> NaroSnina LJiidrkcga ted-f nika se plačuje: za STO in Kalilo pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiška 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri ADIT v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 - 1 -90603 -7. Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B. Poštnina plačana v gotovini. CINI 20 lir TRST27.OfitOHra 1950 lil)-MI Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, Ul- Montecchi 6-II. Telefon štev. 95.823. Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, Ulica sv. Frančiška štev. 20. Spedizione in abb. post. H. gruppo LiuDSKi TEDNIH. Politični obzornik Na Finskem so se zedinili sindikati, da sprejmejo novi predlog posredovalne komisije glede dviga piai. Malan je v Južni Afriki sestavil novo vlado. Franco je obiskal Kanarske otoke. Abdullab, jordanski kralj je obi skal Bagdad. Po Izjavah nemškega delegata na ponovni konferenci za Schu-manov plan, naj bi bili razgovori o tem planu v predzadnji fazi. Prepoved komunistične partije v Avstraliji bo stopila v veljavo, ko bo zadevni odlok podpisal generalni guverner KcKell. Sovjetski zdravnik Davidenkov zdravi Thoreza. Po vesteh iz Bonna pripravlja vzhodnonemška vlada dekret, s katerim bo uvedla obvezno triletno vojaško službo. Druga soclalnodemokratlčna danska vlada pod predsedstvom Hedtofta Je dobila po dvednevni debati zaupnico, čeprav Je v parlamentu v manjšini. Pacciardi Je izjavil, da bodo v treh letih porabili za oborožitev v Italiji 1200 milijard lir. ZDA bodo poslale FLRJ pomoč v živežu pred koncem leta 1950. Pinbas Rosen Je dobil mandat za sestavo nove Izraelske vlade. V Avstrijski KP so spori zaradi zadnje neuspele stavke. 1.500 vzhodnonemških policajev je zbežalo na Zapad. Izjavili so, da znaša moč tega policijskega zbora 200.000 mož, oboroženih s tanki, topovi, strojnicami, minometi itd. Poljskega konzula v Toulousu so aretirali. Zapleten naj bi bil v vohunsko afero. Pravijo, da bodo Maocetungove čete začele korakati na Tibet. Truman in Mac Arthur sta se baje sporazufhela, da se bodo ameriške čete umaknile iz Koreje še v letu 1951. Volitve bi bile pred tem rokom. Ob odhodu Američanov, bi imeli Korejci 6 divizij moderno opremljenih tudi z letalstvom. Sigmanri je-protestiral, da bi bile volitve po celi Koreji, napovedal Je represalije proti sodelavcem bivše vlade v Pjongjangu ter dejal, da je agrarna reforma na severu razveljavljena. Njegov zunanji minister pa Je pozval OZN, naj izvede združitev Koreje s sodelovanjem vlade v Seulu. Londonski «Times» opisuje grozodejstva Sigmanrijevih japonskih policijskih metod. List je mnenja, da ni nobene razlike med grozodejstvi, ki jih počenjajo Severnokorejci in tistimi, ki jih sedaj izvajajo na Jugu po Sigmanrl-Jevem naročilu. Prav tako pa poročajo iz Seula, da so že pričela delovati južnokorejska vojaška sodišča. V Seulu so obsodili na smrt 72 oseb zaradi kolaboracije s komunisti. Vse to pred očmi čet OZN! Na bolgarsko—-turški meji Je prišlo do obmejnega spopada. Dva turška vojaka sta bila ranjena. POLOŽAJ NA KOREJI: vse čete bodo napredovale do mandžur-ske meje, od katere so posamezne divizije bile oddaljene v sredo le še 45 do 60 km. Severni ne nudijo nobenega odpora, vendar čete zelo previdno napredujejo. Oddaljenost od Sovjetske meje pa je malo večja. Zanimiva Izjava prihaja iz ZDA glede Indokine. Pravi, da je vzpostavitev reda v Indokini stvar, ki zadeva Francijo in Vietnam ter da ZDA trdno upajo, da bodo s svojo pomočjo omogočile čimprejšnjo vzpostavitev miru, ne da bi bilo treba prositi OZN za pomoč. V Indokini so francoske čete izpraznile trdnjavo Muongkuong, ki leži 19 milj severovzhodno od La-okaja, ki je tudi- ogrožen. Civilno prebivalstvo že selijo v Hanoi. Francozi se utrjujejo 40 milj severno od Hanoja. Francozi so v enem mesecu izgubili 10.000 voja-kov, 4 mesta In 23 okrajev v se-vernem Vietnamu. Po zadnjih poročilih Je Hočlminghova vojska že napadla Laokaj. Danska vlada Je odstopila, ker Je Imela en glas premalo pri glasovanju v parlamentu o vprašanju racionalizacije masla. Zavezniški svet za Japonsko je imel sejo. Trajala Je samo eno minuto, ker ni bilo na njej sovjetskega predstavnika. mednarodno varnost in mir na svetu OZN je ža teđ'-n nadaljevala svoje plodno delo. Najvažnejši sklep je bil sprejet tik pred koncem prejšnjega tedna, ko je bila ustanovljena komisija za nadziranje miru, v katero so bile izvoljene Avstralija, Belgija, Brazilija, Burma, Kanada, Egipt, Francije, Hehika, Filipini, Jugoslavija, Turčija. Velika Britanija, Venezuela in ZDA. Končali so tudi razpravo o Libiji. Določili so, da se skliče do I. januarja 1951 narodna skupščina Libije, ki mora v treh mesecih sestaviti začasno vlado. Sedanje upravne oblasti morajo do I. I. 1952 izročiti vso oblast tej vladi. Komisar OZN Pelt mora izdelati ustrezni načrt. Generalna skupščina poziva vse svoje članice, naj gospodarsko pKMiiagajo Libiji, hkrati pa naroča ekoncmsko-socialnemu svetu, naj se zanima za to vprašanje V političnem odboru so pvotem sprejeli sirsko-iraški predlog z nekaterimi pxopravki, Ta poudarja važnost so .Icsnosti mej stal imi člani Varnostnega sveta pri vseh vprašonj.h. ki ogrc ža jo svetovni mir. Priporoča jim, naj se sestanejo v primeru potrebe tudi z drugimi prizadetimi državami, preučijo vprašanja, ki bi lahko ogrožala jnir ter dosežejo sporazum s skladu z načeli listine OZN. Glavni «kuršči-ni raj sporoče uspehe svojih razgovorov. Po sprejetju tega predloga se je v političnem odboru pričela razprava o sovVrfakem predlogu resolucije o «odprnvi vojne reva'"'osti. krepčtvi miru in varno:ti med narodi». Ta predlog predvideva pakt med pe'imj velikimi silami, zmanjšanje oborožitve za tretjino, prepo- Maršal Tito ob dnevu OZN Za obletnico OZN je maršal Tito napisal v «Borbi» članek, ki ga objavljamo v skrajšani obliki. Svet trepeta ob misli, da pride do tretje svetovne vojne. Vprašanje J*, ali jo bo OZN preprečila, zagetovila mir in na kakšen način bo to storila. To vprašanje se postavlja s skepso, saj ljudje primerjajo dogodke pred drugo svetovno vojno s pojavi, ki se pojavljajo danes, s koncem Društva narodov, ki Je imel podobno vlogo, kot danes OZN. V zadnjem času smo lahko z olajšanjem ugotovili, da so se odgovorni državniki nekaj naučili iz nesrečne preteklosti in bolj pogumno iščejo poti, ki bi preprečile nove napade in vojno. Naj te izkušnje iz preteklosti pripomorejo, da bomo s pomočjo OZN našli načine za mirno reševanje vseh mednarodnih vprašanj. Truditi se moramo in žrtvovati, da okrepimo OZN, da bo zmožna odstraniti vojno nevarnost, ki znova grozi človeštvu. | Za izpolnitev tega poslanstva mora bili OZN močna In neomajna proti vsakemu poizkusu, pa naj ta prifle od katere koli strani, ki bi ogrožal neodvisnost drugih narodov in pomenil vmešavanje v notranja vprašanja drugih držav, malih in velikih. Obstoje nevarna prizadevanja, da bi vsa pomembnejša mednarodna vprašanja reševalo samo nekaj velikih sil. Takšen način dela bi ogrožal tudi obstoj same OZN, mir pa s tem ne' bi bil ohranjen. Samo popolno sodelovanje vseh članic OZN pri vseh vprašanjih in pa enakopravnost lahko krepila to organizacijo in Jo napravita zmožno, da izpolni svoje poslanstvo; ohrani mir na svetu in na pravičen način rešuje obstoječa vprašanja. Ko izrekam to željo, sem prepričan, da hrepene po tem ne samo narodi Jugoslavije, temveč tudi narodi vseh držav. Vlada FLRJ se bo še naprej z vsemi močmi zavzemala za ohranitev miru tudi na ta način, da bo ob vsaki priliki delovala za okrepitev OZN, ker Je prepričana, da Je samo po njej mogoče reš!tl mir in okrepiti sodelovanje med narodi sveta. ved atomske bombe in obsodbo vojnih hujskačev. Vendar !?a ima Viž!miki s tem predlogom precej težko stališče, ker obstoje očitna nasprotja med miroljubnimi predlogi ZSSR in njenim ravnanjem. Predlož il so dva druga načrta. Razprava o njih je v teku. V Varnostnem svetu pa so razpravljali o novem tajniku OZN, ko Trygve Lieu poteče mandat. Zanimiva ie pri tem ameriška trditev, da ZSSR samo zato noče Trygve Ljeja za ponovnega tajnika OZN, ker je zavzel tako odločno stališče v korejskem vprašanju. Ko bo Varnostni svet ugotovil nesoglasnost v tem vorašanju, ga bo predaj glavni skupščini. Ta teden je bila tudi svečana proslava 5. obletnice OZN. Na svečani seji je sedanji predsednik zasedanja glavne skupščine Nasrollan Ente za n dejal: «To zasedanje OZN se bo imenovalo skupščina kolektivne varnosti». Uporaba sile OZN FRANCOSKI POLITIČNI TEDEN S'- je uspeh vojaške akcije na Koreji. Schuman je pohvalil dobro voljo nekaterih držav v nasprotju s politiko svetovne nadvlade m spleik, ki jo vodijo druge države. Sovjetska delegacija in mere za obrambo miru Važno obdobje je prehodila OZN na tem zasedanju glavne skupščine, ko je'razpravljala, kako onemogočiti vsak napad. ZSSR še ni bila nikoli tako moralno-politično izolirana v OZN, kot na tem zasedanju’, največ zaradi ponesrečenega zunanjepolitičnega eksperimenta, na Koreji ter tudi zaradi drugega. S precejšnjo težo odgovornosti so se sovjetski delegati vrgli samo na defenzivo in poskušali, da vsaj ublaže, ko že ne morejo preprečiti obsodbe njih politike. Pri razpravljanju proti agresiji je bila Višinskega največja skrb, da obdrži pravico veta; svetovni mir, preprečevanje napada se mu pa nista zdela važnejša od pravic velikih sil, v tem primeru ZSSR, da preprečijo vsako akcijo OZN, če iim ta ni pogodu. Zato se ZSSR ni mogla izjaviti proti agresiji in proti formiram ja oboroženih sil OZN. Zato ZSSR ni mogla pristati na to, da generalna skupščina, to je 60 držav celega sveta, odredi sredstva za preprečevanje napada, če ga Varnostni svet ne bi mogel najti. Pri tem nastaja sploh vprašanje, ali ZSSR sploh obsoja napad? Ni čudno, da se je ZSSR s takim stališčem znašla izolirana v OZN, ki se je odločila, da ne dovoli reprize korejske vojne. Ta akcija je dobila svojo pravno obliko v resoluciji, ki predvideva mere za zajamčenje miru. Ce Varnostni svet ne bo soglasen v protiukrepih bo sklicana V 24 urah glavna skupščina OZN, da pozove članice OZN, naj pomagajo napadeni stranki. Osnovana je bila komisija za nadziranje miru, ki bo pričela takoj delati. V njej je tudi FLRJ. Principi te resolucije so v sogla^ ju z listino OZN, njeno načelo ie nevmešavanje p notranje zadeva drugih držav in priznanje pravih vseh ljudstev po samoodločitvi. Zanimivo je, da je tudi to Pfj ZSSR večkrat izjavila, da mani* države ne morejo vneti istih prab* in obvez kot velike. Ta resolucija je postala te<^a^ stvarnost, kar pomeni novo upanl OZN, kt je s tem krenila na V°’ po kateri bo mogla imeti v med'n 0 rodnih odnosih tisto konstruktih vlogo, ki ji jo določa temeljna sttna. L iuojki TEDNIK 3 Ob praški konferenci V Pragi jo bila ob koncu prOjS-bjcga tedna konferenca ZSSR In njenih satelitov v zvezi z nemfikim vprašanjem. Pač zanimiva zadeva, lc| nam kaže, da Je danes ZSSR prenesla težo svoje aktivnosti zopet ra evropsko fronto. Posebno nam to Potr. uje prisotnost Molotova na tej konferenci: saj že sama njegova Pojava na Hradčanlh mogoče celo zatemnjuje manevre Višinskega v Lake Succcssu. ZSSR je odgovorila s praškimi sklepi na znane newyor-£ke sklepe z 19. septembra z ofenzivo, ki ima po zapadnih komentar,Ih najbrže namen poglobiti nasprotja med obrambnimi ministri atlantskega pakta, ki te dni razpravljajo v okviru «obrambe Evrope» 0 oborožitvi Zahodne Nemčije. Vprašanje pa je, če so ta nasprotja res tako globoka. Razpravljanje o oborožitvi Nemčije se res že precej čaka vleče. Toda včasih se zazdi, da Je Vse le pripravljanje javnega mnenja na ponovne nemško oborožitev v posameznih državah, ki je nujno zvezano s položajem posameznih vladnih skupin v parlamentu. Glede «današnjih nasprotij» v Zapadnem svetu je zanimiv komentar Jakova Le-vlja Iz New Torka, ki ga je pred dnevi objavila «Borba». Levi pravi: «Koreja jo bila v pričetku v prvi vrsti važna kot simbol — tako govore v tukajšnjih političnih krogih pomeni pa še nekaj drugega. Izbrisala je iluzije In ustvarila koalicijo. Dejstvo je, da so Imeli zadnji dogodki veliko vlogo pri ustvaritvi enotnosti zapadnega sveta, ki jo zdaj brez dvoma večja, kot prej. NI dvoma, da je Imela politika ZSSR velik vpliv, če ne odločilnega, da so se države tako imenovanega Zapada pokazale pripravljene, da pozabijo svoje prepire In nasprotja, kakor tudi na to o čemer govori nek dopisnik Iz Londona, da je «povečana volja, da se Zapad brani Pfea sovjetsko agresijo». Ni dvoma, da gledajo danes na Zapadu na celotno politično dogajanje s korejskimi očali. V Pragi so Sovjeti pokazali sijajno improvizacijo. 24 ur pred sestankom je Sovjetska zveza obvestila London, Washington In Pariz v posebni noti o svo.em stališču glede note zapadnih sil z dne 23. maja (D. V tej noti so, kot znano, za-Pndnjnkl protestirali proti policijski armadi v sovjetski coni. Sovjetska zveza Je odgovorila, da ne bo trpela ustanovitve nemške armade v Zapadni Nemčiji. Zakaj je ZSSR toliko časa čakala na odgovor in potem nenadoma bruhnila na dan s svojim stališčem, je jasno. K naši prejšnji trditvi glede namenov konference dodajamo še misel pariškega «Le Monde», ki piše. da je imela praška konferenca tudi namen, da po svoje vpliva na zasedanje francoskega parlamenta, ki je razpravljal v teh dneh o nemški oborožitvi ter da podpre gibanje v Zapadni Nemčiji, ki ga vodita predsednik protestantske cerkve Niemoel-ler (zahteva plebiscit o tem vprašanju) in odstopivšl notranji minister Helnemann, ki je prav tako blizu protestantski cerkvi. ZSSI, se je na tem zasedanju ponovno sklicevala na potsdamske sklepe in o potrebi skupne politilo štirih sil glede Nemčije. Na vsak način je to zelo komplicirana rašltev. Dejstvo je. da so vsi že temeljito kršili potsdamske sklepe in da o njih ni več nit;, sledu. Zdi se, da je enotnost Nemčije tako daleč v tem trenutku po prvih samo različnih tolmačenjih teh sklepov, poznejši hladni vojni, različnem «prevzgoje-vanju» Nemcev in po zapori na obstoječih mejah med obema državama, ki so sad povojnega «ravnotežja» štirih velesil — kot je daleč soglasje štirih takoj po vojni. Ne vidimo tudi prav jasno, kako bi uresničili zahtevo po sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo in potem umaknili vse čete eno leto po podpisu. Zapadnjak! se boje za svoje figure v Zapadni Nemčiji, boje se vzhodne policije obenem pa to pomeni za ZSSR konec ljudske demokracije» v Zvh. Nemčiji. Vprašanje Jo tudi. kdo bi mogel sprejeti pariteto obeh vlad v svetovanem «konstitulrnem svetu» glede na to, da Ima Zipadna Nemčija dosti več prebivalcev obenem pa, da se po svetu precej smejejo zadnjim volitvam v Vzhodni coni. Sploh pa nastaja vprašanje, v kolikšni meri zastopata obe vladi nemško ljudstvo. Sovjeti nas prepričajo, ko govore, da bi bilo dobro skleniti mirovno pogodbo z Nemčijo, v koliko pa je pri tem iskrenosti je vprašanje pri njih, kakor tudi pri zapadnjaklh. ki so že pred časom predlagali volitve po vsej Nemčiji. Zdi se nam, da je njim vsem skupaj dosti bolj prav, da sami komandirajo Nemce in nemške najemniške čete ter tako na načine, ki so značilni za današnji položaj v svetu, skrbe za svojo «varnost». Nova kapucinska pridiga ECA delegata za Sfaii|@ OTOCIC ELLIS ISLAND PRED NEWYORSKIM PRISTANIŠČEM, KJER PREIZKUJEJO AMERIŠKE OBLASTI TUJCE, PREDNO JIM DO VOL JO VSTOP **N£C4* st, mise 01 flO Moskovski radio je javil, da je pred 70. leti odkril ruski znanstvenik N.I. Lunin prve vitamine. S tem je prekosil za nekaj desetletij vse tuje znanstvenike. Zanimiva vest prihaja iz Egipta. Kralj Faruk, ki se pravkar vrača iz svojega zabavnega potovanja po Rivieri, je naročil svojemu ministrskemu predsedniku, naj podvzame najstrožje mere proti korupciji v egiptovski vojski. V Hamburgu se je dogodilo, da se je 19-letni fant temeljito skregal s svojim dekletom. Obupal je nad življenjem in se vrgel čez okno. To pa je bilo samo 1,5 m nad tlakom in fant sl je razbil nos; Otočni vulkan Stromboli Je pričel bruhati. Nekaj ribičev se je Iz otoka preselilo na celino. Lee Dayton je obiskal italijanska industrijska središča Genovo, Torino in Milan. Povsod so ga svečano sprejeli, čeprav se sam nikomur ni po-posebno lepo poklonil. Komaj se je italijanska javnost oddahnila od njegovih zadnjih obtožb glede lahko-mišljenega uporabljanja Marshallove pomoči, je že zopet povzdignil svoj glas. Ta človek, ki je z desetimi leti pobiral po poljih krompir, rta je zaslužil prašičke, katere je zamenjal za konja in postal z dobrimi 20 leti direktor ene največjih zvez avtotaksi-jev na obali Pacifika, se je sedaj lotil vseh italijanskih poslovnih ijud1, kljub temu da so nekateri aristokratskega pokolenja.... Se celo to se je pripetilo, da demokristjan De Gašper! ter Liberalec Einaudi, kot vse kaže, mislita prav tako, kot Dayton. In «l’Unità» si ni mogla kaj, da ne bi ob tako grozotnih dejstvih, povzdignila svoj glas — v zagovor italijanskih kapitalistov.... proti obstoječemu nizkemu standardu. Pa pojdimo raje preje na sam govor in šele potem na posamezne odmeve. Dayton je imel vsega skupaj tri govore. Vendar je prvi najbolj zanimiv, saj se sliši kot pridiga dobro izšolanega kapucina: «Imam vtis, da obstoji pri nekaterih trgovskih ljudeh, gospodarskih in j industrijskih voditeljih tendenca pri- Vargas-bodoči brazilski predsednik predstavnik lastnikov plantaž v deželi kave in papagajev Brazilija je čudna dežela. V dr-žvvi San Paolo morete najti primere visoke idwstrializacijet ki živi od Fordovih metod in se je po svo-# načrtnosti že približala atomskemu stoletju. Tam najdete visoko Aristokracijo, ki spominja na ono i* francoskega Secend Empire, na ’jjAgi strani Pa najdete tam ljudi. Ki žive v polsuienjskih prilikah An najniiji stopnici civilizacije, daleč od «smetane» jazenderjev in Plantažnikov kave, sladkornega tria in bombaža ter velikih indù strijcev. Letos oktobra so imeli v Bra-Hliji volitve. Za dokončne rezultate bomo morali počakati še kakšen teden, uradne rezultate Pa bomo lAhko objavili šele čez nekaj mesecev. Kljub temu pa vse kaže, da J« na teh volitvah zmagal Getu-‘io Vargas, mož, ki je pred petnajstimi leti pričel vztrajno kopnrati fAŠUtlini evropski diktaturi in je *m*l ob pričetku vojne in o pra-en\ času dobro obrniti jadra v aveznWci pristan. Ob koncu voj-pa so visoki generali vrgli Var-in postavili na oblast dose-^Afega predsednika Dutro. Var-®as je bil že trikrat brazilski prred-obenem pa je sedaj prvič ^Augai na volitvah, v letu 1930 je Vistai predsednik kot voditelj zma-"“Paine Revolutionjunte in je bil r°tem na volitvah potolčen; leta ,,4 ga je izvolila konstituanta in 193S se je postavil z novo u-avo na čelo države « prepriča- njertl, da pod njegovo vlado ne bo prišlo nikoli več do novih volitev, ker je pnav dobro vedel, da je v Braziliji stara navada, da stari predsednik po volitvah nikoli več ne pride na svoj stari položaj. Njenovl nnsprot.-"ik\ trdilo da je VARGAS - BODOČI NOVI PREDSEDNIK IN BIVŠI DIKTATOR za sedanjo pestro m dolgo pred-volivno propagando prejel podporo od Perona, svojega soseda. Varga» j*j trdi, da so njegovi nasprotniki prejeli denar od ZDA, ki se prav po nepoštenih potih znajo boriti za svoj vpliv po vsej Južni Ameriki. Na vsak način pa je res. da je bila Dutrova vlada za ZDA pod irrevelikim angleškim vplivom, obenem pa je bila zanje prešibka in premalo odločna nasproti tamkajšnjemu naprednemu gibanju. Vendar pa je verjetno, da pomeni zmaga Vargasa prav zaradi argentinskega vmešavanja, majhno oddaljitev od ZDA. Realno politično ne moremo tega odklona preveč vrednotiti, ko prav dobro vemo, da Brazila potrebuje ZDA za plasiranje svojih proizvodov, ZDA Pa Brazilijo za odlaganje svojih kapitalov. Obenem pa vemo za Var gasa, da je v svoji dolgoletni praksi dobil toliko dober nos, da bo znal vedno zavzeti pravilno mero in se bo ogibal, kolikor se bo mogel, vseh večjih zunanjih nrprijetnosti. Za nas, ki živimo v Evropi in ki moramo vedno paziti, ko hočemo j z našega stola ocenjevati in meriti j dogodke v Južni Ameriki — zanimivih po svojih posebnih popojh in prilikah, številnih rasah in nezmernih daljavah, vplivih ter še neizkoriščenih bogastvih — pa nastaja danes zanimivo vprašanje, kako je mogel priti V'argas ponovno na predsedniški stolček. Na vsak način je najvažnejšo vlogo imela pri tem njegova kalkulacija izkoriščanja nasprotij med nasprotniki. Ce bi bili njegovi nasprotniki malo bolj sposobni, sploh ne bi mogel kandidirati. Podprl ga je njegov Adhemar de Barros, ki kot guverner države San Paolo ni mogel kandidirati. Barros ima veliko simpatij v te) deželi, Prj ten» računal tudi na to, da bi mogel kandidirati fri prihodnjih volitvah leta 1955. Druga napaka je bila, da je vladna stranka postavila kot stiojega kandidata tako nepoznanega moža, kot je bil doslej v. Braziliji Christiana Machado. Tretjič, da se je v volitve vmešala katolištca cerkev z nekakšnim indeksom vseh nezaželenih ljudi. To vmešavanje je naletelo pri volivcih ravno na nasproten odmev, kar ja zanimivo za tako močno postojanko katoliške cerkve. Četrtič pa so volivci verjeli Vargasovemu vo-livnemu programu. Zdi se, da bo imel Vargas pri svojem poslu lažje stališče, kot doslej. Ne bo mu treba nastopati preveč diktatorsko, ko bo imel za seboj večino v obeh zbornicah ter vse guvernerje po velikih državah. Barros je v San Paolu njegov dober prijatelj. Novi guverner v Rio Grande do Sul je njegov nečak, oni v državi Rio de Janeiro bratranec Barrosa itd. Ob tej novi Izvolitvi Pa ne vidimo nobenega dejstva, ki bi vsaj malo kazalo, da b{ se tam pogoji širokih ljudskih množic kaj izboljšali. Vargas izhaja kakor drugi voditelji buržoaznih strank iz sloja ljudi, ki posedujejo skoraj dve tretjini obdelane brazilske zemlje ter po svoje vladajo nad neukimi in nepismenimi množicami polsužnjev, ki morejo kaj tnalo vplivati na državno upravo. Delavski razred Brazilije je razcepljen in dezorien-tiran. Večina delavskega razreda je preko agentov iz ministrstva Za delo pod neposrednim vodstvom domače buržoazije. Sindikalne svoboščine so na papirju in cela vrsta «voditeljev» vleče delavstvo za nos. Kp Brazilije je na teh volitvah stala previdno ob strani, čeprav je najmočnejša v Latinski A-meriki. Njeno pasivnost je pripisati vplivu im/ormbirojevskega vodstva. znanja potrebe po dvigu življenjskega standarda in sprejetja principa niž. jih cen pri povečani produkciji samo v lepih besedah. Med vstali italijanskimi podjetji morete na prste prešleti one, ki te principe spreminjajo v dejstva.... Ali boste delali načrte, ki služijo edino interesom posameznih podjetnikov in delničarjev, ali pa gledali na cilje, ki jih moramo doseči, da ne bo Zapadna Evropa prišla pod sovjetsko Imperialistično oblast?» Ce ne bo konca lepih besed o racionalizaciji na eni strani, obenem s potrebno korajžo proti voditeljem komunistične sabotaže na drugi strani, se zna lepega dne dogoditi, da bo ljudski srd izbruhnil prav tako kot leta 1945. «Najbolj enostavna in najlažja stvar je pritoževati se nad viškom delovne sile in težo davkov, ki ovirajo iniciativo in zmanjšujejo produkcijo itd. Morem reči, da je veliko resnice v teh kritikah. Toda hotel bi vprašati, kako je mogoče, da prodajo leonsumentu meter volnenega ali bombažnega blaga pri produkcijskih stroških 1.000 do 2.000 lir petkrat dražje in da stane par čeljev, za katerega znašajo vsi stroški 1.000 do 2.000 lir, ko pridejo na konsumentove noge 200 do 500 odst. več». «Ima sploh kakšen smisel, da planiramo nacionalno in mednarodno življenje, postavljamo produkcijske in konsumne cilje ter skrbimo za potrebna sredstva, če gospodje bankir^ ji, gospodje industrialci in gospodje trgovci aplicirajo pri tem kriterije iz prejšnjega stoletja?»... «zdi se mi jasno, da ljudstvo, ki mora živeti v takih odvisnostih, ne bo dopustilo, da bi tisti, ki ga vodi ostal tak še dolgo časa; ljudstvo se bo obrnilo na tiste, v čigar obljube še veruje»... «Vi imate enega največjih in najmočnejših trgov Evrope. Vi ste največja masa specializiranih in splošnih delavcev. Posedujete tehnično in umetniško nadarjenost, ki je dosti višja kot pri drugih ljudstvih. Italijani posedujete veselje do individualnega u-speha, ki bi moralo navdušiti vsakega konservativnega ekonomista drugih dežel. Morete izbirati; ali boste te sile vodili, ali pasivno dopustili, da padete v odprte roke Jožeta Stalina», Zdaj pa na odmeve: minister To-gni je istočasno z Daytonom govoril v Rimu o zdravi monetarni politiki in o potrebi ureditve Industrijske ekonomije. To pomeni, da se je izkazala Daytonova prva lekcija. Industrijcl so se preko ust svojega predstavnika dr. Coste izjavili, da je poslanstvo ERP vedno opravljalo svoje posle z vlado in jih ni nikoli vprašalo za svet. Nanje ne pade nikakršna odgovornost. «L’Unità» pravi, da se Dayton preveč vtika v notranje zadeve Italije in piše: «Opozarjamo industrijce, ki hočejo z veliko pridnostjo slediti nasvetu tega nasprotnika Italije». Organ katoliške akcije piše, da Je to «alternativa, ki ne zahteva odgovora z besedami, temveč samo z dejstvi». K temu je tudi zanimiv komentar londonskega liberalnega «Manchester Guardiana», ki pravi, da je sedaj pričakovati odgovor italijanske vlade ter pripominja: «Italijani so opazili pri svoji nameri, da obdrže vrednost svoje valute, da njih izvoz pada in se ne zmanjšuje pritisk brezposelnosti. Povsem jasno Je, da bo možno tudi poskusiti, rešiti socialno vprašanje, ki Je tako važno v politiki te države, medtem ko Je Italijansko gospodarstvo v mrtvi’u. Ni dvoma, da Je sedanji režim preveč pri*-vzet z miselnostjo potrošnji in da zato skuša ignorirati probleme delavcev, dokler pi prisiljen, te probleme priznati». Kaj je pravsaorav sok teka zadnjega Daytonovega govora? Povedal Je, da so za današnjo napetost v Italiji krivi tisti, H si hočeio še danes polniti blagajne zaradi povojne konjunkture. Treba bo odstopiti nekaj več delavstvu. ZDA hočejo doseči stabilnost v tej deželi, ki Je nujno potrebna, ko bodo pričeli uresničevati oboroževalno politiko atlantskega pakta. Samo oboroževanje nosi seboj številne nevarnosti, zlasti pa inflacijo; preden pa pride do te nevarnosti, pa naj se velelndustrljcl zadovolje z nižjim zaslužkom. Z eno besedo: veliki ameriški kapitalisti 2ro manjše italijanske kapitaliste. 4 0inMffirr& dÀ I l'n O >✓ V' 'S h irzaskega HiEGlaJžl Razkroj kominformizma tudi v Lovrihovem „revirju" AngleSke vojaške sile imajo te dni Štiridnevne vaje z izkrcanjem v Sesljanu. Te sile naj bi se borile z nekim navideznim sovražnikom v vzhoda, ki je prodrl do Soče in obkolil ameriSko posadko v Sesljanu. Ta sovražnik naj bi bile pač jugoslovanske čete. Logika pa! taka! Forotno sodišče je obsodilo na 21 let ječe odsotnega Domenica Mafiici in oprostilo Petra Grassija iz Milj, ki sta bila obtožena, da sta 30. aprila 1945 ustrelila v Zavijali čuvaja podjetja «Aquila», ki je ovajal antifašiste nacistom. Grassi je dokazal, da je bil onega dne partizan v Istri in je bil zato oproščen. O tem procesu je kaj čudno poročala kominformov-si:a «Unica» pod naslovom «Un fatlaccio del maggio 1945 alle Assise». Zanjo je najbrž vsa osvo-bpdilna borba «fattaccio». Le zakaj se potem jezijo, če v Italiji zapirajo partizane, ki so likvidirali fašistične zločince? Kopitar Osvobodilne fronte bo v kratkem izšel z z-do zanimivo in poučno vsebino. Naročite si ga pri krajevnih, okrajnih ali rajonskih poverjenikih za, koledar OP ali pa naravnost pri OP v li], Ruggero Manna 29. Policija je prijela »jugoslovanske begunce Vlada Trojkpviča, Dušana Veselinoviča, Branka Nikoliča, Slobodane Kojkoviča in Svetislava Ivanoviča, Mihaela Petroviča, ki so se pretepli v neki gostilni v Ul. Rio. Nova industrijska podj*'Ja bomo dobili v Trstu. V industrijskem pris'anišču v Zavliah bodo začeli graditi cementarno, v stari luki pa ameriško tovarno čevljev, kjer bodo zaposlili 300 delavcev. Mleko se je podražilo za štiri lire. to je od 60 na 70 lir. M'eko «Marzotto» v steklenicah pa se je podražilo za 10 lir in stane sedaj 80 lir. Žeparji so v cerkvi sv. Antona ukradi! 23-letni Giazielli Giusti, ki je bila preveč zatopljena v molitev, denarnico z dokumenti in — 1 dolarjem. Na povratku iz Brd se je blizu Krmina ponesrečilo pet Tržačanov, katerih avto se je prevrnil v obrestni jarek. Pri tem se je težko poškodoval Guerrino Marnino, ki je vozil avto, nogo pa si je zlomil Livio Lamoe. Septembra meseca se je zvišalo število prebivalcev Trsta za 186 ljudi. Trst je zato štel 274.465 prebivalcev. Rodilo se je 275 otrok, umrlo je 199 ljudi, priselilo se jih je 371, odselilo pa 261. V zakonski jarom se je vpreglo 342 parov. Sest ženinov je bilo nad 16 let starejših od nevest, trije pa so bili nad 8 let mlajši od svojih izvoljenk. Pogajanja pekovskih delavcev z njihovimi delodajalci na Uradu za delo niso doslej ijiela še nobenega uspeha. Delodajalci namreč nočejo prav nič popustiti. Pred okrožnim sodiščem se je začela razprava proti skupini članov italijanske organizacije vojnih povratnikov — UNRI. Tudi ta organizacija je delala sleparske kupčije s sladkorjem in tako tekmovala z Lego Nazionale v «patriotizmu in poštenosti». V Nabrežini sta se ponesrečila z motorjem 24-letni geometer Rafael Škrk in 27-!etni brivec Ivan Kobav, oba iz Nabrežine. Škrk se bo moral zdraviti 50 dni. V bližiti Sv. Križa na cesti Op-čine-Nabrcžina Je izgubil življenje tovariš Albert Semec iz Nabrežine, vnet in vztrajen aktivist v NOB. Ko se je vračal z motorjem z dela iz električne centrale na Opčinah, je vozil redno na desni sirani ceste, bljub temu pa se Je zaletel vanj avtomobil, ki ga je šofiral ameriški podoficir. Tov. Semec je med prevozom v bolnico izdihnil. V svetilnim plinom si Je hotela vzeti življenje 31. letna Marija Kokorovec z Vrdelce 1347. Domači so njeno dejanje opazili in Jo rešili. Na korzu Cavour bodo začeli graditi velik hotel. Z motorjem je 35*letni tramvajski uslužbenec Guido Colli na Gretskem klancu podrl 35-lctno Ano Cristi iz Ul. Cavazzeni 3, Pri tem pa je tako nesrečno padel, da se bo moral zdraviti 30 dni, A-na Cristi pa jo je izkupila laže in bo ostala v bolnici le teden dni. Avrtrijcu Valterju Katniku iz Celovca, ki se je namenil, da bo prevozil s kolesom ves svet, to v Trstu kolo ukradli in bo najbrž moral nadaljevati svoje potovanje peš. Tabor OF za dolinski okraj v Borštu nam je pokazal, da se Osvobodilna fronta tudi v tem okraju vedno bolj krepi, da ljudstvo ne naseda več lažni kominformovski propagandi in da se ne straši groženj in nasilja. Pokazal je, da so minuli časi, ko so Lo-vrihovi pretepači še vedrili in oblačili v okraju ter ovirali politično in prosvetno delovanje. Na tabor je prihitelo mnogo ljudstva iz Trsta in o-kolice, posebno pa iz okraja samega. Lepi jesenski dan, dobro izbrani prostor poln zelenja, drevja in s sivimi skalami Glinščice v ozadju, zastave na drogovih in borbene pesmi, k! so jih oddajali z zvočniki, so še stopnjevali praznično razpoloženje. Tabor je v imenu okrajnega odbora OF otvoril tov. Furlanič Doro. Najprej je zapel več pesmi borštanski pevski zbor, sledili so govori tov. Babiča, tov. Sorte in Siutmana. Nato je pel dolinski moški zbor, pionirji iz Flavij so navdušili ljudstvo s svojimi plesi, nastopila je folklorna skupina iz Boršta in R.cmanj, zaigrali so tamburaši «Ivana Cankarja», nato so nastopili še pevski zbor iz Flavij in združeni pevski zbori. Tudi godbi na pillala iz Flavij in Boršta sta poživljali veselo vzdušje na taboru BRANKO BABIČ Demokrctične sile se krepijo Tovariš Branko Babič je v svojem govoril med drugim dejal; «Komin-formizem je tudi na naših tleh vnesel v delavske in demokratične vrste najhujši politični, moralni In fizični teror proti vsem poštenim ljudem, ki niso hoteli sled.ti njegovi politiki. Vi ste sami v vašem okraju občtitili to na svojih ramenih. Prav gotovo se še spominjate zadnjega tabora GIF v Mačkovljah leta 1948, kjer so komin-formisti začeli prvič odkrito uporabljati svoje teroristične metode, ki so potem postale vsakodnevna praksa tudi v vašem okraju. Rezultati te politike Kcminforma so bili, da je bilo silno in močno demokratično gibanje na STO-ju, ki je bilo jamstvo za na- šo uspešno borbo, naenkrat razbito, pošteno delovno ljudstvo pa je bilo zmedeno i,n razoroženo pred reakcijo, ki se je veselila svoje zmage. Težka je bila naša pot, v določenih primerih še težja po resoluciji Ko-minforma kot v teku narodnoosvobodilne vojne. Toda mi smo kljub vsemu viharju vztrajali zvesti tradicijam svojega ljudstva .načelom naše slavne narodnoosvobodilne borbe, zvesti poštenju in napredku v zavesti, da v teh težkih dneh stojimo na strani ljudstva. Noben pritisk laži, politični in moraini tetor. teroristični napadi iz zasede nas niso mogli in nas ne morejo zlomiti. Varali so se tisti, ki so mislili, da nas bodo s takšnimi reakcionarnimi in fašističnimi metodami sirli in uničili. Pozabili so na izkušnje preteklosti, da si napredne ideje kljub težavam in oviram v neprestani borbi z nazadnjaškimi silami vendarle zmagovito utirajo svojo pot. Vedeli smo tudi, da bodo tisti, ki so pili v dobri veri zavedeni ha napačno pot, zopet spregledali, spoznali, da so bili prevarani in da bodo zopet zasedli svoje borbeno mesto v vrstah resničnega delavskega in demokratičnega gibanja. Prepričani smo vedno bili, da mora resnica končno zmagati in nismo se varali. Nebo, ki so ga zatemnili temni oblaki, se zopet jasni. Zavedani ljudje spoznavajo, I kam vodi reakcionarna politika Ko-minforma in zapuščajo njegove vrsie Zopet gradimo, utrjujemo in razvijamo demokratične organizacije, med lemi OF. Zopet smo čvrsto v borbenih linijah, dosledno braneč pravice našega ljudstva. Naša borba se nadaljuje in ta borba bo tem bolj uspešna, čim bolj bomo enotni, čim bolj bomo znali utrjevati bratstvo z italijanskim delovnim in demokratičnim ljudstvom. Z našo borbo za nacionalne pravice slovenskega življa na tem ozemlju, za socialne in demokratične pravice vsega delovnega ljudstva, za bratstvo in enakopravnost z italijanskim demokratičnim ljudstvom prispevamo tudi svoj delež v splošni porbi za mir, napredek in bratsko sodelovanje med narodi». SLAVKO ŠTURMANi Fred konferenco aniiiašisfične mladine 29. t.m. bo v Trstu konferenca | rok na konferenco. Spomnimo Zvere antifašistične mladine an-gloarneriška cone Tržaškega o-zemlja. Namen kon/eren-e je, a-na izirati dosedanje deio mladina v coni A Tržaškega ozemlja in določiti smernice za bodoče delo Konferenca bo določila plan dela za vsa področja mladinskega udejstvovanja. Na konferenci bo mladina tudi razpravljala o kongresu, ki bi moral biti že dolgo lega. v Trstu in ki so ga angloame: iške oblasti z jalovimi izgovori prej ovedale. Mladina lo na konferenci lahko pokazala precejšnje število dobrih uspehov in ne bo prišla praznih ^ A K A J ? (Kcminlofrfjsliiliiiiii z^čiloikom slovenstva) Komi ' form Isti so ponovno potrdili, da so vse nj h besede o zaščiti slovenskega šolstva le prazna demagogija, ki naj bi varala njihsve na,vne slovenske pristaše. To nam v zadnjem času potrjuje več dejstev. Zakaj Je na primer Dominijeva Ditka na nekem komintormovskem ■roditeljskem» sestanku nasprotovala ločeni slovenski šolski upravit Zakaj kominformisti nagovarjajo starše v miljsk b hribih, naj svoje otroke vpišejo v italijansko šolo? Zakaj je njihova učiteljica, ki je pou-č rala v Miramaru, šla na šolsko superintendanco in dejala, da noče tam dalje poučevati, ker Je premalo učencev? Zakaj je župan Lo-vriha pretekli četrtek ob otvoritvi nove šole v Domju govoril samo italijanski? in zakaj Je ravno v Domju večje število kominformističnlb slovenskih staršev vpisalo svoje otroke v italijansko šolo? naj se le u.tanoviive miad.nske br gade «Trst», ki ja ae.ala na grcabišču študentovskega naselja v Zagrebu tor se tako odlikovala, da je bila dvakrat razglašena za udarno. Mladina, se je tudi od. zvala v velikem i-tevi.u v prvomajskem telovadnem nastopu, in je pridno sodelovala pri dnevu slovenske kulture pri folklornih točkah sporeda na stadionu «Prvi maj» v Trstu, Sedaj se mladinci po vseh vaseh in okrajih marljivo in vneto pripravljajo na svojo konferenco. Po vseh okrajih in vaseh imajo mladinci sestanke, razpravljajo na št-roko o svojih vprašanjih, kritizirajo napake, volijo iz svoje srede najboljše mladince za delegate na konferenco. V mnogih krajih so mladinci izvolili ludi nove odbore, s čimer se njihova organizacija vedno bolj utrjuje in krepi. Diskusije na teh konferencah nam pričajo, da se mladina vedno bolj zanima za kulturo in šport, kar je nedvomno zelo razveseljivo. Tako mladina, s svojim delom odpravlja zle posledice, ki jih je tudi v njene vrste vnesla zloglasna resolucija Informbirdja. Z vztrajnim delom si mlad.na krči pot k enotnosti tržaških mhdin-skih demokratičnih sil. Pri tem mladina ne pozablja, da. je tudi zanjo osnovni pogoj bratstvo med tu živečimi narodi ter tesna po. vezanost med mestno m podeželsko mladino, med delavci, študenti in kmeti. Konferenca Zveze antifašistične mladine anglcameriške cone Tržaškega ozemlja, bo zato pravi kažipot k novim borbam in novim uspehom in prepričani smo, da se bo mladinska organizacija s to konferenco ie bolj okrepila. V naše vasi se vrača staro življenje Iz govora tov. Slavka Sturmana: «Današnji tabor OF Je zelo pomemben. Po začasnem zastrupljenju in sovraštvu, ki so ga v naše vasi vnesli razni pavlihovci z namenom, da bi uničili to, kar je bilo ustvarjenega v času NOB In v poznejših letih, to je OF in našo enotnost, so se po vztrajni in trdi borbi naše vrste spet zgostile, pregnano je sovraštvo iz naših vasi in ljudstvo je zavrglo razne pavlihov-ce. Osvobodilna fronta pa je izšla Iz te borbe trdna in močna, sposobna za borbo proti šovinistični italijanski reakciji in proti krivicam, ki jih našemu ljudstvu dela okupacijska oblast. Po drugi stani pa se je naše ljudstvo sprostilo in razgibalo na vseh področjih udejstvovanja. Zopet je zaživelo prosvetno-kulturno delovanje po vaseh. Namesto prepirov je zadonela prelepa slovenska pesem, oživele so naše tradicionalne partizanske pesmi. Zrasle so številne dramske skupine, obnavljajo in krepijo se godbe in orkestri, folklorne In pionirske družine pa nastopajo v tradicionalnih narodnih nošah, da dajo poudarka, da tu živimo Slovenci in da nas ne more izbrisati ne italijanska šovinistična reakcija ne nobena druga sovražna sila, O vsem tem priča današnji tabor OF, ki je živa slika življenja in borbe ter bratskega sožitja prebivalstva našega okraja». FOLKLORNA SKUPINA NA POTI SKOZI VAS S SEJE OBČINSKEGA SVETA “Istrske sestre,, bodo še čakale.«« Cvetite iz tržasIcFgn reakcionarnega tiska «Delo se v svoji zadnji številki jezi na «Primorski dnevnik», češ da kleveta Vidalija ter piše, da on noče oditi iz Trsta, ker se tu dobro počuti. Ne vemo, zakaj se pri «Delu» Jezijo. Saj Je «Primorski dnevnik» le pisal, da s-erjamemo listu «Unità«, ki je dr.e 5. t.m. napisal, da Viđali osìane v T»slu, kjer se zelo dobro počuti. Slavni šentjakobski mežnar Ber-netič Karlo nadaljuje svoje potopise iz Madžarske in med drugim tudi primerja cene na Madžarskem s cenami v Jugoslaviji. Pri tèm piše, da mora delati jugoslovanski deiavec za 1 kg mesa 16 ur in 40 minut. Torej se Je Karlo vrgel tudi na satistiko. Le čudno, da ni dodal še sekund. Vsekakor pa mu bolj pri-sfoja govorništvo kakor pa statistika, ker številke se ne dajo potvarjati. In te njegove številke so prav res madžarske, kakor je bil «madžarski» že zadnjič omenjeni sprejem. Trž. ški obč uski svet Je na svoji zač nji seji v petek 20. ckiobra sprejel večje š evilo sklepov upravnega značaja. Od teh je važen sklep o najetju 1 milijarde in pol posojila pri agenciji za posojila ZVU za mestno podjetje ACEGAT, kt bo porabilo ta denar za razna dela in obnovo svojih naprav. Na seji je župan Bartoli tudš odgovoril na vprašanje svetovalca , WSI (fašistov), kakšno stališče misli zavzeti občinski odbor do znanih izjav namestnika angleškega zunanjega mi' nistra G. Daviesa. Zupan je seveda daj odgovor, ki je v skladu s šovinistično m imperialistično politiko demokrščanske večine. Občinski odbor je naročil odburn ku FranzUu, naj takoj intervenira pri De Gasperi-ju, kakor hitro je zvedel za Davie-sove izjave. De Gasperi in drugi člani Italijanske vlade so zagotovili, da ni vlada nikoli menjala svojega stališča do tržaškega vprašanja ih da vztraja na znanem tristranskem predlogu iz marca 1943. Občinski o-bor znova potrjuje svojo resolucijo z dne 13. jumja v prepričanju, da bo s časom Trst dosegel svojo pravico ter svobodo skupno s svoj mi istrskimi «sestrami». Te «sesre» so namreč istrska mesta, ki so se na žalost tržaškemu županu osvobodita že pred dob;imi petimi leti in jim ni prav nič mar za tako «svobodo» In «pravico», kakor sl jih zamišlja tržaški župan. Sicer Pa ne bo župan s svojo retoriko prav ni* spremenil stvarnosti. S to retoriko ni bil — Iz drugačnih razlogov seveda — zadovoljen leader kominformistov v občinskem svetu Pogassi, ki je dejal, da bo predložil občinskemu svetu svojo resolucij0’ češ da razvoj položaja zahieva, rla občinski svet znova razpravlja o tem vprašanju. ‘I Ojačimo borbo proti reakciji Kar se tiče nalog Partije v Istrskem okrožju, Je trena poudarjati, da je izpolnitev plana osnovno gospodarsko in politično vprašanje za razvoj socialistične graditve v okrožju. Partija se mora zato odločno zavzeti, da bo mobilizirala vse sile za izpolnitev planskih nalog. Za" zgraditev socializma v okrožju, ki je mogoča samo v tesni povezavi s socialistično Jugoslavijo, postaja razvoj zadrug, in še posebej produktivnih, bistvenega pomena. Tem zadrugam, predvsem produktivnim, bo treba posvetiti posebno skrb, treba jih bo še nadalje razviti, od njih še več zahtevati, hkrati pa jim nuditi še večjo pomoč. Partija mora razvijati pridobitve osvobodilne borbe, predvsem z nadaljnjim izpopolnjevan Jem ljudske oblasti in ljudske demokracije. Usposabljati mora množice za vodstvo g®" spodarsiva in uprave z razvijanjem in poglabljanjem njihove socialistične zavesti. Iz resolucije CK KP STO o perečih političnih nalogah na STO. i. j-J 0 S prvega kongresa invalidov v Portorožu I invalidom JMOB v coni A Tržaškega ozemlja Preteklo soboto In nedeljo Je bil v Portorožu prvi kongres Invalidov in svojcev padlih borcev, ki so se ga u-deležili delegati Iz obeh podroiij TržaSkega ozemlja. Kongres Je najprej pozdravil tov. Beltram, sekretar Istrskega okrožja, v imenu glavnega odbora Zveze borcev za področje A STO pa je prinesel pozdrave tov. Ll-POvec-Tine. Spregovorili so Se tov. Radovanovič Bano, predsednik GO Zveze invalidov Jugoslavije, tov. Co-bon, predsednik GO Zveze vojnih invalidov Slovenije In tov. JakSa Singer, predsednik GO Zveze vojnih invalidov za Hrvatsko. Glavni referat je podal tov. Justin GroSer. Organizacija vojaSkih vojnih invalidov Tržaškega ozemlja deluje v Istrskem okrožju na vseh področjih v korist svojih članov. Od svoje ustanovitve dalje je imela lepe u-tpehe posebno na gospodarskem področju. V štirih letih Je bilo vprašanje invalidov v tej coni v glavnem rešeno. V coni A pa je angloamerička vojaška uprava vprašanje partizanskih invalidov in svojcev padlih borcev vedno zanemarjala. Zato jim Je morala priskočiti na pomoč Jugoslavija. Kljub vsem težkočam in v poslednjih letih tudi sovražni propagandi Komin. forma dobiva v Trstu nad 1000 partizanskih invalidov in svojcev padlih Partizanov mesečno milijonske podpore, 72. invalidninskih vlog pa rešujejo sedaj. V jugoslovanski coni STO dobiva Invalidnino 682 upravičencev v skupni vsoti 1.037.360 dinarjev na mesec. Vojni invalidi pa se tudi močno gospodarsko udejstvujejo, prispevali so mnogo ur prostovoljnega dela, Pospešujejo zadružništvo itd. O invalidih in svojcih padlih borcev angloameriške cone Tržaškega ozemlja je govoril tov. Sergej Pečar, ki je med ostalim dejal; «Po med-harodnopravnih določbah bi morala vprašanje pokojnin in invalidnin resiti ZVU in Zveza partizanov se Je s tem vprašanjem tudi večkrat obrnila nanjo. Zal pa ni našla pri njej nobenega razumevanja, kar Je nerazumljivo in obsojanja vredno, v kolikor Sre za borce, ki so se borili v eni Izmed zavezniških armad proti skupnemu sovražniku. Partizanska zveza se je po brezuspešnih intervencijah pri ZVU obrnila po jugoslovanski ekonomski Oelegadjl na Jugoslavijo in je tam našla razumevanje. Jugoslavija je pokazala vso svojo Velikodušnost do ljudi, ki so žrtvovali za svobodo, za zmago nad fašizmom in nacizmom. Kljub temu da po mednarodnem pravu Jugoslavija ni dolžna Plačevati tujim državljanom inva-•idnln in pokojnin, jih ona plačuje. Tako Je Jugoslavija edina država, ki Plačuje pokojnine izven države tujim državljanom. Ne moremo več dopuščati, da gre ZVU molče mimo dolžnosti, ki Jih ima moralno In po mednarodnem pravu do invalidov in svojcev padlih borcev na angloameriškem področju STO- Edino ona je dolžna skrbeti za Invalide in svojce padlih borcev. Priznati Jim mora dostojno invalidnino in pokojnino, kot Jim to priznava Jugoslavija.» ČUVAJMO NASO OBALO PRED POTUJČEVALNIMI NAMENI SOSEDOV Slovenci imamo le malo morja. Edina slovenska obala je kratki obmorski pag od Barkovelj do Stivana, komaj slabih 20 km. Samo tu sega slovenska zemlja do Jadrana. Ta kratka obala pa je za nas zelo važna. Saj prič&i o narodnostni strnjenosti Slovencev na vsem Primorskem, kjer so Trst in obalha istrska mesteca le otoki. Prav zato nam je ta košček naše zemlje še bolj drag. Ko se spomnimo na to zemljo, se spomnimo na pesem o Lepi Vidi, na devinski grad, staro štivansko cerkev, na portiče in slovenske ribiče, na vinograde, ki segajo prav do morja, na vso očarljivo lepoto, ki je bogato posejana tod. Kakor pa so nam drage slovenske vasi in vasice na tem skrajnem koncu našega Krasa, tako so tujcu velik trn v peti, 2e za časa stare Avstrije se je tu Lega Nazionale na vse kriplje trudila, da bi naie ljudstvo poitalijančila in nam iztrgala te kraje. Po prvi svetovni vojni so se tod naseljevale italijanske družine, predvsem železničarske, in pod hudim raznarodovalnim pritiskom se je tu vedno bolj širila italijanščina. Narodnoosvobodilna borba je z vsem tem raznarodovalnim delom pometla, toda pod angio-a-meriško okupacijo je šovinistom spet zrasel greben in polagoma toda vztrajno zopet skusijo obnoviti svoje raznarodovalno delovanje. I m, ' .•> \ ; ' ' 'l ' • c. V ISTRSKI VASICI POBEGI-CE-2ARJI SO V NEDELJO ODKRILI SPOMENIK BORCEM IN TALCEM NOB. SLOVESNOSTI SE JE UDELEŽILA VELIKA MNOŽICA Utrjujmo ljudsko oblast Pereče politične naloge v anglo-ameriškem predelu STO Izhajajo iz tukajšnjega stvarnega političnega položaja. V okviru režima kakor ga je anglo-ameriška vojaška uprava uvedla šn vsilila s postopno odpravo pridobitev osvobodilne borbe, delujejo pri nas prav isti politični, gospodarski in socialni činitelji, ki danes zatirajo ljudske množice v Italiji; ta zveza do-mačih reakcionarnih sil z onimi v italijanski republiki Je zdaj popolna; s svojim šovinističnim in proti ljudski m delovanjem pa pod vodstvom KPI dopolnjuje ta zvezo domača ko-tninformovska agencija. Iz tega razloga se je treba še bolj odločno lotiti vprašanja italijanskega političnega življenja. V okviru borbe zoper proti-IJudsko politiko anglo-ameriške vojaške uprave in domače reakcije je treba ojačiti borbo neposredno proti italijanski reakciji ter proti revizionistični in protidemokratični politiki vodstva KPL Iz resolucije CK KP STO o perečih političnih nalogah na STO, Poleg železničarjev se je po slovenskih vaseh razpasla civilna policija. Zlasti v Devinu so se policaji naselili s svojimi družinami. Tu so ob priključitvi velikega dela cone A k Jugoslaviji najprej zgradili barake za policaje-esuie, ki so zapustili kraje ob Soči in na spodnjem Krasu, nato pa so zgradili za policaje še veliko kasarno. Zelo vidni so sledovi tega delovanja V Sv. Križu. Tu so zgradili šest velikih barak za esule, v katere se je vselilo prod kratkim 18 družin. Poleg teh barak pa še vedno gradijo jn videli smo tudi zidove nove kamenite stavbe. Člani teh družin delajo tudi v Trstu in zato res ni bilo treba, da postavijo barake zanje celo v Sv. Križu. Zato je kakor na dlani, da bodo morale biti te italijanske družine skupno z železničarskimi jedro itailijanstva v Sv. Križu. To jedro naj bi pritegovalo še drugo lljudi, ki naj bi dali Sv, Križu italijanski značaj. Da bi se to jedro krepilo, skrbi v Sv. Križu italijanski vrtec in šola. Povsem italijansko lice ima na zunaj Sesljan in človek, ki pride tja prvič, nima prav noben ega vtisa, da je to slovenska vas. Tu so gostilničarji in trgovci po večini Slovenci, toda en sam napis je slovenski: mesnica! Povsod drugod Pa se šopirijo napisi; trattoria con alloggio, caffè, barbiere Hd. Tak edino italijanski napis smo videli tudi na gostilni, ki je last staršev nabrežinskega župana Kralja, stebra Slovensko demokratske zveze. Gostilna stoji ob cesti med Sesljanom in Devinom nasproti lepe nove vile, ki si jo je zgradil župan Kralj v zadunjem času. Se pred kakimi osmimi meseci so ‘bili v Seslijanu napisi dvojezični. Ig klečeplastva. hlapčevstva in koristolovstva pa so slovenski gostilničarji in trgovci slovenske napise izbrisali, kar je pač velika sramota. Ti napisi sq najbrž bodli v oči tržaško italijansko šovinistično gospodo, ki se hodi poleti tja hladit. Ali ti gostilničarji ne vedo, da se ta gospoda kljub slovenskim napisom, pa naj jo še tako jezijo, ne bo odrekla letovanju in izletom v Sesljan, saj ima na omejenem Tržaškem ozemlju le malo izbire in je vendar ta naša obala polna lepote? Zadnja slovenska vas ob tej oba-'i ^ _ Stivan. Kmalu za vasjo je obmejni blok z Italijo in jasno je, da bi to vasico najraje najprej poitalijančili, V ta namen tudi gradijo ribiško vas. Prej je bil tu od leta 1922 samo en furlanski najemnik devinskega grofa, sedaj pa se ribiška vas širi. V lepo novo stavbo so se naselile tri italijanske ribiške družine. Kjer pa so italijanske družine, tam mora biti tudi italijanska šola! V drugem poslopju so lani to šolo odprli. Bila pa sta na razpolago samo dva šoloobvezna italijanska otroka. No, na pomoč je priskočita slovenska kominformistka iz Devina in vpisala x .ta šolo dya svoja otroka. Glede ribiške vasi nekateri ljudje ugovarjajo, češ prinesla bo dohodke in gospodarski napredek natorežinski občini. Tega mnenja je tudi nabrežinski župan Kralj. Toda čemu naseljujejo v ribiško vas italijanske ribiče, če ima samo gospodarski značaj. Vse to kaže na načrtno delo. Toda to delo bo naletelo na odločen odpor našega 1/judstva. Mi naše ne damo. Vemo, da je ta kratka obala most, preko katerega bi radi korakali italijanski šovinistični osvajalci. Mi pa bomo ta pohod1 zajezili. Za to so nam jamstvo zavedni slovenski ljudje, ki vztrajno branijo vsako ped naše zemlje od Silvana do Barkovelij. Maloštevilni koristolovci v Se-sijanu in drugod so le sramotna izjema, ki nima nič skupnega z oa'im zavednim zdravim in klenim ljudstvom. V SV. KRIZU GRADIJO OBLASTI ZA ITALIJANSKE BEGUNCE IZ ISTRE LEPE BARAKE, DA BI DALI TUDI SV. KRIZU ITALIJANSKI IZRAZ BARAKAM BODO SLEDILE ZIDANE STAVBE, KER IMAJO PO-TUJCEVALCI DOLGOROČNE NAMENE REDKI SO TAKI SLOVENCI, KI SE NE UPIRAJO TAKEMU POČETJU. MED NJIMI JE GOSTILNIČAR KRALJ V SESLJA-NU, OCE STEBRA «SLOVENSKE DEMOKRACIJE», NABRE-ZINSKEGA ZUPANA. TEM «NARODNJAKOM» JE DOMOVINSKA LJUBEZEN — PROFIT IN ZATO NA NJdHOVIH HIŠAH NI SLOVENSKIH NAPISOV TUDI RIBIŠKA VAS PRI STIVANU NAJ BI SLUZILA POTUJČEVANJU. V BLIZINI NOVO ZGRAJENE HIŠE ZA ITALIJANSKE DRUŽINE JE TUDI NOVA ITALIJANSKA SOLA i j i "1 Iz republik Jugoslavije Kronika Delegacija italijanskih partizanov, ki je bila v Jugoslaviji zaradi organiziranja prenosov posmrtnih ostankov Italijanskih partizanov, se je vrnila v Italijo. Vladimir Velebit, Jugoslovanski minister za zunanjo trgovino je odpotoval v ZDA, kjer bo vodil pogajanja za posojilo 300 milijonov dolarjev, ki Jih Je FLRJ zaprosila pri Mednarodni banki. Proces proti teroristlfni organi-zaelll, ki Je tiskala in Sirila pro-tldržavne letake, se je pričel v Beogradu. Protestno noto je izročil jugoslovanski zunanji minister albanskemu poslaništvu zaradi dveh obmejnih incidentov, pri katerem sta bila dva jugoslovanska stražarja ranjena. Ukaz o razpisu volitev odborni-kov ljudskih odborov v LRS Je Izdalo predsedstvo Prezldija Ljudske skunSčine LRS. Volitve bodo 10. in 17. decembra t.l. DrnStvo ekonomistov Slovenije je ustanovljeno. Njegova naloga je, da združi ekonomiste Slovenije v njihovem teoretičnem delu za zgraditev socializma. Novi francoski poslanik v FLRJ je Philippe Baudet. Nov slovar makedonskega jezika bo izSel. Za novega rektorja beograjske univerze je bil izvoljen profesor veterinarske fakultete dr. Ilija Curičič. Na istrsko progo bo odilo 10.000 delavcev, da bo proga pravočasno dograjena. Prvo višjo pedagoško šolo Je dobila Bosanska Krajina. Pred konvresom AFZ Jugoslavije Je sprejel maršal Tito zastopnice glavnega odbora. Člani ameriškega kongresa, ki so na potovanju po Evropi, so obiskali tudi Jugoslavijo, Sprejel Jih je maršal Tito. Vladimir Popovič, veleposlanik v Washingtonu je izročil zunanjemu ministru ZDA Achesonu pismo, v katerem predlaga v imenu vlade FLRJ pomoč v znesku 105 milijonov dolarjev za olajšanje škode, ki je nastala zaradi suše v Jugoslaviji. Ob zaključku pedagoškega kongresa Slovenije so imeli član! pedagoškega društva občni zbor. Za predsednika je bil Izvoljen dr. Vlado Sctmidt. Na zasedanju Lige društev Rdečega križa je bil Rdeči križ FLRJ izvoljen v izvršilni odbor. V imenu Jugoslavije se udeležujeta zasedanja predsednik jugoslovanskega Rdečega križa dr. Pavle Gregorič in tajnica dr. Olga Miloševič. Univerza v Sarajevu Je dobila veterinarsko fakulteto. Rudnika Trbovile in Hrastnik bodo združili pod eno upravo. Gradbeno podjetje «Gradis» v Ljubljani so 21. oktobra prevzeli delavci. «Gradis» je zgradilo največje objekte Slovenije kakor «Litostroj», hidrocentrale «Savico», «Moste» itd. Veliki lesni kombinat grade v Gorskem Kotarju pri Delnicah. Prve velike cevovode za velike hidrocentrale so zgradili v Tovarni parnih kotlov v Zagrebu. Pričeli so delati tramvajsko pro go, ki bo vezala študentsko naselje z Zagrebom. Večina muslimank je sleklo svoje stare tradicionalne nošnje. Žene so dobile nakazila za večje količine blaga. Novi poslanik FLRJ za Finsko, Peter Zdravkovski Je odpotoval v Helsinki. Zadružniki-kolonisti iz Vrbasa so poslali v Nikšiški okraj, ki Je . bil močno prizadet zaradi suše, sedem vagonov žita. Sindikalna organizacija Iz Tunisa Je prispela v Ljubljano. V Sloveniji bo ostala dva dni. Izkopanine Iz kamene dobe so odkrili v okolici Tuzle v Bosni. Novo dramsko .gledališče je o-snovano v Zagrebu. Repertoar bodo sestavljale večinoma komedije in politlčno-satlrični večeri. Posvetovanje Inženirjev In tehnikov rudarske in kovinske stroke Je začelo v Sarajevu. Poleg hidrocentral in novih rudnikov napreduje v Bosni in Hercegovini tekstilna industrija. Posebno napreduje tekstilni kombinat v Vrapčičih pri Mostarju, ki bo oprimi j en s 40.000 vreteni. Letno bodo v njem proizvajali 29 milijonov metrov bombažnih tkanin, 3 milijone volnenih In 2,9 milijona lanenih tkanin. Odredba o ukrepih sa varčevanje ima nenavadno velik družben in gospodarski pomen. Na eni strani uzateonja najpomembnejše ukrepe za varčevanje, na drugi strani pa krepi boj zoper pojave birokratizacijo. Namen ukrepov je, da se država kar najbolj približa pravilnemu materialnemu preskr-bovanju in nagrajevanju delovnih ljudi, kakor ga terjata v danih gospodarskih razmerah socialistična graditev in socialistični razvoj države. Misel za varčevanje mora postati za vsakogar sestavni del njegove zavesti, da bo varčevanje povsod konkretizirano. Posamezni pojavi birokratizma se kažejo v krivičnih in nekontroliranih materialnih ugodnostih za nekatere kategorije ljudi. Te pojave je treba pravočasno odstraniti, kajti si-ser bi se njihove Škodljive posledice pokazale s socialne in politične strani. Kljub pomanjkanju so se razvile tudi v Jugoslaviji posamezne krivične materialne ugodnosti, ki so največkrat neuzakonjene in niso v skladu z nadaljnjim demokratičnim in socialističnim razvojem. Nekateri ljudje prirejajo bankete, zakuske in podobno. Potrebne stvari za te namene si nabavljajo iz sploinih fondov in ekonomij po nižjih cenah ali brezplačno. TalcSna dejanja pomenijo e ene strani potrato na račun fondov za Široko potrošnjo. Tudi cela vrsta ekonomij, ki jih imajo različna podjetja, državne ustanove itd., imajo namen, da se ožji krog ljudi, ki dela v tem aparatu oskrbuje mnogo bolje in bolj redno kot ostali delovni državljani. Tudi ugodnosti te vrste niso v skladu s socialističnimi družbenimi razmerji in z razvojem države, isto velja tudi za magazine, v katerih lahko nekateri kupujejo poceni preko količin redne preskrbe, medtem ko mo- rajo drugi z enakimi plačami drago kupovati v prosti prodaji. To pomeni, da uživajo prvi ugodnosti pred ostalimi. Počitniški domovi, vile in drugi objekti ne predstavljajo samo velikih materialnih ugodnosti, temveč so v Škodo materialu, ki je za oskrbo potreben. Za te vrste ugodnosti je značilno. da so po svojem v nasprotju z denarno metodo gospodarjenja. Namesto da bi denarna metoda in načelo o enakem in z zakonom določenem nominalnem prejemanju nagrad za delo delovnih ljudi pomenilo tudi enako realno mezdo oz. plačo, prinala obstoj naturalnih ugodnosti v sistem nagrajevanja zmešnjavo in krivičnost. Enakost nominalnih plač po tem ne pomeni več enakosti realnih plač. Z družbenega staliSča pa pomeni vsako neopravičeno dajanje materialnih ugodnosti neko vrsto naturalne rente v škodo skupnosti. Naturalna renta pa je sama po sebi pristen ostanek preteklosti - izkoriščanja človeka po človeku. Brž ko pridejo materialne ugodnosti » občutno nasprotje z denarno metodo gospodarjenja, že same po sebi povzročijo, da ljudje izgubijo čut za resnično vrednost proizvodov človeškega dela. če bi se pojavi naturalne rente pomnožili in dejansko rasli v sklenjen sistem, bi to pomenilo skupaj z administrativnim načinom gospodarskega vodstva pogoj za obstoj in nadaljnji razvoj materialne podlage za birokracijo, to je. materialne podlage za rast priviligirane birokratske kaste. Odprava krivičnih materialnih prednosti, oztroma boj zoper nezapisane in neuzakonjene privilegije preprečuje z materialnega in socialno političnega gledišča birokratizacijo in zagotavlja resnični socialistični razvoj države. Pobuda, ki jo je dal CK KPJ v boju za varčevanje ima velik politični in družbeni pomen in je o najtesnejši zvezi s splošnim bojem za dosledno socialistično graditev države. V svizi z izvajanjem te odredbe je treba pripomnili, da so ti pojavi pojavt in ne sistem in Jih je treba- odstraniti, da ne bi postali ovira za resnični socialistični razvoj. Kakor je Partija vzdignila zastavo za boj zoper različne druge revizionistične in protisocialistične metode, tako jo vzdiguje zdaj zoper te pojave. To je samo not dokaz revolucionarnosti. trdnosti in čistosti jugoslovanske Partije. Boj zoper neupravičene materialne ugodnosti pa ne pomeni izenačenja z anarhističnim, malomeščanskim pojmom o enakosti, ne oziraje se na kakovost in odgovornost dela. To bi bilo škodljivo za socialistični razvoj, prav tako kakor so škodljive neupravičene ugodnosti, ki kršijo socialistično načelo o pravičnem nagrajevanju po delu. Boj za varčevanje ima velik političen in družben pomen Iz pisma CK KPJ partijskim organizacijam 10. UTICA PARIH konferenc® v Zagrebu V Dobravi pri Zagrebu sta bila v i ker je v dobi preobrata, v dobi moč-nedeljo svečano odprta dva muzeja, nega poleta po dolgoletni krizi. Enot-Muzej pete partijske konference Ko- nost Partije, za katero so se borili munistične partije Jugoslavije in J skoro 20 let, je dosežena in zdaj je Muzej prve konference Komuni- Partija sposobna, da postane voditelj stične partije Hrvatske v zgradbah, kjer so bile konference pred de- MONTIRANJE NOVE VISOKE PECI V SISKU, KJER OBSTO- Ì JA 2E VELIK METALURŠKI KOMBINAT Delavci in inteligenca v borbi za skupne uspehe setimi leti, ko *e je nemški fašizem, potem ko je zasužnjil že vrsto evropskih dežel, pripravljal, da uniči jugoslovanske narode v revolucionarno, oboroženo borbo proti tujemu napadalcu, petokoionski kontrarevolucionarni domači buržoaziji, borbo za vzpostavitev revolucionarne oblasti proletariata. Na peti partijski konferenci Je v svojem govoru tovariš Tito dejal, da Je konferenca zgodovinskega pomena. BEOGRAD JE PROSIM REUMO OSMINE Sesto obletnico osvoboditve je Beograd svečano proslavil. V spomin številnim žrtvam je mestni odbor Zveze borcev odkril spominsko ploščo na Banjici, v Jajincih in v bivši garaži «Ford». V Banjici je bilo taborišče v katerem je bilo 23.000 rodoljubov; od teh jih je po. stalo žrtev okupatorja 3580. Pri Jajincih Pa so ustrelili 80.000 borcev. Mesto Beograd je od 1941. leta do osvoboditve izgubilo 13.000 prebivalcev. Toda kljub množičnemu streljanju, obešanju, taboriščem smrti niso mogli sovražniki udušili odpora Beograda. Junaško mesto je ostalo borbeno do kraja in uresničujoč gesla Komunistične partije Jugoslavije ostalo prvo jugoslovansko mesto. Strahotno porušeno se je v šestih letih svobode razvilo v resnični center jugoslovanskih narodov, ki se bo po novem načrtu razširil v milijonsko najmodernejše mesto. Tako proslavlja Beograd in z njim vsi narodi Jugoslavije njegovo osvoboditev kot mejnik novega življenja. Glavna mesta ostalih republik so ob obletnici poslala pozdravne brzojavke, Zagreb pa je poslal motociklistično štefeto, da ponese pozdrave glavnemu mestu in voditelju osvobodilne borbe maršalu Titu. • Na predvečer obletnice pa je bila v beograjski operi svečana premiera baleta v koreografiji sloven. sklh umetnikov Pie ia Pina Mlakarja na glasbo Frana Lothke. Poleg mnogih predstavnikov oblasti in političnih organizacij Je prisostvoval predstavi tudi maršal Tito, in organizator delovnih množic. In res je postala Partija v tej dobi politični faktor prvega reda. Uspešno je vodila stavke proletariata, naprednih dijakov in delavcev na vasi ter prodirala med množice. Zrelost Partije, in njenega vodstva je vidna iz osnovne ideje revolucije, ki Je postavila osnovni program borbe, katero so sprejele najširše množice jugoslovanskih narodov. Ta program je bil enotnost jugoslovanskih narodov v brezkompromisni obrambi dežele, borba za nacionalno enakopravnost in svobodo jugoslovanskih narodov. Po zmagovitem zaključku druge svetovne vojne do danes je Stalin po svojem vodstvu VKP(b) prizadejal težak udarec mednarodni solidarnosti v borbi proti imperializmu in reakciji. Velikanski delež, ki ga je imela ZSSR v zmagi druge svetovne vojne, je Sovjetska zveza izrabila v pogajanjih z «velikimi», izkoriščajoč pri tem za svoje cilje male narode kot drobiž. Hoteli so izkoristiti tudi jugoslovanske narode, ki Jim riičesar ne dolgujejo, ki so za svojo domovino, za svojo fronto v borbi proti fašizmu dali neizmerne žrtve, ki so dajali tudi Rdeči armadi primere, kako se neustrašeno bori proti fašistični zveri. Jasno je, da so jugoslovanski narodi odločno odgovorili ter nudili tej novi vrsti imperializma odpor, ki Je dosledno na liniji markslzma-lenl-nizma, na liniji odlokov od pete partijske konference pa do petega kongresa KPJ in dalje. Prav zaradi teh dejstev ima otvoritev muzeja za Jugoslovanske narode velikanski pomen. Opredeljuje enega najvažnejših trenutkov življenja In borbe jugoslovanske Partije pred vojno. Peta partijska konferenca Je izraz tedanje sile In zrelosti Jugoslovanske Partije, izraz borbene pripravljenosti, brez katere ne bi bilo zmage revolucije. MuaeJ govori o tem, zakaj v Jugoslaviji ni In ni bilo uvoženih partij In vodstev. Skratka zato, ker so sl Jugoslovanski narodi Izvojevan revolucijo ob najtežjih pogojih In Jo danes, prepričani v svojo zmago In pravico tako vztrajno in dosledno branijo, Velikanske naloge, ki stoje pred ga spodarsktmi in industrijskimi podjetj bodo uspešno rešene le, če bodo delavci v tesnem sodelovanju z Inženirji in tehniki. To sodelovanje je možno In nujno predvsem v delavskih svetih In upravah podjetij. Skoro eno četrtino članov vseh delavskih svetov in upravnih odborov v vsej državi sestavljajo inženirji in tehnik!. Tako je n.pr. v delavskem svetu velike tovarne «Djuro DJafco-vlč» v Slavonskem Brodu v delavskem svetu 77 delavcev in 23 inženirjev. tehnikov In nameščencev. Podobna razmerja so tudi v drugih pod Je’Jih. Taka sestava delavskih svetov dosega že v začetku svojega obstoja uspehe prav zaradi tesnega sodelovanja delavcev z delovno tehnično '-n-tellgenco. Delavski sveti in upravn odbori imajo veliko samostojnost m mnogo pravic, toda tudi dolžnosti In veliko odgovornost. Delavski sveti n pr. odobravajo osnovne načrte, proračune in obračune” podjetja, sprejemajo sklepe o upravljanju podjetja Ud. Upravni odbori sestavljajo plane proizvodnje, vodijo poslovanj« podjetja, dajejo predloge o notranj organizaciji, skrbe za Izboljšanje proizvodnje, za kvaliteto Izdelkov, rešujejo vprašanja delovnih norm, skrb« za strokovno izpolnjevanje delavcev itd. Upravni odbori so odgovorni za Izpolnitev plana j«i za pravilno poslovanje podjetja. Da delavski sveti in upravni odbori lahko uspešno izvršujejo vse te naJoge, Je potrebno strokovno znanje, poznavanje organizacije dela v podjetju, itd. Delavci, ki so bili izvoljeni v delavske svete in upravne odbore imajo brez dvoma dolgoletne izkustvo in tudi solidno strokovno znanje. To potrjuje široko gibanje za visoko storilnost ter veliko število u-darnikov, racionalizatorjev m nova-torjev. Delavci imajo smisei za praktično in hitro reševanje problemov Imajo Pa tudi močno razvito socialistično zavest in vso požrtvovalnost v borbi za izpolnjevanje planov. Tehniki in inženirji so pa strokovne temeljito podkovani, kar je tudi ne-obhodno potrebno za pravilno Izpolnjevanje zakonov o upravljanju podjetij. Njihova dolžnost Je, da kot člani delavskih svetov in upravnih odborov svoje strokovno znanje prt’ nesejo na delavce. Jugoslovanska it’ dustrijska proizvodnja se danes odli' kuje po celi vrsti novih izdelkov 1,1 po serijskih Izdelavah novih proizvodov. Naloga tehničnih strokovnjakov Je, da se ta proces Se nadalje razvija. Podobno Je tudi v drugi11 panogah gospodarstva, V tesnem sodelovanju delavcev * tehnično inteligenco se bo Jugoslovanska Industrija In ostalo gospodarstvo nenehno razvijalo, kar bo državo I* , krepilo. i iiiDSKi TEDNIK 'i 3 PO JUGOSLAVIJI Velka industrija v mogočnem razmahu Nekaj vtisov s potovanja skupine tržaških novinarjev V TOVARNI «IVO LOLA RIBAR» V ŽELEZNIKU PRI BEOGRADU IZDELUJEJO NA TEKOČEM TRAKU EKSCENTRIČNE STISKALNICE Vsi smo že mnogo čitali in slišali s kaKisno hit*ostjo, s kakšn.mi Uspehi pa tudi težavami grade v . _ •Jugoslaviji socializem. M>.ogi si I ta> četrta v proizvodnji antimona. ve v Evropi, a po svojih rezervah nekaterih važnih surovin, med najbogatejše države na svetu. V svetovni proizvodnji živega srebra je Jugoslavija na drugem mestu, prav tako je druga v proizvodnji boksi- Pod pojmom «graditve socializma» navadno predstavljajo razširjeva-nje in utrjevanje ideologije, ki se Ji pravi komunizem. Kes ie- graditev socializma, v Jugoslaviji vodi k utrditvi te id rlo- peta v proizvodnji svinca itd. Medtem ko je bila proizvodnja težkih strojev v stari Jugoslaviji e. naka ničli, je po tretjem letu že dosegla 102% predvidenega petletnega načrta. Prvikrat v državi iz- glje v določeni perspektivi, toda delujejo cestne valjarje, parne ba tujte ~o v ina- Jcrialni preobrazbi države, to je v njeni preobrazbi iz zaostale v industrijsko napredno državo. Socializem skratka ni mogoč brez lastne težke industrije, brez elektrifikacije, brez naprednega kmetijstva tn brez najvoejega izkoriščanja semeljskih bogastev v državi. Zato mislimo, Kadar govorimo o uspehih in težavah graditve socializma v Jugoslaviji, na uspehe in težave pri graditvi težke industrije, na uspehe in težave pri preobrazbi Podeželja, pri izvajanju načrta elektrogradnje itd, itd. Kdor je poznal staro predvojno •Jugoslavijo, temu ni treba razlaga-*•'• da je bila le zaostali prive ek Višje razvitega kapitalističnega sve. la. Bila le tržišče prepuščeno v svobodno neomejeno izkoriščanje raznim inozemskim kapitalističnim trustom in molzna krava tujih vla-galcev kapitalov. Bila je kot taka država brez lastne težke in poltež-ke Industrije, država s skrajno neizkoriščeno vodno energije, dežela brez modernih cest in z redkim železniškim omrežjem, relativno na- gre, razne kopače, v prvih treh letih petletke so izdelali 1500 ton gradbenih strojev, proizvodnja naprav za tovarne in rudnike pa je trikrat presegla za 1. 1951 predvideni plan. Serijsko izdelujejo težke lokomotive in vagone .tovorne avtomobile različnih tipov, pnevmatična kladiva, stiskalnice, elektromotorje, generatorje .turbine itd. Med nove največje tovarne težke industrije, ki že delujejo, spadajo poleg ljubljanskega «Litostroja», 1W9 EXEKTHQ 9TB0JI 4 309 Kty TRANSFOSMAIOBi flfggfr 153 000 KW ft ■ i mm 1951 135.000 KV/ 130.000 KV A 360 0O0 KVA *adnjaškim kmetijstvom itd. Rudno bogastvo in razne prvine so šle poceni v inozemstvo, uvažali pa so drag denar polizdelke in izdelke domače izvožene surovine. Fro-«t so pograbili tujci. Doma ni bilo Jhogoče izdelati niti enostavnega kolesa, kaj šele avtomobila ali kaj Podobnega. Taka je bila Jugoslavija Po volji tujega kapitala in taka je bila po volji domačih Izkoriščevalcev, kj so Se menjavali na vladi v obliki raznih klerikalnih, radikalnih, nacionalnih in ne vero še kakšnih režimov. Graditi socializem pomeni torej čvrsto izvajati gospodarsko osa-hioavojitev z izgradnjo lastne težke industrij« in boriti se istočasno pro. ti miselnosti, ki ji je tuj vsak na Pred ek in vsaka revolucionarnost. tn kako je danes, skoraj po Iti-rib letih petletke v Jugoslaviji z Braditvijo težke industrije, kako z elektrifikacijo, s preobrazbo kmetijstva, prometnih zvez itd? O tem •rdsiim povedati nekaj vtisov s potovanja po Jugoslaviji. Kajprej nekaj splošnih ugotovl-Jev- Jugoslavija ima izredno bogato surovinsko bazo. Izmed 26 surovin, po katerih cenijo mineralno "Ogastvo posamezne države in juro-'trako zagotovitev domače indu-•tr'je, jih ima Jugoslavija 23. Sorazmerno s svojo velikostjo spada •Jugoslavija med najbogatejle drla. PRVIKRAT IZDELUJEJO DOMA TRANSFORMATORJE IN ELEKTROMOTORJE «Mariborska tovarna avtomobilov», tovarni «Rade Končar» in «Prvomajska» v Zagrebu, tovarna «Djuro Djakovič» v Sl, Brodu, tovarni «Ivo Lola Ribar» ih «Rakovica» v Beogradu ter neštete druge majhne in velike. Nekatere Izmed teh najvažnejših tovarn sem si na svojem potovanju ogledal. Ni da bi popisoval vsako posebej. V vsaki Izdelujejo določene stroje, ki sem jih že naštel, v vsaki so polne dvorane najrazličnejših naprav (po večini še tujih, vendar so med njimi že stroji domačega izdelka), od katerih vsaka izdeluje najrazličnejše dele, ki se jim je skoraj nemogoče za,pomniti imena. V vsaki mrgoli delavcev, ki ponekod z večjo, ponekod z manjšo intenzivnostjo opravljajo svoj posel, odvisno je pač od vrste dela in od delovne discipline, ki vlada v tovarni. Za laičnega opazovalca ni vse zanimivo, prav gotovo pa te najbolj pritegne oddelek za monta, io, kjer na primer nazorno vidiš, kako nastane svtomobilski stroj, skobelnik za železo, generator ali turbina itd. Ce se »pustiš v razgovor » kakim delavcem, tl * rasto- čim zanosom opisuje svoje delo in delo tovarne nasplošno, ne da bi pri tem odmaknil rok od stroja. V njegovem pripovedovanju čutiš od. nos do dela, čutiš da se v njem utrjuje delavska miselnost, čeprav je po vsej verjetnosti še pred dve-ma ali tremi leti prišei v tovarno s podeželja. «Naše nove tovarne, ki jih gradimo, bodo opremljene z stroji, ki jih bomo sami izdelali na teh Strojin», se pohvali in v teh njegovih besedah je velika resnica, da brez osnovne industrija, brez težke industrije ni nadaljnjega napredka. Vsaka izmed-večjih tovarn ,ma svojo, po navadi triletno industrijsko šolo z rednimi učenci ki se uče teorije pa tudi že prakse prva leta na učnih modelih, v tretjem letu pa že izdelujejo koristne predmete. Kakor se delavci, katerih plača se giblje od 3000 do 10000 din mesečno (kar je odvisno od kvali-likacije in pa produktivnosti) hranijo po večini v tovarniških menzah po zelo nizki ceni, tako so s hrano, oblačili in obutvijo preskrbljeni za čas šolanja tudi vsi gojenci industrijske šole, ki dobivajo poleg tega še nekaj denarja. Tisoči in tisoči mladeničev bodo tako našli svoj poklic v industriji, kjer se bodo izpopolnili v strokovnjake, ki jih danes v državi še bolj primanjkuje kot pa same delovne sile, ki Jo bo delno rešila modernizacija kmetijske proizvodnje, delno pa pravkar izvajajoča redukcija odvečnega pisarniškega aparata. Seveda pomanjkanje delovne sile s tenu ukrepi tudi pote-m ne bo odpravljeno in tega se zavedajo vsi, zato pa je v Jugoslaviji talco pogost vzdih posebno pri raznih direktorjih tovarn: «Eh, ko bi nas bilo nekaj milijonov vet, pa bi petletke za nas ne bile taka težava kot so». V neposredni bližini vsake tovarne, ki sem jo obiskal, rastejo kot gobe nove stanovanjske hiše, pa bo. disi veliki bloki ali pa lične vile. Počasi nastajajo tako nova moderna mesta, posejana z vrtovi in parki, otroškimi igrišči, kopalnimi bazeni, telovadišči gledališkimi dvoranami, trgovinami itd. V novih demovih imajo že danes delav. ci zaslužen počitek po dnevnem delu. Nekaj popolnoma svojevrstnega so direktorji v jugoslovanskih to-varnah Svojevrstnega, mislim, ne za jugoslovanske razmere, pač- pa gledano iz starega sveta, recimo iz Trsta, kjer so direktorji takih in podobnih podjetij ona zvrst ljudi, ki ustvarjajo a svojo prisotnostjo neko napihnjenost, s svojo običajno dvojno brado in brilanti na prstih pa vtis preživelosti In odmaknjeno, sti od človeškega. Direktorji jugoslovanskih tovam so ljudje, za katere pravimo, da so iz ljudstva. Prideš k njim v delovno sobo brez običajnega kapitalističnega cerimonjala, se tl predstavijo, tt ponudijo sedel in že si sredi najprijaznejšega ambienta v prijetnem in sproščenem razgovoru. Od njih Izveš, kar le zanima; o produkciji, o njeni kvaliteti in kvantiteti, o delavcih, o inženirjih, o vodstvu, o dobrih straneh in napakah. Zgovorni so in pravijo: Mi nimamo kaj skrivati, mi gradimo socializem in ponosni smo na to. Se več, mi hočemo, da ves svet tve, kaj in kako delamo, hočemo, da vsi zvedo o nas resnico, ker vemo, da ■ razširjajo naši sovražniki 0 nas samo laž in kleveto. Kar je važno, vsi direktorji, s iaterimi sem se razgovarjal, so oivši delavci, po navadi delavci iste Uroke, h kateri spada delo v tovarni. Zakaj je to važno? Važno je zaradi odnosa med direktorjem n delavcem podjetja. Med njima 01 razredne razlike. Oba pripadata razredu, ki je temelj nove družbe. Oba čutita enako do tovarne, oba jo imata za svojo in oba sta vsa njena. Recimo primer direktorja v tovarni elektromotorjev, generatorjev in turbin «Rade Končar». To leto so kakor po vseh podjetjih v državi, tudi v tovarni «Ra. de Končar» izbrali izmed delavstva delovni svet in iz njega izvolili upravni odbor, ki vodita produkcijo tovarne. Stari direktorji so prišli avtomatično v upravni odbor z istovrednim glasom kot je glas ostalih članov upravnega odbora. Direktor tovarne «Rade Končar» pa je dejal pri sebi: «Zakaj bi jaz prišel v upravni odbor avtomatično. Kaj pa, če me delavci nočejo. Ne, kandidiral^ bom kot ostali. Ce me izberejo, dobro, če ne, pomeni, da mi tukaj nj mesta ia da lahko grem». Pri glasovanju je direktor dobil edini vse glasove. Z zadovoljstvom je izpovedal to svojo zmago in zakaj je ne bi, saj je to poleg njegove osebne zmage predvsem zmaga demokracije, ki vlada novi državi, kjer je v resnici ljudstvo ono, ki oddoča. Opisani primer je resnična demokracija in ne prazno čvekanje kavarniških politikov in naših tržaških kominformistov o o terorju v Jugoslaviji. Ko zaključujem to poglavje, imam spet mučen vtis, da nisem uspel prikazati v dovolj popolni sliki velikanskega poleta v industrializaciji v Jugoslaviji. Človek bi moral biti že velik mojster besede, da bi mogel na treh, štirih straneh napisati zgodovino o tem, kako je na nekem prostoru že pred tremi Rti rastla- trava ali pa je bilo le pusto kamenje, danes pa stoji na istem mestu velika tovarna in proizvaja na tekočem traku avtomobile, ki jih potem srečuješ po vseh cestah države pri opravljanju svoje vloge. 1939 194» ORODia STROJI 40 ton« 066 Ipno 1951 && -5 10C Um« GRADBENI STROJI 1.500 Iona PRED VOJNO V JUGOSLAVIJI NISO IZDELOVALI GRADBENIH, ORODNIH STROJEV IN TOVARNIŠKIH NAPRAV. NA GRAFIKONU VIDITE, KOLIKO JE BILO IZDELANIH TEH STROJEV V TONAH LETA 1949 IN KOLIKO JIH BO IZDELANIH DO LETA 1951 1934 LOKOMOtlVC 1951 •m» 70 Lom 300 kora. TUDI LOKOMOTIVE IZDELUJEJO PRVIČ V JUGOSLAVIJI. LETA 1951 JIH BODO IZDELALI 300 7 ■fllll NAFTOVOD IZ PLOESTYJA V ODESO Romunija ne po mogla več prodajati svoje nafte Češkoslovaški, čeprav ima z njo sklenjen sporazum. Celotno proizvodnjo bo prevzela Sovjetska zveza, kakor je določila Moskva. To pa seveda ne pemeni, da bo ostala Češkoslovaška brez tega proizvoda. Nafto ji bo pošiljala odslej Sovjetska zveza, romunsko, le s to razliKo, da bo cena zaračunana v rubljih in da bo tem prištet tudi procent za manipulacije. Z romunsko nafto ima Sovjetska zveza tudi svoje velike načrte. Pripravljajo, da bodo iz Ploestyja zgradili naftovod do Odese... Ti načrti nas spominjajo karikature, ki je prikazovala kravo, ki je mulila travo na ozemlju ljudskih držav, toda vime je imela na oni strani meje — na sovjetskem ozemlju, kjer jo tudi molzejo. sSKRB» MOSKVE ZA NERUSKE NARODE Komunistična partija boljševikov Turkmenistana, je imela pretekli mesec svoj X. kongres. Iz poročila ki ga objavlja moskovska «Pravda», posnemamo med drugim, da je de-lagat na kongresu kritiziral biro CK KP (p) Turkmenistana, češ da ni mogel doseči od ministrstva poljedelstva in ministrstva za gojenje bombaža nobene pomoči. Vse obljube so tako ostale neizpolnjene. 2e iz oblike članka ter Iz samega poročila vidimo, kakšno pozornost posveča CK VKP (b) kongresu nacionalne kompartlje v ZSSR in kako moskovski revizionisti rešujejo življenjske propleme neruskih narodov. V CSR SE VEDNO NI BILO VOLITEV V LJUDSKE ODBORE Po osvoboditvi je tudi CSR dobila ljudske odbore. Toda ti organi oblasti niso bili voljeni. Po parlamentarnih volitvah 1946 leta so bile v ljudskih odborih sorazmerno zastopane vse politične stranke, ki so sodelovale na volitvah, tako da je število predstavnikov ene stranice v enem izmed ljudskih odborov odgovarjalo procentu glasov, ki jih je stranka dobila na ozemlju tistega ljudskega odbora. Po februarskih dogodkih Iz leta 1948 so iz ljudskih odborov odstranili reakcionarne elemente. Februarja 1950 Je vlada izdala odlok o reorganizaciji mestnih ljudskih odborov, ki bt se morala Izvesti do 30. junija 1950. Cilj pa bi bil sodelovanje ljudskih množic z ljudskimi odbori. DVOJNO PISANJE SOVJETSKEGA NOVINARJA Leta 1947, ko je jugoslovanska mladina gradila progi Brčko-Bam* viči In Samae-Sarajevo, Je švicarski list «Basel Nachrichten» in ostali reakcionarni tisk v svetu pisal, da imajo te proge za cilj, napad na Grčijo, čeprav Je Grčija daleč od Samca in Sarajeva. Sovjetski list «Novoje Vremja» Je tedaj odgovoril, da pač oni ničesar drugega ne morejo pisati kakor klevete. Tako je pisal novinar A, Pira-dov leta 1947. Toda danes živimo v letu 1950, In od takrat Je preteklo že mnogo Volge. V glavi A. Piradova pa so nastale v tem času velike «revolucionarne spremembe». In danes piše ta Isti Plradov v Istem časopisu: «Pravi cilj strateške avtostrade Beograd-Zagreb-Trst. za katero so odobrili načrt Amerikanci je, da služi novi vojni.» Ker je že podaljšal Piradov avtostrado do Trsta, se čudimo, kako da ni opazil, da ogroža ta avto-cesta tudi Vladivostok in Fort Artur. Informblrojevska resolucija je svojim agentom popolnoma odvzela čut odgovornosti in jih spremenila v moralne bedneže. Njena žrtev Je tudi Plradov, sovjetski novlnsr, ki svojo čast In poštenje ceneno prodaja za lažnivost po navodilih Uh formacijskega urada. SLOVENCI NA S O najlepši etapi od Brača do Splita in o več ali manj zadovoljivem uspehu slovenskih tekmovalcev ilHiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinHiiiiiiiiniiiHimiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiliiiiinliiiii- Dva dni je regata ostala v Makarski in popravljala Škodo, ki so jo povzročili razbesneli elementi. Ta zamuda se je pozneje poznala v toliko, da je moralo vodstvo skrajšati progo, če smo hoteli pravočasno zaključiti tekmo v Splitu. Ker jC naša «Slovenka* odpadla, smo jo vkrcali na pomožni brod in naše posadke so se delno zamenjale. Marjan je s «Slovenke» prišel na «Peruna», od koder je Niko II skupno s preostalo posadko «Slovenke» odšel na potrebni odmor na krov «Jadrana». Naša ekipa je bila tako oslabljena, kajti z dvema brodoma se pač nismo mogli meriti z ostalimi več,imi klubi, ki so imeli v vsaki kategoriji po eno ali dve, če nc več, jadrnic. Nismo pa vrgli puške v koruzo ter smo pogumno startali na III. etapo do Korčule. Tretja etapa, dolžina 32 milj, je bila zelo razburljiva. Veter je bil zelo močan in je menjaval smer. cd Makarske do «punte» Hvara sn:o imeli močno buTjO, ki je zopet razsajala med jadrnican ». ped hudim pritiskom se je strgalo par jader in utrgalo precej pripon. Ob «Ferlinu» je vozila «Morska lastovica» eden najlc pikih naših krstaše v. Tik preden smo obrniti okoli Hvara, je utrgalo na «Dastovici» spinaker, ki je pričel vihrati v vetru viseč le na gornjem koncu jambora. Pokalo je kot s tepovi, jambor je bil v nevarnosti, brod se je nevarno nagnil in le prisebnost krrr.i-lar,a in dobro izvežbana posadka sta rešila «Lastovico» večje škode. Nenadoma se je pa veter sprevrgel v «jug» in preden smo dosegli polotok Pelješac, so se hudi valovi zlivali čez palube jadrnic, v tem delu proge smo morebiti največ uživali, kajti jadrnice so se držale precej skupaj in berla med knni-larji je bila huda. v zadnjem delu proge od Pelješca do Korčule je veter ponehaval, vendar smo na «Perunu» še vedno lahko izkoristili njegovo brzino in prednost, ki smo jo pridobili ter smo prvi preleteli lihi,o cilja v Korčuli. Bilo je to veliko zadoščenje za posadko, hi se je rehabilitirala tako za smolo v n. etapi. Tudi «Udarnica» je zasedla eno prvih mest in uvideli smo, da so Primorci začeli le malo bolj upoštevati naš «žabare», kot so od začetka malce omalovažujoče imenovali ekipa iz notranjosti dežele. K temu je ogromno pripomogla Otipa Beograda, ki je nastopala ludi le z dvema brodovoma. toda od katerih eden je bil edinstven primer moderne športne brodoejradnjc. lola «Beograd» s krmilarjem ing. Blumenauom je bila skoro nepremagljiva, z lahkoto se je merila z največji-ni jahtami in vzbujala občudovanje vseh tekmovalcev. V Korčuli smo zepet počivali cn dan. To pa zalo, ker so le težkim krsiašem dovolili pot na Lastovo, mi bi naj pa naslednji dan nadaljevali direktno v Ve-lalvko. ostali smo torej i> luki in občudovali starinsko mesto. Izkoristili smo popoldan za dobro kopel, kajti čudno se sliši, toda v 20 dneh je bilo le malo pri.tke za kepanje. Vozili smo r-amr č od zgodnjih jutranjk ur pa včasih do poznega večera. Med vožnjo pa ni časa za kopanje, Se lepote Jadrana le mimogrede registriraš in oscono priznam, da „e mi danes vsa do, ga pot dozdeva skoro kot lepe sanje. Vse se mi zdi nekam koncentrirano v mali prostor na brodu, kjer smo prebijali poletne dneve. Ure minevajo nenavadno hitro in samo želodec le opomni, kdaj je poldne. Neprestano z daljnogledom iščeš konkurente po obzorju in ra- čunaš, kako bi jih «okoli prinesel». Ali pa kadiš cigareto za cigareto, ne toliko, ker si potreben tobaka, pač pa zato, da ti dim pove natančno smer vsake sapice, ki jo skušaš izkoristiti. Sonce je peklo, da smo počrneli kot zamorci, od sonca te pečejo oči (očala so ostala namreč v Šibeniku na dnu morja J, vendar vsega tega ne čutiš, le naprej in naprej, da prideš šc do pol osmih zvečer do cilja, IcajHi pozneje se točke ne štejejo. Tudi ta smola nas je včasih spremljala, veter neha namacò kot zanalašč nekaj milj pred ciljem in jadra ohlapno obvise. Ne pomaga nič. Od zadaj pripelje remorker in če hočeš tisti večer večerjati, se mu navežeš v vlek in neslavno te tako pripeljejo skozi cilj. Na IV. etapi se je to zgodilo žal le preveč tekmovalcem in tudi mi smo bili deležni te usode tik pred Visom. No, naslednji dan nas je že na startu za VI. etapo presenetil močan «jug», ki nas je prisilil, da smo krajšali jadra, šlo je kot po maslu. Veliki valo'vi v viškem kanalu nam niso mogli zabranili, da ne bi bili v dveh urah že pod Hvarom. Veter je bil spet tako hud, da so cvilile vse vrvi v takelaži in bal sem se, da bo vsak čas kaj počilo. Pa ni nič počilo, le enega «naslonjačev» bi kmalu zgubili. Imeli smo namreč na krovu 4 gumijaste rešilne jopiče za vsak primer, povem vam, da je to krasna stvar. Ko jo napihneš in razgrneš, imaš krasen sedež z naslonjalom ali posteljo ali kar hočeš. Nenadoma je zletela neka taka postelja v vodo. Kmalu smo uvideli, da v hudem vetru ni mogoče tako manevrirati, da bi ujeli ono reč. Krasen skok v čs do Splitskih vrat med otokoma Bračem in šolto tei da tam startamo na zadnjo etapo proti Splitu. Malo smo poplcsali na Hvaru s tamkajšnjimi dekleti, zapeli nekaj okroglih, pa se kmalu pobrali spat, da sc odpočijemo za zadnji dan. V nedeljo 16. julija smo se navezali na Hvaru v «vlek» in prispeli kmalu v mali zaliv na Braču, kjer smo čakali start, ki naj bi bil ob dveh popoldne, od punte Brača do Splita je namreč le 7 milj in jadrnice bi mogle v popoldnevu udobno privoziti na cilj. Bila je to najlepša etapa vse regate. Eolus se nas je usmilil in že zjutraj je kazalo, da bo burin obrnil v lep maestral. Med kopanjem v deviški bistrosti malega zaliva na Braču so posadke popravljale zadnje malenkosti za zadnji veliki napor. Opoldne smo dvig. nili sidra in se odpeljali na start. Pričakovani maestral je krasno nagibal jadrnice in pričakovali smo hudo borbo. Vseh sto jadrnic je stortalo hkrati, — krasen prizor — in krmilarji so se borili, da je bilo veselje. Metali smo se na bok broda, da bi omogočili čim večjo brzino, pa spet doli, če je veter za malenkost popustil, živci so bili napeti do skrajnosti. Tik pred Splitom se je veter sprevrgel v burjo in bilo je še huje. v ozek prostor med svetilnikoma je brzdo 90 brodov. že smo se bali, da ne bo prostora, vendar je šlo brez nesrgč. že poslednji metri, še enega konkurenta smo prehiteli in — konec. Regata je bila končana. Pristali smo na starem mestu v splitski luki in komaj smo privezali brode, so se pričeli komentarji o uspehih in neuspehih. Počakati smo morali pa do večera, ko so na slavnostnem banketu razglasili plasma in razdelili darila. Prvo mesto med 18 društvi je dosegel splitski «Labud», drugo pa «Jugo» iz Lošinja. Slovenci se nismo slabo odrezali. Naše društvo je zasedlo deveto mesto v skupnem plasmaju, «udarnica» se je plasirala na IV. mesto « svoji kate- goriji in «Penin» v svoji na VI. mesto. Uspeh je dober za nas, ki obstajamo šele drugo leto, posebno če pomislimo, da so se slabše plasirale mnoge ekipe •‘z obmorskih mest, kot n. pr. Opatija, Hercegnovi, Pulj, Trogir in Kotor. Vsi tekmovalci na vidnejših mestih so prejeli lepe pokale in darila in vsi krmilarji smo prejeli plakete, ki nas bodo vedno spominjale na lepa borbo julija 1950. Kako smo se vračali domov. ne bom nai«>' opisoval. Nuli dobri «Jadr','hx-s je zopet vzel v «vlekiPopotovali smo iz Splita.if so Otto težave. Viharni vetflrOeih niso dali miru. «Jad7a*ÌPthal in puhal iz svojega tlifne90 dimnika, pa smo le pnV&imetnh lezli naprej. Po trdnem potovanju smo Bili1' v teartinSčici in čez nekaj Ljubljani. Prva regati* njo združeni napori so Bili smo utrujeni, to$e0ni. Tekmovalci in opa0>* 80 imeli priliko preprildi Oa regata m izlet, temvelecn izpit, za zmago nad «jlm fn vremenskim element1.^ prihod do cilja je potl; Patra jnost, hrabrost in Da to do- sežemo v veH^eri, moramo trenirati in več v na- šem društvu-fleženec regate se mora znafff* On zmagati. Tcžkoče, na N6 naleti, bodisi v viharjih tiSinah, povečajo m ikavno aoranja. premagovanje tek koi je scstav_ ni del jadrati kporja jn va_ žen element PTave članov Pomorsko • w rs!ce9a Saveza. Človek, ki ti boriti s prirodo, se bo Poanti tudi s sovražnikom, ^'0 treba. V našem Primor- ju imamo °bito možnosti za jadri1' Part. Mislim, da ni več !co bo na- še ljubljanski' !(l>ò uredilo svojo bazo a ali Piranu. Takrat se e domači- ITALIJANSKA ŠOLSKA REFORMA «i* fri&veiMrfriiG bale tifi 'TbsiMbheim azetmljuj ni resno lotih I več delovnih lepote vodnih morja in in vedno bo spoznalo • našega ^OSECan Pravilno usmerjanje mladine na nižje srednje šoIe in od tod dalje na višje srednje šole in celo na univerzo ni problem, s katerim si razbijamo glave samo mi, ki nam’ je pri srcu slovenska šola, temveč povzroča enake skrbi in težave šolnikom po vsem ostalem kulturnem svetu. V tem Članku se bom omejil samo na reševanje tega problema v Italiji, to pa zato, ker je slovenska šola na Tržaškem ozemlju sestavni del italijanskega šolskega sistema, od italijanske šole pa se loči pravzaprav samo po slovenskem učnem jeziku. In istih sprememb, ki jih bo nova šolska reforma prinesla italijanski šoli, bo z izjemo učnega jezika deležna tudi slovenska šola. V sedanjih pogojih ni mogoče niti misliti na to, da bi se mogla slovenska šola na Tržaškem ozemlju ivijati kolikor ■ toliko samostojno in y skladu z našimi posebnimi potrebami. Italijanska in ravno tako tudi slovenska šola je z majhnimi spremembami še vedno takšna, kakršna je bila pred skoraj 30 leti, ko jo je postavil, na nove temelje takratni fašistični prosvetni minister Gentile s svojo šolsko reformo, s katero so bile med drugim ukinjene vse slovenske in hrvatske šole na Primorskem in v Istri. Od takrat pa se je na svetu marsikaj spremenilo. Tudi fašizem je bil medtem, vsaj vojaško, premagan in vlade v Italiji so se polastile nekatere bolj ali manj demokratične stranke. Ena izmed prvih nalog novega režima je bila, reformirati italijansko Jolstvo, in sicer od otroškega vrtca do univerze. Predvsem je bilo treba šolo demokratizirati in omogočiti obisk srednjih in visokih šol tudi siromašnim dijakom. Doslej sta bili srednja šola in univerza skoraj privilegij premožnejših slojev, medtem ko je bil vstop vanje siromašnim dijakom zaradi visokih pristojbin onemogočen, Poleg tega je bilo treba pri izvedbi reforme upoštevati splošni pedagoški napredek doma in v tujini. Prosvetno ministrstvo je poverilo priprave za šolsko reformo najprej posebni študijski komisiji, nato pa je delo na- ..............................»....................«n,.... PRIMORSKI umni napisi »9. NAPIS Ce prideš iz Sežane v Šmarje in zav Ješ ob cerkvi z glavne ceste na levo proti središču vasi, kmalu zagledaš v zidu ob stari poti kam. nat križ iz leta 1842 (gl, podobo). Prednja stran Je vsa poraščena z drobnim mahom, ki pokriva tudi napis, tako da ga je danes komaj mogoče brati: Ali ste se kdjra5all, kdo je prvi začel zapihj^re domače napise na Prim1 tega, kar smo dozdaj P°' h® tem mestu, bi paziji'' odgovoril: Karel Dežman, hio letos 24. marca poročali ki marca poroča« Ki ga je učeni mož viJ' kamenju v ' ,*«68 '«dar Trenti In ‘Op's^ bacher Zeitu^J Dežmana prc& CEHOVINOVA HIŠA V POVIRJU: TU JE BIL ROJEN ZGODOVINAR MATIJA SILA liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiniiiiiiiiiiiininnnnumnnu mn Hlinili im iiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiìii um mili iiiiiiiiiiiiii «MORSKA LASTAVICA» V MOČNEM ŠIROKU JADRA PRED VISOM razburkane valove in že je Marjan plaval proti rumenemu zavoju. Srečno si je ujel pobeglo «posteljo» in morali smo porabiti vso spretnost, da smo vkrcali spet na brod mornarja in njegovo počivališče. Ko so popoldne prispeli še težki krstaši, ki so medtem obiskali še Komižo na otoku Visu, se je razvila na Hvaru kaj zabavna družba. Zavedali smo se namreč, da nas čaka le še ena etapa. Zaradi ponovnih zamud se je vodstvo odločilo, da opusti nameravani izlet Starigrad, Vr-bosko in Jelšo in da nas odvle- Nedavno se Je v Parizu sešlo 50 znanstvenikov zapadne Evrope In Amerike, da bi na znanstveni osnovi ugotovili, če bo možno potovati na luno in od tam priti v zvezo z drugimi planeti. Predsednik britanske Interplane-tarne družbe C. Cleaver je dejal, da bo mogoče uresničiti potovanje na luno v 30 do 50 letih, argentinski zastopnik Teofilo Tabanera pa je to trditev izpopolnil, rekoč, da bomo že čez dvaiset let lahko pošiljali na luno vozila brez posadk, kajti znanstveniki predvidevajo stroje z atomsko energijo, ki bo omogočila polete v vsemirje. Vodja nekega poskusnega laboratorija Pa je Izjavil, da uporaba atomske energije za pogon letal teoretično ne predstavlja nobenega problema več, težji problem so raketo (za daljši sunek v vsemirje) s katerimi bomo premagovali težnost, kajti za najkrajšo distanco v vsemirju bi za prenos teže 100 kg (že sami aparati tehtajo mnogo več) porabili 2.000 tonsko raketo. Seveda bi bilo za razvoj astronomske znanosti važno predvsem, da bi v taki raketi potovali ljudje. Stroški za tako raketno letalo bi bili tako velikanski, da bi jih tudi ameriški multimilljonarji ne zmogli, posebno če pomislimo, da bi le dve, največ štiri osebe lahko potovale v takem letalu. o prijetnem potovanju pa sploh ne moremo govoriti. Predstavljajmo si samo človeka, ki potuje več mesecev all celo let Ves stisnjen v majhen prostor, obložen s pripravami za dovajanje zraka, s periskopom, radarjem itd. in ki ne bi imel ves čas poleta nobenega razgleda, ker bi bil v kabini zapVt. Vožnja v stratosfero bi obsegala 3 faze. čeprav bi znašala teža raketnega letala z vsemi pripravami le 400 do 500 ton, bi moralo biti letalo, v katerem bi bila tudi posadka, 60 do 70 m dolgo, 8 do 12 m široko. Ko bi prebilo v navpični smeri stratosfero, bi se v eliptičnem loku vedno bolj oddaljevalo od zemlje; ko bi pa prišlo iz območja privlačne sile naše zemlje (start bi bil v bližini ekvatorja) bi doseglo blazno^ hitrost ter kmalu nato prišlo v območje težnosti drugega planeta. V drugi fazi poleta bi se raketa obrnila na glavo zaradi privlačnosti planeta, proti kateremu leti In hitrost bi se zmanjšala. S temi problemi se bavi jo učenjaki že precej časa, danes pa so Jim zaradi tehničnega napredka mnogo bliže. Kako bo potekla zadnja faza poleta in sicer pristajanje ter kako bo atomska energija reagirala v kontaktu z maso drugih nebesnih teles, pa nam bo jasno šele, ko bo prva raketa dosegla drugi planet. ljubljanjki n0’ vec, ki ga n«™ pisca satirič0^ let «Kako sen> * se je Alešove' Lanthieriju v v Jal knjižnic0-Trgom je opszlJ àiìnìk siovensK* in jih vključi ^ pavskih P0<,llS-j 26.X.1867; i» pravniku ^uZ' Ljubljani J. .„viltà,,’pa mora tudi Ale^( J5 c&!ti pred. nost nekemu 0 ( ' Kraševcu Matiji sin. že naša imel v svoji i l*». Iz Šmarij pri Matija Sil» iz Po- virja je bil «» m diskov domačih stari»'(p^ J -J# 1,68 v «Lai-Pa je ,‘5tem listu *k0» Alešo-kot Iz šolskih lnN1». Tačas Pr> grofu mu ure- C,Dom in LČez Mo. i, ‘z leta 1803 ,, Sv°jih vi- %l*b- Zelt-hvala u- njižnice v Vendar tVkeI Ie anDre MazaroLL s Chrisha doLsze STE NA Nivo POVIn Ie smert stVrV na dVa d. NOVEMBRA star Ie biV ss Let. ie stu RU NARET ANDRE NJEGOV VNEK 18 4 2 valeč v «Sočo», svet», v .ri»-i v- ušiva za Kranjsko» i» 0 |i)l|0r‘0<*ov v «Edinost», Y .kl 1,1 «Izvestja °vinske, krajepisne *»JA, » čianke. Njegova «Z601*1 in okolice r ,> Trsta -JC^meni velik napredek _ f « o- » bil Izdal tiv»»’j[ vensko zg°a hi jo je ov i I ^A^venskl duhovniK*)'6 Sv. Antonu »fl d;* hri BreJ Josip en val pri Tr>'T4!!4 0pČinah' kobu v - -«1*% -'•m na nepenta»0 jjueilb 8od. Njego-.oHnie s‘ „ni. '»to i„ vo zadnje - . o»|if,nWLU Je bil Tomaj, kjer,0 »jegove knjige in c „jk L’ Sedanji tomajski * je 47 Kjuder skrbno v® s3f«0 L Svojega prednika ^Iguje mo P0datkena?iS*. 'VI Sila zbiral tudi h il| Je, kakor smo že om» „,134 1859; de- vetnajstletni ft\h Povirja je bil taK spei>l'’t u70Vršil z odličnim ^ kazijo , Trstu. M. Sila je v svojem prepisu sko raj brezhibno posnel besedilo samo, vendar je z malimi črkami namesto velikih zabrisal redko posebnost: kronogram. Ce večjim črkam daš vrednost rimskih številk in jih prav sešteješ skupaj, dobiš letnico 1842, ki pa je vseeno podana pod besedilom, saj je mojster vedel, da se vsakomur ne ljubi seštevati pol ure. (SUov pre. pis smo preverili in znamenje posneli 9.8.1950). Po ugotovitvi župnika Kjudra v matičnih knjigah je bil ponesrečeni Andre Maca. rol «Kovačev» Iz Križa. O tem, kdo je delal znamenje, pa bomo spregovorili ob drugi priložnosti, ko pride na vrsto dve leti starejši napis s kriškega pokopališča, prav tako s kronogramom. 90. NAPIS Silovo zanimanje za napise se-veda ni ugasnilo 1.1859. V njegovem žepnem koledarčku z zapiski iz leta 1889 beremo: TA PiL je STRIV NARE diT JOSIP MILIC št 36 iz JgŽijsSifsS.;' ZNAMENJE V ŠMARJAH PRI SEŽANI - 1842 ZAGRADCA NA čast MaTeR BOZje da BO ZaNAs bcGA PROSILA 18 8 6 V letu 1839 je M. Sila služboval na Repentaboru, zato je v napisu omenjeni Zagradec prav gotovo vasica pri Zgoniku. Ker prepisovalec ne navaja nobenih podrobnosti, ne vemo povedati o «pilu» nič drugega. Prosimo pa, da bi nam kdo od domačinov sporočil kaj več: ali znamenje še stoji, kje je, kakšno je, ipd. Ce smo danes M. Sili dali prednost pred Dežmanom in Alešov-cem, nikakor ne izključujemo, da bo tudi Sili kdo prevzel prvenstvo. Kakor doslej, tako bomo tudi v bodoče prišli do novih odkritij le s sodelovanjem bralcev-Ijubiteljev naše rubrike. (Se nadaljuje) daljeval višji šolski svet, ki je izdelal tudi osnutek zakona o šolski reformi. Napoved šolske reforme je vzbudila v vsej državi ogromno zanimanje. Razpisane ankete se je udeležilo nad 30.000 najvidnejših osebnosti iz prosvetnega, kulturnega sindikalnega, gospodarskega in političnega življenja, tudi starši so imeli obilo možnosti, da so lahko predlagali, kakšno šolo želijo imeti. O šolski reformi irj tekočih prijavah je stalno poročalo dnevno in strokovno časopisje, o njej so iazp'-avljali v italijanskem parlamentu in senatu. Po večletnih pripravah je višji šolski svet končno izdelal osnutek zakona o tako težko pričakovani šolski reformi, ki bo v najkrajšem času predložena parlamentu v razpravo in odobritev. Nova šolska reforma bo razširjena na vse šole od otroškega vrtca do univerze, na knjižnice, na vzgojne posvetovalnice, na radio in kino, urejevala bo tuli sodelovanje med domom in šolo. Otroški vrtci. Na osnovi nove šolske reforme bodo morali ustanoviti otroške vrtce za otroke od 3 do 6 let povsod, kjerkoli bo to potrebno. Vendar pa obisk vrtcev ne bc obvezen. Osnovne šole. Glede osnovne šole ne prinaša reforma novosti, Poudarja osemletno šolsko obveznost od 6. do 14 leta, ki je bila uzakonjena že tudi doslej. Nižjo srednje šole. Najvažnejši del nove italijanske šolske reforme pa je tisti, ki se nanaša na nižjo srednjo šolo; ta bo deležna največjih sprememb. Po dokončno izdelanem osnutku se b0 nižja srednja šola delila na tri veje, na nekakšno nadaljevalno — dopolnilno šolo (scuola normale — complementare), na tehnično šolo brez latinščine (scuola tecnica) in na klasično šolo z latinščino (scuola classica). Reforma nižje srednje šole je bila za sestavljalce reforme najtrši oreh. Dejansko je težko usmeriti na pravo šolo 11 letnega učenca. Po navadi odločajo o tem starši in učitelji, ki atroka najbolje poznajo. Toda iz izkušnje vemo, da so se že velikokrat zmotili starši in učitelji in da so dijaki v poznejših letih prišli do spoznanja, da je bila njihova dosedanja življenjska pot zgrešena. Zato nudi novi zakonski osnutek dijakom široke možnosti za prestop na šolo drugega tipa, in sicer z dopolnilnimi izpiti. V zvezi s tem predvideva nova šolska reforma skrčenje' dosedanjih številnih različnih nižjih srednjih šol z različnimi učnimi načrti na omenjene tri tipe, t. j. na nadaljevalno, tehnično in klasično nižjo srednjo šolo, istočasno pa predvideva tudi spremembo učnih načrtov za te šole. Da se olajša prestop z ene šole na drugo bodo učni načrti vseh treh šol do skrajne možnosti izenačeni Ker pa bo imela vsaka šola svoje posebne naloge, bo tudi učni načrt vsake šole ohranil nekatere svoje posebnosti. Učni načrt nadaljevalne šole, ki jo bodo obiskovali dijaki, ki se bodo po nižjem tečajnem izpitu posvetili kakšni obrti ali si pa poiskali delo v tovarni i. p. se bo razlikoval od učnega načrta tehnične in klasične nižje srednje šole, s katerih bodo dijaki pozneje prestopili na odgovarjajoče nižje srednje šole in ng univerzo. Italijanski šolniki menijo, da so tako najbolje rešili vprašanje nižje srednje šole. Nikomur niso zaprli poti do višje izobrazbe, temveč so omogočili vsakemu dijaku, da si po svojih željah in sposobnostih izbere odgovarjajoči tip šole, istočasno pa so se ponovno izognili dosledni unifikaciji, ki je tako tuja dosedanjim tradicijam italijanske srednje šole. Višje srednje šole in tehnični instituti bodo tudi' po novi reformi ostali v glavnem taki, kakršni so bili doslej. Petletni študij se bo delil na dvoletno višjo gimnazijo in triletni licej. Edina novost bo učiteljski licej, ki odgovarja slovenski višji realni in klasični gimnaziji (liceo scientifico in- liceo classico). Univerze, akademije in druge visoke šole bodo po novi šolski reformi deležne najširše avtonomije. Po dveh letih bodo dobili visokošolci diplomo, «laureo» pa si bodo lahko pridobili po specializaciji v eni izmed znanstvenih disciplin, ki so se ji posvetili. Poleg tega bodo še posebni strokovni tečaji, v kate. rih se bodo visokošolci usposabljali za svoj poklic. Izpiti. Kakor doslej ostanejo tudi«v bodoče v veljavi nižji tečajni izpiti ob zaključku nižje srednje šole višji tečajni izpiti ob zaključku višje srednje šole in končno, še zadnji izpit ob zaključku univerzitetnih študijev. Cim bo nova šolska reforma uzakonjena, se bo njena veljavnost gotovo raztegnila tudi na angloameriško področje Tržaškega zemlja; vseh predvidenih sprememb pa bo v enaki meri deležno tudi našo slovensko šolstvo. Danes imamo Slovenci v Trstu nižjo srednjo šolo, nižjo trgovsko in nižjo industrijsko šolo, višjo realno gimnazijo s klasičnimi vzporednicami, učiteljišče in trgovsko akademijo. Namesto prvih treh bomo dobili nadaljevalno šolo, ki jo bodo obiskovali tisti dijaki, ki se sedaj vpisujejo na nižjo trgovsko in industrijsko strokovno šolo (avviamento) in ki si bodo po opravljenem zaključnem izpitu poiskali zaposlitev v industriji, trgovini, obrti, poljedelstvu i. dr., vsi drugi pa, ki jih veseli šola, bodo obiskovali nižjo tehnično ali klasično srednjo šolo. Ker pa tl dve šoli nista zaključeni, temveč sta le odskočni deski za nadaljevanje šolanja, bodo dijaki morali po nižjem tečajnem izpitu nadaljevati študij na odgovarjajočih višjih srednjih šolah in pozneje celo na univerzi. Slovenci pa nimamo v Trstu vseh šol, ki jih potrebujemo in za katere se že nekaj let brez uspeha borimo. Poleg že obstoječih srednjih šol bi morali imeti še dvo-razredno trgovsko, tehnično srednjo šolo in dvoletno kmetijsko šolo. Dokler ne dosežemo tega, ne bo tudi nova šolska reforma odpravila krivic, ki se nam godijo na področju šolstva že vsa leta od osvoboditne. Absolventu slovenske nižje trgovske ali industrijske šole, ki ima veselje do napredka- in šole, danes ne preostaja drugega, kakor da se vpiše na italijansko dvo-razredno trgovsko ali tehniško rg-ednjo šolo, ki sta naravno nadaljevanje prvih dveh, ker nimamo odgovarjajočih slovenskih višjih srednjih šol. Novo šolsko leto se je že začelo, zato bc zakon o novi šolski reformi stopil v veljavo verjetno šele prihodnje leto. Ne smemo čakati prekrižanih rok, kajti po dosedanjih izkušnjah bomo dobili samo, kar si bomo priborili s hudo in vztrajno bitko. UMETNA SNOV IZREDNE ODPORNOSTI Važna pridobitev na polju ke-| mije umetnih (sintetičnih) smolf je neka nova organska spojina,I vsebujoča element fluor. Ta u-metna smola se je pojavila nal tržišču z imenom «Kel-F». Zaradil izredne odpornosti proti kemi-| kalijam je nastalo zanjo veliko zanimanje. Tako je zavzela vj kratkem času njenega obstojaf važno meito med gradivi, ki jih] uporabljamo v kemični industriji] t/ snov je brezbarvna in prozor] na. Vendar ji lahko primešamo barve in polnila. «Kel-F» ima ve-| liko mehansko trdnost ter je zelo trd. Ni krhek. Te lastnosti obdržil pri razmeroma visokih tempera-T turah kakor tudi pri izredno ntz-j kih temperaturah. Oblikujemo ga lahko z vsemi znanimi mehanski-! mi obdelovalnimi metodami. Pa ne samo mehanska tudi kemijska odpornost te nove snovi Je izred-1 no velika. Ne razkrajajo je kon-[ centrirana fiuorvodlkova kislina (ta kislina razjeda steklo), jakil lugi, zlatotopka ter druge snoviJ ki močno oksidirajo. Zato je «KeM F» zelo primeren za izdelovanje tesnil, zaklopk In delov črpalkj skozi katere vodimo jedke pline In tekočine. Ker je «Kel-F» pro zoren kakor steklo ga uporabljaj mo pri merilnih napravah, s kaj terimi moramo meriti snovi. k( steklo razjedajo. Ta snov je dobit električno osamilo. To lastnost] obdrži pri temperaturi tekočega dušika (-196 etp. C) kakor tud] pri temperaturi 200 stop. C. Zate ga uporabljamo pri delu s teke čim zrakom oziroma tekočim kh sikom kakor tudi za hladilne na-| prave. Ker je dobro električno osamilo in poleg tega odporeij proti kemijskim vplivom, obu„-| mo z njim električne vode, ki s] v prostoru z visoko ah pa želu nizko temperaturo kakor tudi jedkih plinih in tekočinah. Ce gsl ugrejemo na 300 stop. C, se tal| ter ga z lahkoto ulivamo. Tako laljko dobimo ulite plošče, ceviJ palice in filme, ki nam služijo zij izolacijo električnih vodov. NAJVECJI ASTRONOMSKI DALJNOGLED Največji astronomski daljnogletj zrcalni teleskop na svetu je zvezdami na hribu Palomar Kaliforniji. Saj meri premog zrcala tega daljnogleda 508 cn Vsakega najbrž zanima, koliki] stane taka velikanska naprava, katero raziskujejo zvezdoslovcl nebesna telesa. Predstavljajte sij da je bil strošek za to napravil večji, kakor za največjo dolini sko pregrado na svetu, ki je n£ reki Kolorado. Omenjena dolini ska pregrada je desetkrat večjf od najpomembnejših evropski! dolinskih pregrad. Zrcalni telcf skop s hriba Palomar je izredn| občutljiv ter je uspešno opazo vanje z njim mogoče le takral) kadar je zrak popolnoma miren Lahno premikanje zraka bi nan reč zabrisalo sliko. Zato lahki rečemo, da je popolna vidnos] mogoča le nekaj deset ur v do bi enega leta. Ce tedaj napravil mo račun, in upoštevamo strošel za zgradbo tega teleskopa in ča^ v katerem se ga lahko poslužuje mo, pridemo so zaključka, da sta ne ena ura opazovanja okoli 20 milijonov lir! Prav zato so izde lali točen program opazovanj d| leta 1953. KDAJ SE BO ZRUŠIL STOLP V PISI Vsak potnik, ki pride v Itali) jansko mesto Pisa, sl ogleda za[ nimlvi poševni stolp. Pri tem s| vsekakor gledalci sprašujejo, kda se bo ta stolp zrušil. Neki angld ški tehnik zatrjuje, da se bo stoli zrušil leta 2250. Do tega zakljuiF ka je prišel tako, da je pri nS čunanju upošteval naklon, ki g| je imel ta stolp leta 1817. Ta čun bi bil najbrž pravilen, če se stolp vsako leto vedno v ena ki meri nagibal od navpičnied Nekateri tehniki pa pravijo, d| se bo stolp zrušil že prej. 40 let poskušajo, kako bi rešlj stolp v Pisi, toda do danes nls še nič ukrenili, da bi preprečil) nagibanje stolpa. lkjdskiTEDNIK 10 .L tu diri TEDNIK Za gospodinjo in dom ZDRAVILNE RAZSTLINE RDEČI ŠIPEK Zapihala bo burja, odletelo bo listje, toda Sipek bo vztrajal, zlepa mu ne more kaj do živega. Rdeči, živordeči, hruškasti plodovi tam, kjer so poleti cvetele vrtnice, predvsem one divje; cvet, ki ni bil odtrgan, se Je izpremenil v šipek In skoraj Je m meje ob poteh, ki bi bila brez njega. Ce bi ljudje vedeli, kakšno vrednost vse ima takle šipek, bi niti eden ne rdel v jesenski ali pa zimski dan, marveč bi vse znosili na svoje domove. Limone ljudje zelo cenijo in si delajo iz njih prijetno limonado in kot zdravilo jo imajo zelo v čislih. Tisto nekaj posebnega v limonah je njih kisli okus, ki ga imajo po limonini kislini in pa po askorbinski kislini ali kakor to askorbinsko kislino moderno imenujejo, C-vitamin. Toda limone so drage in ne rastejo pri nas, šipek Je pa zastonj. Smeje se ti tz grmovja in te izziva. In ker je toliko tega šipka In ker je domač, ga podcenjujejo. Pa ni prav tako. Šipkov plod je pred limonami. ‘Šipkov plod vsebuje nekaj jabolčne in limonine kisline, zato pa je nekoliko kiselkast, vendar Je v glavnem sladek, ker ima precej sladkorja in to petkrat toliko kot kisline. Tudi C-vitamin je v Sipku. In saj veste, kako dandanes ljudje skrbe, da bodo ja dobili vitamine v svoje telo, da ne bodo zboleli za težkimi boleznimi zaradi pomanjkanja vitaminov v svoji hrani. V 100 gr limoninega soka Je 100 miligramov C-vitamina, v 100 gr Sipka pa je 1.000 miligramov C-vita-mina. Alt veste sedaj, kaj raste po našem grmovju! Ker so vitamini tako važne snovi, ki igrajo tako važno vlogo v človeškem življenju, ni nič čudnega, če se tudi mnogo znanstvenikov, zdravnikov, biologov in kemikov zanima zanje. Ni eden izmed zadnjih med njimi madžarski profesor Szent Gyor-gy. Mnogo novega je človeštvu povedal o vitaminih. Vitamine zaznamujemo s črkami. Med drugimi snovmi Je profesor Szent Gyorgy našel v rdeči papriki in limonah nek nov vitamin, ki mu je dal ime P, ker je bila v abecedi pač črka P na vrsti. Bilo Je to leta 1936. Ta vitamin P se vpira strupu davice: če ga vbrizgamo v žile, zmanjšuje v njih prevelik pritisk krvi; če ga telo nima, kolikor ga pač potrebuje, se pojavijo pri hoji bolečine v nogah, bolečine v ramenih, telo se utrudi, žile postanejo manj odporne. Torej same neprijetne zadeve. Toda naš šipek nima v mesu in kožici svojega rdečega Plodu le sladkorja in kisline, temveč tudi P vitamina ima v izobilju. Torej je šipek prav res zdravo zdravilo In še sladko In poceni. Jesti šipek, se pravi, uživati zdravilo. Največ vseh teh drobnih in žlahtnih snovi je v šipku, ko še ni Ali znaš pravilno ogrevati preostale jedi? prezrel. Ko je prezrel, je mehak. Ko pa Je samo zrel ali pa samo zori, je trd in rdeč in takrat je najboljši, takrat ga beri. Naberi si ga ob suhem vremenu in sl ga posuši. Se bolje le, da narediš iz njega marmelado. Marmelada iz šipka, to je dobrota in zdravilo. Srbi silno cenijo šipkovo marmelado in vemo, da so zdrav narod. Ali pa čaj. Kako je drag ruski čaj In konec koncev ali je ruski čaj res taka dobrota. Vse boljši je lipov čaj, toda kaj šele šipkov čaj. Nabrali ste lepih trdih, rdečih šipkovih plodov, jih lepo razrezali in posušili. Iz teh rezin dobimo zlatorumen čaj, prijetnega vonja in žlahtno kiselkastega okusa. Nič ni treba v ta čaj Eden, dva, tri .... in štiri 1. Počepni na desno nogo, levo iztegni, z rokami pa se opni ob tja. Za ogrevanje Jedi je najbolje, da si kupiš poseben lonec, ki ima nad dnom-še eno preluknjano dno. Ce pa takega lolita ne dobiš ali Je predrag, kupi le luknjičave vložke na nogah, ki Jih potem vložiš v lonec. Vlij v posobo toliko vode, da ne sega do luknjičavega dna, na katerega potem polagaš jed. Daj na ogenj In pokrij s pokrovko. To nekoliko odmakni od roba, da more odvečna sopara uhajati. Tako ogrete Jedi so kakor sveže. Juho ogrej vedno šele v poslednjem hipu. Dodaj Ji sesekljanega peteršilja, v ponarejeno Juho pa vrzi košček masla. Mrzlo pečenko, zreži na tanke resine ter jih hitro opeci na maslu. Ponudi s krompirjem. Cmoke ogrevaj nad soparo. Kroplr razreži ali sesekaj in ga ogrej na masti s čebulo In ki mino Hrenovke ogrevaj nad sopar Omake segrevaš tako, da vzameš i omake meso. omako pa segreješ nad soparo, nato daj vanjo meso in oboje Se enkrat ogrej nad soparo. Kuhati ne smeši Pecivo ogrevaš na pločevini v napol odprti pečici ali nad soparo. Tako ogrevaš tudi žemljice ali rogljiče. Trd kruh bo mehak in kakor svež, če ga daš v lonec in postaviš v vrelo vodo. Pokrij s pokrovko, postavi na mizo in ga pusti tako, dokler ne poiane voda mlačna. 3. istočasno pa dvigaj roke preko odročenja. 4. v uzročenje. Vaja kr ep j mišic« nog in prsnega koša. stiskati in odcejati limone, Tcajti šipek ima kislino sam v sebi. In še to prednost ima, da ga ni treba mnogo sladkati, ker vsebuje šipek dokaj sladkorja v svojem plodu. —■ V šipkovem plodu so semena, ovita v ostre dlačice. Te so nekoliko nepri- r jetne, toda tudi ta neprijetnost koristi. V črevesju človeka žive tudi zajedalci, gliste, ki nam kradejo našo hrano. Nekdo jih ima več, drugi manj. Gliste imajo na ustih posebne bradavice, s katerimi se pritrjajo na steno črevesja in žive tam brezskrbno življenje. Nerade gredo iz črevesja, kjer se jim dobro godi. Ce pa jemo šipkov plod s semeni in dlačicami vred, se kaj kmalu neha za gliste lepo mirno in sito življenje. Ostre šipkove dlačice jih dražijo in zbadajo po nežni kožici, da se rade umaknejo J Iz črevesa. Otroci so zelo radi glissavi, zelo dobro je če otroci jedo šipek. Iz šipka delajo tudi sirup, ki je dobro zdravilo in pijača. Vse mogoče pijače, z vsemi mogočimi okusi, barvami in cenami izdelujejo, kdaj se bo pa našel podjetnež, ki nam bo nudil v poletni vročini sijajno, ohlajeno šipkovo pijačo. Malo reklame in mislim, da bi uspel. Posebno še, ko pravijo, da so pijače narejene iz šipka tonikum, sredstva za poživlja-nje. Tonikum iz šipka poživlja dihanje, krvni obtok In prebavo. Ponekod tudi cenijo čaj iz šipka, ker pravijo, da zelo lajša bolečine v mehurju, posebno še, če se tam pojavljajo kamenčki, ki delajo sitnosti pri pre- _ hodu skozi tanke cevke. Toliko o šipku, sedaj je zrel in še ni prezrel. Toda tudi cvetje je od sile koristno, toda o tem takrat, ko bodo po sitni zimi zopet po naši deželi vzcvetele divje trnaste rože. TONE PENKO NI RECENO, DA MORAJO BITI SPALNE SRAJCE PRAV IZ SVILE. PRAV NIC NE BODO IZGUBILE NA SVOJI LJUBKOSTI, CE JIH SESIJES IZ ZELO TANKEGA BELEGA PLATNA ZA PERILO. NA NASI SLIKI JE PRVA SPALNA SRAJCA SEŠITA IZ PLATNA Z VEZENIM SEDELCEM, DRUGA IZ TOPLE FLANELE ZA ZIMO, TRETJA PA JE IZ BATISTA Z NABORKI IN DROBNIMI GUBICAMI O prvi pomoči NOVOROJENČKU ?0odi se včasih, da ženo prehiti Porod doma, zato je potrebno, da je vsaka mlada filati poučena ne samo o poteku poroda, ampak ludi o prvi pomoči in negi novorojenčka. Otrok je prve trenutke po porodu zvezan z materjo po popkovini. To vez moramo prekiniti, in sicer tako skrbno, da novorojenčka ne poškodujemo. Posledice vsake poškodbe so namreč nevarne okužbe popkovine in popka. Pri krepkih novorojenčkih, ki glasno kriče, moramo s povezavo popkovine počakati ^-5 minut. Ta- Srebrni predmeti ne bodo izgubili leska, če Jih oviješ v črn svilen papir. • • * Ako hočeš imeti mehke in bele roke, si jih večkrat namaži z mešanico limoninega soka in blicerina (v enakih delih). * 9 m Zakrivljene škarjice za nohte in kožico obrusiš, če z njimi večkrat prerežeš steklen papir. 0 9 9 Ce imaš zelo suho kožo, sl jo otri z dobro stepenim rumenjakom, v katerega kaneš nekaj kapljic oljčnega olja. Cez četrt ure si obraz umij s svežo vodo. • • • Ce se nisi preveč hudo opekla, sl boleče mesto nabaži z oljčnim oljem, beljakom ali pa položi nanj rezino surovega krompirja. ko pride v novorojenčlca čim več krvi. k Nato prevežemo popkovino na dveh koncih z razkuženim bomba-tevinastim trakcem, dolgim približno 30 cm in širokim 12 cm. S prvim trakcem prevežemo popkovino 3 prste od novorotenčkovega trebuščka, z drugim pa prevežemo dva prsta »d prvega. Prvi trakec preprečuje krvavitep iz popkovine, drugi pa krvavitep iz otroške posteljice, kjer je lahko še dvojček Nato prerežemo z razkuženimi škarjami popkovino med obema koncema. Pri rezanju popkovine moramo zelo paziti, da malega kričača, ki srdito brca z noticami, ne ranimo. Potem namažemo novorojenčkovo telo, s toplim oljem ali vazelino ter zdrgnemo s s greto grobo pleničko lepljivo sirasto mažo, ki se drži njegovega telesca. Nato otrcka okopljemo v vodi topli 36 st. C. Pri tem pa moramo paziti, da bo vode v kopalni kadi tako malo, da se popkovina ne moči. Zato mora trebušček gledati iz vode. Po kopeli dete dobro obrišemo, dobro zadrgnemo trak na popkouini, ki jo zavijemo s sterilno gazo in obrnemo navzgor, da se z urinom ne moči ter jo pritrdimo k trebuščku z obližem ali prožnim popkovin» ovojem. To moramo opraviti prav skrbno, da se popkovina hitro posuši in odpade. Pri zdravem novo- rojenčku bo popkovina že drugi dan suha, in sicer se bo spremenila v čmorjavkast povesek, ki v S do 7 dni odpade. Na mestu, kjer je popkovina odpadla, nastane vlažna rame«, ki se pa po treh dneh prevleče s kožico in zaceli. Da se povesek čimpre] osuši in odpade, ga večkrat %>osipljimo z dermatolom in pazimo, da se pri kopeli ali z urinom ne omoči. Ko smo oskrbeli s popkovino, oblečemo novorojenčka v segreto perilo in toplo ovijemo. Prve dni ga moramo segrevati s termofor-jem, ker otrok še ni vajen zračne toplote. V materinem telesu, kjer je toplota merila 37.8, mu je bilo namreč topieje., Ce popkovina kasneje odpade ali če je zdrizasta ovojnica popkovine zelo debela, T>ojdimo takoj k zdravniku. Ce ima otrok porodne poškodbe, ga moramo prav tako peljati k zdravTtiku, ki bo skušal napake izboljšati ali Pa celo popolnoma odpraviti. Ker je novorojenček zelo sprejemljiv in občutljiv za vse vrste okužbe, zlasti za bolezenske kali prehlada ali gnojenja, moramo paziti, da otrok ne pride v stik s prehlajenimi ljudmi. Cisto navaden nahod lahko povzroči pri novorojenčku pljučnico in smrt, navadni turi pa sepso in smrt. KOSTANJ v kuhinji • * * Naberi smrekove Igle v majhne vrečice In ko z-e koplješ, potopi tako vrečico v vodo. Voda sc ba navzela prijetnega vonja, poleg tega pa bo olje smrekovih igel prijetno vplivalo na znojnice. Pozimi vrzi večkrat smrekove igle v peč. Z Izgorevanjem bodo po prostoru razširile svež vonj po smrekah. • • ■ Rjaste madeže odstraniš s svile s čistim alkoholom. Čipke, ki se Jih Je prijela rja, najprej zdrgni z limoninim sokom, potresi s soljo, nato pa jih daj na sonce. 0 0 9 Ce imaš vedno mrzle In rdeče roke in če ni temu kriv nepravilen krvni obtok, (ozdravljivo!) napravi večkrat vroče ročne kopeli, ki naj trajajo četrt ure. • • • Ako hočeš rumenjak popolnoma ločit od beljaka, ubij jajce v lijak. Beljak bo zdrqnll skozi vrat lijaka, rumenjak pa bq ostal zgoraj. MARMELADA IZ KOSTANJEV Potrebuješ 1 kg kostanjev (po možnosti maronl), 1 kozarec mleka in 5 dkg masla. Kostanj skuhaj, olupi In pretlači skozi sito. Pretlačenega daj nato v mleko in kuhaj, dokler se mleko ne izsuši. Med kuhanjem neprestano mešaj. Sladkorju dolij malo vode in ga kuhaj, da' postane zlatorumen. Potem pa ga počasi med mešanjem vlij na kostanj. Ko Je marmelada dobobra ohlajena. Jo daj v steklene kozarce, ki Jih dobro zaprl s po-loščenim papirjem, ki gl ga poprej namočila v alkoholu. SLASCICA IZ KOSTANJA Vmešaj v 30 dkg kostanjeve moke 1 vrečico kvasa v prahu, 1 rumenjak, 5 dkg masla in 3 žlice sladkorja; med mešanjem dodajaj polagoma 1/4 1 mlačnega mleka. Testo naj bo gostejše, dodaj mu Se sneg 1 beljaka, vlij V model, ki ga namažeš z maslom in potreseš z dobtlnaml. Peci v vroči pečici približno 1 uro. POSLADKORJEN KOSTANJ Kostanj malo zareži In epecl: potem ga olupi, a pazi, da se ne zdrobi. Natakni vsakega na tanko, precej dolgo paličico, pomoči v sladkorni struP> obračaj na zraku, da se ga povsod pri* me sladkor, daj ga na krožnik, da s« posuši. Suhega potem zloži na zrezlJa0 papir In ponudi. KOSTANJEVE KROGLICE Kostanj skuhaj, olupi, pretlači. P1-1' mešaj malo presnega masla, sladkorja« vanilije in ruma ali likerja, lahko tudi sladko smetano, oblikuj kroglice )|" oblij s čokolado in daj v papirnat« vrečic«. Stran naših kmetovalcev Pomen apna v živinoreji Na pomen rudnin v prehrani živali so nas prvi opozorili pašniki in pašne živali. Ovce se zadovoljijo tudi s travami, ki jih goveja živina odklanja, toda največ poginov in najslabši pašni uspehi so na pašnikih, ki imajo malo rudninskih snovi. Kjerkoli imajo ovce na pašniku izbiro, bodo segle po travah, v katerih je obilo rudnin. Po sami krmilni vrednosti ni skoraj nobene razlike med dobrimi in slabimi pašniki, pač Pa primanjkuje na slabih pašnikih več rudnin nego beljakovin. Vse, kar vpliva na bolj ali manj bogato letino in obilnost paše, vpliva tudi na razlike v rudninski sestavi rastlin. Ako zemlja, ruša in vreme v poletju dovolijo neprekinjeno rast, ostane tudi redilna vrednost trav ob stalni paši enaka. Metuljnice (lucerna, detelja itd), ki jih cenimo zaradi beljakovin, še ne predstavljajo v čisti setvi kot paša uravnovešene hrane. Boljše so mešane s travami. Metuljnice vsebujejo dosti apna, a primanjkuje jim fosforja, tako da razmerje apna do fosforja v njih ni pravilno. Najbolje bi seveda bilo, če bi trave kot glavna in naravna hrana vsebovale v zadostni količini in v pravilnem razmerju vse rtidnine, ki so potrebne živalskemu telesu in za produkcijo mleka, volne itd. Na «deviški» zemlji 3e to dostikrat, ne pa na zemljah, ki jih že stoletja izčrpavamo. Zato vračamo z gnojem in umetnimi gnojili zemlji rudnine, ki smo ji jih s pridelki jemali. Z gnojili je mogoče znatno menjati rudninski sestav trav in sicer še najbolje, da vsebuje čim več apna in fosforja. Čeprav z gnojili ublažimo ali odpravimo pomanjkanje rudninskih snovi krmi, je vendar povsod udomačeno, da pokladamo apnene dodatke med krmo. Živali često trpijo na pomanjkanju rudnin v telesu, ne da bi to bilo. na zunaj vidno. Iz tega se izcimijo obolenja, mnogokrat nerazumljiva ali vezana še na druge okužbe. Zato naj dobivajo živali apno. fosfor in druge rud-niijske »novi (ki jih je po številu precej, po količin} pa sorazmerno malo), v krmi kot naravne sestavine krmil ali Pa kot umetno primes. 2e pred desetletji so se na trgu pojavile rudninske mešanice za krmo. Bile *o med njimi prav do-bTe Pa tud; take, kj so več korh stile prodajalcu kakor pa kupcu. V Ameriki se niso navduševali za rudninske mešanice al* preparate, raje so poslužujejo rudnin, ki so bolj pri roki in bolj prirodne. Poskusna postaja vseučilišča Wisconsin daje ameriškim kmetovalcem navodila, ki so tudi za r.as zanimiva in uporabna: «Ne moremo doseči obilne produkcije mleka in da b; teleta dobro uspevala, če primanjkuje v krmi apna». Najlaže dobimo apno s pridelovanjem lucerne, detelje PODALJŠANJE POLJEDELSKIH POGODB Po naših informacijah bo kmalu Izšel odlok o podaljšanju poljedelskih pogodb polovinarjev in zemljiških zakupnikov za leto 1S50-51. Morebitne odpovedi zemljiških lastnikov ne bodo potemtakem veljavne. SKODA, KI JO POVZROČI VOJAŠČINA Opozarjamo člane, da urad Kmečke zveze sestavlja brezplačno prošnje; so potrebne za Izplačilo vojne ško-?e, ki jo povzročajo vojaške edmlce. v Jrtmcru številnejših poškodb bo brlšel Izvedenec zveze, da se prepri-o škodi in prikrajša kmetovalcu v Trst. ZA DVOLASTNIKE Vse lastnike, kt posedujejo zemljl-•ta v Jugoslaviji v globini do 10 km ®d meje m sl niso Se preskrbeli dvo-•»stniške knjižice, naprošamo, da »e °b Priložnosti zglasijo y uradu KZ, (Nadaljevanje iz prejša,e številke in sojinega sena: vse metuljnice imajo mnogo apna; ako so pri sušenju ohranile lepo zeleno barvo, vsebujejo vitamin, ki omogoča asimilacijo a.pna. Ce pa moraš krmiti navadno seno (ne metuljnice). koruznico s kislih tal ali slamo, tedaj primešaj med močno krmo 3 do 4 odst. zmletega apnenca, les-nega pepela, sušenega laporja ali skrbno na zraku gašenega apna; ob paši in sicer ob zelenem krmljenju primešaj 8 do 10 odst. Ker močne krme poleti ne pokladamo. zmešamo pol na pol apnenega dodatka iz razklejene kostne moke s kuhinjsko soljo in nudimo živahni te mešanice po mili volji. Na poskusni postaji je vsaka krava na paši požrla 1/4 do 1/2 kg kostne moke z najboljšim uspehom. Ako ni med krmo Vsaj 20 odst. s fosforjem bogatih močnih krmil (pšenični otrobi lanene ali druge oljne tropine), tedaj je bolje primešati močni krmi 3 do 4 odst. kostne moke; zmletih fosfatidov ali kislih fosfatov (te le, ako ne vsebujejo fluora) namesto same apnene mešanice; kostna moka nima le mnogo apna, marveč tudi fosforja, kar je živalim potrebno. Čeprav pokladamo pozimi obilo lucerne, detelj, sojinega sena au drugih meluljnic, je živalim vendarle dan prost dostop do mešanice «sol-apno-kostna moka»; škoditi jim ne more, često Pa pn-av vidno koristi. V živinoreji uporabljamo med krmo naslednje oblike apna: 1. Kostno moke razklejenih, v moko zmletih kosti čim bolj brez duha. 2. Rudninsko klajno apno iz apnenca, ki vsebuje fosfor in ki je iz tvornic superfosfata. Ako so ga pn izdelavi očistili strupenega fluora, je kot vir apna in fosforja enakovredno kostnj moki. 3. Lesni pepel. Od bukovih drv \sebuje do 52 odst. kalcija, 1J odst fosforja, 11 odst. pepelike in 8 odst. magnezija. Rudnine v pepelu se sicer ravnajo po zemlji, kjer je drevje rastlo in po trdoti lesa; vedno pa prevladuje v njem apno. 4. Lapor in kredo, ki ju često uporabljajo kot prirodni proizvod, imata to prednost, da sestojita iz finih delcev, ki jih krmimo, ne da bi jih mleli. Lapor vsebuje sicer še druge primesi, med njimi često tudi nekoliko fosforja in razpade v mtjko šele, ko zmrzne; za krmo prihajajo v poštev le na apnu bogate vrste. 5. Zmlete školjke ostrig in drugih morskih polžev cenijo posebno perutninarji, čeprav niso boljše kot zmlet apnenec. 6. Zmleti apnenec j« v Ameriki pri živini tako udomačen kakor na polju in travnikih; pri mletju v tvornlcah ali doma odsnjejo nsjfj nejšo moko za živali, bolj grobo za polja. Uporabljajo le kalcitni (ne dolomitni) kamen, i/. katerega pridobivajo najboljše žgano apno. V kamnolomih ima irarsikdo priliko, da si ga naseje za svoje živali. Fina apnenčeva mok-j se v solnj kislini želodca raztaplja. 7. Gašeno apno. kakršno vidimo v ometu na stavbah potrebujemo včasih za perutnino. Marsikdo se boji pokladatj živini «pesek» ali zmlet kamen živalim, češ kaj bo s to neprebav-no pavlako želodec. Toda živalski želodec je najboljša nedosežena kemična t /ornica, ki vse to pravilno predela in izkorišča Osnovno pravilo za dobrega živinorejca pa je nuditi živalim vse snovi, iz katerih je sestavljeno njihovo telo; torej ne le običajna krmila v ustrezajoči mešanici, ampa.it tudj vse rudnine. Molzne krave in vse domače živali naj bi vedno imele na razpolago rudninske mešanice Za večjo čredo bi tako mešanico sestavili na primer takale; 20 do 40 kg kostne moke in 20 do 30 kg živinske soli. Kdor ima manj živali, si bo se ved a pripravi] manjšo količino približno v istem razmerju. Tako rudninsko mešanico pa ne bomo nudili živini le pozimi, ampak tudi poleti. Takrat je celo še bol} potrebna, zakaj poleti se mora žival založit; z vsemi rudninami in še posebno z apnom. Kakor vemo, pospešuje prav zelena krma raztapljanje apna in lajša telesu, da ga sprejme vase. ZAKAJ ČEŠNJE ODMIRAJO? Po raznih krajih našega okraja in tudi po Sloveniji opažamo, da odmirajo češnje, ko dosežejo starost 20 do 40 let in včasih tudi že prej, ko komaj začno roditi. Dobro vemo, da češnja pri nas dobro obrodi in da ima tudi vse podnebne in talne pogoje za nadaljnji razvoj. Posefcino dobro pa Se ji prilega Koprščina, Vipavska dolina in tudi Kras, kjer jo cepijo na rašeljiko. Češnje so obenem velikega gospodarskega pomena, ker jnh notranja in zunanja tržišča še vedno zahtevajo in dobro plačajo. Izumiranje češenj predstavlja torej za naše gospodarstvo občutno škodo in zato je prav, da ga preprečimo. Da se češnjevo drevo posuši, je vzrok v neprikladni zemlji. Češnja ljubi rahlo propustno zemljo. Ne prenaša podtalne vode. Češnjeve korenine so zelo občutljive za vlago in začno gniti, čim pridejo v dotik s podtalno vodo. Tudi težke glinaste zemlje ne prenaša češnja. Zelo napačno je. če sadimo drevesa v zemljo, kjer je raslo prej kakršno koli drevje, grmovje ali trsje. V takih primerih pridejo korenine novega mladega sadnega drevesa v dotik s koreninami prejšnjega drevesa ali grmičja, ki v zemlji gnjije in ki zdrave korenine češenj okuži. Zato moramo počakati, da preteče 6 let, odkar smo prejšnja drevesa s koreninami vred odstranili. Češnja je zelo odporna proti suši; letošnji dobri pridelek nam dokazuje, dia prenaša češnja sušo bolje od vseh poljedelskih kultur, vendar se tudi v suhih letinah dogaja, da Ji primanjkuje vlage, posebno če je obložena s sadjem. V takih okoliščinah postane drevje smolikavo in se posuši še v tistem ali naslednjih letih. Ce že sadimo češnje v rahli zemlji, moramo pred saditvijo zemljo globoko prekopati In pognojiti z organskimi gnojili. Organska snov v zemlji postane dober rezervoar vode, ki koristi v kritičnem času. Neprimerna podlaga povzroči, da se drevja loti smolika in ga uniči. Podlaga za češnjo naj bo zdrava: Najboljša podlaga za visoko deteinato in srednje visoko drevo je divja češnja; to Pa moramo vzgojiti Iz koščic, ki imajo gladko, svetlo skorjo in ravno deblo, ki se pravilno podaljšuje skozi krošnjo. Koščice sd moramo priskrbeti iz višjih nadmorskih leg (600-800 m). Za nizkode-belnate krošnje posebno na Krasu (Sežanski okraj, Bazovica) pa služi kot podlaga rašeljika (Pru-nus mahaleb). i'o razmnožujemo s semenom, ki ga moramo odbrati od vrst, ki imajo svetlo skorjo; drevo te vrste je bolj zdravo, odporno jn trajnejše od dreves, ki jih cepimo na tašeljiko s temno skorjo. Na rašeljiki raste češnja v mladosti jako močno, napravi široko krono, se pa zato izrodi prei nego na divjaku (enako kot hruška cepljena na kutni). Priporočljivo je za češnje in višnje, namenjene za saditev na bolj suhi zemlji, da cepimo rašeljiko z divjo češnjo: to pa cepimo v višini krone z določeno vrsto. Omenili smo, da je odpornost češnjevih dreves odvisna od talnih razmer, od pravilnega načina saditve in primerne podlage. Vzrok za odmiranje češenj na našem ozemlju moramo iskati v raznih glivičniU boleznih. V Italiji se je ponekod pojavila zelo nevarna češnjeva bolezen, ki jo povzroča glivica Coryneum Beie-rinckli. Potrebno b} bilo, da vse naše sadno drevje preiščemo in ugotovimo, {'e se ni med ostalimi boleznimi pojavila tudi ta, zlasti v nasadih, kjer podnebne in talne razmere niso povoljne za vzgojo češenj. Protj tej glivici so dosegli zadovoljive uspehe s škropljenjem drevja z 1% bordoško brozgi) tik po cvetju. Večkrat opazimo na češnjevih listih rumene Use, ki pozneje porjavijo in zavzamejo vso listino ploskev. Okuženo listje se zvije in posuši, odpade pa šele naslednje leto. To bolezen povzroča glivica «Gnonionia ery-throstoma». Tros j e te glivice prezimi v suhem Ustju ter okuži naslednje leto zdrava drevesa. Proti tej bolezni se uspešno borimo, 5e poškropimo nasade konec zime. ko se popje že nekoliko nabrekne, z 2% raztopino bakreno-apnene brozge (bordoška brozga). Bordoška brozga, ki ji primešamo na vsakih 100 1. 6 1. «mixdrina», deluje na razne živalske škodljivce sadnega drevja, kot so n. pr. zimski pedlc, cvetni molj razne uši itd. Zelo razširjena bolezen na naših češnjevih nasadih je «smolika» (gumeza), ki jo povzroča glivica «Claterosporium carpo-philum». Ta s« naseli na raznih ranah drevesa, posebno če raste to na mrzlih in vlažnih tleh, katerim tudi primanikuje apna. Smolikavost povzroča obenem obilno gnojenje i dušlčnatimi gnojili. Ta silijo drevesa v bujno rast, ki pa nt čvrsta, Smolika- vost je nalezljiva bolezen in jo prenašamo z bolnega na zdravo drevo z okuženimi škarjami pri obrezovanju in z nožem pri pre-cepljevanju sadnega drevja. Glivica «Claterosporium» uničuje drevesno staničje in ga pretvarja v vsakemu kmetovalcu znani gumi, ki ne cedi iz razpok drevesa. Drevo ki ga napade smolikavost zelo oslabi, hira in se končno posuši. Tako dre.vo ozdravimo, če odstranimo glavne vzroke te bolezni. Posebno pazimo pri obrezovanju dreves in cepljenju, da z orodjem ne okužimo zdravih dreves. Omenili smo, da zastopajo češnje odlično mesto med našim sadnim drevjem, saj izvažamo v normalnih letih več kot 200 vagonov češenj iz celotnega ozemlja STO; zato moramo ukreniti vse potrebno, da ohranimo drevje zdravo in rodovitno. Posebno moramo biti previdni pri obnovi naših nasadov in pri izbiri glivičnih bolezni. Vse staro nerodovitno drevje odstranimo čimprej iz sadovnjakov ter ga z vsemi odpadki sežgimo. NAPREDNO GOSPODARSTVO izdeioiiaiiie Mm imo Ce hočemo izdelati mlečni prah, moramo odtegniti mleku vso vodo. Na več načinov predelujemo mleko v mlečni prah. Prvotno so ga tako, da je teklo mleko v tankem curku preko valjev, ki so jih z vodno paro ogreli na 100 stop. C in tudi več. Pri tem voda izpareva. Trdne sestavine mleka, ki odpadejo od površine valjev, nato uprašimo. Ce so valji v prostoru, v katerem je manjši zračni pritisk, izpareva voda mleka ie med 40 in 50 stop. C. Sedaj izdelujejo mlečni prah največ z razprševanjem. Najprej mleko zgostimo z uparje-njem, nato ga istočasno osušimo in uprašimo Preden pa pride mleko v naprave Za izdelovanje mlečnega prahu, ga moramo najprei očistiti, pasterizirati in po možnosti tudi homogenizirati. Tako pripravljeno mleko napeljemo v uparjeva-lec. V te- napravi odpravimo iz mleka del vode in dobimo koncentrat, ki vsebuje 48 do 50 odst. suhih snovi. Sedaj je stopinja koncentracije 1:4. Neprekinjeno uparjanje traja približno 1 minuto. Ce mleko neposredno ugre-vamo. porabimo 1.1 ko vodne pare za uparjanje 1 kg vode. ki je v mleku. Kadar pa uparjalno mleko v eno in dvostopnih vparjevalcih. potrebujemo le 0,5 do 0,4 kg vodne Pare za uparjanje 1 kg vode. V velikih tovarnah mlečnega prahu imajo mnogostopenske uparje-valce. Ti predelajo v eni uri 9.000 do 10.000 kg mleka ter uporabljajo le 0.3 kg vodne piare za uiparjanje 1 kg vode iz mleka. Tako zgoščeno mleko napeljemo v upraševalni sušilnik. Mleko vstopa na gornji strani upraševalnega stolpa in pada na ploščo ki se zelo h!tro trti. Na tej plošči se mleko razprši v zelo drobne kapljice, da nastane mlečna megla. Od strani pn prihaja v gornji del stolpa tudi vroč zrak. V nekaterih napravah znaša temperatura vročega zraka do 400 stop. C. Vroči zrak povzroči, da se drobne mlečne kapljice naenkrat posule in tako nastane mlečni, prah Močan zračni tok odnese m’ečnj prah iz upraše- • valnega stolpa v zbiralnik za mleko v prahu. Ce nastanejo večji delci udečnega prahu popadajo na dno stolpa. Trideset sekund zatem, ko mleko vbrizgamo v štolo, sc nabere v zbiralniku mlečni prah VOJNA JE ŽIVINOREJO V JUGOSLAVIJI ZELO MOČNO PRIZADELA. PO OSVOBODITVI SO PRI OBNOVI ŽIVINOREJE BILI DOSEŽENI VELIKI USPEHI PREDVSEM PO ZASLUGI DRŽAVNIH POSESTEV IN ZADRUG. NA DRŽAVNE STROSKE SO BILI ZGRAJENI ŠTEVILNI HLEVI, SVINJAKI ITD. NA SLIKI VIDIMO SVINJAK DRŽAVNEGA POSESTVA V STARI VASI NA BIZELJSKEM V SLOVENIJI. KONEC LETA 1049 SO IMELI V JUGOSLAVIJI 4,225.000 SVINJ, OZIROMA 120% V PRIMERI Z LETOM 1939 liudski TEDNIH: DOBERDOB • ••••••••«•••«•a • ••••••••••••« • : : ::: PREZIHO)! sin mn • •••••••••••a • •••••••••••* • •••••••••••A Petrika je prenehal, kakor bi moral šele premišljevati, kako naj nadaljujejo. V krogu je bilo tako tiho, da se je čulo težko dihanje posameznih napetih grl. Potem je zopet pripovedoval dalje: «In potem se je zgodilo... Toda Matejčuk in Kašul tudi pri smrtni odsodbi nista imela sreče; še tu ju jc preganjala krivica, ki se našemu narodu godi že stoletja in stoletja. Bataljon je komandiral neki major Mocbius, kdo ve katere narodnosti. Najbrž pasje, kajti takih skotov bi matere ne mogle roditi. Ta Moebius je dosegel, da se je odsodba na smrt poostrila še s tem, da sta si morala Matejčuk in Kašul sama izkopati grob... Baje naj bi taka smrt služila drugim v strahovalni zgled, ker so se dezer-tacije že prej dogajale in je morala med vojaki zadnje čase zelo popuščala. Nekega jutra se je moral ves bataljon zbrati na jasi sredi prostranega gozda. Opazil sem, da je bila med drevjem polovica macesnov. Bataljon se je postavil v trikot, na tisti strani pa, ki je ostala odprta, so pripeljali Kašula in Matejčuka. Skoraj si nisem upal pogledati tja... Toda starca sta še kar možato stala pokonci. Postalo me je tako skoraj sram, zato sem se tudi jaz trdneje postavil na noge. — Potem so jima prinesli orodje; Matejčuk, ki je bil močnejši, jc dobil kramp, Kašulu so dali lopato. CastniK mrtvaškega peletona je s koncem svoje nožnice zarisal v rušo velikost groba. Nato je orodje zapelo svojo grobarsko pesem. Bataljon je stal nepremičen in tih, zato se je čul vsak škrt in vsak čmok orodja. Starca sta delala neumorno in mimo in ako bi žlovek ne poznal odsodbe, bi si mislil, da kopljeta zemljo za koga drugega, a ne zase. - Cez nekaj časa se je začul Kašulov glas: «Ti Matejčuk, daj meni kramp! Ti si se že dovolj mučil z njim...» Res se je videlo Matejčukovo, od znoja razgreto lice. Toda Matejčuk se je branil: «Ne, ne Kašul — meni ni nič, le obdrži lopato; ti si slabotnejši..» Toda Kašul si ni dal dopovedati in je zgrabil za krampov topor, hoteč ga tovarišu iztrgati iz rok. Ruvanju je napravil kraj poveljujoči častnik peletona, ki ju je nahrulil: «Kakšen teater je to? Marš na delo! Ali mislita, da vajy bomo ves dan čakali?» Obsojenca sta nato nadaljevala z delcm, 1 -"kor »ta ga začela: Matejčuk je obdržal kramp in Kašul se je moral zadovoljiti z lopato». Petrika je spet prenehal. Njegov slabotni glas se je proti koncu že tresel, čeprav se mu je poznalo, kako se sili, ostati miren. Njegovi poslušalci se niso zganili in so kakor otrpli čakali, da bo Petrika nadaljeval. Kmalu se je začul njegov glas: «Stali smo in gledali, kako se sitarca pogrezata v zemljo. Kmalu sta bila že do kolen v jami in potem je šlo z nezmanjšano silo dalje. Meni se je čudno zdelo, odkod jemljeta toliko moči. Pogledal sem prvega soseda, nekega Nemca, a tudi v njegovih očeh sem bral isto misel. Pogledal sem levega soseda, — iste oči — pogledal sem stotere obraze — povsod tiho, boleče občudovanje in nikjer sovraštva ali utešenega zadoščenja... povsod strah... Potem sta starca dokopala grob. Nam se je zdela cela vČČnost, dokler nista prilezla iz njega, toda zdelo se mi je, da bi čakal, da bi še čakal in čakal... Komanda je začela hiteti s pripravami, kakor bi slutila, kaj se godi v Sircih in v možganih ogromne večine bataljona. Gotovo se je bala tega, kar sem mislil jaz in kar je gotovo mislila z menoj vred tudi večina bataljona: «Ce bi bili ljudje vsaj malo ljudje, bi planili tja, strli peleten s komando vred. obsojenca pa osvobodili». Takoj, ko sta se prikobacala iz groba, sta obsojenca stopila na njegov rob, pogledala po bataljonu od enega ogla trikota do drugega, kakor bi hotela spoznati mišljenje stoterih mrkih obrazov. Stal sem na oglu blizu njih in sem vse natančno videl. Zdelo se mi je, da iščeta med množico še svojih ožjih ukrajinskih rojakov. Ce sta našla vse, ne vem; bilo nas je mogoče trideset pri bataljonu. Toda nekatere sta zapazila in med temi tudi mene. Mene je pretreslo do mozga. Jaz bi na zadnjo uro gotovo ne mogel gledati tako odločno in mimo, kakor sta gledala tisti hip ta dva starca. Potem je jaso napolnil glas dveh vzklikov: «Živela svobodna Ukrajina!» Meni je zavrelo v srcu in skoraj bi se bil onesvestil. Rešilo me je to, da sem ta hip pogledal proti obsojencema in videl, kako sta si padla v naročje in drug drugega objela. Najbrž sta mislila, da je s tem vseh predpriprav konec in da bosta smela umreti objeta. Toda predpis za njuno smrt je bil drugačen. Morala sta posamič, čeprav oba hkrati, pred puške. Ločili so ju s silo, ju postavili pred grob, kjer so jima zavezali oči- Bal sem se, da bi slišal icak glas iz njunih ust, kako mrmranje, in sem skušal ubiti v sebi sleherni čut; toda moja bojazen je bila prazna. Obsojenca sta z objemom že končala svojo zemeljsko pot in po klicu: Živela svobodna Ukrajina, ni bilo za njiju več sveta... Potem je odjeknilo častnikovo povelje: «Ogenj!» 2e orej sem zamižal, videč eksekucijski peleton sredi trikota. Tja proti grobu niti pogledal nisem. Sele potem, ko je salva planila po jasi, sem se ozrl. Videl sem le Matejčuka, ki je zvrnjen na zobe sam ležal na travi, medtem ko je njegov tovariš, stari Kašul, omahnil v grob... Eksekucija je bila končana. Takoj po salvi je stopil pred bataljon major Moebius in zavpil: «T^a je smrt veleizdajalcev domovine»! Toda njegov glas je brez odmeva požrl obdajajoči nas gozd. Ze prihodnjo noč, ko je bataljon spet zasedel svoje postojanke v strelskih jarkih, je dezertiralo kar devet vojakov, med njimi frajtar Suhajda in sam narednik Erdkoenig. To je bil bataljonov odgovor komandantu Moebiusu». Petrika je končal svojo zgodbo med globokim molkom svojih poslušalcev. Sele Po dolgem, mučnem odmoru se je prvi vzdramil Dorn. «To že ni več vojna, ampak divjaštvo!» Lokota in Kolera sta imela solzne oči in nobeden ni bil zmožen besede. Rainer, ki je prej poslušal, oprt na desno laket, se je zdaj spustil na deske, kakor bi bil omagal. Infanterist Učakar Peter od 17. polka pa, ki je odraj-toval štiridnevni poostreni zapor s postom zaradi nepokorščine, se je nenadoma dvignil in se skoraj srdito obregnil od Doma: «Seveda je vojna, kar se godi! Saj je vojna že sama največji barbarizem na svetu. Ali ni tako?» Noben glas mu ni pritrdil, pač pa pogledi vseh oči. Od zadaj se je oglasil neki drug jetnik: «Sicer pa — taka smrt ima v teh ča$ih vsaj svoj smisel. Ce človek stori smrt za kako idejo — potem ima smrt smisel in gotovo ni tako huda, kakor se nam zdi... » Jetnik, ki je to rekel, je bil infanterist Grum, ki ga je komandant barake, Zugast še pred odhodom h kadru poslal v a rest. Del sojetnikov je prikimal, nekateri so se plašni okre. nili v stran. Ker Grumu nihče ni odgovoril, je obmolknil. V celici se je čutila neprijetna, moreča posledica Petri-klnega pripovedovanja. Tu in tam je kdo poskusil spraviti pogovor na drug tir, toda vselej je obtičal že pri samem poskusu. Jetnik Rainer, ki je 2e dva dni prestajal svojo Kazen, se je pod vtisom te zgodbe globoko zamislil. Zadnji čas je postajal vedno bolj taloven. Kakor je na fronti pravzaprav imel srečo, da niti ranjen ni bil, tako mu je sicer šlo vse narobe. Tudi tista frajtarska šarža mu je ušla pred nosom; ko je bil bataljon razpuščen, ga niso več poznali. To je bil zanj hud udarec. Vendar ga je prebolel že na fronti. Ko je prišel v zaledje, je mislil, da se ne bo le oddahnil, temveč da se bo okrepil tudi moralno. Toda tu je bilo ravno nasprotno. Stvari so bile obupne. Začel je resno dvomiti nad zmago centralnih velesil. Razgovori, ki jih je imel s civilisti doma, so ga o tem še bolj prčpričali. Ko se je vrnil z dopusta, ga je neki petelin poslal še v zapor, njega, Rainerja, Pol dneva je ždel v celici. — Potem je nenadoma bruhnilo iz njega: «Vidim, da se vse podira, vse razpada. Poglejte —-koliko nas je tu? In od teh nas je četrtina odlikovanih! Kako to! Tisti, ki so nas odlikovali, nas zdaj zapirajo, postijo, vežejo...» «Najbrž zaslužimo to», je zasmehljivo menil Učakar. Grum pa ga je prehitel; «V njihovih očeh gotovo! Oni mislijo, da smo krivi mi, mi pa mislimo, da prav delamo! Iz tega se vidi, da ne spadamo skupaj. Zato je pametneje, da gremo čimprej nazaren...» Kakor bi ne slišal tovariša, je Rainer nadaljeval: «Jaz sc le ene same reči kesam, in to je, da nisem pobegnil z Amunoin. Se malo pred svojim pobegom mi je rekel: «Pojdi z menoj, dva bova lažje šla. Pa bi bilo konec vojne tudi zame. » Govoril je tako glasno, da bi ga bili lahko slišali na hodnik. Toda kdo se je v zaporu menil za hodnik? Prav tako se hodnik ni brigal za celice. Zdaj se je Petrika prvič zganil: «Da — ako bi bil konec....?» Toda Rainer se je delal, kakor bi ga ne bil slišal; zastrmel te je v edino zamreženo okno, od koder se je videlo na zasneženo ploskev, ki je postajala vedno med-lejša, kajti na Lebring je pričela legati noč. Na hodniku so ropotali težki koraki, v A oddelku so peli jetniki ono večno čudno pesem: «O Suzana, o Suzana...» — Od nekod se je slišal prepir, okno pa je postajalo vedno temnejše. Kljub temu niso nehali Rainer in njegovi tovariši strmeti vanj.... Nad Lebringom je zamižalo mračno, dolgočasno nedeljsko jutro. Hud mraz je stiskal zemljo in izpreminjal njeno površino v zmrzlo, hrapasto skorjo. Mraz, sivo in oblačno nebo ter skopi, skoraj širomašni sneg, ki je pokrival poljano — vse to je dajalo Lebringu še obupnejšo podobo. Mesto barak se je zdelo kakor izumrlo; le belkast dim, ki se je vil iznad njega, je bil priča, da je pod nizkimi strehami življenje. Takoj po kavi, jci jc slabo voljo moštva še poslabšala, so jih začeli komandanti barak goniti v cerkev. «Katoliki vsi v cerkev, danes je pridiga!» je v baraki štev. 6 zbirclnega oddelka vpil komandant Zugast. «Marš v cerkev!» je x baraki štev. 16 rekeddelka vpil komandant Rode. «Kdor hoče, lahko gre v cerkev!» je v baraki štev. 24 invalidskega oddelka vpil komandant Smuk. Povelje se je tikalo katolikov, ki so bili seveda v večini in z.a katere je bila postavljena najbolj prostorna zasilna cerkev. Drugoverci so imeli molilnice v drugih prostorih okrog upravnega središča. V Zugastovi baraki so pred pisarno pri izhodu že dolgo stali štirje vojaki, ki so ob pozivu takoj skočili na noge in se pripravili na odhod v cerkev. Med njimi je bil tudi Mamerst, ki je mirno stal poleg Nemca, ki ga je oni večer zaradi kraje kruha mlatil s pasom. Toda četvorici se dolgo ni nihče pridružil, kljub temu da je četovodja Zugast ponovno pozival k udeležbi. Na pogradu, kjer so ležali Davtovič. Fajdiga, Barfus* in tovariši, se dolgo ni nihče zganil. V teku zadnjih dni sta jih zapustila Grum in Turina: prvi Je odšel v zapor, medtem ko je Turina nenadoma Izginil iz taborišča. Najbrž je storil to, kar je napovedoval že nekaj časa —■ potegnil jo je k zelenemu kadru. Po hodniku je počasnih korakov prišel Poznik. «Ali bomo šli?» «Kaj pa hočeš tam?» «Tako — čas mine hitreje!» je menil Poznik in skomignil z razmeni, dasi se mu je na obrani goznalo, da ne misli povsem tako. Od sosednjega pograda se je oglasil Skob'n «Kaj boš hodil zijala prodajat, ko pa vse skupaj ni nič....?» «Vseeno. Tukaj je tudi dolg čas» se je izgovarjal Poznik. Medtem sta se približala tudi Prodan in Ivad. Tudi ta dva sta odšla po baraki na oprezovanje, ker se sama nista mogla odločiti, ali bi šla v cerkev ah ne. V vojsko sta odšla oba verna, čeprav ne bogaboječa. Vojna pa je oba zmešala. Kljub temu je dejal Prodan: «Jaz bi vseeno šel. Zanima me, kaj bo tisti kurat besedoval. Baje pridiguje, kakor bi ne bil pri pravi pameti». «Pa pojdimo!» se je odločil Barfuss, ki je dotlej brezbrižno ležal na deskah. Drug za drugim so pristopili k vrsti, ki je čakala na odhod v cerkev. Komandant Rode, ki je gonil ljudi v cerkev, cčividno ni imel uspeha. Rekonvalescenti so dobro vedeli, da služba božja v cerkveni baraki ni obvezna, zato so gledali mimo njega, zravem pa mislili svoje. Le Jarnik ter Zinko sta se priključila majhni skupini, ki se je zbirala pred Rodetovo pisarno. Jarniku je bilo dolgčas. Od doma je bil vzgojen za vernika in v očetovi hiši je poleg križa V kotu visel velik rožni venec, čeprav je njegov oče bil hud politični nasprotnik stranke, kateri je pripaoal domači duhovnik. Zadnje dni ga je njegov /v-belund zelo vznemirjal. Čeprav je vse storil, da oi se izmotal iz štrene, kamor ga je potisnil dr. David si je še mislil, da stvari ne more škodovati, ako še v cerkvi pred bogom vzdihne v ta namen. — Z Zinkom je bilo drugače; on je izgubil med vojno vero v vse, v postave, v oficirje, v cerkev in pravico, toda boga se je še oklepal s tisto obupnostjo, katero se utopljenec oklepa zadnjega rešilnega predmeta. Ker niso Rodetovi klici imeli uspeha, se je oglasil Segal. S svojim mogočnim glasom se je zadrl proti Ste-faniču in Megliču, kj se nista zmenila za Rodetove pozive: «Kaj pa vidna, katolika? Ne bi vama škodovalo malo cerkve! Saj grem tudi jaz v molilnico!» Stefanič in Meglič gotovo še nista spadala k brezvercem, pač pa sta bila popolnoma ravnodušna do verskih dolžnosti. Vse to je naredila vojna. Stefaniču, ki je o teh stvareh všasih globlje razmišljal, je bilo večkrat žal tega, toda preteklost, ko je bil v teh rečeh drugačen, je bila tako odmaknjena, da je s svojimi možgani ni mogel več doseči, čeravno je srce še rahlo hrepenelo po njej. V njem se je nabralo toliko prej neznanega odpora in toliko novih misli, da na to ni imel časa misliti. Meglič pa, ki je bil pod njegovim vplivom, je hodil za njim. Segalovo vmešavanje sta oba razumela kakor roganje, zato se je Stefanič pol jezno, pol Zbadljivo obregnil vanj: «Ce greš z nami, pa grem še jaz!» «Zakaj ne? Alj misliš, da si ne upam?» In zgodil se je čudež: preden sta Stefanič In Meglič mogla verjeti svojim očem, se je Segal dvignil in se kljubovalno postavil v vrsto. Stefanič in Meglič sta bila v zadregi; oba je namreč grozilo, zapustiti barako, kjer je bilo kolikor toliko toplo, ter oditi v ledeno mrzlo cerkveno barako. Izviti se pa nista mogla. «Pa greva!» je prvi dejal Meglič. «Pa greva!» se je vdal tudi Stefanič in še dodal; «Ce koristi ne, škodovati ne more». Pred barako invalidov so tisti, ki so se na klic komandanta Smuka pripravili na odhod v cerkev, že nestrpno stopicali. Iz cerkve je bilo vsak čas pričakovati drugega vabila, oni pa še vedno niso bili gotovi. Nekateri zamudniki so se še oblačili. Danes je bilo prvič, da se jim invalid Dervodel ni pridružil, Čeprav so ga znanci iz vrste klicali, je trdovratno ležal na svoji postelji, ne brigajoč Se za nikogar. To je bil pravi čudež, kajti Dervodel je bil eden tistih invalidov, ki jim je vojna sicer pobrala noge, roke, drobovje, oči, ki jim je napolnila dušo z gnevom ter z dvomi, a ki jim zaupanja v človeško pravico ter z njo tudi zaupanja v božjo pravico ni popolnoma omajala. «No, ali pojdeš?» ga je začel goniti Ožep, ki je že stal v pripravljeni četi. «Ne - saj sem že rekel, da ne grem!» je srdito odbil Dervodel. Njegovemu glasu se 'je poznalo, da ima P°" seben vzrok za to. «Ali se je kaj zgodilo?» ga je vprašal Blažun, ki je ležal na slamnjači. Toda Dervodel ga je zavrnil z odurnim Glasom: «Nič se ni zgodilo! Pustite me že v miru!» Toda Dervodel je lagal sam sebi; z njim se je zgodilo nekaj trpkega, poraznega, kar je iz okrevajočega invalida napravilo potrtega, trpkega bolnika. Prejšnji dan, preden je Demark odšel v bolnišnico na operacijo je stopil z njim malo po taborišču. Baraka štev. 24 je bila zadnja v vrsti, takoj za njo je bil obširen a ograjen prostor, ki je bil namenjen za stavbišče, ako bi bilo treba taborišče še razširiti, začasno pa je služil za odprto skladišče vojaške komande. Tja sta šla Dervodel in Demark. Toda ta sprehod je moral Dervodel zelo drago plačati in sicer s svojim dušnim mirom. (Nadaljevanje »ledi), Kultura • umetnost BI ti lep uàpeh naÌGcja gledališča ol> piičellm bezme V sredo 25. t. m. je naše Slovensko narodno gledališče v Trstu odprlo svojo šesto sezono z «Umikom», ki ga je napisal mladi krvniki pisatelj Mirko Božič. Delo zajema snov iz narodnoosvobodilne borbe in prikazuje središče ustaškcga delovanja v frančiškanskem samostanu nekega provincialnega hrvaškega mesta,. Dejanje se odigrava ne veliki četrtek, ko partizani napadejo mesto in se ustaši in Nemci pripravljajo na umik. Drama ima štiri dejanja, med katerimi sta zlasti drugo in tretje močno učinkovala na občinstvo. Režiral jo je Jože Babič, ki ni imel lahkega dela, ker drama ne obravnava enotr/z zgodbe m je polna notranjih konfliktov in nedognanih značajev. Iz istih vzrokov so tudi posamezne vloge bile precej zahtevne, vendar so se naši igralci kakor vedno močno potrudili in tudi povsem uspeli. Učinkovita je bila tudi scena Jožeta Cesarja. Občinstvo, ki je do kraja napolnilo prremajhno škedenjsko dvorano, je po vsakem dejanju navduše. no ploskalo ter tako izreklo celotnemu SNG priznanje za njegovo umetniško delo. Prva repriza bo v. petek 27. t. m. tudi v Skednju. TEDEN italijanske in hrvatske kulture v ISTrxI Teden italijanske kulture v Istri, ki | zbor zapei himno «Slavna Partija», je PR1ZOH IZ BOŽIČEVE DRAME «UMIK» je trajal od 15. do 22. t. m. je močno razgibal italijanska prosvetna društva, ki so z vrsto uspelih prireditev dokazala. kako zelo je italijansko ljudstvo Istre po osvoboditvi kulturno napredovalo. Teden italijanske kulture je v Kopru 22. t. m. otvórilo italijansko prosvetno društvo z Goldonijevo komedijo «Locandiere», ki je privabila še več gledalcev, kot jih dvorana prenese. Tudi pionirji so v ponedeljek navdušili g'edalce s Colo? movo dvnde-janko «Čevljarjevi sinovi». V Brto-nigli je oila lepa «ulta-na prireditev, pri kateri se Je odlikoval zlasti pevski zbor, v drugih krajih Istre pa so teden kulture pričeli s predavanji, govori in petjem. Svoj višek je italijanska kulturna manifestacija dosegla zadnje tri dni v Izoli. V svečano okrašeno mestece je prišlo nešteto kulturno-umetniških skupin ter tudi mnogo udeležencev z vseh strani okrožja. V petek zvečer je bila v dvorani Arrigoni slavnostna prireditev: Potem ko je bujski pevski slovesnost o.voril predsednik Združe nja Italijanov Istrskega okrožja Dante Crollini. Nastopili so še pevski zbor iz Buj in Brtonigle, folklorna skupina iz Buj, pionirski zbor iz Izole ter Kopra, mladinski zbor iz Pulja, piranski orkester ter hrvaška folklorna skupina. V soboto popoldne je bila zopet kul. turna prireditev, na kateri so nastopile dramske skupine iz Buj, Novega grada in Kopra. Bogat spored je imela tudi sobotna večerna prireditev. Največ ljudstva pa se je zbralo v Izoii v nedeljo ob zaključku tedna italijanske kulture. Na Garibaldijevem trgu so popoldne na svečani prireditvi pevski zbori iz Pulja, Rovinja in Buj najprej zapeli ob sprenujeva-nju pujske godbe himno «Slavna Partija», nakai je v imenu okrožn :ga odbora ZCiuženja Italijanov spregovoril tov. Agarmis o razvoju 'italijanske kulture in poudaril pomoč, kt jo jugoslovanska ljudska oblast nudi Italijanom pri njih kulturnem razvoju. Clan CK KP tov. Laurenti je podčrta) * O VA SEXOHA gledališča ------------f § £) C SNG v Trstu ima na programu za letošnjo sezono devet dramskih del, od katerih so štiri slovenska, eno hrvatsko, iz svetovne literature pa so zastopani Shakespeare, Gogblj, Shaw in Su-rik. Gledališki predsezoni je sledila otvoritvena predstava nove sezone z dramo mladega hrvatske, ga pisatelja Mirka Božiča «Umik». Simfonični orkester Slovenske filharmonije v novi sezoni Letošnja koncertna sezona bo v Ljubljani po vseh izgledih izredno bogata. Da se utrdi smer v koncertnem življenju, je namreč Slovenska filharmonija sestavila načrt za letošnjo sezono simfoničnih koncertov. Rednih simfoničnih koncertov bo približno vsak mesec eden. Program za vse pa je že točno določen. Izvajali bodo dela domačih avtorjev, standardna dela iz klasične simfonične glasbe ter nekatera pomembna dela sodobnih komponistov. Med domačimi avtorji bo zastopan Blaž Arnič, katerega kompozicijo «Zapeljivec» bodo izvajali prvič po osvoboditvi. Nadalje je med domačimi deli na sporedu Škerjančeva III. simfonija, še neizvajana nova Bravničarje-va simfonija in dve noviteti Boga Leskovica in Marjana Lipovška. Od klasičnih del simfonične umetnosti bodo igrali Beethovnovo VII. in VIII. simfonijo, Brahmsov koncert za violino in orkester, Brucknerjevo VII. simfonijo ter še dela Mozarta, Haydna in drugih. Od sodobnih svetovnih avtorjev pa so zastopani Re-spighi, Konjovič itd. Program bo torej pester in zanimiv, je pa sestavljen v duhu perspektive za nekaj časa naprej, tako da bodo Ljubljančani lahko v nekaj letih slišali vsa najpomembnejša dela starih in sodobnih komponistov ter umetnine domačih skladateljev. Poleg rednih simfoničnih koncertov pa je predvidena tudi serija izrednih simfoničnih koncertov, pri katerih bodo sodelovali predvsem tuji, zlasti inozemski umetniki. Prvi izredni simfonični koncert je 24. oktobra dirigiral znani francoski dirigent Jean Martinon; kmalu pa bo prišel gostovat dirigent Barbiroli iz Londona. Na teh simfoničnih koncertih bodo sodelovali tudi tuji solisti. V vrsti tk. im. izrednih simfoničnih koncertov bo tudi Prešernov koncert, na katerem bodo izvajali samo dela domačih skladateljev in to dela nastala ob pobudi Prešernovih pesmi. Tako bodo na letošnjem Prešernovem koncertu prvič igrali Arničevo baletno suito «Povodni mož», ki predstavlja najnovejše delo tega plodovitega slovenskega komponista. Simfonični orkester Slovenske filharmonije bo s svojimi najboljšimi deli gostoval tudi po vseh večjih krajih Jugoslavije. Prvo gostovanje bo že v prav bližnji bodočnosti, ko bosta simfonični orkester in mešani zbor Slovenske filharmonije odšla na gostovanje v Beograd In verjetno tudi v Zagreb, kjer bodo izvajali Škerjančevo kantato «Sonetni venec» ter Bravničarjevega «Hlapca Jerneja». Druga premiera je namenj na predvsem našim najmlajšim. Na programu je «RDEČA KAPICA», delo znanega mladinskega pesnika in člana mariborskega dram. skega gledališča Dan la Gorinška. Delo režira Milan Košič. Gotovo bo «Rdeča kap ca» ket lani «Sneguljčica», privabila v naše gledališče vse naše malčke. 9. februarja 1951. leta bo praznoval 80 letnico rojstva slovenski psatelj in dramatik P.S. Finžgar, katerega dela «Divji lovec», «Naša kri», «Veriga» in «Razvalina življenja» že nekaj desetletij uspešno uprizarjajo naši pekliem in diletantski odri. V počastitev njegovega jubileja je SNG sp. e-jelo v svoj program njegovo «RAZVALINO ŽIVLJENJA», ki jo oo režiral moaest Sancin. Finžgar je brez dvoma najboljši slovenski ljudski dramatik, ki zajema snov za svoje drame ne. posredno iz življenja. Vse njegovo delo služi ljudski vzgoji in odpira človeku poglede v probleme žildjenja. Četrto delo našega repertoarja je Cankarjeva komed ja «ZA NARODOV BLAGOR». Vsem so gotovo se v spominu oaiMarjevi «Hlapci» in «Kralj na Batajiwvi», ki ju je naše gledališče uprizbrilo v preteklih sezonah. Cankarjeva umetnost je bila vedno razodfva-nje resnice, stremela je vodno po tem, da bi upodobila svet v njegovi resnični problematiki. Zvest temu svojemu načelu je ustvaril Cankar tudi komedijo «Za narodov blagor». Shakespeare, pisatelj, h kateremu se vedno znova povračajo vsi svetovni odri, je tudi med S-o. venci dobil vnete in re:n? oblikovalce. Odlični prevodi Otona Zupančiča so približali tega svetovnega dramatika tudi slovenskemu ljudstvu. Režiser Milan Košič bo v letošnji sezoni pripravil Shakespearovo «UKROČENO TRMOGLAVKO», ki bo gotovo kot vsa Shakespearova dela pritegnila naše občinstvo s svojimi vedno aktualnimi življenjskimi problemi. Naslednje delo, ki ga je sprejelo SNG v svoj letošnji repertoar, je zopet kritika družbe, a tokrat ne slovenske kot v Cankarjevem delu, temveč angleške. «OBRT GOSPE W ARRE N», ki jo bo režiral Modest Sancin, je spi. sai znameniti Irski satirik in komediograf B. Shaw, ki ga naše občinstvo že pozna po komediji «Kako zabogatiš», ki jo je SNG uprizorilo v svoji prvi sezoni. Gogolja že poznamo v Trstu po njegovi uspeli komediji «Ženitev». Letos nam režiser Milan Košič pripravlja njegovega «REVIZORJA», satirično komedijo iz u-radniškega življenja. Slovenska dramatika je zasto- pana v letošnjem repertoarju s «CELJSKIMI GROFI», ki jih. je napisal dr. Bratko Kreft, ki nam je lani v Trstu režiral svojega «Veleizdajalca». S «Celjskimi grofi» je avtor posegel v slovensko zgodovino. Obdelal je znano snov o Veroniki Deseniški in prikazal življenje v tedanji družbi. Kot zadnje delo je na reper. toarju Surekova «PESEM S CESTE», ki nam kaže bedno življenje pouličnih muzikantov, ki so kljub slabim razmeram in opli. oom velemesta znali chian ti poštenost. Delo je SNG že uprizorilo v sezoni 1945-46 v režiji Milana Košiča, letos ga bo pa na novo naštudiral v spremenjeni zasedbi Modest Sancin, Izbrani repertoar priča o resnem prizadevanju SNG, da nudi Tržačanom čim bolj kvalitetne predstave. LELJA SANCINOVA Kulturna kronika1: 14. t. m. so v Benetkah zaključili XXV bienal, razstavo kiparskih in slikarskih del, na katerih je razstavljalo 22 dežel. Jugoslovanski umetniki, ki so po vojni prvič razstavljali na bienalu, so zastopani s 60 deli. Od jugoslovanskih umetnikov so razstavljali Petar Lubarda, Anton Kos, Ismet Mujezinovič, Boža Bič, Antun Avgustinčič, Fran Kršinič, Vanja Radauš, Vojim Ba-kič in Kosta Angelu — Radovani. Uočim so italijanski časopisi naše umetnike prezrli, so se zelo pohvalno izražali nekateri tržaški časopisi. Kako zelo je učinkovala jugoslovanska umetnost pa pričajo laskave izjave nekaterih obiskovalcev razstave, ki so svoje vtise zapisali v posebno knjigo vtisov. razvoj napredne istrske italijanske kulture, kt ji je dano. da uspeca v miru in svobodi. Predsednik Združenja Italijanov Jugoslavije pa je izrazil sv-vc veselje nad Rabjem Istrskega okrožja, ki se trudijo dvigniti svojo gospodrasko in kulturno raven. Sledil je begat kulturno prosvetni program Lepe kulturne Miieditve, na tcaterir so nastopile cuan ske in folklor je skupine, pevski zbori itd. so bili v nedeljo še v gledaVsču Arrigoni tet v dvi rani Odeon. Iz.edno mnogo ljudi je privabila loZMava splošne ital Urške kulture. Okusno sta bila opremljena knjižni in fotografski oddelek, veliko zanimanja pa je občinstvo zlasti pokazalo za slike delovne 'or g.de «Antonia Bomfazia», ki se je odlikovala pri gradnji Novega Beograda. Splošno občudovanje so vzbujale umet: iške slike preprostih delavcev in kmetov ter šolska razstava, ki z velik m grafikonom zgovorno- dokazuje razvoj italijanskega šolstva v okrožju. Komaj je minil v Izou velik festival kulture Italijanov Is rskega okrež. ja, že imamo v Bujah teden hrvatske kulture, ki bo trajal do 29. oktobra. Bujski Hrvati so imeli po o vobodlt- vi že tri kulturne festivale. Drugj je bil v Materadt, na kraju pogorišča: živ spomin na preteklost in dokaz novega razvoja v ljudski oblasti. V petih letih po osvcb-ditvl so postavili bujski kmetje trdne teme. svojemu bodočemu razvoju. Nastale so številne zadruge. Koloni so izginili z agrarno reformo, ki jo je ljudska oblast izveula že 1947. leta. Vzporedno z gospodarsko graditvijo in socialno osvoboditvijo je rasla tudi ljudska kul. ura. Fašizem je suer posekal stturo, roda korenine so ostale zdrave m iz njih je vzklilo novo življenje. Nr.s ala so prosvetna društva: «Bratstvo» v Marušičih, «Lipa» v Kaštelu, «Hrvatska zvezda» v Materadi, «Naša sloga» v Babičih. «Zora» v Krasici, «Siavija» v Kmetih. Njihova imena nas spominjajo na čase narodnega preporoda istrskega ljudstva. Druga društva pa so vzela imena, ki nas sp mi jajo na slavno osvobodilno borbo, Arne Babič je eden junakov, ki jih je žrtvovalo istrsko ljudstvo za avobodo in po njem nosi ime prosvetno društvo v Bujah. To društvo ima mešanj zbor, folklorno skupino in dile antsko dramsko skupino. Ta društva so dala letos 52 prireditev v vseh krajih Buj-ščine. Med njimi se je razvilo tekmovanje za čim lepši uspeh. Nagel preporod prosvetnega življenja Bujščine bi ne bil mogoč, če bi ji ne pomagali ostali kraji Hrvatske. Bujščina ni dobila iz demovine samo učitelje in prosvetne delavce, marveč so jo obiskale številne umetniške sku. pine. Tako je n. pr. letos v januarju gostovala skupina umetn.knv hrvat-skega narodnega gledališča iz Zagreba. Mesec kasneje je prišlo Narodne gledališče iz Reke na otvoritev zadružnega doma v Bujah. Istrski pesnik Dragi Zerve je čital čakavsko liriko. Spomladi so prišli delavsko kulturno društvo «Vladimir Nazor», kvintet zagrebške radiepestaje, prosvetno društvo «Edlnstvo» in «Vladimir Gortan». Prišli so tudi dijaki hrvatske gimnazije iz Pazina ter iz učiteljišča in gimnazije iz Pule. H Slovenski knjižni zavod je nedavno izdal znameniti roman ameriškega pisatelja Jacka Londona: železna peta. Roman sicer že imamo v slovenskem prevodu, je pa za sedanjo izdajo prevod nov, ker bo vsekakor koristno, saj spada «Železna peta», med najbolj poznana Londonova dela. «železna peta» provzaprav ni roman, temveč utopija, napisana tako, kakor da je namenjena bralcu v letu 2600. Pisatelj jo je napisal v letu 1907, ko je vneto sodeloval v socia- | lističnem gibanju ter je hotel socialistične ideje tudi propagirati s knjigami. Zato prikazuje prva polovica «železne pete» tedanje ameriške razmere, druga polovica pa velike iz-mišljenje dogodke iz prihodnosti. Je Imiifji* pa celotna knjiga pisana napeto, zanimivo ter živahno, tako da bodo gotovo tudi naši bralci pridno segali po tem delu. Cankarjeva založba že delj časa napoveduje serijo knjig o književnosti in umetnosti. Med prvimi tovrstnimi knjigami so pravkar izšli V. G. Belinskega: «Članki in eseji o književnosti». Knjiga predstavlja izbor najpomembnejših del znanega ruskega kritika, v katerih razpravlja Be-1 Inski o ruski književnosti ter na splošno o problemih književnosti in umetnoctl. Daljši uvod Borisa Zicher-la o Bellnskem, njegovi dobi in delu bo vsakomur olajšal študij in razumevanje posameznih sestavkov. Film • šah • uganke ____________o____ Julii $0 pio 1)021 M VITTORIO DE SICA V VLOGI VZGOJITELJA V FILMU «JUTRI BO PREPOZNO» 7'ilvA^iia, KRON IKA Jugo-jlovansko filmsko podjetje «Jadran fam» je v teh dneh izdelalo 2 nova dokumentarna filma «Zadar» ter «Brez mejašev». *** Kmaiu bomo imeli priliko gledati italijanski film, ki ga je pod naslovom «Bela črta» snemal Italijanski režiser Luigi Zampa na jugoslovansko - italijanski meji. Filmu, ki je sprožil, ko so ga snemali pri nas, že nekaj polemike, so že dvakrat spremenili naslov; drugič so mu nadeli naslov «Vojna ali mir», zdaj pa Je Sel v svet pod naslovom «Srca brez meja». #*» V Izraelu bodo snemali film z biblijsko temo; glavno vlogo Davida bo igral Gregory Pečk. »* J» Marlene Dietrich bo nastopila v filmu, za katerega je napisal scenarij Fritz Lang, kj bo film tudi režiral. Marlene bo nastopila v vlogi usodne žene in s pesmimi, podobnimi kot v filmu «Modri angel». •»* Vse dosedanje ulmske uspehe Je sedaj prekosil uspeh filma «Ne-zapusti me», ki privablja v ameriške dvorane na tisoče gledalcev, ki vzdihujejo, jokajo n odhajajo Iz dvorane globoko ganjeni. Kritika pravi, da Je ta film daleč od vsakdanjosti in prevare ter da govori v jeziku, ki sega do srca. Ali je to vse res ali zgolj reklama, se bomo baje lahko kmalu prepričali tudi v Evropi. Jean Kiepure in Martha Eggerth bosta nastopila v francoskem glasbenem filmu, ki se je prvotno imenoval «Izgubljeni glas», katerega končni naslov pa bo «Nezvesto srce». *** Angleški film «Hamlet», ki so ga skoraj dve leti vrteli v majhnih ncw-yorSkih dvoranah, je zdaj prijel tudi v največje ameriške kinematografe. «»» Eden največjih ameriških pisateljev Arthur Miller, ki se doslej še ni uklonil filmu, je zdaj presenetil svet z novico, da Je uc samo napisal za film scenarij, pač pa da Je tudi ustanovil svoje lastno filmsko podjetje. Letos so v Mehiki Izdelali 70 filmov, do konca leta Jih nameravajo Se 60. *•» Televizijska družba «Associated Artista», Je odkupila 22 filmov Douglasa Fairbanksa, da Jih (>o oddajala po televiziji. ••• Vedno več ameriških kinematografov opremljajo s televizijskimi napravami, da bi z njimi prenašali Športne dogodke Iz najrazličnejših krajev sveta. Film «Jutri bo pz?po2no», ki je bil odlikovan na filmskem festivalu v Benetkah kot najbolj, ši italijanski film, obravnava enega najvažnejših problemov socialnega življenja, m sicer seksualno vzgojo mladine. Film ie režiral Leonide Moguy, ki je moral čakati 10 let, preden so se proizvajalci upali lo težko delo spraviti na platno. Na vprašanje, kdo odkriva mladini skrivnosti narave, kdo jim pravdno razlaga motive nekaterih njihovih čustev ter jim kaže življenje v pravi luči, odgovarja film takole: Starši'/ Ne, ker se tega sramujejo. Kaj pa učitelji? Ti se izgovarjajo, da so otroku tuji in da se z njim ne morejo pogovarjati o intimnih zadevah. Tako pride večkrat šiloma na dan, resnica ki jo pa zopet napačno razlagajo, da ostane nejasna ali celo potvorje. na. In posledice so za mlado dušo kaj težke, zato poziva film starše in vzgojitelje: «Govorite z otroki, ne odlašajte, ker jutri bo morda že prepozno». Da nam Jdm pojasni vse probleme, nam prikaže zgodbo mladega dekleta in fanta, med kate. rima se spletejo nežne ljubezenske vezi. Mirella je hči ozkosrčnih staršev, ki menijo, da je pravilna vzgoja v tem, da o sek. sualmh problemih z otroki sploh ne govore. Francov oče pa ve, da bi o nekaterih stvareh moral govoriti s sinom, pa sc tega sramuje. Tako rasteta otro-k. v nevednosti in menita, da je njuno nagnjenje pregrešno. Samo dva profesorja jima sku. šata pomaaati in razumeta, da je odnos med otrokoma nedolžen. Toda vsi vzgojitelji niso ta. ko plemeniti in vidijo g eh tam, kjer ga ni; otrokoma očitajo nedolžen poljub, kaznujejo ju in pretepejo, tako da se poizkuša rešiti «sramote» s samomorom. Dekle končno rešijo, ostane pa resen opomin staršem film na publiko izredno moč. no učinkuje, kar dokazuje, da je pereči problem zelo jasno in živo prikazan. Manj zadovoljiv je prvi del filma, ker je morda prevsiljivo poučen; kjer pa se zgodba omeji na odnos med mladima in prehaja v čarobno gozdno idilo, se vse dogajanje po- plemeniti, izžareva globoko člo. večnost, vse je resnično in iskre, no. gentjivo in verjetno, da globoko občutimo dramo vseh mladih ljudi. Nad vsem delom je Moguy razlil nek poseben življenjski čar; film ima tudi polno drobnih do. mislic, ki prihajajo do izraza zla. sli pri šolski predstavi, ki je zelo zabavno prikazana Nedvomno pa zasluži režiser vse priznanje, da je znal nekatere delikatne s ena izredno spretno prikazati, kakor n pr. razgovor učitelja z učencem, mlada prijatelja v koči itd. V filmu je čutiti tudi vpi ti De S ca, ki igra vlogo dobrega vzgojitelja; kakor njegovi filmi, je tudi ta ves prežet s človečnostjo in posvečen majhnemu trpečemu člo. veku. Poleg De Sice se odlikujejo med igralci še Anna Maria Pie-rnngeli kot Mirella ter Gina J.eu. rini kot Franco, dalje Lo's M'X-wel kot vzgojiteljica ter Gabr elle Dorziat v vlogi ravnateljice. Preteku teden so bila v Istrskem katerega je mislil dr. DavegUa pozneje Itak žrtvovati za napad, pa je v poziciji, kjer je Imel £c lepe šanse, partijo predal. Na drugi deski Je Igral najbolje plasirani Jugoslovan z Internacionalnega blejskega turnirja, mojster okrožju šahovska tekmovanja. Prišla Je mladinska mojstrska trojka. Fu-derer, Matanovič In Ivkov, Internacionalni mojster Puc in mojstrski kandidat Šiška. Glavna točka teh tekmovanj je bilo srečanje Beograd-Trst na štirih deskah, ki se je zaključilo z visoko zmago beograjskih mo.strov Na prvi deski sta se srečala mo.stra dr. DavegUa in Matanovič. Dr. Da-veglia je odigral Samlschevo varianto Nlemcovlčeve Indijke. Ko bi moral izvršiti pregrupacljo figur In se lotiti napada na kraljevo krilo črnega, ga Je Matanovič presenetil s predčasno osvojitvijo kmeta «c4». SCENA IS! FILMA «JUTRI BO PREPOZNO» blejskega Fuderer z dr. Bergincem. Tudi tu Je bila Igrana Nlemcovičeva Indijka. Dr. Berginc je zgrešil strateški plan v tej otvoritvi in se po grobi napaki vdal. Na četrti deski sta igrala dr. Paulin In mojstrski kandidat Šiška. Dr. Paulin Je v otvoritvi zašel v neprilike In bil prisiljen žrtvovati kmeta. To prednost Je Slika brez mnogih težav uveljavil v končnici. Preostala Je le še partija na tretji deski med najmlajšima članoma posameznih moštev Filipovičem In Ivkovom. najmlajšim 17-letnlm Jugoslovanskim mojstrom. Potek te partije je bil dokaj buren. Filipovič je na holandsko obrambo Ivkova odgovoril z gambitom Staunton. žrtvoval je najprej dva pešca, potem pa še kvaliteto. Ivkov se je s pre-, cizno igro obranil vseh groženj oko-Ì11 svojega kralja In Izsilil prehod v Izenačeno končnico, k,er je Imel trdn^vo In tri pešce proti Filipovi-j čevemu skakaču In petim pešcem, j Filipovič ni nadaljeval najpreclzne-je In prišel po brezuspešnem forsiranju v slabši položaj, kar je Ivkov pretvoril v svojo korist in partijo i _e dobil. ! Drugi večer so jugoslovanski mojstri igrali simultanke po mestih Istrskega okrožja, in sicer Puc v Piranu, Matanovič v Portorožu, j Ivkov v Bujah, Fuderer v Izoli in j šiška v Kopru. Najbolje se je odrezal Fuderer. ki je v Izoli premagal Visoka kvaliteta mladih jugoslovanskih mojstrov Na pravkar zaključenem mednarodnem turnirju na Bledu, so se od jugoslovanskih igralcev uveljavili predvsem trije najmlajši mojstri: Fuderer, Ivkov In Matanovič. Velemojster Pirc piše v «Slovenskem poročevalcu», da sta Fuderer In Ivkov dala nekatere partije kvalitetno tako dobro, da sta prt inoztmcih vzbujala pravo senzacijo. Kmoch in Najdorf pa sta mnenja, da je bila Fudererjeva dobljena partija s Tartakowerjem ena najboljših in najlepš.h partij, kar jih je bilo v zadnjih letih na svetu sploh igranih. Za Ivkova so bili inozemski udeleženci blejskega turnirja mnenja, da je resen kandidat za osvojitev mladinskega svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto prvič v Angliji. Da se bodo tudi naši ljubitelji šaha seznanili z igro teh dveh mladih jugoslovanskih mojstrov, prinašamo dve njuni dobljeni partiji z blejskega turnirja. Beli; Fuderer Crni: dr. Tartakower (FLRJ) (Francija) 1. e4, e5, 2. Sf3, Sc6, 3. Lb5, a6, 4. La4, Lb4, 5. 0—0, Sge7, 6. c3, La5, 7. d4, ed, 8. b4, Lb6, 9. cd, 0—0, 10. d5, Sa7, 11. Sa3, c5, 12. d6, SgG, 13. Sc4, cb, 14. Lg5, f6, 15. Sb6:, Db6:’, 16. Le3, Dd8, 17. e5, Se5:, 18. Se5:, te, 19. f4, e4, 20. f5, Sc6, 21. Dd5 + , Kh8, 22. f6, gf, 23. Lb3, b5, 24. T;4, Lb7, 25. Th4, (5, 26. Th6, Kg7, 27. Tfl, Tf6’ 28. Tf5:, Th6:, 29. Lh6+, Kh8, 30. DfV, Db6-f, 31. Khl, Dd4, 32. Dr8+, in črni se je vdal. Beli: B. Ivkov Crnl: H. Pilnik (FLRJ) (Argentina) 1. e4, c5, 2, Sc3, e6, 3, Sf3, Sc6, 4. d4, cd, 5. Sd4:, Sf6, 6. g3, Lb4, 7. Lg2, d5. 8. ed, Sd5:, 9. 0—0, Lo3:, 10. Sc6: bc, a. }>c, La6, 12. Tel, 0—0, 13. La3, Te8, 14. c4,Se7, 15. Dg4, Dd2, 16. Lb2, DhS, 17. Te5, f5, 18. Dd4, Tad8, 19. Dc5, Df6, 20. Da3, Lc8, 21. Ta5, Df7, 22. Ta7:, Df8, 23. Dc5, TcT7, 24. Td7, Ld7:, 25. a4, Ta8, 26. a5, Sc8, 27. Dd4, De7, 28. a6, Le8, 29. La3, Dc7, 30. Lc5, e5, 31. De3, Lf7, 32. Lfl e4, 33. Dg5, Le6, 34. a7, h6, 35. Dg6 De5, 36. Tdl, Sa7:, 37. Ld4, Lf7, 38. Df7:+ K17:, 39. Le5:, c5, 40. Tal, Te8, 41 Ta7: + in črni se vda. * * • V Amsterdamu bo od 11. novembra do 9. dec. velik nednarodnl šah, turnir, na katerega so povabljeni tudi jugoslovanski mojstri Gligorič, Pirc in Trifunovič. Po sporočilu organizacijskega odbora bodo sodelovali na turnirju tudi Reshewsky Kramer, Vanderberg, Najdorf, Rossolimo, Eu-we, Szabados, Szabo, Tartakower, Brodbent, O’Kelly, Foltys, Pachmenn, Barcza, Stahlberg, Van Schellinga in Donner. vseh 24 nasprotnikov. Najtežje delo pa je Imel Matanovič. ki je proti močnim Igralcem doma armije v Portorožu 4 partije Izgubil In jih 6 remiziral. Ostalih 18 partij je doblL Božo Filipovič KVADRATNA DVOJICA VODORAVNO IN NAVPIČNO; 1. dan v tednu, 2, jed, 3. vrsta meča, 4. žensko ime, 5. gorovje v Aziji, 6. pregrinjalo, 7. strmina, 8. ptica, 9. francoski revolucionar. Sestavljenka TIR NOC, PET. RAD, ROP, URA, GAD, SIN, NIT, FEB, PEC, CEZ, PRI, NAG. V vsaki besedi Izpusti po eno črko, pa dobiš iz ostalih črk znan slovenski pregovor. Posetnica 4 l S h 5 4 t Ì k H 6 ? 8 9 Anica Kramer! Kaj Je po poklicu ta tovarišica? 6 Ì Ì 9 Rešitve KRIŽANKA. Vodoravno; I. Katinara — Ig; 2. oda — A1a — gol; 3. na — kri — srna; 4. pot — Ulm; 5. Sas — ara — Ob; 6. Jugoslavija; 7. uk — vrt — ide; 8. med — Ana; 9. apel — rja — da; 10. kal — pod — lan; 11. in — Paganini. Navpično: A. konj — Junaki; B. Ada — Suj Pan; C. ta — Pag mel; C. Kosovel; D. nart — srd — pa; E. ali — alt — rog; F. Ra — ura — ajda; G. Slavina; H. grm Ida — U; I. ion — oj« — dan; J. glasba — sani POSETNICA Novinar tz Niša mm Odgovorni urednik KAVS FRANC Tlika i dovoljenjem AIS-a Tržaški tiskarski tavod V Trstu, Ulica Monteccbl * Rokopisi se ne vračajo Fizkultura • radio ŠPORTNA NEDELJA V TRSTU Ufognincliio pri/i!nsti/n Munliibiillu iai/orit Splošna telovadba, kj je temelj vsemu telesno vzgojnemu delu, ima namen vaditi telo in dvigati njegovo vsestransko sposobnost do one mere, ki je je Vsak posameznik zmožen. Dostopna je vsakomur in vsakomur daje osnove, potrebne za harmonični telesni razvoj, v starejših l etih pa za ohranitev zdravja in telesnih sposobnosti. Splošna telovadba je edina pot za telesno vzgojo mladine. Kdor goji le eno športno panogo, ne more doseči pravega namena telesne vzgoje, zato moramo gojiti istočasno s športom tudi splošno telovadbo, ki je osnovni pogoj za specializacijo u posameznih športnih panogah. Vsi organi telesa so med seboj v Zvezi. Pravilne redne vaje razvijajo mišičevje in ga napravijo prožnega. Pri vsakem gibanju mišic pa se jačajo tudi notranji organi, predvsem srce in pljuča. Kri se pretaka hitreje in intenzivneje, odnaša strupe in prinaša novih snovi, potrebnih rasti in vzdrževanju mišic. Pri tem se krepe vsi notranji organi, kosti in živci, utrjuje se konstitucija telesa in vztrajnost. Moč mišic in notranjih organov je temelj zdravja, ki daje človeku veselje do življenja in ga oprošča bolestnega občutka, ki muči slabotnega. Zdravje, moč in vztrajnost so pogoj za dobro delavno moč, vse to Pa pomeni življenjsko moč. Splošna telovadba daje moč, učvršča in poživlja telo, kakor prerojen se čuti človek po nje). Razvedri duha, saj po telomdbi ni nihče slabe volje. Cilost, ki s« je vrnila, moč, ki se je okrepila, vliva poguma tudi onemu, ki ga kaj skrbi, dviga mu samozavest in proži zdrave misli, ki razvozljajo, kar je delalo skrbi. Splošna telovadba ustreza vsakomur: delavcu, kmetu in intelektualcu. Vsem izravnava kvarne učinke dela in vsakogar krepi telesno in živčno ter ustvarja iz njega zdrav, pozitiven element skupnosti, ki z vedrostjo in optimizmom premaguje tudi največje ovire. * * * Poskusne vaje za nastop prvega maja Na stadionu «Prvi maj» je bii v soboto kaj pester večer. Tržaški in isirski telovadni voditelji so namreč prikazali naslop Prvega maja osnutke vaj, ki jib je ocenjevala posebna komisija ZDi'V. Vse vaje so bile lepe in lepo so jib Uvajali ter so med prisotnimi žele priznanje. Olga Gorjupova Je predložila vaje za pionirje ter zelo lepe ritmične vaje ta mladinke. Za pionirje je predložil vaje tudi Latio Ja-novski iz Kopra. Strgar Miloš pa se je predstavil z vajami za 10 do 11 letne dečke,, mladinke ter prikazal že zelo bogate, živahne m pestre alegorične vaje. S podobnimi vajami pa je imel pri komisiji večjo prednost Koprčan Žerjal Marjan. Močno je navdušil gledalce s svojo kompozicijo «V boj» Dolgan Marjan. Iste vaje bodo telovadci v primeru lepega vremena ponovili na stadionu «Prvi maja od 14.30 do 13.30 nre. • »» Rezultati jugoslovanskega prvenstva zadnje nedelje: I. Liga: Budućnost : Crvena zvezda 3:2; Hajduk : Naša krila 0:0; Dinamo : Spartak 2:1; BSK : Lokomotiva 1:1; Partizan : Sarajevo 3:1. H. Liga; Kvarner ; 11 Oktober WiO; Železničar : Vardar 1:2; Prole-ttr : Podrinje 1:2; Sloga ; Borac 0:0; Vodita v I. Ligi Crvena zvezda, v II. Sloga. Rezutati 7. kola italijanskega prvenstva: Atalanla : Torino 1:1; Como: "Ologna 2:1; Genoa ; Palermo 0:0; jnter : Roma 6:0; Juventus : Milan •L Lazio : Sampdorla 2:2; Lucchese : Napoli 1:0; Novara : Pro Patria 3:0; Padova : Fiorentina 3;0; Triestina : Udinese 0:0. vodi Milan. Madžarska plavalna ekipa, ki so Jo «stavljali Nyekl, Gyongyosl, Szllard n Kadas, je Izboljšala evropski record V štafeti 4x100 m s 3'53”2. Prejš-rekord Je postavila Ista ekipa s MEZGEC OPČINE 3:1 (0:1) Močno Je presenetila to nedeljo enajstorica Opčin, ko Je izgubila tekmo z Mezgecem. Ves prvi polčas so Openci silovito napadali nasprotnika, dosegli so tudi en gol; v drugem polčasu pa so teren prepustili «vsiljivemu» gostu, ki jim je s tremi krepkimi goli prevzel zmago, o kateri so bili Openci prepričani, da bo njihova. SKEDENJ - OLIMPIJA 2:1 (2:0) Skedenjce si moral v nedeljo kar občudovati, tako so igrali! Dili So popolnoma gospodarji terena in so kljub še dobri obrambi Olimpije končali tekmo v svojo korist. Se posebej moramo omeniti, da Je to pot med njihovim moštvom prevladovala tudi ci;-scipllna. MONTEBELLO -SV. JUST 4.2 (2.0) Na stadionu «Prvi maj»» je Mcnte-bello odnesel v srečanju z dobro enajsterico Sv. Justa lepo in zasluženo zmago, s katero se je na lestvici še bolj učvrstil. Dokazal je, da je 1Ć-tos najresnejši favorit za prvo mesto. KONTOVEL - NABREŽINA 4:0 Kontovel je v zmagi nad Nabrežino, ki je v nedeljo imela prav malo sreče, dosegel lep uspeh, s katerim si je zagotovil na lestvici tretje mesto pred Opčinami. LESTVICA A SKUPINE Montebello 2 2 0 0 10 0 4 Mezgec 2 2 0 0 7 3 4 Kontovel 2 1 0 1 5 3 2 Opčine 2 1 0 1 4 4 2 Skedenj 2 1 0 1 4 5 2 Sv. Just 2 1 0 1 3 5 2 Olimpija 2 0 0 2 2 5 0 Nabrežina 2 0 0 2 0 10 0 « * • Kakšna presenečenja lahko pričakujemo v nedeljo? Radovednemu gledalcu .bosta enajstorici Sv. Justa in Skednja brez dvoma pripravili kaj1 zanimivo igro, če pomislimo da Sv. Just sestavljajo samo dobri igralci medtem ko so Skedenjci svojemu na-sprotniky s svojo hitro igro nevarni Drugo srečanje na stadionu bo med Mezgecem in Nabrežino. Moštvo Mezgeca, kl se je FO dveh tekmah zelo dobro Izkazalo, Ima samozavestne Igralce, ki se čutijo popolne gospodarje terena in si bodo v nedeljo na vsak način hoteli priboriti dve točki. Letošnji favorit Montebello bo igra! s Kontovelom. Tu lahko govorimo sedaj o verjetni zmagi Montebeila, vendar pa bi temu svetovali, naj se nikar preveč ne zanaša na svojo moč, kajti trdoživi Kontovelci jih lahko presenetijo. Z mlado In hitro enajsterico Olimpijo se bodo morali Openci nekoliko bolj potruditi, če si hočejo pridobiti dve tako potrebni točki. V nedeljo pa bo prvič nastopila tudi skupina B lelošnjega prvenstva. O kakih točnejših rezultatih še ne moremo govoriti, ker so mlada moštva ali nova ali pa izpopolnjena. Iz srečanja Ilirija (Prosek) — Sesljan bi moral zmagati Sesljan, ker je močnejši. O gotovi zmagi Montebeila B nad Sv. Ivanom tudi ne moremo govoriti, ker ne vemo, s kako močnimi igralci se bo Sv. Ivan pojavil na igrišču. Zelo Je negotovo srečanje dveh mladih moštev, sestavljenih Iz sam'h 16—20 letnih fantov. Skednja B In Devina. Prvi Je tehnično boljši, drugi pa Je boljše fizične kondicije. Imamo še srečanje Olimpije B s Poletom, kjer bi moral zmagati Polet, če Je Se ohranil svoje dobro moštvo, «cakor ga je Imel lani. SKUPINA A Piran : Aurora igrišče v Piranu ob 15; Arrlg. Umago : Strunjan igrišče v Umagu ob 15; Arrigonl : Brtoniglti igrišče v Izoli ob 15; Meduza : Buje igrišče v Kopru ob 15; Novigrad počiva. SKUPINA B — GRUPA A Sv. Just : Skedenj igrišče na stadionu Prvi maj ob 10.30; Mezgec ; Nabrežina igrišče na stadionu Prvi maj ob 15; Montebello • Kontovel igrišče na stadionu Prvi maj ob 13; Olipmlja ; Opčine igrišče na Opčinah ob 15. GRUPA B Ilirija (Prosek) : Sesljan Igrišče na stadionu Prvi maj ob 8.30; Montebello B : Sv. Ivan igrišče na Opčinah ob 8.30; Skedenj B : Devin igrišče na Opčinah ob 10.30; Olimpija B t Polet igrišče na Opčinah ob 13, M»j pravi vodja moriva 5!onlebelia Miidi vodja Montebeila, letošnjega favorita prvenstva, je kaj rad ustregel naši želji, da bi nam nekoliko več povedal o svojem moštvu. Ze dve leti vedi močno enaj-siorico, ki se v tem času po svoji sestavi m prav nič spremenila. Ste-brj moštva so sami stari igralci Carmi. Covacci, Bertoni, Morselli, Pischiutta, ostali ja kaj malo zaostajajo za njimi. Vsj njegovi fantje, kakor tudi on, so v ta šport prav zagrizeni in so kakor izpremenje-ni, čim začutijo pod nogami mehka tla igrišča. Seveda jih pri njihovem razvoju močno ovira, d a so vsi igralci večidel zaposleni in jih je težko zbrati na trening. Zaradi tega si rednih priprav sploh ne morejo privoščiti in prav zato so njih vidni uspehi še bolj dragoceni. Na naše vprašanje, kaj misli o nadaljnji igri Montebella, je tov. Schrott samozavestno odgovoril, da je prepričan o njegovi popolni zmagi kot prvak skupine B. Kako se bo njegovo moštvo uveljavilo u končnem srečanju z Istrani, pa je zaenkrat težko predvidevati, ker se iz samo nedeljskih rezultatov istr- V Is.n ni prvi dan nogometnega prvenstva prineslo nikakih posebnih presenečenj in vidnih uspehov. V Br-ionigii je domače moštvo odigralo tek. mo z Umagom. Lepa, enakovredna obojestranska igra, ki se je končala z neodločenim rezultatom 1:1. Lanskoletnemu prvaku Arrigoniju se v Bujah ni bilo treba preveč potruditi, co s 3:0. Lepo sta igrali tudi enajsto-co s 3:0. Lepo sta igrala tudi enajstorici Pirana in Strunjana. Posebno ta Je pokazal izredno dobro voljo in lepo tehniko ter je dobil z 1:0 popolnoma zasluženo zmago. LESTVICA B SKUPINE Arrigonl i 1 0 0 3 0 2 Piran i 1 0 0 1 0 2 Umag i 0 1 0 1 1 1 Brtonigla i 0 1 0 1 1 1 Strunjan i 0 0 1J 0 1 0 Buje i 0 0 1 0 3 0 Aurora 0 0 0 0 0 0 0 Novigrad 0 0 0 0 0 0 0 Meduza 0 0 0 0 0 0 0 Fontanot prvi na hrožni Durili o a oli Izolo Zli V jo v proslavo prvega italijanskega kulturnega tedna v Kopru organiziral krožno dirko okoli Izole. Na 51 km dolgi progi so tekmovali naši najboljši kolesarji, razen Colje, ki sodeluje na dirki okoli Lombardije. Zmagal je Fontano! ,kl je bil te nedeljo 4e posebno v formi. Dobro je vozil tudi Sclau-zero, ki si Je nabral prav toliko točk kakor Fontanot. Na tej tekmi pa se je 4e posebno iskazal mladi začetnik, domačin Dagri. Rezultati: 1. Fontanot, ki je prò-, tekel 51 km proge V 1:31.40, dose-' skih moštev še ne da točno sklepati o moči najboljših enajstoric. «In Montebello B»? «To mostro, ki je bilo osnovane komaj pred letom dni, je ie takoj pokazalo zelo lepe uspehe. Saj se gotovo še spominjate, da je dobilo vse tekme razen ene, ki jo je izgubilo z Opčinami, in postalo tako prvak mladinskega prvenstva. K temu velikemu uspehu so največ pripomogli mladi in vztrajni igralci Scaramelli, Debelli in Maitiassi in želim, da zapišete, da se jim ponovno zahvaljujem Za njihovo vztrajnost in da sem gotov, da bodo tudi letos vodili svoje mlado moštvo k čim večjemu uspehu in lepemu plasmaju na lestvici». Potem je izrazil svoje zadovoljstvo nad igriščem na stadionu kakor tudi na Opčinah On kakor tudi njegova enajstorica daje polno priznanje ZDTy za njeno odlično organizacijo, podporo in možnost nadaljnjega razvoja ekipe. To svoje jrriznanje so najbolj dokazali s tem, da so lani osnovan še B moštvo. Kot vodja bi bil zelo zadovoljen, Če bi njegovo moštvo kdaj gostovalo tudi izven Tržaškega ozemlja, to je v FLRJ. Nekateri njegovi igralci so že zas'ojrali tržaško mladinsko reprezentanco v Ljubljani, kjer so lani odigrali tekmo proti rezervam Odreda «Nedeljskega srečanja s Konfore-'om se prav nič ne bojimo, ker verujemo v uspeh. Ce smo prejšnjo nedeljo dosegli tako lep rezultat z močnejšim Sv. Ivanom, ne smemo videti v. Kontovelu prehudega nasprotnika», je dejal ter se nato veselo poslovil s pripombo, vaj nikar ne pozabimo zapnsati, da je svojih ’-rn-r-v zelo vesel in nanje ponosen. gei je 23 točk, 2. Sclauzero 23 točk, 3. Sellier 29 točk, 4, Lonzariž 14 točk, 5. Della Santa 7 točk. Med juniorji je bil prvi Mauri (Velo klub Trst), 2. Dagri (Proleter Ko. per). Piran - moštveni prvak v iahkcatleliki Na koprskem stadionu je bilo v nedeljo lahkoatletsko prvenstvo e-kip in posameznikov za naslov prva. ka STO-ja. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, naši atleti so pokazali dobro pripravo in dosegli tudi 'epe rezultate. Tek na 100 m z zaprekami: 1) Venturini (Piran) 16’8; 2) Mene-ghel.i (Sv. Ana) 19'’5; 3) Ravalico (Piran) 20”. Met krogle; 1) Stok (Koper) 10,54 m; 2) Trani (Piran) 10,51. Skok v višino: 1) Dolgan (Sv. Ana) l,60m; 2) Serra (Sv. Ana) 1,(10 m; 3) Trami (Piran) 1,55. Hoja r.a 5.000 m: 1) Marušič (Sv. Ar.a) v 24’51’T; 2) Klarič (Sv. Ana) 25'9,\ 800 m: 1) Zudek (Sv. Ivan) v 2T1”2 2) Federici (Sv. Ana) v 2T2”. Skok v daljino: 1) Olivieri (Koper) 5,94 m; 2) Veber (Piran) 5,50 m. 3.000 m: I) Abram (Mladost) v 10T8”; 2) Pauzin (Koper) v 10'21”. Met diska: 1) Venturini (Piran) 30,12 m; 2) Kenda (Piran) 29,51 m. 400 m: 1) Olivieri (Koper) 53”5; 2) Zomaro (Piran) 55”6. Met kopja: Pitacco (Piran) 37,67 m; 2) Stok (Koper) 34,80. 100 m: 1) Trani (Piran) 12"; 2) Venjer (Piran) 12"1, Štafeta 4x 100 m: 1) Piran v 48”1; 2) Koper 50”; 3) Sv. Ar.a 5Q”8; 4) Piran B. FAVORIT LETOŠNJEGA PRVENSTVA — ENAJSTORICA MONTEBELLA V POSTAVI: COVACCI, BERTONI, MATTIASSI, FABRI-Nt, CANALE, MORSELLI, PISCIIiUTTA, CARMI, STERLE BRUNO IN MANTERIA TER REZERVA STERLE ERNESTO. MANJTtA OBOLELI SCAPIN. NA SLIKI VIDIMO TUDI NJIH VODITE-v L JA SCHROTTA Športna nerieifa v Istri PREGLED ODDAJ V TEDNU od 27.11.58. do 2.11.38. Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 c»b nedeljah ob • 7.30), 13.09, 19.30. in 23.05. Poročila v italijanščini vsak dan ob 6.45 (ob nedeljah ob 7.15),: 12.45, 19.15 in 23.00. Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45. PETEK: 27.18.58. 12.00 Opoldanski koncert. 13.15 Klavirski koncert Gojmlr-ja Demšarja. 13.50 Nova Jugoslavija (slov,). 14.00 Igra Mali ansambel Radia Ljubljana. 18.00 Športni pregled (ital.). 18.15 Slovenska orkestralna glasba. 19.45 Sindikalna vprašanja (ita.). 20.00 Uganite kaj igramo (slov.). 20.30 Slušna igra (ital.). 22.00 Ljudska univerza: 1000 let slovenske zgodovine (sl.). 22.15 Operne fantazije in baleti. SOBOTA: 2S.1U.50. 12.00 Iz opernega sveta. 13.15 Poje sopranistka Cšuka Anica. 13.45 Kulturni pregled (ital.). 14.00 Igra za bavni orkester Radia Ljubljana p. v. Mihe Gunzka. 17.30 Gospodarski pregled (ital.). 18.00 Pionirska ura (ital.). 18.30 Znane klavirske skladbe. 19.45 Pesmi borbe In dela. 20.45 Politični pregled (slov.). 21.00 Veder sobotni večer (slov.). 22.00 Človeštvo na pohodu (itali. 22.15 Priljubljene operne arije NEDELJA: 29,18.50. 8.30 Kmetijska ura (slov.). 9.00 Romantična orkestralna glasba. 9-30 Kmetijska ura (ital.). 10.00 Križem po svetu v glasbi. 10.45 Oddaja za Bujščino (hrv.). 11.15 Pojò In igrajo slavni solisti. 11.45 Našim ženam (slov.). 12.00 Glasba po željah (sl.). 13.15 Pojò mladinski zbori. 13.30 Pionirska ura: O vulkanih (slov.). 14.00 Glasba po željah (ital.). 17.00 Oddaja za podeželje: Pogovor v narečju; Srbske narodne pesmi; Reportaža iz festivala hrv. kulture. 20.00 Večerni koncert. 20.45 Politični pregled (it.). 21.00 Iz opernega sveta. 22.00 Športni pregled (ital.). 22.10 Pester glasbeni spored. PONEDELJEK; S0.10.5t. 12.00 Opoldanski koncert. 13 15 Pester pevski spored. 13.45 Dr. M.r-ko Rupel: Pogovori o jeziku .n podobe 'z slovenskega slovstva (slov.). — 2. nadaljevanje. 14.00 Koncert violinistke Nade Jevdjenijevič-Brandlove. 17.30 Športni pregled (slov.). 18.00 Iz znanstvenega sveta (ital.). 18.15 Iz slovenskega opernega sveta. 20.15 Pevski koncert zagrebškega vokalnega kvinteta. 20.45 Z istrskega okrožja: Slike s tekmovanja (slov.). 21.00 Vesela ura (ital.). 22.00 Večerno bra. njé: Prežihov Voranc: Iz Samorastnl-kov (slov.) TOREK: 31.10.50. 12.00 Zabaven opoldanski spored. 12.30- Dvorak: Slovanski plesi. 13.15 Poje sopranistka Ljubica Berce. 13.45 Glasba po željah (Ital.). 18.00 Ljudska univerza (ital.). 18.15 Lucijan Marija Škerjanc: «Klavirski trio» — Izvaja mariborski komorni trio. 19.45 Kulturni pregled; Ljudska prosveta v Istrskem okrožju (slov.). 20.00 Opera. SREDA: 1.11.50 12.00 Opoldanski koncert. 12.30 Poje mešani zbor «Jože Mošlcrič», p. v. Slavka Mihelčiča. 13.15 Jesenske glasbene slike. 13.45 Gospodarski pregled (slov.), 14,00 Orkester Radia Ljubljana izvaja Haydn-ovo simfonijo št. 16. 18.00 z našim ljudstvom Ital.). 18.15 Male skladbe velikih mojstrov. 19.15 Pqje Sindikalni vokalni kvintet. 20.00 Predklasična glasba. 20.30 Obzorja 1950 (ital.). 21.00 Literarna oddaja — Saint Exuepery: Odlomki Iz nočnega poleta (slov.). 22.00 Življenje Jugoslovanskih narodov (ital.). 22.15 Boccherlnl: Koncert za čelo In orkester v B—duru. ČETRTEK: 2.11.58, 11.00 Oddaja za Istrske pionirje (Ital.). 12.00 Lahek glasbeni spored. 12.30 Wagner: Uvertura opere «Parsi, fai». 13.15 Skladbe za violončelo. 13.45 Našim ženam (ital.). 14.00 Igra vaški sekstet. 17.40 Iz italijanske simfonične glasbe. 18.15 Samospeve Josipa Hatzeja poje Stjepan šajfar, 19.45 Glasba po željah (ital.). 20.15 Dr. Mirko Rupel: Pogovori o jeziku In podobe iz slovenskega slovstva — 2. nadaljevanje (ponovitev). 20.30 Poje tržaški Komorni zbor p.v. Ubal-da Vrabca. 21.00 Radijski obzornik: Mandžurska železnica (slov.). 21.15 Mozart; Simfonija v C—duru («Jupiter»), 22.00 Izbrane strani (ital.), 22.15 Iz Verdi-jevih oper. 22.45 Kla^ virski dueti, '&***<■ POBOŽNA ZELJA V NEDELJÓ JE BIL V «LOVRIHOVEM PASALUKU» LEPO U-SPEL TABOR OSVOBODILNE FRONTE. LOVRIHOVIH PRETEPAČEV NI BILO VIDETI NITI SLISATI (živeu TRŽ/iŠKI SLOVANSKO-1 TA °SVOBoDl LOVRIHA: SE I VEGNIERIA TUTI QUEI LA’ A FARSE LA BARBA DE MI. NON OCORERIA CHE FUSSI PODESTA’ DI SAN DORLIGO DELLA VALLE. (OPROSTITE. PAVLIHA JE NAMREČ POZABIL GOVORITI SLOVENSKI, ODKAR JE ODKRIL PO DOLGEM ČASU POKRITO SOLO V DOMJU). PRED POPOLNIM MRKOM '«'A TEDEN SO TRŽAŠKI KOMINFORMISTI ZAKLJUČILI MESEC ''IŠKA S FESTO PRI SV. IVANU. KJER SE JE MLECNOZOBI «MSKOVIC DRL SKOZI MIKROFON IN HVALIL SVOJO PAPIRNATO MALHO. V RESNICI NI NJIHOV «MESEC» PRAV NIC OPOMOGEL NJIHOVEGA TISKA, SAJ GA BERE KVEČJEMU SE KAKŠEN «FEDELE MILITE» piie MESEC (TISKA); ADIOS VIĐALI, KMALU BOVA MHKN1LA, TI IN JAZ.... PEPI Ljuba Pepa! Kakor vidiš, tod imamo zadnje čase vse mogoče zanimive, trpke in vesele špase. Ne le v Trstu. Ce se vzame, v tem Italija prednjači. Tam skrbé za razvedrilo ; mnogi tuji in domači res izvedeni eksperti. Zadnje tedne se oglaša neki Dayton, v gospodarstvu strokovnjak, ki vse prekaša, Italijanom mož očita: «Kam ste vtaknili dolarje od ameriškega strica?» Oderuške gospodarje italijanske industrije je seve zadela graja. Vendar nihče nič ne reče, ker od upnika prihaja, ki lahko zaveže mošnjo in v bodoče jim pokaže jige mesto milijonov. Ce Američan ne laže, italijanska industrija konec koncev le ovira proizvodnjo, da brezčutno revne delavce odira. Jaz bi rekla: v tem primeru zđrapa kritika ne škodi, če jo gospodar izreče malomarnemu oprodi. In oproda italijanski je lepo požrl očitke, ker De Gaspari ne spušča rad se v neenake bitke. Kominform pa je tolmačil kritiko Američana kot strašansko razžaljenje slehernega Italijana. Unità, Lavoratore sprožila sta vse kanone v Daytona, ki končno brani samo lastnp milijone. In tako smo doživeli, da se Unità zavzema za tovarnarja, ki vedno, delatrce najbolj izžema. Italijanski industrijci bodo pač nadvse veseli, da jih hvalijo še oni ki doslej so jih imeli za najhujše izžemdtce. Kakor kaže, bo Ulissp kmalu v javnosti odpravil kominformovske kulise in zaklical ves navdušen: «Glejte, jaz sem pač edini verni, zvesti patriota», kakor nekdaj Mussolini, Norčki, Pepa, so potrebni za veselje in zabavo, ker drugače bi nam bilo dolgočasno. Pepò, zdravot TVOJA JUCA y n a ~l “.Mc/au-l IZNAJDBA MATERE S ŠTEVILNO DRUŽINO (My SOJ 4’ IZDAJALSKI SNEG fNovg svet) Podpisi za mir A: «Evo. compagno, podpiši'za mir! Pristopi k akciji za mir!» B.: «Ne boš me. Ali pomeni tisto na . Koreji mogoče akcijo za mir?» A.: «Seveda. Le .naša zasluga je, tia bo na Koreji kmalu mir». Krize Tržačan A.: V juniju je imela «Lega» volitve in danes ima že tretjega predsednika. Tržačan B.: Kakor pri francoski vladi, ki je’.v večni krizi! Mihec in Jakec MIHEC; Ta Truman je fant od fare. Ali s: slišal, kaj je dejal v svojem zadnjem govoru? JAKEC,- Govor poznam; ne vem pa.' kaj mislil. MIHEC; Reke] je: «Toliko časa se bomo oboroževali, dokler ne pride đo razorožitve)). Ali ni to imenitna beseda? JAKEC; Ne najdem. Ali je mogoče s tem povedal kaj posebne-g'à? To pomeni toliko, kakor če bi kdo rekel;' «Toliko časa bom zapravljal, dokler ne zmanjka denarja». -- - DAVTONOVA skrb ODKOD PA VI TUKAJ? - Ì ZANIMA ME, CE LAHKO NA- . DALJI)JÉM Z MOJIM- BELOM.! POROČILA SO KONČANA. LAHKO NOC DRAGE POSLUŠALKE IN POSLUŠALCI; POZABITE VSE, O ČEMER SEM POROČAL, DA BOSTE LAHKO MIRNO SPALI... (Renolt News) »REKRATKO LETO ZA ŽETEV — Pravijo, da bodo v Italiji iveto leto podaljšali še za eno ato! — To se pravi, da so vatikanske blagajne ravno do polovine napolnjene. (Pavliha) DAYTON: «DVIGNITI JE TREBA STEBRE ITALIJANSKE INDUSTRIJE». ENO ZA PARIZ. I. RAZRED, BRZI! , . 1 POVRATNO? HVALA, NI TREBA; SEM. POLJSKI DIPLOMAT... (Pavliha) VELIKA ILUZIJA (Weltwoche)