259. fleamn. P maiinai, g tortt U. novemtirn 1922. Uto U. Izbafa vsak daa popoldao, itvz«nfti stdol e la praiai*«. Inserati: do 9 petit vrst a 1 D. od 10—15 i*tlt vrst A X D 30 n, većit inseratl pelit vrsU 2 D; no tiče, poslano, Izjave, rekla-ne, jneklicl petir vr^tt 3 D; poroke, zaroke veliko** 15 vrst 30 D; zenita* pai iJj.* besaJi 75 -». Popust le pri naročilih od 11 objav napre. — tn^eraml djivek posebej. Vprašanjem glede inseratov nai se orilo:! znamka za odgovor. VpmvnUIvo „Slov. Ifirada' ta „Nar^a? HsViraV5 SiuHova ollca it 5, prltHftno. - Teldfn tt. 394. VnJaištvj „Sl3r. »ar^lV* nmHovi nM3J 4t 5, I« na da tro* |« TelB on »tor. 34. Dojlsa stini««* !• aaiiltitt ta stlaitis franiovani* l^bT Roleo.3is*v •» na vrača. -^BBJ v Ju3^il3viil vsa dni po Oin *•— v Ijiaze/itst*«* n3/3 J 13 d*l Oin 1, nadelje O!n 1*25 Pošlni*a pja;3*t* v gotovini. „Slovenski Narod- velja: . ...tf Jucosli>ii!------_,-----1 v interno ' v I.)iib1:ini ' po po'tt 12 mesecev...... D;n 120— Din 144— Din 216 — 3 . .......30— . ?6- . 54 — 1 ....... . 10— , 12- . 18- Pri morebitnem povišarvu se im.i da!:ša narodni,11 dop'.-i!nti. Novi naroćniki naj poJi e;o v prvtč nnro^nlno veJno ^"2?" f° nskazn'cfc Nj -amo pismena nnroOila brc^ poslatve denaria s? ne mmemo oz?ratf. (Dopis.) V Trstu, 10. novembra. Do nastepa faŠistov je bi!o razmer-je Juzoslovenov v Italiji do vlade ćela štiri leta precej nc5premenjcno. 2e prve dni po prihodu Lahov v naše kraje je dal takratni voja^ki pove'jnik general Badnglio, ki je sedaj osebni sovražnik fašizma, nabiti na občinskih municipi-Jili »bar.Jo«, oklic na vse nanovo pri-dobljene pokrajine, v katerem poziva nove državljane, naj se drže ob?toje-člli po«Uv in naredb in obenem obljub-Ija, da 5« bodo pridobljene pravice »jura cujic^ita« tuci v Italiji spostova-le in obst^ječi avstrijski zakeni 1c po potrebi fpreminjili oziroma zamenjali z laškimi. Vtjaska za^edba je trajala le nekRj čast in namesto vojaškeri kr?.'j. rin-er«erja Pettiti di Rorctro je prišli civiTri rovematore senatore Alo-seoni in ž njim tuđi civilni komisarji na obr'oje^a okrajna g!avarstva. Na videz je bila uprava zepet po starem avstrlj-skem komitu z razliko, da so zavzcli mesto s:?avarjev. Vomisarjev, okr. zdrav-nikov in šolskih nadzornikov Lahi medtem ko so bila ta mesta pod Avstri-Jo v rokah Nemcev in deloma Sloven-cev in Lahov. Pri občinah se ni spre-meni!o v st\'arnem oziru nič, edina for-mali teta, ki so jo Lahi po svojem vzorcu vpe!jaJ!, je bi! zupattski pas v ob'Ski laske trikolore, s katerim ;o morali nastopati ob uradnih pri!ikaK n. pr. pri naborih, pri sprejemih kraljeve dvojice. 2e«erafov in visokih dostojanstve-ni'ov. ?tara kranjska posredovala so-di5Čst pri ebčinah v spomiS bagatelnih mfjnih zadevah in v častnih aferfth fo ostala nedotaknjena do 1. aprila 1922., ko je bil vpeljan italijanski codice penale za ćelo kraljevino. V nekaterih ozirih se je občinski de'okroj: ze!o po-vcčal, n. pr. pri podeljevanju costiln in drugih obrtnih pravic je dobila občina i merodajen vpliv, nadalje so morale ob- j čine prevzeti vodstvo matičnih knjicr, za kar je bilo treba nastaviti sposobnih občinskih tafnikov, ki so morali nanovo sestaviti matrike, ki so jih morali doTce mesece prepisovati iz župnijskih arhi-vov. Formalno so bili rekonstruirani rudi deželni odbori, kl so ražen sror^kc-fca pod vodstvrm dr. Pettarina, Žfveli zelo klaverno življenje. Vse je kazalo, da bo avtoncmija novih provinc postala meso in kri, kajti ljudstvo obeh narodnost! je bilo zanjo navdušeno in jo je zahteva!o na sto in sto shodih, kjer se je poudarjaTo, da je avtonomija edina rešitev sedanjeza obupnega položaja. V*e te lepe sanje so prekrivali z cnim mahom faSisti. Kaj pa so fašisti? Povsod se mnozo piše in rovori o tej stranki vendar pravega jedra do sedaj $e ni bilo čitati. Saj ta ideja je nasto-piia po vseh državah, ki so se vojevale. Vojaki, ki so se bili z idealizmom in heroiznaom na frontah za domovino, so bili precej razočarani, ko so rJomov prišedsi, našli na naj\išjih stoičkih svoje vlada ljudi, ki nikakor nišo spadali tja, prvič, k*r se vojne nišo udeleže vali aktivno, to je razia-jcnlh prsi klju-tovaii 5ovrafi!*.lu, drujič, ker so se ve-ll'.it mase vrjaž^i ?lu"bi podvrženih od-tcsni'e sveji ilemcvinski doI2no;v.i na nepošten nt^In, bodisi kakor vojaskl liferint!, rc:.'-z\ z različnimi simuliraui-mi bcleznimi. h'o kar *c je rodilo v Avstriji z »nr.ilithusz^clie-TiM, Folcb-r.i procedura $e jr vršila tr.di v U.vl-i. T^'.o ?o krrriT/^vrfn rn?'---ca Mi5i-ana vrtH iz per^menta sr,mo raradi njegove sramcine desercije v $ri :o. Gibarje fa§i;tov je zace'o že prrc me-sece po kcn.ani vojni \n ?i:cr 50 tvo-ri'i rros vai bivSi avstrijski descrterj', Triačani, Istrani in Dalmatinci. Videli so že tarVat, da taka poštena uprava, ki je v dobrem letu eliminirala cei avstrijski. rrptij?.rće vreden p!en, tuđi pri državnih pesiih ne bo operirala s po-poštenimi sreclsivi. Vendar je Je šio začetkoma, ko je bilo lir kakor dežja in skladišča, amerikanska ali franeoska za fronto na Plavi, še polna živeža in obleke. Lahko se reče, da so zavezniki svoje ocromne zalore Lahcm prepustili zasterj. Blaro, posebno manufaktura, je bilo preležano, kar pa Lahov ni pe^ebno mcti!o, ker 50 tcvarne vse cn-Bje predelals in odtod v letih 19. in 20. velikanski raval laske »stoffa italiana« pod anslelkn frmo v Jusoslavijo in dmjsm r»a Balkan. Tuđi Slovenci so si vejneza p>na precej prisvojili in jra tuđi dobro skrili a!i pa prodali. Goriška živinoreja si je ravno na ta način mnogo opomorla. Avstrijske vojaške bolnice so pustile na mestu vso posteljno perilo, rjuhe, postelnjake, brisače, kar je našim beruncem, ki so hitro seeli po teh predmetih, gotovo mnoro o!ajšaTo njihovo grozno bedo. V tem času to se po ćeli Italiji rapidno Širile komunistič-ne ideje, ki so jih zanesH de'oma laSki vjetniki ir Avstc'je in Nemčije, kjer so jih o*rovaTi zopet avstrijski in nemški vjern'Vi, ki so prišli iz Pusije. Tud! med S1over?i se Je l'nmim'rrm Siri in pri državnih voMtvah je hil s •'nven-skimi rTa^ovi izvo'jen po*1. Trn+ar Lansko V*n fe bil po'o^af o'-j f-V?"!-SVern *+rtV'n taVo war>ff. i?j fs v*e cs»-kaTo, kdaj da vržcjo kemunisti monarhijo in okličejo sovjttsko republil'o. Taiisti so pri tem lepo molčali in čaka-li usodaest trenutka, li se jim je kma-lu nudil. Komunisti so bili žt pripravljeni, da zasedejo Rim, kar pa je zadnji trenutek postalo nemo«roče. 5trankine blagajne so bi'e izropane, koopertlive in sindiVati izčrpani vs!cd vcliVanskih defmvdacij. V >j JrvSč?rn je bi'a organizacija zelo močna in disciplinirana in je imela svojo zadruto in mesnico. V istem Času je b'acajnik poneveril okros 80.0CJ0 lir in jo pcpihal v Ju^oslavijo. S sleparijo £O se 1 omunisti sami sebe ubili in fašizmu je bil pet med mase na stečaj odprt. Začelo «e je povrod ne-u?;mi!jrno zasledovtnje komunistov, 2aži£a!i so jim delavske domove, za-trržne in denarne zavode. Mu^olini je hil ncurmilien in ni prirr.nj^a! z benci-rom in cranaiami nec!olynim stavbr»m, ki so reprezentirale rotovo parstomili-jonrT:o vredrost. Med S'ovcnci so za-zs:a!i dc!av?ki cem v Rcnoa'i. Prosram Mustolinija je popclnotna dfiitr^en kauor pa je 1>U njegov prej-Jnji, ko je bil še stran^n načelnik. Da ga l-o ?iran!-:£ siiiia in ludi pri«iiiia, da se drži točno točk, na kaLcrih je osno-\an fa^izem, to je goi.ovo.Da je fašizem v prvi vrsti pro;ijii£©s*ovcnski, to je jasno. Čemu bi potem rjoreli te dni po Trstu bataljoni fažistov: Cssttrare la Scrbia prepoiente. Ne ffre jm v glavo, da se je bivša Srbija povećala za toliko bogatih, delema aktivnih pokrajin, da je postala skoro tako velika kakor Italija in da so se oni tako grozno vre-zali na »terre redente^, ki ^o pcvečiri Kras in srefniki ra Tirol?, i em, povrh vsejra pa še poskodovane. Vojne po-škodbe j!m ne dajo rpati. Neki minister je rekcl pred kratkim: Odrešene zemlje boco postale s svojo vojno škodo, ki zn**a irHjarde lir, smrt ćele Italije. In kako jfh jezi, da mor?jo vračati škodo nam S'ovencem, ortim, ki jih tako dob-o pozna jo iz Tirola, Doberdoba, Kosf?njcvice in Fajtovega briba. Povrh pa še večna bejazen, da Jim bodo nekesa dne »barbari Serbi« vse pobrali Tuđi panslavizem jim ne da miru. Nič čudnera ne bo, če bo v kratkem vpra-šal laški poslanik v Bccjrrad«, kaj prav-zaprnv iščejo Pusi v Jugoslaviji. Mus-solinijevega pobratima Giunta posebno jezi, da ne vozijo vlaki iz Ljubljane v Trst in da se vstavljajo osebiii vlaki že na Rakcku. On vidi v tem postopa-nju direkten hudoben namen Jugoslavije, zadati Trstu smrten udarec, ne pove pa, da Italija sama Trst uničuje, kajti vse kolonijalno blago je v Gorici, ki vendar ne leži ob morju in ki dobavlja svoje potrebščine \z Benetk preko Vidma 30% cenejše kalcor v Trstu. Giunta sicer vedno kriči, da je gospodarske krize kriva edinole Jugoslavija, ne prve pa, da Italija, oziroma občine Rcnetke in Grnova ne puste Trstu, da bi se proglasilo pristaniSče za prosto luko. Mussolini gotovo dobro pozna pre-karen položaj domovine in bo poskusil vse, da jo reSi. Če je res idealen patriot, potem mora brer dvoma v zn-nanji potttiki za;tii drugo pesem. V prvi vrsti z Jugpgtavijo, ki Italiji lahko najvej pomaga bodisi v in^ustrijalni, todisi v gospodarski krizi. Čemu pre-mog iz Cardiffa za milijarde, ko bi ga lahko dobili v Trbovljah trikrat cc-neje. Zakaj vse inportirati iz Amerike za dolarje, ko bi se marsikaj lfchl:o dobilo dema v Cvrcpi pri 5o«euih, recimo moka, ki tvori glavno l.rano na Laškcni, Ker im?jo zunanje ministrstvo v rokah fašisti, lahko odpravijo iz sveta reško in dalmatinsko vprašanje in 20-tovo bo njihov po'o;"?j bo'iši kakor pa če se udsjajo smršnim ekspanzivnim — —--------------- utopijam. Nai pustijo svrje Jngoslove«^ pri miru, ker so gotovo nrjbclj.si davko-plačevalci in vojaki v celi Italiji ter naj si za enkrat izbijcjo iz sl-vc fantazij* o »Trifail e Zagabria« in nsj raj^e veC delajo kakor meditirajo o b?jnolcpuit ncdoscgljivih zračnih crr.dovilL ------------------------------------- —■----------------------------------------------- .i 1 ■ n^—^^. SPCI? 5 KRALJEVICOM GTOHGjrM KON'CrO R^ŠZ^. — KRALJ2- VIČEVO PISMO DRATU KRALJU. — Heojrrrđ, 12. nov. (Izv.) Da-bcs gć 16. do 20. se je sestal dvorski fvet. Plenarni seji dvnrrkcza sveta so prLrostvova-i vsi člani dvora ra-zen NJ. Vis. k-nijcviča Ojorjrja. Pri-sotni 50 T-Hi dalje prrdscdn;l: vlade Nikoi« Pasić, mini^ter pravde dr. Markovir. patrijarh D i m i t r i-jc, precTse^ik kpsafii^kc^a sodf^ča in p^eđser'nik dr*3vnr"n sveta. Seja je rP* zeb kr?fka. Nafnreie je bil rn^deljen rred č'.^ne ceJnkvnni mato-rihi r> rnnrn. Pazprava ie nastala brezprcdrrctna, ker je kraljević po-r\z\ M. Ve!. k»l;u Aleksandru svo-j?ročno p!?*rto f?i?mo, v k?!teren Iz-iarl;?, 4* rc pokori določbam dvor- — Beozrad, 13. nov. (Izv.) Vče-raj zvečer se je po mestu bliskovito raznesla vest, da je spor med kra-Ijevičern Gjorgjem in dvorom kon-čnoveljavno poravnan. ATest je vzbu-dila v vseh kro^ih, v vseh slojih pre-hfva!sh*a veliko radost. Nekateri listi so trkoj no važrejših uticah afi-širali nismo kraljevca OJor^fa svo-.femu hr?tn in uradni komunike o seji dv^r*ke«ra sveta. Kakor znano in kakor smo fe javili, je patrijarh Dimitrije v zadnjem času prevzel misijo, da mirnim potom in na zadovoljiv način resi terki •nnr, ki so pa nekateri državi nasprotni faktorji sknšali tuđi izrab-Ija^i v zunanji politiki. Misija patrijarha ]e imela povoljen uspeh. Vče-raj ob 16. se je na dvoru sestal dvor-ni svet. Plenarna seja dvornega sve- ta je imela nalogo koncnoveljavn^ resiti spor s kraljevićem Qjor£jeia. Med tem, ko je vlada na prej.snjU sejah temelji^ raznuuriia sporne toCke in je imela namen na vceraj-šnji seji ćvornega sveta stavili konkretne predlože, je bilo takoj pročitano pismo kraljevića Cjortrja, ki jra je naslovil na Nj .Vel. kralja Aleksandra. Predscdnistvo vlade je na-to že snoči o dvornem svetu izdai* uradno poročilo, ki veli: Pod prcu-sedstvom Nj. \'el. kralja Aleksandra 1. se je danes na dvoru sestal dvorni svet, da rešuje sporno \-prašanjc Nj. \ is. kraljevića Gjorgja. Pred reširvi-jo je bilo sporočeno dvornemu svetu pismo Nj. \'is. kraljevića Ojorjrja, naslovljeno na Nj. Vel. kralja Aleksandra I., ki se glasi: »Sandro! Obžalujem dosedante svoje pestopsnje, s katcrl?^ sem, iz-našajoč neresnico, neupravičeno raz-žalil Tebo kot šefa dinastije in države ter se s tem pregrešil proti od-redbam dvoiTiCga statuta, ki sem sa bil podpisal. Radi tega Te prosim, dč vse ono kar je bilo dosedaj, izročfe pozabljivosti, in da si uverjen, oa hocem v bodcenosti izpolnjevati vsg dolžnost;, ki sem jiSi prevzel na sobo s tem, da sem poilp^?! dvorni statut« kakor vsi ostali člani dvora* Gjorgjd ul p.«c Po tej izjavi kraljevića Gjorgja je dvorski svet sklcnH, ćcl ne stori noteTie^3 sklepa z c^Inss »a stanje stvari MEJE V PREKMURJU DEFINITIVNO ODOBRFI\Tr!. — POSLAMIŠKA KONfERENCA ODBILA MADŽARSKE ZARTEVE, — Psriz, 12 .nov. (Izv.) Na včc- . raišnjfi seji Trkovnega poslaniškesa I sveta je prišlo v razpravo vprašanje rasmtjitTS med Madžarsko in kra-irevliio Srbov, Mrva tor In Slovencev %leće inej© v Prekmurju, Kakor zna-n-\ so pri razmejitveni komisiji Madžari zahtevali zase 22 prekmurskih vaši, ki so tile po trianonski mirovni pogodbi priznane naši državi. Madžari so skušali dobiti v svojo posest tuđi Dol. Lendavo. Zunanje ministrstvo v Beogradu je poslanički kon-ferencl predlo-ilo več not, v katerih so bile točno utemeljene naše rahte-ve ter je predlagalo, da se glede raz-mejitve striktno izvede trianonslca mirovna pogodba. Note zunanjega ministrstva 50 imele uspeh. Vrhovni svet Je definitivno p* kratki raznravi sprejel mejno črt«, kl jo določa trinnorska mirovna nc-podba in je zavrgel crto, ki f o jo Madžari predlagali v svoj pri!og. SKRINJ1CA »JUGOSLOVENSKE ZV JEDNICE« JE — ZADNJA!! I. Zupančič: OOLAR. (Konec) V megleno jesensko tioČ Je Martin zapustil očetovo hišo. Mati je plakala, oče mu je stisnil roko in molčal. Na hribčku je obstal, zemlja ga je držala. Skoz meglo je videl v očetovi hiši brlečo luč. V glavi mu je zašmrelo, srce so mu stiskali ledeni prsti, iz meele je planila sova: »Ubhutiu, uhhuuu že rreš, že greS?« V mlaki so se ofdasile žabe: »Sfro-rrak. siromak, siromak« . . . In Martin je odšel. ŽelernI knrfr nt leleml^ki pott je sopihal noč In dan. Tu, tam, — rresta, vpsL vrVz, jarozdnvi in zopet mesta. Martin Jih ni videl. Cul je le kako ie ponavlja! 2elezni kurir noC in dan: »Ti otrck, ti otrok ti otrok!« In zdelo se mu je, da ga kliče mati nazaj v očetovo hišo. V Hamburg je stopil na ladjo, v Newyorku je Iz-stopil, v Clevelandu se je ustavil. S strahom se je spominjat, doljdh no-či in ritmičnega zibanja na neskon-čni ravnini morske gladine, sporni-njal se je Še, da je nekje daleč za morjem ostala očetova hiša in materina ljubezen, pa kmalu je zadušilo veliko mesto težke misli v Martinovl glavi. Iz tihe slovenske vaši ga je gnalo življenje v carstvo dolarja. Martin je gledah kako pođi ta vse-mogočni glavar stotisoče ljudi, tiso-če avtomobilov, železnlh kurirjev, kočij in konj neprestano semintja. Videl je pod oblake se*ajoče palače, čmc, rakajene dimnike, ki so bru-hali noč in dan sive oblake dima in saj na vćliko mesto, gledal je to vr-venje in kipenje in lesno ma Je po- stalo v njem. Spomnil se je žab, ki so mu klicale iz domače mlake: »Siromak, siromak, siromak!« in zaže-lel si je nazaj. Pa bilo je že prepoz-no. Zelezni pajek ga je zgrabil in potegnil v železno mrežo, sam ni prav vedel, kdaj in kako se je zgodilo. Stal je med njimi, ki jih je člo-veška misel priklenila k zemlji in zapovedala: »Kopiji iz zemlje rudo, kuj železo in jeklo, prema guj vodo in zrak. bori se z prirodo in ustvar-jaj življenje!« TIka-tak, tlka-tak, ml smo ta, ml smo tam in povsod in povsod. Kjer gori, tam smo mi, na dnu jam, mi smo tam, kjer je zrak, tika-tak, sredi vod in povsod. Kopljemo, vozimo, stap!*tmo, ku.lemo, pređemo, 3H-v**nr>, or^o, *ejemo, ustvarj^^o, nM^^o. T5V^-t*k, rr»f smo ftt. tikii-tak, ti si naš, tika-tak, siromak, siromak . . • Martin je poslušal to ritmično pesem jcklc^;h hlapcev In strah ga je bilo človcike misli. Ni je spoznal, le čutil je, da se ji mora ukloniti, da je vsemo ništa pela več. Dvanajstletnemu prijatelju je Msr-tin zaupal kot samemu sebi. V fe-bruarju trinajstega leta sta si voščl-la dobro jutro kot vsak dan, pela sta dopolclne, pela sta popoldne, popol-dne mu je Martin v prevelikem za-upanju segel v zrelo. Jekleni hla-pec ga je zgrabil za roke, dvi na «*« kralfrven co'dn. S^n-fa xtia5a okoll 15 mlH»onov Hr. PR1^'^'1^ NOTOVE NAG^VtE. __ S^o» fir»«n, 9. n^veir-bra. re Bradbury: NaS ob!sk v Berlinu je bil korišten za to, da Je seda) sletiernl č!in komisije preprKhn o teikem položaju. Vsi smo mlSVen]at da Je za pre-prečen:e katastrofe mino potrebno storiti tozadevne korake, da *e stabilizira marka, aravnovesijo državni stroSk) Ih mtavl valova nje dolfov. Mnosi franeoski k''fci vztraipjo na staliJču. da Je treba prep::s'!tl nemSkl vladi odgovornost za stor!ene korake. Predno ne predloži nemšHa vlnda svojega n?črta !n odkrlto ne Izjavi, kntere koncesije smatra za izvrsitcv nacrta xa bistvene, J« nemojeoče storltl kai koristne-Ka. S staHšča napredovanja cl?de u resu'-Čen^ nemlke«a aaČrta ie bil nal ohttk v Berlina razočaran}«. Končno Je Dradbury osebno Iz'avll. da tako malo upi v flirn-čno bodočnost vsake kontrole «11 nasilne politike, kl bi morala biti po njegovem mlsTenlu brezpofolno Izvedena, da bi frank sei po poti m^rke, da b! ▼ sluča'u, da je on Prcncoz, Se bol} odločno kot sedaj deloval za dnvol'enje vseh koncesij. ki to potrebne za dosego skupne akcije komisije in nemSke vlade. Vendar pa ne more ujrodno posredovati nttl reparacljska koml-sl!a. niti odbnr bankirjev, niti mednarodm konffrenra. Če n'mi nemiVt vlada pom-ma In ne more nafti pota In sredstev, pomagati si sama, ml ne moremn pomn^ati. Će bo 5e nadal-e prekrivala roke In prlca-kovala kotastrrfo, bo moitla In na'brž bo tuđi radila prepreCevalne sPe. proti katerfm bo Rena !e s^bt bati»rt in proti katerlm bo trdl za'Iv brez moCI. — Lot»d^. in. n^verrb-a. CNVolff) Bonar Law se je prehladil Zdravnik mu Je svetoval, da ne sine zapustiti sobe. ludi Uoyd Ocona se Is ArehUuilL , * POLITIČNE VESTL = Pozdrav StambolQskeca nali Tladi. Na po tu v Zenevo je v soboto U. t. m. bolgarskl ministrski predsedmk po-slal iz Ljubljane zahvalni brzojavki ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču in zunanjemu ministru dr. Nin Čiču. brzo- i javka PaSiču veli: Ob prehodu meje Vaše velike domovine se Vam še enkrat zahvaljujem za sprejem, ki sem ga bil deležen od Vaše strani, rerujoč ▼ *re^-ne rezultata naših razsororov po to!l-kanj težkl preteklosti. Aleksandar Stam-bolijski.« Zunaniemu ministru je Stam-bolijski kratko brzojavil: »2 ozirom na ffristoljubje VaSe domovine se Vam zahvaljujem za odlični sprejem. Na svl-denje v Lausanni.« =: Zakon o Izrednfh vofaških kre-dltlh sprejet Na sobotni seji je nar >đna , skupščina po kratki debati, tekom katere = je prišlo do incidenta med muslimanom A\iljkovičcm in radikalcem Kostičem, sprejela zakon o izrednih vojaSkih kre-ditih v znssku 800 milijonov tlinarjev. Za zakon so glasovale vse vladne stranke, proti pa opozicija. Cilasavanja se ništa udeležila poslanca narodno socialne stranke. = ZavezniSki odgoTor RusTjl. Za-vezniške države so poslale sovjetski Rusiji odgovor na nieno noto jjlede udele-žitve na orijentski konferenci. Zavezni-ki lzjavljaio, da so na konferenco pokli-cane vse države, kl še nišo definitivno sklenile s TurčHo miru in da je namen konference likvidirati vojni položaj na vzhodu. Sovietski zastopnikl se bod > Jartko udele?i!i pngajani o morskih o?'-nah in iziavill svoie mišlienje o rar-nih vprašanjih. ki se tičejo oriicnt^ke^ problema. Tuđi zastopnikke UkraMne in Gruzije lahko povabi sovjetska vlada na konferenco. = Ncmškl poslanik o bolj^eviklh. NemSVl generalni zastopnik v Moskvi grof Brockdorff-Rantzau se je zelo laskavo fz*avll o utis!i. ki sta s:a nnp-avila ranj CiČcrin in Kalinfn. Dana^nii vodje Pusi Je, je dejal srof. so I.iudje, ki ?ih Rusija na^bolj potrcbnje. Po vseh stikih z zastopniki dr?avne moči. po vseh utisih o proslavi oblcrnice rktoberske revolucije, po organizaciji rdeče armade sen se prepričal. da je «!la sovjetov nepre-masrlfiva in da niski narod stoji pred veliko bodočnostjo. i = IV. korirre* komun?sf?5ne fn*er-nac"jo«3i'e. V Moskvo so prispeli dele-gati IV. kongresa 111. internacijonale. Prirejenih je bilo 200 mitingov. na kate-lih so govorili: Klara Zetkin, B^mbacci. Serrati. Smerai. Souvarin in dru?i. Mesto je bilo svečano okrašeno. Govedarstvu — g Podaljšanie roka za žlgosanfo pred vojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije do 15. decembra 1922. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno, da je gospod finančni minister z odločbo D br. 25.535 z dne 6. novembra t. L odredil: 1. Do 15. decembra 1922 se morejo v zmislu pravilnika D br. 4010 iz leta 1920 (U radni list št. 97 od 23. avgusta 1920) še popisati in ?igosati obveznice pred-voinih posoiil bivše avstro-ogrske monarhije, katerih lastniki doslej Še nišo biii dali žigosati. Podpisalo in žigosale se ! bodo tuđi obveznice pred vojnih po-sojtl. ki so bile deponovane in so se na-hajale v inozemstvu ter so bile vrnjene lastnikom in vnešene v našo državo brez ozira na to, ali so žigosane z mozem-skim žigom ali ne. Vse obveznice, ki so bile vnešene v našo državo, pa doslej Še nišo žigosane z našim žigom, se m o -rajo predložiti zaradi žigosanja 2. Obveznice vojnih posoiil se ne bodo več popisovale In žigosale, zato naj se ne predlagajo veC. 3. Gornji rok za 21-gosanje se po sporočilu reparacii^ke komisije ne bo več podaljšal. Lastniki ne-žigosanih obveznih pred vojnih rosoiil, ki obveznic do gornjega roka ne dajo ži-gosnti, bodo trpeli škodo, ker se take obveznice ne bodo vpnštevale pri razdellt-vi dolgov In jih na?i država tuđi ne bo mogla zamenjat*. 4. Prošnje za naknadno zMgosanje je z obreznicaml Tred predio-tW genem'nl d!rekcW držarnlh do'gov ▼ Beogradu. 5. Prošrie je opremiti % kolkom po zakonu o taksah. —g Knetlftkl pouk po defe«. Oddelek za kmetl'stvo priredi n« poučnih sestankih po dežeil s»eđeCt predavan'* v dmr! polovici novetrbra in s'^er: 1.) v redel'o dne 19. novembra v ViSnH f>r! (p^rn. okr. ekonomi Jereb o živlnoreil). 2) V pone-deilek dne 20. novembri v C e r k n 1 c I (pom. okr. ekonoma Mat«*3!c\ e sadlerei In o ptiprtvl lete In lemi'e ra sa*en'e sad-nlh dreves). 3.) V nedeVo 2*» nover-bra v Hoteđerlicl (noin. cvr. e'-^noma Mathtl£. o flvtnnre'l tn « n-»f>r-v| rno!«5 In vp^rabl umetrlh moT> tn y 5 m [ h 11 o pri Novetn mestu (rkr. eVoTi^m K»-f*>l. o ravnan'n t m~$K«m. o rnoTcnf'i trav- Vnr-n^Je ?av?'*c n*-«z:'-'-e O'-'n-M v 7n^rcbu. Oa'?\a nTi^a *° &> *" vr5* f'ne 17. noverrb'-a t. 1. ob in. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave mesa sa ' razne gami^j^ Predmetni oglas ie v pisar ni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Lipov Ie*. Dne 6. decembra 1922. ob 10. se proda v državni proteznl delav* nioi v Ljublani. ASSerčeva ulica St. 3, na-tproti tchnjjne iredn'e Iole, 51 ms suhega llpoveca lesa (žacanl bruni In drske), upo-rabljlvega za re«bnr;e In mlzare VariČIna za udeVfcnc dražbe znaša 500 D. Interesenti si lahko ogledajo les v prote/ni de-lavnicj vsak dehvnik <>d •. do 12. ure In dobe potrebna pujasn'la pri upraviicljitvu te dela\nice. KULTURA. RtPERTO\R NARODNEGA GLEDA LIŠĆA V LJUBLJANL DRAMA. PcncH-ljck, 13. aov.: »Svatb« Kre?ln*l:cga«. Red D. OPERA: Poncdcljek, 13. no*.: Ztprto. — Opera. Gostovanje t- Ade PoIJa-kove v »Madame Guttertlv«. Ga. Ada Poljakova uživa svetovni sloves kot stvariteljica skoro nedosegljive »MaJa-me I3utterily« .Da je temu res tako, propi ičal nas je njen vieraišnji na^top v lstoimenski operi. 2e ruski jezik sam po sebi, v katerem je pela s. Poljakova, ;e melikejši. melodičnejši od našega in se nekako bolj prilejja Puccinijevi. na ja-ponskih skalah sloneči glasbi. Glas. re-kel bi, 2Tasck Z- Poljakove, je nežen, ljubek, kakor je nežna in IJubka vsa Madarna Btitterfly v svoji brezmcjnl Iju-bezn!, veri in skrbi za Ijubljenega mofa, ki ne veruje, da more v duši jap >nske male deklice vskliti ravno tako silna in Se silnejša ljubezen. kot v hladni Anzli-t-ankl. G. Poljakova doživlja svojo vljgo tako globoko iskreno In resnično, da niti za trenotek ne podvomiš o Istinitosti do-god! Šminko, kar se je i odra tfol pro-več vIc'cTo. O. Gnidovlc je v ostajem s svojo ferm^iiJm if:ro jfsdnvoV!?. ?p!oŠni moralni !n fTna»fnt uspeh .»• bil doher. — Hoffcpcancve pr",9OY«dko v Marlbo-t*. Narodne tledalii^e v Mariboru ie te dnf zopet tterilo velik korak naprej. Napravilo je poskas z Offenbachovo romantično opero »riotfinannov« pripovcdke«. Glavno vloio Koffinanna je prcvzel X. Knittel kot gost z z&crebikeca. jledallsca. NsJel Je hvale2no cbCirstvo, zanj navduSeno v opetovanih aplavzih pri obeh predstavah, za vsak im nastopom. Navduieno spreiet j« bil tud! naš tcžko potresani pevec Rumpel. G. Rumpel je režiser obeh predstav in priznati mu moramo, da se Ie tuđi kot režiser pokazat mostra. Gđčna Gajeva kot Olimpii Ie rcilla svoto težavno vlojo v drujl predstavi bolje kakor v prvi, a naj-bolj pt ▼ druii vloci Antonl'e. Odčna. Šu-štarjeva kot kurtizana Giulletta Ie nadkrt-lila vsako pričakovanje. V posameznostl ostalih vlot se aeveda ne moremo spušča-ti. to je naloga lokalnih listnv, pač pa moramo z vsem priznan.em še omeniti mla-deta kapelnika t. Jarkoja Plccltyja, ki se ie izkazal sprctticca dirigenta. Narodno llcdaišče v Mariboru Je s tem doprinosio naiširSi javnosti dokaz svoje najboljie volje, is malomestneca eledališča polacoma ustvaritl Talljln hram prve vrste. Pri obeh predstavah j« bila polna hi Ja obiskovalcev. — Večer *m«atl£«:i \u modernih pl«-•OT Hz« S:rkt» V Narodnem domn so prišli v soboto večer na svoj račun tuđi ljubitelji dramatičnih in umetnlh plesov. Dvorana tn vsa obstlnovka je sicer naredila vtis ! Intimncta vari'etetneca večera druce ali i tret^e vrste, vendar pa je ob koncu koncev vrbudlla f. Sirks s svojimt res Ulentlranl-ml učenci Iluiiio aečesa v«č kot vsakda-ajega, recimo kar umetaiikera. 2e to Ja velika zaslura njena, da sojt dramatlčnt pleše, na katere se do nedavno pri nas ilr-še občlnstvo in plesliubeča mladina ni ka! brlKtla. 2at, da Je bil večer skrajno »labo i obiskan in Se tu sotvorlll veliko več?no ' publike roakl r Slrks. Plesl so se začell mcs'o rb 8. še'e po deveti tirt, pavze SO tbCl'e ! a? or mora. d~M so Čcrinovcl sku-§-tTI P1 mo.'n"«1! sVra"S?ti več ?T! nvn' dolci vc!er. NV§a 'e bi'i bredv^mno »?-' rrr* »n v »^a^^trl« sama %. Sirks. Tuđi reVaJ bumorlstl^nlh scen se Je s prl-dom vdalo. G. Sirks toplo Selimo o &;enemu > * delovaniti prav bdo(o i'^p**1* Borba za Uiftllano. — Podla agitacija. Mladinska stvai stoji tako slabo, da se poslužuje v agita-cijske svrhe največjih podlusiL Tako iz-koriščajo v svoje umazane svrhe v prvi vrsti Ime g. dr. Ivana Tavčarja. ker ve-do, da ne uživa v Ljubljani nihče tak-?ne2a ugleda In spo^tovanja, kakor bivSl župan dr. Ivan Tavčar, In operirajo. za-vedajoč se. da bo samo Tavćarjevo krl-stalno-čisto ime pok-gnilo pri volitvah za seboj nebroj volilcev, na svojih se-stankih in pri agitaciji z lažjo, da se dr. Tavčar ne strinja z nastopom in programom »Jugoslovensk-"? zajednice«, da ni podpisal znane^a manifesta na ljubljanske volilce in da je tnrej njegov podpis ra tem manifestu falsificiian. Da napravimo enkrat za vselej konce mladinske-mu s!epomi?cnju, izjavl^amo, da Je dr. Ivan Tavčar !zrečno odobrll na^top in prrfrram ».Ttignsiovensko za?edn?re< ia *i i« poobfastn izrečno dr. Karla Trll-»c.-Ja, da stavi njetrov podpls na mani-Icst kl ita odobrule v cefem obsecu* __Na dan z zadevo in Imenl. »Sto- venec«, ki ima kal^or vse k^žc, v zadnjem času intimne zveze z Jutrovci, ne-kai namiguje o skrivnostnem umoru c Stritofa, sina simnazijskeca ravnatelja, ćeš da hočejo Jutrovci to zadevo upo-rabiti kot voliini manever proti Jusoslo-venski zajednici. Pravi dalje, da so pri tcj aferi udeleženi *udi Čiar.t najkristal-r.ejših značajev in generalov scc!anjs Jugoslov. zajednice in da se starejši go-skodje resno trudijo. da bi prcprcčlli cbjavo dokurnentov te skrivnostne afere. Ne vemo, koliko teca ie zraslo na Jutrovem in koliko na Slovenčevcm zeljniku. Da so Jutrovci vsega zmožni, je znano. Ker pa je Slovence pohitel z objavo, z* pozivljamo, da priđe na ćzn z Im*n! brez kakrsne.:akoll ozira in sicer čisto konkretno, da Jo bo mogoče prijeti. Gola namigavanja so podla ter imajo popolnoma lastnost obrekovanja. Ali hoče »Slovence« v tem oziru slediti »Jutru«? Pogurn torej cospoda in po-vejte, kar veste! — Kako »Jutrovci« potvartajo res- nico. »Jutrovci« so si na celini izmislili. da je dr. Ravnihar svoicčasno nastopil proti Imenovanju g. Ivana firibarja za pokrajinskega namestnika. V sobot'j ?mo ugotovili, da je ta trditcv od kraja do konca 1 a ž n j i v a. in konstatirali, da se je takratni minister dr. Kukovci Specijalno v to svrho pripel^al v LJu^»-ljano, da Izposluje na seji na^elstva JD3 protes* proti Imenovanju g. Hrlbarja. Da bi ta protest šc bolj podkrepil, je izjavi!, da bo dal na razpolago ministrskemu svetu svoj portfeli, ako bi se kliub de-m^kratskemu protestu poslalo v Uub-ljano za pokrajir.skega namestnika z liribarja. Proti izvajanjem e. dr. Kukov-ca je tak rat nastopil z docela stvarnim* argumenti takratni član načelstva glavni urednik Pustos'emšek in njegovemi ir.nenju se je končno pridružilo vse na-čelstvo. To je fakt, ki se ga ne d» spraviti s sveta in naj »Jutro« še tak* potvarja in ravija resnico. Če se ne mo-timo, se je dotične seje tuđi udehž! kranjski župan g. Ciril Pire. eden iz-med sedanjih podpredsednikov demokratske stranke. Ker ga poznamo kot moža poštenjaka, gapozivamo, na javno p o v e, ali j e res t o, k a i smo u g o t o v i 1 i. ali ono. kar piš« mladinsko glasilo »Jutro«. — Mladini bodo izdalal? nov dnev> nik. Mladini nameravajo izdajati do vo-litev poseben dnevnik, ki bo posvećen zgolj volilni agitaciji. Vodijo jih pri tem posebni motivi. Predvsem se boje, da bi »Jutroc izgubilo dober del svojih naroč-nikov in čitateljev, ako bi nadaljcvalo volllno kampanjo v dosedanjem tonu, drugič pa stoje mladinske $ancc pri vo-litvah tako brezupno, da je vodstvo mladinske stranke samo prepričano, da ie njihova stvar izgubljena, ako ne bo njihova agitacija delala naravnost čudc-žev. In te čudeže pričakujcjo, da bo de-lal volilni dnevnik a la »Ponedeljek« zloglasnega spomina. Nam je prav, ker vemo, da borno potem Ie siRurncjc zmagali. Nepdstranskemu opazovalcu pa se bo ob vesti o novem dnevniku gotovo vsililo vprašanje: Odkod pa vzemo mladini denar, potreben za dnevnik? 800.000 do 1,000.000 nišo mačkinc solzel — Mladlnskl shodi. Mladini so v soboto priredili 4 shode. Udeležba na vseh teh je bila dokaj pičla, dasi je bil mla- j dlnski štab že ves teden neumorno na poslu, da bi čim najveČ volilcev prignal na te shode. Razume se samo ob sebi di mora »Jutroc pisati o teh shodih pompozno, kakor Je to 2e njegovt na-vada. Tako je naštelo na shodu pri Kav-čiču 200 volilcev, na shodu v Šiški 50 , volilcev, dočim o shodu pri Strgulcu iz previdnostl ne navala nobenih Stevilk. Nam Je sicer vseeno, koliko zbero mladini na shodih in sestankih svojih ver-nlkov, vendar ugotav!jamo 7 ozirom na to, <*a je »Jutro« opetovano skuSalo o naSih zatipnlh sestankih poročati ne-resnico, da Je bilo pri Kavčiču natanko Itetih 66 udeležencev, med njimi naj- i jnanj 20__25 nalih somiSUenlkoT« 04 Stev. 259 tSLOVPNSK i NAROM« đnr U novembra ty*22. Stran 3. *hodu pri Šteplcu pa po navedbl cne ] verodostojne priče 15, po mnenju dru- I tega udeleženca pa največ 23 udeležen-cev. Tam-tam, ki ga bijcjo po »Jutru«, torej ni posebno pristen. Ljudje pafi sprecledujejo in obračajo hrbet mladin-ski gospodi. Kdaj bo srečala pamet Se tište sicer ne posebno Stevilne »starine«, kl so se dali prevari« in oslepariti? Upamo, da tuđi tein $e pred volitvami pade mrena z oČL — Jcrum, jertim, qnae mutetlo re- mm! tako lamentirajo konservativni klerikalni krogi, odkar se je stara SLS zvezala s komunisti in socijalnimi ae-mokrati. SLS je s tem zatajila svoj kršćanski program, s katerim je ztna-gala zlasti na dežcli. SLS bt kljub politično spretnemu in brezobzirnemu vodstvu dr. Šušteršiča nikdar ne prišla do one moči, katero je imela na Krnj-skcm, če bi se ob vsakl priliki ne skli-cevala na svoj krščanski program In katolička načela. Z najnovejšim kompromisom s komunisti je pustila SLS ta svoja načela in svoj katoliški program pasti in s lem najjačjc oročje, katero Je imela v politiki. Popolnoma pravilno piše »Samoupravat, da je v tem momentu SLS prcjenjala biti edina zvell-Čavr>a stranka. Nas take vrste kompromisi — ki nasprotne stranke samo kom-premitirajo — le veselijo, ker prinaša-jo vedno več jasnosti tuđi v najbolj konservativne kroge posamnih koalira-nih strank. Gospod Turk, ki je na se-stanku pri Zupančiču govoril o uskokih» bi stori! bolje, če bi govoril o katoliških vskokih, ki so s svojimi temeljnimi načeli — korporativno uskočili v komu-■ističnl tabor. Glasbenj vestnik. * — Dr. Josip Cerfa prlređt s tvojim or-fcestrom v ponedcljek dne 20. t. m. v veliki dvorani hotela Union svoj I. slnfonlčnl koncert ▼ tekoči zimski sezonf % iclo *?■ Bimivim sporedom. NatančnejS! spored jr vimo jutri. Vstopnlce za ta koncert pa te bodo prodaUle od srede 15. t m. dalje t trgovini Glasb^ne Matice na Konsresnem trsu, poslopje FilharmoniČnega društva. TURISTIKA IN SPORT. * ftAraSTOVSKI KONGRES NA DUNAJU. -r Dtma], 12. novembra. (Izv.) K otvo-rltvl svetovneca Šahistovske^a kongresa so danes prispell na Dunaj šahisti Al josi n. G r Q n ! e 1 d, R e 11 L dr. Tartako wer in Bogoljubov. Današnji svečani oivorfivi kongresa je prlsostvoval tuđi prcdsednlk avstrijske republike dr. Hai-nisch. Kongres tekom prihodnjth dni rat* pravlja o ustanovit vi svetovne šahistovsk« rveze. ILIRI JA i PRIMORJE 4:2 (2:0). Včerajšnia tekma itied Ilirijo In Pri* moriem je končala — v primerl t prejšnio redeljo — z zadovoljlvim rezultatom za Primorje. Primorje, kl je nastopllo z enim novini igralcem, je igralo s popolnoma dru-tacno taktlko in * večjo srečo, kakor prošlo nedeljo. Med tem ko sta se krilska vrsta in obramba omejill samo na sistematično razbijanje ilirskih napadov. se je napad takorekoč speciializlral na posamne pređo* re. iz Česar sta tuđi rezultirala oba goala. Na.bol si igralec Primorja je bH sigurno Dunajčan Matejček. ki je skoro edinl vzdr-žal do konca, Birsa je bil slab i i kot pro-Slo nedeljo, v obrambl pa je ugajal levi branilec. Vratar Zinnbauer se mestoma ne zna postaviti in bi brezdvomno lahko dr-ial enega ali dva goala. Nedvomno je Igrt-lo Primorje s požrtvovalnim elanom in tu-dl rezultat odgovarja moči obeh moštev. Ilirija včeraj oČitno ni izvajala igre tako, kakor smo od nje navajeni. V napadu se je igralo raztreseno in bres vsake skupnostt, kar je bilo vzrok slabega -:ritja halves-lini-je. Srednji krilec Zupančič II., je včeraj odigral eno najslabših iger, kar smo Jih vi-deii od njesa in tuđi Dolinar kot desni krilec je bil popolnoma ped formo. Obrambl Je zadovolje vala. O. Pretnar pa ie zopet zasrešil grd loul v kar kljub izzivanju. kakor pravi on, ni bil upravičen. Radi njega je potem prišlo na IcriSču do neprljetnih Incidentov in je moral sodnik radi publike, kl je vdrla na igrfSče, igro predčasno pre-kiniti. Pretnar se bo moral na vsak način odvaditi take nefairne Igre, ker to, kakor bo sam sprevidel, ne bo koristilo njemu, ie manj pa njegovemu klubu. Sodnik z- Och« iz Celja Je sodil zelo objektivno, prezrl pa je več očitnih rok In Foulov. O. F. — Zagreb, 12. nov. (Izv.) Oradjanskl • Sparta 13 :0! Ilirija : Slaven 11 :0i Concor-4ija : Viktorija 4 :0. Igra Je bila preklnjenju INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — DunaJ 13. nov. (IrO Prvenstven j tekme: Rapld : Sportklub 2:0. Senztiia dneva Je bll poraz Admlre, kl !e bila tepena od Viene s 3:2. Rudolfshflgel : Sim-mering 1 :0. Herta : riorlsdorf 3:1. W. A. F. : MOdlinger Sptv. 10 : 0. Dunajsk! V/ackcr Je igrat ▼ Bratislavi proti S. K. Bratislava in podlegel v rax~ merju 1 : 2. — Prag«. 12. nov. (Izv.) Praika Sparta Je porazila prvaka Nemcile Hamburger Sportvereln s 7 :4! Tekma, kl 11 )e prlso-•tvovalo preko 15. gledalcev, 1« dokazala, da je Sparta zopet dosegla vso svojo formo. V Moravski Ostravl Je Igral Mdnchner VVacker : Morav. Ostrava, kl Je predstavljala drugi razred Ceikega nogometa in je bfl tepen s 6 : 1! Tekma ]• vzbudila aenza-cijo. — Biiđlmpeita, 12. nov. H t I ; f. IkJLA BnrnwhMnni»taiw------------- Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 13. novembra 1922. — Klerikalcl In »taroslovenskl bogoslužnl jezik. Klerikaiec je In ostane vedno v službi tujih sil proti interesom iastne domovine, lastne države. To je pokazal zopet dični »Slovenec« s svojim Člankom, na-perjenim zoper določbo v konkor-datni pogodbi z Rimom, ki ima kot narodnopolitični cilj uvedbo staro-slovenskega bogoslužja v cerkvi. »Slovenec« mora vedeti, da staroslo-venSčina kot liturgiškl jezik v kato-li§ki cerkvi pri nas ne samo ne na-sprotuje nobeni cerkvenl določbi in večnemu zveličanju na§ih vernikov, ampak da je bila ćelo fe potrlena po samem rlmskem papežu, ki je ne-zmotljiv, in vendar se drzne ugovar-jati tej nameri naše vlade, češ latin* ščina je edinl cerkveni jezik v inter-nacijonalnem smislu. Tudl Je »Slo-venec nalašč pozabil, da je njegov veliki vzomik biskup dr. Anton Ma tinte tn eden prvih boriteljev ra pravice staroslovenščlne kot cerkvene-ga službenega jezika. Strast, ki jo vzbuja sovraštvo do pravoslavnih Srbov in do »srbske« vlade na^e države, je tako slrpa, da ne vidi niti svojih lastnih pristašev, ki so imeli vendarle svoje svetle trenutke in dć^be, dasi so bili sicer Se bolj fanatični rimski katoliki, kakor je »Slovence« In njegova okolica. A na ne-kaj n^zabHa naš častivredni rimski katolik »Slovenec« v svo^I Izvendo-movfnskl cerkveni poHttki in politiki vobče ,namre5, da naša država ni Avstrlja Franje Josipa Habsburgov-ca, ki je znal ob slovesnih cekveno-političnih pompoznih prireditvah moliti tako »pobožno« v klasični latin-ščini. Ml JugoslovenI ne rabimo no-bene fašistovskn-latinske italnanske cerkvene politike, s svojim Bogom se bomo pomenill ttidl v svojem *lo venskem in staroslovenskem jeziku, naj to rgaja »Slovencu« ali ne. In Ce rtmska papeževa stolica ne mara voditi pametne cerkvene politike v tem oziru. bo treba paČ IzioČitl Iz na^lh vrst vse nepotrebne nosre^o-valce fn ver^nfke r^ed if'^Im Rogom !n naSim! jugoslovenskiml du-§ami. Amer*. — »Kolo Jucoslovenskth sester« se je poslovilo od ge. Dokićeve, soproje biv§ega poveljujočega generala Dokida v Ljubljani, po posebni deputaciji in ji izroČilo krasno kaseto v narodnih moti-vih, delo društvenoga odseka »Kresni-ca«. Deputacijo so vodile ge, Ravnthar-jeva, Santlova in Medica. Gospa Doki-ćeva Je iz Beograda poslala ge. dr. Tav-čarjevi tole brzojavko: »Najiskrenejše se zahvaljujem na iskrenem slovesu kakor tuđi na sestrinski ljubezni, ki ste mi jo Vi in članice društva vedno izkazova-le. Živele sestre Slovenke!« — Draga obletn'ca Rapalta. Iz akademskih krocov nam piSejo: Včeraj ▼ nedeljo je potekla druea obletnica rapallske pogodbe. Marsikdo se Je Je spominjat ni. Opoldne pri vojaškem koncertu ie mladina opozorila preblvalstvo na to obletnico, živahno protcstlratoč proti koncertu. Protestu so ugodili. ZveĆer Je bilo več priredi-tev. Sprevod akademikov fn druie mladine Je okoli 7. zvečer korakal od lokala do lokala. V načelu so povsođ deputaci'am obljubili, da bodo vpoStevall n;lh £elje. Pred Narodnim domom je med mladino nastalo veliko razburjenje, ker so nekateri trdIH, da se je pojavila fašistovska crna srajca. Nekesa »fašista« je stražnlk tuđi prrel, a mu je ntekcl. Akademikl so Izpred Narod-neza doma odkorakall po Selenbnreov^ ul. do univerze kjer Hm }« untv. prof. dr. &er-ko dal točno zarotovilo, da bodo akademske oblasti znata čuvati akademski mladini zajamčeno svobodo. Akademik! so odi'i pred pošro. Akademlki so izpred polte od-š\i na svoje domove. Nekateri nendjrovor-ni pa so ponekod okoli 10. ponoći povzro-čill male Inc'dente. — t MiSko Peicher. V nedeljo zju-traj je na posledicah tcžke operacije ne-nadoma umri £. Miško Reichcr, trcovec v Ljubljani, bivši dolsolerni ravnatelj »Zveze slovenskih zadruc«. Pokojnik je bil rojen v Vojniku pri Celju. Studira! je timnazijo v Celju in se nato posvetil zadružni organizaciji. Bil je dotea leta tajnik »Savinske posoiilnice« v 2alcu. U 2alca je prišel za tajnika »Posojtlnlce« v Maribor, kjer si je s svojim neumornim delom In vzorno po-štenostjo pridobil velike zasluge za ta dcnarnl zavod. Ugled, ki ra je uflval tu, Izpričuje najbolj đejstvo, da je bil več let starosta mlađega mariborskega Sokola. Pred dobrimi 15 leti je bil Imenovan za revizorja pri »Zvezi slovenskih zadrug«. »Zveza« se je tak rat n ah a jala v zelo te-žavnem položaju. Reicher. ki se je izvež-bal v prvovrstnega zadruinega vei^aka, se je takoj z vso vnemo in požrtvt>val-nostjo lotil dela in organizacije. Posrećilo se mu je v kratkem času postaviti »Zvezo« na solidno podlago in 11 zago-toviti uspešen razvoj. V priznanje njegovih zaslug, ki si jili je pridobil za zavod. je bil imenovan z* ravnatelja. In pod njegovim vodstvom se je »Zveza sloven-*kih sadnis« razvil* x cvjttofi msA U igra danes veleugledno vlogo v nalem zadruf ništvu. L. 1918. se je ReUhor po-ročil z gospo vdovo trgovca in hitnega posestnika Fritschi ter se kmalu na to docela posvetil trgovini. Kot trgovce ie bil na glasu po svoji strogi solktnosti in poštenostl. Bil ie idealno narodeti mož. narodnjak starega kova. Zrtvoval je mnogo v narodne namene, dasi Je bil slccr nad vse štedljiv. Ko se je sprožila misel, da se uzida spominska plošci na rojst. domu v prognanstvu umrlega pi-satclja Podlimbarskega, je Reicher uvedel zbirko v to svrho, nabral lepe tl-sočake ter s tem omocočil, da se je ideja uresničtla. Pogreb bo v torek ob 4. Bodi vrleinu narodnjaku, dobretnu prijatelju ohranjen blag spomln, njegovi gospe vdovi pa iskreno našs sožalle. — Iz sodne službe. Imenovani so: za deželnosodne svetnike deielnosodna svetnika in predstojnika okrafnega sodl-Šča Fran Pečnik v Šmarju in Janko Ser-nec v Šoštanju za Maribor, okraini sodnik dr. Alojzii Oradtiik za deželno sodl-Sče v Ljubljani; za deSelnosodne svet-rike in predstojnike okrainih sodilč okrajni sodnikl In sodni predstojnlki dr. Amold Pernat v Lalkem, dr. Fran Kalan v Velikih LaSčah. dr. Milko Kranjc v Kranjski gori in dr. Fran Kov5a v Murskl Sobotl (vsi na dosedanjlh *lu?be-nlh mestih); za okrajne sodnike in sodne predstojnike okrajnl sodnik preko sl-stemiziranega stan.a dr. Josip SaSel na Prevaljah za šmarje. sodnik dr. Tomo Turato v Gornil Radioni za Gornjo Radgono In Anton Potočnik v Ormffn ta Šoštani; za okra'na sodnika dr. Mile Jenko v LitiH in Niko Ivan Vrabelj v Mariboru za Maribor; za sodnike ra do-iočenih službenih mestili: sodniki brez določetiega službenega mesta dr. Leo-pold Mastnak in Boris Kenko za višje deželno sodišče v Ljubljani, Josip Vej-tiar za Maribor, Valentin Pržen za Kr-$ko. dr Luka Kravlna za Mur^ko Soboto, dr. Franjo Macarol za deželno sodišče v Lj-jbl'anl, đr. Peter Jereb za Maribor, đr. Jo^p §mid za Lrško, Janko Cerčck ra Metliko, dr. Bogdan Petelin. dr. Viktor Vovko in Makso Juvanc za deMno sodišče v Ljubljani, Karei Ivane za Mur-sko Soboto, dr. Fran MuhiS za Ormož, dr. Ivan Mako za Mursko Soboto, Fran Češark za Čmomeli, Fran Orožen za Sevnico, Josip Baričevič za Cerknico, Vladimir Velušček za Litijof Anton Ra-dej za Vransko, Artur Mrevlje za Kozje, Avgust Habermut za Gornjo Radgono, izpraSana avskultanta Fran Farkaš za Mursko Soboto in Stanko Bregar za Ribnico; za sodnike za okrožje višjega deželnega sodisča ljubljanskega izpraša-na avskultanta Rajko Lederhas in dr. Ernest Rosina. Sodnik dr. Franjo Stri-f.\č ie premeščen iz Murske Sobote v Ptuj. Sodnik dr. Jože Pretnmr v LaSkem je izstopil iz državne službe. — Glas ©bćlMtva. V Trnovem tik Zelene poti od Breskvarieve hiic gori ]• nova koloBi;a hiš, katere so do danes prav brez vsake poti. Pet hil je, katere nimajo nobene poti In ljud;o morajo tazlti po vodi In blatu. Pravca« skandal ]« to. Dcla se propagando za zidanje hiS, a če se zgrade, se niti potov do njih na napravi. — Prri ženski todalk t Zagrebtt. V Zagrebu je bila imenovana gdC Winter, ki je pred kratkim promovirala sa doktor?* prava za sodnega artkultanta. O relitri imenovanja je nastala dolgotrajna dtskuzija in so bila mnenja o imenovanju selo raz-lična. Justični minister pa se ]• v Beogradu postavit na principijelno staltlče v tej zndevi in se je izrekel, da ne obstojajo ni-kaki zadržkl, da se ženske osebt pripuSča-jo k sodniiki praksi, če Imajo zato potrebno kvalifikacijo. In s tem Je bilo koč-l]!vo vprašanic rc$eno. Imenovana dama bo prva doktorica v Jugoslaviji, kl sodni-Sko prakso prakt'čno IzvrSuje. — Pozor, gospođlnjel Znano Ie, da izgubi čaj, če ga držimo odprtega, svoj aroma in se navzame ka] rad tujega duha, zlasti pa vlage. Vse to vpliva na njegovo kvaliteto fn Izdatnost Nlč ne pri-Jetnejšega n! za gospodlnjo, kakor če Ima čaj, ki ga prinese na mlzo, vea drug duh, čajevega pa ns. Vseh teh nepriietnottl In zadreg se obvarujet«, Ce kupiijeta samo paketlran čaj. Pole? teza nimalo enovrstnl, odprt! čaji nikdar poleg najveće Izdatno-stl tud! najboliiega aroma. To prednost Imajo samo čajne metalce, kl pa morajo biti tako dobro zavite, da ne more čajev aroma nttl Innilitetl, nftl te navzeti ta»^Va duha In vlage. Vs« t« prednoatl imajo edl-nole čajne mešanice zwiaike< »B«dđha«. Za aestavo teh melairtc opotrebljava edfnole prvovrsten Ca] nove trgatve tako. da Je kvaliteta teh mešanlc. kl m aeatavUak) na podla ti dolgoletnih lzknSen], rajamčeno najboljia. Kup!ijt« in zahtevajte vsled tega povsod fn vedno I« pakttlm cal ▼ srebr-oili zarltkBi znamk« >Đaddha«. Pri naku-pu zahterajte navodila za pravilno hranl-tev In kuhanje čaja! Dobite ga pri vieh trgo velh! — Gospođarstro, fforaHof Vai Nit je U mnogokrat opozoril razne činitelje bi ie že opetovano dal pametne nasvete tiede na racijone!nejSo varstvo in upravljanje bodU si javne ali zasebne lastnine. Nas« ticer Čedno meito il pr. le ^ 'dno prepleskuje felezne ograje ali dragt kovinskt okraske iele takrat, ko je tato ft prekasno In Je ria ie tfovrSIta vroie tm4čuf<»če 4e4o» S«4a| «9i mamom to*» mm u fe* * sJbsm čas, da obvarujemo pred poginom Se mar-sikatero stvar. Ograie na mostu ob izlivu OradaŠčice bo vzel rjasti vrag, če se tako] ne konservira z mi ni umom. Nova enaka ograja bi stala danei morda 45 do 45 ti*oč kron. Enako usodo caka, ozirema jo }e skoro fe deletela, ograio ob Grubarjcvem prekopu, kl Je menda mestna lastnina. Clo-veka boli srce, ko vidi, kako tuka] prepada javna lastnina, ne da bi ae kdo pobrigal, da se to prepreci. Kranjska hranilnica • ' popravi lično In drago ograjo cb reaiki, /a kar Je skrajnl Čas, saj se z malimi stro^V? dl tukai preprečitl ogromni Sko^i. č^* nadlonataega varčevanja je pri naših po-sestnikih spleh ie premalo razvit, kar rp^-ziš po mestu na vsak krrak, skoro na vsriki drugi vili ali hiSi. Kako pa je razvit čut prlmltlme snažno*«, o T-m te prepriča en sam pogled na pr. na ćvorišče Mestncga doma ali kr. pošte. — Pode£*1sko arađnlfro In 1H*Đi?ftn*ke go«pcdln!e. PISeio nam: Neznosno dra^i-njo gotovo najtežje obJutl'o podeželski uradniki In učitelji, kl morajo iolati svo'e otroke. t?očim so lani gospod!nTe fahtevaTe od dijaka 1500 K me?ečno, je letoSnjc leto predplsala orginlracf'a ćV- §klli x^wć*vi n a ] m ■ n ) 2400 K od osebe. Zadn!e dni smo čitali, da so znffaT! govHničari cene hran! za 12%, timan pa Cakamo sre^neja trenotka, da gospodin!« ali vbda tud! nas starše razveseli z jednakim odlokom, dasi 90 se cene fivilom zman;5ale ra 20%. — Mesečni račun skrbne p^deže^v« nradri-Ske družine, — obsto'eče Iz 5'Trfh odraslih in 1 mlado!etne osebe — izk-m'e 592) kroii ^trolkor, povprečno na osebo 12)0 K (seveda brez obleke). Vsnk dan obid z misom, šrfrlkrat v tednu nnvadno mesno ve-čerjo. Uradnlk s tremi otrocl ima C400 K mesečne plače In iru preost/ne za dPaka petsto kron. Krr m^ra Cr~*inn Mdi oblačJtl, se peha xa n'rrr«''.-i-r-i dol'oc*V1, kl mu Izmnzgavalo sledn'e k»p?Te krvi. Da se gojpodinje ne bi smatrale rrfkra:i-nft na dobtčku. želimo, da rni^a'o rpe«*Čn!no v«a} ia one dni. kl !ih otrocf m-d letom preflve pri svp'*h ^-rSIh. — KviJVu srca! — Prljcta roparska tofpa. V okolici Karlovca so se zadnje Čaše doga ali prr-drzni roparski napad!, ne da bi mosla policija priti storilccm na sled. Končno se je policiji v Karlovcu posrećilo tri glavne kolovodje v osebah Tlije Stojiča, M\l^7 Benkoviča In Petra Gjuriča. Od-dani so bili sr *\$*:u — Bofevltt Tonček. Anton SuhadoinTk. bo.'evlt frontar, je včeraj jtedel v gostT!nl Antena Burgcrja v Spod. Ši?kl in pH in zo-pet pil... Kistova ie itak bojevfta narava pa ne prenr«e tclfko alkohola, kaltl nenado-ma je Tonček JurlSal med huronsklm vp!t-?en» na delavca Antona Luznarja in ga za-gnal na tla. Na tleh sta izvajaia rar.ne rr> koborške atrakci:e, samo Tone se je pre-grešil proti rokoborskim pravilom in Je ugrlznll Luznaria v palec. Slednjemu je pri-skov?f!a na pomoč troperesna detcljica mn-ikih la po!lH so uboceca Tonika z neko precej topio tvarlno tako. da so wti kožo osmodlli na obrazu. Seveda je bil to pre-hud peper za sledniega in razžaljen je od-Sel Iz gostilne. Šel se Je hladit. Ko se !e dovoljno chladfl, se ?e vrnil v gostilno. Pri-rlekel je Iz žepa nož in začel z niim stra-Slti. Pri tem je gostllnlčarju Burgerju, kl ga je miril, prlzadel na rok i lohko poškodbo. Vina ntti Tone Je postal mahoma Ijubezni žejen. še predno se ie natakarica Marička zavedla, i! Je že pritisnll gorak poljub na lice, kl ga pa je štednja parirala s krepko zauiniro. Toneta Je pograbila sveta jeza In ugriznil Jo je ▼ desno lice, rekel je »za spomin«. Marička je jokala, gostiSnfčar je klcl. Tone pa jt postajal vedno huJSI. Po-grabil je velik stol In ga zilučal v rakonca franca la Ivano Kmetič. Meril Je tako precizno, da je zadel oba, vsakega na eno stran. Ravno je poskuial svojo herlnilsko moč tudl na stekienlcah In ugibal katere-ma gostu jo na) zapiČI v glavo, v tem tre-notku pa ko jo manevriral z novim bojnim oradom, sta ga oblela dva strainika In konec Jt bilo. Odvedi! so ga v zapore. — Poprarek. V zadn'I Šttvilkl Je po-notoma Izostalo na čelu članka: »Koncentracija predukcijec Ime avtorja dipl. ing. — Osređnfa tveza javnih nsmeščencer \n Tpokojencer ima nujno se'o Širšega odbora v četrtek 16. t. m ob Z>. na maKistra-tu. Dnevni red: Odorren'e zapisnika zadnje seje. Poročlio predseđstva. !zredni cb-čni zbor. Vsak delegat naj stori svojo dol-žnostl — Predsedstvo. — DmltTo Btanovanj5k*h nafemn'koT za SloTenijo ©porarja, ć\ se vr$i prihod-nja Javna odobrova se'a v srrdo dne 15. novembra t 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Drultvena pisama daje elanom dnevno r ▼ !nrrrn*em jmren^kfm vla^u v II. razredu de?nfk. Naslov se Izve v uprav-iHStvu #cJ*>v. Naroda«. — Zgubtla te |e v soboto 11. t, m. ob pol 6. popoldne ▼ Selenburgovl rllcl pred ' kavarno Zvezda nova rnjava moika Iport- I •a čepića. Poltea aaJdUeU se pioil. da io 1 «4da aa polici^ Ha]noue]sa porofila. Voiitve v Zedinjenih državah Severne Amerike. ^ KONČNI REZULTATI. — DEMOKRATI PRIBORILI VhČINO. — Pariz, 12. nov. (Izv.) Po pora Čilih iz VVashingtona so objavljeni končni rezultati volitev. V reprezen-taci]sko zbornico ]c bilo Izvcljcnih: 214 repubiikancev, 219 domekratov, 1 socijalist in l neodvisnoš. Demokrati so torej prlborili 3 glasove veoine. Glvoritev crljrntsks konferenss — Pariz, 13. nov. (Izv.) Otvori tcv orientske mirovne konferenec v I.ausannL ki bi se imela danes izvršiti, da je odgođena do TG. t. m Za- siopnik ansrorske vlade Fcr'd paša :• bil od ministrskcjra predsednika O tem oficijelno obve^čen. Pclccrat an* eorrke vlade Izmet pasa je že ndpo toval pr.prcjc v Pariz. \' nMni^trstvu znnanjih zzčcv je bila včeraj knnfe-ronca 5troknvnjakov. ki so orient* sko vprn^nn'c raTmotriv^Ti z medr*-r^^no - p*-pvTir"Ti. vrin^ketri in fU r^T!^:?'vTn'%"a ?*?Vr"n. K^n^orcn ^e so %* itrfr'«*1'* r-arfpl Foch in mnogi admirali in generali lisius rtnn-n^ tf?®\\. — Pltn. 12. nov. fTzv.) TT?*'..»i- pravice dn D^n^'je* snioh se reduHra csrhjc z^ ?n cd^t^*kov. Tzvzetl so le frontnl bnlevnikl. Opusti se aa vseh žefernicah 1. razred. Borzna poroci1^, — CurHi, 13. nov. (Tzv.) Para?n:4 predbor7n: Zn?r:b 2 ??.=i. B^-l^i 0:>625 Praffa 17.30, Dunai 0O?74, Mlan 24.45 Par?z 75.20. New^-nrk 5.^675, Lonđoi 24.42. Budimpešta 0.2275. * NI bila prava bolha. Tr Kolina pora-čajo sledečo humorno dogodbico. Neki mol je debil dovoljcnjc, da pokaže irmstnna| svojih dresiranih bnlh. Ko so bili eostit zbrani Je prišel z malo škatljico, jo postavll na mizo in odprl pokrov rekcČ: ».TaneJi skoč ven!^ In Jancz !e ubogal. — »Janec skoči preko Skatlje!« je zapovedal lasmik nadalje. Toda bc'ha je postala neuboOuTfc Skočila Je neki dami na rcko in irjinila v rokavu. Dama, ki Ji Je cela reč dopadl* se Je odstranila v svelo sobo in se je krut-hi vrnila s prijeto »dezerterko«. — Mn! U znpet zapovedal: ^Jancz, nazal v škatljo!* Ali bnlha je trd^vratno obscdcla na mlzl ft se ni ganiln. Sedaj jo je mož dvlsrnil ?. n* ze, Jo natančno poKlrdal fn končno izjaviti »Cenjcna gospodična, fcal mi je. da Va^ ma. ram Je enkrat nadlesovati. To nam-eč m moj Janez.c DARILA. — Darila. Orspa Pcicherjeve . ij-f^ik nafemu uredništvu kot volilo svojega ^* kojncKa soproga 1000 K za »Družbo sv. C*. rila in Metrda, 1000 K za Sokola I. LjrblJ«. na In 1000 K za Sokola v Mariboru, ona «t-ma pa ie darovala 1000 K za mestne sir*. make. Glavni mednih? RASTO PUSTOSiF.MŠEK. Ođzovorni urednik; Valentin Kopitar. Poslano* Gosncdinu * M. MifcOTllii. VaSe pretenzie prema meni « >Narod nm niHTnii'ti ftolskl ravnatelj v p. ltd.v po kratki mufni bolezn- previd-n t to!n?ill Sv vere danes mirno v Gospodu 7«pn<. Poc;r b n^ro^abne^a rajnika bode v t rfk An? 14. t. m. ob treh popoludnc :7 bi-e ža'nsti v LaŠkem. Piiporofam ga v b'ajj ^pom-n 1 LaSkc, 14 novembra 1 22. *»rel ValdttHiilttc^, rvesni žciezn fiki nadsvttn <. sm. Strair* ;. *St:OVPNSKl UfAROOc dm? T4. noveim/ra 1922. Šfev. 259. 2 solidna akademika ISčcta mablavano aobo za takoj. Po-iiudbe pod .T. M. 9703" na upravo glov. Narodd. 9703 Dekllca todttrtfth starlev želi kot ačaftkai priti v trgovino v Uubljani. Naslov povc upravi Slov. Naroda. 9700 Prvacaarađen, rescn in dobro vpeljan potnik ke IT&rn rasprodajo ^evTjer. Pmitsđbe Z referencom! in sahtcvaml poslati fk-mi: AND. JAKIL, tovarna koi ia iev-ljdv d. d, Karlovac. 9*99 Proda se ceno Inr almakl p)M fa frno krfto za damo srednje vtlikoitf. MikloSfčcva cesta, aradniSko poslopjc Gospodarske banke, . nadstropje. 9705 Ženitna ponudba. $4UadenIf, prost vojašČine, obrtnik, te MaM v svrbo fpnitvt* seananlti z gospo-«Wn« od 18—25 l«t a kakim obrtom Prednost imajo Sivilje. Ponudbe pod -Pridno dekie 9704* na upravo 5!ov. Naroda. 9704 Hratatca y «!^b»rtp»o:n* ranncrah ilfe kakrf Degake>fi ftutft rapisamtikeg«) dela na dom. SpT«j«e tn«H stalno mes'o y ve-lernih urah. Ponudbe pod ,Pridnn«t 9706« Ra uprav« Slov. Naroda. 9706 Z*0wa veza faspravtJcnJka) vsak * dvema stđefe-ma, elegantna doorsna konjska ©rremi in velik potovalni kovč*f iz usnja po «eni na p^aj- Naslov pove uprava Slov. Noj oda. £634 100 vol tov. 5 HP, 1809 obratov, ner, bompleten. N«slor ped .Etkiroirotor 9715" na np«vo Slov. Naroda. 9715 Proda se va*)a *hnska aukn)a ia !to# felafo aa itmsfco suknjo. Naaiev »ove uprava 51. Naroda.__________________________9693 Sprejme io gospodična aa stJaoaanfa tn hrano 9 1. decembrom. Naslov peve uprava SI. Naroda. 96-1 Kuharica pt iHufalha !■•£, arađnje atarostl. ae ilče k bolju dmitai v Btafradu. Naslov povt uprava St*. Nareda. 9692 Soba s eno post*?}«, «l*ktr!taa< rattvettjavo in s posebnim vhodom sa odđa. Naslov povc uprava SI. Naroda. 9/12 Trgovino z mešaalm blagom prerzamem eventualno kupim v kakem većjem piomttncm okrajtt Slovenije. Ponudb« pod .Trfovska hiSa 9711* na upravo Slov. Naroda. 9711 Kupim «vtwt»a1ii» mawi todf v auifam aja>-stllaio na prometnem kraju na deželi l nakoiiko posestvom, tuji mala trgovina z foatilno ni iz lju?ena. Ponudbe z navedbo crne na Anton lrMč pri v. Kovtčliu, p-Hm S ivnica pri Celju. 9710 Iščem mesta sam^stolntsa vodje ali deiovođfc v asnjarski industriji Znam chromovo In vtRetabiiično ctra>a«]€. Eventualno p-m taCK kot maopnlant z« aatije ali kot nak»povalec smavin ia iijatovljetiega ¥sr.\n. Ponudb; pod .Utn). strokovn|aW 97GS" na narava Sov. Na oda. 9706 r .suho in aeleno* na rod!agi flp. porU :s in rfp. mrnMco'a. Na jOIhe N\ 9 ssmo ¥ ?•!(»•»• Vrste » vel >a^kl riz'inf *am atc, bmfundcc be-i in crni, nvaler, 2 ahtnine (jrutedeJ) in plava frsnUHia. Ga antirano (iste vr-te j Fndi vkoren niene 4ivj»lta In kl;nit | (amer. trt) r»r!'f»roča p« «ai r:«irfh ce- j nah IVAN ŠAK'Ć, v nojfr?dai»k« »adjar-sk «troč jak BeoČin (Srijem>. C ni'd ] v hrvaškem, srp^kem in nemlUem je ziku, brezp ačn». 9709 { Oikrtnlft a« cbttriM foaostvo, vsestrancko Izabra-?w, z tfobriaai priporottl! s« spreime. Plača po doffov«««. Poaadbe na poHm predal 74, C*i)e. 9696 Peki! PopoT^ORM nov stroj za deljenje tasta, 30 dalni, anodcrn. se proda v>!<*d na upa vefjtffa stroja. V. Biz|ak A dmp Rogiika Slatina. 9702 Kupim vsato BBOflN tris«T Mavadatife tar vieh dra«Ili dlaien-tl|. Has1«v p%w sprava nov. Naroda. 9691 i^_ ^-----------------------------------------------------------------------------------— —' Z« valtataienj prcpozno dospeio, s« piodaji aedaj po zniiamh cenab. JEDILNO 0R0DJE aaJaio^omaJMa faioa v kaaeUh in brei taset, Kiaa srebro. Beradorf I. vrste in pravo srebro. JOS. SELOVDf — CUDEN trfmrina i zfalatne, srebrni«©, z uraml in Slvalnfmi strrjt v Ljubljani, Me^fnl trg H. I Zahvala. I Ob priliki bridke izgube našega nepozabnega I soproga in očeta, gospoda Anton Luckmanna I nrađnlka Kran'ak« ind. dmibo I se f£ nam izkazalo toliko sočutja, da se ne tnoremo I zahvaliti posameznlm, ter izrekamo ter izrekamo tem potom našo naipresrčnejSo zahvalo vsem onim, ki so I dragega pokojnika spremili na zadnji poti in vsem I darovaIcem prekrasnih vencev. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščin?, ravna- I teljstvu, uradniStvu in delavstvu Kr. ind. družbe, to- I varnilki požarni brambi za častno stražo in spremstvo, gasilnim društvom Jesenice, Koroikabela in Javornik, Hrulica, Zabreznica, Bled itd. itd., p:odbama kat. del. društva in kovinarjev, ter pevskim društvom Sava za genljive žalostinke, lovskim in planinskim društvom, knapom in invalidnemu odseku ter društvu delovod j, žn v prvi vrsti požrtvovalnemu tovarniškerau zdravnikn t* njegovo pomoć ob bolezni. Jtsaalea, dne 9. novembra 1922. I Pavla Luc^mzr.n in otreci. ! Sveza slovenskih zadmr* javlja žalostno | vest, da je njen odbornik, dolgoletni ravnatelj in revi-»or, velesaslužni gospod fraevea v LJnUjasI po kratki bcttmi dce 12. i m. premimfl. Pogreb se vrši dne 14. t m. ob 4. popo!dne na pokopaliiče pri Sv. Kriitofti. Bodi mu ohranjen časten spomin! Zahvala. ZahvaTjuJemo se tem potom vsem prijateljem in znancem, kateri so našo predobro mamico, teto, staro mamo in taščo, gospo a* v ** tolažili za časa bolezni in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se posebno £. zdravnika dr. Trau-nerju, rodbini V. Bolaffio, gospe Kreutzer za njih po-žrtvovalnost v bolezni in pevskemtt društvu „Ljub. Zvon" za v srce segajoče ialostinke. Llahllaaa, dne 12. novembra 1922« .--_________________________________ ___ i ■eslrr pojrrtni mrod. • m Potrtim srcem naznanjam vsem sorodaikoio, prljaieljem ia znau-cem, da je moj zlati soprog trgovec v neđello dne 12. t. m. po kratki mučni bolezni, previđen s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dao 14. novembra ob 4. uri popolđne Iz hito žalosti, afarljm trg 3, na po-bopalliče k Sv. Krlitof a. Bodi mu blag spomin! V Llnbllaal, dne 12. novembra 1922. fitMi iđaliCa HTTtsa Kriitiia leiclisr Tes?a Friscfi ii tsi^ isrsfnlti Pritlična lifta i vrtom, pol ure od Ljubljane, se proda po ufotini c«?ni. Poizve se pri g Adolf Frattk, Sv. Petra cesta 43 v Ljubljani. 9C00 lliilii" v sredini mesta se proda. Naslov p«ve uprav« S!ov. Naroda. 96C7 liSliiiT bodffi v Roinl dolini ali kjrrkoli. Plaćam dotičnomu en^letno na j« mu ino jiz Nova v»n 48 1 SUerianc. 96.0 Prodajose~ po Jako nlzki crni Šc dobro ohran:ene stvari in s cer: struinka, krožna ž^j;a, parni kotel, vse zeio pr pr vrn za ma -hno mnarttvo Kjc ra dež li. Na*lov pod St. 1100, p žtno ležeče. KianJ. 9G10 I Potnika I za vso Kr*IJevino SHS snre;memo. Po-I nudbe pod .Provizija 9643" na upravu I Slov. Naroda. Pošteno dekle I gre za m«jhno platilo h kaVemu pod I jeju, da bi se privadiia kuhanja. Je tuđi I nekoliko šivilja ter bi lahko orravljala 1 hlšna dela. Pismene ponudbe pod .Pošteno deMe", poStno Iež- če, Kranj. 969 1 lista p ♦e proda v večl In mnn Si mnoŽTnt. Poizve se v upravi graščine na Kode-Ijevem. 963? MvvsBi^HvvHDaaBiBBaBVBBMaVBaavBaiBaaaajBBVBBBaB^BMBaaBsaaaBBsaHBaiBaaaBaBaMaB 3ščc se družabnik ' 7« rreSnno trjjovlno v prometnem trju i na Gotenjs^em. Lepi, opieml en! tr^o-j vinski rrostoH na T-zpotego. Ponudbe i nod .Družabaik 9615" na upravo 5!ov. Naroda. 9645 Lepo crno istrsko i In brvats^o ct dobi po nalnižji eeni pri MlbaeT« Omahnu v Višnji gori. 9554 _ i,, __,- , -__i_________,_____—^—^1— Bukova vagonsve m^ožln?, lwkrr tuđi rezana in na df m postnv'jena dobavlja Lesnadružba Ilirija., L,ub.:ana, Krrii a Petra trg S Daončšfrčpna z fer& 'frel^ano trgovino tncfaTic^a b'aga se vs'ed previema drticcja pod-ietja po cgra, ?e"i pristoji ti za korn ?n:onko s 130 0^0 kronami ka i-tala trpovskemu rodje'.lu. Dotj I pod ,cpomlad 9618" na upravo Slovf.ak. Naroda. 9»1G Ijriilff i'.ur}ene«ja delavra zn enna1! rnno poso-dn. Pl«Ča jako dotra. Miie Atević ?*-lar.kl trgovec, Skoplje, 9^2 V zaKop t fin d .bro idoča postiina, bod'si na de'cl! ali v rnestu, tud1 x m sario. Fon ri^e na F. Vog:incc, Celj*, Zav. dna 27. 9683 za promenađne in športne oblekft v bogati izbiri a.8E.5!ia[)ernžBa3,fl ■M a • ^^ za strope izde- m bi ^^W ^ ££3 lirem z naimoder« 0 8 W»|^ nimi stroji ir. iz naj- bolj^ega materijala ter dobavljam V vsaki množini po nainižji cenl. U Jug^s!ov:n5?-a tvornica Bakula Jos. R. Puh, Ljubljana, Cradaiica uflca 22. Tclaf. 513 ~f~eWJe vsak čas po najnižjih cenah pri E. VAJDA, IZVOZ DIVJAC1NE IN PE-RUTMSE: ČA KO J T,C9 liledjim u rje, Jugoslavija, Brzojavi. VAJDA, Čakovec, telef. 59* ^^»S* Ha vC^aa xMEk b^^^B za kranjske, krvave in jetrne klobase \n drugo, najboljše kakovosii in po naj* nižjiii cenah, ima vedno v zalogi Jt^slp Ber^mas, LinMinna, Po jar-ska cest^i 85. Lepa stavbna ped Tivolijcm v L'tibliant se radi pr# selitve zelo ugodno proda. Vpraša se rri l.>stniku Sv. Freiiliu, Vr-hovčtva ui. 9,—L ^^ H"*^ ^5« 0^5s «i !^w « §»^ -*^% t08a^ ^fe^ vđi if ^ «3»^ fe ti B Mf i kar^tov, tokolade, keksov in dni?!h I slaSčic od naiprc prcstcj5ih do najflacjsih vrst vedno v v«liki izbiri. Sol,dna postrežba. Zmtrne cenc Josip Vitek, Ljubi'aaa, Kreff^v trg 8, zraven Meslre^a doma. ia damop gospođe In deoo, oprema za novorojonćho A. ŠINKOVIC na si. K. Soss LSublJsna, Rlestnl frj 19. •• taka)j po nlzklh cenah i 1 nolor ca vrMal tok 190 volt, 50 pen od, 19 k. s. t dinamo s* emkomeml tok sa fjalT» niatroa'.a 4 volt 3£^mp 0 35 ka. S filrc.: 3to h?»4s»Ie 'n poMraafo (3 hle.f trna9 Toiier mssch nen) dolgo^t otl llOm 1 9froj ia rezanlo slama (Hackfd-maaah ae) i a mol 1 «vta „D1ON POTOU*, 1 Po5ma*net s 4 ciiin-ii. Vpr*5anja prot mo na tvornico ,.CI\TAL** Cc je. ?):i72 La»Uuna ia Usk »Narodne liskaraea«