Starši Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 33 Zagotovo nam je zaslonska tehnologija v zadnjih desetletjih močno olajšala komunikacijo. Otrok se ob ustrezni uporabi informacij s spleta lahko tudi uči, postane bolj radoveden in ustvarjalen. A da bi to dosegli, ga moramo poučiti o številnih pasteh, ki prežijo nanj ob uporabi elektronskih naprav. Uničujoči vplivi elektronskih naprav Nastja Praprotnik, prof. nemškega jezika in književnosti, prof. zgodovine, mag. inkluzije v vzgoji in izobraževanju, je vzgojiteljica v Mladinskem domu Maribor. V preteklih šestindvajsetih letih je poučevala v različnih vzgojno-varstvenih ustanovah, in sicer tako otroke kot odrasle. Otroci so najbolj ranljivi uporabniki zaslon- skih naprav, saj še niso dovolj zreli, da bi zmogli sami ustrezno presojati, koliko časa bodo prebili pred zasloni. Prav tako še niso dovolj kritični do resničnosti informacij in kakovosti vsebin, ki jih gledajo, prebirajo in poslušajo. Velikokrat se niti starši ne zaveda- jo škodljive izpostavljenosti medijsko inten- zivnemu okolju. In ne nazadnje nas mora skrbeti sama bližina elektronskih naprav za- radi škodljivega elektromagnetnega sevanja. Dandanes trditev, da se mladi učijo od sta- rejših, žal ne drži več. V dobi digitalne teh- nologije so njihov najljubši učitelj elektron- ski mediji. Alarmantna statistika in rezultati raziskav nas opozarjajo, da preži- vljanje časa pred zasloni postaja vse večji javnozdravstveni problem. Negativne psihološke spremembe in zdravstvene posledice Raba zaslonske tehnologije negativno vpliva na razvoj, zdravje in vedenje družbe. Pred tem svarijo številna poročila strokovnjakov s področja medicine in psihologije. Evrop- ski otroci in mladostniki v povprečju pred zasloni preživijo od štiri do osem ur na dan, kar je veliko več kot v družbi prijateljev in staršev. Pri njih znanstveniki opažajo t. i. se- stavljene učinke, ki sočasno učinkujejo na več področij telesnega in duševnega zdravja. Posledice na možganih Izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju digitalnih naprav zavira razvoj frontalnega dela možganov, ki je odgovoren za delovanje izvršilnih funkcij. Te uravnavajo otrokove zmožnosti delovanja, saj podpirajo ciljno usmerjeno vedenje, pozornost, koncentraci- jo, delovni spomin, zmožnost reševanja pro- blemov, zadrževanja neprimernega vedenja, sposobnost samokontrole in odloga zado- voljitve. Če so izvršilne funkcije šibke, otrok slabše socialno in kognitivno funkcionira, kar vodi v slab učni uspeh. Pri mladoletnikih, ki prekomerno deskajo po internetu, so ugotovili, da so številna po- dročja v njihovih možganih celo do 20 % manjša kot pri mladostnikih, ki niso zasvo- jeni z internetom. Dr. Spitzer ugotavlja, da se možgani pod Foto: Matej Hozjan V decembrski številki Vzgoje bomo pi- sali o zaslonski tehnologiji; o pasteh in- terneta in zasvojenosti ter vrsti pomoči. Starši 34 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Televizija v ozadju moti igro malih otrok, tudi če niso pozorni nanjo; to pa posledično vpliva na njihov kognitivni razvoj. vplivom digitalnih naprav drugače razvi- jajo, uporaba le-teh pa vodi v 'digitalno demenco', ki se kaže v motnjah spomina, koncentracije in čustveni otopelosti. Znanstveniki nevrologi so z raziskavami obsega kognitivnega razvoja mladostni- kov ugotovili, da danes 11 let star otrok zna toliko, kot je pred 30 leti znal osemle- tnik. Danes mladostniki pri 14 letih raz- mišljajo na ravni 12-letnikov izpred 30 let. Današnji najstniki so res sposobni razmi- šljati hitreje, a to razmišljanje je bolj povr- šinsko; tako kot to od njih zahteva klika- nje po tipkovnici. Vpliv na delovanje hormonskega sistema Raziskovalci so primerjali vedenje in zdravstveno stanje otrok, ki so bili izpo- stavljeni, in tistih, ki niso bili izpostavlje- ni zaslonski tehnologiji. Ugotovili so, da se je pri otrocih, ki so jim za nekaj časa vzeli mobilne telefone in računalnike, ra- ven melatonina v krvi povišala za 30 %, zato so zvečer lažje zaspali. Veliko staršev otrokom dopušča uporabo zaslonskih na- prav v otroških sobah, pri tem pa nič ne pazijo, koliko časa in katere vsebine gle- dajo otroci. Pedagogi, psihologi, zdravni- ki in drugi opozarjajo, da prisotnost zaslonske tehnologije v otroških sobah povzroča pomanjkanje in nerednost spanca, kar vodi v slabši učni uspeh. Znanstveniki dokazujejo, da imajo otroci, ki se več časa dnevno ukvarjajo z digitalni- mi napravami, nižjo vsebnost urinskega melatonina, kar vodi v prezgodnji nastop pubertete pri dekletih. Drugi razlog za zgo- dnejšo puberteto pri dekletih pa je poveča- na telesna teža, kar je povezano s sedečim načinom življenja. Fantje, ki pred zasloni preživijo dve uri ali več dnevno, so izposta- vljeni dvakrat večjemu tveganju za poviša- no raven inzulina v krvi, kar pomeni tvega- nje za nastanek srčno-žilnih bolezni ali diabetesa. Debelost Večina otrok prosti čas preživlja sede ali le- že, v družbi digitalnih aparatov. Tudi če gre- do na igrišče v družbi prijateljev, se zabava- jo drugače kot včasih. Ne igrajo se lovilca in skrivalnic, ne tekajo za žogo, ne poznajo družabnih iger na prostem, ne pohajkujejo po poljih in ne plezajo na sosedove češnje. Danes sedijo skupaj in vsak zase brskajo po raznih aplikacijah. Mladi hodijo v parih in skupinah, sedijo v lokalih in vsak zase odso- tno drsajo po telefonu. Znanstvene študije in raziskave potrjujejo, da je raba zaslonov močno povezana z de- belostjo. Ker mladi ves prosti čas preživijo ob zaslonih, imajo manj časa za obisk glas- bene šole ali treninga. To dolgoročno po- meni slabšo telesno vzdržljivost in slabšo psihično odpornost. Otroci, ki imajo televi- zijski sprejemnik v svoji sobi, so 30 % pogo- steje predebeli; ena tretjina od teh pa dobi diabetes. Motnje pozornosti Veliko otrok zaradi senzorične preobreme- nitve trpi za posledicami sindroma elek- tronskega zaslona, ki se kažejo tudi kot mo- tnje pozornosti. Zgodnjo izpostavljenost zaslonski tehnologiji lahko povežemo tudi z ADHD. Tudi pri mladostnikih gledanje za- slonov povzroča motnje pozornosti in učne težave, kar dolgoročno vodi v slab učni uspeh. Večina otrok in mladostnikov ima v spalni- ci več zaslonov, ki jih uporabljajo hkrati. Tudi če gledajo samo televizijo, neprestano preklapljajo med različnimi programi, ker ne premorejo dovolj koncentracije, da bi pogledali film ali risanko do konca. Prekla- pljati morajo med programi in se prepričati, da česa ne zamujajo. To pa je znak obsesiv- no-kompulzivne motnje. Motnja pozornosti zaradi prezgodnje in pretirane rabe elektronskih naprav se razvi- je zato, ker delo za zaslonom zahteva od uporabnika neprestane preklope pozorno- sti in zelo malo dolgotrajne pozornosti. Slabši učni uspeh Otroci se razvijajo, učijo in pridobivajo iz- kušnje skozi gibalne, plesne, besedne in mi- selne igre. Ker pa vse več časa preživijo v družbi zaslonov, se ne znajo več igrati. Tak način življenja vpliva na procese razvoja otroških možganov, zato so otroci manj sposobni ciljno orientiranega učenja, manj so vztrajni in manj samostojni. Strokovnja- ke zato skrbi, da bo dolgoročno slabša Foto: Peter Prebil Starši Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 35 Čas, ki ga družinski člani preživijo na internetu, skrajšuje ali popolnoma izničuje čas, ki bi ga sicer preživeli drug z drugim. izobraženost pripeljala do slabšega social- no-ekonomskega statusa bodoče družbe. Dr. Christakis pravi, da tudi če se otrok igra ob prižgani televiziji, to skrajša čas njegove igre in čas koncentracije med igro. Televizi- ja v ozadju moti igro malih otrok, tudi če niso pozorni nanjo; to pa posledično vpliva na njihov kognitivni razvoj. Razvoj govora in bogatitev jezika Otroci, ki preživijo več časa pred zaslonom, so bolj izpostavljeni tveganju, da se pri njih pojavi zamujanje v govornem razvoju. Ni problematično samo to, da majhni otroci gledajo zaslon, temveč da se starši z otroki manj pogovarjajo. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da starši sami v prostem času nezavedno prekomerno uporabljajo digitalne naprave. Skrb zbuja pogled na mlado mamico, ki se sprehaja po parku z malčkom v vozičku, ki neprestano čeblja. On poskuša navezati ko- munikacijo z mamo, a mama brska po tele- fonu ali pa je preveč zatopljena v telefonski pogovor s prijateljico, namesto da bi se pogovarjala z otrokom in ga učila govora, sodelovanja, mu pokazala, da je upoštevan in ljubljen. Pojav psiholoških motenj Neprestani rabi digitalnih naprav lahko pri- pišemo tudi mnoge psihološke motnje, ki se kažejo kot depresija, težave z navezanostjo, vedenjske težave, agresija, bipolarna mo- tnja, digitalna zasvojenost in tudi avtizem. Družinski prosti čas Zaslonski mediji posredno, a uspešno uni- čujejo tudi navezanost, pripadnost in em- patičnost med družinskimi člani. Prosti čas, ki je bil včasih rezerviran za druženje, je za- menjalo ukvarjanje z zasloni. Starši nimajo časa ali pa sami niso dovolj osveščeni glede rabe zaslonske tehnologije. Drugi starši mogoče nimajo dovolj starševskega občut- ka za vzgajanje svojih potomcev. Tretji mor- da nimajo možnosti ali volje zaradi težkih življenjskih izkušenj. Otroci niso navajeni na preživljanje prostega časa skupaj s starši in sorojenci, zato ne čutijo potrebe po nave- zanosti, zaupnosti, toplini in niso sposobni empatije. Čas, ki ga družinski člani preživi- jo na internetu, skrajšuje ali popolnoma iz- ničuje čas, ki bi ga sicer preživeli drug z drugim. V sodobni družbi manjka politične volje, da bi se uprli industriji medijske tehnolo- gije. Politiki se pehajo za še večjim mate- rialnim bogastvom, pri tem pa so že zdav- naj pozabili, da so naše največje bogastvo prav otroci. Zato pozivam starše in učite- lje, naj poskrbijo za svoje telesno in du- ševno dobro počutje in p očutje svojih otrok; naj se seznanijo s slabimi vplivi za- slonske tehnologije, poskrbijo za ustre- zno rabo le- te in otrokom omogočijo za- nimivo in igrivo otroštvo, mladostnikom pa zdravo, varno in samozavestno pot v odraslost. Najprej se poglobimo v pojem storilcev zlorab otrok, povzročenih s pomočjo ali uporabo spleta. Kdo so storilci? Se še spominjate, ko smo pisali o tem, da je žrtev lahko otrok, ne glede na starost, spol, socialni položaj, kulturno okolje in versko pripadnost? Enako velja za storilca – lahko je kdor koli. Ker to ne bo dovolj za zaščito, je čas, da naredimo 'domačo nalogo' in storilce bolj podrobno spoznamo. Storilci nasilja nad otroki s pomočjo spleta Neža Miklič, univ. dipl. soc. del., univ. dipl. sociologinja; dolgoletna kriminalistka, ki se je aktivno ukvarjala s preiskovanjem najrazličnejših oblik zlorab in nasilja v družini. Je avtorica preventivnega projekta Policist Beno, kaj pa zdaj?. Sedaj je predavateljica kriminalistike na Višji policijski šoli na Policijski akademiji. Uporabijo, kar je vabljivo za otroke Začnimo z razbijanjem tabujev. Prvi, še ve- dno zelo močan stereotip o storilcih je nji- hova starost. Storilci niso zgolj starejši ali ostareli posamezniki. Starejši ljudje se sicer privajajo na spletno okolje, a to počno počasi, po korakih in še vedno ne izrazito množično. Starejši storilci se bodo zato bi- stveno prej poslužili bolj 'tradicionalnih' pristopov do otroka. Uporabili bodo osebni pristop, izkoristili poznanstvo ali domač- nost z otrokom, otrokove šibke točke, nje- govo zanimanje, domišljijo in seveda njegove želje ter hotenja. Za storilce je ključ- no, da poznajo najnovejše trende, tudi igra- če, ki so ta trenutek najbolj 'in'. Pozabite na storilce, pred katerimi opozarjajo mediji, storilce, ki prežijo na otroke in jim ponujajo bombone. Postavite se za trenutek v vlogo storilca. Kaj bi ponudili, da bi neopazno in