IJeto VIII. — st. 25 KOČEVJE, 14. JUNUA 1963 Cena 20 din Bodočnost predvsem v kmetijstvu gozdarstvu in kemični industriji Razgovor kandidata kočevske komune za republiški ZBOR IVANA MACKA-MATIJE S POLITIČNIM AKTIVOM Preteklo soboto je imel v Kočevju razgovor s političnim akti-v°m organizacijski sekretar ZKS in kandidat kočevske komune za republiški zbor Ivan Maček-Matija. V uvodnih besedah je tovariš jKaček poudaril, da ima kočevska komuna pogoje, da postane pred-odnica takih socialističnih komun, kakršnih si želimo. Nadalje e nakazal pomembnost združevanja sredstev ne samo ža negospo-^rske, ampak tudi gospodarske investicije in poudaril pomen na-da|jnjcga utrjevanja delavskega samoupravljanja za čimboljše v°denje in gospodarjenje v delovnih organizacijah. Člani politič-tteSa aktiva, predvsem predstavniki delovnih kolektivov, so največ •Opravljali o proizvodnji in razširitvi proizvodnih zmogljivosti, o /^n(‘jšem sodelovanju kolektivov pri reševanju problemov komune 0 Pomanjkanju strokovnih kadrov tier tudi nerazumevanju zanje. večina kmetijskih in He ji11^ Površin kočevske komu-tudi ^ v družbeni lasti, kar je ena izmed prednosti, ki jih med vodilnimi kadri posameznih gospodarskih organizacij še niso popolnoma razčiščena načela o vlogi in nalogah organov delav- razgovora političnega aktiva Kočevje s kandidatom za republiški zbor. Tretji z leve je tov. Ivan Maček skega samoupravljanja. Trinajst let oelavskin svetov pa je že dovolj, aa vsi naši delavski sveu prevzamejo vlogo, ki jim pripada, z, veza Komunistov, sinaiKau, bz-DL, in vodilni kadri v poajei-jin so dolžni pomagati organom samoupravljanja v podjetjin, kjer samoupravljanje se ni polno zaživelo. Po razpravi predstavnikov delovnih orgamzacij in komune je dal tovariš iviacek še vec predlogov za reševanje nekatenn pro-Diemov komune. Kaj naj bi pomenila v prihodnosti kočevska komuna, je popolnoma jasno, je dejal kandidat za poslanca, tovariš Maček. Za njen razvoj so dobri pogoji, tre,ba je le se dobre volje in načrtnega dela. Prav gotovo je prihodnost komune v kmetijstvu, gozdarstvu in kemični industriji, medtem ko je vprašanje, če to velja tudi za kovinsko industrijo, ki je precej razširjena ne samo v naši republiki ampak tudi v državi. Pameten je tudi predle^, da bi za potrebe industrije in stanovalcev zgradili v Kočevju toplarno. V zvezi s tem bi bilo dobro pretehtati, kakšne so v Kočevju zaloge premoga in če ne bi kazalo izkoriščanje rudnika omejiti, da ne bi morali kasneje za potrebe toplarne premog uvažati iz drugih krajev. Naša stara rana so sposobni vi-sokokvaliticirani kadri, ki se jih nekatere delovne organizacije branijo, češ da zanje ni dela. Razumljivo pa je, da brez visokokvalificiranih 'kadrov ni modeme (Konec na 2. strani) i ^ $e .,,mune nimajo in pogoj, z aSa komuna lahko sklad-j^cl drUPret*OViln-iem industrije, kakršn(i Uwrni razvije v komuno, iu^Hi ,, ^..^ddmo v naši socialist^ '^u^vi, je dejal tovariš k“ " -Razvoj kmetijstva in je nujno . ----- ^tud],.JosP°da«tva . Danoge faU ; k-'r ugotoviti, katere n i,*. . “buwviu, luutrre ^toedei.maJT0 P°80je za najboljši Mj j • Na podlagi analiz in v aWif> treha izdelati program komUn razv°ja gospodarstva gospodarski razvoj h%ti Salavesticije pa ne smemo We ski?10 na. kredite širše druž-, v ,,i,?nosta’ ampak moramo ^dstva Vlru komune združevati tovariš Maček po-delavski sveti ponekod Polno zaživeli, ker tudi V NEDELJO BOMO SPET VOLILI V nedeljo zjutraj, 16. junija, sc bodo spet odprla volišča po vsej domovini in milijoni volilcev bodo izvolili svoje predstavnike v republiške in zvezni zbor. Minule volitve v občinske skupščine so nam bile dobra šola; marsikje je bilo treba popraviti in izpopolniti volivne imenike, pa tudi to in ono je bilo treba izboljšati. Na našem področju kandidira za poslanko v zvezni zbor ing. Pepca Perovšek, za poslanca v republiški zbor v kočevski občini tov. Ivan Maček, v ribniški pa tov. Matija Ma-ležič. Volivci, opravite svojo volivno dolžnost v nedeljo čim-prej! A NA PREDVOLILNEM ZBOROVANJU V LJUBLJANI SE JE ZBRALO 200.000 LJUDI Delovni človek v ospredju naših prizadevanj Ne le iz Ljubljane in bližnje okolice, ampak tudi iz oddaljenih krajev, iz Dolenjske, Gorenjske, Zasavja in drugod so prihiteli tisoči ljudi v petek na predvolilno zborovanje v Ljubljano, na katerem je govoril tov. Edvard Kardelj. Žc okrog štirih popoldne so se pričele zgrinjati proti Trgu Revolucije skupine delovnih kolektivov, šolske mladine, pripadnikov JLA in ljudi iz oddaljenih Edvard Kardelj govori na zborovanju v Ljubljani krajev, ki so se pripeljali v Ljubljano s številnimi posebnimi vlaki. Na Trgu revolucije in okoliških ulican se je zoralo okrog 200.000 ljudi, množica, ki je v Ljubljani že dolgo ni bilo. Kmalu po 17. uri so ljudje z navdušenim ploskanjem pozdravili prihod Edvarda Kardelja, podpredsednika Z1S in poslanskega kandidata za zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine v spem-stvu sekretarja UK ZKS Mihe Marinka. Na tribuni so se zbrali tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Iranc Leskošek, predsednica LS SRS Vida Tomšič, predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj s člani Izvršnega sveta Slovenije, član Zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, predsednik GO SZDL Albert Jakopič ter številni družbeno politični predstavniki Slovenije in ljubljanskega okraja. Govor Edvarda Kardelja, katerega izvlečke objavljamo na tretji in peti strani, je množica z zanimanjem poslušala ter mu večkrat pritrjevala z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem. Po končanem govoru so bile po mestu številne kulturne, športne in zabavne prireditve, ki so tisoče udeležencev zborovanja zaposlile le pozno v noč. 6 MILIJONOV DOTACIJ IN POKOPALIŠČE - Dotacije po določenem redu Letos je za dotacije krajevnim odborom predvidenih 6 milijonov dinarjev. Člani sveta za komunalne zadeve ObLO Kočevje so menili, naj bi bila ta sredstva porabljena za nujno tekoče vzdrževanje obstoječih objektov krajevnih odborov, preostanek pa naj bi ne drobili na vse krajevne odbore, ampak naj bi z njim dokončno uredili nekatere najvažnejše in najnujnejše objekte. Prioritetni in perspektivni vrstni red gradenj in rekonstrukcij bo napravljen na podlagi predlogov zimskih in zadnjih zborov volil-cev, veljal pa bo za naslednjih nekaj let. Sklenili so še, da je nujno kontrolirati kako potrošijo krajevni odbori dodeljena sredstva, žgodi se namreč, da zaprosi KO sredstva za elektrifikacijo, porabi pa jih za šolo, potem pa naslednje leto spet znova zaprosi dotacijo za elektrifikacijo. Menili so tudi, naj bi ne dobili krajevni odbori dotacij na svoje hranilne knjižice, ampak naj bi bila sredstva zbrana pri ljudskem odboru. Nadalje so člani sveta navedli nekaj primerov, kjer krajevni odbori ne gospodarijo najbolje. Občani na področju Cepelj in Vi-molja bi lahko zaslužili za potrebe KO na leto tudi po nekaj 1UU.U00 dinarjev, če bi uvedli takso na prodajo peska, ki jim jo je občinski ljudski odbor ze odobril. Nekje pa krajevni odbor drago plačuje vaščanom pesek in kamenje za vzdrževanje ceste, ki se ze samo sipa v obcestni jarek in na cesto tako da ga je potem treba po cesti le še razmetati. PRENOVITEV BI BILA DRAŽJA Občani Dolge vasi in okolice so pripravljeni večinoma tudi z lastnimi sredstvi prenoviti svoj prosvetni dom. Po njihovem mne- (Nadaljevanje s 1. strani) proizvodnje, zato je skrajni čas, da z dosedanjim gledanjem na te kadre prenehamo. Obveščanje proizvajalcev in upoštevanje njihovih predlogov sta zelo važna za čimboljše vodenje podjetja. Kjer tega ni, je vzdušje moreče, zdravih pobud ni, vsak posamezni član kolektiva pa gleda le nase in kako si bo priboril čimveč koristi. Razumljivo je, da taka delovna organizacija ne more napredovati. Ob Zaključku razgovora je tovariš Maček še enkrat poudaril, da 'bo potrebnih še precej razprav o bodočem gospodarskem razvoju komune in da je nujno napraviti načrt njenega razvoja. Želel je tudi, da bi se še večkrat sestal z našimi družbeno političnimi delavci. nju bi ta prenovitev stala približno 3 milijone dinarjev. Strokovnjaki, ki so si dom ogledali, pa pravijo da bi veljala okoli 7 do 8 milijonov dinarjev. Svetu so predlagali, da prenovitev zavrne, čeprav je vas potrebna dvorane za razne prireditve. Menijo namreč, da bi delo zaradi pomanjkanja sredstev zaspalo ali pa bi se gradnja zavlekla za več let. S tremi milijoni doma ne bi spravili niti pod streho, pa tudi staro zgradbo se ne izplača prenavljati. Tudi lokacija sedanjega doma ni primerna, ker stoji tik ob cesti (možnost nesreč in ropot). Razen tega pa v prenovljenem domu ne bi bilo mogoče imeti kino predstav. Svet je menil, da naj bi sedanji dom še nekaj let uporabljali, potem pa bi zgradili novega na bolj primernem kraju, starega pa bi preuredili v stanovanja, za kar je po mnenju strokovnjakov tudi primeren. ZA ELEKTRIFIKACIJO ŠE NEKAJ SREDSTEV Občinski ljudski odbor je zaprosil pri DE S in ELES za kredit, ki bi ga porabil za elektrifikacijo zgornje Kolpske doline in struškega predela. DES je že odobril v te namene 3,8 milijonov dinarjev, ELES pa še ni odgovoril. Za elektrifikacijo teh dveh področij je potrebnih 12,5 milijonov, ObLO pa je zaprosil za posojilo v skupnem znesku okoli 10 milijonov dinarjev, ostalo pa bi prispeval iz svojih sredstev. POKOPALIŠČE USPOSOBLJENO JESENI Načrti za pokopališče v Kočevju so gotovi, zagotovljeno pa je tudi 7 milijonov dinarjev, kar bo zadostovalo za izgradnjo do prve faze. Pokopališče bo po prvi fazi gradnje, ki bo končana predvidoma do jeseni, že usposobljeno za pokopavanje pokojnikov. Na seji svta so sklenili tudi reorganizirati pogrebni zavod, saj je bilo na njegov račun slišati — posebno v zadnjem času — precej kritik. Predvidoma se bo zavod ločil od Komunale in se združil z Vrtnarijo. »RAD BI POVEDAL, KAR ČUTIM« je dejal eden izmed mladincev na proizvodni mladinski konferencj podjetja ITAS iz Kočevja, ki je bila preteklo soboto, in za~'. naštevati, kje vse bi v njihovem podjetju še lahko varčevali, kal vse bi lahko izboljšali, skratka: kako bi lahko še bolje gosP& darili. Že pred njim, pa tudi za njim, so vstajali mladinci dajali podobne predloge. Sobotna mladinska konferenca, ki so $e je udeležili tudi predstavniki ostalih mladinskih aktivov iz n°l čevja, zastopniki organov upravljanja in uprave podjetja ter predstavniki okrajnega in občinskega mladinskega komite!1' je imela namreč namen zainteresirati mlade za večjo produkt nost. Okrajni komite ZMS je razpisal tekmovanje med mladi'11' skimi aktivi za večjo produktivnost. Najboljši aktivi in posamcZ' niki bodo prejeli lepe nagrade. Mladi so predlagali, naj bi br vsak koristni predlog za večjo produktivnost in za zniževanje stroškov upoštevan in primerno nagrajen. Pobuda za tekmovanj v večji produktivnosti je bila vsekakor koristna, saj so sam0 mladinci podjetja ITAS dali samo med konferenco približno N predlogov, katerih večino, če ne že vse, je prav gotovo vredno upoštevati. V PARTIZANSKEM ROGU Naši narodi so med vojno veliko pretrpeli. Še danes nam stopijo solze v oči, če slišimo, kako se jim je godilo. Da bi kaj več slišali o partizanih, smo odšli v Rog. Peljali smo se z avtobusom. Dolgo smo se vozili skozi majhne vasice in se nazadnje ustavili in izstopili. Ogledali smo si partizanske bolnišnice in bunkerje, kamor so partizani skrivali ob nemških in italijanskih ofenzivah ranjene partizane. V Bazi 20 smo videli barake naših voditeljev, ki so se po osvoboditvi leta 1945 preselili v Ljubljano. Žalostni pa smo bili, ko smo prišli do pokopališča, kjer je pokopanih 45 naših junakov. O partizanskih dogodkih nam je pripovedoval tovariš Franc Lampe iz Kočevske Reke. Polni novih spoznanj smo zapustili Partizanski Rog. Vlasta Mohorič, Kočevska Reka Ing. CIRIL MRAVLJA, posluj osmih dolenjskih občin v darskcm zboru zvezne skupšč**Y Rojen je 1912. leta in ima £**7. beno fakulteto. Sedaj je dirck* Skupnosti železniških podj* Ljubljana in član GO SZDL Slovenije OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU - OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVCT^ # Predsednik ZDA Kennedy je imel na washingtonski univerzi govor, v katerem je sporočil, da je bilo med njim, premicrom Macmillanom in Hruščovom sklenjeno soglasje, da bi se julija sestali v Moskvi visoki zastopniki ZDA, Velike Britanije in SZ, ki naj bi nadaljevali pogajanja za sklenitev sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov. Obljubil je tudi, da bo delal za boljše odnose s Sovjetsko zvezo in da ZDA ne bodo opravljale atomskih poskusov, dokler jih ne bo opravljala druga stran. Govoril je o skupnih prizadevanjih ameriškega in sovjetskega ljudstva in dejal, da v be ljudstvi sovražita vojno, la Kmnedyjev govor morda pomeni odločilno prelomnico v zunanji politiki ZDA. Ce bi bili julijski razgovori v Moskvi uspešni, bi lahko odprli pot za sestanek na »vrhu« (Kennedy, Macmillan in Ilruščov), na katerem bi verjetno podpisali sporazum o prepovedi atomskih poskusov. To pa bi bil verjetno začetek zmanjševanja oborožitve v svetu... % Zadnji teden je bil zelo buren za Iran. Muslimanski verski krogi, ki sc čutijo ogrožene zaradi šahove politike agrarne reforme, so nahujskali množice v glavnem mestu Teheranu in drugih mestih, da so demonstrirale proti agrarni reformi. Policija in vojska sta streljali in v spopadih je bilo ubitih in ranjenih precej ljudi. # Po kratkem omahovanju, kakšno politiko naj vodi do Kurdov, se je novi režim v Bagdadu odločil za isto neuspešno politiko kot umorjeni Kasem: boj proti večno upornim kurdskim plemenom! Kurdi so staro, bojevito ljudstvo v goratem predelu, kjer se stikajo meje Sirije, Iraka, Irana in Turčije. Ze Aleksandru Velikemu sc niso hoteli pokoriti. Kurdi pod vodstvom Al Barza-nija zahtevajo sedaj samoupravo, svoje šole, armado, iraška vlada pa jim tega noče dati. Kurdski problem je eden najbolj zapletenih ne samo v tem delu sveta; torej ga nov način »reševanja" j, bo rešil, ampak še bolj zap|cr8-Povzročil bo še več gorja ku^ skemu ljudstvu in arabske ^ prebivalstvu v severnem . ^ Iraka, kjer so velika petrolej,, polja, ki ležijo prav na robu s ne črte med Arabci in Kurd • .„ p o # Predsednik Kennedy J ameriškem radiu in televizij* ‘ jj|i liral na vest Američanov 1,1 pozval, naj omogočijo štude ne glede na raso in barvo . si da se vpisujejo na univerze, a jj-jih izberejo. Izrazil je zad^jpi stvo nad tem, da je bila 0t9ernega našega delovnega hernP?Va in družbene zavesti sle-ega delovnega človeka. nagrajevanje m ODGOVORNOSTI Poio->?rav’ ee nekdo pozablja na obipW-1 druKega, ki nima enakih sain n1Vnih Pogojev kot jih ima bvnp ?av je, da ima kolektiv de-tivne ?. Upn°sti z visoko produk-dukti J0 nagrado skladno s pro-VJ.n°stjo, ni pa prav, če ta tih Pozablja na položaj dru-dvtjg °t ektivov, ki so jih objek-da “ težave privedle v položaj, dukti morejo doseči take pro-dei0lvnosti dela. Prav je, da je ^°Vek delno edini vir dohodka so ijH ni pa prav pozabljati, da razjo^dje, ki iz teh ali drugih uPrav°v ne morejo delati in ki c'alLveno zahtevajo, da jim so-hienta na družba zagotovi ele-prav j ne življenjske pogoje, gosi J?, da imajo razviti deli Ju-daprprt1? vse Pogoje za nadaljnji da taki?' ni pa prav, če ljudje ■le v področjih pozabljajo, da ‘ih dph °slavij‘ še mnogo zaosta-diatej.9?°eij •.. Čeprav je človek J aoje aino stimuliran za ustvar-Sitie vjY. socialistični družbi ne - Ul lovec na dinar in vase zaprt Sebičnež. Njegov lastni na- Počastitev * in 22. julija v trirgPj'y'astitev dneva borcev bo !ke jj Klub študentov Kočev-kJ^Čcv °(1 Po Poteh Cankarjeve, k SadPe’ “ercerjeve in Tomšičeve JJ11 vrh Prcko Jelenovega žleba, !> jn11 Velike gore na Travno 23 j v Sodražico. Za pohod, ki Hih/vmia, se je prijavilo večje ■*tl'dentov. listni Ja 1)11 sPet tradicionalni .b>ada, lek ekip ribniškega Par-y'A, ^r.,f mladine, predvojaške, h, P *n Pionirjev za pokal 0r,.../f'Cv Ribnica. Tekli bodo n- ’’ležj, lc •to Goriče vasi, mimo c° v talcem za vojaš- ki °%li iei Uedaj bodo obelcž-bod ’ c‘Jj Pa bo v Sodražici, h,1(|da zd,”dkrili spominsko plo-ki k° tudi “^stvenem domu. Tedaj li dc> uek odPrli zdravstveni (Km, Sn,ik spomenik vsem pad- .-5: iuiSrtlke loline. x .'Panvl? 1)0 zbor akti k r^'^Usk- I*1 zlu,r aktivistov pri >šk(. homišniei na Ogencah ° '•bei,!>.<>.toku' kjer bo postavke padlim. I. Jereb p redek je mogoč le, če bodo napredovali vsi! Torej, uresničevanje ustavnih načel ni samo stvar državnih in političnih organov, temveč vsakega državljana, vsakega delovnega kolektiva in stvar oblikovanja družbene zavesti sploh. Smisel celotne ustave je pravzaprav v tem, da je usoda človeka odvisna predvsem od njega samega! Iz ustave jasno izhaja, da nista država in vlada tisti »miklavž«, ki nosi v torbi pravice in dobrote in jih trosi med občane, ampak da je sam delovni človek ustvarjalec vrednosti in da je dopolnjuje z njegovim delom v samoupravnih organih. Tako se v sistemu samoupravljanja premagujejo negativne strani delitve dela, o katerih je svoj čas govoril Marx. Delitev dela v pogojih kapitalizma dejansko hromi človeka, ker razvija človekovo osebnost enostransko, prikuje jo na posamezno delovno operacijo in spravlja človeka v položaj slepega orodja nevidne koordinativne in vodilne sile celotnega delovnega procesa. Delitev dela v socializmu pa nima več za posledico ustvarjanja raznih razlik med ljudmi in tudi ne enostranskega gospodarjenju delovne organizacije. Z nadaljnjim razvojem socializma, z napredkom znanosti in tehnike, s skrajšanjem delovnega časa se bo vsekakor vse bolj povečal delež ustvarjalne aktivnosti človeka na tem področju, vse manj časa pa bo človeku jemalo njegovo delo na ožjem delovnem mestu, oz. vse bolj se bo to delo spajalo s prvim. Tak položaj posameznika in del. kolektiva je nova ustava še zlasti okrepila s tem, da je na nov način formulirala načela za razširjeno reprodukcijo oz. za gospodarjenje s sredstvi, ki so namenjena razvijanju proizvajalnih in delovnih kapacitet. Z novo ustavo smo želeli doseči tudi to, da bi se država s sredstvi prisiljevanja čim manj Množica na predvolivnem zborovanju v Ljubljani napeto posluša govor Edvarda Kardelja njegova beseda odločilna pri delitvi in uporabi le-teh. Tov. Kardelj je obširneje govoril tudi o nekaterih značilnostih našega sistema samoupravljanja. Med drugim je tudi dejal, da se delo posameznika na njegovem ožjem delovnemu mestu razvoja osebnosti. Protislovje, ki nastaja v delitvi dela, ureja sistem samoupravljanja. Delo na ožjem delovnem mestu je namreč samo ena stran človekovega ustvarjanja in razvoja njegove osebnosti, druga stran pa je njegova aktivnost pri upravljanju in mešala v življenje in delo posameznika in posameznega delovnega kolektiva, toda biti mora sposobna, da zagotovi spoštovanje ustavnega reda in izvrševanje vseh družbenih funkcij, od katerih sta odvisna skladni razvoi (Konec na 5. strani) Z gospodarskimi uspehi naj raste tudi zavest proizvajalca Težko se je predstaviti občanom z vlogo poslanca, ki bi zastopal le ozke lokal is tič ne tendence svojega volilnega območja, hkrati pa misliti na takojšnjo in vsestransko rešitev številnih problemov, ki se povsod nenehno pojavljajo. Želje in interese je potrebno vsikladiti s potrebami in jim dati takšno dokončno obliko in rešitev, po kateri bo vsaka lokalna gospodarska korist nosila v sebi koristi širše skupnosti. Pri tem pa ne mislim, da bi morali zanemariti pomen prizadevanja za gospodarski razvoj osnovnih družbenih skupnosti, kot je komuna. Bistvo je torej v tem, da razvojna gospodarska programiranja komune najdejo svojo utemeljitev tudi v perspektivnem gospodarskem razvoju širših družbenih skupnosti, 'kot so republike ali celo zveza. Naš družbeno ekonomski sistem, ki ga ponazoruje predvsem nova ustava, jemlje kot izhodišče vseh naših gospodarskih in družbenih dejavnosti komuno kot osnovno samoupravno skupnost delovnih ljudi, znotraj katere se MIRO HEGLER, poslanec kočevske komune v organizacijsko politični zbor republiške skupščine. Sedaj je sekretar obč. komiteja ZK Kočevje odvijajo vsa družbeno-ekonomska dogajanja. To je pokazala tudi vrsta pogovorov, ki so v zadnjih dneh razčistila marsikatero doslej manj jasno vprašanje. V glavnem so. bili v ospredju poudarjeni problemi gospodarstva, katerim pa so skoro vedno, sledili tudi problemi razvijajočega se komunalnega sistema. Beseda, kakorkoli naj bi se obrnila, se prične in neha pri sistemu družbenega u-pravljanja in samoupravljanja. Naše dosedanje izkušnje jasno govore, da bo sodelovanje ljudi v delovnem procesu prineslo mnogo novega in dinamičnega dela tudi v delo teh organov. Delovni ljudje bodo torej dajali še bogatejšo vsebino obravnavanju vprašanj in problemov, ki nastajajo v našem socialističnem razvoju. Z gospodarskimi uspehi kočevske komune naj torej vzporedno raste in se razvija tudi zavest delovnega človeka-proizvajalca in upravljalca, saj je vse namenjeno le njemu in vse iz njega izhaja. Bogata žetev igralcev-amaterjev Letos je že drugič Novo mesto bilo gostitelj 6. revije dramskih skupin Slovenije, ki je dala v 4 dneh od 5. do 8. junija 1963 kar osem predstav. Po podatkih Sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije je bilo v sezoni 1962/63 v vseh 4 okrajih 298 premier, kar predstavlja 894 predstav, pri katerih je sodelovalo 7450 izvajalcev z okoli 268.000 gledalci. Za začetek letošnjega dramskega slavja so se Novomeščani kot gostitelji dobro izkazali in pripravili. Zastave ob stavbi, godba po ulicah, vesele gorenjske Avsenikove, melodije mladih godcev iz Škofje Loke so bile tak primeren začetek. Domačin prof. Jazbec je pozdravil goste in publiko, po otvoritvi pa so mladi igralci DPD Svobode iz Škofje Loke živahno zaigrali večno živo Linhartovo komedijo TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI in poželi za prvi večer lep aplavz. Druga je bila Skvarkinova komedija TUJE DETE v izvedbi Malega gledališča iz Ljubljane, ki je tudi razvedrila publiko, manj pa razveselila komisijo, ki je menila, da je režiser preveč poudaril populacijsko stran. Kot tretji so se predstavili Novomeščani DPD Svobode »DUŠAN JEREB« z dramo Arthurja Millerja VSI MOJI SINOVI in se z izredno impulzivnostjo močno približali vrhu. V okviru revije so pokazali kar v dveh predstavah člani Amaterskega gledališča TONE ČUFAR (z Jesenic Kastnerjevo igrico PIKICA IN TONČEK v posebno veselje mlade novomeške publike. Škoda, da tega mnenja ni bila tudi komisija. Pri nas je res težko najti kaj primernega za mladino in je treba večkrat segati po starih tekstih. * v PREDGRAJSKO »KOLO (jš) — V Predgradu se je rodil ljudski ples — predgrajsko kolo, ki so ga plesali le enkrat na leto — 27. decembra. Tedaj je bil ves Predgrad prazničen. Leta 1908 so plesalci v narodnih nošah gostovali s kolom in »nevesto« na mednarodnem festivalu na Dunaju, leta 1939 pa v Mariboru. Na belokranjsko narodno prireditev leta 1940 je bilo povabljeno v Metliko, isto leto pa tudi v Črnomelj. Leta 1946 so sodelovali na prireditvah v Gradcu. Kolo in »most« so povsod igrali z velikim uspehom. Peta predstava je bila zgodba iz stare Kitajske Bauerjeva RDEČE IN MODRO V MAVRICI, ki so jo zaigrali vsi mladi igralci ODRA MLADIH PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA iz Kranja in pogumno postavili na oder svoje like. Od lani, ko smo jih videli na tem odru, so napravili velik korak in upajmo, da jih bomo videli tretjič že pri vrhu. Dogodek revije je bil nastop DPD Svobode »SLAVA KLAVORA« iz Maribora, ki so podali z vso svojo bravumostjo sodobno dramo Mirka Zupančiča HIŠA NA ROBU MESTA in se z njo postavili ob bok Novomeščanom. Vse je bilo lepo in so zato prejeli od publike veliko priznanje. Kot sedmi so se predstavili člani DPD Svobode Cma na Koroškem, lanski zmagovalci s V. revije, ki so zaigrali Permaudovo komedijo Z VRATI TRESKAJO, ki'je vžgala s svojo živahnostjo in vnemo, le žal, da tokrat niso imeli sreče za najvišje priznanje. Vendar smo Dolenjci naše Korošce toplo nagradili z aplavzom. Kot zadnja je bila Arbuzova IRKUTSKA ZGODBA v izvedbi GLEDALIŠČA SVOBODE CENTER TRBOVLJE, ki so se na samem vrhu revije postavili tesno k obema najboljšima družinama. Tako bodo na letošnjem zveznem dramskem festivalu na Hvaru nastopile kot najboljše kar tri družine — zmagovalke in to Trbovlje, Novo mesto in .Maribor. Zdi se mi, da je komisija odločila prav. — Kakor lani, so bili tudi vsak dopoldne, tokrat v dvorana Vajenske šole, posebni razgovori, ki so obravnavali kritiko igranih predstav, ob tem pa so tako igralci kot režiserji in gosti poslušali vrsto predavanj s področja sodobnega gledališča in repertoarne politike naših amaterskih odrov pretekle sezone. Novomeščani so ob zaključku izrazili željo ,da bi mestece ob zeleni Krki postalo stalen sedež republiških dramskih revij Slovenije. M. Tratar Kam Na to pomisli sedaj marsikateri mladinec ob koncu šolskega leta in s tem tudi šolske obveznosti. Ob tem vprašanju se s skrbjo zamislijo tudi starši, ka- RAZPIS Ravnateljstvo gimnazije Kočevje razpisuje 105 mest za vpis v I. razred gimnazije za šolsko leto 1963/64. P o g oj i: 1. Z uspehom dovršen 8. razred osnovne šole. 2. Uspešno opravljen sprejemni izpit učencev, ki so izdelali 8. razred z dobrim ali zadostnim uspehom. Sprejemni izpiti so iz slovenskega jezika in matematike in to samo v slučaju, če se bo prijavilo več kot 105 kandidatov. Do 22. junija 1963 morajo absolventi osnovnih šol poslati ravnateljstvu gimnazije Kočevje: 1. Prijavo za vpis v I. razred. 2. Spričevalo o dovršeni osnovni šoli. 3. Rojstni list. 4. Mnenje šole. V četrtek, dne 27. junija 1963, bo od 8. do 12. ure vpisovanje v I. razred gimnazije oziroma sprejemni izpit za zgoraj omenjene učence, če bo prijavljencev več kot 105. K vpisovanju mora vsak učenec prinesti državni kolek za 50 dinarjev. Ravnateljstvo gimnazije Jilmi, ki lih lama gledali NESREČNIKI I. IN II. DEL Francoski barvni film »Nesrečniki« I. in II. del, ki bo na sporedu 17., 18., 19. in 20. junija v Kočevju, so posneli po istoimenskem romanu znanega francoskega pisatelja V. Hugoja. Zgodba se dogaja v času francoske revolucije in prva leta po njej, njen glavni junak pa je Jean Valjean, ki ga usoda kruto preganja. Vse življenje nosi s seboj dve bisagi, v eni so dobri darovi, v drugi pa darovi kaznilnice, v kateri je prebil devetnajst let. Na svoji življenjski poti sreča med drugim čudovitega dečka Gavrocha, ki pomaga francoskim revolucionarjem, ter Fantino in njeno hčer Cosietto, ki ji posveti vsa zadnja leta svojega življenja, ko trosi okoli sebe samo še dobroto. Barvni film »Nesrečniki« ne pritegne tako gledalca kakor film v črno beli tehniki, ki so ga posneli že pred več leti in ki prav zaradi črno bele tehnike nekako bolj ustreza vzdušju, ki ga je Hugo ustvaril v svojem romanu. DELFINI Italijanski film »Delfini« mladega režiserja Francesca Masel-lija je eden izmed filmov, v katerih poskušajo prikazati življenje določene mladine, ki se nam zdi v vseh zahodnih državah enaka. Za razliko od drugih podobnih filmov prikazuje ta italijansko podeželsko mladino, ki se ne razlikuje od meščanske mladine ne po svoji zunanjosti, ne po dojemanju življenja in ne po mpjh-nih prevarah, ki jih delajo. Tudi to je mladina, ki ljubi sladko življenje. Med »delfini« je dekle, ki še veruje v ljubezen, da se ubije, ko spozna, da se je njen fant z njo samo pošalil. Drugačno mnenje o življenju in ljubezni ima bogata dedinja. Ljubi pijačo, spre- membe in lepe obleke. Končno ozdravi v bolnišnici za alkoholike. V glavnih vlogah nastopajo. Claudija Cardinale, Antonella Lualdi, Tomas Milian in še drug' več ali manj znani igralci. »Delfini« bodo na sporedu v 'kinu Rudnik 15. in 16. junija. Mlada francoska igralka Catherine Rouvel is v filmu znanega filmskega žiserja Jeana Renoira »K°®^ na travi«. Film je vedra sa na temo znanosti. po končani šoli? terih otroci končujejo šolanje. Take skrbi so popolnoma razumljive, ker je to usoden življenjski korak in je od pravilne izbire poklica odvisna nadaljnja življenjska pot. Z druge strani se pa zopet postavlja vprašanje ali bo mogoče željo uresničiti in vsakega Vključiti v tisti poklic, ki si ga je izbral. O teh vprašanjih je zavod za zaposlovanje delavcev v Kočevju priredil letos celo vrsto predavanj in drugih akcij za mladino in starše V to akcijo se je letos prvič v večji meri angažirala tudi delavska univerza v Kočevju, odzvalo pa se je tudi društvo inž. in tehnikov, ki je s strokovne strani osvetlilo vlogo in mesto posameznih poklicev na družbeni lestvici. Manj se je v to dejavnost vključila delavska univerza v Ribnici ter bi bilo priporočljivo, da bi za bodoče pripravila primeren program. Večje število učencev se kljub temu ni moglo odločiti za svojo življenjsko pot, zato je zavod za zaposlovanje delavcev priporočil .razrednikom, naj take primere . TaVO" zberejo. Na podlagi tega je nj dobil psihologa, ki je po kon ^ obdelitvi priporočil vsakemu sebej, za kakšen poklic ima goje. Ta akcija je bila dobro vedena v Kočevju, v R’bnm j ne. Sola je tiste dni, ko bi m^gj priti psiholog, organizirala izlet! V tem primeru so miar^a-oškodovani, ker niso dobili P kovanega nasveta. da ° Ni namen tega članka, interesente seznanjali. kakS v realne možnosti vključeva Lor-poklice. ker vse potrebne macije lahko dobijo na 7,'(-)rI1e-za zaposlovanje delavcev. niti pa moramo, da je težnja ^ dine še vedno usmerjena m’ planje v srednjih šolah, pri t,a gara0 dtni, ki se odloči za uk. P1 da za boljšimi poklici. Smatra^^g, so v tem poeledu premalo^^v njeni o enakovrednosti ° vSgK0 ter zato tudi v Kočevju leto ostanejo nezaseden ^ P»i-mesta. O tem bo potrebo prihodnje bolj razmišljati k ne čitve za boljšimi P°k,l^oSt, k*'" pomenijo resnično sposodi ^a-se pozneje v življenju bn ščuje. 8tevilka ss GEEED Uporna kri sv0ifhrvi Je izgledalo, da si je paznik Slak spet privoščil eno vseJDi=2°?1™1 ^al> toda jetnice so vedele, da ni tako. čeprav So Potit Vero> Ji nobena ni mogla reči, da je ona izdajalka, sliševnti ,Slak j® oset>no odpeljal Sonjo na zasliševanje. Za-j° J® sam upravnik Hlebec v svoji pisarni. *tala ,pred nj komunistični list?« jo je vprašal, ko je ob- tovoriia!So* aikake literature, še manj pa komunistične«, je od- Eanrt^0^?0 vemo> da ste prinesli v čelidO komunistično propU-je .zarohnel nad njd. ti ‘.te ,mi ta list ali kar je že. Rada bi ga videld, Saj šte “lorali najti, ko šte preiskali naš. in celico«, je odgovorila. nočeš povedati, boni pripeljal pričo, .ki ti bo lahko ~rala’ kaj si prinesla in kaj si čitala v celici«, ji je grozil. vzk*ar pripeljite, da vidim kdo je ta lažnivka!« je ogorčeno V njej se je za hip porodilo upanje, da jo bodo res soočili ? ,v njeJ se je za mp porot o. Ih da bo spoznala izdajalko. Nw„ak jo J® udaril najprej na eno nato še na drugo lice. lito.f°ka je biM težka; oblila jo je kri. Var,a,0veJ. ki e si dobila iti tiiS se ti he bo zgodilo«, ji je prigo-Ja^uprevnik Hlebec. Vztrajala'*er 11186111 nič dobila, nič nisem .prinesla v celico«, je kje jo v samico. Tri dni naj ob kruhu in vodi premišlja, dahi,® dobila komunistično literaturo. Pa samo polovico kruha bo Ste razumeli?« fconnt mala J6 ib paznik Slak jo je zopet odpeljal. Znašla se je t Sama v »ondmnmioit/ pra6sak Sumila pa jo je čisto določilo in jasno je čutila, da ima po„" v ra in nobena druga ni izdajalka. Kadar šd se jetnice kje Poslut i ale’ je vedno prišla zraven. Govorila je mald, bolj. je obno* . Bi1® je priliznjena in čutiti je bilo, da izpada po svojem sanju izmed ostalih. kevaiQn ?eh dneh so jo odpeljali na zaslišanje na policijo. Zašli-vStVott i a -Id zopet brata Kobi in ko ju Je Sonja zagledala, je =P6tala. Še dobro se je spominjala prejšnjih zaslišanj. W *zdPet še vidimo«, se je zasmejal eden. »Danes ne bomo tako mmiaj ne?<le- da W1* 80 se za ni° zaPrla vrata, je Sonja povedala tovarišicam, fealtai aj0 med seb°J izdajalko. Povedala jim je, koga sumi in ) kdt d?1*, sd je vrnila v celico Šele ri&šledttji dati. Zvijala še je, U.W.a j® vsa pretepena, toda njeno tarnanje je naletelo Ha gluha j^teniidk je na poštSijd. iti vzdihovala, da jo boli, da šd jti o?1!-, povedala pa da ni ničesar, ti LW j,e hitrd stopila k njej iti pomignila tiefc&j tovarišicam, se primaknile k postelji Zgrabile so Vero za roke iri Hoge, '®° j® prijela za ustil, od nc tu.kričala. Sonja jo je pričela rial.. ITI Aarvroir iti Kroolo 1A iti Pflvlft rlrAHnO(TQ Giboni. »iv11 a 86 1® vstopila pred njo in ji začela očitati: i'd&rc« ’ vidiš, hranijo s pendriki!« In pokazala ji je modrice od kazn®®7', »tebe pa z bomboni. Torej ti izdajaš? Ne bomo te Tl .ate, kgf gj tdRti globoko padla; da zaslužiš samo prezir, ^dajalka!« *z8ova a ?® I®* tresoč se po vsem telesu, oblekla. Skušala se je tobia i.' da ni Izdala ničesar in da je dobila bombone spo-hi°giy ko so jo peljali s policije. V roko ji jih je stisnil mlad l^ojim se, da bi bila tepena«, se je opravičevala. vOfl] al®tela je na groben molk. Nobena od sojetnic ji m odgo-t6<5;u 10dstranile so se od njene postelje, kot da je gobava. Od s Je bila Vera v celici osamljena. %^onJ° so odpeljali na zaslišanje še dvakrat, toda nikogar ni Vero Pa je zagrešila še eno izdajstvo. knarca 1944 se je začela selekcija jetnikov za delo v Nemčiji ^ecl i .filtracijska taborišča. Sonja je želela, da bi bila tudi ona 111 t J.T;niki, ki so odhajali, čeprav je vedela -*enle, ki so ga prenašali jetniki tam, toda rada bi se 6J' sega v gospodarskem pot ledu močno razvito .industrijo. Z izgradnjo turističnega doma na Grmadi bi bilo za dolgo rešeno vprašanje mladinskega, rekreacijskega, stacionarnega, domačega m inozemskega turizma. Vsi prisotni so z navdušenjem sprejeli predlog s pripombo, da naj se čim prej preide k enotnemu stališču, jeziku in nastopu vseh turističnih društev. Potem bo uspeh zagotovljen. Takoj je treba pričeti zbirati podatke, ki so potrebni za dokumentacijo. Vsi prisotni so ugotovili, da Je bil sestanek zelo koristen in Ploden ter se bo treba v prihodnje še večkrat sestati. F- Zaščitimo naše kulturne spomenike! Če bi mogle neme ostaline stoletne kulturne zgodovine na Kočevskem, ki marsikje že razpadajo, druge pa so skrajno zanemarjene, govoriti, bi nam zaklicale kot gornji naslov. To so razvaline srednjeveških gradov, cerkva in kapelic, iz novejše in nase dobe pa premnogi kulturni spomeniki iz NOB. Te kulturne ostaline so važne za spoznavanje razvoja nekega kraja in njegovih prebivalcev, saj so le prečesto občutno vplivale na njihov razvoj ali zaostalost, one iz NOB pa na uspešnost odpora množic proti okupatorju. V tem sestavku bo govora o prvih korakih akcije za zaščito kulturnih spomenikov na Kočevskem. Kakor se je z velikim razumevanjem merodajnih ustanov začela, smo prepričani, da se bo tudi nadaljevala. Prvi uspehi tako naše pričakovanje opravičujejo. Minulo zimo je Zavod za spomeniško varstvo okraja Ljublja- na imel dve širši seji, ki se jijj je za občino Kočevje udeleži upravnik kočevskega muzeja » predsednik obč. sveta za sporTJ varstvo P. Sobar. Navedel je trebe spom. varstva v naši občin in dal tudi potrebne sugestije-Okrajni zavod za spomenisa varstvo je njegovo poročilo up (Konec na 9. strani) Vsakih nekaj dni pripeljejo iz mariborske tovarne avtomobilov TAM tovornjake brez kasona, odpeljejo pa tovorne avtomobile, ki imajo označbo TAM 4500 VL in nanje lahko naložijo 9 ton tovora. V Itasu izdelajo vsak dan ob sodelovanju kooperantov dve polprikolici za TAM 4500. S tako polprikolico sc koristna nosilnost znanega tovornjaka poveča za enkrat. Povedati je treba, da je bistvena razlika med tem, če vleče tovornjak prikolico, ali če ima priključeno polprikolico. S prikolico ni mogoče voziti po slabih in ozkih cestah, v ostrih ovinkih, medtem ko je avto s polprikolico celota in sposoben za vsako cesto. Na TAM 4500 V L so naložili 9 ton tovora in z njim vozili po naj-slabših cestah, na primer čez Koprivnik—Brezovico—Mozelj. Preizkusni šoferji so dejali, da sc avto odlično drži ceste ib lahko upravljati. Ko so te dni prišli po noj c (()-mione, so nam predstavni x varne TAM povedali, da vib zadovoljni s kvaliteto jfi\o polprikolic in ti kamioni so iskani. Na sliki: kolona tovornjakov Itasom. pri-<1 Številka 25 Za nosečnice žpni ?,rvem mesecu nosečnosti je ko vstaanePqg°-tt0 slabo’ P°sebno in nri„ai?e- Sezite po prepečencu Pazita6 kozarec sadnega soka. n0 1?a prebavo; prav nedolžno,«;;, koristno sredstvo je, da voriBJei6 na te®če kozarec mlačne rat» LT^vedati se morate, da mo-lestimed Posečnostjo sicer dobro > vendar ne za dva. se om^g,em mesecu Je dobro, da niku n\te ln greste k zobozdrav-tia no «e. e lahko normalno, le se s® dvigate pretežkih stvari in sokimr Pe Preutrujate. Tudi vi-sečnoct^6^?11 se hoste v dobi nose tpvff •5a'e odpovedali. Skrbno se lahi te’ v Prvih treh mesecih 40Q zredite vsak mesec za amov. naimnr^9^m mesecu morate ob zdraur,1?;1811. bolečinah poiskati navodil n in- se držati njegovih zraku V tiPdite veliko na svežem m hodite na sprehod. Ce trpite zaradi nespečnosti, si pripravite naslednjo pijačo: toplo limonado z medom ali mleko z medom. Prav tako vam bo koristilo, da si boste umile noge z mrzlo vodo. Kupite si knjigo o negovanju dojenčka in jo skrbno preberite. V petem mesecu vas bodo noge verjetno pogosteje bolele; usedite se doma vsaj za nekaj minut tako, da imate noge dvignjene. Hodite k telovadbi za bodoče mamice. V šestem mesecu morate že premisliti, kaj vse bo novorojenček potreboval. Skrbno pazite na zdravje, pojdite k zobozdravniku, da vam predpiše kalcij, če bo potrebno. Uživajte dosti sadja, zelenjave, mleka in hodite na sprehod. Tega ne bo nikoli preveč. Tudi sonce vam ne bo škodovalo. Prav koristna je tudi mrzla prha. Kakšen je ZIL 130 tovori,- Vje*sb* zvezi so izdelali 150 km avtomobll. ki mu niti pri p0z ®a ur<> ne zmanjka sape. se viip i6, ta'kle prizor: po cesti nih avt ga vrsta različnih oseb-kot g Tn®bi|ov, in to ne hitreje Uro y Osnimi petdesetimi na ki hi 1 rsti je tudi nekaj takih, Hiikn, ka zmogli nad 100. Na ni tovo^6’ k<*° drugi kot ogrom-a gotn ni avtomobil, ki »-počasi, k- ^0<< Dnkinn nortioon o.'l sabo, mv?"‘ Pobira cestišče pod ^astvui ekateri vozniki v repu so-Ujaky . z voznikom v tovor-Je« rovež ne more hi-tre- f^klioif-1 Pa kar po malem lreaUtektn nestrpno iščgio ft'teli i>' ko ga bodo lahko pre-tortk>bji uS? kvarijo, če se preveč tro ustrežemo, ne glede n; bi ^rugkni, ne morda zato, ■uur-vgg 1 drugi slabši kot naši, jbogffti zato, ker se odvadijo wUse8a ,navežejo se drug na if>niti D a'k°> da se ne marajo h,-8a Postan"'■ čas domov, razen 2* razW?.e]° v družbi bolj glas- '^dvih. otrok tSk0 dE> Se starši > da prav tako pri to- fctŽijo kVarijo’ T,-.."' ‘»astmi. J1 Videlest?timi primeri, ki sem iwaec jg bil -tudi naslednji: m. Vrxii_ biskal znanca z ženo. ^5jo»bi"kanegabil tudi takrat bil tudi - središče vsega. 1 Prikazal oče nekaj >rit,: °? °troku, ko zna 'teZ bva]a Vmkratkem času b°-kb-n kra.t -1e menda več ' -ne stvari uri PPdal v roke stva; f?reg0Voriije V zahval° 'ne" betia,;0, da 01 S6doSOv°rit'i - kako® stvari] ^nrJ5RsvonI "Hvala<<- Vsaka našnekaj easv°l° mejo. Znanec je IN ni>VorP°,SlUŠal- nato Pa je Pje ib .^hasl^V da mora iti, ker Tn-^ora L'ua- ^ra na *]Utro konferenco louA na aato pripraviti! L°liir,a *b ni oznih sredstvih ali bočcmQ- Vemo J čc iim vse do-" ba največ3 otrok nekaj dii pa krat sam ne ve, eveda želji kaj hi- tro ustrežemo, ne glede na to ali bo prav ljudem. NEKAJ O KULTURI V našem družbenem sistemu je slednjemu že toliko omogočeno in zagotovljeno, da se lahko kulturno povzpne na raven, ki mu je potrebna. Vsebino in obliko liudskeea življenia imenujemo ljudsko kulturo ali omiko, Vanjo sodijo vsi predmeti (materialna in gmotna kultura) n. pr. stavbe, obleka, posoda itd. in niih uporaba pri vsakovrstnem delu. Drugo območje liudske kulture *o oblike in pojavi socialnega in družbenega življenja kot npr. razne šeffe in navade ter druge oblike odnosov med ljudmi. K tretjem (tako imenovani duhovni kulturi) pa štejemo pripovedništvo, pesem, glasbo s plesom, likovno umetnost, ljudsko zdravilstvo itd. Ljudska kultura je osnova, ki se iz nje razvija in krepi celo+na narodna kultura. Spoznavanje ljudske kulture je torej spoznavanje nas samih, našega naroda, njegove preteklosti in sedanjosti. To pa je tudi pot k spoznavanju GAUDEAMUS IGITUR je prejšnji teden zapelo 24 maturantov kočevske gimnazije po mestu, ko so na simboličen način končevali »trudapolno« šolanje na srednji šoli. V slavnostnih oblekah, s tradicionalnimi cilindri in podedovanim ključem učenosti so po ulicah zapeli svojo študentovsko pesem in pri tem za trenutek morda celo pozabili na najtežjo preizkušnjo — na maturo! Toda kaj matura, sedaj je šole konec, konec je trpljenja, sitni profesorji jih ne bodo več nadlegovali... sedaj so odrasli, sposobni s krepkim korakom stopiti v življenje! In potem, po maturi, s potrdilom o zrelostnem izpitu veselo na počitnice. Jeseni pa se bodo razšli po ljubljanskih univerzitetnih oddelkih, kjer bodo šele spoznali svojo nebogljenost; splahnel bo njihov ponos in postali bodo zeleni bruci... Na kočevski gimnaziji je letos 24 četrtošolcev; štirje imajo popravne izpite. Maturo jih bo delalo dvajset ter dva privatista. Našim maturantom želimo pri izpitu in pri nadaljnjih korakih v življenje vso srečo! Kdo bo sklepal zakonske zveze? Na zadnji seji občinske skupščine v Ribnici so imenovali tudi nove člane, ki bodo po posa- terih je žel veliko priznanje. Zanimivo je, da je po proizvodnji tovornjakov SZ že na drugem mestu na svetu. Že leta 1961 so sovjetske avtomobilske tovarne izdelale 400 tisoč tovornjakov. občega razvoia kulture, osnov današnje človečke kulture in civilizacije. Tako spoznavanje vodi k zbližan ju med narodi, pa tudi k zbližanju posameznih razredov v lastnem narodu. Neki grški znameniti pesnik je zapisal že takrat o kulturi naslednje: «Kuitura je rast, nega, vzgoja, obdelovanje, gojitev, enakomerni razvoj vseh človekovih sposobnosti in njih plemenita raba. potrebna na je nujno vsakemu narodu, da bo s tem bolj spoznal sebe in druse.« Z dovoli no stopnjo kulture imamo ljudi, ki so se v tem zgradili v raznih šolah, drugi so naravno nadarjeni ali so se vzgojili sami (srčna kultura), nekateri na so to pridobili s stalnimi stiki z drugimi ljudmi. Vsekakor oa k temu veliko prispevalo kniige in tisk. Liud.ie gledamo delavnost- kulture v odnosih med liudmi še vse preveč enostransko in ozko. Vsekakor ni kulturen, kot mnom" ra rij sodijo, samo tisti, ki je prišel nekako do denanria in ima sedaj vse materialne dohrin°! Dna prvih vei kulture ie vse-t-ntcor osebna in ostala higiena. Ta nam n j potrebna "mo zaradi zunapiositi. temveč tudi za n°š° zdravic, i=i° pa ji posamezniki žal še zelo radi odrečeio' Prav gotovo- ni za red v hiši nredipogoj nova onrema in ne vem še kakšne naprave v gospo- meznih matičnih okoliših sklepali zakonske zveze, in sicer za matični okoliš Ribnice — Bogo Abrahamsberg, Jože Puželj in Matija Lesar. Za matični okoliš Sodražice Evgen Ivanc in Fran Fajdiga, v Loškem potoku Franc Lavrič in Rudolf Lavrič, v Dolenji vasi pa Slave Oražem, Miro Merhar in Alojz Zbašnik. dinjstvu. Kolikokrat smo že prišli v kakšno stanovanje, ki je bilo lepo urejeno — često, česar pa niti najmanj ni motil star, vendar očiščen štedilnik in staro pohištvo. Podrobneje o tem nimam namena razpravljati; nameravam pa se ustaviti nekaj več pri oliki in lepem vedenju. OLIKA Pod besedo «01,ika« štejemo vse tisto, kar je potrebno posamezniku vedeti za pravilno obnašanje 'bodisi doma ali zunaj. Njene važnosti bi torej nihče ne smel podcenjevati, ker z zanemarjanjem olike zmanjšamo celotni vtis naše osebnosti. Vem, da marsikdo pomisli, pred-no vstopi v večji lokal, če se bo pravilno vedel, da ne bi bil tako središče pozornosti! Nekako prizadet sem, ko slišim včasih besede: »Ah, tu pa ne grem, to je samo za boljše ljudi«. Zakaj to? Brez dvoma ne boste prizadeti in zapostavljeni v ničemer, če se boste dostojno vedli. Lokali so za vise! Zavedajmo se, da pri zdravem, izobraženem in kulturnem človeku ne bomo naleteli na podcenjevanje! Prizadeti bomo le pri ljudeh, ki se jih držijo malomeščanske muhe 'in bi radi . s podcenjevanjem nekoga pokazali večjo stopnjo svoje »kulturne ravni«. (Se nadaljuje) I »Kajpada, črka V,-« se je rad odzival Korobejnikov. »Takoj. Vm, Vn, Voricki, št. 48238 Vorobjaninov, Hi polit Matve-jevič, vaš očka, Bog mu daj nebesa, dobrosrčen človek je bil... Klavir Becker št. 54809, štiri kitajske vaze z značko francoske tovarne Cerve, preproge Obussom — štiri raznih velikosti, gobelin »Pastirica«, gobelin »Pastir«, tekinske preproge — dve, horo-sainske preproge — ena, nagačeni medved s pladnjem, spalnična oprema — dvanajst kosov, oprema jedilnice — šestnajst kosov, oprema salona — štirinajst kosov, orehova, delo mojstra Gamfosa.« »Komu pa je bilo vse to dodeljeno?« je nestrpno vprašal Ostap. »Takoj bova videla. Nagačeni medved s pladnjem — drugemu rajonu milice. Gobelin »Pastir« — zbirki umetniških dragocenosti. Gobelin »Pastirček« — klubu rečnih transportnih delavcev. Preproge Obusson, tekinske in horosanske — ljudskemu komisariatu xa zunanjo trgovino. Spalnica — Zvezi borcev, obednica — stargorodskemu oddelku Glavčaja. Orehova oprema salona po kosih. Okrogla miza in en stol — Drugemu domu socialnega skrbstva, divan z upognjenim naslonom — na uporabo stanovanjskemu uradu (Vse do danes stoji v predsobi, vsega so ga popackali, svojat). Se en sitol — tovarišu Gricacujevu, invalidu iz imperialistične vojne, na njegovo prošnjo in po odločbi ILF IN PETROV Dvanajst predstojnika stamov^jskega urada tovariša Burkina. Deset stolov v Moskvo, v muzej za pohištveno obrt glede na okrožnico ljudskega komisariata za prosveto ... Kitajske vaze z mačko..,.« »Čestitam,« je vrisnil Ostap," to je genialno! Ne bi bilo napak, če bi pogledala še prejemnice« »Takoj, takoj, tudi do njih bova prišla. št. 48238, črka V.« Arhivar je šel k omari, se vzdignil na prste in poiskal potrebni sveženj. »Lejte! Vse pohištvo vašega očka je tu. Potrebujete vse prejemnice?« »Kam bi z njimi... Da ... Spomini iz otroških let, salon ... še pomnim, igral sem se v salonu na horosanski preprogi, gledal na gobelin »Pastirica« ... Lepi časi so bili to, zlato otroštvo ...! Tako bova ostala kar pri opremi salona, očka.« Arhivar je z ljubeznijo začel razmo-tavati sveženj zelenih potrdil in jel iskati potrebne prejemnice. Korobejnikov je odbral pet papirjev. Enega ja deset stolov, dvakrat po en stol, enega za okroglo mizo in enega za gobelin »Pastirica«. »Izvolite pogledati! Vse je v redu. Natanko je znano, kje je kaj. Na potrdilih so vsi naslovi in lastnoročni podpis prejemnika. Tako se v primeru česarkoli nihče ne bo mogel Izvijati. Morebiti hočete opremo generalice Popove? Silno lepa stvarca. Prav tako Gambsovo delo.« Toda Ostap, ki je gorel le v ljubezni do staršev, je zgrabil n Sloge, jih potisnil prav na dno stranskega žepa, ge-neralični opremi pa se je odpovedal. »Ali lahko napišem pobotnico?« je povprašal arhivar in se globoko zvijal. »Seveda«, je ljubeznivo potrdil Ostap, »le pišite, bojevnik za idejo!« »Takoj bo napisana.« »Kar pero v roke.« Šla sta v prvo sobo. Korobejnikov je z lepo pisavo napisal prejemnico in jo smeje dal gostu. Glavni družabnik je nenavadno spoštljivo prijel papir z dvema prstoma desnice in ga potisnil v isti žep, kjer so že tičali dragoceni n&logi. »No, pa nasvidenje!« se je poslovil s priprtimi očmi. »Zdi se mi, da sem vas vrgel s tira. Ne smem vas več vznemirjati s svojo prisotnostjo. Dajte mi roko, šef pisarne!« Osupli arhivar je slabotno stisnil ponujeno roko. »Na svidenje!« je ponovil Ostap. Krenil je k izhodu. Korobejnikov ni ničesar razumel. Pogledal je celo na mizo, če ni morebiti gost pustil denarja tam, pa ga tudi na mizi ni bilo. Tedaj je zelo potihem vprašal: »Pa denar?« »Kakšen denar?« se je začudil Ostap. »Ste mar želeli imeti kaj denarja?« »Seve, kako da ne! Za pohištvo, ža potrdila!« »Sakramiš,« je zaneslo Ostapa, »pri časti pokojnega očeta. Iz srca rad, a nimam. Pozabil sem vzeti s tekočega računa.« Starec je zadrgetal in iztegnil slabotno ročico v želji, da bi ga zadržal. »Tiše, teslo!« je grozeče uK&žal Ostap. »Če ti po rusko pravim, da jutri, potem jutri. No, na 'svidenje! Pa kaj pišite ...« Duri so se zadrlesnile. Korobejnikov jih je spet odprl in zdirjal na ulico, a Ostapa že ni bilo več. »Led se je premaknil!« je zakričal Ostap strojevodji lokomotive, ki je peljala mimo njega. »Led se je premaknil, gospodje porotniki!« stolov [aa] Strojevodja ga ni slišal, zamahnil je z roko, kolesa stroja so močneje zagnala jeklene lahti vzvodov in lokomotiva je odsopihala. Korobejnikov je za hip postal na ledenem vetru, preklinjal, da se je vse kresalo, pa se vrnil v hišo. Neznosna bridkost mu je zalila srce. Stal je sredi izbe in iz besa jel brcati mizo. Pepelnik v obliki galoše 2 rdečim napisom »Triogelnik« je poskakoval in kozarec je trčil ob vrč. Se nikoli niso Bartolomeja Korobeinikova tako potegnili za nos. On je imel pravico vsakogar prevarati, tu so pa njega opetnajstili tako poceni, da je še dolgo stal in sekal po debelih nogah jedilne mize. »Lumparija«, je vzkliknil, ko se je domislil prejemnic. »Zdaj pa denar samo vnaprej. Kako le sem mogel ustreliti takega kozla? Z lastnimi rokami sem izročil osebno opremo salona! že gobelin »Pastirica« sam je vreden kupe denarja! Ročno delo!« Zvonček »Zavrti, prosim« je že bogve koliko časa vrtela neka negotova roka in Bartolomejič se še ni utegnil domisliti, da so vhodna vrata ostala odprta, ko se je že v nredsobi razlegel težak cenet. in glas človeka, ki se je izgubil v labirintu omar, je zaklical: »Kje pa je vhod?« Bartolomejič je stopil v predsobo, potegnil k sebi kdo ve čigav plašč — v roki ga ie bilo čutiti kot trdo sukno — in popeljal v sobo oččeta Fedor j a. »Lepo prosim, oprostite!« je spregovoril oče Fedor. Po desetih minutah obojestranskega prikrivanja in zvitoreposti je prišlo na dan, da ima Korobejnikov res neke podatke o pohištvu Vorobjaninova, oče Fedor pa ni odbil, da ne bi bil pripravljen za podatke nekaj plačati. Razen tega se je izkazalo, da je obiskovalec brat bivšega plemiškega prvaka in da vroče želi ohraniti spomin nanj s tem, da dobi v roke orehovo opremo salona. S to opremo so bili povezani naibolj topli spomini iz otroštva Vo-robjaninovega brata. V BRANKO COPlCl Oslovska leta N&slbdnjo uro sem ga pri zgodovini tudi ja* prilično lomil. Najprej je bil poklican Baja, tem jaz, toda oba sva tako zmedeno pletenici, da je profesorju takoj bilo jasno, da z na nekaj ni v redu. — Vidim, dečka, da sta se učila, toda neka ° nista pri sebi. Raztresena sta, misli vama u jajo, bežijo,.. Dobro vem, kaj je to . >, 6sD#ve» leta. Razred se je spet Z&krohotnl, zarežal. getal, nekdd je delo izkoristil hrup in zaktKm ‘kal, Pbbeto SO se Usula vprašanja: ^ — Gospod profesor, kaj sb to Oslovska ie®' — Povejte, gospod! . Tudi moja nebeška golobica Zora je za$ate odbor OF je opozoril rajonske odbore OF, naj NOO Pa naj ??? funkcije oblasti na osvobojenem ozemlju, odbori OF, Pal00p iS>Ci° terenski ali rajonski, naj pa izvajajo samo politične Tnvt pomagajo NOO pri njihovem delu. Prvih rnp S°uSe nal°9e med NOO in odbori OF razdelile že v °svohm?secifl sv°hode, ko se je porajala naša ljudska oblast na Nan7}?™ ozemlju. svojim n,li° rast NOO je zavrla italijanska ofenziva; NOO so s °dbori nv0m Prenehali, njihove funkcije pa so spet prevzeli od rajnJ j Okrožni odbor OF Kočevje je 25. julija 1942 zahteval P°šliet„nSkl'1 oborov OF Kočevska Reka in Banja loka, naj 7 ^ 7* O 7 7/* n / />v/i fii/f n« n a* A*tA4M ZCLS6dH koliko so 1 lolijani Ppročilo, katere vasi so v njihovem območju odpelji živi ° 80 odpeljali v internacijo ter kc iuhja^n Julijansko ofenzivo, ki je na Kočevskem trajala od 16. je deto sredine septembra, to je dva meseca, je razumljivo, da Pobijali V. ličnih in oblastvenih odborov zastalo. Italijani so 120 vasi l/udi in Požigali vasi, saj so v tem času požgali nad V okolici??10 na kočevskem območju, poleg vasi v dolini Kolpe, v intern? DraPe in Papežev so odpeljali vse ljudi, žene in otroke bilo nad h'10 na ot°k Rab- Divjanje italijanskih okupatorjev je oarbarsk 00707 ,7n civilnim prebivalstvom do skrajnosti kruto in naš nar?? Pakižem ni poznal nobenega usmiljenja, ker je hotel rp-Uzej v £ uničiti do kraja. Dokumenti in slike, ki jih hrani lP njih0??0?eviu> so žive priče o krvoločnosti italijanskih fašistov ne°rnair,? kulture, s katero so hoteli zasužnjiti naš narod, ki je J 0 vztrajal v boju za svobodo. TEŽKE IZGUBE ZARADI IZDAJSTVA *er?x? }n ta hm je povedala, naj kletne prostore v hiši /Pili y c. čeio, da bodo odkrili skrivališče. Italijani so se spet ??9niii ?lJn in nadaljevali s preiskavo. Ni trajalo dolgo, pa so ? ^°biii j - vik in krik, ko so prišli do skrivališča, v katerem n fever, ožeta Šeška in še dva tovariša. Ostale so prijeli v vasi , notami' Se isti dan. or J in z nfen sin in hčerke so imele stalno zvezo z Itali- rtlnniZa1 upfttkom Škuljem iz Dolenje vasi pri Ribnici, ki je bil in ^se n?■ lz,haialcev tudi na Kočevskem. tn?,°Znei?}ete tovariše so Italijani v Kočevju strahovito mučili. UstrpiJ-11*?71 Murije Knapič in Ludvika Tomšiča, v Ljubljani Vn?e ali navedeni so bili člani okrožnega komiteja Ko- ??Šev okrožnega odbora OF od leta 1941. Izguba teh to-n?° težka■ °- *a narodnoosvobodilno gibanje na Kočevskem ei nn tn?xdu v Kočevje organizirali pred gradom koncerte, dir/Pizirati v?yn Privabili čimveč ljudi v svoie vrste. Skušali so d„ko fašioti? avske fašistične organizacije Dopolavoro in mla-so Sl°Penci „?° organizacijo GUI itd. OF je takoj izdala varolo. T>r?.stalt na ?nmoreJ° imeti nobenih stikov z okupatorji in tako Usihali ? ?lncer.tth v gradu Italijani sami ter z njimi kmalu, gip.fhe, %" ganizaciio Dopolavoro in GUI so imeli tudi slabe ali sa?po os* b V’pi?(do nanje le nekaj nezavednih ljudi, ki so Sami si kopljejo grob Pionirski praznik Občinska zveza prijateljev mladine Kočevje in občinska zveza za telesno vzgojo sta organizirala preteklo nedeljo v Kočevju pionirski dan, ki je bil posvečen Stoletnici I. zbora odposlancev slovenskega naroda. Ta dan so bile na programu pionirske športne igre in velika proslava. Prireditev so se udeležili tudi pionirji, tekmovalci in zastopniki komun iz Delnic, Ogulina, Vrbovškega in Cabra. Ob 10. uri se je začela lepa parada pionirjev kočevske občine skozi mesto. V povorki so sodelovale vse šole, ki so prikazale tudi svoje dejavnosti (taborništvo, rdeči križ, šolsko zadrugo, mode- larstvo, šport, promet itd ). Po povorki je bilo v Gaju veliko zborovanje, na katerem je govoril častni predsednik občinske zveze za telesno vzgojo in Preds. komisije za telesno vzgojne pionirske igre pri ZPM Kočevje, Andrej Arko, ki je kasneje tudi razvil občinski pionirski prapor in ga predal pionirjem Bračičeve šole, ki so bili letos najuspešnejši na področju telesne vzgoje. V kulturnem delu zborovanja je nastopil pionirski p-vski zbor, harmonikaši, recitacijska skupina in mladi trobentači. Lepo slavje bo ostalo pionirjem še dolgo v spominu. Zaščitimo nase kulturne spomenike! (Nadaljevanje s 6. strani) števal in odobril strokoven pregled razvalin gradov Fridrihštajn in Kostel ter še nekaterih manjših objektov. V soboto, 8. junija, sta prišla dva zavodova strokovnjaka v Kočevje, da bi si ogledala razvaline gradu Fridrihštajn. Unravnik muzeja ju je s tov. P. Vovkom odpeljal v planinsko postojanko pri Jelenovem studencu, od tam pa na Fridrihštajn. Naš upoštevani muzealec in podpisani sta strokovnjakoma razkazala razvaline, povedala svoje mnenje, kakšen je grad bržkone nekoč bil, kako utrjen itd. Zavodova eksperta sta se jima zahvalila za pomoč in takoj začela z delom, merjenjem in skiciranjem. Zapustili smo ju, da bi ne motili, zadovoljni, da bo vendar za ta kočevski kulturni spomenik poskrbljeno. V pogovoru s strokovnjakoma smo dobili koristna navodila, kaj lahko opravimo pri ohranjevalnik delih s prostovoljnim delom mladine med šolskimi počitnicami. Ta mlada delovna sila nam je zagotovljena, saj se nam jih je priglasilo za delo na Fri-drihštajnu več, kot jih potrebujemo. Odkopavanje bo lahko, ker so tla zasip zidovja. Vse delo pa bo poleg dobrote, ki io ima v sebi bivanje v čistem, višinskem, gozdnem zraku, prepolno mikavne romantike, saj bomo šele pri tem delu docela dojeli tragično usodo Fridriha Celjskega in Veronike Deseniške. Kako se bomo lotili tega velikega dela in kako bo poskrbljeno, da bodo mladi delavci po delu dobro okrepljeni, pri tabornem ognju pa tudi kulturno oplemeniteni in razvedreni — o tem kaj več prihodnjič! Fr. Cankar UIIIIHMIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIUIIIIIMIMIIIUIIIIIOIIIIIIIIIIIIHtlllllllllllllllllltllllllllllllllM REKLI SO... »Ni mi do tega, da bi razširje-val novice, temveč hočem povedati nekaj, kar ima smisel Morda pa je že samo to novica... Dean Rusk, ameriški zunanji minister »Gospodarstvo ni samo sebi namen. Služiti mora vsemu narodu in vsakemu posamezniku.« Ludwig Erhard, nemški vicekancler »Urednik časopisa, ki uživa spoštovanje javnosti, ne velja ničesar.« Raymond Hols, ameriški založnik časopisov V . ' " ■ ■ oktober 1943 KOČEVSKI ZBOR oktober 1963 11 II Nekdanji borci iz Ribnice in Sodražice, ki so se med vojno borili v Kolpski dolini v okolici Osilnice, so sklenili po dolgih letih obiskati te kraje. Z avtobusom (prevoz je plačal obč. odbor ZB Ribnica) so sc podali na pot. Mimogrede so se ustavili pri Turku na Lazcu, v Cabru pa so položili venec na grob starega partizana, ki je kasneje kot kapetan več let služil v ribniškem garnizonu, Toneta Pojeta. Pod večer so se ustavili v Bel-cah pri Ožboltovcmu očetu-Očku, očetu narodnega heroja. 76-let-nemu partizanskemu očetu so privrele solze v oči, ko je zagledal «svoje fante«, še bolj pa ob besedah tov. Knola: »Očka, pred dvajsetimi, enaindvajsetimi leti smo se skupaj borili in razmišljali o srečnejših letih, o svobodni domovini, za katero smo sc borili. Tedaj smo vam obljubili, da vas bomo večkrat obiskali. Nismo vas, celih enaindvajset let, toda ves ta čas nismo pozabili na vas, vedno smo mislili na vas in na vaša dela. Spominjali smo se vas, ko ste nas spodbujali v najtežjih dneh, ko smo, mi mladi, izgubljali pogum, ko ste nam vlivali vero v borbo, zmago in lepše dni. Imeli ste prav, bili ste res naš očka... In sedaj smo tu, da sc spet malo pogovorimo ...« To je bil za Očka in vse ljudi, ki so jih prejšnjo soboto in nedeljo obiskali, najlepši dan. »Očku« sc je morda spomin zgubil kam daleč v preteklost, v mladost, na oktobrsko revolucijo v Rusiji, ki jo je doživel in v njej sodeloval, na dan, ko je v najhujši zimi pod ledom preplaval Dnjeper. Spomnil se je morda začetka druge vojne, ki ga je zatekla v Avstriji. Takoj je organiziral 12 delavcev, s katerimi se je srečno vrnil v domovino; vsi so se vključili v borbo za svobodo in ves čas ak- V nedeljo je bilo pri Francetovi jami pri Ribnici okrajno tekmovanje tabornikov. Na sliki: postavljanje šotora. Foto Mohar Pionirji iz kočevske občine so prejšnji teden okrasili skoraj vS večje izložbe trgovin v Kočevju z izdelki, ki so jih napravili v okviru svobodnih dejavnosti, »Razstave« so organizirane ob konc šol. leta in zaključku JPI — Tehnika mladim tivno sodelovali... Razgovori, spomini, spomini. Nihče ni mislil na spanje... Po toliko letih so Očku »njegovi« fantje, sedaj nekateri že precej v letih, toda še vedno taki kot nekoč, zapeli v mirni noči, polni spominov, njegovo najljubšo pesem «Slovcnci kremeniti«, ki je njemu in njim v dneh groze dajala pogum in vero... V nedeljo dopoldne so se zbrali skupaj s številnimi domačini v Papežih pred šolo, v kateri so Italijani križali partizane in položili pred spominsko ploščo vence. Ko je zbranim spregovoril tov. Knol, so skoraj vsem privrele v oči solze. Poudaril je, da so še sedaj vsi nekdanji borci hvaležni za vso skrb, ki so jim jo izkazali v vojni in da jim tega ne bodo nikdar pozabili. V zahvalo je vse povabil na zakusko, ki so jo pripeljali s seboj. Sc prej pa so obdarovali Ožboltovega očeta, Žurgo iz Strujičev in Kalčiča iz Bele z ribniškimi krošnjami; na vsakem okrasku je bilo vžgano ime cn«Sl od udeležencev ... .. j Se dolgo so ostali med m' j počutili pa so se tako kot Pr davnimi leti, takrat, ko jim ■ bila beseda prijatelj sveta in sta jim bila »svoboda« in "don vina« najsvetlcjša ideala. S ^ ženice, v črno odete vdove, so jim neprestano zahvaljevale • obisk, čeprav so mislile, da so J po toliko letih že vsi pozabil1' tudi spomin nanje tone v Na koncu pa, ob slovesu, so J dejali, da sc morajo ob ., spet vrniti k njim, tokrat na • hovo povabilo, in tedaj jih , oni pogostili, tako, kot nckoe-F. Grivcc PREDGRAD , (jš) — Za zadružni dom v P gradu se sedaj nihče ne zoj1* jn Vodovodne cevi v straniščih drugod niso urejene. PoslopJ tudi bilo treba prepleskati. • • Pepe Sova je bil možak svojih štiridesetih let, rdečkastih brčic in kljukastega nosu, ki mu je bil glavna opora pri njegovih tezah, da je podoben Napoleonu. Brk in koničastih čevljev na/primer, tisti vojskovodja ni nosil le zaradi tega, ker njegov modni malopo-sestniški možganski center ni bil dorasel olepševalnemu inteligenčnemu kvocientu Pepeta Sove. No, naš junak je imel še množico pomembnih in nepomembnih stvari, ki so primanjkovale Napoleonu, pa je zato s toliko večjo zavzetostjo trdil, da je Bonaparte XX. stoletja. Ampak, to je pasja bolha v primeri z nedopovedljivo zamotanim zdravstvenim stanjem, ki je najbolj razlikovala ta dva zgodovinska moža — vsaj Pepe se je imel za zgodovinsko osebnost! Sicer pa, hiše ne začnemo zidati pri strehi: Pepe Sova je bil strasten — svoja čustva je sploh razlagal kot non plus ultra — bralec (ne) medicinskega čtiva, kadil je pipo in se nalival s kačjo slino. Njegovo življenje je bilo, če izvzamemo tiste bunke in psovke, ki mu jih je neustrašeno poklanjala žena Matilda, podobno tisočerim Napoleonom tega sveta, dokler ni lansko leto zasledil članka, ki je v non plus ultra tonu poučeval, da je današnji človek vse premalo pozoren na svoje zdravstveno stanje in milijonom grozi smrt za- Ivo Dominik Gerčm: Bolnik radi osnovnošolske malomarnosti. Sledil je članek o raku v obliki detektivke, kjer so bili sodniki in inšpektorji zdravniki, lopovi pa rakaste celice. Naš Pepe je poskočil kot vzmet: — Sveta Marija, Mati Božja! Kadar ga srknem čez mero, je drugi dan ameriško-japonska vojna v želodcu. To je rak! Sigurno je rak! Rak! Ooo, Bog pomagaj! — In se je držal za želodec, meril temperaturo, dajal obkladke in drugič spet vročo opeko na zadnjico. Stvari pa so tekle dalje. Pepeta Sovo je oblil znoj, ko je zjutraj nanosil drv in popadel ga je smrtni strah, saj je bil prepričan, da Ima škrlatimko, davico ali pa najmanj ošpice — in to kljub štirim križem. Ker je stanoval v desetem nadstropju in se je nekega dne pokvarilo dvigalo, je moral peš do svojega stanovanja. Razumljivo, da so ga bolele noge. Toda naš Napoleon je z nedopovedljivo grozo v očeh zašepetal ženi: — Matilda, skleroza, tromboza... Skleroza, tromboza ... Matilda ga je namesto sočustvovanja pognala v trgovino po cimet in maslo in med potjo je imel Pepe že novo bolezen. Nek-kdo mu je nevede stopil na nogo in vsi ljudje, ki so ga srečali, so zvedeli, da se on, Pepe Sova, premalo pazi v zdravstvenih pogledih in bo zaradi že omenjene ne-človekoljubne stopinje kronični invalid, do smrti bo šepal. Na Napoleona niti pomisliti ni utegnil. V špecerijski trgovini si je dal toliko opraviti z invalidnostjo, da mu je nekdo nemoteno speljal mrežo z denarjem za cimet in maslo. Pepe je prebledel kot margarina, seveda ne zaradi nastale škode, ampak ob misli, da z njegovim možganskim centrom ni vse tako, kot bi moralo biti. Ko mu je center še neokuženega dela glave telegrafiral besede tumor, pa je potočil tako veliko solzo, da bi lahko vse slovenske šole oskrbele s plavalnimi bazeni, pa še pet pudov soli bi bilo moč dnevno izkoriščati. Doma mu je Matilda, ki je bila že sita vseh teh bolezni, v navalu besa za izgubljeno mrežo in denar premaknila ušesa za pet centimetrov bolj na levo in Pepe je samo hropel: — Ježešmarija, sluh se mi slabša... sluh ... Spet ob drugi priliki je bral, da je kajenje škodljivo za pljuča in pri tej priči odstavil pipo, sa- dni mo žvečil je še tobak. Pv0 etle zatem je na pobudo zdravs rubrike nekega tednika °P %(r tudi to, saj je baje škodovalo , bem. Nekaj dni zatem je ** -p na letno statistiko o avitam ,e| in se razumljivo tolikanj hj^ jd sadja, da je imel hudo drisi ga je do kraja očistila vse ^e\ bavnih tegob. Štiri dni m použiti niti mrvice kruha, ena\e' je. Glej ga zlomka, zdaj Je jy tel na razpravo o traku normalnemu zemljanu P1 1 t strahotno lakoto. Bilo je ^e-dlani: Pepe Sova je lačen'y;‘^uija sto mornarjev. Vzrok: I vase- mu požre vse, kar zrnec Revež je bil že v tretjern halucinacij in ni zmogel kot: . yak11' — Oh, oh, Napoleon in Ija, oh ... Z0' Ta bolezen se mu je na) je žrla v možgane — seved • g] v signaliza< ^tacijskih pohodih. U< Ujane , So r,- ter ribniški tabom tnagali samo kjer !V6Čer pri lj3>a kluh= Jlm član jan -%. -> uba opisal Ribniško V ^l°va°tr hhN°,B in Pa?1’ da hi * Jlh s tem zamt. <9Ve Pom S® kot ljubil •j' dgal1 Pn raziskava h?.io ob°^j.e % je pričelo v je trajale ncu lhh IXwf11 Ufi in jc ^^boiišfm ^a koncu 50 I K>irun? skapinam nagi ais Metno 7® ekipe so d D,-V drug; Premo za namizr bolkkoni'Pas/e za odbojko, 1 tir-l^ je k.. ln specialke. Wuj’tika £.Ua zenska ekip •biw.tasV^® dosegla tudi ipJ^tavitvi šotora ^ na J^pi^lrani bodo ^Publiikem —- tabornikov n ju, ki bo za A in B skupino v Tolminu, C skupino pa verjetno spet v Ribnici. Za to tekmovanje je predvidenih okrog 1000 tabornikov. Ribniški jamarji so se kot gostitelji dobro izkazali, za kar so se jim taborniki lepo zahvalili in priporočili še za drugič. PARTIZAN DOBREPOLJE PRVAK DOLENJSKE ROKOMETNE LIGE Prejšnjo nedeljo je bila na igrišču v Dobrepolju odigrana zadnja, zaostala tekma med rokometnima ekipama Kočevja in Dobrepolja. Po dokaj nezanimivi tekmi je zmagala ekipa Dobrepolja s 15 goli razlike. Ekipa Kočevja kljub medli igri Dobrepolj-cev ni niti enkrat resno ogrožala zmage domačih. S to tekmo je TV D Partizan Dobrepolje osvojil prvo mesto v Dolenjski rokometni ligi in istočasno pravico nastopa v višjem razredu. Vrstni red po končanem tekmovanju je sledeč: 1. Dobrepolje, 2. Grosuplje, 3. Ribnica, 4. Kočevje, 5, Šentvid, 6. Stična. V tem tekmovanju so dali dobrepoljski rokometaši skupno 220 golov, prejeli pa so jih 142. Dobrepolje! upajo, da bodo njihovi rokometaši tudi v višjem razredu tako uspešni kot so bili do sedaj, poleg tega pa bomo imeli priliko videti res kvaliteten rokomet. Komisija za štipendije pri ObLO Kočevje objavlja na podlagi 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah za šolsko Leto 1963164 naslednji Razpis štipendij 1 štipendijo na srednji šoli za zdravstvene delavce (med. sestra) 1 štipendijo na visoki šoli za telesno vzgojo I. stopnja (ženska) 1 štipendijo na srednji šoli za telesno vzgojo (ženska) 1 štipendijo na srednji šoli za telesno vzgojo (moški) 2 štipendiji na višji pedagoški šoli — odd. za tehnični pouk 1 štipendijo na višji pedagoški šoli — odd. za biologijo in kemijo 1 štipendijo na višji pedagoški šoli — odd. za ruščino 1 štipendijo na dvoletni administrativni šoli 1 štipendijo na višji upravni šoli 1 štipendijo na pravni fakulteti 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 1 štipendijo na gradbeni fakulteti 1 štipendijo na filozofski fakulteti — odd. za ruščino 1 štipendijo na filozofski fakulteti — odd. za sociologijo 2 štipendiji na učiteljišču. Prošnje za dodelitev štipendij morajo prosilci vložiti najkasneje do 10. julija 1963. Prošnji je potrebno priložiti naslednje priloge: 1. Zadnje šolsko spričevalo ali overjen prepis 2. Kratek življenjepis 3. Potrdilo o premoženjskem stanju 4. Potrdilo podjetja oziroma ustanove o višini osebnih prejemkov staršev 5. Mnenje šole o sposobnostih in poklicnih nagnjenjih prosilcev. Prošnje morajo biti kolkovane z 250 din upravne takse, vsaka priloga pa s 30 din upravne takse. Prošnje, ki ne bodo vložene v smislu gornjih zahtev, ne bomo upoštevali. Pri izbiri štipendistov imajo prednost tisti prosilci, ki imajo stalno bivališče na območju občine Kočevje, prosilci višjih letnikov in prosilci v slabih socialnih razmerah. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE ObLO KOČEVJE Razpis Kovinsko podjetje Ribnica sprejme takoj ali po dogovoru — večje število KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV — večje število POLKVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV — dva KVALIFICIRANA KOVINOSTRUGARJA — večje število NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanj nimamo. OBJAVA Vodna skupnost za vodno preskrbo Kočevja in Ribnice v Kočevju (Vodovod Kočevje-Ribnica) objavlja, da bo njen IV. redni letni občni zbor v sredo, dne 19. junija 1963 ob 9. uri v dvorani množičnih organizacij v Kočevju z običajnim dnevnim redom. Imenovane oziroma izvoljene delegate prosimo, da se zbora polnoštevilno udeleže. Obvestilo Vse potrošnike rjavega premoga: gostišča, šole in individualno široko potrošnjo, obveščamo, da bomo izdajali na podlagi naročil vse vrste premoga za kočevsko-ribniško področje le do 15. septembra 1963. Omenjeni ukrep je nujno potreben, ker moramo v skladu s pogodbami v zimskih mesecih oskrbovati s premogom industrijo, železnico in večje potrošniške centre. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE ta teden za vas KOČEVJE Poročili so se: Naglič Zvonimir, invalidski upokojenec iz Koblarjev 39, star 43 let in Muhvič Kranj ica, kuharica iz Brega 39, stara 3i let; Križman Jože, kleparski pomočnik iz Kočevja, Trg svobode 13, star 24 let in Majerle Marija, strežnica iz Kočevja, Trg 3. oktobra 13, stara 21 let. Rodile so: Koucky Kristina, natakarica iz Brega,5 — dečka; Ki-silak Kristina iz Gornjih Ložin 14 — deklico; Maričič Marija, telefonistka iz Kočevja, Rudnik — dečka. V Ljubljani so rodile: Pozde-rec Marija iz Cvišlerjev 2 — deklico; Lipovec Marija iz Kočevja, Rudnik 26 — dečka; Antolin Marija iz Cvišlerjev 11 — deklico. V Novem mestu so rodile: Palčič Vida iz Brega 25 — deklico; Mihelič Amalija iz Mahovnika 30 — deklico; Kočevar Martina iz Kočevja, Reška cesta 7/a — dečka; Hegler Marija iz Rapljevega 5, Struge — deklico; Vesel Marija iz Dolge vasi 7 — deklico. LOŠKI POTOK Umrl je Strle Alojz, osebni upokojenec iz Travnika 96, star 53 let. ČESTITKA Danici Malnar v Nemčiji želijo za enaindvajseto pomlad vse najboljše — ata in mama, sestre Ančka, Fanika in Vilmi ca z družinami, Marici pa lep pozdrav. ČESTITKA Dragemu bratu Alojzu Rupar-čiču v Sudbury, Kanada, želi za god še veliko zdravja in zadovoljstva, enako tudi njegovi družini, brat Janez z družino iz Sodražice. VOJAKI POZDRAVLJAJO Gardisti Grebenc Franc, Smuč Jože in Jelenovič Vlado, ki služimo vojaški rok v Beogradu, pošiljamo lepe pozdrave svojim staršem, sorodnikom, dekletom, prijateljem in znancem, prav tako pa tudi uredništvu Novic in kolektivu tiskarne. IZGUBLJENO 7. t. m. sem od banke do kolodvora v Kočevju izgubila očala v črnem pločevinastem etuiu. Prosim najditelja, da jih proti nagradi vrne pri blagajni banke. »NOVICE« Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica. Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanca 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje OPOMIN Kdor me bo še nadalje obrekoval in si izmišljal o meni razne laži, se bo krepko znašel pred sodiščem. Anton Sile, Zamostec. ZAHVALA za izraze sožalja in sočutja vsem, ki so našo nepozabno hčerko, sestro, zaročenko in teto MARIJO MRAMOR iz Malih Lašč poslednjikrat obiskali, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Mahkotovi, dr. Kreči, dr. Jagodic, medicinskim sestram interne klinike in poliklinike ter strežnemu osebju. Iskreno se tudi zahvaljujemo kolektivom Angora, Interobrt, Ccntromerkur in Elek-tro Kočevje ter g. župniku Ma-tetu, pevskemu zboru ter vsem dragim znancem, prijateljem in sorodnikom za izkazano čast. Se enkrat vsem za vse najlepša hvala! Žalujoči starši, zaročenec Frenk, brata Edo in Ivan z družino, sestra Helena in ostalo sorodstvo. JSpored RTV Ljubljana Sobota, 15. junija: 8.05 Poštar-ček v mladinski glasbeni redakciji, 9.25 Operetni napevi v plesnem ritmu, 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 KN-inž. Jože Spanring: Kaj nudimo živinoreji s topinamburjem, 12.30 Koncertni drobiž, 14.05 Po naši domovini ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.15 Zvoki s Havajev, 17.50 Pianist Russ Convay, 18.45 Naši popotniki na tujem, 20.00 Po domače, 20.20 Ar-sene Lupin, 22.15 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 16. junija: 8.10 Mladinska radijska igra — Miroslav Pokovič: Skrivnost skrivnostne globeli, 9.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I., 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.30 Pesmi, ki so jih peli slovenski partizani, 11.30 Nedeljska reportaža, 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II., 13.30 Za našo vas, 14.00 Koncert pri vas doma, 15.30 Prijetno nedeljsko popoldne s športom in zabavno glasbo, 19.05 Glasbene razglednice, 20.00 Zvestim in številnim poslušalcem naše pesmi, 21.00 Galerija opernih likov — 1. oddaja, 22.15 Skupni program JRT-studio Sarajevo. POŽAR PRI HRASTU V noči od nedelje na ponedeljek (okrog druge ure) je pri Hrastu v Prigorici izbruhnil požar. Vžgalo se je v leseni lopi za zidano halo, kjer imajo umetno sušilnico za les. Škode je za okrog milijon din, prigoriški gasilci pa so obvarovali za okrog osem milijonov ali še več, če bi se požar razširil. Pri tem velja pohvaliti gasilsko društvo Prigorica. Desetina, ki je tokrat prvič gasila v domači vasi, je bila takoj na mestu, kmalu nato pa so prišli tudi gasilci iz Dolenje vasi. Vzrok nastanka požara le raziskujejo. Prijateljem in znancem sporočamo, da je po kratki ih mučni bolezni umrl naš dragi mož, ata in stari ata lože Hočevar upokojenec in radioinkasant. Pogreb pokojnika bo v petek, 14. junija ob 16. uri n pokopališču na Trati. Žalujoči: žena Angela, sin Lojze, hčerki Vera in PeP1 z družinami in ostalo sorodstvo. Kočevje, Ljubljana, 13. junija 1963. KOČEVJE: od 14. do 16. junija italijanski barvni film »Rimska sužnja«, 17. in 18. junija francoski barvni film »Nesrečniki« I. del, 19. in 20. junija francoski barvni film »Nesrečninki« II. del, od 21. do 23. junija nemški film »Med časom in večnostjo«. RUDNIK: 15. in 16. junija italijanski film »Delfini«, 22. in 23. junija francoski barvni film »Na Jamajci«. RIBNICA: 15. in 16. junija ameriški barvni film »V 80 dneh okrog sveta«, 22. in 23. junija italijanski barvni film »Ljubim, ljubiš«. SODRAŽICA: 15. in 16. junija ameriški barvni film »Mačka na vroči pločevinasti strehi«, 22. in 23. junija francoski film »Grenka zmaga«. VELIKE LASCE: 15. in 16. junija jugoslovanski film »Vojna«, 22. in 23. junija ameriški barvni film »Sonce zopet vzhaja«. STARA CERKEV: 15. junija ameriški barvni film »Davy Crocket in pirati«, 22.—23. junija jugoslovanski film »Obrat B. LOŠKI POTOK: 16. junija ameriški barvni film »Ponosni upornik«, 23. junija japonski film »Žrtvovana dekleta«. DOBREPOLJE: 15. in 16. junija jugoslovanski film »Solunski atentatorji«, 19. junija ameriški film »Fantovščina«, 22. in 23. junija italijanski barvni film »David in Goliat«. PONIKVE: 20. junija ameriški film »Fantovščina«. BROD NA KOLPI: 15. in 16. junija nemški barvni film »Grofica Marica«, 22. in 23. junija ameriški .barvni film »Ponosni upornik«. PREDGRAD: 15. in 16. junija francoski film »Oči ljubezni«, © 22. in 23. junija ruski barvni »Kamenih cvet«. OSILNICA: 23. junija ski barvni film »Ne pozabi ^ 16. junija jugoslovanski film ščeni grad«. POTUJOČI KINO PREDVAJ^, Slovenski film »Balada ° ^ benti in oblaku« v soboto. ^ junija ob 20. uri v Črnem P° ^ V nedeljo, 16. junija ob ^ na Travi in ob 18. uri v . Francoski film »Ob nedcljaJVja pokopavamo« v soboto, 15. J ,.0i ob 20. uri v Livoldu. V ney ^ 16. junija ob 14. uri v Eaf8"'^ v 17. uri v Vimolu in ob 20. potoku in. Livoldu. . Vstopice prodajajo P°i je pred predstavo. Gledalce i brezplačno na voljo filmski a, kratko vsebino in oceno ^ Predstavnike v krajih, kjer vajamo filme, prosimo, da bijo za urejen in popolnem0 temnjen prostor. POSEBNE PREDSTAVE POTUJOČEGA KINA ur, V petek, 14. junija ob F' pehamo predvajali v lilmsken y dališču — v klubu — tr“,KoP»' film »Ob nedeljah ne Pr^d1 varno«, ob 20. uri na P pred samskim domom P3 0je8* in zanimive filme (Resnica, v jeklu, Tovarne delavcem jii). sadi topolov, Na to smo po zar>i' Vstopnine ni! Oglejte mive predstave! Mozlju. --dva' 22. in 23. junija bomo P^jah j ali francoski film »Ob n° ne pokopavamo« v Oneku, ^ privniku, Banja loki, Fari m,.vSjc» lju, ameriški film »Detek KONEC ŠOLSKEGA LETA je izvabil številne učence ^ na izlete. Majski izleti so se nekoliko zakasnili; tako ^ odhajajo številni razredi na eno ali dvodnevne izlete krajih v ožji domovini pa tudi drugam. Takle izlet. n $0isK človek marsikaj vidi, je koristen in prijeten zaključepijete11 ^ leta in vsakemu učencu ostane še dolgo v spominu ■ ■ ■ ‘ ^eri ^ seveda tudi kolesarski izlet, kakršnega so napravili p0ti ci ribniške šole. Fotograf Mohar jih je takole ujel Greaoria moti Laščam.