Št. 576. V Ljubljani, sreda dne 4. oktobra 1911. Leto II : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* (shaja v»ak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. rjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnlštvu meaečno K120, z dostavljanjem na dom K 1*50; > pošto cetatotno K 20 -, polletno K 10 —. četrtletno K 5-—, meetao K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30‘—. * Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna Številka 6 vinarjev i Uredništvo in upravništvo ]c v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n» vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem1 oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Italijansko-turška vojna. — Ekspedicija v Tripolis. Italija In velike sile. . Velike sile, ki so bile v začetku 'talijaasko-turškega konflikta popopl-n®ni« pasivne, so se začele gibati — Proti Italiji in sicer ne radi Tripolisa, aapak radi Balkana, kjer se križajo •■teresi skoraj vseh evropskih velikih sil. Posebno Nemčija in Avstro-Ogrska sta kaj hudi na Italijo radi demonske'j njenega brodovja ob albanski •bali in dunajsko časopisje piše o Italiji — kot o kaki sovražni državi. Cela stvar torej utegne postati zanimiva, ker Avstro - Ogrska Sttatra Albanijo za nekak svoj „nolli »e tangere*, druge velike sile so pa ladt hude na Italijo, ker smatrajo, da ** prišel pravi čas za uničenje k it -h narodov. Pravimo uničen e •alkaaskih narodov, ker oslobojeni bi *arodi evropske Turčije samo, ako •i s« evropsko Turčijo razdelile med sab» balkanske države, ako bi si pa *vropske turške pokrajine razdelile med r 5? e"°Pske velike sile, ki jih z na-oot teh pokrajin ne veže nobeno tevn® sorodstvo, potem bi to za te narode pomenilo samo spremembo go-Podarjev, tlačiteljev in nič drugegal Italija naj se torej čuva in naj se izogiba v bodoče vsaki vojni akciji v evropski Turčiji, ker z vsako tako akcijo bi izzvala !!!ILŠaIVanje-v,konflikt dfuge evropske elesile, prt čemur bi tudi ona trpela, H r- 12 .^ ga konflikta izide Malija kot zmagovalka samo, ako •stane konflikt omejen samo in izključno na Tripolis in zato bi bilo za •telijo samo najboljše, tto pusti evropsko Turčijo popolnoma na miru J} «aj se zadovolji samo z okupacijo '^polisa, ker ako dobi Tripolis, dobi današnjih razmerah — več kot dovolj I i*u ^ogodke ob albanskem obrežju Korisča dunajsko, posebno klerikalno ' ahwnWt! časopisje naravnost do M&ici po V časopisju postajajo intervenciji Avstro-Ogrske glasnejši in nekateri listi vedo j* Poročati o tem, da so poklicani J?® . avstrijski mornariški ietnr»TIvo t^ar pa ni P°sebno vero-4ohrn nrpmicTi Se tudi Avstro-Ogrska •V.red?° bi se odločila J albansko ali kako drugo balkansko t jo; stvar bi bila predraga in **• — preriskantna 1 Balkanske države ?• *‘rne in pravijo, da bodo mirne «Jdi ostale, ali lahko to ne bo Šlo, «er ako nastanejo v evropski Turčiji neredi, kar se v sedanjih raz- i ker --vi«uwju V C' « neredi kar se v sedanjih teerah prav lahko zgodi, ne bodo mogle ostati balkanske države pasivne, nego bodo morale priskočiti na pomoč svojim krvnim bratom, ki jih bodo na pomoč klicali. Turčija je v Evropi doigrala, to je za vsakega jasno in podpirati iz bogsigavedi kakih sebičnih namenov turški režim v Evropi, je zločin na Človeštvu. Mi kar razumeti ne moremo navduševanja naših klerikalcev za Turčijo in smo strmeli, ko smo čital v včerajšnjem »Slovencu" frazo, da naj »govorijo mesto onemoglih tuiških — avstrijski topovi!” Avstrijski narodi nimajo nobenega inferesa na tem, da bi čuvali Turčijo pred zasluženim njenim poginom in »Slovenec" stori boljše, ako se ne navdušujejo preveč za kano- nado---------------Turčija je za Evropo pravi anahronizem, ali njene evropske pokrajine naj si razdelijo med sabo balkanske države, ki imajo do njih več pravic kot protektor peščice albanskih katolikov! Seveda je drugo vprašanje, ako je ravno sedaj ugoden moment za intervencijo balkanskih držav in o tem naj razmišljajo balkanske države same. Srbija izjavlja oficijelno, da ostane korektna, kot je bila do sedaj, dokler ne bodo direktno ogroženi njeni interesi, do kler se v njenem neposrednem sosedstvu ne zgodi ničesar, vsled česar bi ona bila vznemirjena ako bi n. pr. Avstro-Ogrska hotela zasesti novo-pazarskl Sandžak, bi bili s tem tangirani interesi Srbije, ker bi to pomenilo takorekoč smrtni udarec za njo in zato v tem slučaju Srbija ne bi ostala mirna, ker je danes za vojno drugače pripravljena, kakor je bila za časa aneksije Bosne in Hercegovine, ko se je njena armada nahajala ravno v stadiju preoboroževanja, ko je ravno zamenjavala starejše orožje z novim, najmodernejšim. Proti zavzetju novopazarskega San-džaka bi nastopila tudi Črna Gora, ki ima pri tem s Srbijo identične in-tere in zato bi v slučaju, da bi .Avstro-Ogrska poskušala zasesti novo-pazarski sandžak, prišlo sedaj do onega, čemur se je povodom aneksije Bosne in Hercegovine s težko muko izognilo. Bolgarska noče dati nobene obvezne izjave. pač pa se vršijo na Bolgarskem velike in obsežne vojne priprave in struja, ki je za vmešavanje Bolgarske v italijansko-turški konflikt, pridobiva vedno več tal v vojaških in političnih krogih, ali oficijelna Bolgarska se najbrže ne bo hotela brez posebnega povoda spuščati v nobeno avanturo. Grška pride v prvi vrsti radi Krete, ali v kolikor se tiče balkanskega ozemlja, bi skoraj rekli, da težišče ni na Kreti, ampak — v novopazarskem Sandžaku, odkoder preti za sedaj največja nevarnost. Z afrikanskega bojišča ni za sedaj posebnih poročil in sicer iz dveh vzrokov. Prvič se prave vojne operacije začnejo še-le takrat, ko pride v Tripolis italijanska vojna ekspedicija, določena za okupacijo Tripolisa drugič zato, ker Italijani skoraj popolnoma onemogočajo redno poročanje. Uni imajo v rokah brzojavne in telefonične zveze in vršijo nad brzojavnimi In telefoničnim! poročili strogo cenzuro, kakor je to v takih slučajih navada. Ali časnikarji so iznajdljivi ljudje in bodo še našli način, kako bi mogli neovirano poročati o vojnih dogodkih. Opozarjamo na naša najnovejša, po noči sprejeta brzojavna in telefo-nična poročila. Italijanska ekspedicija v Tripolis. Rim, 3. oktobra. Italijanski rezervisti so že poklicani pod orožje. Armada, ki je namenjena za ekspedicijo v Tripolis šteje okolu 40.000 mož. Italijansko vojaštvo se koncentrira v južni Italiji. Tjakaj odide v par dneh tudi italijanski kralj, da pregleda armado in se pred odhodom v Tripolis poslovi od nje. Transportne ladije za vojaštvo so že .pripravljene. Med vojaštvom vlada velikansko navdušenje za vojno. Sultan zbolel. Carigrad, 3. oktobra. Sultan Mohamed V. je nenadoma obolel. Turško brodovje v Egejskem morju. Rim, 3. oktobra. »Tribuna* poroča, da se turško brodovje ne nahaja pred Dardanelami, ampak v Egejskem morju, kjer neprestano preži na italijanske trgovske in transportne ladije. Italjansko brodovje je dobilo ukaz, da mora prisiliti turško brodovje k bitki. Turki zasedejo Eritrejo. Carigrad, 3. oktobra. Porta je ukazala kornemu poveljstvu v Je-menu, naj zasede laško obrežje Eritreje. (Eritreja se nahaja nasproti Jemena na jugu Rdečega morja in je v oblasti Italijanov. Op. ured.) Italijanske trgovske ladije v Rdečem morju v nevarnosti. Rim, 3. oktobra. Italijanske trgovske ladije, ki se nahajajo v Rdečem morju so v neprestani nevarnosti, da jiq ne okupirajo Turki. Zveza med Janino in Prevezo uničena. Rim, 3. oktobra. Iz Janine se poroča, da je telefonična zveza s Prevezo popolnoma uničena. Bojkot proti Italijanom v Turčiji. Carigrad, 3. oktobra. Turki so napovedali najostrejši bojkot Italijanov in italijanskega blaga v Turčiji. Turški podjetniki so odpustili vse italijanske delavce. Kabelska zveza med Malto In Tri* polisem poškodovana. Dunaj, 3. oktobra. Telefonska centrala na Dunaju je dobila danes obvestilo, da je kabelska zveza med Malto in Tripolisem poškodovana oziroma popolnoma uničena. Mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo. Dunaj, 3. oktobra. ,Wiener All-gemeine Zeitung* poroča, da sedaj na mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo ni niti misliti. Italijani zapuščajo Carigrad. Carigrad, 3. oktobra. Italijani trumoma zapuščajo Carigrad. Dosedaj se je v domovino odpeljalo že več stotin Italijanov. »Adria” nstavila promet s Tripolisom. Reka, 3. oktobra. Parobrodno društvo »Adria* je vsled blokade ustavilo trgovski promet s Tripolisom. Promet z drugimi državami se vrši redno. Turki ujeli laški trgovski parnik. Carigrad, 3. oktobra. Semkaj je došlo poročilo, da je turško brodovje danes ujelo v Egejskem morju en italijanski trgovski parnik in ga takoj okupiralo. Mir? Pariz, 3. oktobra. Turčija je pripravljena k mirovnim pogajanjem, isto-tako tudi baje Italija. Seveda so mirovna pogajanja največ odvisna od tega, kako denarno odškodnino bi zahtevala Turčija za Tripolis. Vsekakor pa so pogajanja ta teden še popolnoma izključena. Dr. Ryb£r „dela poli-litiko“. Voditelj tržaških Slovencev, dr. Rybšf, je imel preteklo nedeljo v tržaškem »Narodnem domu* shod, za katerega pravi »Edinost*, da je bil izredno dobro obiskan, kar ji prav radi verujemo, ker nam je znano, da se tržaški Slovenci zelo zanimajo za javna vprašanja in zato so slovenski politični shodi v Trstu vedno prav dobro obiskani. O tem shodu je prinesla »Edinost* prav obširno poročilo in ako je to poročilo natančno in resnično — o čemur pač ne more biti nobenega dvoma — ne moremo biti z dr. Ry-bžrem tako zadovoljni, kakor bi radi bili, to pa radi vsebine njegovega govora in radi didaktičnega tona, ki se ga ta primorski politik vedno bolj in vedno rajše poslužuje v svojih govorih. Dr. Rybžr je postal prevzeten in v sebe samega zaljubljen; vse to naj-brže radi tega, ker se mu je v slovenski javnosti do sedaj vedno samo kadilo in so ga povzdigovali v deveta nebesa, a prevzeten je postal tudi zato, ker ga ima rad Hohenlohe in je tudi na Dunaju »persona gratissima*. Nikakor nimamo namena podcenjevati zaslug dr. Ryb&?a za tržaško Slovenstvo in — recimo — tudi za slovenski harod sploh, ker hočemo biti pravični, ali zdi se nam tudi silno neokusen oni osebni kult, ki je tako razvit pri gotovem delu tržaškega Slovenstva in — pri naših klerikalcih. Dr. Šušteršič je našim klerikalcem bog in tudi nekaterim tižaškim Slovencem je dr. Ryb£f — vsaj nekak polbog in ako si kdo dovoli izraziti najmanjši dvom o pravilnosti njegove politike, ga njegovi oboževatelji proglasijo takoj za izdajalca, za sejalca razdora itd., on sam, dr. Rybdf, ga pa proglasi za ignoranta, ki ne ve, kako se »dela politika*, ki samo »zabavlja* in »kritizira*, ne stori pa ničesar. Dr. Rybž? se smatra za nezmotljivega in zato govori z višine, ki mu ne pristoja in zato je bil ves ta naš uvod popolnoma umesten. V svojem nedeljskem govoru se je pečal dr; Rybdr v prvi vrsti z znano afero, ko se je združil in potem zopet razdružil s klerikalnimi poslanci v državnem zboru. Malo pozno se je spomnil na to afero in prepričani smo, da je v Trstu dosti Slovencev, ki bi radi slišali mnenje dr. Rybšfa o tej aferi že veliko prej in nam se zdi, da je tudi sedaj dr. RyMf sklica] shod samo iz dveh razlogov: Prvič zato, ker ima najbrže zopet kake posebne namene povodom otvoritve drž. zbora; najbrže se hoče zopet združiti s kranjskimi klerikalki. Drugič je pa dr. Rybžf sklical shod zato, da je mogel ^obsoditi* Italijo radi okupacije Tripolisa in •UCHEL ZEVACO: LISTEK. Ljubimca beneška. »-jSž&KKtoSt«!* “nil “,0 visoko in ga uporablial n«hn>??t0 _Enooki je po odhodu policijskega načelnika obstal .t. .JU- ,T°da njegove misli se niso ukvarjale z navodili, ki *nu jih je prinesel Gvido Džennaro. Skalabrino, ta mu ni šel iz glave. Še sedaj ni mogel verjeti, da bi ga bil policijski načelnik videl sivega in zdravega. i* £0t,0Vu° se Je ie zaključil naposled. Kvečjemu, če Jf ,Vldel ^kalabrinovo prikazen; nazadnje je res mogoče, da zlo-eJ vstaja iz mokrega groba in hodi strašit ljudi. , Pomniti je treba, da se mojster Bartolo ni šalil, kakor bi falee utegnil misliti. Po treznem preudarku, prepričan z ene fani, da se ljudje Džennarove vrste niso vajeni motiti, in z *r«ge, da Skalabrino gnije na dnu njegove kleti, je dopuščal fade volje, da igra satan sam kako vlogo v tem njegovem nenadnem pojavljenju. Stopil je torej v svojo hišo, skrbno zaklenil vrata in se mul v pivnico, kjer je začel šteti izkupiček današnjega dne. Po !*m opravilu je šel v zadnjo sobo in obstal pred vrati, ki so bila v tleh. — Ali je mogoče? je ugibal sam pri sebi. Trepetaje se je sklonil čez nje, kakor da se boji, da ga Pozdravi kako ječanje iz globine. Nato je dvignil vrata, odprl jih, pokleknil na tla in uprl Pogled v črno globino. Voda je bila po malem odtekla. Toda na dnu je je bilo še zmerom par čevljev na visoko. Bartolo se je sklanjal, bledega obraza ... in skušal vi* • . . Iskal je mrliča . . . ker ni mogel zagledati ničesar, se je okrenil, da vzame v®Čo in gre pogledat. Takrat pa je obstal kakor pribit; lasje so se mu naježili od groze, oči so se mu odprle in zastrmele. Tam v temnem kotu za mizo, je slonel Skalabrino in ga gledal. — Sanja se mil je zamrmral Enooki. — Torej 1 je dejal Skalabrino mirno, ali tako pozdravljaš starega prijatelja? — Vidim I . . . Slišim! ... je jecljal krčmar ... Ali sem res jaz, ki stojim tu? ... Ali je res on, ki sedi tam za mizo? — Ali mi nič več ne ponujaš izvrstnega vina, ki ga imaš spravljenega v svoji kleti? je povzel Skalabrino. Vstal je ter stopil proti Bartolu. Enooki se je odmikal korak za korakom, čim bliže mu je prihajal nasprotnik. — Vrata v klet, je dejal ta, so odprla kakor nalašč. Treba se ti jih je samo poslužiti. Sicer pa te tvoj vrli pajdaš Sandrigo gotovo že nestrpno pričakuje . . . Ironija Skalabrinovih besed ni bila nameravana; govoril je s popolno resnobo. Ko je Bartolo prišel do stene, se je naslonil s hrbtom in iztegnil roke, kakor da hoče zarotiti kako pošast. Skalabrino je stal tik pred njim, Orjak je vztrepetal. Nasilni instinkti so se dramili v njem, Krčevito je stiskal ročnik svojega bodala; in že je v duhu videl Bartola, kako leži v krvi pred njegovimi nogami. Toda premagal se je. Zaklati to smrtnobledo, drhteče bitje, se mu je zdelo nekako gnusno in nizkotno. Bartolu se je polagoma vrnilo nekaj poguma. Zajecljal je: — Ako hočeš piti, prijatelj, sem ti pripravljen postreči. — Prekrasno 1 je rekel Skalabrino s strašnim grohotom. Vodo iz Kanala? Hvala lepa! Saj te nisem jaz vrgel v klet. Prisegam ti, jaz nisem hotel, nego Sandrigo; dopovedoval sem mu na vse načine, pa me ni maral poslušati. Jaz ti nisem hotel nič žalega, o tem si vendar sam prepričan ... — Jaz tebi tudi ne, je dejal Skalabrino. — Torej . . . Kaj hočeš? . . . Česa iščeš tu? . . — Prišel sem, da te ubijem, Bartolo. — Ne, ne, tega ne storil Zakaj bi me ubili Šališ se, vražji Skalabrino; tvoji dovtipi so bili že od nekdaj čudni . . • Zakaj me hočeš ubiti 1 Saj ti nisem storil ničesar 1 Narobe, še ravnokar sem govoril o tebi; le vprašaj ljudi, pa boš videl, kako rad te imam in kako te spoštujem . . . — Ubogi Bartolo, kako strašno se bojiš smrti I Krčmar je zares trepetal kakor šiba na vodi; iobje so mu šklepetali in znoj mu je curkoma drl po obličju. — Kar smiliš se mi, je povzel Skalabrino. — Da, da, saj vem da imaš blago srce ... Ne boš me ubili Glej, ali hočeš, da te prosim kleče odpuščanja? Bartolo je padel na kolena. — Vstani, je rekel Skalabrino. Orjak je imel trdno voljo, ubiti Bartola. Pogovor, ki ga je začel z njim, ni imel namena, ogreniti mu smrtno uro, in še manj, igrati se z njim. Kar je govoril je tudi mislil in je smatral za svojo dožnost, da pove. V tej preprosti, silni naravi ni bilo nobenega mesta za rafinirano maščevalnost. Toda, čeprav je prišel ubit Bartola, vendar je čutil nekakšno jezno obžalovanje, da nahaja v njem samo žrtev namesto nasprotnika, in se kar ni mogel pripraviti k dejanju. Bartolo je vstal. Dihal je težko; in še zmerom je moledoval: — Saj mi odpustiš, kajneda? Dajno, ne bodi neusmiljen; če ti pravim, da je samo Sandrigo vsega kriv 1 Skalabrino je molčal. — Kaj hoče napraviti z mano? je ugibal krčmar. Ali me bo zabodel? Ne, saj drži roke križem. Morda me hoče zadaviti . . . — Poslušaj, Bartolo, je izpregovoril vojak. Pravijo, da si eden izmed najmočnejših ljudi v Benetkah. Hočem te ubiti, ker si hotel ti mene umoriti, vzlasti pa zaradi nesreč, ki so se zgodile in za katere si deloma odgovoren. Ti si podla živina, ki ni vredna, da še živi. Toda smiliš se mi nekako, saj sem dejal . . . — No, saj vidiš . . . Pisarna-UNIVERSAL-agenture : M. MULLEY : kda, uredi in založi e lini popolni lovonski A 1\ TT% Tl A “ Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko. ADKboAK Važno zainserente. pozvati evropske velesile, da bi zasedle južno Italijo in Sicilijo ... I Dr. Ryb£f, ki zna »delati politiko" — kakor se je na shodu izrazil — ima pravico imeti o parlamentarni akciji Jugoslovanov mnenje kakršno hoče imeti in mu vsaj za sedaj ne bomo dokazovali čisto nič, da je njegovo mnenje napačno; to smo storili svoječasno in sicer tako odločno, da je dr. Ryb£r iz tega izvajal posledice in — klerikalno-primorski državnozborski klub se je zmanjšal za dva člana, dr. Rybšfa in dr. Gregorina. Ali enega ne moremO prezreti: Dr. Rybšf je nastopil na 'nedeljskem shodu s tako vehemenco, s tako srditostjo in zlobo proti — kranjskim naprednjakom, medtem, ko je pustil klerikalce popolnoma na miru, da je upravičeno naše vprašanje: Ali je politično društvo .Edinost* za Primorsko sploh še samostojna politična korporacija, ali se je spremenilo v lokalno (tržaško) organizacijo Vseslovenske ljudske stranke? Mi sicer vemo, kako dr. Rybšf »dela politiko*, ali vendar- bi bilo dobro, ako bi bila .Edinost* na to vprašanje jasen in precizen odgovor, ker slovenska napredna javnost bi zelo rada vedela, v kateri smeri se pravzaprav giblje politika tržaških Slovencev, ki jo .dela* dr. Rybžr. Prof. Fr. Drtina. Včeraj je obhajal petdesetletnico eden prvih čeških pedagogov in delavcev na polju ljudske prosvete prof. Fr. Drtina. Ime prof. Drtine pri nas ni neznano; vzrastla je kolikortoliko pod njegovim vplivom naša praška generacija in slovenska mladina je poskrbela za to, da smo dobili par njegovih del fudi v slovenskem jeziku. Že pred leti nam je podal dr. Lončar v knjižici ,K a j hočemo* njegove nazore o vzgoji in prevod njegove brošure: »Ideali vzgoje*. Pred par leti pa smo dobili prevod njegovega temeljitega de ja: .Miselni razvoj evropskega ljudstva*. To delo, ki ga je izdala znanstvena knjižnica »Omladine* bi moral poznati vsak slovanski inteligent, ker je gotovo najkrasnejše delo te vrste v slovenski literaturi. Kako se je ta knjiga razširila med Cehi, kaže to, da je izšla že v drugi izdaji. .Miselni razvoj* podaja najprimernejši pregled kulturnega razvoja v Evropi, služi pa ob enem kot uvod v filozofijo in kot pregled zgodovine filozofije. Knjiga ima med drugimi te vrste to prednost, da je pregledna in vsakemu lahko umljiva. Iz nje pa tudi najlažje spoznamo njenega pisatelja in njegove nazore. Zato pred vsem opozarjamo nanjo ob petdesetletnici prof. t)rtine. ' Prof. Drtina je sedaj profesor na praški univerzi in stoji vštric s prof. Masarykom. V prejšnjem parlamentu je zastopal okrožje Kraljevi Gradec in je kot poslanec vršil svoje dolžnosti ne le za svoj okraj, ampak v vsakem slučaju kadar je šlo za češko napredno in slovansko stvar. Prof. Drtina prf- {iada t. zv. realistični stranki in je etos pri volitvah proti njemu zma- kompromisni mladočeški kan- didat, gotovo ne v korist okraja in ne v korist napredni stvari v Avstriji, kajti Drtina je vestno zasledoval vsa ku turna posebno pa šolska vprašanja in je posebno skrbel za dunajsko češko šolstvo ter je z osebnim vplivom dosegel pogosto ugodno rešitev kočljivih vprašanj. Poleg dela v parlamentu je bil delaven med svojimi vo-lilci, kjer je ob vsaki priliki govoril o političnem položaju oziroma je imel ljudska predavanja; Drtina je znan kot ljudski predavatelj in je zelo pri- HALI LISTEK! 1. E RUBIN. Mihaela. (Slika s počitnic.) (Dalje.) Pretekli so tako trije dnovi. Z Julijem sva delala kratke izlete, ker te njega vabilo vedno domov, domov i Mihaeli. Pisala sta si med tem pisma. Mihaela je pisala zelo lepo, pisala mu je o ljubezni in o bodočnosti. To so bila najlepša pisma ljubezni. Tretji dan smo se dogovorili, da naredimo izlet v dolino proti zapadu. Prosili smo gospodarja, da pusti Mihaelo z nami; pustil jo je z veseljem. Lepšega dne skoraj ne pomnim. Bilo je krasno vreme. Šli smo po ozki dolini in občudovali krasoto svoje domovine. Dečka sta bila odšla naprej, saj sta hodila po gorskih potih vsak dan ... Mi smo šli počasi. Na obeh straneh so se dvigali sneženi bregovi in po dolini je padal prijeten hlad. Z obronkov so leteli potočki v slapih proti dolini. Bolj srečnih ljudij menda niso imele pod seboj one ledene gore, saj sta hodila pod njihovimi bregovi: Mihaela In Julij. Na koncu doline smo si ukresali ogenj. Sedeli smo v senci in praznili ljubljen; s krepko jedrnato besedo podaja svoj predmet v pregledni vsem razumljivi obliki. Tako je Drtina delaven kot profesor in vzgojitelj, kot znanstvenik in politik, kot ljudski predavatelj in organizator. Njegova predavanja na univerzi so obiskovana od študentov vseh fakultet, ker so za vse važna; dvorana je pogosto do zadnjega kota polna; njegova dela so izšla deloma v knjigah deloma v revijah; tikajo se kulturnega razvoja, filozofije in vzgojeslovja; poleg tega prinašajo vsak čas listi tudi njegove krajše članke, ki so dostopni širšim masam. Drtina je urednik .Pedagogičnih Razgledov*, in stoji na čelu organizacije čeških učiteljev v .Enoti Komenskega". Njegovo prosvetno delo je tako obširno, da ga more primerno oceniti le ta, ki ga pozna. Prof. Drtina je po svojih študijah v Pragi (rojen je v Hnčvšinč 1. 1861.) biv#il dalje časa v Berlinu, potem je potoval po Švici, Franciji, Angliji, Nemčiji in je tako proučil evropske razmere posebno šolske in je svoje vednosti vporabil za svoje ideje o reformi šolstva. V tem oziru je podal že mnogo novih planov in načrtov, za vse vrste šolstva. Temeljito se je bavil tudi z vprašanjem za višjo izobrazbo učiteljstva in za širšo izobrazbo ljudstva. Njegovi nasveti in načrti so važni tudi za nas. Odločno se je zavzemal prof. Drtina v parlamentu tudi za slovenska šolska vprašanja in je bil med prvimi, ki je so glašal z idejo slovenskih stolic na praški univerzi. Slovenskemu dijaštvu v Pragi se je izkazal vedno prijateljsko naklonjenega. Zanimal se je mnogo za slovenske razmere. Zato se spominjamo njegove petdesetletnice z željo, da bi imelo njegovo delo tudi pri nas mnogo uspeha. Iz slovenskih krajev. S Posavja se nam poroča: Naš fajmošter Zupan je menda naročen na .Jutro*, kajti vsakokrat omeni raz leco dopis, ki izide v omenjenem časopisu iz Ježice ali iz bližnjih vasi. Tako je naznanil tudi preteklo nedeljo dopis iz Kleč in pri tem seveda po krivici obdolžil dopisnika ter rekel, da je isti tukaj v bližini in ne v Klečah. Zakaj ga pa fajmošter ne imenuje, da bi se potem bolj natanko pogovorila? Sicer se pa dotična natolcevana oseba za njegove sumnje in krive obdolžitve toliko briga kakor za lanski sneg. — Fajmoštrovo največje veselje se ve je pa v tem, če ima zabavo v miru z marinaricami. Ko mu postane kako nedeljo dolgčas, pa jih skliče skupaj v razveseljevanje. V nedeljo jim je blagoslovil družabni dom. Pri tem opravilu pa mlajše niso imele veselja, ker jim starejše, katere je že svet zapustil, niso pustile Orlov blizu. Vsled tega je nastal med njimi in Orli nek pnnt, katerega posledica, kakor se govori, je, da je odsek Orlov v razpadu, kar je tudi prav. — Tovariš kmeti Slišal si v nedeljo v cerkvi oznanilo za prostovoljno biro slame. Pomisli, da ti je letos velika suša obilo krme pokončala. Torej ti krme lahko zmanjka. Skrbi sam zase in ne za one, ki si lahko vse v obilici kupijo, razen tičjega mleka. Iz Vač. Volilci občine Vače. Povodom predstoječih volitev v vaški občinski zastop so izdali klerikalci poseben oklic, v katerem na najpodlejši način blatijo Vas neodvisne kmete./Klerikalci Vam očitajo v svojem oklicu, da ste se oblatili in umazali z različnimi stranišči in psi. Takih nesramnih laži so v resnici zmožni samo naši klerikalci. Pod versko firmo in pod firmo ljubezni do kmeta Vas skušajo preslepiti in zvabiti v klerikalni tabor. Tega ne boste in ne smete nikdar storiti. Klerikalec ima ljubezen do kmeta samo tedaj, kadar ima kmet še kaj v žepuv Kadar je pa kmet v bedi in nadlogi, tedaj se klerikalci zanj nič več ne brigajo. Mislimo, da ni večjih izkoriščevalcev našega kmeta na Kranjskem, kakor so ravno naši klerikalcil Ni čuda, če kmet potem propada na vseh koncih in krajih. Letos, ko po Kranjskem, po vsej deželi primanjkuje kmetu krme, bi človek mislil, da mu bodo šli klerikalci na roke. Kaj še. Klerikalna .Gospodarska Zveza* je bila celo tako predrzna, da je pokupila na kmetih krmo za naravnost sramotno ceno in tako oškodovala našega kmeta za tisoče. Kmet bi namreč krmo, če bi jo hotel prodati, prodal lahko veliko dražje. Kmetje, proč s klerikalnimi izkoriščevalci. Proč z odiravci kmeta. Vaški občani, združite se v močno falango in volite kandidate, katere Vam priporoča na-rodno-napredna stranka. Dne 9. okt. pojdite na volišče in poženite klerikalce tja kamor spadajo. Živel neodvisen kmet! Iz Ilirske Bistrice. (Trg brez župana.) Dne 1. oktobra t. 1. bi se imele pri nas vršiti občinske volitve. Kakor znano je okrajno glavarstvo prve volitve razveljavilo in razpisalo nove. Toda na naše veliko začudenje se volitve vsled čudnega postopanja dosedanjega župana g. Domladiša niso mogle vršiti. Zjutraj ob lh7. uri se je g. Domladiš odpeljal z ekvipažo na kolodvor Trnovo-Il. Bistrica. Spremljal ga je njegov adjutant g. Šket. Občinskega tajnika je postavil h komisiji, a drugih občinskih možakov ni bilo. Volilci so bili vsi pripravljeni s svo-imi glasovnicami, a voliti niso mogli.