P« poitl prejeman: za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 , — „ Četrt „ , 6 „50, mesec , 2 „ 20,
Vupravnlštvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — „ Četrt , , 5 „ — „ mesec „ 1 „ 70 „
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narofinlno in Inserate sprejema upravnlitvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovaDa pisma ne »sprejemajo.
Uredniitvo je v Seme-niskih ulicah St. 2,1., 17.
Iihaja vsak dan,izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 95.
V Ljubljani, v soboto 26. aprila 1902.
Letnik XXX.
Slovensko-nemška zveza na Kranjskem.
Tržaška »Edinost« in po njej praška »Politik« prinesla je, govore o liberalni slovensko nemški koaliciji na Kranjskem, tudi vest, da je bila pred to koalicijo zvezana z Nemci tudi naša stranka. To je nekaj novega za nas. Niti »Slov. Narod« ni še očital nam direktno, da smo bili spojeni z Nemei. In vendar »Narod« ni posebno izbirčen v bojnih sredstvih zoper nas.
Mi bi se s tem ne pečali, da bi i praška »Politik« ne bila prinesla te vesti in nas glede bratenja s kranjskimi Nemci postavila v jedno vrsto z slovenskimi liberalci.
Konstatujemo najprvo, da je bila v deželni zbornici do leta 1895 jedna slovenska stranka s skupnim klubom, v katerem sta bila rajni Klun in dr. Žitnik, Tavčar in Hribar. Na drugi strani bili so pa Nemci. V klubu slovenskem pa ste bili dve struji, struja Hribar Tavčarjeva, tikozvana narodno-radikalna, in pa struja konservativna, katere vodja je bil Klun in Detela. Ako so bile dilerence med tema dvema strujama in so 6e te diference pojavile v zbornici, tedaj se je nemška stranka veleposestva odločila sedaj na eno ali drugo stran. Pisane, lor-malne alijance z nemškim veleposestvom kot stranko ni imel nikdo.
Naša stranka ni bila nikdar vezana na kakšne dogovore z Nemci, kakor je vezana sedanja Tavčarjeva stranka. Zato pa pričakujemo, da »Edinost« prekličo podtikanja, da smo imeli mi kcdaj kakšen dogovor z Nemci. Ce so predstavniki konservativne slovenske struje kedaj glasovali tako kakor Nemci, bi morali očitati i Italijanom v drž. zbornici, da so zvezani s Slovenci, ker so glasovali za Celje z našimi poslanci.
Drugo je skupno glasovanje v gotovih slučajih brez vsako obveznosti, kakor se je semtertja pripetilo v dež. zbornici kranjski pred letom 1896, drugo je zopet alijanca slovenskih liberalcev z nemškimi veleposestniki od 1. 1896 naprej, alijanca, ki temelji na gotovem pisanem dogovoru, katerega sta podpisala prvaka Tavčar in Hribar.
Ca je ta alijanca tako nedolžna, tako malo obvezna, kakor se je svoj čas pisalo od liberalcev, zakaj se ni obelodanila ? Ne
vemo sicer za vse točke te »kupne pogodbe«, vendar nekaj točk nam je znanih in te lahko povemo, ne da bi se bali ugovora. Ena točka je ta, da Nemci volijo iz cele zbornice v dež. odbor slovenskega liberalca. Kot nasprotno uslugo pa voli dež. odbor v dež. šol. svet enega slovenskega liberalca in enega Nemca. Do ut des.
Dežela daje enako subvencijo nemškemu in slovenskemu gledal šču. Do ut des. Liberalna slovenska stranka je zavezana, da ne bode uvedla samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani. Sicer je hotel župan Hribar nekoliko nagajati, ali njegovo trmoglavost so mu ukrotili. Sicer so uvedli v Ljubljani tekom nekaj let petero vrst uličnih tablic, konečno je pa vendar obveljala dr. Tavčarjeva in Nemcev zahteva. — Tudi Hribar je vezan po pismeni slovensko-nemški politični pogodbi. — To je lo nekaj točk iz te slo-vensko-nemške pogodbe.
Ta pogodba je koncem lanskega leta potekla, a se je zopet ponovila. Kakšno je besedilo te pogodbe, ne vemo. Ne bilo bi napačno, ako bi jo objavil »Narod«. Tudi ne vemo, je li koncept nemški ali slovenski. Domnevamo pa, da je diplomatični jezik te »konvencije« nemški.
Vprašamo pa sedaj pisca v »Edinosti«, mj nam razodene tisto konservativnoslo vensko alijanco z Nemci, ki bi temeljila na kakšni taki pisani konvenciji.
Dokler tega ne dokaže, moramo pro-svedovati z vso odločnostjo, da nas narodni ščit stavi v eno vrsto z narodnim ščitom slo-venskoliberalne stranke. Na ščitu te stranke je na javnem mestu že drugič nalepljena pogodba, ki nosi častitljiva imena dr. Schaffer in Freiherr v. Schvvegel poleg dr. Tavčarja in Ivan Hribarja.
Te alijance ni moči zatajiti nikomur in če ima za javnost g. Hribar še tako narodne govore, odgovornosti za to alijanco se ne raši nikdar. Tavčar je županu Hribarju v javni občinski seji zaklical: „če se je kaj grešilo (namreč glede nemške zveze), grešilo se je skupno, hinavščine pa ne potrebujemo". Pa tudi stranka je soodgovorna za to alijanco, ker s pasivnostjo daje potuho vodstvu, da se v to alijanco vedno bolj uživlja, in bojimo se časov, ko se pojavi stranka v mestih, katero bodo nazivljali Nemci »die deutschfreundlichen Slovenen«.
Zle posledice te koalicije se kažejo na vseh koncih in krajih. Preveč jih je, da bi se spuščali v podrobnosti. Naštejmo le glavne.
1.	Gospodar politične situacije na Kranjskem je baron Schwegel in dr. Schaffer, oziroma nemška stranka, ki zastopa ne prav 4% prebivalstva.
2.	Slovenska liberalna stranka je politični ujetnik barona Sch\vegla in dež. vlade. Naklonjenosti teh dveh faktorjev si ne sme slov. liberalna stranka zapraviti, drugače pade v popolno onemoglost
3.	Naravna posledica tega sitnega položaja je, da hoče liberalna stranka z vsemi mogočimi sredstvi se razširiti na škodo druge slovenske stranke in se tako v do-glednem času emancipirati jerobstva barona Schwegla. Divja agitacija, »farška* gonja, osebni napadi, politična zakulisna intriga, vse se uporablja, da bi zlezli na vrh, da bi ne trebalo na vse večne čase služiti kot Blovenski privesek nemškim grajščakom.
4.	Ker se tako z vsemi sredstvi bojuje slovenski liberalizem za svojo eksistenco in stavlja stranko nad koristi skupnega slovenstva, potem ni čuda, da se izgublja nacijo-nalni princip v liberalni stranki.
Nokaj se jih je v večletnem boju zopar naSo stranko že tako uživelo v to alijanco, da mislijo v resnici, da je rešitev naroda odvisna le od »Narodovega" liberalizma. Drugi treznejši in razsodnejši v narodno-napredni stranki vidijo, kako bohotno in neovirano se razvija nemštvo v slovenski krajini, in morajo gledati, kako morajo njih prvaki stiskati roke tem nemškim pijonirjem, ker so — njih zavezniki.
Ta čut zavisnosti od nemške pomoči potiska vse narodne elemente v nam nasprotni stranki v neko resignacijo, da prepuščajo teren pristašem na nemškoprijaznem krilu svoje stranke. Žalostno ali resnično!
Tak je dejanski položaj. Mi imamo sedaj dvojno nalego: 1. odbijati divje naskoke liberalizma na našo stranko, ki se pojavljajo v napadih na osebe in na institucijo na verskem, kulturnem in gospodarskem polju. 2. dvigati narodno slovensko zastavo, katero je z velikim hrupom in šumom razvijala »absolutno narodnoradikalna stranka", ki je pa po zvezi padla v močvirje oportunizma.
Upali smo še do kratkega časa, da se
valovi strasti pomire v nasprotni nam slovenski stranki na Kranjskem, in da narodno-misleči elementi v ti stranki dobe krmilo v roke, ter z delom za narod ustvarijo, ako ne skupno, pa vsaj paralelno akcijo slovenskih strank. Izkušnje zadnjega časa pa so nas napravile še bolj skeptične, da domnevamo, da Tavčarjeva in Schvveglova zvezda še ne zaide. Upamo le to, da slovenski narod preboli i to politično bolezen brez znatne škode. Upamo tudi, da slovenska stranka, ki išče zaveznikov pri nemških grajščakih zoper drugo slovensko stranko, ne odide zasluženi usodi. Da jo zaloti zaslužena usoda Čim preje, zato bomo i mi skrbeli.
Možem pa, ki nastopijo proti sedanji nemškutarski struji v lastni stranki, bomo radi podali svojo desnico v pomoč. Prepričanja v verskosvetovnem naziranju ostaneta tudi pozneje še dva in mi bomo vedno stali odločno za katoliška načela, ljubezen do naroda pa nas mora privesti do tega, da kulturnih in gospodarskih inštitucij no podiramo za to, ker jih čuva nasprotna stranka. To pa dela ravno slovenskoliberalna stranka nam nasproti. Kdor v nam nasprotni slovenski stranki ne odobruje taktike .Narodove", ne soglaša s slovenskonemško zvezo in želi, da se najdejo vsi narodnomisleči elementi v delu za narodno obrambo, ta naj zapusti ta oportuniški tabor in naj se ne straši terorizma. Mi nismo nespravljivi, ker skrb za blagor naroda nam narekuje ljubezen do njega.
Agitacija proti katoliški cerkvi.
Veliko hrupa! Koliko je sadu od te agitacije? Mi nimamo nobenega vzroka, da bi vsenemškim časopisom sploh še kaj verjeli. Saj vidimo, da se ti gospodje že med seboj ne smatrajo več za resne, častne in verodostojne. Vendar samo zaradi zanimivosti priobčujemo številke, katere razglaša zopet glasilo vsenemške zveze.
Schonerer trdi, da se mu je za odpad od Rima od konca 1. 1900 pa do februarja 1. 1902 oglasilo s Češkega 4923 oseb, z Dolnjeavstrijskega 503, z Morave 142, s Štajerskega 212, s Koroškega 15, z Go-renjeavstrijskega 10, iz Šlezije 16, s Tirol-
LISTEK.
Pritožba
slovenskega liberalizma Njeni svetlosti Luni.
Vaša svetlost!
Čisto nič nimam proti temu, ako nam včasih sploh ne pokažete svitlega Svojega obraza. To je v naravi utemeljeno, in jaz, kakor Vam je morda znano, spoštujem naravne zakone, in sicer samo te. Proti njim še z nobeno stranko nisem sklenil kompromisa, kar ga namreč ne morem. Kar se tiče zakonov zdrave pameti, narodnosti .... No, pa' to ne spada sem, ali pa le v toliko, v kolikor v Vašej državi ni narodnostnega vprašanja in bi nam, ako bi živeli na luni, narodna ideja nikoli ne mogla delati takih sitnosti, kot nam jih dela tu na nesrečni zemlji.
Toda pustimo taka neplodovita premišljevanja. Kaj nas briga narodna ideja, nas in pa Vašo svetlost? Ali nekaj druzega^"je vprašanje glede kompromisa. Ne da se tajiti,
da živimo v dobi kompromisov. Kompromis v deželnem zboru kranjskem Vam je gotovo znan, tudi ste brez dvoma slišali o kompromisu glede Celja, ki bi se bil skoro sklenil, da je avstrijski politični svet, v kolikor ima opraviti s tem vprašanjem, poslušal mene. Tako pa so le dejali, da me Vi trkate, iz kompromisa pa ni bilo nič, razun če morda upoštevamo tisto blamažo, katera takim predlogom naknadno sledi v veliko jezo tistih, ki so jih stavili. Tako je bilo s kompromisom glede Celja.
Nekaj čisto druzega pa je z Vašim kompromisom z zemljo. Glasom tega kompromisa imate dolžnost, da svetite zemlji v po koledarju natančno določenih noččh, ako niso oblačne.
S tem si prvič prihranijo občine precejšnje svote za razsvetljavo, ker v nočeh, v katerih svetite, ni treba niti električne niti druge luči. Drugič so nekateri zemljani vajeni, ob Vašem svitu zapuščati razne gostilne, kjer so si z mojo politiko, pivom, vinom in smodkami bistrili duhove. Tretjič Vas nujno potrebujejo pesniki. Zemlja ima pravico za-
htevati, da strogo držite ta kompromis. O bistvu tega kompromisa ne bodem govoril, ne bodem razpravljal, da ima od njega korist le zemlja, Vi pa nimate od njega prav nič. O tem ne bodem govoril, saj imamo tudi v deželnem zboru kranjskem kompromis, od katerega pa zopet kranjska zemlja nič nima; ker pa tudi Vi nimate od njega nič, potem se ta kranjski kompromis z Vašim kompromisom na zemlji ne da primerjati.
Tudi nam Zemljanom prav čisto nič mari, ali imate kak dobiček od kompromisa ali ne, držati ga morate, in sicer tako, kakor je sklenjen. Vi pa tega niste storili. Dne, ali prav za prav v noči 22. aprila 1902 zs-temnili ste svoje lioe, postali ste črni. Koliko mojih učencev, ki so v Vašem svitu hoteli iskati gostilne, da bi v njih praznovali velikansko, presijajno zmago, katero so dosegli moji pristaši 21. aprila letos v Ljubljani pri občinskih volitvah, koliko teh navdušenih mož, pravim, pogrešalo Vas je na svoji poti.
Ali tudi to bi Vam odpustil. Kar pa je popolnoma neodpustljivo, je dejstvo, da ste postala črna. Ali no veste, da je to barva
klerikalizma? Ali ste se že tudi Vi pokleri-kalili? Tega bi od Vas res ne bil pričakoval! Kolikokrat ste razsvitljevali pot mojim pristašem, ko so se polni navdušenja za mojo sveto stvar vračali domu iz hiš, v katerih so ob pivu in vinu prižigali razun smodk tudi svetle luči svoje politične modrosti. Ali jih niste nikoli poslušali? Se niste prav nič od njih naučili? Kako je na Španskem in v Belgiji, to so mojim pristašem znane stvari, katere bi Vam bili lahko povedali. Tudi klerikalnega zmaja na Kranjskem bi Vam bili pokazali. Da kedo tega vidi, za to je namreč treba posebne iluminacije, katero moji privrženci ob takih urah vedno imajo. In sedaj greste in se poklerikalite! Na svetu res ni zanesljivosti. Za Vas bi bil zastavil glavo, če bi jo imel, da ne pojdete med klerikalce. In vsnder ste ta storili ravno sedaj, ko stopamo klerikalnemu zmaju na glavo. Sijajna zmaga v Ljubljani in pa v Radečah, ali to ni zarija boljše bodočnosti? Navzlic temu pa ste sprejeli klerikalno barvo!
Proti temu protsstuje kar najodločneje slovenski liberalizem.
skega 50, a Solnograšksga 6, a Kranjskega 1 in iz raznih krajev 5 oseb. Pri superin-tendanci dunajski se je vsega skupaj prijavilo 1329 oseb, pri gorenjeavslrijski 357, pri moravskošleski 666, pri gališki 94 in pri starokatoliški na Moravi 1213. Med njimi niso le bivši katoličani, ampak tudi židje, ki so šli kajpada tudi »proč od Rima.«
To so ljudje, kateri so bili le po imenu katoličani — kateri so namreč bili katoličani — čitatelji hujskajočih liberalnih in nacionalnih časopisov, ljudje, kateri se niso udeleževali cerkvenega življenja, možje, kateri so v politiki nastopali proti katoličanstvu in se vkljub katoliškemu svojemu imenu zaganjali v cerkev s tako besnostjo, kakor n. pr. naši »Narodovci«. Ti so po hujskanju hoteli cerkvi zadati grozen udarec s te.n, da so javno od nje odstopili, ter potegnili za seboj še svoje nedolžne rodbine.
In kaj so v resnici dosegli? Katoliški cerkvi so storili to uslugo, da vsaj nje ne bo mogel nihče dolžiti, če bodo svojo kulturo kazali tako, kakor kak Wolf ali Schalk. Cerkev obžaluje njihov korak zaradi njih samih, ne zaradi sebe Protestantje pa sami z jako mešanimi čuvstvi gledajo te prose-lite. Kar je med njimi honetnih ljudi, niso posebno veseli tega po lažeh in narodni nestrpnosti pridobljenega prirastka. Saj kdor odpade od Kristusovega namestnika, da se vržo v naročaj Schoaererju ali "VVollu, pač ne more biti prešinjen od posebno globokega verskega prepričanja.
Koliko se jih je pa vsled škandaloznih dogodkov v vrstah vsenemcev že skesalo, tega pa g. Schonerer noče povedati.
Državni zbor.
Dunaj, 25. aprila.
Danes je zbornica skoraj prazna; celo bivši trgovinski minister dr. Baerenreither, ki slovi kot eleganten in stvaren govornik, ima komaj 20 poslušavcev, ko govori o kar-telu »cukrovarnikova. Vsa razprava pri poglavju »indirektnih davkov« se večinoma suče v tem vprašanju. Ža včeraj je češki poslanec H e i m r i c h sprožil to vprašanje, s katerim so se danes bavili tudi dr. Urban, Ki tlel in dr. Barenreither.
Na dnevnem redu so carina in indi-rektni davki.
Carina.
Uvozna carina je leta 1901 znesla 111,904.800 K; za letos se dohodki carine proračunavajo na 100,159.100 K, troški pa na 6,365.000. Razni manjši dohodki pod tem naslovom znašajo 2 250.000 K. Številke kažejo, da so dohodki carine za tekoče leto znatno manjši od prejšnjih let, to pa zaradi manjšega uvoza kave in italijanskega vina. Sicer pa to ne vpliva na proračun avstrijske državne polovice, ker sa ves prebitek carinskih dohodkov porabi za skupne potreb ščine obeh državnih polovic, kar je neču-vena krivica za našo polovico.
Poročevalec dr. M e n g e r naglaša v svojem poročilu, da so mnoga carinska skladišča jako neprimerna. V mnogih krajih celo takih skladišč ni, vsled česar imajo večje stroške trgovci in konsumentje. Tudi je carinski red iz 1. 1835 že jako zastarel ter ne odgovarja sedanjim razmeram. Zato se vladi priporoča, naj izdela nov carinski red.
Indirektni davki.
V razpravi so danes tudi indirektni davki. Vsi indirektni davki, ako vštejemo tudi carinske dohodke, bo za letos prora-čunjeni na 905 714 637 K, in so torej več nego trikrat višji od direktnih, ki znašajo 278,235.600 K.
Od indirektnih davkov donašajo državi največ užitninski davki od žganja, vina, piva, mesa, sladkorja itd. Leta 1900 so užitninski davki donesli državi 293,866.000, lani 296,852.100 K, za tekoče leto se proračunavajo na 318,732 100 K. Ta višji dohodek je posledica zakona z dne 8. julija 1891, s katerim se je zvišala žganjarina za 20 vinarjev. Ker pa se je od žganjarine deželam odkazalo 19,200.000 K, država nima posebno višjega dohodka od žganjarine. Leta 1900 je dobila država od žganja 71,878.529 kron, lani 79,267.154, za tekoče leto se državna žganjarina proračunava na okroglih 90 milijonov kron, od katerih dobe dežele 19,200.000.
Dohodki od d r o ž i j se proračunavajo na 830.000, kontrolne pristojbine 600.000 Dac od vina in mošta je lani znesel 11,291488 K, za tekoče leto država proračunava 11,050.000.
Od p i v a je država 1. 1900 dobila daca 72,995 341, za tekoče leto je v proračunu 77,800.000 K. U države se na leto izvaža piva okoli 600.000 hI. Posl. dr. Fuchs je v odseku predlagal, naj država tudi od dohodkov od piva primerno svoto prepuBti deželam.
Od mesa je država 1. 1900 dobila 14,840000, za tekoče leto je v proračunu 15,550.000 kron.
Davek od sladkorja je 1. 1900 dr žavi nesel 94 500.000, za letcs je v prora čunu 95,900.000 kron.
Mineralno olje je leta 1900 do-neslo državi 19,640572, za tekoče leto so proračuni 17,400.000.
Užitnina od drugih porabnih predmetov se za leto 1900 proračunava na 1,469.000 kron.
Užitnina v zaprtih mestih so proračuna^ na 6,356 000, razni drugi do-hodki na 1,777.100 kron.
Vsi užitninski davki torej znesejo za tekoče leto 318,732.100, upravni troški pa in odškodnine 55,541.150, torej bi znašal čisti dohodek 263,190.950 kron.
Sol. Dohodki od soli se proračunavajo na 45 912.000, troški na 9,689.000 kron. Izdelovanje soli znese okrog 8 milijonov. V odseku so razni poslanci zahtevali, da se mora znižati cena soli.
Finančni minister je odgovoril, da bi država zgubila 7 do 8 milijonov, ko bi se kuhinjski soli cena znižala le za 4 vinarje. Glede cenejše živinske soli pa se vrše obravnave z ogrsko vlado. Cena kajnita pa se zaradi prevoznih stroškov po besedah fin. ministra ne more znižati.
Odsek pa v raznih resolucijah priporoča vladi, naj se cena živinske soli zniža od 10 na 6 kron; da se zniža cena kajnita, naj država v svojo upravo prevzame prodajo soli in tako povsod določi enake cene.
Tudi t o b a k a r j i državi vsako leto pličujejo lepe davke. Leta 1900 je držaia prodala raznega tobaka za 209,826.200 kron; za tekoče leto se dohodki od tobaka proračunavajo na 220,101.200 kron. Ker pa smodke no rastejo na smrekah, ima država tudi precej stroškov, ki se za tekoče leto proračunavajo na 87,893 000. Čistega dohodka od tobaka ima država 132 208.200 kron. torej skoraj trikrat več, nego od zemljišč.
Raznih smodk je država n. pr. 1. 1900 prodala 956,060 000. Na glavo prebivalstva se je razdelilo 50 smodk, 114 cigaret, 965 gramov tobaka za pipe in 50 gramov tobaka za nosove.
K o 1 e k i. Finančna uprava proračunava za letos za 44,590.000 kron kolekov, takse na 5,300.000 in razne pristojbine na 96,555.000 kron. Vsi dohodki te Bkupine bi torej znašali 146,445.000, stroški 3,323.333 kron.
Tudi loterija donaša državi lepe dohodke. Za tekoče leto se dohodki proračunavajo na 30,535.000, stroški na 18,534.840 kron. Od 1. 1885 ostaja državi pri loteriji čistih 14 do 17 milijonov.
Mit niče donašajo državi malo čez 2 milijona kron; za tekoče leto se dohodki proračunavajo na 2,071.900, stroški na 38.500 kron.
V odseku je poročevalec S c h r a f f 1 zahteval, naj se s 1. julijem z ozirom na sklep poslanske zbornice državna mitnina odpravi. Ta predlog je ostal v manjšini s 7' proti 18 glasovom.
Konečno ima država okoli 2,220.000 kron od prodaje žganih pijač na drobno.
Razprava se daneB vrši malo hitreje. V parlamentarnih krogih si še vedno ubijajo glavo, kako bi pospešili proračunsko razpravo, da bi poslanska zbornica vsaj do 10. junija dovršila poleg proračuna tudi zakona glede obdačenja voznih listkov in borzne trgovine z žitom na obroke.
Kvotna deputacija.
Avstrijska kvotna deputacija je imela včeraj popoludne daljšo sejo. Načelnikom je bil izvoljen grof Schonborn, njegovim namestnikom vitez J a \v o r s k i in poročevalcem zopet dr. B e e r. Poročevalec na-
svetuje, naj se od 1. jul. 1902 do 31. grud. 1909 določi kvota 65 6 : 84-4. Poslanec dr. F o f t meni, da je prezgodaj govoriti o kvoti, ker nagodba ni zagotovljena in sploh ni še gotovo, ako ostane skupno carinsko ozemlje. Govornik želi, naj vlada pojasni sedanje stanje obravnav z ogrsko vlado. Poslanec K a i s e r dostavlja, da sta kvota in nagodba v najožji zvezi in da o kvoti ni govora, dokler ni gotova tudi nagodba. Sicer pa govornik zahteva kvoto 50 : 50. Ako deputacija ta predlog odkloni, naj se število prebivalstva določi za merilo kvote.
Ministerski predsednik dr. pl. KSrber odgovarja, da utegnejo obravnavo z ogrsko vlado glede nagodbe b.ti v kratkem končane. Dalje izjavi, da se kvota ne sme spravljati v zvezo z nagodbo. To vladno stališče se nam ne zdi pravo. Sicer kvota državnopravno ni v nobeni zvezi z nagod-benimi zakoni, toda stvarno je ravno kvota merilo obestranskih gospodarskih in moralnih močij. Vsaka nagodba je bila še na škodo Avstriji in le boljša, pravičnejša kvota more Avstriji dati nekaj odškodnine. Sicer pa naj bi se kvota vendar enkrat določila po stalnem ključu.
Posl. P o v š e naglaša, da je predlagana kvota za Avstrijo krivična in naj bi se določila po razmerju prebivalstva.
Baron Schvvegel meni, da je avstrijska kvotna deputacija že lani sklenila svoje predloge, o katerih zbornica ni še obravnavala ; torej ni treba novih sklepov. Teh mislij sta tudi ministerski predsednik in Član gosposke zbornice baron S o c h o r.
PobI. K a i s e r pa zavrača, da je izvoljena nova kvotna deputacija, ki ni vezana na prejšnje sklepe. Parlament se sicer ni bavil s kvotnim vprašanjem, to pa zato, ker bi bila poslanska zbornica gotovo odklonila določeno kvoto.
Dr. Menger priporoča trdno podlago za kvoto. Ta bi bila razmerje konsuma soli in tobaka.
Ta podlaga pa se nam zdi jako »ve-gasta«. Kvota določa prispevke obeh državnih polovic za skupne državne potrebščine, ki so troški za armado, za vnanje in skupno finančno ministerstvo. V tem oziru imajo Ogri vplivnejšo besedo, nego Avstrijci. Torej bi bila pravična kvota vsaj 50 : 50. Ker pa je treba upoštevati, da je število ogrskega prebivalstva nižje, nego avstrijsko, in so tudi gospodarske razmere sedaj še za avstrijskimi, moral bi se račun za kvoto so-stavljati iz raznih faktorjev. Najprvo bi se carinski dohodki morali izločiti iz pokritja skupnih stroškov, ker avstrijska polovica dobi na leto nad 100 milijonov kron na carini, dočim ogrska povprek le 15 milijonov. Konečno pa samo konsum soli in tobaka, kakor meni dr. Menger, ne more biti pravo merilo za finančne moči obeh državnih polovic.
Pri glasovanju je obveljal predlog poročevalcev, ker so za predlog poslanca Kai-serja glasovali le F o f t, Z e d t w i t z , Krama!', Povše, Menger in K a i s e r.
Odgovor posl. Maliku.
Včeraj je poslanec Ž i č k a r stvarno odgovoril na nekatere trditve poslanca Malika v razpravi o direktnih davkih nastopno:
Poslanec Malik trdi, da duhovščina plačuje premalo davkov. Temu nasproti kon-statujem, da to ni res. Duhovščina plačuje vse davke, tudi osebno dohodarino in rentni davek, povrhu pa še krivični davek v verski zaklad. Duhovščina torej razmerno več plačuje, nego drugi. (Pritrjevanje.)
Poslanec Malik trdi, da duhovščina v celi državi ne priznava in ne naznanja pravih svojih dohodkov. Rekel je, da mora to vedeti vlada. Mogoče, da morda vsak duhovnik ne pove vseh svojih dohodkov do zadnjega vinarja; to pa Be gotovo dogaja tudi pri drugih stanovih. Toda odločno moram zavračati sumničenje, češ, da vsi duhovniki sploh tako delajo. (Pritrjevanje.)
V dokaz svoje trditve se poslanec Malik sklicuje na gospoda dekana v Lipnici in župnika v Št. Vidu. Jaz ne poznam razmer v Lipnici in Št. Vidu. Pa recimo, da bi bilo res, kar trdi Malik o dekanu v Lipnici, iz tega pa ne more sklepati, da vsi duhovniki tako delajo. Poslanec Malik trdi, da imajo duhovniki v Lipnici dohodke od 280 krstov, 289 vpeljevanj, 130 porok (smeh), 255 po-
grebov, 48 letnih prošenj, 600 maš, iz zbirk za božji grob, majske pobožnosti itd. itd.
Poslanec Malik trdi, da so mu to povedale pobožne duše. To je pač smešno. Gospod Malik je član cenilne komisije in bi moral varovati uradno tajnost. Sicer pa zbirk za božji grob, majske in adventne pobožnosti ne pograbijo duhovniki, marveč porabijo za cerkvene potrebe. In če Be nabira denar za smodnik, tega gotovo duhovniki ne dobč. Iz tega je razvidno, da trditve poslanca Malika izvirajo, ne rečem, iz hudobnosti, ampak iz velike njegove nevednosti. (Pohvala.)
Mažarske klevete.
(Iz Zagreba.)
V zadnjem času so Mažari nenavadno vznemirjeni. Narodnostno gibanje na Ogrskem jih je spravilo v ogenj. Boli jih silno, da tudi že zunanji svet ne veruje nič več v njihovo do nedavna tako slavljeno viteštvo. Znano je, kako so zbesneli proti nadškofu Štadlerju, ker je povedal resnico, da so Mažari največji "protivniki Hrvaštva. Hudujejo se tudi na Nemce, ker so hoteli letos priti obiskat svoje soplemenike na Ogrsko. V svojih časopisih se pa ne jezijo samo, nego tudi grozijo, da bodo vsakega pogazili, ki bi se upal »preganjati Mažare iz osvojene zemlje«, ali ga bodo pa izgnali, da ne bode mogel več nagajati. Seveda pri tem ne pomislijo Mažiri, da bi jim ostaia zemlja precej prazna, ko bi zares izgnali vse svoje protivnike, a%j ima le teh več nego njih. »Quem deus perdere vult, dementat« moglo bi Be reči tudi o Mažarih, kajti, kar zdaj oni počno, pomenja zareB že zbesnelost. In ker si v tej zbesnelosti že ne morejo drugače pomagati, so začeli svoje slovanske, nemške in romanske sodržavljane klevetati, češ, da nimajo nobenega smisla več za Ogrsko in da so se izneverili vladajočemu habsburškemu rodu. Tako pišejo pa zato, da bi se mislilo, češ, da dinastijo morejo pod sedanjimi okolnostmi vzdržati le Mažari.
»Edinstvo narodne volje« pravi neki mažarski list, je izraženo po navadi v kroni, toda Ogrska je v tem izjema. V njej se vernost dinastije ne nahaja samo v spoštovanju pravnega položaja, nego tudi v spoštovanju sile mažarskega naroda. Ogrske nemažarske narodnosti pa gredo med tem po svojem lastnem potu ter v zvezi s svojimi zunanjimi rojaki gledajo, kako bi prišli pod su-vereniteto drugih kron. Nemška akcija gravitira v Berlin, rumunska v Bukarešt, slovanska v Petrograd, a italijanska (tukaj mislijo Italijane na Reki!) v Rim. Jasno je tedaj, da so akcije nemažarskih narodnosti poizkusi odcepljenja od ogrske krone, tedaj — antidinastične. Iz tega sledi, da mora dinastija v ogrski politiki gledati na to, da čim bolj ojačuje mažarsko pleme. Narodnostna akcija je prišla tako daleč, da more dinaht pričakovati vernost edino le od mažar. naroda. V slučaju kakšne evropske krize je čisto logično, da bodo težnje narodnosti udarile proti dinastiji ter jo vrgle b prestola, a Mažarom bi bila takrat naloga braniti dinastijo. (Morda tako, kakor v Debrecinu leta 1849!) Ali ako dinastija ne pohiti v pomoč Mažarom in ne podpre razvitka in učvr-ščenje mažarstva, potem bodo Mažari preslabi, da ob svojem času zaduše antidinastične narodnostne zahteve. Potrebno je samo vedeti, kaj se godi preko oceana v A-neriki. Tamkaj ogrske nemažarske narodnosti kar hite v krilo tujih dinastij. Ogrski nemški izseljenci padajo v roke veliko-nemškej propagandi, ter so vsi stopili v nemški »Verband«. Ravno takšni antidinasti so Slovaki, celo tudi ameriški Hrvati, ki sa oklepajo slovanskih društev in edcepljujejo od Habsburžanov. Slovaki bite v shizmo, a ogrski Rusi stoje z dušo in telesom na strani Rusije.
Vse te narodnosti pripovedujejo v Ameriki, da so jih doma Habsburžani upropa-stili, da jih preganjajo s pozivi v vojaštvo in da so zato morale pobegniti kot berači v Ameriko. Rusija troši tamkaj za ogrske Slovane silno denarja, a potem je čisto naravno, da jih trga iz krila habsburške monarhije. Ogrske narodnosti so že večkrat odločno izjavile, da niso nič sprejele od Rusije, toda Mažari imajo dokaze (?), da so sprejemale denar. Na antimažarski pokret
Priloga 95. štev. »Slovenca" dnč 26. aprila 1902.
preko oceana je opozoril Mažare prvi pokojni Mac Kinley, ko je bil še odvetnik. On je posebno simpatiziral z Mažari ter jim odprl oči. (Kako da od vsega tega niso videli nič avBtro-ogrski konzuli ?) Mažari imajo pismene podatke, ki dokazujejo, da so Slovaki prehajali v pravoslavjo, in da so sprejeli od Rusov šole (katere jim doma Mažari zapirajo in celo slovaške knjige žgo) cerkve in denar. Rusija troši silne denarje za Slovake, ali večkrat pride do svojega cilja za prav malo ceno. Kolikokrat se zgodi, da ruski duhoven s sladkorjem ali z rakijo primarni Slovake v svojo cerkev, jih tam prekrsti in potem postanejo iz njih vneti Rusi. Torej: Dinastiji ne OBtane nič druzega, nego podpreti Mažare, da vzdrži sebe!«
V tem smislu pišejo zdaj skoro vsi ma-žarski časopisi. Zares grdo opravilo so prevzeli na se, ki jih pa gotovo ne bode rešilo nesreče, katere se tako boje. Krivica je bila še vselej kaznovana, a tako se bode zgodilo tudi Mažarom, če se v svojoj politiki ne vrnejo na pot pravice. Čudno je, da se nočejo učiti iz zgodovine. Tako ošabno je govoril tudi Košut leta 1848 na početku revolucije ter hotel zatreti vse nemažarske narodnosti. Ko je začela pa njegova moč pojemati, se je obrnil tudi na nemažarske narode za podporo, toda le ti so ga pustili na cedilu.
Kaj ni to lep nauk za ohole mažarske državnike, da se še za časa sporazumejo z nemažarskimi narodi, da vsi zajedno in složno branijo svojo domovino proti zunanjim sovražnikom, saj potem domačih ne bi bilo.
Nemški liberalci na clelu.
Predvčeranjim se je zbralo pod vodstvom posl. Voelkla inDerschatte kakih deset nemškoliberalnih in nacionalnih poslancev ter baje do 1500 strankinih zaupnikov Nižje Avstrije v St. Hipoldtu, da, kakor se glasi v sprejeti resoluciji, izrazijo zaupanje vsenemški stranki povodom glasovanja o Sttirgkhovi resoluciji in izstopa iz konference načelnikov levičarskih strank. V resnici so imeli liberalci, kot dr. Ofner, ki je vodil zborovanje, pri tem ves drug namen. V prihodnji jeseni, če ne prej, se namreč vrše na Nižjeav atrijskem deželnozborske volitve in liberalci bi radi v nekoliko pomnoženem številu zlezli v parlament. Ker so pa iz lastne moči docela preslabi, da bi se jim kedaj posrečil tak poskus, jeli so so bolj približevati k nemškim nacionalcem, da z njih pomočjo dosežejo svoj namen. Shod je res pokazal, da so ti elementi v boju za toli »zatirano" nemštvo, še bolj pa proti kršč. Bocialcem popolno edini. Najbolj je ropotal na tem shodu posl. Derschatta, predmet njegovega govora pa so bili edino le kršč. sccialci, ki so edini zakrivili poraz v celjski zadevi, ker niso hoteli Lahom ugoditi glede premestitve hrvaške gimnazije iz Pazina.
S takimi »izdajicami« užaljeni nemški ponos ne more več hoditi one poti in prišlo je do ločitve. No, to je veselo dejstvo, nemški nacionalci imajo sedaj prosto roko. Politike postulatov ne poznajo, čeravno beračijo pri Koerberju za blizu 100 milijonov, in borili se bodo posebno za svobodno šolo in svobodne učitelje. Govorili so še: V o 1 k 1 o učiteljih in volitvah, Kienmann, ki je dokazoval, da so kršč. soc. pristni klerikalci in kot taki »podivjajo javno življenje«, D r e x e 1, ki je pravil, da so tu zbrani dobri kristjani, ki se ne borijo proti veri in njenim služabnikom, marveč le proti »poli-tiškemu lopovstvu, ki zlorablja vero«, o ljubezni in resnici je govoril dr. Sjrlvester, D o t z pa navduševal za skupni boj vseh liberalno mislečih elementov.
K sklepu jih je domači pesnik Keim osrečil z deklamacijo najnovejše »Mladi Avstriji«, in navdušenje je bilo nepopisno. Razšli so se zborovalci po polnočni uri navdušeni in prepričani, da v prihodnjem deželnozbor-skem volivnem boju ne prodre niti en »klerikalec.«
Poljaki o trozvezi.
V eni zadnjih številk se poljski list »Nowa Reforma« obširneje peča s trozvezo in izjavlja mej drugim, da noben Poljak ne sme odobriti aliance z državo, v kateri krona
sama odobruje protipoljski zistem in poziv lja na boj proti svojim sodeželanom. Bliia se sedaj delegaoijsko zaseda .je, pravi nadalje ta list; sedai je čaB vprašati poljske člane avstrijske delegacije, če se vjema z njih narodnim ponosom, da bi glasovali za obnovitev zvezo z Nemčijo, ki je ravno v zadnjem času pokazala, kiko smrtno sovraži vsak poljski pokret, in ali ni narodna dolž nost vsakega zavednega Poljaka, da z vsemi silami prepreči obnovitev trozveze. Stvar je čisto jasna: Ali se izjavimo solidarne s Poljaki v Prusiji in moramo tedaj pobijati zvezo z Nemčijo, ali pa glasujemo za to alianco in s tem pokažemo, da za zatirane rodne brate v Prusiji nimamo nikakega so čutja. Tretje je nemogoče. — Dvomimo, da bi ta resen opomin toliko vplival na člane poljskega kluba v delegaciji, da bi se drz nili katero ziniti proti zvezi z Nemčijo, ker proti glasovati si itak nihče ne bo upal, menda niti tedaj ne, če bi se tudi z rojaki v Galiciji tako postopalo, kot z onimi v rajhu.
Pročodrimsko gibanje v Galiciji.
V zadnjem času se je tudi v razna gališka mesta priklatilo več protestanskih agitatorjev iz Prusije, da delajo tam propagando za »Proč od Rima." Najbolj čudno pri tem pa je, da najdejo ti rovarji mogočno oporo v ondotnih državnih oblastvih. Pred kratkim iz Nemčije v Stanislavo došli pastor Zokler je takoj dobil pri namestništvu avstrijsko državljanstvo. Dotični je v ne prestani zvezi z Gustav-Adolfovim društvom in je iz Berolina že poklical pastorja pomočnika, ki žnjim razširja pogubno delovanje. Da razširjanje protestanških brošur ne igra ravno najmanjše uloge, se ume samo po sebi.
Vspeh slovaških poslancev v ogerski državni zbornici.
Slovaški poslanec Ružiak je v ogrski poslanski zbornici, kot amo že omenili, pred nekaj dnevi zelo vneto zagovarjal zahtevo svojega zatiranega naroda po ustanovitvi srednje šole za Slovake. Mož s svojim go vorom sicer ni imel toliko vspeha, da bi se že v doglednem času ustanovila slovaška srednja Sola, pač pa ne smemo prezreti moralnega vspeha njegovega govora. Slovaške „Narodnie Noviny" pišejo v tem oziru: Posl. Ružiak je lahko zadovoljen z vspehom svojega nastopa. V državnem zboru je sicer propadel s svojim predlogom, toda resen odmev tega govora se že čuje v ogrskem časopisju. Tako trdi „Budap. Ilirlap", da se „panslavizem" mej Slovaki vkljub temu širi, čeravno nimajo nobene šole, in da imajo Rumuni, ki v mladosti pohajajo edino le v mažarske šole, najboljšo inteiigonco. Mej vrstami se tu pač lahko zasledi vprašanje, če je umestno i nadalje odrekati srednje šole nemažarskim narodom. Košutovo glavno glasilo izjavlja, da je neodvisna stranka za izvedbo narodnostnega zakGna. V zbornici se je nadalj« mažarski poslanec Szabo izjavil preti nesmiselni mažarizaciji slovaških elementarnih šol. Ružiakov glas torej ni zgrešil svojega namena, ker je celo pri intolerantnih Mažarih vzbudil začudenje, ko so čuli, da Slovaki nimajo nikakih šol.
Francoski škofje in parlamentarne volitve.
Omenili smo že, da so mnogi francoski škofje povodom jutrišnjih parlamentarnih volitev izdali posebna pastirska pisma, v katerih vernikom pojasnujejo veliko važnost sedanjega volivnega boja in jih navdušujejo, da store v polni meri svojo dolžnost. Sicer so posebno židovski liberalci posneli iz pisma škofa v Tarentaise, da je duhovščini prepovedano, vmešavati se v sedanjo volivno borbo, in so jeli iz tega sklepati, da se katoliki letos sploh ne udeleže volitev. Resnica je kajpada ravno nasprotno. Morda je sicer res, da je ta ali oni cerkveni knez svetoval duhovščini, naj se sama preveč nikar ne eksponira, toda vsi brez izjeme pa žele, da store katoličani vso svojo dolžnost. To se razvidi posebno iz pastirskega pisma nadškofa v Chambčry-ju, monsgr. H a u t i n a, ki je metropolit zgoraj imenovane škofije.
Tu se glasi mej drugim: Odvrnite, kolikor je v vaši moči, velike nevarnosti svoji domovini, ki jo ljubite. Otresite se mrzlote in z navdušenjem ter modrostjo izpolnujte svoje
državljanske dolžnosti____Vprašam vas, li
nima kristjan v Franciji res nikakega interesa za tako važna vprašanja, kakor so: sloboda vesti, pouka, združevanja in izobraževanja ? In ker ve, da bo s svojim glasom odločil njih rešitev, ali ni prisiljen misliti na obračun, ki ga bo moral nekega dne dati pred najvišjim Sodnikom o tako usodnem činu za narod in cerkev? Jaz se oproščam svoje odgovornosti, ko vas resno opozarjam v tem trenutku na eno najsvetejših dolžnosti. Krščanski volivci, gotovo ne pretiravam, ko izjavljam, da je usoda dežele v vaših rokah. Poslušajte glas modrih, poslušajte glas sv. Očeta, najboljšega prijatelja naše Francije! Kaj zahteva od nas že toliko let? Duha discipline, odstranitev osebnih idej in združenje vseh mož reda, da se zagotovi mirna zmaga vere in svobode."
Skoro v istem smislu piše svojim vernikom škof v Belleyu, monsgr. Lu?on. Polaga jim na srce, naj dobro premislijo, komu oddajo svoj glas; naj se ne dajo zapeljati od ljudi nereda, brezboštva, nenravnosti in sovraštva, marveč naj volijo može načel, katerih preziranje je največja nesreča za vse narode.
Knez Henrik Iteuss in Prusija.
Pred nedavnim umrli knez Henrik XXII. je bil odločen nasprotnik Prusije. Od njega izhaja znani izrek: Bismarck tu nima nič govoriti. Svojemu zastopniku v zveznem svetu je dal določen ukaz, da mora glasovati proti vsaki predlogi, ki bi izšla od Prusije, ter je istotako prepovedal udeležbo ob 25-letnem državnem jubileju. Posebno zanimivo je to, da je nekaj tednov pred smrtjo odločno prepovedal nabiranje prispevkov v Avstriji za pročodrimsko gibanje.
Upor v Kini.
V istem okraju, kakor pred leti, se je po poročilu Reuterjevega urada poja\il te dni nov upor, ki ga vodi kitajski častnik Hungming. Uprl se je rodTaiping v pokrajinah, ki so na Kitajskem najbogatejšo, kar se tiče poljedelstva in obrtnije. Poleg tega treba vedeti, da biva tu rod, ki je bil od nekdaj uporen in ga niti Kitajci, niti Mandžu niso mogli nikdar podjarmiti, in na katerega se posebno sedaj pritiska z vso mogočo silo, da iztisnejo iz njega denar za vojno odškodnino. V revoluciji so sedaj tri provincije, namreč Kwangsi, Kwangtung in Hunan. Vstaši so že zasedli nad 30 mest in vasi. Oboroženi so z Mauserjevimi puškami in samokresi. V posebnem oklicu se navaja namen temu vstanku: 1. strmoglavljenje dinastije Mandžu; 2. ustanovitev nove dinastije pod kitajskim cesarjem; 3. pomoč zatiranim; 4. uvedba reform; 5. varstvo trgovine; 6. ustanovitev treh vlad v imenovanih treh pokrajinah s cesarjem v Kantonu in podkraljema v Kwangsi in Kweičou; 7. prebivalstvo na zahodu se ne sme nadlegovati.
Iz brzojavk.
Tirolski deželni zbor se bo sešel, kakor poroča »II Popolo«, dne 3. junija. Laški poslanci bodo toliko časa nadaljevali obstrukcijo v deželnem zboru, dokler se ne ugodi njihovim zahtevam po avtonomiji. — V katoliških semeniščih na Ruskem Poljskem se bodo odslej skušnje vršile v ruščini. — Ter minska kupčija. Agrarci v avstrijskem državnem zboru zahtevajo, da se načrt zakona o terminski kupčiji uvrsti v razpravo o proračunu poljedelskega ministerstva. Skoro gotovo se tej zahtevi ugodi. — Pri dopolnilni de-želnozborski volitvi v češkem okraju Litomišl-Polička je prodrl pri ožji volitvi samostojni kandidat Mladočeh D o s t a 1 s 1711 glasovi proti 893, ki jih je dobil protestanški kandidat agrarec Šplichal. — Izseljevanje v Ameriko. Pri naborih v raznih severo-ogrskih okrajih se jc pokazalo, da je pobegnilo do dve tretjini VBch stavo-dolžnih mladeničev v Ameriko. — O porazu venezuelskihčetpriMa-t u r i n u se poroča, da so ga zakrivili vojaki sami, ki so po padcu generala Castillo prestopili k vstašem in odrekli častnikom vsako pokorščino. — Zaupni shod
Wolfovcev se vrši danes v Brnu, kjer bo Wolf pojasnil dogodbe zadnjega časa in se skušal opravičiti. — Španski kralj Alfonzo se je predvčeranjim prvič udeležil ministerskega sveta. Ministerski predsednik Sagasta mu je izrazil čestitke svoje vlade. — W o 1 lovci in sladkorni k a r t e I. Budimpeštanski listi vedo poročati, da je dobil upravnik »Ostd. Rundschau" od kartela 12.000 kron; od teh jih je pa vknjižil kot »posojilo" le 8000 K Druge je menda spravil. Imenovani listi trdijo, da bo Wolf eedaj zopet odložil mandat Če bo le res!
Naši frančiškani na Nemškem.
D U m p t e n 22. aprila. Svojo prvo postajo Oberhausen sem včeraj zapustil. Mesto je jako lepo, ima 45.000 prebivalcev, dve tretjini katoličanov, ostali so protestanti. Versko življenje katoličanov je res, kakor sem slišal in sam opazoval, vzorno. Da bi jih videli in Blišali v cerkvi ! V nedeljo zjutraj je bila prva sv. maša ob 5. Med sv. mašo so glasno vsi molili sv. rožni venec,
f»otem litanije. Brez rožnega venca in mo-itvenika ne pride nihče v cerkev. Cerkev je bila dopoludne vedno polna. In šolska sv. maša ! Gospod učitelj pride s svojimi gojenci v najlepšem redu in miru v cerkev, kjer ima šolska mladina posebni prostor pred presbiterijem, in kleči ves čas na majhnih klečalih. Učitelj kleči med njimi kakor dobri pastir in moli »naprej«. Vmes pa se razlega enoglasno petje iz nedolžnih grl. Nihče ne gleda drugam, kakor na altar. Tu ni slišati tistega nepotrebnega kašljanja, tu lahko poklekneš na tla, ki so snažna, ker nihče ne pljuva na tla. Pri nas so pa včasih cele luže po tleh ! Ljudje hodijo radi pogosto k spovedi, vsi brez izjeme, odlična gospoda kleči okrog izpovednice med priprostim narodom. Pri neki izpovednici sem videl vse polno samih mladenčev in mož, bilo jih je gotovo 200. To so bili sami Poljaki, katerih je v Oberhausnu okrog 3000 Na izpovednici je bil napis : »Poljski spovednik«. Izpovedal jih je nemški duhovnik, ki zna poljski. Slišal sem, da jih je vsako soboto in nedeljo mnogo pri izpovedi. Kaj pa »naši«? Prišli so sicer, a ne v tolikem številu, kakor sem pričakoval po napovedanem izreku, ki mi je naznanjal, da je v Oberhausnu krog 300 Slovencev. Mnogi so se namreč vrnili v domovino ali pa šli dalje čez morje v Ameriko, ker ni več zaslužek tako dober, kakor preje. 5 mark na dan, nekaj manj ali več in če je zraven družina, potem stanarina, hrana in davek, potem ne ostane mnogo, ker je vso drago. Okrog sto jih je vendar porabilo dano priliko, da so se lahko izpovedali v materinem jeziku. Nekaj pa jih ni prišlo, dasi sem jih povabil v njih stanovanjih. Moja sodba je ta: Tisti, ki gredo v tujino, niso prav vsi najboljši elementi, nekateri so izgubljeni že preje in se še bolje zgube. Besede božje ne slišijo nikdar, ker je ne razumejo ali je nočejo poslušati, v cerkev ne hodijo, in se tako popolnoma poživinijo. Tako je povBodi! Ko Bem pa imel popoludne v krasni cerkvi gover, so bile klopi popolnoma polne. Marsikateremu so igrale solze v očeh, ko je zopet poslušal božjo besedo v sladkem materinem jeziku. To je bilo zares ginljivo! In kako navdušeno so potem prepevali pri litanijah: «Marija k tebi uboge reve!« Peti, da, peti znajo Avstrijci (tako imenujejo Slovence), so rekli Nemci. Da bi le znali vsi tudi tako lepo živeti! Znance pa dobi človek povsodi.
Po litanijah so mo pred cerkvijo kar obkolili. »Gospod pater 1 Vas pa poznam; kaj ne da ste bili že pri nas v btangi pri sv. Antonu?« — »Jaz pa sem pri tistem kamnu krščen, kakor gospod pater," kliče drugi. In tretji se oglasi: .Jaz Bem Vas pa videl v Ljubljani pri „flečkajnarjih". Ali imajo tukaj lepe cerkve, pa vse drugačne mašne „plajše" (mašni plašči v gotični obliki in v obliki sv. Bernarda skoraj popolnoma ogrinjajo mašnika) in „letarje" na vso moč lepe in ozaljšane!« je hitel pripovedovati nek postaren delavec iz Žužemberka. Vsedli smo se na »električno«. Električno železnico vidiš po teh krajih skoraj povsodi. Vožnja je jako po ceni. Za deset vinarjev se pelješ uro hoda. Tu je promet; vse polno dimnikov, tovarn, železnica povsodi. Vlak drvi za vlakom. Vozovi so jako udobni in pripravni, in sprevodniki silno postrežljivi in uljudni. Končam. Če bom utegnil, se bom še kaj oglasil od tam, kjer vlivajo topove, če ne Se Preje-__P. Klemen t.
Dopisi.
Gorje pri Bledu. (Razno.) V preteklih dneh smo živeli v samih občnih zborih, kjer smo poslušali poročila o našem društvenem življenju in delovanju.
Hranilnioa in posojilnica obhaja ravnokar 71etnico svojega obstanka 1. maj 1. 1895 je bil rojstni dan tega do-
mačega denarnega zavoda, ki dela čast gor-janski občini. Prav je povedal poročevalec na letošnjem občnem zb >ru, g. župnik I. A ž m a n , da smemo z ves>ljem in ponosom ozirati se nazaj na kratko preteklost domače hranilnice, pa tudi z vt selim zaupanjem gledati v bodočnost, zakaj številke govore, da nas pri tem dolu spremlja blagoslov božji in pa zaupanje ljudstva.
Saj so v načelatvu razun enega ali dveh ie prav tisti možje ki so 1. 1895 stali ob zibelki.
V	1. upravnem letu se je denarja vložilo 55.167 94 K, izposodilo pa 28.291 50 K, Čistega dobička 116 94 K.
Lansko, 7 upravno leto, pa se je vložilo 73 372 89 K, izposodilo pa 50.638'07 K, čistega dobička 1830 25 K. Vseh vlog skupaj je bilo koncem lanskega leta 216.929 K 36 b, posojil 205.220 K 65 h, čistega dobička 6293 K 37 h.
V	odbor so bili voljeni vsi stari odborniki, na čelu jim župan g. Jak. Ž u m e r. — Tudi »Čebelica« skromno sicer pa prav pridno zbira vinarje in kronioe. V 4 mesecih bo vložili mladeniči in dekleta nekaj nad 800 K. Kje bi bile te krone, ko bi marljiva čebelica vsako nedeljo ne razpela svojih perotnic, tam po lepi novi dvorani, kjer imajo družbe svoje shode.
Na letošnjem občnem zboru hranilnice se je tudi že izražala želja, naj bi se obresti od vlog povišale od 4 na 4l/, od sto. Cuje se, da hodo vrli blejski klerikalci tam v fari zapuščenega sv. Martina ustanovili svojo hranilnico, kjer bodo obresti po 4'/, od sto. Ce bodo Blejci res taki tiči, gotovo mi ne bomo zaostali. Zatorej, Blejci, hitite 1
Z* danes bodi dovolj, prihodnjič pov?m kaj o bralnem društvu, ki je tudi v preteklem mesic j imelo svoj redni letni občni zbor.
Cesta iz S p. Gori j v Z g. Gorje je bila na nekaterih mestih tako ozka, da bi se težko srečala dva enovprežna vozi. Zdaj so jo znatno razširili.
V	Vintgarju je letos življenje, da gotovo še nikdar tako. Delavcev notri kar mrgoli. Zanimivo je videti, kako se višje in ■višje vzdiguje nad šumom mogočen zid iz betona. Pravijo, da mora 1. julija že steči turbina, ki bo gonila elektriko tje gor na Hrušico.
Novo hiše tudi tukaj rastejo kakor gobe po dežju. Opažati je to posebno v bli žini bodoče železniške proge.
Drevje je še le ta teden šlo v cvetje, torej malo pozneje kakor v nižjih krajih. Ce bo Bog dal tako ugodno vreme kot je zdaj, bo letošnja letina dobra v vsakem oziru.
Iz Metlike, 25. aprila. Pretekli teden je prišel sem deželni kontur nem vit. reda baron de Fin. Od tod je obiskoval župnije nem. reda po Belokranj skem. V nedeljo se je zopet povrnil nazaj na Dunaj.
Zgradba tukajšnje unijatske c e r k v e je letos toliko napredovala, da je dovršen že tudi zvonik. — Tudi z zgradbo do cela nepotrebnega meBtnega mlina bo pričeli.
Lepo je napredovala tukajšnja »Hranilnica in posojilnica« v preteklem letu. Kakor kaže računski sklep, je pristopilo lansko leto 71 novih udov. Izstopil je en sam. Koncem računskega leta je imela posojilnica 373 članov. Promet v računskem letu je znašal 478.251 K 20 h.
Ravno tako lepo se razvija tudi »Kmetijsko društvo« ki ima svoje prostore v krasni hiši »Hranilnice in posojilnice.« Sklepom računskega leta je štela zadruga 398 članov; 31 jih je na novo pristopilo. Denarni promet ie bil 105 179 98 K. Čim hujši so torej nasprotniki zadružne misli, tem bolj se oklepajo obeh gospodarskih zavodov vsi dobromisleči in jim odgovarjajo z dejanjem. In tako je prav.
Iz Železnikov, 24. aprila. (Papeževa slavnost) Mej t'soči, ki so proslavljali veseli dogodek, da je Leon XIII. pričel petindvajseto leto svojega vladanja sv. cerkve, smo bili tudi Železnikarji. Bralno društvo je priredilo veselico, katere začetek je otvorila lepa živa slika : »slava Levu XIII.« Bili so zastopani narodi zemlje okoli prestola sv. očeta, ki so navdušeno peli papeževo himno. Nato ste sledili dve igri: »Pravica se je izkazala« in »Stara škatlja«. Priznati moramo, da ne bi nikdar pričakovali, da zamorejo ljudje, katerim je le jako redka prilika nastopati kot igralcem, s toliko dovršenostjo igrati.
V	obeh igrah nismo opazili ničesar, kar bi bilo spominjalo, da so se igralci svoje uloge le mehanično priučili. Kretanje, izgovarjanje, vse je bilo naravno in dajalo igrama pravi značaj. Opazili smo tudi nove kulise, ki so delo domačina Iv. Mlakarja, ki ima za g. Jos. Levičnikom največjo zaslugo, da se je izvedel program. Tako se giblje naše ljudstvo, dasi ga tare skrb za vsakdanji kruh. Dobro ve, da je to edina pot do rešitve, ako se združi, in to zamore le, ako ima nekaj skupnega, za kar se navdušuje. Žal, da pogreša voditelja!
Od Sv. Petra pri Mariboru 25. aprila. Prevzvišeni gospod knez in škof Mihael so nam v nedel|o dne 20. aprila blagoslovil: krasno podobo svete družine, katero bo si župljani oskrbeli po trudu in požrtvovalnosti svojega blagega gospoda župnika in duhovnega svetovalca Martina Jurkovič. Med milo ubranim zvonjenjem in daleč odmevajoČim: streli smo proti 10. uri v procesiji, v kateri sj štirje možje nesli krasno ovenčano podobo, mil. g. kneza in škofa spremili v cerkev, kjer so najprej podobo slovesno blagoslovili. Potem so prevzvišeni vladika ob asistenci č. g. prelata in Btolnega dekana K. Hribovška, stolnega župnika Bohinjca in ka nonika Mlakarja ter mnogo drugih gospo dov duhovnikov služili slovesno svtto mašo. Po dokončani najsvetejši daritvi so prevzvišeni v poljudni in ganljivi besedi vernike vzpodbujali in vnemali k gorečemu češčenju in zvestemu posnemanju svete družine na-zareške.
Pcpdu lne so preč. g. prelat in stolni dekan K. Hribovšek opravili pete lavretanske iitanije, pri katerih so bili navzoči tudi mil. g. kmz in škof. Med tem nas je zunaj cerkve čakal silno ganljiv prizor. Matere so namreč zelo mnogoštevilno pripeljale ali pri nesle svoje majhne otročiSe, da bi jim jih premilostni nadpastir blagoslovili, kar so tudi milostljivo storili. Konečno so prevzvišeni še obiskali zavod čč. šolskih sester, katere so premilostnomu knezu in škofu na čast pri redile kaj ljubko in prijetno zabavo. Njih gojenke so namreč predstavljale najprej svetega apostola Pavla v slikah z živimi podo bami, potem igrokaz s petjem: »Odpadni-kova sestra.«
Iz Amerike, March, Bridgeville, Atlegheni,
28. marca (Razno.) G. Miroslav Koren je prejel od prijatelja misijonarja v Ameriki pismo, iz katerega p idajemo tu nekaj od stavkov:
Moram reči, da mi ni bilo žal in mi danes ni, da sem prekobilil tisto atlantiško mlako in stopil v Kolumbijo. Seve, i tukaj imajo »rože trnje«, tudi v Ameriki nekateri najde »Malcnko«. Vendar pa, kedor ima na pravem koncu glavo, in zna plavati čez Savo, lahko najdo tukaj »molzno kravo«. Pa zakaj naj ti modrujem tukaj ? Gotovo lpak ti zanimanjem čitaš in motriš, kako plešemo mi po američanskem glumišču ter korakamo orjaškim skokom na čelu (sem hotel reči: na strani) civilizacije. Še Vaš minister G >luchowski so naB boji. Avstrijska država podala je desnico našemu Korelnu (Sahvvabu). Cslo tiati nemški Vili poslal je brata Henrika na pustni bal v Washington. — Ali sta ga ž» htaia z našim Tedijem! (— Theodor Roosvelt\ Mi ga navadno imenujemo : »Our Teddy« — naš Tedi. sedanji naš predsednik Tedi bi ae na vse kriplje prikupil rad ljudstvu z namenom, da bi ga prihodnjič iznova izvolili za prezidenta. Možno, da se mu posreči. William Jenings Bryan (izgovori: B;ajen) demokratski kandidat, kateri je pri zadnjih dveh volitvah delal toliko hrupa in zagovarjal tiati «16 : 1« ali prosto srebrno veljavo in govoril »kakor da bi rožice sadil«, nima dosti upanja. Še jaz sem ga bil šel poslušat, ko je govoril po glediščih.
Danes (Veliki petek) dežuje ves dan. Snega nič. Obakrat sem se potil idoč na pošto. To zimo imeli smo tukaj za par dni nekamo poi čevlja snega. Vrabci so se jeli ženiti. Žabe tudi poskušajo regljati. In deklice so začele brskati po livadah obsojnih iskajoč motovilca
Dandanes jaz ne dcbivam nikakih listov s Kranjskega. Cemu tudi ? Saj imamo tukaj 5 slovenskih listov in ti nam preskrbe po glavitne novice iz »te stare domovine«. Potem imam hrvatski list »Napredak«, nemške in angleške ... oh to je berila ... za jedno »polno čitalnico« 1 Istinito! človek vsemu temu ne more nikakor biti kos — in da ima v časopisih noč in dan — nos.
Jaz bivam na deželi 12 angleških milj ven od Pittsburga. Tukaj mimo tečejo tri različne železniške proge in »stritkara«. Lahko bi služboval v mestu, ali mene veliko bolj veBeli dežela. Pittsburg in Allegheni se skupaj držita in imata črez pol milijona ljudi. — Jaz imam tukaj precej Slovencev (so Gorenjci, Dolenjci, Notranjci, Štajerci, Korošci, Tolminci), dosti Nemcev, malo Hrvatov, mnogo Slovakov, Poljakov, Cehov, Italijanov, veliko Litvancev, nekaj Francozov, Ogrov in Ircev . . . včasih še kak črnec (niger) zaide v cerkev. — Pridigujem navadno slovenski, nemški in angleški.
Izpred sodišča.
Na bratca ni pazil. Janezek Rant, 14 let star, zelo šibke postave, iz Zalega loga, je dobil nalogo, drva nabirati in na bratca 41etnega Jaketa paziti. Bratoc je ve-stno nanj pazil, a ko ga je videl iti proti domaČi hiši, se ni zanj več brigal. Ob 6. uri pride domov; ko pogreše Jakoba, gredo ga iskat in ga najdejo mrtvega v vaškem potoku. Ko ga predsednik vpraša, če je kriv smrti, reče Janezek: Kaj bom jaz kriv, nesreča je »tla«. Sodišče ga je oprostilo.
Žganje je iz njega govorilo. Ko-fendrežev Tone, na Primskovem doma, se je moral zagovarjati radi javne nasilnosti. Dne 8. sušca po noči je dvema orožnikoma nagajal, se v nju zaletaval, ko je bil že vjet, je ušel itd. Obtoženec se ne more ničesar spominjati in trdi, da je »žganje govorilo in delalo«. Predsednik sočutno obžaluje, da no more žganja kaznovati, in obsodi našega Kofendreževega Toneta na 2 meseca zapora, ki se dopolni še z enim poBtom in trdim ležiščem na teden.
Požrtvovalni prijatelji. Jože Hafner, Janez Habjan, Fran Bertoncelj, Jan. Jugovic, J. Jazbec in Avgust Hafner iz Godešič so se v neki gostilni v Škofji Loki napili »ko-rajže« in so so šli nato na trg »postavljat«. Avguat Hafner je mislil Škofjeločanom najbolj s tem impOnirati, da je iz dna svojih pljuč zavriskal. Ker to ni v soglasju z raznimi paragrafi policijskega reda, ga je redar lepo opominjal, da naj raje molči. Ker ni hotel Avgust H.fner o tem nič slišati, ga je redar povabil na poset v Htražnico. A sedaj bi morali videti prave prijatelje ! Komaj so zaslišali te osodepolne besede, se vsak hitro obesi na roko našega Avgusta in mu z lepo prigovarja, da naj gre domov ! Ker je imel redar popolnoma drugo pot kakor naši prijatelji, je energično protestiral, nakar so ga obkolili in pritisnili na zid. Ša le, ko je prišel še drugi redar na pomoč, posrečilo se je dobiti dva prijatelja Avgusta Hafnerja. Obtoženi se izgovarjajo, da se je aretirani Avgust nanje obesil in da so ga hoteli, »domov« spraviti. Obravnava so nadaljuje. Obtoženi Bertoncelj je smatral vbo zadevo za premalenkostno in sploh ni prišel k obravnavi.
Meščanski klub.
Meščanski klub je imel sinoči v »Katol. Domu« svoj občni zbor. Otvoril ga e predsednik g. Ledenik z nagovorom, v katerem je naglašal: Mladi naš klub se je vkljub neugodnim razmeram iz malih začetkov povspei do veljave, ki mu zagotovi častni obstanek v dolgi vrsti društev stolnega našega mesta. Zbralo sa je vsak večer v društvenih prostorih lepo število društve-nikov, in poleg nekaj v večjem slogu prirejenih veselic priredili so se v zimski sezoni vsak teden prijateljski sestanki, ki so rili večinoma prav dobro obiskani in na tojih ee je gojila prav neprisiljena, domača zabava. Da so ti zabavni večeri tako dobro vspeli, zato gre v prvi vrsti najtoplejša zahvala onim častitim damam in gospodom, ki bo nam s predavanjem, petjem, igranjem na klavirju itd. preskrbeli tako lepe užitke in zabave Zahvalo je dolžan klub tudi katoliški družbi za brezplačno prepustitev konferenčne sobe in večkrat tudi dvorane. Med letom je umrl g. Aleš Bergant, uradnik ■ Gospodarske zveze«. V znak sožalja so vstali društveniki s sedežev. — Tajnik g. C. kr. komisar Janežič poroča o društvenem delovanju. Odbor je imel vsak mesec redne seje. Jour fixe je bil vsak četrtek dobro obiskan. Predavanj je bilo pri teh zabavnih večerih sedem. Pozneje so namesto teh predavanj bila predavanja »blov. kršč. zveze«, ker so člani »Mešč. kluba« v »Zvezi« predavali javno in ae je klub teh predavanj udeleževal. Med predavanji »Meščan, kluba« je posebej omeniti predavanj gg. dr. Žitnika in dr Pavletiča. S »Slov. kršč. soc. zvezo« je priredil »Mešč. klub« »Miklavžev večer«, ki je bil tako dobro obiskan, da je bila velika dvorana z vsemi društvenimi prostori premajhna za toliko udeležnikov. Predpustne zabave so bile jako animirane. Zahvaliti treba zato poleg gosp. predsednika še posebno gospo H o f-bauerjevo. »Meščanski klub« se je vde-ležil mnogoštevilno večera ob sestanku slov. krščanskomislečih dijakov. Sploh Be je »Mešč. klub« ob VBeh veselih in žalostnih prilikah primerno udeleževal vseh važnejših prireditev in s tem opetovano pokazal svoje katoliško in narodno prepričanje.
Poročilo blagajnika gosp. Peterce je pokazalo tudi gmotni prospeh društva. Število članov vedno narašča in društvo se je že popolnoma utrdilo.
Predsednikom je bil izvoljen soglasno velezasluini dosedanji predsednik gosp L e • d eni k, kateri je s svojim ljubeznivim nastopanjem društvo jako povzdignil in poživil.
Za odbornike so bili izvoljeni gg. dr. Iv. Brejc, Druškovič, A. Janežič, V. Kochler, dr. Fr. Pavletič, Al. Stare, Makso Jeglič, Fr. Leskove, I. Pintar, Fr. Peterca in K. Pollak.
Takoj po občnem zboru je bila odbo-rova seja, v kateri Be je konstituiral odbor sledeče : Predsednik g. Alfred Ledenik, podpredsednik g. dr. Janko Brejc, tajnik g. Anton Janežič, tajnikov namestnik g. Makso Jeglič, blagajnik g. Fr. P e t e r c a, arhivar g. V. Kochler. Pregledovalca računov sta gg. dr. E. Lampe in A. Volt a.
Tedenski koledar.
Nedelja, 27. aprila: 4. poyeliko-nočna. Peter Kaniz.; evang.: Jezus obeta učencem sv. Duha. Jan. 16. — Ponede-
ljek, 28. aprila: Vitsl, Pavel oc Križa sp.
-	T o i* e k , 29. aprila: Peter m. — Sreda, 30. aprila: Katarina Sijen. —C e -t r t e k , 1. maja: Filip in Jakob. — Petek, 2. maja : Anastazij šk. — S o b o t a , 3. maja: Najdba bv. Križa. — S o 1 n c e izide 1. maja ob 4-52 zaide pa ob 7. uri 3 min. — Lunin spremim Zadnji krajec 30. aprila ob 11. uri 56 min. zvečer. -Dan zraste v maju za 1 uro 13 min.
—	Musicasacra v nedeljo, 27. apr.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo zložil Karol Santner, aleluja z verzi-kloma Anton Forster, ofertorij »Confitebun-tur coeli« zl. Jurij Veselak. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo v F dur, zl Fal. Uhl, graduale Aleluja »Confitebuntur coeli., zl.A. F6rstcr, ofertorii J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. aprila.
Slovanski časnikarski shod. Ude-ležniki slovanski ga časnikarskega kongresa ee že pridno oglašajo pripravljalnemu odboru v Ljubljani. Prišle bodo v Ljubljano takrat odlično slovanske osebnosti, zato je želeti, da se tudi slovenski časnikarji nemudoma odzovejo vabilu pripravi javnega odbora. Pripravljavni odbor bode preskrbel tudi stanovanja ter jih bodo udeležnikom pravočasno javil. Delo časnikarskega ehoda bode strogo stvarno in strokovno. Shod se bo bavil z vprašanji, ki zadevajo organizacijo slovanske žurnalistike. Potrebo tega povdarjajo že razni listi, posebno reški »Novi List«, ki pravi, da je treba izločiti vse, kar ne spada v novinarsko stroko kot tako. Na shodu ne sme biti političnih večin in političnih polemik, marveč take strokovne razprave v katerih so lahko vsi sl jvanski časnikarji edini. Kako kdo misli o staroslovanski liturgiji, rimski ku-riji, srbsko hrvaškem prepiru, strankarstvu na Kranjskem in drugih takih 'stvareh, to je čisto druga stvar, koja na kongres ne spada. To je pravo mnenje. Slovansko časnikarstvo potrebuje v prvi vrsti, predno mu e mogoče pokazati svoj vpliv, strokovne organizacije, ki bo za časnikarje skrbela, ker le tako si bo slov. časnikarstvo pridobilo moči, katerih potrebuje. — Ako se to na shodu v Ljubljani zgodi, potem je lahko slovansko časnikarstvo z letošnjim časnikarskim shodom zadovoljno.
Imenovanje. Današnja »Wiener Zeitg.« javlja, da je j.oljedelski minister imenoval tehn. vodjo g. Bohuslava Skalickega v Novem mestu za vinogradniškega nadzornika v IX. činovnem razredu.
Javno vprašanje gosp dr. Po-žarju. »a!. Narod« poroča, da je pri banketu, prirejenem na čast grofu Harrachu tudi g. ravnatelj dr. L. Požar kot zastopnik »Slovenske Matice" napil slav-ljencu. O tej napitnici pravi „Narod": G o • v o r n i k obžaluje, da nimamo Slovenci več nekdanjega plemstva, ki je vodilo narod v bojih proti Turkom, pospeševalo reformacijo ter podpiralo začetnike našega slovstva.« Vprašamo torej g. dr. Požarja: Ali je re3 k o t z a s t o p n i k »Slovenske Matice« to govoril?
Na sv. Višarjih se prične letošnje romanje dne 8. maja, na dan vnebohoda Kristusovega. Dne 4. junija bo mil. g. kne-zoškof dr. Jožef K a h n slovesno posvetil nova stranska oltarja.
Slovo od dr. Murka. Ker gre g. dr. Murko z Dunaja v Gradec kot redni vse-učiliški profesor, priredita mu »Jugoslovanski klub" in »Mladenački klub« v ponedeljek 28. t. m. prijateljski večer za od-hodnico.
Poročil Be je danes v mestni župni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani lastnik tiskarne in bivši faktor našega zavoda, gospod Rihard Šeberz gospodično H i 1 d o Velepičevo.
Važen shod v Celju. Jutri se vrši v Celju občni zbor političnega društva „Na-prej", ki bo posebne važnosti. „ Domovina" pravi o namenu tega shoda: Časi so zdaj posebno za štajarske Slovence tako resnobni in narodnega ter političnega dela se je za nas v zadnjih letih toliko nakopičilo, da pač smemo pričakovati posebno obilne udeležbe zlasti v naši politiki in narodnostnih vprašanjih odločujočih faktorjev, kajti skrajni čas je, da oživi pri nas zopet ona
Priloga 95. štev. »Slovenca" dn6 36. aprila 1902.
gibčnost, s katero smo si bili nekdaj priborili lepih zmag in pospešili splošni napredek celjskega in obče štajarskega slovenstva. Zadnja leta pa smo bili žal v tem oziru nekako malomarni, kar nam je škodovalo pri občinskih volitvah na Teharjih, pri slovensko nemški gimnaziji v Celju in drugih zadevah po vsem Spodnjem Stajaru. Te ne-dostatke moramo zdaj temeljito iztrebiti iz naših vrst in v tem oziru vso našo organizacijo popolniti. V nedeljo, dne 27. aprila moramo tedaj na novo določiti pot, po kateri bomo hodili v prihodnosti ter složno in z združenimi močmi delovali za občni blagor in napredek našega naroda, bodisi v narodno gospodarskem, političnem ali socijalnem in društvenem življenju.
Vzajemna zavarovalnica ima v ponedeljek dne 28. t m. popoldne ob 2. uri v zavarovalnifinib prostorih svoj prvi občni zbor, na kar njene člane opozarjamo.
Umrl je v Biški vasi pri Mirni peči na svojem domu gospod Mat. Krevs. Ranjki je pred 16tom dovršil gimnazijske študije v Novem mestu z maturo. — V Ljubljani na Starem trgu je umrla mokariea gospa Jera Hribar. — V Gradcu je umrl trgovec g. Ivan J amni k.
Občinske zadeve in volitve oe-lovške. Iz Celovca, dne 25 aprila. Prihodnji teden se vrše tu dopolnilne volitve za obč. zbor. O kakem posebnem vo-livnem gibanju pa doslej ni sledu. Značilno pa je, da je mestni podžupan gospod dr. pl. Metnio v zadnji seji pred volitvami stavil dva prav pomenljiva predloga: naj se namreč ustanovi posebni „mestni svet« (Stadtrath) in vpelje četrta kurija, torej se razširi volivna pravica. To je torej prav po vzorcu dunajskih krščanskih soci-jalcev, katerih posnemalci naši nacijonalci sicer ravno niso. IV. kurijo hočejo urediti po vzorcu V. kurije za državni zbor. O teh zadevah bo razpravljal pravni odsek. — V sredo je bil volivni b h o d za tretji razred. Sklicalo ga je »Komunalno društvo«, ki ima vse-nemško vodstvo. Udeležba je bila slaba, razgovori ne posebno važni in zanimivi. Zanimivo je bilo k večjemu to. d a so kandidaturo ponudili tudi s o c i j a 1 d e m o k r a t i č n e m u uredniku R i e s e - j u. Ta jo je pa odklonil, ker je od nemških nacijonaicev noče sprejeti. Od več strani se je tudi reklo, da je »Komunalverein« prišel do — bankrota. Kot kandidatje so so postavili: dosedanja odbornika Čebul in Eckhardt pa župan Neuner, ki je doslej bil izvoljen v I. razredu. Ta pa je izjavil, da izvolitve v tem razredu ne sprejme, ker se drži prvega razreda. — Včeraj so zborovali socijalni demokratje, ki letos posežejo odločno v volitve. Poročal je sodrug R i e s e , ki je razvijal komunalni pogram socijal. demo kratov. Udeležba je bila boljša nego pri na-cijonalcih, katerih so bili mnogi nayzoči, a se niso zglasili. Soc. demokratje bodo gla aovali za listo: Rieee, Čebul in Ehrhardt.
Občni zbor »Dramatičnega društva« bo danes ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma. Volili se bodo novi odborniki.
Iz parlamentarnih krogov se nam piše: Po listih so nedavno nazivali poljedelskega ministra Giovanellija »prijatelja borzijancev«. To očitanje je neosnovano. Resnica je, da je baron Giovanelli prijatelj kmečkega stanu. V zadnji seji narodnogo spodarskega odseka je odločno izjavil, da je on za svojo osebo za to, da se bianko ter minska kupčija z žitom odpravi. Znano pa je vsakemu, kdor količkaj razmere pozna, da ima poljedelski minister jako težko stališče, ker je, žal, preveč drugih ministerstev, ki se nasproti kmečkim koristim zavzemajo za druge stroke. V tem oziru lahko kažemo na znani govor poslane Pogačnika v prvem branju proračuna. Tudi vesti o odstopu ba rona Giovanellija so neosno v a n e.
Iz Polhovega Oradoa se nam piše: V 91. številki »Slovenčevi« objavljena je bila notica, da so blizu Litije prijeli nevarnega človeka z imenom J. Potisek, ki je baje doma iz Polhovega Gradca. Izjavljamo, da se v celi župniji ne nahaja nihče s tem priimkom in je imenovanec najbrže doma od
drugod. — Tu se je nedavno klatila mlada trdna ženska, ki je govorila idrijsko narečje. Pripovedovala je, da je dne 21. t mes. ob polunoči vpepelil požar v Spodnji Idriji 15 hiš in da je zgorela jedna odrasla ženska in Bedem otrok. S svojim lažnjivim pripovedovanjem izvabila je mnogim strankam večje in manjše zneske, katere so ji darovali iz usmiljenja. Svarimo pred njo!
Prvi čebelni roj je zletel 25. t. m. v Tunjicah Bil je nenavadno velik. Tako zgodaj roja v Tunjicah še nikoli ni bilo.
Nova iola. Včeraj se je vršil komisi-jonelni ogled za novo šolo v Toplicah pri Zagorju. Stroški so proračunjeni na 90000 kron.
Realka v Idriji Poljedelsko ministerstvo je izdalo dovoljenje, da se sme era-rični svet zamenjati z onim, ki ga je mesto v ta namen nakupilo, da dobi potrebno stav-bišče.
»Štajerec« v kamniški okolioi.
Poroča se nam, da so pričeli liberalci seda) po kamniški okolioi širiti »Štajerca«. »Rodoljub« jim je še premalo lažnjiv.
Ljubljanske novioe. Barako za mesarje zgradi na vrtu pisateljskega društva na Poljanah g. J Perdan. — Neznan tat je vzel železniškemu uslužbencu Janezu Štajarju na Resljevi cesti štev. 7 iz zaklenjene sobe 60 kron. — Zrešilnim vozom je bil včeraj prepeljan v bolnico 70 let stari Franc Ahčan. Zgrudil se je nezavesten na tla na Radeckega cesti. — Natepena tatica. Na Rimski cesti pri Lahu je služila zadnji čas, bivša prostitutka Marija Godec. Sinoči okolu 10. ure ae je slišal krik na Mirju. Neki gospod je udrihal s palico po Mariji Godec, ker mu je iz žepa ukradla 100 kron, a jo je pri dejanju zasačil; denar ji v*el in Marijo Godec pretepel.Zasačeno tatico je stražnik odvedel v zapor. — Aretiran pravda r. Včeraj se je prišel v pisarno k dr. Majaronu kregat neki Ivan Bat radi izgubljene pravde. Ker je v pisarni zmerjal in razsajal, je bil aretiran. Mož, ki je baje slaboumen, je zatrjeval, da njemu ni nič za izgubljeno pravdo, ampak le za denar. — Venec fig. Jernej C e r m e 1 j , prodajalec sadja, je opazoval Antona Pristivca, ko je Pristave občudoval venec fig. Nakrat je Pristave imel pod jopičem venec fig in šel proč. »Ne boš!« zavpil je Cermelj, »Policaj ! Fige mi je ukradel!« In Pristave je moral sladke fige dati na^aj, policaj ga je pa odpeljal Beboj. — Našla je Uršula Florijančič zlat navesek, vreden 8 kron. — P o d s u 1 o ga je. Pri izkopavanju pli-novih oevij na Marije Terezije cesti je pod-sulo delavca Jakoba Seliškarja. Teža zemlje mu je zlomila nogo. Prepeljali so ga v bolnico. — N o y e hiše. Na Opekarski cesti prično z izkopavanjem tal za nove delavske hiše. Ob Bleiweisovi cesti zgradi g. Al. Korsika novo hišo, ob Miklošičevi cesti gradi hišo g. Volavšek, ob Sodnih ulicah gospod Vodnik in g. Stark. V teh hišah bjdo stanovanja po dve sobi s kuhinjo, katerih ravno sedaj zelo nedostaje, večjih stanovanj je pa šest praznih. Razne stranke raje v okolici stanujejo, nego bi si najele velika draga stanovanja. — Iz preiskovalnega zapora so izpustili g. Oroslava Dolenca. Preiskava se nadaljuje.
Štajarske novice. Roparski napadalec pri Laškem, o katerem smo nedavno poročali, se piše A. Vodnick. Star je 34 let in je doma blizu Ptuja. — Nova cesta, ki bo šla od državne ceste v Spodnji Hudinji, (od kovača Šribarja) na celjsko okoliško pokopališče, se je začela delati pretekli ponedeljek. Delo gre spretno od rok, ter bo ta cesta gotova v par dneh. — P r e-meščenje. Finančni minister je iz službenih ozirov premestil c. kr. geometra Em. Martinyja iz Celja v Maribor. Njegov namestnik je novoimenovani c. kr. geometer R. Verbič; svoj sedež pa ima v Konjicah in ne več v Celju. — Hr o šč i. Okrajni odbor ptujski je javil vsem šolskim vodstvom, da plača za vsak liter hroščev 4 vinarje. — Halozah je sedaj vse v najlepšem cvetu in če ne bo kake ujme, bo letos vsakovrstnega sadja prav obilo. — Hudobna roka je polomila mnogim posestnikom na Hajdini sadna drevesa. — Pretep v Le-
sko v cu. Pretečeno nedeljo pretepli so v gostilni Blodnikovi nekega Petrovič Franc-a, potem so ga vrgli na okrajno cesto, kjer je nezavesten obležal. Kasneje so ga zanesli v župnišče in g. župnik je vzel tega siromaka pod streho, akoravno je bilo že o polnoči. Ko je Petrovič prišel k zavesti, pogrešal je mošnjo, v kateri je bilo 40 gld. shranjenih. Bil je torej bit in okraden. — Osem bratov-vojakov. V Jager-bergu, okraj Felbach, živi mati, kateri so letos osmega sina potrdili k vojakom. Vseh osem sinov bo torej nosilo suknjo cesarjevo. Starši so živi in zdravi.
Človeško okostnico sta našla Janez Petrovčič iz Trešovja, občina Podkraj, in delavec Tomaž Starman pri kopanju na njivi v jarku blizu velike ceste. Kosti so bile tako trhlene, da so takoj razpadle. Ostanke bo prenesli na pokopališče v Podkraju. V tem kraju se večkrat taki slučaji pripete. Vsako hudodelstvo jo izključeno, pač pa so to ostanki padlih vojakov iz francoske vojne za časa Napoleona I., saj je dovolj znano, da so se vršile ravno ondi med avstrijskimi in francoskimi vojaki večje ali manjše praske.
Slovensko športno društvo v Celju. Ustanovilo se je v Calju slovensko športno društvo, ki ima svoj igralni prostor za lawn-tennis, katerega si je dalo na novo napraviti, za glazijo ob ljubljanski cesti. Prostor je lep in obširen, ter vlada ob lepih dnevih na igrišču živahno in veselo gibanje. K temu društvu je pristopilo že okrog 50 članov.
Desetletnico praznuje letos »Tržaška posojilnica in hranilnica«.
Napad na stražnika v Trstu.
stražnika Jak. Tre v na v Trstu sta včeraj zjutraj, ko se je vračal v svoje stanovanje v Via Miramare, napadla dva neznanca, ka terih eden mu je vrgel v obraz saj, drugi pa ga vrgel na tla in Bunil z bodalom v srčno stran. K sreči je pa debel zapisnik v žepu preprečil gotovo smrt. Stražnik se je potem oprostil napadovalcev in ju zasledoval sabljo. Mej begom je pa še eden napadalcev ustrelil s samokresom na Trevna in ga na desni roki znatno ranil. Zločinca sta pobe gnila brez sledu.
Novo laško politično društvo v Trstu. Tržaško namestništvo je odobrilo pravila tega novega laškega političnega društva, ki bo vladajoči laški kliki delalo menda veliko preglavic, Duša mu je bivši tržaški župan dr. Karol Dompieri. Društvo se imenuje »Doaienico Bossetti«.
Stavka v Trstu. Iz Trsta se danes poroča, da se stavka v »Stabilimento tecnico« in v Lloydovem arsenalu nadaljuje. Ravnateljstvi ste odgovorili stavkujočim, da dobe odgovor, ko bodo upravni svetniki njihove zahteve pretehtali. Delavci hočejo počakati v stavki, da se to zgodi, in do tedaj odklanjajo posredovanje obrtnega inšpektorja.
Stavka v Kar panju Iz Pazina se poroča, da je včeraj v rudniku Karpanj nastala stavka.
V mejnarodni panorami je danes zadnjič videti velike prevozne parnike in njih notranjo opravo v hamburškem pristanišču, pričenši z jutrišnjim dnem pa pride na vrsto druga serija burske vojske. V tej seriji se vidi mej drugim Durban z luko, dalje Port Elisabet, taborišča na otoku Sv. Helena, potem junak Delarey s štabom in French v družbi angleških častnikov ter razni prizori z bojišč v Zmajevskih gorah. Tudi znani burski »dolgi Tom« so pokaže v posebni sliki. — Za naslednji teden se pripravljajo prizori s cesarskih manevrov.
Glas iz občinstva. Kdor le nekoliko pozna v Ljubljani tržne razmere, zapazi na prvi pogled pomanjkljivost in nered glede razdelitve posameznih prodaialnih Bkupin. Tako n. pr. kmetiške prodajalke mestne okolice in one, za katere proBtor jo določen na glavnem trgu — ne donašajo samo masla, sira, mleka, jajc, suhega sočivja i. t. d. v prodajo, ampak tudi zelenjad, ker one dobro vedo, da Be pri tem marši kaka kronca vtrži, kajti dandanes se tudi na deželi čim dalje bolj zanimajo za vrtnarstvo. Umevno je toroj, da večina od-jemalk rade tukaj zelenjavo kupujejo, ker imajo pri rokah tudi druge potrebščine in si poleg tega prihranijo pot in zamudo časa Nasproti temu so pa naše Trnovčanke in Kra
kovčanke nameščene na najmanj ugodnem tržnem prostoru, tukaj se kupuie le tedaj, kadar okoličanke domov odidejo. Res je sicer, da je bilo malo številce naših trnovskih in krakovskih prodajalk premeščenih v šolski drevored, kjer so toliko na boljem, da kupo-valke mesa ob enem — in to, ker jim je pri rokah tudi zelenje, tukaj rade kupujejo. Očividno je torej, da potem zelenjarice pred škofijo čisto nič no prodado, da celi dopoldne na trgu zastonj posedajo in kupcev čakajo in mesto da bi kak krajcar vtržile, so primo-rane s polnimi jerbaei neprodanega blaga domu Be vračati. Trnovčani in Krakovčani večinoma le od svojih vrtov žive, koliko truda in stroškov pa da stanejo ti bori pridelki, to ve le tisti, ki je primoran se s tem ukvarjati. Če mu pa še teh malih pridelkov ni moč v denar spečati, je tega gotovo edino le kriv sedanji nepraktični tržni red. Kako lahko bi se temu opomoglo! Saj noben prostor v našem mestu ni tako pri-ličen za to, kakor je ravno šolski drevored; meso in zelenje sta za kuhinjo marsikomu neobhodno potrebna, odjemalcem pa bi bila s tem marsikatera pot prihranjena. Seveda bi se potem morale tudi kmetiške prodajalke zelenjadi med domačo uvrstiti, tako da bi bil vsak primoran te vrste potrebščine tukaj iskati. Nasproti naj bi se pa morda drugi preatavili na Ribji trg, za kar je gotovo dovolj prostora — in je ta prostor enak Beda-njemu v sredini ter na jako obljudenem kraju.
Najnovejše od raznih strani.
Dijaki in častniki so se včeraj stepli v Zagrebu v kavarni Bauer. Dijaki so oponašali častnikom, da govore mažarski. Nadporočnik Tomič je udaril b sabljo ju rista Kastnerja. Dijjki so nato planili b stoli nanj. Tomiču je prihitelo na pomoč šest častnikov, ki so se ubranili dijakov z golimi sabljami. Nadporočnik TUrk je udaril s sabljo dijaka Lepoviča preko glave, da so je Lepovič zgrudil, oblit s krvjo. — Prvi maj. Zveza severno-čeških industrijcev je sklenila odpustiti tiBto delavce, ki bodo dne 1. maja praznovali. — 300 hiš pogorel o je v Alalu na Ogrskem. — V usta ustrelil se je v Zofiji 141etni gimnazijec Basil Teodorovič, ker ga je oče karal.
—	NeBrečanaželeznici. Pri Li-verpoolu je skočil vlak s tira. 50 oseb je ranjenih. — Akademika tatova. V Zagrebu sta včeraj po noči ulomila dva trgovska akademika v arheologični muzej ter sta ukradla neko srebrnino. Storilca, ki Bta sinova uglednih Sarajevčanov, Bta aretirana.
—	Skupno sta se ustrelila. V Harovru sta se ustrelila pravnika Spielberg in Berendt v istem času. — Blazniški pazniki pred sodiščem. V Kra-kovem se vrši obravnava proti štirim blaz niškim paznikom, ki bo v bolnici sv. Lazara tako pretepli nekega blaznega človeka, da je umrl. — Kitajska igralna družb a bo pričela svoje gostovanje po raznih evropskih gledališčih. Tudi na Dunaju bo gostovala. — Maščevanje anarhistov. Drž. elektrotehnik Daviš, ki je morilca predsednika Mac Kinleya Czolgossa z elektriko usmrtil, je nenadoma izginil iz New-Yorka. Ker je dobil veliko število gro žilnih pisem, ee njegovi sorodniki boje, da so ga anarhisti spravili b sveta. — Koliko bo vredni zobje pevke. Oporna pevka Sarkisova je pri neki železniški no-sreči na Ruskem izgubila pet zob. Sedaj zahteva 114.000 rubljev odškodnino. — Avtomatično krčmo so otvorili v Fi ladelfiji. Natakarjev v tej krčmi ni, ampak samo avtomati, ki imajo na razpolago 104 gorkih in mrzlih jedil. Ako gost vrže gotovo svoto v avtomat, dobi porcijo. — Duhovnika ustrelil. V mestu Sant Andrea Campiglia se je 24letni Agl etti spri s svojo materjo. Mati je pred besnim sinom ušla na cesto, bin je za njo ustrelil, a na-mestu matere, je zadel duhovnika, ki je ravno mimo šel. Duhovnik se je mrtev zgrudil. — V Zadru stavkajo delavci v luki. Došli parobrodi ne morejo izkrcavati blaga.
Tekmovanje z zrakoplovi. Santos Dumont je dobil nevarne tekmece. V prvi vrsti stoji Anglež dr. Barton, ki poziva Du-monta na tekmovanje z zrakoplovom, katerega je Barton izumil. Tekmovanje bi se vršilo med Londonom in Edinburghom ter stavi Barton do 200000 K, da bo prekosil Dumonta. Barton pravi, da se njegov zrakoplov da izborno voditi in da doBeže doslej nedoseženo hitrost. Tudi neki Spencer se oglaša in pravi, da je njegov zrakoplov boljši od zrakoplova Santos Dumontovega. To kaže, da se zrakoplovstvo jako živahno razvija in da se naposled res skoro utegnemo voziti po zraku.
Cenene doktorske diplome. Kdor je hotel na lahak način postati doktor, imel je do zadnjega časa ugodno priliko na ko lošvarskem vseučilišču. Ondi se je dobilo doktorsko diplomo za 40-50 K. Delil jih je za to ceno vseučiliški — pedel. Prodajal
jo dijakom diplome, katere jo kradel pro foaoriem iz zaprte omare. Ponaredil jo ključe od omaro in pričel »trgovino z diplomami«. Rektor je prišel po dolgom času na sled tuj slepariji, zapečatil je omaro z diplomami in jo odredil preiskavo.
Homer in alkohol. Prepir o alkoholu in njegovem vplivu je bil že v dobi tega starega pesnika. Eni so trdili, da vino daje moč človeku, drugi pa so bili tega mnenja, da vino Klabi človeške moči. V neki knjigi Ilijado govori Hekabe svojemu sinu H-. ktorju: »Počakaj, da ti prinesem vina in boš daroval Jupiterju in drugim bogovom in boš sam pil in utrdil zdravje in mcČ. Utrujenemu možu prinaša vino krepčila, in ti si se utru dil v boju za svoje!« Hektor pa odgovarja (264 verz.): »Ne ponujaj mi sladkega vina, Častitljiva mati, da me ne oslabiš, da ne pozabim na svoj pogum in svojo bojevitost!« Po modernem naziranju ima tedaj Homer prav: aikohol najpoprej uname in potem oslabi moči!
Ogromni uspeli romana. Roman „David Harum", ki ga je spisal Eduard N. Westcotta, je bil dosedaj razprodan v 500.000 eksemplarih. Pisatelj je pisal svojo delo, ko je bil v največji revščini, ker ga je obiskala neozdravljiva bolezen. Šest založnikov je zavrglo njegov rokopis, sedmi (Appleton in dr.) je sprejel ponudbo. Westcott je prebral še korekturo in je umrl.
Turški reformatorji. Na Turškem se trudijo pristaši »cnladoturškega« gibanja, da bi reformirali isiam v smislu zapadno-evropske kulture. Na čelu jim stojita prin-cesinja Hairie H a n e n in njen soprog N o u r y bej. Z neupogljivim absolutizmom se cficijelna Turčija brani te izpremenibe, ker dobro ve, da je nemogoče spraviti no vodobno omiko z mohamedanstvom, katero . je podiaga turškemu cesarstvu. Sedanji sultan Abdul Hamid je bil v mladih letih sam mladoturškee;a duba, zdaj pa o tem ne mara nič slišati. Noury bej in soproga sta izgnana iz Turčije in živita v Londonu. A tudi Noury bej ima svoje pravice v Turčiji. Država mu je namreč dolžna ogromno svoto, katere mu no more plačati. Princesinja Hairie Hanen so nosi seveda popolnoma a la parisienne, kot »evropska« dama.
Zanimiv kongres. Od 18. do 21. av gusta bode v Friburgu v Suici mednarodni kongres na Čast blažene Device Marije. Razpravljalo se bo v petih odsekih: 1. Dogma-tična vprašanja; 2. česčenje bi. Device Marije; 3. bi. Devica Marija v zgodovini; 4. Kongregacije in bratovščine presv. Device; 5. presveta Devica in socijalno vprašanje.— Kdor želi prisostvovati kongresu, naj se obrne na friburškega kanonika Kleivera.
Poroka vdovca poleg ženine krste. Nekaj takega se je nameravalo izvršiti v San Frančišku. Vse je bilo pripravljeno za poroko: Mož umrle, gdč Alice A. Starrett in poročne priče. Tedaj je prišel Dr. Gard-ner, ki bi moral zvezati dvojico: „To je strašno", je rekel, Jaz ne poročim. Kaj vas je vendar napotilo do tega?" — „Poslednja volja moje žene", je odgovoril vdovec, „ob zadniih zdihljajih sem ji moral obljubiti, da se poročiva z gdč. Starrett poleg njene krste". Poroka in pogreb ob enem, to je pač nekaj nenavadnega.
Pouk za anarhiste. Policija v Ro-chestru je prišla na sled neki anarhistični knjigi, v kateri je vse popisano, kako se vlak razstreli in koliko nitroglicerina je treba za razstrelbo. Knjiga je tiskana v tiskarni John Mosta; obsega 500 stranij. Sodi se, da je bila razdeljena med anarhistične pripadnike z namenom, da bi kedo pognal v zrak vlak, s katerim se je po Ameriki vozil princ Henrik.
Iz Evrope v Ameriko po zrakoplovu. Santos Dumont izjavlja, da se bo v 10 letih zrakoplovstvo povzdignilo na tako višino, da se bodo potniki potom zrakoplovov prevažali iz Evrope v Ameriko, kar bo seve dosti hitreje, nego s parniki.
Jetniški uradniki — zločinci. Skoro Tsi višji in nižji uradniki v ruski jetniški koloniji Sahalin so prišli v preiskavo radi goljufije, ponarejanj uradnih listin in raznih nenravstvenih dejanj. Najhujših stvarij Be dolži načelnika Muravviokega.
Nekaj o šampanjcu Šampanjec je bil do konca 17. stoletja rudeč in se ni penil. Sa-le okrog leta 1690 je iznašel benediktinski pater Don Perignon v opatiji Haut-villiers na Francoskem način, po katerem se šampanjca s pomočjo črnih jagod speni in sčisti. Torej še pri šampanjcu, katerega liberalni prv&ki radi pijo, še morajo spominjati na »črnuha«.
24 let po nedolžnem zaprt, h Pariza javljajo: L. 1878 je bii obsojen lekarnar Danval na dosmrtni zapor. Sodišče je razsodilo, da je otroval svojo soprogo. Ve-sčaki so izjavili, da je bil v želodcu pokoj niče najden strup. Sedaj po preteku 24 let so ja profesor Cornil pričel zanimati za stvar in j« dokazal, da ona količina strupa ni mogla otrovati žene. Danval je sedaj puščen na Bvobodo. Ta slučaj jo vzbudil zopet mnogo nezaupanja proti sodnijskim izvedencem.
Ali se ženi, ali pa pusti službo
Lastnik neke tovarne na Gor. Ogrskem je odredil, da no trpi več v svoji službi neože-njenih Vsem uslužbencem je dal rok enega leta, da si poiščejo družice, ali pa gredo v pokoj. Starejši neoženjeni uslužbenci, ki bi lahko še služili, a se ne upajo kaj prida oženiti, so silno potrti, pa upati je, da si z malim trudom vendar pridobe žene.
Rubensonova »Sveta obitelj« Glase vito Rubonsonovo s.iko, poznano celemu nai braženemu svetu pod imenom »Sveta obitelj«, jo kupil novijorški milijonar J. H Smith za 50.000 dolarjev ter jo pokloni novijorškemu metropolitanskemu muzeju.
Nova ženska strast V Novemjorku je redarstvo zalotilo igravnico po vzorcu one v Monte Oarlo. V tej igravnici so ameriške dame zapravljale svoj denar. To igravnico so skrbno zakrivale in so izredno dolgo časa ohranilo tajnost, ako se pomisli, da Be je igranja udeleževalo 40 dam. »Ustanovnice« je policija zaprla.
Pred poroko v smrt. Lepa Magda Smidh iz ogrskega mesta Battaszek je bila zaročena. Dan pred poroko je obiskala svoje znance. Ko se je b svojim zaročnikom in znankami mudila na nekem vinogradu, prinesla ji je mala deklioa pismo. Nevesta se je oddaljila, a nazaj je ni bilo. Drugi dan, na dan poroke, so jo našli v vinogradu s prestreljeno glavo. Poleg nje je ležal tudi mrtev mlad mož. Stariši so jo silili poročiti se s človekom, katerega ni marala, zato je umrla dan pred poreko skupno z možem, katerega je imela rada.
Absolvirani realec umoril mater in sestro. V Moskvi stoji pred sodiščem absolvirani realec Aleksander Kara, ki je ukradel svojemu očetu iz zaprte škrinje 500 rubljev, da kupi darov svoji nevesti. Ko je njegova mati prišla na sled tatvini in mu grozila, da pove očetu, jo je Kara ubil, ob enem pa je ubil tudi svojo sestro, da se tako iznebi priče. Potem je pričel kričati in praviti prihitelim ljudem, da je nek nežna nec vlomil v sobo in izvršil dejanje. Pri tem se je pa v izjavah tako zapletel, da so ga skoro spoznali za pravega krivca. Kara ne taji.
Opeharjeni dediči. V Berolinu je umrl neki g. Pfeifer, ki jo v svoji oporoki določil: »Vsak mojih sorodnikov, ki ne pride k mojemu pogrebu, dobi 300 mark, za ostalo premoženje sem določil v posebni odločbi, ki naj se odpre še-le po pogrebu.« Pri pogrebu res ni bilo nobenega sorodnikov, samo ena daljnja sorodnica je prišla k pogrebu, njegova stara gospodinja. Po pogrebu so pogledali odločbo umrlega posebneža in v tej odločbi je stalo črno na belem: »Vse ostalo premoženje dobi tisti izmed mojega sorodstva, ki se ne oziraje na obljubljenih 300 mark vendar le udeleži mojega pogreba«. Stara oddaljena sorodnica je sedaj bogata dedinja, ostali sorodniki delajo dolge obraze, evet spi jim pa škodoželjno smeje.
V zrak pognali vojašnico. Dvonad stropno vojašnico v Managui (Nika?figua) so nasprotniki ondotne vlade pognali v zrak. Skoro 200 vojakov jo mrtvih. Hiše v okolici so poškodovane.
Pozabljena pogača. Dunajski slasči čar Viktor Schmid je izstopil iz železniškega voza v Modiingu. Ko se je vlak pričel pomikati naprej, opazil jo, da je pozabil v vlaku naročeno pogačo. Skočil je nazaj na vlek in zopet iz vlaka, a pri tem je padel in obležal na tiru nezavesten. Danes se poroča, da je Schmid umrl.
Mož je gospčdar! Simon Uzszu na Saškem je bil jako radikalen gospodar. Nedavno je prišel pijan domov in žena ga je karala. Uzszu jo vzel sekiro in ne da bi zinil besedico, preklal je ženi glavo. Orožniki so ga prijeli in odvedli v zapor. Ko ga je preiskovalni sodnik vprašal, zakaj je ženo ubil, odgovoril je Uzsu: »Ker mi je ugovarjala; pa naj se še enkrat oženim, zopet bom ubil ženo, ako mi samo z eno beBedo ugovarja, ker mi ž je gospodar v hiši!«
Kaznjenčeva dedščina Iz Temešvara poročajo : Nosač vreč Mihi Korner, ki ima radi raznih prestopkov odsedeti še eno leto zapor?, dobil je naznanilo, da mu je njegov ded v Diisseldorlu kot edinemu sorodniku zapustil 100.000 mark. Ubogi nosač bo torej ia zapora prišel kot bogataš.
Velikonočno obhajilo kaznjencev.
Pretresljiva s>lavnost se jo vršila 21. t. m. v rimski osrednji jetnišniei »Regina «_ocli«. Po stari navadi deli kaznjencem pri tej slavnosti sv. obhajilo kardinalni vikarij sv. očeta kardinal Respighi. Sedmim kaznjencem je kardinal podelil sv. birmo, 23 kaznjencev je to pot prvikrat prejelo sv. obhajilo. Kardinal je kaznjencem tako prisrčno govoril, da se mnogi niso mogli vzdržati solza. Tako cerkev vodi b pravega pota zašle ljudi nazaj na pravo pot.
Škodljivost opojnih pijač — slabo dokazana. Pariško antialkeholično društvo »Li prosperitč« jo imelo nedavno svoj shod Da bi tudi privržencem opojnih pijač jasno dokazal, kako uničujoče deluje na organizem uživanje opojnih pijač, dal jo predsednik eno morsko svinjo opiti z malago, špiritom, ab sintom i. t. d., drugo pa s čisto etudenčnioo.
Ko j« koncem predavanja hotel pokazati po slušalcem ta različni dvojni vpliv ter odpil shrambe, skakala je opita živalica živahna in zdrava, dočim je ona ki jo pila vodo, brez-zaveBtna ležala na tih. S silo so ji morali vliti v gobček nekoliko — konjaka, da si je zopet opomogla. — Seveda je bil vspeh pouka nasproten.
Kake hiše grade milijonarji? V
ameriških »Združenih državah« stanujejo mnogi ljudje v hi^ah. visokih do 20 nad stropij. Nek milijonar Frick v Pittsburgu si jo pa dal zgraditi hišo v 23 nadstropij. Vsa notranjost te hišf je iz belega marmorja, ki se dovaža iz Grške. Deset električnih vspe-njač vzdiguja prebivalce v razna nadstropja. Vsa palača je električno razsvetljena. Nad 23 nadstropjem je milijonar uredil krasno kopališče z basenom za plavanje. Palača je veljala 48 milijonov mark. /janimivo je, da je Frick dobi! vse svoje premoženje z delom in srečnimi špekulacijami in da t- daj, ko je prišel v Ameriko, ni imel premoženja.
Vsa Angleška razsvetljena. Z ve
likanskim projektom se bavijo na Angleškem. Ves otok hočejo na predvečer kraljevega kronanja razsvetliti z velikanskimi kresovi na tak način, da bo večer svetel, kakor dan. Ob 9 uri 55 min. zvečer bodo raz 3000 hribov zletele v zrak raketo. Vsak kres bo veljal 500 K in bo imel 30 metrov visok plamen.
Kravo za — šest krajcarjev je prigoljufal to dni neki poljski žid v gališki občini Tirgušor od neke kmetice. Pobotala sta se za 120 K, kateri znesek ji je izplačal s 6 zlati po 20 K, ki bo pa bili le — pozlačeni krajcarji.
*
* *
Sejmi po Slovenskem od 28. aprila do 3. maja. Na Kranjskem: 28. v Ilir. Bistrici; 1. maja v Boh. Bistrici, Svib nju, Tirni, Planini, Črnomlju in na Travi pri Kočevju ; 2. v Boštanju; 3. pri Fari. — Na slove n. Staj orskem: 28. v Konjicah in Dolu pri Hrastniku; 1. maja v Ljubnem, pri Sv. Filipu v Veračah, na Haj-dinji, pri Sv. Barbari, v Halozah, Ličnici, na Muti in v Velenju ; 3. v Loki. — Na Koroškem: 2. maja v Frežah, Kapli, Redendolu in Saksenbergu; 3. v St. An dreju, Trgu, Livamintu in Zgorn. Dravogradu. — Na Primorskem: 28. v Brezovici; 1. maja v Gorici, Grobniku in na Bukovi; 2. v Hrpeljah in Glemoni; 3. v Sežani.
Za osnovanje »Dijaškega dom ar v Celju so darovali doslej prispevke: Leta 1 8 99: G. J. Sernec, odvetnik in dež. gla varja namestnik v Celju povodom svojega najvišjega odlikovanja 1000 K, katere so na-ožena na hranilno knjižico posojilnice v Celju št. 7310 in bo doslej naraslo z obrestmi na 1132 K 94 h; g. Mihael Jezovšek, c. kr. notar na Vranskem 20 K; g. dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju, 20 K; sl. Posojilnica v Celju 200 K; Vseslovenski sklad 10 K 8 h; slav. okrajni zastop v Celju 400 K; g. dr. Sernec kot dobiček pri prodaji Keršetove hiše 600 K — L 19 00: Sl posojilnica v Celju 200 K; sl. posojilnica v Pišecah 10 K. — L. 1901: Sl. posojilnica v Celj
u 200 K; s', okrajni zastop v Celju 400 K; vsled poravnave z g. dr. Vrečkotn, Lipavc in Zupančič 20 K, kateri znesek je naložen na ime »Dijaški dom« v Celju na hranilno knjižico posojilnico v Celju št. 7318 in iznaša s priraslimi obrestmi 2218 K 21 h. Pri Siomšekovi slavnosti v Ponikvi je nabrala g. Adela dr. Dečkova znesek 411 K 10 h, kateri je naložen na hran. knjigo posojilnico v Celju št. 8296 ter znaša z na raslimi obrestmi vred 436 K. — L. 1902: vsled započeto akcije za skorajšnjo ustanovitev »Dij. doma« v Celju: G Ivan Vrhov nik, trnovski župnik v Ljubljani, 20 K; g. dr. llešič, c. kr. profesor v Ljubljani, 6 K; g. Ciril Pire, trgovec in dež. poslanec v Kranju, 10 K; č. g. Blaž Grča, župnik in dež. poslanec v Šempasu, 10 K; č. g. Frsnč. Moravf.c, mestni vikar v Ptuju, 20 K; gdč. Ant. in Mar. Stupca, učiteljici pri Sv. Marku 10 K; g. Štefan Rojnik, c. k. oficijal v Gradcu, 10 K; č. g. Anton Korošec, urednik v Mariboru, 10 K ; g. dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradcu, 50 K; č. g. Anton Cestnik, c. kr. gimn profesor v Celju 20 K ; g. Lovro Baš, c. kr. notar v Celju, 20 K; g. dr. Ivan Dečko, odvetnik in dež. posl. v Celju, 500 K; g. Jožef Kožuh, c. kr. gimn. profesor v Uelju, 50 K; g. dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju, 200 K, — Vse skupaj 4723 K 15 v.
Telefonska in brzojavna poročila.
Velik požar.
Dobrepolje, 26. aprila. Zdenska vas pogorela. Veni uri je izmed 49 številk pogorelo 43 gospodarjem, ostalo je le 6 številk. Prosi se nujne pomoči. Ramoveš, nadžupnik.
Dunaj, 26. aprila. Cesar Franc Jožef je imenoval pruskega princa Henrika avstrijskim admiralom.
Dunaj, 26. aprila. V seji državnega zbora prihodnji ponedeljek pri indirekt-nih davkih sta zaznamovana kot govornika tudi poslanca Povše in Mastalka. Pri točki „mitniceM sta naznanjena le dva govornika. Minoritetni votum, naj se mitnice odpravijo s 1. julijem,' bo stavil poslanec Sohraffl. Finančni minister pravi, da odstopi, ako bi bil predlog sprejet. Vlada torej skuša pridobiti posiance, da bi glasovali proti temu predlogu.
Dunaj, 26. aprila. Danes je imel ministerski svet sejo pod Koerberjevim predsedstvom. Navzočni so bili vsi ministri.
Trst, 26. aprila. Tu stavka še okoli 80 delavcev pri Lloydu. Dva delovodja nista hotela delavcev siliti k delu in sta odpuščena. Policija je aretirala več delavcev i si jih izpraševala o štrajku. Delavci to smatrajo kot vmešavanje policije v njihove zadeve in so zelo ne-voljni.
Pulj, 26. aprila. Na tukajšnji opazovalnici so opazili danes dopoludne ob 9-23. min. močan potres južno-vzhodno. Središče potresa je skoro gotovo tilo v Dalmaciji ali pa v Srednji Italiji.
Dunaj, 26. aprila. Kakor se čuje, bode vlada ugodila željam lekarniških farmacevtov.
London, 26. aprila. Sem pride v kratkem večje število ruskih policistov, ki bodo zasledovali izvor po Rusiji se razširjaj oči h zarot.
Bruselj, 26. aprila. Kruger je dobil iz Južne Afrike poročilo, da na sklep miru na podlagi angleških pogojev ni misliti.
Uma6?! s«:
23.	aprila. Marija Čokan, usmiljena sestra, 27 let, Radeckega eesta 11, tuberkuloza.
V b o ! n i fc u i c i:
22. aprila. Andrej Odlazek, dninar, 67 let, jetika. ~ Ana Mittermayr, delavčeva hči, 4l/9 leta, jetika.
24.	aprila. Liza Jesenko, gostija, 76 let, myode-generatio coi dis Hydrops universalis. — Marija Konigs-berger, steklarjova žena, 56 let, carcinoma cystis felleae.
Dunajska borza
dn6 25. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....10166
Skupni državni dolg v srebru.....101-60
Avstrijska zlata renta 4%......120-40
Avstrijska kronska renta 4%.....99-60
Ogerska zlata renta 4%.......119 95
Ogerska kronska renta 4%......97-70
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1597-—
Kreditne delnice, 160 gld. ......	67150
London vista......................240-20
Nemški drž bankovci za 100 m. neui drž.velj.	117-22
20 mark ............23-44
20 frankov (napoleondor)......19-06
Italijanski bankovci . . . •.....93-lb
C. kr. cekini..................11-28
litine cene
.inž 25. aprila 1902 (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
;'ženica za pomlad......K	9-15	do 9-20
» »maj......„	8-99	„	9 00
» >. jesen......„	8-00	„	8-01
di za pomlad.......„	7-30	,	7-35
... maj...........7-16	„	7-17
„ „ oktober.........6 89	,	6-90
koruza za maj-junij.....,	6-12	,	513
„ „ oktober.........6-26	„	6-27
)ve.t za pomlad.......„	7-89	„	7-90
„ „ oktober.......„	789	„	7-90
Na budimpeštanski borzi:
?Sonica za april.......K	9 00	do 901
• »maj....... »	8-91	„	8-04
„ „ oktober........7-86	,	7 87
ftž za april........„	7-16	„	7-17
„ „ maj ........„	-	„	—
„ „ oktober.........6 53	n	6-54
Jves za april , -.......6 70	,	6 71
n »maj..........—	,	—
„ „ okteber.........5-78	„	6-79
ioruza za maj.........4 83	„	4-94
» j«l'i.........—	„	—
„ „ oktober........5'01	„	5 02
fifektiv.)
Dunajski trg.
ženica banaSka...... K	9-10	do 10-56
iisžna iel..............9 20	»	10-60
ttž „ „ .......	7-45	,	7-70
Ječmen „ .............720	„	8-30
n ob Tisi ........6-85	n	7-76
'<oruza ogerska, stara. . , , . „	6-76	„	6 65
> „ nova......6-20	„	6-25
Uinkvant , stara , , , . „	—	„	—
, nova . . , . „	6-35	„	6-70
Oves srednji........„	7-10	,	7-30
Fižol............7-76	,	10-76
Mcteorologldno poročilo.
Višin« nad morjem 806 8 m. »rsdaii ?r».4ui »lak 736-0««.
a &	Cm opa-»ruia	atuijo barometra t um.	Terut«- v> l'».tujo	y«% P>	Stflio	a t •p r- t "i r "iT a.
25	9 zve6.		12 9	sr. j zali.	jasno	00
Jb|8. popol.		7313 7298	117 194	si. ju!<. p. ra. jzah.	del. jusno pol oblač.	
ja. popol.| i&vo ui p. iu. j/.au.] pui umitc,[ Srednja v£era,jSnia !emut»rstu.» 13 2 normatr 113
Zahvala. 635 1 1
Za tako obile dokaze odkritosrčnega sočutja o smrti prečastitega gospoda
Janeza Babnika,
župnika
kakor tudi /.a mnogoštevilno odlično spremstvo k zadnjemu počitku, ki je na tako lep način pokazalo spoštovanje do pokojnika, izrekava vsem in vsakemu posebej najprisr-čnejšo zahvalo.
Toplice, dne 23. aprila 1902.
Andref Češenj, Pefer Jane,
župnik in nečak.	kaplan.
Zahvala.
530 1—1
O priliki smrti naše iskreno ljubljene tete, gospe
Ane Švelc, roj. Knavs
posestnice in gostilničarke
se nam je izkazalo od vseh strani globoko sočustvovanje. Za to, kakor tudi za krasne vence izrekamo svoje najodkritosrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli v tako obilem številu, da so spremili predrago pokojnico k večnemu počitku. Zlasti se zahvalujemo častiti duhovščini, gg. pevcem moškega pevskega društva »Kranj" za ginljivi žalostinki, dalje slavni godbi tukajšnega gasilnega društva in slavnemu „Slov. bralnemu društvu v Kranju", ki se je vdeležilo pogreba z zastavo, kakor tudi vsem častitim damam in gospodom mesta Kranja za mnogobrojno spremstvo.
V Kranju, 25. aprila 1902.
Žalujoča rodbina Rus-ova.
Toplice
Rogatec
Južns železnice postaja irolldane (Poltsehach). 411 12-3
Krasno poletno bivališče.
Preizkuženo zdravilišče za bolezni v želodcu, na jetr h in ledvicah, Pl	zoper sladkorno bolezen, žolčne
Slatini) kamene, katare v jioltancu in na U1U11UU. krhlju Prospekte pošilja vodstvo.
tekoča, v poljubni boji, je najboljše JJ! UIVf£>Uy jn najpripravnejše sredstvo za po-slačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronzni pra šek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 2 12—1
Spretnega akviziferja
za Ljubljano in okolico
z visoko provizijo, oziroma stalno plačo, sprejme zavarovalnica I. vrste.
Ponudbe pod ,.Atlas" na upravništvo »Slovenca«.	£08 2-2
P. T.
Ministerstvo za nauk in bogočastje (odredba list XIV ex 1900) odredilo je
preskušanje strelovodov
vsako, oziroma vsako drugo leto.
Za obila preskušanja postavljanja in popravljanja strelovodov priporoča se z velespoštovanjem	527 3—1
Alojzij Fakin,
oblastv. potrjeni strelovodec in preskušalec. Glince št. 96, pošta Vič pri Ljubljani.
umetni zavod I. vrste,
v pritličju meščanske hift«.
Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastišk* potovanja po celem svetu v popolni istini.
Le do danes sobote aprila razstavljeno:
Ogled oceanskih parnikov,
ko iz Ciuhavena in Hamburga s potniki odhajajo.
Od nedelje 27. aprila do vštevši 3. maja razstavljeno:
Nadaljevanje
burske vojske.
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 623 1—1
VABILO
ra
redni občni zbor
»Hranilnica in posojilnice v Domžalah,
reS. zadruge z neomejeno zavezo"
ki se vrši
dj'e 11. maja 1902 ob 7*4. uri popoldne
v posojilničnih prostorih y Domžalah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poroč lo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za 1. 1901.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
5:31 i-i	Načelstvo.
Iščem -^n
sfenojrafa,
zmožnega slovenske in nemške stenografije.
510 2—2
Dr. Jos. Sernec v Celji.
Naznanjamo tužno vest, da je gospa
Jerica Hribar,
mokarica
v 69. letu svoje starosti, večkrat previdena s sv. zakramenti, po dolgotrajni bolezni, vsa vdana v boljo božjo, danes 26. t. m. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v nedeljo, 27. t. m. iz hiše žalosti na Starem trgu št. 21.
Slovesno cerkveno opravilo po ranjki bo pri Sv. Jakobu v torek dne 29. t. m. ob 8. uri.	'
Blago ranjko priporočamo v pobožno molitev. V Ljubljani 26. aprila 1902.
Žalujoči ostali, l—i	Mesto vsakega druzega nainanila.
VABILO
na
občni zbor
»Kmetijske /a ilni^o ita Bledu,
registr. zadruge z omejeno zavezo", kateri se bede sršil
v nedeljo, dne 11. maja 1902,
ob '/»5. uri popoldne v stari šoli v „Graduu.
iDnevni t*ed:
1.	Poročilo načeUtva.
2.	P ročilo nadzorstva.
3 Odobritev računov za 1. 19)1.
4.	lipopolnilna volitev načelstva.
5.	V,lit«v nadzo stva. 6 ISlučairosti.
Na Bledu, dne 25. aprila 1902.
614 i-i	Nače/stro.
Na najvišje povelje Ulj. c. in k. apost. Veličanstva
XXII. c. kr. državna loterija
za skupno vojaško dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
ediria v Avstriji postavno dovoljena, ima 17.622 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 442.650 kron.
Glavni dobitek znaša
v gotovem denarju.
Ž eb ir.jo nuprekliclj vo dne 12 junija 1902.
Jedna srečka stane 4 krone.
Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije, lil.. Vordere Zollamtsstrasse 7, po loteriiah, trafikah, pii davčnih, pošti.ih, brzojavnih in želez-ničnih uradih ter v rnenjalircah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno. 13) 10—1
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. Kr. vodstvo državne loterije.
Oddelek za drZavne loterije.
Razpisuje se
služba organista in cerkvenika
na Vačah.
Ceeilijanec ima prednost. — služba se lahko takoj nastopi.	£»0526 3—1
__Župni nra.d Vače.
Stanovanje,
obstoječe iz 3 sob. 1 sobice s pritiklinami, v I. nadstropji, jo oddati za avgust termin Pred škofijo št. 18.	st6 1-1
Natančneje izid se isto tam.
Kmetija
v prijaznem kraju blizo železniške postaje na ZgOr. Koroškem, ki ima 25 birnjev posetve, dosti paše in sena za 10—12 repov živine, osem oralov gozda in hišni mlin, se takoj proda iz proste roke. — Ob enem se proda tudi tik zraven stoječa gostilna Z štacuno za jnešano blago, s tobakarno 'n Žganjetočem, ima lepo in veliko novo klet, pokrito keglišče in novo zidano gospodarsko poslopje. — Se proda skupno s kmetijo ali pa vsako samo zase kakor je g. kupcem ugodno. — Natačna pojasnila daje V. Falle gostilničar v Srejah, pošta Vrba na Koroškem.	528 2—1
P. n. občinstvu naznanjamo, da gospod Ignacij Valentlnčič v
Ljubljani ni več glavni zastopnik našega zavoda in zato tudi ni opravičen, sprejemati denarje za premije na naš račun. — Namesto gosp. Valentinčiča smo izročili
glavno zastopstvo za Kranjsko g. Frančišku S. llojnikii, v Ljubljani, pred Škofijo 21.
ter prosimo, da se vsakdo v zavarovalnih zadevah z zaupanjem obrača do njega.	438 5—2

tt
,Concordia
llbrško-brnska vzal. zavarovalnica

:
Ml vetrovi, ptaje,
419 1-1
18,
so večinoma znamenje motenja želodčne delavnosti. Ne sinč se prezirati tako zlo. romala pa rogaSki »Templjev vrelec, ako ga pije«, kar ukazujejo tudi 7dravniki. RogaSki »S t y r i a - vre le c« je močneji in se leduo in sm-j piti.
Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri
IVAN DOEAN-1
mizarju In produjulcu sobne oprave v Ljubljani,
Dunajska cesta St. 15 v Medjatovi hiSi.
Ceniki a podobami postelj. različnih omar miz, stolov itd zastonj in franko. 8 (d)
Cisto medlcinično ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pomagaj
Čubar, Hrvatsko, septembra 1901. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog nrprecenjeno dobrog in pristnog mediolnskog rlbjog olla, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošliits mi zopet šest steklenic 7.a 2 gld. 50 kr.	1172 21 Pozdravljam in ostajam Vam udani
Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklentoa 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih dom-.&lh zdravil, homeopatinnih zdravil, šuecialitet, kirurgičnih priprav in tbvez, najfinejših parfumov, mediciničniti in toaletnih mil. Medtoln. oognao, pristno somatose krep-čujoče vino. — Malnga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd. itd Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
RUr. Ph. M. Leuste^a v Ljubljani.
Resljeva oeata it. 1., poleg mesarskega moata.
Z<* večji \rt v mestu se iiče priden, pošten in spreten
z d< brim spričevalom.	614 8—2
Pismene ponudbe pod naslovom „ Vrtnar" sprejema upravništvo „Slovenca".
popolna oprava
za
specerijsko trgovino
in 1 porfal (vhod) je na prodaj na
Tržaški cesti št. 47 v Ljubljani. 43v 3-3
Na račun se odd£ pod ugodnimi
pc goji dobro znana
■ 1
na Gorenjskem, tik farne cerkve in velike ceste na lepem ^nstjru, s hlevom in vrtom. Pripravna je za oženjenega krojača, urarja ali druzega rokodelca.
Pojasnila dajo iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	50i 3_3
Prav pod ugodnimi pogoji se proda
mlin na tri tečaje
z vso opravo. Mlin jc popolnoma moderno sestavlj >« in z nikdar vsnhujočo vodo. Mlin je v Vitanji in ima vedno dober promet.
Več ru izre pri lastniku mlina Kan-cijanu Mole. Vitanje, Štajersko. 500 3-2
Lepe barvano
podobe sv. očeta Leona XIII.
z jubilejsko molitvijo
priporoča
prodajalnica ,Kat. tiskovnega društva,
(II. Ničman). Cena: 100 skupaj 4 K, posamezne 6 h.
^B i VAV	V^v^S ^ 1 -K * «■ V. ,A:
! -»{v	->1^	^Jv	-»Jv.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Vel.ki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko »alogo barvanlh prstenih
in
kot: ruiavih, zelenili,belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-16
pir Lastni Izdelek.
Ceniki franku in brezplačno.
;
iSjfpsfS pt^gg
J
*	ifiiiitiiiii Varstvena znamka: Sidro, ■iiiiiiinu R
| f LINIMENT. CAPSIGI C0MP.I
■t £ Iz lekarne Riohter-jeve v Pragi,	E
*	= pripoznano izvrstno bolečine olaj-	| £ i šujoče mazilo je dobiti steklenica po	E II K — 80, K 1-40 in K 2-- v vseh lekarnah.	Š
i Zahteva naj se to	1152 28—22 I
$ 1 sploh priljubljeno domače zdravilo 1
J S vedno le v Izvirnih steklenicah z našo § | | varstveno znamko „sidro" iz Richter- 1 « | jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti |
*	S le v steklenicah s to varstveno znamko § jjj | kot pristni izdelek.	_E
11 Rlchterjeva lekarna pri zlatem levo
t v Pragi, I. Elizabethstrasse 5. 't ....................................................................
Županstva v Dobrepoljah razglašajo, da bodo
in sicer:
17. januvarija, 1. maja, 31. avgusta
in 5. decembra
na, vi-tu poleg- farne oerlive v Dobrepoljah.
Prvi sejem bo ■» r>I !■ <»d » J I	■•ic ,
JL. inAji«, na katerega uljudno vabimo prodajalce in kupce.	522 3—2
Št. 62/pr.
618 1-1
Raba tega v zamaiek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GlessMtMs kisle Me.
17 17
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Proapehti zastonj in franko,
V LJubjanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih speeerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinaini in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
tmmjViiflmTnmmmmmmmmm
J. 50KLIČ
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih iD na deželi izborno svojo zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, furisf-skih klobukov, čepic.
po raznovrstnosti blaga primemo nizkih cenah.
Velikanska pesa
Kraški zgodnji grah in pritlikovec kakor tudi zanesljivo kaijiva vsakovrstna semena pri
petru Lassnik-u v
Tovarniška zaloga
lodnafih klobukov
c. kr. dvornih založnikov A. 1. Pichler v Gradci. 273 12—4

Marijin trg štev. 1 276 11-11
Edina zaloga na Kranjskem
Za večnost!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddali vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče p edmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'60, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s
prstno angleško klmjo; 6 kom. amer. pat. srebrn h vilic iz enega komada;
G kom. amsr. pat srebrnih jedilnih žlic. 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnic za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnlca za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašič za podklado
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6'60
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 26 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
ženitovanjsko in priložnostno darilo,
kakor tudi za vsako boljie gospodarstvo.
Dobiva se edino le v
136 5-5
A. HIBNCHBEBG-a
eksportni hiši američanskega patent, srebrnega blaga
na Dunaju, II., Rembrandstr. IS I.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali
če se znesek naprej vpošlje. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko. ('Zdrava kovina.)
Izvleček iz pohvalnih pisem:
Piliš, 24. avg. 1890. (PeSt. komitat.) Vaše blagorodje! Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim pošljite moji svakinji baronici Nyary roj. Somogyi v Szante tri take garniture	baron Julij Nyary.
Gradec, 13. jun. 1897. Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem zelo zadovoljen. Priporočal bom Vaše blago svojim znancem. S spoštovanjem Ant. Marx, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro sem prav zadovoljen; prosim še za štiri take garniture. — Egidij Gassner, župnik v uradu Jenesien pri Bolzanu, Tirolsko.
FERSAN-CACAO
je ioloznato redllno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika.	5i3 3-1
Glavna zaloga za Kranjsko: Lekarna Mayr „prl zlatem jelenu' v Ljubljani.
Št. 13.420.
476 3-2
Pri ljubljanskem mestnem magistratu podeliti je za tekoče leto ustanovo v
znesku 200 K, osnovano po občinskem svetu 1879. leta povodom srebrne poroke Njih Veličanstev.
Prošnje za podelitev te ustanove, do katere imajo pravico štirje ubogi obrtno šolo obiskujoči učenci, ki so lepega vedenja, vložiti je do 10. maja letos potom šolskega ravnateljstva.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ijubljane,
dno 12. aprila 1902.
Razpis službe.
v deželni prisilni delalnici v Ljubljani izpraznjena j i
služba hišnega zdravnika
z letno nagrado 1060 K.
Pojasnila o službenih dolžnostih hišnega zdravnika daje vodstvo deželne prisilno delalnice v Ljubljani ali pa deželni odbor.
Prosilci, ki morajo biti doktorji vsega zdravilstva, predlože naj svoje prošn,e
do dnč 5. maja 1902
deželnemu odboru kranjskemu.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 24. aprila 1902.
Semenj
kateri bi se imel vršiti dne 4. maja t. 1. v
DOIHŽAIbJ&H
se je vsled dovolbe visoke deželne vlade za letos prestavil v dan
1. maja 19(13.
Županstvo Domžale dne 25. apmla 1902.
529 2-1	Janežič s. r. župan.
„THE GRESHAM",
zavarovalno društvo za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo:
Dunaj, I., Gisehistmsse I,
v hiši društva.
Društvena aktiva dnč 31. deccmbra 1900 ................kron	184,387.703-—
Letni dohodki na premijah in obrestih leta 1900 ............................33,367.497-—
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za odkupe itd. od postanka društva (1848) »	405,307.367'—
Mej letom 1900 je društvo izdalo 5556 polic z glavnico........................50,898.267-—
Za specijelno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do 31. decembra 1900 v vrednostnih papirjih založila 2e znesek
nom. kron 21,039■000•—
pri c. kr. miuisterijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačne
glavni zastop v Ljubljani
pri
v vili nasproti Narodnemu domu.
490 12-1

Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago ga bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaanle, pluviale, dalmatike, ve-lnme, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi boiji. — Prevzema tudi vezenje, pronovljenje stare obleke ln vsh popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji eenl bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodlionejšiin spoštovanjam se priporoča 566 52 47
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
Podpisani dovoli si naznaniti, da prične uradovati s 1. majnikom t. 1.
Ha Bregu hiš. šf. 16, v pritličju;
od 1 avgusta t. 1. naprej pa se nahaja njegova pisarna
v Miklošičevih ulicah v pritličju Jčnkove hiše nasproti novi jusfični palači.
498 5-5
5r. T^upert
e. kf. nofcair.
„ANDROpOGOJT
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina,
KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahale.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (9)
Vaso 1> etri č i e -11.
v zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnk6czy v LJubljani, ft. Ranf v KranJI, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
: Preprodajalci popust.	•
Marij a Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., il. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanja cerRveniR paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, plavljale, obhajllne burze,
štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najlineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti llizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljuo prevzame.	704 28

1«
Prečast. duhovščino in slav. p. n. občinstvo opozarjam na svojo že obče znano največjo zalogo
zlatnine in srebrnine
najnovejšega proizvoda po najnižjih cenah. Nadalje na veliko izber namiznih oprav iz china- in pravega srebra.
Velika izber finih
se^- koles
in
šivalnih strojev,
Poprave se hitro izvršujejo. Jfc Solidna postrežba z jamstvom. Za obila naročila in obisk se priporočam velespoštovanjem
Fran Čuden
v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rofovžu.
Novi ceniki s koledarjem zastonj in franko.	485 9-3
OOOO OOOO
Otvoritev notarske pisarne.
Podpisani si usoja vljudno javiti, da je pričel uradovati s
24. aprilom t. I.
v pritličju hiše štev. 5 na Valvazorjevem trgu v Ljubljani v stari pisarni zamrlega —= notarja gospoda Ivana Gogole. =—
Dt*. ¥yai*l Sehmidinget*
e: kir. notar.
OOOOOOOOOt
526 6-1
■oooooooooood___
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt
>oi
)Oi
IGNACIJ CA1EBNIE,
kamnosek v LJUBLJANI,
mmmaa pomenskega ulice št. 28,
se priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v vsa v kamnoseški obrt vštevajoča se dela. bodisi umetno cerkvena ali atavbinsko-
strokovnjaška. — Največja zaloga najrazličnejših
fiiii^robiiili sp&meiillcov
iz vseh vrč-t marmorjev, katere prodaja po izredno nizki ceni.
Opozarja tudi, da so le edino pri njem kupljeni grobni okviri trpežni proti vplivu vremena, za kar jamči.	4;J8 6—4
Zaloga šivalnih strojev
JAN.JM v Ljubljani,
Dunajska cesta št. 17.
E52ST „Durkopp"- in „Waffenrad" koles.

Novo!
Novo!
■va i
55
Obrednik za orjanisfe.
Obsega vse obrede, ki se obhajajo med letom po župnijskih cerkvah na deželi na pr. na SveČniCO, RepelniCO, Cvetno nedeljo, Veliki teden, vMarkovo i. t. d., blagoslavljenje vode na praznik sv. Štefana, vina na jod sv. Janeza, hiš na jod sv. Treh kraljev, nove šole, novih orgelj itd., sprejem novega župnika, škofa itd.
Knjiga lično v platno vezana z rudečo obrezo stane s pošto vred	1 K 60. v	pri založnjku č. gospodu
M. Strakl, kn. šk. revidentu v Mariboru. Štajersko.

»m
Novo!
Novo!

i

i

Stanje hranilnih vlog 16 milijonov K.
Rezervni zaklad: okroglo 360.000 K.
na /Hesfnem trgu zraven rofovža

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Reutni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovanoev.
gtŽT" Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno.	21 (is)


r. n.
Usojamo si s tem uljudno naznaniti, da smo poverili zastopstvo in prodajo našega piva za Kranjsko gospodu
najfioejSega
in prosimo, naj se pošiljajo naročila na naše priznano izborne, svetovno znane produkte imenovanemu zastopniku.
Velespoštovanjem Zadružna pivovarna v Plznu.
Dobiva se povsod po Slovenskem, in Hrvatskem
XXXXXXXXX>CODOCXXX>(XXXX
pranja HVeršol
v Ljubljani, Mestni trg št. IS
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih rodnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	ig 19
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Tehnični urad
Ustanovljeno
Zastopstvo in zaloga vzorcev: Lijubljana, Dunajska cesta štev. 32
Kdor lioče v resnici dobro črno ali mlečno kavo piti, po skusi naj novo pristno domačo	479 3-s
Glavni zastop železja in tovarniških strojev. Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Instalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin, bencin in petrolej sestava ,,0tto". Motori na plin i.i vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralne kurjave in ventilacije. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo plin in par.
Materijal za stavbišča.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti iz gome. Železne traverze in kolesa. Cement „Portland" in
, Roman". Olje za kolesa in masti.
V obče vsi predmeti za obrtna podjetja.
ki je izmed vseh najboljša ter jo izdcljuje domača
Prva jugoslovanska tovarna za kavine suropate v Ljubljani
......................c.......o..•••....•••o............;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;:;:
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko.
izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom. 310 12-7
Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi:
14 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje	Kakor tudi: Tovarne za kože.
dog.	Y Tovarne za obleko itd.
36 v6dnih napeljav.	1'erilnice in predilnice.
17 tiskarn in kamnotiskarn.	Tovarne za paraftn in cerezin..
13 mehaničnih delavnic.	Tovarne za sardine.
31	podjetij za čiščenje in pečenje kave.	Mline.
7 naprav za izdelovanje praha proti mrče-	Podjetja za napravljanje soli.
som in drog.	Tovarne za izdelovanje zamaškov.
16 naprav za kurjenje z gorko vodo in s	Stiskalnice olja.
parom.	Naprave za vodno silo.
12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in	Tovarne za šumeče vode.
konfete.	X Distilerije.
32	napeljav električne luči.	Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
V ta namen je bilo postavljenih	161 motorjev za plin in petrolej in
65 parnih strojev.	330 8-7
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje	«in dti«?«-,	!
pletene s strojem po uzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za lazanerije, kur-	|
nike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima	i
veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna,	j
line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih veli-	!
kostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, po-	j
krivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.	j
Ceniki na zalitevanje brezplačno. T?????????????????t?"?????????????
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvrfiitev naročil na boril.
Menjarična delniška družba
„1?K EBCUB"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunal, I., Strobelgasse 2.
DIT Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
Stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnio.	134 41
Izdajatelj: Dr. Ev|M Laaps.
Odgovorni vradniki Ivra Rakoveo,
Tisk aKatolifik« Tiskarne v Ljubljani.