Odgovorna urednica NT Milena Brečlazaj v pretekle mesece, vse lanskega novembra. Po besedah urednika Letopi- ^ 2000 Jožeta Volfanda osta- ^ letopis tudi letos povsem '■'žen projekt, saj se v nobeni ^ štirih oblik niso odločili za [i^aprejšen odkup vsaj dela na- Letopis je zato bralcem, "l^čanom Celja, Dobrne, Štor Vojnika na voljo za tisoč '''larjev, izdajatelji pa so zlasti da se je v primerjavi s Nšnjima letoma okrepil de- ^^ oglasnih strani. Letopis ob- ^^ga 416 strani, zlasti obsežen J^l je takoimenovana kronika ^^nega dogajanja, ki jo letos bogati občutno več fotografij, med vsebinskimi rubrikami pa je letos kot novost temeljito obdelano področje prometa in zvez, s poudarkom na promet- nih (avtobusnih in železniš- kih) povezavah znotraj obrav- navanega območja in z drugi- mi kraji. Svoj prostor v letopi- su je našlo tudi Šmartinsko jezero, saj je ob letošnji 30- letnici temeljito obdelan nje- gov dosedanji razvoj. Pri pisanju Letopisa 2000 je odgovorna urednica Vane- sa Čanji sodelovala z več kot 50 pisci, z raznimi podatki pa je bilo v krog sodelavcev zajetih preko 200 ljudi. V analitičnem delu letopisa je najobsežnejše poglavje na- menjeno gospodarstvu, kjer so ob lanskoletnih kazalcih po- slovanja temeljiteje obravna- vani tudi največji izvozniki ter delež gospodarstva štirih ob- čin v regijskem merilu. V po- glavju zdravstva bosta bral- cem zanimivi raziskavi Zavo- da za zdravstveno varstvo Ce- lje o bolniških staležih ter otroš- kih preventivnih pregledih. Os- tala področja so obdelana po vzoru preteklih dveh let, zara- di prostorske omejitve pa je letos izpadla predstavitev bib- liografije, vezane na Celje. ^ I. STAMEJČIČ Letošnji občinski nagrajenci Občine Šmartno ob Paki. POSVETU Nore krave znova razsajajo EU, 17. novembra - Evrop- sko unijo je znova zajela pa- nika zaradi bolezni norih krav. To so zasledili v Franci- ji, poročajo pa tudi o prvih primerih v Nemčiji. Italija je prepovedala uvoz govedine iz Francije, na ta način pa naj bi preprečili, da bi se bole- zen norih krav razširila tudi v Italiji. Podobno je ravnala tudi Avstrija, le da prepoved ni popolna. V naši severni sosedi, na avstrijskem Ko- roškem, pa so zasledili prvi primer Creutzfeld-Jakobove bolezni, ki velja za človeško obliko bolezni norih krav. Clinton V Vietnamu HOŠIMINH, 19. novem- bra - Ameriški predsednik Bili Clinton je kot prvi ame- riški predsednik po koncu vietnamske vojne pred četrt stoletja tri dni gostoval v Viet- namu. Clinton in vietnamski voditelji so na pogovorih po- stavili temelje za normaliza- cijo odnosov med državama, ostala pa so nesoglasja glede spoštovanja človekovih pra- vic. Ameriški predsednik je napovedal tudi niz ameriš- kih posojil v vrednosti 200 milijonov dolarjev. Ogenj in kri na Bližnjem vzhodu JERUZALEM, 20. novem- bra - Blizu judovske naselbi- ne Kfar Darom na jugu ob- močja Gaze je v trenutku, ko je mimo peljal šolski avto- bus, eksplodirala bomba. V eksploziji sta bila ubita dva izraelska civilista, deset pa je bilo ranjenih. Izraelska voj- ska je kot povračilni ukrep izvedla raketni napad na Ga- zo in tamkajšnje urade pale- stinskih oblasti. Rakete so med drugim zadele glavni sedež gibanja Fatah palestinskega vodje JaserjaArafata. Naslednji dan je Egipt odpoklical svoje- ga veleposlanika v Izraelu za- radi stopnjevanja izraelskega nasilja nad Palestinci in preti- rane uporabe sile. Odstopil perujski predsednik TOKIO, 20. novembra - Perujski predsednik Alberto Fujimori je v ponedeljek po- dal odstopno izjavo, nato pa odpotoval na Japonsko, kjer menda želi tudi ostati. Fuji- mori, ki naj bi odstopil zara- di afere v zvezi s podkupova- njem v Peruju, ne bo zapro- sil za azil na Japonskem, poleg perujskega pa ima tudi japonsko državljanstvo. Brezglave ZDA TALLAHASSEE, 21. no- vembra - Vrhovno sodišče Floride je v torek še vedno odločalo, ali bo v končnem izidu predsedniških volitev v tej zvezni državi potrebno upoštevati ročno preštete gla- sovnice iz treh floridskih vo- lilnih okrožij - Brovvard, Palm Beach in Miami-Dade. Ni ja- sno, kdaj bo razsodilo, odlo- čitev pa bi lahko sprejelo šele čez tedne. Novinarji bo- do obveščeni pol ure pred njeno objavo. □ DOGODKI Strokovnjaki z Ipavčeve Delo celjskega zavoda za zdravstveno varstvo je usklajeno z evropskimi standardi kakovosti - Raznolika dejavnost za preko 300 tisoč ljudi Zavod za zdravstveno vars- tvo Celje je včeraj kot druga tovrstna ustanova v državi prejel certifikat kakovosti ISO 9001 za vse svoje dejavnosti. Gre za pomemben mejnik v razvoju zavoda, katerega ko- renine segajo v leto 1927, ko .je bila v Celju ustanovljena bakteriološka stanica. »Ved- no smo si prizadevali, da bi delo opravili najbolje, ven- dar to ni dovolj. Zdaj imamo o svoji kakovosti tudi do- kaz. Pridobili smo tudi veli- ko prednosti, ki se bodo odra- zile v našem razvoju,« meni direktor mag. Ivan Eržen, dr. med. Najbrž so redki v regiji, ki dela zavoda ne poznajo, ven- dar je v širši javnosti bolj malo takšnih, ki bi vedeli, kako raz- nolika in razvejana je dejav- nost, ki jo opravljajo strokov- njaki z Ipavčeve ulice. O zavo- du se namreč govori predvsem takrat, ko je pred vrati gripa, ko grozi epidemija kakšne dru- ge nalezljive bolezni, ko se začenja sezona kopanja v ba- zenih in jezerih ali ko ljudi zanima, kako sta onesnažena zrak ali zemlja. Vse našteto je le drobec v široki paleti dela, ki ga opravljajo za več kot 300.000 prebivalcev regije. Nji- hov cilj pri tem pa je en sam - izboljšati življenjske razmere ter s preventivnimi akcijami in projekti predvideti zdravs- tvene probleme in jih pravo- časno preprečiti. Paleta dejavnosti Na področju epidemiologi- je skrbijo v zavodu za več vrst preventivnega cepljenja, nu- dijo zaupno testiranje na HI V infekcijo ter med drugim us- tvarjajo tudi obsežen register o epidemiološki sliki na Celj- skem. Lotevajo se široko za- stavljenih izobraževalnih pro- jektov in akcij za osveščanje javnosti o tem, kako se obva- rovati pred nalezljivimi bo- leznimi, ukvarjajo pa se tudi z raziskovanjem spolno prenos- ljivih bolezni. Med delo služ- be sodijo tudi storitve s po- dročja dezinfekcije, dezinsek- cije in deratizacije, ki jih oprav- ljajo za številna podjetja. V oddelku za zdravstveno ekologijo nadzorujejo kako- vost življenjskega in delovne- ga okolja. To pomeni, da ne- nehno ugotavljajo prisotnost škodljivih snovi v zraku in tleh ter onesnaženost s hru- pom in smradom. V zelo do- bro opremljenem kemičnem laboratoriju opravljajo anali- ze vzorcev vseh vrst voda, zra- ka, odpadkov in tal, pa tudi vzorcev hrane, pijače in naj- različnejših predmetov. Stro- kovnjaki z oddelka so v Celju organizirali učinkovite lokal- ne merilne mreže onesnaže- nosti okolja, ki omogočajo ne- prekinjene meritve žveplove- ga dioksida in drugih škodlji- vih snovi. V središču mesta so postavili prikazovalni ekran, kjer se lahko ljudje vsak tre- nutek prepričajo o stopnji one- snaženosti zraka. Zelo pomembno je tudi po- dročje socialne medicine, kjer proučujejo zdravstveno stanje ljudi v različnih življenjskih obdobjih in razmerah, ugo- tavljajo potrebe posameznih skupin ter spodbujajo dejav- nosti za ohranitev in izboljša- nje zdravja na Celjskem. Le- tos, na primer, so izdelali ob- sežno raziskavo o zdravju pre- bivalcev celjske občine in mest- nemu svetu tudi posredovali predloge, kako razmere izbolj- šati, vsako leto pa pripravijo še celovito poročilo o bolniš- kih izostankih ter po potrebi svetujejo podjetjem, kako ob- vladati odsotnost z dela. V oddelku vsako leto pripravijo poročilo o vzrokih umrljivo- sti, letos pa so opravili tudi raziskavo o razširjenosti drog med srednješolsko mladino. Za mlade so se lotili tudi ob- sežnega projekta promocije zdravja, da bi lažje obvladova- li stiske med odraščanjem. V Zavodu za zdravstveno varstvo je zaposlenih 106 lju- di, od tega je 17 specialistov medicine in magistrov ter 25 strokovnjakov z visoko in 13 z višjo izobrazbo. Trenut- no opravlja osem strokov- njakov magistrski študij, štir- je pa doktorat znanosti. V službi za higieno nadzo- rujejo kakovost pitne vode, pri tem pa opravljajo celostni strokovni nadzor v več kot 300 javnih vodovodih. V Ce- lju, na primer, na leto analizi- rajo preko 400 vzorcev pitne vode. Strokovnjaki s področja higiene skrbijo za sistematski nadzor bazenskih kopalnih vo- da ter opravljajo higienski nad- zor v kuhinjskih obratih in na področju živilske proizvodnje, njihova pomembna naloga je tudi ugotavljanje higienskih razmer v 132 osnovnih šolah in 114 vrtcih celjske regije. Vsak objekt, v katerem bivajo otroci, temeljito pregledajo in ocenijo razmere vsaj enkrat na leto. Služba za higieno spremlja tudi kakovost živil, zlasti mleka, mesa, otroške hrane in sladoleda. Med slovenskimi strokovnja- ki ima velik ugled oddelek za mikrobiologijo, kjer v labo- ratoriju za medicinsko mikro- biologijo opravijo največ dela za potrebe celjske bolnišnice. Na leto naredijo pribhžno 160 tisoč preiskav, s katerimi po- magajo zdravnikom pri ugo- tavljanju povzročiteljev okužb ter pri odločitvah za učinkovi- to zdravljenje. Na področju sanitarne mikrobiologije opra- vijo okrog 30 tisoč preiskav, zlasti različnih vod in živil. Pri tem so tudi v tujini znani po tem, da delo opravljajo brez napak in da so rezultati njihovih analiz 100-odstotno zanesljivi. Celjski mikrobio- logi so leta 1996 prvi v Evropi opisali okužbo trebušne votli- ne z glivo Paecilomyces vario- ti. Učeča ustanova čeprav je Zavod za zdravs- tveno varstvo državna ustano- va, mu država daje iz proraču- na le 20 odstotkov potrebnega denarja za delo. Vse ostale prihodke ustvari sam s proda- jo storitev ter z opravljanjem svetovalne in izobraževalne de- javnosti. »Poslovanje zavoda je zdravo in stabilno, kar se odraža v dobrih partnerskih odnosih z naročniki,« pravi mag. Ivan Eržen. »Posebno po- zornost namenjamo zaposle- nim ter njihovemu izobraže- vanju, saj je naš razvoj v veliki meri odvisen od strokovne us- posobljenih in motiviranih lju- di. Zavod je tehnološko odlič- no opremljen in je kos najbolj zahtevnim preizkusom s po- dročja humane in sanitarne mikrobiologije ter sanitarne kemije. Naš cilj so strokovna neoporečnost in neodvisnost ustanove ter zadovoljstvo upo- rabnikov, naša strateška us- meritev pa je naravnana k tak- šni stopnji razvoja, na kateri se bodo lahko celjski strokov- njaki še bolj celostno lotevali najtežjih nalog pri ugotavlja- nju potreb prebivalstva in na- to učinkovito pristopali k spre- minjanju razmer.« \ JANJA INTIHAR Mag. Ivan Eržen, dr. med., vodi zavod od leta 1992. Za tesnejše gospodarsko sodelovanje Celje je v petek obiskala veleposlanica Zvezne republike Nemčije Heike Zenker s sodelavci. V nemški delegaciji so bili še Evelin Černe, dr. Klaus Bohringer ter veleposlaničin stalni namestnik, odgovoren za gospodarstvo, dr, Laurids Holscher, zato ne preseneča, da je bilo gospodarsko sodelovanje tudi osrednja tema razgovora s celjskim županom Bojanom Šro- tom. Med pogovorom so izpostavili zlasti teža- ve, ki jih imajo nemška podjetja pri naložbah v Sloveniji, poudarili pa željo, da bi se dobro sodelovanje med nemškimi in slovenskimi, zlasti pa celjskimi podjetji še poglobilo. Nemška veleposlanica je skupaj s sodelavci ter predstavniki Mestne občine Celje, območ- ne borčevske organizacije in Zveze društev "mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko po- ložila venec pred spomenik Vojna in mir ter se poklonila spominu na padle ob simbolnem grobu mobilizirancev na mestnem pokopališ- ču (na sliki). IS, Foto: GD PO DRŽAVI Nova posoška katastrofo j LOG POD MANGARTOM,) 16. novembra - V sredo po. poldne se je izpod Mangartske^ planine utrgal plaz, ki je uničil del regionalne ceste med Lo^ gom pod Mangartom in mej^ nim prehodom. V noči na pe-^ tek pa je plaz z veliko hitrostjo^ zdrsnil po strugi Predelce in^- zasul več hiš v gornjem delif Loga pod Mangartom. Reše? valci so našli dve trupli, najver^ jetneje je umrlo še pet Ijudi^ Prebivalce so s prizadetega^ območja izselili. Strokovnjaki ocenjujejo, da je na območju^ med Mangartsko planino in slemenom čez Stožje, in sicer na nadmorski višini med 1750 in 2250 metri, od dva do pol-' tretji milijon kubičnih metrov razmočene in razrahljane zem-' Ijine, ki lahko zdrsi v dolino!^ Vlada je na izredni seii za' najnujnejše ukrepe odobnla 140 milijonov tolarjev pomoči | Drnovšek mandatar! UUBUANA, 18. novembra^ - Državni zbor je na predlog predsednika republike Milana Kučana za predsednika slo-^ venske vlade izvolil Janeza Dr-| novška. Drnovšek je v nagovo.^ ru poslancem poudaril, da za' naslednji mandat predlaga ši-* roko koalicijo, kar bi moralo biti zagotovilo za politično sta-^ bilnost Slovenije v naslednjem obdobju. I ZRJ zo diplomatske! odnose ^ BEOGRAD/UUBUANA, 20 novembra - Vlada ZRJ je spre- jela sklep o vzpostavitvi diplo- matskih odnosov s Slovenijo. Slovensko zunanje ministrstvo je ta sklep pozdravilo. Po mne- nju ministrstva pomeni sklep vlade v Beogradu prvi korak na poti vzpostavitve novih odno- sov med državama in obenem prvi rezultat intenzivnih sti- kov med vladama obeh držav. Oston izčrpan zarodi glodovanjo PORTOROŽ, 20. novembra - Iztoka Ostana, ki gladovno stavka zaradi nepravilnosti na portoroški fakulteti za pomors- tvo in promet, ljubljanski uni- verzi in v visokem šolstvu nas- ploh, so 43. dan stavke za kratek čas odpeljali domov. Dan pred tem se protestnik, ki for- malno ostaja na bolniškem sta- ležu in prenočuje, v šolskem kabinetu, zaradi psihofizične izčrpanosti ni mogel več dvig- niti. Opozicija obstruira UUBUANA, 21. novembra - Državni zbor je v petek po hitrem postopku sprejel nove- lo zakona o vladi, ki zmanjšuje Število ministrstev na 14 ter med drugim uvaja institut mi- nistrskili svetnikov. Poslanci SDS in NSi so nadaljevali z bojko- tom parlamentarnega dela. Pri tem so vztrajali tudi v ponede- ljek, ko so poslanke in poslanci odločali o ustanovitvi in sesta- vi 12 parlamentarnih delovnih teles ter opravili volitve in ime- novanja. Razlog je bilo dom- nevno nespoŠtovanje dogovo- ra o razdelitvi vodilnih položa- jev v delovnih telesih. Do torka zvečer dr. Drnovšek še ni predstavil svoje vladne ekipe- MESTNI SVET MESTNE OBČINE CELJE RAZPISUJE ZLATI, SREBRNI, BRONASTI IN KRISTALNI GRB ZA LETO 2001 za uspehe in dosežke na kateremkoli podroqu dela in življenja Skladno z Odlokom o priznaniih Mestne občine Celje (Ur. list RS, štev. 9/95, 30/96, 71/97 in 93/99) podeljuje Mestni svet Mestne občine Celje ZLATI CELJSKI GRB -za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki 80 pomembni za razvoj in ugled Mestne občine Celje, SREBRNI CELJSKI GRB -za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj Mestne občine Celje, BRONASTI CEUSKI GRB -za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo in KRISTALNI CELJSKI GRB -za odličen uspeh in perspektivnost celjskih diplomantov viso- košolskega študija. Pobude za podelitev Zlatega, Srebrnega ali Bronastega celjskega grba morajo vsebovati: -podatke o pobudniku; -podatke o kandidatu; -utemeljitev pobude in predložitev podrobnejšega opisa, elaborata ali na drug ustrezen način predstavljen uspeh ali dosežek, za katerega je predlagana podelitev grba; -podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno; -datum pobude. Na razpis za Kristalni celjski grb se lahko prijavijo diplomanti, ki so v letu 2000 zaključili visokošolski študij ter v celotnem študijskem obdobju dosegli povprečno oceno od 9.0 do 10.0. K prijavi je potrebno priložiti: -podatke o pobudniku; -podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in dosežki na njej ter druge obštudijske aktivnosti in dosežene uspehe); -potrdilo o diplomi; -potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z diplomo (od 9.0 do 10.0); -potrdilo o stalnem bivališču v Mestni občini Celje; -naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za Celje; -datum prijave. Pobude sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenova- nja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, do 31. januarja 2001. VROČA TEMA 5 Toplovod hladi odnose Javna polemika med direktorjem Smreke in županom Gornjega Grada v Gornjem Gradu je bilo (loženih veliko naporov in ifuda v izgradnjo sistema jaljinskega ogrevanja, zdi ^ se, da je kotlarna vse bolj predmet nesoglasij med last- nikoma, podjetjem Smreko občino Gornji Grad. Kap- ljo čez rob naj bi povzročila- Iva prikoličarja s sekanci, ki ju je župan in direktor firme Engo Toni Rifelj, menda lirez poprejšnjega dogovo- ra, dovolil raztovoriti na par- kirnem prostoru Smreke. Težava je pravzaprav v etn, da so bili sekanci depo- lirani komaj nekaj metrov od /zorčnega objekta, na katere- ga so na Smreki zelo ponosni, opravičeno, v izgradnjo hiši- :e in urejanja okolice so za- )Osleni vložili veliko energije, lasa in volje. V pretežni meri jrostovoljno in zastonj. »Pred postavitvijo vzorčne- ga objekta je bil prostor pre- :ej neurejen. Zelo sem razo- :aran in ogorčen nad odloči- vami župana,« je dogodek komentiral Bruno Zagode, lirektor Smreke, ki je prepri- !an, da gre pri vsej zadevi za lavadno kljubovanje. Smre- sa je namreč 25-odstotna astnica firme Engo, nerešena lastninska vprašanja pa očit- no vse bolj hromijo medse- bojne odnose. Lastnica zem- lje, na kateri stoji kurilnica, je še vedno Smreka, vendar, po trditvah Zagodeta, družbi En- go ne zaračunavajo najemni- ne. Lani je Smreka po pred- hodnem dogovoru takratnih sodirektorjev Enga, Domini- ka Miklavca in Tonija Riflja, plačevala povprečno 510 ti- soč tolarjev mesečno, v le- tošnjem polletju se je za po- rabljeno energijo ta številka povzpela na okroglih 600 ti- soč tolarjev. Komu so služili takšni dogovori, tega Bruno Zagode ne komentira. »Z namestitvijo števca in ugo- tavljanjem dejanske porabe je bilo ugotovljeno, da smo v po- letnih mesecih dejansko pora- bili za komaj 30 tisoč tolarjev energije,« je kratek direktor Smreke, ki poudarja, da se je z postavitvijo vzorčne hiše pove- čal obisk in zanimanje tako domačih kot tujih partnerjev. »Prehod skozi podjetje po drugi oziroma tretji uri ni mogoč, poleg tega je Smreka z ograjo ločila svoje dvorišče,« zavrača očitke o raztovorjenih sekan- cih župan in po prihodu Bruna Zagodeta na Smreko edini di- rektor Enga Toni Rifelj. S predpogodbo je bilo do- govorjeno, da bo zemljo, na kateri stoji kotlarna, občina Gornji Grad kupila od Smreke po sistemu kompenzacije s terjatvijo, ki jo ima občina do Smreke, ter s terjatvami, ki jih bo občina odkupila oziroma pridobila od drugih upnikov Smreke. Dejstvo je, pravi Toni Rifelj, da je zemljišče pod hi- poteko. Obremenjene zemlje občina ne more kupiti, je ka- tegoričen Rifelj in dodaja, da plačujejo nadomestilo stavb- nega zemljišča tudi za prostor, ki ga zaposleni Smreke upo- rabljajo za parkirišče. »Cena energije je hila določe- na na podlagi dinamike porabe toplotne energije. Dokument je sestavil takratni tehnični vodja Smreke Miran Ugovšek. »Vse je možno dokazati,« zatrjuje Rifelj in dodaja, da je imela Smreka od januarja do aprila preteklega leta toplovodno energijo zastonj. In dokler ni Smreka omejila porabe energi- je z avtomatiko, je bila dejan- ska poraba bistveno višja od zaračunane, je prepričan Rifelj, poleg tega je po njegovem mnenju njihova cena žamanja in čelkov previsoka, saj prese- ga ceno od drugod pripeljane surovine. aMHHHnHi EDI MAVRIČ »Občinski« sekanci pred Smrekino vzorčno hišo so vzrok za javno polemiko med direktorjem in županom. V zapor ali v delavnico? Celjsko okrajno sodišče je črkoslikarja Ladislava Percica enkrat oprostilo in enkrat ^ pogojno obsodilo - Po šestih letih končno do dovolj prostorne delavnice Okrajno sodišče Celje je (onec oktobra razsodilo v ožbi zasebnega tožilca Jranka Bezenška, ki se je za ožbo zoper Ladislava Perči- odločil zaradi domnevne Ivakratne razžalitve. V pri- neru prve je sodišče Perčiča iprostilo, za drugo, storjeno etos spomladi, pa pogojno 'bsodilo na en mesec zapo- 3 ob preizkusni dobi dveh ft. Prejšnjo sredo so v Ko- nisiji MOC za oddajanje po- novnih prostorov v najem udi odločili, da Perčiču od- dajo 31,76 kvadratnih me- rov velik poslovni prostor v Wbi na Linhartovi ulici 18, ^ katerega je črkoslikar Tosil zadnjih šest let. Črkoslikar Perčič, ki zadnja sta vztrajno opozarja na 'oinnevne nepravilnosti in Nezakonitosti v postopku de- nacionalizacije za stavbo v -•nhartovi 18 v.Celju, je z 'ogodki zadnjih tednov za- dovoljen. Perčič je zadnja leta 'številnimi javnimi protesti, ^di gladovno stavko ter šte- 'ilnimi pismi oziroma apeli ^vnosti in državnim orga- nom, opozarjal, da postopek ^ačanja odvzetega premože- dedičem razlaščencev Wbe v Linhartovi 18 ni bil speljan po črki zakona. V ^rn času je izgubil tudi svoj ^emniški poslovni prostor v ^^vbi ter, kot sam pravi, ostal brez možnosti za delo. »Do- brih deset kvadratnih metrov, ki so mitjih pustili, ne zadošča za opravljanje črkoslikarske dejavnosti,« pravi in se zato tudi veseli, da je z dodelitvijo dodatnega poslovnega pro- stora, za katerega je prosil od spomladi leta 1994, končno le dobil možnost, da znova zač- ne opravljati svoje delo. »Kdaj bom začel delati, ne morem odgovoriti. Odvisno je od te- ga, kdaj mi bodo vrnili opre- mo in orodje, kar mi je bilo odvzeto ob deložaciji,« pravi in dodaja, da si želi, da bi lahko delati začel čimprej. Oproščen in pogojno kriv Pa bo črkoslikar Ladislav Perčič prihodnje mesece - po- tem, ko bo dobil nazaj opre- mo in orodje za svoje delo ter si uredil delavnico - res preži- vel v svoji delavnici, ali pa morda en mesec vmes tudi v zaporu? Sam pravi, da se bo na sodbo celjskega okrajnega sodišča sicer pritožil, a tudi če bi moral za mesec v zapor, svojega boja in prizadevanj za zakonitost v denacionali- zacij skem postopku za Lin- hartovo 18 ne bo opustil. A pojdimo po vrsti! Okrajno sodišče Celje je Ladislava Perči- ča konec oktobra oprostilo ob- tožbe Branka Bezenška (dedič razlaščencev stavbe na Linhar- tovi 18), da ga je toženi razžalil s tem, ko je novinarjem Nove- ga tednika. Večera, Dela, Jane ter POP TV razlagal, da je Be- zenšek »goljufal državo, da je prirejal datum smrti svoje po- kojne tete Ane Rauch zato, da bi bil denacionalizacij ski posto- pek glede hiše na Linhartovi 18 v Celju čim bolj utemeljen«. Na istem sojenju pa so glede druge obtožbe razsodili, da je Ladislav Perčič kriv, ker je 4. maja letos na zunanjo stran izložbenega okna poslovnega prostora v pritličju stavbe na Linhartovi 18 nalepil dva plaka- ta, katerih vsebino je zapisal in uredil sam. Na njih je obtože- val direktorico občinske upra- ve Darjo Pavlina in Branka Be- zenška. Okrajno sodišče Celje je obdolženemu Perčiču izre- klo pogojno obsodbo na en mesec zapora, ki pa ne bo izre- čena, če v preizkusni dobi dveh let (šteto od dne pravnomoč- nosti sodbe) pogojno obsojeni Perčič ne bo storil novega kaz- nivega dejanja. Zasebnega to- žilca Branka Bezenška pa so s premoženjskopravdnim zah- tevkom napotili na civilno pravdo. Sodba v imenu ljudstva Okrajnega sodišča Celje še ni pravnomočna, na sodišču ne Bezenšek ne Perčič nista napo- vedala pritožbe, a Perčič zago- tavlja, da jo bo vložil. »V nobe- nem primeru pa v naslednjih dveh letih ne bom opustil svojih prizadevanj za zakonitost v po- stopku denacionalizacije stavbe na Linhartovi 18. Rajši grem v zapor!« je odločen Perčič. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ »Svojega boja za zakonitost v postopku denacionalizacije za stavbo na Linhartovi 18 v naslednjih dveh letih ne bom opustil. Rajši grem v zapor!« je odločen Ladislav Perčič. □ GOSPODARSTVO Modro bo kmalu zeleno Merkur bo v središču Celja obdržal le tri Kovinotehnine trgovine - Največji slovenski trgovec s tehničnim blagom povečuje prihodke in dobiček s 1. januarjem bosta celot- na veleprodajna in nabavna dejavnost celjske Kovino- tehne dokončno prešli pod okrilje Merkurja, do sredine prihodnjega leta pa bodo Merkurjevo podobo in ime dobili vsi Kovinotehnini tr- govski centri in prodajalne. Pravzaprav velja to le za ti- ste, ki jih bo nakeljska druž- ba obdržala. V Celju, na pri- mer, bodo zaprli štiri proda- jalne v središču mesta. Poleg trgovskega centra na Hudinji bodo ostali le Galeb, Mavrica in Železninar Večino preostalih maloprodajnih enot, ki jih je celjsko podjetje imelo po Sloveniji, bo Merkur obdržal. Izjema so le trgovina na Jesenicah ter prevaljski in novomeški prodajni center. In kakšna bo usoda zaposlenih, ki zdaj delajo v teh trgovinah? Generalni direktor in predsed- nik uprave Merkurja mag. Bi- ne Kordež je zatrdil, da se s tistimi, ki naj bi kupili odvečne prodajalne, že dogovarjajo, da bi skupaj s prostorom prevzeli tudi'vse delavce. Merkur naj bi v kratkem zaključil tudi »čišče- nje« Kovinotehninih hčerin- skih družb, ki so poglavitni krivec za njene slabe poslovne rezultate. Podjetja doma in v tujini bodo bodisi prodali, jih pripojili k Merkurju ali prepro- sto ukinili. »Merkur bo še na- prej usmerjen zlasti na sloven- ski trg, v dolgoročno strategijo pa smo zapisali tudi krepitev prisotnosti na hrvaškem trgu in širitev v druge države bivše Jugoslavije.« Od 20. novembra ima Mer- kur spletno trgovino, največjo s tehničnim blagom v Sloveni- ji. Vsebina ponudbe je enaka ponudbi njihovega kataloga, ki obsega več kot 600 izdelkov. Učinki povezave s Kovino- tehno, čeprav še ni v celoti zaključena, se že letos močno odražajo v rezultatih Merkur- ja. V devetih mesecih, enako rast pa pričakujejo tudi ob koncu leta, je bila v delniški družbi prodaja za skoraj 15 odstotkov večja kot lani, v celotni skupini Merkurjevih podjetij pa naj bi letos ustvari- U 100 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar bo okrog 70 odstotkov več kot lani. »To je seveda dober obet, da bodo tudi podatki o celot-. nem in čistem dobičku bistve- ni višji od lanskih,« pravi Bine Kordež. »Ocenjujemo, da bo celotni dobiček znašal 1,75 milijarde tolarjev, kar je za polovico več kot leta 1999.« Za prihodnje leto načrtuje- jo v Mekurju rast tako v vele- prodaji kot maloprodaji, med njihovimi strateškimi cilji pa so po besedah člana uprave mag. Viktorja Vauhnika rast tržnega deleža maloprodaje s sedanjih 25 na 30 odstotkov, v trgovini na debelo pa naj bi prodajo povečali kar za 100 odstotkov. Izboljšati želijo tu- di nabavne vire, kar pomeni, da bo kmalu spet aktualni pogovori s potencialnimi stra- teškimi partnerji. JANJA INTIHAR V skupini Merkur bo zapo- slenih 2.950 ljudi, od tega v novem Merkurju 2.500, preostali pa bodo delali v hčerinskem podjetju Bofex, v tujini ter na tistih področ- jih, ki bodo še preostala prev- zetim podjetjem Kovinoteh- na, Soča in Novotehna. De- lovnih mest v novi družbi še vedno niso zagotovili za 40 delavcev v Celju, kar pa naj bi se, pravijo v Naklem, uredilo do junija prihodnje leto. Merkur bo zaprl tudi Glasbeni center na Stanetovi ulici. Gnev zlatarjev se ni polegel Nekdanji delavci celjske Zlatarne nezadovoljni z izplačevanjem terjatev Ker so vsa njihova doseda- nja vprašanja stečajnemu upravitelju Zlatku Hohnje- cu ostala brez odgovorov, so se nekdanji delavci Zlatarne Celje odločili, da se obrnejo še na stečajni senat celjske- ga okrožnega sodišča. Pre- pričani so namreč, da vode- nje stečajnega postopka, ki traja že več kot tri leta in pol, ni nič drugega kot farsa. »Stečaj podjetja je ves čas potekal tako, da je zdaj, na koncu, najbolj neugoden prav za nas,« pravijo bivši delavci. »V upniškem odboru nima- mo tistega predstavnika, ki smo ga zahtevali, zato smo ves čas brez pravih informa- cij, sprašujemo pa se tudi, ali ni bil celotni potek stečaja us- merjen v tp, da se podjetje proda po čim manjši ceni. Ste- čajni upravitelj je namreč ta- koj ob uvedbi stečaja ustavil proizvodnjo, namesto da bi z njo nadaljeval ter tako ohranil vrednost podjetja.« Nekdanji delavci Zlatarne dvomijo tudi v pravilnost iz- plačila njihovih terjatev iz ste- čajnih stroškov, saj naj bi veči- no med njimi postavil v neena- kopravni položaj do tistih de- lavcev, ki so podjetje zapustili še pred stečajem. »Delavci, ki so bili v času uvedbe stečaja še zaposleni, niso prejeli zadnjih petih plač, medtem ko so tisti, ki so odšli že prej, ves čas dobivali plače. Tem delavcem so se potem izplačevale od- pravnine, ostalim pa niti tri zadnje plače,« še opozarjajo bivši zlatarji. Priznavajo, da so vsi podatki, ki jih dobivajo o poteku stečaja, sicer neuradni in zato morda niso v celoti pravilni, vendar zaradi molka stečajnega upravitelja ugotav- ljajo, da so njihovi dvomi v pravilnost postopka na mestu. Zato bodo vztrajali toliko časa, dokler celotni postopek vodenja stečaja ne bo razčiš- čen. Nekateri celo predlagajo, da bi zoper stečajnega upravi- telja Zlatka Hohnjeca vložili kazensko ovadbo. Ne le zara- di vodenja stečajnega postop- ^ka, ampak tudi zaradi suma kaznivega dejanja pri obrača- nju denarja, ki je bil pridob- ljen kot kupnina za podjetje. JANJA INTIHAR Kar dva okoljska certifikata Med podjetji v regiji le štiri s certifikatom ISO 14001 - Po Alei in Emo Orodjarni še Tim Laško in Comet Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk bo danes popold- ne Tovarni izolacijskega materiala iz Laškega podelil certifikat za sistem ravnanja z okoljem ISO 14001. O prido- bitvi okoljskega certifikata so te dni sporočili tudi iz zreškega Cometa, kjer pa slovesno podelitev načrtujejo šele v prvih januarskih dneh. Cometovo poslovanje poteka že od leta 1992 v skladu s standardom ISO 9001. Certifikat so dobili med prvimi desetimi podjetji v Sloveniji, poleg tega pa so tudi med prvimi prejemniki zna- kov za slovensko kakovost. Pridobitev certifikata 14001 je rezultat večletnega načrtnega dela, ki so ga v zadnjih dveh letih še pospešili in ga podkrepili tudi z znatnejšimi investicijskimi vlaganji. Vzporedno z matičnim podjetjem je po- goje za pridobitev tega certifikata izpol- nila tudi hčerinska družba Ecopack, ki izdeluje embalažo iz okolju prijaznih materialov. V Cometu, ki je eden največ- jih evropskih izdelovalcev vseh vrst umetnih brusov, pravijo, da so z okolj- skim certifikatom prestopili še eno po- membno stopnico pri utrjevanju ^svoje globalne usmeritve. Drugi certifikat kakovosti so prejeli tudi v laškem Timu, saj imajo poslovanje v skladu s standardom ISO 9001 urejeno že od leta 1993. Aktivnosti za pridobitev certifikata ISO 14001 so pričeli že pred nekaj leti na pobudo bivšega direktorja Jožeta Pušnika. Kot so sporočili iz Tima, je podjetje letos kljub slabim razmeram na nabav- nem trgu in izjemnemu dvigu cen suro- vin doseglo ugodne prodajne rezultate. Svoj položaj na domačem trgu namera- vajo v prihodnje še utrditi, postopoma pa se bodo razširili še na tržišča bivše Jugoslavije. Dodajajo še, da so zaključili proces prenove in so tako organizacij- sko kot kadrovsko pripravljeni na nove izzive, pri tem pa ne omenjajo, da zaradi presežnih delavcev že nekaj mesecev bijejo bitko s sindikatom, v petek pa jim je delovna inšpekcija celo izdala sklep o prepovedi izvajanja programa presežnih delavcev. Med trajne presežke so uvrstili 98 delavcev, od katerih se jih je 60 na takšen sklep pritožilo. JANJA INTIHAR BAROMETER ■ f Na začasnem Ji čakanju | Nov direktor Toplic Dobr^ na Iztok Svetin je devetnaj. stim delavcem, zaposleniiTi v Zdraviliškem domu, izdal' sklepe o začasnem čakanju na delo. Za takšen ukrep se' je odločil zato, ker bo Zdra^ viliški dom zaradi slabe za-:^" sedenosti zaprt do 23. de-^ cembra, delavci pa naj bi do; takrat izkoristili preostanek' dopusta in presežke ur. v| območnem odboru sindi-; kata pravijo, da takšnirn' sklepom ni mogoče opore^ kati, saj so rezultat poslov-^ ne odločitve, kaj bo po 23; decembru, pa je še težko napovedati. Delavci se boji^ jo, da se bo pričelo ugotav^ Ijanje trajnih presežkov^ Nihče med njimi ni več mlad, pa tudi možnosti za zaposlitev v tem okolju ni veliko. i: Fermešev e„ mandat j Nadzorni svet celjskega Etola je za predsednika' uprave ponovno imenoval Ivana Fermeta. Sklenil je tu-: di, da bo uprava družbe odslej dvočlanska in za čla-, na uprave imenoval Zden-' ka Zanoškega. Kakovost 2000 v prostorih Celjskega sej- ma bo danes, v četrtek, 23. novembra, letna'konferen- ca Kakovost 2000, ki jo je organizirala celjska območ-1 na gospodarska zbornica. V strokovnem delu bodo predstavniki nekaterih podjetij iz regije govorili o' prenosu standardov ISO 9001 iz velikih v mala pod;^ jetja, o dopolnitvi sistema' kakovosti z okoljskim rav- nanjem ter o poslovni odlič-' nosti, svoje izkušnje pri pri- dobivanju certifikatov ka- kovosti ter o uvajanju dvaj- setih ključev pa bo predsta- vilo podjetje Emo Orodjar- na. Regijsko srečanje v Velenju bo od danes do sobote, 25. novembra, re- gijsko srečanje gospodars- tva, namenjeno predstavi- tvi proizvodnih in storitve- nih programov podjetij iz savinjsko-šaleškega ob- močja. To je že tretje tovrst- no srečanje, na katerem vsako leto predstavljajo tu- di primere uspešnega sode- lovanja malih podjetij z ve- likimi sistemi. Desetletje neodvisnih Te dni je preteklo deset let od ustanovitve območ- nega odbora Neodvisnega sindikata, ki je, kot pravijo njegovi člani, odigral eno svojih najbolj pomembnih vlog doslej pri reševanju celjskega Aera pred steča- jem. Danes ima ta sindi- kat, ki ga vodi Rastko Plohi, podružnice še ^ Uniorju, Cometu, Cinkar: ni. Dravinjskem domu in Klasju. JI GOSPODARSTVO □ Celjani ^ odhajajo v ^ Novi Sad Vodstvo območne gospo- (jarske zbornice Celje bo v začetku prihodnjega mese- ca odpotovalo v Vojvodino, Icjer se bo sestalo s pred- stavniki pokrajinske zbor- nice in zbornice Novi Sad. i Direktor gospodarske zbor- inice Janez Gril je povedal, (ja je glede na dosedanje tele- fonske pogovore vodstvo voj- vodinske zbornice zelo na- klonjeno obnovitvi sodelo- vanja z gospodarstvom celj- ske regije. Kljub temu bodo sprva vzpostavili stike le na zbornični ravni, prihodnje leto pa naj bi organizirali poslovno konferenco. Voj- ivodina je bila do začetka devetdesetih let pomembno tržišče številnih celjskih pod- jetij in tudi v preteklih letih marsikje niso pretrgali po- slovnega sodelovanja. V zbor- nici zbirajo podatke o tem, kolikšen je že sedaj obseg sodelovanja regijskih podje- tij z vojvodinskimi, pred od- hodom v Novi Sad pa bi želeli zbrati tudi čim več informacij, katere izdelke bi I domača podjetja želela na I tem tržišču prodajati in J^.ate- 're kupovati. JI Prihodnje leto bolj uspešno Izvozni načrti Klasja se niso uresničili - Prodaja za petino večja od lanske Celjsko Klasje ne bo dose- glo načrtovanega izvoza, vendar je vodstvo podjetja kljub temu zadovoljno z le- tošnjim izkupičkom, ki ga bodo iztržili s prodajo svojih izdelkov na tujih trgih. To največje mlinsko-predeloval- no podjetje na širšem celj- skem območju se je namreč med izvoznike vpisalo šele pred tremi leti. _ Direktor Klasja mag. Igor Hustič je povedal, da so iz- vozne načrte, ki naj bi jim prinesli za 300 milijonov to- larjev prihodka, naredili v za- četku leta, ko še niso vedeli, da bodo z nemškim podjetjem Hahne ustanovili mešano pod- jetje. Pričakovati bi sicer bilo, da bo prav zaradi te povezave Klasje še bolj uspešno v tujini, vendar je podjetje Incept, v katerem imajo Celjani 49-od- stotni lastniški delež, začelo delati šele s 1. septembrom, do takrat pa so zaradi intere- sov tujega partnerja izvozni posli nekoliko zastali. V pre- teklih dveh mesecih in pol se je sicer prodaja na tuje trge nenehno povečevala, vendar jim do konca leta, pravi Hu- stič, ne bo uspelo nadoknaditi izgubljenega. Kljub temu bo izvoz znašal okrog 230 milijo- nov tolarjev, to pa je skoraj enkrat več kot lani. V nasled- njih letih naj bi s pomočjo mešane podjetja izvoz pove- čali kar na četrtino celotne proizvodnje. Klasje, ki je v preteklih me- secih doživelo korenite organi- zacijske spremembe, zamenja- lo pa se je tudi vodstvo podjet- ja, naj bi letos ustvarilo za 3,7 milijarde tolarjev prihodka. Glede na devetmesečne rezul- tate jim bo tudi uspelo, saj so v tem obdobju imeh preko 2,7 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 16 odstotkov več kot v enakem času lani. Podatki s konca oktobra so še bolj ugod- ni, saj se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pro- daja količinsko povečala za 12 odstotkov, finančno pa za 20 odstotkov. Oktobra so začeli tržiti tudi dve novi blagovni znamki - Linijo zdravja in Šta- jerske dobrote. Zaradi obsežnega investicij- skega vlaganja v preteklih le- tih so bili v Klasju letos pri naložbah bolj skromni. Kupili so le nekaj strojev za izdelova- nje pekovskega peciva v Vele- nju in na Hudinji, pa tudi sicer, pravi Igor Hustič, bodo nekaj časa vlagali samo v po- sodobitev proizvodnje. Letos so »mirovali« tudi na področju strateškega povezovanja. Kot je znano, so že pred časom kupili pomembnejše deleže v koroških in ptujskih pekar- nah, ki jih letos niso poveče- vali. Kaj več o novih kapital- skih povezavah bo znano šele januarja, ko bo izdelan gospo- darski načrt družbe za leto 2000. JANJA INTIHAR Mag. Igor Hustič Prijazen prevzem Velenjska družba Era ponuja za delnico Dravinjskega doma 1.200 tolarjev - Konjiška družba bo ohranila status pravne osebe in blagovno znamko Era iz Velenja je prejšnji leden objavila ponudbo za odkup delnic trgovskega pod- jetja Dravinjski dom iz Slo- venskih Konjic. Ponudba bo veljala do 12. decembra in bo uspešna, če bo Era odkupila vsaj 44.553 dodatnih delnic, oziroma 20,57 odstotka vseh izdanih. Velenjska družba ima na- mreč že nekaj časa v lasti 24,42 odstotka delnic Dravinjskega doma in bo torej ob uspeli ponudbi postala najmanj 45- odstotna lastnica podjetja. Vod- ja strateških naložb v Eri Zvon- ca Gambot je povedala, da se z nobenim od delničarjev niso " naprej dogovorili o prodaji "lelnic, saj želijo vsem ponu- "liti enake pogoje, odkupna cena, ki znaša 1.200 tolarjev iia delnico, pa se jim glede na likvidnost teh delnic zdi pri- merna. Po zadnjih podatkih naj bi bila poleg Ere največja delni- čarja Dravinjskega doma še borzna hiša Cogito iz Maribo- ra, ki je 23,5-odstotni delež odkupila šele pred kratkim od Probanke, ter Emona Blagovni center, ki ima v lasti blizu 22 odstotkov vseh delnic. Preosta- lo lastništvo je razdrobljeno med manjše delničarje, od tega imajo notranji lastniki skupaj okrog 8-odstotni delež. Vodstvo Dravinjskega doma ocenjuje napovedani prevzem kot prijateljski in ga podpira. »Z Ero že nekaj časa zelo do- bro sodelujemo,« pravi direk- tor Franc Verdel, »poleg tega pa smo se tudi dogovorili, da bo naše podjetje kljub prevze- mu še naprej delovalo kot prav- na oseba ter ohranilo svojo blagovno znamko, kar je tako za zaposlene kot za kraj zelo pomembno.« Verdel je še po- vedal, da Dravinjski dom letos posluje v skladu z načrti in je imel ob devetmesečju okrog 2,3 milijarde tolarjev prihod- kov. Spomladi bo skupaj z Ero začel graditi trgovski center v Slovenskih Konjicah. Lokaci- jo imajo že izbrano, in sicer ob obvoznici za Poljčane. JANJA INTIHAR Era namerava prihodnje le- to pripojiti celjsko trgovsko podjetje Center, v katerem ima že 65-odstotni lastniški delež. Še ta mesec bodo končane cenitve štirih trgovskih družb, tudi Ere, ki so članice holdin- ga Suma. Prihodnji mesec naj bi določili menjalno razmerje delnic do holdinga, na katere- ga bodo članice prenesle več kot polovico kapitala. Certifikat kakovosti za Interdent Družinsko podjetje Interdent iz Celja, se ukvarja z izdelovanjem in s prodajo •Materialov in opreme za zobozdravstvo, je Prejelo certifikat kakovosti ISO 9001. S tem je podjetje, ki je pretežno izvozno usmer- jeno, uskladilo svojo proizvodnjo s pred- l^isi Evropske unije oziroma z novim slo- venskim zakonom, ki ureja to področje. Podelitev certifikata bo v Gornjem Gradu, '^jer se je pred 22 leti z izdelovanjem voskov ^ zobotehnične laboratorije razvoj Inter- "•enta tudi začel. Proizvodnja je še vedno v kraju, sedež podjetja z vsemi ostalimi ^nkcijami pa je v Celju. V Interdentu, ki ga ^odi družina Zagožen, dela danes 27 ljudi, "d tega 12 v Gornjem Gradu, 15 pa v Celju. Z razpadom Jugoslavije je podjetje izgu- bilo velik del trga, zato se je usmerilo v vzhodoevropske države, kjer konkurenca še ni bila tako močna, pa tudi cenovno so bili dokaj zanimivi. »Tudi na tujih trgih smo za poslovne partnerje poiskali družine in z njimi ustanovili podjetja v Pragi, Bratislavi, Skopju in Zagrebu, ki opravljajo nadaljnjo distribucijo in promocijo naših izdelkov, hkrati pa prodajajo tudi izdelke osmih tujih dobaviteljev, ki jih zastopamo,« je povedala Barbara Zagožen. Interdent ima preko 300 svojih izdelkov, ki jih pod lastno ali pa drugo blagovno znamko prodaja v več kot dvajse- tih državah. Izvoz predstavlja kar 65 odstot- kov celotne prodaje, njihova najpomem- bnejša tuja tržišča pa so poleg Češke, Slovaške, Hrvaške in Makedonije še Nemči- ja, Rusija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Romunija, Grčija, Danska, Maroko in celo Avstralija. Kupci Interdentovih izdelkov so grosisti, zasebni zobotehniki in stomatologi ter zdravs- tveni domovi. Podjetje se s svojim prodaj- nim programom vsako leto predstavlja na specializiranih sejmih in kongresih, priprav- lja pa tudi različne tečaje za končne upo- rabnike. Prav zanje želijo prihodnje leto v Celju zgraditi izobraževalni laboratorij, kjer bi jih navajali na pravilno uporabo Inter- dentovih izdelkov. JANJA INTIHAR FINANCE Vrednostni papirji delniških družb Vrednostni papirji investicijskih družb Tecajnica Borzni indeksi Drugačna lestvica gazel Revija Podjetnik je objavila študijo o dinamičnem podjetniš- tvu, ki so jo pripravili v Visoki šoli za podjetništvo v Portorožu. Na osnovi kriterijev, kot so jasna vizija o rasti podjetja, usposob- ljenost in motiviranost zaposlenih ter kakovostni menedžment, so sestavili tudi lestvico s sto gazelami, na katero so se s Celjskega uvrstila podjetja Sadeko, Paron, Keros, Baumuller, Pluton, Biterm, Kili, Libela Elsi in Kozmetika Afrodita. JI □ KULTURA Decembrsko zobanje češenj Do 23. decembra v Likovnem salonu Celje novoletna prodajna razstava v Likovnem salonu Celje so - tako kot smo zadnja leta že vajeni - v četrtek zvečer odprli novoletno prodajno razstavo, na kateri so zbrana dela avtor- jev, ki so v zadnjih dveh letih samostojno ali skupinsko razstavljali v Likovnem salo- nu ali Galeriji sodobne umet- nosti Celje. Prodajna razsta- va, ki bo na ogled do 23. de- cembra, je hkrati tudi prilož- nost za nakup prazničnega darila; cene del pa se gibljejo od simboličnih 150 tolarjev do že kar vrtoglavih 500 tisoč tolarjev. z naslovom Češnje v decem- bru so v Likovnem salonu Ce- lje želeli obiskovalce že vna- prej opozoriti, da so razstavlje- na dela v primerjavi z običajno ponudbo na slovenskem umetniškem trgu precej ne- vsakdanja, saj se razstava ne prilagaja že obstoječemu umetniškemu trgu in njegovim nepisanim merilom ter stan- dardom, pač pa namesto tega nakazuje nove in skuša zapol- niti manjkajoči člen v verigi zbi- ratelj stva sodobne likovne umetnosti. Razstavljena dela so zbrana sila raznoliko; obiskovalcem se namreč ponujajo tako slike. risbe in študije kot tudi kipi, objekti in detajli instalacij, veli- ko fotografij, pa tudi kanček oblikovalskega navdiha. Po- nudbi prilagojene so tudi cene; od simboličnih 150 tolarjev, ki se jih lahko izbrska iz vsakega žepa, do že kar vrtoglavih 500 tisoč tolarjev, ob katerih se bo- do morda za razmislek ustavili resnični stari ali novi zbiratelji. Na prvi pogled pa je med de- cembrskimi češnjami največ fotografij, kar odraža tudi dejs- tvo, da je fotografija v zadnjem desetletju močno zastopana na svetovnem trgu z umetninami. In če se boste odločili za decembrsko zobanje češenj, vas prav gotovo zanima, kdo vse jih je prispeval v pehar Likovnega salona Celje? Spi- sek avtorjev je obsežen; nanj pa so se uvrstili Grega Mast- nak, Silvester Plotajs Sicoe, Ži- ga Kariž, Sašo Vrabič, Dušan Pirih Hup, Irena Potočnik, Aleksandra Vajd, Ervin Potoč- nik, Željko Opačak, Urša To- man, Nataša Tajnik, Boštjan Drinovec, Tobias Putrih, Du- šan Kirbiš, Alen Ožbolt, Jure Zadnikar, Franc Purg, Marjeti- ca Potrč, Aleksandra Battista Ilič, Ivana Keser, Andreja Dža- kušič, Aisling 0'Beirn, Marko Kovačič, Nataša Krhen, Naca Rojnik, Goran Bertok, Rajko Bizjak, Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Manja Zo- re, Dalibor Zupančič, Marjan Krošl, Borut. Hlupič, Irena Piv- ka, Aleš Gregi, Tanja Lažetič, Kristina Lažetič, Brane Zor- man, Lilijana Praprotnik Zu- pančič, Dejan Habicht, Nenad Roban, Nadja Bedjanič in Jiri Kočica. I. STAMEJČIČ Foto: GAŠPER DOMJAN Hermanova jesen Zaključek opusa Antona Hermana v Šmartnem v Rožni dolini Začelo se je s projektom Pomlad 2000 v graščini v Polhovem Gradcu, nadalje- valo pred galerijo oziroma v njenem atriju Društva likov- nih umetnikov Slovenije v Ljubljani, poleti s spleta- njem sračjega gnezda v Ce- lju na prireditvi Vstop prost v okviru mednarodne Mani- feste (parkirišče pri Turški mački). Plodno leto umetni- ka Antona Hermana se je končalo z Jesenjo 2000 v osnovni šoli v Šmartnem v Rožni dolini. Bistvo umetnikove pripo- vedi je v večplastnem prika- zovanju osebnega odnosa do narave in ljudi, s katerimi živi v istem okolju. Zlasti v Polho- vem Gradcu in v Šmartnem v Rožni dolini je pokazal javno- sti svojo likovno filozofijo in izrazno moč. Nastopal je v treh sklopih: predstavil je sli- karska dela v oljni tehniki, tudi z motivi krajev, v katerih je razstavljal, nato s skulptu- rami - portretnimi upodobi- tvami slovenskih olimpioni- kov, med katerimi je osrednja osebnost Leon Štukelj. Ti por- treti bodo dobili svoj stalni prostor na atletskem stadio- nu v Šiški v Ljubljani v Galeriji zmagovalcev. Osrednja po- zornost pa je veljala instalaci- jam, ki bi jih v posplošeni oznaki imenovali ekološke. Izključno s sredstvi, ki jih je našel v naravi, torej z dreve- snimi debli, šibjem, vejevjem, listjem in drugimi drobnimi sredstvi je ustvaril vrsto skulptur in konstrukcij, ki so v bistvu poetična pripoved o tem, kako ne smemo hoditi mimo narave, kako je ne smemo prezreti, še manj zlo- rabljati in uničevati za svoje kratkoročne interese. Ošilje- na debla, spletene koše in vr- sto drugih skrbno domišlje- nih elementov je predstavil kot celostno podobo svojega odnosa do narave in hkrati mojstrsko izpovedal tudi svoj likovni čredo. Jesen 2000 v obeh etažah osnovne šole v Šmartnem v Rožni dolini je postavljena ta- ko, da so v prvi etaži njegove slike v oljni tehniki in nekaj skulptur olimpionikov, v dru- gi etaži pa so njegove instala- cije in dela učencev, ki so na- stala v likovni delavnici, ki jo je vodil Anton Herman. 1 DRAGO MEDVED Čas za Klofute sta vam aforizma »Delo je ustvarilo človeka, lenoba ga je izoblikovala« in »Resnica je neumen del laži...« všeč? Sta vas pritegnila? Vsaj toliko, da bi si jutri, v petek, ob 18. uri vzeli nekaj minut časa in prisluhnili še kakšnemu? Matija Logar, gledališki režiser in umetniški vodja Sloven- skega ljudskega gledališča Celje, ki zase v enem svojih aforizmov priznava, da bi šel rad v korak s časom, pa nima časa, se na Celjane tokrat obrača prav s prošnjo, naj si vzamejo nekaj časa in prisluhnejo njegovim aforizmom, zbranim v knjižici z naslovom Klofute. Aforizme bosta v prostorih Galerije sodobne umetnosti Celje na Trgu celjskih knezov komentirala Polde Bibič in Tone Partljič, v mislih obiskovalcev pa jih bosta s prebiranjem oživila igralca SLG Celje Miha Nemec in Primož Pirnat. IS Zanimanje za fotografijo v Galeriji Hodnik Galerije sodobne umetnosti je še do sobote, 25. novembra, na ogled prva medobmočna razstava umetniške fotogra- fije, ki sta jo pripravila celj- ska Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Foto- grafsko društvo Celje. Na fotografski razpis se je odzvalo 32 avtorjev, Id so pris- pevali 164 črno belih in barvnih fotografij. Žirija mednarodnih E FIAP mojstrov umetniške fo- tografije Stojan Kerbler, Vinko Skale in Joco Žnidaršič je na razstavo sprejela dela 17 avtor- jev v kategoriji barvne fotogra- fije in dela 14 avtorjev v katego- riji črno bele fotografije ter po- delila nagrade in diplome. Med nagrajenci je tudi Herman Ča- ter iz Celja, ki je prejel prvo nagrado s pokalom za kolekci- jo fotografij Jesen. Ž.B. V ozvezdiu postelje v SLG Celje pripravljajo danes, v četrtek, ob 17. uri premie- ro za najmlajše. Igro Borisa A. Novaka V ozvezdju postelje je režiral Vinko Moderndorfer, v predprazničnem času do konca leta pa bo zagotovo razveseljevala številne, celjskemu gledališču zveste mlade obiskovalce. IS Dijaška likovna razstava v prostorih Dijaškega doma Celje bodo v torek, 28. novem- bra, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del. Gre za izbor likovnih del, nastalih na 3. likovni koloniji dijaških domov Slovenije v Celju. IS Popravek v prejšnji številki Novega tednika smo v članku Jubileja radeške in laške glasbene šo- le pod fotografijo pomotoma zapisali, da glasbena šola v Rimskih Toplicah deluje šele leto dni. To velja za glasbeno šolo v Zidanem Mostu, v Rim- skih Toplicah pa ima šola že več kot desetletno tradicijo. Za napako se iskreno opravi- čujemo. Bo.J. Zapeli bodo v Šmarju v Šmarju pri Jelšah bo jutri, v petek, 24. novenibra, velik" srečanje pevskih zborov delavcev socialnih zavodov Slov^ nije. Prvo takšno srečanje je bilo lani v Novem mestu. Na odru Kulturnega doma bo jutri 120 pevcev iz upokojen,, skih domov v Šmarju pri Jelšah, Velenju, Ilirski Bistrici, Noveni^ mestu, Ljubljani-Šiški, Ljubljani-Moste Polje, Tržiču in Kamni; ku ter iz zavoda za duševno prizadete v Hrastovcu. Gostitelji'. Šmarčani, imajo mešani zbor z devetnajstimi pevci, ki so ustanovili oktobra lani in ki ga vodi domača študentka Gret^ Galuf. Začetek revije bo ob Ifr. uri. ZAPISOVANJA Brez naslova Ce verjamete ali ne, eno težjih opravil pri pisanju be- sedil takšne ali drugačne zvr- sti - od novinarstva do beletri- stike, no ja, predvsem tam, kjer gre za takoimenovano »svobodno pisanje«, torej pi- sanje, ki ni vnaprej podvrže- no formalnim in še posebej vsebinskim zakonitostim - je izmišljanje naslovov. Pravza- prav določanje naslovov. Predstavljajte si denimo po- ljudnoznanstveno besedilo na temo norih krav, pri čemer se avtorju dovoli oziroma mu je omogočeno, da vsebino obo- gati še s svojo domišljijo - bodisi, da uvede stransko zgodbo, bodisi, da ob osnov- ni temi vleče še paralelno što- rijo, ki je povsem izmišljena. Kako bi naslovili takšno be- sedilo? Življenje z norimi kra- vami? Hmm, že v redu, toda razen tistih, ki bi - predpo- stavljajmo - besedilo zaradi službenih dolžnosti tako ali tako prebrali, bi s takšnim naslovom pritegnili le redko- katerega bralca. In, če ome- nimo še marketinške zahte- ve, potem je zadeva še bolj' ilustrativna. Prav. Ne gre za izbiranje naslova ob temi no- rih krav, pač pa za ilustracijo dejstva, da je izbira naslova eden težjih delov pri pisanju besedil. Samo še malenkost- na ponazoritev; nekateri ča- sopisi, Le Monde, denimo, in nekatere založbe, Galimard, recimo, imajo poseben odde- lek z ljudmi, ki se tam ukvar- jajo izključno s tem, da si izmišljajo naslove. V tukajš- njem prostoru je tovrstno opravilo v glavnem in pravi- loma stvar avtorjev. In v ne- katerih primerih tudi uredni- kov. Kaj pa leposlovja Kjer ni dovolj le izbira naslova, pač pa tudi izbira imen in priim- kov, torej poimenovanj glav- nih junakov. Podobno! S tem, daje morda še težje kot izbra- ti naslov, določiti imena juna- kov. Ja, se strinjam. Saj poz- nate razvpit slovenski lepo- slovni škandalček, ko so tri sestre tožile še neafirmirano pisateljico, katerega imena nalašč ne bomo imenovali - ,ah, pa naj bo: Breda Smolni- kar -, ker je v svojem romanu bojda uporabila domače ime njihove kmetije. Ne le, da so se sestre prepoznale, bile so tako- rekoč imenovane. In označe- ne. Ovekovečene. Stopile so skratka v zgodovino. Njihovo ime, čeprav le domače ime kmetije, bo ostalo v arhivih slovenske književnosti. Kultu- re. Hmm, vprašanje, kdo bo sploh to prebiral in kakšno težo nosi takšna »zgodovin- skost«, ker ni vseeno ali te ovekoveči kakšen lokalni pi- sateljček ali avtor z milijonski, mi nakladami. Vse to je resi Kot je tudi res, da je človekov^ nečimrnost in njegovo /irepe nenje po »izletu v javnost«, p, javnem prepoznavanju, če k čete, nima meja. In morda lahko ta slovensk škandalček osvetlimo še z dni ge plati. Takole, recimo; sestti so se za tožbo odločile, ker jI je ovekovečila pisateljica, pn ko katere bodo težko vstopih v »zgodovinske čitanke«. lu tožba, ki je že vnaprej obsoja na rm zanimanje javnosti, jiu je prinesla gotovo več pozorno ^sti javnosti kot pa omembai ^razmeroma nepomembneu romanu. Še več, nekateri hi celo piačali, da se njihovo im pojavi v kakšni knjigi. Da o časopisju sploh ne govorimo. In o naslovnicah. V Veliki Bri- taniji je ta nečimrnost dose- gla takšen nivo, da se je fun- dacija, ki skrbi za žrtve mu- čenja, takšnega ali drugačnt- ga, odločila, da bo pripravili dražbo, na kateri si bo mogo če kupiti prostor v kakšnen leposlovnem delu. Od stopel\ deset funtov rmprej. Boljznm je pisatelj, ki vas bo ovekove- čil, več boste plačali. Če m želite biti le stranska figura, marveč glavni lik, boste mo rali seči v žep zelo globoko. Stvar ponudbe in povprak vanja, skratka. Pri čemer s ne boste z ničemer kupili ka- rakterja. Samo ime. Od pisa- telja pa je odvisno, ali bosti »good or bad guy«. Kdor ni riskira, ne profitira. Tako ne- kako, ja. Pri čemer je zanimi- va razlika med žurrmlizmoB in beletristiko; če boste zaka pili prostor za svoje ime ' časopisju, boste tam ovekovt čeni tako, kot si boste želeli. ^ beletristiki to ni nujno. Taff je tudi izmišljanje imen d^ ustvarjalnega procesa. Oziro- ma drugače; naj bo PR aH »piar« ali »odnosi z javnost- mi«, kakorkoli že hočete, ^^ tako zelo razvito ustvarjalno polje, beletrističnega »pia^' ja« ni še nihče uspel dokoni' no razvozlati. In prav je tako^ Ker literatura, če že je »dekla politike«, kot se je izrazih J.G.Herder, nemški filozofih 18. stoletja, potem naj ne bu še dekla marketinga in odno- sov z javnostmi. Piše: TADEJ ČATER KULTURA □ 120 let gornjegrajske kulture Na izvirni proslavi je bil slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl Gornjegrajski kulturniki so jiinuli petek v svojem Kultur- nem domu v čast jubileja ter v Izvedbi članov Amaterskega gledališča Gornjegrajskega z jdiomki uspešnic zadnjega desetletja Švejk, Deseti brat, jamorastniki in Ljubezen pod razpelom in v postavitvi Edija l^lavriča - Savinjčana, pripra- vili izvirno proslavo, kot ji ni podobnih v teh krajih. Gledališka dejavnost je vse- Itakor bila in je glavni steber Itulturniškega udejstvovanja Gornjegrajcev, saj je v jubilej vtkanih preko 300 uprizori- lev, od tedaj, ko je devet zag- oancev zaradi narodno pre- bujenskih motivov ustanovilo narodno čitalnico. Gornjegrajski kulturniki, ka- terega članstvo je obsegalo raz- lične stanove in poklice - tako je tudi danes - so kulturo kot dragoceno izročilo prenašali iz [oda v rod; prenašali pa so to izročilo do današnjih dni z zag- nanostjo, idealizmom, požr- (vovalnostjo, vztrajnostjo in zaupanjem, je poudaril dr. Matjaž Kmecl, v Gornjem Gra- du često in rado viden gost. Kot se za jubilej spodobi, so podelili tri kolektivna prizna- nja - domači Smreki, Zgornje- savinjski kmetijski zadrugi iz Mozirja ter domači občini ter Jožetu Tajnšku, Anici in Rudi- ju Staknetovima, medtem ko je predsednica Kulturnega društva Tanja Bezovšek preje- la pozornostno darilo mozir- ske izpostave Sklada za ljubi- teljske kulturne dejavnosti. Poleg gledališke tradicije in dejavnosti je izrazito razvita še likovno - kiparska, ki je v obnov- ljenem zgodovinskem Steklu našla galerijo za številne razsta- ve, ob njej pa še vsak dan boga- tejša stalna etnografska zbirka. MITJA UMNIK Foto: CIRIL SEM Od leve: Jože Venišnik, najstarejši aktivni gledališčnik. ter Helena Močnik in Stane Rojten v prizoru iz predstave Ljubezen pod razpelom avtorja Edija Mavriča - Savinjčana. Darovanje med Savinjo in Gangesom Pesniška zbirka Celjanke Alme Maruške Sedlar Izid knjige avtorja iz naših krajev je poseben praznik. V celjski knjigarni Antika je občinstvo prejšnji teden poz- dravilo izid pesniške zbirke Alme Maruške Sedlar Daro- vanje, ki jo bodo 1. decembra spoznali še v Savinovi hiši v Žalcu, zatem pa med drugim tudi v Ljubljani. Večer z mlado pesnico, ki je t)rala iz svojega prvenca ob spremljavi odličnega celjskega glasbenika Boštjana Lebna, je bil za zbrane zanimivo prese- nečenje. Sedlarjeva je v širši javnosti znana predvsem po uspešnem novinarskem delu, pred letom dni pa je na podob- nem večeru prvikrat brala pe- smi, ki nastajajo po tistem, ko odloži novinarsko pero. Tako je imelo občinstvo v Antiki možnost prisluhniti pesmim Sedlarjeve, nastalih v zname- nju njenih dolgih popotovanj po Indiji, kjer se je letos sreča- la z Dalai Lamo in Sai Babo. V Preteklosti je obiskala indijan- pokrajine Mehike in Gva- temale ter Egipt, vendar jo je "ajbolj prevzela duhovnost In- ^lije in Tibeta. Ob duhovnosti potovanjih njene pesmi 'Navdihuje predvsem ljubezen, ^ preveva celotno pesniško zbirko. Kot je v spremni besedi za- pisala Bina Štampe Žmavc, Sre v pesmih Alme M. Sedlar ^ pot iskanja in samo-ure- ^tiičevanja skozi skoraj brez- pogojno darovanje sebe dru- Sernu - pa naj je to Bog, guru, 'adž Mahal, potovanje samo erotični objekt... V znamenju indijske in tibe- '^nske duhovnosti je mogoče v njenih pesmih brati med drugim o mandali, karmi, sveti reki in podobnem, s če- mer se sreča Slovenec na poti po teh krajih. Tisti, ki jih to zanima poglobljeno ter pre- sežejo okvir običajnega turi- sta, hočejo izvedeti več ter nato na svet gledajo drugače. Tako tudi pesnica Alma M. Sedlar, ki jo je občinstvo na predstavitvi njenega pesniš- kega prvenca nagradilo z dol- gim aplavzom. r, r. BRANE JERANKO Tri desetletja Papirničarjev Moški pevski zbor Papirni- čar iz Radeč praznuje letos trideset let delovanja. Zadnje desetletje je bila njihova zbo- rovodkinja Rosana Jakšič, sedaj pa ga vodi Dejan Jakšič, Že od vsega začetka je pred- sednik Franci Medved, ki je po besedah članov duša zbora. V sodelovanju s kulturnim ani- matorjem Milanom Goriškom je zbor pripravil projekt z na- slovom Slomšek med nami. Precej nastopajo po Sloveniji, največ pa sodelujejo z MoPZ iz Kamnika in ŽePZ Jože Her- manko iz Maribora. Redno nastopajo na reviji Zasavske pevske skupnosti, srečanju zborov v Podkumu in Kamni- ku, Šentvidu pri Stični, pred leti pa so gostovali tudi v Nem- čiji, kamor so prenesli domačo pesem med zdomce. Med na- črti za v prihodnje je kaseta oziroma zgoščenka, ob svo- jem jubileju pa pripravljajo tu- di slovesni koncert, ki bo v soboto, 25. novembra, ob 18. uri v Domu kulture Radeče. Bo.J. Moški pevski zbor Papirničar na srečanju pevskih zborov v Podkumu. PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG - Kralj Lear 28. 11. ob 12. uri za abonma Vrtnarska šola Celje; V ozvezdju poste- lje 23. 11. ob 11. uri predpre- miera, ob 17. uri pa premiera izven abonmaja, 24. 11. ob 15.30 za abonma 1. šolski in izven ter 29. 11. ob 10.30 za abonma 3. šolski in ob 16. uri za abonma Čebelicd; Zgodbe iz gozdička 25. 11. ob 10. uri za abonma družinski lutkov- ni in izven. Dvorana Doma II. sloven- skega tabora Žalec 27. 11. ob 19.30 druga abonmajska predstava Limonada Slove- nica, ansambla SLG Celje. Dom kulture Velenje 27. ob 19.30 za beli in 28. 1. ob 19.30 za rumeni gledališki abonma drama Sen kresne noči. KONCERTI Kulturni center Laško 23. 11. ob 19.30 koncert harmoni- karskega orkestra Glasbene šole Žalec. Župnijska cerkev Ponikva 26. 11. ob 15. uri slavnostni koncert ob 200-letnici rojstva blaženega A. M. Slomška. Mladinski center Celje 25. 11. ob 21. uri koncert akustič- ne in etno glasbe skupine He- tret. Celjski dom Celje 24. 11. ob 20. uri redni letni koncert kvarteta Akord iz Celja. RAZSTAVE Avla Bolnišnice Celje raz- stava »Aids in preventiva«, di- jakov Srednje zdravstvene šole Celje, od 24. 11. do 10. 12. Likovni salon Celje pro- dajna razstava »Češnje v de- cembru«, do 23. 12. Razstavišče Kulturnega centra Laško Dane Hrovat, do 10. 1.2001. Galerija Velenje Anja Jere- je, do 13. 12. Galerija Velenje razstava Projekti arhitekturne delavnice. Kulturni dom Šentjur raz- stava slikarskih del Borivoja Wudlerja. Knjižnica Šentjur likovna razstava Petra Vernika. Špitalska kapelica na Slomškovem trgu razstava o vlogi in pomenu izdelkov do- mače in umetnostne obrti v procesu obdarovanja, etno- galerije Celeana. 23. 11. ob 18. uri - Lutke iz keramike in porcelana osvajajo vse gene- racije. Celjski Stari grad - galerija likovnih del mladih - stalna razstava iz arhiva revije Li- kovni svet. Razstava je odpr- ta ob sobotah in nedeljah od 11. do 17. ure, do 1. 3. 2001. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. 24. 11. od 10. do 11 in od 16.30 do 17.30 ure demonstra- cija obrtnika urarja. Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, Razlagova uhca 5, Celje, ki ga ni več. Galerija Borovo Ljuban Še- ga in Zoran Jošič, do 28. 11.; Galerija Otto Zlatko Prah, do 29. 11.; Merx Boris Ščetina, do 6. 11.; Galerija Volk Bojan Pestivšek, do 30. 11.; Galerija Mozaik likovna dela domačih in tujih avtorjev, do 30. 11.; Galerija Zavoda za zdravst. varstvo Allan Leitner, do 30. 11. OSTALO Mladinski center Celje 23. 11. od 10. do 11. aerobika, od 16. do 18. angleška, od 18.30 do 20. francoska delavnica, od 17. do 18.30 Dnevi zdravja, od 18. do 20. ure računalniška delavnica in ob 20. uri potopi- sno predavanje o Skandinavi- ji; 24. 11. od 16. do 19. ure likovna delavnica, ob 22. uri plesni večer; 27. 11. od 17.30 do 19. ure nemška delavnica; 28. 11. od 10. do 11. ure aero- bika, od 18.30 do 20. franco- ska in od 18. do 20. ure raču- nalniška delavnica; 29. 11. od 17.30 do 19. nemška in od 18. do 20. ure računalniška delav- nica. Levstikova soba Osrednje Knjižnice Celje 23. 11. ob 18. uri predstavitev knjige Franca Rada Jelerčiča z naslovom Domov se vrni živ. Knjižnica Laško 24. 11 ob 18. uri potopisno predavanje ob diapozitivih o Iranu geo- grafinje Andreje Vidali. Knjižnica Rogaška Slatina 23. 11. ob 19. uri potopisno predavanje Nikola Klašnje »Z avtoštopom po Kurdistanu«. Zdravilišče Laško 24. 11. ob 20. uri 16. Salonski večer - Martinovanje. Zdravilišče Dobrna 24. 11. ob 20. uri nastop Folklorne skupine PD Dobrna. Dom kulture Velenje 24. 11. ob 19. uri predavanje Uro- ša Ravbarja »Študent na poti okoli sveta«. Domov se vrni živ v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje bo nocoj, v četrtek, ob 18. uri predstavitev knjige Domov se vrni živ Franca Rada Jelerčiča. O knjigi, ki jo je izdal v samozaložbi in je skozi razgibano življenjsko zgodbo izgnanstva med 2. svetovno vojno name- njena zlasti tistim, ki so te strahote preživeli tudi sami, bo spregovoril avtor sam, knjige pa bodo po promocijski ceni tudi naprodaj. IS 10 NAŠI KRAJI IN UUDJE Pravljična dežela sredi Celja Po 15. decembru velja vabilo Celjanom ter obiskovalcem knežjega mesta v pravljično predpraznično deželo Svetle praznične lučke, ki so prejšnji teden že zasijale v mestnem središču, bodo v naslednjih dneh zasvetile še v tistih ulicah izven ožje- ga mestnega središča, ki so jih v Celju letos prvič uvrsti- li v predpraznično kitenje in lišpanje mesta. In zato tudi povabilo, naj se v pod- jetjih in ustanovah spomni- jo, kakšen čas se bliža in predpraznično vzdušje v Celju dopolnijo še z okrasi- tvijo svojih pročelij, ni od- več. Nosilci predprazničnega dogajanja v Celju bodo letos prvič v LTO Celeia, ob prire- ditvah za otroke ter ponudbi božično-novoletnega ulične- ga sejma pa čaka Celjane tudi letos že uveljavljeno silve- strovanje na prostem. Sejem- ske stojnice bodo vzdolž Pre- šernove, na Trgu celjskih kne- zov ter na dvorišču Spodnje- ga gradu oživele 15. decem- bra, v petek sredi decembra pa se bo v Celje za dobrih štirinajst dni naselila tudi pravljična dežela. Pravljična bitja - na torkovi predstavi- tveni novinarski konferenci smo spoznali pravljično vilo - bodo vsak dan ob 10. uri pred Narodnim domom pričakala najavljene skupine otrok (največ bo malčkov iz celj- skih vrtcev in osnovnošol- cev), jih popeljala med celj- skimi znamenitostmi ter krog po mestu sklenila po Gosposki na dvorišče Spod- njega gradu, ki bo spremenje- no v pravljično deželo. Po 12. uri bo ta dežela vabila obi- skovalce vse do 16. ure, ko naj bi v njej predpraznično vzdušje dopolnili še s progra- mom na prireditvenem odru ter obiski božička do 25. de- cembra in dedka Mraza v zad- njih dneh leta. Animacijski program za najmlajše pripravljajo v VS Stylingu, koordinacijo vseh prireditev pa so prevzeli v celjski območni enoti Skla- da RS za ljubiteljske kultur- ne dejavnosti. V LTO Celeia bodo nekaj dni pred začet- kom pravljičnega decembra za celjsko mladež izdali tudi posebno zloženko z natanč- nim programom prireditev, treba pa je dodati, da se bo predpraznični čas za najm- lajše v Muzeju novejše zgo- dovine Celje in Hermanovem brlogu začel še prej, že s prireditvami v prvih decem- brskih dneh. I. STAMEJČIČ Prihodnji teden bodo na Trgu celjskih knezov pred Narodnim domom začeli odstranjevati zelenico, zatem pa bodo ploščad, na kateri bo tudi osrednji prireditveni oder za celjsko silvestrovanje na prostem, preplastili z asfal- tom. In še zanimivost; letos naj bi v Celju pripravili tudi čisto posebno silvestrovanje za otroke. Kakšno? Organi- zatorji so zaenkrat še skrivnostni, obljubljajo pa, da bodo podrobnosti izdali še pravočasno, v prvih decembrskih dneh. MODRI TELEFON Kako pomagati Ložanom? v ponedeljek je bil naš bralec, ki je želel z denar- nim nakazilom pomagati ljudem v od plazu prizade- tem Logu pod Mangartom, kar malce ogorčen nad ne- vednostjo uslužbencev v celjski pisarni Rdečega kri- ža. Zakaj niso vedeli niti številke žiro računa, na ka- terega bi lahko ljudje in podjetja nakazali denarne prispevke? Sekretar celjskega območ- nega združenja Rdečega kri- ža Igor Poljanšek se bralcu opravičuje in hkrati pojas- njuje, da zaradi napake v ra- čunalniških zvezah in preki- njenega dostopa do interneta resnično niso želene številke žiro računa znali povedati takoj. »Stalno številko žiro računa RK Slovenije vsi poz- namo, vendar pa je za zbira- nje prispevkov ob vsaki ne- sreči določena posebna sklicna številko. Kakšna je za tokratni primer, za pomoč prebivalcem Loga pod Man- gartom, smo morali povpra- šati v Ljubljano,« pojasnjuje Poljanšek in dodaja, da lah- ko vsi, ki bi Ložanom želeli pomagati z denarjem, svoj prispevek nakažejo na žiro račun RK Slovenije št.: 50101-678-51579, sklicna številka 4007. Cesto nam odnaša! Kdaj bo prišlo na vrsto za bolj temeljito popravilo ce- stišče Hribarjeve ulice v celjski KS Aljažev hrib, je zanimalo našega bralca Draga, ki je še dodal, da so pred kakšnimi petimi leti cestišče resda preplastili z grobim asfaltom, vendar prenova ni bila dokonča- na. Odgovor smo poiskali pri Anatolu Sazonovu v Komu- nalni direkciji Mestne obči- ne Celje, ki bralcu Dragu po- jasnjuje, da prav te dni v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih celjske obči- ne pripravljajo programe urejanja komunalne infra- strukture na svojih območ- jih. Na osnovi teh progra- mov bodo skladno z denar- jem, ki bo na voljo v občin- skem proračunu prihodnja leta, določili tudi prednostni vrstni red posameznih del. Zato nasvet, naj bralec Drago o nujnosti ureditve Hribarje- ve ulice obvesti odgovorne v svoji krajevni skupnosti, ni odveč. Požrešen parkomat? Le kaj je bilo v ponedeljek s parkomatom v Prešernovi ulici v Celju, ki je veselo požiral bankovce, na lističe, ki jih je vračal, pa »hladno- krvno« izpisoval uro, ko je denar sprejel, ne pa tiste, do katere bi moralo biti plačano parkiranje v modri coni, se je spraševala tudi naša bral- ka, ki je svoje vozilo želela parkirati na Prešernovi. Direktor podjetja Kostra Jože Krajnc je na naše vpra- šanje odgovoril, da primer pozna in sta ga z našo bralko že rešila. Parkomat ni bil v ponedeljek prav nič požre- šen, pač pa sta z voznico ugo- tovila, da je bila sama malce preveč nestrpna in je potrdi- tev oziroma listič od parko- mata zahtevala prehitro, še preden je avtomat zabeležil vloženi znesek denarja in se pripravil na izpis parkirnega lističa. »Tako ji je vselej izpi- sal zgolj vloženi denarni zne- sek, saj pred tem avtomat ni uspel zaključiti postopka,« pojasnjuje Krajnc in dodaja, da je ob poslovanju s parko- mati pač treba biti nekoliko bolj potrpežljiv in slediti na- vodilom z zaslona, ki so na- menjena voznikom. Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo- nu sprejemal novinar Brane Jeranko. Na telefonsko šte- vilko 031/5'69-581 ga lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vprašanja za Modri telefon pa lahko med ponedeljkom in petkom do 17. ure zastavite tudi po tele- fonu 42-25-000. Kako sirene tulijo Ne vem, če se spomnite akcij NNNP (Nič nas ne sme presenetiti) in šolskih zabav ob testih pobega iz šole in podobnih varnostno narav- nanih in samozaščitnih vaj, ob katerih smo se nekoč na- smihali, ampak jaz sem se v zadnjem tednu nanje pogo- sto spomnila. Še preden je plaz razsul Log pod Mangar- tom in še preden je plaz, ki se ob podobah loške tragedije zdi čisto nepomemben, zdr- snil v Laškem, so nas vreme- narji namreč spet opozarjali na nevarnost poplav. Ob drugi obletnici, kar smo po- plavo izkusili na lastni ko- ži, in ob deseti obletnici, kar je bila zalita hiša, v kateri živimo, sem se spomnila, da takrat nismo slišali siren. K nam se ne slišijo...Vsaj ta- krat se niso. Prisežem. No, ker Celjani november povezujemo z vodami in z rahlim strahom, sem sklenila, da v soboto točno opoldne natanko prisluhnem, ali se je kaj spremenilo in ali me lahko na bUžajočo se nevarnost opo- zori kak alarm. Med spomine na nekdanje vaje pravilnega ravnanja v kriznih trenutkih, ki jih takrat, ko smo vadili, nismo doživljali zares, se je namreč prikradel tudi spomin na sobotno opoldansko tulje- nje. Tam, kjer sem nekoč žive- la in kjer smo ob slovenski vojni bežali v hosto, so se dobro slišale sirene z dveh strani - stereo, tako rekoč. Tu, kjer sem zdaj, pa nič. Zadnjo soboto s*mo čisto zares dobro poslušali. Nič. Potem sem ugotovila, da si- ren že nekaj časa ne testirajo več vsako^ soboto, ampak sa- mo še vsako prvo soboto v mesecu in to za 30 sekund, kar pomeni, da bi bilo treba za ugotovitev, ali jih slišimo ali ne, ure zelo natančno nastavi- ti... Misleč, da se vsaj ljubi znanci zavedajo prisotnosti si- ren, ki v nevarnosti resda niso prijetne, je pa pomirjujoče, če veš, da delajo, sem poklicala tega in onega in še onega in še tistega. Glej ga, zlomka - prav nihče ni imel pojma, ali pri njih sirene tulijo. Prav nihče se ni spomnil tistega zvoka, ki se ga jaz spominjam v stereo izvedbi. Dva sta se sicer nedo- ločno spomnila siren ob po- plavah pred desetimi leti, štir- je ostali pa tako kot pri nas doma - nič. En sam izmed mojih znancev je vedel, da bi tulilo dve minuti enolično, če bi se bližale visoke vode ali kaj podobnega, pa še to samo zato, ker si je zadnjič njegov mule prav pod obešanko o znakih za alarmiranje predol- go zavezoval čevelj. Ostali pa spet nič. Zaupajo radiu, so rekli. Pa sem še sama nakupila baterije in smo bili »priprav- ljeni«. Ampak, veste, kakorkoli nam je že nekoč šel na živce socialistični sistem splošne samozaščitne osveščenosti, bi me danes bolj kot rezervne baterije razveselila misel, da vem, kaj sploh storiti. Dlje od reševanja lastnega premože- nja iz kleti in iz pritličja, mi- sel ne seže. Pa je to res dovolj! Če bi nas zalilo zares močno' nam v mestu najbrž ne bi bilo hudega. Bi že kdo poskrbel za nas, kajne? Ampak, kaj p/ tisti, ki živijo na samotnejšiii' predelih? Ali vedo kam se umakniti, da je varno? In ali tisti na ogroženih območji! vedo, kaj je pametno ravnanji v primeru zdrsa plazu? Celj sko ozemlje nanje ni imuno.. Čisto mogoče, da vi poznate odgovore na takšna vprašanja Jaz jih ne. In čisto nič ne bi imela proti kakšni magari so- cialistično obarvani samozaš- čitni vaji ali vsaj kakšnemu pametnemu obveščanju na to temo. In zelo bi me veselilo, če bi prvo soboto v decembru doma slišala bližnjo sireno v času testiranja. In če bi jo vam najbližjo slišali tudi vi in vsi moji ljubi znanci. P.S,: Ni za vse kriva drža va, ki jo radi in najbrž upra vičeno pljuvamo zaradi pre majhne zavzetosti za reše vanje problemov, povezanih s poplavljanjem Savinje. Spremljanje nevarnosti, ob- veščanje in alarmiranje je v pristojnosti lokalnih skup nosti. Še več: po navedbah Republiške uprave za zašči- to in reševanje so občine sa mostojne pri upravljanju in vodenju sistema varstva pred naravnimi in drugimi, nesrečami na njihovem ob močju. Piše: PIKA KUKERL Republiški posvet gasilk v Zdravilišču Dobrna je bil v petek in soboto posvet predsednic komisij za članice v prostovoljnih gasilskih društvih in gasilskih 2:vezah. « Posvet je pripravila Gasilska zveza Slovenije, udeležilo pa se^ ga je 160 gasilk iz vse Slovenije, od tega 22 iz celjsko-savinjskf regije. Vsebina posveta je bila fazdeljena na različne sklop«^' od povsem strokovnih, v katerih so se udeleženke seznanile 2 možnimi oblikami dela članic v gasilskih društvih, do tudi bolj poljubnih tem, med katerimi naj omenimo predavanje o^ pravilnem načinu vodenja sestankov, o pomenu stikov Z^ lokalnimi mediji, o kulturnem ustvarjanju znotraj društev in- podobno. V program posveta so uvrstili tudi zdravstveno^ preventivno vsebino, ki jo je predstavilo strokovno osebja Zdravilišča Dobrna. T TAVČAiy KOŠARKARSKI KLUB SAVINJSKI HOPSI POLZELA Objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM GOSTINSKEGA LOKALA Z MOŽNOSTJO ODKUPA Opis lokacije: Gostinski lokal je lociran v kletnem delu večnamenskega objekta zgrajenega v prizidku telovadnice Košarkarskega kluba Savinj- ski Hopsi Polzela v središču naselja Polzela, Polzela 10/a. Opis lokalo: • Gostinski lokal v izmeri 348,15 m^ • Izklicna najemnina: 300.802,00 SIT/mes. Posebni pogoji: • Gostinski lokal se odda v najem za nedoločen čas z možnostjo odkupa. • Zgrajen je do V. gradbene faze. Gradbeno dovoljenje za finali- zacijo lokala pridobi najemnik, ki prostor tudi usposobi v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje go- stinske dejavnosti, po končanih delih pa pridobi še uporabno dovoljenje za lokal. Vlaganja bodo obračunana v najemnini. Pisna ponudba mora vsebovati: • predmet ponudbe • ponujeno ceno (ki mora biti najmanj enaka izklicni ceni) • podatke o ponudniku - kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih Priloge k ponudbi: • potrdilo o plačani varščini v višini enomesečne izklicne najemnine • izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, ki ne sme biti ■starejši od 30 dni oziroma priglasitveni list za samostojne podjetnike . • dokazilo o poravnanih vseh družbenih in ostalih obveznostih (davčni urad RS), star največ 30 dni Za pravočasne se štejejo tiste ponudbe, ki prispejo na sedež Košar- karskega kluba Savinjski Hopsi Polzela, Polzela 10/a, Polzela v za- prti pisemski ovojnici s pripisom: »PONUDBA ZA NAJEM/PRODAJO NEPREMIČNIN«, najkasneje v 15 dneh po objavi v časopisu. Varščina v višini enomesečne izklicne najemnine mora biti vplačana na žiro račun lastnika: 50750-678-53323 s pripisom »varščina«, in sicer najpozneje do izteka roka za prijavo na ta javni razpis. Varščina se izbranemu ponudniku vračuna v najemnino in se ne obrestuje, drugim pa bo vrnjena v osmih dneh po končanem zbiranju ponudb brez obresti. O izbiri odloča komisija imenovana pri Upravnemu odboru kluba v roku 15 dni po končanem zbiranju ponudb. Komisija si pridružuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika. Prednost pri izboru bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili najugod- nejšo ceno. Najemna pogodba mora biti podpisana v roku 15 dni po prejemu obvestila o izboru ponudnika. Če izbrani ponudnik ne sklene pogod- be o najemu, se šteje, da odstopa. V tem primeru se varščina ne vrača. Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled predmetne ponudbe. Og- led je mogoč po dogovoru s pooblaščeno osebo lastnika ga. Ireno Pavšer; tel. 5720-564 vsak dan od 8. do 12. ure, kije pristojna za podajanje podrobnejših informacij o nepremičninah. NASI KRAJI IN UUDJE 11 Zmaga le eden Med 106 najlepšimi kraji tudi Zreče in Slovenske Konjice j^iiuili petek so v konjiški športni dvorani P$tili zaključno prireditev slovenskega tu- jtično ekološkega projekta Moja dežela - pa in gostoljubna, v katerem so ocenjevali izbirali najbolj urejene, najlepše in naj- ,lj gostoljubne kraje v Sloveniji, P posebno toplo so domačini in gostje pozdravi- tiimalajskega smučarja Dava Karničarja. Ni ilcljučje, da je bila prireditev prav v Slovenskih jnjicah. Ta kraj je namreč že peto leto zapored ^ojil naziv najlepšega v svoji kategoriji. Vseh sto šest tekmovalnih krajev je doseglo idne rezultate v urejanju bivalne okolice. Komisija je med večjimi mesti za najbolj urejeno izbrala Novo Gorico, v kategoriji manjših mest je laskavo priznanje osvojil Lenart, med srednjimi mesti so priznanje že petič osvojile Slovenske Konjice. Za najbolj urejen turistični kraj so razglasili Zreče, za najbolj urejen izrazito turistični kraj pa Por- torož. Med hribovskimi vasmi je za najbolj urejeno razglasila Drežnico, med drugimi kraji pa Medano. Ker so Slovenske Konjice letos zmagale že petič zapored, so poleg pokala prejele še po- sebno kristalno nagrado. Živeti zdravo v okviru dnevov zdravja, i jih organizira Projektna isarna - Celje zdravo mesto, odo vse do 1. decembra raz- iJne prireditve. Danes ob 10. uri bo v Narod- domu v Celju občinski troški parlament za osnov- ošolce, med 11. in 12. uro oste ob stojnici v centru me- ta lahko kaj več izvedeli o iravi prehrani, ob 17. uri pa 0 v Mladinskem centru Celje iiogla miza na temo »Ho- m, torej zmorem«. Ribiška [užina Celje vabi jutri v svoje ostore na dan odprtih vrat. V soboto med 9. in 12. uro )do pri kipu Splavarja v estnem parku prikazali raz- 5ne načine ribolova, od 10. o 12. ure pa se bodo ob [ojnici v centru mesta spom- ili na mednarodni dan boja roti nasilju nad ženskami. Prav tako bodo v ponedeljek aed 11. in 12. uro ob stojnici centru mesta pripravili gra- Ivo na temo Večje zlo - legal- le ali nelegalne droge, v Mla- linskem centru Celje pa se bo t) 12. uri pričela okrogla mi- za na temo Zasvojenost ali jaz. V torek ob 12.30 bo v knjižni- ci Srednje ekonomske šole Celje moč prisluhniti preda- vanju na temo Vzgoja za dru- žino, osebnostno vzgojo in vzgojo za življenje. V sredo bo med 13. in 15. uro v stranski dvorani celjske- ga Narodnega doma predava- nje o osteoporozi, v istem ča- su pa bodo na telefonsko šte- vilko 492-59-40 posredovali odgovore na vprašanja o os- teoporozi. Ob 15. uri se bo v stranski dvorani Narodnega doma pričelo predavanje z na- slovom Alternativna oblika pridobivanja znanja o zdravi prehrani. V prostorih Projekt- ne pisarne - Celje zdravo me- sto se bo prav tako ob 15. uri pričela okrogla miza na temo Srečajmo se in si sezimo v roke. SABINA KRANJEC Poglei se v oči V okviru preventivnega tedna oziroma boja proti od- visnosti so mladi v progra- mu Skala - Pum v Celju v sodelovanju z Uradom za droge prejšnji četrtek pred- stavila svoje dejavnosti v preventivnem tednu in ulič- no delo z mladimi. Pripravili so razstavo z na- slovom Poglej se v oči, v sode- lovanju z občinami celjske re- gije pa se bodo lotili obširnej- še raziskave, ki bo pokazala, kolikšna je brezposelnost mladih na tem območju, koli- ko mladih je zasvojenih z dro- go, koliko se jih zdravi ter kakšne možnosti so ponujene mladim za koristnejše preživ- ljanje prostega časa, pravi Ber- narda Vindišar, vodja pro- grama Skala - Pum. Urad za droge vlade Re- publike Slovenije je pripra- vil številne programe za boj proti drogam oziroma pro- grame za primarno preventi- vo. Na vse šole so poslali priročnik, ki je neke vrste navodilo, kako se lotiti pre- ventivnega dela v šoli. Orga- nizirajo skupine ljudi, ki gredo med mlade in jih sku- šajo preusmeriti v kreativno preživljanje prostega časa. Z nastopi v medijih skušajo da- jati pozitivna sporočila, vsa- ko leto pa organizirajo tudi preventivni teden. Kmalu se bo na Internetu pojavila nji- hova spletna stran z jasnimi opisi drog in njihovih posle- dic. »Prav tako vgrajujemo načela primarne preventive v nacionalni program, ki bo v parlamentu sprejet prihod- nje leto,« pravi Milan Krek, direktor Urada za droge. Učinkovitost preventivnih programov je težko meriti na kratek časovni rok, rezultati se pokažejo šele čez nekaj let: »S preventivnimi ukrepi sku- šamo spremeniti obnašanje ljudi, kar pa je zelo težko. Dolgoročno so preventivni programi zelo učinkoviti. Ta- ko bomo zmanjšali število ti- stih, ki posegajo po drogah in s tem bo veliko manj tistih, ki potrebujejo zdravljenje,« me- ni Milan Krek. SABINA KRANJEC Aci Vodeb, direktor celjskega Aci avta, kije po novem ekskluzivni prodajalec daewoojev od Koroške do Trojan. Daewoo gre naprej Celjski Aci avto z obsežnimi investicijami dokazuje uspešnost Podjetje Daewoo Motor, generalni uvoznik te južnokorejske avtomobil- ske tovarne v Sloveniji, je na torkovi novinarski konferenci zagotovilo, da uvedba prisilne poravnave v matični tovarni v Koreji ne bo vplivala na oskrbo slovenskega trga z avtomobili in rezervnimi deli. To zagotavlja tudi eden njihovih največjih zastopnikov v Sloveniji celjsko podjetje Aci avto. Korejsko podjetje Daewoo Motor je zaradi finančnih težav začelo konec okto- bra izvajati obsežen krizni program uprav- ljanja in vodenja. Ta vključuje zamenjave in prerazporeditve vodstvenega kadra, prilagoditev števila zaposlenih in zmanj- ševanje stroškov. Krizni program vodenja običajno vključuje tudi ustrezen pristanek sindikata za prilagoditev števila zaposle- nih. Sindikat zaposlenih v korejskih po- družnicah (približno 400 tisoč ljudi) je zelo močan, zaradi česar v pogajanjih z upniki niso dosegli dogovora. Zato so se slednji odločili za postopek prisilne porav- nave. V korejski praksi ta postopek ustre- za ukrepom po poglavju 11 ameriškega Kodeksa o stečaju, v slovenski pravni praksi pa je primerljiv z našo prisilno poravnavo, trdijo slovenski zastopniki ko- rejskega podjetja. Ob tem poudarjajo, da so nekateri mediji v Sloveniji ustvarili videz kriznega položaja. »Ne gre toliko za neresnice kot za pristranski medijski diktat naših vodil- nih avtomobilskih proizvajalcev in njihovo povezavo z Delom in Večerom. Novinarji so svoje pisanje omejili samo na negativ- ne plati sedanjega položaja, nihče pa ne poroča o spodbudnih informacijah,« je prepričan direktor celjskega Aci avta Aci Vodeb. Po njegovem mnenju gre pri prestrukturiranju Daevvooja za normalne poslovne odločitve, morda tudi za zame- njavo lastnika. Še vedno se namreč nadaljujejo pogajanja z ameriško korpo- racijo General Motors o prevzemu Dae- woo Motor Koreja. »Verjamemo, da bi prevzem podjetja pozitivno vplival na reši- tev trenutne krize,« so sporočili na ljub- ljanski novinarski konferenci. Tam so tudi sporočili, da poteka do odločbe pristojnega korejskega sodišča o uvedbi poravnave poslovanje podjetja in njegovih tovarn v skladu s kriznim načr- tom, ki je bil predhodno usklajen tako z upniki kot s korejsko razvojno banko, ki vodi sanacijo v imenu vlade iz Seula. »Naše poslovanje v Sloveniji teče normal- no, prav tako oskrba naših trgovcev in seveda strank z vozili in rezervnimi deli,« je zagotovil Damijan Križaj, vodja mar- ketinga pri slovenskem uvozniku. V to je trdno prepričan tudi celjski podjetnik Aci Vodeb: »Razvoj podjetja Aci avto še vedno temelji na Daevvooju. Iz tovarne prihajajo novi modeli (tacuma in lanos II, več o njem na straneh o avtomo- bilizmu), Aci avto, ki je od 1. novembra ekskluzivni prodajalec od Koroške do Trojan in Save, pa se bo intenzivno razvijal naprej.« Tako bodo januaria v Celju odprli specializiran servis, ki ga gradijo vTrnovljah. Poleg najsodobnejše servisne tehnologije za vzdrževanje in popravila, avtomobilov bo v njegovem sklopu tudi avtopralnica in vulkanizers- tvo. V Velenju bodo na Šaleški cesti prihodnji teden odprii avto salon, vzpored- no pa že tečejo priprave na gradnjo salona in avtomehanične delavnice v Stari vasi. Slednja bo podobna celjski, le da v manjšem obsegu. »Obe investiciji sta vredni poldrugi milijon nemških mark, kar je verietno dovolj trdno zagotovilo, da veriamem v podjetje, ki ga zastopam,« pravi Vodeb. Njegovo podjetje slovi tudi po uvajanju kupcu prijaznih plačilnih pogojev. Po pro- daji na položnice, kreditu brez pologov je njegovo podjetje spet prvo v Sloveniji, ki uvaja prodajo avtomobila na »balon«. Gre za način plačila, pri katerem s kupcem določijo finančni delež avtomobila, ki ga ni potrebno odplačati, in tako porabniku omogočijo izjemno majhne mesečne obroke. EP 12 REPORTAŽA S skakalnice v cirkus Smučarski akrobat Andrej Kramer odhaja za dve leti v največji cirkus na svetu Smučanje je bilo že od nek- daj njegov najljubši šport. Pred trinajstimi leti, ko je obiskoval sedmi razred os- novne šole, ga je navdušil nastop akrobatskih smučar- jev pred nekdanjo Tkanino in kmalu je tudi sam posku- sil. Na mamino negodovanje se ni oziral, saj ga je mojstr- sko vrtenje in obračanje v zraku s smučmi na nogah neverjetno privlačilo. Fant je vzljubil t^ šport. Pri nas se je akrobatsko smučanje začelo razvijati v osemdesetih letih. Slovenskih klubov je bilo kar nekaj, žal pa trenutno delujeta le še dva, v Ljubljani in v Celju, kjer pa po Andrejevem odhodu ostaja le še en tekmovalec. Razlogov za to naj bi bilo po Andrejevih besedah več. »Manj je tekem, za svetovni pokal v Evropi pa že kakšna tri leta sploh ni več tekem, saj so vse prestavili v Ameriko,« je z nekoliko gren- kim priokusom pripovedoval. »V Evropi, sploh pa doma, ni dovolj sponzorjev, kot toliko drugih pa je tudi ta dejavnost žal pogojena z denarjem.« Brez denarja ni športa Odlična telesna pripravlje- nost, gibčnost in vsakdanji treningi s čim večjim številom skokov so pogoji za doseganje dobrih rezultatov. Akrobatski smučarji lahko vadijo vse leto - poleti skačejo v vodo, pozi- mi na snegu, seveda pa brez gimnastičnega dela, priprav za koordinacijo, fitnesa in vadbe na trampolinu ne gre. Največ odgovornosti za to pa še vedno nosi vaditelj, ki mora biti po Andrejevem mnenju tudi dober psiholog. Takšnih ljudi pa je v Sloveniji na žalost bolj malo, je dodal. Njegova športna kariera se je začela strmo vzpenjati pred petimi leti, ko je osvojil peto mesto na evropskem pokalu, leto ka- sneje je segel še mesto višje v skupni razvrstitvi. Po enolet- nem premoru je znova doka- zal, kaj zmore. Razmere v re- prezentanci so se postopoma slabšale, denarja ni bilo, in tudi volje ne, je pripovedoval mladi Celjan. »Lani sem se udeležil le enega tekmovanja, ker pa se od tega športa pri nas nikakor ne da živeti, sem se zaposlil,« je dejal. Vendar pa fant ni ostal neopažen. Sloves si je ustvaril zlasti v Nemčiji, kjer je nekaj let skakal za Action tearn, kot se je klub, v katerem je občasno nastopal, imenoval. S trdim delom, ki je bilo Andreju zgolj v zabavo, si je pridobil spoštovanje kolegov in predstavnikov klubov. Navzlic na prvi pogled nevar- nim akrobacijam, se je v vseh teh letih le enkrat poškodoval. »Pa še to povsem po svoji kriv- di,« pravi. Sicer pa meni, da za ta šport niti ne potrebuješ toli- ko poguma, kot mnogi misli- jo. »Vsakdo tega res ne more početi, a dokler ne poskusiš, tega ne moreš vedeti. Pa saj je pri vsakem športu treba do- volj vztrajnosti, če hočeš kaj doseči. Pri akrobatskem smu- čanju zlahka prideš do prvih nekaj stopničk, na primer dvojnega salta z dvema vijako- ma, kar predstavlja osnovo za nadaljnje delo, od tam pa sto- paš počasi, stopničko za stop- ničko,« je pripovedoval. Povabilo v Ameriko »To je popolnoma druga zgodba,« je na vprašanje o odhodu čez lužo odgovoril Andrej. »To sezono sem že nameraval končati s tekmo- vanji, zaradi neprimernih po- gojev dela, vendar skakanja nikoli ne bi mogel kar tako opustiti. Pred kakšnim mese- cem so me poklicali pred- stavniki nekega nemškega skakalnega kluba in mi pove- dali, da v floridskem cirkusu iščejo akrobatske skakalce s smučmi. Mnogo takšnih, ki bi bili prav tako primerni, si tega ni moglo privoščiti zara- di tekem za svetovni pokal, obveznosti do reprezentanc, sponzorjev ipd., pa tudi dve leti ni tako kratek čas,« je povedal novopečeni »cirku- sant«, ki je ponudbo z navdu- šenjem sprejel. Cirkus se imenuje Rin- gling Bros. Circus in je s 450 nastopajočimi največji cirkus na svetu. Ima tri are- ne, na katerih spremlja ne- navadne predstave od 10 do 27 tisoč ljudi. Andrejev pr- vi nastop bo že 29. decem- bra v okviru vseameriške turneje. »47 tednov bomo nastopali, pet tednov vmes pa počivali,« je navdušeni pripovedoval Andrej, ki ž& li to priložnost kar se di izkoristiti. »Lahko si bon ogledal celo državo, se nau čil jezika in spoznal novf ljudi,« je dejal. »Bomo vi deli, kako bo. Na žalos; sem edini Slovenec, ki od haja tja, a sem prepričan da mi ne bo dolgčas. Sicei pa bosta šla z mano tudi skakalca iz Švice in Frand je, ki ju poznam že iz prete- klih tekmovanj, ostale p bom spoznal tam. Upam, da bomo dober team,« je šc dodal. Treme, pravi, nima edina stvar, ki para živce pJ je, kot pravi, papirologija V Združene države naj b namreč odpotoval že kone( tega tedna, a se bo urejanji vizuma in ostalih doku mentov po vsej verjetnost zavleklo še za teden dni Verjetno bo ostalo zanj pre- cej lažje opravilo. Pa velik" aplavza v areni želimo! BOJANA JANČK Andrej Kramer (levo) poleg avstrijskega in češkega akrobatskega smučarja na poletnem nastopu v okviru vsakoletnega športnega festivala v Nemčiji, ki je posvečen boju proti drogi. Kot ptica v zraku. S treninga v avstrijskem Beljaku - trojni salto. REPORTAŽA 13 Duh duha: lov na nevidno Težko je verjeti v nadnaravno, še težje ne - V graščini v Arji vasi smo čakali na parapojave - Stanovalci zanikajo, da gre za izsiljevanje za novo stanovanje Sedeli smo v kuhinji in napeto čakali, kdaj nam bo- do okoli ušes zažvižgale kav- [ne skodelice in skozi okno 'odfrčale proti svoji lončeni 'jvobodi. Kakšne pol ure, po- ltem se je lov na parapojave sprevrgel v družabni obisk s sočutnim kimanjem s priza- deto družino. Dogajanje v stoletni graščini na začetku Arje vasi je skoraj teden dni hvaležno hranilo do- mačo javnost. Skrivnostne si- le, ki so zibale lestence, z nevidnimi rokami žonglirale s hrano in posodjem, razstrelje- vale žarnice in s pohištvom napadale družino v enem iz- med osemnajstih stanovanj, so poskrbele za enega razburlji- vejših javnih dogodkov na Celj- skem. Poplave so tako ali tako že navada. Ljudje so stikali glave in z modrimi besedami preigravali vse možne različi- ce in razlage arjevaškega para- plesa, novinarji pa hočeš no- češ pridno poročamo o grašči- ni duhov. S prizadeto družino smo pre- živeli dva večera zapored, v katerih se, resnici na ljubo, ni zgodilo ničesar pretresljivega. Enkrat se je izklopilo glavno stikalo za elektriko in zagrnila nas je naelektrena tema, dru- gič je v prepišni sobi zanihal lestenec, oboje pa je bilo nad- naravno toliko kot vetrovi po polni skledi fižola. Po prvem izbruhu nenavadnih pojavov je družino napadlo toliko ki- bicev, medijev in vsemogočih bioenergetikov, radiestezistov, vidcev, versko blaženih mo- drecev in drugih odrešenikov, da so trdno zaprli stanovanj- ska vrata. Minuli konec tedna je bil razmeroma zatišen, nato pa je v torek prišlo do silovite- ga izbruha, v katerem je ža- lostni konec doživel cel kup lomljivih predmetov. Seveda brez zunanjih prič. »Nočemo stanovanja, le mir.« Stanovalci zavračajo vse očit- ke, da si želijo s takšno poceni propagando prislužiti novo sta- novanje, ki bi ga jim zaradi ogroženosti dodelila občina. »Zgradili smo novo hišo, v katero naj bi se kmalu vselili, zato ne vidim razloga, da bi hoteli izsiljevati na takšen na- čin,« trdijo. Kar jim tudi sicer ne bi uspelo, saj je žalski žu- pan Lojze Posedel zavrnil mož- nost dodelitve novega stano- vanja. »Pred izvedbo ustrez- nih meritev se s stanovalci nismo pripravljeni pogovarja- ti o menjavi stanovanj,« pravi župan in dodaja da tudi sicer »ne moremo pristajati na take zahteve, saj je v občini približ- no sto nerešenih stanovanj- skih problemov, imamo prio- ritetno listo, ki je oblikovana na osnovi meril, zato dodelje- vanje stanovanj mimo tega vrst- nega reda ne pride v poštev. Dokler meritve niso končane, so lahko stanovalci v nado- mestnih stanovanjih.« Meritve, ki jih omenja, so naročili pri Inštitutu Jožef Šte- fan, opravili pa naj bi jih prib- ližno v enem mesecu. Do sedaj so opravili meritve električne napeljave, ki niso pokazale ni- česar posebnega. Stanovalcem so ponudili fizično varovanje, ki so ga zavrnili, prav tako pa tudi nadomestno stanovanje, ki pa je resnici na ljubo v zelo slabem stanju. »Sam sern bil dvakrat v graščini, vendar ni- sem ničesar opazil. Te zadeve se do sedaj niso pojavljale, če- prav so nekateri stanovalci v stanovanjih že več kot trideset let. Sedaj čakamo na ostale meritve, W jih bo opravil inšti- tut,« pravi Posedel. Ni boga. In ne duhov. Ob tem se je vredno vpraša- ti, kaj bodo sploh merili. Na pragu 21. stoletja, ko naši stro- ji praskajo po skorji sosednjih planetov in smo do zadnjega gena razgalili človeško telo, še vedno nemočno zremo v nebo in tehtamo prapok ali mogoč- no silo, se ponoči sramežljivo izogibamo strašljivih krajev in navdušeno trkamo po lesu. Od- kar so hipiji pred desetletji odkrili transcendenco in vzhod- njaško mistiko, je svet magič- nega v pop embalaži nove do- be preplavil svet in hvaležno občinstvo našel v zmedenem občestvu, ki si lahko kupi di- gitalno televizijo s tisoč pro- grami ali v enem dnevu obpo- tuje svet, ne zmore pa niti lahnega drobencljanja na poti k bistvu svojega obstoja. In zato založniki živijo od in- stant receptov za srečo v petih korakih. Še posebej, če so ti začinjeni s pravo mero skriv- nostnosti. Najracionalnejši znanstveni- ki trdijo, da so paranormalni dogodki posledice napak v člo- veškem zapažanju in interpre- taciji, bodisi slučajnih ali na- mernih. Hitro vam dokažejo, da zli duhovi v prisotnosti me- rilnih naprav izginejo, telepa- ti, radiestezisti in telekinetiki pa izgubijo moč. Ameriška izobraževalna fundacija Jamesa Randija, ki se trditev o para- normalnih fenomenih loteva z znanstvenimi metodami, že de- set let ponuja milijon ameriš- kih dolarjev vsakomur, ki bi znal v njenem laboratoriju pri- kazati kakršenkoli »takšen« po- jav. Pa še nihče ni obogatel. Če ni boga, ni zlih duhov in de- monov. Ostanejo samo še za- pleteni primeri za psihologe in psihiatre. »Hudo je. Zelo hudo!« Po drugi strani pa katoliška cerkev v svojih nedrih še ved- no izobražuje eksorciste, iz- ganjalce duhov. Še več - v letošnjem drugem semestru štu- dijskega leta na Teološki fa- kulteti predavajo o krščanstvu in paranormalnem, študentje pa se lahko kot izbirnega pred- meta lotijo demonologije. Za- nimanje je menda več kot izred- no. Profesor Marjan Turnšek s Teološke fakultete, ki je nosi- lec obeh predmetov, je v in- tervjuju na Radiu Celje dejal, da cerkev priznava parapsiho- logijo. In tudi zato so duhovni- ki, ki so obiskali stanovanje v Arji vasi, odhajali z besedami »Hu^o je. Zelo hudo!« Turnšek pravi, da »k pojmu paranor- malno v teologiji uvrščamo te- lo in dušo, pri čemer teologija na osnovi izročila najprej upo- števa duhovno dimenzijo. Ti- sti, ki se cerkveno ukvarja s temi vprašanji, najprej upošte- va vse znanstvene razlage poja- va in šele ob določenih znakih skuša pojav razložiti na podla- gi parapsihologije.« V primeru Arje vasi se je največkrat omenjalo polter- gaist. Po uradni definiciji pa- rapsihologov gre za nezaved- no psihokinezo osebe, okrog katere se motnje dogajajo. To pomeni neposreden vpliv du- ha na fizične predmete. Pojav menda redko traja dlje kot dva meseca, povzročitelj pa se niti ne zaveda svojega vpliva. Naj- večkrat je dovolj, da zapusti hišo oziroma prostor, kjer se to dogaja. Parapsihologi svojo razlago utemeljujejo z dejs- tvom, da ni nobenega dokaza o obstoju breztelesnih bitij, kot so duhovi pokojnika ali demoni. Kot da bi obstajal za psihokinezo. Boj velikega mojstra Arjevaškega primera se je lotil, hm, recimo mu ezoterik. Nemec, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Ta je prepri- čan, da ne gre za poltergeist, temveč za črno magijo, nega- tivno energijo, ki jo prizadeti družini zaradi takšnega ali dru- gačnega razloga pošilja zloben mag ali celo več njih. Znans- tveniki se krohočejo, sam pa poznam ljudi, ki so trdno pre- pričani v zlo moč črnomagi- kov. Pa ne samo to, zaradi njihovega vpliva resnično trpi- jo in jim življenje včasih visi na nitki. In tu te smeh mine. Ome- njeni ezoterik trdi, da so razni kulti v Sloveniji zelo močni. Menda je v celjskem parku našel satanistični simbol, ki ga lahko spoznaš šele po nekaj letih natančnega študija. Ali črnomašništva, kakor hočete. V Drešinji vasi je zato nasta- vil past za zle misli. Videti je kot okrogli kos temnega mar- morja, na katerem je vklesan pentagram, obkrožen z nekaj črkami. V resnici pa menda pomeni, da fant pozna štiri imena boga, ki se ne smejo izgovoriti. Opozorilo črnoma- šnikom, da ima dobre zveze v vseh vrstah onostranstev. Ka- men po njegovih besedah de- luje kot nekakšna črna luknja, ki sesa negativno energijo, do- kler se njeni odpošiljalci ne zgrudijo od izčrpanosti. Čez nekaj dni se mu je pridružil še drugi, manjši. Ezoterik pravi, da pomagata. Lahko pa, da gre samo za zatiš- je pred viharjem demonov. Men- da naj bi v hiši življenje konča- li trije ljudje, spletajo pa se tudi govorice o skritih grobo- vih v kletnih katakombah. Huh. Človeka ob vsem tem preveva nekakšen paraagnosticizem. Dvomim, ampak ne zanikam. Čeprav bi bilo tako najlažje. SEBASTIJAN KOPUŠAR Foto: GREGOR KATIČ Graščina v Arji vasi. kjer naj bi se dogajale nenavadne stvari. ^aš fotoreporter Gregor Katič med črepinjami v stanovanju, kjer naj bi se posoda razbila sama od sebe. (Foto: NGL) Še bodo smučali v Kaprunu Tragedija, ki se je pred kratkim zgodila pri avstrij- skem smučišču Kaprun, je pretresla širšo javnost. Na tamkajšnje smučišče je že od nekdaj hodilo smučat tudi veliko klubov in posa- meznikov s Celjskega. Ka- ko bodo ravnali v prihod- nje? V času nesreče je bilo sku- paj s trenerjema v Kaprunu tudi trinajst otrok iz Luč. Njihovo grozo si lahko le predstavljamo, verjetno se je z besedami ne da opisati. Eden od trenerjev, ki sta spremljala mlade smučarje, je tudi Sašo Lekič, ki je še vedno pretresen in o dogod- ku ni želel govoriti. Bodo pa prihodnjo pomlad verjetno spet smučali v Kaprunu, je dejal. Grega Koštomaj iz Smu- čarskega društva Unior Ce- lje: »V Kaprunu smo bili šest dni pred nesrečo. Veliko je takih naprav, ki so zastarele, zato je varnost ponekod vpraš- ljiva. Vendar zadnja leta v prenovo vlagajo vse več sred- stev. Letošnjo sezono v tujini smo zaključili. Vse je pretre- slo, kar se je zgodilo v Ka- prunu, vendar, če bo vse v redu, ne vidim razloga, za- kaj ne bi šli tja smučat tudi prihodnje leto. Če bi razmiš- ljali samo o nesrečah, ne bi nihče več smučal.« Matjaž Jagrič iz Smučar- skega kluba Gozdnik iz Žal- ca: »Tudi mi smo bili teden dni pred nesrečo v Kaprunu. Večji smučarski centri so pod nadzorom in večinoma var- ni. Tam pa, kjer je manj ljudi, je tudi manj denarja, zato so taka smučišča tudi manj varna. Prihodnje leto bomo v predsezoni spet smu- čali v Kaprunu.« SABINA KRANJEC 14 NASI KRAJI IN UUDJE V gosteh pri Ipavcevih Za zaključek letošnjih Ipav- čevih dni so pridobili v Šent- jurju nov prireditveni pro- stor. Tako so v petek zvečer na zanimiv način odprli del- no obnovljeni vrt Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu, ki spo- minja na slavni čas tamkajš- njih skladateljev. Zbrano občinstvo se je naj- prej ustavilo pred vrati Ipavče- ve hiše, kamor je pripeljal star ford dva mlada para v noši in maniri prejšnjega stoletja. Ta- ko so skušali podoživeti večer iz Ipavčevih časov, ko so pre- življali večere brez televizor- ja, ob pesmi. Mlada pevka Kristina in njena sestra pia- nistka Benjamina Šušter, ki sta iz Mozirja, sta uspeli priča- rati vzdušje Ipavčevega časa z njihovimi melodijami. Zbrani so se potem ustavili na Ipavčevem vrtu, kjer je občina zaključila s prvo fazo njegove ureditve, ki omogoča manjše prireditve na prostem. V nižjem delu bodo nadaljevali še z iz- gradnjo manjšega amfiteatra za približno sto gledalcev, na kar računajo prihodnje leto. Udeleženci zaključka Ipav- čevih dni so se nato družili ob pijači in jedi iz Ipavčevega časa, v čudovitem okolju sta- rodavne lipe in kamnite mize s kamnitimi klopmi ter vod- njaka, ki je Plečnikovo delo. Kot je opozoril župan Jurij Malovrh, dobiva območje Zgornjega trga drugačno, bolj zgodovinsko in urejenejšo po- dobo, pri tem pa je napove- dal, da bo marsikaj drugače še v okolici cerkve in kultur- nega doma. BJ Prijetni jesenski večer na vrtu Ipavčeve hiše se je začel na pragu, ko so na otvoritvi sprejeli precej obiskovalcev novega prireditvenega prostora. Otroci povezujejo svet Predstojnik taipeiskega urada za kulturo na obisku v Celju Nedavno je Slovenijo obi- skal predstavnik ministrstva za šport Tajvana, ki si je ob tej priložnosti ogledal turi- stične zanimivosti, spozna- val deželo in ljudi. Li Bin, nekdanji sodelavec ministra, ki trenutno že zase- da mesto predstojnika urada za kulturo mesta Taipei, je pojasnil, da je do sodelovanja z gostiteljem Igorjem Topole- tom, sicer ravnateljem II. Os- novne šole v Celju, prišlo po- vsem naključno. Spoznala sta se na zadnjih mednarodnih otroških igrah, ki jim predse- duje Jožef Šater, s katerim se je Li Bin želel dogovoriti o možnostih vključitve tajvan- skih otrok in organizaciji iger v tajvanskem glavnem mestu leta 2002. Tako je spoznal tudi Topoleta in se odzval nje- govemu povabilu v Celje. Li Bin, ki priznava, da o Sloveni- ji prej ni veliko vedel, poznal pa je na primer Jugoslavijo, je bil navdušen nad prijaznostjo in gostoljubnostjo ljudi, ki so glede tega nadvse podobni Taj- vancem. V primerjavi z njimi imamo sicer nižje dohodke, a višjo kakovost življenja, kot se je izrazil. Med poglavitnimi cilji bodo po njegovih bese- dah tudi prizadevanja za vzpo- stavitev medsebojnih odnosov oziroma sodelovanja med dr- žavama, zlasti kar zadeva kul- turne, športne, izobraževalne in druge dejavnosti. »Presene- čen sem bil nad vašo osnovno šolo, ki so mi jo razkazali, saj je po mojem mnenju idealna za poučevanje, zelo snažna in nudi učencem pravo okolje za izobraževanje,« je navdušeno pripovedoval Tajvanec in do- dal, da si bodo njihovi peda- gogi prav gotovo prišli sem ogledat šole in po naših vzorih izboljšali razmere v svojih šol- skih ustanovah. Po mnenju Topoleta pa bi se lahko zagotovo tudi Slovenci kaj naučili od tega naroda, ki se vztrajno bori za svojo neod- visnost in demokratičnost, če- sar jim Kitajska ne priznava. »Namesto da bi živeli kot dru- žina, smo v resnici poštah pra- vi sovražniki,« je dejal Li Bin, »Naše dejavnosti v mednarod- nem prostoru so zato zelo ome- jene, kar pa nikakor ne vpliva na našo kulturo.« Prav zato si Tajvan na različ- ne načine prizadeva vzposta- viti stike s svetom. Več kot 21 milijonov prebivalcev otoka ne želi, da bi jih enačili s Kitajci. V času neverjetno na- raščajočega gospodarstva in eHonomije bi bilo lahko slo- vensko-tajvansko sodelovanje še kako koristno za našo drža- vo. Da imamo veliko ponuditi zunanjemu svetu, je menil tu- di Li Bin, ki se je dodobra opremil z raznovrstnimi iz- delki slovenskega porekla, za katere je prepričan, da bi šlr pri njih za med. ' 1 BOJANA JANČIČ, Foto: GREGOR KATIČ Igor Topole je v Celju gostil Li Bina s Tajvana. Siatinčani v novi Evropi Jezikovni asistenti pridejo v Rogaško Slatino - Skrb 11. osnovne šole za jezikovno znanje V IL osnovni šoli v Rogaš- ki Slatini, ki je na področju mednarodnih stikov zelo de- javna, bo jutri, v petek, 24. novembra, srečanje tujih je- zikovnih asistentov iz naših osnovnih in srednjih šol. Tako pričakujejo v Rogaški Slatini več kot štirideset asi- stentov za angleški, nemški, francoski in italijanski jezik, ki delujejo v okviru sloven- skega programa Asistent pri pouku tujega jezika. Izmenja- h bodo svoje izkušnje pri delu v okviru programa ministrstva za šolstvo in šport, ki jih tudi financira. Slatinska osnovna šola pri- pravlja srečanje v sodelovanju z Britanskim svetom iz Ljub- ljane in službo za programe EU našega šolskega ministrs- tva, na srečanju pa pričakuje- jo še predstavnika Britanskega sveta iz Budimpešte. 11. osnovna šola je na ob- močju šestih občin Obsotelja in Kozjanskega še vedno edi- na, ki ima jezikovnega asi- stenta za angleški jezik. V šol- skem letu 1998/99 so začeli z jezikovno asistentko Claire VVolfarth iz Velike Britanije, letos nadaljujejo z asistentom Rigobertom Torresom iz New Yorka. Asistent, ki so ga »po- sodili« novi slatinski gimnazi- ji, asistira učitelju tujega jezi- ka 20 ur na teden. Takšno sodelovanje šole, ki jo vodi ravnateljica Karla Škri- njarič, jih je privedlo še do novega mednarodnega projek- ta Comenius, ki jih je tesno povezal z osnovnimi šolami iz Badna v Avstriji, Gyoera na Madžarskem, Seville v Španiji in Middletona v Veliki Britani- ji. Učenci si redno dopisujejo in po pošti izmenjujejo svoje izdelke, ki jih nato v teh šolah razstavijo. V II. osnovni šoli je koordinatorka projekta Come- nius (dela mednarodnega pro- grama EU Socrates) Andreja Mašera. Letos so vključeni v ta projekt njihovi učenci iz 5. in 6. razredov. BRANE JERANKO Popravelc v 44. številki Novega tedni- ka je bil v reportaži Odprite vrata, Šentjur prihaja, zapisan napačen podatek o izobrazbi enega od ustvarjalcev novega zbornika šentjurskih literatov. Matej Frece iz Šentjurja, av- tor dela Gospodar žezla, ki je izšlo kot priloga zbornika, je univerzitetni diplomirani in- ženir računalništva in infor- matike. BJ Večer z Majdo in Mojmiroitt Šepetom Kulturni center Ivana Napotnika iz Velenja je v četrtek zvečer pripravil sijajno kulturno glasbeno poslastico, srečanje z Majdo in Mojmirom Sepe. Srečanje z naslovom Med iskrenimi ljudmi, so v Velenjski knjižnici KC Ivana Napotnika popestrili glasbeni gostje, pianistka Katja Kovač iz Velenja, Kristina Šuster iz Mozirja, Jožica Grudnik z Ljubnega ter Mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja. Ob spretnem vodenju pogovora Toneta Vrabla o glasbeni poti zakoncev Sepe, še posebej pa o glasbeni poti Moj mira Šepeta Mojzesa, je večer minil v prijetnem vzdušju. Sepetovo skladbo Med iskrenimi ljudmi so zapeli kar dvakrat, steklo je tudi nekaj solz spominov na doživetja pred štirimi, petimi desetletji. JOŽEMIKLAVC Mojmir Sepe in soproga Majda v pogovoru z novinarjem Tonetom Vrablom. Francoz v angleških pubih Svet postaja ena sama veli- ka vas. Pri tem ostaja slo- vensko vino za nekatere naj- boljše na svetu, nekatere pa zanimajo tudi drugačni oku- si. Predvsem okus mladega francoskega vina beaujolais, iz istoimenske pokrajine, ki ga pijejo na tretji četrtek v novembru po vsem svetu. Tudi Celje pri tem ni kakšna izjema. Tako so v gostinskih lokalih podjetnika Staneta Sto- parja na Ljubljanski cesti v Celju upoštevali po vsem sve- tu znano francosko tradicijo ter točili slovito vinsko kaplji- co iz pokrajine med mestoma Macon in Lyon. V Stoparje- vem lokalu Jazz pub so pil' mlado vino beaujolais že tret- je leto, v novem Golf pubu prvič. Pri tem je treba poveda- ti, da to vino ne sodi med zelo draga (v Celju so ga pili po 380 tolarjev za »deci«). V velikem Lyonu popijejo toliko beaujolaisa, da ga ima- jo v šali za tretjo mestno reko- Še več, letos govorijo tamkajš- nji vinogradniki o letini sto- letja. BJ, Foto: GK NASI KRAJI IN UUDJE 15 Posebni odpadici iz gospodinjstev Kot je znano, bodo v celj- jlicm podjetju Javne naprave ^naslednjih tednih na območ- ji občin Celje, Vojnik, Dobr- na, Štore in Šentjur zbirali po- sebne odpadke iz gospodinj- stev. V ta namen so v podjetju liUpili posebej opremljen kon- ujner, ki ga bodo s tovornja- );om prepeljali na posebno do- ločena zbirna mesta, z zbira- njem posebnih odpadkov iz gospodinjstev pa bodo začeli v ■entjurski občini, v ponede- ljek, 27. novembra. Med posebne odpadke, ki se nabirajo v gospodinjstvih, pa se ,ih ne sme odlagati v običajne jabojnike, sodijo odsluženi akumulatorji, ostanki zdravil, l)arv, lakov, pesticidov, škropiv, tistil in kozmetike, baterije, neonska in halogenska svetila - skratka, vse tisto, kar bi zaradi svojih sestavin ob odlaganju na tomunalnem odlagališču lahko puščalo dolgotrajne, škodljive |)Osledice za okolje. Za posebej jpremljen kontejner so v pod- etju Javne naprave odšteli 3 nilijone tolarjev, občane, ki bo- jo vanj prinašali posebne od- padke iz svojih gospodinjstev, pa opozarjajo, da je z njimi potrebno previdno ravnati. Ta- ko naj bodo pred odložitvijo v kontejner vsi posebni odpadki v zaprti embalaži. Z zbiranjem posebnih od- padkov iz gospodinjstev bodo v Javnih napravah začeli v pone- deljek, 27. novembra, ko bo po- seben kontejner dopoldne stal pri avtobusni postaji v Loki pri Žusmu, popoldne pa pri trgovi- ni Grasseli v Gorici pri Slivnici. V torek dopoldne bodo posebne odpadke lahko odložili krajani Prevorja, popoldne pa Kalobja, obakrat v kontejner preol kra- jevnima gasilskima domovo- ma. V sredo bodo posebne od- padke zbirali pred starim šol- skim poslopjem na Planini pri Sevnici, v četrtek dopoldne na Ponikvi, popoldne v Dramljah, obakrat pred krajevnima gasil- skima domovoma. Prihodnji petek dopoldne bodo posebne odpadke lahko krajani odložili v kontejner, parkiran pred Ga- silskim domom Lokarje na Se- lah, popoldne pa bo kontejner pri igrišču OŠ Blagovna. Prihod- njo soboto bodo posebne od- padke iz gospodinjstev lahko odložili še ljudje iz Šentjurja; dopoldne v kontejner, postav- ljen za Kulturnem domom, po- poldne pa pred Veterinarsko postajo Šentjur. V Javnih napravah bodo z zbiranjem posebnih odpadkov prihodnje leto nadaljevali v ob- činah Spodnje Savinjske doline; v vsaki občini pa bodo posebne odpadke iz gospodinjstev zbi- rali po dvakrat letno. ~ I. STAMEUČIČ Za posebej opremljen kontejner za zbiranje posebnih odpadkov iz gospodinjstev so v Javnih napravah odšteli 3 milijone tolarjev. Dobrodelni koncert v soboto, 25. novembra, bo v dvorani Gasilskega doma tova Cerkev tradicionalni dobrodelni koncert, ki ga že šesto eto zapored organizira Župnijska Karitas Nova Cerkev. V programu bodo sodelovali številiii ansambli in glasbene skupi- le. Izkupiček dobrodelnega koncerta bo namenjen reševanju idravstvenih in socialnih problemov otrok, mladih in starejših rajanov. SK Dan odprtih vrat Jutri med 9, in 13. uro bodo šole Šolskega centra Celje odprle vrata osnovno- šolcem, njihovim staršem, svetovalnim delavcein in vsem, ki jih zanima delo nji- hovega zavoda. Šole bodo predstavile svoje ponudbe, govora bo o novo- stih vpisa in poteku ter vsebi- ni dneva odprtih vrat. Letoš- nji moto dneva se glasi »Tretje tisočletje zahteva ljudi velike- ga znanja in enako velikega srca ter misli«. Odprli bodo vrata knjižni- ce, moderno opremljenih specializiranih učilnic, labora- torijev in delavnic, v katerih izvajajo praktični-pouk. SK Zgodovina osnovnošolstva v knjižnici Gimnazije Celje - Center bodo danes ob 17. uri predstavili študijo magistre Ivanke Zaje - Cizelj z naslo- vom Osnovna šola v Celju 1777 - 1918 in odprli razstavo likovnih del Alice Jaušnik. SK Paranormalno Neznani leteči krožniki niso izmišljotina, drži? Ljud- je lahko zgolj z miselnimi procesi premikajo predme- te, vidijo v preteklost in pri- hodnost ter vplivajo na misli drugih živih bitij. Nezemlja- ni so v davnini že obiskali Zemljo in nekatere izumrle civilizacije so bile neposred- ni potomci teh obiskovalcev. Morda tudi naša. Duhovi, miti in starodavne legende skrivajo v sebi vsaj kanček resnice, kajne? Če še berete ta članek, potem vam priporočam, da obiščete spletno stran mesečnega maga- zina Fortean Times (vvvm.for- teantimes.com). Gre za eno izmed popularnejših publika- cij, ki se ukvarjajo s takšnimi rečmi, kot sem jih omenil v začetku. Obstaja že skoraj tri desetletja, v tem času pa je dosegla in presegla kulten slo- ves. Da ne bo pomote, magazin se vseh teh tematik loteva z bolj trezno glavo kot običajen ljubitelj konspiracijskih teorij iz vaše ulice. Med branjem okrnjene spletne izdaje - če želite kaj več, se naročite na tiskano inačico, saj je končno treba od nečesa tudi živeti, kajne - boste nemalokrat opazili tudi iskro humorja in ironije. In skepse. Prav tako ne bodite presenečeni, če bo- ste v njem našli intervju z ustvarjalci žitnih krogov, na- mesto, da bi prebrali spekta- kularen člartek, ki bi s pomoč- jo tega fenomena dokazoval prisotnost nezemljanov. No, tudi kakšen zapis na temo zarot, ki jicer nima zveze s paranormalnim, bi se utegnil najti. Recimo o tem, kaj bi se naj pravzaprav zgodilo v Wa- cu, ko je v plamenih končala verska sekta Davida Koresha. Fortean Times nadaljuje de- lo Charlesa Forta, od tod tudi nenavadno ime, ki je v začet- ku prejšnjega stoletja razisko- val paranormalne pojave. Predvsem ga je motilo to, ka- ko so znanstveni krogi z lah- koto zavračali dejstva, ki se niso skladala z uradnimi razla- gami raznih dogodkov v okvi- ru možnega in sprejemljivega. Med zanimivostmi velja omeniti rubriko Novice, kjer so zbrane povezave na novice iz vseh vetrov, tudi iz nesorodnih medijev, ki govorijo o takšnih ali drugačnih anomalijah in pa- ranormalnih pojavih. Vseka- kor pa ne spreglejte arhiva člankov, saj utegnete najti mar- sikaj zanimivega, kot je, reci- mo, članek o vplivu sončnih mrkov na zgodovino človeštva in razvoj religij. Ali pa pogled izza kulis angleške NLP scene, če takšen izraz sploh ustreza dogajanju v ufoloških krogih na Otoku. Ah, sem že omenil spletno trgovino s knjigami in ostalimi stvarmi, ki obvezno sodijo k takšnemu magazinu? Med prebiranjem nekaterih člankov sem dobil vtis, da gre za rahlo ambivalenten pri- stop, ki po eni strani pravza- prav išče razumu prijazne razlage paranormalnih feno- menov, po drugi strani pa se z velikim veseljem loteva tistih, ki takšnih razlag nimajo. Vse- kakor zanimivo branje, pa naj se vam vse skupaj zdi popol- noma za lase privlečeno, ali pa ste orto vernik in čakate na dan, ko bodo prišli tnali zeleni. Ali pač nekdo. Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.com Prostočasne aktivnosti otrok V program TUŠ-eve otroške šole prostega časa, ki ga pripravlja Zavod za aktivno pre- življanje prostega časa, je trenutno vključe- nih sto otrok. Otroci od prvega do četrtega razreda os- novne šole se lahko udeležijo aktivnosti kot so splošna vadba, gimnastika, košarka, an- gleščina, računalništvo, ples in likovna ustvar- jalnost. Za učence predmetne stopnje pa so pripravili program z naslovom Postajam spretnejši, hitrejši, močnejši, ki je zasnovan tako, da se otroci od prvega do osmega razreda osnovne šole po pouku vključujejo v izbrane vsebine, kjer intenzivno razvijajo zna- nja. Vsebine so organizirane od ponedeljka do petka na Osnovni šoli Lava in Osnovni šoli Frana Roša. Za učence ostalih šol pa bodo organizirali prevoz s kombijem. V letošnjem šolskem letu so znižali šolnine, novost pa je tudi program Kam v soboto dopoldne, v okviru katerega bodo vsako so- boto organizirali učne ure plavanja in kopanje v pokritem bazenu Golovec. SK 16 ŠPORT Roševa dobro, Medvešek vrhunsko 15. mednarodni miting za Pokal mesta Celje v znamenju Ilirjanov Plavalni klub Marines je pripravil tradi- cionalni miting za »Pokal mesta Celje«, ki je podobno kot vsa prejšnja leta v celjski bazen zvabil skoraj vso slovensko elito in nekaj odličnih tujih plavalcev. Pred mitingom so celjski plavalci v Narodnem domu proslavili 50-letnico plavalnega športa v mestu ob Savinji. V Savinji, Ložnici m Voglajni se je kmalu po II. svetovni vojni vse skupaj tudi začelo. Na svečani akademiji se je zbralo blizu 200 članov vseh generacij plavalcev, vaterpolistov in športnih delavcev. Gostje iz večine slovenskih in nekaterih hrvaških klubov so bili enotni v odlični oceni prireditve, ki jo je povezoval nekdanji llirjan, kasneje pa velik privrženec celjskega plavanja Borut Alujevič. Plakete ob visokem jubileju so za svoje dosežke prejeli Dani Vrhov^ek, Dejan Tešovič, Jure Vračun, Gregor Jurak, Tanja Drezgič, Urška Roš, Jože Tanko in Danijel Pavlinec. Za uspešno vodenje kluba so bili nagrajeni predsedniki Drago Mravljak, Tone Rožman in posmrtno Drago Vračun, za požrtvovalno delo v klubu pa Ed- vard Goršič, Andrej Žnidaršič, Bruno Toplak, Peter Podsedenšek, Mijo Zorko, Ivo Stella, Savo Ivanič, Lojzka Mravljak, Miodrag Tešo- vič, Davorin Podpečan, Tonček Mirnik, Zvone Dolžan, Aleksander Krašovec, Jože Kuzma, Mestna občina Celje, Plavalna zveza Slovenije in Športna zveza Celje. Solidni rezultaK Tekmovalni del plavalnega vikenda je bil manj svečan, a toliko bolj razburljiv. S svojo formo je navdušil član ljubljanske Ilirije Blaž Medvešek, ki je bil s časom 1:57,95 na 200 hrbtno tudi najboljši posameznik mitinga. Njegova vrhunska forma je lep obet pred evropskim prvenstvom v malih bazenih, ki bo v drugi polovici decembra, vrhunsko pa je odplavala tudi Kranjčanka Anja Čarman, ki je bila z rezultatom 1:01,76 na 100 hrbtno naj- boljša med dekleti. Izmed domačinov je v bila v samem vrhu že lep čas edina vrhunska plavalka Marinesa Neptuna Urška Roš. Nor- me za nastop na EP sicer še ni izpolnila, ima jo še iz prejšnje sezone, je pa slavila na 100 in 200 delfin in zasedla 2. mesto na 400 prosto. S svojimi nastopi je bila zadovoljna: »Dobro je, čeprav bi lahko bilo ob boljših pogojih za delo še bolje. Upam, da si bom zaradi lanskih dobrih rezultatov priborila mesto v reprezen- tanci, potem bo tudi motiva več, zato se nadejam vidnih dosežkov v letošnji zimi,« je povedala Roševa. Klubski kolegi niti približno ne ponavljajo njenih dosežkov, tako da v kon- kurenci najboljših domačih in tujih klubov niso mogli niti na sredino. Na vrhu se je znašla ljubljanska Ilirija pred mariborskim Brani- kom in hrvaškim Primorjem. »Miting je uspel, saj je bil na ravni prejšnjih, videli pa smo tudi šest rekordov. Kot kaže bomo imeli z ustanovitvijo ZPO boljše pogoje za trening, zato verjamem v lepše čase celjskega plavanja,« je optimist predsednik kluba Smi- Ijan Roš, predsednik organizacijskega odbora Miodarag Tešovič pa tarna zaradi pomanjkanja denarja: »Če bi bili vsaj malce bogatejši, bi lahko v Celje pripeljali takšne ase kot so Pankaratov, Czerna, De Bruijn in belorusko repre- zentanco, saj bi jih k nam zva- bili za minimalne honorarje. Tako pa smo ogromno sredstev porabili za pripravo slovesno- sti in zbornika, ki je izšel ob našem jubileju, okrog 900 ti- soč tolarjev pa je bilo nagrad- nega sklada.« Naslednji vrhunski plaval- ci, ki bodo preizkusili celjski bazen na Golovcu bodo naši reprezentanti. 4. decembra se bodo namreč že četrto leto zapored zbrali na reprezen- tančnih pripravah. TOMAŽ LUKAČ, J.K. t Foto: GREGOR KATIČ Urška Roš je na Golovcu dvakrat zmagala NAKRATKO Celje: v 4. krogu l.B držav- ne rokometne lige za ženske so igralke PUV Nivoja prema- gale Zagorje s 36:17 (15:9). Najboljše strelke za domačin- •ke so bile Kikanovič 10, Čere- njak 6, Savič, Bilič in Arnšek po 4. (J.K.) Moskva: celjska umetnost- na drsalka Anja Bratec je od- potovala na 10-dnevne pripra- ve v rusko prestolnico. Zaradi bolezni trenerja Uspenskega sta celjski klub in Drsalna zve- za Slovenije organizirala tre- ninge pod vodstvom priznane- ga strokovnjaka Igorja Raski- na. (J.K.) Slovenska Bistrica: v 4. krogu DP v judu so judoisti Iva Reye premagali Koper s 6:1 (60:10) in izgubili z domačim Impolom z 2:5 (20:50). S 14 točkami so skupaj z Impolom na vrhu prvenstvene lestvice in se bodo pojutrišnjem ude- ležili zaključnega turnirja šti- rih najboljših ekip, spet v Slo- venski Bistrici. (J.K.) Polzela: izidi 3. kroga Sa- vinjske košarkarske lige: Laš- ko - Garant Polzela 61:52, Gornji Grad - Prebold 67:65, Mozirje - Velenje 61:67, Pariž- Ije - Štore 90:49, Nazarje - Damp Polzela 70:53. Po 3. krogu sta neporaženi še moš- tvi Gornjega Grada in Velenja. (T. T.) Slavonski Brod: v prijatelj- ski tekmi so košarkarice Mer- kurja Celja presenetljivo pre- magala člansko repre-zeatan- co Hrvaške s 87:77. Najboljše strelke pri Celjankah so bile Deak 22 točk, Potočnik 17 in Obrovnik 16. 30 let košarke v Podčetrtku Košarkarski delavci Podčetrtka so pri- pravili praznovanje ob 30-letnici tega športa v kraju. Na čelu z direktorjem šole Darkom Pepevnikom so pripravili prireditev, ki je navdušila skoraj 100 igralk in igralcev ter vsaj dvakrat toliko gostov. Košarka je najuspešnejša panoga v Podče- trtku, na prireditvi pa so se v medsebojnih srečanjih pomerile vse generacije. Pobudnik začetka igranja košarke v kraju. Srečko Remih, je žarel od sreče: »Hvala vsem, ki so se odzvali povabilu in pripomogli k enkratni prireditvi. Odziv gostov in igralcev je dokaz, da je košarka vkoreninjena v Podčetrtku in da jo imajo ljudje radi.« Nekateri udeležen- ci so prišli celo iz tujine, slovenski košarkar- ski selektor Boris Zrinski pa takoj po pr- venstveni tekmi. Tudi ta, podatka dovolj zgovorno pričata o ljubezni tukajšnjih ko- šarkarskih delavcev in navdušencev do te panoge. Vrhunec prireditve je bila tekma najstarejših generacij košarkarjev v Podče- trtku, ki jo je nabito polna športna dvorana spremljala stoje z glasnim spodbujanjem obeh moštev. JANEZ TERBOVC Pred zadnjim dejanjem Nogometaši v L SNL so odigrali 17 prvenstvenih krogov, čaka jih le še sklep- no dejanje jesenske sezone. Od razpleta tekem zadnjega kroga bo najbrž tudi odvi- sna ocena obeh prvoligašev s Celjskega - Rudarja in CM Celja Publikuma, ki sta v prejšnjem krogu izpolnila pričakovanja. Še posebej težko delo so imeli Velenjčani, ki so gosto- vali pri vodilni Olimpiji in ji odščipnili točko, potem ko so bili boljši v drugem polčasu, Lavrič pa je izenačil v 89. minuti in poskrbel za remi. Napovedi trenerja Tonija To- mažiča so se tako uresničile, saj si je želel vsaj enega prese- nečenja na gostovanjih v Novi Gorici in Ljubljani. Že poju- trišnjem pa ga čaka še ena težka tekma z Dravogradom. Korošci sicer Velenjčanom »ležijo«, a so tudi v odlični formi in celo na 3. mestu na prvenstveni lestvici. Ob ugod- nem razpletu Ob jezeru in na ostalih prvoligaških igriščih bi utegnil Rudar prezimiti prav na položaju, ki ga trenut- no zaseda Dravograd. Na Skalni kleti končno spet popolno veselje pri CM Celju Pyblikumu. Po smoli in še čem prejšnji teden na štajer- skem derbiju, je bil HIT Gori- ca preslab nasprotnik za ru- meno-modre. Celjska igra je vse bolj obetavna, nogometaši se zdijo vse bolj mirni in preH darni, zato jim je kar žal, da ^ jesen zaključuje, saj so zač^j igrati dobro. Pred zadnjim d^ janjem v Domžalah tren^ Marijan Pušnik svari: »Vs^ kakor nam ne bo lahko, tod; ponoviti moramo borbenost; zadnjih tekem in tako lahk, celo zmagamo.« Glede na vr? menske razmere bi utegnij biti celjski aduti nekateri laij ki igralci: Beršnjak, Radosav Ijevič, Pekič... Zmaga v Doid Žalah bi za CM Celje Publi kum res pomenila veliko zadovoljstvo po prvem deli sezone, miren zimski spane in potrditev dobrega dela nc vega strokovnega štaba. ^ TI Kazen sledi Deveti krog lige Kolinska ni bil najsrečnejši za klube s Celjskega, saj so slavili le Šentjurčani. Laščani so do- živeli še peti poraz, Slovan je prekhiil uspešno serijo Pol- zelanov, Zrečane pa je od zmage v Kranju delilo le 14 stotink. Trener Kemoplast Alposa Igor Pučko ni skrival zado- voljstva po. zmagi nad Loka kavo, ki je, v nasprotju s pri- čakovanji, že tretja v tej sezo- ni. Prav nasprotno razpolo- žen je bil 'trener Rogle Go- razd Bokšan, saj je sedem sekund pred koncem po troj- ki Sivke njegovo moštvo še vodilo, a tudi to ni bilo dovolj za četrto zmago v prvenstvu. Savinjske Hopse so po štirih zaporednih zmagah tokrat nadigrali mladi Ljubljančani, kar je priznal tudi trener Mi- hajlo Poček. Za največje ne- gativno presenečenje pa so poskrbeli košarkarji Pivovar- ne Laško, ki so visoko izgubi- li v Sežani, zato so v upravi že napovedali kazni. Zmaga proti Chalonu v pokalu Sa- porta je nakazala, da so pivo- varji končno prebrodili kri- zo, a temu očitno ni tako, saj so težave, kot vse kaže, glob- je. Laščani, z izjemo Lisice, nimajo kvalitetnega tujca, ki bi lahko bistveno pripomogel k boljšim rezultatom, zato v klubu že iščejo novega tujca na krilu. Zaenkrat so vzposta- vili stik s štirimi košarkarji, tremi s področja bivše Jugo- slavije, ter enim Američa- nom, ki je trenutno brez klu- ba. Porazu v Sežani je po mne- nju trenerja Borisa Zrinske- ga botrovala utrujenost in pretanek izbor kvalitetnih ko- šarkarjev, saj ga je od igralcev, ki so v igro vstopili kasneje, delno zadovoljil le Eržen. Prvenstvo se bo nadaljevalo šele prihodnjo soboto, zaradi nastopov naše izbrane vrste v kvalifikacijah za evropsko pr- venstvo. Šentjurčani bodo go- stovali v Treh lilijah, Zrečani pa bodo gostih Polzelane. Slo- venija je prvo tekmo v tem ciklusu kvalifikacij odigrala včeraj, ko je gostovala na Por- tugalskem, v soboto bodo naši reprezentanti v Kopru gostili Makedonijo, v sredo pa bodo gostovali na Islandiji. Trener Boris Zrinski pričakuje stood- stoten izkupiček, prvič pa bo lahko računal na Golemca in Goljoviča, nekoliko presenet- ljivo pa na njegovem reprezen tančnem spisku ni Gorana Ju raka, ki je ta čas v dobri formi »Tokrat smo se dogovorili, d bomo ta ciklus kvalifikaci odigrali z nekoliko izkušene ,šim moštvom. Pričakujem, d si bomo sedaj tudi dokončni uspeli zagotoviti nastop ni evropskem prvenstvu, zato nj naslednje tekme nekateri! igralcev ne bom klical, pač pa bodo v glavnem igrali le košar' karji iz naše lige. Jurak je s vedno član te reprezentance il zanesljivo bo igral na nasled njih tekmah, kar sem mu tudi povedal, tako da v tem ne vi- dim nobene težave,« je dejal selektor naše izbrane vrste. , DEJAN OBRE Sanicalcujevice triicrat Celjski judo klub Sankaku je pripravil 1. mednarodni kadetski turnir v judu za kadetinje za pokal Heledi's. V dvorani OŠ na Ljubečni se je pomerilo 46 tekmovalk Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije, Bolgarije in Sloveniji' domačinke pa so imele največ uspeha. V močni konkurenci s" trenerji in selektorji vseh reprezentanc preverjali formo svojf^ varovank pred naslednjim evropskim prvenstvom. Predstavo'; ce gostitelja so si edine priborile kar tri zmage: v najvišj' kategoriji Lucija Polauder (na sliki), do 44 kg Mateja DrakšiČ''^ do 48 kg Nives Pere. V ostalih kategorijah so slavile Lucija Potica (Hrvaška), Snežana Vassilov (Bolgarija), Daniela Breil' ler (Avstrija), Janja Karo (Slovenija) in Teresa Craigher" (Italija). J.K., Foto: G. DOMJAN ŠPORT 17 Redbergslids odfrčal, bo tudi Zagreb? I Rokometaši Celja Pivovarne Laško so z atraktivno igro odpravili Redbergslidsa - Proti Zagrebu pride v poštev le zmaga - Golovec je premajhen [pru^i krog lige prvakov so ledvomno zaznamovali ,rav rokometaši Celja Pivo- arne Laško, saj so dosegli vojo najvišjo zmago v naje- itnejšem tekmovanju. Slo- gnski prvak je edini v Ligi ifvakov, ki je navdušil z igro 5 ni imel nikakršnih proble- mov na uvodnih srečanjih, 0 optimizem narašča, če- irav ev^orije ni čutiti. Prihaja anrireč največji tekmec, vse- fj neugodni Zagreb. 0 moči švedskega prvaka so ila mnenja sicer različna, nih- epa si ni upal niti pomisliti na jko visoko zmago (37:17). ledbergslids se je resneje upi- alle v uvodnih minutah tekme polnem Golovcu, ko pa so ieljani krenili v svojo serijo in 1 ustvarili prednost sedmih go- jv, očitno niso več verjeli v ireobrat. Znosnejši poraz so icer na trenutke še napovedo- ali, vendar jim razigranega do- lačega orkestra nikakor ni us- do preglasiti. V bliskovitih irotinapadih je spet izstopal loman Pungartnik, ruski re- irezentant Eduard Kokšarov e neusmiljeno polnil nasprot- likovo mrežo in se zaustavil tle pri svojem desetem golu, lejan Peric med vratnicami je Bsprotnike spravil v obup z 21 brambami. Zadnje minute vračuna med slovenskim in 'edskim prvakom so bile na enutke prav smešne, tu in tam ;lo dolgočasne: gostje niso us- eli sestaviti niti treh, štirih odaj, pivovarji pa so ekspre- no drveli v protinapade po še išjo razliko. Vrhunskih pred- tav željno občinstvo je uživalo 1 se naslajalo ob misli na na- lednjo žrtev v LP. Prijetno raz- oloženje je že v prvem polčasu motila Šerbčeva poškodba ra- Jena, toda v celjskem taboru v n glas zatrjujejo: »Njegov izo- tanek bo za nas hendikep, toda stali morajo zapolniti vrzel!« Previsoka zmaga Kapetan celjskega »stroja«, ki E neusmiljeno mlel tekmeca, E blestel že na premieri LP, v «lovcu je začel obetavno, v nem izmed napadov pa je ne- (idno padel v reklamne panoje ^ si izpahnil ramo. Hitro po- fedovanje in kasnejši odhod z jrišča v družbi fizioterapevta ■^ileta Maksimoviča in zdravni- ^ Rudija Čajevca ni pomenil lič dobrega. Po obisku v bolni- lici pa je bilo jasno, da je Zgubljen za ves prvi del evrop- l^ega tekmovanja, morda celo ^ reprezentanco, ki jo v začet- leta čaka nastop na svetov- 'enn prvenstvu. Za trenerja Jo- 'Pa Šojata izguba Šerbca ni •ič kaj prijetna zadeva, čeprav ^prepričan v sposobnosti nje- i'>vih zamenjav: »Verjamem, da bo Renato Vugrinec ustrez- nadomestil. Zaupam mu, ^^ dobro dela na treningih in je 'elik talent. Resnično verja- '^em, da bo odigral dobro,« je Optimist Šojat, ki je imel le eno ^ipombo na bleščeč sobotni '^er, v katerem so bili za roko- metne strokovnjake veliko ra- '''^aranje poraženci: »Zmaga je ^^visoka.« Hrvaški strateg na ^jski klopi se očitno boji »pre- visokega leta« svojih varovan- cev, ob vsem spoštovanju do njega pa je vseeno potrebno poudariti, da ima celjsko moš- tvo letos značaj, kakršnega ne pomnimo: »Nismo pričakovali tako visoke zmage, vedeli pa smo, da bomo prepričljivo boljši od Redbergslidsa. Pred nami sta največja tekmeca, Pru- le in Zagreb. Vem, da se bomo potrudili in dali vse od sebe, zato napovedujem zmagi,« se je takoj po tekmi med vzkliki Florjanov »Pungi da za pivo«, ozrl v naporno nadaljevanje se- zone Roman Pungartnik. Igralci torej vedo, da zmaga s Švedi ne pomeni kaj dosti, da bo kakovost potrebno dokazati predvsem proti Zagrebčanom in kasneje na gostovanju v Goe- teborgu. Toda, ali smo po »gala« premieri v Golovcu sploh lahko pesimisti? Fantastični Peric, ki je z obrambami omogočal bli- skovite protinapade, v katerih sta se najpogosteje znašla Pun- gartnik in Kokšarov, iznajdljivi Kulinčenko, razpoloženi Tom- šič, vse boljši Pajovič, predrzni Stefanovič, prihajajoči Vugri- nec in motivirani ostali niso »pijani« od zmage proti Regber- slidsu. Prav nasprotno: zaveda- jo se, da ne smejo popustiti in zagotovo ne morejo razočarati proti Zagrebčanom. Zagreb je Zagreb... ...tega se v celjskem taboru še kako dobro zavedajo. Slabi re- zultati večnega tekmeca pivovar- jev niso vrgli iz tira, proti hrvaš- kemu prvaku bodo igrali na vso moč, brez popuščanja. »Na za- četku vsake sezone se ubadajo s težavami, najpogostejše so de- narne, letos se je vmešal še >pri- mer Manaskov<. Toda vedno se izvlečejo, vselej so nevarni. Že tesni zmagi v LP nam lahko služita kot opozorilo, saj so se dvakrat rešili. So izkušeni in dovolj motivirani, tako da nam lahko zagrenijo življenje. Tradi- cionalno izgubljajo v Celju, mi pa v Domu športov. Dobro se poznamo in pričakujem zmago ter osvojitev 1. mesta v naši skupini,« je neposreden Šojat. Celjani in Zagrebčani so se v evropskih tekmovanjih udarili 8-krat v zadnjih osmih letih. Oboji so po 4-krat zmagali, a imajo 19-kratni hrvaški prvaki boljšo razliko v doseženih in prejetih zadetki, povrhu vsega pa so dobili vse odločilne dvo- boje. Nazadnje sta se moštvi srečali pred dvema letoma in pol v polfinalu LP, ko je Celje PL izgubilo v Zagrebu, pred krvi željnim Golovcem pa poklekni- lo pred renomiranim nasprotni- kom, ki je imel več svojih adu- tov. Najmočnejši je bil po mne- nju navijačev trener Zdravko Zovko na celjski klopi... Odtlej se je v Domu športov marsikaj spremenilo. Zagrebčani namreč izgubljajo celo v svojem držav- nem prvenstvu. Že lani so imeli ogromno preglavic, letos jih je Metkovič tudi že ugnal. Ni več Slavka Goluže, Zvonimira Bili- ča, Zlatka Saračeviča, Božidarja Joviča, Venia Loserta, Rolanda Pušnika, Tihomirja Baltiča, Vla- dimirja Šujstra in še nekaterih. Imajo pa morda celo najboljšega vratarja na svetu Andreja Lavro- va, bivša pivovarja Vladimirja Jelčiča in Silvia Ivandijo, izkuše- na Senjanina Maglajlijo in Ratka Tomljanoviča, »fighterja« na črti Nenada Kljaiča, makedonskega talenta Kirila Lazarova, odlične- ga vratarja Maria Kelentriča, spretnega Mirzo Džombo, Li- tvanca Dariusa Rasikevičiusa, povratnika Ivico Udovičiča... in neugodne funkcionarje. Le-ti se še vedno pogajajo s Pepijem Manaskovom, ki naj bi danes zvečer prvič treniral v hrvaški prestolnici, južni sosedje pa so po pričakovanjih že poskrbeli za prvo »bombico.« Manaskov naj bi namreč tarnal, da so mu v Celju ostali dolžni še nekaj de- narja, zato naj bi bil bivši pivo- var pošteno jezen. Na srečo pri nas ni več sindroma, ki je strašil pred leti, vodilni možje se za podtikaiija ne zmenijo več. Jo- sip Šojat zaenkrat navdušuje s svojo umirjenostjo, njegovi va- rovanci pa imajo očitno rešitev za vsakega tekmeca, o kakšnih velikih razponih med tekmece- ma pa ne ve ničesar: »Od kod vam podatki, da smo telesno bolje pripravljeni od Zagrebča- nov? Oni niso bili na olimpijskih igrah, opravili so celotne klub- ske priprave,« je kar malce jezno odgovoril na vprašanje o telesni premoči njegovega moštva. Se- veda si »Šojka« pred tako po- membno tekmo ne želi vloge absolutnega favorita, toda nekaj podobnega bo pač moral spreje- ti. Ali naj jo dodelimo Linu Červarju, ki je eno manj zvene- čih trenerskih imen na zagrebški klopi? Trlo se jih bo Vstopnice za nedeljsko tekmo leta so pošle v hipu. Iz kluba so že v ponedeljek sporočili, da jih ni več. Številni razočarani privr- ženci rokometa se bodo najbrž skušali znajti po svoje, ostali srečneži ne bodo štedili z dlan- mi in grli. »Gremo po zmago. Ob svojem znanju in bojevitosti bo- mo potrebovali tudi pomoč s tribun,« predvideva »pivot« To- maž Tomšič. Vodilni možje v klubu pa se ubadajo tudi z orga- nizacijo »tekme visokega tvega- nja.« Napetost na tribunah je zaznamovala vse prejšnje derbi- je, podobno bo tudi tokrat: »Se- stankovali smo z varnostniki in navijači ter se dogovorili, da incidentov ne sme biti. Za var- nost bo poskrbljeno, kolikor bo mogoče, saj sem videl policijski načrt in sem prepričan, da bodo svoje delo opravili brezhibno. Z navijači smo se dogovorili za pošteno navijanje, za njihove bomo poskrbeli tako, kot je po- trebno,« je miren direktor Vla- do Privšek. Svoj prihod v Golo- vec je napovedalo 150 navijačev Zagreba, med njimi bo zagotovo precej zloglasnih Bad blue boy- sov, ki bodo ob »umiranju« NK Dinamo iskali uteho in težave na rokometnih prireditvah. Pred- sednik gospodarske komisije RK Celje PL Marko Jugovič poudarja, da so se v klubu marsi- kaj naučili iz izkušenj pridoblje- nih na tekmah z Zagrebom, zato verjame v brezhibno organizaci- jo. Večni tekmec bo v Slovenijo prispel dan pred srečanjem in bo nastanjen v Rogaški Slatini. V Celju bo opravil trening v soboto ob 19. uri in se v Golo- vec vrnil tik pred nedeljskim spektaklom. Sodnika Antonio Goulao in Joase Macau s Portu- galske se bosta morala med dru- gim verjetno ubadati tudi s pro- vokacijami gostov, Romun Vas- sile Stinga bo imel kot delegat najbrž manj dela. Športno Celje bo končno spet dočakalo vrhunsko prireditev, razplet le-te pa je po mnenju navijačev že znan: »Razbili jih bomo,« pravijo. Temperatura bo naraščala vse do nedeljskega popoldneva, ko se bodo kmalu po 16. uri odprla vrata Golovca. Odtlej bo vse podrejeno zmagi nad najbolj osovraženim nas- protnikom, ki se še ni zdel tako šibak kot doslej. Med najbolj previdnimi je Stanislav Kulin- čenko, ki si je še v prejšnji sezoni kruh služil pri Zagrebu, tokrat pa bo na nasprotni strani. »Že res, da razmišljamo iz- ključno o zmagi, toda podce- njevati jih ne smemo. Njihova obramba je še vedno izjemno čvrsta, izkušnje ostajajo njihov glavni adut. Večkrat govorim z Lavrovom. Kaj pravi? Nič. Vse je v redu,« nam je zaupal trenut- no prvi »play« celjske ekipe. Po njegovih besedah sodeč pri- pravlja Zagreb presenečenje na sončni strani Alp. Na našo sre- čo pa jih lahko tokrat pričaka- mo z razširjenimi rokami: do- brodošli v peklu! TOMAŽ LUKAČ ^ Foto: GREGOR KATIČ Preostali izidi 2. kroga LP - Skupina A: Zagreb - ASKI 27:26; B: Dunaferr - Montpel- lier 27:25, Barcelona Gdansk 31:22; C: Kiel - Bra- ga 30:17, Gudme - Palamano Trst 28:24; D: Runar - Karvi- na 27:25, Portland San Anto- nio - Lovčen 25:22. Dosedanji rezultati tekem Celja PL in Zagreba: 1992/93 - 18:17, 17:26; 95/96 - 25:21,. 20:25; 98/99 - 26:21, 22:26, 20:27, 25:24. Edini, ki so igra- li na vseh medsebojnih obra- čunih, so Uroš Šerbec, Roman Pungartnik in Tomaž Tomšič. Uroš Šerbec se bo po poškodbi levega ramena vrnil šele prihodnje leto. Eduard Kokšarov je Švedom zabil 10 golov. 18 ŠPORT Dan kegljanja v Celju Kegljaška zveza Slovenije je minulo soboto v Celju pri- pravila »Dan slovenskega kegljanja«, prireditev, ki jo je letos pripravila prvič, po- stala pa naj bi tradicionalna. Na njej so se predstavili sko- raj vsi najboljši slovenski kegljači in kegljavke, pred tem pa so proslavili 50-letni- co tega športa pri nas. Praznik športne panoge, ki si po dolgoletnih prizadeva- njih še vedno ni izborila statu- sa olimpijskega športa, je mi- nil v znamenju domačinov. Za najboljša kegljača v slovenski zgodovini sta bila proglašena Boris Urbane in dolgoletna članica celjskega Miroteksa Marika Kardinar. Kardinar- jeva je po mnenju KZS že devetič najboljša kegljavka iz- tekajočega se leta, v mladinski konkurenci pa je ta naziv petič zapored pripadel njeni klub- ski kolegici Andreji Razlag, najboljša kadetinja je Zorica Gluvič. Pred vsemi so po do- sežkih tudi celjske kadetinje, mladinke in članice, Miroteks pa je tudi najboljši klub pri nas v absolutni konkurenci. Priznanje je dobil tudi Lado Gobec, kot najuspešnejši tre- ner v 50-letni zgodovini keg- ljanja v Sloveniji. »Veseli smo priznanj, ki potrjujejo naše dobro delo. Dan slovenskega kegljanja je odlična zamisel, prireditev pa bomo najbrž v Celju organizirali tudi prihod- nja leta. Mesto ob Savinji je vendarle največji slovenski center tega športa, ki ga goji- mo že 40 let, z obetavnim podmladkom pa se tudi za prihodnost ni bati,« je strnil občutke Lado Gobec. Na reviji najboljših sloven- skih kegljkavk in kegljačev se je v šestih kategorijah pomerilo 48 najboljših, dve zmagi pa sta ostali v Celju. V mladinski kon- kurenci je slavila Polona Ko- štomaj z izvrstnimi 465 podrti- mi keglji, gladko pa je s konku- renco opravila tudi Sabina Ko- Ijič, sicer še pionirka, med ka- detinjami (446). Med članica- mi se je med najboljšo osmeri- co znašlo kar 6 domačink, naj- višje je pristala Marika Kardi- nar na 2. mestu, slavila pa je članica Bresta Nataša Žnidaršič (483). Njen klubski kolega Mi- lan Založnik je bil najboljši pri mladincih (445), Litijan Kle- men Mahkovic pri kadetih (475), Mariborčan Franc Kirbiš pa med člani (508). JOŽE KUZMA, T. L. Foto: GREGOR KATIČ Slavljenci ob 50-letnici kegljanja v Sloveniji. Srebotnikova končala s finalom Velenjska teniška igralka Katarina Sre- botnik je na turnirju v Pattayji na Tajskem za letos sklenila svojo mednarodno sezono nastopov. Konec je bil v slogu njenih letoš- njih tekem: hiter izpad med posameznicami in zelo dobra predstava v igri dvojic. Srebotnikova ni uspela ponoviti lanskih do- sežkov v igrah posameznic. Potem, ko se je prebila celo med petdeseterico, je drsela po lestvici navzdol, skupaj s Tino Križan pa je ohranila stik z vrhom med pari. Na 110 tisoč- dolarskem turnirju na Tajskem je bila za Velenjčanko v 2. krogu usodna 59. igralka na WTA lestvici, Južnoafričanka Joanette Kruger, sicer osma postavljena nosilka, s 6:4, 2:6 in 6:2. Bolje pa se je Katarina Srebotnik odrezala v paru s Tino Križan in se prebila celo v finale. Velenjsko-mariborska naveza je tudi turnir v Pattayu odigrala v slogu vseh letošnjih nasto- pov - zelo dobro. V finalu pa sta naši teniški igralki morali priznati premoč indonezijsko- nizozemske dvojice Basuki - Vis, ki je slavila dvakrat s po 6:3. Srebotnikova je zdrsnila tudi po lestvici WTA med igralkami v parih, saj je lansko sezono končala kot 26, na turnirju na Tajskem je štartala kot 34., po porazu v finalu pa pretreslji- vih sprememb ni moč pričakovati. T.L. Borci na Dansko Slovenska reprezentan- ca v ju-jits'u bo danes odpo- tovala na svetovno prvens- tvo v Kobenhavn na Dan- sko, kjer se bo pomerila z blizu 200 tekmeci. Večina naše izbrane vrste prihaja iz Policijskega kluba boril- nih veščin Celje. Izpred stavbe Policijske uprave Celje bo tudi odhod našega zastopstva na SP. PKBV Celje je tudi vodilni klub ju-jitsa pri nas, zato ni čudno, da so se trenerji Bra- tanič. Gaber, Krajnc in Ko- želj odločili kar za 5 celjskih reprezentantov. V borbah bodo nastopili debitanti Pe- ter Bevc, Dragan Milutino- vič, Primož Manojlovič, sed- mouvrščeni z lanskega EP v Leedsu Peter Petrovič in Urš- ka Teržan, ki je bila na EP celo 5. Naši reprezentanti upajo na podobno visoke uvrstitve tudi pojutrišnjem in v nedeljo. T.L. Mesec glasovanja Ob koncu iztekajočega se leta boste znova lahko glasovali za vaše najpriljubljenejše športnike, športnice in ekipe s Celjskega, ki so vas v preteklih mesecih navduševali s svojimi dosežki. Uspehov je bilo dovolj, tako da bo odločitev kar težka. Med tistimi, ki so nase opozarjali letos, je precej takšnih, ki ste jim svoje glasove oddali že v prejšnjih letih. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, opozorilo, da lahko glasujete le za športnike s Celjskega, pa najbrž ne bo odveč. Akcija poteka vzporedno v Novem tedniku in na Radiu Celje, zato bomo ob koncu sešteli vse glasove, prispele na oba naslova, in na zaključni prireditvi razglasili najboljše po vašem izboru. Nekoga izmed bralcev bomo ob koncu akcije tudi izžrebali in prejel bo nagrado našega pokrovitelja fitness centra Top-fit iz Celja - enomesečni brezplačni obisk v njihovem centru v Ipavčevi ulici 22. Na vaše kupone bomo čakali vse do zadnjega tedna v tem letu, objavljeni pa bodo v vsaki prihodnji številki Novega tednika. PANORAMA I.SNL 17. krog: CM Celje Publi- kum - HIT Gorica 2:1 (2:1); Bogatinov (28.), Beršnjak (41.). Olimpija - Rudar 1:1 (0:0); Lavrič (89.). Vrstni red: Olimpija 36, Maribor Pi- vovarna Laško 28, HIT Gori- ca, Dravograd 27, Rudar 26, CM Celje Publikum 22, Pri- morje, Korotan 21, Koper, Ta- bor 19, Mura, Domžale 17. mm — UGAKOUNSKA 9. krog: Savinjski Hopsi - Geoplin Slovan 74:97 (60:67, 36:47, 17:25); Ručigaj 17, Čmer 13, Newton 11, Belina 9, Simič, Cizej 8, Gorjup 6, Mason 2. Kraški zidar - Pivo- varna Laško 92:77 (66:56, 41:36, 21:21); Lisica 28, Er- žen 15, Jurak, Duščak 8, Mile- tič 6, Dragšič 5, Ovčina 3, Udrih, Delič 2. Kemoplast Al- pos - Loka kava 95:77 (62:54, 53:35, 22:18); Misirača 28, Kahvedžič 22, Čovič, Novako- vič 15, Petrovič 5, P Maček 4, Rovšnik 3, Tomažin 2, Kočar 1. Triglav - Rogla 72:71 (55:46, 32:33, 16:14); _Zi- nrajh 19, Petranovič 13, Špo- rar 10, Dundovič 7, Herman, Sivka 6, Temnik 4, Benič, Za- rič 3. Vrstni red: Krka Tele- kom 18, Union Olimpija 17, Geoplin Slovan, Kraški zidar 15, Pivovarna Laško 14, Sa- vinjski Hopsi 13, Kemoplast Alpos, Triglav, Helios, Rogla 12, Zagorje, Loka kava 11. 1.BSKL s. krog: Nova Gorica - Ba- nex 85:106 (66:74, 43:44, 24:20); Keblič 29, Ravnihar 21, Tomašič 17, Lušenc 14, Strnad 9, Pavlin 8, Pučnik 5, Jesenek 3. Elektra - Jurij Plava laguna 89:56 (68:38, 44:18, 19:9); Karlo 20, VugdaUč 14, Tajnik 12, Rizman 11, Gorišek 8, Brinovšek 6, Nuhanovič, Milič 5, Rupreht 4, Kovačevič 1. Vrstni red: Banex, Elektra 15, Hrastnik, Jurij Plava lagu- na 14, Koper, Ilirija 13, Ra- dovljica 12, ZM Maribor, Ra- denska Creativ 10, Nova Gori- ca 9, Union Olimpija mL, Be- žigrad 8. l.SKL(ž) 10. krog: Merkur Celje - Odeja Marmor 91:57 (65:48, 46:30, 20:16); Deak 24, točnik 20, Obrovnik 16, Pen, nač 10, Veble 8, Ramšak ^ Arbeiter 5, Knez, Pedič [ Vrstni red: Lek Ježica 2o Merkur Celje, Wels 18, Che^ dite Ilirija 15, Legrand, Marj bor. Odeja Marmor 11, p^ murje Skiny 8. mtm—^ I.DRLH 6. krog: Dobova - Celje pj vovarna Laško 23:33 (8:19) Tomšič 11, Vugrinec, Žvižej Kokšarov 4, Pajovič, Pungart nik 3, Kulinčenko 2, Bedeko vič, Gajič 1. Inles Riko - Gore nje 20:27 (9:16); Rutenko j Rozman 5, Kavaš, M. Oštir^ Plaskan, Sovič, Kavtičnik 2 Tamše, Bon 1. Vrstni red: Ce Ije Pivovarna Laško, Prule 6 12, Gorenje, Prevent 9, Ruda 8, Velika Nedelja 6, Termo 5 Trimo Trebnje 4, Slovan 3 Pivka perutninarstvo, Dobov 1, Inles Riko 0. UGAPRVAKOV 2. krog: Celje Pivovarn Laško - Redbergslids 37:1] (16:9); Kokšarov 10, Pungart nik 7, Kulinčenko, Vugrinec Pajovič, Tomšič 4, Bedekovij 3, Šerbec 1. Vrstni red: Celji Pivovarna Laško, Zagreb 4 ASKI, Redbergslids 0. I.DRL(ž) 7. krog: Olimpija - Žalei 24:28 (11:14); Potočnik 7, Urankar, Zidar 6, Derčar 5,1 Dolar 3, Kline 1 9. krog: Burji - Žalec 27:31 (16:16), Zidar 8 Derčar 7, Urankar 5, V. Dola 4, T. Dolar 3, Kline 2, Poteč nik, Čulibrk 1. Jelovica - Ve grad 24:22 (13:13); Stevanc vič, Nojinovič 6, Topič, Ibra lič 4, Rodič, Krajnc 1. Vrstil red: Krim NR 16, Olimpija M-Degro Piran 14, Žalec 12 Izola, Sava 9, Jelovica 8, Ve grad 4, Gramiz 2, Burja 0. Mm POKALRSM 1/4 finale: Žurbi tean Kamnik - SIP Šempeter 3:1 (17, 16, 13). 1.D0LM 7, krog: Merkur Bled - Slf Šempeter 3:0 (20, 17, 17] Vrstni red: Merkur Bled 18 Fužinar 14, Maribor Stavbai Žurbi team Kamnik 13, Salo nit 12, Pomurje 11, OlimpiF 10, Granit 6, K&S Brezovica 3 SIP Šempeter 2. I.DOL(ž) 7. krog: B&L Utrip Šempe ter - Kemiplas Koper 0:3 (-19 -22, -20). Vrstni red: NKB^ Meltal 24, Kemiplas Koper 18 Ljubljana 16, B&L Utrip Šem peter 13, HIT Nova Gorica H; Ljutomer ZM 9, Venus Fru(« ŠOU K2 6, TPV Novo mesto. Formis Bell Miklavž 5, Elek trologistika 1. -MAUN6čV nedeljo dopoldne pa je lilo bučno in napeto v bloku la Ulici frankolovskih žrtev. >prli so se, zmerjali in nato 'tepli Jožica F., Marjan F., ternarda F., Marjan O. in *ležika O. Domnevamo, da e šlo za medsosedske zdra- le. 'Še en nedeljski prepir in ptep v istem bloku na Ulici pnkolovskih žrtev, tokrat Opoldanski. Marjan O., Er- iest P. in Srečko P. so pretepli ^dvika F. Njegove rane si je dedoval in jih oskrbel zdrav- lik. *Ta teden nas je obiskala ^etra G., ki je nastopila v prejšnjih cvetkah zato, ker je 'stožila soseda Ivana, ki naj ^ ji grozil. Povedala je, pred pa zadevo preverila na toliciji, da ona ni izjavila, da ^ bil njen sosed Ivan pijan, ^do je tisti, ki je dal takšno ^eno, tudi mi ne vemo. Vse- ^kor bi bilo najbolj modro, ^ sosedje sedejo za isto mi- fo, si sežejo v roke in se ^ajo radi - kolikor se pač da. ^ber sosed je zlata vreden, bo do sprave res prišlo, pa sprti sosedje, le povabite f^3ven, rade volje bomo priš- M.A. Ovadeni za velike tatvine Velenjski policisti so pri raziskovanju nekaterih ve- likih tatvin, storjenih na ob- močju Velenja, prišli do in- formacij, na osnovi katerih so osumili pet mladoletnih Velenjčanov. Na osnovi sodne odredbe so policisti opravili več hi- šnih preiskav, kjer so, med drugim, našli in zasegli vi- deorekorder in dve kartuši za tiskalnik, to pa so predmeti, ki so bili 27. oktobra letos ukradeni v otroškem vrtcu Tinkara - Kekec na Šlandrovi cesti. Našli in zasegli so tudi nekaj denarja in žetone za igralne aparate, ukradene 3. novembra v bifeju Kino na Koroški cesti. Nadalje so po- licisti zasegli še fotoaparat Vashica, ki je bil v vrtcu Naj- dihojca ukraden 2. novem- bra, ter radiokasetofon Gold- star, ukraden 27. oktobra v vrtcu Tinkara-Kekec. Pri nadaljnjem zbiranju ob- vestil so policisti ugotovili, da naj bi mladoletniki, stari od 14 do 17 let, julija in novem- bra letos vlomili v frizerski salon Figaro na Kidričevi ce- sti, v vrtec Tinkara-Kekec, ter v Podjetje za urejanje prostora na Kidričevi cesti, 4. oktobra pa naj bi na drzen način okradli občanko D.K. Mladoletni A.T., J.B., S.P, M.S in Z.B. so še osumljeni najmanj sedmih vlomov v vo- zila, iz katerih so kradli pred- vsem avtoradio kasetofone. Zbiranje obvestil še ni konča- no. M.A. MINI KRIMIČI Grozili S pištolo v torek, 14. novembra zve- čer, so trije mlajši moški v par- ku na Aškerčevi ulici v Žalcu ustavili in obstopili 21-letnega S.P. iz Žalca in zahtevali, da jim izroči mobilni telefon. Ker se je temu uprl, je eden izmed storil- cev ustrelil v zrak s plinsko pištolo in jo nato usmeril vanj. Tako ustrahovan mu je S.P. izročil mobilni telefon, vreden okoli 20 tisoč tolarjev. Nezaklenjena dvokolesnika v sredo, 15. novembra zju- traj ali dopoldne, je neznani storilec ukradel nezaklenjeno motorno kolo Kavvasaki Ninja ZX, zelene barve, z reg. ozna- ko CE E3-21. Lastnik V.S. je oškodovan za okoli poldrugi milijon tolarjev. V noči na 17. november je izpred stanovanjskega bloka v Šaleku izginilo nezaklenje- no kolo z motorjem Aprilia Sonic, oranžno-rdeče barve z vijoličnim sedežem. Lastnik P.P. je oškodovan za okoli 180 tisoč tolarjev. odpeljal žabo v noči na 17. november je neznani nepridiprav vstopil v objekt bivše tovarne trak- torjev v Štorah in iz nedo- grajene hale podjetja Yulon odpeljal teptalec-žabo. Pod- jetje Žurbi Team je oškodo- vano za okoli 250 tisoč to- larjev. Prijeli ilegalce Prometni policisti so 19. no- vembra, v Ločici pri Vranskem ustavili taksi vozilo, katerega lastnik je prevažal štiri osebe iz Turčije in Iraka. Pri postopku so ugotovili, da so v našo drža- vo vstopili ilegalno, ker pa so zaprosili za azil, so jih odpelja- li v azilni dom v Ljubljano. V ponedeljek, 20. novem- bra zvečer, pa so prometni policisti, na koncu avtoce- ste v Vranskem, ustavili voz- nika taksija, Ptujčana, pri pregledu pa ugotovili, da taksist prevaža tri turške dr- žavljane, ki so prav tako v Slovenijo vstopili ilegalno. Tudi te so napotili v azilni dom. Preplezal ograjo v dneh minulega vikenda je neznani storilec preplezal žičnato ograjo in z dvorišča pri Cinkarniški hali za vzdr- ževanje v Celju odpeljal ner- javeč parni mlin in dvoje ner- javečih cevi. Cinkarno je oš- kodoval za okoli 600 tisoč tolarjev. Roparja-znanca v ponedeljek, 20. novem- bra okrog pol dveh zjutraj, naj bi bila v stanovanju na Ulici bratov Vošnjakov v Ce- lju oropana 23-letna P.T. Kot je povedala policistom, sta jo oropala njena znanca M.U. in J.D. iz Celja. V sta- novanju naj bi ji na silo vze- la 7 tisočakov, potni list, hranilno knjižico ter ključe od stanovanja in osebnega avtomobila Fiat Tipo, s ka- terim sta se odpeljala v nez- nano. Ostala brez nahrbtnika v ponedeljek, 21. novembra zvečer, je neznani zmikavt vsto- pil v nezaklenjeno garderobo v osnovni šoli Livada v Velenju, tam zagledal nahrbtnik in si ga prisvojil. V nahrbtniku je našel osebne dokumente in mobilni telefon Ericsson ter manjšo vso- to denarja. Lastnica B.S. je oš- kodovana za okoli 50 tisoč to- larjev. M.A. PROMETNE NEZGODE Čez previs v potok Na regionalni cesti, zunaj naselja Prapretno, se je v torek, 14. novembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude tele- sne poškodbe. E.Ž. (70) iz Doropolja je vozil neevidentiran traktor iz smeri Sevnice proti Planini pri Sevnici. Zunaj naselja Pra- pretno ga je prehiteval voznik osebnega avtomobila, 47-let- ni A.K. iz Prapretna, med vo- ziloma je prišlo do oplaženja, zato je voznik traktorja zape- ljal z vozišča desno čez previs in se prevrnil tri metre globo- ko v potok Savnična. Hudo telesno poškodovanega E.Ž., ki je ostal ukleščen v kabini, so rešili gasilci iz Krškega. Pod vplivom alkohola V Veliki Pirešici se je v sredo, 15. novembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo tele- sno poškodovani. Nastala gmotna škoda znaša okoli 1 milijon 600 tisoč tolarjev. A.R (28) iz Šešč je vozil tovorno vozilo iz smeri Črno- ve proti Arji vasi. Zunaj nase- lja Velika Pirešica je v pregled- nem desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas, in to v trenutku, ko mu je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila, 38-letna M.B. iz Velenja. Vozili sta tako silovi- to trčili, da sta voznica in njena 11-letna sopotnica l.B. utrpeli hude telesne poškod- be. Tovorno vozilo je za tem oplazilo še vozilo, s katerim se je za voznico pripeljal 20- letni G.J, iz Arnač. Zoper voz- nika tovornjaka, ki je bil pod vplivom alkohola, so policisti napisali kazensko ovadbo. Trčil V kolesarko Na Ljubljanski cesti v Ce- lju se je v petek, 17. novem- bra zvečer, pripetila nezgo- da, v kateri je bila hudo tele- sno poškodovana voznica kolesa. N.M. (46) iz Žalca je vozil osebni avtomobil po' Ljubljan- ski cesti v smeri Medloga. V bližini hotela Merx je trčil v kolesarko, 51-letno J.Z. iz Ce- lja, ki se je peljala po svoji strani vozišča in je pri trčenju utrpela hudo telesno poškod- bo. Voznik se po trčenju ni ustavil, ampak je peljal naprej proti Žalcu, kasneje pa se je sam javil na PP Žalec. Isti voznik je pred tem v križišču Levstikove in Gregor- čičeve ulice povzročil pro- metno nezgodo z gmotno ško- do in prav tako peljal dalje. Zoper osumljenega N.M. bo- do policisti napisali kazensko ovadbo. M.A. Pomagajte poiskati pogrešanega sina! 10 tisoč mark nagrade za informacijo o pogrešanem Juretu Plevniku Golobu na telefon 113 ali anonimni te- lefon 080 1200 V petek, 7. aprila letos, je 18-letni Jure Plevnik Golob iz Škapinove ulice 10 v Celju kot običajno zjutraj odšel v šolo. Obiskoval je 3. letnik Ekonomske gimnazije v Ce- lju. Pri pouku je bil prisoten do 13. ure. Po tem naj bi ga eden od dijakov šole peljal domov. Vendar se Jure ne ta- krat niti kasneje do danes še ni vrnil iz šole. Pri sebi ni imel razen šolske torbice no- benih dokumentov, ne oseb- ne izkaznice, potnega lista, dijaške izkaznice in ne ban- komat kartice. Čas upanja in brezupov se vleče predolgo. Pomagajte! Če kdorkoli ve kaj v zvezi s tem dogodkom, naj prosim pokliče na ano- nimni telefon 080 1200 ali na številko 113. Za informacijo, na osnovi katere bo policija pogrešanega Jureta Plevnika Goloba izsledila, daje njegova mati Ika Plevnik nagrado 10 tisoč nemških mark. Pogrešani Jure Plevnik Golob. Smrt v primežu vagonov V četrtek, 16. novembra nekaj minut po eni uri, se je Inexovi jeklarni v Štorah pripetila tragična nezgoda. Življenje je izgubil 33-letni delavec D.T. iz Celja. Nezgoda se je pripetila v oddelku za pripravo vložkov za proizvodnjo v jeklarni. D.T. je izpod enega izmed va- gonov poskušal odstraniti kos železa, takrat pa se je proti njemu začel pomikati vagon. izpod katerega je delavec pred tem sam izmaknil zavorno co- klo. Premikanje vagona je opazil eden izmed njegovih sodelavcev, ki je sedel na žer- javu, ga na nevarnost opozar- jal z zvočnimi signali, a za- man. Vagon je D.T. zadel in ga stisnil ob drugi vagon. Utrpel je tako hude telesne poškod- be, da je umrl na kraju nezgo- de. Ogled sta na kraju nezgoda opravila dežurna preiskovalni sodnik in državna tožilka, so- deloval pa je tudi delovni inš- pektor. M.A. Radarske kontrole bodo o v petek, 24. novembra dopoldne, na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Žalca, o v soboto, 25. novembra dopoldne, na območju Velenja, v popoldanskem času pa na območju Slovenskih Konjic, o v nedeljo, 26. novembra dopoldne, na območju Laškega, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah, o v ponedeljek, 27. novembra dopoldne, na območju Žalca, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju, o v torek, 28. novembra dopoldne, na območju Rogaške Slatine, v popoldanskem času pa na območju Laškega, o v sredo, 29. novembra dopoldne, na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Velenja ter O v četrtek, 30. novembra dopoldne, na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Rogaške Slatine. Škodljivi minerji Pri razstreljevanju v kam- nolomu v Libojah sta bila 15. novembra popoldne poško- dovana dva stanovanjska objekta. Policisti so z zbiranjem ob- vestil ugotovili, da sta po deto- naciji dva večja kamna prile- tela v stavbi, ki stojita blizu kamnoloma. Na fasadi in stre- hi sta povzročila za okoli 100 tisoč tolarjev škode. M.A. 24 ZANIMIVOSTI Kateri cerkveni dostojanstvenik ima sina v Celju? Bilo je v Zoisovi hiši na Brdu, kjer je Uroš Godec, večinski lastnik in direktor Drogerije, predstavljal nov ženski vonj Mahora, firme Guerlain iz Pariza, edine parfumerijske družbe, ki se poleg izdelovanja parfumov ne ukvarja še z modo ali čim drugim. Francoske propagandistke so prijetno žgolele v grleni francoščini in pripovedovale pravljice o šestem planetu in mimogrede omenile, da je ta vonj za ženske (da se razu- memo, ne za moške) pravi afrodizijak,- ki bo omamil skoraj vsakega moškega. Po- tem ko so se prisotni zbirali ob hrani, mimogrede Jos Za- lokar, to je tisti, ki nastopa v reklami »domače, domače« Celjskih mesnin je moral za- pleniti kar dva polna pladnja, da se je za silo najedel), no, potem, ko so se družbice zbi- rale, so hotele zvedeti samo... škandale. Bojan Požar, lastnik Moš- kega sveta, ki ga je zadnje čase bolj malo videti na dru- žabnih prireditvah, pospeše- no piše knjigo o znanih Slo- vencih. »To bo knjiga z imeni, ne pa tako kot tista, v kateri je neki novinar pisal o nekih znanih pevcih, ki naj bi baje nekaj počenjali, ne, tu bodo res našteti, pa čeprav se za- merim vesoljni Sloveniji,« je dejal. In še dodal, da ne ve za noben nov škandal. Ker pa je bilo na sicer dokaj dobro or- ganizirani prireditvi, vodila jo je Barbara Drnač, ki tokrat ni bila v novi obleki, plesala pa mariborska balerina Mojca Ribič, veliko Celjanov, med njimi tudi ravnatelj Jože Zu- pančič, so pač iskali škandale s tega konca domovine. No, nekateri so se malce zmrdova- li, češ, da so bila dekleta, ki naj bi predstavljala nov par- fum nemogoče oblečena. Še to so dejali, da je dekle na reklamnem panoju zgoraj go- lo, za spodnji del niso bili čisto prepričani, Uroševa de- kleta pa so bila preveč obleče- na. »Ali so že ugotovili, kdo je sin visokega cerkvenega do- stojanstvenika?« je vprašal eden od mlajših ljubljanskih podjetnikov. In ker družbica ni poznala tega primera, je povedal, da ima eden od se- danjih visokih cerkvenih do- stojanstvenikov sina v Celju. Pred leti, ko so cerkveni krogi to izvedeli, so ga na hitro spravili iz Celja, pravijo, da tja v Argentino, iz nje pa narav- nost v Vatikan, kjer se je poča- si vzpenjal po cerkveni hierar- hični lestvici. Zdaj je v Slove- niji. Kdo pa je to, mladenič ni hotel povedati. Pa tudi o drugem cerkve- nem dostojanstveniku, gos- podu Rodetu, so vedeli pove- dati marsikaj. Da je študiral v Parizu, in da ima od takrat navado, da vsaj enkrat me- sečno odleti v »svetovno pre- stolnico« na manikiranje in pedikuro. Kdor ga je kdaj do- bro pogledal, je videl, da je gospod res urejen od glave do pete. Urejena pa je bila tudi 20- letna Vlasta Ocepek iz Vele- nja, dekle, ki je zmagalo v ljubljanskem klubu Lipa v Pir- ničah, kjer je kranjski podjet- nik oživel nekdaj malo znano lepotno prireditev - Kraljico Slovenije. Momogrede; prva Kraljica Slovenije je postala v Rogaški Slatini Vesna Do- lenc, ki je zdaj vodila celo zadevo v Pirničah. Kolikor je znano, je takrat Vesna osvoji- la četrto mesto v Moskvi, če ga je res, pa ne ve nihče, kajti nihče ni videl uradnih rezulta- tov takratnega tekmovanja. Pa nič zato. Zanimivo je, da se je na to tekmovanje prijavilo kar veliko deklet iz pregovor- no znanega, po lepih dekleta seveda, Velenja, in tudi iz q Ija, morda zato, ker je ne^ zmagala Velenjčanka Tatja^ Tutan in imajo dekleta iz teg konca Slovenije pač raje ^ tekmovanje kot pa miss Slo venije, na kateri ni še niko| zmagalo kakšno dekle iz q Ija. Res je, da je bila nekoj prva Vesna Musič iz Velenjj pozneje je postala prevelijj prijateljica razvpitega plaj boya Romana Leljaka, to( to je bilo še v časih, ko Slov nija še ni odkupila licence 2 miss sveta in tako je bila Ve sna samo Kraljica Slovenije ji nič več. Sicer pa Leon Rib® kar, kranjski podjetnež, i ima kar precej masla na glavj za letos obljublja, da bo prin ditev poštena in da bodo d( kleta dobila res vse tisto, ki obljublja. Bomo videli. Mi NINA KAVRAN ADLEŠl Največja krmilna pesa Z njiv so v minulih pozno jesenskih dneh pospravljali še zadnje poljske pridelke. Narava je bila v nekaterih primerih tudi tokrat izjemno radodarna. Pri Aškerčevih na Lahomnem pri Laškem jim je podarila krmilno peso, oziroma »runkl«, kot po domače rečejo v teh krajih, ki je tehtala kar 15,20 kg. Pesa je bila dolga 72 cm, njen obseg pa je bil 70 cm. Čeprav so že lani imeli lep pridelek, kaj takega še ne pomnijo. Nasploh pa pravijo, da je letos pridelek pese izjemno lep in bogat. V. MAROT Sonja Aškerc ž rekordnim pridelkom. NASMEH, PROSIM! šalo je tokrat prispevala Viktorija Tovornik iz Vodic pri Dob ju. Velika živina »Moj mož ima najmanj 500 ljudi pod seboj.« »Kaj pa dela?« »Travo kosi na pokopališ- ču.« VITEZI BELEGA MESTA NASI KRAJI IN UUDJE 25 Anton Martin Slomšek ■ zdravstveni vzgojitelj Veliki domoljub, pisatelj, pesnik, ljubitelj ^be, učitelj, pa tudi čudovit zdravstveni ^gojitelj A. M. Slomšek se je rodil pred (csto leti v kraju Uniše (Slom) pri Ponikvi. po končani gimnaziji v Celju se je vpisal v ^ovško bogoslovje. Novo mašo je pel v (imju, škofovsko posvečenje pa prejel leta l|46 v Mariboru. Za blaženega ga je razglasil papež Janez jvel II. - 19. septembra 1999. Pokopan je v lariboru. Njegova največja želja, da bi poči- li v Celju, se ni izpolnila. Slomškov sodobnik 1 znanec ter sošolec na liceju v Ljubljani geni 1818 je bil France Prešeren, sodeloval je Matijem Čopom, Francem Miklošičem, Fra- iilpavicu (1776 - 1858) pa je posvetil sestavek Fran Ipavic izgled kerščanskega zdravnika«, bjavljen je bil v Drobtinicah 1861. Številni so njegovi nasveti in navodila za liravo življenje. »Tudi zdravo telo je božji dar, i nam ga Bog izroča v uporabo pred bolezni- )in nevšečnostim, kadar pa b njih pride, smo dolžni porabljati znanje zdravnika, lOČ zdravil in pravilne pre- tane.« Pitju alkohola je pos- elil v znamenitem berilu Blashe ino Neshiza v nedel- b sholi« (Blaže in Nežica v edeljski šoli) eno od dvaj se- li poglavij. Uvodoma opisuje Sevanje utopljenega dečka lumetnim dihanjem »usta na IS«. V izdaji knjige Blaže in ižica, ki je izšla v Ljubljani a 1943, beremo: »prva po- oč utopljenca - ta in druga 3dobna navodila so po sto letih seveda zastarela, toda ta način oživljanja je v veljavi v svetu od leta 1963 in velja danes kot pravilno. Za zobe: »Ložej je zdrave zobe ohrani- ti, kakor bolne ozdraviti. Ne jij vrelo, ne pij premerzlo - celo ne eno z drugim. Ne griži lešnikov, tudi sladkarij se var- ji. Te zobje bolijo, jemlji vin- skega jesiha v usta, z žajbe- jem jih izmivaj. Pravijo, da je dobro čebulo na boleč zob devati. Piškov zob daj izdreti, da tdravi od nje ne začno gniti.« Vegetarijanci bodo z vese- ljem prebrali stavek, da je bolj zdravo sočivje kot mesnina. Tudi časi so bili takrat taki, da je na mizi kmečkih ljudi bila zelenjava večkrat kot meso. Slomšek je cenil zdravnike in svaril pred vaškimi mazači. Svetoval je danes veljavno pravilo, da je treba zdravila jemati točno po navodilu zdravnika. Zamrznjenega člo- veka je treba položiti v toplo vodo. Pisal je o britju vsaj enkrat na teden, o umivanju rok pred jedjo. Še posebej ostro je nastopil proti dstim, ki so širili krivo vero o škodlji- vosti cepljenja proti kozam. Pri poglavju o gobah se ni zanašati, da se strupene spoz- najo po vonju, barvi ali da čebula, pridana gobam, med kuho potemni. O steklini ugo- tavlja, še pred Pasteurjevim odkritjem cepiva leta 1885, da jo prenašajo stekle živali. Nas- veti o obiskovanju bolnikov veljajo prav vsi še danes. »Ni dobro za bolnika, če se zadr- žuje pri njem preveč obisko- valcev naenkrat.« Glede na le- sene in lahko vnetljive slam- nate kritine pa navaja, kako ravnati pri požaru: »Lule in fajfe ne spadajo na skedenj, pri luči mlatiti ne velja, pa tudi mokra kerma, ki se na kupi. pari, se kaj rada vžge.« Večina nasvetov velja še da- nes. Morda bi danes imeli še največ pripomb na domača zdravila. Recimo, da bi se na rano »polulali« ali polagali če- bulo na boleč zob. Tudi način zdravljenja ušes z vročim ol- jem se več ne uporablja. Pa še to: »Žalibog so zdravilski doh- tarji, ki so Boga izgubili. Učijo se na tebi telo spoznavati. V svoji domišljavosti duše v člo- veku ne zasledijo. So pa tudi taki, katerih bogovi so denarji. Pervi nas lahko poškodvajo na duši, drugi na premoženju. Je pa tudi Ipavic v Št. Jurju, ki ima polno hišo bolnikov, in nadevane voze, katere so jim v ozdravljenje vozili iz hvalež- nosti bolniki od vsepovsod. Vsak teden so po dva dni do- ma zdravili. Če si take dni hodil okoli Ipavčeve hiše in videl te revne, kruljave, slepe, hrome, bi si lahko predstav- ljal, kako je bilo v času Kristu- sovem v mestu Kapernavm. Kar je bogat več dal, je ubogi manj. Bog lonaj! Ta daje zaslužku ceno in tek.« Njegovi nasveti in spisi so bili koristni zlasti zato, ker so prišli v roke številnih bralcev, ki so neukim posredovali nas- vete svojega dušnega pastirja. FRANC ŠTOLFA 26. 11. 1800 - 24. 9. 1862 Krajevna organizacija RK ^ovče je v sodelovanju s ^ in Društvom upokojen- ^ pripravila v dvorani Ža- lnega doma srečanje za "krajane, stare 70 in več let. V KS imajo 215 krajanov v ^ življenjskem obdobju, ^^Čanja pa se jih je udeležilo ^ kot polovica. Zbrane je '^iprej pozdravila predsedni- ^ KO Prida Čede, ki jim je ^elela prijetno druženje, Nturni program sa pripravili j^^nci domače osnovne šole. •ste, ki se zaradi let ali bolez- hrečanja niso mogli udele- p. bodo obiskah ob novem letu. V Petrovčah so za pokrit- je stroškov prispevali tudi krajani, del zbranega denarja pa so namenili pedm učencev za plačilo udeležbe v šoli v naravi. T. TAVČAR Frida Čede v pogovoru z 88-letno Lojzko Rehar. Valerija Pukl najravnateljica Na OŠ Vransko so v četrtek slovesno razglasili najravna- telja v šolskem letu 1999/ 2000. Laskavi naslov so pode- lili vranski ravnateljici Valeri- ji Pukl. Akcijo izbora najrav- natelja vodi po izboru br^cev revija Otrok in družina. V obrazložitvi nagrade je bilo rečei^o, da sodi Puklova med tiste ravnateljice, ki us- pešno združuje vse vloge. Na prvo mesto sicer postavlja pedagoško vodenje, čeprav ni nič manj uspešna v vlogi me- nedžerke. V letih njenega vo- denja je šola povsem spreme- nila notranji in zunanji videz, je sodobno opremljena, naj- večji razcvet pa je doživel vr- tec ob priključitvi k šoh. Centralni šoli na Vranskem so priključeni podružnica Ta- bor ter enoti vrtca na Vran- skem in v Taboru. Učencev je 440, učiteljev pa 45. Šola je že več let pridružena v medna- rodni program EKO šol, v ok- viru katerega se zavzemajo za najvišje vrednote zapisane v okoljski kodi, zato je njiho- va šola ustvarjalna, mavrična in domača. Glavni način reše- vanja problemov je pogovor po načelu zmagam - zmagaš. Valerija Pukl svoje delo opravlja s srcem, šola ji po- meni drugi doin. Rada ima otroke in sploh delo z ljudmi. V njih vedno išče najboljše, jih spodbuja in ceni. Po njenem je edini vir napredka vlaganje v človeka. Pravi, da se počuti kot dirigent, ki skuša iz vsa- kega posameznika izvabiti najlepšo simfonijo. Puklova je sicer Polzelan- ka. Kariero v prosveti je zače- la na delavski univerzi, 16 let je poučevala na OŠ na Polzeli, šesto leto je ravnateljica OŠ Vransko, kamor se vozi vsak dan. Kot je dejala novinarka revije Otrok in družina Bar- bara Lesjak, ki vodi akcijo, je ravnateljica dobila veliko gla- sov učencev in učiteljev kot tudi staršev in drugih kraja- nov Vranskega. Naziv najravnateljica je sprejela ravnateljica OŠ Vransko Valerija Pukl, rav- natelji mesecev pa so bili z našega območja tudi Marin- ka Marovt (OŠ Polzela), Vale- rija Pukl (OŠ Vransko), Ivan Planine (OŠ Gorica Velenje) in Jože Zupančič (I. Gimna- zija Celje) Učenci vranske osnovne šole so v slovesno" okrašeni telovadnici pripravili bogat kulturni program. T TAVČAR Odgovorna urednica Mojca Filipčič podeljuje priznanje za najravnateljica Valeriji Pukl. 26 REPORTAŽA S tega sveta na oni svet brez dolgov T V kraju Drašici ljudje živijo (skoraj) tako, kot so živeli njihovi davni predniki Drašiči v Beli Krajini so zagotovo eden najbolj zanimivih krajev v Sloveniji, najbrž pa bi mu težko našli podobnega tudi v evrop- skem prostoru. Življenje teh ljudi se odvija skladno z običaji, katerih začetek sega v čas izpred 227 let. Tako kot je bilo leta 1773, tako je še danes. Vsakdanje življenje se je v tem času resda posodobilo, običaji pa so ostali nespre- menjeni. Iz roda v rod so se prenašali z vsemi značilnostmi in podrobnostmi, da bi bili še danes verodostojna podoba preteklosti. Zato so Drašiči tudi kraj, kjer ljudje živijo tesno povezani med sabo in v slogi, da bi jih v tem pogledu kar težko prištevali k Slovencem. V Drašičih je danes enainšestdeset domačij. Zaradi grebenaste konfiguracije tal so domačini svoj kraj kar sami razdelili na tri manjša območ- ja: na Gorenjce, Dolenjce in Blaževo vas. Gorenj- ci so na gričku, Dolenjci so spodaj na ravnini, nekje vmes pa je nastala Blaževa vas. Ime je dobila po anekdoti iz davne preteklosti. Govori pa o ženski, ki je na njivi rodila otroka in ga tam pustila. Našel ga je kmet Blaž, ga odnesel k sebi domov in ga posinovil. V Drašičih, kjer ima prav vsaka hiša svoj vinograd, živi okoli tristo ljudi, ki se ukvarjajo z vinogradništvom, na njivah pa pobirajo krompir in nekaj malega žit. Ker je ta pridelek preskopza spodobno življenje, se veči- na odraslih Drašičanov vozi na delo v najbližjo Metliko, pa v Črnomelj in Novo mesto. Na Petrovo in Pavlovo (29. junija) je praznik vseh treh delov kraja Drašiči, saj to narekuje cerkev, postavljena v letu 1773, ki se imenuje po teh dveh svetnikih. Krajevni praznik pa je v Drašičih od vekomaj na Martinovo soboto. Sicer pa je življenje teh ljudi preprosto in prepredeno z mnogimi čaščenji, praznovanji, obredji in običaji. Prava etnološka zakladnica! Vaška zidanica kot posvetni oltar Vse se začne in vse se konča v vaški zidanici, zgrajeni pred 227 leti. Ljudje ji pravijo sosed- ska zidanica, kar tudi je. Tako kot pred 227 leti, so še danes vsi prebivalci Drašičev člani te zidanice, nekakšne krajevne ustanove, v kateri veljajo stroga pravila. V drugi polovici osemnajstega stoletja in mno- gih kasnejših desetletjih ni bilo še nikjer časnikov, kot jih poznamo danes, ni bilo radijskih sprejem- nikov, kaj šele informacij, ki bi jih ljudje lahko sprejemali v gibljivih slikah. Ker ni bilo ničesar (razen cerkvenih oznanil), kar bi ljudem prinašalo redne novice ali jih kako drugače povezovalo v načrtovanjih, so se Drašičani srečevali v sosedski zidanici. Sosedska zidanica je imela svoje vodstvo: predsednika, tajnika, blagajnika in kletarja, nad vsemi temi pa je bil šekutar, nekakšen vaški župan. Ti /unkcionarji in zastopniki vsake hiše so se v zidanici srečevali prav vsak večer, ostali člani skupnosti te obveznosti niso imeli. In kdo so bili ostali člani sosedske zidanice? Praviloma vsi pre- bivalci Drašičev, srečanj v večernem času pa se je smel udeleževati le en in določen predstavnik vsake domačije. Ženske se v politiko in gospodars- tvo niso smele vmešavati, zato jim je bil vstop v sosedsko zidanico prepovedan. Ženska je dobila vstop le v primeru, če pri kateri od hiš ni bilo moškega, pa so za gospodarja in zastopnika dolo- čili najsposobnejšo žensko. Tako je bilo njega dni v Drašičih in sosedski zidanici, natanko tako je še danes. Tudi ne bistveno drugače od sedanjega državnozborskega zelnika, kjer med devetdeseti- mi moškimi glavami le tu in tam najdeš kakšno žensko, kajne? Po članarino s tremi konjskimi vpregami Zadnjo nedeljo v oktobru se je pred 227 leti in se še danes pobira članarina za sosedsko zidanico. Pa ne v denarju, ampak v moštu. Že dopoldne krenejo izpred zidanice tri konjske vprege. Na vsakem vozu, ki ga vleče par konj, so furman in dva člana komisije, na vozu pa je večji sod. Vozovi krenejo v Gorenjce, Dolenjce in v Blaževo vas, kjer se ustavijo pri sleherni domačiji, tam pa jih že čakajo gospodarji. Komisija vstopi v gospodarjevo klet in si iz soda vzame petnajst litrov mošta za letno članarino, a ne kateregakoli mošta, ampak le tistega, ki je najboljši. Gospodar pri tem nima nobene besede. Potem ta mošt zlijejo v sod, ki je na vozu in krenejo dalje k naslednjemu gospodar- ju, vse do poslednjega. Tako pobrani mošt proti večeru pripeljejo do sosedske zidanice, tam pa jih že čaka najstrožja komisija, ki še enkrat preveri, če je mošt v vsakem od treh prispelih sodov zares najboljše kakovosti. Če ustreza vsem kriterijem, ga zlijejo v 2.400-litrski sod v sosedski zidanici, če ne, ga uničijo. Potem mošt v sodu zori do prvega pretoka, nakar ga izlijejo v cisterno iz nerjavečega jekla. Vašcani pijejo, šekutar beleži Vsak večer je šekutar tisti, ki prvi vstopi v sosedsko zidanico, sledijo mu gospodarji. Okoli vratu si šekutar nadene rovaš, kot ga vidite na fotografiji, na katerem so na vrvi nanizani leseni klini (natanko toliko jih je, kot je hiš v kraju oziroma gospodarjev) ter stopi pred sod. Čaka, da gospodarji (zastopniki) naročijo pijačo, potem pa s pipcem zareže v klin, na katerem je napisana hišna številka. Za vsak liter popitega vina zareže v les črtico, za deset litrov križec. Petnajst litrov vina je zastonj, kar je več, je treba naslednje leto (zadnjo nedeljo v oktobru) plačati z dodatno članarino, moštom: za vsak popiti liter čez dovo- ljeno količino poldrugi liter, to pa je za koga tudi pomenilo, da je moral oddati ves pridelek mdšta. Vsako leto je na belo nedeljo v sosedski zidanici občni zbor, ko se zberejo vsi člani zidanice in vsi funkcionarji. To, kar se takrat sklene, velja za vse leto, naprimer krajevni statut, načrt skupnih aktivnosti, praznovanj, jubilejev ipd. Na občnem zboru sprejemajo tudi nove člane sosedske zidanice. Tisti, ki bi se rad včlanil (priseljenec ali nekdo, ki si je v kraju sezidal novo hišo), mora stati pred vrati zidani- ce vse do trenutka, ko ga noter pokliče šekutar in mu pove, kako se je odločila komisija. Novo članstvo pa ni zastonj. Pristopnina pomeni sto litrov vina ali denar v ustreznem znesku. Če se je v Drašiče nekdo priženil iz druge vasi, je prir stopnina enkrat višja. Na belo nedeljo se podalj- ša tudi mandat funkcionarjem zidanice. Pred leti se je zgodilo, da so na občnem zboru zamenjali šekutarja, ker se je slabo obnašal. Že 227 let pa je bila sosedska zidanica tudi kraj, kjer se je sestajal poravnalni svet. Ta si še danes prizadeva za mirno reševanje sporov med vaščani in ima tolikšen vpliv, da se več kot 90 odstotkov zadev konča na miren način, le nekaj sporov je bilo takšnih, ki so se končali na sodišču. Na oni svet brez dolgov v Drašičih najdemo edini primer v Sloveniji, kjer krajani sami poskrbijo za pokojne. Za to je pri sosedski zidanici organizirano neke vrste pogrebno društvo, ki od vsega začetka deluje p enakih pravilih. Če komu umre sorodnik, s mora žalujoči najprej oglasiti pri šekutarju. ] preveri, če je pokojni poravnal vse dogovorjei letne obveznosti (dajatve), naprimer če je me narju oddal določeno količino pšenice ali kon ze, župniku vino (bero) ipd. Nato šekutar ukaii da cerkveni zvonovi naznanijo »smrtno uro« i uredi vse potrebno za pokop. V roke vzani poseben seznam in gre do prvih dveh hiš seznama in ljudem pove, da so dolžni skopa jamo za pokojnega. Nato se odpravi do našla njih štirih hiš, katerih člani morajo nositi krsto i pokojnika položiti v grob. Ostali, ki jih šekut obišče, pa dobijo zadolžitve: nositi morajo lat no (svetilko), vsaka hiša mora nositi križ ip' Tretji dan po pogrebu šekutar obišče hišo, kateri je živel pokojni in svojcem izroči denar protivrednosti stotih nemških mark. Kaj pa ženske? Kot že povedano, ženske v Drašičih nima vstopa v sosedsko zidanico. Izjema je le en dan letu, na Florjanovo, ko je praznik gasilcev in ko ob šestih zvečer v krajevni cerkvici sveta mi Gasilci, domači in povabljenci iz sosednjih kraj« gredo k maši v paradi, oblečeni v uniforme, j) maši pa jih povabijo v sosedsko zidanico i kozarček vina. Prvo nedeljo po Florjanu so ob tn popoldne v cerkvi večernice, po večemicah pa! pred vrata zidanice postavi kletar z rovašem okt vratu in dovoli, da v zidanico vstopijo žensk Samo ženske. Te najprej popijejo kozarec vin nato pa uperijo pogled na rovaš in kline. Vs^ preveri klin, na katerem je zapisana števili njenega doma. Takrat izve, koliko vina je v letu (i popil njen mož, gospodar. Kaj se potem doB dogaja, se ne ve, nerodno pa je, če mora gospod pri odvzemu mošta v oktobru, oddati ves s^ pridelek, doma pa je glede popitih litrov lagal. Priprave na miklavževanje v Drašičih so še danes zvesti vsem cerkvenim drugim starim slovenskim običajem. Za prazn svetih Treh kraljev (6. januarja) se trojica vaŠ^ nov obleče v ustrezna oblačila. Na predvefl praznika gredo od hiše do hiše in pred vsa) zapojejo pesem: »Mi smo trije kraljeviči, daljnih krajev smo prišli, na kolena padeiT Jezusa mi molimo, Jezusa zveličarja, zveličal celega sveta.« Na koncu milo zapojejo »Lah^ noč, lahko noč« ter na hišo napišejo posebi oznako, (letnico) ter jo blagoslovijo. Takrat hiše stopijo stanovalci in kraljeviče skrom® pogostijo. Podobne običaje imajo na Jožefo^ na Antonovo, sploh pa na Martinovo. Zdaj ' pripravljajo na miklavževanje, ko bo vsako h'^ obiskal sveti Miklavž v spremstvu parkljev' pridno mladež razveseljeval s sladkarijami. Takšno je življenje v Drašičih. Nikjer dru^ ga ni enakega: tako lepega, zanimivega, prij^ nega in enkratnega. To smo vam morali po^ dati, vi pa povejte naprej. In obiščite te kraj^' te ljudi, ne bo vam žal. MARJELA AGKt Foto: GAŠPER DOMJ^' S hišicami in zidanicami posejan griček v idilični belokranjski pokrajini. Stara hiša s sosedsko zidanico. Stane Simonič, pomožni kletar, z rovaš& okoli vratu. V Drašičih, kjer se njegova družh ukvarja s kmečkim turizmom, ga lahko obiM, te in uživate v dobrotah tamkajšnje kuhinjei vinske kleti. Tudi on ima veliko zaslug za to, < se krajevni običaji ohranjajo in da se ^ vemo prenesli na naslednje rodove. PISMA BRALCEV 27 ■ODMEVI Delno priznana škoda občina Štore podaja v zvezi s ankom, ki je bil objavljen v ibriki Z občinskih svetov, jd naslovom Delno priznana [oda, v časniku Novi tednik, tevilka 46, z dne 16. 11. 2000, jaslednjo izjavo za javnost. Na podlagi navodil Državne joinisije za sanacije pri Mini- trstvu za okolje in prostor, je |la v mesecu juliju 2000 popi- ha nastala škoda na kmetij- tih kulturah v obdobju ja- nuar - julij 2000. Pri popisu je ^ila ocenjena škoda v znesku 21.218.101,10 sit. Ta znesek je l)il tudi prijavljen pri Državni komisiji za sanacije. Le-ta je lb upoštevanju kriterijev ugo- lovila, da znaša v Občini Štore škoda zaradi posledic suše v letu 2000- 16.179.134,43 sit. Državna komisija za sanaci- je pa je hkrati sprejela stališče Imetijskih strokovnjakov, da je 30-odstotni izpad pridelka v ielu pričakovan izpad, v delu pa izpad, ki ga je možno z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi omiliti. Zaradi tega je jzdala navodilo, da se pri dolo- Stvi višine škode izločijo kul- mre, pri katerih je poškodova- ost manjša od 30 odstotkov. Na podlagi določil Zakona o igotovitvi sredstev za odpra- o posledic suše, neurja s to- o, plazenja tal in služenja [lorja v letu 2000 (Ur. 1. RS 11/2000) je Vlada Republike ilovenije s sklepoma z dne 21. ). 2000 in 5. 10. 2000 dodelila ikontativna sredstva za sana- :ijo posledic suše. Tako sta bili določeni dve akontaciji sredstev za odpra- vo posledic suše, in sicer: - akontacija v znesku 1.467.944,00 sit, ki jo je občina že prejela in prenakazala oš- bdovancem; - akontacija v znesku 2.147018,00 sit, ki še ni bila aakazana. Državna komisija za sana- cije bo končno poročilo o škodi, nastali zaradi suše v letu 2000, pripravila do konca novembra tega leta. To poro- dilo bo osnova za določitev 'retje akontacije sredstev za »dpravo posledic škode. FRANCI JAZBEC, župan Občine Štore Ženske, Mrpilešemalo v zadnji številki Novega Ted- liika je bila kot tema tedna pod naslovom »Ženske, potrpite še •Halo« objavljena problematika Skalnih dob in dostopnosti do ginekologov v Celju. Zaradi pravilne osvetlitve te proble- "latike in predvsem boljše ob- *'eščenosti naših zavarovank, ^limo predstaviti delovanje sistema in odgovornosti Posameznih akterjev pri zago- fevljanju delovanja ginekološ- ki ambulant. ! Za oblikovanje zdravstvene "^reže, ki določa tudi število Snekoloških ambulant na '•"imarni ravni, je pristojno Ministrstvo za zdravstvo. Po trenutno veljavnih norma- tivih je za normalno preskrblje- nost potreben en osebni gineko- log na vsakih 6.923 žena v sta- rosti od 14. leta dalje. Po tem kriteriju v Območni enoti Ce- lje, kamor poleg izpostave Ce- lje sodijo še izpostave Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec, po- trebujemo 11,21 osebnih gine- kologov in prav toliko jih naš zavod tudi plačuje. Ne drži trditev, da ima en osebni ginekolog lahko oprede- ljenih samo 4000 žensk. V pov- prečju ima že vsak ginekolog v Sloveniji toliko opredeljenih. To tudi pomeni, da precej žensk v času, odkar obstaja izbira osebnega ginekologa, le-tega še ni obiskalo. Število opredelje- nih na posameznega ginekologa se bo torej še povečevalo. Število 4000 žensk na ginekologa po- meni samo mejo, ki je pomem- bna za financiranje dejavnosti. Od 1. 7 letos namreč velja nov sistem financiranja, po katerem osebni ginekologi prejmejo po- lovico sredstev glede na oprede- ljeno število pacientk, drugo po- lovico pa glede na dejansko opravljeno število storitev. To v praksi pomeni, da v kolikor gi- nekolog nima opredeljenih 4000 pacientk, ne dobi vseh sredstev za glavarino, v kolikor pa to število presega, dobi tudi dodatna sredstva. Število ginekologov, ki jih plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje, je že več let ena- ko. Res se je zmanjšalo število ginekologov, ki delujejo v bol- nišnici v Celju in zdravstvenih domovih, vendar le zaradi od- hoda v zasebništvo. Spremeni- lo se je torej le razmerje med številom osebnih ginekologov v javnih zdravstvenih zavodih in številom ginekologov v za- sebni zdravniški dejavnosti. Težave z dostopnostjo do osebnih ginekologov torej ni- so nastale zaradi obsega ali načina financiranja, temveč iz drugih razlogov. Izvajalci so dolžni zagotoviti svojim zavarovancem delovanje tolikšnega števila ekip osebnih ginekologov, kot je to opredelje- no in plačano po pogodbi z zavodom. Odsotnost zdravnika zaradi specializacije ne sme biti razlog za slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev in daljše čakalne dobe. Finančna sredstva za specializacije zagotavlja za- vod izvajalcem posebej, zato so dolžni zdravnika v času odsot- nosti zaradi specializacije nado- mestiti z drugim. Poskrbeli bo- mo, da bo problem dostopnosti do ginekologa v Zdravstvenem domu Celje v kratkem odprav- ljen. Zavarovankam v pomoč pri izbiri osebnega ginekologa pa še naslednji nasvet: institut proste izbire osebnega zdrav- nika (v tem primeru osebnega ginekologa) seveda obstaja in deluje, vendar pa je potrebno upoštevati dejstvo, da se zaradi množičnega opredeljevanja pri določenem izvajalcu pravilo- ma podaljša tudi čakalna doba. V celjski regiji po obremenje- nosti daleč odstopa ginekološ- ki dispanzer v Splošni bolnišni- ci Celje, število opredeljenih v Zdravstvenem domu Celje in Šentjur pa je daleč pod pov- prečjem. Čakalne dobe za prvi pregled pri zasebnih ginekolo- gih se v skladu s pogodbo gib- ljejo od 1 do 3 mesecev, v zdravstvenih domovih in bol- nišnici pa od O do enega mese- ca. Pogodbeno dogovorjene ča- kalne dobe Zavod preverja s periodičnimi nadzori čakalnih knjig. V primeru, ko zavaro- vanke same ugotovijo neupo- števanje pogodbeno določenih čakalnih dob, prosimo^ da nas o tem pisno obvestijo. MARINA SENČAR, univ. dipl. ekon., dir. OE Zavoda za zdravstve- no zavarovanje Celje PREJELI SMO Na vrsto lahko pridete tudi vi Že pred leti je v Novem ted- niku izšel članek s problemati- ko, ki razgrinja stanje v psihia- tričnih bolnišnicah. V članku je med drugim zapisano, da se psihiatrične bolnišnice nahaja- jo na robu mest, v starih grašči- nah ter da so najbolj spoštova- ni ljudje ysti, ki so pobili nešte- to ljudi. Zdaj se je v Psihiatrični bolni- ci Vojnik marsikaj spremenilo. Zgrajena je nova, velika zgrad- ba. Stara bolnišnica, nekoč graščina, je vsa prenovljena, z notranjo opremo vred. Zgraje- ne so tudi garaže. V bližnji pri- hodnosti bodo zgradili tudi parkirišče, ki je nujno potreb- no. Zasluge za vse to je pripisa- ti Daniju Lajlarju - direktorju bolnišnice in psihiatru, dr. med. Kdo ve, kaj še snuje v svojih mislih? Medikamentalna terapija se razvija vzporedno z novimi zdravili, ki so na tržišču, kar je zelo pomembno. Način zdrav- ljenja in bivanja v bolnišnici je strokovno sodoben, human, poskrbljeno je za ustvarjalno izražanje bolnikov, za rekreaci- jo, zabavo itd. V naši bolnici se zdravijo tudi odvisniki od alko- hola in tabletomani. Kot vsi ostali, imajo tudi ti ustrezno delovno terapijo in poseben program zdravljenja. Žal je v Sloveniji odnos ljudi do duševnih bolnikov še vedno zelo žalosten. Kar se tega tiče, smo še vedno v srednjem ve- ku, v času sežiganja čarovnic. Povsod pa je čutiti karierizem, brezposelnost je naša huda rak rana, kriminalna dejanja so na dnevnem redu. Zatajili smo Bo- ga, zdaj je naš Bog denar. Jure, mlad fant, si je kupil nov avto. Uresničile so se nje- gove želje. S prijateljem Jane- zom sta se odpeljala na po- skusno vožnjo; hitro, vse hi- trejšo. Naenkrat je močno po- čilo. Jure je z glavo udaril v stransko steklo. Počila mu je lobanja. Odslej bo moral vsa- kič, ko se mu bo stanje po- slabšalo, v psihiatrično bolni- co. Njegov prijatelj Janez je bil v kritičnem stanju. Zato, ljudje, imejte glavo na pravem mestu! Iz -izkušenj vam povem, da se kaj hitro lahko zgodi, da pridete na vr- sto tudi vi. MARIJA OCVIRK, Celje Pomagajte mi jih najti Iščem družino, ki mi je 13. oktobra okoli 17 ure pomagala, ko sem se ponesrečil pri izstopu iz Hudičevega grabna. Da bi se jim lahko osebno zahvalil, jih prosim, da me pokličejo po telefonu na številko 03/5483- 724 ali me obiščejo na mojem domačem naslovu na Celesti- novi 14 v Celju. Hvaležen bi bil tudi komur koli drugemu, ki bi mi pomagal najti moje rešite- Ije. BERNI TRATNIK, Celje Ogrožanje življenj in materialnih dobrin Dne 15. novembra popoldne je med miniranjem v kamnolo- mu Liboje padalo kamenje, ve- liko kot otroška glava. Minirali so na južnem pobočju Kotečni- ka na višini približno 550 m, kamenje pa je padalo po hišah: Liboje št. 26, 32, 59, 60 in po občinski cesti Liboje - Zagre- ben, po dolžini okrog 700 m. Ogroženi prebivalci so po- klicali policijsko postajo Žalec in policisti so o dogodku napi- sali zapisnik ter odnesli do- kazni material: kamenje, ki je padalo po hiši Liboje 26 in ki je ležalo na cesti. Dogodek je pokazal, da je ogroženost prebivalcev in nji- hovega premoženja veliko več- ja, kot so to pripravljeni prizna- ti pri Ingrad - Gramatu, oziro- ma njihovi podizvajalci. Tudi na zadnjem skupnem sestan- ku dne 16. junija letos smo predstavniku Gramata prika- zali stanje in ga opozorili na nepravilnosti pri izvajanju del ter na negativne vplive na ožjo in širšo okolico kamnoloma: na padanje kamenja ob minira- nju, hrup pri mletju kamenine, prah in onesnaževanje ob pre- vozih skozi naselje. Prebivalci Liboj bomo stori- li vse, da bodo naše zahteve uresničene. Od pristojnih služb občine Žalec pa priča- kujemo, da bodo ustrezno ukrepale v zaščito prebival- cev in podprle prizadevanje prebivalcev za zaprtje kam- noloma, kar je edina dokonč- na rešitev za zagotovitev mir- nega življenja. Dokler pa bo kamnolom obratoval, mora- mo prebivalci kraja dobiti odškodnino za življenje v obremenjenem okolju in odš- kodnino za neposredno pov- zročeno škodo, kar nam za- gotavlja zakon o rudarjenju. UROŠ FELDIN, predsednik sveta KS, v imenu prizadetih krajanov ZAHVALE, POHVALE Prijaznost v A-Banici Bil je dan, ko je v bankah še posebno velika gneča. Sam sem že vrsto let komitent A- Banke, enote na Krekovem trgu 7 v Celju. To je zame najbolj prijazna banka, res »banka prijaznih ljudi«. S svojo dveletno hčerko, ki je bila tistega dne že malce neu- čakana, sem potrpežljivo čakal v dolgi vrsti. Ko sem končno le prišel do okenca, sem opravil posle pri gospe Andreji, ki je bila, tako kot vedno, hitra in prijazna. Potem sem s hčerkico v naročju odšel iz banke. Zdaj pa k bistvu tega mojega zahvalnega pisma. Ko sem vzel hčerko v naročje, mi je s pulta spolzela vsota denarja. Ni po- membno koliko, pomembno je to, da je gospa Andreja Jan- kovič to opazila, o tem obvesti- la vodjo enote, ki je moj denar varno spravila. Klicala me je domov, a se takrat s hčerko še nisva vrnila z nakupovanja. Vr- nila sva se šele okrog 16.30 ure, ko me je že čakalo obvestilo, da naj se nujno javim v svoji banki. Ko sem se oglasil po telefonu, me je gospa usluž- benka prijazno vprašala, če kaj pogrešam, in povedala, da so moj izgubljeni denar med tem že položili na moj tekoči račun. Hvala vsem v A-Banki za prijaznost, ustrežljivost in po- štenost. Vem, da vam lahko vedno zaupam. DUŠAN GORKIČ, Vojnik Zahvala glavnemu tržnemu inšpektorju v imenu Sindikata delavcev trgovine Slovenije se vam, spo- štovani gospod Roman Klado- šek, glavni republiški tržni inš- pektor, javno zahvaljujemo za hiter in učinkovit nadzor nad izvajanjem Pravilnika o obrato- valnem času prodajaln, ki ste ga opravili 31. oktobra v neka- terih poslovalnicah trgovske družbe Emona Merkur d.d. Ljubljana. Obveščeni smo, da je inšpek- cija z zapisnikom ugotovila, da je bila prodajalna na Slovenski 55 v Ljubljani dne 31. 10. 2000 nezakonito odprta. Kljub zapi- sniku, je delavke - prodajalke, zaradi strahu pred nadrejeni- mi, niso upale zapreti. Predlagamo vam, da zoper odgovorne delodajalce ukre- pate z vsemi pooblastili, ki jih za tak primer vaša inšpekcija zagotovo ima. Ker omenjeni primer ni osamljen, vam, spo- štovani gospod Roman Klado- šek, predlagamo delovni pogo- vor, v katerem bi se dogovorili za sodelovanje pri odpravlja- nju nezakonitosti glede obrato- valnega časa in pravic delavcev do počitka. Vse več prizadetih proda- jalcev se obrača na naš sindi- kat z odločnimi zahtevami po odpravi kršitev Pravilnika o obratovalnem času proda- jaln. Poleg tega ugotavljamo, da v večini lokalnih skupnosti še niso sprejeli Odlokov za določanje dežurnih trgovin. To pravno praznino izkoriš- čajo vodilni v trgovskih druž- bah, da ustvarjajo dobiček, ki je zaposlenim prodajalkam in prodajalcem vse bolj odtujen. SANDI BARTOL, za Sindikat delavcev trgovine Slovenije Pomagali SO člani Društva proti mučenju živali Celje smo bili prijetno presenečeni, ko nas je po tele- fonu poklicala Dušica Dober- šek, učiteljica na osnovni šoli v Vojniku, in nam povedala, da je približno osemdeset njihovih učencev zbralo 30 tisoč tolarjev za pomoč zavrženim in zapuš- čenim živalim, predvsem psom in mačkam. Ta poteza je zelo lepa in vse pohvale vredna, saj je živali, ki so jih brezvestni ljudje za- vrgli, veliko in se kot takšne nekontrolirano razmnožuje- jo. Najdejo se tudi bolne, po- habljene in povožene živali. Denar bomo v društvu po- rabili izključno za plačilo ve- terinarskih uslug in nakup hrane, da tem živalim vsaj malo ublažimo trpljenje in olajšamo življenje. Za darovana sredstva se učencem zahvaljujemo in jim želimo uspešen zaključek šol- skega leta, zahvaljujemo pa se tudi učiteljem, da so sprožili takšno akcijo in s tem pri učen- cih podkrepili čut za usmiljenje in odnos do živali, predvsem pa do ljudi, saj, kot pravi prego- vor: kdor ima rad živali, spo- štuje tudi ljudi. Naj bo ta primer zgled osta- lim šolam in vsem ljudem. Kdor želi pomagati, lahko pris- pevek nakaže na žiro račun Društva proti mučenju živali Celje pri Banki Celje: 50700- 620-16 05 1371118-20476/59. IRENA VOLGEMUT, za DPMŽ Celje Martinov pohod naVirštanju Vinogradniško društvo Vijr- štanj je ob največjem sloven- skem vinskem prazniku prire- dilo Martinov pohod, drugi po vrsti. V lepem in hladnem ju- tru se je pred gostiščem Tvvins v Prelaskem zbralo 120 po- hodnikov, najmlajši je bil 5- letni Tinček, najstarejša po- hodnica pa je bila 83-letna Jo- žefa. Vsak udeleženec je od društva dobil spominsko dari- lo. Po kuhanem vinu, s kate- rim nas je počastilo gostišče, smo krenili po položni poti po obronkih vasi Pecelj in Verače. Vso pot smo imeli čudovit raz- gled na Virštanj, Buče in Obso- telje. Pot nas je vodila med vinogradi, ki so letos dali vino- gradnikom obilen in kakovo- sten pridelek. Ob odprtih vra- tih vinskih kleti so nas lastniki počastili z okusnim prigriz- kom in mladim vinom. Posta- nek smo imeli pri goricah Hohnjec, Kidrič, Krofi, Šepe- tavc, Babič, Debelak, Bovha, Hrvatič, Umek ter pri predsed- niku vinogradniškega društva g. Rajku Pečniku, kjer so pri bogato obloženi mizi stregli g. Pečnik z ženo, njihova 83-let- na mama in hčerka Suzana, predlanska vinska princesa. Na vseh postojankah, so po- hodniki zapeli vinske pesmi ob spremljavi harmonikarja Jožeta, pridružila sta se mu še dva muzikanta. Na banovini pri gostišču Emil nas je poz- dravil predsednik KS Virštanj Slavko Božiček. Sledil je krst mladega vina. Folklorna sku- pina iz Kozjega pa je pripravila kulturni program, nato smo se povzpeli na virštanjski grič h Klopotcu in ga sneli z droga, ker se bo ponovno oglasil na- slednje leto na Klopotčevo ne- deljo. Sledila je pogostitev z vinom pred Štravsovo in Amonovo kletjo. Dobro raz- položeni in z lepimi vtisi smo se pozno v noč vračali vsak na svoj dom. Vsem gostiteljem se v imenu pohodnikov lepo zahvaljujem za gostoljubje. MIMICA PLEVNIK 28 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI? Jedi z dodatkom petersii|a Peteršilj je dišavna zel, brez katere v kuhinji nika- kor ne moremo shajati. Do- dajamo ga številnim jedem in jim s tem izboljšamo okus. Peteršilj je zelo zdrav, vsebuje mnoge nepogrešlji- ve vitamine. Uporabljamo čimbolj sveže peteršiljeve vejice in liste. Peteršilj kupi- mo na zalogo, nato ga shra- nimo v hladilniku ali zamr- zovalniku. Lahko pa ga tudi posadimo v lončke in za- bojčke in ga gojimo na oken- ski polici. Zeleni makaroni Za 4 osebe potrebujemo: 600 g graha, 400 g makaro- nov, 1 žlico olja, 100 g preka- jene mesnate slanine, 1 čebu- lo, 125 g sladke smetane, 1 jušno kocko, pol limone, 2 šopka peteršilja, 40 g masla ali margarine, 2 žlici nastrga- nega parmezana. Priprava: makarone skuha- mo v slani vodi, ki smo ji dodah žličko olja. Slanino na- režemo na majhne kocke in jo prepražimo na majhnem pla- menu, da izpusti maščobo. Dodamo drobno sesekljano čebulo in pražimo toliko časa, da postekleni. Zalijemo s smetano, dodamo jušno koc- ko, nastrgano Umonino lupi- no in grah. Zamrznjeni grah je gotov v petih minutah, omako s svežim grahom pa kuhamo nekoliko dlje, tako da se zmehča. Peteršilj oplaknemo in odcedimo, nato ga drobno sesekljamo. Kuhane makaro- ne odcedimo in stresemo v skledo. Še vroče zmešamo z maslom in z nastrganim si- rom. Prelijemo z grahovo omako, potresemo s peterši- Ijem in premešamo. Takoj po- nudimo. Marinirane postrvi Za 8 oseb potrebujemo: 8 majhnih postrvi, 2 žlici moke, 6 žlic olja, 1 čebulo, 1 koren- ček, 1 peteršiljevo korenino, košček zelene, 3/8 litra kisa, 3/8 litra belega vina, 2 žlički soli, 1 lovorjev list, nekaj bri- novih jagod, 5 poprovih zrn, šopek peteršilja. Priprava: postrvi očisdmo, odrežemo jim glave, repe in plavuti, jih povaljamo v moki in spečemo v vročem olju. Čebulo olupimo in drobno se- sekljamo. Očistimo korenček in peteršiljevo korenino, obo- je drobno narežemo. V kožico damo vinski kis, zelenjavo. sol, brinove jagode, lovorjev list in poprova zrna. Kuhamo 5 minut, nato odstavimo s šte- dilnika in pustimo, da se ohla- di. Ohlajeno marinado zlije- mo po ribah. Peteršilj sese- kljamo, z njim potresemo ri- be in marinado. Posodo po- krijemo, postavimo jo v hla- dilnik, kjer naj stoji približno 3 dni. Postrvi ponudimo s krompirjem v kosih. V hladil- niku ostanejo sveže teden dni. Peteršiljevo maslo: sesekljamo šopek peteršilja in ga zme- šamo s 125 g mehkega surovega masla. Solimo in popramo. Namaz tekne s črnim kruhom in sirom. Peteršiljev izvleček: drobno sesekljani peteršilj prelijemo s kisom ali z behm vinom. V zaprd posodi naj stoji zmes 24 ur, nato jo precedimo in kuhamo na majhnem plamenu toliko časa, da zavre. Dobimo izvleček z močnim okusom po peteršilju. Izvleček dodajamo omakam, juham in nadevom. Peteršiljeva začimbna mešanica: zmešamo sesekljan pe- teršilj (en šopek) z nastrgano limonino lupino, z dvema sesekljanima strdkoma česna in s soljo. Dobimo zmes, s katero začinimo zelenjavne juhe ali omake. Piše: MAJDA KLANŠEK IŠČEMO DOM Več informacij o živalih v zavetišču Zonzani dobite na tel: 749-06-00 in na spletni strani: http://come.to/zonzani. V Svetem Štefanu so našli leto dni starega križanca. Osemmesečna psička mešanka je bila verjetno doma nekje na Frankolovem. Križanca, starega dve leti, so našli v Laškem. Utrgal se je z verige, ki jo vleče za seboj. TH mesece staro križanko so našli v Mestinju v bližini osnovne šole. Občane naprošajo, da pomagajo najti brezvestnega lastnika^ ZDRAVNIKSVErUJE Hemoroidi - ena najpogostejših težav Vprašanje bralke: že ne- kaj let krvavim iz črevesja. Zdravnik mi pravi, da imam hemeroide in mi svetuje ope- racijo. Ne vem, kaj naj nare- dim, saj sem tudi srčni bol- nik in se operacije bojim. Prosim za nasvet. Hemeroidi so ena najpogo- stejših težav prebavnega trak- ta. Skoraj polovica ljudi dobi hemeroide, največ pa po 30. letu starosti. Zaradi hemeroi- dov oboleva na tisoče ljudi in v učbeniku kirurgije je v času mojega študija pisalo, da lah- ko o lepotah življenja piše samo tisti pesnik, ki ni nikoh trpel zaradi hemeroidov. Hemeroidi so pravzaprav spremenjene vene v predelu anusa in debelega črevesa. To so razširjene in povečane ve- ne, ki se nah?'ajo na dveh lokacijah tako, da ločimo no- tranje in zunanje hemeroide. Zunanji se nahajajo okrog anusa (črevesna zapiralka) in so pokriti s tanko in občutlji- vo kožo. Če se v njih pojavi strdek krvi, postanejo boleči, zlasti pa je boleča defekacija (odvajanje blata). Občudmo jih kot trde in boleče vozliče, ki krvavijo samo, če počijo. Notranji hemeroidi se naha- jajo znotraj anusa. Pogosto je krvavitev edini znak in edina težava, ki jo bolnik sploh ima. Krvavitev je ponavadi nebole- ča. Lahko pa se vozhči pove- čajo in prolabirajo iz anusa. Takšni prolabirani vozliči (prolabs - pade iz) se težko reponirajo (potisnejo nazaj) v črevo. Vnetja, ki so zelo bole- ča, so najhujša težava, ki ome- juje kakršnokoli gibanje, ho- jo, defekacijo, sedenje. Natančen vzrok je neznan. Že sam pokončen položaj tele- sa povečuje tlak v žilah debele- ga črevesa, ki se zaradi tega raztegnejo in izbočijo. Žile se spreminjajo tudi s starostjo, na njih pa vlivajo še dednost, za- prtje, nosečnost in dolgotrajno napenjanje na stranišču. Vse to povzroča, da se stena ven raz- tegne in takšne oslabljene ste- ne rade počijo, pojavi se krva- vitev, ki je najpogostejši znak, da imamo hemeroide. Pogosto se postavlja vpraša- nje, ali se iz hemeroidov lah- ko razvije rak? Zaenkrat ni dokazana povezava med ra- kom debelega črevesa in he- meroidi. Se pa hemeroidi po- javljajo tudi zaradi povečane- ga pritiska v žilah zaradi tu- morja v trebuhu ali zaradi ok- vare jeter. Krvavitev iz heme- roidov je podobna krvavitvi iz rakastega tkiva pri raku kolo- na ali debelega črevesa. Zato je ob vsaki krvavitvi potreben takojšen pregled pri speciali- stu za črevesne bolezni, ki bo postavil pravo diagnozo. Ne odlašajte in ne zdravite se sa- mi! Hemeroide se drugače zdra- vi z dieto, bogato z vlaknina- mi, z dosti tekočine, sadja, zelenjave, s polnozrnadm kruhom, lanenim semenom, pravzaprav z ureditvijo preba- ve. Pomaga tudi počitek, tople kopeli in topli vlažni obklad- ki, zdravila v obliki mazil ali svečk. Ponavadi akutne težave minejo v dveh do sedmih dneh, stanje pa se popravi v dobrem mesecu dni. Pogosto je potrebno, da se vozhč pre- reže, vendar le v lokalni ane- steziji. Težje oblike zahtevajo po- sebne oblike zdravljenja. Pred leti je bila popularna kriotera- pija. S posebno tehniko se je vozliče zamrznilo, vendar je zdravljenje zelo boleče in se je večinoma opustilo. Danes se vrši podvezo vanje vozličev (ligacija) in vozhči odpadejo že v dveh tednih. Krvavitev lahko ustavi tudi koagulacija (zatrditev) vozliča, vendar je najboljša oblika zdravljenja kirurška odstranitev, ki vas za stalno reši težav. Opravi se pod narkozo in zahteva le kratkotrajno hospitalizacijo. Operacija se lahko opravi tudi z lasersko tehniko, kar pa zah- teva drago opremo. Kirurg, ki opravi takšne operacije, je strokovnjak za probleme debelega črevesa ter se bo posvetoval pred ope- racijo z vašim kardiologom,' a tudi z anesteziologom, ki bo izvedel takšno anestezijo, ki ne bo škodovala vašemu srcu. Zato vam priporočam; da se o operaciji posvetujete tudi s kardiologom, pri kate-' rem se zdravite, saj vam bo odstranitev težav, ki jih pov- zročajo krvavitve in vnetja, bistveno izboljšala kvaliteto življenja brez tveganja za zdravje. Do vaše odločitve pa posve- tite vso skrb svoji prebavi, uživajte veliko vlaknin, pripo- ročam pa tudi redno hojo, kopeh v toph in spiranje s hladno vodo. Zjutraj pojejte jabolko, žhčko mletega lane- nega semena v jogurtu ali če- žani, preko dneva pa še 2 do 3 žlice oljčnega olja. O balast- nih snoveh in vlakninah pa več drugič. Če imate zdravstvene teža- ve in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi tednik, Prešer- nova 19, Celje s pripisom Zdravnik svetuje. Prim. dr. JANEZ TASIČ, spec. int. kardiolog BIO KOLEDAR NASVETI 29 MOJA POKOJNINA Odgovori o upokojevanju Nov zakon o pokojnin- jliem in invalidskem zavaro- i^nju, ki velja od 1. januarja IjOOO, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko jprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala jiostopoma v naslednjih de- jetih letih, marsikoga že se- laj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vprašanja jato odgovarja Peter Šalej, fodja oddelka za pokojnin- sko in invalidsko zavarova- nje pri celjski enoti ZPIZ. Rojena sem 5. 11. 1945. plačujem si pokojninsko in invalidsko zavarovanje (kmečko). Dne 2. 12. 1999 jii je bila priznana III, kate- gorija invalidnosti. Imam tri jtroke in me zanima, kdaj ni pripada pokojnina. Žal vam ni mogoče točno odgovoriti, kdaj bi pridobili javico do pokojnine, ker ste [»zabili napisati, koliko pokoj- ninske dobe imate. Glede na podatke, ki ste jih zapisali, je več možnosti vaše upokojitve. Kot invalid 111. kategorije invahdnosti se lahko upoko- jite še po starem zakonu o pokojninskem in invaUd- skem zavarovanju, ki je ve- ljal do 31. 12. 1999. Izpolnje- vati morate predpogoj in si- cer, da vam je zadnji dan v preteklem letu manjkalo pet let ali manj starosti ter pokoj- ninske dobe do upokojitve ali povedano drugače, do 31. 12. 2004 morate izkazovati najmanj 20 let pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine. Če bo- ste do tega dne imeli več kot 20 let oziroma najmanj 30 let pokojninske dobe, si lahko pridobite pravico do predča- sne pokojnine ali pravico do starostne pokojnine, če bo- ste izkazovali 35 let ali več pokojninske dobe. V primeru, da nimate do- volj pokojninske dobe do 31. 12. 20004, vam še vedno osta- ja možnost upokojitve po ve- ljavni zakonodaji, ki pa je ne- koliko ostrejša, tako pri sta- rosti kot pri pokojninski dobi. Glede na vašo starost bi se v letošnjem letu lahko upokojili le, če bi imeli 35 let pokojnin- ske dobe. Starost vam letos ne omogoča upokojitve s 15 leti zavarovalne dobe niti z 20 leti pokojninske dobe, kajti v prvem primeru se za ženske v letošnjem letu zahteva 60 let in štiri mesece oziroma v drugem primeru 58 let in štiri mesece starosti. Vaša starost- na meja se bi sicer lahko zni- žala zaradi otrok, vendar to prehodno leto prinaša zniža- nje starostne meje za tri otro- ke le dva meseca in osem dni. Ta boniteta se bo v nasled- njem letu 2001 zvišala na štiri mesece in 15 dni, vendar se bodo za štiri mesece zvišali tudi pogoji starosti za upoko- jitev. Takšno zaporedje zviše- vanja bo sledilo v naslednjih letih, vse dokler se ne bo kon- čalo prehodno obdobje, ki ga opredeljuje veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V pismu ste za- pisali, da ste (kmečko) zava- rovani, zato vas velja opozo- riti na veljavne določbe zako- na, ki kmetom omejuje prido- bitev pravice do pokojnine, kajti. predhodno morajo od- dati kmetijo prevzemnikom, jo prodati ali dati v dolgoro- čen najem, če gre za popolne- ga lastnika kmetije. V prime- ru, ko zavarovanec proda ali odda kmetijo v zakup, si lah- ko za lastne potrebe obdrži do 1 ha primerljive kmetijske površine. Pri predaji, prodaji ali oddaji zemljišča v najem se ne upošteva zemljišč, ki so v solastnini, kar posledično pomeni, da solastniki zem- ljišč nimajo omejitve pridobi- tve pravice do pokojnine. Pri petih mesecih sem posvojila otroka, ki je danes star 16 let. Ali sem upraviče- na do znižanja starostne me- je pri odmeri pokojnine, kljub temu, da nimam svoje- ga biološkega otroka. Roje- na sem 15. 11. 1951 ter imam 31 let in tri mesece delovne dobe. V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ur. 1. RS št. 106/99 in 72/ 2000) je določba, ki govori, da se zavarovancu starostna me- ja pri upokojitvi zniža za vsa- kega rojenega ali posvojene- ga otroka, ki ima državljans- tvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazu- mom določeno drugače, za katerega je skrbel in ga vzga- jal vsaj pet let. Pri odmeri vaše pokojnine se bo lahko brez dvoma upoštevalo zni- žanje starostne meje iz naslo- va otrok in sicer v višini treh mesecev in 17 dni, če boste uveljavljali prvo možnost za upokojitev, ki bi bila novem- bra leta 2006. UTRINKI S CEUSKE TRŽNICE Zelišča in začimbe če se vas morebiti loteva frehlad ali imate kakšne tuge zdravstvene težave, lorda ne bo odveč obisk led stojnicami celjske trž- ice, saj na njih branjevke lonujajo tudi nemalo zdra- ilnih zelišč, ki lajšajo to- Tstne tegobe. Marsikateri čaj bo tudi ce- lejši od dobro reklamiranega iirupa.v lekarni in kdo ve, če le tudi učinkovitejši. Za lajša- ije prehladnih obolenj lahko zberete dobro misel, slez, Jljučnik, jetičnik, materino lušico, lapuh, bezeg, janež, Jgnjič, žajbelj in tavžent rožo, Ja pljuča je odličen posušeni ilez. Težave z ledvicami, me- lurjem in prostato boste od- javili z vrbovcem, brezo, ?resUco, koprivo, lisičjakom n kamilicami, težave z vrani- co z milnico, tisti, ki vas tarejo evmatična obolenja, pa poiš- 5te oslat. Veliko je tudi zelišč, Q pomirjajo živce in želodčne ter črevesne težave, to so: kolmež, madranščica, repik, plešec, ognjič, šentjanževka, lakota, črna in poprova meta, rman ter mehsa. Nekaj od teh zelišč je na voljo tudi v stekle- ničkah in so namenjena za uporabo kot mazilo ali olje (npr. šentjanževo olje). Vse zeliščne mešanice sta- nejo v manjših zavitkih od 200 do 300 tolarjev, malo večji pa so po 500. Pri branjevkah najdete tudi precej začimb - za šetraj (od- lična začimba za kisle in go- bove juhe) in majaron boste odšteli po 500 tolarjev za ma- lo večji zavitek, brinove jago- de (tudi dišavnica za juhe) so po 200 do 300 za zavitek, našli boste tudi lovor (ki je kot čaj odličen tudi za lajšanje migren), pa origano, rožma- rin, suhi peteršilj in seveda luštrek. Vse zavitke prodajajo po 250 do 300 tolarjev. mojca marot Cene na tržnici 20. novembra 2000 30 GLASBA Dorijev večer v Laškem Po lanskem velikem uspehu bo Kvintet Dori tudi letos pripravil Dorijev večer narodno- zabavne in zabavne glasbe, ki bo v petek, 24, novembra, ob 19.30 uri v dvorani Tri lilije v Laškem. Kvintet Dori je k sodelovanju povabil mnoge slovenske glasbene umetnike, ki napovedujejo prijeten glasbeni večer. Osrednja osebnost večera bo vsekakor Kvintet Dori, ki je letos dosegel nekaj izjemnih uspehov, od zmage na fesdvalu slovenske polke in valčka v Ljubljani do četrtega mesta na evropskem srečanju narodno - zabavnih ansamblov v Italiji. Kvintet bo predstavil tudi nove melodije z drugega CD ter poskrbel še za vrsto drugih prijetnih presenečenj. Zanimanje je veliko in obeta se zanimiv glasbeni večer. TV, Foto: JOLANDA SOJČ Kvintet Dori med nastopom v veliki dvorani v Italiji, kjer je osvojil četrto mesto. Peti festival Prevalje Koroški radio in Glasbeni studio ter založba Melopoja iz Pameč pripravljata 5. fe- stival polk in valčkov na Koroškem, Prevalje 2001. Posebnost festivala je, da mora biti vsaj ena skladba s šaljivim besedilom, zaželena pa je tudi scenska popestritev na odru. Festival bo v nedeljo, 5. marca 2001, v športni dvora- ni na Prevaljah, organizator pa sprejema prijave ansamblov do 31. decembra na naslov Ko- roški radio, Meškova 21, Slo- venj Gradec. Izbranih bo dva- najst ansamblov, vsak pa se bo predstavil z dvema skladbama, ki morata biti prvič izvajani prav na Koroškem festivalu. Ansambh, ki širši javnosti še niso znani, morajo s prijavo poslati tudi demo posnetek ka- terekoh lastne skladbe. Podeli- U bodo tri nagrade strokovne komisije in nagrado občinstva, ki bo izbralo »kralja« ah »kra- ljico« smeha. Tako kot vsako leto bo tudi tokrat na dan festi- vala pri založbi Melopoja izšla kaseta s šaljivimi festivalskimi skladbami, kar je posebnost v slovenskem glasbenem prosto- ru. TV Dobrodelni koncert Mali vitez v Celju V četrtek, 23. novembra ob 19.30 uri bo v Narodnem do- mu v Celju dobrodelni kon- cert za ustanovo Mali vitez, v kateri so združeni otroci oboleli za rakom. Vsako leto zboli za rakom okoli 50 otrok. Mah vitez pa jim pomaga pri okrevanju in boljšem življenju. Po Sloveni- ji pripravljajo dobrodelne koncerte, na katerih sodeluje- jo slovenski glasbeniki in dramski umetniki. Milan Gombač iz Celja se je odločil, da bo tak koncert prvič pripra- vil tudi v Celju. »Vstopnine ni, ob vstopu v dvorano pa bodo udeleženci dobili obvestila o delu ustanove Mali vitez s po- ložnico, na katero bodo (ah pa tudi ne!) nakazali svoj pris- pevek,« je povedal Milan Gombač, W je v zadnjih mese- cih opravil veliko dela, da bi organizacija uspela. Obiskal je vrsto podjetij in posamezni- kov in le malo je bilo takih, ki so odklonih pomoč in sodelo- vanje. Na dobrodelnem kon- certu bodo nastopili: oče in sin Ašič, skupina kitaristov Glasbene šole Risto Savin iz Žalca, Kvintet Dori, Damjana Golavšek, Majda Petan, Vesna in Vlasta, Celjski oktet Stu- denček. Fantje izpod Rogle in Alja iz Mozirja. TV Revija v libojah Sedemnajst ansamblov bo nastopilo na 29. reviji narodno zabavnih an- samblov v Libojah, ki bo v nedeljo, 26. novembra. Or- ganizator se je odločil, da bo namesto dosedanjih dveh pripravil en koncert, ki se bo začel ob 16. uri v dvorani DPD Svoboda Li- boje. Tokrat se bodo predstavili ansambli: Zeme iz Vojnika, ansambel Gregorja Oblaka iz Sevnice, Veseli planšarji iz Domžal (to bo menda njihov prvi javni nastop v novi za- sedbi s pevko Dušanko Pešak iz Šentjurja), Izvir z Dobrne, Celjski instrumentalni kvin- tete, Mladi vitezi, Rogisti iz švicarskih Alp, Slovenski zvoki iz Rogaške Slatine, Va- gabundi iz Socke, trio Pogla- dič iz Ivence, Lipovšek iz Ve- lenja, ansambel Zupan z Vranskega, Klavžar iz Štor, Okrogli muzikanti iz Laške- ga, Vesele Štajerke, Braco Ko- ren s svojim ansamblom in Savinjskih 7 iz Liboj. TV EKSPRESEKSPRES • Na vrh angleške lestvice naj- bolje prodajanih single plošč se je že drugič letos uvrstila najst- niška pop atrakcija Al. Po No. 1 uspešnici »Take On Me« so se na najvišjo pozicijo tokrat za- vihteli s popevko »Same Old Brand New You« V ZDA so se na vrh brez težav povzpele De- stin/s Child z uvodno temo filmske uspešnice Čarlijevi an- gelčki »Independent Women«, v Nemčiji pa na vrhu že četrti teden vztrajata Francoza Mod- jo s house popevko »Lady«. •Ob izidu singla »Hold Me« z drugega albuma »Affirmation« je najpopularnejši avstralski duo Savage Garden zapustil pevec Darren Hayes, ki bo od- slej deloval kot solo artist. • Na podelitvi nagrad Bill- board Music Video Avvards so Limp Bizkit za video skladbe »Break Stuff« pobrali nagrado za najboljši video v kategoriji hard ročk skupin. Med »navad- nimi« rockerji so bih najboljši Red Hot Chili Peppers in vi- deoverzija njihove uspešnice »Californication«. •Založba Atlantic Records je za nekaj mesecev preložila za ta mesec najavljen izid novega al- buma škotskega veterana Roda Stewarta. LP »Human« bo tako na voljo v začetku pomladi, kot prvi single pa bo izšla pesem »Run Back Ihto Your Arms«. • Izšla je zbirka 27 single plošč legendarne Uverpoolske četve- rice The Beatles in se takoj po izidu zavihtela na vrh angleške lestvice najbolje prodajanih al- bumov. Komp^tni plošči »1« je priložena tudi knjižica z repro- dukcijami ovitkov single plošč. •Ronan Keating, šef irskih Boyzone in eden izmed trenut- no najbolj iskanih solo artistov, je s priredbo božične skladbe »Fairytale Of New York« kult- nih britanskih folk-punkerjev The Pogues, tako navdušil av- torja in pevca omenjene pesmi, nepopravljivega pijančka Sha- nea MacGovvana, da se je ta odločil, da bo napisal nekaj skladb za njegov drugi solo al- bum, ki bo izšel v drugi polovi- ci leta 2001. • Razvpiti heavy-metal giganti Megadeth odslej delujejo pod okriljem založbe The Sanc- tuary Records Group. Dave Mu- staine in njegovi bodo za ome- njeno hišo posneli najmanj pet albumov, prvi izmed njih pa bo na voljo v začetku prihodnjega leta. • Country zvezdnik Dwight Voakam je pred kratkim obja- vil nov studijski album »Tomor- row's Sounds Today«. Po zbirki uspešnic in »unplugged« albu- mu je to njegov že letošnji tretji LP izdelek. •Dave Grohl, nekdanji bobnar skupine Nirvana, bo vzporedno s svojim zelo uspešnim ben- dom Foo Fighters nastopal še z novo formirano skupino Pro- bot. •V skupini Lucy Pearl so moči združih nekateri člani ifi člani- ce zvezdniških zasedb A Tribe Called Quest, En Vogue in Tony Toni Tone ter posneli single »You«. • Legendarni Bob Dylan se bo še pred koncem leta podal na veliko turnejo po ameriških univerzah. •28. novembra bo prvič po sedmih letih v Angliji spet na- stopila Madonna. 3500 sreč- nih povabljencev bo lahko spremljalo predstavitev glasbe z njenega novega albuma »Mu- sic« v legendarnem koncertnem prizorišču Brixton Academy v Londonu, kjer bosta tam prisot- ne ogrevala Richard Ashcroft in skupina Texas. • Po dvolemem molku se na sceno spet vrača odličen pariški dvojec Daft Punk, ki je svetov- no glasbeno sceno leta 1997 pretresel z LP-jem »Home- work«. Guy-Manuel De Ho- mem-Christo in Thomas Ban- galter sta tokrat presenetila s singlom »One More Time«, ki je trenutno No.2 v Angliji. •Irska fantovska zasedba Boy- zone je prejela milijon in pol ameriških dolarjev predujma za poslovilno turnejo, ki bo obsegala 25 koncertov, začela pa se bo spomladi prihodnje leto. • V javnost je te dni pricurljJ sicer še neuradna informacij da se bodo U2 marca prihodnj leto podali na veliko svetov^ turnejo. Prvi koncert turneji na kateri bo irski kvartet seved promoviral svoj pred nedavnj objavljeni album »Ali That Vo Can't Leave Behind«, bo najbi- v Miamiju na Floridi. • Italijanski super-zvezdnj Eros Ramazzotti je na svo novi album »Stilelibero« uvrsi tudi skladbo »Piu Che Puoi«, ^ jo je zapel skupaj z amerišl^ pevko in igralko Cher. •Vodilni predstavniki t,i smooth-jazza, superskupin Fourplay, ki jo sestavljajo ren mirani mojstri svojih instrt mentov - kitarist LaiTy Carlto^ klaviaturist Bob James, bobna Harvey Mason in basist Nathai East - je te dni na evropski tt lansirala v ZDA že pred nek; meseci objavljen album »Yei Please«. • Rosno mlada nemška zvezd niča sladkega tehna Blumche bo skupaj Arnoldom Schwai zeneggerjem in Tilom Schvvg gerjem igrala v filmu »Driven« •Vse popularnejša amerišk zasedba Collecdve Soul je ski paj z Eltonom Johnom posnel pesem »Perfect Day«, ki bo n single formatu izšla v začetk prihodnjega leta, sUšimo pa jI lahko tudi na njihovem najnc vejšem LP izdelku »Blender«. •Boris Novkovič je s ekipo stalnih sodelavcev zadnjih šes mesecev pridno ustvarjal in snemal skladbe za nov album LP »Direkt«, ki ga je Boris pred kratkim napovedal s sinkom »U tvorne tjelu«, bo izšel še pred koncem meseca. j • Hrvaški »rollingi« Parni va| Ijak bodo v okviru velike sta venske turneje, s katero bod obeležilo 25. obletnico delov; nja, 24. novembra nastopili Hah Golovec v Celju. • Pri založbi Nika je končno I izšel prvi samostojni album» Brez rdeče niti« legendarnega primorskega pevca in bobnaij« TUlia Furlaniča. Zdaj že 51< letiii gospod je v preteklost igral v vseh pomembnejših pn- morskih ročk skupinah (Kame leoni. Faraoni, Halo...), vmes nekaj let služil po svetu kot člai terasnih bendov, zdaj pa prect nastopa s svojo skupino Yestef day. j • Pri ta isti založbi bo kmalu izšel tudi nov album Marte Zo' re. Poleg že znanih »Abrakada; bra« in »Čuj moj glas« bo nJ njem še devet novih skladfe večino izmed njih pa bo za razliko od njenih prejšnjih stva- ritev v bolj poskočnih ritmih. ^ • Nov album pa so posneli tudi dolenjski pop-rockerji Društv« mrtvih pesnikov. LP z našlo vom »20:00« bo izšel še pre^^ koncem tega meseca in bo za-, polnjen z ducatom skladb, ko| prvi pa se je na single formati znašel štiklc »Me že ma, da b te«. •Založba Mačji disk je objavila zbirko kar 21 pesmi, ki jih * prvi polovici osemdesetih po snela takrat najboljša »jugoslo vanska« ročk pevka Neca • Dve leti po izidu »Pobarvan^ ke« se na skorajšnji izid novega albuma »Iskre« pripravlja vodi^ na domača jazz pevka Mia Žo^ darič. Besedila sta za njen naj' novejši projekt, ki je tako prejšnja dva spet v celoti glasbo no delo njenega izbranca Steve^, Klinka, napisala Svetiana W karovič in Feri Lainšček. STANE ŠPEGEL Sest skladb Okroglih muzikantov Okrogli muzikanti so se po kratki poletni avanturi z Mirom Klincem odločili, da bodo glasbeno pot nadaljevali sami. Nastopi se vrstijo (večji nastop so imeli na Lukeževi nedelji v Tremarju), pridno pa pripravljajo tudi prvo kaseto, za katero so že posneli šest lastnih skladb. Vse skladbe so avtorsko delo članov ansambla Okrogli muzikanti, izvrstno zaigrane, posneli pa so jih v domačem studiu. Fantje imajo širok glasbeni program, ki ga izvrstno dopolnjujejo s humorjem in petjem. Na posnetku so na predstavitvi ob martinovanju v gostišču Kocman v Šentrupertu nad Laškim (o4 leve) dvojčka Robi in Leon Polanc s trobento in klarinetom, harmonikar Andrej Toplišek, baritonist Marko Mastnak in kitarist Franci Vrbovšek. TV TY VODIC 31 32 TV VODIC TV VODIČ 33 34 TY VODIČ FILM-TELEVIZIJA- RADIO 35 KAMERA^ 9 m m m m m m m m m SKRITA KAMERA I Direktor RTV Slovenija Janez ^dež je, kot je splošno znano. ^^lik ljubitelj športa. To je doka- zal tudi z n^upom nadvse dra- gega reportažnega avtomobila, ^ bo namenjen predvsem •portnim prenosom. Čadeževo ,^iKio tehnike« kot so zlobneži poimenovali več milijonov nemških mark vredno pridobi- lev TVS, je imelo tako minulo 5oboto prvi prenos iz Celja. Ča- jež je sicer računal, da bo krstni prenos reportažec naredil na tekmi ljubljanskih košarkarjev, /i ker je pravico prenosov nove evropske košarkarske lige do- bila komercialna POP TV, se je iiacionalkin šef moral zadovolji- ti tudi s celjskimi rokometaši. I Prenos rokometne tekme iz Celja so opravili sami stari tele- vizijski mački. Realizacijsko ko- mando nad novim reportažni- |(om je imel v rokali legendarni, že upokojeni režiser Stane Škodlar, ki je očitno edini na TVS sposoben upravljati z os- mimi kameraini, kolikor jih premore novi reportažnik. Edi- ni mikrofon, preko katerega so gledalci lahko poslušali komen- tar, pa je urednik športnega programa Marjan Lah zaupal prav tako legendarnemu, ven- dar še ne upokojenemu, a ho- norarnemu reporterju Ivu Mi- lovanoviču. Tako so ljubitelji rokometa doživeli nepozaben sobotni športni večer. Razen ti- stih seveda, ki so si tekmo raje ogledali na prizorišču, v dvorani Golovec. • Saša Einsiedler, nekoč prva dama slovenske nacionalne TV, pa potem najpopularnejši obraz komercialne POP TV, ni- kakor ne najde poti nazaj na male ekrane. Morda pa ji bo to uspelo kot pevki zabavne glas- be, kar bo, kot vse kaže nasled- nji korak v Sašini karieri. Poleg dolgega jezika, zaradi katerega je simpatična TV voditeljica v zrelih letih ostala brez dela, ima Saška menda tudi izjemen glas, da o stasu niti ne govorimo. Oboje je sicer za pevsko kariero pomembno, a še zdaleč ne jam- či tudi uspeha. Režiser Mediterana Eden od mnogih dogodkov na filmskem festivalu LIFFe v Ljubljani je bil tudi obisk Vin- ka Brešana, hrvaškega režiser- ja, rojenega leta 1964 v Šibeni- ku. Med drugim je študiral ilozofijo, čeprav na vprašanje, ie namerava tam pridobljeno Jianje kdaj uporabiti v filmu, dgovarja: »Da bi ubijal pubH- o? Ni šans. Želim si le narediti llm, za katerega bi se meni delo vredno dati denar za stopnico.« Njegov prvenec je bil Kako !e je začela vojna na našem toku, najnovejši Maršal pa je )venčan z mnogimi nagrada- ni, med drugim je tudi prijav- jen za nominacijo za oskarja a tuji film. Na LIFFe-u so ga avrteli v sekciji Obzorja, tole 5a je povedal v kratkem pogo- voru. Kdaj in kako ste se začeli ikvarjati s filmom? 1984 leta sem študiral na aka- lemiji. Potem sem asistiral Bnogim domačim režiserjem, ^ulajeviču, Papiču, Babaji, in X)snel nekaj dokumentarnih ilinov, dokler nisem 1995 prišel io snemanja »Kako se je začela 'ojna...« Dogajanje v obeh filmih je H)stavljeno na otoke. Kako to? Otold so krasna stvar iz pro- iukcijskega vidika. Samo rečeš 'esedo in takoj se zbere sto ljudi, več jih tako ni, ni proble- ma z odganjanjem, s statisti tudi ne, pa še poceni so. Poleg tega je na otokih, morda zato, ker so izolirani od kopnega, možna marsikatera zgodba, ki je na kopnem ne bi bilo. Njihova mentaliteta godi mojim zgod- bam, čeprav so morda tudi ne- kakšen znak izolirairosti Hrvaš- ke od sveta. K temu sodi tudi prav poseb- na vrsta humorja. Mislim, da satira sodi k cele- mu Mediteranu, to, da naredi- mo iz življenja karneval - kar je šifra obeh filmov - to, da se norčujemo iz težav, smešne stvari pa včasih vzamemo pre- več resno. Kako bi sami na kratko opi- sah svoj zadnji film Maršal? Zgodba gre takole: na otoku se začnejo govorice o pojavlja- njih duha Josipa Broza Tita, kar lokalni podjetnik izkoristi za to, da sproži neko vrsto socialistič- nega turizma. Film je žanrska kombinacija komedije, grozljiv- ke in partizanskega filma. Ali moramo držimo pesti, da bo film na rednem sporedu v Sloveniji? To je stvar producentov in distributerjev. Nič ne vem, ali bo odkupljen za distribucijo v Slo- veniji ali ne. Moral bom tudi sam držati pesti. PETER ZUPANC Potopljene sence Ali se vsaka žena, če gredo otroci u oddaljeno šolo, denar- ja je dovolj, mož pa jo vsaj malo zanemarja, mora nujno nagibati k videvanju ali klica- nju duhov? Ali mož, če zane- marja ženo, daje poudarek le službi ali pa se tam zadaj skri- va še kakšim skrivnost? In: ali je sosed ubil svojo ženo? Ali je Michelle Pfeifer voajerka, ki ves čas opazuje okolico skozi dvoriščno okno? Ali je ona ali pa je režiser Robert Zemeckis ali pa sta morda oba kar do- volj gledala Dvoriščno okno ali pa kar na splošno Alfreda Hitchcocka? Kajti njegove sence plavajo skozi ves film. V nači- nu vodenja kamere. V jemanju časa za podrobno sliko prizo- rišča, za namakanje svojih ka- rakterjev v problem, ki izhaja iz prizorišča, in v najdenju re- šitve, ki se nahaja prav tam nekje. Če seveda rešitev sploh obstaja. Robert Zemeckis v glavnem znova pluje skozi čas. To je počel v Vrnitvi v prihod- nost, Forrest Gump je bil tako aU tako filmsko potovanje sko- zi potvorjeno preteklost, Jodie Poster pa je v Kontaktu po ro- manju skozi polovico vesolja tam našla glas svojega očeta in z njim dilemo svojega otroštva: kar je zopet bil neke vrste spre- hod skozi čas. In tokrat pač film, ki govori o obujanju du- hov, najbolj obuja duha velike- ga Alfreda. Na vrsti je še ena vrnitev... v preteklost. In koli- ko mu to uspeva? Hja, nekaj počne, česar mu zadrti hitch- cockovci nikoli ne bodo opro- stili: meša nadnaravnost v kri- mič. Kar je mešanje, ki je že na splošno precej nepriljubljeno. Vendar njemu, morda zato, ker ima fantastiko tako zelo rad (dokaze za to tezo je že predložil), poskus celo uspeva. Pod pogojem, da mu pač po- darite nekaj vere, kar je za podobne filme tako nujnost. Kar si tale režiser od vas vselej želi. In to željo točno določena publika tudi rada izpolni. Več- ji problem je ta, da Zemeckis, pa naj bo še tako zanesljiv režiser, enostavno ni Hitch- cock. Ne zna stalno obdržati in dvigovati napetost. Včasih mu pade. Ne zna splesti vseh film- skih elementov v zaključeno ce- loto. (Pri velikemu mojstru na- petosti je recimo še glasba ime- la pomembno povezavo z raz- rešitvijo filmskega problema.) Pa še potem nekaj manjših na- pakic. .. iz česar sledi, da je tole še vedno povsem soliden izde- lek, ni pa izjemen presežek. Ali pa? Ravno zaradi te svoje solid- nosti, ki je proti vrioglavim naivnim nelogičnostim neka- terih drugih filmov pravo olaj- šanje, morda celo nostalgično olajšanje - če ne štejem tudi tega, da je tokrat prvič po dol- gem času Harrison Ford nare- dil nekam bolj, hja, solidno vlogo, pa še zelo zelo neobičaj- na vloga je to zanj. Da se torej imrediti. Nekaj duha je obujenega. Torej ni nujno, da se samo žene obrnejo k nadnaravnosti. To lahko na- redi tudi mož, tokrat režiser. Zanima me, kaj je vmes poče- la njegova žena. Na ostala za- četna vprašanja pa si boste morali, po želji pač, odgovoriti- sami. PETER ZUPANC KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 23. do 29. 11. ob 16.30 in 18.30 najstniška groz- ljivka Brez povratka, ob 20.30 psihološki triler Potopljene sence. Mali Union: od 23. do 29. 11. ob 17. uri komedija Mule, ob 19. uri psihološki triler Po- topljene sence in ob 21.15 grozljivka Neimenovani. Metropol: 23. in 24. 11. ter od 26. do 29. 11. ob 16., 18. in 20. uri ter 24. 11. ob 22. uri in 25. 11. ob 10., 16., 18. in 22.30 komedija Trčeni profesor 2. 25. 11. ob 20. uri bo.predpre- miera drame Plesalka v temi. Kino Žalec: 24. in 26. 11. ob 20. uri kriminalka Shaft, 25. 11. ob 20. in 26. 11. ob 18. uri pa akcijski triler Samo še 60 sekund. Kino Dobrna: 25. ob 19. in 26. 11. ob 17 uri komedija Kremenčkovi - Viva Ročk Vegas. Gremo v icinol Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Donald Sutherland je zaslovel s filmom M.A.S.H. Nagrajenci so: Peter Petrovič, Miklošičeva 3, Celje, Sebastijan Jug, Na Lipico 4, 3230 Šentjur in Ana Tilinger, Cesta 14. divizije 23, 3220 Štore. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: v filmu Plesalka v temi se kot igralka prvič predstavlja pevka Bjork. Od kod izvira? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 27. novembra. Izžrebali bomo tri dobit- nike vstopnice za ogled filma. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 20 VROČIH RC Deset vstopnic zastonj! Če boste med prvimi desetimi, ki bodo v soboto, 25. Novembra, od 15. ure dalje prinesli kupon iz Novega tedni- ka na blagajno kina Metropol, si boste lahko zastonj ogleda- i letošnjo uspešnico - film Plesalka v temi. Celjski kinema- ografi pripravljajo predpremiero v soboto ob 20. uri. Film I® delo režiserja Larsa Von Triera z Bjork v glavni vlogi in je dobitnik nagrade Zlata palma na letošnjem festivalu v 'annesu. 36 ZA AVTOMOBILISTE Evropski avlo leta 2001 je alfa romeo 147 Med vsemi različnimi »naj« avtomobilski- mi naslovi ima seveda največjo težo izbor za evropski avto leta. Tudi letos je žirija 56 avtomobilističnih novinarjev iz 21 evrop- skih držav opravila izbor in se odločila, da naslov evropski avto leta 2001 podeli alfi romeo 147. Nove alfe na naših cestah še ni videti, saj jo bodo začeli ponujati marca ali morda februar- ja prihodnje leto. Z njim so nadomestili alfi 145/146 in naj bi, tako tovarna, predstavljal pomembno prelomnico glede temeljitosti iz- delave in podobnega. Alfa romeo 147 je zma- gala v konkurenci pred novim fordom mon- deom, toyoto prius, audijem A2, mercedesom razreda C, Oplovo corso ipd. Italijanski Fiat ima z omenjenimi naslovi tako ali tako veliko izkušenj, saj so doslej avtomobili omenjenega avtomobilske korporacije osvojili kar deset naslovov. Tako so se s to lovoriko ovenčali alfa 156, pa fiat bravo in brava, fiat punto, nekdaj fiat uno ipd. Na sliki: alfa romeo 147. Evropa drsi navzdol Lani so v 18 evropskih državah (pretežno gre za dr- žave EU) prodali več kot 15 milijonov novih osebnih avtomobilov. Sedaj je očit- no, da se letos takšen rezul- tat ne bo ponovil. Oktobra je bila prodaja za štiri odstot- ke manjša kot oktobra lani, skupaj je bilo prodanih 1,12 milijona osebnih avtomobi- lov. V desetih mesecih se je za nove avtomobile odločilo 12,7 milijona kupcev, kar po- meni, da je bil rezultat za 1,8 odstotka skromnejši kot v enakem lanskem obdobju. Kot pravijo nekateri strokov- njaki, je manjša prodaja pred- vsem posledica dražje nafte in s tem bencina, pa tudi nekate- rih neugodnih gospodarskih gibanj, ki poslu z novimi avto- mobili niso posebej pogodu. Vrsti, red avtomobilskih to- varn se že mesece ne spremi- nja in tako je bilo tudi okto- bra. Skupina Volksvvagen je ohra- nila svoj 18,5-odstotni tržni delež, kar je nekaj manj kot v lanskih desetih mesecih. Ne- kaj drugače je s skupino PSA, katere letošnji tržni delež je za 0,9 odstotka večji kot lani (12,9 odstotka). Tržni delež korporacije GM je letos padel za 0,6 odstotka, medtem ko je Renault v omenjenem času na- zadoval za 0,2 odstotka. Še slabše se letos godi Fordu, medtem ko morajo biti pri DaimlerChryslerju kar zado- voljni, saj se je njihov tržni delež povečal za 0,5 odstotka. Japonske avtomobilske tovar- ne so letos skupaj prodale 1,4 milijona osebnih avtomobilov, vendar je bilo to za 0,2 odstot- ka manj kot lani, južnokorej- ske pa 444 tisoč,, kar pa je bilo za 0,3 odstotka več. Ugodnosti pri nakupu mercedesov Vse do konca leta si bo mogoče nakup avtomobila tovarne Mercedes Benz v Sloveniji nekoliko olajšati oziroma počenih. Tako bodo vsi mercedesi, kupljeni do 1. januarja letos, deležni brezplačnegea dveletnega servisiranja oziroma vse do prevoženih 50 tisoč Idlometrov. Poleg tega so pri finančni hiši Debis AC Leasing pripravili ugodna posojila za nakup mercedesa A in nekaterih lahkih dostavnih vozil. Nekaj omembe vrednih ugodnosti je tudi pri drugem servisiranju, saj brezplačno namestijo pri njih kupljene zimske pnevmatike ipd. Na sliki: mercedes benz SL. Prvega decembra pripelje nova corsa Nemški Opel v zadnjih letih ni v najboljšem položaju, saj njegov tržni delež na evrop- skih trgih vztrajno pada. Raz- logov za takšno stanje je več, med drugimi tudi dejstvo, da se je vodstvo te tovarne v zadnjih letih pogosto menjavalo, da ni bilo jasne strategije ipd. Prav zara^ tega je nova corsa avto- mobil, s katerim imajo zelo ambiciozne načrte. O corsi smo že pisali, 1. decembra pa steče prodaja na slovenskem trgu. Pri Oplu pravijo, da so še pred začet- kom prodaje dobili okoli sto tisoč naročil, kar je vsekakor zelo obetavno. Nova corsa se od prejšnje (ali še sedanje) izvedenke razlikuje tudi po tem, da je precej daljša (za 11 centimetrov) in z večjo medo- sno razdaljo (249 centime- trov), da je karoserija čvrstej- ša, varnejša, tovarna ponuja 12-letno garancijo na prerja- venje in servisni interval na 30 tisoč kilometrov ipd. Konkurenca v razredu, v ka- terem se bo avto poskušal, je seveda zelo ostra, Oplov novi- nec pa naj bi se ji ustrezno uprl recimo z dobro serijsko opremljenostjo, pa recimo tre- mi menjalniki in končno s pe- timi motorji (štirje bencinski in en turbodizel). Morda je posebne omembe vreden prav slednji, saj pri gibni prostorni, ni 1,7 litra ponuja 75 KM in je zato ustrezno varčen. Treba je omeniti še polavtomatski ozi roma polsamodejni menjalnii easytronic. Vsaj na začetku bo do ponujali le trivratno izvt denko, medtem ko pride pe-" tvratna na vrsto nekaj kasneje verjetno spomladi. Prodajn načrti za slovenski trg še niso znani, bo pa najcenejša različi- ca na voljo za 1,66 milijona tolarjev. Na sliki: opel corsa. Daewoo in lanos II Južnokorejski Daewoo je že začel tudi pri nas prodajati lanosa druge generacije (tudi lanos II). Ta avtomobil je omenjena avtomobilska tovarna na cesto prvič postavila leta 1993, doslej so prodali 650 tisoč teh avtomobilov, od tega v Sloveniji nekako 8700. Prenovljeni lanos bo tudi v prihodnje na voljo v varianti s tremi, štirimi in petimi vrati. Izbirati bo mogoče med dvema znanima motorjema. Prvi je 1,5-litrski štirivaljnik, ki ponuja 86 KM, sledi pa 1,6-litrski motor, ki razvije 106 KM. Menjalni- ka sta dva, in sicer ročni petstopenjski in štiristopenjski avtomatski, v vsakem primeru pa se moč motorja prenaša na prednji kolesni par. Najcenejša varianta lanosa z 1,5-htrskim motorjem je na prodaj za 1,9 milijona tolarjev, medtem ko bo treba za najdražjo z 1,6-litrskim motorjem in opremo SX odšteti 2,2 milijona tolarjev. Toyota je bila najuspešnejša Na japonskem trgu je najus- pešnejša Toyota, ki je sicer največja japonska avtomobil ska tovarna in tretja ali četrt na svetu. Septembra je tu( sicer obvladovala japonski ai tomobilski trg, kajti med de setimi najbolje prodajanin avtomobih je bilo kar šest to yot. Tako je bila povsem ] ospredju corolla, sledila je pi nas neznana toyota vitz, pš toyota estima, honda odyssey' toyota fun cargo, toyot^ crown, nissan cube, toyota ^ B, honda stepewagon in ma da demio. Nissan: veliko boljše zdravje Nissan je imel, tako kot druge japonske avtomobilske hiše, kar veliko težav, venda[ zadnje čase prihajajo obetavnejše novice. Tako naj bi imela tovarna v prvi polovic' finančnega leta 2000/2001 kar 1,26 milijarde dolarjev dobička. To je precejšnje preseneče nje, saj je doslej veljalo prepričanje, da se iz težav ne bo izkopala vsaj še nekaj let. Pri Nissanu pravijo, da bodo omenjeno poslovno leto tudi v resnici končali pozitivno in ^ dobičkom, kar naj bi bilo prvič po letu 1997. Sicer pa je Nissan v tem času po vsem svetu prod^ 1,3 milijona vozil, kar je za 5,7 odstotka bolje kot v primerljivem prejšnjem obdobju, pri čemj, ni mogoče prezreti dejstva, da mu doma (se pravi na Japonskem) še naprej ne gre dobro in da j^., jen še naprej zelo močna valuta. Najbolj so povečah prodajo v Aziji (plus 20 odstotkov) in v ZV\ (za 12 odstotkov več). To je seveda pripomoglo tudi k temu, da se je položaj Nissana na nekateri' najpomembnejših borzah v hipu popravil. Nissan almera. ZA AVTOMOBILISTE 37 Seat prenovil malo aroso §paiiski Seat je v zadnjih ^ predstavil kar nekaj no- j)i avtomobilov, ob tem pa jgeljito prenovil skoraj ves foj program. Zadnja je v tem ^edu prišla na vrsto arosa, i^manjši avtomobil v ponud- il sicer pa dvojček VW lupa. ^ako je avto dobil drugačno 0sko z dokaj velikim zna- jiTi v sredini (stilizirani S), jotorni pokrov je nekoliko (jlovit, predvsem pa so dru- pčne luči, tako spredaj kot ladaj. Vse to je pripomoglo k lokaj ugodnemu količniku lačnega upora 0,32. Vseka- 5or bo marsikomu padla v oči amosvoje nameščena izpu- na cev, ki je sedaj postavljena la sredino zadnjega odbijača, irenovili oziroma spremenili 0 tudi notranjost oziroma ar- laturno ploščo, ki deluje do- [olj moderno. Dimenzij niso premenili, tako da arosa os- aja s svojimi 355 centiifietri lolžine eden najmanjših avto- nobilov na evropskem trgu. irav zaradi tega niso mogli jovečati niti prtljažnika, ki je 1 osnovni postavitvi res maj- len (komaj 130 litrov, vendar imožnostjo povečanja na 790 itrov). S prenovo je mali avto do- »1 tudi močnejšo oziroma [dnejšo karoserijo, ki je po- ?em galvanizirana in zaradi Ega tovarna obljublja 12-let- 0 garancijo pred prerjave- ^m. Spremenih so tudi Ddvozje, ki je ob drugem dobilo učinkovitejši zavorni sistem (za doplačilo ponuja- jo tudi protiblokirni zavorni sistem ABS), kupci pa bodo lahko izbirali med štirimi vr- stami opreme (select, stella, signo in šport). Motorna po- nudba je razmeroma bogata, saj je na voljo pet motorjev, od tega trije bencinski in dva dizla. Osnovni bencinski je 1,0-litrski štirivaljnik s 50 konjskimi močmi pri 5200 vrtljajih v minuti, sledita dva 1,4-htrska motorja, ki pa imata različno moč. Prvi raz- vije 60 konjskih moči pri 4700 vrtljajih, drugi, oprem- ljen s po štirimi ventili na valj, pa 100 konjskih moči pri 6000 vrtljajih v minuti. Dizelska motorja sta, dva. 1,7- litrski SDl zmore 60 konjskih moči pri 4200 vrtljajih, med- tem ko ponuja 1,4-litrski iz znane Volksvvagnove serije TDI veliko bolj razveseljivih 75 konjskih moči. Serijsko je prenovljena arosa opremljena s petstopenjskim ročnim me- njalnikom, pri izvedenki z bencinskim 1,4-litrskim mo- torjem s 60 konjskimi močmi pa si bo mogoče omishti tudi kiristopenjsko avtomatiko. Kot napovedujejo, bo pre- novljena arosa na slovenski avtomobilski trg pripeljala v začetku prihodnjega leta in bo menda bolj oster konkurent tudi VW lupu. Cene malega seata še niso znane. Prenovljeni seat arosa. Hondi je šlo slabše Japonskim avtomobilskim tovarnam v zadnjih letih ne gre pretirano dobro od rok. To velja tako za prodajo kot vso drugo poslovanje. Tako je Honda sporočila, da je v prvi polovici poslovnega leta 2000/2001 poslovala slabše kot v primerljivem lanskem obdobju. Omenjena japonska avtomobilska tovarna je odvisna od gibanja vrednosti dolarja, saj veliko proda in tudi naredi prav v ZDA. Še slabše je to, da ima svojo tovarno tudi v britanskem Swindonu, saj močni funt ni spodbujevalec prodaje, še manj prav tako močni jen. Na sliki: honda S 2000. Jaguar predstavlja X4ype Britanski Jaguar je že precej časa pri ameriškem Fordu, kjer za to avtomobilsko hišo (in še nekatere druge) skrbi Nemec Wolfgang Rietzle, pred nekaj leti pomemben mož pri BMW. Sedaj omenjena tovarna po- nuja prve fotografije povsem novega avto- mobila z oznako X-type. Gre za vozilo, ki je bilo doslej znano pod oznako X400 in ki naj bi konkuriralo v tistem razredu, kjer se vsaj na evropskih trgih silovito spopadajo mercedes razreda C, pa BMW serije 3, audi A4 in še nekaj drugih avtomobilov. X-type bo sicer štirivratna klasična limuzina, ki naj bi na trge pripeljala prihodnje poletje, oznaka pa bo med drugim dokazovala ^i potrjevala tuci stalni (X) štirikolesni pogon. X-type bo sestavni del družine jaguarjev, v kateri so še S-type, pa XK in XJ. X-type bo, ko bo zapeljal na trge, tudi t.i. mali jaguar, čeprav je težko reči, ali bo to držalo ali ne, saj tovarna točnih dimenzij in seveda cen še ne objavlja. Ve pa se, da bo medosna razdalja merila 2,7 metra. Za pogon bodo namenili dva šestvaljnika, ki so ju neko- Hko priredili, z gibnima prostorninama 2,5 in 3,0-litra, pri čemer bo prvi ponujal 190, drugi pa 230 konjskih moči. Pri Jaguarju ob tem pravijo, da bo novi avto namenjen predvsem mlajšim kupcem in tudi ženskam, skratka publiki, ki je doslej niso imeli v svojem »programu«. Ob tem tovarna računa, da bo z novim avtomobilom podvojila sedanjo proi- zvodnjo, ki bo letos dosegla številko 85 tisoč. Avto bo nastajal v brftanski tovarni v Hale- vvoodu. Novi jaguar X-type. 38 ZA RAZVEDRILO NASVETI 39 Stara grofija je zablestela Modna hiša Thaler z jesensko-zimskimi oblačili za sezono 2000/2001 v Pokrajinskem muzeju Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Celjska modna hiša Thaler je v petek pripravila peto, jubilejno modno revijo - (okrat v ambientu z bogato zgodovinsko- iimetniško vsebino, v Pokrajinskem muze- ju Celju. Kreatorka kolekcije Jolanda Thaler pravi, ia modo dojema kot umetnost, ki išče vselej nove izraze v kulturi različnih zgodovinskih obdobij. Zato so se odločili predstaviti kolek- rijo jesen-zima 2000/01 v tako slikovitem, nostalgičnem, žlahtnem okolju. ^ Nenazadnje tudi zaradi letošnjih trendov- skih smernic, ki z obujanjem lady-looka iz štiridesetih in šestdesetih let ter spogledova- njem z žlahtnimi osemdesetimi, asociirajo na prestiž, glamur... Z razkošjem naravnih mate- rialov, od kašmirja, volne, svile, do dragocene- ga krzna. I Da bo zlata barva tista rdeča nit, ki povezuje celotno kolekcijo, je bilo slutiti že ob prihodu na prireditev, saj so bile postavne hostese oblečene v dolge, zlato bleščeče obleke-kute. Kraljevsko zlati barvni utrinki so se resnično prepletali skozi vso revijo, ob paleti oranžnih, rdečih, medenih, bakrenih, toplih zemeljskih j)arv. Presenetila so poigravanja s smelimi barvnimi kontrasti in geometrični vzorci, ki se domiselno družijo v patchwork barvne sestav- ljanke. Prijazno simpatični so plaščki in krila do kolen, včasih zvonasto krojena, hlače z razpor- ki, mladostne tričetrtinske dolžine. Spodnji rob hlačnic je razigrano okrašen z bleščečimi hmenčki. V spominu so ostale tudi kontrastne obrobe z usnja, prosojna svila z dominantnim akcen- om - krzneno obrobo... Vam zapeljiva svila in krzno prebudita aso- ciacije na žensko modo? Narobe! V modni hiši Thaler so tovrstne elemente vključili tudi v moško kolekcijo. Za suverene, nonšalantne predstavnike moškega spola predlagajo obleke v sladkih, medenih barvah. Ironičen ščepec androgenosti se zasluti v satenastih šalih z obrobo iz prestižnega krzna nutrije. In na zaključku - defile večernega glamurja z zlato bleščečimi životci in krinolinasto ukroje- nim spodnjim delom oblek, ki se pozibavajo v večplastnih, asimetričnih rezih. Atraktivnost modelov stopnjujejo nenavadna barvna druže- nja, denimo v ciklamnih in mareličnih odten- kih. »Le čemu potrebuje obleka vselej oba roka- va?« se je gotovo vprašala Jolanda Thaler, ki predlaga mnogo bolj domiselno, senzualno in trendovsko kreacijo večerne toalete v bakreni barvi z enim dolgim rokavom, medtem ko ima druga roka, vključno z ramenom, priložnost pokazati lepo negovano polt lastnice. Petkova predstavitev bla- govne znamke Thaler je znova prepričala, da ima njena krea- torka prefinjen smisel za modno dojemanje in indivi- dualno izražanje, ter potrdila tezo, da je moda umetnost! Takšna, ki nam lahko še kako polepša, obogati naš vsakdan. Foto: GAŠPER DOMJAN Obujanje trendov iz preteklih desetletij. Zlata barva je kot rdeča nit povezovala celotno kolekcijo. Večerna toaleta Thaler z zanimivo rešitvijo rokavov. NAMIGZANAKUP V tej rubriki bomo brskali po trgo- vinah in med blagovnimi znamkami bolj ali manj znanih in že uveljavlje- nih proizvajalcev iskali modna ob- lačila za vse starosti in oba spola, pa tudi čevljev se bomo spomnili. Če bomo kdaj naleteli tudi na kakšen drug izdelek, ki se nam bo zdel zanimiv, koristen, nov in ugoden za nakup, vam bomo to z veseljem po- vedali. Sami se bomo trudili izbrskati tudi razne akcije in popuste, ki jih občasno nudijo, si bomo pa pustili kdaj tudi kaj namigniti. A da ne bomo zapeljani, se bomo o kakovosti in pravilih prepriča- li na lastne oči. Za začetek smo se potepali po trgovini Esprit, ki ima dobra dva meseca odprta vrata na Glavnem trgu v Celju. Tisti, ki cenite kakovost in prijetne materiale, ste jih zagotovo že opazili. Trenutno ponu- jajo novo zimsko kolekcijo v modnih barvah. Izbirate med puloverji, jopica- mi, jaknami, hlačami, krili in drugimi oblačili za moške in ženske. Še posebej ugodno pa lahko ta hip pri njih dobite kvalitetne bombažne hlače v modnih barvah iz stretch materiala po 5.990 tolarjev (prej 8.990). V prodajalni Big Star v Prešernovi ulici (poleg slaščičarne Zvezda), kjer so prav tako znani predvsem po hlačah lastne blagovne znamke, ki jih nudijo za vse starosti in v vseh velikostih (tudi za otroke), prodajajo pa tudi izdelke blagovnih znamk Diesel, Scotch & So- da, S'Oliver in druge. Trenutno še imajo akcijo in ponujajo kav- bojke po 4.900 in žametne hlače po 6.900 tolarjev (oboje Big Star), hlače Diesel pa so po 5.900 tolarjev. V redni pro- daji so cene tovrstnih hlač krepko čez 10.000 tolarjev. Ob morebitnem obisku pri njih nikar ne spreglejte tudi klasičnih bombažnih majic z dolgim rokavom v sivi, sivo- zeleni in bež barvi, ki so po 4.990 tolarjev in se lepo kom- binirajo z vsemi hlačami. MOJCA MAROT Novo potovanje z Guerlainom Celjsko podjetje G Trade je pred dnevi v Zoisovi vili na Brdu pri Kranju predstavilo nov parfum Mahora, ki so ga naredili v prestižni pariški parfumeriji Guerlain. Mahora je opojen vonj, ki ga je »ustvarjalec sanj« naredil iz cvetov tuberoze, ylang- ylang, jasmina in limone ter vanilije in sandalovine. V Guerlai- nu so prepričani, da parfum, ki so ga razvijali kar štiri leta, ne bo le prodajna uspešnica, ampak bo postal klasika in se bo vpisal med kultne vonjave, med katerimi sta dolga desetletja že njihova Shalimar in Mitsouko. JI Nagradno vprašanje novembra: LETOS SO ZNOVA MODNE ŽENSKE NOGAVICE S ČRTO. KDAJ SO IZDELALI PRVE »NAJLONKE« S ČRTO? a) leta 1990 b) v 17. stoletju c) okrog leta 1940 40 KRONIKA S CEUSKEGA Ko Slovence skrbijo ministri Dva brata, dva mozirska župana - Iz Kostrivnice so tri velike rodbine Butovih - Od uslužbenke Cinkarne do ministrice - Ena sestra se navdušuje predvsem za kiparstvo, druga je slikarka Slovenska javnost je prejšnji teden z velikim zanimanjem poslušala velikokrat omenjana imena mogočih kandidatov za ministre nove slovenske vlade. Med njimi so se pojavila zanimiva imena, bolj ali manj tesno povezana z našimi kraji in ljudmi. Med kandidati za slovenskega ministra za promet in infrastrukturo se je največ- krat slišalo ime Jakoba Presečnika iz Mo- zirja, dosedanjega poslanca slovenskega parlamenta. Diplomirani gradbeni inženir je bil v državnem zboru tudi predsednik odbora za infrastrukturo in okolje, kjer si je prizadeval tudi za manjšo poplavno ogroženost krajev ob Savinji, za boljše ce- ste ter izgradnjo ceste in mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Presečnik izvira s »Kneblnove« kmetije v Lenartu pri Gornjem Gradu, kjer so se poz- neje ukvarjali s kmečkim turizmom. Danes živijo v Lenartu njegova mama ter dva bra- ta. Jakobov brat Andrej iz Varpolja pri Reči- ci, ki dela v upravi Zadruge Mozirje, je bil predsednik mozirske občinske skupščine, kot smo nekoč rekli županom. Prav tako zanimiva je sestra Marija Bezovšek iz okoli- ce Gornjega Grada, pionirka zgornjesavinj- skega kmečkega turizma, zaslužna za nje- gov razmah. Jakob je obiskoval srednjo gradbeno-teh- nično šolo v Ljubljani ter se po končani fakul- teti zaposlil v velenjskem Vegradu (med do- brim desedetjem in pol zaposlitve je bil pred- vsem v projekti vi). Nato je delal v mozirski občinski strokovni službi, na področju od- pravljanja posledic poplave iz leta 1990 ter urbanizma. Leta 1994 je postal predsednik občinskega izvršnega sveta oziroma občinske vlade, zatem je bil do pred dvema letoma mozirski župan. Potem ko so ga začeh omenjati kot možne- ga ministra, je predvsem razmišljal, kako rav- nati v primeru izvolitve, obenem pa se je s strahom oziral v deževno nebo, ki je napove- dovalo nove poplave. V manj dramatičnem času se rad posveča čebelarjenju, za kar sta ga navduševala pokojna oče in tast. Soproga Nevenka, s katero se veselita treh otrok, je prava Mozirjanka ter dela v upravni enoti. Starejši sin Marko je že zaposlen v velenjskem Vegradu, mlajši Rok je v Mariboru študent gradbeništva, hči Mojca pa obiskuje 3. letnik celjske gimnazije Center. Butovi strici z »Martinšekove« kmetije v Gabrovcu pri Kostrivnici, iz občine Rogaška Slatina, izhaja drugo ime, ki so ga začeli omenjati kot mogo- čega slovenskega kmetijskega ministra. Dose- danji direktor Agencije za kmetijski trg v slovenskem kmetijskem ministrstvu ter na- mestnik vodje pogajalske skupine z Evropsko unijo mag. Franci But je bil prejšnji teden na službeni pod v Parizu. But je gotovo med najbolj zaposlenimi Slovenci, vendar je še lani prihajal v rodni kraj vsak mesec, od letos pa je prezapo- slen. Nazadnje je bil z družino v Kostrivnici na dan spomina na mrtve, zanesljivo bo spet za božič, ko odidejo ponavadi k pol- nočnici. Doma, v Gabrovcu, imajo 15 hek- tarjev veliko kmetijo, saj sta se starša ma- gistra ekonomskih znanosti povsem pos- vetila kmetijstvu. Tam živi zdaj njegova mama Jožefa, kmetijo pa je prevzel Franci- jev brat Jože, ki dela tudi na najeti zemlji. Francijev mlajši brat Janko (zaposlen v mlekarni v Arji vasi) in sestra Slavica (kot šivilja dela pri Vešligaju v Rogaški Slatini) živita v rodni vasi. Kako se je Štajerec mag. Franci But znašel na Dolenjskem? Po končanem študiju agrono- mije je delal najprej dve led v kmetijski zadru- gi v Šmarju pri Jelšah, nato pa se je poročil na Dolenjsko, kjer živi s soprogo Darjo (diplomi- rana ekonomistka vodi občinski oddelek za gospodarstvo v Ribnici) in osnovnošolcema Marušo in Miho. Poročil se je na kmetijo v Nemški vasi, kjer dajejo posebno pozornost povrtninam in kjer po možnosti pomaga pri delu. Po preselitvi je bil najprej vodja kooperacije in prodaje v kočevskem Mercatorju KGP, nato na čelu Zadružne zveze Slovenije ter zatem poslanec slovenskega parlamenta. V redkih trenutkih prostega časa se posveča fitnesu, kolesari in hodi, igra tenis ter obiskuje roko- metne tekme, pri vsem skupaj pa je še zbira- lec kaktusov. Njegov prumek But je nasploh tesno pove- zan s Kostrivnico, vendar so tam tri velike rodbine s tem priimkom, ki med seboj niso v sorodu. Med Francijevimi strici sta v javnosti znana partizan Franc But iz Rogaške Slatine (avtor knjige zapisov o partizanstvu pod Bo- čem) in Jože But, nekdanji dekan v Slovenski Bistrici. Francijeva bratranca sta tudi Branko But iz Žalca (sin pardzana iz Rogaške Sladne), ki je bil dolgoletni direktor celjskega Centra za socialno delo, in dr. Andrej Pevec z ljubljan- ske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologi- jo. Po mami, ki izvira iz Brezja pri Podplatu, je Francijeva sestrična zdravnica Darja Krum- pak iz celjske bolnišnice. Knjige da, knjižice ne v tesni povezavi s Celjskim je prav tako v prejšnjem tednu največkrat omenjana kandi- datka za gospodarsko ministrico prof. dr. Tea Petrin iz Ljubljane. Rojena Celjanka je konča- la v mestu ob Savinji srednjo ekonomsko šolo ter se kot štipendistka zaposlila v Cinkarni Celje. Med zaposlitvijo je pridno študirala na ljubljanski ekonomski fakuhed, tako da je bila zadnja dva letnika redna študentka. V Celju rojena Petrino va je bila ministrica za gospodarske dejavnosti že v prejšnji Dr- novškovi vladi, od maja lani do junija letos. Zanjo pravijo, da je predvsem strokovnjaki- nja, ki ni imela strankarske knjižice niti v prejšnji niti v sedanji državi. Ženska, ki je preživela devet let na tujih univerzah, je redna profesorica ekonomske fakuhete v Ljubljani, kjer je bila med drugim ustanovite- ljica in vodja podiplomskega študija iz pod- jetništva. V osemdesetih letih je bila gostujoča profe- sorica Univerze Massachusetts at Amherst, v začetku devetdesetih Kalifornijske univerze v Berkeleyju ter v Massachusettsu. Sicer pa je doslej predavala na sedemnajstih tujih uni- verzah po ZDA, Evropi in Japonskem. V prvi polovici devetdesetih let je bila med drugim zaposlena v Regionalnem uradu FAO za Evropo. Prav tako je članica uredniškega odbora Rewiew of Industrial Organization, članica Mednarodnega sveta za malo gospo- darstvo, Evropskega združenja za raziskova- nje industrijske ekonomike... Med njenimi približno dvesto objavljenimi deli je več stro- kovnih knjig s področja ekonomske znano- sti. Magisterij ekonomskih znanosti je opravila leta 1971 na'Državni univerzi Louisiane v New Orleansu, doktorat desedetje pozneje v slo- venski prestolnici. V letu, ko je opravila magi- sterij, se je obenem poročila s prof. dr. Ale- šem Vahčičem (profesorjem ljubljanske eko- nomske fakultete), s katerim sta bila skupaj v ZDA. Imata 23-letnega sina. Poleg ekonomije jo privlači umetnost, še posebej kiparstvo (njena sestra je slikarka), med številnimi tuji- mi mesti, ki jih je spoznala, pa se ji je posebej vtisnil v spomin New York. Pa še to: zanimivo je tudi to, da je bil v Celju rojen tudi »prvi minister« prihodnje slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. ^ BRANE JERANKD mag. Franci But Jakob Presečnik prof. dr. Tea Petrin (Foto: Bobo)