(Uflj Holld.jr GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ta •preveliki S. Lavatate An. i gTO—YEAB XIV. Oau lin> 111.. frtrtek. 8. .eptembr. (Sep. 8). W2. Tg!S "w STEV-NUMBER 212 im on« 14. lili. g-stloa lltt^Aet W Pet I. Itlt. antkori—d oa Aoc«punc« tor «*JU..f at iptelal nto of Šerifov pomagač obtožen umora Slovenca BOJ ZA IREPORTER OB-l^JT^Pf!^^ Preiskav«, ki jO je odr«dll ko-' ™ner uttolovUa. d. b! Vinu« nišnici ___ Peoria, IIU 7- tept. - Šerif »ki deputij C. O. Skirmer je bi snoči prepeljan v tukajšnje za pore na obtožbo umora Martim Viranta, slovenskega rudarja katerega so našli zadnji četrtek obešenega v celici jetnišnice o-" Skinner je bC w ga v tukajšnjo jetnišnico, kei go uradniki izjavili, da je ljud gtvo v Pekinu razburjeno rad Otatralna Evropa nrgira znižanje obrestne Zastopnik Poljske predložil resolucije, ki zahtevajo, da dolžniki poravnajo svoje obligacije v blagu namesto v denarju Stresa, Italija, 7. sept.—Centralne evropske države, katerih iaj, Tazewell. Skinner je 61' "otopniki so ae .kupno irepre-!iran v Pekinu, . pripeljali «nUnti veleaU tukajj na- umora. _ Pekin, III., 7. sept. — Serif-8ki deputij C. O. Skinner je bi1 tukaj aretiran na podlagi zapornega povelja, katerega je izda državni pravdnik L. P. Dunkle-berg. Dunkleberg je odredil are Učijo potem, ko je čikaški zdrav nik dr. VVilliam D. McNally iz-jivil, da se Virant ni obesil v ječi, kot je trdil Skinmer. Po zdravniški preiskavi Vi-rantovega trupla je McNally dejal, da je Virant podlegel poškodbam, ki so bile rezultat mučenja v ječi. Viranta so v ječ* pretepali in trpinčili, kar je povzročilo smrt, potem pa so ga šerifovi pomagači obesili, da zakrijejo svoj zločin. Virant je prostovoljno nastopil kot priča v zvezi s preiskavo umora Louisa Nelana, katerega »o neznanci položili na železniško progo, da ga je povozil vlak. Virant je na zasliševanju zatrjeval, da so ga v ječi pretepali z namenom, da izsilijo iz njega Izpoved, da je sotlelovial pri trmtv ru. Par ur po zaslišanju je šerif obvestil koronerja A. E. Allena, da se je Virant v ječi obesil. Koroner, ki ni videl nlkakega vzroka, zakaj bi si bil Virant sam vzel Življenje, je odredil preinkavo. Pozval je dva zdravnika, da sta preiskala truplo. Oba Hta potem poročala koro-nerju, da nista našla nikake evidence, ki bi kazala, da je Virant umrl zaradi zadavljenja. Ugotovila sta težke poškodbe na glavi, truplo pa je bilo vse črno od u- arcev. Sumljivo se jima je zde-tudi to, ker šerif ni pozval zdravnika, da bi preiskal truplo mrtveca, temveč je direktno obvestil koronerja, da se je Virant zaporu obesil. menora, da napravijo načrte za ekonomsko in finančno rehabili tacijo, so enotno nastopile za iz vedbo nekaterih ukrepov. Pričakuje se, da bo prišlo do dogovora, da se podeli agrarne prednosti tistim evropskim državam, ki izvažajo poljske pridelke, kakor tudi redukcijo obrestne mere na zunanje dolgove Odviano je od Združenih držav, Argentine in Kanade, da 1 se te prednosti, ki dajejo agrar nim državam preferenčno mesto na evropskih tržiščih, uveljavi jo z obstoječimi trgovinskim pogodbami. Ker te države dolgujejo velike vsote Ameriki, bo lahko slednja vetirala predlagane na črte, ki se nanašajo na zunanje dolgove. O tem so si zastopniki na jasnem, kar je razvidno iz izjave) SELNOSTNO ZA VAROVANJE Ameriška delavska federacija je že sestavila načrt, ki ga bo predložila kongresu Ptttaburgh, Pa.—(FP)—Wil- lerjevem taboru V fašističnem gibanju v Idi j« upanje ta restavriranje mo narhlje '_ Now York.—(FP)—Fašletičnc gibanje v Nemčiji, ki ga pred stavljajo Hitlerjevi naciji, jt doseglo vrhunec na političnem polju, meni Babette Groas. nem ška pisateljica ln pacifistinja, k TOttJE VOJNE GA TAJNIKA Bomba ubila pollcljekega nad. sornlka In ranila osem drugih POMAGALI Pravi, da je on odgovoren, da ga je Izdajatelj lista odpuetH It alužbe Waahlngton, D. C., 7. sept. — V kako velikem obsegu ofidelni liam Green, predsednik Ameri- je n^aVno prispela v Združene****" 7'T^rTV v"h k DUo • - , J / ftke delavske federacije, je v svo- ^ To gibinjt. ki jt odgo- Wash ngton ^n ^lira esti. k eksplo«ijl 87 funtov t jem govoru, ki je bil razposlan I ^ za *Kt akcije, b< * I " ,§ po radiu širom Amerike, dejal, da bo načrt federalnega zavarovanja proti brezposelnosti v kratkem predložen kongresu in da se bo federacija vrgla v odločen boj za sprejetje kakor tudi proti mezdnim redukcijam. Green je priznal, da je depresija, ki se vleče že tri leta, prinesla težke udarce organizirane- morda v kratkem skušalo izve sti krvavi puč, da te povtpne n» vladno krmilo, pravi Groat. Hitlerjev vpliv te jt zmanj-šal v zadnjem času, kar jt] rezultat tajnega predvolilnega pakta, katerega jt sklenil i kancelarjem Papenom, čigar cilj je bil legalizirale fašistični! Po volitvah jf ____________napadalnih Čet mu delavstvu, toda delavskega Papen javno it javil, da je Hit gibanja ni vrgla t tira in da te| ler kršil določbe pogovora llavana, Kuba. 7. sept. — Ma-jorjor Franciaco Echnlqus, vojaški nadzornik policije v Ma-rlanaou, jt bil na mastu ubit, Estanislao Mansip, Joat Navar-rete, Manuel Lavoy, policijski u-radniki, in pet drugih oseb pa Jt bilo manj ali bolj ranjenih pri taškt bom pripetila jega vpliva in ustrahovanja re-1 y g}ytraj. porterjev, urednikov in Izdaja- BomU Jf biU yr|ena v m[m teljev? - I ni policijake poatajt v Marla- To vprašanja jt prišlo spet na nftou Manaip jt prtjtl tako tež- površje, ko Jt Dre W Pearson, po- kw |MlAkodbe, a* ni upanja ročevalec llsU "Baltimore Sun , krevtnj«, ProM teden jt bila ki si je nakopal jeto vojnega taj- vrtona v njtg0vo stanovanje nika Hurleyja, izgubil službo. bomba, k| je df|omt razdejale Pearson je eden od avtorjev poalopjt, toda ranjtn ni bil nI Qa Organizirali ao pomožni odbor ta zbiranje prispevkov 1« živeža Springftetd. IR. — (FP) — Na sestanku sprlnfieldsklh socialistov In organitatorjev stranke je bil tukaj ustanovljen Pomožni rudarski odbor srednjtga za-pada, ki bo zbiral dtnar, živež in obleko ta 80,000 atavkujočih rudarjtv v lllinolsu, ki tt bor* proti redukcljf plač. Odboru načtlujt metodi itifinl pridigal* Douglaa Anderton it Uliopollta, tajnik Je Joetph Bri-noear It Springfltlda ln blagajnik H aro ld Kelao li Chlcaga- še vedno drži svojih trsdicij in filozofije. Pobijal je propagando in trditve, da delodajalci niso reducirali mezd v sedanji krizi. Izguba v mezdah radi brezposelnosti v letih 1980 in 1981 je znašala 186,667,000,000. Ku-povalna moč delavakega tloja je sedaj polovico nižja kot jt bila 1. 1929. Armada brezposelnih tej je povečala na 11,400,000 in prihodnja zima bo videla še večjo bedo, ker znaki kažejo, da te ti- Hitltr Ima taalombo pri reak clonarnlh ttrankah, ki pa m predstavljajo večine prebival-stva. Njegova ikupina tvor< resno nevarnoat republiki, ker tc st pričeli tbiratl v njtgovem ta boru mllitaritti ln pristaši bivšega kajzerja. Slučaj H. Roehma meče jaano| luč na situacijo.. Roshm, ki J« po vojni odšel v Bolivijo in jej knjige VH8Vi,1iaKteT JwnfnHM^n »rugl člani ekstkutlvntga 3- Round, ki Je bila lidana prod je iretlran John T. Wilford, aln * H h T n,. John Trtcy enim letom, in "More Merry Go amerlškega drtavljana in lada-lbor* 10 Hugh TtUy' Round," ki je prkvkar Ušla. Eno | jtU|jt u§u "Havana American." Znano Jt, da ao ttroriitl št dolgo čata aktivni v gibanju, Ptarton Vravir^a g. j. Hur-1 £[edttdnlk^ I JJ^JJj? f^^^^^IlSč^ ley pozval v tvoj urad kmalu po- vladnim uradnikom. Bombni na- nt ^^S^t^JSil tem. ko jt knjiga Izšla. Ur mu | ^^ ^ nt dnevntm redu v tnem | poglavje v slednji knjigi jt po-svtčeno vojnemu tajniku ter razgalja njegov karakter, domišljavost in ničemurnost. ln Ed Mahy It Splngfltlda ln Btn Larks, tajnik državne to-I clallttlčnt orgtnltaoljt It ChU Duncan McDonald It Sprlng- zagrozll z izgubo tlušbe, vojni tajnik pa zanika Pearsonovt tr-ditvt ter trdi, da ni nikdar zahteval od Izdajataljt Usta, naj tam organiziral vtč "pučtv," s« __________________ je pred par msttci vrnil v Nem poročevalca odputti| tuaci j a ~n e"bo"*i rbol jšala, "pač pa I čijo in je takoj postal povtljnlk Kljub temu Jt bil Pearson dva poslabšala. Hitlarjevt milltarlstične sile dni kasneje odslovljen. PosUl Jt Kot delno remeduro je Green Goehrlng, prijatelj bivšega kaj- tako že druga žrtev v zvezi s ------- , - i. t i* »a ' urglral adoptiranje 30 ur 4ela v zerja in član parfamenta, Je dru- publikacijo d\-eh knjig, v katt- rumunskega trgovinskega mini- najJbl M ralde,ii0 ga visoka o^bnost v fašističnih ;lh avtorjl opisujejo in tmtšljo med titte. ki to zmožni in bi rtdi krogih. 1 « I vtlikt in malt osebnosti oflclel Organizaciji vojnih veteranov stra M. Madgearua, ki jo je podal na včerajšnji seji. "Združene države ne morejo upati, da bi dobile denar iz Evrope, ako ne prittanejo tia posebne prednosti glede izvoza poljakih pridel .Z^ ^mTr- grupr jt>6reen predlagal amen ^ kot zahtevajo agmm obgtoječIh Mkonov> n|l ali drugem kubanakem mettu. Farmarji se Izrekli ehnevttev stavke Na govtrntrja Iowt tptlirtjo. naj raaglaal tmbargo na uvot produktov na trg« delali. Da tt prtprtčl kopičenje ogromnega bogpstva v rokah posameznikov ali posameznih Letalska skupina kaznovana Copenhagen, Danska, 7. sept. — Goorge Hutchinson, a-mcriAki letalec, ki načelu je skupini osmih oseb, katere so se pridružile poletu iz New Yorka proti Londonu čez Arktik, je bil kaznovan na plačitev " ker je neustavno pristal na <>-»enilju Greenlanda. (iovorner Greenlanda je obvestil dansko vlado, da se je Hutchinson napram njemu oprostil, ker je storil napako in pristal na o//ml ju, ne da bi prej vprašal za dovoljenje, toda vzlic te-je moral kaznovati z denarno globo. V Hutchinsonovi skupini se nahaja njegova žena, njuna dva "troka in štirje drugI. ž a/ve," je dejal. MM Zastopnik Poljske Adam Rose je v imenu svoje države, Estonije. Latvije, Ogrske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Bolgarije predložil resolucije, ki so bile nedavno sprejete na konferenci agrarnih držav, ki se je vršila v Varšavi. Te resolucije zahtevajo odpravo trgovinskih restrikcij, da bodo agrarne države lahko izvažale poljske pridelke na trge in tako plačevale svoje obveznosti v blagu namesto v denarju. Poleg tega zahtevajo tudi znižanje obrestne mere na zunanje dolgove In u-stanovitev mednarodne agrar ne banke.____ Duhovnik obtožen ugrabljenja učiteljice Chicago, 7. sept. — Šerifu E. J. Welterju iz okraja La Salle je bila poverjena naloga, naj aretira rev. VVilliam Courtneyja, katoliškega duhovnika v Alexisu, se tudi zbirajo pod Hitltrjtvo] zastavo. Tt to ntklonjtnt fašl. stičnemu puču, ki naj bi sllčl Mussollnljevemu 6 d u nt j Rim. Proti ttj ntvarnoati aku- ntga Washlngtona. Prva žrtev Jt postal Robtrt H. Allen, poročevalec UtU HOhrlttl. an Science Monitor" ln toavtor , knjige MWashlngton Mtrf^ Go atav Round." Allen jt^Ujtvll, da Jt Dta Molnss, It., Na tborovanju člai Ho)iday »prejeta 7, tti našajoč se na dedščlne in daro- šajo nemški delavci kontolldira- Hoovtrjtv UJnik pritianll ve, da se bodo taka bogastva | ti tvoje vrste, da bodo lahko na-| dajtttlja Hita, da " 4 lahko razdelila. Obtojal je prodajanje delnic delavcem, ki to bili v zadnjih letih opeharjtni za milijone. "Delavci to kupili delnice, potem ko so cene padle, pa ao bili vrženi na cesto," je rekel Green. 4Ts izkušnja je črn madež v zgodovini industrijskega vodstvs." Green se je dalje izrekel proti davku na blago, proti otroškemu delu ln nameravani redukciji mezd na železnicah. Federacija se je prvotno borila za restrlkcijo imlgraclje z namenom, da protelctira ameriško delavstvo, sedaj pa se mora, "da reši dušo Amerike," je rekel Green. _ Trije se ubili v čtksškem vodnem stopile proti skupnemu sovraž-nlku. RMtrtfciU« iMiktga Skoro vse države Imajo zakol delavk te Unije proiekcljo Chicago, 7. sept. — Trije de-lsvcl BO se včeraj ubili ln šest Washington, Trilnštl rideset držav itrttf legalne rs-strlkcije, ki omejuje število ur ženskega dela, se glasi poročilo o delavski legislsclji za ženske, ki ga Je objavil ženski biro zvsz-negs delavskegs dspartmenta. Štiri države nimajo zakonov, ki bi regulirali delovnlk ta ženske. Te so Alsbama, Florida, Iowa ln West Vlrglnla. Država rsgullra ker Jt v knjl nlka. ncldentl po-ma administracija Iv In kontrolo nad poro-valcl ln Izdajatelji listov. Nt-kateri poročtvalc! in urtdnlkl navadno zamlžt z tnlm očesom in ne poročajo resničnih dogodkov, kaj dtla In kaj namtrtva storiti administracija. Reporter, čigar poročila ne ugajajo administraciji, Jt podvržen ustraho- mlnentnl dtlavski ln Ubtralnl voditelji* katere bodo akušall ta-interesirati za ttvar. Rudarji najbolj potrtbi živela in idravnlšklh ščin. Prispevke v bi šlljttl na Mldwi _ neri HelieLggftPrBo. Uth stiect, (MUMra. dtname pa Idd Ktltoju, 649 t, Chicago. „ t odbor Jt apeliral aa Norman Thomata, ki te Jt to dni nahajal med farmarji v Iowl, kjer Jt v teku ttavka proti nlt-klm cenam, da potreduje pri njih za pritptvanje šlveša. Pre-voznt strošks za vtčjt pošilja- Uo poUm, _ apel govtrntrju , rnaj porabi vtt tvoj vpliv, da ! ............... pregovori govtrntrjt ctntralnlh I pripravljtn kriti pomoftal in ttvtrotapadnlh držav, ki tt ^ ^ jlh fiPmarJl »t mo- snldejo v petek na konferanel v . Slouz Cltyju, na r»«irlMltov em-1 y* Frw,kltnu In «bloodyM Wll- bargt na uvot poljtkih produktov na trg, ako bi tt pridtlkl prodajali po nižji ctnl kot tna-| šajo stroški produktljt. "Ako bo tak tmbargo uveljavljen," Jt rtčtno v resoluciji, "tedaj bo ublažil tkonomtkl položaj, ki tira farmarja, malt trgovce ln dtltvet v bankrot. Far- llamson okraju, kjer Je gospodar Peabody Coal kompanlja, vlada pravi toror. V West Frankfortu Jt štlif prepovedal vtako shajsnjt na ulleah po več kot dvth osebah. B štrlfom to-delujejo tudi uradniki Ltwlto-vt rudarakt unljt. Prtdttdnlk Indiana ima zakon, ki —------ -- , . ...... .-------- - - , . delovne urt v mtnufakturnlh in- 111., na obtožbo, da je ugrabil uči- je bUo ranjenih, ko tt jt utrga- dultrIjlh ne pa v drugih. Vae teljko Collette Haley. la Jeklena vrv pri dvigalu, s ka- dr Jdr^vt ^ omejile žensko Zaporno povelje Je izposloval terim so se spuščali v šaht, W de|o M ^^no število ur na brat učiteljice James F. Haley, drži v tunel na vogalu Chi^go ^ določajo višjo plačo ki je pod prisego izjavil, da Jt AV«. in — nistraciji, jt poovrsen govtt ln dtltvet v oankroi, rar- - - t- |k. jf po vanju. Oflcltlnl krožtk mu od- ^jj M bodo pritlljtnl prod*. ločno povt, da bo kmalu Ugubll jftt, BVoJlh pridilUov pod etno, ^ službo, ako ne bo poročal tako J , tega pa tt bo tvlšala tudi H* ta ntfloiocen cat kot ugaja krožku. Nobtn poro- k vtIlMI iilm nr4jh Na drugI ttrani «o pa rudarji čtvaltc v Washlngtonu nI ntod- N kJ t jf ^ lborova- pHprtvUtnl tudi na PoHt čno vittn, ako nima za teboj ntod- ^uT.jsvida bo nad 20,000 rsvolto In nt tamo na InduttriJ-visnega urednika in u^fa bUM ln sos^l^lh tko. Situacija Jt trto ""Jf01?! kar pokazujets slučsja Ptrtont dr£j|v { |o y 8loUR C|ty( ko ^ Ako M bo novi jmlJI, W Ima na tvoji straBl vtčlno ll-linolskln rudarjev, potrošilo skleniti novo pogodbo t optrt-torjl, bi ti t tom utrdila tla. Ve« možnosti pa Jt, da ttavka »o bo In Allent. prispelo se otvori konferenes govtrntr- Jtv, Courtney ugrabil njegovo sestro Miss Haley je izginila od doma pred enim tednom. Prišla Je v Chicago ter se nastanila v hiši na 5006 W. Monroe st. V nede jo se je vrnlls k svojim stsr-šem, ki bivsjo v Strestorju, lil Anglija se počasi pogreza v morje London, 7. sept. — London se "talno in počasi pogreza v llovi-c°. ki tvori podlago, na kateri n^nto m to j i. Poslopje Angleške >'*nke je sedaj 7 palcev nižje kot J* bil« pred 68 leti, katedrala sv la pa se nagiba tako nevarno ^ m- mora eventualno podreti. Tako je izjavil T. E. Longfleld n» konferenci Britske aaoclacije ** napredek zanosti. Dejal je, da r» i"»greza samo London morJ**. temveč vsa Anglija. Na »to let se Anglija pogrez-n* devet (talcev globje v morje. (Vin* ob obrežju Anglije so bi ^ nekdaj 70 čevljev višje •erjem kot no sedaj, je reke Halated at. Delavci to padli v globočino 186 čevljev. Drugt nesreča se je pripetila na 2103 Lewit st. Mala akupina moških, žensk in otrok je prišla v napol podrto poslopje, ko so podirslci odšli z dela. V tistem hipu se je zrušila stena poslopjs Včeraj se je tam oglasil neki mo- n{ pri tem je bila ena osebs ubi-škl, ki je pozval učiteljico ven, | ta In deaet ranjenih. nakar sta se odpeljala. Identiteta tega moža, o katerem Haley pravi, da Je bil duhovnik Court-nev še ni definitlvno ugotovlje- Odgovor zamorsae orgaaizaclje gl trgovski zhomlflŠB New York. — Na apel new-yorške trgovtke zbornice, k ga je naslovila Narodni asociaciji za napredek »mfnorak«®^ 1 v ouzini soie, no izpmr«w»n, naj sodeluje v kt«npaa£ M Horn in Cox prejšnji dtn bo novemberskih v^v udele^ u> iilo 60 milijonov y volilcev, je 1---- Ravnatelj cerkvene šole umorjen 8harkertown, Ky., 7. sept. — Robert Horn, uprsvltelj tukajšnje prcsblterijanske šole, je bil včersj nsjden mrtev v svojem ursdu. Policija je kaaneje aretirala mrs. Thurman Cox na obtožbo, da Je ona ustrelila Hor-na. Delavci, ki ao bili taposleni bližini šole, so Izpovedali, da za nadurno dtlo.B V Arizoni, Kaliforniji, Colo-radu, Novi Mthlkl, Nevadi, Kan-aasu, Utahu in Ntw Yorku Jt žensko dtlo omejeno na osem ur na dan. V North Dakotl In Wy-omingu smejo ženske delsti osem ur in pol ns dan v nekats-rlh industrijah in poklicih. V osemnajstih državah jt uvt-Ijsvljen dtvetumlk, v petnajstih ps desetumlk. V večini teh ne smejo ženske delsti vsč kot 66 ur v tednu. ' ftpsnski parlament odpravil smrtno kasen Madrid, 7. sept. — ftpanskl parUment Je včeraj odobril re-forme kasenskega zakonika, k določajo odpravo amrtne kazn In znižujejo maksimalno zaporno kazen na dvajeet let. Buša odgovorna ta bedo meo farmarji v Orforadu Ft. CoUlnt, Colo.—Dvajtet tU soč moških, žsnsk In otrok po-trabujt pomoči v živilih, obltki In krmi tt govejo živino, kar jt posltdlca suše v zadnjih dvth Ittlh ln tlabt Ittlnt. Tako poroča F. A. Anderson, direktor As končana in vtlod toga Jt pomoč nujno potrebna. Vtlikt Rlo Grandt v 4tM Browntvlllt, Ttx.-R^u Rjo -----------------,Grandt naglo naraščaJn vtllka državnega poljtdelsksga kolsglp povodsnj ogroU dolnji dal doli-Jt, ki Js v spremstvu Alberta nt, ki Je najgottojšt obljudtna Kvanaa, uradnika Rdtčtgt kri- , farmarji. Na tlsočtiakrw svt-žs, proučeval situacijo msd far- ta jt It pod vodo. InštnlrJI dvo-mtrJI v vzhodnem dtlu državt. mij0, dt bo varnottnl sUtom Evant jt dtjal, da jt tuša za- nasipov, ki Jt stal šatt mllljo-dala težji udarec tem farmar- nov dolarjev, zadržal tllno vo-Jem kot kje drugje v Združenih dovjt. Fort Rlnggold Jt dtloma državah. Rdeči kril tt jt nt poplavljen. Na tlaoše amtrišklh Evanaovo priporočilo odločil, da |n mehiških farmarjev na obeh pomaga farmarjtm. ttrtneh rsks Jt le Itgubllo do- movt in pridelke. Pelagra os širi aa jugu Ksnnstt, C. — PeUgra, ki izvira it podhranjtvtnjt In stra- GeaeraJ Henjerj«, vodja špaa ^"^SS^^jT MI Neve homatlje mi Grške. LuT r/ SZZ podvzame ko- Atene. Grčija. 7. ^pt. - Gr-r^e' da voUW uradniki v juž-1 Iki monarhUti spet dvigajo gU-ne bodo zanikali vo- ve In širijo se novice o prihaja-lilnih pravk Zamorskemu prebi-| jočem puču. P. E. Ttaldarlt, P Zn^no namreč je. da vodja monarhUU^v, lahteva. da ke na jugu kro- mora premljer Venizelns rtslg- valstvu. trgovske zlornice ti jo črncem volilne pravic«. nlrati. Hpet eno mmU aazaaallo bankrot Whee!ing. W. Va.—To mesto ki Je središče premogovne ln jeklarske Industrije v W. Va. jt naznanilo, ds ne mere vsč plačevati svojih nameščencev. Blagajna Je prazna in meato Je zadolženo do vratu. Ječa. Avstrijski fašist obit w bitki s m* lallel I Gradec, 7. sept. — Eden fs-šlst Je bil ubit in več ranjenih v včerajšnji politični bitki s socialisti. Novi newyorškl žapaa si Je tal-tal plačo danja, at Jt pričele širiti v temi N#w York ciift _ Kovl lu-" ' Krog tto oseb j Mn v. McKtt, ki Jt na- odatoplvšega WalkerJa, Je ______ - , , lf . , torek naznanil, da al Jt znižal jev, ker Jt položaj IJudatva sil- ^no plačo $40,000 na $26,000. (»enerai in okolici. Krog tto ojeb , boleha na tej bolezni. "Čudim ^ vo^te. ki Je Ml.ebaejea na amrt.l |Uy||o uh ^ «00U no mizeren, Daviš, js izjsvil dr. E. W. ki Haeg v kanadski provinci Llndssy, Ont. — Dne 6. septembra Je tu snežilo. 8neg hitro stopil. Je _____Jt obenem tnilal| vtem mestnim komisarjem, prsjemsjo $16,000 na leto, na $12,000; rekel Je tudi, da bodo znižane pleče vsem mestnim o-siužbencem, ki prejemsjo veš I vtč ko $2000 na lato. SEPTEMBRA, l IMM« P ROSVETA THE ENL1GHTENMENT NABOONS rooro* nf LAfTMIMA SLOV to Otot* 9TJ« - V**. ••.«» « ** m HmtarhMKftl PEOSVKTA 1WT-M Mk UnMt Ah, 09 THB PKDUUTSO Pomoč na dnu Waabingtonskl tednik "Labor", glasilo unij žefezničarsklh mehanikov, se bridko pritožuje nad predsednikom Ho^rom^^radi^Jej^ve depresije. Pravi — in po pravici — da Je ta konferenca bila, kakor vse prejšnje, veliko razočaranje ta ameriške delavce ln farmarje. ' ''Lepo pesem — piše omenjeni list — da gre ktfta h koncu, smo že tolikokrat slišali, da nas že uftesa bole, ko jo še slišimo. In koga je Hoover povabil na konferenco? Bankirje in fte 4 bankirje, industrijske magnete in le industrijske magoate, same zastopnike velikega buei-nessaf Enajst milijonov mož in žena, ki zaman iščejo dela po Ameriki, ni imelo niti enega zastopnika na tej konferenci; prav tako trideset milijonov farmarjev, ki vise na hrapavem robu bankrote. Edini veliki businesa j« bil reprezentfran. To se pravi: »klicati morske roparje k posvetovanju, hako storiti morje varno za trgovinske bAjeT Ust i veliko žalostjo priznava, da je Hoover velik nazadnjak, ki se ne bo nikdar nič naučil. Kmalu po polomu na borzah leta 1929 je Hoo-sklical iste ljudi na konferenco, po konfe-je naznanil, da bo depresija kmalu k&čML Pretekla so tri lete ln depresija le danes niWčana1 Naznanil je tudi, da so mu bankirji InOtfaM pmdatavniki velikega busl-nessa oMjubiSNja ne bodo znižali mezd delavcem; na drugI sttani so mu voditelji delavskih unij obljubili, da organizirani delavci ne bodo št nt j kali in zahtevali višjih mezd, kakršne so bite takrat. Delavski voditelji so držali besede. Delavci niso stsvtaii za višje plače. AH so bttkirjt ln Industrijski magnatje držali beeedo? Niso! Znižali ao mezde delavcev za več kot polovico. Hoover pa še vedno konfe-rira s temi ljudmi, samo iia nje se zanaša ln ftl njih pričakuje, da vrnejo blagostanje de-MH šim kandidatom, ki bodo za delavske interese. Za okrajnega komisarja ppnovno kandidira Abe Otm**d, ki je zvest zagovornik jeklarskega trusta. M o ben delavec 1)1 $e smel zanj voli ti. On je hud eaeprotoikdetev-stva. Vel Bb|0t tudi kaodi dira za omenjeni urad. Ta Je ____■ I 1 John Pasich, doma is Buhia in je presij«, slitno ameiHkl "Labor" smatra — in po pravici — da je Hlla Hoo v rova ekonomska konferenca flaako I* pred no ae je začela. Konferenca se je korenito Izjalovila zaradi tega, ker Hoover nepre-stano poskuša ubiti krito s Um, da njepova vlada finančno pomaga ljudem na vrhu Ame-rUCu — velikemu bualneasu. Hoover pomaga na vrhu Še tri leta — In kriza je vedno vočja, revščina na dnu, med milijoni brezposelnih je vedno bolj neznosna. Pomoč na vrhu se nič ne potna na dnu; komaj nekaj drobtinic se priko-uli na dne. Milijarde dolarjev je že bilo zmetan* bankirjem in dragim magnatom z namenom, da bodo oživeli kredit ln odprli tovarne, toda kredit je ostal v ledu in tovarne so H Nič nI. Kakor da bi bila vla-late milijarde v morje. Glasom it naselbin Zanimive (itopiMvsId la v M "GUeerl Is d«jo ml ssstof, ksr m) dopisi o*l I Nova premegnmka C ari ln vlile, IIL — Kratko po- rotilo s konvencije illtnolsklh premogarjev, ki se je vritla dne 1., 2. In 3. septembra v Oilles-pleju, Ifl. Navzočih je bilo krog «300 delegatov iz IUinote* ln In-diane, ki so reprezetttlrali nad 80% članstva UMWA, Kakor je bilo že porotono. smo se illinoiski premogarjl odzvali sklicanju Izredne konvencije, kar pa je naletelo na gluha uteea. Vsled tega ni kazale drugega kot da se postavimo v bran proti J. H. Walkerju in J. L. L«wi-su, ki sta na vsak način hotele prodati illlnolske pmmogarje baronom Ih tako uničiti zadnjo postojanko, ki je bila pridoblje- ie organizacije je spremen Jen6, spremenjen pa ni senti-ment Članstva. tfovo Ime sedanje nove organizacije premogarjev se glasi: "Progressive Minem of America". Konvencija se je največ ba-vila z vprašanjem: kako strmoglavi sedanje vodatvo pri U. M. W. of A. Ker pa sedanjih voditeljev te organizacije — v prvi vrsti J. L. Lewisa — nI mogoče odpraviti, se je konvencija izrekla, da spremeni ime organizacije. Torej vae, kar Je bilo do-sedaj v veljavi — poilovnice (čarterjl), pečati, prietopni ln prestopni listi, poslovne knjige ln vse kar se je tikalo stare tf, M. W. of A. — vse to preneha s dnem 3. septembra 1.1. Izvoljen je bil zafiaani odbor. Predaednik je Claude Pearey ii Glllespieja. Izvoljen je bil tudi lestvtčnl odbor, ki ae lahko takoj prične posvetovati • premogo-kopniml operatorji, in sicer za staro mezdo, ki je bil* v veljavi do 1. aprila t. 1. Nekateri operatorji so že pripravljeni obnoviti obrat Druga red (Progressive Mlners of Ameri ca) se bo vršila prvi pondeljek v oktobru <». okt.) 1.1. na Istem proetoru v Oillespjeju, 111. Tam se bodo delali zaključki ln vrnile se bodo volitve gi odbornikov. Sluftbens doba ne sme prese- £££IS i\ tMfco ali indtrektno v prid kapiteliz*u, kar je lahke vsake, posebne še mftije čar vlada dala privatnim korpomefjam in benfclrjem fte več milijard. Kje je potem mo-foftr, da bi zavladala prospert-tete, če delavec dobi za svoje de- Girardčana J. Mi- Tam smo se zabavali in igrjali p naših problemih « asetmi Clevelandčanl. Seveda, med nemi je bfl žndi Carli in večni popotnik. Vse to se je dr-fafto fcftko časa, da smo pozdravili Laber day. FUtua smo se lo v obliki plače samo eno petin- pričeli poslavljati. Razšli smo se ko, i* k*"*" ^ v upanju, da se kmalu zopet vi- bodo dem- v u dlmo. ^H Sedaj ni več daleč ko volitve. Kampanji rep. to t sta v teku. pbM vrste dobrot. Delavstvo f____„_________ lahko ve, da ao ti tiči obljubo- prodatl doma, z dobičkom 1 vali pri vsakih yolltvah, ko so pl fljrodukte, za katere je on pre-delali | JeJ dvajset odtsotkov. Ce jih pa {Ktmtuje in jih hote kupiti, mora j* dati eto odstotkov. Prej, kot omenjeno, je peee-staijek, katerega delodajalec ni Loviš Adamič mogel pi __ ___^______ , prodal v inozemstvu. Zadnje ča- pošlen delavec In de- * ^ Ameriški kapital zgradil to- ' " * -1----vane v inozemstvu, kjer sami _______ . predoeirajo več blaga kot ga mo-1 de izvoljeni ljudje s programom bili ievoljeni pa niso dali nič. Nafta delavska dolžnost je, da bo oddal svoj flas zafvan* v Inozemstvu, kjer sami J delujemo, da bodo v Jim našega kandidata, ki ~ ' (NadaljeTanjf.) Poslednji cilj te revolucije p« ho sprem**, ha ljudi in sprememba okolja — vi*ja ku|JJ®' nego je mogoča pod vlado aedanjega d*m krateko-kapitelistično-indivldualUtičnTga tema. Literatura nezadovoljstva izza i mo Jc bi M ptiptevod dal*eaežaega nezadovoljstva, ki sem ga na kratko orisal, toda pripomogU tepete k povečanju in poglobitvi t^Ka dovolj stve, Utotajko bo Uteretura kpt iZlM dpbf konflikta v bližnji proizvod trpečim i« neu. revolucije bodoč nogti \i dobe i rajšfrjenega prevratnega nagiba nj in ebduttjivim ljudstvom Združenih to eni ljudje s propamoml ^ hkFgtu ^ ^ ^^^ w fapon^^ rejo prodati in imajo tudi de-|w ^ delavce. ^ ^»J , ^^ ^ ljudstva k mieli Hi dejanju. J stranka delavcu nekaj obljubu- sin slovenskih je le bil izvoljen v raane obtin-ske in okrajne urade ter ae je vselej izkazal poštenjaka In delavstvu naklonjene®* »o»a. Ves Sas svojega uradovanja jr bU naklonjen delatstvu, posebno pa Slovencem, kakor nam je pač vsem znano. Vsled omenjenega dejstva je rojaka John Paalcha, ki bo resnično delal po svojih moMi sa uresničenje delavskih teftenj. Skupina bidUakfh voHkev H U odpravo krize je potreba jeta, program imata Wail organizirati tak sistem, kjer se stoeeta za Wall street. , ■ bo prodneiralo za potrebo in ne y»dje a progeansom m| za profK, kot se to dogaja pod UetosNse bodo leUs na seelsil današnjim kapitalističnim slste- Utični Usti. Naša dolžnost je, da mom. Ce hočemo organizirati tak 1 kandidate na soc. listi podpre-sistem, Je treba, da se delavstvo J mo f kampanji na Vse na-oprime socialističnih načel, kerU^ in y novembru pa jim daj-le jBocializem lahko nudi delav-1^ gfaove. Socialistična ,™ w—___________ . stvu to, kar mu kapitalizem j* ^adaj v kampanji za ___ naša dolžnost, da vsi Slovenci na nobenim pogojem noče dati J Norman Tkomasa. V ta namen I Združenih volilni dan glaeujemd naiega| y ^ g„,ilu ^ obširneje go- se je amnžiralo shod, ki ae boj objavlja voril s. J. Oven na shedjh, ka-1 vršil v Girardu v Slovenskem] pisec, ter« sklfcujejo soc. klubi in o-Jdonm v sredo 14. sept. zVečer. krojna organizacija Posvetne]Govornik bo t Girardu že po-matlce JSZt znani Joftko Oven iz Chicaga, ki iSvi shod se bo vršil v torek je sedaj na kampanjski turi po \i. as0. ▼ Slov. aar. doma na | Pennj. fl^jCMr cmil ty sredo 14 espt. bo govoril t Slov. dom* r Okru*«. T četrtek 16. eepšemhe* v Ber-MM* v dvorani društva Do-mevina. ' [ ; Obtrti, to je tadnji v neftem konferenčnem okrožju bo v ^ tefcitt. r dru Porsšraao nižanje meiie RosCyn, Was|i. — Izprtje eko-lišklh premogarjev ae je de§odi: lo tttk*j fte I. Julij«, i* d** pri 10. diatriktu UMWA. Uamfm-je so namreč zaiftale meedo za 30%, peemogarji p* tega niso hoteli sprejeti. Potem smo se dne 20. avgusta vrnili If deK ker so nas dUtriktni uradniki ih seveda tudi J. L. Lewla prodali, ker ao podpiaadi znižanje mezde za 80%. 1 , M tem je zanimivo to, d* so premogarjl 1«. juMja in " Roj siti, delavci v Girardu in jmtfei, ae pozabite ae udeležiti tega shoda. Od nas delavcev ne ame biti nobenega izgovora, da bi se ne ndaklOi deUvsklh sho-dov.-4eka Tmtcek. premogarjl 1». junja m av-, ^ 44 omenjene si da vodje p* delajo po svojem. Z* znižanje je gl*eevalo proti pa 47# (U »trajk), 118. jih nI glasovalo. 1*otem ee dodali o-nib V& glasov «lnsovo*i-ter n* t* način ddbitt "fneino." nekateri ao bolni Itd., p* so njih odsotnost smatrati, da so s* znižanje. To je pač zelo dobra šele za premogarje, da ae bodo znal! botfe nšvneti v bodoče. Gkm drnitvn ftt TS 9NPJ, Mčetek vsdh shodov je če»)eb iS. zvečer. Slovenski delavci in delavke! eni, d* po-v velikem List "falbftr" je danes prepričan, da je vsnka pomoč nd #rhu brea pomena za delavce ia f*r-marje n* dnu ameriftke družbe. To ni pomoč ta nje, te*v*č le z* goepodo na vrhu. jaii f* Mbfci dirrkiuo na dnu! Edino direktna ffnančna pomoč doteveem in farmarjem bo nekftj zalegla ln olajšala krizo na spodnjem koncu, kjer najbolj boli. Tam naj Hoover pomaga! Vsa čast list« "L*borM, da je siiosnal resnico. Ta Ust !m« konservativne urednike, ki ao prod šUM leti kadili Hoovf* — tistemu lloovrn, katerega dane* žigosajo. Danes mu «e kadijo več — in to je dobro. Človek, ki apozna svojo napako Ia spremeni svoje stališče — čeprav na s vojn stara lete — nam daje aekaj upanj*. Bolje kasno kot nikoli. Ampak **LaborM ae še vedno moti, če misli, da tudi Uoover spozna svojo napako in jo popravi pred letoftnjtm S. novembrom. Zastonj pričakujete tega. dragi ameriškf bratje 1 Zastonj tudi pričakujete, da bo Koosevelt kaj t*UAi predaednik za delavce, če bo izvoljen. Niti malo ne. Od človeka, ki Je na dan svoje nominacije Izjavil, da bo čuvsl "svete stare amsrišk« institucije", nI treba pričakovati nič Jobrsna aa delavea. Kajti v "svetih starih institucijah" je tadi privatni profK — In ta je kriv vnegs gospodarskega in socialnega zla v modemi človeški družbi ln dokler bo sistem privatnega profila, bo t* sistem skrbel **b> hook ar crook", da bo vlada pod njegovo kontrolo. Tako je. Kati dveh let. Začasni prispevki bodo BOc mesečno. Odobrenih je I več dobrih sklepov. Prišlo |smo ln brtojav U Nove Sko Kanada, da so tudi ondotni logarji zapustili starega gorja — John L. Lewisa. A-11 ao na konvencijo, oziro-mk' delegacijo, naj pošljemo delegate n* njihovo konvencijo, ki bo na U. septembra 1.1. John L. Letos, ki je zavohal kaj se godi, je takoj odgovoril v Illinois State Joumalu, da to ne bo rodilo nikakega sndu 1« da smo vsi, ki sme ae odcepili od njega, njegovi nepokornežl ln da bomo, kadar ao zopet pomirimo, pribeža-11 v njegovo zavetišča. Močno in hudo ee moti John L. Lewis. Njega*«_______ ko pogrešati, kajti debree* nI fl« premogarje i biti pa je hotel ko organiziranih VnBtre mmM tukajšnjim ia . _ znano, da se bode vršile voUtve dne ft| komo spet imeli računamo a s In delavskimi jih odstranimo poeta vime sm nealjive Uudi. ki ljudaU*. Skraj«! 4m K kot delavci skup^ da dodamo nafte datom, ki so s« nafti naklonjeni, kandidate, ki Jih je lavetvu nskloajena stranka, volimo sanje. VoHeae sa Norman« Thomasa ln James M »i u i . ki kandidirata sa anjv*šji ura« le dežele na soclilteHši 1 UUl. Ok* ste dobro unsnnn« ket Ne prezrite tega! Oevelnnd, O. — Sodrugi mišljeniki in rojaki, M se date današnjega položaj« tevne-ljudstva v moderni Ameriki! ga ljudstva v C as je tu, ki Vsžni datumi Cleveknd, Ohio. — Kamorkoli tfreft. povsod slftNft pritoftbe čez sed«nj< kapftalietični sietfm. Povsod se ljudje izprašujejo: kaj bo, kaj bo, če ne bo te krize konec ? Kratkovidne** fte vedno pričakujejo, da as povrne takozva-na Hoovrov* prosperiteta, katera je skrita vragalgnvedi aa katerim oglom. M številu. Moč delavstva se poka že' z masno udeležbo n« delav * > shodih. Pridite in sledit« _ rorniku. Joško Oven je levr sten govornik. Povedal bo mar zanimivega in podučijive ^ kar bi moralo zainteresirat vsakega posameznega delava ali delavko. — Loušs Zorko. Poročilo o konferenci; shod Glrard, Ohio. — I>ne 4. septembra kmalu po Qead uri MHP pomikati girardski za-proti mestu Belem, *a erenco klubov in društev etne matic* JSZ tega o-ja. Po 4« minutni vožnji bUi pred dvorano, kjer ee ^vrftil*.Jto*Je gostov. Po kratkih po-pogovorih smo ee pri-pripravljatl z* zberovenje. kmalu po devetih je tajnik sod. Zorko otvoršl __ ga moramo resno vzeti predae in ga dobro prerefte-tati, kako in kaj bomo storili s* prihodnje volitve, ki ao pred nami. Komu bomo da« naš glas 1* kdo ga je vreden? Dne 13. septembra ob S. zvečer bo v SND javni ahod, n* katerem bo govoril Joško Oven Ife Chjcafa. On se sedaj mudi na* l potovanju po Ohlu in renni Razloži] nam bo pomen depresi- S Umi besedami ne nameravam menda k reči zgolj jiekje ielje. Po mojem mneaju j« to i v rsenid zdrav s osnov« sa eno, e čemer «*» rim. Pred litem dni je eden najsijajoe^* literarmb kritikov, Sdmmsd Wikon, opuna literarno kritfce v prid sadnkmahenemski. Nji. |ove obr*vn»v«*je pnoMeanm In razmer je revoducionamp. Najvplivnejši ameriški pisatelj, Sinclair Lewšs, taktste pričakuj«, kakor mi je pred kiwllrim označil, kolektivizem v | r|avah. In medtem ko to pišen, naš najpomembnejši romano. Dreiser, ogromen pamflet i ni, America", v katerem se izndt in kolektivizma. To je nekak postskrlpt k delu "Americm _ v okvir* pomembne knjife. To il ameriškega umi reačnl tel nik sod. Zorko a Zrimemim noedravom V«ije. ki je bilo vneabecl Zastopniki so podali poroči-so pokasovala čedalje bolfJ vnoetl ln napredek flt n ivsko stvar. ipetv« o« konferenci je precej. Ker je bi n* fbo-|u sod. C. Popsrešec iz Ohi- j« bilo zborov bdi živo. Poddl j* prikej pojasnil in prtpoMftil. f»o- tem je pod«l zastopnik J. F. Ter- _____ precej obšinso ponotMo o pr«vijalsega odbor* leekkostiism gsvarrVanje - - -— starostni pokojnini. Priporo- Uftino akte Č*1 je, d* bi ee erpanisMl vseh okrajih In pritfakali konodajee, d* stvar Po konč*nem bili pokikiSSHHHjl re n* kosilo, ki ao ga pripanrOo ■ in deklet*. I silo je bilo teko iaben* 4$ mora dati vse priznanje me*, riiaj 1* mrs. Mikevc. teko tu drttgim, katerih imena pa M K|« Je eni delavec, ki je pred leti pusttl delo In odpri "caadr atenT v nad!, da v daaetih letih? — v UMI. ko je na rami. Drtal ee adaj Je "fannar" .. dntrl Um s enio kislo in rekel Je. da "»f^i*** Trm polne deftel lnd«i sko razvitih. M Iščejo trge 1 svoje produkte. TTfor nI. ln i to Imamo deercsijo. Edin trg Is Bi Uudetee v Ustni defteb,>4 Je ljndaam krm snofafttoe, je ■■ HPIJH| I I■ trg v ampej*. Industrije zane«ljtv« delavska boritetja abe- naročila in v del ii dolgo vrsto lat Ofcjmo. d* ml prsnija — kakršfl kot eden volimo za te dv« fcan-i Preračunan* ' le, delnmi didat*. teko p* tudi m vse dru- prtjsmjo v obliki pMeampdmd-ge delavske keudldete. ki k**- sel proceatev. Iklrldsml (»dsiet-d Mira jo v nitje urade ; kov poUAejo kapilpliati dirskV V tem okraju bomo imeli pri- no in štlrideaet odstotkov gre m liko, da oidamo naše glasove aa- davke, kateri denar pa sopet slu- kakor Je sjutmj Izgledalo, b je *a| Glrardča*e dei spol, em si mislili "s pttnibem nebonlft. P* vseeno je teko iašlo, da m Je piknik vršil Kmal*. ke ame dospeli n* pikniftki preetor. ao pri- čeli prihajati rojaki Ia bližnjih Ibin. 'Posebno < Gimcdftnnov Je bilo mnogo. Zebnve Je bilp dn-volj. Govornik* *te bik dvs na _ _ t W Je _ Ika i programu. Prvi j« Zorko, m nJim p« delavstvo lahko zgradi Ko ee Je stemnilo. jo po-V hišo ^—^ „ '-J-^.. WA.iA *iai aai je sicer po v«ftem mnenju ona p-je ln njene Povzročrt^je kako histeričnimi poskusi veletrgovoev, m »oramo varovati prihodnje] iwnovati ^ak, pa bodi k* 'načrt" • katerim bi ae ekonomtko ;i in sUbilid- V/ize ter jo preprečiti že sedaji To pa lahko storimo s tem, ako volimo n« d«n volitev socialistične kandidate. Soc. stranka Je e-n, ki ima program delaveke-VeČ o njem vam bo _ Oven v , pozabite n« datum 13. septembra ob 8. zvečer, ki je važen za nas vse. Pridite ln povejte tvir di drugim! 2* odbor: Wafter Lam. din*, ki Inu 9« anačeJa- povedal a. ( N« oozabi Ymk, N. Y, — Ker ni mogoče dobiti natančnih naslovov naših kulturnih društev, ee ista uljndno naproša, da javijo naJkaaneje do septembra t.L na spodnji naslov značaj svoje-ga delokroga ter saaiov društven l«l ne plaarm mdr. tejnik*. ▼ po-1 * dežele meglo socinUakat i__okriljem kapitalizma? pmd ljudskim prevratom ped vodstvom kakept mogočna«* novoga demagoga, ki bi se utegnil pojaviti sleherni trenutek. Prevrat m nemara ne bo izvršil v štirih, osmih, dvanajstih ali še več letih, vssj v veli-kem obsegu ne; toda dobro informirani ljudje, kjer al bodi, vedo, d* m bo to zgodilo, kobo vse pripravljeno — ln čimdalje večje je itevi-le i&teligentov na univerzah, na založniških mestih, v poslovnih uradih, v trgovinah injk-lavakib zvezah, da, celo med politiki ln v WaH Streetu, ki se nagibijejo k upu in »trshu -Izvira Jočem u iz njih koristi aU m^ranja -i da se razmere ne bodo mogle pravočasno diti, dnei bi utegnila nappčltl «e kaka dobi 11 _ I, Ta prevrat n* bo kak poskus protorske n štev pddeM pevaka. dramatična, teleeno knltorna drufttva, fte ob-atojefte jugealovanake šole in na- I TekomprBmdnjegammecabodo ranpeetene okrožnice pri- BknNM^r fto*d, fMmah- New York. _ , tU se polnofttevilno u-dekriRjo veselice drufttva ^U liers" Št. SNff, jBptera vrH r nedelje 10. ^ Buskl dvemnl ** t. {r3i ^'^i^LtT? ^ ste poM dopisa ki Je bil pri-Prosvet«. "bilo "vodil. tomoaMUM« d^UMko udeletlll it»*» rtdtt^l * .....--1-S5S bo nekaj več. podirajo. Snednjl sloj fte fte dsnee bMJ nemauča ko imeriftn. Lndi *o se v n* premogarakem nertn Znondne Virgiaije v novel dejansko ke avena burftoaatfa redno enebstv* in i----—--- ■ ^ Pmd štirimi leti, ko m Jim Je fte bolj sli m« dobro in prijetno godilo, Jih Je mnogo ij« njih fte gl*eov*lo m kntoMke «li prof katolik *Ji pa so volili n*Mk snobom, ker niso h otešena. Ogenj še ni popol-noma ud ušes. Zgorela je okrog 80 ha pašnikov in nekaj ha go-ida. Skoda ni posebna, ker bu-kev nima v tej vIMal peave ceae, pašnik se pa to v nekaj letih obrasel, ako ns nastopi deleveo vreme a močnimi nalM ia adpla-vi pregorelo prst 4n pepel Kako je ogenj nastal, še nI u-gotovljeno. Iiklj učeno pa ni, da je polar povzročil kak ptalir, ki je le aepuevidnuall odvrgel le aedegoreto vtigalieo v suko travo. BUdoraki vrh jg sepaBOVifeod-ao ed Bohinjskega jesera; je 066 m visok. Utpv.iš^Jl pri »v, Jt-neau in v Stari Futinl ao vse dnt potno v no« epe»ovall rttvoj ognja. Plameni so se Urili v vijugasti črti <4 fcl Proti vrhu in prtkaaovall prsv aanlmivo nočno al išto* VeMk uapeh aadrušne Ideje < V Ponikvi ob julnl teleantei je bil dne It. avg. liro4en avo-jamu namenu no«a agrajeni vodovod, Id je iraeol na Inioiativo na« vae delovne* in odUčnege zadružnega organizatorja, učitelja «. Ljudevita Komarja. Ta je tdrufil vaščane v vodovodno tt-drugo in s pomočjo banske uprave ter Hlgijonsksga zavoda pre-skrbet potrebna denarna sred- stva, s katerimi je v najkrajšem (asu realiziral dolgoletni sen vt-ščanov. Proslavi je prisostvoval pokrovitelj g. ban dr. Drago Marušič. Ker pa je otvoritev vodovoda hkrati pokazala, kaj premore zadružna ideja, se js ob tej priliki vršilo veliko zadružno gospodarsko zborovanje ped mi km nebom. Proslava se je vršila pod starodavnim Slomškovim orehom ob 10. dopoldne. Popoldne pa je domače aokolsko društvo priredilo naatop. Na obe prireditvi ao bili povabljeni tudi prijatelji ia oatalih krajev Slovenije. OB člE NE VB& Kadar moraš oanažlti rab Štedilnika, ne vsemi smirkovcga papirja v golo roko. Podleli ga a kepice časopisnega papirja. Tako bo| Imela več moči v rokah in razen tega se ne bodo roke u-mazale in razpraakale. Poaode (loncev) al treba brisati. Puatl jo, naj ae sama odteče. S tem ai prihraniš doati nepotrebnega dela s briaanjem, le več pa a pranjem umazanih kuhinjskih cunj. Solnčne in ergčne kopeli prinašajo mladoat. Toda pretiravati ne ameš. Veetej kadar greš na sotnee, se namali a oljem ali kivmo. . Kruti se hitro posuli v ttpriem predala. To ni tako hudo, toda raaaa tega dobi le aeprije-tea akue. Oe pa daš v predal nekaj jabolčnih reai, bo oetal kruh avel ia okueea. SI.OVEN8RA NARODNA PODPORNA JED NOT A ladaja avoje pubHktcije Ia le peokoa Ikt reeeiete sa kortatl, ter potrebne agitacijo svojih 4rt*#r Ia Ikastva In ga propagando evojlh idej. Nikakor pa ®e ga propagaado drugih pod-pernifc organizacij. Vetkt er- Vesti iz Jugoslavije pa ob 11.46 do 12.46 in ob 8. uri tudi 16 minut odmora. Ta smešajava a delovnim čete* prinaša koriett eamo podjetja. Odmor ob 8. ia S. ari oaalt samo po okroglo 8 minut ia ae ftfti minut, pa tudi dele, M bi mereše nehati od 11.4», konča navadno ■ šele ob 18. ur«. Te V pravi, da delavec dnevno navrle podjetju precej zastonj karakega dela. i Delo je nehlgieaMao, »mata- 1 no in ga je treba opravljali v smrad! J i ve m vzdušju. Cista veda je na raepoiago eamo aa dveh krajih — aa stroje, ae za uart-vanje. Toleg lega pa ao delavci največkrat aapeeleni pmeaf daleč ed kraja, kjer priteka čista voda. Nekateri al umiva* roke ob iatoku kanala, ki vodi la Mavec bolalee (!) Dokler je vod Me regulacija!*! dela podjetje Duklč, so delavei dobivali gumijaste škornje aa delo v blatu ta vodi. "SIocmT takih škornjev ne potna. Delta-ci atoje do kolen v blata in vodi. (Kdo bo plačal atroške sa leče-nje revmatizma?) Pri izplačilu delavec ne d*! Izplačilnega Usta, U katerepa bi bilo razvidno, koliko ae mu odtome za davek, eoctjtlno zavarovanje itd., ampak ae mu denar izplača brez vsakega poj ta-plin kar na roko. Dne 18. tvguett ae dobili delavci izplačilo v 86 ptrakih novcih. Dentrja pa blagajnik nI prešteval, tmpak ktr odtehrtali Valad tega ao nekateri deltv^l iigubili po 60 par do 1J60 Din nt zaslužku. To ao rttmere, katerih je krl-^ vo tudi delavatvo, ker ni organizirano. •• Gozdni potor v Mtn)» Pred dnevi nt večer je pričel goreti t grmovjem in viaoko travo obrasli pelnlk nt Btudorakem vrhu ntd vttemt Sttro Futino in Studorjem. Domtčjbl so te tt- —in surov tobak nima me»ta v cigaretah Tege * f In Al ee , . . naimiUfU dgtretl Ur »u jih kda) kadili sleraaje la miljaeja dsas dobrot* os«|< hmkf ftrlka listtfaegs ff esss, ki js aplsaa s kesedsml-Ifs tasstad" Zete prsvije IjodJ* f vsekam mesta, irfe la vasi« de se 1$, da aikdar os pi ds js MNsrsvs e PROSVETA OETRTEK, 8. septembri ' Upton Sinclair: 'J. '».C Sto procentov Za Pro*v§to prevel Buri Owrri*t fer Oi nemu svetniku. Sni. pravim. V deseto se sedaj ie kmalu pride. Desetkarjev imamo sedaj v uradih za svinje krmiti in ie I preostaja j o. L>**eta je neke vr-ste kolektiv resistrator, ali de- •i zpolni Resnično, najbolje U*, kle povabim. £e*na prit I. vabim Beffoiko Pjetuikov«, k; vendar ta falot priš.-l radrj družabnih obzirov^Mg« ato, da Imela je mater in pet mlajiih bratov, katere je morala sama vzdrževati. Njeni prihranki so časa bolezni popolnoma skop ne II in sedaj jo bodo ie deportirali v Rusijo. Kaj se bo zgodilo z njenimi brati? Peter je odvrnil, da ji ne more pomagati. Prekritla je postavo, pri njej se je našla članska izkaznica in ie priznala je, da se je rodila v Rusiji. Skuial se je otresti njenega prijema, a ona se ga je krčevito oklepala, vzdihovala in prosila. Dovolijo ji naj vsaj videti svojo rhater, z njo posvetovati, kaj naj stori rodbina, da prejme podporo, da se bodo v bodoče lahko sami preživljali. Poslali so jo nazaj v zapor in ji niso dovolili sestati se z materjo, ie potrebne obleke si ni smela vzeti s seboj. Kot je znano, je bil Peter napram Ženskam vedno popustljiv in tudi sedaj je bil ves mehek. Napram tej živini mora biti neizprosen, izpolnjevati mora dana povelja In nlkaka izjema ni dopustna. To je Mlriami vedno in vedno ponavljal, a ona ga nI hotela poslušati. "Prosim, prosim, Peter. Za božjo voljo, Peter. Saj veste, Peter, nekdaj ste bili zaljubljeni v me, dovolfte mi .. To je bilo vse res, Petru pa takrat to nI dosti koristilo, ker se je Mirtam takrat zanimala za Maca, za najnevarnejiega vraga, kateri je Petru priiadel toliko skrbi in strahu. Takrat je Petra odrivala, le napol je poslušala njegove besede in sedaj bi rada izrabila njegovo ljubezen, ki jo je takrat zaničevala. Zgrabila je njegovo roko in ni je mogel eu-rovo odriniti. "Ako ste občutili le troblco ljubezni za kako žensko," je-vzkllknlla, "ml prošnje, te pale prošnje, ne boste odbili. Peter, prosim, v spomin na prejšnje čase.' Peter se je prestrašil in tudi Miriam se je zdrznila. Pri vratih se je zaallšaljrlaa: 'To je ena Izmed tvojih prijateljlcr Na pragu se je pojsvlla 01ady, obraz ji je bil spačen od jaze In male ročice so bile stisnjene v pesti. "To je ena Izmed tvojih rdečih ljubic, ena Izmed nacionaliziranih žena!" Z nogo je udarila po podu. "Vstanlte, vi deklina, vi vlačuga!" In ko Je Miriam Še vedno presenečeno rftrmela v Glady In še vedno strmela pred Petrom, Jo je zgrabila za njene črne laae — e tako eilo, da je padla po tleh. "Naučila vas bom, vam bom že pokazala, siliti za mojim možem 1" Za lase jo je vlačila, jo praskala in brcala, dokler jI niso priskočili na pomoč policijski agenti in Miriam rešili Gladjrnlh prstov. Prodno se je pri-voščil dobrega dneva? Dečko si ga >« prlvoAčH. Napil se je, poetopal je |m» u-licah, začel Je dvoriti ženskemu elementu, nato je začel okrog'ček." bilo nobene možnoetl, izmazati se iz tega dogodka. To tem ma-nje, ker je eden Izpovedal tako, drugI pa drugače. Serjoža sam pa Je kratkomalo vse tajil. Nobenega čloVeka, je rekel, ae nisem dotaknil, Samo sprehajal sem se, mirno kakor pravoverni angel In sem sam sebi pel. Tako koloraturno. Vendar Je Serjoža kljub temu prišel pred ao-diAče. Sodni dvor je našel, da Je razredni Instinkt pri tem mladenf človeku nekoliko postopanju podvržen. In da se bo lahko v bodoče eoperatavtjal bodisi kakršnimkoli vabam, naj prebije dva meseca v popravillšču. Dečko je bil žrtva divjega obupa. Sedaj, je pomislil, bo to tovarna tvedela in se potem ravnala. In če pride do čiščenja, so sposobni, da narede v smislu pregovora: "Prof z garjevo ovco is črede!" Da, sposobni so, da me nažen<*jo. Z eno besedo, dečko je uvidel, da je nemogoče oditi v popra vi-lišče. in je rekel svojemu rodnemu bratu: "Poslušaj." je rekel, "taka in taka je ta žalostna reč. TI," je rekel, "si brezposeln. Nadzora nad teboj ni. Prinesel ti bom kaj jesti in tudi nekaj kopejk dobiš. In za te," je rekel, "je se-denje v popravillšču čisti dobi- sebe mlatiti. In — pazite — naravno, da jo Je iakupil. Vzrok — kal jen je nočnega miru -r mu je bil dokazan. To tem laije. ker je nekomu razbil gob«««- Samoobscbi razumljivo, da nI I popravlllšče. Krat je odgovoril: "Soglašam. Sedel bom zate." Porazgovorila sta celo reč prav rodbinsko in tako je P. Sergačov šel xa svojega brata v In tako je aedel Um — pazite . poldrugi meeec. Vee je bilo v redu In je šlo po avojem potu Brat je hodil na delo. Val ao ga ljubili ln apoštovall. On pa je aedel ln molčal. Tlatl drugi namreč. AH nenadoma pa je vaeeno prišla veat v tovarno, češ, Serjoža je dobil dva meeeca radi kaljenja miru intakpdalje. In so dečka zaališall. Tako je prišla U reč na dan. Brata sta se čudila: Za kaj gre? To vendar nI mogoče. To je družinska zadeva! Kaj pa to koga brigal? In pripravila se je nova zadeva. Kmalu bosta oba stala pred sodiščem. Izkušeni prsvnlkl pravijo, da bo vsak dobil pol leta. ln pri tem mi jo tako žal mlajšega brata. Poldrugi sec ž« sedi in zato naj dobi še kaj zraven 1 s 15. Madaaa • Današnji dan. da vam povem po pravici, ml je poeebno prijeten. Sodrug Griša me je namreč poklical v svojo delovno sobo ln ml Je sporočil sledeče: 'No, Vinivltkin, želim ti srečo is vsega srca. Pomaknjen ei v deveto kategorijo In dobiš iz teh razlogov povišico za petdeset odstotkov." "Haha! Deveta kategorija! Ali morete zapopaatl? To je ie poleta j. kakšen ee spodobi. To je Izvrstna služba. Mislim, da bi bil vnakdo prav rad pomaknjen v deveto kategorijo! Mislim, da je deveta enaka pod prejšnjim režimom vsaJ'dvor- veta . . . Da, deVeta je že lep* položaj ... Pod prejšnjim režimom bi Stepanič pred mano vrata na etežaj odprl. Torej, čast je velika, vendar čast je čast, tudi petdeaetobrost-na povišica plače ni sramota Petdeset odstotkov tudi ne pride kar tako peš. Prvič, prosim, ugotovite, bo jed boljša. Drugič, prosim, si lahko človek dovoli to ali ono muhavost. In pa to ali ono elabost si bo človek že tudi lahko privoščil, — tretjič namreč. Hudič vzemi! Lepa reč je življenje! Pomislite vendar, človek se udeležuje tega mogočnega gibanja, ki se mu pravi življenje in ki je eno izmed koles v velikem stroju bistva. Oh solze stopijo človeku v grlo. Jokal bi od preobilice sreče. Da, življenje je lepo. In tudi ljudje so lepi, če eo brez egoizma ... In ravno zato jih tako ljubim, radi pomanjkanja egoizma. Pomanjkanje samoljubja to je glavno pri ljudeh. Serjo-ški Pijetuhovu, glejte, niso dal devete, meni pa ... In zakaj ne? To Je objektivna cenitev mojega dela. Gotovo mi ni devete dal samo sodrug Griša. Najbrže je cela komisija o tem debatirala. Nekakšna komisija ali nekakšen odbor, eeatavljen iz apoštova-nja vrednih delegatov . . . Mogoče je tudi kateri iz te komlelje rekel: "Pazite," je mogoče rekel, "Sjerjoška Pijetuho-va moramo pomakniti naprej." In vsi so kakor enoglasno odgovorili: "Ne in stokrat ne! Sa mo Vinivitkina! Vinivltkin prosim, ozirajte se na to, je nadarjen, talentiran človek!" "Vedite, da nepopiano lju blm, da se me tako ceni. V ta kih trenotklh čutim, da resnično sodel ju jem pri mogočnem gibanju, ki ee mu pravi življenje, da sem eno od kolee življenskega stroja . . . ' J 8. december. Danes, pti uradnih urah, sem dolgo hodil gor in dol po Nev skem Prospektu. Prej te ceste nisem nikdar ogledoval, ne ljudi ln ne izložbenih oken. Ali danee se je pred menoj takorekoč nekaj odprlo; "Zapopadel sem, kako prijetno je biti človek; Koraka človek tako po Nevskem Prospektu ln čuti ln vidi, da je vse pripravljeno za njegovo u-dobnost, da vsaka malenkoet, vsak cestni kamen čaka takorekoč tvojih podplatov. In to cestno kamenje ae zglaja od različnih, hltečlh kdo ve kam, ljudi... In neprestano te kdo proal za oproetitev ... In ti hodiš, ne da bi pazil na red hoje, kakor Španski grand in neprestano slišiš: "Pardon, državljan! . . . Par-don, sodrug 1" In vsi ee ti umi kajo. Sami ugledni, neegoietlč nI ljudje. In okrog so izložbena okna, okrog ao rezke reklamne luči, okrog jo mnogo sladko žvr-goleč i h žensk, ki se U smehljajo. Nenavaden tok življenja 1 Evropa! Kompletna Evropa! Da, dobit bom denar In začel bom živeti . . . He, hel 6. december. J*e,-i^flfcno, ne preostyja*toi nič drugega, kakor da povabim kakršnokoli dekle. In stala bo veliko ihanj, in če že gre za td", bo tudi mnogo bolje imenitno, n niti nobena afera ni to! — Pol /«mta bonbonov in človek je brez skrbi. Ali katero naj povabim? Var-ko bi povabil. Kakor gotovo mi bog pomagaj, Varko Dvukolki-no bom povabil. Naj rečejo kar hočejo — lepa je, lična i.. jutri preiščem to reč. Obljubil ji >om, da bom zakuril peč — pri-etno bo, domače, poetično. In »oezlja je vendar sol življenja! 6. december. Danes, po uradnih urah, sem govoril z Varjo Dvukolkino. V veži sem jo srečal in sem rekel: Slišite, zakuril bom peč, pa bo zelo domače, zelo poetično. In ta goska je odgovorila: "Ce vam," je rekla, "tako zelo ugajam in ste v me tako zaljubljeni, peljite me rajše v kino ali mi preskrbite vstopnico akademsko gledališče. Vaša peč ni za me nobena atrakci-ia " JA ... Goska! Vsak človek sprevidi takoj, da je goska. Pred vsem še pa nisem dobil denarja, in drugič, to ne izpričuje lepega vedenja, če se kalno dekle samo povabi! Hudič jo vzemi! Resnici na ljubo, saj ni tudi kaj posebnega! Le da ima ravno takšno postavo. Ali drugače — kos lesa. In če si človek podrobneje ogleda, tudi postava ni kdove kaj! Kakor gotovo mi bog pomagaj, nič posebnega! Kos lesa! Absoluten kos lesa! Takšna dekleta niso za moj okus, hudič jih vzemi! Takšna dekleta so po navadi zelo preračunljiva! Neprestano vihajo nos, zdehajo, in ee določasijo . . . Hudič naj vzame kakšna dekleta! Gotovo misli, da sem sedaj nesrečen, je dala košarico! praviš? Samo za-bom imel toliko takšnih dek^to^koUkor jih hočem. Dandanes se nadela toliko okoliščin! Dandanel ae noben človek ne muči z ljubeznijo, treba je samo hoteti. PreT kratkim mi je Serjoška Pijetuhov pripovedoval neverjetno zanimivo zgodbico. Bil je v se je seznanil z nekakšno damo. Ni bila nobena "takšna" dama, nego čisto poštena gospa. In kako poštena! Se danes je do ušes zaljubljena vanj! Tudi jaz, pazite, sem srečal zadnjič čudež, madono — prvovrstna toaleta, različna kožuho-vina, lakasti čevljički ... Sla j^ tesno mimo mene in me je pogledala. Da, morala je padla dandanes zelo globoko. Serjoška Pjetuhov pravil da je vedno tako po revoluciji. In jaz, rečem vam, ee na to požvižgam. Sem celo vesel, da je padla. Častna beseda, vesel sem. Mislim celo, da ao vsi zelo veseli, samo delajo se svete ... In bom, hvala tem razmeram, užival življenje. He-he . . . 8. december. Denar imam! Glejte! Bankovci — papirčki. Ali ne smer tL Prijetni papirčki! Naj leže v predalu. In tista Varka Dvu-kolkina je velika koza! Je najbrž s tem računala, da bom prišel zopet k nji, da se bom zopet obrnil na njo. Prosim te, Var-jočka, na vstopnico za kino in pa za gledališče {n ta ... Sel sem mimo nje, kakor da se ni nič zgodilo. Da, kravica! — ravno zato. Vsak bi rad koga izkoriščal! Seveda! Cigani bodo ravno slavili svatbo brzega marcipana! Ne propadem zato — naj te zato ne boli glava . . . Poživžgam se in morda sem ee že požvižgal! In imam, hudič me vzemi, morda že kaj izbranega ... Da, Varjočka, imam, imam . . . Sla- bo si kalkulirala, ljubica nala si se. Seveda imam! vrač®. ^b««,™* K-U Čudež, j,- bonsko rožo, kneginjo, kneg^ madono! . . . Pravljično! v£ raj še nisem imel, danes Z linam In kako se je to zgodilo' rJ da pravzaprav, da je bi|0'u3 _______priprosto. To se pravi, narav 10 zanhaivo «o, ni še ničesar bilo, ničeaar J gledališču n* ni zgodilo. Ali bo se .... , se zgodilo, ^^dogodilo. Je podlaga, se "zgodi. Srečanje bo. Mogoč« mi bo oktalo to srečanje v gpo. življenje. N^ Pravljično, N*. sprehajat minu vse moje ne, ne, morem! rečem vam, pravljično* davno sem se šel (Dalje prihodnjič.) Do Ljubljane in nazaj TRETJI RAZRED Moderna udobnost... Ne-prekoaljiva služba ... Tedenska odplutja iz New Yorka . . . Pripravne ia hitro železniške zveze od Hambarfs do Jugoslavije. Za ptjinlli T»raiajt* lafcalaaaa u«nu tU Nauburg-American UNE ITT H. MicMaaa Ar,., CMcar«. uSSSBffil opric* UateMvlJcn pred M Ml CENE SO ZMERNE flSil« nate■ j Novi p&rnik-vebkan "REX" na poakukui vožnji po Stredozemskem morju. Dobil bom denar in takoj bom atopll v areno šlvljenja. Skraj nI čas je ie. Pet let eem šivel kakor svinja. IPet dolgih let. In morda celo deset? Morda vae življenji«? Hehe, vae šlvljenje. Pred kratkim, razumete, sem, radostno zamaknjen, nekoliko pretiraval , . . Naravno, šivlje-nje Je v reanici radostno, ali vendar ne tako radostno kakor |gdi. Zakaj, pomislite samo Ves čaa «§i ti vet kakor svinja, v gledališča ftieem hodil, drutbe nisem imel, na spominjam ee več na čaae, ko eem a šenskami govoril. In vae to vpliva na dušo. Dui* ae vsled tega po-kmeti. Dndba Je vendar velika reč. Videli boete kakor hitro bom imel denar, bom takoj i redil majhno gostijo. Koga? Kaj T No, da, morda ne bom dela) goatije, ali onega ali drugega bom gotovo povabil. Drnftba dela človeka vedno uglednega. Naravno, nima smisla, povabiti cele gruče, ali dva ali tri bom gotovo povaMl Ali morda vendar samo enega? Kakšno dekle na primer. Tudi dekleta znajo narediti dušo Imenitno. To je prva slika parnlka "REX" na vožnji, ki nosi 54,000 ton in vozi s hitrostjo 28 vozlov. Last je Italijanske linije. Slika je bila vzeta blizu San Rema ob italijanski rivijeri, kjer so bili stroji parnlka urejeni za plovbo. Ta parnik-velikan bo v New Yorku 4. okto bra 1932, odkoder bo odplul 8. oktobra v laki na Sredozemskem morju. "REX" bo eden naj-večjih in najhitrejših parnikov, kar jih plov« po morji). TELEFON R0CXWELL 4904 TISKARNA S. N. P. J. 8PBBJEMA VSA '' ' TMg Vv V • ♦ > J v tiskarsko obrt spadajoča dela M v krvataksm, VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vea pojasnila daje vodstvo tiskarne f®te po S. N. P. J. PRINTERY 16574» So. Uw»dala A verna CHICAGO, ILL. TAM 8E DOBE NA 2KLJO TUDI VSA USTODVA POJASNILA