p Siftv. 46. V Trstu, v tetrtek, 15. februarja 1917 Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Lred.iiitvo UKca Sv Frančiška AsiSkega št. 20. L nadstr. - Val dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma oe spreje- in rokopisi se ne vračajo. Izdaj.itelj in odgovorni urednik Štefan Godina Lastnik konsofd| lisi* .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edlnori*. vpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Str. Frančiške Agilkegi ft 20. Telefon uredništva in uprave ftev. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24. — Za p«»l leta -...............m 12.— za tri n:esece...... ...... • * • za nedeljsko Izd«)« n celo telo ...... « 5-20 ca pol leta .... .......2J0 Posamezne šte.vi!ke .Edinosti* se^frodijajo po fi vinarjev. številke po 10 vinarjev O ^ I a > i -e oćunaio H3 milimetre v :a . ............j. _ M fli jj.-is: po 4 /imrie beseda. nai-n^n} na <0 vinarjev. Oglase •nrejerr..* i a — • s t n i Jdele;; „n.1< osti*. Nar^nina l.t reklarr icije -e po-i!i » upravi lista. Plačuje se izključne ie »p™ vi .Edinosti* Plači* »n loii se v Trstu Uprava »n mserauii oitOe.ek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. jO ? »štnohranitmčni račun Št. 841.652 Pregled nalnoveTh dogodkov. Rusko-romunska bojišča. — Novi uspehi zveznih čet vr odseku Mestecane-sti. Nad 1200 Rusov ujetih m uplenjenih 12 strojnih pušk. 6 minovk in 3 topovi. Zapadno bojišče. — Močni angleški napadi ob Ancri zavrnjeni. Topovski boji ob Som m i. Macedonsko bojišče. — Italijanski protinapadi pri Paralovu odbiti. Turška bojišča. — Angleški sunki juž-D0 Tigrisa krvavo odbiti. , Na italijanskem in albanskem bojteću položaj neizpremenjen. Avstrijsko uradno poročila DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. februarja 1917. Vzhodno bojišče. — Macken-senova armada: Nobenih posebnih dogodkov. — Armada nadvojvode Jožefa: Južno Bekasa smo odbili več ruskih sunkov. Ob cesti v Valeputno so zavzele naše čete eno rusko postojanko, ki so jo pozneje Rusi zaman poizkušali zopet zavzeti z močnimi protinapadi. Ujetih je bilo 23 oficirjev in 1200 mož in uplenjenih 12 strojnih pušk. 6 minovk In 3 topovi. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič novega. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. t emško uradno poročilo. BEROLIN. 14. (Kor.) Veliki glavni stan, 14. februarja 1917. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: Na levem bregu Ancre je sovražnik po zelo srditi topovski pripravi in zastavitvi močnih pehotnih sil nadaljeval svoje napade. Dopoldne je napadel dvakrat južno Serre. Oba napada sta bila odbita v bojih moža proti možu. pred fronto vgnezdeni deli pa pregnani v napadu z golim orožjem. Zapaženo pripravljanje na daljnih ojačan j severno in popoldne tudi južno Ancre je sprejela naša artiljerija z uspešnim uničevalnim ognjem. Do Som me je bil tudi v drugih odsekih tudi tekom noči topovski boj. — Prestolonaslednikov^ armada: Naši poizvedovalni sunki v kolenu pri S t. Mihieiu in ob zapadnem pobočju Vogezov so bili uspešni. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nobenih posebnih dogodkov. — Fronta nadvojvode Jožefa: V odseku Mestecanesti so izvojevale naše čete včeraj nove uspehe. Več ruskih postojank je bilo zavzetih z naskokom in ob-držanih proti močnim proti sunkom. $te-v ilo ujetnikov se je zvišalo na 23 oficirjev in nad 1200 mož, plen na 3 topove, 12 strojnih pušk in 6 minovk. — Mackense-nova armada: Ob Seretu in ob Donavi topovski ogenj in predstražne praske. Macedonska fronta. — V kolenu Cerne so bili napadi Italijanov v svrho zopetne osvojitve višin vzhodno Paralova kljub živahnemu delovanju topov brez vsakega uspeha. Prvi generalni kvartirmojster: pL Ludendorff. Bolgarski uredio porodio. SOFIJA, 13. (Kor.) Iz generalnega stana se javlja: V kolenu Cerne so izvršili nemški oddelki z velikim pogumom napade na italijanske jarke južno višine 1050. pri čemer so uplenili S strojnih pušk in 2 mi nov ki in ujeli I stotnika, 1 poročnika In 90 Italijanov. Letalsko delovanje na obeh straneh je bilo precej živahno. Eno sovražno letalo je padlo v Nižini Demir Hrsarja na tla. Aparat in pilot sta ostala nepoškodovana. Ob Egejskem morju so sovražne vojne ladje obstreljevale kraje Radulovo in Kupakuje, pri čemer so bili ubiti 3 moški. 7 žensk 'm 6 otrok, 11 hiš pa je bilo razrušenih. Ena sovražna vojna ladja je brez uspeha obstreljevala Kara-burnu. zapadno Porto Lagosa. Sovražni POD ft Ne sodite....!" Roman. Največjo pozornost je vzbujala seveda Sonja CUirinova v svoji knežji toaleti... občinstvo je opazovalo, šepetalo in se po-membno spogledovalo. Dame so se ji umikale. če*ar pa ni opazila. Sploh v svoji duši ni b ia razpoložena kar najbolje, ni bila vesela, toda v lepem njenem licu ni I :!o videli, da so ji mučne misli rojile za njenim belim čelom, da je njena duša izgubila svojo lilauno mirnost. Celo napram knezu je bila nekoliko drugačna in se je zopet vrnila bo>j strogi etiketi. Njen >gled ni več prostodušno, pa tuii ne več k<>ketno srečaval njegovega. Vodil jo je po velikanski dvorani, oči vseh so jima s;ediie; počasi, pogovarjajoč se, sta s zelo letalci so brez uspeha metali bombe na kolodvor v Okčilarju in na železniški most pri Buku. — Romunska fronta: V ozemlju Mahmudie streljanje med stražami na obeh bregovih rokava Sv. Jurija. Turtko uradno poročilo. CARIGRAD, 13. (Kor.) Iz davnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu: Na fronti pri Fellahie obojestranski topovski in pehotni ogenj. Dopoldne dne 12. t. m. je napadel sovražnik južno Tigrisa naše postojanke. toda oba njegova napada sta bila odbita s težkimi izgubami zanj. Popoldne istega dne sta dva sovražna bataljona po močni topovski pripravi napadla naše levo krilo; napad se je istotako izjalovil v našem ognju. — Dardanelska fronta: Oficirski aspirant Meinicke je napadel tri sovražna letala in sestrelil eno; oba letalca. angleška oficirja, sta bila ujeta. — Na ostalih frontah nobenih važnih dogodkov. ____ Sovražna uradna porodla. Italijansko uradno poročilo. 12. februarja. — Na trerrtinski fronti večje delovanje artiljerije na Tcmalskem prelazu, na zapadnem pobočju Zugne (Lagarinska dolina) in travinjolski in cor-devolskih gorskih dolinah. V Malarsi in okolišu izvira potoka Coalbe (na desnem bregu Brente) smo zavrnili sovražne pohode proti našim črtam. Na Krasu smo s pomočjo svoje artiljerije, ki je hitro in učinkovito posegla vmes, zaustavili nenadoma proti naši postojanki na P. 144 pričet koncentrični ogenj. Sovražni letalci so metali bombe na Cervinjan in manjše kraje ob dolnji Soči, pri čemer so bile ubite tri ženske in en otrok. Uspehi nemških pod vodnikov. BEROLIN, 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: V poročilu dne 8. t. m. je bilo naznanjeno, da je eden vrnivših se podvod-nikov v Atlantskem morju potopil 10 ladij, skupno 19.000 ton. Po novodošlih poročilih podvodnika je bilo potopljenih na-daijnih 6 parnikov in ena jadrnica, skupno 25.000 ton. BERN, 13. (Kor.) »Figaro« objavlja statistiko izgub trgovinskih mornaric alii-rancev in nevtralcev od 1.—10. t. m. Statistika izkazuje skupno 58 trgovskih ladij adiirancev, in 32 pannikov nevtralcev. Izgube zmašajo skupno 176.925 ton. Statistika se opira le na liste Lloydovih agentur. LONDON, 13. (Kor.) LIoydova agencija javlja: Potopljen je bil motorni čoln »Norvege West«. Posadka je prišla na suho. Potopljene so bile tri ribiške ladje. BERN, 13. (Kor.) Kakor poroča »Temps«, se je 17 mož posadke potopljenega italijanskega parnika »Famiglia« (2942 t osi) izkrcalo v Barceloni. BERN, 13. (Kor.) »Temps* javlja iz Madrida: Minister notranjih stvari je nuijffio pozval liste, naj napram vojujocim se državam ne zavzemajo nikakršnega stališča. Vse tendencijozne vesti se morajo prei predložiti ministru. Mornariški minister bo sporočal samo uradno potrjena torpe diranja, da se preprečijo neutemeljena razburjenja. KOPENHAGEN. 14. (Kor.) Norveški parnik »Bellax«. iz Frederikstada na potu v Francijo z bonibaževino, ie bil dne 9. t. m. v Severnem morju potopljen od nekega podvodnika. PAlrlZ 13. (Kor.) Mornariško ministrstvo objavlja sledeče poročilo: Dne 12. t. m. ob 5 popoldne se je v bližini izliva Adourja pojavil sovražen podvodnik, ki je izstrelil proti obali šest topovskih strelov. Obre/ni topovi so pričeli takoj odgovarjati na ogenj sovražne ladje, ki se je. zadeta že po našem prvem strelu, spustila pod vodo. Pet oseb je bilo ranjenih, ena težke. Stvarna škoda je neznatna. ROTTERDAM, 14. (Kor.) Italijanski parnik > Erdania« (3171 ton) in angleška parnika ^Shakespeare« in »Irland« sta bila potopljena. LUG ANO. 14. (Kor.) V januarju sta bila potopljena italijanska parnika »Avanti« veliko, premišljeno počasnostjo prispela do vhoda v salon, kjer je hipoma obstal in degal dovolj glasno, da ga je razumelo veliko ljiUi: — Gospića, govorila sva predkratkim o kipu Datne, in izrazila site željo, da bi >o videla in primerjala s kipom, ki je v posesti kneginje Vorončeve. Blagovolite vstopiti, milostiva, kip se nahaja v tem salonu. — Zelo me zanima, hvala! Verjela mu je in je res z zanimanjem stala pred kipom. — Gospića, prosim, to je bilo le pretveza. Prijel jo je za roko in povedel Sonjo, ki je vsa ostrmela, s seboj v drugi salon in zaprl vrata. — Moj Bog, kaj pomeni to! — sije mislila prestrašeno, a odleglo ji je, ko je izpustil njeno roko in celo stopil na stran. Glas se mu je tresel: (1723 ton) in »LuigijCHiampa« (3988 ton) in italijausKa jadrnica »Doride« (1250 ton). Angleška gornja zbornica. LONDON. 13. (Kor.) Reuterjev urad poroča: V gornji zbornici je govoril lord Beresford o ogroženju po pod vodniški vojni in vprašal vlado, ali so sestavljeni novi načrti za enotno gradnjo trgovskih ladij, ali je pripravljeno splavljenje in do-grajenje trgovskih ladij v nadomestilo za izgubljene ladae. ali so ukrenjene nove odredbe, ki naj bi zmanjšale zamude pri izkladanju ladijskih u>vorov, ali je bilo število min pomnoženo, ali so bili ukre-njeni koraki, da se pomnoži število manjših ladij Ln rušilcev in ali oborožč^anje trgovskih ladij naglo napreduje. Lord Beresford je nato nadaljeval: Od pričetka vojne smo izgubili nad 4 milijone ton ladij. Te izgube smo večjidel izenačili. Trije milijoni, ki so bili izgubljeni, so bili večal iman j izdatno, nadomeščeni. Niti najmanjšega povoda ni za kako paniko. Začetkom avgusta je bilo naznanjeno j^no-sti, da smo kos podvodnikom. Kolikor morem zatrditi, smo sedaj temu stanju bližje kakor kedaj prej. Zatvoritev moria me ne s»traši, ker je le poizkus blokade na način, da bi se vcepil strah in pripravilo nevtralce, da bi ostaK v svojih pristaniščih. Nevtralci naj store, kar hočejo. Ako mislijo Nemci, da ostanejo doma tudi Angleži, potem se jako motijo. Govornik je nato izrekel priznanje angleški trgovinski mornarici in izjavil, da pričakuje, da se bodo dali angleški mornarji, ki so že dvakrat aH trikrat izgubili svoje ladje, obodriti tudi v tretjič. Prepriča* je, da bodo Anglež« v približno šestih tednih kos podvodnikom. Lord Lyton je odgovarjal za admiraliteto in izjaval, da se vsa od lorda Beresforda omenjena sredstva na-naljujejo z največjo energijo, da se ohrani morja kot varno cesto za trgovinski promet sveta. Anglija je pomorska policija za ves svet in Nemčija igra ulogo razbojnika. Vsekakor obstoja prepričanje, da bo ne samo angleške armade na fronti mogoče oskrbovati z municijo in zalogami in izpolniti tudi vse obveznosti napram zaveznikom, ampak tudi mogoče držati prosto doioceno pol za nevtralno trgovino in druge zaloge za domači narod. Čeprav podvodniška vojna ne traja več kakor 14 dni, vendar imajo ukrenjeni koraki že zelo znatne uspehe. Lord Cur-zon je izjavil, da položaj ni tako slab, kakor se morda domneva. Julija 1914 je obstojala angleška trgovinska mornarica iz 3890 ladij z nad 16,850.000 ton skupne vsebine. Dne 31. januarja je znašala vsebina ton 5—manj. Prihod cesarja Viljema v Berolin. BEROUN, 14. (Kor.) Cesar Viljem je prispet danes zjutraj semkaj. Avdijence. DUNAJ, 14. (Kor.) Cesar je sprejel danes v zast?bni avrfijenci: polkovnika barona Mor-Menkla, nadvojvodo Henrika Ferdinanda, komornega predstojnika majorja barona \Vasilka, vojnega ministra Krobatina, gen. maj. princa Ferdinanda Lobkovica in fml. Loebla. Interniranje romunskih podanikov v naši državi. DUNAJ, 14. (Kor.) Listi poročajo, da je dobila naša vlada o protipostav nem in nečloveškem postopanju z našimi državljani v Romuniji poročilo, ki so imela za posledico obvestilo romunski vladi, da bodo v slučaju, ako ne preneha to stanje, izvršene pri nas represalije. Ker se do 5. februarja ni zboljšala usoda naših civilnih ujetnikov v Romuniji, so hili vsi romunski podaniki v naši monarhiji od 17—55 let internirani v taborišču Katzenau pri Lincu.__ Turški predujmi pri centralnih državah. CARIGRAD, 13. (Kor.) Senat je v včerajšnji seji sprejel zakon, s katerim se ixx)blašča vlada, da sklene z nemško vlado predirjmsko posojilo v znesku 42Mj milijona funtov (okoli ene milijarde kron). Finančni minister je-naštel od začetka vojne v Nemčiji in Avstro-Ogrski \zeie predujme, ki znašajo skupaj 79 milijonov (okoli 1800 milijonov kron) in so vrnljivi vsaj 11 let po vojni. — Gospića, prosil bi vas, da me poslušate nekoliko minut. Lgubim vas, obožujem vas, ljubim vas strastno, neizmerno! Cele tedne sem imel sam s seboj največje boje, sedaj so se odločili... poročiti se hočem morganatičaio. Še se nahaja majhna zapreka na tem potu do moie sreče, toda jutri se že lahko odstrani. Moj ujec, veliki vojvoda, bo pač videl, da mi mora vrniti mojo besedo, da se poročim s princesinjo Heleno. Dedič sem njegove de-žele.... toda odrečem se dedščini, če bo treba... in tako vas vprašam, gospica. ali se hočete poročiti z menoj? Tekom njegovih besedi je Sonja preživela celo vrsto različnih občutkov: strahu je sledilo brezmejno začudenje, potem bojazen, končno pa občutek velike sreče... in le-ta je zmagal. * — Visokost, ne želim si nič lepšega. Vi ste prvi, ki si me je osvojil. Dalje. Zanimivo vpralnnje v osrsRem državnem iMv. V (-giskein državnem zboru se je prošlo sredo razpravljalo o interpelaciji poslanca Bele Kelemena. člana r.eodvusnost-ne stranke, ki se bavi z našimi sanitetnimi napravami na bojišču, z vojnimi do-kladami onih častnikov in moštva, ki so uvrščeni pri yrhovnem armadnem povelj-ništvu, pri armadnih poveljništvili in sploh pri poveliništvih v ozemlju za fronto, kjer ni nevarnosti, potein s c. in kr. vojnim tiskovnim stanom, z napravo vojnih filmov in vprašuje končno, kako vlada tekom vojne nadzira smotreno porabo vojnih izdatkov, kako bo v bodoče izvajala to nadzorstvo. kako se bo informirala o upravi z imetjem v armadi. V svojem uteineijevalnein govoru je pripovedoval Kelemen raznovrstne stvari. Pri nekem izletu v Budimskih hribih jeseni je naštel kakih 30 avtomobilov, ki so pač bili last vojnih dobaviteljev, raznih central in gospodov delniške družbe za vojne proizvode ter so vozili na izprehod vse v briljantih se lesketajoče dame in na-lišpane gospode; nasprotno se pa bolniki in ranjenci s fronte in na fronto odpravljajo v klavrnih kmetskih vozovih in drugačnih prevozil zanje sploh ni. Pri Nemcih je stvar vendar drugačna. Rekvirirajo vse avtomobile, do katerih morejo priti, ali ne porabljajo jih pa tudi za nič drugega kot za prevoz ranjencev. Druga neprilika je tudi s poklicem ljudi, ki so oboleli na pljučih. Će zlo potem izbruhne popolnoma, pošljejo te ljudi čisto enostavno nazaj za fronto: naj okuženje v božjem imenu razširjajo tamkaj! Za fronto je razmetavanje in zapravljanje denarja in denarne vrednosti v polni navadi. Vojaku na fronti često manjka naj-potiebnejšega: za fronto se plava v luk-susii. Nadalje tvore skoraj neverjetno nizke cene v glavnem sta-iu kričeče nasprotje pregrešno visoki draginji v Budimpešti, najdražjem mestu v Evropi. Poleg "bkih cen v glavnem stanu pa je. posebjio višiiin častnikom, v dobro še naravnost ogromna vojna doklada. Ne samo denar in imetje, tudi čast in odlikovanja: in častniki v strelni črti že imajo svoje mnenje preko ušes o odlikovanih častnikih pri višjih po veljništvih. Razmetavanje z vojnimi do-kladami že res preseda dovoljeno mero, in neki podmaršal — recimo na primer: gospod pl. Hofer — prejema pod tem naslovom in pod raznimi drugimi kakih 20.000 kron nad svojo plačo. Imenoval sem podmaršala pl. Hoferja, ker se njegovo ime največ imenuje izmed vseh generalov naše armade, (iospod pl. Hofer je torej, kot je splošno znano, skoraj celo leto 1916. preživel na Dunaju in je morda enkrat samo posetil glavni stan. Ves ta čas je bil na Dunaju, videti ga je bilo, da je zahajal v ministrstvo in z velikim zanimanjem čital — »Hoferja«. onega »Hoferja«, ki kaže njegov podpis! Kaj naj si človek misli tu? Nemci imajo svoja poročila, kakor odgovarja resnsici, podpisana — pač po onem. ki jih je sestavil — po Steinu. Freytag - Loringhovenu in sedaj Luden-dorftu. Zakaj je na našem poročilu vedno le podpis podmaršala pl. Hoserja? Ali se nahaja na bojišču? Ne. In potem naj vendarle dobiva ogromno vojno doklado? To je skoraj neverjetno, tem neverjetneje. ker nasprotno sirote v vojni padlega junaka dobivajo na mesec štiri krone vzgojni-ne. Tudi doklade gospodov častnikov avtomobilskega zbora so neka posebna stvar. Ti gospodje dobivajo^celo pristojbine, da si vzdržujejo konje. Cemu? Ce mora kak avtomobilski častnik nesti kam nujno sporočilo in če slučajno ni prost noben avtomobil, je vendar vedno na razpolago štabna konjica, ki oskrbi stvar že po^ polnomi dobro — čemu je treba avtomo-bilisti konja ali pristojbin za vzdrževanje konja? Nezaslišano je tudi. kar se dogaja pri takoimer.ovanih okrožnih poveljništvih. Tu opravlja 150 častnikov in vojakov delo. ki bi je moglo čisto udobno opravljati deset do petnajst častnikov. Pri Nemcih je tako. Pa pri nas? Pri Nemcih opravlja v vojnem tiskovnem-stanu deset do petnajst ljudi delo, ki je mora opravljati pri nas desetkrat toliko ljudi. Nemci imajo tamkaj nekaj častnikov in deset do dvanajst vojakov. Uri nas ima tiskovni stan enega generala, enega generalštabnega polkovnika, enega mestnega poveljnika, več dvanajstorie častnikov in sto vojakov, ki vsi skupaj nikakor ne store več kot onih petnajst Nemcev. Nemški vojni tiskovni stan je doslej stal samo okoli enega milijona, nas pa približno štiri milijone. Komu je neki v korist to nesmiselno zapravljanje denarja? Časopisje vendar dela na lastne stroške in piačuie svoje vojne posvečevalce iz svojega. Seveda pa gospod generalni major pl. Hoen kot poveljnik vojnega tiskovnega stana, dasiravno že zdavnaj sedi v dunajskem vojnem arhivu kot ravnatelj, dobiva venomer vojno doklado. Gospod pl. Hoen m nieeovi častniki so ood naslovi ! najraznovrstnejših zaslug kar najpestreje ' odlikovani . . . i Na c dpadkih se izgubljaio milijoni kron, kot se naši viri dohodkov sploh ne izkoriščajo, kol bi bilo treba. Tako imamo na primer kinematograf, — čigar glavna pri-vlačrost so gotovo v» jne slike. NameMo da bi se take slike oddajale kar najpridne-ji hi kar največ tvrdkam, je vojni tiskovni stan izključno pravico fotografiranja, ki predstavlja milijonsko vrednost, prepustil dunajski tvrdki »Sascha-Film« za naravnost smešno nizko ceno. Mimogrede bodi omenjeno, da je iastnik te tvrdke neki znan avstrijski aristokrat .... Štefan pl. Rakovszky: Grof Aleksander Kolo\vrat. Bela Kelemen (nadaljevaje): Bilo bi na mestu, da bi se zanimali za to. koliko se je prejelo iz prepustitve pravice za kinematografsko fotografiranje in ali je ar-madno vodstvo poskrbelo, da se ti filmi, ki proslavljajo našo armado, razširjajo po vsern svetu. Mimogrede bodi pripomnje-no. da Nemci izkoriščajo celo eksplozije krogelj. ki po izstrelu niso eksplodirale, ker fotografirajo te eksplozije in prodajajo slike potem kinematografom .... V procesu Ivanka se je pokazalo, da jc bilo neki dunajski dami treba oddajati tretjino cene prodane govedi. Zdi se. da sledi odtod, da so se v XIII. oddelku c. in kr. vojnega ministrstva oddajale dobave le takim ljudem, ki del svojega dobička tudi oddajajo oni dami. Kdo ima neki to korist v oddelku XIII.?_ Domače vesti. Omejitve v porabi plina. Prejeli smo: V smislu ministrske odredbe z dne 8. lebr. 1917. se naznanja, da se ukrenejo naslednje odredbe v svrho štedenja s plinom, vodo in električno silo: Pričenši z današnjim dnem se od 6 zjutraj do 10 dop. deloma zmanjša pritisk plina, ki postane med 10 dop. in 2 pop. zopet normalen. Od 2 do 6 pop. se pritisk zmanjša toliko, da se ne bo mogoče posluževati plina za varilce in peči. Od 6 do 9 zvečer se pritisk ponovno zviša do normalnega stanja, do-Cim se po 9 zvečer zmanjša do najnižje mere do 6 zjutraj. — Prebivalstvu se nui-ntj priporoča, da ne uporablja varilcev in peči med 2 in 6 pop. ter med 9 zvečer iii 6 zjutraj. Ravno tako naj odjemalci plina skrbno zapirajo vijačke. da ne bo uhajal pli i ter povzročal nezgode, za katere ob-činski plinarna ne prevzema nobene odgovornosti. V splošnem se opozarja prebivalstvi., da bodi v porabi plina kar najbolj varčno. Organi občinske plinarne bodo ukrenili vse potrebno, da se poraba plina pri vseh odjemalcih skrči na minimum: v to svrho bodo zaprli tudi vse peči na plin. Dokler pa se to ne zgodi, pa se priporoča, da se odjemalci v svojem lastnem interesu ravnajo po gori omenjenih odredbah. Ako bi se dognalo, da je kdo porabil več plina, kot bi smel. po gori o-menjcuih odredbah, se bo proti njemu primerno postopalo. — Obenem se prebivalstvi priporoča, da varči tudi z vodo. Pomladansko obdelovanje polja na Primorskem. Namestnik v Trstu je izdal na primorske poljedelce poziv, ki se je v deželnih jezikih razglasil v vseh občinah. Poljedelcem se polaga ua srce. da pomladanskemu obdelovanju polja posvetijo letos prav posebno pozornost, da z racijo-nelno izrabo zemlje in s pritegnitvijo vseh razpoložljivih sil zagotove čim boljšo letino. S sodelovanjem vseh onih, ki so o-stali v zaledju, in vsakega posameznika, in naj so njegove sile same po sebi še tako slabotne, se bo posrečilo, da tudi v tem za uspeh vojne velevažnem letu premagamo vse težkoče aprovizacije ter obenem pašim hrabrim vojnikom, ki kot trden nasip branijo naše meje. priskrbimo mirno zavest, da se nahaja med tem dom v dobrih roKah in da bodo ob svojem povratku našli domačo grudo v dobrem sta-nju. — Namestnik je nadalje v okrožnici naložil predstojnikom vseh političnih oblasti, da posvečajo temu vprašanju posebno skrb, ter pozval mdi duhovščino, učitelj-stvo, komisije za obdelovanje polja in občinska predstojništva. da pomagajo v teni oziru poljedelskemu prebivalstvu s svetom in dejanjem. V to svrho je izdalo nan esmištvo tudi natančen seznam. — Višie vodstvo celokupnega pomladanskega obdelovanja na Primorskem bo imel poseben urad. ki je bil v to svrho usta-novljen pri namestništvenem prcdsediu-štvu in kt so mu dodeljene potrebne strokovne moči. Ta urad bo deloval v najožjem sporazumu z onimi vojaškimi mesti, ki jim je takisto poverjena skrbi za obdelovanje zemlje. Zmanjšanje števila brezmesnih dni. Kakor doznavamo, je namestništvo predlagalo uradu za ljudsko prehrano, da se za Trst in Primorje zniža število brezmesnih dni od tri na dva dni. V slučaju, da se predlog sprejme, bo tudi ob sredah dovoljeno prodajanje in uživanje mesa. oziroma mesnih dni in bo t%ej tozadevna prepoved veliala samo za pondeljke in petke. Oddaja masla in svinjske masti. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Občinstvo se opozarja, da se sme v slislu § 5. odredbe urada za ljudko prehranjevanje z dne 11. januarja 1917. drž. zak. štev. !5, Stran II. .EDINOST* Stev. 4«. V Trstu, dne 15 februarja 1917 i dneva, s katerim stopijo v veljavo nr>-. — ni dosegla zaželjenega uspeha. Ljudje. ^ uL i^čbe, ki se še objavi, oddajati maslo in svinjaka mast |atno aprovizacijski ko- inis'ii c. kr. r.aniestništva v Trstu. ------------------------- Oblikovanja. Cesar jc podelil zlati za-jdočim manj spretni - oziroma manj siužn: Križec na traku hrabrostne kolaj-1 predrzni ostanejo cesto popolnoma prazne v priznanje odličnega službovanja vojni poštnima v ........ ekspedijentoma Blažu |Jk#s!ču in Feiicitl Vizintin v Trstu; srebrn: zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne poštni ekspedijentinji Aj:u>ti Scherzer in poštni aspirantinji Zeni Miktus v Trstu. Oskrbnici m vojniških sirot na znanje. Nedavno je bilo objavljeno, da odslej pripadejo organizaciji voj.iiskih sirot izključno le vojniške sirote, t. j. take. katerih ♦ Celje so padli na bojišča, oziroma pod- • cg' bolezni vršeč svojo domoljubno dolžnost \ sedaj mi je javiti razveseljivo vest da blagohotnega posredovanja Nj eksceknce annadnega poveljnika g. Svetozarja pl. Boroevića. koji je, dobro upoštevajoč položaj naših bojevnikov, katerih otroci so izgubili svojo edino za-šjiuvco, naslovil na Nj. ekscelenco go. baronico Frios-Skene, dobrotljivo in vkrl no predsednico organizacije, tozadevno pj rot nas; si kljub vsem ukrepom skušajo pomagati s tem, da tekajo od tobakame do toba-karne in si tako naberejo večje količine nih rok! os 11< — Glede prodaje kolesa za kurjavo se je tuda nekaj ukrenilo. Stranke bodo dobivale od danes naprej koks tutii pri trgovcih z ogljem. Ne vemo pa, čemu mora ogljar zapisovati generalije kupovalcev, ko je vendar jasno, da oni, ki bi hotel varati, ne bo povedal pravega imena in stanovanja! S to odredbo se je otežkocHo naglo poslovanje razprodajalcev, doseglo pa se ni — nič. — Opazovalec. Šnia. preti enoglasno prilog brezmaternih si-poklicanih vojakov, in ta pro-ložena v odborovi seji, je bila ! uslišana. Tako ostanejo in sej s; rejčinajo v organizacijo, kakor doslej: j vse vojniške sirote, vse brezmaterne si-j rote poklicancev i i vojnih ujetnikov, ka-j kor t ud; otroci naših najmanj leto dni po-, greii ilh vojakov. S tem se je gotovo »odvali! užak kamen od srca vsem sirotam, j oziroma ženam pogrešanih, ki so z ža-lo>tjo čakale trenutka, da se jih izloči iz organizacije. In ravno tako se razvesele srca našim oskrbnicam, katerim so te naše >irote in matere prirastle k srcu in katere bi bile s težkim srcem prepustile valovom življenja. Da so iz srca hvaležne dičnemu posre-rovatcliu in priprošniku ter iia se mu naHopleje zahvaljujejo, ni treba še posebej poudarjati. A. S. ^ Prepoved nočnega dela pri prirejanju kruha in drugega peciva. Uradno smo prejeli: £kodTjivi učinki, ki > h provzroča nočno delo v pekovski obrti v zdravstvenem m socijalnem pogledu, so bili udeleženim poklicnim krogom tekom zadnjih treh let opetovano v povod, da so stremeli po zakoniti prepovedi nočnega dela. kakor je /e v veljavi v nemški državi, na Ogrskem in v Švici. Ta želja se ie oglašala s tem večjim povdarkom, ker je delovno razmerje v pekovski obrti v tej vojni prišlo do globoko segajočih [ izprememb. Tako je n. pr. s prepovedjo1, izdelovanja malega peciva odpadlo več del, ki so se poprej navadno vršila ponoči. S tem so odpadli tudi pomisleki proti izvedljivosti prepovedi nočnega dela. Na drugi strani pa je občutno pomanjkanje na Jelavnih silah tudi v pekovski obrt Vojaški pogreb. Tu sta 13. t. m. umna pešci nekega črnovojniškega delavskega dovedlo cio tega. da so ci) v veliko večjem številu nameščajo pri obratih in so bili izpostavljeni zdravju škodljivim poledicam nočnega dela. ludi oztri na varstvo mladine so bili vzrok, da je vlada videla potrebo ojiprave nepri-Jičnosti. združenih z nočnim delom v pevski obrti. Predpogoj za prepoved je bil V 1 oddelka, Anton Makovac in Ivan Labi- mladostni (\ajen-i___is + m tr< ikovmaKov, gnan. Pogreb se bo vršil danes, 15. t. m., ob 3 popoldne iz mrtvašnice tukajšnje pomožne in kontumačne bolnišnice Rdečega križa na vojaško pokopališče. V Pliskovici je umrl dne 9. svečana najstarejši mož, 90Ietni Matevž Kosič, nek-Uanji krčmar, ki ima dva sina v Ameriki in zeta pa interniranega na Angleškem. ko.-.—_____________ ^ podan tem bolj. ker je tudi posvetovanje p — ~ r- mesecem ~ umrl njegov brat ki so se ga udeležili za- ...... pc1 - . ^S'L frh • Ivan Kosič, 81 let star, znani tukajšnji niki krušnih tovarn, srednjih in mal.h trgovec - vsklli obratov, kakor tudi delavstva, | Razpis štipendija škofa dra, Dobrile. Za azalo. da je prepoved možna dkzletj 1915.16 in 1915.17 je podeliti Je za obrtne in javne ni t c rese. t štipendij iz ustanove škofa pulsko-poreš- ii ministenjalna naredba, ki prero-, keea jurjja Dobrile v letnem znesku mladeniči slovanskih župnijah pulsko-poreš-trgov, ki obiskujejo ogrsko gimnazijo, ali . , , irealno solo, v kateri se poučuje v nem->braiu: tako v hotelih, Kavar" škem ah slovanskem jeziku (hrvatskem vc rano v _____________ ______ h. zabavnih lokalih itd. Od te prepo-1 airslovenskern), ako je"nemškf poučni je-|Ti 90 izvzeta le dela, potrebna za pri-' ivo kvašenja in zakurenje peči, toda »oča se. da je za ta de?a v nočnem času j stekati le nerzogibno potrebno število lovnih oseb in ob izkiiučanju vajencev I " dostnih pomožnih delavcev. Pekar- j so v posesti vojaške uprave, niso ene predpisom te naredbe. Da pa j nvglo imeti ozira tu*Ji na krajne | rc, so politične deželne oblasti po-i ene. da morejo ali za vse svoje j ganja~~irna poreško-pulski ordinarijat, po-no območje, ah pa le za poedme j dejltve pa a namestništvo v Trstu. — ob; ne prepoved nočnega dela preložiti j pro<;i|ci ^ ta štipendij naj vlože prošnje as od 10 ure zvečer do 6 ure zjutraj, j s pmr(1ij01T1 za zgoraj zahtevane pogoje . htične okrajne opusti pooblas- do niarca 1917 pri poreško-pulskem or-čene. da v slučaj h. ko je obrat moten po djnarjjatu višji sili in iznenada, posameznim obra- j p0^ni promet pisem, ki se prevažajo s to n na tozadevno prošnjo ^ovote izjeme j podmorskimi čolni, se začasno ustavlja. 30 dni. \eejega pomena je! Natančno naslovljanje vojnopoštnih po- n n se b< raznn oblaš upra ob na Dale s< zik obligaten za vse. slovanski pa obliga-ten za učence slovanske narodnosti. Ako ni takin učencev iz srednjih šol, so poklicani tudi dečki, ki obiskujejo ljudsko šolo lastie župnije in sicer od 3. razreda višje. Ako dobi kdo v enem polletju slab red v vedenju, ali pa v dveh semestrih zaporedoma drugi red v napredku, izgubi štipendij. Prednost imajo prosilci, ki se posvetijo duhovskemu stanu. Pravico predla- >5*130 uovc Večjega pomena je kri«' vsi zaJ ke. vel zetja ali poštnega naloga i z inozemstva 1 Uzvzemši Nemčijo) presegati 200 K. zne-l ssk poštnega povzetja ali poštnega naloga v inozemstvo (izvzemši Nemčijo) ne vrednosti 200 K (določene po vsakokratno veljavnem preračunjeya!nem kurzu za poštne nakaznice). V Sv. Križu pri Trstu je prireditev v korisi organizacije oskrbnic vojniških sirot dne 11. t. m. uspela vsestranski dobro. Ni pustni torek ob 3 pop. se ponovi prireditev z istim sporedom, a proti znižani vstopnini. Prireditelji si pridržujejo pravico, da kako točko obširnega sporeda izpuste, ako bo treba. Ker je čisti dobiček namenjen v človekoljubne in dobrodelne namene, se prosi obilnega obiska tudi od strani sosednih vask DASOVI. Namesto cvetja na grob nepozabnemu Miranu Germeku daruje rodbina Bartolom va 10 kron ženski podružnici CMD. — V isti namen daruje g. Antonija Cargo K 5 za podružnico CMD na Vrdelci. O. Anton Lenasi iz Fazane daruje za moško podružnico CMD 10 K in g. Jakob Jurkovič 4 K. Dena* izročen blagajniku. Za »»božićnico« so še darovali: ga. Ličen 2 K, druž. Baučer 2 K, ga. Peric 2 K. CtSKO - BUDjn iSkA kci> 1 A v K v C! J A (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu; se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v u.ici Gio:gi»> Galaui. zraven glavne pošte. Slovenska postrržba in slovenski jedilni lUn. :: HALI OGLASI" □□ M računajo po 4 atot b«*«>io. T"""" r~l lluto« tinkan« b«aed* •** raćii- , "-JgJ ujo enkrat vii — Ntj'MDj« j nr-v : pristojbina sna«* 40 atotinlc. : [ LJLJ Velik 6-9. II. ladai is zelen^dni vrt se odda po^ u^od-Limi pogoji. Romagna, Pe dlce bcorcola Potrt:ežUlw aOteinco z t lic.t » »mara . IL anči nemik) treh me ecih. 920 Pristno maslinovo olje, lahko u o rabiti kot zdraTilo. kup m od 2—3 litrov Plačam poftt+no in dam nagrado. Ponudba »a Ti . dd. Edinosti fod „.J« tr«>va » ote/: n * ?OT2 IfuniiiaiH bate cunje p<> K 1'0. barvane to KUPUJBIII & f-. volnena pokrivala K 4--, le eni e K 4 (0. bombni K 6'-, nerabno obleko 2 - , rr- in ftak^ja. S ladtiCe ulica 6-ppa 16 Nac-on. Ho debelo samo zo preprodaje. f ogavica, aakanao, pip«, milo. gmmijoTO pod|>oL-■ike, razni gmaibi. denarnica, mazilo za čevlja, električna aveti t j ka. baterij*, piaemaki papir kopirni svinčniki, zaponke pestani rdečega krita, krama za brado, tliee, razna rezila, robai. mrežieo Ka brka, pletenina, arajee, spodnja hlače, ogle lala, satnike, rana glavnika, zaponka „Pataat Knopfa' a drago prodaja J A KO II t>-TL ulica & Kioelo a •>«. i» Priporočljiva tvrdka. Manufakturne trgovine. SUCCESfcOM .Nasledniki) PIETUO TAVOLATO Trst, Lesni trg (P azza della Legna) štev. t. Bogata i/^ra manu/akturnega blaga. — Cene 194 zmerne. r.v.v.v.v.v.vv.^ ! ANDREJ PURlC i kovat Trst ulita Medin it 6, Trst l" proda već vsakovrstnih s-edil nlkov (Sparherd) in drugih po *B 1 trebšelfi ter izvršuje vsako po ■ pravijanje na svoje stroške, b LvavavavavJ . . . .. kakor n. pr. »c. in kr. vojnopoštni urad n. I a zaf nja določba naj prepreči aH vC Vo|nopoštna postaja Y« in - težave aprovizacije. ki bi mogle urorab!jajo pri vojnopoštnih pošiljkah za prepovedi nočnega dela nastati pojnas|ov sanio označbo »vojna pošta X«, :ci!i motenju dovažanja žita ali mo- nastajajo pogosto napake pri odpremljanju I'rwpcn*ed nočnega dela stopi v j vojnopoštnih pošiljk. Da se odpomore ta-o v treh mesec.h po razglascnju. ki,n nepri!ikam, ki zadevajo enako cesar-lako je pekarnam dano dovolj časa. da sko ncriško kakor tudi c. in r. vojnopošt-svoje obra..- prilagniijo primerno novim n() upravo, se opozarja občinstvo, da že predprs;>m. Ker ra je naredba izšla na | v sv0j0 lastno korist iraslavlja vojnopoštne r 5 so cesarske naredbe, jc nje veljav- j pogube pravilno in natančno, nost omejena na čas izrednih razmer, S&mŠko operetno gledališče (»Eden«), p ro vz roc en in po vojnem stanjn. Vlada pa fJanes se ponovi tako lepo uspela Oskar nameruie v danem času ukreniti potreb-1 Stracssova opereta »Okoli ljubezni«. Za-no da prepoved nočnega dela v pekar- četek ob 8 zveaer. nah postane trajna zakonita uredba. Mestna zastavljalnica. Danes, v četrtek. Dobri nameni, a brezuspešni. Prejeli Se bodo od 9!,2 dop. do 1 pop. in od 3V2 smo: V tobaka mah se je poizkušalo že ( do 6 po^. prodajale na dražbi drasoceno-marsikaj. da bi se uredila prodaja tako,. sti, zastavljene meseca majnika leta 1915. da bi bili zadovoljni prodajalci in kupo- na svetlomodre listke serije 137 in sicer Kocke za Juh© prve vrste odpošilja 1000 komadov K 25 prosto poštnine, po povzetju ELIGIO P3EHCVICH Trst, ulica Tiziano Vecellio štev. 8. Zn prepnttlce!! trna krema najfinejša vrsta 7a fe ije v škatljah . . duc»t K 2-40 CiStll» v lesenih škatljah . kg E 1-50 Sailrck........k .19 t rlate Z« čiščenje po ht • ducat K 13. — Krfcate za bi to . . ; . „ K 12. Krtačite a čistilo . , „ K 3.50 F«ležnikl < o;aš i) r p^tnu „ K T. — Vo.ne dopisnic« rozn 1000 K 4. — „ „ bele 1000 K ». — Pismeni papir . . . 1 0o K II.-Icl:cM zvezd« . . ducat K 1.40 Podljat^e na dežt^o po povzetja prosio emhalaie. RENATO CAPPELLANI Trst, Corso itev. 45. Velika .zolom voIolkU potrebščin valci. 2a! pa, da je bilo vse brez uspeha! Tudi zi-nja uredba ni boljša od prejšnjih. Finančna straža v tobakarnah, začetek od št. 28.501 do St 29200. Promet poštnili povzetij io postnih losov z inozemstvom. Od 10. februarja j Iiiaiit.nu HMt » luuunui Iiuii, ivfc"» m. >I!U<.VU»I v UU1. WU 1U. ItUlUUI JU prodaje v vsc!i tobakarnah ob isti uri itd. 1917 r«adalje ne sme znesek poštnega pov- Kaztuženira srcem poročamo podpisani žalrstno ^e^t, da je včeraj, ob 5 popoldne v Skop an pri Dutuvljab po di»k'0trujni bolezni umrl previden s sv. zakramenti za umirajoče gosp«»d Kar m ncic ViltposestriiH In bčvri Supan y Tamnici. P« greb urnega pokujuika se vrši v čeircek, 15. februarja ob 5 popoldne. TRST-SKOPO, 14. februarja 1917. VlatfkOv ruski uMnik, SreSkO* na bojišču, Mirko, na bojišču, Franc* šestošolec v Trstu — sinovi. Zorka in Hatilda, odsotne — hčetki. Crac'Ian« veletržec v Trs u Emanuel, posestn k v Temnici ^kop^m, Dr. Hanrlkf c. kr. s dn svemk in nadps! se opustiti sožalne posete »n dopošiljatev cvetja. Veliko pogrebno podj.tje CAPELLAN, Cor-o ftt. 45. □□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Dn | —— SflLONEEDISON Cartcs s« ponavlja sadnjlifrat I. In II. seriio § Mm Bil .M i esaoi Karta L ia lii Sjife □ Sledi \eseia igra: Kar liubez&n žel?. g Zaletak ab 3 popoldne. Vstop dovoljan tudi otrokom. □ Jutri kiasna Hcnry Porten v znameni:i predstavi v,Ko?l3C fcHe pesmi". □□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□DnnDcnaaDan □ n D □ □ □ D O □ □ □ □ U □ PRIHRANEK MILA I MILO N5P&TREEMO 2 99 zavarovani preparati P ERO ZON" in USICI? p iej9 izbor n d, c e :anfecirc Jo temeljito. 66 ■ fiK %MEkTf&Gl za vsa^° gospodinjit-o. go tilne, ooln gnice, z-irMrnike. kopelji, /.a aEli" y tabore \ijetnit-ov, begunce , in ernir»Qcev, z« tovarn«; in delavnice. Skalljlca „Pereid.ia" 50 vfi- „Furora" 30 vin. Pri večjih naročilih skmito, /a lig v,e rabat. — Naroč il in informacije točno ieSuje turđKa 0. MM, Praga II, Pniacky ulic j Steu. 12. Zlatarnicu ^<3. PSno v Trstu se je preselila na Corso št. 15 v hivšo zlatarnico O. 7erco\vftz & Flelio. Velika izbera srebrnih fn zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic 4 d Cene zmerne. Cene zraer ie r GAMBRIHUS n Mml-Mš lil Trsi - l/in Stadion 10 - Trsi Odprt od 8*2 zvečemapra] Cena: I. vrste R Z. II. orste K1. i 1 i fli U BI imm ia i ion v Vrnuili poŠta Marezige (Istra) sr uum tea najemnika In zakupnika n gostilno, tftovfno h prodojo tobaka za (as tnlnja volne. Osebno se zglasiti prt na-četstvu do 24. t m. vsaki večer ob 9 7, & velika varitta predstava. ■ ^ Mr Vstopnina K t* - ^J ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu, ul. Posie vecch e 12, vogaB ulice delle Pos e. Izdiranje zobo/ brez bolečine. >= Plombiranje. UMETNI ZOđJE ■Braa'fai'gHT • i v rfE^ rur.r.&Zi&Tj a