Leto IX, št. 13
, nedelja 15. januarja 1928
— lacnaja ob 4. » jutra j.
Stane mesečno Din >5*—, ta iae» lemstro Din 40*—» neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. «072 in 2804, ponoči tudi št. «034.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena 2
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uprav.tttve: LJubljana, frefternovs ulica te. s*- — Telefon St. 3036.
tracraim ortttulek; Ljubljana, Prešernova uhca št. 4. — Telefon št. 149/
Podružnici: Maribor, Aleuaadrora it. 13 — Celje, Aleksandrova cest«
Račun pri pottneai ček. zavodu: Ljub lana it 11.84« - Praha Salo 7«. 180.
Wien,Nr. 105041.	'
Ljubljana, 14. januarja.
Razprave o državnem proračunu v finančnem odboru še niso končane, a vendar je slika državnega gospodarstva, ki nam jo nudijo, skoraj že popolna. Cela vrsta ministrstev pride še na dnevni red, a to ne more ničesar spremeniti na moraličnem in stvarnem rezultatu. ki je že dosežen. Na vsej črti je ovržena samozavestna trditev Vukiče-vičeve vlade, ki se je v ekspozeju min. financ napihuje, da je sestavila realen budžet za leto 1928-29. Ta trditev je razkrinkana kot laž. Govorniki Kmeč-ko-demokratske koalicije, ki v občudovanja vrednem stvarnem delu kritizirajo proračun lahko priznajo, da tega posla niso sami opravili. Imeli so in imajo najboljše pomagače v samih članih vlade. Ministri, ki zastopajo svoje proračune pred finančnim odborom, po vrsti, brez izjeme, izjavljajo, da so številke, za katere zahtevajo odobrenje, fiktivne, da so Dotrebe njihovih resorov dejansko mnogo večje, nego je v proračunskem predlogu natiskano in da s krediti, ki jih zahtevajo, ne bodo mogli v svojih resorih gospodariti do konca proračunskega leta. Vsi se izgovarjajo na finančnega ministra, češ. da je on zahteval redukcijo kreditov in vsi mečejo privdo na tega moža. ki se med tem mirno šeta ob Riviieri in baje išče denarja za naše prazne državne kase.
Te ugotovitve so z dvojnega vidika silno zanimive in poučne. Ne le da pričajo o tem, da Vukičevičev režim postavlja celo naše državno gospodarstvo za bodoče leto na povsem lažno osnovo in se poslužuje torei metode, ki je v praksi pri ljudeh, kateri Driprav-ljaio svoj konkurz. Nič manj interesant-ne niso te konstatacije z moralično političnega stališča. Člani Vukičevičeve vlade morajo priznavati da z zahtevami krediti ne bodo mogli voditi svojih resorov, navzlic temu pa te nezadostne kredite branijo in so pristali na to, da je bil tak proračun Narodni skupščini predložen! Vukičevičeva vlada brani torej nekaj, o čemer je prepričana in o čemer njeni lastni člani javnn proglašajo, da se braniti ne da. Navzlic temu dosedaj nismo slišali, da bi bila vsled te in take budžetske politike, nastala kakršnakoli kritična situacija v ministrskem svetu, nič ne čujemo. da bi se bil katerikoli izmed ministrov uprl in še manj seveda, da bi poskušal izvajati konsekvence. Vukičevičevemu režimu je strast ostati za vsako ceno v posesti oblasti najsvetejša dolžnost, kateri se klanjajo vse druge...
Z naravnost barbarsko brezobzirnostjo je Vukičevičeva vlada klatila po proračunu. Brez vsakega sistema in brez vsakega razumevanja za najvažnejša vprašanja javne uprave, se je reduciralo kredite, zdaj za kulturne- zdaj za socijalne ustanove, a nairaiše zopet pri državnih nameščencih. Nikdo ne zanika, da ima Jugoslavija uradništva več kakor preveč. Ali je značilno, da redukcije vedno zadenejo ono uradništvo. ki je sposobno in potrebno ter često-krat nepogrešljivo. Tistih tisočev parazitov, ki se klatijo brez oosla po »platnih spiskih« nobena redukcija ne zadene. In če pregledujemo letošnji proračun, vidimo, da je sekira zadela v glavnem vendarle zopet prečanske kraje. Ponekod se postopa tako glupo, da bo to dovedlo do ustavitve celih drž. uradov. Drugod zopet bo ustavljeno in onemogočeno delovanje važnih institucij. Kako hočejo štediti Dri naših visokih šolah in pri naših gimnazijah, je dovolj znano.
Ministri so si izbrali komodne metode, da se izvlečejo iz zagate. Kadar se jim dokaže nemožnost in absurdnost ene ali druge redukcije potem prav radi odgovarjajo, da bo dotično ustanovo pač treba izročiti oblastnim samoupravam. Kakor, da bi oblastne samouprave razpolagale z dosedaji neodkritimi zakladi za financiranje onega, česar država ne zmore. Stereotipno tudi vsak minister prihaja z idejo, da bo en del svojih resornih skrbi odpravil s pomočjo primerne udeležbe na inozemskem posojilu, ki ga baje vlada pričakuje. Tudi ta način je nadvse karakterističen Gotovo je. cela vrsta gospodarskih kulturnih in socijalnih problemov v naši državi, ki se daio rešiti Ič s pomočjo velikopotezne investicijske akcije. In gotovo je, da je taka investicijska akcija mogoča le s pomočjo velikega posojila. Toda Vukičevičeva vlada sicer išče denarja na Angleškem in na Francoskem, a doma še ni sestavila nobenega načrta, nobenega investicijskega programa. To se pravi z drugimi besedami : mi iščemo denar, a ne vemo še, zakai ga bomo uporabili!
Tako nudi tudi razprava v finančnem odboru sliko popolnega gospodarskega diletantizma in nesposobnosti Vukiče-vičevega režima, ki bo upropastil še to, kar nam je do sedaj ostalo.
Bolgarski polet čez Ocean
Sosija, 14. jan. d. Iz Newyorka poročajo, da namerava tamkaj živeči bolgarski pilot Stojanov leteti iz Newyorka v Rim in od tam v Sofijo. Njegov polet bodo finansi* raK ameriški finančna krogi.
Splošno pričakovanje vladne krize I Preiskava o atentatu v Skopljn
Z vseh strani napovedujejo važne politične spremembe v najkrajšem času. — Zadnji rešilni poskus g. Vukičeviča z rekonstrukcijo vlade, — Neprestane konference
Atentatorka je bila žena aktivnega bolgarskega oficirja in je bila po žrebu določena za umor. — Stanje težko ranjenega Pre-
liča je brezupno
Beograd, 14. januarja, i. V beograjski politični javnosti se zadnje dni v oči-gled kongresa demokratske stranke vedno bolj razpravlja o rekonstrukciji vlade, v kateri vidijo vukičevičevci edino možnost, da vsaj še za nekaj časa ostanejo na krmilu. Nocoj so se razširile celo vesti, da bo izvršena rekonstrukcija že tekom kongresa demokratske stranke. Iz vlade bi izpadla predvsem minister pošte Vlajko Kocič in minister pravde dr. Subotič. Na njuna mesta bi prišla dr. Stanič in dr. Niko Subotič. notranje ministrstvo pa naj bi dobil paši-čevec Ceda Radovič.
G. Vukičevič je tudi danes ves dan konferiral z raznimi radikalskimi prvaki ter zlasti z onimi poslanci, ki prihajajo v poštev pri eventualni rekonstrukciji. Popoldne od 5. do 6. je bil g. Vukičevič v avdijenci na dvoru, pred tem pa je imel dolgotrajno konferenco z dr. Spahom. ki se je še poprej posvetoval z dr. Marinkovičem.
Beograd, 14. januarja, n. Sinoči sta se sestala dr, Marinkovič in Vukičevič. Kakor se zatrjuje, je g. Vukičevič pri tej priliki izjavil dr. Marinkoviču, da bo takoj podal demisijo celokupne vlade, ako bo resolucija, ki jo bo sprejel kongres demokratske stranke, vsebovala kakršenkoli ugovor proti današnjemu režimu.
Beograd. 14. januarja i. Današnja številka demokratskega organa »Od-jek« orinaša uvodnik ood naslovom »Izhod iz situacije«, v katerem naglaša med drugim: »Izven vsakega dvoma
je, da je sedanje splošno stanie v državi v veliki meri posledica moralnega razsula radikalske stranke, ki pa je kljub temu še vedno na krmilu. Današnja radikalna stranka vodi samo še borbo za oblast. Nujna potreba je, da krenemo na novo pot, toda ne tako, da bi ostalo v novi obliki vse Dri starem, marveč tako, da pridemo definitivno do spremembe režima in političnega prav-ca.«
Zagreb, 14. januarja, n. Nocoj je prispel v Zagreb narodni poslanec Josip Pasarič, da poroča Stjepanu Radiču o politični situaciji v Beogradu. Po njegovem obisku je izjavi! g. Radič novinarjem. da mu je g. Pasarič prinesel zelo važne vesti iz Beograda. «Sma-tram, da stojimo pred spremembami v vladi in da pride do njih prav kmalu, Dogodki se razvijajo, vendar pa je še prezgodaj, da bi o tem javno govorili Le to vam lahko rečem, da gre vse dobro.»
Novi Sad, 14. januarja, n. Svetozar Pribičevič, ki se mudi te dni v Novem Sadu. je nocoj novinarjem izjavil, da so vesti o pogajanjih med Kmečko-demo-kratsko koalicijo in radikali izmišljene. Kmečko-demokratska koalicija se je pogajala samo z demokrati ali na svoje predloge dosedaj še ni dobila odgovora. Uverjen pa je, da bodo konference, ki jih je imel z Davidovičem, imele važne posledice tudi za bodočnost. Koncentracijska vlada vseh strank je kategorična potreba države.
Beograd, 14. januarja p. Na podlagi dosedanje preiskavo o atentatu na pravnega referenta skopske oblasti Velimira Preli-ča je ugotovljeno, da atentatorka Mara Bu-Ijeva v Skoplju ni imela zaveznikov, marveč da je bila v direktnih zvezah s centralno organizacijo makedonskih revoluci-jonarjev. Mara Bul jeva je žena aktivnega bolgarskega oficirja. V Skoplju je bivala že 10 mesecev. Pred smrtjo je v bolnici pri zaslišanju izjavila, da je bila po žrebu določena, da izvrši atentat. Dolgo je oklevala, končno pa so ji zagrozili, da jo umo-
re, če ne izvrši prevzete naloge.
Stanje težko ranjenega Preliča je brez* upffio. Danes ie bil pozvan znani beograjski kirurg univerzitetni profesor dr. Ko-stič, ki je pcpoldne izvršil na Preliču nevarno operacijo. Prelič je prišel danes zjutraj k zavesti in se je dalj časa razgovar-jal s svojo ženo. Prestreljeni ima dve vretenci v tilniku in je ostal pri življenju le zaradi tega. ker je rano zamašila strjena kri. Zdravniki nimajo upanja da ga ohranijo pri življenju.
Monoštrska tihotapska afera
Rumunija zahteva ženevsko intervencijo. — V torek se bo vršila v Monoštru preiskava, ki jo bo vršila avstrijsko-madžarska
komisija
Bukarešta, 14. januarja g. Današnja številka poloficijelnega lista »Vitorul« piše v uvodnem članku o tihotapstvu orožja na Madžarsko. List trdi. da mora Društvo narodov intervenirati, da bo svojim mednarodnim dogovorom pridobilo veljavo ter da bo delovalo v smislu miru. Ravno zaradi tega imajo države Male antante popolno zaupanje v prestiž Društva narodov, kateremu prepuščajo intervencijo, do katere mora priti na vsak način.
Budimpešta, 14. januarja, g. Kakor izve vaš poročevalec iz zunanjega ministrstva, sta se avstrijska in madžarska vlada na madžarski predlog dogovorile, da se bo odposlala v Monošter mešana komisija, ki bo proučila zadevo tihotapstva orožja na Madžarsko. Člani teh delegacij se bodo se-stali 17. t. m. v Monoštru. Po informacijah
iz madžarskega zun. ministrstva je madžarska vlada pred dvema tednoma predlagala to preiskavo, da se sporazumno z avstrijsko vlado doseže razjasnitev afere. Transport orožja je še v Monoštru. Glede zaplembe transporta se do sedaj še niso podvzeli nobeni koraki, ker se noče prejudicirati preiskavi. Ta korak bi bil po mnenju madžarskih uradnih krogov ne samo nepriporočljiv, temveč celo nepotreben, ker imajo lastniki transporta še vedno možnost, da se javijo pri kompetentnih oblastih ter da dobijo pri merodajnih mestih naknadno dovoljenje za prevoz transporta preko madžarskega odnosno avstrijskega ozemlja. Ako se lastnik transporta niti med preiskavo ne bi javil, pride na vrsto konfiskacija, odnosno uničenje transporta po madžarskih oblastih.
Žalosten proračun ministrstva za soci]*lno politiko
Finančni odbor je odpravil proračun v kratki dopoldanski seji. Mučna situacija g. dr. Gosarja. — Ministrstvo obstoja samo še
po imenu
Jutri se prične vseamerlški kongres
ki se bo vršil v znamenju dolarske diplomacije in v luči ogromnega pomorskega oboroževanja Zedinjenih držav. — Stroški za povečanje ameriške vojne mornarice znašajo poltretjo milijardo dolarjev!
Beograd, 14. januarja p. Fin. odbor je danes razpravljal o proračunu ministrstva za socijalno politiko. Razpravo je
minister dr. Gosar otvoril s kratkim ekspozejem.
Uvodoma je naglasil. da je proračun sicer nezadosten, da bi moglo njegovo ministrstvo izvršiti svoje naloge, da pa ni mnogo manj-ši od sedaj veljavnega proračuna. Navidezno ogromno zmanjšanje proračuna od 360 na 30 milijonov izhaja iz tega, da so izdatki za invalide in za odkup invalidnine prenešeni na proračun vrhovne države uprave, dočim so bolnice večinoma izločene iz državnega proračuna in prenešene na oblastne samouprave. Zato znaša fak-tična redukcija samo 1,220.000 Din.
Minister je dalje povdarjal. da Je posvečal glavno pažnjo delavskim vprašanjem. Za poseben uspeh smatra dr. Gosar svoj pravilnik o borzah dela ter pravilnik o delavskih zaupnikih. Doslej pa še ni mogel rešiti vprašanja zapiranja trgovin in ureditve delovnega časa, ker ga je pri tem oviral zakon o zaščiti delavcev. Nerešeno Je tudi še vprašanje inozemskih delavcev, ki jih Je v državi mnogo preveč.
V svrho reorganizacije socija'nega zavarovanja je vstavljeno v finančni zakon posebno pooblastilo, glede invalidskega vprašanja pa je minister povdarjal da Je zelo težavno in zapleteno, tako da ga doslej nI bilo mogoče rešiti in ga tudi v bodoče še ne bo tako kmalu.
Glede zaščite dece je minister mnenja, naj daje država 1* subvencije zasebnim društvom, ki se bavijo s tem.
Glede ukinitve stanovanjske zaščite ie izjavil g. Gosar, da bo odvi no od hišnih posestnikov, kako bo to vprašanje regulirano v bodoče. Če bodo pretiravali pri najemninah. bo treba znova uvesti zaščito najemnikov.
Debato je otvoril
posl. dr. Krnjevič (HSS), ki Je v daljšem govoru ostro kritiziral de-momtaižno politiko vlade na polju sociialne politike ter naglašal, da je tudi dr. Gosar kot minister popolnoma razočaral. Ko so klerikalci stopili v vlado, so napovedovali popoCn preokret, toda sedaj dokazuje tudi proračun, da je ostalo vse pri starem. O reševanju važnih socijalnih problemov sploh ni govora.
Posl. Juraj Demetrovič (SDS)
je uvodoma izvajal da smo pod ministrovanjem dr. Gosarja dobili poleg politične še socijalno reakcijo. Obširno se Je bavil s problemom izseljencev in naglašal, da se vlada za nje sploh ne briga. Postopanje z invalidi pa predstavlja pravo narodno sramoto. Pri podeljevanju podpore gladujočim se postopa skrajno partizansko tn še onih borih" 22 milijonov-za pasivne pokrajine je šlo izključno le za volitve. Vlada kaže zanimanje samo za lov, ne vidi pa, da umira narod od gladu in pomanjkanja.
Nato sta govorila še radičevec Ivsn Pe-štaj in zemijoradnik Voja Lazič, ki je zlasti razpravlja o beračenju ter zahteval, naj minister za socijalno politiko zakonitim potom uredi skrb za te reveže.
Dr. Gosar je odgovarjal
na iznešene očitke in med drugim navajal, da smatra ukinitev stanovanjske zaščite za veliko deflo, ker je s tem pospešil gradnio novih stanovanj. Mnogo ironičnih medkli-oov je vzbudil njegov zagovor, da ie podpora pasivnih krajev zaradi tega talke ne-
zadostna, ker ni razipo)o£:.l s potrebnim aparatom in da je zato nakazal vse podpore Rdečemu križu (Medklic: »Rdeči križ je torej boljši od oblastnih odborov!« — »Menda zato. ker potom Rdečega križa lažje uganjate partizanstvo.«) Ostale očitke je g. Gosar pavšalno branil s tem. da on ni sestavil zakonov in pravilnikov. (Posl. Demetrovič: Vaša dofžnost je, da Jih izboljšate. če so slabi in nezadostni.)
Vladna večina je - nato proračun sprejela, nakar je bila seja zaključena. Popoldne finančni odbor zaradi pravoslavnega novega leta ni zasedal, jutri bo razpravljal o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo.
Na predvečer demokratskega kongresa
- Beograd, 14. januarja, p. Z naraščajočim zanimanjem pričakujejo politični krogi jutrišnji kongres demokratske stranke. Tekom današnjega dne so prispeli v Beograd že skoraj vsi delegatje iz notranjosti države. V demokratskem klubu je vladalo zato danes že ves dan živahno vrvenje. Delegatje so večinoma že danes izročili svoja pooblastila glavnemu tajniku v overov-Ijenje. Vseh delegatov bo nad 400.
Kongres bo otvoril jutri dopoldne ob 9. v dvorani Kola srbskih sester g. Da-vidovič. Med poslovanjem verifikacij-skega odbora bo izvoljeno predsedstvo, nakar bodo takoj podali svoja poročila gg. Davidovič, dr. Marinkovič in Voja Veljkovič Popoldne bo pričela debata in bo najbrž že jutri zvečer izvoljen odbor za resolucije. Po dosedanjih dispozicijah bodo v tem odboru zastopani tudi demokratski ministri. Po zatrdilu uglednih demokratskih prvakov bo v resoluciji ponovno naglašena želia po koncentraciji demokratskih sil.
Pašicevsko glasilo
Beograd. 14. januarja, p. Nocoj je izšla prva številka novega glasila pašidevcev cOslobo-djenje>. List urejuje bivši poslanec in znani srbski publicist dr. Ljuba Popovič. Prva številka prinaša obširne članke izpod peresa najuglednejših pašičevskih prvakov, med drugimi od Slavka Miletiča, Dragotina Koji-ča, Ranka Trifunoviča in dr. Milana Stojadi-noviča. Razen tega objavlja daljši članek pokojnega kralja Petra iz njegove knjige <0 svobodi«. Na uvodnem mestu objavlja program lista, ki naglaša potrebo čuvanja narodnih tradicij in parlamentarizma, češ, da je to danes, ko se iz postopanja vlade jasno vidi, da skuša ubiti parlamentarizem nujno potrebno ter da je dolžnost vseh dobrih državljanov in pravih radikalov, da stopijo na branik pravega parlamentarizma, ki je edina zaslomba kralja, države in naroda. Značilno je, da list že v prvi številki ostro kritizira demokratske ministre in napada demokratsko stranko.
Pariz. 14. januarja, d. V pondeljek se prične v Havanni šesta vseameriška konferenca. Zedinjene države bo zastopal sam predsednik Coolidge. V njegovem spremstvu sta med drugimi državni tajnik za zunanje zadeve Hughes in novi ameriški poslanik v Mehiki Mor-ro, šef ene Morganovih velebank. Značilno je, da je washingtonska vlada odbila predlog kubanskega poslanika v VVashingtonu, naj bi se povabil na konferenco tudi opazovalec Društva narodov. Konference se bo udeležilo po svojih zastopnikih 21 ameriških držav.
Prisotnost ameriškega predsednika in številnih drugih zastopnikov Zed si jenih držav ima očividno namen potolažiti države latinske Amerike, ki je zelo vznemirjena zaradi imperijalističnih stremljenj Zedinjenih držav. Na konferenci bo zastopana seveda tudi Mehika, ki pa z ozirom na pomirjenje z VVashingtonom ne bo mogla nastopati
preveč odkrito.
Newyork, 14. jan. s. V Havanni sta bi* la aretirana dva Rusa, ki sta nedavno pri« šla iz Rusije. Baje sta hotela pri prihodu predsednika Coolidgea v Havanno izzvati revolucijo.
WaShington. 14. januarja, d. Tajnik za vojno mornarico Wilbur je izjavil, da mora popraviti svoj ekspoze, ki ga je imel pred mornariškim odborom reprezentančne zbornice. Prvotno predvideni letni izdatki 109 milijonov dolarjev se nanašajo samo na tako zvani
mali gradbeni načrt za dobo petih let Njegova želja pa je, da sprejme kongres takoj veliki gradbeni načrt, ki obsega dobo dvajsetih let. Izdatki za vojno mornarico ji se tako zvišali na 2580 milijonov dolarjev.
Washington, 14. jan. g. Mornariški odbor reprezentančne zbornice je s 15 proti ene* mu glasu sprejel resolucijo, v kateri se odobrava izvedba vsega programa za zgra. ditev vojnih ladij. Soglasno je bila sprejeta resolucija, da predsednik ne sme ustaviti graditev ladij brez dovoljenja kongresa.
Newyork, 14. januarja, (be.) Časopisje splošno obsoja gradbeni pomorski načrt tajnika za vojno in mornarico Wilbura in izvaja, da pomenja ta gradbeni program direktno izzivanje Anglije in vsega sveta. «Ne\vyork Times» pišejo, da bi morali nastopiti res izredni politični dogodki in vojni zaplet-Ijaji, ako bi se hotela opravičiti grad-ba tako velikega in močnega vojnega brodovja, kakor jo namerava izvesti VVilbur. Amerika je s tem dokazala, da ji ni za razorožitev in bo s tem prisi!i'a tudi druge države k vedno močnejšemu pomorskemu oboroževanju in spravila vprašanje razorožitve do popolnega poloma. List izraža upanje, da se bo mirovna ideja vzlic tej neiskreni politiki ameriških Zedinjenih držav vendarle ojačila in da bodo merodajni ameriški vladni krogi končno uvideli, kam vodi taka nevarna oborožitvena politika.
-SS-
Francosko posojilo Rumuniji
Bukerešta, 14. jan. g. Finančni minister je imel danes dopoldne daljši razgovor z zastopnikom finančne skupine Monet, ki je ponudila Rumuniji posojilo. Kakor se izve, potekajo zadevna pogajanja ugodno.
ČsL-ameriški incident likvidiran
Praga. 14 januarja, h. O zadevi po ameriški vladi v Manili izvršene zaplembe orožja na češkoslovaškem parniku, izve vaš poročevalec, da je bilo ugodeno vsem zahtevam delavcev glede plač. Ker je šlo za regularno kupčijo češkoslovaške tvornice orožja (Zbro-jovka) v Brnu in ker je bila pošiljatev pravilno deklarirana, je stvar popolnoma urejena. Pošiljatev je spremila v južnokitajske vode ameriška vojna ladja. Zanimivo je, da se je za češkoslovaško ladjo in za njeno blago najbolj zanimal italijanski generalni konzul v Hamburgu Tamaro. Ravno on je bil tisti, ki je dvomil o pravilnosti pošiljatve.
Usoda sovjetske opozicije
Moskva, 14. jan. d. Pregnana voditelja opozicije Zinovjev in Kamenjev sta bila že deportirana v majhno kavkaško mestece Suchum, kjer ni skoraj nobenega delavca. Trockij, ki razpolaga še z materijelnimi sredstvi, je še vedno v Moskvi, in sicer stanuje v stanovanju bivšega komisarja za notranje zadeve Bieloborodova, ki je sedaj zaposlen v neki tovarni kot mehanik. Tu* di Radek je še vedno v Moskvi. Pri od* hodu novinarja Sosnovskega v prognan* stvo se je zbralo na kolodvoru mnogo mlajših pristašev opozicije.
Bolezen švedske kraljice
Rim, 14. jan. (be.) Zdravstveno stanje kraljice Viktorije se je znatno poslabSalo.
Angleška trgovina
London, 14. jan. (lo.) Anglija je uvozila lani za 1019 milijonov funtov blaga in iz* vozila za 709 miKjooov funtov.
Scotos Viator o Rothermereovi akciji
Košice. 14. januarja, g. Tukajšnji list cKa-saj Naplo» objavlja članek angleškega pisatelja Seatona Watsona o manjšinskem vprašanju. Watson označuje v tem članku razpad avstro - ogrske monarhije kot največji jx)litičen dogodek po padcu velikega rimskega cesarstva. Mirovne pogodbe, pravi Wat-son, so dobre ter se ne more misliti na njihovo revizijo. Vprašanje narodnostnih manjšin je mednarodno vprašanje in nobena država ne sme smatrati tega vprašanja kot notranjepolitično zadevo. NVatson zahteva, da se morajo vsa vprašanja, ki se tičejo narodnostnih manjšin, natančno in detajlirano proučiti, in sicer pred gotovim forumom, ne pa pred kakim odborom.
Petdesetletnica suznosti
otoka Cipra
Atene, 14. januarja, h. S Cipra poročajo: Angleške oblasti nameravajo ob priliki 50-letnice zasedbe otoka po Angležih prirediti velike svečanosti. Grški poslanec Keodotu je poslal guvernerju na Cipru odprto pismo, v katerem ga pozivlje, naj ne priredi teh svečanosti, ker se ne more spominjati sužnja na njegovo suženjstvo. Pismo končuje: Ponavljam soglasno željo 350.000 prebivalcev, naj se Ciper pridruži Grčiji.
Poset nemških novinarjev v Pragi
Proga, 14. jan. h. Jutri prispejo semkaj novinarji nemškega centruma. Sprani! j al Njih bo nemški državni tajnik FiNp Brugger. Sprejel jih bo v avdijenci predsednik M a. »aryki,
Konstituiranje mariborskega občinskega svete
Za župana je izvoljen dr. Alojzij Juvan, za podžupana pa dr. Fr.
lipold
Za današnje, tretje županske volitve v povojnem Mariboru se je pokazalo izredno zanimanje že v tem. da je množica ljudi že dolgo pred napovedano uro napolnila magistratno dvorišče, dočim so se srečni imetniki vstopnic gnetli na hodnikih. Vsi občinski odborniki, razen Nemca dr. Miihleisena, ki je izostal zaradi bolezni, so se zbrali točno. Socijalisti so zasedli levo vrsto klopi, sredino spredaj odborniki SLS, za njimi pa odborniki SDS in narodni socijalist Tumpej; poleg njega se je vsedel komunistični odbornik Canžek. Desno stran so zasedli spredaj Nemci, v predzadnji klopi se je namestil obrtniški odbornik g. Dolček. v zadnjo klop pa se je vsedel radikal Tavčar. Socijalisti so imeli v gumbnicah rdeče na-gelčke, ostali so bili brez znakov, prevladovala pa je črna obleka.
Dosedanji župan dr. Leskovar je predstavil vladnega zastopnika sreske-ga poglavarja dr. Ipavica ter nato odstopil predsedstvo starostnemu predsedniku, nemškemu odborniku Siraku, ključavničarskemu mojstru v magdelen-skern predmestju, ki je vršil danes že drugič funkcijo starostnega predsednika.
Volitev župana in podžupana
Starostnemu predsedniku je tekla slabo slovenska beseda in je natlačeno-polna galerija komaj razumela njegov pozdrav in željo, da naj »se vsi odborniki dobro združijo*. Za skrutinatorje sta bila določena odbornika Žebot (SLS) in Ošlak (soc.), kj sta takoj razdelila listke za volitev župana. Izid glasovanja je bil sledeči: 25 glasov je dobil dr. Alojzij Juvan (SLS). 13 glasov novinar Viktor Eržen (soc.), 2 glasovnici (radikal in obrtniški odbornik) sta bili prazni. Za župana je bil torej izvoljen odvetnik g. dr. Alojzij juvan, Tci je izvolitev sprejel z besedami: «Hvala za zaupanje. sprejmem.*
Nato je takoj sledila volitev podžupana. Rezultat je bil sledeči: dr. Franjo Lipold 23 giasov (6 SDS, 14 SLS, radikal Tavčar, nar. soc. Tumpej in obrtnik Dolček). Socijalist Krajnšk je dobil 13 giasov, Nemci pa so oddali 4 prazne glasovnice. Dr. Franjo Lipold je sprejel izvolitev s kratko zahvalo.
Nato je povzel besedo soc. g. Grčar ter podal sledečo izjavo: «Po nalogu svojega kluba imam čast izjaviti, da je socijalistična stranka na svoji listi zedi-nila nad 1700 mariborskih volilcev..
Vladni zastopnik dr. Ipavic je hotel govornika prekiniti, češ da naj se iz-vrše najprej volitve. Socijalisti so proti temu ogorčeno protestirali: «Nimate pravice! Nihče ne sme jemati izvoljenemu odborniku besede!»
Vladni zastopnik je končno priznal, da se je zgodila pomota, nakar je gospod Grčar nadaljeval svojo izjavo: *Od večine pričakujemo, da bo upoštevala načelo popolne demokracije ter da se bo zavedala svojih dolžnosti tudi do volilcev, ki jih predstavlja socialistični klub kot ena tretjina zbornice. V mestnem sVetu mariborskem pričakuje zato socijalistična stranka primerno zastopstvo svojega kluba.«
Volitev mestnega sveta
Sledile so nato volitve štirih mestnih svetovalcev. Izid glasovanja je bil sledeči: dr. Leskovar (SLS) 25. dr. Je-rovšek (SLS) 26, Franjo Bureš (SDS) 23, dr. Miihieisen (Nemec) 19, socijalisti Ošlak, Krajnik. Jelen in Petejan po 13 glasov. Ker dr. Miihieisen z 19 glasovi ni dobil nadpoiovične večine, so se za četrto mesto vršile ponovne volitve, pri katerih so dobili: dr. Muhl-eisen 19. soc. Eržen 12, soc. Ošlak 3 in soc. Grčar 1 glas, 5 glasovnic pa je bilo praznih. Prišlo je zato do ožje volitve med Nemcem dr. Miihleisenom in socijalistom Erženom. Dr. Miihieisen je dobil ponovno 19. socijalist Eržen pa 16 glasov. Ko so pri ožji volitvi šteli od-
dane glasovnice, so ugotovili, da ena manjka. Glasovati je namreč pozabil g Grčar. Izvolitev dr. Miihleisena so sprejeli socijalisti z ironičnimi klici: «Heil*.
Po končanih volitvah se je dvignil starostni predsednik in izjavil: «Go-spodje, lepo se zahvaljujem*, socijalisti pa so kričali: «Oha, počakajte še malo*. Socijalist Bahun je nato opozarjal na čl. 46. obč. reda. po katerem ne more biti izvoljen za mestnega svetnika aktivni državni uradnik, duhovnik itd. Mislil je pri tem na duhovnika dr. Je-rovšeka, ki pa se mu je smejal in pripomnil: «Dobro. dobro, bomo že videli.* Med raznimi klici in ironičnimi zafrkacijami se je končno dvorana izpraznila in tudi na dvorišču čakajoča množica razšla. Pristaši SLS so priredili pred magistratom novemu županu živahne ovacije.
Situacija v občinskem svetu
Potek današnje seje za konstituiranje občinskega sveta je pokazal, da more novi župan računati z zadostno večino in da je delazmožnost občinskega sveta zagotovljena, ako bodo vodili v mestnem svetu pri njihovem delu vse skupine le gospodarski, ne pa morda strankarski interesi. Socijalisti so se kot druga najmočnejša skupina odločili za principijelno opozicijsko stališče, vendar pa tudi oni ne nameravajo onemogočati rednega gospodarstva.
Zvesta svojemu programu in upoštevajoč razpoloženje svojih volilcev, se je SDS že takoj spočetka postavila na edino pravilno stališče, da je treba varovati avtonomijo mestne občine in skrbeti za delazmožnost občinskega sveta. Kot stranka, ki je za pozitivno delo. je bila torej njena pot jasno začrtana in zato je že takoj po občinskih volitvah sondirala teren pri vseh v po-štev prihajajočih strankah in skupinah v smislu koncentracije vseh delavnih sil. vendar pa pri socijalistih zaradi njihovega doktrinarskega in izključno razrednega stališča ni našla pravega razumevanja; socijalisti so vrh tega odklonili vsako koalicijo s katerokoli «meščansko» stranko.
Tudi SLS se je kot najmočnejša skupina v novem občinskem svetu že spočetka odločila za pozitivno delo in se je zato istočasno začela s svoje strani razgovarjati z zastopniki ostalih skupin- ter se obrnila predvsem na SDS. Ker je predpogoj za delazmožnost občinskega sveta njega konstituiranje, se je SDS zato odločila, da sodeluje pozitivno pri konstituiranju.
Pripomniti pa je treba, da delegacija SDS ni sklenila za bodoče delo v občinskem svetu nikake koalicije z nobeno stranko, temveč si je zavarovala proste roke na vse strani. Dogovorila se je z SLS le glede konstituiranja občinskega sveta in temu primerno so izpadle tudi današnje volitve.
Demokratski klub
občinskega sveta je izvolil za svojega predsednika g. Ivana Kejžarja. za tajnika pa g prof. dr. Pavla Strmška.
Novi mariborski župan
g. dr. Alojzij Juvan. odvetnik v Mariboru, je v 42. letu starosti, rodom iz Vač pri Litiji in sin kmečkih staršev. Po dovršeni gimnaziji v Ljubljani je študiral pravo na Dunaju in v Gradcu ter vstopil leta 1913. kot koncipijent v odvetniško pisarno dr. Leskovarja, bivšega župana v Mariboru. V bivšem občinskem svetu je bil član mestnega sveta in član finančnega in pravnega odseka.
Podžupan dr. Fr. Lipold,
predsednik oblastne organizacije SDS v Mariboru, prevzema sedaj vdrugič svoje mesto na mariborskem magistratu. Njegovo delovanje v prošli mestni upravi ga je vsestransko pokazalo vrednega ponovnega častnega zaupanja mariborskega mesta.
Občni zbor SKS v Mariboru
Veliko navdušenje za Krneč
Maribor, 14. januarja.
Dopoldne se je vršil v veliki dvorani ho« tela «Kosovo» pod predsedstvom g. Ivana Rajšpa občnii zbor okrožnega odbora SKS, katerega se je udeležilo okrog 200 deleg-a* tov iz vseh okrajev mariborske oblasti. Po referatu okrožnega tajnika g. dr. Igorja Ro* zine je povzel besedo narodni poslanec
g. Ivan Pucelj
ter govoril o zgodovinskem pomenu Krneč, ko-demokratske koalicije, o njenih začet« kih, razvoju in ciljih. Dotaknil se je pola. tičnega razvoja od leta 1918. do danes. Ba. vil se je tudi s politiko dr. Korošca, ki da je pred blejskim paktom izjavil, da ne mo» rt biti v taki vladi, v kateri sede srbski ge» nerali. O svečnici leta 1927. pa je isti dr. Korošec stopil v ravno ono vlado, katero je poprej obsojal in opsoval ter s tem odo. bril vse ono početje.
Sedaj je eno leto na vladi z enim samim ministrom in še ta ima zelo vezane roke. O vladi Velje Vukičeviča je dejal, da je bila ustvarjena s pomočjo beograjskih me. šetarjev Sedanja vlada je rezultat spletk na osnovih špekulacij na neko nepremost* Ijivo mržnjo med Hrvati, Slovenci in pre* čanskimi Srbi. Zelo značilno je molčanje •Slovenca* na važno odkritje «Vremena»,
ko-demokratsko koalicijo
da dr. Korošec ne more izvršiti obveznosti blejskega pakta.
Kmečkodemokratska koalicija je največ. j> strah združenih nasprotnikov, ki se sil« no jezijo, da so neznosne razmere v državi iztreznile dva velika moža Pribičeviča in Stjepana Radiča.
V nadaljnem se je govornik bavil s pro* zornimi spletkami nasprotnikov tega veli* kega pokreta. Povdaril je, da danes govo* ri Pribičevič tako, kakor radičevri, Radič kakor samostojni demokrati. Perlustriral je davčne odnose v Jugoslaviji po uradni sta* tištiki: Srbi plačajo na glavo 407 Din. Slo» venci 1043 Din, v Vojvodini 1176 Din. Omenil je tudi od sedanje vlade projekti* rani aranžma za novo inozemsko posojilo, ki ga pa po izjavah uglednih finančnih osebnosti ne dobkno, ako ne začnemo siste* matično štediti, ako ne uravnovesimo pro* račun m ako ne bodo tudi Hrvati zastopani v vladi.
Kmečko»demolcratska koalicija ima jasen program, po katerem hoče rešiti in ohra* niti parlamentarizem. Ker noče vladati brez naroda ali proti njegovi volji ozir. celo proti narodu samemu, ker hoče popolno ravnopravnost v dolžnostih in ' pravicah in noče nadvlade ene nokraiine nad drugo m tudi ne enega naroda nad drugim, ker želi.
da mora iz javne uprave izginiti strankar. stvo, korupcija in nesposobnost in ker končno striktno zahteva, da se mora režim izmenjati iz temelja, krivci za sedanje ža» lostne razmere pa postaviti na zatožno klop, zato so Kmečko«den>okratski koalici. ji zaenkrat vrata v vlado zaprta. (Govor, cika so prekinjali živahni pritrjevalni med. klici)
V nadaljnem se je bavil govornik s po. grešno in škodljivo politiko SLS ter doka« zoval politično nezmožnost te stranke. Ker je SLS majhna, ozka, lokalna in se osne* juje na personalno politiko, se je sama odžagala. Svoj govor je zaključil z bese« dami: «rNasprotniki Kmečk&demokratske koalicije delajo za nas bolj fc kor mi sami.» (Dolgotrajno frenetično odobravanje je sledilo govoru posL Puclja.)
Nato je poročal oblastni poslanec g Ru* colf Lorber o delu v oblastni skupščini, cžigosal je oblastni proračun ter ostro kri« tiziral klerikalno gospodarstvo. Nato se je
oglasil g. Anton Lipovšek, ki je rekel, da je čL 69 fin. zakona tipičen milosten strel, ki ga dobiš, ako obstoja dvom, da še nisi
poginil.
Dr. Rajar je predlagal resolucijo, ki pra* vi, da okrožni odbor SKS za mariborsko okrožje odobrava v celoti resolucijo spre. jeto na kongresu SKS v Ljubljani ter iz. javlja popolno zaupnico narodnemu poslan cu Ivanu Puclju in oblastnemu poslancu Rudolfu Lorberju, poziva pa oba, da vztra. jata na dosedanji poti. Resolucija je bila soglasno im z odobravanjem sprejeta.
Nato je bil po daljši diskusiji soglasno izvoljen nov okrožni odbor, ki ga tvorijo gg. Josip Rajšp (kot predsednik), dT. Ve» koslav Kukovec (I.) Ludvik Plavšak (II.), Anton Kupčič (ni.) in Jakob Nemet (TV. podpredsednik). Po volitvah odsekov (fi» nančnega z 10 in organizacijskega s 15 čla» ni) so govorili še nekateri delegati, na kar jc bilo zborovanje zaključeno.
Nove davčne stopnje za hl$n! davek
Po burnih razpravah je včeraj KD koalicija dosegla umaknitev od večine že sprejete zemljarine, o kateri se bo ponovno razpravljalo
Beograd, 14. januarja, p. Danes popoldne se je zopet prijela seja davčnega odbora. Opozicija je prisilila predsednika odbora dr. Sečerova in finančnega ministra, da se o vseh postavkah, ki so bile včeraj nepravilno sprejete, ponovno glasuje. Razen tega se je opoziciji posrečilo, da je dosegla popravek zapisnika, ki je bil tendenrijozno sestavljen in v katerem niso bili vnešeni amandmani, predlagani od dr. Žerjava in ostalih članov koalicije.
Seja se je pričela ob 3. Po prečitanju zapisnika so zahtevali popravke dr. Žerjav, dr. Popovič, zemljoradnik Voja Lazič in radikal Gjura Jankovič Iz zapisnika so med drugimi izostali predlogi opozicije o davčnih stopnjah na zemljišča in o oprostitvi kmečkih hiš od hišnega davka. Predsednik dr. šederov je neki predlog formalnega značaja sprejel, drugih pa ni hotel sprejeti, češ, da mu niso bili izročeni pismeno. Smatra, da je zanisnik sprejet. Radi burnega protesta opozicije pa je moral vendarle odrediti elasovanje, pri katerem je bil zapisnik odklonjen z večino glasov. Z opozicijo je glasovalo večje število radikalov in poslanec dr. Kulovec.
Po glasovanju se je vnovič razvila živahna debata med vsemi člani brez razlike strank, pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da je bil včerajšnji sklep glede davčne oprostitve kmečkih hiš nepravilen in da bo treba o njem ponovno razpravljati.
Opozicija je uspešno zastopala tezo, da tvorijo vladni predlogi popolnoma nov zakon, ki ustanavlja sledečih lest davčnih oblik: 1.) na dohodek od zemljišč (zemljarina): 2.) davek na zgradbe (kučarina); B.) davek na podjetja, obrti in samostojne poklice (tečevi-na); 4.) na rente; 5.) na podjetja, obvezna na javno polaganje računa (društveni po-rex) in 6.) davek na dohodek od nesamostojnega dela in poklica (nameščenski davek). Argumenti opozicije so vidno učinkovali in
K ljubljanskemu problemu
Nočemo rekriminirati in imamo le to željo, ki je nedvomno želja vseh treznih Ljubljančanov, da se ustvari v občinskem svetu atmosfera, ki bo omogočala njegovo kar najbolj plodonoSno udejstvovanje. Ako si nočemo Slovenci sami sebi izpodkopati vsega političnega ugleda, ako nočemo z brezglavostjo in zlobnostjo zapraviti zadnji kapital re-nomeja, ki smo ga imeli v državi kot pozitivističen in konstruktiven del naroda. moramo tudi ne glede na vitalne interese ljubljanskega mestnega gospodarstva, po svojih najboljših močeh storiti vse, da se bo čim preje našla v občinskem svetu iz raznih komponent močna rezultanta.
Zadnjih deset let smo menda tudi Slovenci politično toliko dozoreli, da smo sposobni po principih demokracije sami sebe vladati vsaj v občinski samoupravi. Za to ni potreba drugega, kakor majhne porcije zdrave pameti, dobre volje in medsebojne tolerance.. Dovolj je škode, dovolj eksperimentiranja! Ljubljana je občinski svet izvolila samo za to, da bo dobro delal in Ljubljana samo to od njega pričakuje...
To sem zapisal v predvčerajšnjem uvodniku < Jutra* z namenom, da ugla-dim pot za sodelovanje v občinskem svetu vseh, ki so za pozitivno delo. Na moja dobrohotna izrvajanja pa odgovarja včerajšnji «Slovenec»: Gospod Rb je včeraj s kolom povedal, da sodelovanje SLS noče*. Prepuščam javnosti, da ona razsodi, v kakem razmerju je ta «Slovenčev» odgovor z resnico. hčerko božjo. Za mene je on le ponoven dokaz, da vodilni krogi SLS v ljubljanskem občinskem svetu še vedno nočejo sodelovanja. Konstatirati hočem le, da se naši zastopniki v občinskem svetu mariborskem bolje zavedajo načela in važnosti občinske avtonomije velikega slovenskega mesta; saj so se baš včeraj izrekli za pozitivno sodelovanje, četudi je župan pristaš SLS.
Rb.
predsednik dr. šečerov je moral prekiniti sejo, da se vladna večina posvetuje. Nujno je bil pozvan zastopnik finančnega ministra dr. Spaho in je razgovor vladne večine tra jal nato poldrugo uro. Ko je bila seja zopet otvorjena, je radikal Djuro Jankovič, najbrže sporazumno z vladno večino, prosil, naj večina in ves odbor glasuje za to, da z včerajšnjimi sklepi nezadovoljni člani večine i» opozicija morejo še staviti spreminjevalne predloge k členom, ki povzročajo največje pomisleke. To so členi 27., ki predvideva stopnje zemljarine, in čl. 32., točka 15., ki določa pogoje, pod katerimi so kmečke hiše proste hišnega davka. V zvezi s tem so govorili Svetislnv Popovič, Voja Lazič in Pavle Radič, ki so dokazovali, da se po poslovniku z amandmaji ne more naknadno spremeniti ono, kar je bilo že enkrat spreieto in je treba vsled tega amandmaje predložiti plenu-mu Narodne skupščine. Finančni minister je medtem pobegnil. Opozicija pa je s svojo taktiko dosegla, da je moral predsednik Šečerov končno priznati, da je bilo včerajšnje glasovanje neveljavno. Prodrl je predlog opozicije, da se ponovno glasuje o vseh včerajšnjih členih, toda brez debate. Pri tem glasovanju je bil rezerviran z večino glasov člon 27., ki govori o zemljarini in flen 32. točka 15. Nato je odbor prešel k nadaljni razpravi ter je sprejel vse določbe glede hišnega davka (do člena 43.) V čl. 38. so se davčne stopnje uredile tako-!e:
1.)	osnovni davek od čistega dohodka hiše znaša 12 %;
2.)	dopolnilni davek na svoto celokupnega čistega dohodka vseh davku podvrženih hiš enega obveznika v istem davčnem okraju znaša od prvih 10.000 Din 2 %, in od vsakih nadaljnih začetih ali polnih 10.000 Din po 2 % do maksimalno 14 % pri 70.000 Din.
Prihodnja seja bo jutri popoldne.
Nemški viteški red noče plačevati davkov ČSR
Praga, 14. jan. s. Finančni minister je odobril zaplembo dela posestev nemškega viteškega reda po agrarnem uradu, da s tem zajamči zaostale davke v znesku 40 mi. Iijonov Kč. Na prošnjo finančnega mini. strstva se je sedai vpisala v zemljiško knjl. ga zaplemba treh veleposestev nemškega viteškega reda.
Državljanska vojna na Kitajskem
London, 14. jan. s. «Times» poročajo rz Pekinga: Zaradi obstreljevanja je bilo v Kočauu mnogo hiš porušenih 300 civilnih oseb ie bilo ubitih, nad tisoč pa ranjenih Med prebivalstvom se je pojavila lakota.
Madžarsko oboroževanje
Razkritje v Monoštru ima čudno usodo. Prve vesti so povzročile zelo veliko senzacijo, najprej v Avstriji, ki je bila najbolj neposredno zadeta, potem v državah Male antante, ki se seveda zavedajo, da so strojne puške, ki jih iz Italije pošiljajo Madžarom, namenjene pač v prvi vrsti za njihove meje. Prišla so že poročila o intervenciji Male antante. ali sicer' so vesti o tej aferi postale čudno redkobesedne.
Kar se tiče ostale Evrope, se je najbolj razljutilo levičarsko časopisje. Evropska demokracija, ki je resnično in iskreno miroljubna, se dobro zaveda, da je tu na delu najopasnejša reakcija, najhujša vojna klika, katere smoter je čim prej povzročiti oborožene konflikte in sprožiti vojne strahote na novo, v domnevi, da bi mogla v novem konfliktu izvesti svoje imperijalistične. odnosno iredentistične načrte. Italija in Madžarska sta danes v bistvu enako fašistični, ena odkrito, druga maskira-no. In fašistem je danes poglavitni nasprotnik evropskega miru, pravi sovražnik demokracije, in celo najopas-nejši sovražnik, po omejenosti in nehumanosti svojih vodij in domišljavi samozadovoljnosti svoje ideologije. Zato je seveda razumljivo, da se Rim in Budimpešta podpirata. Druži pa ju vrh tega skupno nasprotstvo do Male antante, ošobito pa stremljenje povzročiti spremembo obstoječega stanja na Balkanu.
V vnanjem svetu pa je nenavadno naglo utihnilo komentiranje monoštr-skega incidenta. Voditelj francoskih so-cijalistov. ki so nespravljivi nasprotniki Mussolinijevega fašizma, Lčon Blum objavlja članke k tej aferi in opozarja Evropo na opasnost. ki preti miru iz italijansko-madžarske zmote in tajnega madžarskega oboroževanja. Blum apelira na faktorje, ki imajo vpliv na Italijo in Madžarsko, da v pravem času uvidijo pretečo nevarnost, obrača se v prvi vrsti na Ameriko, Češ ameriška financa je sanirala italijansko valuto in njej se rma stabilizacija italijanskega gospodarskega stanja zahvaliti za uspeh. Amerika pa bi prav gotovo ne podpirala Italije, ako bi vedela, kako ta ogroža evropski mir. Glede Madžarske apelira Blum na Anglijo in Francijo, češ vladi teh dveh držav držita v svoji odvisnosti Madžarsko in ne bik) bi jima težko vplivati na Budimpešto, da se nauči ločiti, kaj je prav in kaj ogroža miroljubno delo Pariza in Londona. Ali kljub temu falzificirajo Madžari francoske franke, falzificirajo papirje vojnega posojila in tihotapijo orožje, namenjeno zoper prijatelje in zaveznike Francije.
To in podobno je stališče demokracije v vsej Evropi, ki ne more biti drugačna kot nasprotna fašizmu in njegovim hujskajočim mahinacijam. Ali vidi se. da to še dolgo ne zadostuje. Italija
ima prijatelje v Londonu in sme spričo tega storiti marsikaj, kar bi se drugim zelo zamerilo. Mi smo na žalost imeli priliko preizkusiti to na lastni koži. Madžarska pa ima staro dipiomacijo, aristokratsko-gladno in prebrisano, vrh tega s sredstvi bogato založeno, ki si zna kljub naravnost nesramnim metodam madžarskih iredentistov obdržati nesorazmerno veliko veljavo. Le tako je mogoče, da ostanejo afere, kakor je tihotapstvo orožja, brez pravega odmeva. gotovo pa brez onega, ki bi bil v interesu evropskega miru.
Tako nas Evropa sama uči gojiti nezaupanje do njenih mirovnih formui in nas sili skrbeti na drug .samostojnejši način za stabilizacijo obstoječega stan a in za čuvanje miru. Mahinacije med Rimom in Budimpešto bodo znova pripomogle, da se smatra Mala antanta kot nujna, nele sama ob sebi umljiva formacija in ostanejo njene osnove v vedno večji meri trdne in trajne.
Enoletna vojaška služba v Franciji
Pariz, 14. jan s. Vojni minister PainlevS je v vojnem odboru zahteval, naj se izvr* šijo nekatere izpremembe načrta o pred« logu novačenja, ki ga je predložil odbor. Painleve je protestiral zlasti proti uvedbi enoletne službe, ki se je določila za leto 1930. Kliub tej zahtevi vojnega ministra je vojni odbor odklonil izpremembo odboro« vega načrta. «Echo de Pariš® poroča, da bo Painleve pri debati v zbornici stavil glede tega vprašanja v imenu vlade vpra. šanje zaupanja.
Nemško-grška trgovinska pogajanja
Atene, 14. jan. g. Nemško-grška trgovin« ska pogajanja, ki so se koncem meseca de* cembra prekinila, ker ni bilo izgleda za uspeh, ter pogajanja, da se bo Grčija od* rekla uporabe § 18. versailleske mirovne pogodbe (pravico do sekvestracije), se bo« do v prihodnjih dneh zopet pričele. Z g-r« ške strani jih bosta vodila grški poslanik Kanelopulos in predsednik atenske trgovin, ske zbornice Karilaros.
Ponovne tiralice za madžarske emigrante
Budimpešta, 14. jan. s. Sodišče je danes izdalo proti celi vrsti madžarskih emigr?.n* tov ponovno tiralico in povelje za areta. cijo, med njimi za grofa Mihaela Karolvja, bivšega predsednika parlamenta, duhovni« ka Janosa Hocka, bivšega ljudskega komi* sarja Kunffyja, Aleksandra Garbava in Pavla SzeDdeja, dalje za novinarje Franca Gondorja, Andorja Gaborja in Josipa HaL= myja ter risarja Marcela Vertesa. Sodišče je izdalo te tiralice zaradi tega, ker so v zmislu zakona vse dosedanje tiralice izgu* bile svojo veljavnost.
Še vedno odmevi dijaških izgredov v Rumuniji
Bukarešta, 14. jan. s. Vojno sodišče v Kološu je zaradi zadnjih dijaških nemirov v Velikem Varadinu obsodilo dva madžar« ska železničarja na en mesec in tri želez« ničarje na 15 dni ječe. 12 obsojenih kološ« varskih dijakov je stopilo v gladovno' stav* ko. V Velikem Varadinu so bile štiri ose* be, ki pripadajo tntelktuelnim slojem, za* radi prigovarjanja k nemirom aretirane.
Poplave v Rumuniji
Bukarešta, 14. jan. g. Na spodnjem Du. navu obstoji nevarnost poplave. Pod kra* jem Giurgiu so vse ceste poplavljene. Vo« da še vedno narašča. Ledena ploskev je dolga 75 km. Led je na nekaterih krajih 3 m debel. Pri Malulu je 10.000 ha polja pod vodo.
Bukarešta, 14. jan. g. Pri Kološu je reka Šomes prestopila bregove, 50 hiš v pred. mestju je že pod vodo.
Chamberlinova smola
Newyork, 14. januarja, s. Chamberlin in Wiliams sta včeraj startala k vztrajnostue-mu poletu ter sta danes ob 4.11 ameriškega časa še v zraku.
Newyork, 14. januarja, g. Ob 12.50 ameriškega časa je bil Chamberlin s svojim letalom še vedno v zraku. Vendar pa še za tri ure ni dosegel vztrajnostne<ra rekorda Risti-ča in Edgarta, ki sta dosegla 52 ur 22 minut. Velika množica ljudi se je zbrala na letališču ter je pričakovala, ali bo oceanskima letalcema uspelo postaviti nov svetovni rekord. Chamberlinov poskus pa se je izjalovil. Letalo je imelo defekt na motorju. Poleg tega pa mu je zmanjkalo bencina. Letalo je moralo pristati, ko je bilo v zraku 51 ur in 52 minut, torej samo 30 minut manj kot znaša nemški svetovni rekord.
Rasputinov morilec izgnan iz Pariza
Pariz, 14 jan. d Tukajšnji ruski emi* grantski list «Dni», 5igar glavni urednik je bivši ministrski predsednik Kerenskij, po* roča, da je bil bivši knez Jusupov, ki je dal oziroma sam usmrtil Rasputina, izgnan iz Pariza, ker se je težko pregrešil nad mladoletno hčerjo vplivnega francoskega politika. Oče žrtve ni naznanil zločina sod* nim obiastvom ter je samo zahteval kne* zov izgon. - Jusupov živi sedaj v Švici.
Rodbinske tragedije
Praga, 14. januarja, h. V predmestju Nu-sle se je odigrala strašna rodbinska drama. Žena poštnega poduradnika je svojima dvema otrokoma, devetletni deklici in dveletnemu dečku, prerezala vrat, nato pa sama sebi. Vzrok tega dejanja je bil v večnih premrih med zakoncem, ki sta bila pred ločitvi io.
Pariz, 14 jan. g. V predmestju se je od* igrala strašna rodbinska tragedija. Neki mehanik je hotel svojo ženo z osmimi otroci postaviti na cesto. Žena je z revol« verskimi streli umorila svojega moža, ven. dar pa je bila poiščena na svobodi, ker je v blagoslovljenem1 stanju.
Potresni sunki v Belgiji
Bruselj, 14. jan. s. Danes ponoči se je registriral v observatoriju v Ukkelu potres, ni sunek. Prvi sunki 90 se registrirali ob 12.17 te »o trajali tri do štiri minute Po* tres se je občutil zlasti na vzhodnem ozem* lju Belgije. Drugi sunek so občutili ob treh zjutraj v okolici Bruslja. Dosedaj še ni nobenih vesti o večji Skoda aH o kakih človeških žrtvah.
Naši
•udje
iOletnica smrti Andreja Einspielerja
Dne 16. Januarja 1888. je v Celovcu za-tisnll oči vdHd organizator koroških Slovencev, znameniti politik in publicist Andrej Etaspieler. Po rodu je bil iz Roža, kjer le zagledal luč sveta 13. novembra 1813. Kot
duhovnik je pastiroval in dramil svoje rojake v številnih krajih žirom Koroške. Or-ganizatorno se je Einspdefler udejstvoval na prosvetnem, šolskem in cerkvenem polju, s peresom pa predvsem piri Janežičevi »Slovenski Bčeli«, a v ustavni dobi (1861—63.) Je bil začel izdajati »Stimmen aus Inner-ftsterreich«. To je bila prva revija, ki Je zastopala v avstrijski javnosti slovenske interese. Pričel je bcj za izvedbo narodne, politične in verske enakopravnosti. V koroškem delžeinem zboru je zastopal kmečke občine velfkovškega okraja. S kandidaturo v državni zbor je sicer propadel, a je bil sta£ni informator slovenskih diižavnih poslancev o koroških razmerah ter Je omogočal njihove nastope za interese koroških Slovencev.
Bil Je neustrašen borec za pravice svojih koroških rojakov, za avtonomijo slovenskih občin, za narodno šolstvo, in končno za »ilirsko« vseučilišče v Zagrebu, ki ga je smatral za prvo stopnjo k zedinje-njiu vse Jugoslovanov.
Spomin na Andreja Emspielerja bo ostal svet še poznim našim rodovom.
Polomija klerikalne gospode v Dobrepoljah
Poslanec Škulj y največji klerikalni trdnjavi izžrižgan
Kmetska zveza, v Dobrepoljah je sklicala 8. t m. občni zbor in povabila na zborovanje, reci in beri sto članov. Pri zadnjih volitvah je prejela SLS 420 glasov. Zakaj ni ostalih 320 članov vrednih, da bi smeli prisostvovati občnemu zboru, je pač stvar stranke same. Toda na stvari je nekaj drugega; tu ni šlo za občni zbor. pač pa za to, da bi teh sto mož potrdilo ali vsaj mirno poslušalo izvajanja poslancev Sternada, Skubica in Šfculja, ki so jih hoteli nagovoriti, naj pristanejo na predlog, iz-nešen v oblastni skupščini po posl. Sternadu (predlog je skupščina že sprejela). da bi se zdruMe občine Videm, Podgora in Kompolje v eno občino, čemur se z malhni izjemami vse prizadeto prebivalstvo upira.
Za zborovanje pa so zvedeli tudi tisti. ki niso bili povabljeni in so se tudi oni skoro polnoštevilno udeležili zborovanja. Spočetka so jim hoteli sicer dostop zabraniti. toda ker je bil naval prevelik, so se gospodje naposled udaK. Zborovanje je s poldrugourno zakasnitvijo otvoril domači kaplan g. Pre-setnik, ki je prosil navzoče, naj zborujejo mirno kakor vedno. Kot prvi govornik je g. dekan Skubic govoril o zgodovini občin v časih graščakov in tlake. Ko pa ie omenil združitev občin, je začelo vreti med množico in g. dekan je hitro napeljal govor na drugo stvar ter končal še dokaj mirno.
Drugi govornik posl. Škulj je v začetku govora govoril o dr. Kreku in njegovih zaslugah, nato pa v mogočnem baritonu prešel na združitev občin. Rekel je. da bo SLS kakor v vseh zadevah tudi v tej zadevi napravila vse le v korist ljudstvu. Tedaj pa je zagrme-k>; množica je dala duška svojemu mnenju. Culi so se klici: «Ne. nikdar ne dopustimo tega! Ne boste nas več ko-mandirali! Proč s Škuljem! Dajte nam Sternada!* Začuli so se žvižgi, vse ro-tenje poslanca škulja, vse zvonenje kaplana Presetnika ni pomagalo nič. Poslanec Škulj je moral med žvižganjem lastnih pristašev zapustiti govorniški oder in potem še ostati skrit, da se je množica razšla. Tako .ie žalostno končal «občni zbor» Kmetske zveze v Do-brepoljah.
Razmere pri ljubljanski električni železnici
Pri ljubljanski električni cestni železnici vlada nezdrav sistem, da se od posameznih predpostavljenih obdolženi uslužbenci pozovejo pred g. obratovodjo. Id Jih pač zasliši, ne dovoljuje pa Jim utemeljenega zagovora. Ako kak uslužbenec ia vztraja na zagovoru, se g. obratovodja Cesto razburi in mu ob taki priliki uidejo tudi precej ostre besede, ki niso v skladu e njegovo visoko funkcijo. Seveda, tu in tam je tudi drugače. Znan nam Je sluSal, da ie neki usltiJSbenec, pozvan od g. obirate vod je na odgovor, zaloputnil vrata predstojnikove pisarne in odšel v delavnico, ne da bi imelo to zanj kake posledic«.
Objavljamo to ilustracijo nezdravih razmer in osornega ravnanja z nekaterimi uslužbenci, dočim se z drugimi postopa drugače Želimo, da se te razmere čim prej urede in se uveljavijo potrebna službena določila ter točno določi razmerje med delodajalcem in uslužbenci. Od škode tudi ne bi bilo. ako bi se krivci in nezreli odstranili s svojih funkcij.
Apeliramo na mestni magistrat, naj zastavi svoj vpliv, da se tem nezdravim razmeram naredi konec in da upravni svet nove družbe čim prej reši vprašanje službene pragmatike. točno pregleda delovanje sedanje uprave ter ustvari znosnejše razmere, ki jih sedanje obratno vodstvo ni znalo ustvariti. Naše mnenje je, da g. obratovodja za svoje mesto ni dovolj izkušen in se zaradi tega da vplivati enostransko od nekaterih uslužbencev, pri tem pa ne upošteva drugih. Pravičnost pa je prvi pogoj reda in discipline, dočim povzroča eno-stranost nered, »zadovoljstvo in ogorčenje med osobjem
Oblastni odbor UJN2B.
Priobčujemo ta dopis Udruženja jugoslo-venskih narodnih železničarjev. Slična ali še ostrejša kritika razmer pri ljubljanskem tramvaja! Je izšla paiikrat že tudi v »Jugo-slovenskem železničarju«. Dalje smo bili opozorjeni da je bil iz UJNŽB izključen neki višji uslužbenec cestne železnice, drugi pa, ki se Je v organizacijo prijavil, ni bil sprejet. Zato bi bilo vsekakoT umestno, ako bi oblastni odbor UJNŽB na ta ali oni način javnosti temeljito pojasnil razmere pri cestni električni železnici, ker so na njih interesirani vsi ljubljanski prebivalci. Zlasti velja to sedaj, ko je električna železnica prešla v mestno last. Op. ured.
Pustolovščine prevejanega sleparja
Alojzij Grčar še nadalje vagabundira širom Slovenije.
Zagorje, 12. januarja
Minuli torek se je pojavil v Toplicah pri svojem znancu učitelju A. elegantno opravljen mož, gladko namaznega jezička in z znakom SLD na klobuku. Učitelj Je znanca gostoljubno sprejel, mu postregel z jedačo in pijačo ter poslušal njegovo pripovedovanje o sijajnih kupčijah, ki da jih ima z lesom, o kupčijskih stikih z g. Gorjancem iz Kranja ter o posestvih, ki Jih Je priženil z bogato Čehinjo, lastnico velike hiše v Karlovih Varih. Seveda — je grenko potožil ljubeznivi gost — Je imel tudi mnogo nesreče v podjetjih in družini. Zdaj da je na poti v Brelžice, 'kjer bo nalagal večjo količino lesa za g. Gorjanca in bo seveda ka-siral tudi večjo vsoto denarja. Učitelj je pridržal gosta tudi pri večerji, česar se mož nikakor ni branil. Ko Je končno moral g. A. na vlak, ga je znanec ljubeznivo spremil do kolodvora in je porabil to priliko, da je začel učitelja nadlegovati z moledovanjem za posojilo, češ, da je v momen-tanih zadregah in da bo dolžno vsoto brzojavno nakazal, čim bo inkasiral denar.
Učitelju je to nadlegovanje takoj postalo sumljivo. Ni mu šel na led, odbil Je vse njegove atake, vendar pa mu je, da se ga odkriža, posodil toliko, da bi lahko poravnal stroške za prenočišče v gostilni. Ko se je končno ljubeznivi znanec navečerjal pri učitelju, se je podal na prenočišče v gostilno, kjer se je široko namestil za mizo in si še dal postreči z Jedačo, vinom in kavo. Prav obširno se je čudni gost zanimal za razmere v hiši, končno pa le odšel spat. Vse obnašanje gosta je postalo gospodarju sumljivo. Zaklenil je torej vsa vrata, da bi sumljivi ptiček ne izginil in z njim še kaj drugega.
Zjutraj pa gosta le ni biio na izpregled. Pogledali so v sobo in bila Je prazna. Učitelj, ki so ga o tem cbvestili, je uvidel, da ie njegov znanec malopridnež. Podal se je torej v Ljubljano in dobil nekatere informacije, ki so zadostovale, 'da Je vločil ovadbo.
Sedaj zasledujejo varnostne oblasti tega sleparčka, ki ni nihče drugi kakor oni Alojzij Grčar, znan po pustolovščinah, ki jih je bib nedavno deležno Novo mesto, kjer ga imajo gotovo še v dobrem spominu. Mož je tip elegantnega in prevejanega pustolovca s sijajno kulturo laži. Ker se že dalje
časa zanj zanimajo varnostne oblasti, le upati, da bo mož kmalu lahko porabljal svojo zgovornost pred sodniki.
Črna čorba in izdajalske
v v . •
ščetine...
Zanimiva pravda zaradi divjega prašiča iz jastrobleškega revirja.
Litija, 14. januarja.
Pred tednom smo poročali v «Jutru» o čudovitem lovu na divjega prašiča. Litijski lovci so se napotili v jastro-bleški revir, zalezovanj divji merjasec pa se je medtem baje že paril v peči. Po zaupni informaciji so prejeli lovci in orožniki vest, da imajo pri Slivar-jevih izredno velikega in čudnega pujska, ki po zobovju in barvi prav nič ne sliči onim živalicam, zrejenih v svinjaku.
Orožništvo ie zaplenilo pri Slivarje-vih sumljive ščetine, ki so ležale v kuhinji. kot korpora delicti pa so odnesli seboj tudi nekaj kosov sumljivega mesa. Vzlic vsem tem sumljivim najdbam zatrjujejo vsi Slivarjevi, da je inkriminirani prašiček začel in končal svoje bedno življenje v domačem svinjaku.
Na podlagi orožniške ovadbe je zagrabila za vso zadevo sodnija. ki je vzela Slivarjeve na muho zaradi hudodelstva lovske tatvine.
Mnenje sodnega izvedenca.
Da so osumljeni zaplenjeni komadi res od divjega prašiča, je bilo treba ugotovitve sodnega izvedenca, zato so odposlali vso najdbo zapriseženemu strokovnjaku za lovska vprašanja gospodu Mihu Oitzlu, doma iz Koroškega, sedaj nadlovcu v Kranjski gori. Ta je Izpovedal z vso gotovostjo, da so ščetine in najdeni kosi res od divjega prašiča. Svojo izjavo je zanimivo in stvarno potrdil. Na svežem mesu je našel celo male volnate ščetine, ki jih imata le divji prašič in gams. in sicer samo v zimski dobi, da ju varujejo mraza. Domači prašič absolutno nima takih volnatih ščetin za ogrevanje. G. nadlo-vec Oitzl je utemeljeval potrjeno domnevo še po barvi, duhu in drugih znakih. ki ločijo divjega prašiča od domačega.
V mesu je našel kosti in koščice, po njih debelini je ugotovil približno težo ustreljene divjačine: okrog 100 kg.
Ponovna hišna preiskava.
Na podlagi ugotovitve sodnega izvedenca je orožništvo odredilo ponev no hišno preiskavo na Jastrobleku. Po okolici so se namreč razširile govorice, da so Grumovi (Slivarjevi) prodajali že dalje časa in večkrat meso čudnih kakovosti. Okoličani pa so orožnikom pri poizvedovanju zanikali razširjene govorice. Preprost kmet ne smatra divjega lovca za tatu, temveč le za svobodnega športnika, o katerem pa pred gosposko raje molči, kakor da bi ga spravil v luknjo.
To je bilo vrišča in zagotavljanja popolne nedolžnosti pri Slivarjevih, ko so začeli orožniki stikati za izdajalskimi ostanki pokojnih ščetinarjev. Pazljivemu in ostremu očesu komandirja gospoda Rebernika pa se je vendar posrečilo, da je odkril «grobnico»: več kosti, 11 izredno velikih parkljev ter več šopov do 15 cm dolgih ostrih ščetin. Vse najdene <relikvije> bo prejel zopet sodni izvedenec v Kranjski gori g. Oitzl ki bo moral krivdo Grumovih vsekakor potrditi.
Osumljenci se ne vdajo.
Ampak osumljenci se pa ie še ne podajo! Za vsak očitek imajo izgovor pri roki.
Oče se izgovarja, da ga kot sedemdesetletnika ne veseli več lov. zato je že prestar ter bolehen. 24 letni Anton in 30 letni Karel pa trdita, da sta za lov premlada in da sta z delom prev.;č doma zaposlena. Njiju sestra Mica pa pripoveduje, da je vse prašičke sama zredila in da so ji te živalice sploh najbolj
Simpatična skupina z «Redute v cvetju», ki jo je v soboto priredil ljubljanski SK Ilirija
SIHS
In sličnfh reumatično - neuralgičnih bolezni zdravljenje! Izlečenje v treh dneh zajamčeno.
Zdravilišče dr. BONCINA - FINETTI
Trlest, V! < Fab o F>lzi ''i
m
■
pri srcu, zato jo neizmerno žalorti. da prenašajo kosti njenih ljubljenčkov še po smrti okrog. Mati Barbara pa opravičuje črno juho, ki jo je našel zakupnik lova g. Borišek še na ognjišču, da je kuhala le ponižen «ajmoht». Ko je delala «ajnpren», se ji je vse nekam «prismodilo», zaradi tega je nastala iz cajmohta» črna čorba, ki se je g. Bo-rišku tako <fržmagala». da je ni hotel niti pokusiti.
Tudi mali Lojzek se je dal na zapisnik: Ta je bil videl, kako so se neki tuji lovski psi pritepli na njihovo dvorišče; v gobcih so prinesli šope črnih ščetin, te so razvlekli po dvorišču, nato so jo pa «cucki» neznano kam udrli. Lojzek tudi pripoveduje, kako ie po starih običajih držal «packa» za rep, ko so ga klali.
Zamotana pravda vzbuja po vsej okolici živahno zanimanje ter se z napeto pozornostjo pričakujejo izjave strokovnjaka nadlovca g. Oitzla iz Kranjske gore. Morda bo njegova ugotovitev odkrila agilno družbo divjih lovcev, ki so se pečali z nedovoljeno obrtjo kar na debelo, ter so vpihali življenja redkih zverin litijskim lovcem izpred nosa in jih na ta način vlekli po lastnih in drago plačanih revirjih — za nos.
Priporočamo
solidno in najcene še moško in damsko konfekcijo tvrdke
Gričar & Mejač
samo Šelenburgova u ica štev. 3.
Radi pozne {m znatno znižane \m. Iz zapora v zapor
Kratek jutranji sprehod kolesarskega pustolovca Fricka.
Ljubljana, 13. januarja
V	zaporih deželnega sodišča je paznik danes zjutraj predramil 241etnega pekovskega pomočnika Friderika Sušnika, rojenega v Gradcu, pristojnega pa v Ljubljano, ter ga pozval, naj mu sledi iz celice v jet-isiško pisarno.
»Vidite, Sušnik, z današnjim dnem ste odsedeli prisojeno vam enomesečno kazen, zdaj pa vas bomo spustili zopet v ljubljansko meglo! Zunaj bo morda kmalu zopet posijalo solnčece, zatorej pazite, da se ne vrnete tako kmalu k nam!« . . .
Fricek le pobliskaval z očmi, se muzal in odvrnffl: »Danke schon, meine Herren!«...
Nato se le zasukal na petah, se prijazno ozrl na paznika in odstopical z njim po hodnikih ter dalje na ulico. S paznikom sta jo ubrala na policijo ,kamor morajo tudi po prestani kazni oddati vse take zrele ptičke, kakor je navihani Fricek, v svrho dakti-loskopiranja in fotografiranja.
V	sobi dežurnega uradnika na policiji pa se je Fricka polotila nenadoma čudna zadrega. Srce mu je burno utripalo, kajti prebrisane« se Je zavedal, da kljub prestani kazni še nima prav čiste vesti. Tudi na policiji se Jim je zdel nekam sumljiv. Dežurni je stopil v kriminalno razvidnico, pogledal v album in konstatiral, da Sušnika pač ne bo treba vnovič fotografirati, saj album že premore več njegovih portretov v profilu in en face. Torej zrel ptiček, ki ima na vesti več različnih grehov in je .presedel v raznih zaporih že skoro leto dni. Fricek se Je moral podvreči na policiji ponovnemu strogemu zaslišanju, čigar rezultat je bila njegova prav odkritosrčna izpoved, da ni tat samo onega kolesa, ki si ga je izposodil v Žirovnici na Gorenjskem, marveč da se Je vozil z ukradenimi kolesi križem lepe kranjske dežele.
Fricek je kratko malo obrajtal samo lepa kolesa, zato je vedno parzii na priliko, da je kolesa tudi zamenjaval. Preden je prišel v ljubljanski zapor, se Je potepal v kamniški okolici. Lepega dne se je namenil v Ljubljano ter prišel peš do Lukovice. Tu je odpeljal iz neke veže nad 1000 Din vredno kolo znamke »Britania«, ga zasedel ter od-krmaril v diru proti ljubljanskemu mestu.
V	Ljubljani pa se ni počutil nič kaj varnega, zato je brž zavil na kolodvor, oddal kok) v vagon, sedel v vlak tudi sam ter se potegnil nekaj postaj rz mesta proti Gorenjski strani. Kmalu Je zopet izstopil ter se pomikal na kolesu po belih cestah proti Žirovnici. Tik pred vasjo pa — o smola, mu je počila pnevmatika. Fricek je bil v jezi ves iz sebe, toda zvita buča si je naglo pomagal. Prijel je kolo za ušesa, ga peljal par sto korakov, do bližnje gostilne ter ga prislonil zunaj k steni. Isti hip pa je že pograbil tamkaj stoječe drugo kolo, last nekega tamošnjega vaščana, ter oddirjal na nJem proti Jesenicam. Njegovo manipulacijo so nekateri ljudje k sreči takoj zapazili ter hiteli za nJim, a treniranega dirkača niso mogli dohiteti. Obvestili so torej te-telefoničnim potom orožnike na Jesenicah, ki so že tekom večernih ur pograbili Fricka, ker je vozil skoz« Javornik brez luči...
Pri svoji izpovedi na policijski direkciji Je. Fricek naštel tudi druge zanimivosti iz svoiega življenja, med drugim zgodbico, kako Je v Prevaljah, kjer je bil zaposlen neka časa kot pekovski pomočnik, ukradel malemu vaJenSkn več gotovine, kako se ie ženil pri raznih posestniških hčerkah na deželi in kako se Je sploh snical po tem božjem svetu.
Gospodom na policiji Je postal Frtcko naenkrat tako Všeč, da so skflenfll vrniti ga •odfSfta nazaj ter bo tako moral navihanec ▼ zapora res biižkone počakati topfleJSegJa pomladanskega solnca. Ta sklep gospodov seveda pustolovSku ni bil kaj všeč, zato fe protestiral: »Oaber gStigans, meine Herren!«... Kar pa seveda ni nič pomagalo ia Fricko Je romal s paznikom nazaj po isti poti, po kater! Je pravkar prRel.
Danes premlfero!
Damita
v velikem filmu o ljubavi demonske žene
plesalka Antonija
Poleg nenavadno lepe vsebine vidimo ▼ tem filmu nepopisno lepe originalne na* ravne posnetke iz Barcelone (Španije) ter veliko bikoborbo v Barceloni
Predstž-ve se vrše danes ob: pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
Telefon 2730 Kino «DVOR»
Prosveta
Ljubljanska opera Madame Butterily z gostoma Stalier-Stotterjevo in Neralicem
Sučerno se vedno na istem mestu. Po« grevamo in pogrevamo in kličemo goste, da bi publika mizernost našega repertoarja ne opazila. In če na novo naštudiramo kak* šno stvar, tedaj prav v naglici in na ljubo gostom.
Nov dokaz za te trditve je bila včeraj« šnja Butterflv. Res, da gostje pozive tea« ter, toda le za prvovrstne bi prav za prav kazalo seči globlje v kaso Staller=Stotter» jeva mi je dokaj bolj ugajala kot MaTgare* ta. Za Puccinija, zlasti za njegove eksta* tične zagone, pa je treba vendarle več in zmagovitejšega glasu, kot razpolaga ž njim včerajšnji gost. Pri sicer dokaj prepričeval« ni igri je bila pevski dovolj mlačna in ni mogla močno ogreti. Morda je bil tega v precejšnji meri kriv že itak hladni in neprožni nemški jezik ter severna pevska šola. Prav nič nimamo iz umetniškega sta« lišča proti kakršnemu koli jeziku na odru, ako v njem poje gost, vendar pa smo včeraj morali konstatirati, da se slovenski je« zik zelo nerad zliva z nemškim in prav lahko smo se dalje prepričali, da je naš jezik neprimerno mečji in nežnejši
Neraličeva partija (Šarples) pevski ni ta* ko tehtna, da bi bilo za njo treba klicati gosta iz Maribora. Tudi Neralič je v Tra* viati bolje ugajal.
Mesto obeh teh gostov bi upirava morda rajše povabila ravnokar v Beogradu kot Butterfly gostujočo japonsko pevko Teiko Kiva; in ker že lahko prenesemo nemški jezik, bi prenesli tudi italijanskega, če Tei* ko Kiva v njem poje. Sigurno bi bila ta atrakcija pi-ve vrste.
Pinkerton je morda Kovačeva najboljša lirska partija. O tem smo se lahko včeraj prepričali. Medvedsškerljeva je zelo upa* rabna Suzaki, istotako Mohoričev Goro.
Opero je režiral in dirigiral Neffat s ši* roko in vspodbujajooo gesto. Publika je bila v splošnem zadovoljna; no, in to je glavna reč.	—č.
SLAVNI
FRANCOSKI UMETNEK
FILMSKI
JAQUES CATELAIN
igra glavno vlogo v največjem in najlep šem apaškem velefilmu
PANAMA
Prodprodaja vstopnic od 11—YA in 2 naprej ELITNI KINO MATICA Tel. 2134,
Zahvala
Vsem gospodom in gospem, ki so mi po* magali v času nesrečne tfiagpdije družine Lustikove, da smo Jih pokopali v skupnem gro&u pri D. M. v Polju, posebno gg. src skemu poglavarju v litiji, orožnikom v U*
tlH in Vevčah, županstvu v Ripčah in Kresnicah ter g. župniku v Kresnicah in odborniku Tovferju, se za prijaznost in
pomoč prisrčno zahvaljujem. Še prav po* tebno se zahvaljujem gg. lastnikom tovor* ne pletenin Kune v Ljubljani za darovano pomoč, istotako gospici Kunčevl za krasni venec ter ostalim gospodičnam za darovani znesek. Stotera hvala vsem!
Zg. Kašelj, 14. januarja 1928.
IVAN GRAD st. z ostalo rodbina
Napredna linli odobrava delo s
Lep shod v Kazini. - Z odobravanjem sprejeta poročila in oblastnega poslanca dr. Puca. - Iskreno soglasje $
licijo in njenim programom
Ljubljana. 14. januarja. V izredno letfem številu so se odzvali ljubljanski volilci vabilu SDS. naj pridejo. da slišijo Doročila svoiih odposlancev v naših parlamentarnih korpo-raciiah. Veliko kazinsko dvorano so do zadnjega kotička napolnili predstavniki vseh slojev naprednega ljubljanskega prebivalstva in zbrana množica je prožila nov dokaz, kako globoko ie SDS vsidrana v vseh plasteh in kako ie res prava ljudska stranka. Poslanca dr. Kramerja. ki ie v izvrševanju dolžnosti in demokratičnega narodnega zastopnika polagal račun o svojem dosedanjem delu v Narodni skupščini, so zboroval-ci izredno prisrčno pozdravili. Pozorno so sledili njegovim izvajanjem in s ponovnim pritrjevanjem izražali svoje soglasje in odobravanje z njegovim delom in njegovo politiko. Zlasti ie napredna Ljubljana nocoj iskreno pozdravila in odobrila osnovanie Kmečko-demokrat-ske koalicije in njuna stremljenja za ozdravljenje našega državnega življenja.
Ljubljanski volilci so porabili današnji shod tudi za to. da izraziio svoje simpatije svojemu novemu županu dr. Pncu in se zahvalijo njemu in njegovim tovarišem v oblastni skupščini za njihov boj proti klerikalni gospodarski politiki v naši samoupravi zlasti proti udarcem, naperjenim v prvi vrsti proti Ljubljani in njenemu prebivalstvu.
Zborovanje le vodi! predsednik okrajne organizacije SOS v Ljubljani ravnatelj Jug, ki Je uvodoma pozdravil zborovalce ter oba poročevalca r nea dr Alberta Kramerja in župana Dinka Puca. ki so Jima navzoči prir<_; . burne ovacije. Kot prvi govornik je
posl. dr. Kramer
najprej podal pregled političnih dogodkov od volitev sem. Proti reakciji, kj se le zbirala pod Vukičevičem, da obrani pozicije hegemonistov, smo šli z geslom, da morajo napredni Slovenci storiti vse. da pride čim prej na krmilo
režim ujedinjene demokracije.
Kot ljubljanski mandatar sem smatral za svojlo dolžnost, da sem v Beogradu skušal stori« vse za ujedinjenje demokratskih elementov.
Načelna In računska demokracija.
Zdelo se Je na prvi mah, da Je najenostavneje predvsem združiti zopet SDS h) DS. Toda pokazalo se je, da bi bila iuzija pomenila le naš vstop v Vukičevičev režim, torej čisio oportunistično potezo, ki bi bf!a za ctno ministrskih portfeljev zapostavila program demokracije. Na drugi strani Je prihajal glas iz vrst hrvatske se-ljačke stranke o preokrettj in o resni volji za sodelovanje pri koncentraciji demokratskih elementov Mi smo stali naenkrat pred dilemo: Ali v fuzijo in oportunistično politiko in v pomoč hegemmniizmu. ali pa v naporno in težko borbo za ravnopravnost, za ozdravljenje naših notranjih prilik aH v načelno ali pa v računsko demokratsko koncentracijo. Fuzija, kakor so Jo zamislili demokrati bi bila pomenila odločitev izvedbe našega gospodarskega, socijalnega in upravneza programa. Interesantno Je bilo da
radikali niso bili protivnikl fuzije SDS In DS.
Že so mislili, da bodo zopet mogli igrati svojo staro politiko: enkrat radičevce z demokrati, drugič demokrate z radičevci, oni pa komandanti (Tako Je!) Radič In Priblčevič sta se pokazala kot repično velika politika, ko sta s široko gesto izbrisala preteklost In omogočila, da smo modi s HSS napraviti koalicijo, ki le razdrla vse politične Špekulacije hegemonistov In k| predstavlja edino kombinacijo, s katero oni niso računali. (Burno odobravanje.) Pristaviti moram da Je g. Davidovič pokazal polno razumevanje za naše delo.
KoaHcIJa si Je postavila trdno osnovo za svoj bo}, ki Je tem bolj utemeljen, ker koa-HcJJa ne zahteva ničesar, kar strogo ne odgovarja narodnim in državnim principom. Saj zahteva samo Izvedbo osnovnih misli naše državne eksistence, gospodarsko enakopravnost, demokratično vladavino. depolitizacijo in reorganizacijo državnega upravnega aparata. izčiščenle naše administracije nd kmre korupcije. KDK n! trenotna taktična zajednlca.
ki se bori skupaj toliko časa. dokler ne pride v vlado, temveč Je politična formacija s trdnim programom, kf ne bo Ha v nobeno vlado, ako ne bo Imela srarsndf. da bo svoj program megla Izvesti, (živo pritrjevanje.) V narodu samem pomeni KDK osvoboditev ogromnih morallčnlh sli. ki so bile do sedal vezane v Ihitl medsebojni borbi Zato l« narod povsod oduSevlJeno pozdravlja Koalicija ima danes prečan-ko ofrilefje toda to nI njena krivda. MJ smo od početka vabili v svoj krog tudi srbijan-ske demokrate bi 5e vedno stoli naša ponudba. da bodi Davidovič vodhell ujedj-nleme demokracije Ako to veliko de'o še nI dokončamo Je krivda na strani on'h demokratov VI se nam Se niso prtdrnfflj.
Mi nismo pre5s»nska fronta, temveč smo fronta zapadne demokracije, ki se ne zadovo'forje s tem. s čimer se Je g. Marinkovič pohvalil, da le Jugoslavija boljša od drrarfh balkanskih držav, katera marveč zahteva da bodi Tnroslsvlfa med prvim! kulturnimi in clvIUrlrsnlml evropskimi državami (Tiko Je!) Naša borba Je ostra, a Ima vedno pred očmi najvišje državne Interese
Naši medsebojni odnošaH
so Iskreni in lojilnl »n tako čvrsto držimo skupaj, da se lahko smelem© vsem Intrigam k1 se dan na dan mučijo oslabit' naSn solidarnost (Tako »e!> Mi le obžalujemo, da v borbi za enakopravnost hi za demokracijo
nskoki iz naših krajev
podprli obupno se boreče hegemooiste. Ko se je borba vršila na državnupravnem terenu, kjer ni mogla biti uspešna, takrat so naši klerikalci bili najglasnejši med glasnimi, sedaj, ko »e prenešena na edini teren, kjer nas begemonisti ne morejo tolči v imenu države in naroda in kjer obeta borba popoln uspeh, vidimo klerikalce na strani onih. ki se poslužujejo vseh sredstev, da bi še nadalje eksploatirali državo. (Sramota! Fej izdajalci!) Prehajajoč na
delovanje poslancev KDK,
je govornik podal sliko razpredebe mora ličnih in političnih ter intelektualnih sil v Narodni skupščini, v kateri delegacija KDK predstavlja elito Nato je očrtal lenobo in nesposobnost vlade, ki ie brez pozitivnega programa in brez inicijative zlasti v gospodarskih in sociialnih vprašanjih. Program štedenja izvaja Vukičevičeva vlada na ta način, da s sekiro razsaja po bud-žetu, kjer »slučajno« zadene baš v prečan-ske kredite, in da je že dvakrat dala izvoliti posebni Državni odbor za štednjo. ki se do sedai ni sestal niti k eni seji. (Smeh. Ironični medklici) Pod »zaščito« klero -radikalnega režima
gospodarstvo v vsej državi rapidno
propada.
Tik pred volitvami ie g Vukičevič slovesno naznanjal nekim pritožnikom, da se v Jugoslaviji ne bo več zgodilo, da bi kdo umiral od gladu Dosodki ga sedaj na tra gičem način demantirajo in vsak dan bere mo o strašnih prizorih lakote v Hercegovini. Stepičev slučaj nam Je v vsej grozoti pokazal, kako se gospodari z denarjem na menjenim za podporo gladnega prebivalstva.
Južna Srbija
Je danes široko odprta rana na našem državnem telesu. Z žandarmerijo Je ne bomo izlečili Dokler se ves upravni sistem v Južni Srbiji ne spremeni dokler ne prične tam doli pametna gospodarska m so-cijalna politika in dok'er Je ta narod dober samo za to da ea oh volitvah gnniio pred ministrske volilne skrinjice, tako dolgo si bomo zaman želeli reda In miru. (Tako Je!)
Kako se gospodari,
nam je odkrila tudi debata v finančnem odboru na neštevilnih primerih Govornik navaja nekatere, med njimi slučaj Blairo-vega posojila, katerega prva tranša 15 milijonov dolarjev leži §e vedno v newv>r-šklh bankah ki nam lih obrestujejo z 2 ml pa za posolflo pflačulemo no 7 */o! (Dgorčeni medklici.) Sedai iščemo novo posojilo, a §e nimamo nobenega načrta, kako se bo uporabilo Vsak minister misli da bo dejanske deficite svolega proračuna pokriva! z Izposojenim denarjem . . .
Dr. Kramer podrobno slika
uspešno borbo koalicije za izenačenje davkov.
Le pod našim pritiskom se Je morala vlada odločiti, da predloži zakon o neposrednih davkih. Klero-radikali so strmoglavili našo zahtevo po takojšnji odpravi dohodnine in izvojevah* žalostno zmago nad pre-čanskimi kraji, ki bodo morali ta najhujši davek plačevati še eno leto Zato pa se nam ie posrečilo, izločiti dohodarino iz novega zakona in pri v*em nriznaniu. da ie dohodarina teoretično nrav»čew davek, smatramo, da smo « »em odvrnili od ni-šlh krajev novo neenakost Pri nesposobnem davčnem aparatu v enem delu države. kjer tudi kulturne prilike niso dozorele za tako davščino bi bila dohodarina ostala v glavnem vendarle r>rečancki davek. (Tako Je!) Sedai vodimo borbo za pravično stopnjevanje ostalih neposrednih davkov in smo odločeni v tel borb' ne popuščati. ker vemo. da gre za eksistenco našega malega človeka (Burno pritrjevanje.) Tudi tu na -žalost, moramo gledati, kako nam padalo v hrbet 'Judje, ki imajo iste dolžnosti, kakor mi. pa se Jim bolj do-pade služiti režimu, nego se boriti za ljudstvo. (Doli s klerikalci!) Vso pozornost posvečamo tudi ostalim gospodarskim vprašanjem in z zadovollstvom smemo beležiti svoi prvi uspeh proti centralizaciji nabav pri železnicah, kler so prepričevalni argumenti poslanca dr Žerjava, kakor vse kaže. uverili ministra Mllosavllev'ča o popolni pozrefcnostl njegovega koraka. T raz-veljavtlenjem centralizacije nabav bo ra Slovenijo preprečena škoda, ki In mnogi računalo na več kakor 200 milijonov dinarjev. (Živio dr ŽerJav!) Govornik se nodrobno bavi
z uradniškim vprašanjem.
Z vseh strani vodi režim oJenzivo proti državnim nameščencem Letos si le zopet Izbral zvaničnike in služitelje (čl 66. fin. zak.) in v čl. 67 izigrava princip konkurza za določbo da bodo šle premestitve, dobljene na podlagi službenega razpisa v bodoče na stroške uradnikov Z uspehom je koalicija nastopila za materijalno osigura-nje sodnikov in vso pozornost obrača napovedani reviziji uradniške pragmat'ke. Kot eklatanten slučaj barbarskega nerazumevanja najprimitivnejših pravic državnih nameščencev navaja dr Kramer usodo svoiega predloga za upokoiene orožnike. (Splošno ogorčenje.) V socHalnl oo'l-tlkl vlada popolno mrtvilo. Ministrstvo Je tako rekoč prenehalo delovati In g. Gosar le le še likvidator podjetja, nad katerim )e reakcija proglasila konkurz. (Tako le! Sramota.) Podrobno govornik razpravlja
o členu 42. fn 44 fin. zakona,
ki pretita našim srednjim šolam hi naši univerzi z redukcijo. Dr. Kramer podčrtava kulturni pomen ljubljanske univerze ne le za Slovence temveč za ves iugoslovenski narod ter obžaluje, da Je slovenska stranka, ki Je Imela vedno toliko lepih besed za slovensko nnlver70 v kritičnem momentu popolnoma odpovedala ter s svollm postopanjem podpira one ki so odločen! Izvršiti to kulturno amputacijo. (Ogorčeni protesti.)
Na koncu svojega govora razpravlja posl. dr. Kramer
nar. poslanca dr. Kramerja Kmečko-demokratsko koa-
o raznih ljubljanskih vprašanjih,
zlasti tudi o našem gledališču, o trgovski zbornici, o sabotaži mestne avtonomije s strani klerikalcev ter zaključuje s pozivom, naj napredna Ljubljana trdno vztraja v fronti zapadne demokracije in KDK ter pomaga v desetem letu našega ujedi-njenja IzvoJevati zmago onim načelom, na katerih Je naša država zgrajena in brez katerih uresničenja ona živeti ne more.
Burno dolgotrajno odobravanje Je sledilo dr. Kramerjevemu govoru Po dvorani so odmevali klici: »Živela koalicija!« »Živel dr. Kramer!«
Kot drugi govornik je nastopil, od zboro-valcev zopet burno aklamiran, oblastni poslanec in ljubljanski
župan dr. Puc.
Uvodoma se zahvaljuje za iskrene ovacije. Govoril ne bo kot ljubljanski župan, marveč hoče podati poročilo kot poslanec Ljubljane v oblastni skupščini.
Oblastne skupščine so bile osnovane na podlagi vidovdanske ustave pred vsem z namenom. da se državna uprava čim bolj decentralizira in da posamezne pokrajine same razpolagajo s čim večjim delom svojih dohodkov. Ni dvoma, da je bila prvotna ideja samouprav zdrava, pametna in dobra. Žal so prišli v vlado klerikalci, ki so drugače odločili. Radi razcepljenosti naprednih elementov je opozicija v obeh slovenskih oblastnih skupščinah v znatni manjšini. V ljubljanski oblastni skupščini smo se zato omejili le na kontrolo, na kritiko in na predloge, ki jih je naša slavna SLS odklanjala z nonšalanso, Češ: kaj nas briga, govorite kar hočete, mi gr^mo svojo pot naprej.
Pri otvoritvi oblastne skupščine smo bili vsi soglasni v tem pogledu, da prebivalstvo Slovenije ne prenese nobene
davščine več. Klerikalci pa svoje besede, da ne bodo nalagali novih davščin, niso držali. Hoteli so za vsako ceno spraviti gotove ustanove pod svojo komando samo zato, da dobe politično moč. Prevzeli so od države vse, kar jim je hotela odstopiti, samo da bi lahko koman-dirali. Nobena oblast ni bila tako nespametna kakor ljubljanska. Treba je povdariti, da plačujemo pri nas davke na dve strani in za isto stvar dvakrat. Tolažijo nas z državnimi dotacijami, toda vsi vemo, {e je kaj treba zahtevati od države, da je to težko dobiti. Saj je znano, da je treba državo za terjatve često tožiti in rubiti. Zato se bojim, da tudi obljubljenih dotacij ne bomo dobili zlepa.
Nasproti temu pa so
klerikalei uvedli nove davščine, davek na kino, premog, vino, društvene prireditve itd.
Ljubljana predstavlja velik industrijski emporij in ima zlasti razvit tujski promet. Toda klerikalci so zakrivili, da postaja v tem pogledu položaj Ljubljane vedno bolj neugoden. Ljubljana v industrijskem in trgovskem oziru propada, propada 6rednji stan, položaj uradništva in privatnih nameščencev je kritičen, brezposelnost se še vedno širi.
Kljub temu, da se je prebivalstvo Ljubljane v zadnjih letih precej pomnožilo, je
konzum lansko leto znatno padel.
Zaužili smo za 125.000 kg manj moke kakor preišnje leto, riža za 215.000 kg, mesa za 25.000 kg, masti in olja za nad 80.000 kg, vina za 300.000 litrov, piva za 80.000 litrov mani itd. To so strašne številke. Gospodarsko je Ljubljana popolnoma izčrpana. Edina stvar ki je v konsumu napredovala, je žganje. kar je ialo«ten doka* popolne proleta-riraoije našega meščanstva.
Govornik je nato v temperamentnih besedah naglašal. da
SLS nima srca ta Ljubljane, marveč jo hoče gospodarsko samo eksploatl-rati. Pač pa pošilja koruzo na deželo svojim pristašem, da jo podpro pri volitvah. (Ogorčeni klici: Ptuj!) Govornik je nato apeliral na zborovalce, da odgovore na klerikalni pritisk s podvojenim delom, da se končno združijo vsi napredni elementi. Dr. Pur je dalje ožigosal dvolično klerikalno politiko v vprašanju okrnjenja ljubljanske univerze. V ljubljanski skupščini so vsi pristali na predlog naprednih poslancev, da se ukine gl. 44. finančnega zakona, v Beogradu pa delajo druTače in strumno glasujejo tudi za ta paragraf.
Končno je posl. dr. Puc, opozarjajoč na slabo gospodarstvo SLS konštatiral. da bi že sedaj imeli v oblastni skupščini, če ne bi bile napredne skupine do zadnjega časa razcepljene, od 53 poslancev najmanj 25. Zadnji čas je bil. da so se
napredni elementi pričeli idrnievati. V oblastni skupščini sedaj samostojni demokrati skupno nastopajo z narodnimi sodja-listi, z zastopnikom socijalnih demokratov in v zadnjem času so postali naravnost prijateljski njihovi odnošajl s SKS Govornik je prepričan, da se bo prej ali slej ustvarila enotna napredna fronta in da bo prišel čas, ko bo napredni element zmagal tudi v oblastni skupščini.
Svoj govor je zaključil posl. dr. Puc z vzklikom: «Naj živi koalicija naprednih elementov, zlasti seljaško • demokratska koalicija !>
Sledilo je nato viharno odobravanje, nakar je predsednik shoda gosp. ravnatelj Jug zaključil lepo uspelo zborovanje s pozivom, da se vsi napredni elementi strnemo in gremo na delo z geslom: (Zvestoba za zvestobo!«
Uredba o komerrijalizaciji železnic
Beograd, 14. jan. p. V pondeliek prične v prometnem ministrstvu širši odbor raz« pravi iati novo uredbo o komercijalizaciji državnih železnic.
Zakon o osnovnih šolah
Beograd. 14 ian p. V prosvetnem mini. strstvu je bila te dni dif;nitivno dovršena stilizaciia novega načrta zakona o osnov*, nih šolah.
Delavski pravilnik na železnicah
Ker se iznaša v Javnost polno netočnih trditev glede novega delavskega pravilnika, ugotavljamo resnici na ljubo sledeče: Na nov delavski pravilnik Je nenastavlieno prometno osobje težko čakalo, ker so bile sedanje urnine nestalne in ie bilo tudi starostno zavarovanje nezadostno ter omejeno samo na nekatere direkcije.
Z novim pravilnikom je uveden zopet stari princip dnevnih mezd v zlati valuti ter je osigurano napredovanje v višjo mezdo po službenih letih. Sedaj so se urnine poljubno jneniavaie po tako zvani »pijačni ceni«, t j. po tržnih cenah ter so se vršile redukcije urnin z ozirom na odobrene zelo nizke kredite.
Delavstvo se po novem pravilniku sprejema ali v stalno ali pa pogodbeno službo. Oni, ki so sprejeti v stalno, plačujejo tudi za prvih 5 let prispevek za penzijo ter postanejo po 5 letih službe »stalni pomožni uslužbenci«.
Provizija oz penzija se plača iz fonda vsakemu po 15. letih vplačevanja, pri nezgodah se prišteje 10 let. kakor pri nastav-Ijeneih. Po 30. letih vplačevanja ima vs**k prizadeti pravico na R0% zadnje mezde kot pokojnino V pokojnino se všteje ce!o leto. torei 365 dni in ne samo delovne dni.
O 75% osebne pokojnine v pravilniku sploh ni govora, tudi ne o 35 letih Družinska pokoinina le urejena enako kot pri nastavljenih po zakonu.
Oblastni odbor UJNŽB ugotavlja, da Je s težk:m in stvarnim delom petih let končno le uspelo, da se le izdal nov pravilnik. Res je da UINŽR ni uspelo z vsemi svojimi predlogi: vendar Je nov pravilnik za 25.000 železniških delavcev, kj sploh niso imeli nikakega starostnega zavarovanja, življenske važnosti. Hibe. ki so v pravilniku. ie treba popraviti ter ie UJNŽB tozadevno že storilo potrebne korake pri ministrstvu
Vprašanje popolne in pravične oskrbe železniškega delavstva Je tako važno ne samo za prizadeto delavstvo, marveč tudi za splošnost. da UJNŽB Javno opozarja in prosi, da se to važno vprašanje v javnosti ne izrablja v demagoške svrhe ter se Javnost napačno informira. Oni. ki pravilnika ne pozna ali noče poznati in povedati resnice, naj molči.
Oblastni odbor UJNŽB, Ljubljana.
Oblastni poslanci in policija
Zgodil se mi je naslednji dogodek ali nezgoda, kakor jo hočete imenovati. Na zahtevo svojih voltlrev sem poslal velikemu županu mariborske oblasti v svoistvu oblastnega poslanca spomenico, v kateri sem ga opozoril na neke nerednosti in malverzacije v nekaterih občinah sreza Prelog. Dolgo časa nisem dobil od velikega župana nikakega odgovora, a pred nekoliko tedni sem pa prejel od 6reskega poglavarja v Prelogu — s katerim se ne želim razgovarjati niti v dobrem niti v zlem smislu — uradni poziv, s katerim me zaradi gornje zadeve citira na zaslišanje. Samo po sebi se razume, da se nisem odzval temu ljubeznivemu pozivu. Medtem je sreskl poglavar v Prelogu smatral za potrebno, da me je drugič pozval z grožnjo globe v znesku 200 Din in mi zapretil, da me da prisilno (torej z orožniki) pred-vesti. Poslal sem na velikega župana v Mariboru pismen akt, v katerem sem ga opozoril na postopek sreskega poglavarja. Gosp. veliki župan je bil tako dobrohoten, da mi je poslal dopis 8 precej obširno pridigo o tem, kako so vsi državljani enak! pred zakonom in v uradih.
Jaz sem se začudil in sem se odprtih ust zagledal v Ameriko, katero mi je odkril . . . mariborski veliki župan!
Zlasti je v njegovem dopisu značilen stavek, ki se glasi; «ker so pred uradi, ki izvršujejo državni imperij, po zakonu vsi državljani, brez ozira na njihov poklic ali javnopravne funkcije, enaki.>
Naša ustava bi se mogla nekaj naučiti, kajti dosedaj ima o tej stvari malo divergentno mišljenje od onega, ki ga je izrazil mariborski veliki župan. Če je kak uradnik pozvan, da o teb vprašanjih daje tako odločno in me-rodajno mišljenje, je drugo vorašanje. Ker pa to vprašanje posega v delikatne javnopravne momente, je dobro, da se malo pre-diskutira.
Naša ustava ima odredbo, ki <expressis verbis» določa, da nobeno oblastvo, sodno ali policijsko, ne more postopati proti narodnemu poslancu, ako ta ni izročen oblastvom potom Narodne skupščine ali ako ni v gotovih primerih .zasajen na delu. Iz te edine odredbe — da o drugih niti ne govorimo — se vidi, da ni točna trditev gosp. dr. Schau-barha. da so vsi državljani cbrez ozira na poklic ali javnopravne funkcije enaki.>
Tendenca te zakonske ustanove gre za tem, da se poslanci v izvrševanju svojih dolž nosti. zlasti kritike, zaščitijo pred veksaci-jami. nai pridejo te od katere koli strani.
Resnica je. da zakon imuniteto za oblastne poslance izrecno ukinja.
S tem pa ni rečeno, da je oblastni poslanec v izvrševanju svojih dolžnosti izpostavljen maltretiranju s strani oblastev In da se sme zaradi tega. ker je vršil svojo dolžnost, privesti na razna zaslišanja, ako je to mila volja kakšnega velikega župana ali sreskega poglavarja.
Jaz tega vprašanja ne iznašam v javnost zaradi sebe. nego zaradi vseh oblastnih poslancev, zaradi stvari same kakor tudi zato, da se ta spor javnopravnega značaja dovede
na čisto.
Ako se postavi, da je postopek mariborskega velikega Župana In preloškega sreskega poglavarja izvršen v duhu in intencijah odločujočih činiteljev. potem pridemo z locig nim zakljrčkom do nasledniin nevzdržljivib in nemogočih rezultatov: Oblastni poslanec v vsem javnem delu ni za to »ukaj, da peje ditirambe oblastvom in slučajnemu režimu, nego je odgovorno dolžan, da kritizira vsa slaba dela in postopke oblastev kakršne koli vrste In da razkriva nerednosti. kjerkoli naleti nanje. Ako je oblastni poslanec tudi v Izvrševanju svojega poslanskega poklica izpostavljen na milost in nemilost policijskih oblastev in ako ta policijska oblastva lahko oblastnega poslanca citirajo epred urad vsakega, kogar smatra za potrebno>. kakor to doslovno pravi mariborski veliki župan v svojem dopisu, naslovljenem na mene, potem postane oblastni poslanec e svojim poklicem igračka v rokah policije. Njegovo življenje lahko postane pekel.
Oblastni poslaner lahko v enem edinem svojem govoru nudi materijai lil, bolje rečeno priliko policiji da ga dan 7a dnevom vse leto dni citira pred sebe in da mu ogreni življenje ter da mu onemogoči tudi izvrševa-
nje njegovega privatnega poklica. Jaz sem osebno govoril in sem iznesel kot oblastni poslanec ustmeno in pismeno toliko tega materijala, da bi me mogli veliki župani in sreski poglavarji skoro neprestano citirati do konca mojih dni.
Sedaj vprašam, ali bi danes veliki župan ali sreski poglavar podobno postopal proti oblastnemu poslancu, ki je pristaš, recimo, klerikalne ali radikalske stranke? Takšni <taktični» postopki so pač menda re»rvira-ni samo za člane opozicije!
Konsekvenca tega bi bila, da bi bilo potrebno z Diogenovo svetiljko iskati potrpežljivega Joba ali neustrašnega heroja, ki bi imel voljo in veselje, da postane pod takšnimi avspicijami oblastni poslanec.
To vprašanje je dovolj tehtno, da se z njim bavijo naša javnost in politični krogi. Oblastni poslanec mora vedeti, kaj ga kot takšnega čaka v praksi, da se lahko po tem tudi ravna.
Ne verjamem, da je intencija zakonodajalca — ko ni dal imunitete oblastnim poslancem — šla za tem, da jih napravi cvogel-lrei». Tudi smatram, da oblastni poslanec ne more biti molestiran po policiji niti kot priča niti kot prijavitelj, da pod grožnjo prisilnega dovedenja izpove v zadevah, v katerih je on ustmeno ali pismeno postopal kot oblastni poslanec, kajti to se ne sme smatrati kot prijava privatne osebe, nego le kot interpelacija javnega funkcijonarja, ki uživa zaupanje naroda.
Važno bi bilo, da se o tej stvari čuje in ve mišljenje gosp. predsednika oblastne skup ščine.
Jaz sem o tem otvoril diskusijo in pri koncu naglašam samo to, da človek takta sam razume, da je položaj poslancev težaven in požrtvovalen, kar pač tudi zasluži gotove obzirnosti.
Dr. Janko Baričevic,
Sokol
Celjski Sokol v letu 1927.
Celje, 13. }au
V četrtek 12. t. m. se je vršil v sokolski društveni telovadnici redni občni rbor celjskega Sokola, katerega so se udeležili po veliki večini le tedovadeči člani. V imenu ceJ&ke Sokolske žu?e je pozdravil občni zbor be. Smrtnik ter izrekel društvu zahvalo ia priznanje.
Poročila posameznih fuakcijonarjev so bila razveseljiva in kriška stvarna, tako da je vladalo med brati m sestrami na zboru {krav prijetno in živahno razpoloženje. V društva živi še vedno nekdanji sveži duh, aktivnost članstva pa pridobiva organizaciji med celj&kim občinstvom največje simpatije. Na pokrajinskem zietu v Ljubljani so pridobile celjske članice pri tekmah za sarvezno prvenstvo prvo, tretje in četrto mesto, člani pa peto mesto. Pri tekmi za prvenstvo v celjski župi so odnesli Celjani prva štiri mesta. Na naraščajski tekmi dne 9. maja pa so dosegli celjski naraščajniki prvo in tretje mesto. Vsi ti kipi uspehi so posledica sistematičnega dela društvenega vaditeijskega zbora, ki šteje 17 članov. Ti so pod vodstvom neprecenljivega brata načelnika Polšaka tn izredno marljive načelnke sestre Grudnove vršili dan za dnem težko in požrtvovalno delo.
Društvo šteje 475 telovadečih članov m članic. Starejše brate pogrešamo ia jih bo treba v novem poslovnem letu zopet poskusiti zbrati v telovadnici. V Savezni vadileljski tečaj je poslalo društvo enega člana in eno članico, v tečaj za vrhunsko telovadbo tri člane ter v župni tečaj v Zagrebu 3 članice.
Celjski telovadci in teSovadke so pa nastopati tadi pri sosednih bratskih društvih ia prireditvah. Sokolski praznik se je praznoval na dan njedinjenla 1. decembra interno v telovadnici Poleg telovadbe je skrbelo društvo v smislu sokolske.za programa tadi za sokolsko prosveto s predavanji in s tedenskimi nagovori društvenega prosvetarja v telovadnici. Društvena knjiž-njica šteje 308 knjig. Da se je društvo gmotno opomoglo, so se v to svrho vršile razne prireditve, katere so bile dobro posečane ia so tudi gojile prijateljstvo med članstvom in prebivalstvom. Na Miklavžev večer je celjski Sokol obdaril revno sokolsko deco in naraščaj. V sokolski plesni šoli se zbira sokolska mladina že več let. O priliki župnega naraščajskega zleta v Celju je izročilo društvo svojemu naraščaju prapor, pod katerim se bodo odslej zbirale vse bodoče generacije našega mesta. Celjski Sokol šitele skupaj 585 pripadnikov. Financtjelno stanje društva je precej ugodno. NabavBo se Je iz dohodkov mnogo novega telovadnega orodja, staro pa se ]e popravilo. Fond za Sokolski dom v mestu Celju je narasel že na Din 45.267.
V bodoče je treba še marsikaj izvršiti. Zlasti bo treba skrbeti za razširjenje sokoiskega tiska. Treba bo pomnožiti organizacijo ter obračati še večjo pažnjo društvenemu naraščaju. Uvesti bo tTeba tudi družabne sestanke članstva.
Na občnem zboru se Je tudi obravnavalo vprašanje prodaje Sokoiskega doma v Oaberju. Občni zbor se Je izrekel soglasno proti temu; za to se bo v kratkem času izročila telovtdnica v Sokolskem donrn svojemu pravemu namenu in se bo pričelo tamkaj z redno telovadbo. Pri volitvah le bil izvoljen po večini stari odbor. Novi odbor bo imel mnogo dela ter bo moral v kratkem pričeti s pripravami ca fobSejno proslavo 10-letnice našega ujedhtjeflja.
W onstran Qinnic
p— «Tam pri Plavi, tam so nase meje*... Pri prizivni razpravi v Gorici radi petja <rprotidržavne» pesmi v Crničah lansko je« sen (o stvari smo svoj čas obširno poročali) je branitelj obtoženih, znani goriški odvet* nik dr Luzzatto. med drugim izvajal: »Po. jlejte iih obtožence Ali so to morda tipi :akih pohtikantov? Goriške pokrajine da* jejo dobre voiake, poveljniki so i njimi zadovoljni, med njimi ni dezerterjev, biH bi pa gotovo, ako bi bili irredentisti Če so kje irredentisti. so v višjih sferah ne pa v ljudskih. Dejanje ni verjetno, slične ovad* be so včasih le osebna maščevanja. T"d5 n: mogoče, da bi bil 171etnl obtoženec Re» mec zložil ono pesem o meiah in šel k orožnikom ter uljudno iavil. da io ie on spisal*.. Razprava se bo nadaljevala v kratkem.
Izjava
Opozarjamo p. n. občinstvo v Škofji Lo* ki in okolici, aa smo morali pred kratkim odvzeti g. Stanku Žicsrju zastopstvo ter da ni ta nič več upravičen delati za našo banko. Generalno zastopstvo stno predali g. Josipu Obitčniku. Škofi a Loka, Glavni trg Jt 34, II. nadst. (hi5a KaSman).
Banka Hauptman <f Ca 55	Ljubljana, Poljanska cesta 1&
Francoska predavanja v Ljubljani
Sinoči je pred številnim občinstvom otvoril g. Martel skioptično predavanje zagrebškega lektorja, g. Warniera, ki je v zadnjih 7 letih že ponovno govoril v isti vseučiliški dvorani. Tokrat nam je prikazal umetnostno gibanje 15. in 16. stoletja v Evropi. Ugodni razvoj političnih dogodkov — srečni vojni pohodi proti Italiji — so utrdili kraljev ugled, pospeševali enotnost dežele, govorice. slovstva, umetnosti. Tako so bila pripravljena tla za umetnostni prerod. renesanco. Vsa javnost je usmerjena v to. Vpjaške odprave se presojajo s literarnega gledišča, vladarji dovajajo s sabo iz Italije »kiparje, slikarje. Ali ne smemo misliti, da je renesanca zgolj posnemanje tujih vzorov. Predavatelj je točno in določno podčrtaval dejstvo, da je francoska renesanca or-ganičen amalgam, kjer je krepko zastopana domača tradicija, francoska individualnost. Prehod iz mističnega, mračnega srednjega veka je ponazoril govornik s predvajanjem svetlobnih slik iz vseh možnih področij — od kostumov pa do kiparstva. Spremembe so se vršile počasi. Ko pa je renesanca našla svojo formulo, je prešla v klasicizem. Zanimiv zgled je soha «Tri bogoslovne čednosti«, ki naj bi bile krščanske kreposti: vera, upanje, ljubezen, a jih danes splošno nazivajo «Tri Gracije». Kakor likovne umetnosti tako sta tudi francoska književnost in filozofija ohranili neodvisnost in v svoji gibkosti znali uporabiti tuje elemente za povzdigo svoje samoniklosti. Višek te harmoničnosti in nje najlepši plod je slovstvo 17. stoletja, čigar sloves je zanesel francosko misel vse naokrog preko njenih državnih mej. Med mnogimi projekcijami omenjam: opatijo Solesmes, oltarno pločo v Clu-nyju. hišo J. Coeura, prvo renesančno
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam!
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno sredstvo varuje
pralno perilo!
razumna mtca
civilno poslopje, Clunyski muzej, najlepše renesančno poslopje, grad Cham-bord, gradič Azay le Rideau, Fontaine-bleau ali «drugi Rim», skupek vseh slogov, Chateau d'Anet. na splošno pa dela mojstra J. Goujona itd.
omace vesti
*	Prihod odličnega ameriškega znanstvenika v Jugoslavijo. Letošnjo pomlad bo bivši rektor univerze v VVashingtonu, dr. Henrik Suzalo, obiskal Jugoslavijo. Dr. Suzalo je delegiran v Evropo v svrho proučevanja razmer na evropskih univerzah ter se bo pri tej priliki mudil tudi v Jugoslaviji. Dr. Suzalo ie sin nekega dalmatinskega izseljenca iz dubrovniške okolice.
*	Načrt novega sanitetnega zakona. Minister za narodno zdravje je sestavil posebno komisijo, ki naj izdela nov načrt sanitetnega zakona, s katerim bi se unificiralo naše sanitetno zakonodastvo.
*	Zveza fakultetno izobraženih državnih uradnikov. Pomočnik finančnega ministra je predvčerajšnjim sprejel delegate Zveze fakultetno izobraženih državnih uradnikov, ki so mu izročili predlog o izpremembi uradniškega zakona ter zahtevali, da se obstoječi zakon izpremeni tako, da bi bil v korist državi in državnim uradnikom. Pomočnik finančnega ministra se je dalj časa razgovarjal z delegati o važnih državnih vprašanjih.
*	Dom rez. oficirjev in bojevnik jv v Beogradu. Ob priliki letošnjega kongresa Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov v Beogradu se bo na svečan način položil temeljni kamen bodočega »Doma bojevnikov« Beograjska občina je dala primemo stav-bišče brezplačno na razpolago.
*	Vsem članom JNU! Glavna skupščina JiNU je sklicana za dne 29. t. m. na Bledu. Orii člani, ki se udeleže skupščine, naj to javijo najkasneje do ponedeljka, dne 16. t. m. opoldne tajniku, da zamoremo preskrbeti železniške karte. — Odbor.
*	Za avtomobillste in motocikliste. Prejeli smo: Dodatno k notici s tem naslovom se objavlja, da se je v ljubljanski oblasti ugotovila cena novih evidenčnih tablic za avtomobile na Din 35 za kos Vsak lastnik avtomobila mora torej takoj s prijavo poslati dotičnemu prvostopnemu oblastvu zne sek Din 70 za dve tablici, pri tovornih avtomobilu s privesnim vozom pa znesek 105 Din za tri tablioe Prednje tablice pri moto-ciklih bodo na željo zveze motoklubov v Ljubljani pritrjene na sprednjem blatniku v smeri podolžne osi motornega kolfta. Ker pa morajo biti vsled tega evidenčni znaki na obeh straneh tablice, a je obojestranski natis znakov na enojnati tablici zaradi reliefne izdelave nemogoč, so potrebne za prednjo stran dvojnate tablice. Za vsako motorno kolo je torej treba plačati skupaj Din 70 in sicer Din 46.66 za prednjo dvoj-inato tablico in Din 23.33 za zadnjo enojno tablico. V označenih cenah so všteti tudi upravni stroški. Lastniki motornih vozil se ponovno opozarjajo, da prijavijo svoja motorna vozila vsaj do konca meseca januarja
+ Smrtna kosa. Umrla je včeraj ob pol petih popoldne po dolgi bolezni gdč. Anica Pfeifer, bivša učiteljica manjšinske šole v Ljubljani. Pogreb bo jutri ob 14. iz Ilirske ulice 27 na pokopališče k Sv. Križu. Pokoi-nici blag spomin, preostalim naše iskreno sožalie!
*	Za petdesetletnico Otona Župančiča izda Ljubljanski Zvon v založbi Tiskovne zadruge poseben jubilejni zbornik. V njem se objavijo paieg številnih člankov in esejev, ki osvetljujejo pesnikovo delo od raznih strani, tudi bibliograf. in beiografski podat-
6U najlakši put, kojem klice bolesti uzale u naše tijelo. U kovani čete se s toga naj« lakše čuvati kijavioe, influeocije i bolesti grla, upotrebljajuci redovito
ANACOT
taMUMDEM
ki. Razen tega se priobči nekaj zanimive in literarno historično važne korespondence pesnikovih mladostnih prijateljev Ketteja. Cankarja in Aleksandrova naslovlenih na jubilanta. Knjiga bo bogato ilustrirana s slikami v bakrotisku in elegantno opremljena. Zbornik bo zlasti dobro služil predavatelem in šolam. Vsem ljubiteljem Zupančičeve poezije priporočamo, da ta zbornik takoj naroče, ker je naklada knjige zelo nizka. Zbornik bo veljal broš. Din 42 v platno vez. Din 52, poštnina Din 3. Naročila sprejema Knjigarna tiskovne zadruge v Ljubljani (Prešernova 54) in njena podružnica v Mariboru (Aleksandrova c. 13).
+ SobosUkarski tečaj. Urad za pospeševanje obrti kraljevine SHS otvori enomesečni tečaj za sobne slikarje v ljubljanski oblasti. Ta pouk bo celodnevni ter se bo vršil v področju umetniške »Probude«, ki nudi za ta tečaj bogat in popoln tozadevni učni program. Tečaj se prične v pondeljek, 23 januarja ob 8. uri dop. v poslopju Tehniške srednje šole v Ljubljani I. nadstr. soba št. 18. V ta tečaj se sprejemajo samo mojstri in pomočnik? soboslikarske stroke, ki se morajo priglasiti do petka 20. t. m. pri uradu za pospeševanje obrti (Krekov trg 10.-I) S tem tečajem izpopolnjuje umetniška šola »Probuda« svoj program in nudi prvič našim soboslikarskim mojstrom in pomočnikom, da se doma izpopolnijo v vsem, kar zahteva njihova obrt Moderna orna-mentika na temelju domačih narodnih motivov naj jim služi kot podlaga za bodoče delo, da z domačimi oblikami nadomestijo tuje oblike, ki se tako zelo širijo po naših krajih. Mi imamo v domačih narodnih oblikah bogat, neizčrpen zaklad, ki ga je treba le z resnim in smotrenim delom dvigniti ter mu dati ono mesto, ki ga po vsej pravici zasluži. — Vodstvo umetniške šole »Probuda.«
+ Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 5. letošnji številki pravilnik o pomožnem osob iu državnih prometnih naprav v resortu ministrstva za promet ter natečaj za učenke babiške šole v Zagrebu, k' sprejme letos 50 učenk in sicer 25 ob državnih in 25 ob svojih ali samoupravnih stroških. Prijave se sprejemajo do 1. marca. '
*	Razpisana inženjerska mesta. Generalna direkcija in oblastne železniške direkcije potrebujejo več mlajših in starejših gradbenih inženjerjev, a za generalno direkcijo železnic starejšega elektrotehničnega in-žeroerja kot referenta za brzoiavno-tele-fonska dela ter enega inžererja statistika. Osebe s potrebno kvalifikacijo naj vlože prošnje s potrebnimi dokumenti v smislu čl. 15 zakona o državnem prometnem osobju pri generalni direkciji železnic najkasneje do 25. januarja.
*	Razpis zdravniške službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v L'ubliani razpisuje na svojem zobnem ambulatoriiu v Ljub Ijani mesto zdravnEka-uradnika I. plačilnega razreda, specijalista za zobno zdravni-štvo z letno plačo 27.000 Din in pripadajočimi družinskimi dokladami. Prošnje naj se vlože do 14. februarja.
*	Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je bi' vpisan dr. Josip Schoschteritsch, zobni zdravnik v Ptuiu, črtani pa so iz imenika: dr, Valentin Vari, zdravnik v Topolščici, ker se je preselil: dr. Karel Thalmann, zasebni zdravnik v Mariboru, ker ie umrl in dr Dr a gol rab Melentijevič, upravnik začasne vo'aške bolnice v Mariboru, ker se je preselil v Sarajevo.
*	Razpisane službe. Pri oblastnem odboru mariborske oblasti je oddati službo enega upravnega jurista, štirih pisarniških uradnikov, treh računskih uradnikov, dveh gradbenih inženierjev, enega arhitekta, šestih poduradnikov. treh stroiepisnih moči in dveh slug. Pravilno kolkovane prošnje,. T-a-emliene z vsemi prilogam! v smislu ured
be o službeni pragmatiki za nameščence mariborskega oblastnega odbora, razglašene v »Uradnem listu z dne 17. septembra 1927 št. 406-96, je vložiti do 10. februarja 1928. V poštev pridejo samo prosilci, ki imajo popolno kvalifikacijo v smislu citirane uredbe. Prosilci za strojepisno službo morajo še posebej dokazati, da so popolnoma vešči slovenske stenografije, prosilci za poduradniško službo pa popolno znanje strojepisja. Prosilcem, kojih prošnje se nahajajo nerešene pri oblastnem odboru, ni treba vlagati novih prošenj, ampak zadostuje le izjava, za katero sedai razpisanih služb se poteguie;o. Osebne intervencije so izključene. — Oblastni odbor.
REPREZENTANČNI PLES
slušateljev ljubljanske univerze 7. februarja v «Unionu»
*	Živinski sejem v Slovenski Bistrici.
Prihodnji torek 17, t. m. se bo vršil v Slovenski Bistrici velik živinski sejem. Kupci in trgovci se vabijo.
*	Glasnik Podmladka »Rdečega križa«. Prejeli smo januarsko številko »Glasnika podmladka Rdečega križa« z "zanimivo vsebino. Številka objavlja med drugim članek »Petdesetgodišnjica Otona Zupančiča* (s pesnikovo sliko) iz peresa Pavla Flereta ter več Zupančičevih pesmic: »Ledene rože«. »Medved z medvedom« in »Pesem na-gajivka«. List izhaja mesečno in stane celoletno 15 Din.
*	Mladini pianistkam in pianistom ne moremo dovolj priporočiti 10 povesti za našo klavirsko mladino skladatel a Vasilija Mirka ki jih je izdalo pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Cena izvodu 20 Din. Izdaja se naroča na naslov založnika, naprodaj je pa tudi v ljubljanskih knjigarnah.
Testenine in dvonostadna kava znamke »APET1T«
so najboljše! Zahtevajte jih v vsaki trgovini
*	Anton Kristan: V Ameriko in po Ameriki. Pod tem naslovom je izšla v Zadružni založbi v Ljubljani 80 strani obsegajoča knjiga v kateri so ponatisnjeni potopisi in ameriški vtiski. ki jih ie pisec lansko leto objavil v »Jutrovi« tedenski prilogi »Življenje in svet«. Med izhajanjem v naši prilogi so vzbujali zaradi svoie zanimivosti veliko pozornost. Na željo mnogih čitateljev, zlasti pa ameriških Slovencev, jih je pisec izdal nekoliko razširjene in izpopolnjene v posebni knjigi, ki stane 12 Din.
*	Posojila hotelirjem na gornjem Jadranu. pržavna hipotekama banka je hotelirjem v kopališčih na gornjem Jadranu dovolila investici'ska posojila v skupnem znesku 10 milijonov dinarjev Ker so hotelirji že pričeli z gradnjo novih in z obnovo starih hotelov, denarja pa še niso prejeli, so poslali v Beograd deputaciio. da v zadevi intervenira pri pristojnih faktorjih.
Novst za Liubliano1
V nedeljo dne 15. t. m. od 6—7. zvečer priredi damski frizerski »Salon Mila« Dunajska, cesta 7
RAZSTAVO
najmodernejših večernih frizur na živih modelih.
danes ob 3>, 5« in 7. uri
v ORIENT kinu Vič.
* Neprilike »prvega narodnega filmskega režiserja«. V Zagrebu je včeraj povzročila precejšnjo senzacijo novica, da je policija aretirala znanega Frana Lediča, ki je pred dvema letoma osnoval domače filmsko podjetje »JadTan-film«. Mož je bil vsekakor fanatik in idealist, a denarja ni imel in je potrošil vsote, ki so mu iih zaupali razni ljudje, navdušeni kakor on sam za domače filmsko podjetje. Zdaj je končno tudi Ledi-čev eksperiment, za katerega je znal raz-
bobnati veliko reklamo, zapečaten z velikim fiaskom
♦ Pomlad v Dalmaciji. Kakor javljajo iz Splita, je v južni Dalmaciji zavladalo pravo pomladansko vreme. Prvi turisti večinoma Nemci, so že dospeli. V lepih solnčnih dnevih se domačini in tujci sprehajajo že brez vrhnih sukenj. Pojavlja se že pomladanska flora.
3. VELIKI TRGOVSKI PLES
KRANJ
21. JANUARJA
NARODNI DOM
*	Nova struja med »nazarenci«. Ministrstvo ver je bilo obveščeno, da se je med »nazarenci« pojavila nova struja. ki zastopa stališče, da se sme priseči zvestoba kralju in domovini S to struio so izjavile svoje popolno soglasje tri nazarenske občine v Sremu. Po podatkih ministrstva ver je v naši državi 115.000 »nazarencev«, največ med Srbi v Vojvodini. Vest o tej novi struji ie bila v vojnem ministrstvu in v ministrstvu ver sprejeta z zadovoljstvom.
*	Sleparji, ki prodajajo že izžrebane srečke. V raznih krajih mariborske oblasti so se v zadnjem času pojavili sleparji, ki kmečkemu Tndstvu prodajajo že izžrebane loterijske srečke, ki so brez vsake vrednosti. Policijska oblast je odredila izsledovanje drznih sleparjev.
*	Velika tihotapska afera na Stfšaku. Kakor javljajo s Sušaka, se poizvedbe finančnih oblasti v znani veliki tihotapski aferi z manufakturo, ki je pred letom dni vzbudila veliko senzacijo, z vnemo nadaljujejo. V zadnjih dneh se ie vršilo zasliševanje carinskega nadzornika Vekoslava Bezjaka, ki bo izročen sodnemu stolu v Ogulinu. Lastniki Primorske trgovske družbe, katerih lastnina je vtihotapl:eno blago, Oton Bluli-weiss. Peter Vukičevič in Nikola Perlič so pobegnili fta Reko. Dosedanja poizvedovanja so dokazala, da se je tihotapstvo vršilo dolgo časa. Blago, ki ie bilo zaplenjeno v Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu in Subotici. je bilo izročeno carinski oblasti Po dosedanjih ugotovitvah je bilo vtihotap-Ijeno dva vagona manufakture.
*	Tragedija v rudniku. V bosenskem rudniku Kreka se je v petek smrtno ponesrečil rudar SaTko Šekendič, ki je bil že triindvajset let zaposlen v tem rudniku Pri odko-pavanju v rudokopu mu ie padel na glavo velik kos rude. ki mu je zdrobil lobanjo
*	Tragična smrt mlade deklice. Pri Pre-nju v Hercagovini je pretekli petek smrtno ponesrečila 17 letna mladenka Fata Ke-skin, ki je vzdrževala sebe in svojo staro maTco » tem, da ie pasla tujo živino in drob nico. Bila je skromna in poštena deklica, ki so io vsi radi imeli. Svojo bolehno mater je ljubila nad vse. Predvčerajšnjim pa je napočil črni petek. Fata je odšla za drobnico na hrib Prenj Šla je od skale do skale pazeč na svojo čredo. Vsled poledice pa je nesrečni deklici spodrsnilo in padla je v nad 10 metrov globok prepad, kjer so jo našli mrtvo. Ko ie njena ma-ka zagledala mrtvo hčerko, ie iz obupa zblaznela zaradi smrti svoje edinke.
*	Krvav pravoslavni Božič. V dalmatinskem selu Medjaru je na pravoslavni Božič seljak G;uro Tomasovič pogostil razne povabljence, med drugim tudi soseda Bez-bradico. Seliaka Ardalič in Bezbradica sta v dobrem razpoloženju streljala s samokrese m. Po nesrečnem slučaju je krogla iz samokresa zadela Bezbradico tako nesrečno, da se je mrtev zgrudil na tla. Ardalič ie bil aretiran, zatrjuje pa. da on ni zakrivil nesreče.
*	Praktična novost pri kremi za čevlje.
Da se prepreči prehitro posušenie kreme za čevlje, se zapre doze tako čvrsto, da iih Je mogoče odpreti samo z nožem ali s kako drugo pomočjo. Pri tem si ie že marsikdo poškodoval in umazal roke s kremo. Sve-tevno znana znamka »Schmollpasta« prinese v kratkem času kremo za čevlje v pločevinastih dozah s patentnim, zelo praktičnim odpiračem. En obrat — in doza je odprta! Ta novost ie povsod splošno pohvaljena. Zahtevajte tedaj pri svojem trgovcu samo »Schmollpasto« z odpiračem!
80
*	»Dečva«. Vodstvo akcije za »Dečvo« nam poroča: Na mnoga vprašania objavljamo, da se bo za «Dečvo» uporabljalo samo pravo narodno dečvino blago, katero pride
pere sam /
že meseca marca na trg. Za »Dečvo« naj se torej nihče ne poslužuje tujevzorčnih tkanin.
*	Izgubljen raj ie za človeka izgubljeno zdravje. Kolikokrat je to propadlo zaradi zanemarjanja kašlja ali bronhijalnega katarja. Od začetka bi se lahko pomagalo, toda estokrat se ne ve dovolj cenitn re-snot položaja in se ne uporabi to, kar bi bilo pravilno. Od mnogih zdravnikov so priznane Kaiserjeve prsne karamele s tremi jelkami kot izborne, ker ne kvariio želodca in vedno prožijo sigurno pomoč.	SO
*	Pri naduhi in boleznih srca, pri bolečinah v Pljučih in prsih, skrofulozi in rahi-tisu. povečanju ščitnih žlez in tvoritvi golše je odvod v črevo z rabo prirodne gren-čice »Franz-Josef« bistveno domače zdravilo. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri jetičnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila z rabo vode »Franz-Josef« ne da bi se pojavila neprijetna driska. Dcbiva se v lekarnah. dTOgeriiah in špecerijskih trgovinah.
+ Policijske pse kupimo. Pasme: nemški ovčarji, doberma^ii, airedaleterrieri z rodovnikom. Starost od 2 mesecev do 1 letin več starejših psic za rejo. Pismene ponudbe najkasneje do 20 t. m. na klub Ljubiteljev športnih psov v Ljubljani.	90
*	Čajanka. Čaine mešanice so naiizdatne:-še. Zahtevajte jih povsod.	259
* Velika žehta ni več strašilo, pred katerim je vsaka gospodinja enkrat ali dvakrat mesečno trepetala, anes ie vsaka gospodinja v stanju, da tako delo opravi kakor za zabavo, vsak teden postavi umazano perilo, da se čez noč namoči, a potem ga prekuhaj z »Radionom« v času. ko pripravljaš kosilo! Končno izperi v čisti vodi, pa ie v eni uri gotovo, a perilo, kakor sneg.
246
h l.ipbHane
u— Odhod umetniškega para Vlček-Wi-siak v Pariz, Znana baletna plesalca ljubljanske epere g. Vaclav Vlček in gdč. Lidija Wisiakova sta sprejela ponudbo futuristič-r.ega plesnega teatra v Parizu, da sodelujeta kot prva plesalca na turneji tega gledališča sirom Evrope. Oba umetnika sta to laskavo ponudbo sprejela in odpotujeta že sredi januarja v Pariz. Upravitelj tega gledališča je znani futurist Enrico Prampolini. Kakor čujemo. bosta gg. Vlček in VVisiakova odvedla seboi tudi tri najboljše plesalke ljubljanskega baleta, in sicer gdčne: Silvo Japljevo, Erno Mohorjevo in Valerijo Smerkoljevo.
u— Predavanja iz vrtnarstva. S 17. januarjem t. 1. se bodo vršila vrtnarska predavanja vsak torek v prostorih meščanske dekliške šole pri Sv. Jakobu in sicer točno ob 20. uri. Predavanja priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Natančen načrt predavanj je objavljen v 1- številki »Sadjarja in vrtnaria« letošnjega leta.
u— Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani priredi v petek, dne 20. t m., ob 7. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Umoma« izredni občni zbor. na katerem se bo protestiralo proti členu 69 fin. zakona, ki hoče posestnike v lastnini popolnoma omejiti, ter se bo razpravljalo o novi davčni reformi Odbor vabi, da se tega velevažne-ga zborovanja udeleže vsi posestniki. Vstop ie dovoljen samo proti izkaznici.
VIII. SLOVANSKI VEČER
21. JANUARJA — UNION
u— Čudeži vsemirja. Ponovno opozarjamo cenj. občinstvo na današnji spored ZKD v prostorih kina Matice Predvajal se bo ob spremljevanju predavanja g prof. Dolžana prekrasni »Ufa« velefilm. ki nam prikazuje na izredno nazoren način tajnosti nebesnih teles v vsemirju. Včerajšnja predstava tega filma je bila docela razprodana. Občinstvo je z zadovoljstvom sledilo krasnim slikami in se divilo ogromnemu deJu na filmskem polju. Današnja predstava se prične točno ob 11. uri, blagajna se otvori že cb 10. uri dopoldne. Vsakdo naj si ogleda ta film kn si pravočasno preskrbi potrebne vstopnice.
n— Lastniki In rejniki psov z začetnicami rodbinskih imen M, N, O, P in R se opozarjajo, da morajo dne 16„ 17., 18. in 19. Januarja, in sicer od 8. do 12. ure, pri-
iiiiimiiiiiiiiii
Lepota v življenju žene
V živi j v , - žene je lepota od* ločilna za njeno srečo in uso* do. Privlačna je čista in nežna polt, zato naj vsaka žena upo* rablja Nivea*cremv. ki da ko« ži že po kratki dobi uporabe mladostno svežost.
Nivea-crema.
iiiiiiiiiiiiiiiii
u— Ukradeno kolo. Iz veže gostilne »Pri i niča, izvoljena od večine ljudi,- ki nimajo
javiti svoie pse mestnemu magistratu (Mestni trg št. 2/11., vrata št. 41). Obenem morajo plačati takso ža ieto 1938 v znesku 103 Din za psa.
u— Občni zbor društva »Naše srce«, zve. za dobrotvornih in nravstvenih organizacij v Ljubljani, se bo vršil v sredo 25. t. m ob 6. zvečer v pisarni Akademskega kolegija. Dnevni re>d: Poročilo funkdionarjev in slučajnosti.	456a
u— Prostovoljno gasilno društvo v Sp. Šiški priredi danes 15. t. m. svojo običajno predpustno zabavo v salonu gostilne gospe Antonije Keršičeve. Godba — ples. Prijatelji gasilstva se uljudno vabijo! Cisti dohodek }e namenjen za popravo gasilskega inventarja. — Odbor.	98
u— Članice splošnega ženskega društva, ki so kupovale na izkaznice, naj se zglasi-jo s kuponi v torek 17. t. m. od 17. do 19. v društvenih prostorih.	97
u— Kolesarsko In motocikllstično društvo »Sava« v Ljubljani. ITT. redni letni občni zbor se bo vršil 2. februarja t. 1. ob 9.39 v gostilniških prostorih g. Kavčiča, Privez št. 4. (Prule).	84
u— Marijonetno gledališče »Ceskosloven. ske Obce Ljubljana« vprizori danes 15. t. m v mali dvorani Sokola I. na Taboru igro »Gašperček pri ljudožrcih«. Začetek ob 16. uri. Vstopnina prostovoljna.	95
u— Razstava slik akad. slikarja Slavka Tomerlina v Jakopičevem paviljonu je odprta danes zadnji dan. na kar občinstvo posebej opozarjamo.
u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V ponedeljek zvečer važna skupna vaja. Polnoštevilna udeležba zbora dolžnost. — Tainik.
u— Nedeljske popoldanske družabne plesne vaje v veliki dvorani »Kazine« od
3. do 7 pop. Vam nudijo poleg prijetne zabave tudi najpopolnejši pouk zadnjih letošnjih novitet »yale - blues« in »praški - !ox« Začetniki (ice) za vse plese vabljeni točno ob 3. uri. Posebne plesne ure daje g. Jenko v mali dvorani kavarne »Emona«,
1. nadstropje. Informacije vsak dan od 14. do 22. ure.	*	93
u_ 1. februarja t. L ob 20. uri se bo vršil kakor običajno vsako drugo leto v veliki dvorani in stranskih prostorih hotela Union splošno priljubljeni planinski ples. V paviljonih bo poskrbljeno za razna okrepčila; točila se bo vsakovrstna izborna vina. Mu-zika dravske divizije bo skrbela, da pridejo tudi plesalci na svoj račun. Obleka prome-nadna oziroma planinska. Prediprodaja vstopnic se vrši vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. v društveni pisarni. Šelenbur-gova ulica 7-II.	92
u— Plesna šola na Taboru nudi obiskovalcem naiprijetnejše razvedrilo in obenem najuspešnejši pouk vseh modernih plesov. Pričetek ob 20. uri.	99
n— Ples Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah ie bil lansko leto najlepši ples v L;iibliani. Tudi letos se bo vršil tak ples in sicer 28. t. m. v unionski dvorani. Po pripravah sodeč bo ta prireditev zopet prekosila vse druge.
u— Sokol Ljubljana II. ima svoj redni občni zbor v nedeljo 15. t. m. ob 8.30 uri na realki. Udeležba za vse članstvo brezpogojno obvezna! — Odbor.	58 ti— Plesne obleke nudi cenj. damam v najlepši izberi tvrdka F. Lukič, Stritarjeva ulica.
u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina premoga, 1 tatvina karbidme svetiljke, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prepovedan lov na golobe, 1 izguba psa, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 4 prestopki kaljenja nočnega miru.
u— Še vedno je zima . . . Pred hišo št 36 v Vodmatu je stražnik ustavil predsnoč-njim železničarja Ivana Z., ker se mu je zazdel sumljiv zaradi tega, ker je nosil s seboj vrečo premoga. Stražnik je pričel trditi, da je premog ukraden na kolodvoru, dočim je železničar, ki je že pred domačo hišo zagotavljal moža postave, da je nekaj »kil« premoga le našel • . . Zima pač ustvarja večne sitnosti.
u— Splašeni konji. V petek popoldne so se na Kongresnem trgu, pred kino »Matica« vojaku T. nenadoma splašili konji. Konja, vprežena v voz, sta zdirjala proti Wol-fovi ulici, pri čemer je voz udaril ob rob pločnika, ravno na vogalu pofleg parka, s tako silo, da je sunek vrgel po tleh tudi cbe živali. Na pomoč so prihiteli številni pasanti, ki so konja spravili pokonci, da ju je mogel voznik odvesti domov v hlev. Oba konja sta pri padcu dobila na kolenih lažje poškodbe
u— Golobe |e lovil. Neki postrešček je predvčerajšnjim popoldne opazoval na ulici, kako lovi njegov znanec — šofer golobe, ki se sicer potikajo po strehah vseh ljubljanskih hiš, ki grulijo na podstreškib vseh ljubljanskih cerkva In ki Jih hrani ulica ter dobri ljudje. Postrešček je dobro videl, kako je šofer pograbil krotko živali-co za vrat ter it mrtvo spravil v posebno shrambo v avtu. Zastonjkarskl »ajmoht« pa postreščku ni bil všeč, zato Je stopil do najbližjega stražnika mu prepovedani tov naznani! ter pristavil, da v Ljubljani sploft rmanjkuie golobov- Jn da jih je najbrže poli rusta I prefrigani šofer ...	,
Štefanu« na Miklošičevi cesti je včeraj okrog 12. ukradel neznan tat lesnemu trgovcu Franu Škerjancu iz Lahovč pri Kam-* niku 1000 Din vredno, črno pleskano koflo, znamke »Puch«.
u— Vlom. Delavka Marija Pavšičeva, stanujoča v Vodmatu 96, je odšla v četrtek popoldne v družbi svoje prijateljice Frančiške Godec po opravkih v mesto. Ko sta se okrog 16. vračali zopet domov, sta zapazili kraj mostu čez Ljubljanico pri vojaškem skladišču znanca, sedečega na pleteni košari, ki pa obeh žensk ni hotel videti kljub temu, da je Francka opozorila prijateljico nanj, rekoč: »Glej ga no, Janka!« Ženski sta hiteli nato domov, ker ju je čakalo neznansko presenečenje. Pavšičeva je že držala v rokah ključ od vrat stanovanja, ki pa jih ni bilo treba odpreti, ker ie bila ključavnica razbita ter so bila vrata samo priprta Obe sta planili v sobo, ter takoj uvideli, da je bil izvršen vlom. Odnešena je bila pletena košara, last nekega moškega, ki je bil še pred paT tedni nastanjen pri Pavšičevi V ukradeni košari se Je nahajala različna obleka in perilo, poleg tega pa je imel Ignac FarkaŠ, kakor se zove oškodovani moški, shranjen v košari tudi 1000-di-narski bankovec. Pavšičeva m Godčeva sta takoj odhiteli nazaj na ulico ter pričeli vneto zasledovati .Tanka, ki pa je medtem že neznanokam odmeglil, bržkone vun iz Ljubljane. Odnesel je s seboj plen v vrednosti 4000 Din.
u— Izgubljeno. V smeri Zvezda—Gradišče je bila izgubljena modra uradna knjiga, označena s št. I. Najditelj naj jo izvoli takoj oddati proti nagradi pri policijskem ravnateljstvu.
u— Kravja dolina. Kdor hoče piti pristni prošek in rizling, mora priti "v gostilno »Milkovič«, Vidovdanska cesta nasproti hiralnici!	94
u—■ Za snažen?e kopalne banje, kuhinjske posode in rok ter vseh kovinskih izdelkov rabite samo Ronofin. Drogerija Gregorič, Prešernova ulica 5.	83
u— Najmoderneie opremljeni damski salon za friziranje, onduliranie in drugo priporoča Engelbert Franchetti, Dunajska cesta 20	250
nikakih ali pa prav malo interesov za obrtnike in trgovce, sedaj nastopa proti stranki, iz katere je izšla. Kako naj ljudje, za katere so glasovali zadrugarji, kaplani in mežnarji sedaj nastopajo? Ni mogoče. Na ta način se je ubila vsa agilnost stanovskih organizacij. Veliko bo še treba dela, da se vse to popravi in trgovci in obrtniki so dolžni, da se svojih organizacij oklenejo z vso žllavostjo, ako nočejo, da bodo propadli popolnoma tudi gmotno.
e— Celjski šahovski klub bo imel v sredo ob 20. v khrbovi sebi hotela »Evropa« svoj redni letni občni zbor. Vabljeni so vsi člani kluba in prijatelji šaha.
e— Občni zbor Društva hišnih posestnikov v Celju se je vršil ob prav lepi udeležbi v četrtek v Narodnem domu Po običajnih vsakoletnih poročilih je referiral obširneje o raznih težnjah hišnih posestnikov g. Frelih iz Ljubljane. Zlasti je kritiziral način rešitve stanovanjskega vprašanja ter ogromne davščine, ki danes preprečujejo hišnim posestnikom ne le vsak razmah, ampak Jim jemljejo tudi možnost, da bi mogli hiše vzdrževati v primernem stanju. Koncem občnega zbora so se sprejele v tem smislu sestavljene resolucije.
Velika inventurna prodaia
po čudovitih znižanih cenah se vrši do konca januarja v veletrgovini R. STERMECKI. Celje.
Iz Krania

a— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek cb 20. bo predavanje o Gandhiju, velikem indijskem duševnem in političnem voditelju, ki je pokazal v svoji borbi proti Angliji pravo nadčloveško moč Predava g. J. Kukovec. V petek bo večer naših goz-dovmikov Dne 23. t. m. proslava 501etnice O. Župančiča, skupno z Narodnim gledališčem. Dne 26. t. m predava gospa Schei-benhof iz Gradca o pravilnem obnašanju v moderni družbi. V Studencih (deška šola) bo v petek ob 19.30 nadaljeval g. profesor Majcen velezanimivo predavanje o zgodovini Maribora iti okolice.
a— Umrl je eden najstarejših mariborskih meščanov, trgovec g. Andrej Latzer v visoki starosti 83. let. Pokojnik je bil svoječasno več let predsednik tn dolgoletni odbornik mariborskega trgovskega gremija. Truplo bodo danes popoldne prepeljali v Gradec, kjer bo položeno v rodbinsko grobnico.	• a— Nov hotel v Mariboru. V Mariboru
poleg državnega
na Kralja Petra trgu dravskega mosta v zavoda se je otvorll nov hotel: Mariborski dvor«. Hotel »Mariborski dvor« sta vzela v najem znana gostilničarja Andrej in Mara Oset, ki sta imela svoj čas hotel »Beograd« in hotel »Balkan« v Slovenj-gradcu, pred prevratom pa znano podjetje Tolstevrška slatina na Koroškem. V hotelu »Mariborski dvor« so se sedaj odpravili vsi nedostatki, ki so začetkom dajali hotelu nekak malomestni značaj. Sedanja oprema hotela pa odgovarja vsem velemestnim podjetjem. Ima moderno urejene, čiste in solmčne sobe, kopalnice, krasne restavracijske in klubove sobe ter avtoga-raže. Hladilnica in lastna izdelovalnica ledu. Novi hotel »Mariborski dvor«, ki je res prvovrstno tozadevne podjetje, leži 10 minut od glavnega in 5 minut od koroškega kolodvora ob avtobus postaji, toplo priporočamo.
a— Nesreča avtomobilskega sprevodnika. Včeraj so pripeljali v mariborsko bolnico sprevodnika šentlenartske avtomobilske družbe Konrada Šajda, ki se je ponesrečil pri Sv. Marjeti, leo je spremljal avto, natovorjen s premogom. Cesta je bila tako ledena, da sta morala spremljevalca polagati vreče, da so kolesa dobila oporo. Ko se je avto začel premikati, je šajda prepozno odskočil, pri tem pa Je padel tako nesrečno, da mu je avto z zadnjimi kolesi šel preko nog. Zmečkalo mu je stopalo leve noge.
Iz Celja
e— Iz obrtniških krogov. Celjska »Nova Doba« prav upravičeno namlgava, da se mora obrtnikom in trgovcem sijajno goditi, da njih organizacije niti s prstom ne ganejo proti ponovnemu povišanju davščin. V Zagrebu se ie vršil zaradi tega impo-zantem zbor, ki je glasno protestiral proti ubijanju naše trgovine in obrti. — Nič čudnega ni, ako je postaJo naše obrtništvo nekako apatično napram takim vprašanjem. Koliko protestov in vlog je bilo že brez vsakega uspeha vloženih, na koliko takih utemeljenih predstavk ni dobilo nobenega odgovora? To seveda širši javnosti ni znano, pač pa je točno zabeleženo v arhivih obrtniških organizacij. Razen materijalnih udarcev so bili zadani trgovskemu in obrtniškemu stanu tudi taki moralni udarci, kakršnih ne more beležiti noben drug stan. A1J ni bil razpuščen najvišji obrtniški hi trgovski zastop v Sloveniji (Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani) samo zaradi tega, ker so zmagafle stanovske organizacije in na željo in zahtevo klerikalne stranke? Ali ni bil na zahtevo te stranke spremenjen volilni red tako, da je bil v prid tej stranki? Ali se ni razveljavila lista trgovskih stanovskih organizacij tudi na željo partije? In kako Je mogoče potem zahtevati, da naj ta zbor-
r— Velikodušen dar. G. A. Korošec, ve* terinarski nadzornik v p. v ^Kranju, je na* mesto venca na grob pok. ge. Marije Gra* sellijeve podaril dijaški kuhinji v Kranju 100 Din.	89
r— Pravljično prireditev za otroke prire* di danes ob 16. uri v gimnaziji Kolo jueo* slovenskih sester. Recitirala bo gospa Mas niča Komanova.
r— Kino predavanje »Lažna sramežlji* vost» pod okriljem ZKD. se ponovi danes ob 13.30 uri v Narodnem domu.
r— Skrb za zdravje šolske mladine. Ljubljanska šolska poliklinika je sklenila, da razširi svoj delokrog tudi na tukajšnio osnovnošolsko in gimnazijsko mladino. Pred včerajšnjim je prišel v Kranj šef polikl:* nike dr. Mis iz Ljubljane; stopil je-v stike z mestno občino radi vprašanja prostorov. Poleg rednih zdravniških preiskav šolske mladine, namerava omenjeni zdravstveni zavod uvesti enkrat v tednu brezplačno po* svetovalnico za starše.
r— Lastniki orožnih listov se opozarjajo, da vloae takoi pri mestnem županstvu pro* šnje za podaljšanje dovoljenj o nošnji in posesti orožja.
f I1 V« v
S rpjrfi.
Obisk Pi9irn*ke<fa doma na Kovcah
Odkar so otVorili Planinski dom na Kov* eah, t. j. od 20. novembra 1927., je posetilo naše planine nič manj kot 380 obiskoval* cev, ki so se vsi brez izjeme izrekli o opre* mi m upravi doma kar najlaskaveje. Po Novem letu je bilo na Kovcah že 120 obi* skovalcev. Med temi je bil eden iz Negoti« na, drugi iz Sarajeva, več iz Maribora, Ce*
n a 1 ači" "onk n liTi n s k i H* naJveč Pa seveda iz Ljubljane in Trži* palači pokojninskega ga ter bližnje oko]ic& Na Novcga leta itn
in preje so prišli smučarji povsem na svoj račun Smuka ni bila idealna, vendar prav dobra in so bili vsi zadovoljni. Trije so vzroki, ki govore v prilog zimskim turam na Kovce: prvič je planinski dom na Kov* cah najlepša planinska zgradba naših pla* nin sploh, oprema je prvovrstna, vsi pro* stori gorki in najudobnejši; drugič je ku« hmja v domu taka, da je ne najdete zlepa v Ljubljani; cene so n. pr. nižje kot ljub* Ijanske, čeprav leži dom 1500 m visoko in je dovoz težaven in precej drag; tretjič je dostop na Kovce tako lahek in hiter, da ste is Ljubljane lahko v štirih urah vrh Kovc, vštevši vožnjo z vlakom, ki traja dve uri. Hvalevredno je, da vozi avtobus* no podjetje g. Malija ob sobotah in nede* Ijah od vseh vlakom in k vsem večernim vlakom med Tržičem in Sv. Ano. Vožnja traja le 10 minut, stane 10 Din, turistu pa prihrani dobro uro poti, tako da ima le še slabo poldrugo uro hoda na Kovce, pa se je med tem lahko na Kalu še pošteno od* počil tn napil planinskega mleka. Kakor vse kaže, bodo Kovce kmalu postale naj* priljubljenejša izletna točka Karavank.
5—	Vozni promet med Dolino in Trii* čem je tako velik, kakor ne kmalu kje. Na poti iz Tržiča do Bornovega gradu, ki tra* ja 1 uro, srečamo gotovo 50 težko na lože* nfh voz. ki prevažajo krunkjje ia žage v Bistrico in k Pristavi. V sedanjem času je vožnja jako težavna. Toliko snega ni, da bi tekle sani, pa zopet še ni odstranjena le* dena skorja, da bi voza ne zanašalo, kar se dogaja posebno na ovinkih in kjer je cesta zraven še napeta. Posehno nevarno je dopoldne, ko ie povrhu še poledica Vče* raj bi se bila pripetila kmalu velika nesre* 6a. Neka gospa je bila s svojim malim otrokom na izprehodu. SiceT je bilo dovolj prostora, da bi se z vozičkom izognila, na to pa, da voz lahko zanese, ni računala. Le malo je manjkalo, pa bi prišla z dvema otrokoma pod voz! Neka žena se je prav tako hotela izogniti, pa 90 jo kri nki ji pri» tisnili in menda si je celo nogo zlomila.
6—	Gospodinjski teča i Kola jugosloven* skih sester se je pričel 10. t. m. ob veliki udeležbi dnevnfli gojenk. Tečaj vodi gospa Svetelova; v tečaju je 21 goienk. če bodo sredstva na razpolago, se bo drugo leto zo» pet vršil podobni tečaj. Za letos bi bila možnost le še prirediti skromen večerna fe» 5«i za delavke m druge za fino mrzlo kuhinjo. Interesentinie naj se zglase pri ravnateljstvu meščanske šole.
5— Iz društvenega življenja v Tržiču. Gasilsko dništvo ie snoči priredilo svojo obIČaino pustno zabavo s plenom v velikih pretfilniških dvoranah. Izmed številnih ve* selic, ki se bodo še vršile je omeniti pri* reditev tovarn i Skih mojstrov in privatnih nameščencev ter običajni planinski dn-ndai. ki ga priredi 11 februarja v pTetfflniških dvoranah podružnica Planinskega društva. Predipusne zabave zaključi "»okolcka ma« skerada na pustno soboto v sokolnici Z dobo nredpustnih veselic ie v tesni zvezi tudi doba občnih zborov. Podružnica Sa* djarskega in vrtnarskega dmštva je žs ime* Ia svoj občni zbor. Za predsednika si Je to*
Eet izvolila g. Ferdinanda Kokalja. V krat« em se bo vršil občni zbor podružnicc pta* ninskega društva. Bralnega društva in So* kolskega društva.
Iz Trbovelj
t— Pri današnjem filmu, ki ga predvaja Sokobkino, čigar dejanje se odigrava v na« sih krajih, je mnogo krasnih naravnih po* snetkov, tako n. pr. cesta na Cetinje, Čr» na gora ter vsa naša jadranska obala. Film, ki nosi naslov «Knez črnih pečin«, je do« živel povsod velike uspehe. Upamo, da bo jako ugajal tudi vsem našim kinoposetni« kom že glede na to, ker igra v njem glav» no vlogo Trboveljčanom dobro znanu H ar* ry Liedtke.	87.
Iz Kočevja
k— Gerentski sosvet. Gerent mestne občine dr. Tina Čuš je imenoval naslednje gospode za gerentske sosvetnrke: odvetni* ka dr. Štefana Rajha, trgovca Alojzija Kres seta, poslanca Alojzija Peterlina in sod« nega uradnika v pokoju Viktorja Medve* da. Gerentski sosvet je poleg novega ob* činskega proračuna sestavil tudi nov prora* čun na elektrarno in vodovod.
k— Obrtno*nadaljevalna šola je pričela 8. t. m. s poukom. Vodja šole je g. EČoži* da- Betriani.
k— Občni zbor kočevske čitalnice se bo vršil 22 t. m ob 20 uri pri Bogataju.
k— Novo tovarno za pletilno industrijo preurejajo sedaj tudi v notranjosti n mon* tirajo stroje v pritličju. Poleg obstoječega tovarniškega objekta bodo sezidali še več drugih Obratovanje v dosedaj sezidanem objektu se bo pričelo že letos Izdelovati se bodo platneni izdelki, namizni pTti. ser* vijeti, robci, zavese, preproge 'ti Lastnica tvornice je »Tekstilna družba z omejeno zavezo Kočevje®. Kapital <e oredvsem če* ški. Uslužbenci in uslužbenke oodo, kak.vr upamo, predvsem domačini, ki se z obde» lovan jem borne zemlje ne morejo preži v* Ijati.
k— Nekaj statistike. V Stari cerkvi je umrlo v preteklem letu 27 ljudi. 38 pa se jih je poročilo.
k— Občinske volitve v Koprivniku so se vršile 8 t m. Kočevska gospod irski stran* ka z nosilcem Bste g Jožefom kož'čwit je preiela 177 glasov (i4 mandatov), neodvis* na gospodarska stranka z nosilcem g Iva* nom Medicem rva 35 glasov (3 mandate)
k— Smrtna kosa. 10 t. m. je umrl v Ko« čevju g. Franc Erker. Pokojnik e dol^o vrsto let služil kot orožnik v Liki m Dal* maciji.
©HM Si
MOSTE PRI LJUBLJANI. Podružnica Kola jugoslovenskih sester ie priredila na novega leta dan bo.!ičnico pri kateri je obdarovala 36 revnih šolarjev in 4 izven šolske dobe z obleko, pecivom in slaščica mi. Pri lepo okinčanem božičnem dreveščku so deklamirale deklice, šolski zbor pevk pa je zapel več lepih ganljivih pesmic. S čajem in pecivom je pogostila podružnica 60 otrok. — Kolo jugoslovenskih sester priporoča članom in njihovim svolcem društveno knjižnico, ki posluje vsak petek od 19. do 20. ure v stanovanju soprosre šolskega vodje. Knjižnica lepo napreduje. Sestre, podpirajte jo s tem. da pridno Citate! Knjižnica ima zopet več novih knjig. Odbor.
VRHNIKA. Danes 15. t. m. bo predaval v »Jantarju« g. dr Stojan Bajič o temi: Iz najnovejše francoske politične zgodovine. (Ločitev cerkve od države itd.)
D. M. V POLJU. Sokol Je pričel agilne-je delovati na dramatičnem področju, odkar ima lastno streho in nov odbor. Drevi ob 19 uri vprizori dve burki »Anarhist« in »ČaŠica kave«. Kdor se želi od srca nasmejati. naj se prireditve zanesljivo udeleži! Kot dobri poznavalci razmer želimo Sokolu PolJe obilo uspeha in mu zagotavljamo vsestransko pomoč. Le neustrašeno naprej oo začrtani poti! Zdravo! Opazovalci.
ŠOŠTANJ. Opozarjamo vnovič na gledališko predstavo »Zmešnjava nad zmešnjavo« danes 15. t. m. v Sokolskem domu ob 15. Kdor se hoče pošteno nasmejati, bo prišel k tei igri, ker se ne bo ponovila! 76
LOGATEC. V Dol. Logatcu smo pred kratkem izgubili dobrega prijatelja Sokol-stva v osebi g. Antona Jelenca, trgova in posestnika, ki Je preminul po kratki bolezni na svojem posestvu v Gorici. Njegovo delo in podpiranje napredne stvari bo ostalo vsem v trajnem spominu. Obče znanj In ugledni trgovec g Ivan Škrl Je kupil hišo od dedičev pok g Muleja v Logatcu. — Napredna društva pridno delujejo v zimski sezoni: posebno moramo pohvaliti Sokola ki ima skoraj vsak večer zasedene prostore. — Danes priredi Sokol plesni vemček nato Da 4 februarja maškerado
VODICE. Znana gostilna pri Klemencu v Vodicah, v kateri smo dobivali najboljša salonska, domača in druga vina. Je prešla v last g. J. Kramarja Z g. Tonetom Klemencom ki se Je preselil v Kranj, smo izgubili zelo naprednega in delavnega moža. G Klememcu kličemo: Boz ga živi §e mnogo let. kakor tudi njegovo cenj. družimo!
STRAŽTŠČE. Danes 15. t. m. ob 16. uri
se vprizori v Sokolskem domu dvodejan-ska komedija »Valerija«. Med odmori igrajo domači tamburaši. Odbor.	100
BLED Sokol-sko društvo na Bledu priredi v soboto, dne 4. februarja v vseh prostorih Kazine veliko prednustno mafkerado. na katprn že sedaj opozarji.	7
BREŽICE. Sokolsko društvo v Brežicah bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 21. t. m ob 20 uri v posebni srbi Narodnega doma. Udeležba za vse članstvo breznivolno obvezna!	91
BREŽICE. Sokolsko društvo bo priredilo 1. svečana ob 20 uri v dvorani Narodnega doma velik sokolski oles s koncertom. Sode1uje voJaška gr^ba iz Zagreba Vabijo se vsi DrihteMl plesa. Obleka po-Jjnihna VttoTrrfn;« '0 Din.	91
SLOVFIVIORADEC. »Jutro« z dne 1. Ja-nuaria 1928.. št. L. na strami 4 pod dopisi iz STovenlgradca le priobčilo on dopis, ra katerega Va.m podpisani pošiMamo sledeči oopravek: 1 Ni res. da bi v SWen}erradcu bilo le par Hudi. ki tvorilo neko posebno narodn-, socija1ist''čno stranko, ampak je res. da Je ta stranka mr>čna tukaj, saj si ie pri voli Ki odbora priborila skoraJ večino. 2. NI res. da bi nri zadnjih volitvah imeli demokrat' 5 odbornikov, pač oa je res. da ImeH dcmnJrraHe 4 radfksll 1 in socijalisti 4 odbornike, ter !e rarllka! <rlasova za našega narodno naorerlmega riipann 3 Pes ie. da so sed-^l ori teh volitvah dobil' demo/kratle 5 odbornikov, toda res le tudi. da so petega odbornika do-
bili le t našimi glasovi, ker smo mi z njimi listo vezali. 4. Nj res. da bi dve uri pred volitvijo župana mi stavili klerikalcem pismeni predlog, da brezpogojno glasujemo za vsakega kandidata njihove liste, pač pa Je res. da nismo s kierikailci in Nemci vodili nobenih pogajanj glede izvolitve župana m res je tudi, da so taka pogajanja vodili le demokratje. 5. Ni res da nima ves socialistični bkrk nobenega človeka, ki bi se, kar se tiče naprednosti, smel meriti z dr. Zeleznikarjem. ampak je res. da se je dr Zeleznlkar do prevrata podpisoval in nazlval dr. Schelesniker. 6. Res je, da je za župana fevoljen demokrat, res pa Je tudi, da so demokrati glasovali pri volitvl Župana za klerikalni sosvet in skupno s klerikalci in Nemci proti našemu narodno naprednemu županu Za socijalistič-ni blok: Albert Puncer. Vinko Sisinger, Janko Kavs in PrainJo Cajnko. veletrgovina vina in deželnih pridelkov Slovenjgradec.
ROGAŠKA SLATINA. fPodružnica SPD za Rogaško Slatino in okolico pripravlja skupno z lovci za predpust veliko zabavo z maškerado, ki se bo vršila v soboto 4. februarja t. 1. v vseh prostorih hotela »Pošta«. Prireditev bo po svojem stilu in dekoraciji prvovrstna in se že sedaj govori o njej po vsej dolini od Rogatca do Ce ja in tudi po bližnjem hrvatskem Humu. Igrala bo ljubljanska volaška srodba. ciganski šra-mel in domači tamburaši Ker ie čisti dohodek namenjen zgradbi planinske koče na Donački gori. ki se bo gradila v tekočem letu, želimo podružnici lep uspeh Opozarjamo vse prijatelje narave na to prireditev!	101
Eksekucija morilke Ruth Snyderjeve
Kakor smo že med brzojavkami poročali, sta bila v noči od 12. na 13. januarja usmrčena Ruth Snyderjeva in njen ljubimec Judd Gray. Predzgodo-vina zločina, ki sta ga morilca plačala s smrtjo, je na kratko ta-le:
Nekako pred letom so našli Alberta Snyderja, izdajatelja nekega strokovnega časopisa, mrtvega in strahotno pohabljenega v njegovem stanovanju. Preiskava je dognala, da je bil Snyder najprej zadavljen, potem ga je pa morilec obdeloval še z nekim topim predmetom. Najstrašnejše na vsej stvari pa je bilo dejstvo, da so morilci svojo žrtev poprej oprli. Dolgo niso mogli priti zločincu na sled. Umorjenčeva žena je pripovedovala, da je tiste noči nekdo vlomil pri njej in ji ugrabil dragulje. Umor moža, ki se je moral izvršiti brez vsakršnega glasu, je odkrila šele drugo jutro, ko moža ni bilo k zajtrku. A čudno: o vlomilcih ni policija mogla najti nikakega sledu, in še bolj čudno: pri hišni preiskavi so detektivi odkrili dragulje. ki naj bi bili ukradeni. Tako se je rodil upravičen sum. da je umorjenčeva vdova v neki zvezi z umorom. Preiskava je krenila v pravo smer in kmalu so našli tudi sokrivca v osebi trgovskega potnika Judda Graya. S tem je bila vsa stvar v glavnem razčiščena. Ruth se je bila svojega moža že davno naveličala. Nekega večera se je s svojim prijateljem Grayem dogovorila, da ga skupno umorita. Vsi trije so se bili ravno vrnili z neke prireditve domov, kjer sta komplica pripravila baterije šampanjskih buteljk. Nalivala sta največ Albertu Snyderju, ki se je zato kmalu poslovil in hotel oditi spat. Tedaj sta ga ljubimca napadla, ga zadavila in že mrtvega obdelovala s palico, nakar sta povsem mirno odšla v spalnico. Pred sodiščem morilca svojega dejanja nista tajila, le inicijativo za zločin sta zvračevala drug na drugega. Sodišče ju je obsodilo na smrt in eksekucija je bila te dni izvršena.
O izvršitvi smrtne kazni poročajo nekatere pretresljive podrobnosti Sny-derjeva je prosila, naj jo usmrte v njeni poročni obleki, kar ji je pa kaznil-niška uprava odbila. Na električni stol so jo posadili ob 11. uri in 1. minuti ponoči ameriškega časa. Nesrečnica je strašno kričala in ko je krvnik ukazal skleniti tok, je zarjula na ves glas: «Odpusti mi. Oče. grešila sem. Jezus, bodi usmiljen. Odpusti jim, Oče, saj ne vedo. kaj delajo!» Trikrat so morali spustiti vanjo tok. preden je bila mrtva. Za njojs prišel na vrsto Gray, ki je bil navidez povsem miren. Ob 11.14 je zdravnik proglasil njegovo smrt in
strašni ceremonijel je bil končan. •
V kaznilnici Sing-Sing eksekutirana Ruth Snyderjeva je tretja ženska, ki je bila usmrčena na električnem stolu. Odkar so v državi Newyork uvedli eksekucijo z električnim tokom, je bilo na ta način usmrčenih 270 moških in le 2 ženski. Zadnjih 25 let so bile na smrt obsojene ženske dosledno oproščene. Toda spričo brutalnosti, s katero je Ruth umorila svojega moža — potem ko se je le-ta dal zavarovati za 100.000 dolarjev — je kazala javnost za morilko kaj malo simpatij. Newyorški guverner Smith je vse prošnje za po-miloščenje neizprosno odbil, takisto tudi bizarno vlogo nekaterih očividno histeričnih žensk, ki so se ponudile, da se prostovoljno dado usmrtiti namesto obsoienke.. *	•
KI) lit
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše 1
Angleške železnice
«King George V«, najnovejši model lokomotiv družbe «Great Western Rail\vay». % '	Lokomotiva telita s tendrom vred 135 ton.
L H. Rosny:
Denar za poroko
Dasi je Mabel rada flirtala, vendar ni dala Bobu Amberju, da bi jo poljubil; mladec ji je bil sicer po godu, toda raj-ša je videla 2orža Nesbita, ki je tisti mah stopil v salon.
'Prosim vas. recite Bobu. naj me pusti pri miru!« se je obrnila k prislecu.
»Oprostite — jaz ne morem ničesar, dokler ne izjavite, da hočete postati
moja žena«.	,v e _
Mabel ni odgovorila ničesar, bamo svoio dražestno. svetlolaso glavico je nagnila. Bob se je umaknil Zoržu. Vedel ie. da ima njegov tekmec več upanja na uspeh nego on. Ta umiKpa se ni pomenil končne resignaciie. Umaknil se je v mali salon, kjer je spremljala goste domačica, gospa Oarksonova.
Zorž Nesbit se je približal Mabel in
ii je zašepetal:	. R , , **
»Mabel, zakaj na izzivate Boba.' Ue-
mu koketirate?«	. . . . v.
»Bože moj, saj ga nisem izzivala! Vidite on je na las podoben tistim moškim. ki si umišliajo, da moraio osrečiti žensko s svojimi poljubi. Jaz pa to odklanjam Ali vam tolikani ugaja?«
»Da povem po pravici — ne razumem vas dobro. Časih se mi zdi, da
me ljubite, drugič pa spet dvomim o vaši ljubezni...«	_
»Hvala za odkritosrčnost! Tudi jaz mislim večkrat tako.«
Mabel se ie zasmejala. pokazala dve vrsti bleščeče belih zob in 2orž se je, prevzet po ljubavnem čuvstvu. sklonil do nje ter vprašal:
»Ali bi tudi mene odbili, če bi vas prosil za poljub?«
Mabel ni odgovorila. A tudi branila se ni in George je porabil priliko ter ji je pritisnil na ustnice strasten poljub. Mabel je prebledela, George je globoko vzdihnil. Čez nekaj časa ie rekla:
»To ni bilo lepo od vas. Mislila sem, da vas ne bom mogla nikoli ljubiti!«
2orž je zardel in jo je vnovič poljubil. Potem jo je vprašal, če bi mu hotela postati žena.
»Neumno vprašanje,« ie dejala Mabel. »Ali ste se že vprašali, ob čem bi živela?«
»Koliko pa potrebujete?« ie nadaljeval George.
»Toliko, kolikor vi ne premorete!«
»V točnih številkah?«
»Štirideset tisoč funtov, gospod! Prav toliko dote mi ie namenil tudi oče.«
Zorž se je zamislil. Spoznal ie. da je tu vsak napor zaman. Mabel ie bila hči
Iz živli
Marija Gebauerjeva
pisateljica, avtorica romana «Rod Jurija Klenienčdča* ia slovenskega miljeja. Kakor smo poročali, je pisateljica minuli teden umrla.
Uspehi Gersonovega načina za zdravljenje jetike
V reviji »Miinchener medizinische Wocheaischrift«. poroča profesor Sauer-bruch, eden izmed najboljših evropskih kirurgov, o svojih izkušnjah s takozva-no Gersonovo metodo za zdravljenje jetiike. Ta metodja se je uvedla šele pred dvema letoma in obstoji v glavnem v tem, da bolniku s posebno dijeto spravijo čim več navadne soli iz telesa in mu preustrojijo mineralno sestavo z dovedbo drugih mineralij. Sauerbruch je v teh dveh letih zdravil na ta način 184 težkih tuberkulotikov, ki so jih bili skusili ozdraviti že z vsemi mogočimi metodami, toda brez uspeha. Dijeta sestoji v prvi vrsti iz rastlinske hrane, ki je bogata na vitaminih. Vsebuje dnevno. okrog 90 g beljakovine, 162 g masti, 222 ogljikovih hidratov. Mineralne soli se dovajajo v zelo bogati meri. Skoraj vsi tuberkulotiM so ozdraveli in se zredili. Po nekaj tednih niso v njihovih izmečkih našli nobenih glivic jetike. Najbolje so se potem počutili tisti, ki so nadaljevali tudi doma z Gersonovo dijeto.
Smrt velikega fakirja
V Smili v Indiji je te dni umrl belo* kožni fakir Bawa Must Ram, ki je v Orijentu užival velik sloves. Bil je vnuk nekega vlasuljarja iz Jerseya, ki je bil svoje čase na dvoru maharadže iz Oucha in se je pozneje oženil v Begumu. Fakirjevo pravo ime je bilo Charles Derusset in je dočakal 85 let. Po poklicu je bil veliki svečenik Temp* lja Opic v Jaku, ki je znan iz romanov
Rudyarda Kiplinga. Imel je pravico, imenovati v templju drugega in tretje« ga svečenika. Njegova pobožnost in veliko znanje v verskih zadevah mu je pridobilo spoštovanje vseh Indijcev.
Pravijo, da je Charles Derusset šel med fakir je zaradi nesrečne ljubezni.
Najdbe v kaldejskih grobovih
Britanski muzej in pernisylvansko vseučilišče sta priredila skupno eks-pedicijo za proučevanje kraljevskih grobov na kraje nekdanjega kaldejske-ga glavnega mesta Cera. Poročilo te eksipedicije pravi, da so odkrili neizmerne dragocenosti v grobovih, ki datirajo iz časa okoli 3500 1. pr. Kr. Našli so mnogo mumij, ki so bile okitene z zlatom in dragulji. Med dragocenostmi so izkopali štiri zlate ladjice, med katerimi sta bili dve gravirani, dalje ladjice iz bakra, 15 srebrnih čas, skledice, vrč. čudno steklenico, ki spominja po obliki na ruske samovarje, ovalno sk'le-d'ico iz lave in drugo iz lazulija, dalje neštevilno zlatih toaletnih predmetov in polkrožno srebrno škatlo z mozaičnim pokrovom. Najvažnejši najdbi pa sta bili harfa z dvanajstimi strunami in voz zmagoslavja, oboje iz lesa in z bogatimi zlatimi ornamenti.
Paul Claudel,
francoski poslanik v \Vashingtonu, igra pomembno vlogo v frank o* ameriških poga« janjih za proglasitev »večnega miru* med obema državama.
Moulin Rouge!
Živa mrtvakinja
Miss Tannie Broylesova iz majhne« ga kraja v Virginiji je doživela čuden in grozen slučaj. Veja padajočega debla jo je udarila pred nekaj dnevi po glavi, da je obležala kakor mrtva. Vsi so mislili, da je res mrtva. Spravili so jo na mrtvaški oder. Baš ko so hoteli krsto zabiti, pa je njen brat prestra« šeno zavpil, da se ji veke premikajo. Hitro so stekli po zdravnika, ki se mu je posrečilo, da je navidezno rajnico vzbudil iz otrplosti. Potem je pripove* dovala, da je vse slišala in čutila, kaj se je godilo okrog nje in jo je bil gro* zen strah, da je ne bi žive pokopali. Z nečloveškim naporom volje ji je končno uspelo, da je zganila veke.
Najbogatejša žena na Angleškem
Za najbogatejšo ženo na Angleškem smatrajo Ladv Houstonovo. posestni« co 7 in pol milijona funtov šterlingov. In kar je še bolj zanimivo, je to, da ne plačuje ta bogatašinja niti vinarja davka. Nje pokojni mož, znan brodo* lastniški magnat, je bil namreč nase« ljen na otoku Rokavskega preliva .Ter* sejni, kjer davkov ne plačujejo. An* gleška državna zakladnica se je tru* dila na vse mogoče načine, da bi našla kanšen trik za obdavčenje imetja Hou* stonove. Dosegla je »samo« to, da je bogata dama v navalu velikodušnosti ali srditosti podpisala ček, s katerim daruje zakladnici poldrug milijon fun* tov. Ček bi se moral izplačati 1. jan., a doslej ni dobila država niti ficka. Dar je namreč tako ogromen, da ga je bilo nemogoče pripraviti v kratkem času v gotovino. Ladv Houstonova je že od dosedanjih predmetnih naporov tako utrujena, da je morala s svojo lahto na odpočitek v bližino Rouena. Vzdrževanje jahte jo stane tedensko 700 funtov.
Boljševiki in žganje
Sovjetska vlada je izdala novo na* redbo, s katero ostro prepoveduje za« sebno pridelavo žganja ali, kakor kmetje to domače žganje imenujejo, »samogonke«. Za novo prepovedjo stoji sam Stalin, ki pravi, da noče ustaviti samo nedovoljeno produkcijo žganja, temveč produkcijo po državi monopolizirane vodke, čeprav donaša ta oni okrog 500 milijonov rubliev let* nih dohodkov. Ko so vprašali Stalina, kako razlaga to uganko, da se boljše* viki borijo proti alkoholiziranju in ob* enem prodajajo alkohol, je izjavil, da je bilo monopoliziranje alkoholizma v nek^m času potrebno, ker so se bolj* ševiki ž njegovimi dohodki osvobodili odvisnosti od tujega kapitala in spra* vili svojo industrijo v tek. Sicer pa so prodaiali precej razredčeno pijačo. Toda sedaj menijo drugače. Naiprvo udarijo po nedovoljenem kuhanju sa* mogonke, potem pa uvedejo suhi re* zim. Bomo videli, če se bo Stalinu lju* bilo bosti se z opozicijo s te strani.
11 ur v razuoki ledenika
Pred nekaj dnevi se je odpravil neki moniakovsk5 študent s svojim bratom in tremi innsbruškimi smučarji na smučarsko partijo v Stubajske alpe. Zapustili so običajno pot, zaradi česar so zašli pri povratku na velik ledenik. Ko je hotel študent ob 3. pop. nekaj fotografirati, se je hipoma vdrl v ledena tla in je padel tri metre globoko na snežni most. Tovariši so ga hoteli rešiti, pa se mu je spodrsnilo in je padel še nižje, slučajno zopet na snežni most. Vrvi niso imeli s seboj, zvezali so skupaj vse jermene, kar so jih imeli, in so ga hoteli potegniti na ta način ven. Toda jermeni so se utrgali in dijak je zdrknil 12 metrov nižje v razpoko — zopet na snežni most. Ko so videli, da mu ne morejo pomagati, so odhiteli z vso naglico v dolino po pomoč. Tam so tudi dobili ljudi, ki so organizirali rešilno ekspedcijo. Ob 2 popolnoči, potem ko so mislili, da bodo našli mrtveca, so potegnili dijaka iz razpoke, pa je bil živ in zdrav in ni kazal niti naj-
Mladini nepriiserno! Montmartre!
PARIŠKI APAŠI in najlepše barske plesalke v najnovejšem nemško-franco-
skem «Ufa» velefilmu
PANAMA
Krasna drama iz nočnega življenja Pariza po slavnem francoskem romanu «Les
innocents*.
V glavnih vlogah zna* meniti nemški in fran* coski igralci:
Jaques Catelain, Lia Eibenschutz, Ruth Weyher
in drugi.
Ameriško društvo za po« bijanje nemorale v Babi« Ionu greha — v Parizu. Nočna zabavišča pari« ške elite in najnižjih slojev — apašev. — Za« kotni lokali. — Opij. — Apaški plesi. — Origi* nalni Charleston. — Zamorski jazzband. — Briljantna zapestnica bogate Ameri. čanke. — Temni načrti apašev. — Ljubezen apaškega glavarja. — Njegovi na« črti — Bivša ljubica. — Boj apašev. — Zmaga. Najlepši apaški velefiim sedanjostil Premijero v Jugoslaviji predvaja danes ob: 3., pol 5., 6., pol S. in 9.
ELITNI KINO MATICA
Telefon št. 2124«
manjšega sledu kakšne ozebline. Potem so se spravili v viharju in temi v aolino. Med potjo se je istemu dijaku še enkrat zgodilo, da je padel v neko razpoko, a so ga spet rešili in čisto nepoškodovanega.
Razvoj radioteleionije v Nemčiji
Eden izmed obeh stebrov nove radio* fonsike oddajne postaje v Zeesenu pri Ber» lmu, ki je najmočnejša na svetu. Stebra sta visoka 210 metrov.
Originalen filantrop
Nekaj časa sem opažajo v dunaj* skem Pratru nekega tujca, ki vzbuja splošno pozornost. Nikdar ni namreč sam, nego je vedno v njegovem sprem* stvu množica razcapancev in beračev, med katere razdeljuje denar. Največ se okoli njega zbirajo deklice. Zato je umljivo, da je originalni tujec kmalu vzbudil pozornost policije, ki je meni* la. da mora intervenirati.
Toda preiskava je dognala, da poli* cija ni imela nikakega povoda za inter* vencijo. Izkazal se je namreč, da je čudni dobrotnik povsem neoporečen in pošten Švicar iz Curiha, Heinrich po imenu. Možak je silno bogat in ima edino strast, da vsak dan razdeljuje denar med siromake. Na Silvestrovo lanskega leta je tako razdelil med tri sto oseb 30.000 šilingov.
Moderna deca
V	Ameriki imajo velik škandal, ker je 14«letni sin angleškega poslanika pred nekaj dnevi kot šofer lastnega avta povozil 12*letno deklico. V Ame« riki je najnižja doba za šoferje 16 let. V senatu je senator Blaisle protestiral proti temu, da je poslanik svojega si* na branil z diplomatsko imunostjo in jc pozval vlado, naj potegne svoje čete iz Nicarague, kjer nimajo nobenega opravka, in naj rajši skrbi za življenje ameriških otrok.
V	Stralsundu so aretirali 10*letnega gimnazijca Eberharda Glaserja, ki je napadel na cesti neko kontoristinjo, jo udaril po glavi in ji hotel iztrgati roč* no torbico. Glaser je hotel z uropanim ' -rrr^ n nn izlet v gore.
Monošter
•Kaj pa to, dragi prijatelj? Zdi se mi, da prevažate topove m taake!» «Kaj šel Le poglejte v seznam: pošiljka laških makaronov za Madžarsko!«
svojega plemena! Tudi v naibolj razgretih trenutkih življenja ie ostala trezna in hladna računarka. George pa jo je kljub temu in morda baš tudi radi tega ljubil iz globine svoje duše.
Štirideset tisoč funtov!« je pomislil. »Nekoč sem imel toliko.«
»Zakaj ste pa zapravili svoi denar?« je z očitajočim glasom vprašala Mabel.
»Res je, res... A tudi Bob Amber nima toliko, kolikor zahtevate...«
»Saj to je tisto«, je napol kljubovalno. napol v šali pripomnila Mabel.
2orž Nesbit je dobro vedel, kaj pomenijo te besede. Hotela je reči: Ce bi Bob imel štirideset tisoč funtov, ne bi ležala ta trenutek v vašem naročju... Tn res. Mabel se ni dala več poljubljati. 2orž Nesbit pa je bolj in bolj čutil, kako prehaja čedalje globlje v oblast te ženske, ki se mu .ie tem boli izmikala, čim bolj se ji je hotel približati.
Zorž Nesbit se ie bežno ozrl na kup bankovcev, ki so stali na igralni mizi. Med moiriem ie bilo tudi nekaj zlatnikov. Poleg njega je sedel Bob Amber, ki je bi! zaigral skoro ves svoj denar. Nesbit ie bil bled. Bob na ic drhtel od razburjenja. Kri mu ie stopila v jrlavo. Oba sta bila nervozna. Tepla sta se za er.o: vse izgubiti, ali vse pridobiti!
Ob dveh ponoči ie začel Nesbit izgubljati. Uro pozneie je imel Bob dvajset tisoč funtov. Žorž pa petnajst tisoč. In ob tem času so zapirali igralnico.
Ko sta dospela na hodnik, sta se nasprotnika v temi pomerila z očmi.
»Žorž,« je Amber nagovoril svojega tekmeca, »ne vi ne jaz nimava dovolj, da bi dobila Mabel za ženo. Kaj ko bi naredila drugače?«
»Nu...«
»Oba vkup imava pet in trideset tisoč funtov.. Ce bi imeli vi ali jaz sam to vsoto, bi šlo drugače... Ostalo bi se našlo na posodo...«
»Prav imate.«
»Ali se uklonite slučaju?«
»Prosim predlagajte.«
»Vrživa zlatnik. Ce pade na glavo, dobim ves denar jaz. če pade na križ, boste imeli vi pet in trideset tisoč funtov.«
»Velja!« sta udarila v roko.
2orž je vzel iz žena zlatnik in ga je vrgel kvišku.
Bob ie prestregel novec, rekoč:
»Še nekaj sva pozabila. Bilo bi odveč. da ostane tisti, ki izgubi vse imetje. med živimi. Kdor izgubi, naj se ubije!«
Nesbit ie strahom a pogledal tovariša
v motni svetlobi. Dejal ie:
»Strah vas je, da me Mabel ne bi mogla pozabiti... A vendar, bodi po vašem.«
»Kaj hočete! 2enske so ženske! Čudne so in težko pozabijo, kogar so kdaj ljubile. Posebno če nalete na tistega, ki jim je ugrabil srečo.«
»Velja: kdor izgubi, se ubije.«
»Sprejmem.«
Amber je vrgel zlatnik kvišku. Pokazala se ie glava. Bob ie Drebledel. Nesbit je potegnil iz žepa bankovce in jih ie predal Bobu.
Dvojica se je izgubila v noč. V Bobu je Šumela radost, kipelo ie veselje, 2orž pa je bil ves pod strašnim pritiskom tega, kar se ie bilo pravkar zgodilo. Bob je živo čutil, kako poganjajo v njem klice novega življenja. Ljubil ga je neizmerno In ie bil blažen.
Zorž. ki je vse to dobro čutil, je naglo potegnil revolver iz žepa. da bi se končal čim preje. Bobova bližina mu je bila neprijetna in mučna. Naoel ie ne-telina in je obrnil orožje proti sencu. Tedaj pa se je zgodilo nekai nepričakovanega. Bobu se je opotekel korak, samokres se ie sprožil in krogla ga je pogodila v glavo.
Vse je bilo tiho in mirno. Nesbit se je sklonil k Bobu, da bi videl, kal Je
Mladen Kostov (Pariz):
Ge-Pe-U
Točno nasproti Velikega gledališča na dnu Gledališkega trga v Moskvi je majhen vrt. Zvečer prihajajo tja, da si odpočijejo na klopicah, šetalci in vsi, ki nimajo stana. Vrt je v tem času poln. Nekateri sede po klopeh, drugi šetajo. Že pol ure sem sedel in opa* zoval. Mladeniči in devojke šetajo in se zadevajo. Mladost je povsod vese-la in brezbrižna. Stari ljudje in ženske sedijo ter se tiho razgovarjajo Od ča» sa do časa prikolovrati kakšen pijanec in to zanima občinstvo, ki se z njim šali. In mladiči in devojke, stari go-spodje in ženske — vsi kadijo. V Ru-siji tobak ni drag. Prav za prav ciga-tete niso drage, ker tobaka ni. 20 na-vadnih cigaret stane 12 kopejk. 3 in pol Din. So tudi škatlice po 20 aH 30 Din. Ruske cigarete imajo vse ustnik. Ustniki so trikrat večji od cigaret.
Gledam množico, ki šeta mimo me-ne; tako mi je blizu, da se čutim ka» kor doma.
Na isti klopi z mano sedi stara žen-ska z devojko. Ženska, ki je bosa (ne» kaj povsem običajnega v Moskvi). ka-di, a dekle ima okrog 12 let in molči. Meni postaja že dolgočasno in skušam, da bi se zaplel v razgovor s staro žen-sko.
—	Kako lepo vreme je danes, državljanka.
—	Nu da — odgovori ona.
—	A zima je pri vas gotovo zelo huda — nadaljujem.
Moja soseda samo pokima z glavo.
—	A to je vaša hči? ~ Da-
—	Kako je lepa in mirna. Koliko let ima?
—	Trinajst — odgovori ženska.
—	A kako se zoveš, mala?
—	Veročka — odgovarja dete bojaz-Ijivo.
—	Hodiš v šolo?
—	Ne hodim,
—	Pa zakaj ne?
Mala me gleda in ne ve, kaj bi od« govorila. Vidim, da razgovor ne gre. Sedaj mi šine v glavo, da bi dekletu nekaj kupil Pustim svojo kapo na k!o» pi, da bi mi nihče ne vzel prostora in se napotim preko ceste do prodajalne sadja. Vrnem se in dam mali nekaj grozdja. Ona je očitno zadovoljna in me gleda prijateljsko. «Reci hvala*, ji pravi mati In dete bojazljivo ponavlja: »Spasibo«.
Vedel sem, da so današnji Rusi ze« lo nezaupni, zato pojasnim stari go-spe, kdo sem in čemu sem prišel v Sovjetsko Rusijo.
—	A odkod prihajate? me vpraša.
—	S Francoskega.
—	In ste šli skozi Berlin?
—	Sem. Ob povratku se ustavim nekoliko dni tam.
Žena me dolgo gleda, nato:
—	Veste, imam sina tam, pa že pet mesecev ne prejmem nobenega njegovega pisma.
Tedaj ji predlagam, da bi mi dala naslov, naj bi tudi napisala pismo si« nu — jaz mu ga izročim, ko bom v Berlinu.
Žena me spet gleda, nekaj razmiš-Ija in vpraša:
—	Kje bi vas pa mogla spet videti?
—	Kadarkoli vam je drago in kjerkoli. Če želite, pripravite pismo kar sedaj.
Stara žena stanuje v ulici »Mala Roždestvenka« in odidemo tia. Ko do* spemo do h'še, malo posedim. Soba je revna. pohištvo — isto.
Stari ca plače in mi pripoveduje. Moža ji je zaprl Ge*Pe=U pred sedmimi ali osmimi meseci in do danes ne ve, kaj je z njim. Ponoči so prišli agenti s črnim avtomobilom, odvedli so ga in doslej nima nobenega sporočila o njem. Ubit je. pravi.
—	A zakaj so ga prijeli? — vprašam.
—	Zaradi tega. ker je dejal, da danes ni mogoče živeti in da so boljše-viki upropastili vse. Že leta ni imel dela. revščina je bila velika, a on ni mogel molčati . . .
A vaš sin?
že nekaj mesecev nimam pisma. Morda je tudi on umrl — plaka starka.
— Nikar ne mislite, gospa — ji pravim. — A kako se vi sami vzdržujete?
Žal mi je, da sem si dovolil to indi-skretnost. Žena sploh nima nobenega posla. Prosjači in tako hrani sebe in dete.
Ko sem iskal njenega sina v Berlinu, so mi rekli, da je v prošli zimi umrl.
Tisoči in tisoči so žrtve rdečega terorja, ki deset let po revoluciji ne zaustavlja svojega krvoločnega dela.
Carizem je imel svojo »ohrano«. Boljševiki so »ohrano« zamenjali s «Čeko«. »Čeka«, »črezvičajnaja komisija« (izredna komisija) je bila izred« no sodišče in organ rdečega terorja. Nje »šef« je bil gla«oviti Dzerdžinski. A ko je postala »Čeka« dovolj reno-mirana kot organ ubojstev (ubijala ie javno) in kot simbol krvoločnosti, so ji boljševiki spremenili ime »Čeka« je postala »Gosudarstvennoe političeskoe up--avlianie« ili na kratko »Gepeu«. Tu je ostal Dzerdžinski do svoje smrti.
»Oepeu« (osednji) je v Moskvi, na »Lubianskaji ploščadi« To je velika, peteronadstropna hiša. Točno nad glavnim vhodom, kjer ponoči in po» dnevi stražijo rdeči vojaki, vidiš veli« ko uro, ki siie ponoči rdeče. A visoko nad uro olapola rdeča zastava boljše* viške države.
Po vseh trgih in selih ima »Gepeu« svoie podružnice.
»Oepeu«, politična policija. se zani* ma samo za politične krivce Ogronv no število agentov špiionira dr/avlja« ne in razkriva zarote proti vladavini Toda agenti Oepeu ia so v istem času tudi inicijatorji »zarot« proti režimu. Provocirajo sami komplote in potem jih »razkrivajo«.
Gorje onemu ki ga ulovijo kot »sumljivega«? Pretrpeti mora nečlove* ške muke v zaporih Oepeuia in v najboljšem slučaju izide bolan Toda po navadi dotični. ki ga ulove (Gepeu je taktiko spremneil. lovi samo ponoči in brez suma), ne izide nikoli več in nobeno sodišče ga ne sodi. On ie ali še vedno v »preiskavi«, ali je »pobegnil« Zaradi tega se poslužujejo današnji Rusi. kadar hočeio označiti nekaj kot neverjetno, poslovice: »To je isto kakor izhod iz Oepeuja«.
Koliko ljudi ie zaprtih za politične krivde? Kako tam živijo, koliko jih sploh še živi? To so vprašanja, na ka* tera ne more nihče odgovoriti, ker boljševiki, ki imajo statistike in kar« tograme za vse — nimajo statistike političnih jetnikov Ko sem vprašal g Kolarova. šefa bolgarskih komunistov in tajnika Komunistične internacijona* Ie, — kakšno ie število in usoda poli* tičnih jetnikov, mi je odgovoril: »To ve samo Gepeu. Toda bolje je. da se za to ne zanimaš «
Drugega dne. ko sva šla mimo Oepeuja z nekim ruskim komunistom, sem se ustavil in ogledoval veliko zgradbo, misleč na vse strahote, ki so se tam vršile in k? se še danes vršijo. Moj drug me potegne za roko in pravi: »Ostavi. brate, ni kai, da bi gledal.«^ — Ali se bojiš tudi ti? — ga vprašam. On napravi široko kretnio: »Ne bojim se. toda bolje je, če člo-vek z «N'im» nima posla!«
Hvala Rogu. jaz z »njim« nisem imel posla. Ali po vsem. kar sem v Rusiii videl in slišal, mislim, da bi mogli bolj? ševikom vse drugo oprostiti. Toda pred vestjo vsega sveta bo ostal azi» jatcki barbari7em Čeke in Oep^nia za vedno največja obsodb* rdeč'b tiranov in naiveč?«* c™rr»n+fl no?"«?, "eVa
IVAN
splošno mizarstvo in izdelovateli čnlnm
Naznanjam i-enj občinstvu da sem preseli! svojo delavnico iz Poljanskega nasipa 40 v
Streliško ulico štev. 24
Poslanca Cachin in Doriot,
voditelja francoskih komunistov, ki sta bila pred časom obsojena na lečo in jima je te dni parlament odvzel imuniteto.
Surova ti za solnce na Švedskem
V poskusni postaji švedskega poljedelskega ministrstva proučujejo ta čas vplive ultravioletne svetlobe. Opazili so. da razne mlade živali hitreje rasejo in se sploh lepše razvijajo pod vplivom teh žarkov riego neobžarjene, čeprav imajo vse natančno isto hrano. Dalje so skušali dvigniti hranilno vrednost zelene krme na ta način, da so jo naložili v visoke siloje in jo spremenili z električnim tokom v kompaktno maso Rezultati so dobri, a predragi. Na Švedskem so uvedli tudi gojenje najrazličnejših rastlin v električnih rastlinjakih. Tako si vzgajajo sredi zime najlepše cvetlice kakor poleti.
Turnih s* sponnme s Paolinom?
Iz Newyorka poročajo, da je španski boksar Paolino sedaj v Mehiki, kjer se bo dne 29. januarja bil s Čil-cem Romerijem Roj asom. V februarju se spoprime Paolino z Gotfreyem v Los Angelesu, potem pa z Dancem Hansenom.
To priložnost izrabljajo Američani, da bi aranžirali mateh c.ed Paolinom in Tunnevem. Govori se že, da bost.i boksarja trčila skupaj v Los Angele* su letos meseca julija Amer-'čani se zelo zanimajo za to srečanje obeh moistrov na pesti in manažerji obeh boksarjev že šivaio mošnje, v katere bodo spravili bogat dobiček
SCH EC/cj.
j	ter se priporočam
— Ah, moj sin! Pobegnil je pred de- i za na?aljn0 ^onjenost in bo kakor doslej, vetimi leti. Od časa do časa nam je 1 tako še 23 naprej točno in solidno vsakomur pisal, da mu je dobro in da dela. Ali	postregel.
«Cujte, vaš podpis morate dati overoviti Mar nimare nikakega prijatelia?» «Ne, gospod — hišni posestnik <sem.
(tBuen Humor*.)
X Bjrrd namerava obiskati Južni tečaj /Snam ameriški avijalik. polkovnik Byrd, je kupil na švedskem polarno ladjo cSalmson« iz I 1886.. s katero se namerava še letos [moleti odpraviti proti Južnemu tečaju fSalmsonj je navzlic svoji starosti oajmoč nejša polarna ladja. Vodil jo bo kapitan Izak Izakson.
rr.......r-v1- mr " "i»8tnr -i - T- 'T~r^::ir_ijjjT__<iijL^
ž niim. Srce ni več utripalo, roka se ie ohlajala. Tedajci mu je blisnilo skozi možgane — segel ie v Bobov žep. potegnil iz njega bankovce in odšel. Mrtvecu je dal v roko samokres, da ne bi kdo dvomil o samomoru.
Nesbit se ie vrnil v življenje. Preiskava ie dognala. da je Bob izvršil sa-irornor. Mabel oa ie ležala čez teden dni Zoržu v naročju.
»Mabel, sedaj imam štirideset tisoč funtov,« ji je govoril ves srečen.
»In jaz sem združena s teboi!« je tiho pristavila Mabel in ga ie Doljubila na čelo. _
U. V.:
m njegova pisma
Miha ie bil izreden ljubitelj krščeva-nja- zalih deklet In ljubezenskih oisem. Pravil mi ie. da ie to troie bistvo sodobnega fanta in Dogoi. brez katerega ni moči prav In pošteno fantovati.
Mfha je bil trikrat pri svetem krstu, vsakokrat ori Še sveteišem Ob rojstvu so ga krstili na ime. pod sedemnajstim letom za fanta— sam ie olačal tedaj za dva Štefana »dalmatinca« —pred naborom pa za »Revo. devete vrste, prvega reda iz Kurie vasi
ki se nikogar ne boji in bati ne sme ...
In tedaj je dal vsak izmed vseh za Štefan, plesali so in so bili vsi veseli in okrogli.
Tudi ljubil je mnogo v teh letih Miha: Angelce, Anice. Pepce. Fanike, Ivice...
Pesem se mu je nabralo deset in deset in deset... in vse ie shranil v »spomin«.
Pri naboru je bil Miha ootrien. to pomlad so ga vzeli v vojake. In pustil je ljubezen in ljubice; pisma oa ie podaril meni, želeč mi zabave in lepih naukov ob niih.
Miha je uredil svoja pisma časovno, kakor so pač dohaiala.
Časih je dobil kar podvoie. troje pisem na en mah.
Poglejmo nekoliko Mihova olsma in Hčimo se Iz ntfh. dokler smo Še mladi in srebrne volie!
Angelca je pisala o »srnici, ki jo je preplašil jelenček in ji je vzel srčni mir«. Isti »jelenček« se ji »zdi zelo sim-Datifen«... »in naj oprosti, če sem morda slabo Dišala« — kakor bi se bala — začetnica, po Kupidonu, bogu moške ljubezni, zadeta v srce s strelico — storjenih stopiniic.
Aničina pisma so bila že zrelejša in so sanjala o »bajno lepih« večerih, pre-
čutih na »idiličnem« Rožniku, »kjer sva se menila toliko, toliko lepega...«
Francka bodri »večno liubezen metuljčka mojega srca«, naj bo zanaprej Miško in sama da bo Fanika. ker sta to »boli luštni«. »bolj moderni imeni« kakor Miha In Francka ki sta »tako nekam rovtarsko zveneči in konservativni.«
Najbolj »zabubljena med zabubljeni-mi« je bila vsekakor »vedno tvoja in nikogar drugega« Škofieločanka šivilja Pepca, k prebira toliko časa eno pismo da pride drugo, in to zonet. da pride tretje, in bo zadnjega brala tako do'?o. da dobi novega — »saj boste kmalu spet Dišali, srček moi?«
Pa tudi poezije in romantike je v tej korespondenci!
Poetika in romantika ie v oismu Ivice, ki je »vsa obupana od razočaranj«. Ivioa pa ni samo poetična in romantična ampak Drava Desnica. V verzih je Dišala to — Doslovllno Disrno. zakaf v dnevih ljubezni in obojestranskega olamtenja in soglasja gotovo nista zaunala svoiih skrivnosti napirju
Nek»aj drobcev Ivičinih srčnih izlivov je prav prisrčnih — na primer Vedno bom pomnila, da je ljubezen najina
Kino
Ljubljanski filmski programi In naša publika
(Glas is občinstva.)
Od skupine »razočaranih posetnikov ljubljanskih kinov«, smo prejeli s prošnjo za objavo ta-le dopis:
Naša boljša filmska publika je bozme skromna. Njena neodpustljiva krivda je. da ne protestira proti temu. da se )i vedno in vedro dajejo le isti igralci in isti sujeti. od katerih večina na žalost ugaja Ie širokemu občinstvu. Naša boljša filmska pubika ni tako maloštevilna, kakor morda mislijo lastniki kinematografov In ona bi Jim brez dvoma dala tudi zaslužiti Ne sicer vsak večer gotovo pa vsaj enkrat na mesec. Druzod v večjih mestih, kjer Imajo na tu-cate biockopov pridejo vs* lahko na svoj račun Pri nas čakamo mesece In mesece, a zaman Dober teden ie tega. kar smo videli »Casam •r«. a nr<»d niim malone nol
leta ničesar V kratkem se nam baje obeta Chaplinov »Cirkus«, a potem bo kakor vse kaže. zope! dnlee mesece pela stara, obrabljena lajna Zakaj nam podjetja nič več ne prinašajo Glorije Swanson. Pole Negri. Adolpha Meninuja, Veidta. Janningsa in Fairbanksa? Glorije že nismo videli najmanj "oldrugo leto Pole Negri tudi ne.
Ponavljamo, da smo zadovoljni z malim, in ne zahtevamo, da bodo na vsakem pro gramu zveneča imena Danes, verujte, jp tudi že najSirSa publika do gotove mere vzgojena in i*če v filmu več. kakor ji nudijo plehki Rlagerji. lansirani z bombastično reklamo. katere superlativom nihče več prav ne verjame ker jih je izkušnja že dobro iz učila 0 tem so si najbrže tudi kinopodjetja že na jasnem Ceneni filmi so za podjetnike gotovo bolj mikavni, toda če še vedno nesejo več kakor sicer dražji, a zato boljši filmi, si upravičeno upamo dvomiti. Le poglejte. kako danes zevajo nekdaj natrpane dvorane, kadar predvajajo le preveč infe-rioren kič!
Dajte nam kaj dobrega, dajte nam vsaj enkrat na mesec Glorijo ali Polo ab' Men-vuja ali Veidta. dalte nam Janningsa, Fairbanksa ali Cbaplina, makar starega in čeprav smo ga že kdaj videli, dajte nam We-generjal Ustreženo bo nam. blagajne kinematografov pa bodo brez dvoma tudi prišle na svoj račun
Res je: kinopodjetja so z raznimi davki tako obremenjena, da v resnici komaj dihajo. in je zato umljivo, da si ne upajo prevzeti rizika, s katerim je bilo do nedavna fupajmo, da danes ne večl) zvezano predvajanje dohrib ameriških filmov. Res je pa tudi, da so filmi Conrada Veidta, Emila Jannin?sa, Lye de Putti in nekaterih drugih odličnih Igralcev razmeroma dragi. Oddaja jih družba <Fanamet», ki po vrhu navadno še zahteva, tako vsaj nam zatrjujejo kinopodjetja, da vzame vsak kinopodjetnik na en res dober film še 10 ali 15 drugih, slabših.
Prvi ugovor je tehten in ga je treba vsekakor uvaževati. drugi pa ne drži, vsaj ne v vsem obsegu. Od 15 Fanametovih filmov jih je 5 nemara res slabših, zato pa jih je 10 brez dvoma boljših in privlačnejših tudi za široko publiko, kakor 75% onih filmov, kar nam jih zadnje mesece servirajo ljubljanski kini. In če upoštevamo še staro resnico, da tvariatio delectat», je že zavoljo tega po našem skromnem mnenju psihološko utemeljena trditev, da bi naša publika poleg nemških, francoskih in danskih gu-stirala tudi Fanamelove filme.
Mnogokrat slišimo o antipatiji naše publike do ameriške produkcije. Naj nam gospodje od ljubljanskih kinov ne zamerijo, e jim mi povemo, odkod in zakaj ta aver-zija. Fijm je blago, ki izredno hitro zastari Nemške, francoske in nordijske filme nam prinesete navadno še povsem sveže, jedva iogotovljene, nikdar pa ne stare nad eno leto. Toda med ameriškimi filmi ste nam redko dali katerega, ki bi bil manj star kakor dve leti. rajši več. Pri Cha plinu n. pr. 3te se naravnost trudili, da ga onemogočite pri naši publiki. Lam ste nam kot senzacijo prinesli neki njegov film, ki je bil star reci In piši dvanajst let. vrhu tega pa ste nam hoteli sugerirati, da je bil omenjeni film najnovejšo delo velikega umetnika! Takih vzgledov bi lahko našteli Se več.
Še manj kakor pri Fanametovih drži gori omenjeni izgovor pri filmih Glorije Swan-sonove, Adolpha Menjouja. sester Talmadge. Griffithove. Chaplina (novejših del), Fairbanksa in nekaterih drugih. Vsi ti umetniki so pri družbi cUnited Artists*, ki produ-i-irajo sicer malo. zato pa prvovrstna, med 'Remi družbami umetniško brez dvoma najpopolnejša dela Pri teh filmih se naša pod jetja ne morejo izgovarjati, da morajo poleg enega dobrega vzeti v kup ie toliko in tolike «slabih» filmov: zakaj najslabši od njih je še vedno mnogo boljši od povprečne filmske robe poslednjih mesecev.
Objavite, gospod urednik, ta dopis v interesu tako zvane cboljše> ljubljanske filmske publike, ki ji je v današnjih težkih raz merah često kino edino razvedrilo in poleg
časopisja edina možnost pogleda v širni svet Prepričani pa smo, da bodo imela korist tudi kinopodjetja sama, ako naš apel se bo ostal glas vpijočega v puščavi.
Dvoje nemških kritik
V	informacijo naši publiki, ki vidi v Nemcih še vedno prve mojstre filma, prinašamo spodaj dvoje kritik o dveh filmskih igralcih, ki ju je sicer ljubljansko občinstvo doslej malone ignoriralo, ki pa uživata povsod drugod sloves filmskih potenc izredne kvalitete. Eden teh igralcev je Adolphe Menjou, druga je pa Gloria Swant>nnova Kritiki sta izšli v velikem nemškem listu »Berliner Tage-blatt«, podpisala sta jih pa znana filmska strokovnjaka in stalna sotrudmka lista Erich Burger in Leo Hirsch.
Gloria Swanson — >Sunya«.
Po dolgem času zopet film z Glorijo Swan-sonovo. Film, ki ni dogodek po nakiombi režije in manuskripta. nego samo in zgolj po igri Glorije Sijaj te pojave, ki se neprisiljeno javlja s samo njeno navzočnostjo v slikah, preveva prepričevalno tudi ta film. ki je prirejen nalašč za Swansonovo, film, ki deloma kabaretsko improvizira in se deloma zliva v sladkobno mistiko.
Gloril vidi v čarobnem steklu potujočega Indijca dve varijaciji svoje usode. Prvič se vidi v karijeri velike pevke, ki se tragično konča. Drugič se vidi v bogatem zakonu, ki mu je takisto namenjen strašen konec. Torej ni nič z umetniško kariiero. bi ji je zanjo odpirala lepe izglede brzojavka nekega impresarija, in odreči se ji je treba bogatemu zakonu, za katerega je bil že pripravljen primeren milijonar. Zato so odloči za ljubezen.
V	banalnost te fabule — prikazane v prvovrstni fotografiji — prodira ves čudoviti čar, ki je lasten Glorijini igri. Ne samo čar že sam na sebi fascinujoče pojave in v sleherni gesti osebno vplivajoče žene: to sta le prva pogoja njene igre. Vedno in vedno zaznavaš na njej v slehernem atomu poljočo svobodo in neprisiljenost kretnje; v najbolj majcenem gibu utripajočo transparenco njene igre, jasnino In bogastvo, ki se ž njima prilagodevajo tudi najbolj neznatni niansi igre njen obraz, njene roke. w«e njeno telo, jc obvbdujejo, oblikujejo, brzdajo, stopnjujejo — divno!	Erieh Burger.
Adolphe Menjou — »Frak, klab in devojka«.
Ta film ima svojo zgodbo. Nihče je ne pokaže in ne pripoveduje, ali kdor skuša priti za stereotipni Menjoujev nesmešek, se trudi, da bi jo pogodil Rezultat te zgodbe in filma je vsekako tako dobra vloga in tako dober manuskript, kakor ga Menjou še ni imel prilike pokazati, odkar ga je Chaplin odkril.
Adolphe Menjou se najprej pojavi s polno brado — marki z dežele. Star, učinkovit trik: koliko igralk se je že v začetku pokazalo grde in neokusne, da so pozneje tem bolj presenetile s svojo lepoto! Menjou 6e torej pojavi v oguljeni obleki, pomaga žrebetu pri porodu, njegova vnanjost je čudovito ne-elegantna. Zraven pa ljubi damo, katere oče je do vratu zadolžen.
Poroke ne vidimo. Sploh je odličnost manuskripta v opustitvah. Po poroki se pa mondenska soproga upira vrlemu podeželskemu plemiču v dolgi nočni holji... On, najimenitnejši vseh ljubimcev, pa izvaja tudi kot kmet konsekvence; izroči ji večji del svojega imetja in odrine v Pariz študirat, kako bi si osvojil svojo ženo.
študij film zopet ne kaže. Nego je marki z dežele na mah Monsieur Menjou, brez brade, zato pa v fraku in v klaku. In ker je Parižan in Menjou, mu denar kaj kmalu poide. Rubijo ga. Puste mu le eno obleko in frak, seveda. Siromašen je tako, da si služi kruh s tem, da nosi po ulicah reklamni plakat nekega restavranta.
2ena ga poseti baš pri rubežni. Prosi ga, da pristane na ločitev: zakaj ona ljubi drugega In ji reče: o, prosim, hvala lepa, prav dobro se mi godi. šele potem odkrije žena po naključju, kako se mu v resnici godL Torej le zavoljo nje to zakrivanje bede s smehom na ustnicah? Ali ni tu po sredi velika ljubezen?
Konec seveda ne more presenetiti. Zakonca se najdeta. Malce brzo se to zgodi (nemara le pri naših nemSkih prikrojeval-cih). Konec vpliva abruptna A nič za to. Ker je film izdelan čudovito filmska Ker je jezik slik prijazen, žaloben in zelo dražesten. Ker je igrano dobro v konverzacijskem tonu. Zlasti s strani Virginije Vallijeve.
In ker je pač zraven Menjou. Da je on najživejši in najduhovitejši filmski bonvi-vant, smo že davno vedeli Toda nikdar ga nismo videli brez ironičnega pečata na njegovih vedno se smehljajočih ustnah. In kdor je imel veselje za ugibanje. Kaj se dogaja za njegovim nasmeškom in za njegovimi obrazi, je videl, da je bilo v njem nekoliko preziranja življenja in ljubljenja, nekako takole: poznam komedijo, pa je prav amusant-na, morda —. Tukaj je Menjou bolj preprost človek. Prečuden človek. Leo Hirseh.
— Osemletna hčerka Toma Mi*a Rut Mixo-va je tudi začela igrati v filmu. V Foxovem filmu >Babica Berule 6e uči pisati«, ki ga inscenira John Ford, igra Ruth tirolsko kmečko dekletce, ki se je s svojo babico izselila v Ameriko.
bila kratka, a sladka.«
Kako fino. lirično, iz srca navihanke!
A v Dismu je dramatično stopnjevanje!
Pozabljen je »sladke orošlosti« ie težko! Tudi navihanka. ki ie ne uplaši takoj moška nezvestoba, vztroi ob takih spominih.
Tu d? Ivica je trpela ob teh spominih. Miho roteč:
... pomni, ki sem te ljubila, a si me varal in razočaral ljubeče srce. nade pokopal si le.
spomini pa bodo ostali...« •
Mihova Disma. ki jih znam že na pamet. so tako zelo vplivala name. da sem tudi iaz začel
»rožice saditi in zalivati in pisati pisma vijolici...«
Miha pa je postal medtem avijati-izr. za ženske. Diše. da se ne meni več. Da se smotrno Drioravlia za smoter, ki si ga je izbral — živeti Bogu. kralju in domovini kot človek v zrakoolovu.
Ogabna kača, prodana koža in dobri krščanski tisk
Naj vas prijazno vprašam, gospod urednik: ali berete »Domoliuba«? Mislim. da ga ko vam dela zastonj reklamo. Ali ni res, da vam jo? Z Antikristom in ogabno kačo in brezverskim tiskom vas pita da bi se kak človek zbal pekla in bi mu poslal 38 Din in da bi ženske z burki jami šle nad dedca, če so naročeni na vaš list. Pa ne gre kar tako zakaj Dri nas se ne borimo nama-lanega vraga in hočemo sami videti kako in kaj. Se moja Katra, ki se boji vsakega hudiča, samo mene ne. je hotela vf^eti. kakšni ste. in kie ie razlika med dobrim krščanskim tiskom in ogabno kačo pa med Antikristom in duhovnim očetom, kadar gredo z Botrom na semenj. Brala ie »Jutro« in »Domovino« in mislim, da se ie hotela tresti od svete ieze in oljuvati in škripati z zobmi Pa ni bilo nič iz tega. zakaj Katra ie deiala. da je o tisti razliki škoda besed in če ie kakšna, da vam ie v čast Hi da ie ogabna kača ti-sti. kdor tako niše o vas. Zdai imamo v hiši »Jutro« in »Domovino« in Katra pravi, da sem jaz kriv. ki lih nisem Se Ravnaj n&ročiL Pa nisem laz. utrnit
Kraljestvo mode
Pletenine za deco
Pletenine, ki so jim še nedavno očitali okornost, so se sedaj že popolnoma uveljavile, 2 njimi se je sprijaznilo staro in mlado — zavoljo praktičnosti in drugih takih atributov, ki jih terja od človeka vsakdanje življenje.
Najboljše so se obnesla pletena oblačila pri deci.
Figura sedeče deklice na naši sliki prikazuje pleten jumper in nabrano krilo, ki Je takisto produkt pletilnega stroja. Jumper je progast. V izrezu in na spodnjem robu v pasu in na rokavih so proge sinje barve.
Za dečke je prikladnejli sweaier ali ko-
ničasto izrezan pulover. Tak sweater vidimo na drugi risbi. Ozadje je peplnato, okraski pa rdeči in modri. Hlače so doko-lenske, čevlji in nogavice športne.
Pletilna industrija se je lotila tudi izdelovanja obleke za najmanjše otroke. Tretja slika prikazuje tip take ljubke oblekce, zelo živahne in pestre.
Manjše deklice nosijo za šport živobarven pulover s pasom. Krilce je enobarvno, šal za vrat enostaven in na obeh koncih resast. Pravi kontrast k puloverju sta enobarvna rokava. K tej obleki se nosi čepica s čopkom.
-839-
Večerni plašč
je navidez v nasprotju z imperativom sodobne zvonČaste mode, vendar je zdaj zelo moderen. Njegova posebnost je ravna linija. Robovi niso obšiti s kožuhovino. Ovratnik in manšele obrobimo z vatelino, ki je prevlečena s kovinskimi efekti. Najbolj se uporablja kovinski brokat.
Pahljače iz perja
se videvajo letos na soarejah in plesnih zabavah. Izdelane so pa drugače kakor prej, rekli bi, bolj individualno. Sodobna moda zahteva, da bodi vsako pero posebej skrbno obdelano. Pahljače so ne le iz nojevih, ampak tudi iz navadnejših peres. Praviloma se mora pahljača skladati z osnovnim tonom večerne damske toalete.
adio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4kw), LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTT-GART (379 m 4 kw), PRAGA (349 m 5 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), Daventry (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (Motala 1320 m 30 kw).
Nedelja, 15. I. BERLIN 20.30: Mešan večer. (Solisti in orkester.)
FRANKFURT 20.30: Koncert. — 1. Bach: Ca-conne v D-molu za orgle. — 2. Dve ariji za alt s spremHavo orgel ta violine. — 3. Tri pesmi. — 4. Franck: Dva speva s spremljanjem orgel. — 5. Llszt: Fantazija in fuga.
Nato poljuden koncert filharmoničnega orkestra iz Stuttgarta.
LANGENBERG 20: Proslava enoletnega obstoja oddajne postaje v Langenbergu.
STUTTGART 20.30: Prenos programa iz Frank-furta. Nato poljuden orkestralen koncert filharmoničnega orkestra.
PRAGA 19.30: Simfoničen koncert. — 1. Coitpe-rin — R. StrauB: Plesna suita. — 2. Haydn: Simfonija v D-duru, št. 3. — 3. Smetana: Sirka. — 4. Novak: O večnem hrepenenju. — 5. Dvorak: Karneval in uvertura za veliki orkester, op. 92.
LONDON 21: Prenos večernic iz Westminstra. 22.05: Večerni koncert orkestra in solistov.
ZAGREB 20.35: Poljuden orkestralen koncert. Nato lahka godba.
BRNO 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Fra<e.
RIM 31: Prenos iz gledališča. DUNAJ 1835: Komorna glasba. — 1. Beethoven: Sonata v A-duru, op. 69. — 2. Rubmstein: Sonata v D-doru. — 3. Spclnger: Suita. — 4. MosorgskiJ: Mrtvaške pesmi in plesi. DAVENTRY 22: Mendefesohnov oratorij »Otba-
VARŠAVA 19.40: Preuo« koocesrta iz Vilne. STOCKHOLM 20: Koncert — 1. Brahms: Slavnostna uvertura. — 2. Čajkovski!: Variacije za četo. — 3. RimskiJ-Korzakov: Antor. —
4. Godovskij: Dve pesmi. — 5. Sandby: 4 skandinavski motivi za čelo in orkester.
—	6. Sibelius: Mala suita.
Ponedeljek, U. L
BERLIN 20.10: Bruch: »Gustav Adolt«; oratorij za soliste, zbor, orkester in orgle. 22.30: Koncert lahke godbe za orkester. FRANKFURT 19: VVagner: »Lohengrin«. (Prenos iz frankiurtske opere.) Nato prenos Brucho-vega oratorija iz Berlina. LANGENBERG 18: Komonia glasba. — 1. Schu-bert: Fantazija za violino in klavir. —
2.	Schumann: II. velika sonata v D-molu za violino in klavir. Nato orkestralen koncert lahke godbe.
STUTTGART 20: 1. Gr6iry: »Dva skopuha«; komična opera v 2 dejanjih. — 2. Lortzing: »Operna skušnja«; komična opera v 1 dejanju.
PRAGA 19.15: Koncert orkestra na pihala. Nato
zabaven večer. LONDON 20.15: Chopinovi preludiji.
20.45 Koncert vojaške godbe. — 1. Smetana: Vltava. — 2. German: Tri pesmi za bariton.
—	3. MoszkovskiJ: Suita. — 4. Tri pesmi za bariton. — 5. Hipolitov - Ivanov: Kavkaški skeč
ZAGREB 20.35: Operetni večer. BRNO 20.35: Zabaven večer. (Orkester, solisti i. t. d.) RIM 20.45: Mešan večer.
DUNAJ 20.05: l. Mascagni: »Cavalleria rustiea-na«; opera v 1 dejaniu. — 2. Bizet: »Dža-mileh«; romantična opera v 1 dejanju. DAVENTRY 21: d' Indy: »Odisejev povratek«;
opera v 3 dejanjih. VARŠAVA 20.30: Komorna glasba. — 1. Čajkovski!: Trio v A-molu. — 2. Tri pesmi. —
3.	Tri violinske skladbe. — 4. Dve pesmi.
—	5. Wieniavskij: Molitev v Fis-duru. — 6. Dve violinski skladbi.
STOCKHOLM 20.15: Koncert solistov. — 1. An-drae: Godalni trio v D-molu. — 2. Pesmi za tenor. — 3. Skladbe za klavir. — 4. Pesmi za tenor.
Torek, 17. I.
FRANKFURT 20.15: Koncert violinskih in klavirskih skladb.
21.15: Glasba starih mojstrov. — 1. Hžndl: Sonata za flavto in klavir. — 2. Glfick: Arija a »Orfeja«. — 3. Bach: Iz kantate št. 79. —
4.	Pergolese: »Stabat matere. — 5. Bach: Adagio za flavto m klavir. — 6. Bach: Kan-tata za alt ia flavto.
LANGENBERG 19.30: Humperdinck: »Kraljevi
otroci«; pravljična opera v 3 dejanjih. STUTTGART 20: Koncert. — 1. Schumann: Godalni kvartet v A-duru. — 2. Mozart: Trio za klavir, klarinet in violo v Es-duru. — 3. Schubert: Trio za klavir, violino tn čelo v B-duru. PRAGA 20: Prenos koncerta iz Brna. BRNO 20: Poljuden koncert. — 1. Čajkovski j: Romeo in Julija. — 2. Saint-Saens: Koncert za čelo, v A-molu. — 3. Suk: Simfonija v E-duru.
RIM 20 45: Instrumentalen koncert.
DUNAJ 20.05: Koncert dunajskega simfoničnega
orkestra. Nato mešan večer. DAVENTRY 21: Večer Cajkovskega. — 1. Po-loneza iz tretje salte. — 2. Štiri pesmi za sopran. — 3. Pesem brez besed. — Žalostin-ka. — Humoreska. — 4. Štiri pesmi za sopran. — 5. Suita. VARŠAVA 20.30: Koncert orkestra na pihala. STOCKHOLM 19.45: Koncert orkestra in solistov.
Sreda, 18. I. BERLIN 20.15: Offenbach: »Lepa Helena«; komična opera v 3 dejanjih. FRANKFURT 20.15: Prenos opere iz Berlina. LANGENBERG 20.30: Poljuden orkestralen koncert.
STUTTGART 20.15: Prenos opere iz Berlina. PRAGA 20: Mešan večer. Nato koncert. —
1.	Smetana: Češka pesem in kantata. —
2.	Novak: Dve baladi
LONDON 20.15: Koncert Chopkiovih preludijev.
Nato d' Indyjeva opera »Povratek Odiseja«. ZAGREB 20.35: Koncert komorne glasbe. Nato
lahka večerna godba. ' BRNO 19: Koncert — L Ofienbach: »Princeza iz Trapezunda«. — 2. Chabrier: Suita. —
3.	Godard: Kmečki ples.
RIM 20.45: Koncert italijanske glasbe. DUNAJ 20.30: Gogol: »Kvartopirci«; komedija v 3 dejanjih. Nato večerni koncert lahke glasbe.
DAVENTRY 21: Ljubezen in humor. Nato pevski koncert.
VARŠAVA 19.30: Prenos Dvorakove pravljične
igre »Vila«, iz Katovic. STOCKHOLM 20.05: Simfoničen koncert. — 1. Ramean - Mottl: Baletna snita. — 2. Si-nigaglia: Pijemoiiteški plesi. — 3. Roma, orkestralna suita.
njena raglja, samo nikar ne novejte v »Jutru«!!
Rekel bi. gospod urednik, da imate zaradi tega »Domoljuba« visoko v časti. Nemara mu boste hvaležni še po smrti, ko ga nihče več poduhal ne bo? Lepo bi bilo od vas in pravično za toliko podpore. Vi ne veste in še marsikdo ne. koliko to stane, če delaš leto in dan zastonj reklamo za »Jutro« in »Domovino«. Dri nas Da vemo. ker so župnik v cerkvi povedali. Rekli so, da je bilo ob novem letu zvrhan milijon izgube in da mora vsaka hiša prinesti v farovž 38 Din za dobri krščanski tisk. Katra bi rada vedela, kie so vzeli tisti milijon, ali so jim zamorčki zaupali na posodo ali je pa mar od univerze še kai ostalo? Jaz misiim. da iim je Vu-kičevič kaj odrinil, ker so tako pridni v Beogradu in da bi smel naše sulce lovit, ki so tako Dožrešni. da zineio tudi na konjsko figo. če boljšega ni. Kadar zveste, gospod urednik, ne pozabite povedati v »Jutru«, odkod so dobili milijon in kam gredo naše pare.
Kaj pravite, škoda bi bilo. če bi »Domoljub« nehal izhajati Dokler sem ga g'edal v- hiši. nisem vedel, kako dobro mi de, zdaj pa vem, ker je sam povedal v Drvi številki. Kier ni »Domoljuba«, je tako. kakor da bi ne imeli osa; to ni razžaljenje časti ampak njegova lastna
beseda in Katra pravi, ker je vzel Sultana konjač, da naj kar njega nrivežem k pesjaku, če ga najdem še kai v ministrstvu za narodno zdravie. »Domoljub« tudi piše. da ie dober za dolarje in državne srečke in za vse tiste slovenske ljudi, ki bi radi prodaiali svoje kože; a Katra pravi, da ni naših kož nič več na Donudbo, ker so iih klerikalci že davno vse poprodali v Beograd. za mešetarja je bil Da dobri krščanski tisk. In še to Dravi Katra, da naj Dusti Des-čuvai »Jutro« in »Domovino« Dri miru in naj rajši bevska na Jude, ki v Mariboru maše Drodaiajo in pa na one. ki so slabši od Judov, ker zanie maše bero. Tako ie!!
To vam Dišem. gosood urednik, ker mislim, da bi morali tudi vi nanraviti »Domoljubu« nekai reklame. Nič se ne menite za to, kar Dridiga o brezver-skem tisku in ogabni kači. ki sika in piha in spušča svoj strup. To. dragi prijatelj. so pač obrtne besede: kakor furman ne nremakne voza brez prekletega hudiča in krščenduša in kakor hrvaški mesar ne odere buše brez sunca in svetca in majke v deveto koleno nazaj in naprej, tako tudi krščanski list ne more nrioraviti kristjana ob 38 Din, ne da bi zadišalo po njegovi maniri. To so besede, ki jih narekuie ljubezen do bližnjega in Katra se samo čudi. da jih
v »Knjigi o soodobnem vedeniu« še ni! Zato pravim, bodite hvaležni zanje in priporočajte »Domoljuba«, kakor ga priporočam jaz. ker je njegova zasluga da beremo »Jutro« in »Domovino« in verno kako in kai Če bo še leto in dan tako nadaljeval, ne bo Dri nas nobene hiše več brez vašega lista, ki nas nauči toliko lenega in koristnega. Katra Dravi, da je »Jutro« šola za vsakega človeka, le s to razliko, da ie v njej zmerom kratek čas. Le tako nanrej, gosood urednik; zavijanje, osvinjavanje in krajo časti Da Drepustite dobremu tisku, da bomo videli, komu je mar zveličanja duš in kdo ie resnično zavzet za omiko ljudstva.----
Mislim, da nisem zaoisal o »Domoljubu« in krščanskem tisku nobene hude besede, čeprav sem se moral premagovati in me je pot oblival pri tem. Želo bi mi bilo nevšečno, zakaj župnik mi ne bi dali odveze in me do smrti ne bi pokoDali in mežnar ne bi smel zvoniti za menoj. Vi ste priča. gosDod urednik, da nisem zoper krščanski tisk in tudi Katra Dravi, da nai jim le DOŠlje 38 Din, kdor še ni prodal svoie kože. In še to naroča Katra, da daite moje pisanje v list in komur to ni prav. naj Ie Dride povedat, če se uoa!
Lepo vas pozdravlja Čez hribe in doline vaš zvesti	Janez Grča.
Zdravstvo
Fizikalno-dietetično zdravljenje tuberkuloze
Kar velja za vsako bolezen, velja tudi za tuberkulozo: lažje jo je preprečiti kot ozdraviti. Zato bo treba skušati s socijalno zakonodajo onemogočiti infekcijske pogoje in 8 posvetovalnicami opozarjati prizadete ljudi na pretečo nevarnost, skrbeti osobito za otroke, da je ne nalezejo od obolelih staršev, bolnike separirati od zdravih neokuženih; pažnjo obračati na higijenska stanovanja, omogočiti dobro, tečno prehrano, preprečiti izmozgavanje pri delu, uvesti v vseh obratih ventilacije, skrbeti v njih za svetlobo, izvajati snago do skrajnosti itd. itd.
Na tak in podoben način bo najlažje še omejiti prodiranje te zavratne morilke. Akcijo proti tuberkulozi pričeti z zdravilišči pa se pravi začeti hišo graditi — pri dimniku.
D asi more imeti boj proti tuberkulozi samo tedaj uspehe, če je dalekoviden in krep-kopotezen, za sedaj ne moremo izhajati brez zdravilišč, dasi od njih ni pričakovati bog-ve kolikih uspehov. Kajti, če je med bilijonom prebivalstva, recimo težko ogroženih 50.000, komaj pride v poštev, če zdravilišča ozdravijo od teh letno recimo 1000, kar se pa nikoli ne zgodi.
Bolezen ni neozdravljiva, to se mora vedeti; velja pa veliko denarja, kajti bolnik mora mnogo časa živeti izključno svoji bolezni, ki se da izzdraviti, če ni prepozno, kakor danes stoje stvari, bistveno brez vseh zdravilnih pripomočkov.
V prvi vrsti imamo v mislih znane ležalne kure. Bolnik leži na udobnem ležišču v primerno prostrano zgrajeni, proti solnčni strani obrnjeni, a senčni lopi. Poleg normalnega spanja leži dnevno z odmori 4—9 ur. Zračno temperaturo regulira z odejami, koči, kožuhovino in v sili tudi s pernicami. V Davosu leže bolniki tudi ob temperaturah pod — 20« C v svežem zraku.
Ležalna kura zahteva najprvo čist zrak. Seveda je ta sredi morja ali visoko v planinah najboljši. Zašilo seveda se je treba zadovoljiti tudi z zatišji v dolini. Da v planinah taka lopa ne sme biti izpostavljena viharjem in vetrovom, je jasno. Z vstrajno mirno lego, če mogoče na hrbtu, immobilizira bolnik svoja bolna, velikokrat nažrta pljuča Rana se tedaj najboljše celi, če ima mir, in je nič ne draži, ne prah, ne dim, ne nemir in prekomerno gibanje.
Bolnik naj leži z glavo kot mogoče nizko, s čimer se prsi polože vodoravno, tako da so pljuča stalno močno prepluta a krvjo, ki zastaja v njih, kar na zdravilni proces jako učinkovito vpliva.
Pri teh blagodejnih kurah mnogokrat naj-vstrajnejši kalljavci, ki že mesece dolgo radi kašlja niso ene same noči prespali, izgube hrkanje tekom 1—2 tednov.
Drug, nič manj važen faktor je prehrana, ki mora vsebovati kalorij nad normalno potrebo človeka, ki težko dela. V poštev pridejo posebno mlečne in jajčne jedi, dalje sir, sploh močna beljakovinasta hrana, ki jo je treba nuditi bolnikom pri vsaki priliki — poleg južin, zajtrkov, obedov in ve-čerij.	"
Ne zadošča pa, da se ta hrana kalorično zračuna samo na papirju. Hrana mora biti tudi tečna in izvrstna, da bolnikom, ki so velikokrat radi svoje bolezni napram jedi odporni, vstreza in jim gre v slast. Kdor bo bolnikom nudil pogret ali prestan krompir, gnjat, ki samo »nekoliko diši«, sir, ki je žarek itd. naj se ne čudi, če ne zadovolji bolnikov.
Pri bolnikih, ki niso nagnjeni h krvavitvam, ki nimajo več temperatur in ki se sicer že dobro počutijo, se polagoma lahko prične, — to pa pač samo po posvetovanju z zdravnikom, — s solučnim obsevanjem. Solnčna luč vsebuje tudi ultravijoletne žarke, ki vplivajo na kožo in indirektno na bolezenski proces. Te žarke pa zrak, in sicer čim gostejši je, tembolj požira in zaga-ča, tako da resno učinkovanje teh žarkov samo lehko računamo v višinah nad 1500 m.
Solneenje je treba uporabljati jako previdno in samo stopnjevaje, početkom samo po par minut, po le deloma razgaljenem telesu. Glava mora biti vedno pokrita. Ce reakcija 1—2 uri po solnčenju ne požene termometra nad 37° se lehko poskuša podaljšati dobo in razširiti obsevano ploskev.
Končno je možno z umivanjem v primerno temperiranem prostoru s poslano vodo in sledečo ji frotažo oživiti bolniku kožo.
Doba zdravljenja pod o meseci sploh nima smisla in navadno tudi ne pred pol leta. Večina bolnikov, tudi če ni na pljučih ničesar več ugotovljivega, naj bi preležali vsaj 6—12 mesecev. V Davosu ostanejo bolniki po 2, 3 iu še več let.
Kakor je iz navedenega razvidno, po večini te kure vsak tuberkulobik tudi brez sanatorijev lahko izvaja sam; a kar je treba, je denar, ki je potreben za brezdelno, udobno in dobro življenje v svrho zdravljenja za daljšo dobo. Vse to seveda nudijo v najboljši formi samo prvovrstni sanatoriji.
Zdravniška posvetovalnica
G. P. R. v L|. Samo na vašo »diagnozo« »mozolj« ue moremo mi opreti naše. Bržčas gre za kako formo akne. Bolnica naj lokalno poskusi kako lahko žvepleao mazilo, s katerim naj izpuščaj namaže, potem pa naj jemlje odvajalna sredstva in sicer različna, skozi delj časa. Ce ne bi to pomagalo, naj- poskusi jemati katerekoli ovarijalue tablete, katere dobi v vsaki lekarni. — Prekomerno slanih in začinjenih jedi naj se bolnica ogiba. — G. St V. v H. p. Ž. Delj časa trajajoči katari lahko vodijo do raznih posledic, zato bi vam svetovali, da greste za nekaj časa v bolnico in se tam temeljito izlečite. Brez točne preiskave ni moči ničesar gotovega po vedati. Zaenkrat dajte svojemu drobovju mir iu ga ne težite s težko prebavljivo, osobito ne mastno hrano. Živite nekaj časa samo od mleka, par skorij kruha, trdo kuhanih, a dobro zmečkanih jajc in par kosov sladkorja. Alkohol opustite v vsaki formi. Morda se črevesje umiri. Tudi si lahko pokladate vsako noč v topli vodi namočene obkladke na telo. — O. M. Z. v L. Za oči pravijo, da je najboljše nič. Umevno, da oči ne bomo zdravili po časnikih. — Kar vam moremo svetovati Je: umivajte si jih večkrat s toplo vodo, predno pa greste spat si nadrgnite med veki za pol koruze veliko kepico čistega belega vazelina, kar lahko napravite tudi večkrat čez dan. Izključljivo ni, da je nosni katar v zvezi s hibo na očeh. Toda to je treba videti in osebno preiskati Obiščite kakega specialista. — G. G. L v M. Po vašem opisu gre bržčas za težko živčno bolezen, glede katere vam brez točne preiskave ne moremo ničesar svetovati. Svetujemo vam, da se odločite za vstop v IJub-
NaJboU prikladno
in preprosto je|
če vzamete
Aspirin
o obliki tablet Teža vsake tablete ^ natančno do-1 ločena (0,5 gr.) Lakho in snažne se vzamejo seboj in j Mvžjjejo. Viie i jo v kovarec vode, j kjer hitro razpa-_ eJ Am-pak sa-^ '------ Aspl-I
bih I
Ijansko bolnico. — G. A. V. v Sp. K. Seveda »ortizon« prav tako lahko uporabljate za grgranje kot za ustno vodo. To smo v našem članku menda dovolj jasno povedati. — G. I. M. v S. Prvi pogoj, da se ognete ozeblinam na nogah, je komodno obuvalo. V tesnih čevljih se najlažje ozebe. Potem nosite volnene nogavice, če mogoče tenko pletene. Proti ozeblinam uporabljajte kopeli v mlačni vodi. Okvare same si na-mažite z 10% jothion-raaziioin. — G. L. A. v C. V manjših količinah zavžite tinte — v vašem primeru žlico —, ne moremo imenovati uprav strupene. Seveda lahko, zlasti one, ki vsebujejo bakrene soli, povzroče težke katare prebavil, osobito želodca; navadno pa jih bolnik izbruhne. Najpriporočljivejše sredstvo v podobnih primerih je mleko, katerega naj zastrnpljenec pije do zdravniškega prihoda, kolikor more. Trajnih posledic navadno tako zastrupljenje ne pušča. — G. M. P. v S. Opazovali ste prav. Močne, moderne žarnice vsebujejo precej nltravijolčastih žarkov, ki osobito pri občutljivih očeh povzročajo lahko katarje na očesnih vezenicah. Začetkoma ima človek občutek, kakor da so mu nasuti v oči drobnega peska. — G. K. V. v S. Nauk o škodljivosti prepiha, je v obče kriva vera, katere pa, žal, dobremu Kranjcu ni mogoče izbiti iz glave. Radi prepiha ni umrl Se nihče, radi slabega zraka pa že veliko ljudi. — G. M. T. v R. p. S. Ogljenčev dvojni okis (COs) ni strupen, a dihati ni moči v njem. Ogljenčev okis (monoksid CO) je pa strupen, primešan zraku že v malih količinah. — G. T. J. v J. Prav imate! Tudi mi smo tega mnenja, da treba det1 lizol pod zaporo vsaj toliko časa, da pride pri samomorilcih iz — mode.
Kaj vem? - Koliko znam?
Serija vprašanj št. 5.
1.	Odkod izvira beseda <šovinizem>?
2.	Zakaj so se v francoski revoluciji pro-letarci nazivali <sanseulotti»?
8. Kaj je autodafč?
4.	Katera je poslednja črka grške abecede?
5.	Kateri angleški pesnik je napisal svoja najboljša dela v ječi?
6.	Kateri dan slave Francozi kot narodni
praznik?
7.	Kateri je največji azijski otok?
8.	Kdo je bila Ana Bolevn? 8. Kaj je palimpsest?
10. Zakaj se učitelj naziva ludi mentor*
11.	Katera je najmanjša samostojna država sveta?
12.	Kaj je kvintesenca?
13.	Katero pristanišče ima največji ladijski promet?
14.	Kako se imenujejo laški orožniki ▼ srednjeveški uniformi, ki nastopajo vedno v parih?
15.	Kdo stopi prvi v restavracijo: gospod ali dama?
16.	Kdo je osnoval francosko akademijo znanosti in kdaj?
17.	Odkod izvira izraz favance ?
18.	Kaj je aritmetična sredina?
19.	Česa gospod ne sme imeti, kadar nima na sebi ne telovnika ne suknjiča?
20.	Katera slovita umetnina je še bolj zaslovela s tem, ker je bila ukradena?
21.	Zakaj smatramo petek za nesrečen dan?
22.	Kako se glasi najpoznanejši del napisa nad vrati pekla v Dantejevi sDivina Co-mediac?
23.	Kateri so >Sedem čudežev sveta«?
24.	Kaj tvori osnovo angleške ustave?
25.	Po katerem delu je prirejen film »Metro-polisic?
Odgovori v prihodnji številki.
Ocarinfenie
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik, Ljubljana Masarjkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
LE Z.
DrOETKER-
JEVIM
Nazbolj preizkušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih prisiojbin. Dr. Oetker, d. z o. z« Maribor.
šPredpustne težave
Kdor ima izkušnje, lahko katero re* če. Pravim, da jih imam, ker so ob pričetku šole prišle z morja in planin domu tri hčerke, žena in dvoje sva« kinj. Tašča je ostala doma, da sem imel red. Oh, jal Kaj bi pravil . . . Pomagal sem ji pri pospravljanju, sna* ženju in gospodinjstvu, saj je bila zu* naj vročina, zvečer sem pa ostajala do« ma. »Vendar nisi brez srca, da bi se
Osem, obleke pa še nil
4e zvečer ne maral malo pomeniti o fa* mili ji.« Pa sva se menila lepo doma v hladu in poslušala godbo z bližnjega gostilniškega vrta. Ali sem jo pa spre* mil na zrak po Bregu, Čez Prulski most in po oni strani ob Ljubljanici spet nazaj domu. Zato, ker imam srce in družino.
Pa so prišle s počitnic in pripovedo* vale, kako so se solnčile in plesale in da je bilo pusto, ker sem umazanec in brez srca.
Kaj hočem, ker sem mirne nature in imajo vse prav: tašča, žena, dve sva* kinji in tri hčere.
ščo, ženo in obe svakinji. Je res lepo takole življenje, ko ti vsako željo uganejo, še preden si si jo izmislil. Še lepše je, kakor tista dva meseca pred počitnicami. Ne vem več, ali zdi se mi, da se je ona počitniška predsezona pričela prav kmalu, ko je bilo konec balov. Je pač tako, da se človek spo* minja le na hude čase in prerad poza* bi na dobrote. Moški svet je pa še po* sebno nehvaležen usodi za sladkosti ženskega spola.
Oktobra meseca, če se ne motim, so me posadile na tron. Najprej so mi napisale — na stroj, prosim — imena modnih časopisov.
Posebna čast me je doletela pri iz* biri gospodov profesorjev. Večno mla* di, recte večno stari Mortera je bil še učitelj. Trem generacijam najmanj je služila ta napudrana, napol trhla kost z nenadkriljivo eleganco, galantnostjo in drugimi dobrinami parketne esteti* ke kakor v solidno usnje vezan in zla* to obrezan bonton. Vzvišeno je pla* val nad nemškutarsko kazino, sloven* sko čitalnico, prav nad vso inteligenco iz mesta in vso boljšo gospodo z de* žele njegov parfumirani duh. In bil je samo plesni učitelj. Ali bi ne mogli danes veljaki iz njegove šole vsaj na njegov plesni vi frak pritisniti profe* sorske diplome?
Praktični so pa damski člani moje družine, ki tudi jaz pripadam k nji, kar se vrti plesna sezona. Vsaka si je izbrala drugega profesorja koreografi*
kat*Chine, velour transparent d' ore, frisse, velour chiffon, crepe satin, me* tali facoune, crepe fleur, tafettas sou* ple i. t. d., u. s. w., e. t. c., to mi pa gre kakor žganci z maselnikom. Nak,
Izposojeni frak.
Komaj so se ohladile, so se pričele plesne vaje.
Hvala bogu. Vam rečem. Od tedaj sem samo še papanček. Bog nas varuj, oe samo za punce, ampak tudi za ta«
Sigurna nagrada!
je, ker je stara resnica, da več glav več ve, in tako tudi več parov nog več zna.
Tista koreografija gori je morebiti prav, če pa ni, naj mi strokovno iz* obražene dame oproste, ker imam slab spomin za tujke. Še danes zamenja* vam traminca in portugalko, rebule bi pa ne zamenjal z brežanko, če bi ži* vel še sto let. Ta imena so se mi vtis* nila v možgane še v mladih letih in za* to tudi drže. Ve, spoštovane dame, pa nikdar ne boste duhale čara teh slad* kih cvetlic. Vse mine — kakor spo* min. Priznavam, da taka*le zamenjava škoduje in da jo človek težko nese, če ni podprt z dobro večerjo.
A, tako! Kmalu bi bil pozabil, da sem roditelj moškega spola in moram referirati o blagodejnem vplivu plesne umetnosti, sicer bi vam še razodel, da so najboljša podlaga in najboljše zdra* vilo proti posledicam zgoraj navedenje* ga menjavanja Ražmovi sardončki na Zabjeku. Sprejmite tudi to parentezo za dobro, ker čez sedem let vse prav pride. Saj je predpust — in brez za* mere, če ga lomimo.
Pa smo spet taml Crčpe Geogette, velour Jaquard, lamč fulgurant, bro*
Oficijelna otvoritev plesa
nismo več kmetje, ker je res čedno in kreditno, da kaj znamo, če so — pa* rč. Teh pa ni več treba, ker je vse na pufč. Le brez skrbi, saj je garancijo prevzela Kreditna Zadruga detajlnih...
Ali kaj pomagajo d. z o. z. in tujke in cunje, če pa ni gotova toaleta. Ozi* roma toalete. Ravno za pol tucata. Če* prav šivamo doma in sem posodil nož na tri rezila in svojo desno roko in le* vo in kolena in oči in očala in dal na razpolago svojo delavno moč in um in pamet ter sam posegel vmes v delav* nico čudežnih čudežev moderne obla« čilne tvorbenosti ter pomagam parati, — pa še ni vseh šest oblečenih, čeprav potem, ko so nakširane, ni nič videti.
Jaz sem vsega kriv, ker se tako spo* dobi poglavarju družine. Kaj bi pisal o joku, ko so pa solze tako huda in zamerljiva stvar.
Imam izkušnje in vem, da bi šle, če bi ne bilo na svetu nobene šivilje in nobene šivanke, kar tako, kako pa!
Anti, so lepa reč plesne vaje.
Pravijo, da jih je 35 različnih samo v ljubljanskem policijskem pomeriju. Čisto prav, da gre denar med ljudi, ker jih tarejo davki. Slišal sem tudi, da imajo svoje plesne vaje mestni konji. Zakaj pa ne, če jih je dosti za čedno četvorko in so navajeni na par in vis* a*vis.
Tudi se na plesnih vajah v odlični meri razvija socijalni čut. Dvigamo se in rastemo. Zato so tudi prav vse ples* ne vaje utemeljene in upravičene našem stremljenju navzgor. Na plesne vaje hodijo namreč vse občanke, ergo so vse ali izvajajoči člani ali gardeda* me ali pa pokroviteljice in protektori* ce. Sumim, da jih je še premalo, ali vendar upam, da je tudi skrajna peri* ferija saturirana. Kar se tiče mesta, vem, da so zadovoljne. Poudarjam, da bo plesnih vaj šele tedaj dosti, ko bo* do vse občanke »milostive«. Naša hiša v ožjem in širšem smislu je zado* voljna in kontent, ker je tašča protek* torica, žena in hišnica imata funkcije pokroviteljice in gardedame, — prema lokalu, kjer pač ravno sodelujeta —, ravno tako je s svakinjama, ki sta ali plesalki ali pa gardedami, ker si pač menjata vlogi, nadebudna mladina pa pleše s kavalirji od »maturantov« do i. dr. I. dr. pomeni navadno i. dr., v tem primeru pa štejte najmanj do 30.
Al' plesne vaje, kak* naglo ste mi* nule! Po njih molče trobental bom: Le srečen je, kdor srečo vživa sam!
Same so hodile in vse vsak večer. Prav vse in sleherni večer v pozno noč, dokler nam niso povedali, da je nastopila bridka policijska ura in so kmalu potem prišle pod domači krov tudi milostive protektorice, pokrovi* teljice, gardedame in divne plesačice.
Spremljali so jih do vrat golobrki in abstinenčni kavalirji in jim poljubljali roke, da sem se medtem komodno sle* kel in potuhnil pod odejo, one so pa imele žulje od stolov in zof, a milosti* va hišnica je imela otekle roke od samih rokoljubov, ker ima res čedno punčaro z gruntom na deželi na kvar* tirju. Zaklel bi se, da ni napačna, pa bom šele zinil po maskeradi. Zakaj pa gredo naše v Kranj na bal, same in brez mene? Zavoljo imenitne in naj* modernejše maske si ne belim glave, ker sva z Danilom že marsikaj delova* la na kulturnem polju. Pogruntala sva akurat tako, kakor sem jo stuhtal. Grem kot »princ Idelvajs« s črno pod* vezo najvišjega francoskega reda, — kar vsak eleganten človek ve, kaj to pomeni — in s črno krizantemo na be* lem svilenem rapirju. Ob strani vitek
Najnovejše: Siamtsiam!
Black bottom
jeklen baret v srebrni nožnici! Hoj, še smo fantje!
Že so bali, t. j. konec plesnih vaj in mojih večernih počitnic.
Vse se mi klanja in misli, da imam avtomobil, ker moj frak tako imenitno diši po bencinu. Teta ga mi je napra* vila za maturo čisto novega. Neznan« sko impozantno in pokoncu se držim, ker ga je na hrbtu premalo. Če ne do« seže vampka, deluje Ie jovijalno, pri* klanjati se pa tudi ni treba, ker ne znam angleški in nisem profesor trop« skih dijalektov: tango, blues, veal, bIak*bottom, siam*siam, bananas, dosti je, da dostojanstveno in počasi obr« nem historični valček okrog ošpeglane trlice, ki ji naše že pravijo »njegova« mama. »On« je namreč tisti, ki bo, če ne bo drugi, je fin kavalir »on«. Padel je v tretji realki, izdajal slavno hiper* literarno revijo — eno številko —, da je vse prekucnil v naši umetnosti in si zagotovil ulico po smrti, sedaj pa gre kot zvezdnik h kinu. Interviewali ga bodo poročevalci vseh jugoslovenskih listov, kakor se spodobi za prvega in edinega zvezdnika, ki ponese slavo na* šega imena v širni svet. In če ga brc« nejo po debutu gospodje novinarji, res še mogoče prileti naravnost v naše okrilje in postane moj zet. Če in če in če ne bo drugega.
Počutim se prav reprezentabilnega. Kupile so mi že popoldne štiri trabu« ke. zaupale mi tudi listke svoje garde* robe in izginile z »njim« prve. druge in tretje in še obeh svakinj. »On« je za vsako v večih izdajah in me vsi zelo obrajtajo. Prav olikan fant je med njimi. Ravno me je povabil na kozarec v stransko dvorano, ker tam ni tako vroče. Kako nobel mi je prižgal tra« buko! Pijača je sicer zanikarna in žvepljana, ampak zato ima človek tu globok pogled v dušo moderne žene. Hm, nazadnje so še prav fletne vmes. Pa kaj jih je, štrigalic srčkanih! Navi* hanec. še fant me je pustil samega pred butiljko s svojo sestrično. Konč* no! »Ah, nihče ne more verjeti, da imate že tako velike hčere — nobeden Vam jih ne more prisoditi čez trideset — rada bi vedela, kakšen ste bili šele kakor fant—« Pametna, kaj? — Pro« sit!
Milijonar v raztrganih čevljih
Mož, o katerem govore te vrstice, ni ameriška, marveč evropska prikazen. Piše se Alojzij Schweiger in sedaj ni več med živimi. Bil je veleeksporter v Brnu na Moravskem.
Schweiger je prišel na svet pred 68 leti. Njegovi starši so bili siromašni ljudje. Preden je otrok odrasel, si je moral sam služiti kruha. Delal je neumorno, po devet in več ur na dan, preostali čas pa je porabil za čitanje. Ze s 13. letom je stopil v službo neke dunajske tvrdke. Na Dunaju se je izobraževal sam in ko je dosegel 18. leto, se je odpravil po svetu.
Šel je v Indijo. Ko se je izkrcal, je imel v žepu 10 avstrijskih kron. Bal se ni ničesar tako kakor bede in se je prijel vsakega dela. To mu je prineslo uspeh. S pridnostjo si je prihranil nekaj denarja, otvoril je malo trgovinico, ki se je kmalu razširila in povečala. Z železno energijo je začel Schweiger nato trgovati z evropskimi in prekomor-skimi deželami. Ustvaril si je sijajno pozicijo in njegov denarni promet je kmalu šel v milijone.
Po dolgih letih bivanja v tujini se je Schweiger naselil na Dunaju. Odprl je veliko trgovino, ki je dobivala zaloge iz Indije. Bogastvo se mu je vidoma množilo. Med vojno in po vojni je kot dalekoviden trgovec uvedel računanje v dolarjih. Na ta način se je ognil izgube, ki ni prizanesla drugim trgovcem in podjetjem. Publika se ga zaradi tega ni ogibala, ker je bil soliden trgovec in delal z zmernim dobičkom.
Na stara leta je živel čudaško življenje. Stanoval je v mansardi, iz katere se je izselil šele na prigovarjanje prijateljev in znancev. Ker ni imel nikoli navade, da bi mnogo trošil, je hodil v raztrganih čevljih. Večkrat so mu palci pogledali skozi usnje . . .
Ljudje so seveda delali opazke in zbijale šale, vendar sedaj, po njegovi smrti so utihnili. Schweiger je namreč zapustil ogromno dedščino 120 milijonov čeških kron, od katerih prejmejo sorodniki le majhen del, ostalo pa dobe siromaki, trgovski učenci in nadarjen! trgovski pomočniki.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Nedelja, 15.: ob 15.	pop. Snegulčica in
škratje. Mladinska	predstava. Znižane cene. ,
Ponedeljek, 16.: Divja	raca. A.
Hublj&nska ooera
Nedelja, 15.: ob 15. pop. Zaljubljen v tri oranže. Ljudska predstava. Znižane cene. Ponedeljek, 16.: Zaprto.
Mt /iborsko gledališče
Nedelja, 15. ob 15.: «Madame Butterfly». Znižane cene. Kuponi. Ob 20.: «Orlov». Prvič.
Ljubljanska opera. Ker je g. Drenovec še vedno bolan, odpade za danes popoldne napovedana opereta cPoljska kri» in se me sio nje igra- ob 15 popoldne Prokofjeva opera <Zaljubljen v tri oranže» kot ljudska predstava po znižanih cenah. Drama vprizo-ri danes ob 15. uri mladinsko igro »Snegulčica in škratje>, zvečer ob 20. pa tSodnika zalamejskega» in ne cUkročene trmoglavke«.
Premijera jugoslovenske operete. V sredo, 18. t. m. se vrši v ljubljanski operi premijera nove operete, katero je napisal zagrebški skladatelj Žiga Hirski. Libreto je cd Zagrebčanke ge Blanke Chudobe. Dejanje se vrši deloma v Mehiki, pri New Yor-ku, deloma v Parizu. Veliko vlogo igra Iu aeroplan, ki pelje glavno junakinjo v Pariz k svojemu zaročencu. Glasba je lahka, zelo melodijozna, polna prikupljivih refrenov in efektnih modernih plesov. Opereto, ki se prvič izvaja, je naštudiral kapelnik g. Štri-tof, vprizori pa jo režiser g. Povh6. Premijera bo na premierski abonma.
Mariborska gledališka nedelja. Da si more pogledati tudi zunanje občinstvo divno Pucciniievo opero iz japonskega življenja »Madame Butterflv«. se vprizori v nedeljo to delo popoldne po znižanih cenah. Zvečer bo prva letošn;a predstava krasne operete »Orlov« v novi izvrstni zasedbi in deloma novi opremi.
Dramatik Molnar 50 letnik
Dne 12. t. m. je dovršil znani madžarski dramatik Franc Molnar 50 let. Ljubiteljem gledališča se bo zdelo to število prej nizko in skromno kakor visoko, kajti Molnar se je že davno udomačil na velikih evropskih odrih in ni danes tujec niti v Ameriki. Baš te dni se nahaja jubilant v Newyorku, kamor izgleda, da se je umaknil samo radi tega, da bo imel večji mir pred evropskimi nadlegovalci ob njegovem jubileju.
Molnar je prišel v gledališče od časopisa. Začel je svojo karijero kot nedeljski član-kar v madžarskem listu »Budapesti Hirlap«. Občinstvu se je kmalu prikupil. Pisal je marginalije k dnevnim dogodkom, anekdote, udejstvoval se je kot podlistkar, novelist in romanopisec. Slednjič je začel pisati tudi za oder.
Njegov prvi velik gledališki uspeh je bila komedija »Vrag«, ki se je igrala najprej v Budimpešti, nato na Dunaju, v Berlinu in tako naprej. Namah je postal Molnar gledališki pisatelj par eKcellence. V Berlinu mu jo pripomogel do uspeha nemški igralec Bassermann. Njegovo slavo po »Vragu« je utrdil še bolj »Lilion«, slika iz peštanskega predmestnega življenja komedijantov in podobnih tipov. To je mogoče najboljši Mol-narjev gledališki komad.
Molnar je napisal poleg teh dveh dram še celo vrsto drugih iger, izmed katerih so najbolj znane: Bajke o volku, Labod, Rdeči mlin, Predpust, Gledališče. Najnovejše Mol-narjevo delo je »Igra v gradu*, ki so ga med Slovenci postavili na oder ljubljanski Šent-jakcbčani. kateri so gostovali ž ijim nedavno v ljubljanskem dramskem gledališču.
Molnar je kot človek gentleman, ki ima na sebi vse značilne poteze kozmopolita; je duhovit kozer in bleščeč podlistkar. Budimpešta je ponosna nanj, rada pa ga ima tudi gledališka publika, ki ga je spoznala po tej ali oni igri.
Knjiga ,,Kmetijske Matice"
Tudi za leto 1928. je izdala >Kmetijska Matica« v Ljubljani štiri lepe knjige, in sicer: »Veliki koledar«, povest »Marija Ko-žuhova«, »V boju za zemljo in državo« in »Našo prašičjo rejo«
Veliki koledar »Kmetijske Matice« ima, razen običajne koledarske vsebine, vrsto zanimivih zabavnih in poučnih člankov. Sestavki so povečini geometrijsko-gospodarske-ga značaja (tako omenjamo zlasti razprave inž. Teržana o hmelju in hmeljarstvu, inž. Šivica o vzreji in izkoriščanju gozdov, inž. Ditricha o elektrifikaciji poljedelstva in dr.). Zastopano je tudi zdravstvo, in sicer veterina z razpravo dr. Hribarja o infekciji pri domačih živalih, medicina pa z razpravo dr. Fr. Derganca o golši in golšavosti. Prav zanimiva je daljša razprava A. S. o socialnih borbah v rimski republiki, dočim prof. Za-laznik pripoveduje o kmetskih uporih na Slovenskem. Znani prirodopisni populariza-tor prof. Bračun pa če prispeval zabavno-poučno pisano črtico >Blisk v človeški službi«. Leposlovna vsebina je iz peresa Toneta
Gasparija in drugih. Članki so sestavljeni poljudno in ves koledar nudi dobro in resno čtivo, primerno vsakemu inteligentnejšemu slovenskemu kmetu.
Čitatelje bo prijetno presenetila leposlovna knjiga »Marija Kožuhbva«. Znani prevajalec Anton Debeljak je vešče in lepo poslovenil najboljšo povest francoskega, v Kanadi živečega pisatelja Louisa Hšmona, ki je zaradi nje zaslovel po vsej deželi. Kanada mu je po tragični smrti leta 1913. postavila več spomenikov. »Marija Kožuhova« je postala narodna knjiga kanadskih Francozov, sveto pismo njihove gOrke ljubezni do domače grude, do francoskega jezika in starih narodnih običajev in izročil. Pisatelj je 18 mesecev rabotal a drvarji v kanadskih gozdovih, da je dodobra proučil njihovo življenje in mišljenje. Tako je spisal knjigo, ki kar diha iz sebe pristno silo kmečkega življenja, njega trdo podrejenost prirodi, s katero se kmet bori in ki jo vzlic temu tolikanj ljubi, da se ne more ločiti od grude. Povest ima krasne opise kanadske prirode, njenih gozdov z drvarji, njenih polj in travnikov, z vso grozoto dolgih zim in z vsem razkošjem pomladi in poletja. Nad vse pa vstaja lik kmečke deklice Marije Kožuhove in njene ljubezni, ki drhti vsa gorka in strastna pod trdim oklepom preveč resnobnih kmečkih nraVov. Prevajalec je spisal uvod o pisatelju in o kanadskih Francozih, dr L. L. Boehiu pa je v informativnem Članku o Kanadi seznanil Čitatelja z razmerami v tej deželi, ki v novejšem času mika tudi mnoge slovenske izseljence.
Tretja knjiga so socialno-politična pisma Albina Prepeiuha: »V boju za zemljo in državo«. Znani publicist razpravlja v 25 pisanih straneh o kmetskem gibanju v raznih evropskih deželah, o ruski agrarni revoluciji, o državnem žitnem monopolu, o davščinah, o razmerju kmetov nasproti proletari-jatu itd. Pisma so pisana poljudno in mikavno, tako da jih bo vsak čitatelj, ki ga zanimajo sodobna agrarna vprašanja, ne glede na svoje osebno stališče, prebral z zanimanjem.
Četrta knjiga je praktično-kmetijskega značaja. Župnik Anton Oblak piše na podlagi izkušenj v pitališu v Št. Lovencu ob Temenici o prašičji reji. Knjiga je primerno ilustrirana.
»Kmetijska Matica« sloni na sistemu udov in poverjeništev (letna udnina 30 Din), vendar se dobivajo posamezne knjige tudi v podrobni prodaji.
Angleški pisatelj Thomas Hardy umrl
Anglija je izgubila te dni slovitega pesnika Thomasa Hardyja, ki je umrl v četrtek, 12. t. m. v Dortchestru, star 87 let. Har-dy je pri nas malo znan književnik. Anglija pa je cenila v njem vedno izrednega poeta.
V svoji mladosti se je Hardy izučil arhitekture. 16 let star je prispel v uk k znanemu cerkvenemu arhitektu Johnu Hichsu. Pozneje je priobčeval gotsko arhitekturo in jn bil celo nagrajen z darilom Kraljevega društva angleških arhitektov, še l*» z 20. letom se je začel Hardy nagibati k pesništvu. Spoznal je, da je v njem pesnik močnejši od arhitekta. Opustil je torej svoj prvotni poklic in se je popolnoma posvetil poeziji.
Pisal je najprej novele, pozneje drame v verzih in slednji lirične pesmice. Postal je eden izmed najplodovitejših poetov v polpretekli dobi angleške literature.
Vso svojo ostroumnost je pokazal Hardy v veliki epski drami o voinah z Napoleo« I nom »Dinastij (The Dvnasts) Ta drama ' ima 3 dele, 9 dejanj in 130 prizorov ter predstavlja zmes pesništva, filozofije in zgodovinskih podatkov.
Hardyjeve literarne yrline so zelo velike. Imel je mogočna izrazila za slikanje strasti, upodabljal je človeške usode, slikal je pokrajine in se je pri tem posluževal sijajnega sloga, ki je bogato natrpan z arhaizmi, a pri tem ne žali tenkočutnosti njegovih junakov. Rad je prikazoval kmečke značaje. Svetovni nazor njegovih ljudi je bil nekako tragično - meliorističen. Zbrana Hardyjeva dela so izšla na Angleškem v posebni kolekciji, ki obsega 24 knjig in ki je bila zaključena že pred štirimi leti.
<Nova Evropa*. Izšla je 1. številka XVII. knjige «Nove Evrope® z naslednjo vsebino: cSartio napred» (L.) — za povratek nacijo-naine politike k letu 1903., letu velikega preokreta na slovanskem jugu. — <Jugo-slovenska demokratija i Socijalno Pitanje® (dr. R. Gjermanovič) — za ustvaritev pra-vec, socijalno prožete demokracije. — «Jed-na kultura i jedna psiha?» (B. Borko") — razmotrivanje našega kulturnega položaja z vidika filozofije kulture. — «Spajanje Au-strije s Nemačkom (M. Jakšič) — o vprašanju priklučitve in o jugoslovenskih Interesih v tem pravcu. — «U odbranu Matice Srpske» (M. čurčin in L. Popovid) — polemika med «Novo Evropo» in 'Letopisom M. S.» — <Naša privreda u 1927» (dr. I. Belin) — zgoščen pregled našega gospodarskega stanja. — <Nova Evropa» se naroča v Zagrebu. Preradovičev trg 9/II.
Thomas Mann, največji nemški prozaist sodobnosti, je prošli teden čital v Berlinu odlomek iz svojega najnovejšega dela, romana «Jožef». Središče romana je istoimena figura iz Svetega pisma. Mann riše poleg Jožefa še druge biblične postave. Pravijo, da ni Mannov pisateljski talent še v nobenem delu pokazal toliko trdnosti in zrelosti, kakor v tem jedva započetem romanu, ki obeta postati glavna Mannova epopeja.
Gustav Meyrink, bivši bankir, sedaj pisatelj, avtor romana «Golem» in drugih slič-nih del fantastično-groteskne vsebine, je praznoval te dni 60 letnico rojstva. Značilno je, da je šel Meyrlnk iz banke v literaturo. Mnogi pisatelji bi rajši storili narobe.
Jugoslovenska upodabljajoča umetnost v pariškem »Salon d' Antomne. V pariškem Jesenskem salonu je zadnjič razstavila kopica jugoslovenskih upodabljajočih umetnikov svoja dela. Slikar Milunovič se je pokazal zelo rafiniranega kolorista, Uzelac se je predstavil kot pokrajinski slikar. Kritika pa mu očita, da preveč improvizira. Sava Šumanovič, ki je postal v Parizu zelo popularen, je razstavil veliko figuralno kompo zicijo, ki pa ne more zatajiti, da se je umetnik učil pri Lothu. Konjovič se je bavil s »Tihožitjem«, Aralica je razstavil dve sliki, Prvič so v Jesenskem salonu razstavili Ju-nek. Plančič in Hegedušič. Ti trije so razstavili najboljša dela. Posebno dobro se je odrezal Junek. Hegedušič je pokazal veliko samostojnost in pariška kritika mu prisoja največjo originalnost. Poleg imenovanih sta razstavila še dva slikarja: Tartaglia in Če-lebonovič. Francozi sami so bili na tej razstavi slabo zastopani.
Baletna gostovanja v Zagrebu. Zagrebčani pričakujejo v kratkem gostovanje plesne skupine Bodenwieser, ki v tehničnem oziru baje doseže ruski balet. Pozneje obišče Zagreb bivša članica ruskega carskega baleta, ga. Karsavina, katero spremlja na sedanji turneji plesalec Vladimirov.
Gledališki jnbilcj v Subotici. V Subotici so pred nekaj dnevi proslavili 110. obletnico delovanja prve gledališke družbe v tem kraju. Obenem je bila proslava nove gledališke zgradbe, ki je bila dovršena pred enim letom.
Vera Sehwaraova. komorna pevka in članica Državne opere na Dunaju bo gostovala v torek, dne 17. t. m. v Zagrebu. Pela bo v opernem gledališču naslovno ulogo v Puc-cinijevi «Tosci».
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. Vega, 2. reka, 7. osla,
9.	lak, 11. hls, 13. Ebro, 15. rtič, 17. mrož,
20.	bala, 22. Inka, 24. Unec, 26. Oran, 28. dež, 30. top, 32. kali, 34. kalo, 35. Alpe, 37. da, 38. knez, 39. Ob.
Navpično: 1. Vrh, 2. gost, 3. as, 4. Rab, 5. klor, 6. a. a., 8. leča, 10. koža, 12. Iran, 14. rman, 16. Ibar, 18. ovce, 19. kist,
21.	luna, 23. Kopa, 25. edil, 27. Akon, 29. žleb, 31. oka, 33. laz, 36. Po.
Rešitev novoletne nagradne križanke
Rešitev novoletne nagradne križanke.
Vodoravno: 1. Hi (Hafnii), 3. R. F. (Rčpubiique FrancaiseL 5. slap. 8. Pera.
10.	ea. 11. vrh. 15. vsi. 19. met. 20. la. 22. ta. 23. — 38. — 132. — 144.:
»Nagrade vsak se veseli, ves srečen bo, kdor io dobi; pri delu vas križankarjl. up na nagrado naj krepi!« 30. kr. 31 trs. 33. ure (uriti). 34. ae. 35. do. 36. alt. 37. mag. 45. Bhopal. 47. mladi. 48. verna. 49. anilin. 51. reja. 52. Azma. 54 An te (ante). 56. Anam. 58. Nt (Niton). 59 ura. 60. vue (voir) 62. Aa. 63. Ba (Ba-rij). 65. il. 66. Rut. 69. ta. 71. Vi (Otoki). 72 Ceh. 74. Rem. 76. Ita. 77. Elsa. 79. Nd (Neodinij). 80. snu. 81. Apure. 83. bo. 85. Ra 86. dan. 87. se. 88. rano. 89. lava. 90. si 91. sint (esse). 92. krmilo. 96. Ivo. 97. rosa. 99 mn. 101. Aksa. 102. Izaka. 103. B. S. A. 104. takt. 105. Raf. 107. ma. 108. Beno. 109. Alka. 110. oz. 111. one. 112. ad. 113. red. 114. P. t. 115. a. M. (Frankfurt am Main). 116. pro. 118. ji. 119. Toledo. 121. orati. 124. agava. 12-8. »Skalaš«. 135. rde (rdeti). 137 dini. 138. il. 139. im. 140. Lia. 141 moi. 143. el. 151. Sc. (Skandij). 152. ca 153. Spa. 154 Man. 155. Ham. 156. La. 157. note. 159. nuto. 161. ha. 162. ne.
Navpično: 1. hI. 2. favn. 3. Reti. 4. fr 5. Saar. 6. praksa. 7. U. S. A. 8. Pelinon. 9. alka (Sini). 10. et tu. BTute! 12. Hg. 13. Mareirmne. 14. že. 15. vsebina. 16. ikakve. 17 le. 18. Celami. 19. me. 21. Argentina. 24. R. U. R. 25. dečla. 26. Vanda. 27. sode (soditi). 28. Varna. 29. sto. 32. svoja. 37. mil. 39 epa. 40. Slavonski Brod. 41. ea. 42. or. 43. dam (dati). 44. bi. 46. he-raldika. 50 in 53. Zuider Zee. 55. tamarl-ska 57. alabaster. 61. ven. 63 Bruno. 64. Aero fAero klubV 66. Ri. 67. uta 68. ta. 70. Sa-ntander. 72. č. s. 73. hu. 75. me. 78. sans. 82 Pavao Marion. 84 ova. 85. Rim. 89 lok. 91 samotarec. 93. mandolina. 94. Iko. 95 la. 97. raz. 98. Fan. 100. norišnica. 103 bi. 104. to. 105. ro. 106. Fe. 109. Attair. 112 Ruma 123. islam. 125. gimn. 126. až. (dokler). 127. valj 129 Krapan. 130. aj. 131. Lim. 133. eda 134. kar. 136. dlan. 142. Oslo 144. usta. 145. na. 146. ga (gl). 147. dar 148. aT. 149. eh. 150. imun. 158. oh. 160 te.
Knut Hamsun, glasnik severa
Nemški publicist H. Bethge je v neki dunajski reviji priobčil zanimivo Študijo o pisatelju Hamsunu, ki jo podajamo našim čitate-ljem v glavnih obrisih.
Knut Hamsun se duševno razlikuje od drugih norveških pesnikov in je prav gotovo najznatnejši pesnik naših dni. On je pevec melanholične melodije in otožnih vizij, razodetnik vsega človeškega, tfeka toplost veje skozi Hamsunove knjige, ki so knjige severa, kjer prisluškujemo tihoti severnih gozidov in gledamo v svetlost severnih noči.
Spisal ie veliko dramatsko pesnitev »Munken Vendtc, kjer se je poslužil znanega motiva. Munken je izgubljen študent, ki vznemirja okolico, posebno ženske. Cerkovnik je, župnik, čevljar. Nihči ga ne more ujeti, ne ženska ne birič. Zmeden popotnik je in ne ve, kaj bi z življenjem. Samotno umre ob cesti. V »Munken Vendtu« nahajamo veličino nordijskih gozdov ob pomladnih svetlih dneh in v zasneženih zimskih nočeh. To je silna nordijska romantika. kjeT nastopajo pojavi v bolj epičnih kot dramatskih konturah.
Hamsun je razsvetljevale« somraka, ki leži nad dejanji in čustvi. Tu pogledamo v življenje in včasi nam je kakor bi odgrnili zaveso vsega živečem, kot bi sa razodela zavest našega obstanka.
Hamsun govori s čudežno razločno besedo, kakor sta delala pred njim že dva druga norveška pesnika, Ibsen in Jens Peter Ja-cobsen. Pogreza se v mistične globine duše in natura. Razkriva nam uganko vesoljstva in vezi, ki nas spajajo z vsemi r jem.
On oživlja nem češarek, ki je samotno, ne da bi ga kdo čul, padel z dreveza v gozd Pokaže nam potok, ki žubori v gozdu zapuščeno, ne da bi ga kdo slišal ali videl. Oživ-ija noči in veter v nočeh, šumotajoči dei in zahajajoče solnce. Veter in solnce, padajoči dež in mi, vse je eno in isto ... Z nekaj besedami nam odkrije globokost celega življenja. Nekaj nemirno drvečega je v tem preplavljenem slogu, ki pa je vendar tako fino opiljen in izdelan. J. P. Jacobsen je bil samo impresijonist, Hamsun pa je impresionist največjega obsega. Impresijonistično tehniko je izrabil do skrajnih meja. Hamsun prikazuje grobopotezne skice. Nekaj privlačnega, himničnega je v tem večno zagonetnem jeziku.
Njegovi ljudje so čustveni. Čustvo jih dviga v rožnato duhovnost in jih vodi skozi vse nadloge do smrti. Hamsun simpatizira t onimi, ki se jim ne vidi nič jasnega, vedrega in ki očitujejo svoje skrivnosti in hodijo po ukrivljenih potin. tfie^ovi ljudje ne grrdo skozi življenje z zmagi-dauiimi k« raki. Nestalni so, komplicirani. Njih občutje na-sprcfu,fc ravnanju.
V temačuen romanu »Glnd« popisuj? trpljenje lačnega Človeka. Sam ja v trojem bur
nem življenju okusil muke plidu Vse miČ-no-st: tega gorja ki ga je prenaša! pishlHj, vsa ta ponižanja, ta brezupja, boji na nož z be-Juim življenjem — kako prepričevalno 6*.opa v«e to pred nas I
In ljubezen? Dva človeka se ljubita, brez sKrbi. brez misli na bodoče stisko. Vako je pri IJamsunu. Ljubijo se. Jedva »pregovore in s c ne skladajo več. Brezi m-itiogn trn-riFe-bojnega hrepenenja so polni. !oda želje se jim ri" iapolnijo. Konec je vedno t»-m«o in kdor pogleda v doživljeno, se vseli vanj re-siguacija in ironija.
Kdo ume pisati z vonjavo in gladkostjo Hamsunovega jezika, z ubrano oduševtje-nimi besedami, ki obenem valove kot morje in melanholično kipi kot bele. tsjnostne meglice severnih livad? Z njim potujemo skozi gozdove in poslušamo vedro blagoglasje miru. — Vse je čudežno podubovljeno. Vse je duša: človek, drevo, cvetje in morje. Vse je eno. Vse je mitus. Vse je sen. in vse e uganka, uganka, uganka.
»Viktorija« in »Pan« sta njegovi najboljši deli. V silni »Misteriji« nam prikazuje bitnost, gledano z bolestno zbeganimi očmi. V novelah je Knut Hamsun nedosegljiv. Najboljše novele so strnjene v knjigi »Kraljica od Sftbe«.
Zal, da je od njegovih del preveden v slovenščino le »Glad«. Potrebna bi nam bila tudi druga dela, med katerimi zavzema )d-lično mesto nedavno napisano »Zadnje poglavje«. i
Šport
Po svetu
Takole je potožil italijanski b o k s a č Miha Bonaglia po boju, v katerem ga je Nemec Maks Schmeling. evropski prvak v srednji težki teži. v 2 min. 24 sek. k. o. položil na tleske: »Obupan sem. Ne verjamem, da sem si zaslužil tako trd poraz. Morda me bo ta lekcija ozdravila. Drugič pa ne bo tako...« Ostali Italijani se pa tolažijo s tem, da ie istočasno zmagal v Madridu Loize Ouandrinl nad Špancem Antonom Ruizom, ki ie branil evropsko prvenstvo v welterski teži. Dobil je v 15 krogih po točkah. — V Marseilleu je ostal boi med vvelterskim prvakom Francije Pegasannom in Fredom Bretonnelom neodločen: prvak ostane Pregassano. — V Newyorku je bil Tommv Laughran, svetovni prvak v srednii težki teži. po 12 krogih po točkah Proglašen za zmagovalca nad Kaliforniicem Leonom Lhomskim. Bil je sicer na tleh. pa si ie po 8. krogu opomogel in bil do kraja na boljšem. Sedaj hoče presedlati v težko kategorijo in si ogledati Tunneva. — V Transvaalu je bivši angleški prvak Ted Kiv Lewis izvo-jeval neodločen izid z južnoafriškim prvakom Johnom Squirejem. — Paolino je vedno večji gospod: sedaj pravi, da noče nastopiti proti Keelviu. Te dni potuie po Mehiki in bo 29. t. m. stopil pred Cilenca Ro-mera Roiasa. V februarju se bosta v Los Angelesu pogledala z Gorfrevem. Med ameriškimi manažeri se vedno bolj govori, da ie treba Paolina sledniič pokazati tudi Tunnevu: morda juli a v Los Angelesu. Tudi Kanadiiec Delanev si ie s k. o. zmagami nad Flowersom in Berlenbachom že priboriti ime vredno Tunneyevega tekmeca
—	to smo Pa zadnjič prezrli, da ie Corpen-tier izgubil naslov evropskega prvaka v težki teži. Ker ni hotel sprejeti poziva Bouiauillona. Prav mu le .. .1
V dviganju uteežl je postavil Estonec Arnold LuhSr nov svetovni rekord. Pri izbirnih tekmah za Amsterdam je z levico potegnil 90 kg ter v tem vrgel svetovni rekord Švicarja Hflnnenbergerja s 87.5 kg.
Ker smo že Dri svetovnih rekordih, moramo omeniti tudi ameriško D1 a v a č i c o Marto Norelius. ki je v treningu na 500 m dosegla čas 7:20.6 (nov svetovni rekord dosedaj v rokah Ederieieve s 7:22.4. — Čehi so na prvenstvu v Pragi dobili tri neve češkoslovaške rekorde: Belik ie plaval 100 m hrbtno 1:18. Friedlanderova je postavila na 100 m prosto 1:24.8. Slavi ina staieta 3X100 (Pliške. Belrk in Medficky) pa novo znamko 3:52. — Nemec Kuppers se je ponovno pokazal v formi ln plaval 100 m hrbtno 1:12.6. O njem bomo še kaj slišali.
—	Nevarna konkurentinia rekorderke Ederle postaia kalifornijska prvakinja Ce-cily Cunha, ki je plavala 400 m prosto na progi 110 y 5:59. S tem časom zaostaja le za par sekund za Ederleievo in Noreliusovo Tudi ona bo govorila v Amsterdamu!
Šestdnevne kolesarske dirke v Lipskem so bile predvčerajšnjim zaključene. Zmagal je italijanski par Oirardengo-Ncgrini s 507 pred Nemcema Rieger - Jun-gejem s 304 točkami. Vsega so dirkači prevozili 3448.260 km v 14o urah. ali na sever skoraj do severnega tečaja, na vzhod pa globoko v Sibirijo. — Dne 9. t. m. so se pričele istovrstne dirke v Chicagu; starta-lo je 15 parov. — Štiri dni pozneie so pričeli voziti za šest dni tudi v Dortmundu.
Amsterdam izbirajo razni športni savezi za svoja vsakoletna plenarna zasedanja, ker si lahko tamkai ogledajo razmere v mestu in na tekmovališču. Tudi svetovna federacija za damske športe je pred tednom zborovala v prestolici Holandije. O tem, ali je šport primeren za dame ali ne. se tu ne da na široko govoriti. Dejstvo je, da ie temel: vseh drugih športov lahka atletika s skoki, teki in meti. Prve športnice v današniem pomenu besede so bile Američanke: v evropskih državah je padlo to seme najprej v Angliji na rodovitna tla. Prva večia prireditev damskih športov ie bila I. 1921 v Monte Carlu, kjer je odnesla zmago Anglija. Takrat ie bila ustanovljena v Parizu FSFI (dčderation sportive fčmmrne internationale). ki je avgusta 1922 izvedla prvo žensko olimpijado v Parizu. Tudi tam ie zmagala še Anglija nad Ameriko. V Angliii le danes 23 tisoč atletinj, ki imaio pri svojih prireditvah do 25 tisoč gledalcev. Lista svetovnih rekordov kaže lep odstotek angleških imen; vendar pa so v nekaterih disciplinah že prodrli Nemci. Francozi, Čehoslovaki in Poljaki. Nedeliski kongres je verificiral nekaj novih rekordov, med niimi rekorda Poljakinje Konouacke v metu diska z bolj šo in z obema rokama z 39.18 ozir. 64.60 m. Uspeha 1.57 m. ki ga ie dosegla Južnoafri-čanka Clarkova v skoku v višino, kongres ni mogel priznati, ker lužnoafriški lahko-atletski savez ne pripada federaciji. Sklenjeno ie bilo dalie (tole bo razveselilo naše hazenašice?) da izvede federaciia o okvirju olimpiiade z dovolietiiem olimpiiskega odbora razne damske propagandne tekme v rokometu, hazeni in basketu. Hazeno naj bi pred olimpiiskimi športniki zaigrali družini ČSR in SHS! Zal naših delegatov ni bilo navzočih, da bi bili lahko ta načrt primerno podpirali. Za nogometaši. Sokoli in kolesaril" se spraviia v okolico olimpHske-ga stadiona tudi naša na mlaisa panoga — hazena! Pred nk> pa nai se izkažejo smu-čarii!
Te dni ie zopet umrl slavni ameriški lah k o a tlet Albin Kraenzlein. Bil ie 54 let star in ie bil okoli 1. 1900 med naiboli-šimi ameriškimi atleti. — Južnafrikanec Artur Nevvton je v Londonu pod kontrolo tekel na 100 mili (160.3 km) 14:22:30 In vrgel s tem svetovni rekord iz 1. 1882.
O nogometnih rezultatih smo pisali med tednom. Šoanci m Portugalci — o sledniih se le redko kai sliši — so si trofejo razdelili, boi le kančal neodločno 2:2.
—	Avstrijci so po zmagi nad Belgijci odpotovali v Pariz, k^er so preživeli par lepih dni: danes gredo na meidan <? francosko elito in moralo popraviti Slab vtis. ki so ga napravili tamkai Berlinčani in Dunai-Čani Madžari potu'e?o po Egiptu in ltaiijl In dosegaio lepe rezultate: BastUa. ki ie šla preko Beograda v Grško in Italijo, se iim ie oa iz-gubila. Na""boli v skrbeh so za blagajnika. — AgleŽt se pehp'0 ža prvenstvo: v prvi Mjd le še vedno Everton spredaj. Na:veČjo zaslugo zato Ima Dean. kralj strelcev, ki le ustrelil zadnio nedelio 30. go! v te! sezoni. V II. ligi le Chelsea zletela na drugo mesto, ori Škotih Pa le nespremenjeno. — Tudi Italijani so v dhrtetir
boju za točke: v okrožju A so na vodstvu Genoa, Allessandria, Torino itd., v okrožju B pa Casale. Bologna. Inventus itd. — Naš Hajduk je odigral »res zadnjo« tekmo na Malti. Imel ie burno morje in težke noge. Vse večje težave pa morejo na ootovanjih prenašati n. pr. indijski nogometaši. Nedavno je enajstorica nogometašev iz Saigona gostovala v Bangkoku. glavnem mestu Si-ama. Voziti se ie bilo treba 650 km z avtomobili do meje. nato deloma peš. deloma z volovsko vprego in na slonih, dokler niso prispeli na siamsko končno železniško postajo. Od tam so se vozili še 300 km z vlakom. Možje so prispeli res utrujeni na cilj in so tekmo izgubili z 0:9. S tem bremenom so se morali vračati po isti poti 1000 km daleč. Tega nikjer ne omenja pariški >L'Echo des Sports«. ki ie objavil te vrste, ali so te žrtve čisti amaterji!
Letošnje tekme v umetnem drsanju v Ljubljani
SK Ilirija je razpisala za nedeljo 22. t. m. tekmo za prehodno darilo dr. Gilberta Fuchsa, ki je dostopno za vse pri JZSS verificirane seniorske drsalce, jugosloven* ske drsalce, jugoslovenske državljane Isti dan se vrši tekma juniorjev. Za juniorje se smatrajo vsi drsalci, ki v dosedanjih saveznih juniorskih tekmah še niso do» segli prvih mest in ki še niso tekmovali v seniorskih tekmah. Tudi drsalci ts kate* gorije morajo biti verificirani pri JZSSu. Mladinska moška in ženska tekma se vrši teden dni kasneje, v nedeljo 28. t m. Ta tekma je dostopna tekmovalcem in tekmo« valkam, ki še niso prekoračili 17. leta, ne« glede na to, ali so člani kakega športnega društva ali ne. — JZSS je razpisal za 2 fe» bruar tekmo v umetnem drsanju za prven« stvo Jugoslavije, otvorjeno za v JZSSu ve« rificirane seniorske drsalce vseh klubov JZSSa. Isti dan se vrši tekma dam za pre« hodno darilo JZSSa, otvorjena za verifici* rane članice vseh saveznih klubov. — Obe zadnjenavedeni tekmi sta mišljeni kot od* ločilna preskušnja naših najboljših drsalcev ped zimsko olimpijado. Ga. G. Kadmka (Hašk, Zagreb), ki je definitivno prijav« ljena za damsko umetno drsanje na olimpi« jadi v St. Moritzu, trenira že dva meseca na Dunaju. Enega ali dva reprezentanta za moško umetno drsanje bo izbral JZSS naj* brže izmed trojice inž. Bloudek. P. Švab, V. Vodišek (SK Ilirija) na podlagi izida drž. prvenstvene tekme. V obeh tekmah je razpisan olimpijski program. — Vse na« vedene tekme se vrše v Ljubljani na šport« nem drsališču SK Ilirije. Točen razpis je afiširan na drsališču. Prijaviti se je pri SK Iliriji, Miklošičeva c. 13/111.
Klub slovenskih kolesa fev v Celfu in kolesarstvo v mariborski oblasti. Nedavno smo priobčili pod naslovom «Kolesarstvo v mariborski oblastih članek o kolesarskih klubih, ki so včlanjeni v Zvezi kolesarskih cfruštev za mariborsko oblast s sedežem v Mariboru. Klub slovenskih kolesarjev v Celju nam je poslal dopis, v katerem iz« javlja, da ni 6lan te Zveze, ker smatra za vrhovno instanco vseh kolesarskih klubov v naši državi edinoie Koturaški savez v Zagrebu. V Zvezo kolesarskih društev za mariborsko oblast Klub slovenskih kolesar* jev v Celju toliko časa ne bo vstopil, do« kler ta Zveza ne postane članica Kotura* škega saveza v Zagrebu, odnosno Kotura« škega podsaveza v Ljubljani Klub slove«« skih kolesarjev v Celju bo zastavil vse svo« je sile, da se bo v severnem delu Slovenije razvil kolesarski šport v pravi smeri. Od« ločno pa zavrača očitke glede nedelavno« sti pred in po prevratu.
Mariborski Merkur se je fuzioniral s SD Rapidom, ki je prevzel imetje k dol« gove bivšega TSK Merkurja. Število m ari« borskih klubov, ki je jeseni narastk) na pet, se je zopet zmanjšalo na štiri,
/4S/C Primorfe (nogometna sekcija). Za današnji trening naj bodo ob 13.30 sledeči igralci na igrišču: Anžlovar, Jančigaj, Sve« tic, Pečnik, Zemljak, Pišek, Jug L Jug H, Erman II, Čebo, Vrhovnik, UtSrč, Kariž, Trček, Sočan. Tisti, ki imajo doma plave majce, naj jih prinesejo seboj. Prav tako naj prinesejo seboj bele majce oni, ki jih imajo še izza gostovanja v Splitu. — Tre« ner.
SK Jadran. Danes ob 14. trening z ASK Primorjem na igrišču Primorja. Zbi« rališče za igralce ob pol 14 na igrišču. Načelnik.
SK Ilirija. Seja plenarnega odbora se vrši jutri, v pondeljek ob 20. v klubski sobi v kavarni «Evropa». Dnevni red: po« ročila in predlogi načelnikov upravnih od« sekov in športnih sekcij. Potrebna polno« številna in točna udeležba — Tajnik.
Motoklub ^Ljubljani* naznanja vsem svojim članom, da se vrši redni občni zbor v nedeljo dne 29. t. m. ob 10.30 dopoldne v restavraciji «LjubIianski dvor». Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo predsednika, 2. Poročilo načelnika športne komisije, 3. poročilo tajnika, 4. poročilo blagajnika, 5. poročilo revizorjev, 6. volitev novega odbora, 7. slučajnosti — Odbor.
Angleška nadvlada y Indiji
Baldwln: «Indijci si brezpogojno žel« naše nadvlade ln nočejo raztrgati vezi, ki iih vežejo % natnL»	(*lzvestfa».)
Razmere v naših železniških delavnicah
Iz krogov profesiiomstov smo dobili naslednje zanimive podatke o produkcijskih razmerah v naših železniških delavnicah. Znano je, da produkcija naših železniških delavnic zelo zaostaja in da naše železniške delavnice niso v stanju ladostiti potrebam glede vzdrževanja železniških voznih sredstev. Zaradi nezadostne kapacitete in produktivnosti in zaradi skrajno neracijonel-nega gospodarstva v železniških delavnicah je naša železniška uprava primorana oddajati popravila privatnim tvornicam v tuzemstvu, zlasti pa v inozemstvu, kjer so stroški popravil znatno višji. Železniška uprava se trudi dvigniti pro-dukcijp želesniških delavnic, izdaja dan za dnem okrožnice in naredbe, organizacijO produkcije pa pušča nespremenjeno. Zato se tudi produkcija ne dvigne in v mnogih primerih celo nazaduje. Metode, katere danes uvaja naša železniška uprava, da bi povečala produktivnost naših železniških delavnic pa so zgrajene na napačni podlasri odnosno so zastarele ter ne odgovarjajo več duhu časa, zato izključujejo vsak uspeh.
Železniški profesijonisti smatrajo, da je neuspeh pripisovati naslednjim momentom.
Nezadostne investicije.
1.)	Naše železniške delavnice obratujejo danes po ve Sini z zastarelimi stroji, katere so privatne tvornice kot neracijonelne že davno zavrgle. Obrat s takimi starimi stroji produkcijo le ovira. Kapital, ki bi bil potreben za nabavo novih strojev, bi se v najkrajšem času lahko amortiziral.
2.)	Naša vozovna produkcija zastaja zaradi pomanjkanja popravilnih lop odnosno zaprtih obratovalnic, kar na produkcijo seveda ogromno ■upliva. Vozovni ključavničar, ki dela na prostem pri temperaturi do 10 stopinj C pod ničlo, bo pri takih razmerah napravil komaj 50% svojega normalnega dela. Le pri delu v zaprtih popravljalnih lopah se bo dala produkcija dvigniti na normalno višino.
3.)	Za racionalno delo je potrebno, da ima delavstvo na razpolago orodje v odgovarjajoči množini. Zaradi neodgovarjajočega in pomanjkljivega orodja zelo trpi delo, kakor tudi kakovost dela. Proiesionisti železniških delavnic nam zatrjujejo, da se nahaja tamošnje orodje v stanju, ki je pod vsako kritiko.
4.)	Danes je treba pošiljati skoro vsako malenkostno popravilo v glavno delavnico, s čimer se njena produkcija le po nepotrebnem obremenjuje. Z delno decentralizacijo dela bi krajevne delavnice p/idohile na času, glavni delavnici pa bi bila dana možnost, da vrši le ona popravila, katerih krajevna delavnica ni v stanju izvršiti. Taka decentralizacija bi zvišala tako produkcijo glavne delavnice, kakor tudi produkcijo krajevnih delavnic.
Neracijonelna izraba delavstva. Pri današnjih prilikah je profesionist izrabljen komaj s 50%. Vzroki, ki na njegovo produktivnost vplivajo, so različni: neracionelna izraba njegovega dela, odmera plačila, časovne nagrade itd. Vsak proiesionist se je izučil svoje spe-cijeine stroke. Njega se more popolno izrabiti le tedaj, ako se ga uporablja le za delo, kd odgovarja njegovemu znanju in njegovim sposobnostim, ker je plačan kot strokovni delavec, ne pa kot pomožni. Vsako delo, ki ne spada v njegov delokrog, vpliva kvarno na produkcijo. Tega temeljnega principa bi se morale držati vse naše železniške delavnice, ker se le v tem primeru labko zahteva od profesionista racionalno delo. Profesionist mora danes sam hoditi v skladišče po potrebni materijai, s čimer izgubi često eno uro in še več; nositi mora odnosno prenašati razne strojne dele iz ene delavnice v drugo, za razne gospode delati privatna dela. pozimi sneg kidati; pogosto mora cela skupina profesionistov sodelovati pri porivanju koles od voza in lokomotive do stružnice in obratno, nalagati kolesa na vozove itd. Jasno je, da more pri tem trpeti produkcija, kajti ves ta čas, ki ga profesionist porabi za ta postranska dela, je za njegovo produktivno delo izgubljen, tako da pade s tem njegova produktivnost za 50% in še več. Sicer so za celokupnost potrebna tudi zgoraj navedena dela, toda ta dela morejo opravljati pomožni delavci, katerih mezde so naravno mnogo nižje. Uprava naj da železniškim delavnicam na razpolago dovoljno število rezervnih pomožnih delavcev in produkcija se bo rapidno dvignila. Uprava naj profesionista po navedenih smernicah racionelno izrabi. Stroški za pomožne dela-. "e bodo gotovo neprimerno manjši, kakor pa denarni efekt popolne izrabe delovne zmožnosti profesionistov. '
Neracijonelna izraba tehničnega nadzorovalnega osobja.
Ogromen vpliv ima na produkcijo tehnično nadzorovalno osobje: inženjerji, tehnični uradniki in poslovodje. Delo, ki ga danes vTši nadzorno osobje, ne odgovarja zahtevam, kef je nadzorno osobje preveč obremenjeno z navadnim pisarniškim delom. Nadzorno osobje je zato tukaj, da nadzira, vodi in organizira delo v delavnicah, ne pa, da sedi samo po pisarnah pri delu, ki bi ga lahko vršili navadni pomožni uradniki. Uprava bi morala skrbeti, da nadzorno osobje pravilno izrabi. Prav tako, kakor je evi-dentna potreba po pomožnih delavcih, tako je tudi evidentna potreba po pomožnih pisarniških močeh.
Ogromna je razlika med železniškimi inženjerji pred vojno in danes. Pred vojno je prišel in-ženjer do vodilnega mesta- šele po dolgoletni temeljiti in vsestranski praksi, danes pa pride do tega že v dobi enega ali dveh let, kar je vsekakor premalo. Za vodilna mesta je potrebno temeljito znanje in vsestranska praksa, kar pa naših mladih inženjerjih često pogrešamo. Izgubljajo se v malenkostih in šikanacijah delavstva, manjka pa jim ona velik op o težnost, ki je dičila inženjerje starega predvojnega kova. Izgovor, da nam manjka sposobnih inženjerjev, je Jalov, saj uprava često po nepotrebnem upokojuje neljube in zares sposobne inženjerje.
Glede tehničnih uradnikov le treba pripomniti, da naše nižje obrtne šole sicer nudijo železnicam dober tehnični naraščaj, vendar prinesejo ti mladi ljudje s seboj poleg precejšnje porcije teorije prav malo prakse. Železniška uprava bi morala tem mladim ljudem dati možnost, da se v železniški stroki vsaj eno do dve leti vsestransko in temeljito izvežbajo. Naša oprava pa jih takoj uporabi za vsako delo, za katero B trenotno primanjkuje osobja; uporabila Jih za pisarniška, skladiščna ki druga taka dela. Pri takem postopanju je vsako temeljito izvežbanje popolnoma izključeno. Po gotovi službeni dobi pridejo ti ljudje brez temeljitega znanja na kolikor toliko vodilna mesta ter igrajo večinoma le vlogo statistov, kar upravi več škoduje kot koristi. Tu bi bila potrebna temellita remedura. Dajte tem ljudem možnost, da se vsestransko izvežbajo in dobili boste v njih najboljše pomočnike sposobnim inženjerjem.
Uprava b? morala skrbeti tudi za vzigojo novega poslovodskega naraščaja, ki bo novim razmeram dorastel. Današnji poslovodje so ljudje starega kova, čeprav so dobri delarvd ta v (tož-
bi nadvse vestni. Tudi pošlovodski naraščaj, ki izhaja iz današnjih delovodskih šol, se večinoma nepravilno uporablja Njih delo ni v pisarnah, kakor se na žalost dogaja temveč v delavnicah. Le tu more ta naraščaj pridobiti temeljito prakso.
(Konec sledi.)
Ameriško blagostanje
Vsakokrat, kadar Zedinjene države objavljajo svoje gospodarsko - statistične podatke, se ves kulturni svet začudi ogromnemu gospodarskemu napredku te države. Pravkar je bila v Ameriki objavljena statistika ameriškega narodnega dohodka, iz katere je razvidno, da je narodni dohodek Zedinjenih držav dosegel v 1. 1926. višino 90 milijard dolarjev naprem 79.8 milijarde dolarjev v 1. 1924., 56.6 milijarde dolarjev v L 1922. in 32 milijard dolarjev v L 1913. Napram 1. 1913. se je torej narodni dohodek Zedinjenih držav potrojil. Pa tudi če upoštevamo zmanjšanje kupne moči dolarja (cene so se napram 1. 1913. dvignile za 40—50 %), vidimo, da se je realni narodni dohodek Zedinjenih držav od 1. 1913. najmanj podvojil.
Zanimivo je pri tem ugotoviti, da povečanje realnega narodnega dohodka odpade skoro izključno na leta od 1922.—1926., čeprav se je narodni dohodek od 1. 1913. do 1922. v dolarjih podvojil, vendar odpade baš na to razdobje največji padec kupne moči dolarja. Če pomislimo, da je narodni dohodek večine evropskih držav komaj dosegel predvojno višino, realni dohodek (glede na spremembo kupne moči zlata) pa še vedno zaostaja za predvojnim realnim dohodkom, tedaj spoznamo ogromno povečanje blagostanja ameriškega naroda.
Od skupnega narodnega dohodka Zedinjenih držav je 1. 1926. odpadlo na osebo povprečno 791 dolarjev (1913. 333 dolarjev), dočim se ceni povprečni dohodek v Nemčiji na 167 do 214 dolarjev na osebo. Če v tej zvezi primerjamo povprečni dohodek prebivalca v Jugoslaviji, tedaj pridemo do zelo žalostnega rezultata. Naš narodni dohodek se ceni na 45—55 milijard Din (po najvišji cenitvi 80 milijard Din). Od skupnega narodnega dohodka odpade torej v naši državi na eno osebo 3600—4400 Din ali 63.50 do 77.60 dolarja. Naš povprečni narodni dohodek znaša torej na osebo v najboljšem primeru eno desetino povprečnega narodnega dohodka v Zedinjenih državah. To bi se zlasti moralo upoštevati, kadar se primerja davčna obremenitev, ki odpade na posameznega državljana v naši državi, z davčno obremenitvijo v drugih državah.
Pri presoji povečanja narodnega dohodka Zedinjenih držav je treba posebno po-vdariti, da je lo povečanje pripisati predvsem racijonalizaciji ameriške produkcije, ki je omogočila znatno povečanje delavskih mezd, ne da hi se zaradi tega dvignilo cene.
—	Izredna skupščina Centrale industrijskih korporacij zaradi novih oblastnih davkov. V ponedeljek 16. t. m. se bo vršila v dvorani Jugoslavenske banke izredna skupščina Centrale industrijskih korporacij. Razpravljalo se bo o vprašanju oblastnih proračunov, s katerimi se nameravajo naložiti naši industriji nova bremena.
—	Beograjska oblast namerava najeti investicijsko posojilo v višini 300—500 milijonov Din. Oblastni odbor beograjske oblasti je sklenil najeti v svrho zgradbe oblastnega cestnega omrežja s potrebnimi tehničnimi objekti, dolgoročno posojilo v višini 300 do 500 milijonov Din ter poživlja v beograjskih listih denarne zavode in močnejše finančne skupine, da mu dostavijo do konca t. m. svoje pogoje za to posojilo.
= Konsum mesa v Kranju in izvoz. V minulem letu je bilo v Kranju 52 živinskih sejmov, na katere je bilo prignanih 3474 volov, 2020 krav, 5735 svinj in druge živine; skupaj nad 13.000 glav. V mestni klavnici je bilo zaklanih 937 goved, 690 telet, 1715 svinj, 10 glav drobnice in 20 kozličev. Vse te velike količine mesa pa ni konsumiralo samo mesto Kranj, nego se je velik del (zlasti svinj) izvozil v inozemstvo.
—	Sporazum med nemškim barvnim tru-stom in avstrijsko kemično industrijo glede prodaje na Balkanu. Nedavno je bil med nemškim barvnim trustom in avstrijsko kemično industrijo sklenjen obsežen sporazum, ki predvideva dalekosežno sodelovanje celotne industrije težkih kemikalij in gotovega dela industrije lahkih kemikalij glede prodaje proizvodov na Balkanu in v Srednji Evropi.
—	Stanje Narodne banke 8. t. m. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 31. decembra pret. 1.) Aktiva: kovinska podlaga 444 (— 8.7), saldo raznih računov 981 (— 34.8), posojila na menice 1416.5, na vrednostne papirje 272.9, skupaj posojila 1689.4 (+ 6.3); pasiva: obtok bankovcev 5734.5 (— 8.8), državne terjatve 238.1 (+ 70.7), razne obveznosti 1057 (— 29.5), od tega na žirovnih računih 724.2, na raznih računih pa 332.8. Ostale postavke so ostale v glavnem nespremenjene.
= Likvidacija. V likvidacijo je stopila Slovenska hranilnica in posojilnica d. z n. z.
—	češkoslovaška trgovinska bilanca. V decembru se je trgovinska bilanca Češkoslovaške poslabšala. Zunanja trgovina je bila v tem mesecu pasivna za 35 milijonov Kč, dočim je bila v decembru 1926 aktivna za 340 milijonov Kč. Izvoz je znašal 2347 milijonov Kč (napram decembru 1926 + 400), uvoz pa 2347 milijonov Din (+ 772). V celem letu 1927. je znašal izvoz 20.127 milijonov Kč (napram 1926. + 2270), uvoz pa 17.930 milijonov Kč (+ 2654) Aktivnost trgovinske bilance se je pri povečanem uvozu in izvozu napram 1. 1926. zmanjšala za 384 milijonov Kč na 2197 milijonov Kč.
= 70odstotno povišanje carin na Poljskem. Iz Varšave poročajo, da bodo v zvezi s stabilizacijo poljske valute s 1. februarjem valorizirane carine, kar bo povzročilo povečanje uvoznih carin za 70 %. Svoječasno so bile z uvedbo nove valute carine ugotovljene v zlotih na pariteti zlatega franka. Ker pa je kmalu po uvedbi zlota zopet padla valuta ter je bila nedavno stabilizirana na znatno nižji pariteti, hoče sedaj poljska vlada carine valorizirati tako da bi dosegle v zlatu isto višino, kakor pred leti. Vest o valorizaciji je vzbudila v sosednih državah, ki imajo s Poljsko znaten trgovinski promet, veiiko pozornost in nezadovoljstvo. Ni izključeno, da bo vlada pod pritiskom sosedni^ držav opustila to namero, odnosno da ne bo carin valorizirala v polnem obsegu.
—	Znatno povečanje povojne produkcije kovin. Svetovna kovinska produkcija se je
tudi v preteklem letu znatno dvignila, in sicer v večji meri, kakor pa potrebe konsuma, kar je povzročilo znatnejše nazadovanje cen. V primeri z letom 1923. se je svetovna produkcija kovin v 1. 1927. (za to leto imamo že prilično točne cenitve) dvignila: pri bakru od 1.07 na 1.68 milijona ton, pri svincu od 1.29 na 1.82 milijona ton, pri cinku od 1.11 na 1.46 milijona ton in pri kositru od 0.15 na 0.175 milijona ton. Prirastek produkcije napram 1. 1913. je torej pri vseh kovinah znaten.
Položaj na naših borzah
Živahen devizni promet. Znaten dvig Vojne škode.
LJubljana, 14. jan.
Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi izredno živahen. Čeprav je borza zaradi praznika v ponedeljek poslovala le 4 dni ie skupni tedenski devizni promet dosegel 19.3 milijona Din napram 12.6, 13.2, 18.4 in 21.9 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Največ so se trgovale devize na Curih, Dunaj in Prago. Promet pa ie bil največji v ponedeljek, ko je dosegel višino 7.4 milijona Din. Privatna ponudba v devizah je bila slaba, zato je morala Narodna banka v večjem obsegu intervenirati, in to predvsem v devizah na Curih, Dunaj, Prago in Berlin. Napram zadnjemu tednu se je deviza na London okrepila od 276.75 na 277, deviza na Prago od 168.10 na 168.40, deviza na Ne\vyork pa od 56.63 na 56.78. Ta okrepitev tečajev je v zvezi z mednarodnim oslabljenjem devize na Curih. Ker je Narodna banka držala ves teden nespremenjen tečaj devize na Curih, so se morale ostale devize dvigniti.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda preteki] teden znatnejše okrepila. Napram tečajem koncem zadnjega tedna se je dvignila od 417—418 na 428—429, torej za več kakor 10 Din pri komadu. Navzlic čvrsti tendenci pa promet v tem papirju ni bil znaten. Od ostalih državnih papirjev se je trgovalo investicijsko nespremenjeno po 86. Tržišče zasebnih vrednot je proti koncu tedna nekoliko oživelo. Med bančnimi papirji se je tekom tedna trgovala Eskomptna po 85—86, Jugo po 96.5, Ljubljanska kreditna po 135 in Praštediona po 879. Med industrijskimi vrednotami so se nekateri papirja znatnejše okrepili, in sicer Gutmann od 212 do 214 na 219—220, Dubrovačka od 425 na 435, Narodna mlinska od 17 na 20, Slavonija od 13 na 13.5. Trboveljska je notirala prilično nespremenjeno 465—474, Vevče na 135—136. Nazadovala pa je Šečerana Osijek od 565 na 540—545. Glede na porajanja za prevzem železarne Vareš s strani Zenice, je bilo tudi zanimanje za delnice Vareša, ki so se trgovale po 165—167.5.
Blagovna tržišča
Mariborski trg. Na včerajšnji trg so pripeljali na 97 vozeh 300 zaklanih svinj (za kg po 15 — 27.50 Din na drobno; po 15 do 17.3) Din na debelo) in 4 vozove krompirja (1—1.25 Din za kg). Ostale cene: Perutnina: kokoši 37.50 — 40, piščanci 20 — 32.50, gosi 75 — 85, purani 70 — 100 Din komad. Zelenjava in podobno: karfijola 5—12, sveže zelje 0.50 — 3, ohrovt 0.50 — 2, endivija 0.25 do 3 Din komad, čebula 4, česen 12—15, kislo zelje 4, kisla repa 2, radič 16 Din kg. Sadje: jabolka 5—10, hruške 6—10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50 — 3, smetana 10 — 12 Din liter, sirovo maslo 36 — 40, čajno 50 — 00, kuhano 44 — 50 Din kg. Jajca: 2 Din komad. Med: 20 — 25 Din. Fižol: 3 — 3.50 Din liter. Krme je bilo na trgu 23 vozov (16 sena in 7 slame). Dočiin so cene živilom v glavnem nespremenjene, so krmi malo popustile, in sicer se je trgovalo seno po 70 — 75, slama pa po 47.50 do 55 Din za 100 kg.	j
Položaj na tržišču jaje. Dovozi na naša tr- |
žilča so prav majhni, ker kmetje zadržujejo blago v upanju na boljše cene. Nakupne cene se gibljejo v Sloveniji in Hrvatski med 1.40 do 1.75 Din za komad. Na drobno se prodaja v slovenskih mestih komad po 1.75 do 2 Din komad.
Dunajska borza za kmetijske proizvode
(13. t. m.) Zboljšanje cen na inozemskih, predvsem prekomorskih borzah, je povzročilo oživljenje na dunajskem tržišču, navzlic temu pa se promet ni znatneje povečal. — Uradni tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Glede pšenice je položaj ostal nespremenjen. Za rž je povpraševanje nekoliko živahnejše. Cene argentinski turščici so se sicer nekoliko dvignile, vendar se v zadnjem času nudi pšenica La Plata deloma ceneje, kakor podonavska turščica. Povpraševanje za promptno blago je dalje živahno, prav tako za oves. Uradno notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine: pšenica: domača 39.75 — 40.75, madžarska Tisa (81-83 kg) 44 _ 44.5; rž: marchfeldska 41 do 41.25; turščica: 32.25 — 3275; oves: domači 34.75 — 35, madžarski 35 — 35.5.
Ljubljana. (Prosti promet.) Dunaj 8.015, Berlin 13.54, Milan 300.1, London 277.15, Newyork 56.77, Praga 168.5, Curih 1094.4.
Zagreb. (Prosti promet) London 276.9, Newyork 56.76 — 56.78, Pariz 224, Milan 300.5 — 301, Berlin 13.535, Dunaj 8.015, Praga 168.4.
Trst. Beograd 33.15 — 33.45, Dunaj 264 do 270, Praga 55.90 — 56.20, Pariz 74.15—74.45, London 92.15 — 92.35, Newyork 18.86—1802 Curih 363 — 365; dinarji 33.10 — 33.60.
Curih. Beograd 9.14, Berlin 123.65, New-york 518.94, London 25.32125, Pariz 20.415, Milan 27.44, Praga 15.38, Budimpešta S0.75. Bukarešta 33.21, Sofija 3.735, Varšava 58.20, Dunaj 73.15.
Dunaj. Beograd 12.4725 — 12.5125, Berlin 168.77 - 169.27, London 34.5750 - 34.6750, Milan 37.4750 — 37.57, Newyork 70S.25 do 710.75, Praga 20.9850 — 21.0650, Curih 133.48 do 136.98; dinarji 12.40 — 12.46.	_
Vremensko poročalo
Meteorološki zavod » Ljubljani 14. januarja 1928.	Višina barometra 308.8 m
Kraj
Čas
opazovanja
Barom.	Temper	ReJ.vlaga v %	Smer vetra in brzina v metrih	Oblačno 0—10	Padavine	
					Vrsta	v mm do 7. ure
/63 .>		i)2	mirno		megla	
7o2- 8	- 3	100	mirno		megla	
7b2 1	0	98	NW 2		mtgla	
/ 26	— 0	9"»	mirno		megla	
764 6	3	98	mirno		megla	
7643	2	99	mirno	10		
761 9	7	74	mirno	3		
7bl"S	6	8\	N 4	0		
Ljubljana , Maribor . . Zagreb .... g^ Beograd . . Sarajevo , . Skoplje . . . Dubrovnik . .
Split ..... 7.
Praha ....
Solnce vzhaja ob 7.35, zahaja ob 16.42, luna vzhaja ob 23.48, zahaja ob 11.30. Najvišja temperatura danes « Liuhliam 0.9 C, najnižqa — 3.2 C.
Imeli smo teden dni nenavadno enolič« nega vremena; dan za dnem enako megle* no, po večini gosta, zelo vlažna megla, vča* sih za malo časa presledek z jasnim nebom.
Ali to neprijazno vlažnomegleno vreme je bilo samo za nas v nizkem svetu. Na višinah je vladalo domala ves teden jasno solnčno vreme, pihal je zapadni veter in kakor spodaj tudi zgoraj ni bilo nikakega mraza. Meteorološka postaja na Obiru v Karavankah (2041 m visoko), je imela na primer ves teden samo eno jutro oblačno,
na Rusija je imela te dni isto temperaturo kot Ljubljana. V Moskvi n. pr. se je držala toplota od torka zjutraj, ko jo je dosegla poplava atlantskega zraka, nadalje vse dni okrog ničle, kar je za sredino januarja go* tovo prijetno presenečenje.
Naštete depresije so vse potovale precej severno, tako da neposredni učinek njiho« vega vrtinca ni segel preko Alp in Karpa« tov. Južno od navedenih gorovij se je spri« oo tega držal relativni višji zrak, tem bolj, ker je nad Sredozemskim morjem ves čas
mraza pa največ 5 do 6 stopinj Č pod nič* vztrajala slabotna, plitva depresija, ki si«
lo. Samo nižje lege je tedaj pokrivala me* ----:--------"	™
gla, osobito zaprte ravnine, ne samo pri nas, marveč tudi v večini Vzhodnih Alp v Avstriji in še marsikje med Karpati in Jadranskim morjem.
Tudi ostala Evropa je imela ta teden ne« običajno enolično vreme. In sicer je imela vsa večja severnozapadna polovica Evrope brez presledka toplo južno vreme, toplej* še nego mi, dasi bolj vetrovno, tudi bolj deževno. To kasno jesen ali če hočemo ra« je reči zgodnjo pomlad je Evropi naklonila seveda atlantska depresija, ki je čez konti« nent dovajala topli morski zrak. Prva veli« ka depresija se je napotila med soboto in nedeljo od Islandije proti severni Evropi, že med pondeljkom in torkom se je za« podil za njo nov ogromni zračni vrtinec prav od Islandije in od četrtka na petek se je po isti poti zasukal že tretji depre« Bijski vrtinec tega tedna. Spričo tega je ostal nad večino Evrope južnozapadni ve« ter brez presledka, topli, dasi vlažni zrak s srednjega Atlantskega ocena je preplavil dedobro večji del našega kontinenta, celo Rusijo, kjer se je mogel mraz obdržati sa« mo v bližini Urala in za Belim morjem; ne le južna tudi centralna in severozapad«
cer ni mogla prodreti s svojim vetrovnim sistemom v višino, a je bila vendarle moč« na dovolj, potegne nase zrak spodnjih pla* sti z bližnjega kopnega. Zato se je v de* želah v bližini južnih morij prav narahlo uveljavljala hladnejša vzhodna stroja, a že nekaj stotin metrov v sivini je vel ves čas toplejši zapad oziroma jugozapad. Hladnejša tla in toplejše ozračje, to mora seveda dati meglo, kakor smo jo imeli v izobilju.
Zadnja depresija jo je mahnila nekoliko južneje nego poprejšnje; barometer je po« stal nemirnejši, ali vetrovni vrtinec se nam vendarle še ni približal na učinkovi« tejšo razdaljo.
*
Dunajska vremenska napoved za nede* Ijo: V severnih Alpah večinoma jasno, v nekaterih krajih jutranja megla, tempera* tura se bo dvignila, popoldne mogoče že poslabšanje, v južnih Alpah ponoči mrzlo, jutranja megla, podnevi menjajoče se vre* me, vedno bolj oblačno.
Tržaška vremenska napoved za nede* Ijo: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo iz* premenljivo, večinoma jasno, temperatura od 4. do 10 stopinj, morje mirno.
n a
zičkov šivalnih •TRIBUNA. F.
ž a n e cene
In največie skladišče ukrako dvo-koles motorjev otroških vozič-j kov šivalmb strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike Posebni oddelek za popolno popravo emajliranje in poniklanje dvokoles. otroških vo-stroiev itd —. ProdaJa na obroke — B L. tovarna dvokole« In otroških vozičkov. LJUBLJANA Karlovska cesta št 4
Tudi ceno in kakovost izdelka je treba vpoštevati pri nabavi poslovnih knjig. Le prvovrstni izdelki!
Anton Janežlč,
knjigoveznica, črtalnica, industrija trgovskih knjig in
šolskih zvezkov. Ljubljana Florijanska ulica št. 14 Ljubljana
			
			m
Zahvala.
Za krojače! Nova, velika
Knjiga
Za krojače!
štva
Za vsestranske blagodejne izraze in dokaze toplega sočutja ob nenadni smrti našega nepozabnega
t lietia
izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo.
Prisrčna hvala darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti; v prvi vrsti predstavnikom državnih m autonomnih oblasti, predsedstvu, ravnateljstvu in uradništvu OUZD, Zdravniški zbornici, Društvu zdravnikov. Društvu blagajniških zdravnikov, zastopnikom zdravniškega pokojninskega sklada in vsem stanovskim tovarišem pokojnika, Slovenski Matici, Jugoslov. Sokolskemu Savezu in Ljubljanskemu Sokolu, Športnemu klubu Iliriji, kakor vsem ostalim zastopnikom raznih korporacij in organizacij.
V Ljubljani, 15. Januarja 1927.
Rodbina dr. Demeter Blelwels-Trsteniška.
za samouke o prikrojevanju moških oblačil.
A. KUN G, Ltnbljana, Gosposka ntica 7
Zahtevajte opis knjig-e!
Lovci pozor!
kupujem žive mlade medvede. Ponudbe na E. Vajda, Čakovac. Eksport divjačine.
prodajam čez ulico 1 dinar ceneje. Točim od
14 t. m. naprej. Gostilna pri Dalmatincu na dvorišču hotela Tratnik, Sv. Petra cesta 25.
Razpis
Vsem, ki so jo poznali, cenili in ljubili, naznanjam, da je mojo najboljšo priiatelKoo, gospodično
Ano Pfeifer
vpok. učiteljico in bivšo voditeljico manjšinske šole v Ljubljani
včeraj ob pol petih popoldne rešil Gospod dolgotrajne, mukepolne bdezni ter Jo ve&rat prevideno s tolažili sv. vere poklical k Sebi.
Pogreb predrage rajnke bo v ponedeljek, 16. t. m. ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Ilirska ul. 27.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, 17. t. m. ob pol osmih zjutraj v farni cerkvi pri Sv. Petru.
Ljubljana, 15. Januarja 1928.
Marila Jeglič, učiteljica.
Županstvo mesta Laško odda potom pismene ofer-talne licitacije zgradbo vodovoda z dobavo vseh cevi in armatur.
Načrti in pogoji so v vpogled od dne 15. januarja 1928 med uradnimi urami v občinski pisarni, kjer se tudi dobe nastavki proračunov proti plačilu Din 100.— za en izvod.
Ponudbe, ki naj se glasijo za celokupno delo in vse dobave, je treba izročiti v zapečatenem zavitku najkasneje do 1. marca t. 1. do 12. ure v občinski pisarni.
Županstvo ni vezano, sprejeti najceneje ponudbe in tudi ne obrazložiti dražiteljem izbero enega ali drugega.
Vsak ponudnik mora položiti pri občinski blagajni najkasneje do 12. ure zgoraj navedenega dne kavcijo 5% (odnosno tuji državljani 10%) ponujene vsote, bodisi v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih oziroma v garancijskem pismu kake prvovrstne banke.
Župan mesta Laško:
Dr. Fraa Roš.
Zane Grey:
28
Železna cesta
Roman.
»S tem uničujete moje zmožnosti,« je trdovratno rekel Neale. »Sodeč po tem, kako govorite s starejšino, boste najbrže itak
bržkone izgubili službo.«
To je spravilo Neala iz uma; prebledel je kakor mrlič. »Prekleta grdobija ie ta komedija z veščaki!« je krikml Leeju v obraz. »Grdobija! Lodge to ve. Henney ve. Vsi vemo. Tudi vi veste IVsako najzadnje človeče, da se le prišteva k vladi, prihaja nadlegovat vrle, poštene inženjerje, ki grade železnico. Io je nezaslišano! . . . Štirideset milj je dolg ta kos. Pet milj, trdite vi, je treba vnovič zmeriti, vnovič zravnati, vnovič narediti. Milja stane šest in štirideset tisoč dolarjev — evo, to je vsa skrivnost! Se enkrat dve sto trideset tisoč dolarjev poide v malho gradbene
družbe!«	,
Neale se je vrnil k Henneyu in mu je dobesedno ponovil razgovor Henney je obžaloval ta dogodek, čeprav je čestital Nealu na njegovem moškem pogumu. Stvar ni mogla dosti koristiti, utegnila pa je napraviti veliko škode. Mnogi teh članov komisij so bili pou-tičarji, ki so imeli z ravnatelji tesne zveze in so komaj čakali prilike, da bi puščali »Kreditni« kri.
*
Maja meseca leta 1866. je pridrdrala vrsta voz, ki so jih spremljali vojniki, v polagoma naraščajoči tabor North Plate, in prvi, ki je stopil na tla, je bil Warren Neale, krepak in podjeten kakor le kdaj, toda nekoliko postaran, z obrazom bledim od dela v zaprtih prostorih in od dolgega, koprnečega pričakovanja.
Prvi ga je pozdravil Larry King; ni mu bilo videti, da bi ga bil
čas le količkaj izpremenil.
Segla sta si v roke kakor brata po dolgi ločitvi. »Red, kako je s tvojimi kliusami?«
»Prezimile so dobro, toda snedle mi poslednji belič,« je odvrnil
Larry, »Vrag me jemlje.«
»Jaz imam denarja kakor smeti,« je reke! Neale, »m kar je moje, je tvoje. Stopi, Red, osedlaj mezge in naloži jim lahko prtljago, da
pojaševa v wyominške griče.«
»Aha, to sem si mislil . . . Preteto oprezna morava biti, Neale.
Rdečekožci rojijo kakor ose. Saj vidiš, kako je zrasel ta tabor. Ljudstvo se trumoma zbira, odkar je zima pri kraju. In vsi, ki prihajajo z zapada, pripovedujejo grde istorije.«
Opoldne je bil Neale prispel v North Plate; preden je solnce zašlo, sta zdrevila s cowboyetn po valovitih pologih in sta izginila
proti zapadli v noč.
Potovala sta v temi, taborila podnevi, in tako so bile enolične planjave Nebraske kmalu za njima. Od lanjskega poletja so se bili Sjuzi v južnem Wyomingu zdavnaj pobunilL Texančeva dolgoletna vaja, pridobljena na rodnih pašnikih, jima je bila tu v korist. Njegovo bistro oko za sledove nog, za dim in za oddaljene predmete, skrb, s katero je zabrisaval sledi ter izbiral taborišča, pa njegova spretnost in bistroumje v ravnanju s konji — samo ta svojstva so jima omogočala pot. Zakaj nekaterikrat sta videla sledove Indijancev, preden se je v dalji začrtalo wyominško holmovje. In več nego enkrat sta se v širokem loku ognila plapolajočega tabornega ognja.
Slingerlandova dolina je kazala vse znake zgodnjega potetja. Na stezi ni bilo videti ne človeških ne konjskih ali drugih živalskih sledov. Silna ploha se je bila ulila nedavno tega in je izbrisala vse.
Napeto pričakovanje ie pomagalo Nealu, da je laglje prenašal breme strahu. Bilo mu je, kakor da čita v davečem molčanju dolinice neznane razloge za svojo tesnobo. Steza je bila videti še tista, potok je žuborel in mrmral kakor takrat, drevje se je svetilo v krotki zeleni, toda Neale je čutil rahlo razliko, Ni se upal pogledati Larryja in iskati potrdila svoji bojazni.
Neale je zdrevil po stezi, ki je zavijala pod štrleče borovce. Tam, kjer je nekdaj stala koča, je črnel kup ožganih razvalin. Srce mu je skočilo v grlo in je zastalo. Ne zasopsti ni mogel ne izpregovoriti ne ganiti se. Njegove oči so nepremično strmele v zoglenele ostanke koče.
»Bog vsemogočni!« ie zastokal King in je položil drhtečo roko na Nealovo ramo. »Rdečekožci! Ves čas sem se bal tega . . . Oh, Slingerlandovo čenčanje!«
Nalik vročim, bodečim puščicam so se zarivali Larryjevi prsti Nealu v meso; ta občutek mu je predramil dušo, da je dojel tisto, česar z omrtvelimi čuti ni mogel spoznati. Drevenenje, ki mu je uklepalo mišice v primaž, je odnehalo in jezik se mu je razvezal.
Zdrknil je s sedla.
»Red! Išči — išči povsod!«
Neale je ležal na tleh, slep in beden, pol globoke muke; roke so
mu greble po travi. Allie! Morda ga je spet klicala v uri nesreče, a to pot ji ni prihitel na pomoč. Tako je ležal nekaj časa v polne-zavesti, podrt po nenadnem udarcu. Le topo je čutil, da se je približal Larry in je prisedel k njemu.
»Nikogar ni videti,« je rekel hripavo. *Ne duha ne sluha! . . . Goreti je moralo pred kakima dvema tednoma, nemara še preje. Dež je zapral vse odtiske . . . Nikakega sledu!«
Neale je skočil pokoncu; stekel je k razvalinam koče, ril kakor blazen po zoglenelih ostankih in odnehal šele tedaj, ko je bil ves kup prebrskan. Našel je samo pepel in oglje. Nato je tekel k praznim lopam in kozolcem, k drvarnici in studencu: nič, nič ni poplačalo njegove divje vztrajnosti. Plevel je že poganjal po stezah in. drugod, koder je bila nekdaj gola zemlja.
Moker od potu, ves razgret in zmeden je Neale obstal pred prijateljem. Larry je umaknil oči.
»Ni je! Ni je več!«
»Ali pa se je Slingerland preselil in je zažgai kočo. Skrbi so ga obhajale, odkar je bil vrag prinesel tiste cestne razbojnike.«
Neale se je besno obrnil. »Kaj blebečeš! Govoriš in sani ne verjameš! Na dan s tvojo mislijo.«
»Dečko, dečko, huje ne bi moglo biti,« je odvrnil Larry; mišice na njegovem mršavem obrazu so drgetale. »Misliti morem samo nekaj. Slingerland je pustil Aallie samo doma ... In tedaj —«
»Indijanci?«
»Morda. A rajši bi verjel, da je bila podobna drhal kakor oni štirje, ki so bili takrat pri nas.«
Neale je zaječal v svoji muki. »Ne, Reddy — samo tega ne! Ako so jo dobili v roke Indijanci, so io ubili in skalpirali, ali pa so jo kot jetnico sprejeli v rod . . . Toda tolpa obešenjakov, kakršni so bili oni . . . Bože moj, če bi vedel, da je tako, bi si pognal svin-čenko v glavo.«
Larry je zaklel. »Nič ne pomaga, da izgubljava pamet. Treba je nekaj storiti.«
TERROT
na novejši najmodernejši, z originalnim JAJ motoriem
Večkratni champion Fraacije Generalno zastopstvo
MOTOR IMPORT
LJUBLJANA
Krekov tr > 10
Eno največjih nemških podjetij
FAHRRAD - WERKE
za izdelovanje dvokoles, (ki zaposluje 1500 delavcev) svetovno znana znamka oddaja
samoprodafo za S H S.
ali v posameznih delih države
zastopstvo zanesljivim preprodajalcem. Ugo-\ dni plačilni pogoji. 7/ Ponudbe v nemškem ali francoskem jeziku pod značko .Prosti tek' na ilmnonoenbureau: Haasenstein & tfogler Wien 8., SshuSerstrasse 11.
Pozor trgovci popust!
Brisolice za no$e
mreže za kanale, stojala za dežnike, sobne ventilatorje z žaluzi-jami in želez, prt gibljiva korita za svinjake izdeluje
»SjllLEMšElC, splošno ključavničarstvo.
Bob. Bistrica, Slovenija.
Za podporo starosti
je v prvi vrsti neobhodno potrebna osobito dobra hrana, ki jo želodec, ki je tekom let oslabel, more prebaviti brez težav.
Zatorej se
OVOMMT
Dr. Sthaferiev Epilipsan
proti
se je izborno obnesel tekom 15 lei Dnevno or hajajo priznanja. Pojasnila in naročila izvršuje: lekarna Sv. Stieoanu Mr. M. Flster Osijek III.
na obroke
išče zveze z jugoslovansko bančno firmo. Dopisi in razgovori od ponedeljka naprej v Ljubljani, hotel Union, Eisenstein.
Strojepiska
perfektna in stenografinja, zmožna slovenskega, nemškega in 6rbobrvatskega jezika, danes že 7 leto v državni službi na sodniji, želi primerno privatno službo v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«.
er i e
t gosje, račje, kokošje in purje proda vsako množino ! in po najnižji ceni tvrdka E. V AJDA, Medjimurje,
! Telefon št. 59, 60, 3.	1539 a
Nov hotel v Mariboru.
Prevzela sva hotel
JJ
MARIBORSKI DVOR"
mora nahajati v vsaki hiši; kjer z največjo paznostjo negujejo 6tarosL
Ena ali dve čašici Ovomaltine tekom dne, prinese oslabljenemu telesu občutek ugodnosti in često preprečijo toliko malih neprijetnosti, ki mnogokrat nimajo drugega izvora nego nezadostna ali neodgovarjajoča prehrana.
Dobiva se po vseb lekarnah, droge-rijab in boljših delika*esab za ceno: 100 g 18.50, 250 g 86.25 in 500 g (53.25 Din.
Zahtevajte brezplačni vzorec, porivajoč se na list od
Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb.
{Tehnična pisarna
sprejme mladega
pri državnem iravskem mostu. Hotel »Mariborski dvor' ima 20 moderno urejenih sob. Solnčna lega. Kopalnice v hotelu. Avtogaraža. Klubove sobe. Naj
lepši restavracijski prostori. Prvovrstna vina in izborna	_	jjiwta ■»
kuhinja. Vsak četrek domači praznik. Godba. Avtobus | Z© H I©BJ 8 postaja. — Avto pri vsakem vlaku. Zbirališče'	®
potnikov. Telelon 302. — Priporočata se
Andref in Haa*a Oset.
St 1033-28, ref. IX
elektrotehnika ali strojnika v poskusno prakso proti manjši začetni plači Potrebno je popolno znanje slovenščine in nemščine, po možnosti tudi srbo-hr^aščine.
Ponudbe je poslati na: Anončno podjetje J. Boiman, Miklošičeva 6-1.
ZASTOPNIKA vinske stroke
za Ljubljano in okolico iščemo. Ke* flektira 86 SflCDO Dfl OSebe, ki so do« bro vpeljane in res dobro verzirane v vinski stroki. Kasneje se odda ge* neralno zastopstvo za celo Slovenijo. Pismene ponudbe z referencami in zahtevki pod «Vino* na Aloma Oom» pany, Ljubljana.	1652=a
Fiksna plača Din 21
dobijo osebe, katere želijo razpečevati naša dva novoiznajdena predmeta, ki sta neob* hodno potrebna pri vsaki hiši. Nemška pa* tenta; cena nizka. — Cenj. ponudbe s pri« logo Din 3.— v znamkah. — Cenj. ponudbe na poštni predal 6. Ptuj.	165l*a
Surove kože
divja6ine
i'S'čje, kune, dihurje, veverice, zajce mačke, jazbece, polhe, krte, podlas'Ce srne in komune plačam višje kot so običaine dnevne cene.
ELIGIJ EBER, krznar
Ljubljana. Kongresni trg 7.
azpis
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
kleparskih in krovskih del
za palačo «Delavske zbornice* na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki se dobe, počenši s 14. januarjem 1928, med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/11. Ponudbe je vložiti najkasneje do 28. januarja 1928 do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 11. januarja 1928.
I
iiamrnmm
^ Najpopolnejši
C Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, krojače m čevljarje tet za vsak dom Preden ai nabavite stroj, oglejte si to tzrednost pri tvrdki
Lttd. Baraga, Ljubljana
Šelonburgova ulica 6/1. Vazalsta* Muk i5-letn« garencBč
Telefon št 980. a
Zvitke
(role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajae vseb siste raov, ima vedno v zalogi
[Lud. Baraga« Ljubljana, Selenburgova uL6/L
Telefon štev. 2980.	49 b

'•«*• i, [SITAR
ermv,
*
•"M*.
metek
UVBUAHA
m Klavirje
birmo nI je u ^»■Bl obrok.«- ia po-'I^SH «cdo »retoTjio
IVI V Mjboljše
f&f * 8tei»w«,
* aoitel. BOsen-tort«. fOrster, Stingl ori-
reto 4obite 1» t uiogi in te beri *tro kovajaks ta biHeg» ofiit«lj» •Glasbene IUUm*
ALFONZ BREZNIK tm K. s
Otvoritev trgovine.
Cenj. občinstvu naznanjam, da združim s svojo mesarijo na Rimski cesti št. 21 tudi
trgovino mesnih izdelkov
katero otvorim v torek, dne 17. januarja 1928,
:er se priporočam še za nadaljno naklonjenost.
Točna postrežba.	Sveže blago.	Solidne cene.
JOSIP MARčAN, mesar in prekajevalec Ljubljana, Rimska cesta št 21.
Kostanjev taninski les
kupuje stalno po ugodnih dnevnih cenah
ERNEST MARINC CELJE
Zrinskega u ica štev. 4. Te'efon interurban štev. 136.
«anannannnnnnraMnMH!nHsaB9aRMBe
! Sprejmemo
§	takoj več mladih (do 25 let)
|korespondentov
S s perfektnim znanjem srbohrvatskega, italijanskega ■ in nemškega jezika. Ponudbe s curr. vitae na
i T. & A. Bata, exp. 649. Zlln, čsr.
i
IBBBBBBBBBBBaBBBgggBIKgagBBBBBli»it«SgBit«r
Večja tcvarna pletenin
sprejme
dobro, samostojno šiviljo
Prednost imajo v pletilni stroki izurjene in energične osebe, ki bi obenem vodile tudi nadzorstvo.
Ponudbe pod .Energična* na oglasni oddelek ..Jutra" 1:91 a
Sodna dražba
enonadstropne trgovske hiše št. 22, obstoječe iz velikega lokala, zraven shramba, iepe kleti, veliko dvorišče, zadaj veliKanski hlev in zopet shramba, praln ca, drvarnica, veliki vrt itd. sredi Krškega bo dne 26. fanuaria 1928 ob 9. uri tfop. pri sodiSCu v KrSkem, soba št. 2. Istotam natančne poizvedbe.
Najnižji ponudek Din 120.000'—. Kdor se zanima, naj ne zamudi tako redke prilike. KRŠKO, dne 12. Januarja 1928.
Občinska hren;ln:ca Krško.
KUPIM =
stalno vsako množino kostanjevega taninskega tesa, smrekove skorje cele in zdrobljene, smrekovega hmelove droge, rabljene sode od stroj ln fedilnega olja v dobrem stanju po najrišjn-«!enah — Akrp^itivno piaeile.
FRANC OSBT, S*. Pater v Sar.
Jf&r&ciLa, in, vsi dopis* LHoŽa, X. malih, oglasov, j*, poAalo- rta,' Oglasni. odddtk JITTRA, L^Mfona, Prt&tniova, ul-4. Čekovno račun, ■porine, krgjulsuc*. Ljubljana,št 11&41.
TaUforv sbujiUzcL 2492
Hali ogltisi
trgovskima, aLi rddamsiega zricUa^cL vsaka beseda Vul r-. Najmanjst, rnesik Vin, tor-.Pristojbina za šifro fiui 5^-. Ust pristojbini ji vporlali obrnem, z naročilom,, sicer s*, oglasi\ ne priobctfo'.
tnalih, oglasov za, pri^
številko- JUTRA si zaJd^co dan, pnd, izidom. Ušla, ob ifus*'. P/rzjUfi sprajehs oglase bodo prv-občenu ir naslednjo s Umiku lista,
Tdjfarv slcjodJzcb 2492
Kam pa kam1.
Zabavni večer
» plesom priredi danes zve-l"T v gostilni Amerika na Glini-ah Kar. strok, zveza.
1722
Vsi na kolesarsko veselico
ki jo priredimo v nedeljo, 15. t. m. v gostilni Kaučič pri kemični tovarni. Svira tamburaško druitvo. — K obilni udeležbi vabi odbor.
1033
Vino
čez ulico: črno po 10 in belo po 11 Din liter pripo-
Lastnika osebne pravice
gostilničarske koncesije in mesarske obrti sprejmem. Prednost imajo samci od 50 let naprej. Oskrba do smrti v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
1008
Vajenca
poštenih staršev sprejme zlatar A. Fuchs, Šelenbur-gova 6.	805
roča vinska klet Petra cesti 43.
na Sv.
990

Čolne in vesla
Izdeluje najsolidneje Ivan Biteric. splošno mizarstvo ln izdelovatelj čolnov — 8treliška ulica 24. 1617
Vuikaniziram
v»e vrste avtosom« ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam solena in mo torje P Škafar Ljuhiiana Rimska	11	iS
Fr. Smajdek
ključavničarstvo — Jesenice
se priporoča za naročila vseh ključavničarskih del Izdelujem po najnižji cen razne železne ograje. železna okna, vrata, štedilnike za vzidavo in pločevinaste, končno tudi peči in štedilnike na žaganje
Snežne čevlje
in ealoše popravlja strokovno edinq le Ivan Hafner v Skofji loki. 1710
Učenko
takoj sprejmem za strojno pletenje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	1053
2 kroj. pomočnika
sprejmem za fino veliko delo. V poštev pridejo samo sposobni delavci. Kro-jačnica Nikola Micič. Ogu-lin.	1014
Vajenca
za mesarsko-prekajevalsko obrt. zdravega in močnega poštenih staršev, sprej-mem v Ljubljani Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mesarija*.
874
Učenko
sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. E. Resman, Ptuj.	811
Postrežnico
pridno in pošteno, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». ' 1G77
Frizerko
pridno in agilno teT prvovrstno delavko sprejmem takoj ali pozneje. Plačam 2500 in tudi več. oziroma sprejmem odgovarjajočo tudi v družabništvo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod značko »Odgovarjajoča«.	566
Služkinjo
ki zna tudi kuhati sprejo mem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	1681
Podzastopnika
s plačo in provizijo sprejmemo. Mlad, inteligenten, vztrajen do uspeha, lahko začetnik. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Amerikanski sistem*. 1G95
Urar. vajenca
zdravega, sprejmem v štiriletno učno dobo s hrano in stanovanjem. Več osebno — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*	918
Krojaški salon
v Novem Sadu sprejme izurjeno preddelavko z večletno prakso. Ponudbe na Schmolka. Novisad, Anon-čni zavod.	935
Kralj — Šk. Loka
Lastna mehanična popravljalnima snažnih čevljev in galoš.	41005
Žaga
Ker sem prevzel za daljšo dobo 2 kmečki žagi v najem v bližini koiodvora v 7.alcu, se tem potom vsem interesentom, ki bi radi dali svoj les v kakšno žago za rezanje, najtopleje priporočam. — Cenjene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vestno delo.	1727
Pavlič Jakob
eblastveno izkušen tesarski mojster, se priporoča za ▼sa v to stroko spadajoča dela.	1037
Odeje
najfinejša vata. volna, svila. izdelovanje in popravila Rožna ulica 19.	1741

<; k
Potnika
obisk privatnih strank gostilničarjev sprejme-Osebe z dobrim pos'u-imajo prednost. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ugodna prilika 11*.	1587
ta
in
mo.
hom
Prodajalko
Izurjeno v delikatesi in trgovini takoj sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1620
Praktikanta
•jvrejmem pod ugodnimi pogoji v svojo pisarno — tovarniško in trg. podjetje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Prak-tikant 28*.	1582
Plačil, natakarja
kaveje zmožnega, t prvovrstnimi referencami in znanjem hrvaščine ter nemščine, sprejmem za kavarno. Oženjeni imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 81*.	1581
2 gaterista
■ daljšo prakso takoj sprejmem. Ponudbe le s prvovrstnimi spričevali na Fr. Dolenc, Skofja Loka. 758
Natakarja
mlajšega in
vajenca (pikolo)
( nekaj prakse sprejmem takoj v kavarno Narodni dom v Kranju.	1042
Kot trg. vajenca
sprejmem takoj zdravega, močnega in pridnega fanta t dežele — sina poštenih rtarše-r. s primerno šolsko Izobrazbo, kateri bi »e pole? izučil tudi steklarske obrti Vsa oskrba v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1018
Dobro kuharico
zmožno vsega dela, z dobrimi spričevali, sprejmem Pismene ponudbe na naslov Dr. Hajdič, Zagreb, Ilica br. 8OT.	1015
Godbeniki
Profesijonisti. obrtniki in delavci, ki so vešči godbe na pihala in na godala, naj se prijavijo Mestnemu županstvu v Kamniku — Slovenija.	515
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd dobe najlažje službo v Beogradu — ako se zgla.se v birou Ekonomija. Beograd, Vasina ulica 11.	41037
Trg. vajenca
ali praktikanta
sprejmem v popolno oskrbo
Maribor. Smetanova št. 46/11, vrata 13.
ulica 1006
Gospodinjo
zdravo, ne nad 40 let staro, zelo dobro kuharico, ki bi opravljala vsa domača dela, sprejme s 1. februarjem ali pozneje samec Pavel Mavr v Kranju. 1010
Modna trgovina
-prejme mlajšega trg. eo-trudnika. ki ima veselje do aranžiranja izložb, za takoj ali pozneje. Verzira. ne ženske niso izključene. Ponudbe z navedbo plače ter prepisi spričeval in po mogočnosti prilogo slike naj se pošljejo na ooštni predal 58, Celje.	854
Železninarja
veščega slovenščine in nemščine, sprejmem kot komi-sijonar.ja v večjo trgovino. Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Strem-ljiv*	925
Urejevalca izložb
perfektnega v modni stroki, sprejmem s 1. februarjem. Ponudbe z referencami in prilogo slike je poslati na veletrgovino H J. Turad, Maribor.	927
Krepkega fanta
sprejme za kovaškega vajenca Matija Terlep, Šiška (Ljubljana VII), Jernejeva cesta 11.	955
Učenca
sprejme večja trgovina na deželi, za nadaljevanje učne dobe. Prednost imajo oni, ki so se učili najmanj že 2 leti v železni stroki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Pošten 22*.
1022
Kovaškega
delovodjo
dobrega pod kovača, sprejmem. Naslov v podružnici »Jutra* v Celju. 1019
Učenko
zdravo, močno in ne pod 16 let staro, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Oskrba v hiši. Hčere železničarjev imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljivost 16*.
864
e; TV
»Mamica, mamica! Evo je!« se je zadri pritlikavec. »Pomagajte!« Cvetka in Zelenjak sta se brž obrnila. Toda čarovnica je segla z roko, kakor daleč je hotela, in Cvetka je zdajci začutila njene strašne kremplje, ki so
jo potegnil nazaj__A princ? Hrabri žabec
se je stisnil med bičje in je videl vse.
Vrtnarja
poštenega in veščega, za oskrbo domačih vrtov in poljskosadnih nasadov — sprejmemo s 1. ali 15. febr. v etalno službo. Plača 6 pripadci po dogovoru. — Josip Lenarčič, veleposestnik, Verd pri Vrhniki. 954
Kovaški pomočnik
dobro izurjen v podkova-nju konj in kovanju voz, zmožen samostojno voditi kovačnico, dobi takoj službo. — Istotako sprejmem krepkega in zdravega, nad 15 elt starega
kovaškega vajenca
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1052
Trg. pomočnika
starejšega, ki je zmožen voditi malo podružnico na deželi, in ki lahko založi nekaj kavcije, sprejme Rudolf Dergan, trgovec — Laško.	1636
Dobrega vrtnarja
najraje samca, veščega tudi sadjereje, čebelarstva in goje parkov, sprejme Ken-dova grajska uprava na Bledu. Oskrba v hiši. 941
Potnika
čevljarske stroke, zanesljivega ln treznega, ki mora biti obenem šofer, ker bo moral opraljati avto sam. sprejmem proti mesečni plači. Ivan Prešeren, tovarna čevljev. Kranj. 1746
Vajenca
brez oskrbe, za specijelno ključavničarstvo s p r e j -m e takoj Lovro Rozman, ključavničar in izdelovatelj tehtnic, Ljubljana, Pred prulami 5.	1751
500 Din
da trgovski pomočnik onemu, ki mu preskrbi stalno službo sluge, inkasanta ali kaj sličnega. Naslov: Ivan Radovič, Pragersko št. 88.
1776
Zastopnike
sprejmem za vso Slovenijo s fiksno plačo in zelo visoko provizijo. Prodaja originalnih vrednostnih papirjev, švicarskih ur in dru-gih predmetov za nizke cene. Zumbulovič, Ljubljana, Alakeandrova cesta št. 12.
1758
Mlinarja
samskega treznega, nad 85 let starega, sprejmem s t februarjem v kmečki mlin s 3 pari kamnov in stopi Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »1500».	693
Kravarja (leo)
zmožnega, močnega in ne-oženjenega, z dobrimi spričevali in priporočili sprejme grad Volčji potok, pošta Radovljica-Jarše. 1616
Starejšo
postrežnico
sprejmem za opravljanje vseh domačih d»l. Zaposlenost celi dan. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
1704
Model, mizarja
sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje službe in zahtevo plače na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Model*.	1633
Natakarico
na račun, zmožno kavcije in nekaj šivanja, iščem za navadno gostilno v večjem mestu na Dolenjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiva*.
1609
Vzgojiteljico
veščo slovenskega in nemškega jezika, popolnoma zanesljivo, ki je tako službo že opravljala, sprejmem »Jutra* pod »Nastop takoj* Ponudbe na oglas, oddelek SS9I
Volonterja
primn šolske izobrazbe, ki ohvlada jezike in
štiri pikole
sprejmem za izučenje hotelske obrti v prvovrstnem hotelu v Dalmaciji. Osebno se predstaviti v nedeljo in ponedeljek od 12,—14. ure v Wolfovi ulici l/II, levo.
1736
Zastopnice
za dobro idoč predmet, z visokim zaslužkom sprejmem v ponedeljek ob 14. uri. Salomon, hotel Union. Ljubljana.	1624
Kletar
strokovno vešč, popravlja in ozdravlja (izvzemši v izrednih slučajih) vsakor-šnja obolela vina. Interesenti naj svoj naslov puste ali pišejo na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Tajnost jamčena* 978
Šivilja
izurjena v oblekah, gre šiva* na dom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
1682
Imeiitelj obrta
trgovine z meš. blagom in osebno pravico, želi zaslužki. Ponudbe na oglasni oddeelk »Jutra* pod šifro »Pošten 271etnlk». 1680
»Tako!« se je zarezala čarovnica. »Zdaj se boš pokorila za to, da si tepla mojega zlatega sinka!* Vzela je čarodejno paličico, dotaknila se Cvetke in zaklicala: >Čiba čaba, biba baba — bodi žaba!« Še tisti mah se je ubožica izpremenila v žabo. čarovnica pa jo je vrgla v omaro in jo je zaklenila.
Vsake vožnje
sprejemam. Ižanska cesta 9 1752
Postrežnico
za delo samo 2 uri na dan sprejmem. Naslov v oglas.
oddelku »Jutra*.
1750
Fina šivilja
gre šivat na dom po 20 Din dnevno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*.	1683
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač. — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28* na oglasni oddelek »Jutra*
1705
Zastopstvo
za tu- in inozemstvo sprejme trgovec z lepimi lokali in sldadišči, od večjega podjetja, z dobro idočimi predmeti. Reflektira se na takojšnjo oddajo. Pisarniška moč ali potnik na razpolago. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod «Za-siguran uspeh*.	1592
Izučena šivilja
stara 18 let, vajena vseh hišnih del, išče službe. — Ponudbe pod »Poslušna* na »Reklamo Luči*. Trbovlje.	1641
Fina šivilja
e šivat na dom k boljši ružini. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra*.
1645

Šoferska šola
daje pouk in izobrazuje
praktično ln teoretično
kandidate za samostojne šoferje Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan Prospekti gratis Natančne informacije v avto - šoli, Zagreb. Kaptoi 15, telefon 11-95	220
DipL učiteljica
poučuje, francoščino, nemščino in klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
1670
Učiteljica
drž. izprašana, poučuje
nemščino In klavir po 10 Din uro. Klavir za vaje na razpolago. Kuder, Gosposka ulica štev. 10/1.
1653
Natakarica
stara 26 let, poštena, z dobrimi spričevali, dosedaj službujoča samo v boljših lokalih, želi službo spreme-meniti med 20.-30. jan. — Fani Karnec, poštno ležeče — Celje.	996
fr
Zastopstvo
za usnjarsko ali čevljarsko stroko sprejmem. Zmožen sem tudi samostojnega vodstva. Kavcija na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro rStrokovnjak 59*. 1659
Zastopstva
za Beograd
ter za jug in vzhod Jugoslavije sprejme agilen in soliden Slovenec. Ponudbe pod »Zastopnik* na Pension Central. Beograd, Kralja Milana 44.	1733
Okraina zastopstva
(upraviteljstva). Za razpečavanje prvovrstnih novih, tako-zvanih «š 1 a g e r» predmetov sprejmemo organiziranja zmožne delavne gospode ali dame — z nekaj gotovine. Pri zadovoljivem delovanju tudi fiksum. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod značko «Inozemstvo». 1775
Zastopnika
za nadrobno razprodajo sprejmem proti vi šoti proviziji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prilofaort*,	1718
Vinogradar
poročen, srednjih let, t večletno prakso, želi takoj službe Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Vinogradar*.
922
Šofer - mehanik
želi službe za takoj. Dopis« pod »Trezen šofer* na oglasni oddelek »Jutra*
975
Hišni administrator
ljubljanskih hiš, z dolgoletno prakso, želi službe, event. z Inkasacijo najemnin ali kaj sličnega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	1743
Trg. pomočnik
mlajši, inteligenten, želi službe v kaki trgovini, najraje v modni. — Obvlada perfektno slovenski in nemški jezik. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober prodajalec 20*.	1747
Prodajalka
ki je že delj časa samostojno vodila trgovino mešanega blaga in špecerije, z dobrimi spričevali, agilna in zanesljiva, želi službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Dobra postrežba*.	40292
Pletilja
išče vsakovrstna dela na dem. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pletilja 1*.	1699
Dobra gospodinja
želi službe Najraje gre k financi ali kakemu gospodu. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Gospodinja*.	635
Vpokojenec
poročen, brez otrok, želi službo vratarja ali hišnika Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Vpokojenec*.	634
Kot gospodinja
k boljšemu gospodu gre kamorkoli iz Ljubljane žena z enim otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »R. Z.»
767
Manufakturist
z večletno prakso in s prvovrstnimi referencami želi premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
1651
Strojni monter
želi dela za splošno montažo in popravila — tudi električna. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Monter*.	1663
Trg. pomočnik
mešane stroke, 29 let star, samski, izkušen, dober prodajalec, vesten, trezen, večleten samostojen poslovodja, spo.-oben pisarniških poslov, želi službe kjerkoli — po nemili družinski usodi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nameščenje*.	1668
Železninar
vojaščine prost, z dobrimi referencami, želi službe — event. tudi v kaki drugi stroki. Nahaja se še v ne-odpovpdajii službi. Cenjene ponudbe na ogla^ oddelek »Jutra* pod značko »Železninar 1000».	1720
Motor BSA
8 in tri četrt HPt popolnoma nov, naprodaj po zelo ugodni ceni v Majstrovi ul. št. 14.	1685
Motorno kolo
boljše znamke, dobro ohranjeno, kupi Batteliuo, Črnuče pri Ljubljani. 1732
Fiat 501
skoro poolnoma nov. naprodaj. Na-krv v oglasnem oddelku »Jutra*.	1726
Krojaški stroj
dobro ohranjen — poceni proda Ivan Svoljšak, Vir, pošta Dob-Domžale. 1043
Perje
gosje, račje, kokošje m purje proda vsako množino in po najnižji ceni tvrdka E Vajda, Cekovec. Medji-murje Telefon št. 59. 60.8 535
Pisalni stroj
Uoderwood, prav v dobrem -tanju. zadnji model, proda l Weber. Prečna ul. 8.
41147
Poročnih daril
lepih, v veliki izbiri in po nizkih cenah nudi A. Fuchs zlatar v Šelenburgovi ulici
št 6	19
Pletilni stroj
št 10/30 cm. dobro ohranjen, prodam. Naslov pove
oglasni oddelek »Jntra*.
624
Nogavice
najceneje in najtrpežneje nudi M Gostinčar — Sv. Petra cesta 38.	917
Hrastove plohe
porabne za mizarje, proda Jože Cerne, Zg. Šiška 82.
1768
Gumi nogavice
za bolne noge in krčne žile — kolenska varovala
(Knieschatzer) vedno v zalogi pri tvrdki G. Besednik in drug, Ljubljana — Prešernova ulica 5. 1712
Gnoj naprodaj
na Ižanski cesti štev. 9.
1721
Plesno obleko
bel crepe georgette, model, novo, za vitko postavo, prodam. Naslov v oglaa. oddelku »Jutra*.	1674
Plašč
s kužuhovino, poceni naprodaj. Naslov pove oglaa. oddelek »Jutra*.	1693
Pisalni stroj
»Remington*, 2 elektr. li-kalnika (nova 220, Volt), 2 železni peči, tehtnica za 200 kg, voz (ciza), stelaže, omare ln drugo naprodaj pri hišniku kino Matica.
1686
Tehtnico
za 500 kg proda Kavčič v Zg. Šiški 125.	1688
Natakarica
ki je tudi dobra kuharica, stara 24 let, želi službe. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1676
Vrtnarstva
bi se rad izučil priden in pošten fant z dežele. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*	1684
Prodajalka
mešane stroke, z večletno prakso, vešča aranžiranja izložb, želi službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra pod »Vestna 89*. 1689
Hotelska sobarica
z večletnimi spričevaU in znanjem več jezikov, želi službe. Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra* pod šifro »Hotelska sobarica*. 1700
Bivša trgovka
želi nameščen ja. — Položi 4000 Din kavcije, več v blagu. Ima tudi trgovsko opravo s tehtnicami naprodaj. Ponudbe pod »80. januarja* na oglasni oddelek »Jutra*.	980
14-letna deklica
z dežele, poštenih staršev, želi vstopiti kot učenka v manufakturno ali špecerijsko trgovino Nastopi takoj. — Po možnosti z vso oskrbo. Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra* pod šifro »Pridna učenka*. 1748
Šivilja
začetnica, ere k boljši šivilji tudi za manjšo plačo. Na-slov v oslasnem oddelkn »Jutra*.	1764
Gospod
s nekaj pisarniške prakse, Ieli službe. Blagohotne ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »K. V* 1765
Trgovske hiše
«>a v centru Maribora — druga v okolici ugodno naprodaj. Gostilni v Mari-boru v najem. Več pos©-štev poceni n soroda i pri posredovalnici »Marstan* v Maribora, KoroSka e. 10.
1774
Dekle z dežele
pridno in zanesljivo, staro 16 M, izurjeno v pospravljanju sob in precej tudi v kuhinji, tudi za pomoč v prodajalni sposobna, želi primerne službe v kaki boljši hiši. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	938
Boljša gospa
samostojna, želi službo gospodinje pri boljšem starejšem gospodu. Ne reflektira na plačo, samo dobro ravnanje. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prvovrstna gospodinja*.
1025
Prodajalka
za šivalne - stroje, zmožna slovensikega in nemškega jezika v govoru in pisavi, perfektna v strojnem vezenju ter vešča pisarniških del. želi službe za takoj. Cenjene dopise pod značko »Strojno vezenje* na podružnico »Jutra* v Mariboru.	834
Službo obč. tajnika
ali kaj sličnega iščem. — Grem tudi v tovarno ali lekarno za laboranta. Star sem 45 let, trezen in zanesljiv ter v vsakem ozlrn neomadeževan. Prej sem bil v drž. službi pri davčnem uradu fn zemljemeru. Josip Stane, Lava K. 81, CelJ«.
16»

Drva
tiraeluv*. p&r&t-ttit t»lpa<lK^ od žage ter mehka drva oo nizki ceni dostavlj« o» dom parna žaga V Sc»gn»tt1 -Ljubljana. «» ?oreni->kim kolodvorom	S6
Motvoz
Išpago; Kupite najceneje direktno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec Grosuplje.
861
Premog, drva, koks
in oglje nudt Iružba »Ilirija*. Dunajska cesta 46 (poleg lv Zakotnika) I e-lefon 2820	2"8
Pletilna stroja
št. 8/80 in 8/40, malo rabljena, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov pove osrlasni oddelek »Jutra*
710
Električno peč
za spalno sobo, prodam za 800 Din Naslov v oglas, oddelka »Jutra*	S90
2 poštna vozova
skoro popolnoma nova. za prevažanje pošte na deželi, ki sta bila radi uvedbe avtobusnega prometa le kratek čas v uporabi m sta čisto na novo prepleskana, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov pove tajništvo SDS v Mariboru, Cankarjeva ulica 1	1013
Pozor!	Pozor!
Neveste.
Zimnice, madrace, otomane. divane itd. dobite najbo'j-še in najceneje pri Fr Sajovic, tapetnik. Stari trsr št. 6 1618
Filatelistom
priporočam da si nabavijo pri meni zbirko 500 raznih znamk, od katerih je vsaka mam k a drugačna za 30 Din Zbirka 1000 raznih znamk vsebujoča države Evrope. Azije, Afrike. Ame-rike in Avstralije, kjer je vsaka znamka drugačna — za 65 Din Denar pošljite naprej, a jaz pošljem naročeno priporočeno In priložim vsaki taki naročbi svoj cenik znamk, ki vsebuje cene, skoro od 600 raznih držav celega sveta. Najstarejša trgovina znamk v SHS Izidor Stelner. Brod na Savi.	40398
Izložbeno okno
vrata ca trgovino, oboj« z ruleji, v dobrem- stanju in lepa hišna vrata iz trdega lesa ugodno prodam. Naslov t oglaanem oddelku «fetn»,	1679
Frak in 2 telovnika
skoraj nova, za vitko postavo proda M. Caserman, krojačnica, Ljubljana — Kete-Murnova 9.	1702
Najlepša drva
Cebin, Wolfova ulica 1/n.
n
Blagajniški pult
primeren za trgovino ali gostilno, prodam po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	866
Poročni prstani
Josip Janko, Kamnik. 1026
Igel za pletilni stroj
znamke Styria št. 5, 6, 7 in event. 8, nekoliko tisoč komadov za oddati po znižani ceni. 100 kom 50 Din po poštnem povzetju od J. Fischerja, Maribor, Slovenska ulica 8, dokler zaluga traja.	920
Spalnico
novo. masivno, politirano, prodam za 8900 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1397
Vozovi
V Slomškovi ulici	itev. 6
naprodaj 2 ročna	vozička
na 2 kolesih (cize)	in več
zapravljivčkov.	1629
VridtM
Ajdovo moko
po 6 Din, koruzni zdrob po Din 3.50, prvovrstne izdelke od 25 kg naprej pošilja Pavel Sedei, umetni mlin, Javornik Gorenjsko 40596
20 hI jabolčnika
dobrega, graščine Rupers-vrh, pošta Birčna vas pri Novem mestu, naprodaj
1665
Semenskega ovsa
prodam 4000 kg po Din 8.50 kg, železne grablje za ee-no za 1000 Din, posnemal-nik za mleko na 1201 za 500 Din, koleselj, nov, eno leto rabljen za 5000 Din, s streho in rezerv, sedežem Blago na ogled na pristavi Srebrniče pri Novem mestu 946
Krompir
lep, debel in zdrav dobavlja na vagone Franc Stojs, trg., Studenec pri Sevnici.	1640

Namizna jabolka
boljša, se bodo raaproda-jala v zabojih po 15—40 kg na drobno 16. t. m. v skla-dMču Balkan št. 46 — od 9.—12. in od 14.—16. ure.
1696
Kupim
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
černe — juvelir
Ljubljana, Wolfova nllca 3
88
Dolhnue Kože
In vse droge od divjačine
kupuje in zanesljivo dobro plača D. Zdravič, Ljubljana, Florijanska ulica št. 9.
47
Hlode
bukove la in hrastove od 20 cm naprej k u p n j e v vsaki množini parna žaga V. 8cagnetti, Ljubljana.
£52
Srebrne krone
in zlatnike k u p n j e F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica	209
Buteljk za vino
kupim več sto. Ponudbe z navedbo cene in množine na oglasni oddelek »Jutra* pod »Buteljka*.	694
Pisalno mizo
svetlo,	dobro ohranjeno,
kupimo.	Ponudbe na oglas,
oddelek	»Jutra* pod »Ne
rabim*.	987
Pult
dobro ohranjen, svetel, kupimo. Ponudbe na oglasni oddejek »Jutra* pod šifro »Na razpolago*	938
Smoking
nov, pred kratkim kupljen, trikrat nošen, zi srednjo postavo, poceni prodam. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	976
Javor
okrogel, prima. od 30 na-
Srej, 1 vagon takoj kupim, tangert. poštni predal 43. LjuMjana	1744
Radio-aparat
štiricevni. kompleten, zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
1C66
Biljard
acetelin - aparat in nekaj pohištva ceno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1673
Otroški voziček
korbico in nekoliko otroškega perila prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
1728
Moško kolo
malo rabljeno, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1730
Sode
hrastove, vinske, od 200 do 700 litrov, v najboljšem staniu, takoj za rabo. po ugodni ceni proda Novako-vič, Ljubljana, Kolizej.
1724
Ženini in neveste!
Zimnice po 200 Din prodaja Slavič Franc, tapetnik, Zabjak 14.	1740
Par smuči
kom.pl., dobro ohranjenih, ceno naprodai. Naslov pore oglaeni oddelek »Jutra*.
trn
Lepo spalnico
čisto, iz trdega lesa. za 1 ali 2 o*ebi, kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Elegantno*.	1756
Perutnino
in divjačino
kupuje mesnica Jaser. 1648
Pisalno mizo
svetlo. dobro ohranjeno, kupimo. Ponndbe pod šifro »Ve rat'im» na oglasni oddelek »Jutra*.	9S7
Les
Smrekove ali borove de*ke 13. 20. 25, 33. 40 in 52 mm, paralelna rezane, rnedio 25 cin širine, dolžina 1.20 m, brez velikih grč, kupim. — Ponudbe franko vagon nakladalne postaje na paštni predal 152	1719
Pletilni stroji
za nogavice išče^m posoditi. pozneje ga kupim. Pismene ponudbe na osla*, oddelek »Jutra* pod »Dober stroj*.	1698
Pisalni stroj
novejši model, v dohre® stanju kupi E. Res man v Ptuju.	810
Uhane, obesek ali prstan
briljantni, kupim. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra*-pod »Briljanti*.	K>6a
Hmeljev*
vsako množino kupim — Fiksne oferte pod značko »Hmeljevke* na oglasni oddelek »Jutra*.	1725

Zemljišče
s skoraj dozidano sUvho prodam Ugodni pogoji in cena. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra*.	1613
Stanovanjsko hišo
poceni prodajn radi selitve Cesta na Brezje štev. 8 — Pobrežje pri Mariboru.
3 628
Lepo poslopje
novo urejeno, poleg glavne cest« mesta Celje, zeio pripravno za vsakega obrtnika, ki potrebuje lokal, delavnico, hleve ter lepo stanovanje — radi selit v« naprodaj za 140.000 Din. Pojasnila daje Ivan KaiTl^a, Celje, Prešernova ulica 10.
1631
2 krasni parceli
vogalni, naprodaj bi i z« kolodvora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	~ Pol
Stavbno parcelo
D r o d a m po Din 22 m5 v Rožni doEni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
1766
Šivilja
želi znanja z gospodom do 50 let starim. Drž. uslužbenci imajo prednost. Ponudbe na podružnico Jnira v Mariboru s sliko pod »1926*.	1773
Manjše posestvo
kupim ali vzamem v cajera — najraje kje na Gorenjskem. Valentin Krajnik, Zg. Karlovo št. 45, Skofja loka.	1709
Hišo
z elektriko, vodovodom, vrtom, njivo in gozdom — vse v zelo dobrem stanju, prodajn v letoviškem krajn na Gorenjskem. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Izredna prilika*.
1715
Enodružinska hiša
z vrtom in lokalom, v bližini Maribora ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	926
Hiša na Jesenicah
poleg tovarne naprodaj. — Pripravna je za vsake?*.. Poja«ni]3 daje Simon Až-man, Poljšica 37 — Gotjo.
764
Prostovoljna dražba
Dne 16. januajja 1928 ob 1. (13.) uri se vrši na licu mesta v Kranju. K rane 6. Naprodaj več parcel, njiv, travniki in hlev.	S77
Majhno posestvo
sestoječe iz 2 vinogradov, 3 njiv, les«ne hišice ia hleva, naprodaj na Dolenjskem z d 12.000 Din. Prodam tudi pridelek: vino, krompir, žito. Primerno za penzijonista ali letovišče. Resne ponudbe na naslov: V. Rugelj, Črna pri Pr»-valjah.	808
Hišo
podobno vili. prodam tik mesta, s trgovino, na prometnem kiaju in pripravno za pekarijo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*.	17o5
2 vagončka
(Kjppwagen); širina tira 50 cm, za prevažanje ilovice, ter že rabljene tračnice kupimo. Ponudb« na opekarno Pavlin & šraj, Radomlje.
Pisalni stroj
rabljen — dobro ohranjen, kupim po primerni ceni. Ponndbe n» ogla«, oddelek »Jntra* pod šifro »Stroi*.
1619
Pletilni stroj
8/60 ali 8/50, znamk« Popp kopi Lo jzika Medved, LJablJam, Dolenjska c«ft»
fe. ura?	um
Realitetna pisarna
družba z o. z
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
HIŠO, enonadstr., 3 stanovanja po 2 sobi, pritikli-ne, poleg velika delavnici, vrt, dvorišče, center Ljubljane, 100.000 Din — primerno za vsakega obrtnika;
HISO. novozidano, 2 sobi, pritikline. 600 m* vrta, Rožna dolina, 60.000 Din
VILO, enonadstr., 2 stanovanja po 3 sobe, pritikline. lep vrt, Vodinat — 160.000 Din;
2 HIŠI. dvonadstr.. 7 stanovanj po 8 sob«, pritikline. center Ljubljan«, 400.000 Din;
VILI SLICNO HISO, 4 stanovanja po 2 sobi, pritikline, velik vrt. Rožna dolina, 125.000 Din;
2 HIŠI, obe enodružinski a lepimi stanovanji, dvoriščem, vrtom, pri šišenskem kolodvoru, 160.000 Din;
HISO, visokopritlično, novozidano, 2 stanovanj po 3, ozir. 2 sobi, pritikline, vrt, Rožna dolina — 160.000 Din;
Poleg tega večje število hiš, vil v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, gostilne, trgovine, industrije, veleposestva, *tav-bife* r^Lj«hl>ni,
Trgovsko hišo
i gostilniškimi prostori. i majhnim vinogradom, vrtom in »adonosnikom prodam na deželi, v letnem kraju Naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod šilro <Brez konkurence*. 680
Hlev
v sredini mesta oddam onemu, ki kupi konja z opremo in peresno diro po dnevni ceni Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
883
Točilnico
i delikateso in manjšim stanovanjem takoj oddam Ponudbe na upravo »Jutra« v Mar boru pod »Takoj.
1005
Mizarsko delavnico
90 m' površine, oddam v najtm z vsem inventarjem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Delavnica* 1027
Trgovino
s prekajenLm mesom in de-likatesami, t predmestju Celja, v neposredni bližini treh velikih tvornic, na prometni točki, prikladno
tudi za špeceriio, brez konkurence. ugodno prodam radi odhoda v inozemstvo
Stanovanje na razi. Ponudbe pod Mfro <10. na podružnico »Jutra* v Celju	1020
Gostilno
dobro idočo, na prometnem kraju oddam takoj na račun. — Informacije daj« Alojzij Vintar, Straža pri Novem mestu.	863
Pekarno
dam v najem na prometnem krajn v okolici Ljubljane Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kavcija 30 000». 847
Prostor
za delavnico ali skladišče oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	806
Gostilno
in eventuelno mesarijo
v večj«m trgu tik železnice v Posavju oddam v najem Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »1'oeavje*.
1637
Brivski lokal
»koži 60 let dobro vpeljan, oddam s 1 februarjem tistemu, ki uredi damaki oddelek. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod Šifro »Dobra bodočnost*. 1031
Lokal
primeren za trgovino ali
obrt, v Sp. Šiški, Celovška cesta 42, oddam v najem. Pojasnila v kUarni Jos. Vodnika, istotam.	778
Večji trgovski lokal v Mariboru
za špeccrijo oddam z vsem inventarjt-m Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
752/a
Stanovanje
3 sob. kuhinji- in predsobe oddam mirni stranki brez otrok za maj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Solnčno stanovanje*.
1030
Stanovanje
2 sob in kuhinje, v šentjakobskem okraju oddam s 1. majem Ponodbe pod »Družina brez otrok* na oglasili oddelek »Jutra*.
1029
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje s prl-tiklinami želi tričlanska družina za febiuar ali maj Plača tudi naprej Ponudbe oa oglaini oddelek »Jutra* pod »Cisto tn aolnčno*
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje 8 pri-tiklinami za februar ali maj želi tričlanska mirna družina, najraje v šentpe-trsko-klodvorskem okraju. Plačam naprej ali dam nagrado Zanemarjeno stanovanje prenovim na lastne stroške. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Soln&no in suho*. 971
Stanovanje
2 sob s kuhinjo, ali tudi z 1 »obo in kuhinjo išče mirna tričlanska rodbina — najraje na Prulah. Cenjene ponudbe pod »Stanovanje F S.» na oglasni oddelek »Jutra*.	970
Stanovanje
2—3 sob išče za takoj ali pozneje privatni uradnik v mestu ali bližini Prul. — PoDudbe na og'as. oddelek »Jutra* pod »Mirna družina 4*.	1701
Stanovanje
2 sob in kuhinje iščem v Ljubljani, v hiši, katero event. pozneje kupim ali posodim 15.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
1703
Stan vanje
2—i sob. v mestu želim za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Mirno 1928*.	962
Lep lokal
blizu glavnega trga v Mariboru, o stanovanjem in k'etjo oddam. Pojasnila v gostilni Kožuh. Maribor, Koroška cesta 56. 1768
Večji lokal
Specerije v Mariboru odstopim proti odkupu inventarja in blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
1771
Lokal
v sredini mesta, pripraven za pisarno aH lahko obrt. takoj oddam. — Pojasnila daje Privšek, Go«posvetska cesta 8 — gostilna Kmet.
1694
Trgovina
z za'ogo in inventarjem, na prometni cesti Ljubljanskega predmestja naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Trgovina 35*.	1035
Večji trg. lokal
v Mariboru, za Specerijo, oddam z vsem inventarjem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	752-a
Gostilno
dobro idočo, vzamem v najem aH na račun. — Ponudbe z navedbo prostorov in drugo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj prevzamem*.	1664
Mizarju
oddam prostor za delavnico. -Janko Predovidi Poljanska ceeta 72. 1652
Gostilno in kavarno
z vsem inventarjem prodam v centru Ljubljane. Naslov t oglasnem oddelku Jutra.
1731
GOSTILNO [<Ljubijana»
z vsem inventarjem, kavarno. čevapčinico in etanom od.lc.in takoj ali s 1. febr. v podzakup aH proti proviziji. Reflektiram na kavarniško izobraženega ▼ vsakem pogledu. Cisti zaslužek sedaj v zimi mesečno Din 5—6000, na leto ■ vrtom dvojno. Ponudbe na naslov: M. Cvotkovid, Slav. Brod.	1719
Stanovanje
3—4 sob s pritiklinami želim za takoj ali februar. Ponudbe pod šifro »Stiri-sobno* na podružnico Jutra v Celja.	1021
Stanovanje
oddam v najem Ljubljana VII, AleSevčeva štev 30.
1639
Stanovanje
3 sob oddam s 1 februarjem. Pismene ponudbe na oglasni oddelerk »Jutra* pod »Tri sobe*.	1657
Stanovanje
obstoječe iz 8 sob, kuhinje, kopalnice, jedilne shrambe in pritiklin; elektrika in vodovod v hiši. takoj oddam v visokopritlični hiši. Naslov: Stožice 8t. 102 pri Ljubljani — nasproti Urban čka.	1650
Stanovanje
2—3 sob s pritiklinami oddam Pot v Rožno dolino Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1734
Sobo in kuhinjo
želim. Plačam do 500 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Snažnost*.
" 1739
j. Ma. iisafc 54. Hm.
pri|>uruč» kol stara udeio vainn-a 'voif najboljši- tam burir*. v-fb vrst Ceniki n* razuolago	184-»
Mirna gospodična
želi za takoj ali s 1. febr. sobico s posebnim vhodom, v bližani Kongresnega trga ali sredini me«ta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šilro »Z navedbo cene* 1588
Prazno sobo
s souporabo kuhinje takej oddam v novi hiši v najem. Voda in elektrika v hiSi. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 1591
Sobo
čisto in svetlo, ieli gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «1. februar*.	1603
Gospodična
mirna, želi sobo Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Električna luč*.	1621
Sobo
z oskrbo oddam v centru. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	1048
Soliden gospbd
ieli sobo s separiranim vhodom Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra.* pod šifro
»B. M.»
1012
Opremljeno sobo
s po«ebnim vhodom takoj odetem gospodu Naslov v oelasnem oddelku »Jutra*.
861
Sobo
s posebnim vhodom Seli v centru trgovec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Centrom*.	969
^ABIVLJUJOČI POLET NOVEGA CHUrSLEB MODELA PO ZNIŽAMI CENI
cHirmEB ei
Šestcilinderskemu motorju zagotovi ventilacija karterja dolgotrajno brezhibno delovanje. Slovita Chryslerjeva motorna gred na sedmih širokih ležajih omogoča spontano in mehko akceleriranje. Slovite Chryslerjeve hidravlične zavore prijemljejo momentano, mehko in močno. V direktni prestavi je mogoča vožnja od brzine pešca do ioo kilometrov na uro. Krmilo se dviga in spusta po osebnem okusu vozača. Nova lepota v liniji in barvi. Oglejte si model 62 pri najbližjem Chrysler zastopstvu. Preiskusite njegovo izredno udobnost in prvovrstno delo na vožnji. Taka poizkusna vožnja je za Vas brezplačna in brezobvezna. Oglejte si tudi Chrysler vozove 80, 72 in 52. Oglejte si Chrysler vozove vseh tip po vsaki ceni.
GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO*. W . H. S M Y T H , BEOGRAD
ZASTOPNIŠTVA: LJUBLJANA,—AMERICAN MOTORS LTD.,—ZA LJUBLJANSKO OBLAST, MARIBOR,—AMERICAN
IMPOKT CO.,—ZA MARIBORSKO OBLAST
nhrvsler Sales Corporation, Dztr^U U.S.
2 sobi
kuhinjo in klet, za 4 odrasle mirne osebe želim 8 15. aprilem al' 1. majem t. 1. za več časa. v pritličju, v bližini Ljubljane, vzeti v najem Plačam za eno leto naprej Nailov v oglasnem oddelku »Jutra*.
967
Opremljeno sobo
z 2 posteljama oddam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1038
Prazno sobo
solnčno. oddam v Majctro-vi ulici 14.	1047
Sobo
z zajtrkom oddam 2 gospodičnama Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
958
Lepo sobo
solnčno. takoj oddam solidni gospodični ali gospodu. — Naslov v oglasnem
oddelku »Jutra*.
1758
Sobo
snažno in svetlo, oddam gospodični v centru Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	1761
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko v lepo sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
1767
Sobo
z električno razsvetljavo is posebnim vhodom išče soliden gospod v bližini gorenjskega kolodvora Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sp. Šiška*
1643
Opremljeno sobo
čisto, separirano. oddam s 1. februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
1758
Sostanovalca
sprejmem na stanovanje s hrano in vso oskrbo Po-irve se pri hišniku na Mestnem trgu št. 24. 1711
2 dijaka
višjih razredov srednje šole, ki bi poučevala dijaka lažjega razreda, vzamem na stanovanje. — Močnik, Sp. Šiška.	1714
Prazno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam v trnovem, Koseskega nI. št. 20.	670
Sobo
oddam takoj ali s 1. febr. 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1717
Pošteno gdč.
sprejmem kot sostanovalka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1692
Lepo sobo
s hrano oddam 2 gospodoma ali gospodičnama Naslov pove oglasni oddeelk »Jutri*	1678
Dva gospoda
(dijaka) sprejmem na stanovanje v bližin! obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1691
Sobo
če mogoče v sredini mesta išče gospod s 1 februarjem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »P. J *	1697
Sobo
s posebnim vhodom ia po strežbo 1*1 i ■ s 1. februar-
jem v centru mesta Cenj ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »A S.> 1707
Opremljeno sobo
po možnosti t prebrano. ▼ bližini Bleiwelsove ceste želi skoro ve« dan odsoten zakonski par brez otrok Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Eveat souporaba kopalnice 100*
1788
Preprosto sobo
snažno, če mogoče separirano, išče uradnik. — Ponudb* na ogla»ni oddelek »Jutra* pod »Bližina cen-truma*.	1051
Sobo
s centralno kurjavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1649
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1675
Prazno sobo
»eparirano, z ali brez štedilnika takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prazna* 1664
^po, prijazno sobo
oddam boljšemu gospodu v Gosposki ulici 10/1, desna.
670
Gospodična
teli sobo z v.-o oskrbo za 1 mesec. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod «8oba s hrano*.	1671
Sobico
z elektilčne razsvetljavo, nasproti Ljubljanskega dvora oddam Naslov t oglas, oddelku »Jutra*.	1660
Družabnika
za povečanje trgovine, samo delavnega in solidnega sodelavca, ki je brez obveznosti, iščem za takoj. Ponudbe pod »Družabnik 928* na podružnico »Jutra* ▼ Mariboru.	16S2
Do 70.000 Din
dam podjetju, ki mi nudi pisarniške ali slično službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Varnost 42*.	1642
Delnic
Jadransko-Podunavske banke 30 komadov ugodno prodam. Naslov v oglas oddelku »Jutra*.	1661
Dijaka
sprejme družiBa brez otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	1734
Opremljeno sobo
lepo in prijetno takoj oddam. Istotako tudi velike
prazno sobo
° štedilnikom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
1737
Vjrehrana
Otroka
sprejme ▼ vso oskrbo gospa brez otrok Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Čednost*.
1708
Samostojna gospa
Erosi 1000 Din posojila za ratko dobo. Pohištvo kot garancija — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hvaleinost*.	1690
Delnice
Jadmnsko-Podunavske banke prodam Le resne ponudbe pod »Večji paket* na oglasni oddelek »Jutra* 1687
Kdo posodi
uradniški vdovi 600 Din? Meseca julija vrne 700 Din Ponudbe na oglae oddelek »Jutra* pod šlro »Hitro* 1688

Inteligentna gdč.
stara 27 let. ki ji življenj« prinaša same prevare, želi spoznati iskrenega, resnega la značajnega gospoda, ki M ji kazal pot do miru in zadovoljstva. Le resne ponudbe « sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Bližina Celja*, biskrecijs zajamčena.	1728
Mladenič
SO let star. Ljubljančan, trgovsko naobraten. leti znanja z gospodično, ki bi mu pomagali ustvariti dobro eksistenco Ceajeae po oudbe aa oglasni oddelek »Jatra* pod »Srečno skup. no življenje*	950
2elezn. poduradnik
mlad la simpatilen, s premoženjem. želi znanja radi žeaitve t gospodično do 26 let. čiste preteklosti, vajeno gospodinjstva, s <0.000 Dia premoženja. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Stajerc*.
1778
Komur je znano
bivati*«? Franca Cula,
zidar, polirja, ga vljudno prosim, da javi na oglasa! oddelek »Jutra* pod oglaa. «3t. 1760*.	1760
Črnolasko
vozečo se T četrtek proti Gorenjski, občudovane in pozdravljeno od gospoda, izstopiviega t Medvodah, prosim, ako mogoče resnega spoznanja. — Sporočila pod »Gorenjska* na oglas, oddelek »Jutra*	1696
Arkadlj
Pričakujem odgovora. 1706
3 inteligentni trgovci
posestniki, želimo treh resnih tn izobraženih goepo-dičen, 8 primernim premoženjem, v svrho takojšnje ženitve Tajnost strogo zajamčena. Dopise pogojno s sliko in poinim naslovom pod »Napoleon*, »Radecki* in »Atila* na oglasni oddelek »Jutra*.	865
Mlada žena
osamljena pocestnica Ieli znanja s dobrosrčnim Inteligentnim. d»bro situiranlm gospodom nad 45 lot starim. Le resne ponudbe pod značko »Zvesto prijateljstvo 8918* na podružnico »Jutra* ▼ Celju.	814
Igralka
bi rada potom	korespond
ce debatirala	s filozofom
aH pisateljem.	— Slfra »R 0. R * 1060
Mm.
Prejel. Počakam tu.	Štejem že ure . . Samo zate
živi Tm.	1667
Idealist
globokih čuvstev. akade-mične naobrazbe. n« ugled, nem službenem poloti ju doma pa nerazumevan In prevaraa. želi trajno prija teljstvo simpatične, nesebične. dobro »Ituirane. plemenite čedne dame — • slično nezasluieno usodo, •turo »krog 85 let Tajnost 'trogo zajamčena Kratko biografijo, lahko tudi nemško na oglasni oddelek »Jutra* pod »Libertas*
1085
Pozor ženini in neveste!
Žimnlce
;matrace). posteljne mreže železne postelje fzložljve). otomane. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudol! Radovan
tapetnik
Krekov trg štev. 7
poleg Mestnega doma. 80
Prijateljico
iskreno, samostojno, patično in inteligentno — ieli 85 let star goapod, ki govori hrvatsko in nemško
Diskreeija zajamčena, — Cenjene dopise 8 totogra-fijo, katero takoj vrnem, na og'asni oddelek »Jutra* pod »St. 1586*.	1586
Izobražena gdč.
želi dopisovati z resnim la-teiigentom, radi družinskih razmer Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šilro »Usoda*.	1644
Mlado dekle
simpatično, etaio SO let —
vajeno gospodinjstva, čiste preteklosti, iz boljše obi-telji, bi se rada poročila s solidnim drž. uradnikom. Podeduje vso opremo, name-Stai in 25.00U Din v gotovim. — Besne ponudbe na oglasni oddeles »Jutra* pod »Mirjana*.	995
Gospodičnam
od 20—27 let, ki si žele v inozemstvo, se nudi zelo ugodna prilika za ženitev s dvema gospodoma v starosti 28-31 let, s prilični-uii financijelnimi sredstvi. Reone ponudbe pod »Srečna bodočnost* na oglasni oddelek »Jutra*.	956
Samec
vpokojenec. rojen L 1873., s premoženjem 30—10.000 Din, teli poročiti vdovo s posestvom, od 40—60 let staro Gostil ničarke in od izvoSčkOy imajo prednost. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Podjeten 42*.	842
Majhen posestnik
26 let star, se hoče poročiti z 19—25 let staro, v gospodinjstvu nekaj izvež-bano gospodično. Ne zahtevam visoke dete! — Samo resne ponudbe s liko, ki jo vrnem, pod šifro »Mirni dom 21* na oglasni oddelek »Jutra*.	821
Slovenec
Iz Slov. Štajerskega, ▼ Inozemstvu, srednje starosti, zaposlen pri neki specijalni družbi, se želi v svrho ženitve seznaniti 8 pridnim in poštenim dekletom, v starosti 22—28 let. Prednost imajo šivilje, po možnosti vešče nemškega jezika. Dopise s Elilko, katero takoj vrnem, na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Izseljen specijalist*. 1632
Gospod
s etalno elužbo, bi rad poročil gospodično od 18—23 let, ki bi imela svojo hišo ali primerno doto. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Skorajšnja ženitev*.
1647
Vrtnarja
treznega in samostojnega, z lastno hišico, želi poročiti preprosta gospodična z nekaj tisoč dote. Reflektiram samo na resne ponudbe s polnim naslovom pod šUro »Pomladni cvet*.
Preselitveno naznanilo!
KOMERCIJALNA BANKA D. D.
PODRUŽN CA lJUSLJA i A
(Afilac<ja ban te Čeho-S ovaški Legiji v Pragi)
se ie preselila v novo urejene prostore
na Mestnem trgu štev« 5.
Cla^bu
Klavir
lim proti odškodnini, aslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	873
posodil Naslov
Amerik. Saxophon
Es-Alto. marko Conn, po-srebren in pozlačen, skora aov in note za salonsk orehnster (moderne fn klasične) poceni poda Gam-berger. Gosposka ulica 9 982
Mojstrske vijoline
od iflOO Din dalje, dokler traja zaloga — Novodobne strune, ki trajajo na leta fina popraviš M. Mušič. goslar, Ljubljana. Selen-hargova 6	562
baterije za iepne svetilke — Dvojna cena Petkratni čas gorenja
Generalno zastopstvo
Vkng, Zagret
Ulica Bas Jelačlča 2.
D.N.C
Največje skladišče A VRAM KAJON Sarajevo Prestelonasljedalka Petra 26
Spec. veletrgovin?
išfce
krajevnega
zastopnika
Ljubljano. Zaželitna starejša meč Ponudbe na ogl. odd Ju'ia' pod
.Prvovrsina moč 91* _■
Vreče
nove in rab jene vseh vrs' ter JUTO za embalažo 'tna vedno v zalogi
Ino liaku. (jubilant)
Slomškova ulica 11
Vijoiino
dobro ohranjeno, po telo nizki oe«i prodam Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra.
1767
Planino ali klavir
in . perzijsko preprogo kupi takoj Dolenc, Maribor — Frančiškanska ulica št. 21.
1769
Klavir
železno konstrukcije, eleganten, proda za 6600 Din B o k a u, Maribor; Frančiškanska 21.	1770
ŠivtUi
Kmetsko kobilo
lepo m ur šiatlo. poceni proda posestni ca Antonija Pri-vodnik. Sv. Lovrenc št. 6, obč 8v Pavel pri Preboldu, Savi jaška dolina. 1745
Psico ovčarko
staro okrog enefi leta, čisto pasm« in z rodovnikom kupi Franc Gorinp, Celje, MikL hrib 27.	1684
Pes fermač
lep in dresiran. poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku cJntra*. 1646
Dobe rman
lepa psica, 6 mesecev stanu pečeni naprodaj na Reeljevi ceeti 10. 1658

Zapestnico
sem izgubila pred 14 dnevi na cesti od Gor. kolodvora do konea Medvedove ul. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi v oglasnem oddelku »Jutra*.
1749
Oddam v najem LOKALE
za mešano trgovino in gostilno na deželi na zelo prometnem kraju pod ugodnimi pogoji. Udobno stanovanje na razpolago. Osebna pravica za točenje ni potrebna. Nastop 1. aprila 1928.
Ponudbe na Štefana Borlak, lesna industrija, Celje.
Notfooetiorjena
dalmatinska gostilna pri Lozarju
smatra za svojo najboljšo reklamo, točiti najboljša dalmatinska vina s prvovrstno primorsko kuhinjo. Kdor želi malo plačati in se dobo najesti in napiti, naj poseti mojo gostilno.
Vsako nedeljo od 4. popoldne dalje koncert.
Po dobri kapljici se Vam bo postreglo z dobro kava
Za obilen poset se priporoča lastnik
8ILOVN5.
V najem iščemo
za 1. maj ali 1. avgust
večje stanovanje
(5 do 7 sob)
ali dre manjši stanovanji neposredno eno poleg drugega v mestnem delu med Dunajsko, Rimsko In Bleiweiso-vo cesto blizu glavne pošte.
Cenjene ponudbe na Anončno podjetje J. Rozman, Miklošičeva 6.
Zobni atelje
Ivan Novak
dentist (zobar)
zopet redno sprejema.
Ribnica na Dolenjskem.
—^i ————
Velika TRGOVINA
z železom in barvami
na važni prometni točki velikega avstrijskega mesta, z mnogimi odjemalci radi družinskih razmer ceno naprodaj. Ponudbe pod dobro uspevajoča 437, Posredovalni biro Kari Witzl Annonzen-Expedition, Klagenlurt, Domgas-se 7. - Fernruf 101.
Naz' ani m enjenetru o ;činstvu, da sem se preselil iz Kapiteljs e ulice št 5
v Šelenburgovo ulico št. 4
in se prinoročam za nadaljno nak'onjenost.
Popravljam tudi ga.oše in snežne čevlje po solidn>h cenah.
M. PAVLIN,
čevl arski mojster.
REVMATIZEH.
Izjava zahvalnosti.
G. D-ru I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43.
Moram, da Vas izvestim in da se Vam zahvalim, ker sem se z Vašim lekom RADIO BALSAMIKA popolno izlečil od reumatizma, ki me je lomil nekoliko let. Vaš rešilni lek rešil me je dolgoletnega reumatizma, ter se Vam ponovno zahvaljujem in Vam bom vedno hvaležen
Pt. Augusta (Australija), 26.-VII. 1927.
S spoštovanjem
Nikola Ljutica
Lek RADIO BALSAMIKA izdeljuje, prodaja in razpošilja po povzetju Laboratorija RADIO BALSAMIKA D-ra I. Rahlejeva, Beograd, Kosovska 43. Lek dobite v vsaki boljši lekarni in drogerijL
Lepota lica! .
Gremo Rose Centifo.ia
dandanašnji Ideal vsake boljše dame Krema daje frapantni ljubki in nežn ten. lice pstane zamamlji vo, mladeniško in čarobno ter i *vojim milim mir i so n vzbuja splošno zavidnosl Zakrije vse gregke je naj boljš^ podloga ta puder. * nenadomestljiva za pleee ir. promenado Din 50.—
Cold C p e a m
originalna angleška mastna nočna krema, ki popolno ma vnikne v pore lica in hrani ter dnevno pomlajuje koio, dela jo elastično Nenadomestljiva za vsako lamo. kei preprečuj* prerano -tarost in perfektno odstranjuje vso nečistočo lica Din 60— Cen(ffolta kosme« savod. Zagreb, (lica 37. Zahtevajte brezplačne ilustrirane prospekte!
s
PASTIUE
ii
99
preganjajo tesnobo, ter osvobo ajo in pospešujejo
dihanje.
Na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah
Zahtevajte jih v škatl icah z natiskom imena rVALDA"
Opozorilo.
Naši agenti in potniki imajo samo pravico posredovati kupčije, prevzeti na-plačiia pa do največ 10% (P" naroč lih za siiko 25°/n) zneska in ničesar več Višjih naplačil nikakor ne priznamo.
SpeciollRiport
Slanovec & So.
L<n&! asa, Vegova 8.
„SP£CT§lUllffl" d. d.
inž. Kopista. Dubsky in Krstič, tvornica
ogleda! io brušenega stekla, LJubljana Vil. Medvedova ui. 38, tel. 343 Zagreb, Beograd. Osjek. Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala	xv
Kupim dobro ohranjeno
okrog 60 PS;
220 tekočih metrov tračnic ter
20 kolesnih parov
poljske železnice.
Ponudbe pod „Za žago" na og asni oddelek „Jutra".
»Veliki Voz" v vsakem oziru
izvemši v obsegu in ceni
■v
zgrajen po principih konstrukcije velikih voz, samo sorazmerno lažji je Chevrolet edini voz, ki zdrzuje te značilnosti pri skrajno nizki ceni.

Proizvod General Motors
Tzbrana prestava in pojačena krmilna na-prava, kakor ona, ki vodi največje vozove Motor 15% jačji od vsakega drugega voza iste cene - - - opremljen z čistilcem za zrak in olje.
Zaprta Fisherjeva karoserija, ličana z lepim in trajnim Duco-lakom. Vzmeti v dolžini skoro cele šasije ki nudijo nedosegljivo udobnost pri vožnji.
Ta in mnogo drugih izboljšanj glede možnosti nadziranja in opreme indetit cirajo izdalavo Chevrolet-a z ono po najboljših tradicijah konstruiranih »Velikih Voz" - - -
in postal je vsled tega predmet izbire večjega dela kupcev, kot katerisibodi drugi drugi avtomobil sveta.
Oglejte si lep Chevrolet in zahtevajte od zastopnika, da ga Vam neobveznorazka
V. in M. Barešič & Co.
ZAGREB	LJUBLJANA
Knkovičeva ulica 30. Dunajska cesta 12. Zastopniki iirom države.
CHEVROLET
Cena louring Din 56/60 —
Svetovno mane original EMAJLIRANE
Drave
Lutzove peči
prvovrsten fabrikat tvomice Wwe. LUTZ A SOHNE BLUDENZ
IN EMAJL TABLICE Z NAPISOM
ima v Jugoslaviji « zalegi samo inž. MATE GUZELJ Ljubljana Šiška Jemejeva cesta štev 5 (blizu cerkve Sv Jerneja), □a dvon» šču pod hišo Celovška cesta 58.
I ■ I I 1 » I II ■ ■ ■ II ■ H ■ « I I I ■ I I H I ■ I M « ■ »
Kuhinjsko posodo
in opremo
alpaka ledilno orodje
dobite najugodneje pri
„JEKKO*\ Star* trg
Vitek stas!
Vsaka dama m gospod dobi takoj i nošenjem Saša-pasa od dr Ballowitza. Beriia, elegantni vitki »ta* Ta pas izredne konstrukcije, nas ne moti pri najtežjem dnevnem delu. taeno pa masira in odstranjuje vso nepotrebno maščobo Cena do 100 cm 165 Din, nad 100 cm 185 Din Centifolia kosroet. savo.i. Zagreb Ilira br. 37— Zahtevajte brezplačne ilustrovane ceniSe.	2
Radi velike zaloge SPOJK
(Klammer) damo vsakemu
popolnoma zastonj
prvovrstni strojček za. spajanje listov, znamke SKREBA, ako dotični naroči naj* manj deset škatlic Skreba«spojk.
A. PRAŠELJ, ZAGREB
M AR G.* RETSKA 4. IŠČE SE v nakup ali v družabništvo
gozdno veleposeslvo
z lastno žago ali kako drugo lesno indu-strjo v bližini železniške proge v svrho u^tanovlienje industrije Ponudbe na Pubiicilas d. d. Zagreb, Gunduliceva 11 pod „14432".
Mehko puranovo per-e, kilogram 15— Din, mehko k košje perje, „ 15'— » gosje perje	„ 100'— „
fianko Maribor, vreče računamo po lastni ceni, proti povzetju 5 kilogramov puranovega ali kokošjega perja 110*— Din, 5 „ gosjega perja	555*— „
bruto za neto, tranko po pošti proti predplačilu zneska
Eksp. družba Matheis, Supppanz in drug
Maribor
mm j
r fm
v., iiij^ai tu
krepi in
zdravi želodec,
je edino
R. Vlahov
odlikovan na vseh svetovnih izložbah
Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta.
= Čuvajte se ponarejanj! = Tvornica ustanovljena leta 1861.
m m
o
v Mubijani
SE JE P K? € S E L 9 L
in posluje od 16. januarja 1928 dalje v lastnih prostorih
na AMBROiilfžiH TRGU š
(Postaja cestne eiekt. železnice pri Št Peierskem mostu) fefefcn 2015
P. n. občinstvo se naproša, da se v slučaju potrebe zglasi v uradnih prostorih na Ambroževem trgu 7, pritličje levo, kjer je zavod vsak čas m ob vsaki uri na razpolago.
P. n. občinstvo se dalje opozarja, da prevzema zavod prepeljave umrlih v Ljubljano ali iz Ljubljane, v tu* in inozemstvo po najnižjih cenah.
Velika zaloga vsakovrstnih lesenih in kovinskih krst ter vseh drugih po* tjrebnih potrebščin
Sledeče srečke Zadružne hranilnice r. z. z o. z.
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19.
so bile v I. razredu izžrebane:
Din 500 je zadela št. 76,737.
Po Din 200 so zadele naslednje številke: 15.423, 15.476, 15.481, 15.482, 66.627, 66.644, 115.634, 7678, 20.152, 22.548, 46.026, 46.039, 46.044, 46.065, 46.161, 46.164, 58.263, 70.249, 70 269. 70.348, 70.351, 99.741, 109.835. 109.855, 120.232, 76.729, 78.716, 78 757, 103.145, 103.162, 10.846, 34.605, 34.667, 60.159. 84.630, 84.686, 97.329, 108.148, 123.881, 123.978, 49.836.	, . . . . ,
Kdor želi igranje na visoke dobitke nadaljevati, naj se takoj javi, da mu bomo za* siguali srečko II. razreda, ker bo gotovo nekaj igralcev pozabilo obnoviti srečke. Izžrebane srečke je ob neme poslati
Zadružni hranilnici r. z. z o. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. V slučaju, da srečk ne bo na razpolago, bomo naka*
zovali dobitke v denarju.
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi našega nepozabnega
Francita Stirna
lajšali našo neizmerno bol, se najtopleje zahvaljujemo.*
Prav posebno se še zahvaljujemo velikemu županu g. dr. Vodopivcu in njegovim zastopnikom g. vladnemu svetniku Senekoviču, sreskemu glavarju g. Novaku, vladnima tajnikoma gg- Legatu in Mramorju in sploh uradništvu sekretarijatavelikega župana, dalje sreskemu poglavarju vladnemu svetniku g. Žnidarčiču in njegovim gg. uradnikom, mestnemu županu g. Cirilu Pircu, Narodni Čitalnici v Kranju in njenemu pevske* zboru za ganljivi žalostinki. Gledališkemu odru Kranj in zastopnikom kulturnih organizacij in sploh vsem, ki so blagega pokojnika spremili na
njegovi zadnji poti.	.
Posebno se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem mnogobrojnega pre*
krasnega cvetja.
Kranj»L]ubl]ana, dne 14. januarja 1928.
Goboko žalujoči ostali.
□[□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o
S MLEKARSKA ZADRUGA M VRHNIKI §
g	R. Z. Z O. Z.	g
M	n
□	Odlikovana na Pokrajinski razstavi za Slovenijo n
□	1. 1926. z bronasto in 1. 1927. s srebrno kolajno. p S Na;večje in najmodernejše podjetje te viste v naši □
□	državi. Proizvaja polnomastni ementaflski sir v □
□	hlebih po 80 — 90 kg, dalje SI vrste (polemen* □
□	talski) sir v hlebih po 25 — 35 kg in trapi- □
□	stovski sir v malih hlebih.	□
□	Vdetrgovcem darno znaten popust.	□
g Solidna postrežba!
Brezkonkurenčne cene! g
□ ' n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Poti'
I Vaša obleka bode izgledala zopet kakor
a
s nova, ako jo pustite kemično čistiti v
B
B
B B B B
a
8
»
<st
tovarni	Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-A Ljubljana, Podružnica: Šelenburgova ul i
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur.
Barvanje oblek v različnih barvah.
™9BBB!BBaHi8BSfiS2ie!SI5SBBBBBBBBBBSI
RAZPI
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
električne inštalacije
za hiše ob Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami pri podpisanem uradu Gledališka ulica za Din 100-—
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti pri podpisanem uradu do 28. t. m., 12. uri opoldne.
Pokojninski zavod za nameščence,
Ljubljana.
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za Konzorcij .Jutra. Adoli Ribnikai. Z* Narodno tiskarno dd. kot ttefcvnarja Fran JezerSek. Za Lscratal del je od*m«a Alojzij Novak. V* * Ljubljani.