k 1 List c\ z. 4 t ^ M % « ) A t. . I nn v • lecaj LI. v t I « « • {shajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane pošti leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. za celo leto 3 gld. 50 kr prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr Za prinašanje na dom Ogla vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr (inserate) vzprejemlje Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic , — po Ljubljani se plača aat upravništvo, in se plača za vsako V Ljubljani 13. januvarija 1893 ÄW^ = zastopstvo interesov in Politiški oddelek m ^ prebivalstva, temveč pi volitvah ne odločuje število davka plačuje Ker pride v poštev tudi koliko kdo so tovar udniki in večje trgovine Deželna avtonomija « «J v nemških ali pa italijanskih rokah, je tedaj naravno, da a A .A M bi Nemci in Italijani v večini okrajev imeli Posebno je pa treba pomisliti prevago .t Mi smo že nekolikokrat v našem listu izrekli svoje Kranjskem, Koroškem da je vse veleposestvo na in Štajerskem v nemških rokah mnenje o deželni avtonomiji. Zagovarjati smo morali je Veleposestniki pa sedaj volijo veliko število poslancev v celo proti prvemu slovenskemu dnevniku Sedaj o tej stvari zopet ne pisali, da je ni „Südsteierische Post'' v ok svoji 97. številki lanskega leta sprožila in izrekla strah ki da je ga imamo pred deželno avtonomijo neutemeljen. Južnoštajerski list potem modruje, da bi bilo za Slovence postavodajne zastope. Te pi dali kar tako izviti iz združevale nekako na če in se bode torej pi si veleposestniki ne bodo se bodo sedanje dežele Avsti šila odovinski podlagi, se tudi tedaj ne bodo koristno ko tei imeli večino. prišli v kako deželnp skupino Mi v kaše v tem popolnonaa vjemamo mogle vzeti grajščakom sedanje predpi tudi nekako zgodovinsko podlago. Posebno če ker z izvajanjem češkega državnega pi imajo hkratu taka z gospodom piscem dotičnega članka Le želeli bili vršila preosnova da bil nam celo stvar bolj pojasnil, kako si on predstavlja to deželno skupino, in svoje mnenje podprl tudi s statističnimi podatki. Tako vprašanje se ne sme tako površno razpravljati. • bili vsi Slovenci zjedinjeni v jedno skupino zjediniti najmanj Štajerska, Koroška, Ali morda imajo večino v ker bi mi veleposestvu ne mogli odvzeti predpravic adi tastnih interesov pred češki velikaši že pravice veleposestnikov branili Tako biti da najivni ne smemo se nadejali, da se bodo nam Slovencem na ljubo dale razmer pr nas ugodneje vravnati Da Pozabiti pa tudi ne smemo dežel bi se mor nemška kultui da je italijanska in vecja od naše. Večja kultur pa Kranjska in vsa Primorska tudi že teh deželah Slovani Celovcu izhajajoči t) Mir « a jedenkrat zatrjeval in svojo trditev tudi podpiral kimi številkami. Od kod je dotične številke vzel je to z ne- močno vpliva na politiko. Narodi, ki so kultur napredovali in imajo tudi vse pogoje za daljši napredek večkrat celo druge polit številno morda nekoliko slabej podjarmijo ako so tudi ne i» vemo najbrž iz kakega starega zemljepisa. Da se pa s sedanjimi faktičnimi razmerami ne vjeniajo, je pa dovolj jasno iz tega, da se toliko ločijo od izida poslednjega ljudskega številjenja. Po tem ljudskem številjenji je pa v omenjenih deželah 1,45 9.228 Nemcev- in Italijanov in Na to se pa ne smemo zanašati 1 da ečeh Italijani in Nemci ne bili jedini proti nam v vseh Kadi bi mi vedeli v kolikih slučajih se je že primerilo da 1,319.189 Slovanov prvih je toriej za celih 140 tisoč bi Italijani podpirali Slovane proti Nemcem, ali pa Nemci proti Italijanom. Nič boljše ne bode potem taka skupina, o kakeršnej če se osnuje smo gori govorili. Sporazum vec. Mi ne bodemo trdili da niso marsikje kacega Slo venca za Nemca ali Italijana vpisali, ali tolika pa razlika ne mor biti Ijenja mej Nemci in Italijani bi tudi v bodoče nobena ker smo mej nje zaklinjeni mi Slovani, esi nikjer ne zadevajo stvar ne motila; tako se nemški in italijanski inter dr Pr 6 V dr o želah Nemci tem je pa treba pomisliti, da imajo v teh de-;: čevati, Italijani pa Nerncev ne Nemci ne bodo skušali Italijanov ponem Italijani večino kapitala v rokah in ta delovali odovati. Oboji bodo e jako odločilen pri raznih volitvah Tudi proti nam. Ce kdaj pride do tega da si mamo sedaj Nemci in Italijani vkupe zadenejo, tedaj bodo pač mislit I, t « r * I I • r na Slovence prepozno, ker bodemo skoro popolnoma po-tujčeni. Glasilo koroških Slovencev je lani se sklicevalo na vativci obljubijo podporo proti Slovencem In tem slučaji nastopila za našo narodnost resna nevarnost. Iz povedanega naj pa ni kdo ne sklepa, da smo mi to, da bodo nas podpirali nemški konservativci. To ni pi'oti sodelovanju z nemškimi konservativci v parlamen- popolnoma prazno. Dosedaj so bili nemški konservativci tarnih zastopih. Ž njimi že sodelujemo trideset let in še nam precej zvesti zavezniki. Semtrtja se je pa vendar s^o marsikak boj že izbojevali. Samo to smo hoteli reči, opazovalo, da vsi nemški konservativci tudi niso tako da jim v vsem slepo ne zaupajmo. Ravnati se je pa naklonjeni nam. Najbolje pohvaliti moramo v tem oziru nam tudi po pregovoru, da je srajca nam bližje, kakor Tirolce. Da Štajerski nemški konservativci niso tako za- suknja. Nemški konservativci so Prigodilo se žaji, kakor mi. Boja za oBstanek narodnosti ne poznajo je nekajkrat, da so pustili Slovence na cedilu. Znano je in torej prav ne morejo razumeti naših teženj. Poleg v vse drugačnem polo nesljivi, ve pač tudi „Südsteierische Post." tudi, da so bili » » Slovenci in nemški konservativci dogo- tega pa nanje pritiska tudi nemško javno mnenje, nemški vorili, da bodo v skupini kmetskih občin volili jedenkrat volilci. Pomisliti je treba, da ima tudi nemško prebi-nemškega konservativca, drugikrat pa Slovenca v deželni valstvo dobiček od predpravic nemštva. Nemški sinovi odbor. Slovenski poslanci so ostali mož beseda in dali ložje dobivajo službe in tudi še VSI oje glasove nemškemu konservativcu Pi novih tina odpade Nemcem. deželnozborskih volitvah se je položaj v toliko premenil. popolnoma prezirajo Tega ker tudi marsikaka druga drob-nemški konservativci so tudi sinovi nemškeg da so sami nemški konservativci dobili v • večino v tej oda. Dokler smo mi Slovenci jim potrebni zavezniki skupini. Posledica temu je bila, da so nemški konservativni poslanci iznašli, da sedaj dotični dogovor več ne se to tako očitno ne kaže. kakor se utegne m Še kedaj. velja. ker se je položaj premenil. Z drugimi Previdnost je pa lepa in koristna lastnost, posebno v besedami političnih bojih. In čim važnejše je vprašanje, tem pre- se to reklo, da so štajerski nemški konservativci pri- vidnejše je nam biti, da ne zagazimo v kake velike težave pravljeni podpirati Slovence, ako jih potrebujejo, drugače in .nevarnosti, iz katerih ne bilo izhoda. ne. Pri vsej toliko proslavljanej pravičnosti nem da tretjina štajer pa ških konservativcev je vendar pr skega prebivalstva nima svojega zastopnika v deželnem odboru. Da bi bilo pravično, da bi blizu polmilijona štajerskih Slovencev izmej šestih deželnih odbornikov vsaj jednega imeli, mislimo, da ne bode nikdo oporekal. In štajerski konservativci bi bili lahko Slovencem do tega Politični pregled. Državni zbor bode najbrž razpuščen, ako se ne posreči grofu Taaffeju skrpati 'kake nove večine. Te dni so bili na Dimaji načelniki deželnih vlad in ministerski predsednik se je že posvetoval ž njimi o morebitnih novih volitvah in jim dajal iQstrnkeije. Slovenci se sedaj novih volitev nikakor ne moremo pripomogli, da jim ryso bile lastne strankarske koristi posebno veseliti, ker nismo jedini. Kdo ve,- če bi zaradi do- in predpravice nemškega prebivalstva več kakor k pravičnost, ravno tako kakor liberalcem. To je faktum, i ' na katerega Slovenci nikdar ne smemo pozabiti, kadar stroga v I premišljujemo politiko. Po prec o tem. kako mačega razkola Nemci ne pridobili kacega mandata. Spominjamo se le predobro žalostnega izida državnozborskih volitev 1874. leta, ko je tudi v obeh - slovenskih taborih veljala srčnost, odrivala se pa modrost. Dosti boljših vspehov tudi naj vredimo bodočo sedaj nimamo pričakovati. Modrost velja. strijske dr na podlagi zdi ženja dežel v večje skupi se utegnilo tudi pripetiti da potem kmalu konservativci nas več ne potrebovali. in — Sobotni „Slovenec" polemizujoČ s Slo venskim Narodom'' hoče čitatelje prepričati, da je v boji prva srčnost. Mi ne bodemo preiskovali, kje so se Slovenčevi gospodje učili strategike. Toliko pa vendar moramo opomniti, sedanjem veku tudi na bojiščih že davno ni srčnost da v nas utegnili pustiti na cedilu, kakor so že v prva, temveč modrost. Vojskovodja mora najprej poklicati svojo gori omenjenem slučaji. Glavna stvar nemških konser- modrost za svet. Še le, ko je modrost govorila, potem pride srčnost na vrsto. Zaradi tega pa navadno zapoveduje vojski vativcev je okrajšanje šolske dolžnosti in pa verska šola. nemški konservativci dosegli po taki preosnovi Prvo najbrž tudi brez nas. Na Kranjskem in Primorskem tako že šestletna šolska dolžnost in zaradi jednakejše pnca- kak star general, o katerega hrabrosti že ni več dosti kovati; pač pa od njegove modrosti. Se bolj pa ta velja o političnih bojih, kjer se bijejo boji z uma svitlim mečem. Po- litik, vsake stvari poprej vsestranski ne prevdari in večkrat vredbe bi se najbrž vvela tudi na Štajerskem in Koroškem, pol^g modrosti ne popraša še zmernosti, bode javaljne dosti Pa tudi kar se tiče verskega značaja šole, bi liberalci znabiti bili pripravljeni kaj dovoliti konservativcem, da ž njimi zavezali proti nam. Pozabiti ne smemo, opravil. Srčnost je lepa čednost, ali voditi jo mora povsod modrost, toraj modrost velja ! bi se Nova večina. — la teden vrše se pog^^janja ob osnovi nove večine. Najprej je bil grof Taaffe povabil zastopnike zjedinjene levice, potem pa načelnike poljskega in konservativnega kluba. Na to pa zopet levičarje, da jim je razložil, trdo drže nekaterih liberalnih načel, štajerski so pa v kaj da žele konservativci in Poljaki. Osnovi večine se pa baje da je mej štajerskimi nemškimi liberalci in nacijonalci in pa dunajskimi liberalci nekaj razlike. Poslednji se pr sti da pogajati nemaničev, kar nasprotniki Slovencev, v druzih ozirih se pa Glasovali so tako za omejenje ženitev odločno proti načelom druzih libe- niimi stavijo precejšnje težave. Levičarji bi radi pri tem si zagotovili predpravice nemštva, čemur se pa odločno ustavljajo konserva- je tivci in Poljaki. Levičarji bi najrajši videli, da/bi se Hohen-wartov klub v novo večino ne vzprejel, ali Poljaki v tem ralcev. Tako bi tudi zatajili novodobno šolo, če jim kon- slučaju nečejo sodelovati z levičarji. Pogajanja bodo gotovo še « 1 \ I L precej časa trajala, najbrž ne bodo še "končana do 17 ko se zopet soide državni zbor. t. m,, Mladooehi sedaj po svojih listih m na shodih pro- raznih cest in železnic, zaslužka. Rumunija. — da se da tako stradaj očim ljudem poveduj^jo, da tako dolgo ne morejo češki zastopniki podpirati kakega utrjeoja razmer v Avstriji, da se izvede češko državno pravo. Jeden čeških zastopnikov se je že izrazil, da bi Mlado- dni v burško. — Eumunski prestolonaslednik obhaja te Sigmaringen-u svojo poroko s princezinjo Marijo Edin- Anglija. irski hompruli posvetuje se zdaj mini- čehi bili pripravljeni glasovati celo proti imenovanju novega sterski svet. Gladstone je vse potrebno ukrenil, da posvetovanja ministra za Češko, ko bi vedeli, da s tem kaj ponagajajo grofu ostanejo, kolikor mogoče tajna Zadnji čas jeli so nekateri Taaüeju. S tako politiko Mladočehi pač ne bodo dosegli no- zahtevati posebno homerulo za London. Pričel bode izhajati benih vspehov. tednik. bo to zahtevo zagovarjal. Poljedelsko ministerstvo je izdalo dve jako važni loži se zbornici dne februvarija. Pri Irska homerula pred- priliki se bode predlogi. Naert zakona o kmetijskih zadrugah in pa o dohod- ninskih posestvih. Sedaj ima le še posebna komisija iz zastopnikov raznih ministerstev ti predlogi pregledati. Ker sta obe predlogi velike važnosti, bodemo še obširneje govorili o nju, ko bodeta znani v podrobnosti. Kakor se kaže, poljedel?ki minister resno hoče pomoči kmetijskemu stanu. Pgersko. — V državnem zboru vrši se sedaj budgetna debata. Pri točki : „Najvišji dvor" so se od več strani slišale zahteve, da naj se osnuje samostojni ogerski dvor. Ministerski predsednik je odgovarjal, da bode v tem oziru storil kolikor pokazalo, če ima Gladstone zar:s kaj vpliva. Če dobi za homerulo potrebno "večino, potem mu je ministerski stol zagotovljen še nadalje. Če pade pa homerula, palo bode najbrže tudi ministerstvo. € Obrtnija. Prah in delavec. Znano je vsaken[iu človeku, da je prah škodljiv. Ko pride v naša pljuča, vpliva tam nanje vsied svoje kenaijske sestavine ali pa tudi vsIed svoje vnanje oblike. Uže leta spregovoril o ogerskih razmerah, kak krik je bil po liberalnih 1703 je dokazoval Ramazzini, da dobi človek gotove bode mogel. Mnogi govorniki so tudi napadali avstrijsko vlado in parlament. Wekerle je moral toraj zagovarjati avstrijsko državno Ko je polovico, da se strogo drži nagodbe iz 1867. leta. knez Schwarzenberg v avstrijskem parlamentu nekaj glasilih, da se s tem spravlja dualizem v nevarnost. ko pa Ogri zabavljajo proti Avstriji v-parlamentu, je pa vse dobro. Noben židovski list za to nima ^rajalne besede. Seveda Mad j ari bolezni, ker sope vase škodljivi prah ; posebno pa to velja o delavcih, ki so prisiljeni več ur na dan prebiti so dobri prijatelji naših Nemcev, zato mora že malo skozi prste se pa Jim in delati v dotičnem, z nevarnim prahom napolnenim dati. Vlada nji sli še huje zrakom. Moderna Statistika je povsem potrdila nazore začeti preganjati Slovake in Rumune, kakor je nedavno dal Ramazzinijeve; njene številke neovrgljivo in ob jednem razumeti ministerski predsednik v zbornici poslancev. t ^ Vatikan. — Dne 16. t. m. bode konzistorij, v katerem bode papež imenoval 14 novih kardinalov, tako, da bode za-naprej 35 italijanskih kardinalov pogledu vzbuja največje zanimanje imenovanje Galimbertija, nuncija na Dunaji. strahovito dokazujejo, kako prah vsako leto položi cele in 30 drugih.. V političnem legije delavcev na posteljo in jih spravlja v zgodnji grob. Nekatere obrti so take, da morajo delavci dobiti vase velikanske množine prahu Samo jeden zgled bode nas o tem poučil. Vatikan in Francija nika Lefebv Papež je francoskega posla neki tovarni za surik (Minium) je bilo toliko prahu, da so konečno bili prisiljeni zgraditi zagotovil da de Behain-a, katerega je v avdijenci vsprejel, posebne . prašne stanice (Staubkammern), v katere se je se zmirom goii Francije. Papež je prepričanj ^ladna oblika v Franciii. neizpremenjene simpatij da je Francozu, katerega vsprejme v avdijenci, svetuje naj se republike poslaniku V ^ - do republika edina mogoča Pripomnil mu je tudi, da vsakemu oklene napram em bil je Lev X111 jako Ijubeznj lovil prah. In glej! Ko so koncem leta snažili in čistili % one stanice, ležalo je v njih 17.500 kilogramov prahu! Ko bi ne bili naredili stanic, bi bil ta nevarni prah večinoma zašel v pljuča delavcev. Znanstvena preiskovanja prahu so posebno v no- Nemčija. Na dnevnem redil je še vedno nova vo- vejšem času prišla do zanirhivih posledic. Poprej so pre- jaška predloga. Vsi časniki in politiki se bavijo ž njo. Največ sitnostij dela seveda Bismarck, novosti. V Saarbrückenu traja se tako odločno protivi tej iskovali navadno njegove kemijske lastnosti, a sedaj v ze nad teden dni j ondotnih delavcev v premogovih jamah. Ker štrajk se štrajk še vedno h'ri, dela vladi-veliko preglavico, kako bi red vzdržala. so razni učenjaki obrnili svojo pozornost tudi na vnanjo podobo in strukturo prašnih drobcev. Na poziv centralnega obrtnega nadzornika doktorja M i g e r k e so pre- Francija. Panamska afera še vedno vznemirja du- gledali prahove raznih delavnic, med njimi pa še posebno hove,. Zadnje dni zaprli so nekega Blondina in bivšega ministra : lesni prah, ki nastaja v delavnici lesne industrije. Baihaut-a. Ministerstvo Loubet je dalo ostavko. Predsednik Carnot naročil je Ribotu, da sestavi novo ministerstvo. Do tega preiskovanja je bilo občno mnenje ) da je Zida Rothschild in Hirsch sta-v namen, da se osnuje nova panamska družba, obljubila dati vsak po 25 milijonov frankov. s lesni prah najmanj med vsemi drugimi prahovi. kako smo se varali! Lesni prah je isto tako zavraten Ker je ta svota premajhna in bi se vlada težko pregovorila, sovražnik našega zdi da, bi podjetje podpirala, ni misliti na zopetno osnovo družbe, vpiti prahovi; Sicer se pa splošno govori, da'^ panamske ožine ni lahko pre- on se -» i, kakor mnogoštevilni drugi raz-namreč tako zarine in prime v kopati tudi že zaradi tega ne^ ker se podjetju upirajo lastniki bi vsled prekopa panamske ožine arherikanskih železnic, zgubile na veljavi. ^ Rusija. — Car je z ozirom na lakoto, ki zopet razsaja i naših pljučih, da ga s kašljem le težko moremo spraviti ' ^ ' ' C ^ * ' iz njih. Posledica temu obtičanju v pljučih pa so katari in konečno — jetika! Lesni prah je svetlo rumen, lahek in jednako barvan f v nekaterih pokrajinah, zapovedal, da je pričeti takoj z zgradbo v vseh svojih delcih. Pod mikroskopom zapazimo lesne » s tkanine z aztr^animi, ostrimi in špičastimi robovi, ostavke cevij in raznih lesnic stanic — vse razdrobljeno, zlomljeno, razčesano in špicasto. Ta lahek prah se dvigne v zrak in pride v delavčeva pljuča, kjer se kakor morski maček zapiči in zadere v sluznjico, kjer trdovratno obtiči. Ker je jako fin in tenek. Kuhinjske posode iz aluminija. Alumiaij se nekoliko aztopi, ako pride v dotiko z raznimi tekočinami in zato • • Si* 15 Za plače učiteljev na srednjih šolah se je porabilo to leto 219.000 za pla učiteljev na nižjih kmetijskih gozdaa drev Razpoke od mraza. Znano je, da razna sadna in pokajo po zimi od mraza m strokovnih šolah pa 259.000 gld. Za kmetijski poduk se mnogo stor Take razpoke s posebnimi tečaji za posamične kmetijske stroke po kmetijskih šolah Taki tečaji trajajo po nekaj tednov odrasli ljudje največ jih obiskujej se pozneie navadno zarasto ali večkrat začno trohneti. Da od mraza razpokano drevo drevesnim voskom jeka in ali ne začne trohneti, razpoke zamaži z z mešanico od ilovice, pepela, krav- pa že peska. Da mraz drevesom preveč ne škoduj če se po možnosti z odvajanjem vode posuše tla dobro stoj( tacih tečajev, katerih se je udeležilo 10.000 oseb Kmetijski popotni učitelji so se vpeljali pred ka Leta 1889. je bilo 1G2 drevesa, in pognoje z apnom, sipino ali pepelom Če se pa di kimi petindvajsetimi leti spi pet 1889. leta je bilo Omeniti še moramo, da se vzlic temu, Dunaji velika kmetijska šola s tremi oddelki delstvo, gozdarstvo in kulturno inženirstvo, ß šolah uči kmetijstvo. da je na za polje-na tehničnih Leta 1890 politehniki na Dunaji predavali kme tijstvo trije profesorji in učitelji politehniki 1, na češki pa 3, v Bi se je predavala kmetijska kemija v Pragi [1 pa dva na nemški Levovu Na vseučilišči v Krakovem se je pa al zadnja leta poseben kmetijski oddelek, kakeršni oddelki so na nekaterih vseučiliščih v Nemčiji. Slušatelji tega oddelka po- Ko ker lahko napravijo potem doktorstvo modroslovja, sebnih diplomov za kmetijstvo vseučilišče še ne deli kdo priporočal, da se vpelje doktorstvo kmetijstv se sedaj morda nekateri pri nas v Avstriji zmrdovali, ko .še o doktorstvu tehničnih znanostij nečejo dosti slišati. prihodnjem stoletji bode morda v tem oziru že tudi drugače, vsaj sosedna Rusija že sedaj ima doktorje kme- zaradi tega bil tijstva in tehničnih znanostij, ne da doktorski naslov zgubil kaj od Potem svoje vzvišenosti, pa v Avstriji še več kmetijskih poskuše-vališč, katera mnogo store za povzdigo kmetijstva. Kakor vidno, se je za kmetijski pouk že precej storilo v naši državi, ali z žalostjo moramo konštatirati, da tudi v tem oziru se v prvi vrsti gleda na Nemce Posebno žavni zavodi so največ nemški, da si je v naši državni polovici kmetijsko prebivalstvo v veliki večini slovansko. vesom ^noji z živaljskim gnojem kaj od mi Dobro je pa, če jeseni potem pa posebno zelo po namažeš drevesa z mešanico od apna, ilovice in živalskega gnoja ko\ že 18 stalnih tacih učiteljev, poleg tega je pa še 161 druzih- strokovnjakov imelo taka predavanja o raznih nastilj strokah kmetijstva. Vseh tacih predavanj je bilo to leto 2789. Kmetijski pouk je bil poleg tega na moških učite- sadjarstvo in zelenjadarstvo se je pa učilo tudi na treh ženskih učiteljiščih, namreč v Pragi, Levovu in Krakovu. Dober gnoj za vinograde dobiš vej. lepo razsečcš in pomešaš s s ako čke smre amo in s tem živini Tak gnoj iz smrekovih igel jako ugaja vinski trti Proroške sanje. (Božična povest, ruski spisal P. N. Polevoj.) Bilo je davno. Več stoletij pred tem ko so varješki vitezi stopili s trdo nogo na naša obrežja in naredili mir in red mej vedno se prepirajočimi slovanskimi rodovi. Bilo je davno poprej, ko so bratje Kij, Seek in iv osnovali bogati Kijev nad širokim Dnjeprom. Bilo je to tako davno, da noben letopis iz tega časa nam ni ohranil niti ustnih pripovedb, niti živih podob, niti imen, ki bi Hoi mogla predstaviti nam žive podobe, temveč jedina lahka pesem je čez temo stoletij, čez desetine rodov prinesla oddaljene odmeve davno pozabljene preteklosti. Vroče letno solnce se je približalo zapadu, da se skrije za pridnjeprovske hribe pokrite s stoletnimi gozdi. Zapad se je žarel, tenki svetli oblaki razmetani po nebu so se kar tajali v neobsežnem veličastvu in svetlobe polnem gorkote I^udeči sij je obseval pridnjeprovsko stepo vso : videli azbeljeno od poldanskega solnca, na katei so se počrneli ostanki bodoče opave in pa bori ostanki \ v lepih in sočnih trav, ki so pok stepo pomladi Raz beljena stepa molče in hrepeneče čaka nega hlada kakor zaželenega počitka po mučnem vročem dnevu. In tu se iz daljave izza bližnjega obronka zaslišijo nejasni glasovi, so motili veličastni se drobno topotanje trombe konj mir v stepi zvok ezgetanje, kričanje menjajoč ise z bobnanjem in pesem, ki se hiti pa glasna daleč zširja . po svobodnem pro Kmetijske raznoterosti. štoru stepe. V daljavi se vzdiguje;o oblaki prahu in skoz nje se vidijo konji in ljudje in na solnci se blišče njih medne čelade in oklepi, njih težki meči in kopja. Daleč se je po stepi raztegnila vojska na konjih in za njo se Tuberkuloza pri kokoših. Preiskave so pokazale, J^ vlekla dolga vrsta voz naloženih z bogatim razno da je tuberkuloza (jetika) tudi perutnini lastna bolezen tuberkuloza se pa Ta endar toliko loči od druge tubeikuloze, da se ne da prenesti na sesalce. Nasprotno se pa s sesalcev tuberkuloza ne da prenesti na perutnino. vrstnim plenom, potem čede naglih stepnih konj m ovac. etajočih, mukajočih in beketajočih, katere i sedlih so skoro vsi jezdeci imeli Pi Gnojenje s plinovo vodo se je dobro obneslo na raznih večjih posestvih. Posebno spomladi je dobro gnojiti s so gonili zganjači privezane krvave bilo privezano drago breme — prekrasna deklica Poljanka glave sovražnikov. Mnogim je pa zadi tako vodo. Ta voda pa ne more popolnoma nadomestiti dru • # In najnaprej je jezdil zfga gnojenja, ker ima le dušeč v sebi Rosolan in zamišljen je na i in hrabri slovanski knez sedlu pred seboj skrbno r držal še jedno pridobitev krvave zmage pevci slavili so zmago kneza • # Kneževski kopit in njegove vojske v svojih pesnih, včasih je pa petje pretrgalo bobnanje in trobljenje. „Groznemu, pojo kneževski pev( mogočnemu Rosolanu slava?" tako ezgetanje, vse to se je za Rosolana zlivalo v divjo pesen zmagovitega maščevanja. — Nikomur ne prizanašajte, vse pobite! kričal je on opijanjen od klanja, povsod je bil prvi, na čelu svojih On kakor stepni vihar napal vojakov, povsod si je delal z mečem široko, kr deželo Rogdajevo! Kakor megla razprosti nad morjem, tako so Rosolanovi vojaki poplavili Rogdajevo zemljo in vse pokončali z mečem in ognjem. In sam Rosolan je kakor nebeški ogenj pal na Rogdaja in z močnim udarcem meča vzel mu življenje, slavo in groznemu, mogočnemu Rosolanu, — Prišel je ven tudi Rogdaj pestjo vavo pot. ojih ljudij se je pogumno bil proti napadajočim Rosolanovim vo- jakom, vojsko trobil je bogastvo! Slava slava, slava, slava!" nasprotnikov in skliceval svojo od strahu zbegano Pa njegovi junaki padajo posamič pred močjo se og ? eč ne odzivljajo na njegov Vojaki nepričakovani napadeni poloblečeni in ne- To pesen posluša Rosolan, pa ga ne razveseljuje, oboroženi zastonj prosijo prizanašarija meci ne napolnjuje mu srca s ponosom, ne zjasni mu mračnega Rosolanovili vojakov sti kose On sam čela . . . Srce in kopje 0 naposled mu spozna ) sam sebi teži težka skrb, sam sebe več ne pi'odrl skozi goste vrste svojih vojakov, sam je planil na k ne zaupa. Prvič čuti v srci svojem Rogdaja, kateri je trepetal i dec očeta nekaj čudnega, ne razumljivega. ni mogel odbiti smrtne in udar Rogdaj, sosedni knez in davni sovražnik je bil Rosolan ga je podrl na tla s svojo težko palico namenjenega njemu. * , stopil grozno razžalil Rosolana: Letošnje pomlad prišel je bil ^^ in z jednim samim mahljejem svojega meča njemu kot gost na igrišče, ali mu je pri tem uplenil odsekal mu glavo. jedino hčer mlado krasotico Zbignjevo in posmehujoč se Okoli Rogdaja pali so drug za drugim VSI njegovi njeni sramožljivosti in solzam, prodal jo v sužnjost tav- vojaki. Pa Rosolanu še ni zadosti, duša mu še ni nasi- riškim Grkom. Rosolan ga je zaradi tega sovražil iz vse duše, in zaklel se, da se maščuje in ga popolnoma čena krvavega maščevanja za hčer. Nikomur ne prizanašajte, vse pobijte Vsem uniči. Spati ni mogel, jed in pijača mu ni dišala, dokler smrt, smrt!. kričal je in mahal z mečem proti Rogdajev ne priloži sovražniku poslednjega udarca hiši besen strašen in neprizaneslj Mirno zaspim še le tedaj, kadar meč moj prodei Ko je prestopil prag ce sovražnikovo in se trikrat obrne v njem! Tedaj se spolznilo mu je v krvi in videl je se je spodtaknil ob trupla nasitim in napijem s svojo vojsko, ko lobanjo Rogdajevo opravil svoje delo da je tukaj že meč spremenim medico!" v čašo in JO napolnim do vrha s staro je ležalo dete dobi spominjal . . . In tu v oglu je zibel in v zibeli Rogdajev sin! Rosolan se je sjpominjal. svoie In- naposled je prišel zaželeni čas. Solnce se bliža okrvavljenim mečem prisege in zamahnil # • Ali nakrat se je že z zapadu. Kneževa vojska zbrana, konji nepotrpežljivo grizejo uzde in s kopiti kopljejo zemljo, sluteč boj okamenel slabe roči Otrok je proti svojemu ustavil kakor mor smehljal Steg svoje svoji zmagoviti nedolžnosti čas se približuje! Sam Rosolan je obkoljen z najstaršimi Meč je padel iz rok Rosolanu. Sti bogatirji, izbranimi iz vojske. šel na m posvečeni hrib v • • 1 sinila njegovo ce ki je pre se mu Peruna pod Dnjeprom, poklonil koleno pred podobo tresel se po vsem životu je ustavila v žilah m On groznega boga groma in zmag, položil na tla ščit in meč. hiti pr pa neka neprema puščice in zlati kinč iz vratu m priklanjal se je hoče oditi od zibeli, sila mu ne pusti proč s m mu ne daje moči, da bi obrnil oči kam od zibeli strašnim zaklinjanjem, da ne prizanese niti svojemu so- Pa dete se mu še vedno smehlj vražniku, niti njegovi rodbini, niti njegovemu rodu, niti In Rosolan plemenu, da ne pusti nobenega njegovih bližnjikov in sorodnikov, niti semena ne. in steguje ročice • • tega ni mogel izdržati t mogel prenesti te premogočne čarovnosti. Pozabil je vse kr pr 1 taknil In nož v nožnice, skrbno vzdignil otroka iz zibeli sedaj on ni držal prisege," je mračno mislil zavil ga v svoj pl odšel Prelomil jo je in sam ne ve, kako grozni Rosolan. — se je to zgodilo. Začel je premišljati in v spominu se mu je vse oživilo do najmanjše podrobnosti. temni gosti noči se je skrivaj, po znanih stezah plazila Rosolanova vojska po stepnih stezah in jarkih Rogdajeve hiše da Dovolj Sel je jezdil goreče selo. Trobite vojakom, maščevanja in krvi. je konja, ne spustivši se zbero. zmagali smo dete iz rok. ne da bil se kaj pogledal in nazaj od- na Rogdajevemu selu stoječemu pod holmom ob srebrni s ečici. In ko je jedva napočilo jutro in so jele ugašati slavo In sedaj je vračajoč se k svojemu domačemu ognjišču zmage in bogatim plenom ravnodušno poslušal zvezde v bledo udečej svetlobi jutranje zarje > napal pesni m mr gledal v obraz detetu ki so je zauplj njegovi vojaki kakor besni volkovi sovražnike mirno speče v svojih kočah, od nobene strani ne pričakujoče napade. Grozni vojni klici, stokanje ranjenih^ sovražnikov zdihovanje žensk in jok dece, rožljanje orožja, topotanje dremalo na njegovih kolenih.. Popraševal se je : — Kaj se je zgodilo z menoj? Zakaj nisem držal svoje prisege?. Kaj jß zadržavalo moj meč? • • 7 On sam sebi. ne veruje, ne spozna samega sebe in V 4 muči ga želj da bi ešil ^ 4 azrešljivo zastavico Cez maščevanjem več dnij težkega premišljevanja in strahu pred pi groznega Per tem pa še Bog mii se je Rosolan spomnil prelivanje ki in sprave, sovražeč vojno in ter trgovca, jednega iz prvih teh pogumnežev, kašo se pred več leti upali iz grških, tavriških naselbin kneza in ta Bog ni šel iz spomina slovanskega prodreti na sever peščico svojih pogumnih tova „Ko Rosolan ga jaz mogel videti spoznati Ga misHl On nsev se je peljal gori po Dnjepru, od Ološja do pragov novega me morda rešil maščevanja Peru na svoji lahki ladiji, ognil se je pragov po suhem Blago in ladijo so prenesli. Tako se je pogumno javil v tabor divne, prerokovalne sanje! Mislil je, mislil in zaspal ... In sanjale so se mu Rosolana ko se je ravno ta napravljal na boj bojniškim stepnim kočevnikom proti raz- pož Umen Grk Videl je Rosolan sebe v puščavi, razbeljeni, suhi, li od palečih žarkov solnca, katero se kot rudeča je ugodno je spečal svoje kože lisic, kun in bobr al s svojim medenim jezikom, kroglja bliža zapadu sredi svetle megle Str mučen zamorsko blago, zamenjal za od žgoče, neugasljive žeje ležal je v razbeljenem pesku katerih je tedaj bilo toliko ob P^Ieg svojega palega izdihajoče Dnjepru potem je pa odpravljajoč se domov, rekel povrnem se še jedenkrat konj V Ce bodem živ prihodnjo pomlad mešnjav je sedaj pri nas; tebi . Mnogo mnogo je razdorov in raz- Ce bodem živ, ne vem mogel ganiti z. nobenim členom seboj krožiti ropne jastrebe, kri( da padejo nanj. Popolnoma one z grozo je videl nad ie in pripravljajoče se, porov . . . Nakrat se je v daljavi zaslišalo peketanje kopit in ezgetanje konj in nekaki jezdeci v svetlih bogatih oblekah Zakaj so pri vas razdor je Rosolan azpori ? vprašal IZ grške tkanine z bogatimi zlatimi koraldami okrog vratu m z venci na glavi so se ustavili Pi Rosolanu kneza. Zakaj ? rekel je Grk, gledajoč v oči slovanskega Blesteče spremstvo na bistrih konjih je spremljalo te >« razzmel Težko je to tebi pojasniti ... Ti me ne velikaši in nesl bogate darove Pojdi z nami, rekli so Rosolanu in pomagali mu vstati. Mar misliš da sem neumneji od tebe? rekel Ne morem odgovoril je on, umiram žeje je Rosolan in zgubančil obr Ne jimi Bo ne to! Pa vi Slovani ste zadovoljni s svo- i® Pojdi z nami poklonit se novemu Bogu, kateri pogasi tvojo žejo in te reši odil na svet On Ö stavite njih malike na visocih hribih smrti prinašate jim žrtve in verujete, da vas podpirajo in vam In ko je Rosolan zaslišal o novem Bogu se je pomagajo. Mi smo pa prenehali verovati svojim bogovom ^bodril, zbral svoje poslednje moči, in s trudom spravil m smo se odrekli od njih se na konja in stopal z mogočneži z zlatimi koraldami Zakaj Nič! 9 • _ Kaj vam niso storili prav vaši bogovi ? ^^ zlatimi venci na glavi. Ostali so taki kakor so bili obširne bogate hrame, duhovnike, žrtve, vrše se čast igre in veselice . . . Mnogi še vanje verujejo Imajo In sedaj je solnce zašlo in noč, gorka južna noč jim na se je razprostrla po zemlji a Drugi dalje potniki so vedno jahali avnajoč svojo pot po zvezdah in poprašujoč pa so pa spoznali, da se je daleč tam na vzhodu na meji štirje pasoče po puščavi, kje se je odil mogočne rimske države vlada ves svet odil nov Bog, kateri novi Bog jedini On je jedini vsemogoč — in naši bogovi so proti njemu brez moči in pravi nič kaj je potem? mu je posegel v besedo ne m Rosolan se je čudil tem vprašanjem. Pričakoval je ali hram, prišli so na bogat dvor o potrpežljivo Rosolan Od tod so pa zmešnjave in razpori, da preliva da pridejo v veliko mesto, kakoršnih mu je pripovedoval Grk gori in pastirji so jim pokazali jamo. — Tam se je rodil! Tukaj v oni jami, v katero se tudi mnogo krvi Ti kateri verujejo v stare bo gonimo čedo po dnevu Tam ga bodete videli ) go ve tako bodem morda tudi jaz trpel z drugimi preganjajo tiste, ki veruje v novega Boga In Rosolan In res so ga v jami, katero so pa kazali pastirji in njegovi tovariši našli Dete, povito v proste protivniki res vsemogoč Čemu trpel? Mar in vaš plenice in ležeče v jaslih, katere so mu služile za živi nimate mečev? Bijte se s belko. Velik sijaj je obdajal glavo tega božjega Deteta Bog bode vam pomagal če je Ne naš krvi. . Bog in veseli obraz Njegove Matere, katera ni obrnila oči od Njega in se smehljala z blaženim, nepozemeljskim smeh- nam ne ukazuje prelivati Ijanjem ^3odemo nikogar. Mi smo pripravljeni umreti zanj, ali ubijali ne Mogočni velikaši pali so na obraz pred božjim domovino. Potem se je pa poslovil Grk in odpravil se SVOJO detetom, položili k jaslim bogate dari in polivali naj finejše dišave. II. In nakrat zaslišalo se je lepo petje katero se je To se spomnivši, se je globoko zamislil Rosolan. Novi Bog" bolj mogočen kakor vsi grški bogovi ali razlegalo proti nebu in vsi so videli nad jamo, v oblakih množico svetlih krilatih mladeničev, ki so si veselo pope-vali hvalo novemu ravno kar se porodivšemu Bogu . ., ^ ¥ Tedaj se tudi Rosolan ni mogel izdržati, pal je na ko lena in poklonil se božjemu Detetu. da Ti dve obravnavi pa ste tudi mirne občane tako razdražili, takrat sklenili občinski odbor, ki je bil jako čudno so že To je vir napij se hladne vode, ugasi žgočo žejo! rekel je nežen glas prav nad Rosolanovim ušesom. In on je res pri svojih nogah zagledal vir, in pri- tisnil njemu žejne, razpaljene usta in probudil se je. in imela 9 odbornikov, ima sedaj 2 odbornika, (Dalje prihodnjič.) sestavljen, tako, da je ena davkarska občina zapovedovala trem drugim, pri prihodnjih volitvah razpršiti. To se je tudi zgodilo 14. dec. 1892. leta. Izbrali so se pravično odborniki po vsej občini in tudi poprejšnja davkarska občina, ki je gospodovala a ne več večine. A s tem vnel se je ogenj. Ta pravična volitev, katero je vodil poprejšni odbor, ne da jim miru Prvo, kar so storili, poročili so Slovencu: Vrli poljanski občinski odbor je bil pri zadnjih Poučni in zabavni drobiž. katero v Sole za časnikarje. Nekateri angleški listi so sprožili misel, da pariški dopisnik „Timesa se osnovale posebne šole za časnikarj gov otv 3. Posebno že dolgo priporoča. Kakor se volitvah poražen, največ zaradi udanostne izjave, poslal prevzv. knezoškofu; kar je pa še posebno, je k temu pripomogla poljanska duhovščina i. t d. Poljanska duhovnika sta poslala popravek Slovencu, da je vse to laž, ker je. bil poraz sklenjen že davno pred si. katoliškim shodom in se ob se v kratkem taka šola v Londonu času volitve niti omenila ni i7java udano ker se vsaj zdaj Krasnova ekspedicija ne najde faran, ki bi bil nepokoren Višjemu pastirju in tore} Kavkaz je 1890. leta bila šla na potreben udanostne izjave. nabralo nad 3000 rastlin. Zasledila vrsto hrasta cvetlic ie še več druzih neko posebno Slovenec" eveda katolišk — popravka noče prinesti. manj dreves. Planinskih ker ima pravico vse po svoje zavijati in sebi nepovoljne v na Kavkazu malo, pač pa dosti različnih Gozdi tudi duhovnike blatiti. Le tako naprej! Vsaj bote s tem vse segajo na Kavkazu jako visoko, skoro do meje večnega snega, nasprotno dosegli, kar nameravate. Duhovnika vživata vkljub- Ljudj so v šjih selih rumenolasi v žjih pa črnolasi Najvišji mehikanski ognjenik je po jenjih Orizaba gših mer meri 18.205 čevlj Ta ognjenik tudi najvišja gora v Sev 18.0 Ameriki kajti Elijsk gora je vašemu prizadevanja skoro, da splošno zaupanje, za kar je mnoga dokazov, največji ta, da sama s svojim obnašanjem ne smatrata nobenega farana za nasprotnika. Vse to poročanje je popolaomi^ resnično, ki se na zahtevanje more tudi s pričami dokazati 33 čevljev visoka. Ognjenik Popocatepetal v Mehiki ]e Mej vsemi stanovi pa to zadevo privoščil v premišlje pa 17.523, Iztaccihuatl 16.900 in Nevado de Tuluca 14 954 vanje posebno duhovnikom, zlasti še nečuvano izjavo Slovenca čevljev. v prvi številki letošnjega Slovenca na prvi strani, slove^ Najstarši herbarij je v muzej v Kaj rastlin so posušene pred 5000 in so bile dej Nekatere teh me z mrliči doslovno: „Kdor tedaj želi mirnega življenja in kdor se takoj strese, če se kdo njegovi osebi malo prenerahlo približa, takega v grobe. Ko so jeli prekopavati egiptske grobe, našli so te 1 omečili v gorki rastline čudovito dobro ohranjene in so ji vodi in potem priredili za omenjeni herbarij Velik potres lanskega leta v Japanu je ^ bil naj- hujši 1 milj od Tokia v mestu Gifu in Nag šini 9200 angleških kvadratnih milj je ta potr . oktobra, podrl vsa poslopja. Potres povr-e bil tresom ponav 12 dnij V gubilo življenje in es se je za prvim po-sem je pri tem potresu 10.000 g. Lad milij kode na Tako hud potresi so jako redki v zgodov posestvih Danes je pa odšlo 7 deklet iz mengeške Dopisi t \ ♦ t Poljan Leta 1891 erkev. Kdo idel 4 popravljala se je tukajš farna im čez obok od vrha do tal spoznal je potrebo poprave, ker svarimo z vso odločnostjo, naj se ne druži z nami." Oznano-valci miru, želeči si mirnega življenja, je li treba še močnejšega poziva? Upati je, da večina duhovnikoT si v resnici želi miru Kdor pa ne, naj služi prepiru, katerega oče je s..... Mengša se nam piše z dne 11. t. m. Iz naše fare-gre vsako leto mnogo deklet na tuje slamnike šivat. Pošiljajo-jih slamnikarji v daljna mesta, celo v Bukarešt na Eumunskem^ kjer imajo svoje tovarne. Posebno velike jih preseli stätter iz Domžal, tovarne g. Melitzerja Te pojdejo v Grradec, na Dunaj in v Bi no, kjer ostanejo pol leta. Imele bodo za šivanje na mesec po 15 gld. plače, zraven pa prosto stanovanje, hrano in perilo ter prosto vožnjo tje in nazaj Tudi zadnja dva meseca dobivale po 10 gld. nagrade, čeravno niso šivale v tovarni. Prislužile si bodo tedaj lahko nekaj novcev. Naglašam pa, da slovenska dekleta zato naši tovarnarji radi pošiljajo na tuje, ker s pridnostjo in poštenostjo prekose dekleta vseh drugih narodov. To je za nas ponos in za našo okolico po jedni strani gmotni dobiček. Vendar nam pa pri so že lahko poti pest azpoko, da bi bil marsikj nista všeč Ker tem dve reči boljša dekleta gredo iz fare, nam politi ogled vanjo. V ta namen bil je 4. aprila sklican kateremu so prišli c. kr. okrajni komisar. spomladi primanjkuje pridnih delavk za poljska dela. In tudi tem dekletom, se povrnejo domov meseca julija. • v nic kaj kr. inženir. ki načrt; napr zidarski izvedenec in mnogo faranov. Potreba poprave se je morala priznati Vendar občin tal tal nepi upor, obstoječ večinoma ne more dišati delo pod pekočim, solncem, ker so se med hladnim zidovjem pomehkužile in, rekel bi, pogospodile. To^ je nadloga za .kmete. Veliko bi bilo pa tudi po drugi strani vilno skleniti, ker odbornikov, da se zapisnik obravnave-ni mogel pra Qi hotel podpisati nihče občinsl mož ako bi domačini ustanovili slamnikarske tovarne namesto v naši Kričali so ti uporniki: Mi • priznamo pot|'eb zoper načrt, inženir niČ ne ve. popr a smo da jih delajo nemški Tirohi. ' Ko bi si naši in imeli malo več podjet- drug drugemu pri v i t. d. K protestu, ni j a nov ve, mi bomo po svoje popravljali, okrajno glavarstvo popravljanje vkljub so ga uporniki led zapovedalo, bil je nadaljevalo v sled katerega izid je bil enak prvemu 11. jü- delo se srečno dokončalo. 1 druge obravnave povišali od štirih k čemur so farani pripomogli goldinarjev. Nihče se ni pritožil zoper predra 'ni stroški so se pet tisoč gold., bolje, fari, ljudje bolj nega duha, šivalo bi se lepo doma in z lepim dobičkom bi se odpošiljali s kamniško železnico na Dunaj, v Brno in Bukarešt itd. naši slamniki namesto deklet. In tako bi bilo prav, kajti suhi slamniki se lože in bolj varno „zapokajo," kakor mlada dekleta. — Najvišje darilo. Presvetli cesar je občini Dolenjavas s tlako v vrednosti tisoč v pol. okraju novomeškem daroval za pogorelce 300 gld. iz: popi svoje zasebne blagajnice. r I r nad Velika pratika. Včeraj Slovenec p; Veliko Pratiko", katera zhaj f podtika se iz Uršaih Sel da je liberalna, ker v „Pogovoru pod lipo v Blaznikovi zalogi, češ, volj v V Sentpetrii pri Novem Mestu so bili iz- za župana Janez Rifeli, mlinar na Lešaici; svetovalci iiškega shoda Kakor ne omeni kato pa Franc Boj _. _ _ • ^ Franc Florijančic, obadva iz Sentpetra moč poročati o shodu smo poizvedeli, „Pratiki" pač ni bilo Janez Seljak iz Grrič in Jožef Bevec iz Kij V St Peti se je tiskala že mesec pred kato- na Krasu voljen je . županom gosp. Fr. Križaj veletržec in po liškim shodom. To je pač jedini pravi uzrok, da se ta shod sestnik parne ža etovalci . pa Jos Povh Fr Gre ni omenil, ne pa njena liberalnost. Upamo, da bode „Slovenec" žina, Jan. Smerdel, Peter Zele, Andr. Rebec in Fr. Šabec ?n je županom posestnik g. Grašpar Saj( toliko esnicoljuben, da tudi to stvar pojasni svojim čitateljem. V Motniku volj - Osobne vesti. Okr. živinozdravnik g. Alfred Fola- svetovalcema pa kowsky premeščen je iz Kranj živinozdravnikom v Litiji imenov v Kočevj Zača okr nad Škofjo Loko voljen je Kugaj in Grrabnar ijpanom Gre ondotni dež. živinozdravnik Gror. Vasi, svetovalcem .pa gg.: Andr S - Na Trati ' Jezeršek iz Martin Brence iz Hugon Turk, začasnim okr. živinozdravnikom v Kranj § Ant. Korošec pa Gror. Vasi. J. Šinkovec in Jenko iz Todraža N Bre pridelj dež olskem dr. Fr. Heinz, c. kr. okrajni komisar, z^vici pri Ljubljani izvoljen je zopet županom a etu imenov nisterstvu za pouk zdravnik na Krškem zdravnika. m bogočastj je koncipistom v mi- Remškar, svetovalcem pa Jan Kogej, nadučitelj na. Bre- Grosp dr V ar d a zovici; Andr. Vidmar imenov za ondotnega okrožnega posestnik na Plešivici ; v Jan. ' v Zdešar posestnik v Vnanji Grorici in Jak. Sojer, posestnik v Notranji Gorici. I f Gledališki vlak v Ljubljano prirede rodoljubje iz Narodna zmaga. V Trbovljah, kjer so .zadnje Spodnjega Stajarskega v nedeljo dne 22. t. m. V gledališču ^^^^ gospodarili nemškutarji, zmagali so pri poslednjih občinskih predstavljala se bode spevoigra: „Teharski plemiči." volitvah Slovenci. Zupanom izvoljen je vrl narodnjak g. Fer- Narodnost v nevarnosti ke družbe i • Tržaški v • poaruznici potrojili, tako da jih štej sedaj dinand Roš, veleposestnik. Slava vrlim Trbovljčanov! 4 — Umrl je minolo soboto na Dunaji dvorni svetovalec 060. Dohodkov je imela J^^. Stefan, podpredsednik cesarske akademije znanosti, v Lega nazionale" so se v zadnjem letu člani «amo ta podružnica italijanske „lige" v preteklem letu 22.668 gld. ' ^^^^^ svoje dobe. Ranjki rodom Slovenec iz St. Petra pri in porabila je 1 8.7 00 gld. za šole kjer je i t a 1 i j an s k poročilo, d n o s t v se čita v nemških listih bode •dr. Pavlici in fco zabredli s Trsta, ti." To endar znabiti g. kam Celovci, sodeloval je v svoji mladosti pri Janežičevem „Glasniku." Kot vseučiliščni profesor za matematiko in fiziko izdal je veliko natoroznanskih del. vsled katerih je zaslovel na •Cirila in j e • res v i „ligi" odprlo oci, da bodo izprevideli imi napadi na delujoče člane pri družbi znanstvenem polju. B. m. sp. sv. Pravila Vi » t Metoda. Vsaj jedenkrat premislite nevarnosti! Redka nesreča v rodovini. cegav narodnost slovenskega planinskega društva v Na dan umrl je. po dolgotr sv. treh kralj Ljubljani je c. kr. ministerstvo notranjih rečij potrdilo. — Nesreča. Nad Moščenikom pri Savi ob južni v ze- bolezni v Stariloki pri Skofj leznici pehali so te dni smreke. Pri Loki priliki je ena smreka tako -ondotni posestnik in veletržec z lesom g. Jož Dolenc (vulgo okreval. Jošk). Precej drugi dan, ko ga še pokopali niso. nesrečno zadela Josipa Lovšeta, da ni upati. da bi umi pa je ^se njegova soproga Jerica. Na prezgodnjem škrobu svojih sta žaluj trije sinovi in ena hči. Umrl je v Sodražici dne 8. t. m. ondotni posestnik, — Dva nova živinska semnja dovolila je deželna vlada Smartinu pri Litiji in sicer prvega na dan 14. febru- varija, drugega pa na dan septembra vsacega leta. In načelnik krajnemu šolskemu svetu g. Ivan Sega v 66. letu svoje dobe. Škofi . v m. p. Novo hranilno Loki Železniški vlak — Na tukajšnji podkovski šoli vršile so se dne 27. in 28. decembra p. 1. običajne skušnje pred izpraševalno komisijo, kateri načeloval je vodja dr. vit. Bleiweis. Trsteniški, posojilno' društvo snujejo v izpraševalca bila sta c. k. okrajni živinozdravnik Folakowsky in učitelj E. Siegel. Kovačev brez šole bilo je 19, prišlo je gluho beračico povozil je pri Brezo\ neko 14 kovačev prvikrat k skušnji, o ponavljalo je skušnjo, kovačev prestalo je skušnjo se zadostnim vspehom. postelj Ustrelil se je na sv. Treh K zvečer doma v C. kr. računski praktikant pri dež. vladi v Ljublj Fidelis Jagodic. Zadnje leta bil je Jagodic toli lahkomišlj življenja, da se je sploh sodilo, da ni — Zmrznjenega našli so v pri edelj zdi umu Dravljah ondotnega posestnika in kolarja Antona Pirca. Vračal se je 16 so pro- propadli, od teh zamore eden ponavljati skušnjo čez eno leto, dva pa morata obiskati podkovsko šolo, ker sta že drugič propadla. Vsi bili so Slovenci in sicer 14 Kranjcev, 5 Štajarcev, od njili posluje eden v Pulji, drugi na Koroškem. Vsi učenci podkovske šole so bili dobro izvežbani v podkovstvu in meso- zadnji tal prav blizu svojega bil je na iz- ! nekoliko vinjen z Dobrove domu, a doma v snegu in zmrznil. Nesrečnež bil je na glasu kot delovatelj ličnih samostojnih mlekarskih vozičkov in koleselj — Na tukajšnji gimnaziji imeli bodo z drugim semestrom tri popoldneva prosta, namreč: torek, četrtek in soboto. Umrl je minoli teden č. g. Martin Tomec v Suhoru pri Metliki v 64. letu svoje dobe upnik T P V smrt na vislice obsodili dišču 27letno Ap. Kr 6 ker je so pri celovškem so- katerim astrupila svojega moža s bila oöaozena še-le nekoliko mesecev gledstvu, bili so 4 Kranjci, 1 Stajarski Slovenec, šolal se je na lastne stroške, drugi imeli so podpore. Po vspehu uvrsteni so tako-le: 1.) Trefalt Janez iz Montpreisa, okraj Celje, prav dobro. 2.) Eupnik Fran iz Črnegavrha, prav dobro. 3.) Oblak Jožef iz Ljubljane, dobro. 4.) Pivk Gašpar iz Za-plane, dobro. 5.) Javbi Anton iz Doba, dobro. Konečno delal je skušnjo iz mesogledstva kovač Janez Sterle iz Kota, izšolal se je za kovača na tukajšnji šoli leta 1890. — Občinski svet ljubljanski je v svoji zadnji seji sklenil prevredbo občinskih uradov, po kateri se ustanove pri mestni občini ljubljanski sledeči uradi: 1. Konceptno osobje. Občinske volitve. 2. Redarstveni m zglasilni urad. Zdravstveni urad. županom Jožef Sušteršič, trgovec V Toplicah so bili izvoljeni: Stavbinski urad. 5. Mestno knjigovodstvo. 6. Mestna blagajniča. m posestnik v Toplicah, Pomočni uradi.^ Uradniki pri teh uradih razdeljeni bodo svetovalci pa: Franc Kulavic, posestnik v Gor. Sicah; Anton glede plače v 6 činovnih razredov Sterniša, posestnik v Toplicah ; Jožef Kline, posestnik v Gor. Polju; Jožef Novina, posestnik Podturnom in Matija Klopčar po tri stopinje m sicer II. čin : 2000, 2200 in 2400 gld., aktivitetna priklada 400 gld.; v • cm: 1500, 1650 m 1800 gld., aktivitetna priklada / 300 gld. priklada aktivitetna čin III 240 priklada 200 gld 1200 IV. 1300 v • cm : m 1000 1400 gld., aktivitetna od. štev. 23897. 1075 V. čin in 1150 gld VI 800, 875 in 950 gld 600, 675 in 750 gld aktivitetna priklada 160 gld aktivitetna priklada 120 gld. Služb ustanovi se pri omenjenih in sicer : uradih z ozirom na dokazano potrebo sledeče število a) KoDcepno osobje 1 razredu 2 L ma^istratni svetnik v L činovnem magistratni svMnik v cinovnem razredu 4. L mestni komisar Magistratni tajnik v III činovnem razredu. ____________ III. činovnem razredu. 5. Konceptni pristav v IV. činovnem^razredu . mestni komisar v IV. činovnem razredu Praktikant z adjutumom letnih 600 gld Konceptni Eedarstveni in zglasilni urad: 1. Policijski komisar v III. činovnem razredu 2. Oficijal s prejemniki IV činovnega razreda prejemki V. činovnega razreda, c) Zdravstveni urad Oficijal s fizik v novnem razredu 1 činovnem Mestni 4 razredn. 2. Policijski zdravnik v IV Mestni zdravnik v v • ci- Mestni živinozdravnik v VI činovnem razredu binski urad 1 Mestni činovnem razredu • V * * Stav 2 visji inženir v Mestni inženir III. činovnem razredu v V činovnem razredu cinovnem razredu. Stavbeni asistent knjigovodja v revide nt v IV. činovnem razredu Činovnem razredu Mestno knjigovodstv 1 Mestni v . činovnem razredu činovnem razredu. 2. Mestni knjigovodni Mestni knjigovodni oficijal VI gajnik v III. činovnem razredu Mestni knjigovodni asistent v Mestna blagajnica 2 I\ činovnem razredu 3 Blagaj nični Mestni bla-kontrolor v razredu Blagajnični asistenst v VI Činovnem reda 2 4. Blagajnični Praktikant z adjutumom letnih 480 gld 1. Oficijal s prejemki IV; činovnega raz- Pomočni. uradi A činovnega razreda kancelista s prejemki VI. činovnega razreda Dva adjutumom letnih 480 gld. Ta pride v moč dne 1. julija 1893. Bolezni ošpiče, kakor v ze . Praktikant z prevredba občinskih uradov leta. V kranjskem okraji razsajajo tako močno V občinah Stražiše, Šenčur dolgo ne tako in Cerklje zbolelo je do zdaj že 436 otrok tel] jih je 124 in 1 moški Od ozdravelo, "14 umrlo 299 davica vela, občine Dekle bolehajo V Ojstremvrhu pri Selcah nad Škofjo Loko pojavila Dozdaj zbolelo je otrok od pa leži še bolnih se je katerih sta 2 ozdra- pa u m rl i Tudi se širi davica. Zbolelo ' " in eden otrok sta umrla po nekaterih vaseh medvodske otrok in 15Mno dekle. ]e ze Da po deželi ljudje močno pozna se tudi v tukajšnji deželni bolnici tako prenapolnjena, da morajo zaradi pomankanja postelj došlim bolnikom že na tla postiljati. Novo pevsko društvo snuje se v Trbovljah Ista je novo- korak odoljub .Ta narodnega napredka pozdravil bo gotovo najsrčneje vsak K narodni ednakopravnosti. Ministerstvo je na pritožbo občinskega sveta v Podgradu v Istri, kateremu so da se c. kr. oblastnije pošiljale nemške dopise, zaukazalo mora dopisovati v slovanskem jeziku, ker nemški jezik v Istri ni deželni jezik. Občinski svet je v svoji zadnji seji z navdu- šenim adovoljstvom vzel to vest na znanje. Novi slovenski listi listi izhajati štirje novi slovenski priloga tržaške Edinosti. „Primorec novim letom pričeli m sicer: Novičar so kot Slovenski kmetovalec kot kot priloga goriške Soče Primorski list priloga celjske Domovine m bo kot samostojen list izhajal v Trstu ..........p, lE^^f^E Ustnica vredništva. rMIKil ^'" vr"" v""" ................. .......... • •• ■ ......»I. .i ^ VR? W» ^i'!' V14» MiM 1 gld Gosp, L še poravnati na Brezjah. Za pretečeno leto imate samo Razpis službe vratarja pri mestni klavnici Pri mestni klavnici popolniti je začasno službo vratarja z letno plačo 300 gld., prostim stanovanjem in službinsko obleko. Kdor bode prosil za to službo dokaži, da ni nad 35 let, dobrem glasu, razun tega pa čunati. star da je trdnega zdravja in glede vedenja na da zna dobro pisati in ra- Tako opremljene prošnje je vlagati . do 31. januvarija 1893. (\0 pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta dne 10. januvarija 1892. Ljubljane Neogibno potrebno je za vsako družino Katlireiner-jeva sladna z okusom prave kave. Knelpp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahka popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se- iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. — datek k pravi kavi Nedosegljiva je kot do (U Visoko priporočana za ženske, otroke in bobike Ponaredeb Dobo se povsod. se naj varuje. V, kile 25 kr. i i i kaplj ice izgotovljene v lekarni BRADY-a angelu varhu" Kromerižu (Moravsko) staro, zaneslji i i i sredstvo budilno želodec dela. ano zdra-krepilno prebavilna 9 Samo prave . varstveno znamko t Cena zraven stoječo podpisom. i i steklenice 40 kr dvojne steklenice Vsebina i naznanjena. Marjjaeeljske kapljice i > želodec prodajajo prave i ¥ Piccoli ca rich ; dovljici Dom Rizzoli Svoboda; v Postojni Ljubljani h Fr. Bec Skofji Loki Alex. Roblek ^Vločnik Kari Fabian i; Novemmestu Bergmann; v Kamniku; Črnomlju: lek. J. Blažek i Odgovorni urednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki. I F ■l C ( p I 1