poveljnik je izjavil, da bo zapustil pristanišče, a je obenem prosi), naj mu podaljšajo rok. Pričakujejo del angleške mornarice pod poveljstvom admirala Noela. Admiral ima povelje, preprečiti spopad med japonskimi in ruskimi ladjami. Rim. 23. avgusta. »Agenzia Štefani« poroda izŠingaja: Kitajska vlada je naročila ruskim ladjam, naj odplovejo ali naj sa pa razorožijo, ker bi drugače japonska vlada to smatrala za kršenje mednarodnega prava. Japonske križarica m torpedovke sto e pri SadlejBkih otokih. b a n g a j , 22. avgusta. Pri popoldanskem posvetovanju so sklenili konzuli, da naj o usodi »Askolda« in »Grozovoja« odloči pekinška vlada. London, 23. ivgusta. Tu so prepričani, da bo šangajska zadeva rešena mirnim potom. Danes se odloči, kaj bo z ruskima ladjama v Sangaju. Berolin, 23. avg. Nemške oblasti v Kjaočavu premišljujejo, ali ne bi prepeljale posadko razoroženih ruskih ladij na Nemško. V Čintavu za tako množico (približno 1000 mož) ni prostora. Kaj sodijo Američani? Petrograd, 24. avgusta. Voditelj nomorskega ministrstva Avelan je dobil iz Wash:ngtona od profesorja Reginalda Fe-singra brzojavko, v kateri prosi, da se naj v njegovem in imenu tamošnjih prijateljev Rusije carju naznani, kako so zadnji dogodki vplivali na mišljenje v Ameriki. Brzojavka se končuje: »Zdaj, ko se začenjajo vaše zmage, se radujemo z vami in vam pošiljamo svoja iskrena voščila«. Rasna poročila. Pariz, 23.avgusta, Poveljnik »Diane«, knez Lieven je sporočil v Peterburg, da je .Disn«* poškodovana. Peterburg, 23 avgusti. Car je včerai 2039 plemičev imenoval za čaBtnike. s a n g a j , 23. avgusta. Mornariško sodišče je o zadevi ladje »Hipsang« izdalo sledečo razsodbo: Ruski rušilec torpedovk »Ro-Btošni« se je približal angleškemu parniku »Hipsangu«, kateri je bil razsvetljen in ki je imel po dnevi razvito angleško zastavo. »Rostošni« je na »H psanga« streljal z granatami, katere so nekaj prtoikov usmrtile, a nekaj ranile, nakar je »H paang« prenth«! z vožnjo. A ruska ladja je s torpedom vto-pila angleško ladjo, na katari ni biio niti vojnega kontrabanta in ne Japoncev, ao-dišče opozarja »Board of trade« in ministrstvo unanjih zadev, da je bil parnik, vkljub previdni in pravilni vožnji c>b rotana« predavali na zborovanjih o koroški zgodovini. — G. kaplan Ferdo Lavrinc pravi, da moramo biti ponosni na slavne čine svojih pradedov in da se nikoli ne smemo sramovati svojega materinega jezika. Poročal je tudi najvažnejše svetovne novice. Pri nas jo namreč navada, da se pri vsakem mesečnem zborovanju poroča, kar se med tem časom po svetu godi. — Gosp. podpredsednik Rudolf je govoril o po trebi šole ia ljudske izobrazbe. — Upamo, da se prihodnji u este vidimo v večjem šte vilu pri zborovanju! Guštanj. Gotovo se je vozil že marši kdo mimo naSe postaje ia popraševal, kakšna tovarna je pri nas. Pred leti še ni bilo v guštanjskih fužinah tako živahnega življenja, kakor danes. V novejšem času, posebno pa, odkar stojijo prevaljske fužine, je postalo jako živahno. Sedaj se največ izdelujejo krogle za topove, katere tukaj stru žijo. Pošiljajo jih v Pulj, veliko pa tudi v inozemstvo. Delavci pri kroglah največ zaslužijo. Fužine so lastnina grofa Thurna, ki ima tukaj tudi svoj grad. k Prodajanje kmetij. Z žalostjo in skrbjo opaiujeino, Kako prehajajo na Koro škem najlepše kmetije v roke veleposeatni kov, ponajveč grofov. Ko bi naši ljudje le vedeli, kaj imajo! Večkrat Bem hodil po Kranjskem in videl, kako lepo se preživi tam tudi velika družina na primeroma jako mali kmetiji. A pri nas si tega ne upajo. Io tako se množi proletarijat po tovarnah in mtsfch. Grof Ttiurn je pokupil na Spcd-Hjem Koroškem ie toliko kmetij, da lahko hodiS od Čme na Koroškem do Slovenje gradca na Štajerskem po njegovem posestvu, ne da bi ti bilo treba stopiti na tuja tla. Cela gora sv. Uršule je že skoraj njegova. Kam jadramo ? k Nesreča. V Grablj&h se je igral 13 letni Gregor Potočnik z lovsko puško. Kar naenkrat se puška sproži tor zadene krogla njegovo sestro in 6.etnega Josipa Gr-madnika. Štajerske novice. š S Štajerskega smo prejeli vprašanje: An je znana tvrdka M Samassa uem-ška, ker nam pošilja le nemške cenike? Ako je, potem vemo, kaj naj ttjrimo. š Grosovlt umor. Dne 22. t. m. je opazil neki delavec na stezi na vzhodni mariborski mestni meji lužo krvi in kito las, malo v Btran ob vodi pa umorjeno žensko telo. Umorjenka je bila popolnoma nsga, le nogovice je imela na nogah. Malo v stran je leiala krvava obleka. Umorjenke še niso spoznali. Tudi zločinca še niso dobili, vendar je pa upanje, da ga zaslede. Umorjenka je stara do 32 let. Zločinec je Bvoji žrtvi prerezal vrat ter nato truplo vrgel proti Dravi, da bi ga odnesla. Umorjenka je bila rojena I. 1869. in se zove Antonija Poseb. Slutila je pri trgovcu jestvin Čufaku v Ma riboru za kuharico. š Nov kandidat Ker znani orebovsk Wratscbko nima nobenega upanja, da bi zmagal v ptujsko brežiškem okraju proti dr. Ploju, začt 1 se je umikati v zatišje, in Nemci so dobili novega kandidata v osebi „jaj-čjega kramarja na debelo", Supanza iz Pri-Btave. Ko bi Wtatschko imel količkaj upanja, da zmaga, bi se ne premislil. Zato bode tudi Supanz vlekel ploh. š Ii Celja je v nedeljo „Slov. delavsko podp. društvo" napravilo izlet na Savo; pridružilo se je tudi mnogo drugega občinstva. Pevski zbor je zapel več zborov. š Na Vranskem bode v nedeljo ob 8. uri zjutraj volilni shod. Predstavil se bode kandidat g Ferdo RoS, poročal dež. poslanec dr. HraSoveo ter govoril tudi dr. Karlovfiek o bodočih volitvah. Isti dan pop. ob 3. uri bode shod na Polzeli. Govorili bodo isti govorniki, kakor na Vranskem. i. Sv. Lovrenc nad Preilnom. Demokraški volilni shod. — Zadnjo nedeljo so sklicali demokratje s tiskanimi nemškimi in slovenskimi lepaki volilni shod, ki naj bi se vršil popoludne ob 2. uri v Gajšekovi krčmi kakih 10 minut od Štor. Ob dveh je bilo na zborovališču že lepo število teharskih mož in mladeničev, a le malo demokratov. Ko je došel še vrli novoizvoljeni lovrenski župan z mnogimi zavednimi svojimi občani, nismo več čakali demokraškega kandidata Mlakarja, temveč smo začeli zborovati. Soglasno so bili izvoljeni v predsedstvo naš. vrli možje med njimi župan lovrenski gospi Ocvirk. Komaj je prevzel besedo domači gospod kaplan J. Čemažar, je zašumelo mej zborovalci: -Že gredo*. Prišli so res Mlakar in nekaj tovarišev iz Trbovelj in Štor, a govornik je nadaljeval svoj govor, prekinjen mnogokrat z glasnimi živijo klici. Naglašal je, naj se udeleže vsake volitve, razlagal način tajne volitve, opominjal, da naj zborovalci kot odločni Slovenci in dobri očetje pošiljajo svoje otroke v slovenske šole, da ne zaostanejo v naukih, kar se žalibog le prepogosto zgodi s slovenskimi otroci v čisto nemški šoli. Ko je med glasnim odobravanjem rekel, da Slovenci zaničujemo iz dna srca Slovenca, ki zataji svoj narod in voli radi kake malenkosti z Nemci, je končal skoraj uro trajajoči govor. K besedi se je oglasil kandidat demokratov. Povedal je, da imajo te volitve namen, da bi tudi delavci dobili v deželni zbornici svoje zastopnike. Vprašan, zakaj da sklicuje shod, ko je v župnijski cerkvi ravno popoldanska služba božja, je povedal, da radi dohoda železnice in ne iz nasprotja do cerkve, češ, da tudi hodi v cerkev in da bi bila trboveljska cerkev prazna, ko bi demokrati ne hodili v cerkev. Ko je govoril o podržavljenju ljudske šole, je slabo naletel, ker so mu poslušalci glasno ugovarjali. Se slabše se mu je pa godilo, ko je hotel namigovati, da naj bodo duhovni v cerkvi. Moral je stvar opustiti radi nemira, ki je nastal, ko so mu zborovalci povedali, da ima duhoven pravico in dolžnosti iti med svet, tedaj tudi med demokrate. Ko je predsednik govorniku podaljšal za govor doloflen čas še za četrt ure, je predsednik zaključil zborovanje. Najlepši konec pa je bil, ko so vrli možje skoraj brez izjeme vsi pristopili kat. političnemu društvu v Teharjih. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. avgusta. Nemiki katoliški shod v Reinu in »Narod* ali: Laž ima kratke noge. Včerajšnji „Narod" piše: „Nemški katoliški shod v Reznu je priredba, ki se pač tiče Nemcev, in vsled tega ni tam ne Italijanov, ne Francozov, ne Špancev, dasi so vsi ti katoličani. Samo Slovani so napravili izjemo. Kakor čitamo, je z a -darski nadškof Dvornik pohitel v Rezno in imel na katoliškem shodu velik govor. Ali hoče ta »hrvatski* prelat pomagati Nemcem pri stavbi nemškega mostu na Balkanu". »Narod* se je zopet enkrat po svoji navadi pošteno urezal. Na pozdravnem večeru dne 21. t. m. povodom 51. kat. shoda nemških katoličanov je v imenu Špancev pozdravil shod Španec Caro; v imenu francoskih katoličanov Francoz Palfray iz Rouena, jezuit d e Santi iz Rima v imenu Italijanov in svetega očeta; škof grof May-1 a t h s Sedmograškega v imenu M a ž a-r o v. Torej so zastopane vse narodnosti, o katerih trdi »Narod", da jih ni tam ! Odgovorni urednik »Slov. Naroda" dr. Tavčar bi moral pač vedeti, da ravno nemški katoličani najbolj zavirajo ponemčevanje Poljakov, a pospešujejo je nemški protestanški graščaki in pa — nemški liberalci 1 A ravno s protestantizmom krošnjari »Narod* in ga hvali, z nemškimi graščaki in libe- raloi je v ozki zvezi, zdaj pa izprašuje ali hočeta »hrvatski" prelat pomagati Nemcem pri stavbi nemškega mestu na Balkanu, ko vendar sam dobro ve, da je ravno on tisti, ki pomaga graditi nemški most preko slovenskih pokrajin, ker je v zvezi z nemškimi graščaki, vabi, zagovarja in ščiti bojeviti nemški živelj na Slovenskem ter spleh ponemčevalni birokraški zistem. Liberalna nemikutarija. Poroča se nam: V Dol. Logatcu imajo liberalno mlekarno za logaški okraj, ki če biti uzcrno urejena in Se bolj uzorno komandirana. Kakor je v Dol. Logatcu, pričenši z nem-žkutarskim županom M u 11 e y e m — ta družine sploh še ni bila nikoli odločno narodna — pa doli do poštn h in železniških uradnikov, sploh nemškutarstvo doma, tako so tudi v tej mlekarni nastavljeni ljudje n e m š k u t a r s k e g a kalibra in mišljenja. Zadnjič jim je to tam doma nekdo kar javno v obraz vrgel, pa ao kar — molčali! I, kajpak! Kaj naj pa sploh taki ljudje napram resnici odgovarjajo! Torej: heil nemškutarska mle karna1 Podlaga tujčevi peti. Iz Vel. Do line ae nam piše: „Slov. Nirod" je minolo soboto poročal, da doli na Dolenjskem leži slovenska vas in občina Vel Dolina. V celi občini se težko dobi deset nemškega jezika smožnih oseb, in vendar se županstvo poslužuje nemško slovenskega uradnega pečata, dopisuje o. kr. uradom v nemškem jeziku in dela tudi c nemščino nezmožnimi stran kami nemške zapisnike. — To je vbo istina. Toda »Narodov* dopisnik naj bi bil tudi pojasnil, zakaj to. V noči pred zadnjimi ob činikimi volitvami ao se zvezali po vzgledu »Narodove" klike v Ljubljani graščinski logar, nekaj njegovih pristašev, par slovenskih liberalcev in nekaj maščevalcev. Ti so naB iznenadili in dobili večino. Od tedaj vleče sapa nemško alovenake liberalne zveze. Upamo pa, da že pri prihodnjih volitvah rešimo občino .tujčeve pete". Strahovi. Na Reki izhajajoči mažarski dnevnik peroča iz baje zanesljivega vira, da ao se minoli četrtek vojnemu pristanišču v Pulju približale nekatere italijanske vojne ladje z ugašenimi lučmi, ne da bi jih straža zavrnili, misleč, da so avstrijske. Obenem pa poročajo beneški listi, da so se v sobi to avstrijska križarica in štiri torpedovke na dvanajst milj približale Benetkam. Čemu strahovi, ako smo z Italijo v »prijateljski* zvezi ? — Nemška veselica v Tržiču Po roča se nam : Ko so bile zaenje cb činske volitve, so se blovenci nekoliko postavili po robu in Nemci so se začudeno popiaševali: „Ali je res še kaj Slovencev v Tržiču?" Čudno ae jim je adelc, d« se upajo Slovenci še na dan ter braniti svoj obstanek. Da uduše slovenske odmeve, so miuolo ne deljo na Piistavi pnrtd li veselico ter zbobnali skupaj somišljenike iz Ljubljane, Trbiža, Bele peči itd. Tem povodom pa so se prepri čali, da še žive Slovenci v Trž.ču. ki sicer hočejo v miru živeti s avojimi sotržam, a ne potrebujejo tuj h agitatorjev in hujskačev. Ze na vse zgodaj so se po trgu ponašali „Karnijolci" s svojimi kričavimi barvami. Pi poldne ob treh so odkorakali v taretvu orožnikov na Pristalo. Hoteli so izzivati z nemškim petjem, a krepki „Na zdar" in „2ivio" so jna dokazali, da so na slovenski zemlji. Z.ečer ob 9. uri so so vračali lačni v Tržič ter s „heil" Klicili na korajžo. Zbralo se je več blovencev, ki so zapeli „Hej Slo vam" in jim dali razumeti, da v Tržiču ne trpč eseb, ki ee navdušujejo za Pruaijo ter hodijo razgrajat in izzivat na slovtnska tlo. Mnogo jih je, ki žive od Slovencev, pa le krulijo „heil". Tižičani tmo mirni ljuije. zato smo veseli, ako nas ne hodijo izzivat tuji kričači. -r- Ia Trnovega na Notranjskem Znano ;e, da imajo pri nas ubog« šolske sestre „de Notre Dame" velik in izvts.en zavod za deklice in sedemrazredno ljudsko šolo s pravico javnosti. Redovnice so sezidale novo, lepo šolsko pcslopje in p»r let pozneje tudi velik samoatan, v kak rem so tudi sobe in dvorane za gojenke, katerih se je minulo šolako leto tukaj vigojevalo 75, šolo obisku jočih deklic je pa bilo blizu 300. V zavodu je velika in selo lepa kapela z NajavetejSum, pred hišo velike dvorišče in prostoren jako kraaen vrt. Učijo se gojenke raiun šolskih predmetov tudi domačih in umetnih ročnih del, prostovoljno tuje jezike, petje in godbo. Konec leta je javna preizkušnja pokazala, da je bil uspeb, katerega so vrle učiteljioe dosegle, izvrsten. Tudi plača ia vse potrebe je jako nizka, tako da morejo starši tudi v tem oziru biti zadovoljni. Ker je pa letos mnogo bolj odraslih in izučenih gojenk zapustilo zavod, je sedaj še mnogo proatorov praznih in se še dokaj deklic lahko sprejme. Želeti bi bilo, da se starši, katerimislijo na šim redovnicam izročiti svoje hterko, kmalu oglasijo. Vsa pojasnila daje samostansko in šolsko predstojništvo v Trnovem pri Ilirski Bistrici, do katerega naj se starši bržkomo-goče obrnejo — Zasluženo odlikovanje. Za štiridesetletno službovanje je dež predsednik za Kranjsko podelil g. vodji na ljudski šoli pri sv. Petru v Ljubljani častno svetinjo. Gosp. Adamič je bil rojen 1. 1843 in je po učeval v Ložu, pri Sv. Križu na Dobrovi in sedaj že 25 let pri sv. Petru. Ves čas je vodil tudi cerkveno pvtje in orgljanje. Go spod ravnatelj je še vedno-čil in krepak. — Ia Planine nad Vipavo, 22 avg.: Danes smo prvič po dolgi suši dobili izdat nega dežia. Da smo ga dobili pred tremi tedni, imeli bi bogato jesen. Tako pa so poljski pridelki skoro do cela uničeni, po vinogradih pa dobri dve tretjini. Ako bo vreme odslej ugajalo, bode si grozdje upamo, še dokaj opomoglo. — Dobavni raspis sa les- C in kr. pomorski stavbeni urad v Pulju je naznanil trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je za leti 1905. in 1906. razpisana do bava različnih vrst lesa. Dobaviti bo vsako leto približno 30 vagonov stavbenega lesa, 45 vagonov reranega in 5 vagonov lesa za podstavke (Stfffelholzer). Ponudbe je naj kasneje do 9. septembra ti. poslati podnaslovom : »K. u. k. Marine- Land- und Was serbauAmt« v Pulju. En izvod dobavnega razpisa, obsegajoč natančneje dobavne pogoje, je v pisarni trgovske in obrtniške zbor niče v Ljubljani na vpogled in v prepis. — Sneg je včeraj pobelil vrhove Karavank. — Pravloo javnosti je dobila eno razredna dekliška šola družbe av. Cirila in Metoda na Muti. — Vojaika beguna. Včeraj sta iz Celovca pobegoila vojaka 17. pešpolka bi-meneč in Strubeli iz Most pri Ljubljani. — Solo bodo rasilrili v Bušeči visi v krškem okraju na dva razreda; troški so pre račun jeni na 10 000 kron. — .Obrtni dom* v Metliki. Minolo nedeljo «o v Mutliai sloveano otvorili „Ob't niški dom*, ki ga je obrtniška zadruga me tliškega sodnega okraja zgradila za 25000 kron. — Pasji kontumac. Minoli teden je v ribniški okolici stekel pes ugriznil neko deklico, ki so jo prepeljali na Dunaj. Vsled t s površja zemlje. V Sparku pa stoji sedaj 300 poslopij več. Konec črevljev Neki pariš ii č ev Ijar prorokuie konte Crevliev. Morebiti bo do ted^j minulo še \eS let, vendar pa um bo padala prvi smrtni udarec že prihcdija spomlad. Vešfaki namreč trdiio, da ao čre* lii glavni vzrok bilezni na nrgah. Na niihovo mesto bodo stopile sandale. Pariške dame so že sklenil, pr boriti jim prihodnjo spomlad zmago Seveda ravnajo pariške lepotice v tem oaru zelo pametno Kaiti sindah si v vsakem oziru zdrave š^ ko č-evlji ter tudi pripravnr«iše. Na \sak način pa bo imela ta nova moda eno posledici in ta je gojitev nrg, kar so disedai damo zelo zancmarial« Oraisu va. (Kmetijska podružnica v Begu n j » h) priredi tombelo na vrtu gosjtune g( s >. V. a u ma v Po''<,,*>-, v n o rt h I j o , dne 2 8. avgusta 1904 — Začetek ob 5. uri popoiuauu. — D ima ia tumbolo se hvaležno sjreim'1. — Čuti dohodek je namenjen za društvene potrebe. (Gasilno društvo v Šmartnu-Tacnu) pod Šmarno goro priredi v nedeljo, dne 28 avgusta 1904. o priliki otvoritve in blagoslovljenja novega gasilnega doma in orodja veliko slavnost z vrtno veselico in sodelovanjem domžalske godbe. Vstopnina je prosta. Spored: 1. Do 2. ure popoludne zbiranje društev v Tacnu. 2. Ob 2. uri nastop vseh društev: a) Pozdrav, b) Slavnosten odhod k novi gasilarni. 3 Ob polu 3. uri blagoslovljenje gasilnega doma in orodja: a) Cerkveno opravilo, b) Slavnostni govor tajnika „Zaveze gasilnih društev kranjskih" gosp. Fr. Ks. Trošta-a. c) Defilovanje in slavnosten odhod na vrt g. Sajovica k vrtni veselici. 4. Vrtna veselica. (Koncert domžalske godbe). 5. Srečkanje in šaljiva pošta. 6. Prosta zabava. 7. V mraku zaži-ganje umetalnega ognja. — Društva, katera se nameravajo udeležiti slavnosti, blagovolijo čimpreje to po dopisnici semkaj naznaniti, da se morejo pravočasno preskrbeti tablice z napisi dotičnih društev. — Železniški postaji za izstop v Tacen sta Vižmarje na Gorenjski železnici (četrt ure pešpoti), in Črnuče ozir. Tavčarjev dvor na progi Kamniške železnice (1 uro pešpoti). Železniška zveza je prav povoljna. Darovi. Poslani našema uredništva: Za pogorelce v Podpeči: Neimenovan dobrotnik iz Vipave 10 K. Za družbo p Cirila in Metoda: Gospod Al R ibida nabral v Novi vasi pri Lavričevem omizju 3 K. Beg povrni! Za pogorelce v Hinjab so darovali: Dekanijski urad v Moravčah 30 K. — Upravništvo »Slovenca* 60 K. — Zupni urad v Gotenicak 17 K 63 h. — Fran Raj-čevič, župnik v G-ahovera, 7 K. — Zupni urad v Kokri 10 K. — Skupaj 124 K 63 h. Bog povrni vsem darovalcem ! V Hinjah, 21. avgusta 1904. F r H a š n i k , iuonik. f elftfonjka in bno\*m* poročila. Japonsko-raska, vojska. London, 24. avgusta. VSin/aju je do-bilgTaotaj od kitajske vlade nalog, da dd »Askoldu« in »Grozovemu« drugi rok, da zapustita pristariSče — Oba sta v ang eški ladjedelnic . V luki so: 2 angleški bojni ladji, 4 fraccosne, 8 ameriških, ena ntm ka in ena kitajska London, 24. avg. »Dai'y Ex3reBs« poroča: Po groznih izgubah zadnjih dni so sklenili Japonoi, da bodo portartursko po sadko z isiradanjem pr silili h kapitulaciji. 20 000 Jiponoev je izkrvavelo pri zadnjih napadih. Gardna divizija je popolnoma uničena. 50 000 projektilov so prošli teden ustrelili v trdnjavo, in vendar so Rusi užu gali japonske baterije. Ta uspeh je dvignil pogum posadki, a potrl Japonce. Padlo je 10 000 Rueov. Ostali upajo, da bodo po zmanjšanih poic.jah izhajali z živežem do začetka zime. Dunaj, 24. avgusta. (Kor. urad.) h Tokia poroda Reuterjev urad : Ruska oklop-nica „Sdvastopolj" je včeraj zapustila Port Artur. Zadela je cb mino in bila težko poškodovana. Vrnila se je v pristan. Ljaojan, 24. avgusta. Kuropatkin ima 240.000 mož. Bitka se začne lahko vstk trenutek. Ako Kurrpatkin zmaga, bo iel oprostit Port Artur. On sodi, da ae more trdnjava držati še dva meseca. L ndon 24. avgusta. Japonci s d 48 ur bombardirali E sesbansko utrdbo in so jo vzeli, a ih ie silovito rusko streljanje zopet prepodilo. Portartursko prebivalstvo se je tako privadilo bombardiranja, da zipušSa podz>mska skrivališča. Washington, 24. avgusta. Ameriški konzul v aanga.u je dobil povelje, naj več ne povdarja nevtralnosti Kitajska, ampak od Kitajske zuhteva povračila za morebitne škode, ki bi jih trpela ameriška posest od vojsl u oftih se st'ank. London, 24 avgusta. O tem ruskih torpedov« je 18. t. m. u$lo iz Port Arturja. Peterburg, 24. avgusta. Kuropatkinov list pišu: Ne bomo sklepali o miru drugod, kakor na laponski zemln, V dveh mesec h bo v Mindžuri.i 500 000 rus'$ih vojakov. Dunaj, 24. avg. (Kor. ur.) Carski manifest prigodom rojstva prestolonaslednika odpravlja telesno kazen za voijsko in kmečko ljudstvo, odpušča mnogo davkov, objavlja olajšave za politične in druge zločince, posebno za Fince, ter objavlja določbe za pre-skrbljenje sirot po vojakih, padlih v japonski vojski. Ta manifest je izšel ravno danes ob krstu prestolonaslednika. Krakov, 24 avgr.sta. Tri ruske gospe je aretiral* na ruaisi tr.eii ivstrijska polioiia. Petrograd, 24. avg. V morilcu Ple-vejevem so spoznali mladega Sazonova iz Ufe. Njegov sokrivec je jud Mihelskij, ki so ga zaprli. Mihelskij je imel nalogo, da na baltiški ladjedelnici vrže bombo v rusko oklopnico. A ustrašil se je nevarnosti in je bombo potopil v Nevo. Pri tem ga je videl neki voznik, ki ga je prijel in izročil orožnikom. Plevejevemu morilcu se izpremeni smrtna kazen v ječo. Meteor o logično poročilo. /Mina nad morjem 306-2 n, irednji iračai tlak 736-0 »t« ■i m Cu opa- 5 UTUj, Otfi-b.ro-matn. r nm. r»tw» _ , po V«tr»Tl Oe'*l|> Neb. 1s t n v # m ! . 23 ] zveč. | 730'4 | 11 L | si. svzb. sk. obl. 22 6 t* ,,.! 7. zjutr. | 732'6 1 9 3 sr. sever | 2. popol.j 731-6 1 2j-2 : si svzb. 8rednja včerajšnja temperatur* 13 2' obl. del. obl. norm. 18 ^lauir naprodaj. Radi selitve proda podpisani še dobro ohranjen klavir po ugodni ceni. Zglasiti se je najkasneje do 2. sept. t. 1. 1399 3-1 Petrič Franc učitelj v Strugah, p. Dobrepolje. D va ucenea za trgovino s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki se takoj sprejmeta iz dobre in poštene hiše Ponudbe pod „Trgovina" na upravništvo .Slovenca". 1226 9 8 Franc Stupica, Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, r Ančnikoi hiši poleg Figovca. Priporoča slamoreznloe, mlattlntoe, člatil-nloe, gepeljno, preže za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter aamokol-ntoe Dalje : Ses&lke za vodo jn gnojnloo, pocinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvljake, žage, kotle za klajo in žganje. Fortland in Rom&n-oement, železniške šine in traverze, poljski maveo. Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-18 eerijskega blaga. Mladenič, stir 22 let, želi dobiti k|e službo cer kovnika — r*.n u b • «ai Htpošuiai : Jernej Kovač oerkovniK v kapucia*HLt-m suiioHtmu v Seofji Liki, 1393 3—3 Izurjen gostilničar -m & se išče za manjši, dobro idoči hotel. z^s Sš^ V najem se da takoj z odkupom pohištva. Pismene ponudbe na upravništvo „Slovenca". 1359 5 prodaja se še skoraj nova hiša. 1382 3 3 Novi Udmat št. 45. -(Delavske hiše.) ———— Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani. Vabilo na ustanovni občni zbor dne 7. septembra t. 1. ob 7 nri zvečer v mestni dvorani v Ljubljani. Dnevni red : 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev predsednika, osmero odbornikov in dveh preglednikov. 3. Določitev članarine za 1. 1903. 4. Posamezni nasveti in slučajnosti. V Ljubljani, dnč 17. avgusta 1904. Za pripravljalni odbor: i4oo i-i Dr. Kari Triller. Telefon v zalo jo Šiška Telefon v ..hotel Ilirija* - Je št. 187. - fia4llaUIIU. - Je š». 163. - Podpisana delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg uljudno naznanja, da se je s pisarno iz Sodnijskih ulic št. 4 v svojo lastno hišo, Kolodvorske ulice št. 22 „jj©t«l Ilirija" prešel iln. ter se častiti m p. n. svojim naročnikom za nadaljna naročila priporoča, istotako pa tudi nove na naročbo njene izvorne marčne in salvator-pive uljudno vabi delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg 1395 3-2 v Ljubljani. ~ Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom priporoča svojo najstarejšo in najboljši urejeno delavnico za cerkveno opravo -2252 vedno veliko zalogo izgotovljenih predmetov v raznih slogih, n. pr. monštranc, kelhov, svečnikov, lestencev, svetilk itd. Vsako naročilo se točno in ceno izvrši. = Stare predmete sprejme v popravo in prenovljenje. = Leopold Tratnik, pasar in srebrar Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 27. i388 io-4 11111II1111M11111 i 111 ■ 11 ■ i (111 < 111111M111111II111II1111111111111...............IIIIIIIIIHIIII || Grenčica IJ Florian" !I n " U in liker j j [I „Florian" || || najboljša kapljica || 11 za želodec. ,238 27 || uiiilniiimiiHUiiiiiiiininiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinimiii _ 479 104 46 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. It se priporoča preč. duhovSčlHi v izdelovanje vsakovrstni duhovnliKe oblek« Iz trpežnega In solidnega bli|* po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenab lobifltelj uniform avstrijskega društra železniških nradnlkm Avstrijsko-ameriška linija. Edina, domače - avstrijska direktna, brzoparobrodna vožnja. Trst - New Vork. Oceanska vožnja okrog 8 dni! Prosta, dobra, domaČa hrana in pijača ter 100 kg prtljage že od Ljubljane, tedaj nobenih postranskih stroškov med potjo. Najpripravnejsa m najcenejša pot iz |Avslr je v Ami-riko. Cela vožnja Ljub-ljana-Ntw York samo K 100.— Ta domača družba je tdina, kaiern sme povsod nastaviti svije zastopnike. Foiasnila in vozne karte za Kranjsko, Štajersko in KoroSko le pri Jos. Favlinu v Ljubljani, Marijin trg St. 1. 1349 6-4 Iz proste roke prodam njive-* za pc tr ajtt mernikov posetve in = travnik, = pel jeba, vse skuffj v eni parceli, na Pre-zreni, četit ure cd Prdnaita G renskem. Vrč s« iz^ iri Franc Langerholcu v Škotji Loki št 75. 1392 3-2 1122 100—16 Zahtevajte brezplačno in franko moj iluf Irovani cenik z ve{ ko 600 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči Hanns Konrad tovarna ia ure In Izvozna trgovina Most it. 955, Češko. Prava iner. nlk. remontolr - ar» s sidro. slMtfm Boakopf patent T trpežnem futralu li Jelenovega usnja i eleg. verižico I« nlk Ua ln priveskom, komad ——— 2-50. J«i ca > ►5o ca ca N ca Ne prezreti! Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi ceuami, obrne naj se na že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdKo Franc Čuden, urar in trgovec z zlatnino in srabrnino, delničar družbe prvih tovarn „Union"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. doleniske železnice, trgovina s kolesi in šivalnimi stroji Ljubljana, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti roto\ža. Posebno priporoča pristne prave, osebno v Švioi nakupljene žepne ure, dali« vsakovrstne stenske (pondel) ure z donečim bitiem v krasao izrezanih omaricah Največja zaloga brlljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja glede izbere, ker so v zal< gi oi 25 gld do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonahj, torej lahko izvolite kaj ugodnega. Ne pretirane cenel Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali china srebru namizno opravo (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako primerna ln porabljlva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosti- 265 32 'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Novomesto! w Novomesto! 1W Mo Vi hotel m kavarna, JfVC^VZ". Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril svoj novo ln moderno sezidani hotel, v katerem so potnikom na razpolago prav lepe, popolno z novo opravo urejene sobe v prenočišče. — Točil bodem fino Puntigamsko pivo, pristna dolenjska ln druge Trste vina. Izvistna kubinja postregla bode vedno z gorkimi ln mrzlimi ukusnlml Jedili. Obenem priporočujem svojo veliko zalogo Puntigamskega piva v sodčkih in steklenicah. — Prodajam na debelo in drobno iz svoje velike zaloge jako fina ln zajamčeno naturna vina od 28 vin. liter naprej. Toči se tudi vsakovrstno žganje na debelo in drobno. Potnike na kolodvoru sprejemal bode pri vsakem vlaku za moj hotel omnibns „Medveda. Za prav obilni obisk in velecenjena naročila se najprisrčne|se priporočuje 1262 10-9 gotco Jocaz (Jal^ac). registrovana zadruga z neomejenim poroštvom ?iiitiffiin v Ljubljani [TlHtiiliii} na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104—67 4' 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. V; Uradne ure od 8.—12. in od 8.—4. ure popoldne. Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske If r n ir RdC/lfl posojilnice znaša A j>z4j,u4j 4Ut hran K 5,089.883-14. D;r= K 23,806-306-40. sar K 98.238-41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranllničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 I iS skozi 19 let boleham na želodcu. Po 5 poskušnjah z različnimi | zdravili sem začel leta § 18n6. rabiti Vašo ;; tinkturo za želodec, | ki mi je vedno prav = dobro služila kot učin- = kujoče zdravilo, pa ne = lc meni, ampak tudi 5 = raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po- | = daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, = = ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—17 | Friderik Repolusk, ^ = župnik v št. Viclu ntul Valdekom, p. Misaling, š 10. doti. 1803. r Resnici čast! ^ Vaše ,,2eleznafo vino" se mi je pri | = mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, i = kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav = = posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- § | krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- § = rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato i = morem Vaše res izborno železnato vino iz = = lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih § = slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! i 1 Anton Žnidaršič, H župnik pri Beli cerkvif p. Št. Jerneji Dolenjsko S H 1. marca 1904. | Naročila vsprejema proti oovzetju In točno Izvršuje | i odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana | i lekarna „Prl angelu*, Dunajska cesta, dvorni = založnik Njihove Svetosti papeža. E iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn Odlikovan z zlato medaljo na raistavi v Parizu 1 1904. Dragotinpuc fapefnik In preprogar Dunajska oesta št. 18, zvršu e vsa tapetniška ln dekoraoljska dela er ima v zalo;i vse v to stroko spadajoče predmete lastnega izdelka. 884 lB kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Učenec se takoj sprejme " trgivino z meta im blagom tri Franc Zurcu v Trebnjem i39o 4—2 I Pijte f Klauerjev najzdravejši vseh likerjev. 544 150—64 Mfalftoljge vrste laki za kopije. gffffflf 9 e Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake Standart Warniseh Works, JlewYork pri bratih Eberl, Ljubljana, Miklošičeva cesto 6 ======== tovarna za barve, lake in firneže. ===== 1358 12—3 »vriši iiftnehi. © « W ™ I I P0T Vaknp 1» prod*]« (itkorrilnih drft»vnalh papirjev, »r»«k, denarjev itd Uvuavult u tfnbe ph tr«baoJib, pri iKtrebanju uajm.iij-Mga dobitka - fr«MM « "»tki trebanj«. K a 1 a * t b n 11 * r « 11 • » ■aroJll na borni. Menjarična delniška družba „x1t K II C U B" l„ KoILflii« 10 in 13, Dunaj, I., StrobelgassB 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in fln&n6nlh Stvareh, potem o kurinih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor jt aogota Tisočega »breikovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 134 368 nwinr«)fiii- MmmmMmmMmiitmmmmitti