Naročnina mesečna If Din, za inozemstvo 40 Din — ne-del jaka izdaja celoletne 96 Din. ca inozemstvo 120 Din
Uredniitve je v Kopitarjevi el.6/111

VENEC
Telefoni erednlštva: diena aloiba 2*5» — aočaa 299«, 2994 Im 209»
Izhaja raak dan sjntrsj, raaea ponedeljka Is dneva po praznika
ček. račnn: LJubljana tt lO.blO is to."S4*i za inaeratei Sarajevo itv. 7561 Zagreb Itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.791
U pra va: Kopitarjeva 6, telefon 2991
V duhu poganstva
Prvo in poglavitno vprašanje, ki si ga je postavil vsak, ko je izvedel za sklep nemške vlade, da zviša svojo armado na 12 armadnih zborov ali 36 divizij, je bilo: čemu! Kdo ogroža nemško državo ali jo misli napasti? Komu se skomina po kakršnemkoli delu nemškega ozemlja? Kdo zavira njen napredek na gospodarskem in kulturnem polju? Kdo se vmešava v njene notranje razmere oziroma želi vec ali manj aktivno doprinesti k oslabitvi ali cel<S strmoglavi jen ju sedanjega nemškega režima?
Odgovor na to more biti za vsakega pravično gledajočega človeka negativen. Nihče od Nemčije ničesar ne zahteva. Dana ji je popolna svoboda, da se razvija do najvišje mere, do katere se more in hoče. Ni ga koščka nemške zemlje, katerega bi se kdo želel polastiti. Na gospodarskem polju ji je odprt ves svet, kolikor je to pri današnjih razmerah, ko vsak v prvi vrsti mora ščititi sebe, mogoče. Nihče ne brani nemški misli, knjigi, kulturi, da živi in se razširja ter zajema vsakega, kdorkoli je zanjo dovzeten. Ni je države in naroda na svetu, ki bi hotel izzvati kakšen resen spor z Nemčijo, četudi ta ali ona država ne simpatizira z njeno današnjo fiihrensko vladavino, in vsak je vesel, da ima doma mir in red, ne pa da bi še vtikal svoj nos v notranje zadeve druge države. Anglija in Amerika se napram Nemčiji obnašata najdobro-hotneje m posebno Veliki Britaniji se ima .Nemčija zahvaliti, da se je po strašni katastrofi 1918 primeroma hitro politično opomogla in je ze po sedemnajst letih r>o svojem porazu na tem, da si pribori položaj popolnoma enakopravne velesile v Evropi. Ruska sovjetska vlada je v svojem lastnem interesu kar najbolj miroljubna in ni Nemčiji dajala nikoli najmanjšega povoda, da bi se je morala bati, nasprotno pa nemško časopisje neprestano grozi Rusiji oziroma ruskemu režimu. S Poljsko živi Nemčija v prisrčnem prijateljstvu, države Male zveze so z njo v najboljših odnošajih, mala Avstrija je ne ogroža, pač pa hoče rajh pogoltniti Avstrijo. Italija.Nemčiji noče ničesar, nasprotno pa je Nemčija nevarna italijanski severni meji, težeč za inkorporacijo bivših habsburških dednih dežela.
Tudi Francija je vodila in vodi napram Nemčiji vseskozi miroljubno politiko s toliko lojalnostjo, kakor da je popolnoma pozabila, da še danes obremenjuje francoske davkoplačevalce nad 100 milijard frankov za popravo ogromne škode, ki jo je napravila od Nemčije izzvana vojna in način, kako so jo nemški generali na francoskih tleh vodili. Francija je predčasno izpraznila Porurje, dopustila, da je Nemčija ustavila odplačevanje vojne odškodnine in tudi vrnitvi Posaarja ni stavila na pot nobenih zaprek. Od vseh držav se je Francija najbolj prizadevala, da je Nemčija stopila v Zvezo narodov kot načeloma enakopravna država, ki bi si bila tudi dejansko enakopravnost zlasti na polju oborožitve primeroma lahko priborila po lojalnem sodelovanju v zboru velikih in malih sil Evrope. Naravnost silili so Nemčijo, da se pridruži sporazumu med Francijo, Veliko Britanijo in Italijo, da bi se mednarodna politika Ev-ropie vodila sporazumno po eni liniji in smernici. Pri vsaki priliki so zapadne velesile pokazale, da so pripravljene z Nemčijo govoriti o sporazumni modifikaciji tistih členov versajske mirovne pogodbe, ki jih le-ta smatra za oviro njenemu enakopravnemu položaju kot evropske velesile. Večkrat so velesile v tem oziru šle celo predaleč, tako da so se ostale podpisnice versajske mirovne pogodbe po pravici čutile ogrožene.
Vlada nemškega centra, socialistov in liberalcev je temu prizadevanju evropskih sil šla na roko, čeprav večkrat s precejšnjim odporom, razumljivim iz psiholoških vzrokov. Vendar je pod demokratičnim parlamentarnim režimom glavna črta nemške politike dosledno, čeprav počasi, šla v smeri sporazumnega sodelovanja z ostalo Evropo, tako da pred letom 1933 nihče ni dvomil, da bo Nemčija kot članica Zveze narodov to svojo nalogo in vlogo doumela ter postala eden izmed stebrov pomirjujoče se Evrope. Toda narodnosocialistična revolucija, ki je vrgla na vrh fiihrerja, je vse te nade podrla. Od začetka je bil ton novega nemškega režima miroljuben, čeprav jako samozavesten, polagoma pa so se začele kazati v nemški zunanji politiki tendence, ki so čedalje bolj vznemirjale svet. Glavna smernica te politike, ki je dovedla do čisto neutemeljenega izstopa Nemčije iz Zveze narodov, je — kakor se danes jasno vidi — ta, da se mora Nemčija brez ozira na določbe versajske mirovne pogodbe čimprej na kopnem, na vodi ln v zraku čim bolj oborožiti, še preden bi se v tem vprašanju dosegel sporazum, kakor to zahteva mirovna pogodba. Očividno je na-rodnosocialistični režim že davno imel sklenjeno, da v tem oziru Evropo postavi pred dovršeno dejstvo, ne da bi čakal na rezultate razorožitvene konference ali na kakršneže-koli medsebojne dogovore, ker je pač hotel vreči v od loči vnem trenutku namesto teoretičnih razlogov ob konferenčni mizi na tehtnico novo armado s topovi, tanki in letali ter Vojno mornarico, kakršna se zdi rajhu samemu potrebna »v lastno varnost...« To je telo rezolutno, ako hočemo, cel6 brutalno, toda ni ne lojalno niti koristno pomirjenje Evroj^e, ampak je, kakor dogodki zgovorno kažejo, vso Evropo do dna vznemirilo in pretreslo, tako da se je po pravici bati najusodnejših posledic, ako bo Nemčija na svojem sklepu vztrajala.
Ni naš namen dokazovati, kar je popolnoma očividno, da je Nemčija s tem kruto kršila mirovno pogodbo, ki jo jo sama podpisala in ki se more izpreminjati samo v skupnem soglasju. Ni treba še posebič, po-vdarjati, da se mora omajati ves pravni, moralni ln mednarodni red, ako bi se vsakemu Vzljubilo vo svoji mili volji raztrgati eve-
Odgovor na nemški napad na mirovne pogodbe
Zakaj mate države molče
Spričo nesoglasja med velesilami morajo male države mislili na obrambo mirovnih pogodb le s svojimi lastnimi sredstvi
Belgrad, 22. marca. P. Značilno je za večino jugoslovanskega tiska, da k nemškemu smrtnemu udarcu po versajski mirovni pogodbi — dejanje, ki bi moralo do dna razburiti vse države, ki njihova politika sloni načelno na protirevizionistič-nem stališču — ni zavzelo jasnega stališča in se obotavlja v ugibanjih in v naštevanju vesti iz ostalih predelov Evrope. Tudi na merodajnem mestu vlada še vedno velika rezerva. Ista ugotovitev velja tudi za ostale države, ki so povezane ali v Mali zvezi ali v Balkanskem sporazumu, tako da dobiva vsak opazovalec vtis, da dva velika bloka držav, ki skupaj predstavljata nad 70 milijonov prebivalcev, ki so i i v I j e n s k o odvisni od nedotakljivosti mirovnih pogodb, še redno čakata in ne marata opredeliti svojega stališča. Zakaj?
Rezervirani — Zakaj
Informacije, ki izhajajo iz običajno dobro obveščenih krogov, pravijo, da je ta rezerva posledica čisto neumljivega zadržanja, ki so ga pokazale velesile prve dni po objavi nemške vojaške službe. Države Male zveze in Balkanskega sporazuma, do dna svojih biti protireviziouistične, so pričakovale bliskovitega enotnega nastopa velesil proti berlinskemu izzivanju. Udarcu, ki je bil soliden in močan, bi moral slediti protiudarec, ravnotako masiven in bočel. Toda kaj so doživele? Šele 3. januarja sta sklenili Francija in Anglija, da se bosta zvesto posvetovali o vsem, kar je treba ukreniti, da se pomiri Nemčija. A navzlic temu sporazumu so male države na svojo veliko osupnjenje videle, d a se je Anglija tako i odtrgala, poslala sama svojo noto r Berlin, ne da bi koga vprašala, da bi se na ta način izognila morebitni zahtevi po skupnem koraku velesil v Berlinu. Poleg tega je angleška nota bolj podobna ponižni prošnji, da naj Nemčija nikar ne zameri, kakor pa protestni noti. Dne 7. januarja sta Francija in Italija sklenili v Rimu, da se bosta med seboj posvetovali v vseh vprašanjih evropske politike. Tudi do tega posveta še ni prišlo. Z ozirom na dejstvo, d a italijanska zunanja politika kaj rada sledi smernicam iz Londona, je malo verjetno, da bo na tej strani odgovor Berlinu odločnejši, kot je bil na črti Pariz—London. Namesto skupnega, odločnega nastopa — zmeda, negotovost, nejasnost in razpršenost, ki daje Nemčiji novega poguma, a ki opozarja tudi male države, da bodo slejkoprej morale z lastnimi sredstvi braniti svoj obstoj proti rušilcein mirovnih pogodb.
Kje je ostala
„medsebojna pomoč"
Na istem mestu, kjer je bila izražena gornja misel, so povedali tudi, da so male države z osuji-njenjem opazile, da se v notah, ki se pošiljajo v Berlin, govori samo še o organizaciji varnosti in da se z nobeno besedo ne omenja več »medsebojne pomoči« za obrambo te varnosti. Iz tega izhaja potrditev mnenja, ki se je oglasilo že večkrat z ozirom na poseganje Anglije v evropsko politiko, da Anglija ne želi nobenega varnostnega pakta, ki bi nosil s seboj obveznosti medsebojne pomoči. Zopet en dokaz več, da morajo male države, ki so si v Mali zvezi in v Balkanskem sporazumu ustvarile močna obrambna
sredstva, zaupati bolj -.ame t sebe, kot v modrost velesil, in da morajo zasledovati neomahljivo črto svoje dosedanje zunanje politike.
Odjek udarca v Podonavju
Ni treba nadalje prikrivati, da je nemška kretnja, čeprav brutalna in udarjena prav v obraz mednarodnemu pravu, vzbudila po srednji Evropi navdušenja, ki jih ne smemo omalovaževati. Onemoglost velesil spričo tega udarca, ki so ga sprejele z odkrito glavo, to navdušenje le še povečuje. Ljudstvo začenja res misliti, da je Nemčija tako močna, da si sme vse dovoliti, da se je vse boji in dn danes t Evropi zadostnje, Ha si kdo veliko upa, pa nin je že vse dovoljeno. To duševno razpoloženje bi postalo lahko nevarno, ako se mu pravočasno ne potegnejo meje.
Zaradi teh dejstev, ki jim je treba pogledati v oči, so države Male zveze in Balkanskega sj>o-razuma navidezno res rezervirane do načina, kako velesile vtikajo ▼ žep nemške udarce«, kar pa ni treba vzeti tako, kot da Mala zveza in Balkanski porazum nimata svoje idejne črte. In ta ni nova ter obstoji v tem, da je treba nasproti nemški nevarnosti, ki ne obstoja šele od 16. marca dalje in si je dala nalogo razrušiti mirovne pogodbe, ki so zaključile njen poraz v svetovni vojni, nemudoma ustvariti blok evropskih narodov c javno, pred vsem svetom priznanim namenom, da je pripravljen x vsemi sredstvi braniti nedotakljivost mirovnih pogodb. Mala zveza in Balkanski sporazum
Velesile vsaka svojo pot...
Blok miroljubnih
bosta torej vitrajala pri svoji zahtevi, da se čimprej ustanovi vzhodni pakt med Francijo, Rusijo in Malo zvezo, ki ga naj izpopolni na jugu pakt, ki bo od Italije čez Balkan segal do Turčije. Fran-eija se je zaradi ohzirov do Anglije doidaj še otepala potrebe, da bi temu paktu dala vojaški značaj. Hitler ji je sedaj pokazal pot. kako se dobi pristanek Anglije. Treba je biti snmo drzen. Če postaviš koga pred gotovo dejstvo, je boljše, kot da se pogajaš. Če v naskoku na mirovne pogodbe ta metoda dosega nspehe, takaj bi jih ne ▼ njihovi obrambi?
,,Echo de Pariš":
Edini odgovor: blok miroljubnih
Pariz, 22. marca. TG. V današnjem »Echo de Pariš« objavlja Pertinax skrajno strupen članek o neodpustljivem postopku Anglije, ki je desorgani-zirala odpor proti nemški ofenzivi na mirovne pogodbe. Svoj članek zaključuje s temi besedami:
»Poskušali bomo angleško napako sedaj popraviti. Toda vse to so le zilravilca, ki ne hodo dosti pomagala. Iskati moramo odgovor na nemška izzivanja drugod. Naš odgovor je t uresničenju velikega zavezniškega bloka, ki naj zdrnži Francijo, Italijo, Malo zvezo. Rusijo in Balkanski sporazum. Saj ho to tudi, tako upamo, poglavitni predmet Lavalovih razgovorov v Moskvi. Toila zakaj datum tega obiska še ni določen? Ministrski svet je dal Lavalu svobodo, da o tem sam odloča. Ali naj to pomeni, dn mu je dal pravico, da še dalje okleva in omahuje?«
Dva govora
Simon v Londonu Laval v Parizu
Simon: Nazaj k paktu štirih!
London, 22. marca. b. Angleški tisk soglasno jx>zdravlja zunanjepolitično debato v poslanski zbornici, s čemer se je položaj angleške vlade le še okrepil v zvezi z bodočimi pogajanji. »Daily Telegraph« piše, da sir John Simon potuje v Berlin kot realist, ki bo tam naletel na zelo kruta dejstva, ki pa bodo njega samega prisili a na to, da tudi on poda enako kruta dejstva. Njegov uspeh pa bo dobrodošel brez ozira na to, če bo velik ali samo majh?n. »Times« |x>udarjajo, da je včerajšnja debata dokazala, da Anglija izvaja in hoče izvajati neodvisno politiko. Kajti če bi se Velika Britanija v svojem prizadevanju za ustvaritev evropskega varnostnega sistema preveč nagnila na eno stran, bi postal njen vpliv neznaten. »Times« jxisebno podčrtujejo Simonovo izjavo in mnenje, da bi bilo potrebno, če bi na konferenci treh velesil v Como sodelovala tudi Nemčija, ker je glavni namen An. glije, da se Nemčijo zopet pridobi za priključitev in sodelovanje štirih velesil.
Pariz, 22. marca. AA. Včerajšnje izjave britanskega zunanjega ministra v spodnji zbornici komentirajo francoski listi na razne načine. Medtem ko nekateri francoski listi, kakor n. pr »Jour«, vidijo v izjavi sira Johna Simona energično in hrabro stališče, pa trdi »Echo de Pariš«, da je njegova izjava novo presenečenje. Sir John Simon, pravi
Medtem ho velesile okle vato
Romunija odpove poljsko zvezo?
Silna nervoznost poljskega tiska vsled Lavalovega obiska v Rusijj
Varšava, 22. marca. TO. Semkaj se je vrnil poljski jx>slanik v Bukarešti Arciszevski, da poroča o najnovejšem delovanju romunskega zunanjega ministra v zvezi z zadnjimi dogodki v Nemčiji. Poljski poslanik je povedal v Varšavi, da se Titulescu resno trudi, da bi spravil Francijo in Malo zvezo v vojaško obrambno pogodbo z Rusijo, če bi le Rusija hotela v slovesni izjavi priznati, da je Besarabija romunska last. V tem primeru, tako se je izrazil poljski poslanik, bi Romunija odpovedala svojo vojaško obrambno pogodbo s Poljsko in bi Poljsko končnoveljavno potisnila v nemško naročje. V poljskem zunanjem ministrstvu so te informacije povzročile nemalo skrbi.
Da je poljska vlada in javno mnenje na Polj-airaii postalo nervozno, dokazuje pisanje vladnega časopisja, ki se silno razburja nad sklepom fran-
coske vlade, da obišče Laval Moskvo. »Kurjer Po-ranny« objavlja oster napad na francosko vlado, >ki se vdaja sanjam, da bo ruski mužik šel kdaj prelivat kri za grehe francoske zunanje politike-Ruski mužik ima boljše naloge kot pa umirat za Francijo.« List poudarja, da ima poljska vlada svojo lastno politiko, ki se temeljito razlikuje od francoske. Francija je sama zagrešila, da je prišlo do zadnjega nemškega udarca po mirovni pogodbi. Danes se hoče delati lepo, toda Poljska tem gledališkim kretnjam ne bo sledila, marveč bo f a svojo pot naprej. Temu nasprotno pa piše opozi-cijonalni tisk, da se bodo menda sedaj vendar enkrat odprle oči polkovniku Becku, ki v zasledovanju političnih mavric žene državo v pogibelj, saj nemško oboroževanje ne more biti namenjeno nobenemu drugemu, kot ugrabitvi Pomorja.
čano sklenjen in podpisan dogovor. Tudi ni nobenega dvoma, da je bilo od strani Nemčije nespametno izzvati skoro vso Evrojx) in velik del sveta sploh, ki ne more trpeti, dn bi kdo na tak način šel preko načel, ki tvorijo osnovo Zveze narodov. Da je temu res tako, bodo pokazali že bližnji dnevi, kljub temu, da se drži Anglija nekoliko drugačne taktike kot njeni bivši zavezniki, s katerimi je v načelu popolnoma solidarna. Kar hočemo tu z vsem povdnrkoni naglašati, je to, da je nemški narodnosocialistični režim r svojim unj-novejšim korakom |>okazal svojo pravo barvo tudi naznnaj: da je namreč v bistvu napadalen, da ogroža mir vsega sveta ln da izziva najhujše spore. Ves svet bi se moral zopet izprenienlti v eno samo krvavo bojišče, ako se nemški režim ne bo izpametoval. Za-
kaj silna oborožitev Nemčije, ki hoče postaviti armada večjo od francoske, je že izzvala in bo še Izzvala ennke ukrerie po vseh državah sveta. Kakšne usodne posledice bo to imelo za vse svetovno gospodarstvo, ki je itak skoro zamrznjeno in kakšne nove ogromne žrtve in bremena se bodo s tem naložila ljudstu, ki itak komaj diha, si lahko vsak sam misli. Zato upamo, da bo ves svet solidarno nastopil proti nameri nemškega režima kljukastega križa, ki hoče prinesti svetu vojno namesto miru! Zakaj nobene lepe besede, s katerimi skuša Berlin utemeljevati svoj kornk, ne morejo prikriti dejstva, da imamo pred seboj čin, ki more zopet zrevolu-clonirntt vse sile, katere delajo na razrušeni u miroljubnih nnč«! in smernic krščanske civilizacije v smislu novega poganstva.
list, n? poskuša nič več in nič manj. kakor da spravi Francijo nazaj k paktu štirih. Ali heče mar sir John Simon, nadaljuje list, preizkusiti novo prijateljstvo med Francijo in Italijo? Britanski zunanji minister je dalje izjavil, da njegova vlada nikdar ni mislila na to, da bi sk enila kakršenkoli poseben pakt s katerokoli državo. To pa pomeni, pravi list, bodisi da Velika Britanija neče skleniti nikake pogodbe, če Nemčija odkloni predloge 3. februarja, ali pa da noče skleniti pakta s Francijo. Spričo takšnih okoliščin, zaključuje »Echo de Pariš«, bi bilo morda bolje, če bi Francija sf>et zavzela svoje prijateljsko neodvisno stališče, izraženo v noti pokojnega Bar-tliouja dne 17. aprila 1934.
Seja francoskega parlamenta
Pariz, 22. marca. c. Francosko javno mnenje stoji danes f>o]K)lnoma v znamenju pričakovanja jutrišnjega sestanka treh velesil v Parizu. Vse časopisje še zmeraj pikro napada Anglijo in predstavnike njene politike. Francija je zelo razočarana nad omahljivostjo Anglije. Omahljivost Anglije je že leta 1914 povzročila svetovno vojno. Čc bi se bila koncem julija 1914 Anglija bolj jasno izjavila proti Nemčiji, potem bi takrat Nemčija nikdar ne tvegala dajati Avstriji toliko potuhe, ki jc nato izzvala svetovno vojno. Prav isti slučaj nezaupanji v politiko Anglije lahko postane usoden tudi r tem trenutku.
Na predvečer sestanka treh velesil v Parizu se je danes v francoskem parlamentu vršila obširna debata o mednarodnem položaju. Sejo je kakor običajno v debatah o zunanji politiki otvoril «iia-rodno-socialistični poslanec Franklin Bouillon, k je prvi govoril o rimskem sporazumu. Franklin Bouillon odkrito pozdravlja sjiorazum med Francijo in Italijo in pravi, da bi sc ta sporazum moral skleniti že pred 15 leti. Na ta način bi se med romanskimi narodi ustvaril dovolj močen blok, ki bi lahko držal Nemčijo v šahu. V onem delu govora, v katerem je govoril o Nemčiji in o njeni politiki, je bil Bouillon zelo kratek in je samo rekel to, da se bo sedaj pokazalo, če sc svet šc vlada po načelih moralo in pravnega reda ali ne.
Laval: Skupno z zavezniki!
Za njim je govoril francoski zunanji ministe. Laval. Svoj govor je razdelil v dva dela, in sicer je v prvem delu govoril o rimskem sporazumu med Italijo in Francijo, v drugem delu svojega govora pa je odgovarjal Franklinu Bouillonu glede francoskega stališča napram Nemčiji.
0 rimskem sporazumu je Laval izjavil, da jn bil sklenjen kot nadaljevanje londonske pogodbe, ki je bila sklenjena leta 1915 in v kateri so velesile Italiji obljubilo vsakovrstne koncesije, čc vstopi v svetovno vojno na njihovi strani. Laral je rekel. da je rimski sporazum v bistvu mnogo cenejši, nego pa so visoke zahtevo obsežene v londonski pogodbi iz leta 1915. Nato je Laval silno pohvalno orisal osebnost Mussolinija kot političnega in kulturnega tvorca. Rekel je, da Mussoliniju popolnoma zaupa. Zato se tembolj veseli zbližanja med Jugoslavijo in Italijo. To zbližanje ni samo drago francoski miselnosti, ampak tudi dokaz, da so francoska zavezništva in prijateljstva v srednji Evropi tako trdna. Ha jih ne more nikdo več razrušiti ali pa razkrajati. Nato je Laval nenadoma izjavil: »Mi prosimo, da bi vsi narodi, ki nam imajo kaj očitati ,najprej te očitke naslovili nn svoje vlade!« (Pri tem je mislil na Poljsko.)
Nato je zopet govoril Franklin Bouillon in na padel Lavala. češ, da ni slišal besed, ki so potrebne. Niti i besedico ni Laval omenil čudnega stališča An»|ij«>, da«i mu je znano, da je imel sir John Širno« včeraj r angleškem parlamentu lelo težak
dan. Angleški socialisti so nu tej soji parlamenta odločno branili francosko stališče in njilint sol Lain-lturv jo jasno izjavil, «1« angleško delavstvu nikdar no bo slo skupaj s tisto Nemčijo, ki nikdar ne spoštuje nobene svoje obveze in krši vse tiste pogodbe, ki jih je sama prostovoljno podpisala.
Nato se je zopet dvignil Laval in odgovarjal Franklinu Bouillonu rekoč, da jc Francija lahko ponosna na razvoj položaja svetovne politike. Potrebno pa je, da ostane zvesta stari devici svojo politike, ki si jo jo izbrala: »Živeti z vsemi v časti in dostojanstvu«.
Nato se je prešlo na glasovanje in je vlada dobila ogromno večino. Za rimske sporazume in za stališče vlade v tem težavnem trenutku je glasovalo 5155 poslancev, proti pa je glasovalo samo 9 komunistov. Torej so glasovale za vlado vse stranke od desničarjev do socialistov in še celo Trocki-jevi pupisti so glasovali za vlado. Proti so glasovali torej samo zastopniki kominterne. Take večine v tem parlamentu še ni dobila nobena francoska vlada.
Današnji sestanek treh
Angleški delegat na jutrišnji konferenci treh velesil v Parizu lord Eden je danes ob 4 popoldne odletel iz Londona in je dve uri nato že bil v Parizu. Italijanski delegat te konference podtajnik Suvich je danes ob 18 zapustil s pariškim ekspre-som Rim. V Pariz bo prispel jutri dopoldne ob 10. Takoj nato se bo začela konferenca v zunanjem ministrstvu na Quai d'Orsayu in bo trajala ves dan.
Konferenca v Como
Kar se tiče konference velesil v Como, se izjavlja, da je možno, da bo na to konferenco prišel tudi Hitler. Od angleške strani bi se v tam slučaju konference prav gotovo udeležil tudi Mac-Donald. Ta konferenca pa se ne sme spremeniti v
konferenco štirih velesil, ampak naj pridejo na konferenco ludi zastopniki podonavskih držav in držav, ki so inleresirane pri pogajanjih za vzhodni pakt.
Svet ZN v začetka aprila
Ženeva, 2ti. marca. e. Predsednik Sveta Zveze narodov, turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras, je sporočil generalnemu tajništvu Zveze narodov, da naj pripravi vse potrebno, da bi se moglo sestali zasedanje Sveta Zveze narodov v Ženevi v prvem tednu meseca aprila.
Francija grozi z izstopom iz ZN?
London, 22. maja. b. »Mor n ing Post« trdi, da je Francija absoluliio proti temu, da se Nemčija vrne v Ženevo. Čc bo tretje nemško cesarstvo sedaj hotelo poslati član ženevske ustanove, potem bo iz. stopila Francija in še nekatere njene zaveznice. List popolnoma odkrito trdi, da je francoski korak v Ženevi bil storjen tedaj, ko je Francija zvedela, da ostane Anglija pri svojem sklepu, da njeni ministri odpotujejo v Berlin.
Ludendort zopet v časteh
Monakovo. 22. marca. b. Izvršila so se vsa preddela in formalnosti za pomiritev med Hitlerjem in generalom Ludendorfom. Ludendorf, ki obhaja i), aprila letos 70 letnico svojega rojstva, bo imenovan za maršala, vendar pa ne bo re-aktiviran.
T udi Avstrija
Dunaj, 21. marca. AA. Zunanji minister Berger-Waldenegg je v nekem svojent govoru dejal med drugim: Ponosni smo, da pri nas še zmerom živi duh državne obrambe. Zahtevamo enakopravnost in prepričani smo, da jih bomo tudi dobili. Tndi mi Avstrijci čutimo v inirov. pogodbah velike krjvice.
Odgovor Baltika
Protinemška fronta raste
Pariz, 22. marca. b. »Tempe« poroča iz Moskve, da gospodarska pogajanja med Litvo in sovjetsko Rusijo dobro napredujejo. Sovjetska Rusija je voljna prevzeti velik del litevskega izvoza. Litva se je morala obrniti k sovjetski Rusiji, ker je Nemčija vsled dogodkov v Klajpedi (Memelu) in političnega procesa, ki se je razvil proti delovanju hit'erj;vcev v Litvi, začela popolnoma bojkotirati litevsko blago in je nemška vlada celo ovirala tranzit litevskega blaga, namenjenega za češkoslovaško. V Moskvi so zelo veseli, da se jim je jx>srečilo privezali nase Litvo, ki je važna država na Baltiku. Sovjetske oblasti pa oosvečajo tudi veliko pozornost nedavnemu potovanju poljskega načelnika generalnega štaba generala Gonsiorovskega na Baltik, ko je obiskal ge-
Zmerni in radikalni v
Pariz, 22. marca. b. »Echo de Pariš« poroča, iz Londona, da so zadnje dni prišla na angleško zunanje ministrstvo zelo zanimiva poročila o ne. soglasjih v notranjosti nemške vlade z ozirom na zadnje politične dogodke. Francoski časnikar pravi, da obstojata v Berlinu dve skupini, ki se borita za nadvlado. Prvo skupino tvorijo Goring-Gobbels-Rosenberjfe in so znani vsled svojega radikalizma in brezobzirne zunanje politike. Drugo skupino pa sestavljajo BIomberg-Neurath-Schvvenng Krossigk, ki so za milejšo politiko in za bolj omikane metode. Francoski časnikar pripoveduje, da se je takoj drugi dan po objavi Bele knjige v Angliji javila pri državnem kanclerju skupina Goring-Gobbels. Rosenberg ter zahtevala energičen odgovor angleški vladi ter takojšen odpust zunanjega ministra Neu-ratha, poveljnika armade generala Fritscha in vojnega ministra Blomberga, ki sta zastopala stališče, da je treba z Anglijo zelo previdno ravnati in se varovati vsake kretnje, ki bi jo užalila.
Naskok na „zmerne"
Državni kancler je na podlagi te radikalne ofenzive že prepričal zunanjega ministra Neuratha, da je najboljše za njega in za domovino, če se nmakne, toda ostali voditelji Reichsvvehra so takoj poslali deputacijo k državnemu kanclerju ter mu izjavili, da odstopijo, če bi odobril radikalno politiko skupine Goring-Gobbefs-Rosenbcrg. Sledil je zelo razburljiv vroč razgovor med Hitlerjem in
feneralom Fritschom, ki je baje izjavil državnemu anelerju, da nemška Reichsvvehr nikoli ne bo sprejela Goringa za svojega poveljnika. V debato je posegel tudi Schwering, ki je naslikal Hitlerju
Cfi
tf
Vzhodnoazijska zveza" tŠSA
Tokio, 22. marca. b. Sef japonskega vojaškega odposlanstva v Mukdenu v Mandžuriji, general Do-ihara, ki je v imenu japonske vlade nedavno obiskal nekatera važnejša kitajska mesta, med njimi Peking, Nanking, Honkong in Kanton, se je vrnil nazaj v Mukden. Takoj na to je v mandžurskem časopisu »Mandžukuo-Nippon« objavil daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim, da je prepričan, da se bo poseben politični državni blok v • vzhodni Aziji
Abesinski spor
London. 22. marca. A A. >Daily Telegraph« prinaša poročilo svojega posebnega dopisnika iz Addis-Abebc in pravi, da je abesinski cesar naložil deželnim namestnikom, ki so na dopustu ali pa na uradnem j>otovanju, da se imajo takoj vrniti v službo, da poskrbe za čim boljšo pripravljenosl vseh pristojnih oblasti za vse slučajnosti, ki bi mogle nastati glede na abesinsko-italijanski spor. Toda po trditvah tega dopisnika Abesinija ni doslej odredila nikake mobilizacij«, tudi delne ne. Abesinija je trdno odločena, zaključuje dopisnik, da so ne bo postavila po robu odločbam Društva narodov, dokler bo to le mogoče.
Bim, 22. marca. b. Italijanski listi prinašajo vest iz Adetia, da je v Abesinijo prispe) major Steffen, član uprave nemških Junkersovih tovarn. Steffen je častni konzul Abesinije v Berlinu. O njem se je govorilo že za časa vstaje proti Ab del Krimom. Trdi se, da je Steffen organiziral tihotapstvo orožja, ki je služilo Ab del Krimu v borbi proti španskim oblastem. Steffen in z njim Se neki von Bnsewitz se pogajata v Adis Abebi z abesinsko vlado za nabavo vojnega materijala. ki bi se naj tihotapil v Abesinijo. Po poročilih italijanskih listov je sporazum z abesinsko vlado ie dosežen. Po tem sporazumu bo nemško-abesinsko društvo imelo nalogo, da razvija trgovsko delovanje v Abesiniji in bo dajnlo abesinski vladi orožje in voini materiial na kredit.
neralne štabe Estije in Letonske. »Izvestja« trdijo, da je imelo to potovanje političen pomen, ker Poljski ni po volji, da bi se baltske države enkrat utrdile in dobile za svoje meje jamstvo Rusije. Poljska je imela torej nanv;n, odtrgati vsaj Estijo in Le tonsko od Litve, preprečiti na ta način blok baltskih držav in jih odvrniti tudi proč od Rusije, oziroma onemogočiti, da bi ustvarile strnjeno fronto proti Nemčiji. »Izvestja« dostavljajo, da je bil poljski ge. neral silno spreten, a da mu vse skupaj ni nič pomagalo, ker danes ni mogoče več prikrivati dejstva. da sovjetska Rusija priznava sedanje meje vseh baltskih držav, med tem ko jih niti Nemčija niti Poljska ne priznavata.
Ozadje uredbe splošne obvezne vojaške s lužbe t Ac mči
možnost državljanske vojne, ako se bo vdal zahtevam radikalov narodnosocialistične stranke Posledica tega je bila, da je Hitler ugodil deloma prvi skupini s tem, da je odložil obisk angleškega zunanjega ministra, deloma pa tudi drugi skupini, ker ni pristal na zahtevo radikalov, naj »zmerni ministri izginejo«. Toda istočasno trajajo na ji! i i na generala Fritscha dalje in general von Reiche-nau, ki je vdan narodnemu socializmu, vedno bolj pridobiva na veljavi na škodo generala Fritscha.
Francoski časnikar tudi zatrjuje, da je Goring neomahljiv in da je pripravljen riskirati celo vojno, kakor pa da bi se v pogledu nemške svobode v oboroževanju vdal kakšnemu pritisku velesil.
32 SS poveljnikov ustreljenih
listi list poroča iz Berlina, da še ni dolgo tega, ko je bilo odstavljenih več sto višjih častnikov SS in SA oddelkov, ki so jih nadomestili oficirji redne vojske. Na Bavarskem' sc je uprlo temu povelju 32 SA in SS poveljnikov, ki niso hoteli predati poveljstev oficirjem Reichsvvehra. Bili so aretirani dne 21. januarja. 15 jih je bilo poslanih v Berlin, 17 pa v koncentracijsko taborišče v Dachau. Med tem, ko o prvih 15 ni nobenega sledu, je znano, da so ostalih 17 v Dachau ustrelili dne 21. janu. arja in zagrebli. Usmrtitev je izvršila kompanija avstrijske legije, ki se nahaja v Dachau in ima nalogo, da nadzira gibanje ŠS. Večina višjih poveljstev v SS in SA na Bavarskem je prešla v roke pruskih oficirjev iz redne vojske. — (Odgovornost za to informacijo prepuščamo omenjenemu listu, ki je običajno dobro obveščen o nemških dogodili. Op. ured.)
Kitajska
lahko ustanovil. Takšen blok bi imel velike naloge, ker bi moral skrbeti za gospodarsko ozdravljanje vzhodne Azije, ki so jo rivalitete evropskih držav spravile v razvaline. General Doihara zaključuje svojo izjavo s tem, da je prepričan, da se bodo sedaj na podlagi njegovih jioročil, ki jih je poslal v Tokio, kmalu začela pogajanja med japonsko in kitajsko ter mandžnrsko vlado- za astanovitev tega bloka.
Belgijska vladna kriza
Bruselj. 22. marca. b. Vladna kriza še vedno | ni rešena. Posamezni mandatarji uvidevajo, da ne morejo uspeti 8 sestavo vlade in po vrsli vračajo i mandate. V tisku se sedaj piše, da bi se pričelo ! delovanje, da pride do političnega premirja, da se • na ta način ublažijo strasti in da se omogoči, da pride do sestave vlade, ki Ui se lahko opirala na močno večino.
Izgredi brezposelnih v Angliji
London. 22. marca. AA. V Blainu (grofija Monmouth) je prišlo snoči do demonstracij nezaposlenih in med spopadom med njimi in policijo. Redarji so morali izJdalno rabili svoje gumijevke, demonstranti so jih pa obdelovali s kamenjem. Več redarjev je ranjenih, med demonstranti je pa 25 ranjencev. Po večini rane niso nevarne.
Po dodatnih poročilih so bile demonstracije nezaposlenih večjega obsega, kakor so javljala prvotna poročila. Demonstracij se je udeležilo do 10.000 delavcev. Okoli 80 redarjev je ranjenih, po večini en nevarno, le enega so morali obdržati v bolnišnici.
Dunajska vremenska napoved: Spremenljiva svečana oblačnost. Poslabšanje vremena. Sicer milo.
Nj. kralj. Vis. knegktja Olga v francoski šoli v Belgradu, Na njeni desnici francoski poslanik P. Naggiar. Na levici prednica zavoda.
Ceste, ki jih dobimo min'",a za
Belgrad, 22. marca. AA. Na podlagi j>oob-lnstila v prvem odstavku uredbe o financiranju velikih javnih del za oživljenje narodnega gospodarstva, pobijanje brezposelnosti in pospešitev tujskega prometa od 2. februarja 1935, št. 17.460-2, je minister za gradnje sklenil, naj se izvedejo ta-le velika javna dela:
1.	Gradnja mednarodne ceste Belgrad—Novi Sad—StariVrbas—Suibotica—Forgoš—državna meja s jx>trebnimi objekti sodobnega cestišča za težki promet v vrednosti 220 milijonov.
2.	Gradnja sodobnega cestišča za težki promet na državni cesti Avala—Mladenovac—Topola—Kragu jevac—Jagodina v vrednosti 90 milijonov.
3.	Gradnja državne ceste Belgrad—Pnnčevo iu mostu čez Tanižo v redmosti 14 milijonov.
4.	Gradnja cestišča za težki promet na drž. cesti Zagreb—Belgrad in sicer iz Zagreba do Dugcga sela v vrednosti 24 milijonov.
5.	Gradnja sodobnega cestišča za težki promet na državni cesti Zagreb—Ljubljana, in sicer od Zagreba do Snmobora, v vrednosti 24 milijonov.
6.	Gradnja sodobnega cestišča za težki promet na državni cesti Zagreb—Sušak, i.n sicer od Zagreba do Remetmca. v vrednosti 6 milijonov.
7.	Gradnja sodobnega cestišča za težki promet na državni cesti Ljubljana—Kranj v vrednosti 20 milijonov.
8.	Dograditev začetih del primomko-tujsko-prometnih cest v savski im primorski banovini, in sicer Karlobag—Tribal—Otorovae; Su.košan— Biograd na morju: Pakoštan—Vodice—šibenik —Primošten: Rogo/.lica—Seget (Trogir): Ma-karskn—Tučepi—Zaoistrog—Komi! j (Metkovič), r vrednosti 30 milijonov.
9.	Dograditev nedokončanih delov in cestnih rekonstrukcij primorsko-tu jskoprometnih cest v zetski banovini, in sicer Metkovič—Dubrovnik—Kotor—Budva—Bar—albanska meja> t vrednosti 8 milijonov.
10.	Izdelava površinskih del s potreibno rekonstrukcijo državnih cest Sušak—Bakar—Kra, 1 jevica—Crikvenica—Novi, ▼ vrednosti 20 milijonov.
It. Rekonstrukcija državn eceste Niš—Plo-6a—Pirot, v vrednosti 3 milijone.
12. Izdelava ceste s sodobnim cestiščem za težki promet od Belgrada do letališča v Zemu-
javna dela dr. Ko žulja
nu (skrajšana zveza na cesti Belgrad—Zagreto), v vrednosti 7 milijonov.
13.	Gradnja državne ceste Ptrijepolje—Bije~ lo polje, v vredonsti 30 milijonov.
14.	Rekonstrukcija državne ceste Ljubljana— Škofljica—Kočevje—Brod na Kolpi—Delnice v vrednosti 10 milijonov.
15.	Izdelava ceste Maribor—Št Ilj, v vrednosti 5 milijonov.
16.	Dograditev nedokončanih delov na cesti Skopi je—Veles—Djevdjelija—grška meja, v vrednosti 10 milijonov.
17.	Generalno popravilo dTŽavaie ceste Bosanska Gradiška—Banja Luka in izdelava sodobnega cestišča za težki promet v okolici Ba-njt Lake (in sicer v smeri Banja Luka—Bosanska Gradiška in Banjaluka—Jajce) v vrednosti 10 milijonov.
18.	Izdelava sodobnega cestišča za težki promet na državnih cestah v okolici Sarajeva (in sicer v smeri Sarajevo—Mostar in Sarajevo—Višegrad), v vrednosti 10 milijonov.
19.	Izdelava sodobnega cestišča za težki promet od Splita čez Solin do Trogirja s potrebnimi rekonstrukcijami, t vrednosti 15 milijonov.
20.	Izdelava površinskih del s potrebnimi rekonstrukcijami na državnih cestah okrog Dubrovnika (in sicer t smeri Dubrovnik—Cavtat in Dubrovnik-Trsteno) v vrednosti 3 milijonov.
21.	Izdelava sodobnega cestišča za težki promet na drža vinih cestah okrog Niša (in sicer na relaciji Crveni krst čez mesto Niš in dalje proti Niški Banji), v vrednosti 10 milijonov.
Tehničnemu stalnemu nadzornemu o6e(bju za ta dela, kakor tud j začasnemu nadzornemu
osebju in članom strokovne komisije za pregled del in za razpravo o morebitnih sporih »e bodo izplačevale dnevnice za zunanja dela po
pravilniku o terenskem delu tehničnega osebja in po uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev civilnega reda iz istih kreditov, iz katerih se ta dela izplačujejo v zmisln § 28. zakona o ustrojstvu gradbenega ministrstva in njegove zunanje službe.
Iz tega kredita «e bodo izplačevale v»e potrebne razlastitve za ta dela, postavitve potrebnega tehničnega osebja in figurantor, na-bavke prevoznih sredstev, orodja in priprav za pregled in nadzorstvo uporabljenega gradbenega gradiva in instrumentov kakor tudi drngi materijalni izdatki terenskih nadzornih sekcij.
Iz vojaške službe
Belgrad. 22. marca. m. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevski namestniki na predlog ministra vojske in mornarice postavili za inšpektorja topništva diviz. generala Teodo-zija Lukoviča, za poveljnika inženjerije diviz. generala Milana Radenkoviča, oba doslej na razpoloženju voj. ministra. Za upravnika voj-notehnič.nega zavoda je imenovan diviz. general Vojislav Savič, doslej na razpoloženju voj. ministra. Za pomočnika inšpektorja topništva je postavljen brigadni general Pantedija Džu-kič, doslej na službi v isti inšpekciji. Za poveljnika konjeniške šole je postavljen konjeniški brigadni general Dimitrije čemerikič, pomočnik poveljnika TI. konj. divizije. Za upravnika intendantsike akademije je imenovan in-tendantski brigadni general Stevan Pešič, dosedanji jx)niočinik upravnika iste akademije. Za vršilca dolžnosti načelnika generalnega štaba dravske divizijske oblasti je imenovan pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Vladimir Kiler,, doslej vršilec dolžnosti načelnika štaba kosovske diviizijske oblasti. Za načelnika štaba kosovske divizijske oblasti je imenovan j>e-hotni podpolkovnik za generalštabne posle Sve-tozftr Orlovič, doslej vršilec dolžnosti načelnika štaba dravske diviz. oblasti. Za načelnika štaba zetske divizijske oblasti je imenovan pehotni major za generalštabne posle Zvonimir Zupančič, dosedanji vršilec dolžnosti pomočnika načelnika ge.neralnegn štaba savske divizijske oblasti. Za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika generalnega štaba savske diviz. oblasti
je imenovan topniški major za generalštabne posle Franc Stropnik, doslej na službi v operativnem oddelku glavnega generalnega štaiba.
Od dosedanje dolžnosti jc razrešen sanitetni jx»lkovnik Luja Debeljnk. Na službo v generalnem štahn dravske diviz. oblasti je določen pehotni kapetan I. razred« za generalštabne posle Milan Nenčič.
Osebne vesti
Belgrad, 22. marca. m. V ministrstvu za gozdove in rudnike je postavljen v rudarskem oddelku za nvinisterialnega svetnika V. pol. skup. inž. Ivan Grebenšek, dosedanji svetnik pri senjskem rudniku. Z dekretom ministra za socialno politiko so postavljeni za pogodbene uradnike pri splošni državni bolnišnici v Ljubljani: za |iogonbenega zdravnika na notranjem oddelku dr. Igor Tavčar, za pogodbene«! zdravnika v oddelku zn tuberkulozo dr. losip Prodan. za pogodbeno farmaceHko v lekarni Marija Breščak
Balokovič odlikovan
Belgrad, 22. marca. AA. NJ. kr. Vis. knez namestnik Pavle je danes sprejel ▼ avdijenci g. Ba-lokoviča Zlatka. Pri tej priliki ga je odlikoval z redom sv. Save III. stopnje.
Dimnikarji za svoje pravice
Belgrad, 22. marca. m. Po tukajšnjih ulicah se je danes dopoldne pomikal zanimiv sprevod. Do 40 dimnikarjev je ▼ dvoetopih korakalo po mestu proti trgovinskemu ministrstvu, kjer so pri merodajnih činiteljih intervenirali, da se ijsda posebna uredba, s katero bi se reguliral njih položaj.
Ivan Podržaj dobil 2 V? leti
Newyork, 22. marca. b. Ivan Podržaj je bil obsojen zaradi dvoženstva na 2 in pol leti ječe.
Znižane voznine
Belgrad, 22. marca. AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena 50%nu voznina na državnih železnicah pevskim društvom, ki se udeleže _ komemorativnega koncerta v spomin pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. _ Zediniteljn, ki ga prireili upravni odbor župe dr. Laze Kostioa v Rombom 24. marca t. 1. Popust velja od 22. do vštetega 26. marca.
Z odlokom prometnega ministra je dovoljena polovična voznima članov pevskih društev, ki bodo sodelovali na koncertu Hu-badove žujie v Ljubljani 7. aprila t. 1. Popust velja od 6. do 8. aprila.
Obsojen vohun
Belgrad, 22. marca. AA. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je vršila razprava proti Stanetu Take«, ki je bil v poročevalski službi neke tuje države. Takae je do srede decembra 1934 petkrat skrivaj prekoračil naiio državno mejo in zbiral podatke vojaškega značaja, ki so zanimali dot.ično poročevalsko službo. Pri poslednjem prehodu so Takca zasačili nalašč za to postavljeni graničarji. Sodišče je spoznalo Takca kri-vepra teh dejanj in ga je kaznovalo s 15 leti ječe.
' Slavnostna predstava odpovedana
Ljubljana, 22. marca.
Zaradi nenadne težke obolelosti g. Grego-rtna, ki igra v »Beneškem trgovcu« vlogo Bn-sanija, se mora jubilejna predstava g. Skr-hinšltn iujpet pre.lož.iti na mizneiši čas.
Brazde orjejo
Poročilo o zborovanju Zveze absolventov kmetijskih šol
Zadnje dve leti se je razgibalo ]>a naši Sloveniji gibanje kmetske mladine, ki obeta postati za bodočnost našega kmeta velike važnosti.
Ta mesec se je vršila na kmetijski šoli v St. Juriju seja širšega odbora zveze absolventov kmetijskih šol. Seja se je pričela ob pol 5 popoldne, trajala pa do pol 2 zjutraj, torej skupno celih 9 ur. Ze iz tega je razvidno, kako važne stvari so se morale tu obravnavati. Na seji je bilo navzočih preko 30 delegatov iz skoraj vseh podružnic zveze oz. iz vseh okolišev, kjer imajo že pripravljalne odbore. Sejo je vodil predsednik zveze gosp. Ovsenik. Na dnevnem redu je bilo 10 točk. Pri vsaki točki se jc razvila zelo živahna debata, ki je pokazala, s kako ljubeznijo in s kako stvarnostjo razpravlja ta »mali parlament« o kmetsko - stanovskih zadevah. Vsi navzoči, od prvega do zadnjega so posegali v debato z uvaževanja vrednimi predlogi. Iz vsega poteka seje je bilo razvidno, da je zveza absolventov kmetijskih šol res strogo nepolitična organizacija, da je to samo stanovska organizacija. Zato so bili po tej seji tudi razočarani vsi oni, ki so hoteli vpreči zvezo v svoj politični voz. Razvidno pa je bilo tudi, da so bili razni očitki od mnogih strani na zvezo krivični in popolnoma neosnovani. Šc prav posebno je postala debata živahna, ko je tajnik Tone Bantan prečital osnutek pravil za ustanovitev »kmečke zbornice«. Po teh pravilih naj bi se ustanovila zadruga »Kmečka zbornica«. Sicer bi se mogoče dalo pri osnutku pravil še marsikaj spremeniti in izboljšati, vendar pa se vidi po sestavi pravil, da jc položeno v nje mnogo dela in truda in da so sestavljena z veliko vestnostjo ter ljubeznijo. Osnutek teh pravil bo objavljen v »Brazdi«, da moreio še drugi izraziti svoje mišljenie in predlagati morebitna izboljšanja. Že to je en razlog več, da se vsi zavedni slovenski kmetje in vsi, ki se zanimajo za kmetsko-stanovske zadeve in vprašanja, naročijo »Brazdo«.
Tudi pri zvezi igra veliko vlogo denarno vprašanje. Saj brez denarnih sredstev tudi zveza nc more razviti svojega delovanja tako, kakor bi bilo potrebno. Zato je bil sprejet sklep, prositi za podporo vse one denarne zavode, ki se vdržujejo po večini ali pa iz-
ključno s kmetskim denarjem. Če se s kmet-skim denarjem podpirajo razna potrebna pa tudi nepotrebna društva, naj bi vpoštevali vsi denarni zavodi prošnjo zveze absolventov kmetijskih šol in naj s tem podprejo res idealno stremljenje in delo požrtvovalnih kmetskih fantov. Saj se ti ne borijo za svojo korist, borijo se za koristi in potrebe vsega kmetskega ljudstva. Naj bi že enkrat prenehala miselnost, da si kmetje sami ne morejo ničesar ustvariti, ker za to nimajo zmožnosti. Kmetski fantje in možje, ki so organizirani v zvezi absolventov kmetijskih šol, imajo možnost, pa tudi voljo delati in ustvarjati za kmetski stan. Zato bi delali čudeže, če bitjih zavodi in ustanove, ki žive od njihovih žuljev, gmotno in moralno podprli.
Predsednik Ovsenik je omenil tudi, da oblasti zelo ovirajo ustanavljanje podružnic
zveze. Tako je na pr. sresko načelstvo v Kranju že trikrat odklonilo potrditev pravil za ustanovitev podružnic«! za srez Kranj.
Naslednji dan s«' je vršil zbor članov konzorcija »Brazde«. Konzorcij šteje danes že 93 članov. Od teh jih je bilo navzočih osebno ali pa s pooblastili 73. Seja konzorcija je trajala od |Mil 10 do 15. Tudi tu je bila debata zelo zanimiva in stvarna. Sklenjena je bila nova vzajemna pogodba med člani. Gotovo se bj stvarni razgovori še nadaljevali, da ni bil že skrajni čas radi odhoda vlaka.
Bilo pa je iz poteka zborovanja zveze in konzorcija razvidno, da tvorijo zvezo kmečki ljudje, ki ima.io resno in odločno voljo, pa tudi zmožnosti za vztrajno delo, ki bo vodilo k izboljšanju našega lKiložaja. Danes je tako zveza absolventov kmetijskih šol organizacija preko katere ni več mogoče iti. Odslej jo bodo morali vpoštevati in z njo računali vsi krogi. Ker bo gotovo zveza absolventov kmetijskih šol igrala v razvoju organizacije kmetijstva pri nas šc veliko vlogo, bi bilo pravilno, da bi se zanimalo za njo v večji meri tudi naše izobraženstvo, ki naj bi gledalo na njo z večjo ljubeznijo kakor pa danes.
j&eflbbz
iz domače politike
Kandidati Ju gosi. nar. stranke
Tajništvo Jugoslovanske narodne stranke nam sporoča:
Hodjorova Jugoslovanska narodna stan-ka je postavila v zadnjih dneh naslednje nove poslanske kandidature: V Lozniei za srez jadranski kmeta Milutina Božiča, v Glini dosedanjega narodnega poslanca drja Milana Mciikoša, (namestnik kmet Mičo Griva), v Samskem Mostu (v vrbaski banovini) kmeta Luka Gjurgjeviča, za srez< Bihač (v vrbaski banovini) Milana Pilipoviča, trgovca. — V savski banovini kandidira v srezu Pakrac tamkajšnji posestnik Ignjatije Cicvara (namestnik krojač Franjo Polak), v Mionici za srez kolubarski Milorad S. Miloševič, duhovnik iz vasi Panna, (namestnik agronom Sve-tislav Radojčič). — Na shodu Jugoslovanske narodne stranke v Gjevgjeliji je bil izvoljen za kandidata bivši narodni poslanec Miloš Dragovic, ki ga zahteva za kandidata tudi njegov dosedanji domači srez jablanački, kakor tudi mesto Priština. — V Bitolju je bil
II. Evhari§tičnl kongres
Jugoslavijo
Barve obleke naj bodo take. kakor jih zahteva prav naša narodna noša! 'lako n. pr. morajo biti nogavice bele in nikake drugačne barve. Vse mora biti lepo dostojno pripravljeno, vredno Kristusa, ki Ga bomo na kongresu slavili, pa vredno tudi našega narodnega ponosa. —' Morda bi ne bilo napak, če bi se že letošnjih procesij na Telovo udeležili kar moč mnogi v narodnih nošah. Bila bi to nekaka preizkušnja. Potrudimo se, da nas bo veliko, veliko. Zelo bi povzdignilo slavlje, če bi bile na kongresu zastopane vse različne slovenske narodne noše in ne samo gorenjske!«
Zn evharistični kongres so nadalje prispevali: Posamezniki: Društvo združenih zas. in trg. nameščencev v Ljubljani ob zaključku uspelih duhovnih vaj 07.25 Din; stolni kanonik Josip Vole 200 Din; katehet duh. svetnik Andrej Ažman 100 Din; profesor dr. Peter Šorli 25 Din; Uboge šolske sestre de N. D. 250 Din; neimenovani 500 Din; neimenovani t(X) Din:
Glede narodnih noš, v katerih bodo ljudje prišli ua evharistični kongres, vlada kar razveseljivo tekmovanje med posameznimi kraji. Poznamo župnijo, iz katere bodo prav vsi prišli v narodni noši. Oni, ki je še nimajo, si jo bodo d<- kongresa nabavili. Značilno pa je sledeče pismo, ki naj služi kot vodilo glede narodnih noš: »Od vsepovsod prihajajo vesela poročila o pripravah za veliko slavlje na čast presv. Rešnjemu Telesu, ki bo zadnje tri dni junija ▼ Ljubljani. Križem naše mile domovine so se vršili zlasti sedaj v zimskem času sv. misijoni, duhovne vaje itd., da se pripravijo na ta veliki praznik naše duše. Potrebno je pa, da bo naš evharistični praznik tudi po zunanje veličasten. Pri slavnostnem prihodu Jezusa na cvetno nedeljo v Jeruzalemu so množice sekale veje in razprostirale svoja oblačila po ulicah, koder je jezdil. Tudi mi Mu hočemo pripraviti zunanji sijaj, kolikor bomo le mogli. K temu bodo pa in nogo pripomogle naše lepe slovenske narodne noše. Le z veseljem in ljubeznijo jih pripravljajte žc sedaj. Izpraznite vse skrinje ni poiščite vse, kar spada k naši narodni noši. Oenažite, operite in popravite, kar je popravila potrebno. Umazanega in strganega ne smemo nositi na proslavo. Peče, srajce, rokavci, v.se naj bo preprano, da bo belo ko sneg in ne oo mod rila preveč višnjevo. Krila morajo biti zadosti dolga, rokavci za vratom zadosti zaprti, da bo vse lepo dostojno, kakor se spodobi: vse v čast Bogu, kateremu jo proslava namenjena, pa tudi v čast našemu narodu. — Ponekod pripravljajo tudi nove narodne noše. Razumljivo ju, da v teh težkih časih ni mogoče nabaviti vse tako pristno, kakor bi to moralo biti. Pa vsaj vzorci naj odgovarjajo narodnemu duhu!
izvoljen za kandidata Toma Dimitrijcvič, (namestnik kmet Peter Talevič), v morihov-skom srezu (v vardarski banovini) kmet Nikola Hoškovič, v srezu Oplenac-Topola Dušan Petrovič, duhovnik, za srez Veliko Orašje bivši narodni poslanec in odvetnik iz Belgrada dr. Živan Lukič, (namestnik kmet Milan Miškovič), v Slunju (v savski banovini) za slunjski srez kmet Kada Itadakovič, (namestnik kmet Dmitar Kovačevič), za s reškega kandidata v Vlasotincih kovač Vladimir P. Todorovič, (namestnik kmet Zivojin Stamon-kovič), " srezu Slavonska 1'ožega senator Ljuhoniir Jovanovič iz Slavonsko Požege, v prnjavorskem srezu (v vrbaski banovini) kmet Vaša Aničič.
Za enotno zadružništvo
Na obenem zboru Glavne nabavljalne zorni joradniške zadrugo je spregovoril kmetijski minister dr. Dragoinir jankovič, ki jo mod drugim dejal, da je stopil v Jevtičevo vlado, ker ima namen povzdigniti kmetijstvo. Nato jo minister Jankovič nadaljeval: Glede zadružništva, podlage in'temeljev kmetskega živl jenja in zagotovitve njegove boljše bodočnosti moramo še delati. Izdelati moramo zakon o zadružništvu za vso državo, s katerim bo zadružništvo združeno v eni hiiš tako, da bomo imeli namesto današnjih razcepljenih, majhnih in šibkih zadružnih zvez v Srbiji, Hrvatski, Sloveniji, Bosni in Hercegovini itd. jugoslovanstvo kmetijsko zadružništvo, združeno v enolno zadružno gibanje. Takšno zedinjeno zadružništvo nam bo pomagalo pri zedinjevanju jugoslovanskega kmetijstva, dalo nam bo najbolj gotovo podlago in najbolj gotove temelje, ki bodo najmočnejši čuvar te države.
Kandidati v Sloveniji. Na volivnem sestanku v Murski Soboti, ki so ga je udeležil tudi senator Pucelj, se zborovalci niso mogli sporazumeti. Zaenkrat so postavili samo kandidate brez namestnikov, in sicer so to Goza Ilartner, Kuhar Štefan in Vezir Goza. — Za metliški okraj sta bili prijavljeni dve kandidaturi: Ma-lešič im Makar. G. Makar so menda namerava odpovedati na korist dr. Rika Faksa, belokranjskega rojaka in niagistratncga nadsvet-nika v Ljubljani. Tako poroča »Kmetski list«. Na volivnem sestanku v Dolnji Lendavi so izbrali za kandidata zdravnika dr. Klara in An-
20% boste pziAcaniti
pri razsvetljavi z novimi TUNGSRAM D žarnicami, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici. Novi podatek svetlobne množine v dekalumenih pove že vnaprej, da daje žarnica več svetlobe, aporablja manj toka
Z A R N I C A
TUNGSRAM
nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih
D
nator Ivan vzemajo za
Edvard Cvar v Belgradu 99 Din; Jože Kovačič j tona Ilajdinjaka. Na sestanku je bil tudi se-
'ucelj. K lok love »Novinec se za-Ir. Klara. — Na volivnem sestanku v Litiji so se odločili za kandidaturo g. Lc-bingerja. — V Kranju je bil v ponedeljek volivni sestanek. Kakor poroča »Kmetski list«, so sklenili, naj so kanditura še iie postavi, ampak naj se skuša doseči sjx>razuiu s skupino dr. Sa-botliyja.
Ljubljana izpodrinjena. »Kmetski list« ponosno ugotavlja, da jc dežela zrušila dosedanjo »nepremagljivo mestno politično komando« in da zdaj postavlja sama kandidate iz domačih okrajev. Zadnjo besedo ima glede kandidatov še g. Jevtič, vendar jc gotovo, da bo znia-
v Pleterjah 50 Din; izseljen, duhovnik g. Val. Zupančič iz Francijo (za bratovščino sv. Rožnega venca in društva sv. Barbare Francije) 420 fr., t. j. 1.222.25 Din. — Družine: Šenčur j pri Kranju 153.75, Bohinjska Bela 400 Din, Fa-ra pri Kočevju (skupno s šolarji) 150 Din; Ig 970 Din, Stara Gsilniea 360 Din in Dobrova pri Ljubljani 1.150 Din. — Cerkvena darovanja: Stična 450.50 Din, Zasip 332 Din in Špitalič 160 Din. — Mohorjani: špitalič 20 Din. — Mladina: Biezniea pri Žirovnici 45 Din, Bohinjska Bela 5o Din, Ig 1% Din, Stara Osilnica 40 Din, Stična 14.5 Din in Cerklje pri Kranju 143 Din. — Vsem povrni evharistič-n iKralj!
Spomini na dekana g. Jožefa Krohneta
t 23. lebr. 1935 v 1'odsredi.
Je res prav težko pisati in govoriti o vel-niožeh, da bi njih svetla slika ne otemnela vsled ne dovolj jasnih in pravih besed! Pa vendar me pijeteta in visoko spoštovanje ler iskreno prijateljska čustva do rajnega naravnost silijo, da zapišem vsaj nekaj črtic, ki naj njegov spomin ove-kovečijo.
Iz dosedanjih okvirnih poročil v »Slovencu« in krasne pridige na dan pogreba lahko sklepamo, da je bil rajni v vsakem oziru velik. Res je, da »labia sacerdotis custodient scientiam«, veda in pobožnost bodita vsakemu duhovniku vsakdanji kruh, vendar se mi zdi, da je rajni posedal učenost univerzitetnega bogoslovnega profesorja in nehinavsko pobožnost najboljšega redovnika, rekel bi svetniško in serafsko zamaknjenost zlasti v bre-virju in sv. maši. Z eno besedo, njegov značaj je bil nad vse čist, trden in jeklen.
Četudi kolerično-sangvinične narave, je dosegel vzor človeka in duhovnika, kakor ga hoče imeti božji Zveličar — Psihologi in asceti vedo, kaj se pravi iz teh dveh temperamentov narediti in vpodobiti drugega Kristusa I V zadnjih letih je že bolj nagibal v flegmo, če smem tako reči, in resignacijo, to vsled tega, ker mu je pešalo njegovo nadvse čednostno srce! »Naj bo v božjem imenu, saj Previdnost božja vlada svet!« Vse te dušne vrline, ki so krasile t Jožefa, je omogočala njegova izredna darovitost — »Domine quinque talenta tradidisti mihk — in »ecce alia qiiinque superlucratus suni« — čitanje, študij ter recollectio raznih cerkvenih učenikov kakor Kornelija a La-pide, sv. Ciprijana, Gregorja Vel., Efrema ter drugih in v zadnjem času »Die Erziehung (u. Bil-dung) der drei Kapadozier«, katero knjigo sem v zadnjem času videl često nn njegovi nočni omarici poleg sv. pisma.
Imenoval je vse svoje ovčice — tudi majhno — šolarje — po imenu — bil vedno pri najbolj-Sem butnoriu in nedoseeliiv v svojih dovtipih, da
se zdi, kakor bi nebeške rože presajal na zemeljske vrtne grede I
Skoraj v vseh znanostih in umetnostih je bil podkovan, tako da te je kmalu postavil (per viam synteticam vel analyticam) med Pigmeje tjc v za-padno Afriko; spoznal si pa še-le drugi ali tretji dan, ko si premišljeval njegove besede! Vendar tako, da te ni nikdar žalil! — Kaj rad je posnemal Horaca v raznih dopisih v »Slovenca« hi v prejšnji dobi tudi v nemške liste!
Če si bil pri njem v gostih, si imel pred seboj sliko obiska treh popotnikov pri Abrahamu v dolini Mambre; če je bil rajni pri tebi, si videl Kristusa v Betaniji pri Lazarju, Marti in Mariji!
Si prišel k njemu ob večernih urah, si razumel, kaj je bil Kristus Nikodemu in Natanielu, užival si sladkost snidenja sv. Šolastike z njenim svetim bratom Benediktom. >0 nebeških rečeh sta se pogovarjala do jutranjega svita!«
Če si ga vprašal kaj o bogoslovnih vedah, si videl pred seboj sv. Tomaža Akv., Alberta Vel., Bellarmina in druge cerkv. učenike! Sv. pismo in deloma cerkveno zgodovino si je poglobii ozir razumevanja z dvakratnim obiskom Rima in sv. dežele!...
Po vsem tem moram reči, da je bil rajni svetla luč in zvezda, ki nam je svetila v temini našega »Urwalda«!
In če še dodam, da je bil v zadnjem času nekam polrt pod težo dušno-pastirskih in dekanijskih poslov in mi je lo oddaleč potožil svoje težave, pa sem mu dejal: »Občudujem Te, Kristus si pod oljkami na vrtu Getzemani«. »Misliš, je dejal, tako hudo po še ni... Vem, da imajo višje cerkvene oblasti še večje skrbi in bridkosti — veš kaj, delal bom do zadnje kaplje krvi: če muljem, naj padem na bojnem polju za Kristusa in njegovo nevesto sv. cerkev :! To so besede velikega moža, s cerkvijo čuteče svete duhovniške duše!
Nekateri mu očitajo preveliko strogost in nagle izbruhe jeze zaradi obnašanja gotovih ljudi pri službi božji ali porednih zniiikornih šolskih otrok. — Vendar bi si upal "trditi, dn je bil to duh go-rečnosti. v katerem je celo Mojzes stri dve tabli, Elija, ki ie očital Joznbeli njeno pregreho. Kristus, ki je izgnal iz svetišča božjega oskrutije-
valce tega svetega kraja. Prišlo je vse to iz pla-meneče njegove ljubezni do neskončno svetega in dobrega IJoga, iz njegove svete duše! — Bil je takoj zopet dober, sovražnosti ni hotel poznati! — Trpel je večkrat krivico; ponižanje in sramo-tenje kvitiral z dostojanstvenim molkom in odpuščanjem!
Omenitai bi še mogel, kako močne slutnje jo Imel glede na bližajočo se mu smrt!
Hotel je še v tem letu potovati zopet v svete Kraje, »da vzamem od njih še enkrat slovo« je dejal.
Gnalo ga je v svoj domači rojstni kraj v ljubljene Radeče pri Zid. mostu. »Rad bi videl še enkrat idilično obal deroče Save, »kjer sem se toli-krat kopal, in tiste zelene tratire, kjer sem se poigraval v svoji mladosti...« To in podobno mi je s tako ginjenostjo pripovedoval štiri dni pred smrtjo t. j. 19. februarja. — Zaupal mi je vse podrobnosti svojega testamenta. Povedal je tudi še drugim: »Ne bom vas več dolgo dražil, moje ure so štete,« ko je v težki astmi lezel počasi v breg na spoved ali v šolo v Pečice.
Čudno, da je imel tudi njegov duhovniški prijatelj nad vse pretresljivo siiko v sanjah tisto jutro, ko je potem ob 9 nagle smrti v Gospodu zaspal g. Jožef Krohne. — Večdelno debelo al-tarno svečo je videl v sredi cerkve goreti. — Okoli nje veliko duhovnikov in ljudstva. — Nevidna moč ugasne svečo, ki je naenkrat počrnela!'
Ti predragi.naš prijatelj si ta sveča, ki si bil od Najvišjega poklican in postavljen na oltar svete cerkve, da se použivaš v božjo čast in svetiš ljudstvu in duhovnim tovarišem z lučjo svojega nauka in svetlega zgleda; začrtal si široko vrzel v naše duhovniške vrsle, v dušo naše pa vrezal krvaveče rane. ki so kar nočejo zaceliti, posebno še dekanijski duhovščini, ki si jo tako zelo ljubil in hranil pred neosnovanimi napadi! Pa vzgled si nam zapustil, da delamo neutrudljivo kakor Ti predragi rajni naš currus Dei et auriga ejus.
Ave pia aninia!
1 Zdi so, da je svojim faranom pred enim mesecem še preskrbel sv. misijon, kakor za od-hodnico v večnost, da bi nobenega ne zgubil izmed teh, ki mu jih je nebeški Oče izročil.«
gala dežela. Poročilo nosi zmagoslaven naslov »Ljubljana ne igra nobene vloge več«.
Bojevniki gredo /. Ljotičem. Že včc«aj smo prinesli vest, da je glavni bojevniški volivni odbor sklenil, da gre »Boj« na volišče na strani Dimitrije Ljotiea. »Prelom« prinaša na uvodnem mestu ta sklep. Pod sporočilom jc podpisan »glavni bojevniški odbor«. Sklep pravi, »da stopijo bojevniki v volivno borbo samostojno po vseh volivnih okrajih vse Slovenije na državni listi, katere nosilec je naš bojir tovariš Dimitrije Ljotic«. Takoj za tem pozivom priobčil je list volivini proglas Dimitrija Ljotiča.
Izpremembe pri »Prelomu«. »Prelome je v zadnji številki priobčil tole pojasnilo: »Da ne bo napačnih tolmačenj, sporočamo tovarišem, da smo iz konzorcija »Preloma« izstopili, ker se s pisanjem lista glede volitev nc strinjamo. Tovariši naj so v »Prelomovili« zadevah vsled tega ne obračajo več na nas. Stane Vidmar I. r., Stanko Florjančič I. r.. Davorin Onič I. r.« Korak g. Vidmarja in tovarišev je v zvezi s sklepom glavnega bojevniškega volivnega odboru, d i stopi jo bojevniki na Ljotičevo stran.
Iz »Jugoslovanske akcije«, ki je včlanjena v Jugoslovanskem narodnem pokretu »Zboru«, jo izstopil inž. Marko Kranjc. Tako poroča »Prelom«.
Zanimiva labudjn pesem. Nedtfvno je v Vinkovcili začel izhajati tednik »Naša Riječ«. V zadnji številki tega listu je natisnjeno tole sporočilo: »Še nekaj časa in volivni boj dospe do vrhunca. Da lahko oli ran Lino svojo nevtralnost, smo sklenili začasno ustaviti list, in to toliko bol j, ker imamo sodelavce in naročnike v vseli političnih skupinah.«
Volilni shod dr. Topaloviča v Mariboru
Od nedelje naprej je nosilec socialistične kandidatne liste Zivko Topalovič iz Belgrada na volivni agitaciji v Sloveniji. V torek je imel volivni shod v Ljubljani in v Celju, v četrtek pa v Mariboru. V Mariboru je bila dvorana pivovarne Union precej polna. Prvi je govoril Zivko Topa-lovič, ki je porabil devet desetin časa svojega govora, in ta je trajal 1 uro, za to, da je opisoval slabe posledice političnega monopola v zadnjih letih pri nas. Ko je natančno razložil, kako pobira finančni minister davke, je šele prešel na program skupine, ki kandidira na njegovi lisli.
Za njim sla govorila kandidata za oba mariborska in za prevaljski okraj. Nista pa povedala mnogo novega, ker je bilo vse to v malo milejši obliki že napisano v mariborski »Delavski politiki« in »Volksstimme«.
Posli dr. Fedorja Nikiča
Belgrajski list >Istina< prinaša članek Afere dr. Nikiča«. Kakor znano, je dr. Nikič izdajal »Jugoslovenski dnevnik« v Subotici, pozneje v Novem Sadu. List je prenehal izhajati radi finančnih težkoč. Februarja 1934 so bili povabljeni veljaki v mestno hišo v St. Kaniži in tedanji župan Vorgič jih je pozval, naj podpišejo menico za 30.000 Din za zidanje doma Jugoslovenskega dnevnika Ob istih okolnostih so nekateri drugi ugledni meščani podpisali menico za 20.000 Din. Obe menici sta bili eskomptirani za dr. Nikiča v banovinski hranilnici v Novem Sadu. Vse občinske tajnike v severnem delu donavske banovine so telefonično pozvali, naj občine naročijo Jugoslovenski dnevnik«; nadalje naj bi vse občine nabavljale tiskovine v tiskarni »Jugoslovenskega dnevnika . Banovinska hranilnica v Novem Sadu je izplačala dr. Nikiču na ukaz 200.000 Din brez menice in brez kritja. Brošuro »Šumadija so morali kupiti vsi šolski nadzorniki in učitelji ter jo tudi raz-pečavati. Občina Bučka Topola je ložila zdaj dr. Nikiča za 10.000 Din, ki jih je plačala za delnico doma »Jugoslovanskega dnevnika r delnico pa sploh ni prišla
Uubljanshe vesti:
Občinski proračun pod streho
Ljubljana, 22. matov.
V naši včerajšnji drugi izdaji sino kratko poročali, da je bil glavni ineslni proračun (mestni zaklad) ponoči soglasno sprejet. Za proračunsko debato se je prvotno oglasilo 25 govornikov, tako, da so računali, da bo seja trajala do treh ali štirih zjutraj. Medtem pa sc je okoli polnoči več govorni, kov odpovedalo besedi, tako, da je Tavčar mogel že okoli ene resumirati debato. V proračunskem osnutku je bila določena tudi uvedba 5% občinske trošarine na električni tok, kar bi mestni občini vrglo okoli 400.000 Din letno. Klub JNS v občinskem svetu pa se je le ustrašil prevelike odgovornosti z uvedbo te trošarine ter je zadnji trenotek sklenil, da te trošarine ne bo predlagal. Zato je Tavčar sporočil, ila jc finančni odsek sklenil znižati proračun za «10.000 Din, ker ta taksa odpade. Župan se je zahva-
lil vsem, ki so sodelovali pri proračunski debati in pri proračunu, nakar je bil proračun soglasno sprejet, enako tudi finančna uredba ter vse spremljevalne resolucije.
Nato so posamezni poročevalci prečit ali preglede k proračunu posameznih mestnih podjetij, in sicer mestne klavnice, mestnega vodovoda in elektrarne, plinarne, pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice in mestne priprege. Tudi proračuni so bili soglasno sprejeti.
Mestni občinski svet je nato razpravljal še o mestnem računu za leto 1033, ki izkazuje 71.000 Din primanjkljaja. Tudi Ia račun je bil soglasno sprejet, nakar je župan ob 1.20 zaključil sejo. Pripominjamo, da je največjo vztrajnost pokazal pri proračunski debati župan dr. Ravnihar sam, ki je neprekinjeno vodil nad osem ur trajajočo obravnavo.
Rhene-Baton
rodu Breloncc. Klasične
tj. Rhenč-Baton je Francozom to, kar je Nemcem Furt\vangler, Čehom Talich ali Ita-janom Toscanini, s katerim ga ludi primerjajo. Slovencem, ki smo bili in smo kulturno deloma še drugam ori-jentirani, je neznan. Ljubljanska filharmonija nam bo predstavila tega velikega dirigenta na svojem prvem simfoničnem koncertu 29. t. m. v Unionu v Ljubljani. Rhene-Baton je po in glasbene študije je
OOVIMl V J al l&u U« VII /,<,»11, lil	j......,--
se je posebno posvetil klavirju in kompoziciji. l'o končanih študijah je pisal nekaj let kritike za velike pariške dnevnike in strokovne revije. Diri-
dovršil v rarizu na državnem konservatoriju, kjer
se k
like p.
c en is k o karijero je začel v Opera-Comique v Pa rizu. Njegovo ime je kmalu zaslovelo. Kot diri-aenl je vodil največje francoske orkestre, med njimi znani pariški orkester Pasdeloup, celili 15 let. Uspehi, ki jih je doživel tv domovini, so mu odprli pot v svet, kjer ni proslavil samo sebe, temveč tudi francosko glasbo. Dirigiral je vse, velike in slavne filharmonične orkestre v vseh državah Kvrope. Češka. Varšavska, Dunajska, Berlinska, Londonska filharmonija i. t. d. prištevajo njegove nastope med najuspelejše. Pn ludi v Braziliji, Argentiniji. Uruguayju je utrdil svoj evropski sloves.
Kot komponist je zelo plodovit. Uglasbil je okoli 80 pesmi, nad 70 skladb za klavir, dve sonati za klavir in vijolino, sonato za klavir in čelo, orijentalsko fantazijo za vijolino in orkester, več varijarij za klavir iu orkester i. I. d.
Prvič je bil v Jugoslaviji predlanskim, ko je dirigiral zagreško filharmonijo. Uspeh, ki ga je dosegel tam s svojim prvim nastopom, je bil tako močan, da so ga letos ponovno povabili.	.
Naša konrertna in glasbena publika bo imela priliko, da sama preceni izredne umetniške kva-titete mojstra Rhene-Batona in da čuje izvedbo izbranega programa v izvirni interpretaciji.
v) Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri (v nedeljo) in v ponedeljek (na praznik) v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob pol sedmih.
O Ali že imate vstopnico za X. materinsko proslavo, ki se vrši v ponedeljek, 25. marca ob 7 zvečer v opernem gledališču. Slavnostni govornik gospod Košmerlj Alojzij, stolni vikar. Program je sledeč: 1. P. Krizo-slom Sekovanič: Mamičina roka, deklanui-ei jn. 2 Govor. 3. A. Č. Marjnnea gre v široki svet. Prizorček. 4. J. Jalen. Tri mamice. Prizor. 5. P. lvrizostom Sekovanič: V Indijo Ko-romandijo. Igra v 5 dejanjih. Reživa gospod profesor O,sip .Šest- Pred prodaja vstopnic v trafiki hotela Union in eno uro pred predstavo pri blagajni opernega gledališča.
0 Letošnji koncert Akademskega pevskega zbora. (Velika dvorana hotela Union,
Pot h prehladu
vodi največkrat skozi usta. Zato si pogosto dosin-
ficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevimi
„<5mreka" bonboni
iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki ublažijo kašelj in bripavost Zavitki Din 3'— iu Din 5'— v lekarnah in drogerijah.
Apoteka
Mr. L. Bahovec
Ljubljana, Kongresni trg 12.
1. aprila 1935.) Tudi letos bo Akademski pevski zbor, danes brezdvoma najboljši moški zbor v državi, priredil svoj tradicijonalni koncert. Letos bo nadaljeval in zaključil slovensko narodno pesem, od katere je lansko leto obdelal prvi del, koroški in belokrajinski ciklus. N;i programu jc več novih, sicer že v prvi obliki (motiv) zapisanih pesmi, ki pa so jih ugledni komponisti gg. Ukniar, Marolt, Tome prvič obdelali. Koncert bo nudil letos pregled preostalih -slovenskih predelov, Sredozemlju, Panoriije, Gorenjske in Dolenjske. Radi ogromnega zanimanja je pričakovati, du. bo koncert zopet razprodan žc v predprodaji. Zato naj si p. n. občinstvo nabavi vstopnice že pred koncertom. Preti p rod a.i a je ves dan pri vratarju na univerzi.
0 Čiščenje prostorov pošte Ljubljana 2: Zaradi čiščenja uradnih prostorov pošte Ljubljana 2 (na glavnem kolodvoru) ta pošta od 23." t. m. opoldan pa do 27. t. m. zvečer ne bo sprejemala paketov. Občinstvo naj te dni predaja pakete na drugih ljubljanskih postali. Za ostale vrste poštne, brzojavne in telefonske službe bo pošta poslovala tacaš v sosednji zgradbi earinjalne pošte na Masa-rvkovi cesti.	.
O Kino Kodeljevo igra drevi ob 8 Kaval-kado in Dva vesela vraga.
© Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, dn smejo biti trgovine \ ponedeljek, dne 23. t. in., na praznik Oznanjenja M. D., dopoldne odprte. — Uprava.	......
0 Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja 26., 27. in 28. mavca zaprla.
Ljubljana brez „družbe"
Vsako količkaj veliko mesto ima svojo > družbo«; »družbo« imajo celo v vsakem večjem kraju na deželi, čeprav se njeni člani nc morejo ponašati baš z visokimi naslovi. Samo Ljubljana je danes brez »družbe«; pa ne samo brez »družbe« — tudi brez družabnosti je!
Družabno Ljubljana še ni bila nikdar tako razbita, kakor je danes. Drugod se družijo vsaj poklici med seboj in prijazno občujejo med seboj: tu se zbirajo obrtniki, tam sodniki ali zdravniki ali delavci — v Ljubljani pa vsega tega ni več. Nekdaj je bilo pa družbe in družabnosti skoraj še preveč.
Tudi to je znamenje časa, ki ga je treba vzeti v vednost. Taka znamenja niso posebno dobra, ker ne kažejo na zdravje, ampak na bolezen.
Kdor opazuje Ljubljano od vseh strani, ne vidi med ljudmi nobene prave korajže in nobene prave samozavesti več — surovost, ki se dogaja tu in tam, ni izraz upravičenega ponosa. Namesto ponosa, samozavesti in korajže opazuješ pa povsod rahko precejšen strah človeka pred človekom in boječnost vlada danes nad Ljubljančani namesto odkritosti in korajže.
Taka bojazljivost je vlada na Francoskem za časa velike revolucije, ko si skoro nihče ni upal izgovoriti glasne besede — zaradi? Takrat so se
AHIIN
Sredstev za člščenle le mnogo.
Zanesljivo, milo normalno iztrebljanje omogočajo
ARTIN-DRAŽEJE
Dr. Wandeia
Dobe se v vseh lekarnah v škatljah po 12 dražej Din 8'— in vrečicah po 2 dražeji Din t'5U. Oglas rcR. ood S. br. 22113/88.
Mariborske vesti:
Roke proč od gasilske čete!
Gasilska župa si lasli pravico, da ogroža interes vsega mesta
Maribor 22. marca. člani vodstva so bili izvoljeni s 100 odstotno ve-
Maribor, 22. marca.
Mariborsko mesto se je s svojim gasilstvom dosedaj upravičeno ponašalo. Tako vzorno organi-rane, disciplinirane in oborožene prostovoljne gasilske čete nima gotovo nobeno mesto v državi, kakor jo ima Maribor. Mariborske gasilce poznajo po celi širni okolici. Ni skoro tare in vasi daleč na okrog, kjer bi njihovih motork, ki so ob času najhujše požarne nevarnosti prihitele z bliskovito naglico, ne jniznali. Stotine milijonov je vredno premoženje, ki so ga mariborski gasilci s svojo veliko požrtvovalnostjo oteli narodu in državi. Tako odgovorno in težko nalogo je mogla vršiti le četa, v kateri vlada poleg železne discipline tudi popoln duh tovarištva, v kateri temelji povezanost med članstvom in vodstvom na podlagi medsebojnega prijateljskega razumevanja in tovariške vzajemnosti.
ln ko jc lansko lelo v polelju članstvo začutilo, da ui več tiste potrebne ozke povezanosti z vodstvom, je upravičeno zahtevalo pri nadrejenih oblasteh tozadevne spremembe. Naletelo pa je pri župni upravi na gluha ušesa. Pretil je. izbruh resne krize, ker župna uprava ni upoštevala želj in zahtev vsega članstva. Le veliki discipliniranosti in požrtvovalnosti gasilcev gre zahvala, da so kljub nevzdržnim razmeram vztrajali dalje na svojih mestih ter z enako vnemo vršili svojo dolžnost. Pred dobrim mesecem so si mariborski gasilcu na občnem zboru svoje notranje skrbi in težave energično uredili. Postavili so si na čelu ljudi, ki so po svoji sposobnosti in s svojim dosedanjim delovanjem podali najboljšo garancijo za nadaljni prospeh in razvoj mariborskega gasilstva. Vsi
člani vodstva so bili izvoljeni s 100 odstotno večino. Mariborsko meščanstvo, ki je z veliko pozornostjo spremljalo razvoj dogodkov v gasilski četi, je sprejelo odločitev gasilcev z velikim zadoščenjem ler je novo vodstvo toplo pozdravilo. Vse je upalo, da so s tem za vselej odstranjene razmere, ki so ovirale delovanje čete. Z zadovoljstvom je sprejela tako ureditev tudi mariborska okolica, ln vendar sc je našel nekdo, ki s tem ni bil zadovoljen. Bilo .je to vodstvo gasilske žu-pe Maribor-levi breg.
Trdovratno so se ves čas j>o občnem zboru vzdrževale govorice, da župno vodstvo novega odbora mariborske gasilske čelo ne bo potrdilo. Kakor se je pokazalo sedaj, je to tudi resnica. Župna uprava je zavrnila izvolitev večine odbornikov brez vsake utemeljitve. Nihče jim ne more dokazati, da niso narodno zavedni, da niso pošteni, da niso delavni; nasprotno: s svojim dosedanjim delom so dokazali, da so zaupanje, ki so jim ga tovariši z. izvolitvijo v odbor pokazali, v resnici zaslužili.
Ali se župno vodstvo zaveda odgovornosti, ki si jo nalaga s tem, da seje nezadovoljstvo in spore v mariborsko gasilsko četo? Ali se sploh zaveda važnosti in pomena mariborskih gasilcev, ko jih istoveli z katerosibodi podeželsko četo, ki nima drugega kot ročno brizgalno? Ali ni to pravzaprav igračkanje z liiilijardnimi vrednostmi, ki jih mariborski gasilci branijo pred ognjeni. Ali bo morda žujmo vodstvo reševalo mariborsko mesto, njegovo silno industrijo, vojaške zgradbe, če bodo v nevarnosti, Mislimo, da ima v tem slučaju prvo in odločujočo besedo mariborsko meščanstvo, ne pa nekaj ljudi v vodstvu gasilske žtipe.
□	Mariborski župan — 50 letnik. Danes se je srečal z Abrahamom mariborski župan g. dr. Franjo Lipold. Sinoči mu je priredilo društvo magistralnih' uslužbencev in požarna bramba podokni-co. G. županu ob njegovem življenjskem jubileju iskreno čestitamo.
□	Polovična vožnja za Mariborski teden. Za letošnji Mariborski teden, ki bo od 2. do 13. avgusta, je prometno ministrstvo žc sedaj odobrilo polovično vožnjo. Tudi za razstavne predmete, ki
- se prevažajo v Maribor po železnici, velja polovična voznina.
□	Vodstvo stanovanjskih najemnikov. — Na zadnjem občnem zboru Društva stan. najemnikov so bili izvoljeni v vodstvo: predsednik Tone Bajt, podpredsednik prof. dr. Adolf Pečovnik, tajnik Anton Mohor, blagajnik Mirko Feldin, v odboru pa so: Božičev, Purkhard, Majhen, Dreo. Mohor. Kol-bezen, Doležal, Žnuderl in Ribič.
□	Dva požara. V Trničah pri Kačah je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju posestnika Aniona Smolingerja. Ker se nahaja gospodarsko poslojije pod eno streho s stanovanjsko hišo, je Smolingerju zgorelo vse imetje. Škoda znaša 15.000 Din. Požar je nastal najbrž radi slabega dimnika. — V Zgor. Krapju je pogorel posestnik lvaii Spindler. Zgorelo mu jc gospodarsko poslopje in ostrešje na hiši ler svinjaki. Škodo je 20.000 Din. Zaradi suma požiga so orožniki aretirali neko osebo ter jo oddali v sodne zapore.
□	Ncdostatck. Nn mestnem vojaškem uradu nimajo nobene sobe za zasliševanje strank. To je občuten nedostatek, saj se morajo dostikrat stranke zasliševati v delikatnih, mnogokrat v zaupnih
i zadevah vpričo drugih strank. Z malimi investi-I cijami bi se dalo odpomoči.
i □Ribo na trgu. Prodajale so se včeraj sardine i po 12, azija! j>o 26. cipli po 20, sipe po 20, moli i po .20, raki po 20 in karpi po 10 Din kilogram. Ribji trg je bil zelo dobro založen.
□	Juhant si je prerezal žile. Na smrt obsojeni j morilec Viktor Juhant je jm> obsodbi izjavil tožnikom, da se ne bo dal nikoli obesiti. Iti res jo. nameraval izvršiti samoumor. S priostreno žlico, ki jo
Francozi navadili govoriti tiho in tako govore še danes, čeprav se jim je že povrnila stara korajža.
Ali naj bo v Ljubljani, v naši nekdaj tako korajžni Ljubljani, ludi tako? Upamo, da ne bo!
je brusil ob steni, si je prerezal na eni roki odvodnico. Ker pa se nahaja v celici, v kateri je še več drugih jetnikov, so tovariši njegovo dejanje takoj opazili in poklicali paznike ter mu take rešili življenje.
□	Psa »grizla šolarko. Iz Javneka je šla v četrtek zjutraj 9 letna Jožica Krelzenbaeber na Brezje v šolo. Med. potjo sla jo napadla dva jisa, ki bi bila ubogega dekleta gotovo raztrgala in usmrtila, da niso njenih obupnih krikov začuli ljudje iz bližine. Mrcini sta otroka ogrizli po vsem telesu. Deklico so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico.
□	Občni zbor Združenja sadnih trgovcev, za katerega vlada veliko zanimanje tudi med produ centi sadja, se vrši v nedeljo ob 14 pri »Orlu«.
□	Kmetje iz okolice. ki prihajate v Maribor, okrepčajte se le s pristnim štajerskim vinom, ki ga dobite le v gostilni pri Senici-Plzenski dvor, Tattenbachova ulica, lik Glavnega trga. Obenem izborna kuhinja, vsak čas različna topla in mrzla jedila po najnižji ceni. Svoji k svojim. (3111)
□	Nočno lekarniško službo vršila v prihodnjem tednu, 24. do 30. marca, Savostova »Magda-lenska lekarna« na Kralja Petra trgu, ter Mina-rikova mestna lekarna »Pri orliK na Glavnem trgu
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča sledeče knjige:
Be.ssoii, Ivatholische Kirche und Bibel
123 .str. vez. Din 86.50; Bockle, Predigten fiir die Pastcn- und Osterzeit. 70 str. Din 20.-—; Broger, In Jesu Geiste. Pridige. 158 str. nevezana Din 45.—; Fattinger, Der Katechet crzahlt. Zbirka zgledov za šolo in dom, priž-liieo in spovednico na podlagi novega avstrijskega. katekizma. 608 str. vez. Din 100.—; Jansen, 64 Tafelbilder. Priprava krščanskega nauka za prvo šolsko leto. Din 50.—; Lhande. Die Armen in Evangelium. Pariški radio prenosi. 107 str. kart. Din 30.—; Lippert, Der Menscii Job redet mit Golt. 301 str. vezan«. Din 116. ; Lobinatm, Richtig predigen. 39 str. nevez. Din 16.—; Mauriac, Živci Lourdcspil-ger. 110 str. kart. Din 30.—; Penz, Kinder Anspraehen. .161 str. kart. Din 40.—; Schinul, Kurzgefasstes Handwi»rterbucli des Klrchen-ia tei ns. 238 str. vez. Din 96.—; Schryvers, Mein gottlicher Freuud. 274 str. vez. Din 80.
Kultum* obzornik
—Mwn»gx i.a—imu I— isHBMgjantm
Dr. Joža Glonar: Slovar slovenskega jezika
Izdaja Umetniška propaganda, Ljubljana, št. 1.
Naš mnogoobsežni znanstvenik, ki je priredil prvi slovenski enciklopedični slovar (Poučni slovar), je začel izdajati pravopisni, kulturni in frazeologičnk slovar, kakor ga sam označuje. Značaja tega slovarja bi ne mogli razumeti, če bi ga ne primerjali s Poučnim slovarjem. Ta slovar je nadaljevanje in neko izpojKilnilo onega. Priredil ■m je' po svojem Poučnem slovarju iu po PleterS-niku I/. Pleteršnika je vzel skoraj vso frazeolo-gijo in besedno razlago, iz Poučnega slovarja pa jo vzel kulturne tujke iu vsa številna lastna imena, tuja in domača. Pisatelj ga je namenil za pouk in pravopis širšemu občinstvu, ki nuna Pleteršnika ali no ume nemškega jezika, da bt moglo Pleteršnika uporabljati. V Poučnem slovarju je tujke razlagal, tu je razlago opustil, ker mu je m kazalo ponatiskovati; odločil pa se je za razlago domačih besed. Zaradi tega je tvarina nesorazmerno razdeljena: domačo besede so oskrbljene s tolmačenjem, tuje pa pušča nepojasnjene. Novega slovar ne prinaša veliko. Dodal jc marsikaj, cesar v Poučnem slovarju še ni mogel uporabili. Frazcologije in besednega zaklada ni nabiral sistematično. Še najbolj skuša ustreči pravopisnim iiotrebam, vendar tudi v tem pogledu ne bo prinesel potrebne jasnosti, ker obsega preveč samovoljnih oblik in neopravičenih novosti. Pisatelj se premalo ozira na zakone pravopisja in preveč vsiljuje svoje osebne nazore. Delo pravopisne zmede ne bo odpravilo .ampak jo bo še povečalo.
Najboljše, kar prinaša slovar novega, je »risova tu i ili lastnih imen, osebnih in krajevnih. l'u
je ubral Glonar pot. po kaleri bomo morali pač za njim. Vse drugo, kar se je doslej svelovalo, je nezdružljivo z našo dosedanjo pisavo in zato nesprejemljivo. Pred dvema letoma so predlagali lv. tominec ,dr. A. Debeljak, dr. Pavel Breznik (LZ 1033, 314 si. 383 si, 572 st,) oblike, mimo katerih je Glonar po pravici moral iti. Iv. Tominec in A. Debeljak zagovarjata pisavo n. pr, P.audelai-re-ja, Baudelaire-jev, Beaumarchais-ja, Beaumar-chais-jev itd. Pavel Breznik je proti temu dobro pripomnil, du vezaj ni ]>otreben, ker nam je domače sklonilo znano in moremo brez veznja spoznati obliko tujega imena; pridržuje pa v pisavi nemi -e- n. pr. Baudelaireov. Glonar se je odločil za obliko Baudelalre, rod. Baudelaira. Baudelai-rov; Reaumarchais. rod. Beaumatchaisa, Beatimar-chaisov ild. Ce smem odpahniti nominativni -a, -o n. pr. Vero n n. Verone itd.. Tasso, Tassa, smem izpustiti ludi nemi e, razen v primerih, kjer ozna-* čuje izreko prejšnjega soglasnika, n. pr. Cam-bridge, rod. Cambridgea. v Cambridgeu. Končnico -]- pišemo samo pri končnih samoglasnikih, n. pr. Hugo, Hugoja; Zola, Zolaja; kako daleč naj bi segala ta končnica pri sestavljenih samoglasnikih, bi bilo treba nekega dogovora. Glonar niše n. pr. Boileau, Boileauja; Bourdaloue, Bourdalou-ja, toda Bombay, Bombaya; Broadway, Broad-\vaya.
Čisto nič pa ne govori o iz 7. reki tujih lastnih imen. Treba je pač tudi tu jasne besede. Pisava ima svoja pravilo, izreka pa svoja. Samo jiri imenu Berthier, Berthierja, Berthierjev je pristavil Glonar izreko: Bertjerjev. Zahteva A. Debclja-ka (r. I. 384). dn izrekajmo v neimenovalniških oblikah imena |>o tujih pravilih, je nesprejemljiva. Fonetična oblika tujega imena v intenovalniku mora služiti za osnovo, nn katero pritjkamo domače končnice. Pisati je n. pr. Calnis, Calaisa. pri Calaisu. govoriti pa je: Kale, Kaleja, j>ri Kaleiu; enako Bossuel. Bossueta, Bossuetov; Diderot, Di-derota. Diderotov; Berthier, Berthiera itd---- iz-
govori: Bosne, BosUčja, Bosiiejev; Didro, Didroja, Didrojev; Bertjč, Bertjeja, Bertjejev.
< Ker Glonar pri pisavi tujih imen ni izhajal iz fonetične oblike imenovalnikove, ga je grafična oblika motila, da tujih imen ni znal sklanjati. Tako sklanja n. pr. Boccaccio, Boecaccija, Boccacci-jev. Če bi bil imel jired očmi Fonetično obliko: Bokkačo, bi bil znal napraviti tudi rodilnik: Bokača, pridevnik Bokkačov (pri tujih imenih se -o- za mehkimi soglasniki ne mehča, n. ]>r. Leib-niz, Leibnizov itd.)'in bi bil pravilno pisal: Bocca-ccia, Boccacciov ild. Da je samo laka sklanjatev in pisava pravilna, se lahko jtrepriča iz poljskega pravopisnega slovarja (M. Arcta Slownik orlogra-ficzny jezjka jiolsldego, Warsza\va 1027), ki lo ime in vsa podobna v zgoraj jiodaui obliki zaznamuje. To vr9to sklanjatve je pri vseh tujkah zgre-j šil;' sklanja namreč: adagio, adagija, z adagijem;
ee sklanjamo obliko, kakor je v imenovalniku, je i ne moremo drugače kakor: adagio (izgovori: ada-i džo), adagia, /. adagiom (izgovori: adadža, z adad-žom). Enako je pogrešena sklanjatev pri a-jevskih osnovah; Glonar sklanja: Brescia. dalje pa: Bre-scije, v Bresciji. Če pridržimo v imenovalniku I u jo obliko, jo moramo pridržati ludi v ostalih sklonih; pisali moramo tedaj: Brescia (izgovori Brešja), Brescie, v Brescii (izgovori: Bresje, Brešji). Pri bolj znanih in mnogo rabljenih krajevnih imenih pa smemo jiisnti domačo obliko, kakor je lo v navadi ne le pri nas (že pred La-jovicem je svetoval Pavel Breznik r. t. 572 pisavo: Lizbona, Ženeva, Marše,i. Versaj. versajski mir), ampak tudi pri drugih, z latinico pisočih blovanih, ki imajo podoben pravopif Čehih (glej Pravidla češkč	.
kladatelstvl v Praze, 1026, str. Vlit) in Poljakih. Čehi pišejo sicer le malo imen po domače, Poljaki pa v veliki množini, (prlm. v imenovanem pravopisu: Bononja, Bretanja. Lizbona itd.), nar brez jMilrebe tujci celo imena, samo v domači ljudski obliki: piše n
češek Assiški (!); dalje: ili v Canosso (v rece-nici; jiomen: hudo se ponižali); Basel, baselski koncil ild. Pri tujih imenih odstoiia od pravil, ki so med vsemi Slovani navadna; pn vseh' velja za neslovanska sestavljena krajevna imena pravilo, da se pregiba samo drugi del sestavljenke (prim.
kakor je naš, I. j. ceškčho pravopisa. Slalni
pri nit-
ki pr.
Glo-rabi jo sv. Frau-
Campa --------------.. ..	. . .	,
po Formiu itd. Proti ustaljeni pisavi je začel sklanjati Bonaparte, Bonaparta, Bonapartov. lJri nas kakor pri Poljakih ima ime italijansko končnico, tedaj Bonaparteja, Bonapartejev. Ime Dantejeve ljubljenke je znano v obliki Beatrice in se sklanja Beatriče, Beatrice, Beatriči itd. (tako tudi polj-sko); Glonar jo piše v obliki, v kakršni ne živi v nobenem bližnjem jeziku; piše Beatrice, Beatriči. toda Bcatričin. V Poučnem slovarju ima celotno ime v samoitalijanski obliki. To je v redu, toda v lej obliki nc moremo pisali italijanske oblike
Pravopisni del je sestavljen nekam površno. Kulturne besede je prepisal iz Poučnega slovarja z vsemi napakami in nedoslednostmi. Ze v Poučnem slovarju in ludi tu piše n. pr. asil in zavrača obliko: azil. Čehi, ki pišejo kulturne tujko po nemškem načinu (Nemci pa po francoskem), pišejo seveda -s-, n. pr. asyl, toda pišejo dosledno tudi: aviso, asbest. base itd., česar pa Glonar ne piše, ampak ima: avizo. azbest (Poučni slovar) itd. Poljaki, ki pišejo take tujke fonetično, pišejo azyl, azbest, hnza itd. linako pišo že v Poučnem »o-varju napačno: alijanca in tudi tu zavrača obliko aliansa; toda druge istovrstne besede piše fonetično: a n on sa, balansa, balansirati. Čehi pišejo vse po I u je: iiliauce. anonce, balance itd., Poljaki (»i vse fonetično in lako moramo tudi mi pisati alt-
ansa.	v	.
Francoske tujke je že v Poučnem slovarju pisal v obliki, ki niso sprejemljive. Večino oblik pise ludi tu tako. če niše v imenovalniku: bife, je za
Delovno občestvo kmetsko-nadaljevalnihšol
V Celju jc te dni zborovalo delovno občestvo kmelsko-nadaljevalnih šol. Udele/.ba s strani vsega učileljstva je bila iz vsebanovinc zelo častna,' kar priča, da se naše učiteljstvo dobro zaveda velike važnosti tega našega vzgojno gospodarskega gibanja. ki mu je glavni cilj: kulturno in gospodarsko dvigniti vse naše kmetijstvo brez ozira na posamezne panoge.
Načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave gosp. ing. Z i d a n š e k je govorjl o najvažnejših akcijah kr. banske uprave za pospeševanje kmetijstva. Na podlagi njegovega referata, ki je obdelal vse v poštev prihajajoče kmetijske panoge, se je razvila obširna debata.
O življenju in delu v kmetsko-nadaljevalnih šolah je govoril referent za kmetsko-nadaljevalno šolstvo, šolski svetnik gosp. K r o š 1. Izvajal je v glavnem sledeče misli: Delovno občestvo je duhovna šola, ki druži vse moči po kmetskih šolah. Naloga kmetsko-nadaljevalnih šol je, da se opira na osebnost in nadaljuje to, kar jc zgradil dom. Delo, dom, družina, tradicija so tiste poteze, ki izražajo duhovnost kmetske mladine. Bistvo kmeta je, da ljubi svojo zemljo, z njo živi in je z njo' tesno povezan. Šola mora kazati pri svojem delu lepoto kmetskega življenja. Kmetu je treba buditi veselje do dela, da se bo dvignil
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
IJase zobe boste obvarovali z ERASMIK
HM IN PASTO ZA ZOBE
Za ugodno britje uporabljajte ERASMIK
MILO ZA BRITJE
Lep sprejem Bolgarov
Prosvetni minister Štefan Čirie je priredil bolgarskim književnikom, ki so prispeli v Belgrad, da bi prisostvovali premijeri Kostove komedije »Golemanov«, svečano kosilo. Poleg Kostova so prispeli v Belgrad Vladimir Vasiljev, upravnik Narodnega gledališča v Sofiji, Elin Pelin, pesnik iu pripovednik, Elizabeta Gabrejana, pesnica, Dura Gabe, pesnica, Georgi Rajeev, romanopisec, in Konstantin Mutafov, dramski pisatelj. Bolgare je po kosilu nagovoril prosvetni minister čirič. Odgovoril mu je bolgarski poslanik Kazazov. Oba sla se zavzela za čim bolj temeljito delo za zlili-žanje med obema državama in sta se pri tem spomnila zaslug, ki jih ima za zbližan j c med Jugoslavijo in Bolgarijo kralj Aleksander. Govorila sta nadalje še Branislav Nušič in Bolgar Mutafov.
Za enoten gledališki jezik
Obzor« poroča i/, Belgrada. da so predstavniki društva gledaliških igralcev pod vodstvom predsednik« Bože. Nikoliča, ki je obenem predsednik osrednjega pokojninskega sklada za gledališko osebje, izročili ministru prosvete Sievi čiriču resolucijo, s katero zahtevajo, naj bi na naših odirih domača dramska in glasbena dela imela prednost pred tujimi. Nadalje nuj se na vseli jugoslovanskih odrih uvede enoten jugoslovanski jezik: vsi prevodi nuj bodo enaki, da .se nu tu način doseže edinstvo izraza jugoslovanske igralske umetnosti. — Radovedni smo, koliko gledalcev lii ostalo v dvorani pri prvi vprizoritvi kakršnegakoli dela v toni enotnem jugoslovanskem jeziku!
Smrtna nesreča mladega Slovenca na Vestialskem
V rudniku v lic me HoUhansen-u pri Sodi ngen-ti (na Westfalskcm) se je pretekle dni smrtno ponesrečil Alojzij Fcrjančič i/, /mine Ferjančičeve rodbine v Idriji. Pokojnik je bil koma j 27 leten, zapušča 2> letno vdovo s tremi otroeički. Naj nui bo lahka tuja zemlja in naj počiva v Bogu! Preostalim naše sožalje.
— Pri nagnjenju k odehelelosti vzbuja redna uporaba naravne »Franz Joscfovc« grenčiče jako delovanje črevesa in dela telo vitko.
ostale sklone mogoča samo oblika bifeja, bifeju, ne pn bifela, bifetu, kakor Glonar piše. Čehi in Poljaki imajo -I- ludi v imenovalniku: bufet, bu-fota; lako piše sam tudi enakovrstno besedo: buket, buketa. Pri tujkah piše tuje oblike celo v primerili, kjer jih nili Čehi, ki so naklonjeni tujim oblikam, ne pišejo. Piše n. pr. boudoir, medtem ko Čehi dopuščajo obe obliki: budoar in boudoir. Poljaki pišejo fonetično: buduar. Dalje ima: bulj-vard, huljvarda, buljvardni, dasi Čehi in Poljaki pišejo fonetično: bulvar (češ.), bulvvar (polj.). Francosko pisno končnico bi pridržali pač le tam, kjer se izreka, n. pr. banket, banketa; biljard, biljarda itd. Vobče pa moramo dati tujkam fonetično obliko, ker so se v tej obliki udomačile. Ko ,so časnikarji prvikrat rabili tujke, so jih še pisali po tuje, po parkratni rabi pa ne več, tako piše n. pr. Slov. Narod: politični prestige, debateur bruskirati, bureau-krat (1. 1894), chauvinist (1895, 241), courtoisija (1897, 261), desavouirnti (1896, 99) itd. Kmalu potem je zmagala fonetična oblika.
Proti pričakovanju pise -j- v tujkah: alijirati, aprijoren, bijenij, za aliirati; aprioren, bionij; vendar ni dosleden in piše ludi brez j, kadar se mu tako lepše zdi; tu ima: amplion (tako tudi v Pouč. slovarju), arhnizem, pa arhajičen (oboje tako tudi v Pouč. slovarju). Tako kakor Glonar ne piše nihče ined Slovani, ker celo Srbi delajo izjemo v skupini -io-. Cehi pišejo kakor Slovenci brez -j-. Poljaki pišejo v udomačenih tujkah fonetično, v neudouia-čeiiiii pn tuje, n. pr. dialekt, diakon, dialog, dieta, hieroglif, pa: djak, higjena, biljon, miljon misjo-narz itd.
Več samovoljnih oblik ima tudi v pisavi domačih besed. Preko Plelersniku in dosedanje pisave postavlja n. pr. brinjevec, baltara itd.; lieknjiž-ni so izrazi: akopram, akoprem za akoravno, čeprav. Tudi v tem. kaj naj se piše skup ali narazen, se ne drži tradicije.
Po prvih šestnajstih straneh, ki jih prva številka obsega. še ne moremo soditi vsega dela. vendar se osnova, na kateri Glonar slovar dela. že vidi 17 nieen.	A. Breznik.
na tisto stališče, ki mu gre. Gradimo vso vzgojo na temelju kmetske kulture. V kmetske domove je treba uvesti kmetsko kroniko. Delo za ohranitev kmetske kulture ie med prvimi nalogami kmetsko-nadaljevalnih šol. Kmet ie kot kmet potreben bližnjemu in državi. On je simbol miru ter je s svojo zdržnostjo in skromnostjo tvorni element države in naša edina bodočnost. V preteklem letu je bilo v vseh popolnih in nepopolnih kmetsko-nadaljevalnih šolah nad 2000 obiskovalcev. Najbolj razširjene šole so bile v obmejnih okrajih Murska Sobota in Logatec. Krepimo kmetsko mladino moralno, ker to so celice celokupnega življenja. Vzgoja mora zidati na tem, kar je dobrega v človeku.
O pomenu kmetskega knjigovodstva za posamezno kmetijo in narodno gospodarstvo je govoril ravnatelj kmetijske šole v Št. Juriju ob juž. žel. gosp. ing. Petkovšek. Knjigovodstvo vodimo zato, da sami sebi pomagamo. Mladino je treba praktično uvajati v gospodarske zapiske. Sledila sta še referata o družinski kroniki (gosp. Gosak) in o pomožnih kmetsko - nadaljevalnih šolah v obmejnih krajih (gosp. Winkler).
Sklenjeno je bilo, da se bodo vršili po okrajih ' strokovni tečaji. Kmetsko spisje in kmetsko ra-j čunstvo naj spišejo učitelji kmetsko - nadaljeval-' nih šol.
Koledar
Sobota, 2.1. marca: Jožef Oriol; Pel a g-i j a, ni učenka.
Novi grobovi
+ Na Malem kamnu pri Koprivnici je
umrla Marija Glogovšek roj. ITniek mati 7 otrok (6 fantov in enega dekleta) vsled zastrupljanja z gobami. — Zajutrtkovali so vsi skupaj gobovo juho — čez dan je še delala, /.večer ob 7 jc nenadoma padla v fdoboko nezavest. Došli požrtvovalni zdravnik se .je trudil ohraniti ji življenje, pa bilo je že prepozno; strup se je razlezel že v črevesje in ob 10. uri zvečer je že umrla po kratkem smrtnem boju! Bila jo blaga mati. Sest let že vdova. Čudno, da je na isti dan pred šestimi leti tudi njen mož umrl. — Naj v miru
počiva!
Osebne vesti
Vojnega ministra generala Živkovifa jc občinski svet v Banji Luki imenoval za častnega občana.
Imenovan je za šefa mestne kontrole pri direkciji državnih železnic v Ljubljani g. Svečko Majolif, doslej šef mestne kontrole pri dravski finančni direkciji v Ljubljani.
= Diplomirani so bili na juridični fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani gg.: Strehovee Mirko, Šinkovec .Tože. Testen Tone. Čestitamo!
Za solnčenje
je Kamila-krema edinstvena. Smučarji, turisti, nikamor brez nje! Dobite jo povsod. Skatljica 10 Din.
'aaBBaMBHHBBvaansasBHBaniiaHHaaHSfl
Ostale vesti
—	Versko predavanje v radiju (tretji postni govor kanonika dr. Opeke bo jutri ob 9.40.
—	Krst muslimana. Na praznik sv. Jožefu ,j<> bil krščen v farni cerkvi v Šmihelu pri Novem mestu 23 letni musliman Mujiaa Melkič. Krščencu jc botroval g'. Kovači? Franc, pos. iu mlinar v Novem mestu. Zanimivo pri st vari je tudi to, da se je krščenem ponudil kot boter tudi neki Slovenec iz Francije. Bral .ie namreč v Slovencu, ila išče Mel-kič botra, pa je lii I pripravljen takoj njegovi prošnji ustreči. Zato je Melkiču pisal, toda ta se je moral za prijazno ponudbo zahvaliti, ker g a .ie med tem že rešil skrbi R'. Kovačič.
—	Težave >Srpskega književnega glasnika«. Na občnem zboru delničarjev Srpskega književnega glasnika je bivši minister .lovan Jovanovič popisal boje te znane srbske revije za obstanek. Radi duhovne razbitosti in razdvojenosti je bilo težko sestaviti uredništvo, tudi število naročnikov je prejšnja lela padalo. Lansko leto se je položaj zboljšal in danes ima revija 2000 naročnikov.
—	Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu bo 26. marca enodnevni kletarski tečaj od 8 do 12 in od 14 do 17. Pouk bo teoretičen in praktičen s posebnim ozirom na ravnanje z vinsko posodo in z vinom po prveni pretakanju.
Zikova in Križaj v Prodani nevesti
Zdenka Zikova, katere umetniške odlike smo nedavno videli v »Tosci«, je ponovno nastopila v Smetanovi »Prodani nevesti« kot Marinka, kjer je zopet dokazala svojo ustvarjalno silo z ozirom na visoko estetsko pevsko stran, enako kot z ozirom na psihično poglobljeno in toplo igro ter sprejela ponovno za svoje oblikovanje polno priznanje. — Ob njej pa jc gostoval v vlogi Kecala basist zagrebške opere g. Križaj, ki je v tej svoji srečni vlogi vzpostavil svoje umetniške sposobnosti plemenitega pevskega podajanja in privlačne igre.	V. U.
DRAMA
Začetek ob 20
Sobota, 28. riiai-e.a: Beneihi irnovec. Proslava 25 letnice. iiniel.ui.škegu delovu-ujn režiserju g. Milana Skrbin-ška. Izven.
\',ylel.ia. 21. marcu 0J1 l."i: Sluga dveh gospodov. Mladinska predstava |mi znižanih cenah od 211 Din navzdol.
P.....slcljek, 2S. marca: Zaprto.
'Porok, 2(i. marca: Beneški trgovce. Ifcd ii. Sreda. 27. marca: Postriel:. Kol A.
OPERA — Začetek ob 20
Sobota, 2.1. marca: Pratiecsca ila Hitnhii. Red Ii. NedoUe, 21. marca; \ctopii. Izve,it. Znižane cene od
:id I>in navzdol. Ponedeljek, 25. marca, ob lfl: Prani ari i Materinskega tlui'.
Priredi Kr.ščan«ko -žensko društvo. Torek, 2«. marca: 'Maj rum rim zahiram. Red C. Sreda. 27. marca: Uifino)!. Red Sreda.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Robota, 23. mnren: Profesor '/ii'. Red C.
\odelja, 21. marca oli IS: Hlodni ognji. Znižane cene.
Ob 20: 1 'eseli hvtrfif. Znižane cene. Ponedeljek, 'i', marca ob IS: Izgubljeni raldek. Nepreklicno zadnjih. Znižano cene od 2n l)in na.v7.dol. —
Telefonski promet. Prometno ministrstvo jc dovolilo, da sCotvori telefonski promet na progi Maribor Villa del Nevoso iu Split Ireviso. Pristojbina za Iniuiimliii pogovor je 2.r>6 zl. fr. v relaciji Maribor Villa del Nevoso, ter J 60 zl. fr. v relaciji Split- Treviso.
V Goriški Mohorjev 1 družbi so letos 1/i.le sledilen knjigi*: V službi trinoga. povesi iz eitsov f ranem ke ruvolucj ji>, spisu) F. 11. Acliermun, poslovenil V. B. I^in 16. ; Sv, Vi licenci j Pavelski apostol krščanske ljubezni, spisal dr. Anton Zdešar, duhovnik misijonske družbe. Din 18.—; Zimske urice, no-vestice in črtice. Din 10.-,. - V Goriški M«, tiči pa sledeče: Plemič Ferdo, Po krono, dekle in vino, novela. Din 12.—; Vrbanjukov Nande, Pravljic« iz tujih iorov, Din 12.—; J ruovec. Jakob, Z orodjem v rokah, praktični nasveti in pripomočki marsikomu za vsakdanje življenje Din 12,—; Književna družina »Lue« je letos Izdala sledečo: Dren Ivo, Z onstran groba, povest Din 15.—; Pettffi-Bevk, Krvnikova vrv, roman — ilustriral Bani bič Din 15.—: dalje priporočamo novoizišlo Vrli ljudje, imvcst iz ameriških gozdov spisal I'. B. Kyne, priredil Fr. Magajna; povest obsega dva zvezka in stane vsak nevezan Din 15.—. Te knjige ima v zalogi Jugoslovanska knjigama v Ljubljani.
—	Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josel« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Pq izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo Franz-Josei« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga.
—	Po nesreči ubil očela. V neki vasi pri Sisku sc je pripetil žalosten dogodek. K 68 letnemu samouku Luki Tunipaku je nekdo prinesel popravit revolver, kateremu je v cevi zastala krogla. Tumpak je bil sicer strokovnjak za vse take reči, toda pri tem revolverju ni mogel ničesar opraviti. Ponudil se mu je sin Josip, da mu pomaga. Prijel je revolver iu pričel pritiskati ua petelina. Kar naenkrat pa se je revolver sprožil in krogla je zadela starega Tumpaka. Prebila mu je črevesje. Prepeljali so ga sicer v bolnišnico, vendar je kmalu podlegel.
—	Pri preklajonju, hripi, vnetju v vratu, oteklih
mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih. storile dobro, ee poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa 6 tem, da popijete pol čaše naravne »Fran« Josefovc« grenčice.
Ptuj
Aretiran lažni eksekutor. Po Halozah se je klatil že delj časa postopač, ki je od tamkajšnjega prebivalstva izsiljeval zneske in se izdajal za eksektitorja davčne uprave. Na ta način je opeharil davkoplačevalce za večje iu manjše zneske. Na sled so prišli sleparju, ker so prizadele stranke morale davke ponovno plačati pri davčni upravi. Orožnikom iz Za-vrča sc je končno posrečilo izslediti pretkanega sleparja, ki jc identičen z nekim Francem Slačekom iz okolice Gornje Radgone. Izročili so ga sodišču.
Smrtna kosa. V Krčevini pri Ptuju je umrl splošno znani posestnik in gostilničar Jožef Zavec v starosti 67 let. Kot žrtev materinstva pa je umrla v Ragoznici guvernautka Marija Sila v starosti 24 let. Novorojenčk a dvojčka sta čila iu zdrava, med tem ko je mlada mati morala zapustiti ta svel. V Žabjeku pa je zatisnila za večno svoje oči za sebnica Liza Gregorec. Naj v miru počivajo!
Marij ina družba pri oo. minoritih priredi v ix>nedeljek dne 25. marca materinski dan v Mest. nem gledališču ob .3 po|X)ldne. Med drugim je na sporedu igrokaz »Maniičino sonce« in »Junakinja presv. Srca«. Pridite!
Ob 2<J;

Slovenska Bistrica
Gregorlnov pasijon na bistriškem odru.
Pod okriljem Prosvetnega društva vprizori bistriška 1'ara danes v soboto, 23. marca, jutri v nedeljo 24. marca in v nedeljo, dne 31. marca. Gregoriuovo pasijon,sko igro o življenju in trpljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Vprizoritev se vrši ob 15 v dvorani hotelu Belgrad. Režijo tega velikega dela, v katerem nastopi nad 90 oseb. vodi Franček Vavpotič.
Smrt blage žene. V mariborski bolnišnici je umrla v starosti 60 let gospa Ana .Blažit*, soproga sloven.i (»bistriškega nadstražtiika g. Matevža Blažiča. Bila jc blaga žena in skrbna mati, ki je vzgojila lepo svojih sedem otrok ter jim dala na pot v življenje pravo krščansko vzgojo. Splošno spoštovanje in priljubljenost je uživala pri v.seh. ki so jo poznali..Položili so jo včeraj k večnemu počitku v Mariboru. Naj .ji sveti večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje.
Radeče
Materinski dan. Veliko zanimanje vlada za proslavo letošnjega materinskega dne, za katerega se prav pridno pripravlja naša Marijina družba, V ponedeljek. na praznik Marijinega oznanjenja, prirede pod okriljem Kmetske knjižnice v Narodnem domu akademijo z zelo pestrim in izbranim sporedom. Med drugim so na programu deklamacije, pevske točke in štiridejanka »Zgodba o Marti, ki je iskala srečo«. Opozarjamo občinstvo na predprotlajo vstopnic v trgovini A. Sotlar.
Občni zbor. Tukajšnje katoliško prosvetno izobraževalno društvo »Ktnetska knjižnica«, ki zadnja le1 a prav marljivo deluje, je imelo ua ]>raznik sv. Jožefa _ svoj redni letni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Gospodaric Franc, posestnik iti mizarski mojster v Radečah. Društvu želimo veliko uspeha.
Jesenice
Prosjačenje se je v našem mestu tako razpaslo, da bi morali merodajni krogi ta pojav vsaj zajeziti, ako že ne popolnoma odpraviti. Saj ima jeseniška mestna občina že davno uvedene bloke, katerih pa sc prebivalstvo najbržc ne poslužuje. Ako bi se povsod in dosledno izvajal način razdeljevanja podpornih blokov, bi bila ta nadloga kmalu odpravljena in bi siromaki in brezposelni ostali vsak v svoji domovni občini,
Jeseniška organizacija vojnih invalidov je imeia v nedeljo svoj letni občni zbor pri Bremcu«. Kljub velikemu športnemu dnevu, je bila udeležba velika. Klic po izboljšanju invalidskega zakona, na katerega vojne žrtve že par let zaman čakajo, je bil upravičen.
Šahovski odsek na Jesenicah priredi v nedeljo ob 20. uri šahovsko simultanko, ki jo igra g. Milan Longer iz Ljubljane. Kraj prireditve bo v Sokolskem domu«. Vabijo so vsi šahisti z Jesenic in okolice, ter tudi ostali ljubitelji šah igre. Prijave vp sprejemajo eno uro	prireditvijo.
PROIZVOD: ..UNION«, ZAGREB.
Celje
tj Proslava mal;rinskcga dne. Kakor vsako leto bo tudi letos na praznik Marijinega Uzuaneuja. v ponedeljek, 25. marca ob štirih popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice proslava materinskega dne. Proslavo bo otvoril salonski orkester, ki bo pod vodstvom g. Lenardona zaigral Urbadiovo: Per as|>era ad astra in Rossinijev: Tancrede. Sledila bo simbolična vaja deklet Za materjo; nato bo govoril o pomenu materinskega dne in materi g. prof. dr. Ilanželič. Za tem bo zo|K>t zaigral salonski orko. ster L i neke je vo V kraljestvu liulre, videli bomo še sliko Mati in sin in za zaključek lx> zbor laiitoi in deklet podal simbolični prizor Bednim materam. Spored je kratek, dobro izbran iu naštudirail, prav primeren za ta dan. Vstopnice se dobe v predprodaji danes v podružnici »Slovenca«, na dan prireditve pa od 9 do 12 do|xildne in od 2 popoldne do začetka predstave pri dnevni blagajni.
& Iz odvetniških krogov. Odvetniški koncipi-jent v pisarni g. dr. Ogrizka g. Franc Spetidal je preselil v Ljubljano, kjer je vstopil v odvetniško pisarno g. dr. Campe. V pisarno dr. Ogrizka je pa vstopi) odvetniški koncipljent g. dr. Zdravko Kalan
er Smrtna kesa. Na Sp. Hudinji št. 17 je včeraj v starosti 20 let umrla gdč. Albina Prežel j, učiteljica v Gaberju pri Dol. Lendavi. Doma je bila s Primorskega. Bolehala je že dalje časa. Pogreb bo jutri, v nedeljo ob pol 4 popoldne z doma, Sp. Hu-djnja 17 na okoliško j-vokopališče. — V celjski bolnišnici je umrl v starosti 60 let g. Roblek Franc, veleposestnik iz Zaka. Znan je bil daleč naokrog. Preti vojno je tudi aktivno posegal v politiko in je bil tudi državni poslanec bivše Narodne napredne stranke. Bil jc tudi predsednik Hmeljarskega društva. Naj i»čivajo v miru, žalujočim naše sožalje!
cr Slikarska razstava v Celju, Umetniški klub Brazda v Mariboru priredi v dneh od 24. marca do 6. aprila v mali dvorani Celjskega doma slikarsko razstavo. Razstava bo otvorjena jutri, v nedeljo, ob pol U. Razstavili bodo sledeči slikarji: Gvajc, Ji-rak, Klemenčič, Kos, Košir, Mušič, Sir in Stoviček.
& Mladeničem - nabornikom. Mestno poglavarstvo opozarja mladeniče, stanujoče v Celju mestu, rojene leta 1915 in starejše, kj se morajo predstavili letos naborni komisiji in se žele kljub temu, da niso pristojni v mesto Celje, udeležili nabora v Celju, da morajo pravočasno vložiti zadevne prošnje, in sicer najkasneje do 15. aprila. Mladeniči, ki se žele poslužiti te ugodnosti, naj se zglase pri mestnem poglavarstvu v sobi št. 6 med uradnimi lirami od 0 <.lo 12 in prineso s seboj kolka za 5 Dir. in 20 Din.
NaL^nanilct
i-1
Liubliana
i 1'UoMffsho ilrti.Ueat i: Lpihljuui l>o imelo drevi ob IS nit naiven-.i (v predavalnici St. 77) svoje pj-vo pre davauje. Predaval I«, vseuf-. prof. dr. Praneo Veber » •Svobodi in nujnosti . Vabljeni so člani društva kakor prijaudji Hkizolije.	"
1 Prirodonlovno dr uit r o priredij d rov i ob IS svoje n*mo predavanje v dvorani iniiii>raloš.kej{«i infctltutn n« | i ml verzi. Predava k. dr. O. Reja o temperaturnih \> preme.iiibuh v dravski banovini. Vabljeni so vsi člani in prijatelji drtiStva.
1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 20 dva velika spored a: JKavalkada iu llva vesela vrasra
1 .Vočmo službo imajo lekarne: mr. Su«nlk, Mani jin trg mr. Kuralt. (Jivjpoave-teka -esta I. in mr. Ho-hiuec ded., Rini-ska cesta :il.
Maribor
ui Odbor Ptuneoskei/a krotita vabi vse člane nu KI. oMtii -zbor, ki bo v petek. 21. marca ob 18 30 v državni realni prinin,azili, pritličje, levo, r. običajnim dnevnim rodom. Ce se ob loj uri ue bo zbralo potrebno število <-lauov. se bo vršit občni zbor pol ur« pozneje i«> $ 12. odatnvok 4 društvenih pravil.
Celie
c Zadrur/a dri. iisluibenccr za nabavo /Hilrihičin r. ;. ; o. : i> Celju, vabi svoje člane in ostale državne (•-r samoupravne uradnike in upokojence v Celju iu okolici na 'zadružni sestanek, ki sc bo vršil v nedeljo, dne 24. marcu 1(135 ob !l dopoldne v mali dvorani S a rodnetrn doma. Sestanka se bodo udeležili zastopniki •Vabavljatne zadrujfc v Mait-iboru.
j. Drugi hroii
Borovnica. Pevska zveza v Ljubljani, združeni
1 zbori Borovnica, 1'reserje in Raikitna, priredijo Jutri, v . nedeljo, v prosvetni dvorani v Borovnici oh treh popoldan konei-rt. Nofllopljo « svojimi točkami ivmmnezni
zbori iu skupno. Pelo Jki okroK *to pevcev rn pevk. Pri ! dUc. nc bo vam žali
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Sobota. 2.1. mana: 12.00 (Mijte ln strmite (vesela revija veselili točk na ploš/ah) 12.,VI poročilu 13.00 ca*, reklama, fuj te in strmite! l.S Id) ltadijskii orkester IS.tS Aktualnosti ILjudovit Mrzel) I8.:w ItndijMki orkcsier ts-« Francoščina (prof. Prc.zeli) ifl.an Cas, jedilni lisi. proKTani 7„-i nedeljo 111.3(1 Xašc stairc /adnžbine na liiiru Idr. Pero SJijcpčevič, i7. Beljtruila) 2fl.no Volivni covor prosvetimun ministra dr. Ciriča 211.20 Zunanji politični preBled (dr. .Iiib) 20.411 Veier domače idnsbe: Fantič iki . vn.-i, Ilndiijukl (»rlkoster 21.30 0'as, poročila 21.Sn Radij-1 Mkl orkester.
Drugi programit
SOliOTA, fl. mavca. Itelgrad: 30.4X1 Klarinet Zn.30 Srbske narodne pesmi 22.20 Plosna jcinsba 22_'iil Plošče Al ples Zaureb: 20.30 Harfa 21.011 Igrn 21..Ki SrnineJ 22.IS Salonskii glasba — Ihinaj: 17.2S Za vveekend 20.txt Koračnjec 21.111 Sko7.i »tci«- 23.20	u trlaalni
Budimpešta: 20.20 Iz operet 22.10 C,iranska jt1«h1ki 3U*I 1'loSče -- Milan-Trst: 17.I1S Plesna glasba 20.(S Narodne iiefimt 22.1(0 Lahka Klaslm Bim-Hari: 17.1(1 Potjo iu Instrumentalni koncert 21.1MI Prenos opere — Praga: 10.IS l.abka K>Uwb«i 211.110 Operetn dlU.-ik-urosjaJ;-. Milldcker 22.?n JjJudska godba na iKtlinla — Brno: 19.1S Ljudska igra — l'nr$ara: 19 35 Msl-i koncert 20.00 Domača glasba 21.00 llaoliov koncert 22.30 Ves,Jc pol ure 23.05 PJe-sna glasba - Berlin: 10.1X1 OlnAba za -svcekend 20.15 Dve ve seli uri za nvtotnobillste i.n vodne sportnUic — Kiinigs bera: 19.00 Ooilba nu pihalu 21.20 Plesna glasba Hamburg: 10.1X1 Vesela igra 20.10 Iz \Vaa11er.ievih In Verdijevih oper — \ vati»lavu: 20.1(1 Pester voder -l.ipsko: 18.30 Koračnice 10.10 Iz novih tonfilmov 20.1(1 Opereta .labuka , .loli. Strauxs Kiiln: l:i |X1 l'»pa vankn 20.111 \'esel ve'-er — Frankfurt: 1S.50 Koračnice 20.05 Opera Carmcn . Bizet Stuttgarl: \tMI Pl,wnn glanbn 19.15 Radijska revija 20.15 Berlin - Monakovo: 10.00 Godnimi Orkester 20.10 lurn — Curih: 19.30 Base.' 21.1X1 Komorna glasba bazelskih skladateljev 22.1X1 Plošče za ples Strassbura: 21.30 Orkestralni in sedi-slični
Dva mačeniška naroda Izumirala
Mladi nagrajeni goslarji. Za 100 lelnico poljskega komponista Wieniovskega so v Varšavi priredili tekmo goslarjev, ne nad 30 let starih. Te tekme se je udeležilo 80 tekmovalcev iz 19 držav. Na naši sliki od leve na desno: Henry Temianka (Anglija — 3. nagrada); Marija Luiza Sardo (Italija — 6. nagrada); 13 let stari Gustav Goldstein (Češkoslovaška — 4. nagrada); 15 letna Gineta Neveu (Francija — 1. nagrada); David Ojstrech (Češkoslovaška — 2. nagrada).
Belokožec postal Indijanec
Zgodba belega dečka, ki so ga pred 65 leti ujeli Indijanci
Tragedija Armencev in Asircev
V zgodovini je krščanstvo doživljalo od sile kruta preganjanja v vseh oblikah, pa še vedno nastajajo novi načini. Za mesec marec je sveti oče pozval vesoljno Cerkev, naj moli za dva azijska naroda, za Armence in Asirce, izmed katerih je prvi sloveč zaradi tega, ker je prvi sprejel krščanstvo, drugi pa je že v starem veku imel mogočno državo.
Armenci
Armenci pripadajo veliki indo-evropski družini narodov. Menda so z Balkana prišli čez ruske stepe in čez Bospor v Malo Azijo in se tu naselili v 7. stoletju pred Kr. r. Posedli so gore med Kaspiškim in Črnim morjem. Spočetka so bili politično samostojni, pozneje so jih podjarmili Rimljani, Perzi in Arabci. Križarji so jih za nekaj časa politično osamosvojili v lastni državi, toda ta država je leta 1375 razpadla in poslej so Armenci neprestano bili pod-ložniki tujiih narodov. Leta 1878 je berlinski kongres Armenijo razkosal med Rusijo, Turčijo in Perzijo.
2e 20 let kasneje pa so jih Turki pod sultanom Abdul Hamidom začeli kruto preganjati. Nič manj krvavo pa niso krščanskih Armencev preganjali Mlado-Turki leta 19C9. Samo med svetovno vojno je zaradi svoje krščanske vere bilo umorjenih in izgnanih nad en milijon Armencev. Takrat je v nečlove. ških mukah umrlo mučeniške smrti tudi 13 armenskih škofov.
Po svetovni vojni si je del Armencev osnoval sovjetsko-rusko republiko, ki je v zvezi z Georgijo in Aderbajdšanom sestavljala Transkavkazijsko federacijo. V letih 1929—1930 pa so Turki iz Turčije izgnali zadnje ostanke krščanskih Armencev.
Vsa ta strašna preganjanja pa so Armenci morali pretrpeti ne le zaradi plemenskega nasprotstva, temveč veliko bolj zaradi svoje krščanske vere. Cilj preganjalcev je bil, katoliško vero iztrebiti. Saj so
Armenci že v 3. stoletju po Kr. r. po večini postali kristjani. Od 14. stoletja so armenski škoije stolo-vali v Lvovu. Ti so leta 1635 s svojimi verniki prestopili v katoliško cerkev. Tudi v Turčiji je v začetku 18. stoletja bilo že na desettisoče katoliških Armencev, kateri so leta 1740 izvoliti svojega patri-jarha, katerega je čez dve leti papiež Benedikt XIV. potrdil.
17 let pozneje je rimska kongregacija za razširjanje vere v Carigradu ustanovila katoliški armen. ski vikarijat. Ob začetku svetovne vojne je bilo med Armenci 135.000 katoličanov, trije nadškofje in 13 škofov. Leta 1928 so patrijarhov sedež prenesli iz Carigrada v Bajrut.
Asirci ali Kaldejci
Nič manj niso preganjarti Asirci ali Kaldejci. Med njimi je najbolj cvetelo krščanstvo od 7. do 13. stoletja, vkljub temu, da so se prav tedaj zelo širili nestorijanski krivi nauki. Asirski misijonarji so prodrli do Indije in do Kitaja.
1 Arabci in Kurdi so dolga stoletja preganjali krščanske Asirce. Po svetovni vojni je nekdanja Mezopotamija — domovina Asircev —, ki se sedaj imenuje Irak, imela nekaj časa mir, ker so tod Angleži izvajali svojo nadoblast. Toda tega miru je bilo konec leta 1932, ko se je Irak razglasil za samostojno državo. Meseca avgusta 1933 so Arabci poklali 500 krščanskih Asircev. Leta 1932 je bilo še 71.000 Asircev, izmed katerih jih nekaj živi v Siriji, nekaj jih pa na iraškem severu čaka boljših časov. Zveza narodov je hotela Asirce rešiti in jih naseliti v Braziliji. To pa so opustili. Sedaj se jx>svetujejo, ali ne bi ustanovili asirsko kolonijo v angleški Guajani ali v francoskem Sudanu.
Po stoletnih preganjanjih zmučeni ostanki dveh trpečih narodov pričakujejo, da bi končno vendar le bili deležni pravice.
Lovci človeških g lav
Na otoku Formoza danes vladajo Japonci. 1«r-mošnji otočani pa so jx>seben narod, ki po svetu uži. va žalosten sloves, češ, da je vsak Formožan lovec na ljudi, katere jx>bijajo in jim porežejo glave. Po tem takem bi človek rekel, da na otoku Formoza prebivajo goli divjaki dn ljudožrei.
Pred kratkim je v »Zemljepisni družbi« v Berlinu o Formozi predaval proi. dr. Panzer, kateri je prepotoval ves otok ter proučil šege in navade For-možanov. In kaj je ugotovil?
Domače prebivalstvo je po naravi silno mirno ter ima močno razvito poljedelstvo, seveda svojim razmeram primerno. To vse je bistvo pristne domače in prvotne forimske kulture. Žal, pa je ta kultura nedotaknjena le še v težko dostopnih gorah. Nižje doli v ravninah pa so naseljeni Japonci s sva. jimi policijskimi stražnicama, ob primorju pa kitajski kmetje, kateri pridelujejo riž. V ravninah For-moze so nastala mesta, katera nimajo več znaka nekdanje formoške kulture.
Kako neki je torej to miroljubno malajsko ljudstvo začelo »loviti človeške glave«? Predavatelj si to tako-le razlaga: Prvotno je morda ta navada izvirala iz šamanistične vere. Toda na Formozi so
»človeški lov« vpeljali drugačni vplivi. Malajski For-možani so »človeški lov« začeli kot nekako »obrambno sredstvo« zoper tuje naseljence. Prav nasproti otoka Formoza leži kitajska provinca Fukien. Odtod so se na Formozo selili kitajski kmetje, ki so tudi začeli pridelovati riž. Tem kitajskim naseljencem so se malajski domačini seveda upirali. Ta odpor je bil toliko hujši, kolikor zahrbtneje in kru-teje so nastopali Kitajci. Krutost teh kitajskih naseljencev je bila tolika, da so v ravninah Formoze iztrebili in pokončali cele rodove. Proti takemu sovražniku so se morali tudi Malajci enako kruto boriti. Začeli so loviti kitajske glave. In to jč ostalo do danes, ker še danes pomeni veliko čast in bogastvo za Formožana, ki je uplenil kako kitajsko glavo.
Japonci so seveda silno odločno nastopili proti tem »človeškim lovcem«, a te grdobije doslej še niso mogli zatreti. Zato je še dandanes potovanje po tistih pokrajinah, kjer so doma »človeški lovci«, smrtno nevarno. Tudi profesor Panzer je mogel prepotovati deželo le v spremstvu in v varstvu japonske policije
Zamorska naselbina v New-Yorhu
V nevvvorškeni predmest-u Harlem prebivajo sami Zamorci. Te dni so bile tam hude in krvave ulične demonstracije. Na sliki vidimo zamorske fantiče pred zamorsko šolo.
Ameriški pisatelj Frank Dobie je izdal obširen popis naselitve Amerike po -vropskih naseljencih. Za to svoje delo je bil od literarne družbe v New-yorku odlikovan. V svojih spisih poleg zgodovine naseljevanja popisuje tudi zgodovinsko ugotovljene dogodke iz življenja ameriških naseljencev. Iz tega v kratkem posnemamo tole:
Tudi pred pol stoletjem so v Ameriki ugrab-ljali ljudi, čeprav drugače ko danes. V zahodnih in južnozahodnih državah Amerike še žive moški in ženske, kateri so bili od Indijancev ujeti, in njihova jx>ročila se še danes širijo v tisočerih družinah. Zlasti neposredno po ameriški državljanski vojni so nekateri indijanski rodovi ugrabljali belce, da so od svojcev izsilili bogato odkupnino.
Nato pisatelj popisuje zgodbo mladega fantiča Hermana Lemana, ki je s svojimi starši živel v državi Texas. Fantič je bil takrat star 11 let in je bil precej krepak dečko. Dva Indijanca sta ga na polju ujela, ga privezala na konja in z njim zbežala.
Nato pripoveduje pisatelj: »Pred kratkim sem sam govoril s 75 letnim možem, ki mi je pripovedoval o svojem življenju. Bil je nekdanji mali Herman Leman. Ko je večkrat zaman poskušal Indijancem uiti, se je naposled udal v svojo usodo in se tako privadil Apačev, da se je z njimi celo boril proti Komančem. Tudi belokožce je napadal. V dalj. nih gorah je našel zlato. Belokožcem je kradel govedo« itd. Pisatelj nato da besedo starčku samemu, kateri je zgodbo svojega življenja takole pripovedoval:
Ko sem dopolnil 16. leto, je bil dobrosrčni Apač Kamoviste, ki mi je bil dober kakor oče, ubit v nekem prepiru z vaškim čarovnikom. Čarovnik je potem hotel ubiti tudi mene, jaz pa sem v silobranu ubil njega. Zaradi tega sem moral bežati. Vzel sem konja, puščice, živež in puško. Klatil sem se po samotnih ravninah in gričevju, dokler nisem prišel v ozko sotesko, kjer je tekla čista studenčnica in kjer je moj konj imel dovolj trave. V soteski je bilo polno divjačine. Kakih šest do osem mesecev sem preživel v tej samoti. Izogibal sem se Indijancev in bal sem se belokožcev. Vsak človek mi je bil sovražen. Sredi velikega miru narave nisem imel mirnega življenja in sem se vedno bal tujcev. Neke noči me je šum zbudil iz spanja. Kakih sto metrov od mene sem zapazil gručo Indijancev okrog ognja. Ves presenečen sem spoznal, da so Apači, ki so me poznali. Vrnil sem se v svojo votlino, pobral svoje zaloge posušenega mesa in nekaj odej ter odjezdil proti vzhodu. Ko mi je pošlo strelivo, sem puško skril v skalovju. Divjačine je bilo malo in preživljal sem se s sadjem in koreninicami. Nekoč sem zvečer legel, hoteč po indijanskem načinu umreti za lakoto, ko sem nenadno ujel smrdljivca. Zaklal sem ga in pojedel. Kmalu nato sem našel blatno mlako, kjer sem se odžejal in tudi svojega konja napojil. Nato sem pri neki priliki z nožem zaklal mladiča antilop«. Nisem pa mogel narediti ognja. Dve suhi veji sem drgnil drugo ob drugo. Nikdar ne bom
pozabil, kako sem se razveselil, ko se mi je posrečilo napraviti ogenj.
Pozneje sem prišel blizu sedanje mehiške meje, kjer je malo ljudi in nobenih belokožcev. To plaho življenje sem nadaljeval kako poldrugo leto, ko sem nekoč zašel med Indijance iz rodu Komančev. S pomočjo tolmača, ki je znal jezik Apačev, sem jim povedal, zakaj sem odšel od Apačev. Poudaril sem, da se čutim Indijanca, četudi imam belo kožo, ler da Indijance ljubim, belce pa sovražim ter da hočem postati bojevnik Komančev. Sprejeli so me in dali dovolj hrane in udoben šotor. Komanči so mi dali ime »Montehena«. To ime je še danes zapisano v rodovniških knjigah rodu Komančev v indijanskem uradu v Washingtonu: Montehena Herman Leman.
Leta so minevala, Indijance so vedno bolj potiskali v rezervacije. Nekega dne sem blizu Forta Sili srečal ameriškega generala Kenzie, ki me je takoj spoznal, da sem belokožec, ter me je moral močno pregovarjati, da sem se vrnil k belokožcem.
Ko sem se vrnil domov, je moja stara mati še živela. Nikdar ni izgubila upanja, da me bo še videla. Nisem pa mogel govoriti z njo, ker sem svoj materni jezik popolnoma pozabil. Šege in navade belokožcev so se mi zdele tuje in smešne. Nekoč so me moji ljudje vzeli s seboj v cerkev, kjer so peli. Jaz sem pa mislil, da bo treba zaplesati bojni ples in sem z glasnim krikom planil v prazniško množico. Obleka in čevlji so mi bili v nadlego. Večkrat sem sezul svoje čevlje in obul indijanske mokasine. Ko so me nekoč vzeli na lov, sem holel postreliti vsa teleta. Toda moj brat, ki me je spremljal, mi je z znamenji dopovedal, da tega ne smem. Le jx>časi sem se privadil navadam belih ljudi. Še vedno sem član rodu Komančev in kot tak sem zapisan v indijanskem uradu v Washingtonu. Pri Komančih pre-bijem večji del leta.
»Danes pa mnogo bolje izgledaš, dragec.«
Roman za mlade in stare
30
EMIL IN DETEKTIVI
Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič.
»Dragi Tomažek, zelo sem ti hvaležen,« je skorajda svečano dejal Emil. »Zdaj se ne more ničesar več zgoditi. Zjutraj bo mož s trdim klobukom v vreli kaši. In zdaj lahko mirno odidemo spat, ali ne, profesor?«
>Seveda. Vsi pojdite domov in se naspite. Zjutraj, točno ob osmih, pa bodite vsi spet tukajle. Kdor more prinesti še nekaj drobiža s seboj, naj ga prinese. Poklical bom še malega Torka in mu naročil, naj vse, ki se bodo zarana oglasili, zbere skupaj. Nemara bomo morali napraviti še pravo gonjo. Človek nikoli ne ve vnaprej.«
»Jaz pojdem s Tomažkom v hotel,« je dejal Emil.
»Torej na noge, Človek božji! Silno ti bo ugajalo, boš videl. Pravi brlog za bolhe!«
»Jaz moram še telefonirati,« je rekel profesor. »Potlej odidem tudi jaz in pošljem še Stanka domov. Drugače bo fant vso noč čepel na Nikolajevem trgu in čakal povelja. Ali ste dobro razumeli vse?«
>Da, gospod upravnik policije,« se je zasmejal Tomažek.
»Jutri zjutraj ob osmih na tem dvorišču,« Je ponovil Tonček.
»In malo drobiža prinesite s seboj,« Jih je spomnil Friderik Prvi.
Poslovili so se. Stisnili so drug drugemu roke kakor majhni resni možje. Nekateri so se napotili domov. Tomažek in Emil sta odšla v hotel. Profesor pa je krenil čez Deželni trg, da bi iz kavarne Avstrija telefoniral malemu Torku.
Dobro uro pozneje so spali vsi. Večina v svojih posteljah. Dva pa v sobi za služinčad, v četrtem nadstropju hotela Krede.
Eden izmed dečkov pa zraven telefona, v očetovem naslonjaču. To je bil mali Torek. On ni zapustil svojega mesta. Janezek je odšel domov. Mali Torek pa se ni umaknil od aparata. Čepel je na oblazinjenem stolu in sanjal o štirih milijonih telefonskih ra^ovorov.
O polnoči so se njegovi starši vrnili iz gledališča. Zelo sta se začudila oba, oče in mati, ko sta zagledala svojega sina v naslonjaču.
Mati ga je vzela v naročje in ga odnesla v posteljo. Zdrznil se je in še v snu zainrmral:
»Geslo Emil!«
Trinajsto poglavje Gospod Zabjek dobi častno stražo
Okna hotelske sobe 61 so bila obrnjena na Deželni trg. Ko je gospod Zabjek drugo jutro, medtem, ko si je česal lase, pogledal navzdol, je opa/.il vse polno otrok. Najmanj dva ducata dečkov je igralo na nasprotni strani, pred nasadi, nogomet. Druga skupina je stala v Klajstrovi ulici. Tudi pred vhodom podzemeljske železnice je bilo mnogo otrok.
»Najbrž so počitnice,« je nejevoljno zagodnija! in si privezal pentljo.
Medtem je profesor vodil na dvorišču kinematografa zborovanje opravnikov in zmerjal kakor star kočijaž:
»Človek si noč in dan beli glavo, kako bi ujeli nepridiprava, medtem pa vi, telički neumni, zbob-nate skupaj ves Berlin! Ali mar potrebujemo glodalcev? Saj ne vrtimo filma! Če nam jo lopov popiha, boste krivi vi, goflje klepetave!«
Dečki so sicer potrpežljivo stali v krogu, na obrazih pa jim ni bilo videti, da jih hudo peče vest.
! Pekla jih je prav malo. Tonček je začel profesorja miriti:
»Ne razburjaj se, profesor. Tička bomo kljub temu ujeli.«
»Poberite se odtod ,bedaki! Ce že drugega nič, vsaj za to poskrbite, da tolpa ne bo zbujala prevelike pozornosti. Naj se vsi vedejo tako, kakor da jim je hotel deveta briga. Ste razumeli? Proč!«
Dečki so odšli. Samo detektivi so še ostali na dvorišču.
»Izposodil sem si od vratarja deset mark,« je povedal Emil. »Kadar lopov prilomasti iz brloga, imamo torej denarja dovolj, da ga zasledujemo.«
»Ukaži kratkonialo otrokom, naj odidejo domov,« je predlagal Krivogled.
»Ali res misliš, da bodo šli? Ne bodi tako otročji! In če se Deželni trg razpoči ostanejo,« je dejal profesor.
»Samo en izhod je še,« se je domislil Emil. »Spremeniti moramo svoj načrt. Ne smemo več Zabjeka obkoljevati z vohuni, ampak naskočiti ga moramo naravnost. Tako, da bo opazil. Od vseh strani in z vsemi otroki.«
MED PRIJATELJI
»Če do danes ne dobim 10.000 dinarjev, se moram ustreliti. Ali mi moreš pomagati?«
»Obžalujem, nimam nobenega samokresa.«
GRDA TETA
Mama: »Tonček, zakaj si pa zbežal, ko ti je teta hotela obri. sati umazana usta?«
Tonček: »Jo predobro po; znam! Gotovo mi je hotela dat' poljubček!«
BOGATA GOSPA
»Pravijo, da človek od žalosti shujša — jaz tega ne opazim.«
»Ampak saj vi nimate nobene žalosti, milostiva.«
»Kako da ne? — Žalostno sem, ker sem tako debela.«
KINO
Predvajali so film, ki je bil mladini prepovedan. Pa sta k blagajni prištorkljala dva majhna paglavca in eden izmed njiju je dejal:
»Gospodična dve vstopnici
Crosim — in nikar naju tako de-elo ne glejte! Liliputanca sva.«
LJUBI ZNANCI
Gost: »Kdo pa je tistalc preklja tamle?«
Domačin: »To je moja naj mlajša hčerka.«
Gost: »Glejte, glejte, saj sem si takoj mislil! Kako je postaii velika in zalal*
Gospodarstvo
Organizacija lesnega gospodarstva
Dne 18. in 19. marca so bila r Belgradu pogajanja za ustanovitev osrednje organizacije lesnega gospodarstva. Pri pogajanjih so sodelovali zastoj*- ! niki ministrstva za gozdove in rudnike, zavod za pospeševanje zunanje trgovine ter vse organizacije lesnega gospodarstva iz naše države. Po zaključenih pogajanjih je bil izvoljen centralni odbor lesaie-ga gospx>ilarstva v naši državi s predsednikom biv- , šim ministrom dr. Milanom Uknanskim ua čelu. i
Za podpredsednika pa je bil izbran g. int Milan Le.
narčič iz Ribnice na Pohorju. Naloga nove organizacije je doseči zaščito za naše lesne proizvode v inozemstvu ter organizirati naš izvoz lesa. Po kon-. čanih pogajanjih se je govorilo o položaju za naš les ua posameznih tržiščih, nadalje o tarifnih, davčnih in drugih vprašanjih. Izdelana je bila posebna resolucija, ki je bila predložena na merodajna niesta.
Zborovanje ptujskega trgovstva
Dne 18. t. m. se je vršil občni zbor Združenja trgovcev za mesto Ptuj, in sicer v dvorani Narodnega doma. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. Franc Lenart, navzoč je bil tudi zastopnik Zbornice za TOI Milko Senčar. Predsednik je obširno poročal o poslovanju uprave v preteklem letu in med drugim tudi omenil, da je bilo minulo leto v gospodarskem oziru nestalno in nemirno, v poslovnem oziru pa zelo težko. Pod vtisem nepričakovanih preokretov so prišle posledice vsled padca cen podeželskih proizvodov do močnega izi-raza v tem, da se je kupna moč kmetovalca občutno zmanjšala. Naši kmečki sloji, ki se bavijo v pretežni meri z živinorejo, poljedestvom, vinogradništvom, sadjarstvom, torej s panogami, ki so postale v zadnji dobi naravnost pasivne in posledica tega je, da se je poslovni promet zmanjšal povprečno na polovico. — Nadalje je omenil tudi davek na pridobnino, ki je bil predlagan v takem iznosu, da bi ga sploh ne bilo mogoče plačati. V letu 1933 jo bilo na primer v Ptuju s pridobnino obdavčenih 116 trgovin, ki so bile ocenjene s skupnim dohodkom 2,738.000 Din, v letu 1934 pa je bilo v Ptuju 118 trgovin, katerih dohodek je bil predlagan na 4,272.000 Din, torej za manjše število trgovin skoraj za 100% višji dohodek.
Uprava Združenja je preteklo leto pri dlrek-«i|i državnih železnic zaprosila za uvrstitev dveh novih osebnih vlakov. Dobila pa je odklonilni od-
?ovor, vendar bo še prošnjo tekom leta ponovila, ajniško poročilo vsebuje med drugim tudi kroniko gretnija, in sicer od ustanovitve, t. j. od leta 1895 do danes. Prejšnji odpiralni in zapiralni čas j« trajal od 6 zjutraj nepretrgoma do 8 zvečer. Nedeljski počitek je bil uveden šele leta 1888, in sicer od 1 popoldne naprej. Prvi slovenski načelnik gre-mija je bil izvoljen še komaj leta 1921, in sicer v osebi veletrgovca Franja čučka. Leta 1885 je bilo 69 ustanovnih članov-trgovcev, 66 pomočnikov, 29 vajencev. Temu nasproti je bilo koncem leta 1934 pri Združenju vpisanih 166 članov-trgovcev. Premoženjsko stanje Združenja znaša 58.549 Din. — Predvideni dohodki za leto 1935 znašajo 9.250 dinarjev, izdatki pa 29.350 Din, ter znaša primanjkljaj 20.100 Din, ki se bo kril s članarino. Za razširitev telefonskega omrežja v ptujskem okraju prispeva Združenje trgovcev 10.000 Din.
Velesejem pohištva
Na ljubljanskih velesejmih so razstave pohišitva postale že tradicionalne. Mizarske tvrdke, ki so se velesejmov udeleževale, beležijo skozi ves čas lepe uspehe. Naročila so se množila, delavnice so se od leta do leta bolj mehanizirale ter vpeljevale modernejše metode, naša pohištvena obrt je začela cveteti. Posebna zasluga gre Ljubljanskemu velesejmu, da je seznanil naše obrtnike tudi z južnim delom naše domovine, kar je tudi jx>vzročilo jx>rast naročil, vse skupaj pa ustvarjanje solidnega blagostanja.
Zadnje čase jm se je za naše trge začela močno zanimati tudi avstrijska pohištvena industrija. Da se ubranimo inozemske konkurence, je dolžnost vsakega zavednega pohištvenega podjetja, da pokaže, kaj zmoremo doma. Je tako na svetu, da jirideš v pozabo, če ne siliš v ospredje.
Ljubljanski velesejem bo kakor doslej tudi v bodoče zvesto stal na strani našemu domačemu mi. zarstvu in bo tudi na letošnjem spomladanskem velesejmu od 1. do 11. junija priredil veliko (»bistveno razstavo. Za to razstavo se zelo zanimajo tudi še mizarji mariborskega in celjskega okoliša. Letošnja mizarska razstava na velesejmu naj prekosi po svoji jxjpolnosti in lepoti vse dosedanje, da tako pokažemo, kaj znamo doma.
★
Za zgradbo železnice Št. Janž-Sevnica. V nedeljo zvečer odpotuje v Belgrad močna deputacija akcijskega odbora za zgradbo železniške proge Št Janž-Sevnica. Deputacijo bo vodil zbornični predsednik g. Ivan Jelačin, šli pa bodo v Belgrad ludi ing. Mil an Šuklje, ing. Franc Zupančič, sev-
niSki župan g. TrupeJ, novomeški podžupan g. Pav-čič, mirenski župan g. Bule in drugi predstavniki krajev, skozi katere bo tekla železnica in ki imajo interes na čimprejšnji zgradbi le proge. Deputacija bo v ponedeljek in torek obiskala predsednika vlade g. Jevtiča ter druge ministre, ter jim predložila vse konkretne predloge za čimprejšnji začetek dela.
Konferenca tbornic t Ljubljani. Dne 24. in 25. t. m. se vrši v Ljubljani konferenca gospodarskih zbornic iz vse države. Na konferenci bodo razpravljali predvsem o davčnih vprašanjih ter o vprašanju samoupravnih financ, ki postaja vedno bolj aktuelno z ozirom na rastočo tendenco banovinskih in občinskih proračunov. Nadalje bodo razpravljali še o tarifni politiki, kar je aktuelno z ozirom na bližnji sestanek tarifnega odbora, ki bo, kot smo že jjoročali, ravno tako v Ljubljani dne 26. marca L 1.
Borza
Dne 22. marca.
Denar
Neizpreuienjeui so ostali tečaji Berlina, Curiha, Newyorka, Pariza, Prage in Trsta. Narastel je Amsterdam, popustila sla pa Bruselj in London.
V zasebnem kliringu je na ljubljanski borzi ostal avstrijski šiling neizpremenjeii: 8.65—8.75, na zagrebški borzi je poj>ustil na 8.62—8.72, na belgrajski pa na 8.55- 8.65. Grški boni v Zagrebu 29.65—30.35, v Belgradu 29.75 blago. Angleški funt je danes popusitil na zagrebški borzi na 228.15— 229.75, na belgrajski pa na 228.53—230.18. španska pezeta je notirala v Zagrebu 5.55 blago, v Belgradu pa 5.35—5.45.
Ljubljana. Amsterdam 2971.43—2986.03, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 1021.71—1026.77, Curih 1421.01—1428.08, London 208.43—210.49, Nevvyork 4355.43—4891.74, Pariz 289.60—291.03, Praga 183.35 —184.46, Trst. 363.84—366.93.
Promet na zagrebški borzi 749.235 Din.
Ziirich. Belgrad 7.02, Pariz 20.78, London 14.70, Newyork 308.875, Bruselj 71.95, Milan 25.65, Madrid 42.225. Amsterdam 209.075, Berlin 123.95, Dunaj 56.90, Stockholm 75.80, Oslo 73.85, Kopenbagen 65.65, Praga 12.91, Varšava 58.25. Atene 2.93, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Helsingfors 6.49, Bue-nos-Aires 0.78.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je ostala v glavnem neizpremenjena, le dolarski papirji so bili nadalje čvrsti. V splošnem so bile izpremembe v tečajih majhne. Promet je bil srednji.
Ljubljana. 7% invest .pos. 77—78, agrarji 46— 47, vojna škoda 3176—878, 6% begi. obv. 66—67, 8% Bler. pos. 79—80, 7% Bler. pos. 68—68.50, 7% pos. DHB 70—7150.
Zagreb. Drž. papirji. 7% invest. pos. 77.50—78 (77.50, 78), agrarji 46—46.50, vojna škoda 378— 1379 (378, 380), 3. 376-378 (378), 4. 376-377 (377), 5. 376—377, 6. 376—377 (377), 7. 376.50 bi., 6% begi. obv. 66—66.50 (68, 68.50), 8% Bler. pos. 79.50 —82, 7% Bler. j>os. 68—68.50 (68. 68.50), 7% pos. DHB 71.25—71.50 (71.25). — Delnice. Narodna banka 5250—5350, Priv. agr. banka 259—262 (260, 261), Trboveljska 125 den.
Belgrad. Drž. papirji. 7% invest. pos. 78.25 den., agrarji 48.25—48.50 (48.25), vojna škoda 377 —378 (377). 4. 377—378, 6% begi. obv. 66.50— 66.75 (66.75), 7% Bler. pos. 70—71.50, 7% pos. DHB 67.75—68.25 (68). — Delnice. Narodna banka 5250—5320 (5300), Priv. agr. banka 259—260 (259).
Žitni trg
Ker se je že začelo spomladansko delo, je postal žitni trg zelo miren in je tudi tendenca v glvauem neizpremenjena. Edino koruza polagoma jKipušča. ker je negotov izvoz v Nemčijo, in stane Sisak 86. Pšenica notira j)o postaji in kvaliteti 125 —130, moka pa 205—215.
Ljubljana. (Franko nakladalna {»staja, plačilo proti duplikatu.) Pšenica bč. 78 kg 2% 182.50— 135, 78 kg 2% 127.50-130, oves slav. 105—110, koruza prekomerno suha s kvalitetno garancijo bČ. 70—73, ban. 66—68, bela prekomerno suha za mle-tev 86—88, moka ničla ban. 210—2:30, bč. 205—

Potiti - potiti . potiti s«
J« najvažnejše ta hitro ozdravitev od gripa I Da to sigurno dosežeta je treba vzeti te pri prvem znaku gripa ASPIRIN tableta, kar
BAVEN VI, KAJ POMAGA!
SPIUIN
TA B LET E
*	*** fcfcr. la^HMi
Spcsi
Pred veHko tekmo
z BSK -om v nedeljo na Primorju
Jutri bo za ljubljansko športno občinstvo velik praznik. Državni i>rvak in nesporno najboljše moštvo v državi ho igralo svojo prvo prvenstveno tekmo v I inbljani proti ASK Primorju.
I o je moštvo, ki zna igrati! Državni prvak združuje Hajdukovo igro z elanoni zagrebškega Gradjanskega. torej najfinejšo kombinacijo s tempom in hitrostjo. To pa je tisti sistem, ki baš največ prija in ki zanaša naše občinstvo do skrajnih meja navdušenja.
Pomen nedeljske tekme je za o(ba tekmeca kar najvažjiejši. Državni prvak bo hotel že s prvo tekmo zlesti na čelo prvenstvene tablice in zagosp>odovati na njej do kraja.
Primorje pa inora dobiti svoje prve točke, morda dve, morda eno? V Splitu je naš predstavnik že izgubil dve dragoceni torki. Mar se bo v Ljulbljani ponovil splitski izid?
Dobro poučeni prijatelji uašega domačega predstavnika nam zatrjujejo, da tega ne bo v nedeljo in da bodo domačini zaigrali, kakor v svojih najboljših dneh. Potrudili se bodo, da |K>kažejo pred domačim občinstvom, da vendarle nekaj znajo in da se upajo postaviti tudi napram renomiranemu klubu, knkor je BSK.
Vse govori torej za to, da bo v nedeljo tekma mogočnega formata, tekma, ki jo nihče nc sme zamuditi.
V predtekmi nastopi Ilirija proti celjskem« Olimpu.
BSK igra!
Na stadiona na praznih z Ilirijo
Kar neverjetno se sliši, da bomo gledali našega državnega prvaka, našo nogometno elito, dva dni v tekmah z najboljšim, kar Slovenci v nogometu premoremo. V nedeljo Pri-mroje: za res; v ponedeljek Ilirija: za prestiž! Belgrajčaui hočejo kar mimogrede prisvojiti dve točki na račun našega Ugaša. Pa Primorje bo že pokazalo, v ponedeljek pa Ilirija. Bel-grajčani se še spominjajo, da so enkrat morali v Ljubljani okusiti trpkost poraza, ki jim je sicer malo znana. Spominjajo se tistega 3:1, ki jim je delni precej zmede v neprekinjenem nizu zmag. Napeli bodo vse sile. da se to v ponedeljek ne ponovi. Ilirija nasprotno bo hotela po zgledu tovarišev iz 1. 1922 pokazati moč belo-zelenega orožja, moč ilirijanskega srca. Ribici p>a, ki že danes nervozno ogledujejo treninge, bodo brez dvoma pripeljali na igrišče
225, št. 2 195-215. št. 5 175—195, otrobi debeli 106-110.
Novi Sad. Pšenica bč. potiska 128—129. slav. 129—130, srem. in bč. 122—123, ban. 120—123; koruza bč. in srem 66—67. ban. 63—64: moka bč. in
OS in Ogg 190—212.50, št. 2 170—192.50, št. 5 150 —172.50, št 6 132.50—145. št. 7 107.50—112.50, št. 8 7750—82.50; fižol bč. in srem. beli 2% 130 —132.50; otrobi bč. in srem. 79—81, ban. 77—79; oves in ječmen neizpremenjena. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
vse. kar leze in gre. da bodo svoje fnnte na* dušili. Zavedati se morajo, da je bolj hvaležno igrati pred »polno hišoc, kjer fantje čutijo, da je tisoče src združenih v eni želji, v želji za zmago heJo-zelenega |>rapora. O zanimivih predtekmah bomo še poročali.
I. mednarodni table-tenis turnir
L Mednarodni table-tenis turnir za prvenstvo mesta Maribora, pod jTokroviteljstvoro mestne občine mariborske, ki sc bo vršU od sobote, dne 23. marca, do ponedeljka, dne 5. marca 1935 v union.sk i dvorani.
Discipline: 1. Internacionalni single gospodov, 2. Double gospodov, 3. Klubska moštva, 4. Single juniorjev, 5. Handicap, 6. Mariborski single gosjxxlov, 7. Mariborski double gosp>o-dov.
Določila: Turnir bo vrši po pravilih JTTS-a in po pruvilih ITTF-e za mednarodna tekmovanja. Igra se s »Tema« žogami, po cup sistema in sicer v točkah 1, 2, 3, 4, 6, na tri, v točki 7, na dve dobljena setu. a v točki. 5, na 1 set do 60 točk. Vsak tekmovalec je dolžan posamezne igre soditi. — Kvalifikacija: V točkah t, 2, 3, 5, tekmuje lahko vsakdo, v točki 4 samo tisti, ki na dan 24. marca 1935 šc niso dopolnili t2. leta. V točki 3, tvorijo moštvo 5 igralci in jx>-stavi lahko vsak klub poljubno število moštev. — Čas igranja: .Sobota, dne 23. marca, od 14 naprej, nedelja in p>one<l«-ljek od 3 naprej. Zunanji igralci prično igrati lahko šele v nedeljo
Medklubshi table-tenis turnir na Rakovniku
SK Korotan priredi v dneh 24. in 25 marca nu Rakovniku svoj prvj medklutiski tablc-leuis turnir. Za prireditev, za katero je prevzel jjokroviteljstvo predsednik mesta Ljubljane g. dr. Ravnihar, vlada veliko zanimanje med športniki. Tekmovali bodo: gosjjodje posamezno, juniorji jiosaniezno, mladina posamezno in gospodje v dvoje. Darila za zmagovalce so razstavljena v trgovini Šnruc na Aleksandrovi cesti. G. predsednik občine pride osebno k otvoritvi, kar bo prireditev še bolj dvignilo. Otvoritev bo al) 10 dopoldne v salezij. zavodu na Rakovniku. Turnrrski komite tvorijo sledeči gg.: Pokrovitelj g. župan dr. Ravnihar, vodja turnirja in zastopnik komisarijata ljublj. table-tenis podzveze g. Kovač V., vrh. sodnik g. Ci-glar in odborniki: g. Borštnik, g. Lojk iji g. Kot Pred otvoritvijo bo slikanje vse.li udeležencev z g. županom na čelu.
SK Ilirija. Lahkoatletska sekcija. Start za nedelj, hk-, eomitrv sc prubrii od 10 m 10.,'KI. Nastop pri m«, ileljskom eountrv teku j.e za vse &lanc sokolje obvc/.i-ii 0|«.zjyrJaJo <w na lo zlasti vai Juniorji. V earderobi tu«. rajo buta v« tokaAi najkasneje ob 1(1. Vsak uiora trni iiBsta « »oboj kompletno upremo. Od.sotnost »e ne lw opnavRHla iiiikomuir. — Smučarska sekcija Pri nedeljskem country toku, katcre.fr<i priredi lahkontleteka sok-eua, morajo 0bve7.no starta« vsi smučarji tekači, »eni-orjn m juniorji. V (Oiurderobi morajo biti vsi najka* neue ob 10. Vsak naj primese a »eboj primeru« obnte? i.n opremo.
.. Ten** \f!"-iMa t Atene* v Tivoliju. V .nodntjo ntv«. ntev najlepših in najcenejših tente-itn-iS? v tjubljani.
Sli Mars : SK Mladika. V nedeljo ipra SK Mla-dlika irrvo .siiomladanHko prvenstveno tr*mo proti SK Marsu, lin sicer ob 10 dopoldne na svojem !Krli56u (ata.i Salez i loma). Ker je lanska tekma proti S1C Marsu nn-dmla lep sjiorl.ni užitek, 7.11(0 smo prepriran/i da bodo vsi prijatelji Mladike i.n Marsa v obilnem Stev-Hu pr! sostvovft.ll tea /amimilvd borbi nn 7«lenein polju Vstmv. mna nb.ka, iin sicer: Z* ncrorifk-.irane t im i n»r-l«. za verificirane 2 Diln.	"■■■•■ji«
Primož Trubar 5
Mali Primož je imel posebno veselje do domače živali. Rad je pasel očetovi dve kravi in nekaj ovac. Kot tak je prišel v družbo pastirjev na bližnjem Turjaku. Polagoma se je seznanil tudi z malimi turjaškimi grofiči, ki jih je grajski učitelj pripeljal semintja k vaškim pastirjem. Najljubši je bil grofičem Trobarjev Primož. Peljali so ga večkrat s sabo v grad, kjer so se zabavali z raznimi igrami. Mladi plemiči so govorili večinoma le nemško. Zato je imel Trubar — zdaj ga bomo vedno tako imenovali — lepo priliko, da se je že v mladih letih naučil govoriti nemški jezik.
Hodil jc pa tudi v škocijan, kjer je župnik poučeval mladino citati, pisati in računati. Takratni čas ni poznal ljudske šole. Znanost je bila predpravica duhovstva in plemstva. Še med temi so bili dostikrat možje, nevešči najpotrebnejšega znanja. Duhovnikom so pomagali v poučevanja ljudstva kaplani, župnijski mežnarji ali pevci, ki so bili kolikortoliko izobraženi. Dostikrat so prihajali v take šole tudi starejši ljudje. Nihče ni bil siljen k učenju; vse se je vršilo prostovoljno.
Primožu je bilo še premalo, kar se je učil, vedno je hotel izvedeti kaj novega. Župnik je imel dečka rad, lc njegov nemirni značaj mu ni bil všeč. Ko je oče župniku omenil, da bi šel Primož tudi kam drugam v šolo, je imel duhovnik zoper to pomisleke.
»Verujte oče« — mu je dejal — »da nadarjeni učenci niso vselej najboljši ljudje v poznejšem življenju. Nadarjenost ni predpogoj sreče, mnogokrat je celo njena ovira. Glavna reč jc značaj. Zato so mirni ljudje, čeprav slabših talentov, bolj uporabni kakor živahni in zelo nadarjeni. Ni sicer to v vsakem oziru veljavno pravilo, vendar dostikrat resnično. Saj bo fant tudi dobro živel, če ostane doma. Naj se izuči kakega rokodelstva. Znana vam je prislovics, da ima rokodelstvo zlato dno. To sami poskušate, ker ste tesar in mlinar. Koliko ste že
zaslužili! Človek je v skromnih razmerah čestokrat bolj srečen kakor v višjem stanu«.
Oče je poslušal župnika in premišljal, kaj bi rekel. Ni bil namreč pripravljen na župnikov ugovor. Končno je pripomnil:
»Rad pritrdim, kar ste omenili. Nič bi fanta ne spravljal od doma, ker pa sam tako sili v šolo, mu ne morein odreči.«
»Kam bi ga poslali?« — je vprašal župnik.
»Na Reki je brat moje žene. Ta bi mu dal stanovanje in hrano. Ima hišo in dobro urejeno trgovino. Ce bi se Primož naveličal šole, bi se lahko izuči! za trgovca. Prišlo bi mu torej na obe strani prav.«
»Ako imate tako ugodno priliko« — je pripomnil župnik —■ »naj le gre deček na Reko. Nekaj bom tudi jaz pripomogel, da boste imeli manjše stroške.«
Ni še preteklo po tem razgovoru mesec dni, ko sta oče in sin odpotovala z Rašice. Najbližja pot bi bila v Cubar ob Kolpi in od tu naravnost proti morju. Ker so pa takrat le malo hodili po teh samotah, sta ubrala zapadno smer na Bloke in v Cirknico. Oče je nesel na hrbtu nekaj fantove obleke, dvanajstletni dečko pa je stopal poleg njega z malim brešnjem v roki. Iz Cirknice sta se obrnila v Postojno in iz Postojne proti jugu na Reko. Oče je že hodil pred nekaj leti po teh krajih, zato mu je bila pot precej znana, Primož pa je radi utrujenosti vedno vpraševal, kako dolgo bosta še hodila. Četrti dan po odhodu z Rašice sta dospela na Reko.
Stric ju je prijazno sprejel ter vzel Primoža v svoje varstvo. Težko je bilo dečku pri poslovu od očeta, toda tolažilo ga je upanje, da bo prišel kdaj zopet k ljubim starišem v domačo vas. Z veseljem se je poprijel učenja ter nekoliko pozabil na Rašico, na pastirje in turjaške grofice.
Nismo še omenili, da je imel Primož tudi izvrsten pevski posluh in prijeten glas. Ze v Škocijanu je večkrat pomagal mežnarju pri petju, šc boij se je razvijal med učenci, ki so peli v cerkvi na Reki in na Tersatu. Prav to naključje je postalo
merodajno za njegovo nadaljno življenje.
Ko je iskal takratni tržaški škof Peter Bonomo pevce za škofijsko stolnico v Trstu, so mu povedali tudi o nekem dečku, ki je doma na Kranjskem in hodi na Reki v šolo. Piše se Primož Trubar in ima lep pa krepek (prvi glas). Brez težave poje v najvišjih legah in tudi v nižini kaže izdatno moč Primož je že po preteku enega leta zapusti! Reko in prišel v Trst. Preskušnjo je dobro opravil ter bil sprejet v število dečkov škofijskega pevskega zbora. V tistih časih so namreč peli v večjih cerkvah le dečki in ne ženske.
H kratu je obiskoval Primož tudi pouk ter opravlja! strežniško službo v škofijskem dvorcu. Ko je bil škof Bonomo nekaj časa upravitelj dunajske škofije, se je tudi Trubar mudi' na Dunaju in v Salzburgu. Blizu deset let pa je ostal v Trstu ter se v tem času pripravljal za duhovniški poklic. Bil je brez posvetnih skrbi, ker je imel v škofijskem zavodu vso prosto oskrbo.
Škof Peter, potomec plemenite tržaške rodbine Bonomo, je slovel kot strokovnjak v grškem in latinskem slovstvu. Pripadal je tisti vrsti omikancev, ki so jim rekli »humanisti«. Bavili so se z učenjem starih grških in rimskih pisateljev, 7. zgodovino in umetnostmi. Zal, da so sc iz spisov paganskih klasikov navzeli tudi napačnih nazorov o veri in nravnosti. Glavni predstavnik humanistov je bil v 16. stoletju Erazem Rotterdamski, zelo učen in duhovit mož. Izobrazil se je na vseučilišču v Parizu ter postal duhovnik in doktor bogoslovja Potoval je po vseh večjih mestih ter razlagal svoje temeljite razprave o starih pisateljih. Upošteval je tudi cerkvene očete: Ambroža, Hieronima in Avguština. Toda pozneje je začel napadati upravo katoliške cerkve, posebno redovniški stan. Nekaj časa zvezan z Lutrom se je pozneje ločil od njega ter pisal zoper njegovo krivoverstvo. Sicer pa je Erazem omahoval med Rimom in med nemškimi odpadniki. Vendar se je bolj nagiba, na katoliško stran kakor na luteransko. Umrl ie leta 1536. v mestu Bazelj od reki Renu.
Savinjska posojilnica v Žalcu
naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni in vele-zaslužni predsednik, častni tržan žalski, gospod
veleposestnik, bivši župan in narodni poslanec, imejitelj reda sv. Save IV. in jugoslovanske krone IV. razreda
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 24. marca 1935 ob pol petih popoldne iz pokojnikovega doma na pokopališče Sv. Kancijana v Žalcu.
Velezaslužnega, dolgoletnega predsednika bomo ohranili v častnem in hvaležnem spominu.
Hmeljarna Žalec
sporoča žalostno vest, da je njen soustanovitelj in dolgoletni, velezaslužni predsednik, častni tržan žalski, gospod
veleposestnik, bivši župan in narodni poslanec, imejitelj reda sv. Save IV. in jugoslovanske krone IV. razreda
v petek, dne 22. marca 1935 umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 24. marca 1935 ob pol petih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Kancijana v Žalcu.
Velezaslužnega predsednika ohrani Hmeljarna v Žalcu v častnem in hvaležnem spominu.
V Žalcu, dne 22. marca 1935.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soka beseda Din t*—t ienltovanjskl oglasi Din 9*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snaCaJa s« računa enokolonska 3 mm visoka pelltna vrstic« po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloiitl znamko.
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert — Kavarna do 4 zjutrai odprta.	(h)
Sluzbodobe
Trgovsk. pomočnika
specerista, ne pod 25 let starega, išče veletrgovina na deželi za obisk odjemalcev. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Veletrgovina«.3^3141._(b)
Trgovski pomočnik
Eelezninar in manufaktu-rist-aranžer - se sprejme takoj ali s 1. maiem. Ponudbe s sliko upravi »SI.« Pod št. 3046.	(b)
1EZH31
Gospodične
sprejmem za dnevni in rečerni pouk v šivanju perila. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2403. (u)
USSBSS
ODDAJO« Trgovina
* večjem obsegu, s spe-rerijskim. kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki in mlinskimi izdelki, dobro vpeljana, v industrijskem mestu na Gorenjskem - se radi selitve odda s stanovanjem v na-iem za več let. Ponudbe poslati pod značko »Trgovina Gorenjske« 3041 upravi »Slov.« v Ljublja nt
Denar
Posojila
aa vložne kniižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10
Posestva
Kupimo
Motorno kolo
dobro ohranjeno - kupim Ponudbe: GniuSek, trgovec, Maribor, Glavni trg St. 6.	(k)
Droben ogiai r 'Mo senat-•josestvo ti hitro proda; it U nt t gotovim denarfm na/ kupen ti r knfitirv dn
Hiša v Spodnji Šiški
t vrtom, malo trgovino, pripravna tudi za drugo obrt - naprodaj. Intere senti pišite pod značko: »Hiša v Šiški« it. 3044 na oglasni oddelek »Slov v Ljubljani.	(p)
Perutnino za zakolj
vsako množino kupuje priznana in upeljana tvrdka. Le resni nakupoval-naj stavijo ponudbe pod šifro »Perutnina« št. 3151 na oglasni oddelek Slovenca«.	(k)
Trgovska hiša
nova, v fari na Gorenjskem, brez konkurence ugodno naprodaj. Vpra. Sanja nasloviti pod značko »Trgovska v fari« St 3042 upravi »Slovenca« v Ljubljani.	(p)
Hiša z vrtom
m gospodarskim poslop jem, v bližini Domžal, za gostilno in mesarilo po sebno priporočljiva - se ugodno proda. Pismene ponudbe poslati v upravo »Slov.« v Ljubljani pod Šifro »Hiša Domžale« št. 3043.	1P)
1
LLi
LLUJ
Prima šport suknjiče
po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana, Sv Petra cesta 14.	11)
Cementne vrtne
Ograje za gredice
krogle, vaze, vrtne mize, bdustre, vodomete, sve tilne kandelabre,nagrobne spomenike, okvirie in ograie, stopnjice, terra zo tlak, cementne cevi itd dobavlja po nizki ceni
„Cementnine"
d. z o. z. Ljubljana, Celovška 37
Sveža jajca
debela, zajamčena, 720 komadov 285 Din, 400 komadov 165 Din. Cvet lični zdravilni med 10 kg 148 Din, 30 kg 365 Din razpošilja franko vsaka postaja G. Drechsler Tuzla.	(1)
Obrt
Vrtne ograje
železo-cementne, zložljive, v raznih oblikah — izvrSuje hitro in poceni kakor vaa stavbna dela Stavbno podjetje Rudolf Terčelj, zidarski mojster, Murnova ulica 4, Ljubljana VII (pri novi SiSen-ski cerkvi).	(t)
Plošče za sredice
vaze, naprave bazenov in vrtnih okraskov iz-
delu ■ m ter imam stalno na zalogi.
30S riHlAR
cemei	delki
L ubljan, /rševa 69
Naznanjamo
da bomo od 23. marca do Velike noči odprodall ca 2000 parov
damskih, moških in otroških prvovrstnih ČCTljCT
po ca 20% do 30% znižanih cenah
Izrabite to ugodno priliko in posetite nas čimpreje, dokler je zaloga in izbira velika. -- Naši izdelki so priznano prvovrstne kakovosti.
»JAHA«-Sv. Petra c.20
Ljubljana
1	n	1 Čas je z/& to
	L J	1 pa tudi dobra
		j reklama i>
1	□	•SLOVENCU-
Zemljišče v Sp. Šiški
ca. 15.000 m' ugodno na prodaj: vodovod, elektri ka v bližini. — V poštev pridejo tudi knjižice Mestne hranilnice. - Vprašati pri: Miškec, Ljubljana VII - Medvedova 38, telefon (n) 35-75.	(p)
ZAHVALA
Vsem, ki so se spomnili v bolezni in ob smrti našega nepozabnega sorodnika, gospoda
DR. LUDOVIKA L. BOHMA
direktorja trg. akademije r pok., honor. univerz, profesorja itd.
in vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti ter mu poklonili prekrasne vence, najiskrenejša zahvala. Posebno zahvalo pa še izrekamo zastopniku univerze, prorektorju g. dr. M. Slaviču, zastopniku jurid. fak. dekanu g. dr. G. Kreku, zastopnikoma društva »Pravnik« gg. prof. dr. M. Dolencu in dr. Sajovicu, španskemu konzulu g Hiengu, gener. tajniku TPD g. J. Pogačniku, freg. kapetanu g. Ernyju, zdravnikom gg. dr. Merčunu, dr. Kramaršiču, dr. Jugu in dr. Dereaniju. zastop. trg. akademije direktorju g. dr. Pirjevcu in g. prof. Siču, zastop. mestne občine ljubljanske obč svetu, g. Ambrožiču, zastop. zbornice za TOI preds. g. I. Jelačinu, zastop. ljudske univerze g. dr. Lokarju, zastop. velesejma gg. ing. Šuklieju in Rihterju, zastop. ZKD g. dr. Mi-haleku, zastop. oblastn. odbora JS gg. dr. Jegliču in Pirnatu, zastop. kraj. odb. JS gg. Verbiču in Kosu, zastop. društva »Trg. akad.« g. Svetlu, zastop. kluba trg. akademikov g. Golobu, zastop. trg. Sole direktorju Gogali, zastop. mornariške sekcije g. dr. Soudatu in celokupnemu odboru, zastop. društva drž. upokojencev, zastop. obč. Mirna podžupanu g. A. Kolencu, zastop. Sok. župe Novo mesto g. M. Tratarju, starosti Sok. dr. Mirna g. Fr. Lunačku, zastop. udruženja gost. podjetij g. Mlakarju, zastop. Slov. lov. društva g. Mramorju, zastop. trg. vajencev g. Maidiču, dalje sokolskim društvom in gasilskim četam ter vsem jnim, ki so v znak žalovanja izobesili žalne zastave. Iskreno se zahvaljujemo preč. J. župniku dr. Angeliku, č. sestri Kazimiri in čč. sestram Šlajmerjevega doma.
Mirna, dne 22. marca 1935.
Žalujoči rodbini Jenko, Mazgon.
Zakaj?
dobe inserenti pri .SLOVENCU" izredno veliko ponudb?
Zakaj?
so osi Inserenti zelo zadovoljni z uspehom oglaševanja o SLOVENCU?
Zakaj?
se troovcl In obrtniki ob vsakI priliki tako
radi poslužujejo Slovenca za svojo reklamo?
Zalo
ker /e dnevnik „SLOVENEC" razšir/en po vseI Sloveniji;
Zato
ker ga redno in z velikim zanimanjem člta meščan in deželan;
ker se vsled tega oglaševanje v Slovenca boga I o izplača vsakemu inserentu.
Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel Ceft.
Izdajatelj; Ivan Rakoveo.
Urednik: Vlkt« Čenči"