Poštnina plačana t gotovini. Leto LXVL, št. 264 Ljubila?]a, sobota 18. novembra 19)3 Cena Din L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg flt. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon 8t. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Pravi obraz Nemčije Navidezna miroljubnost in spravi ji vost naj bi prikrila prave nemške politike — Ideal Hitlerja: diktatura nad vsem svetom Pariz, 18. novembra, r. V ospredju 7?.nimanja mednarodnih političnih krogov je zopet najnovejša akcija Nemčije, ki kaže miroljubnost Nemčije v prav čudni luči. Berlinska vlada je presenetila evropsko javnost z miroljubno ponudbo sprave s Poljsko in napovedala enako spravljivo akcijo tudi v pogledu ureditvi odnošajev s Češkoslovaško. Sprva je izgledalo, kot da hoče Hitlerjev režim po izstopu iz Društva narodov in izvedbi ljudskega glasovanja o nemški zunanji politiki zares z dejanji dokazati svojo miroljubnost, kajti nobenega dvoma ni, da bi sprava med Nemčijo in Poljsko v napovedanem duhu in ob priznanju obstoječih državnih meja pomenila največje ojačenje evropskega ri-iru in bi to obenem odstranilo tudi vse ovire za sporazum med Nemčijo in Francijo. Toda ta lepa pesem miru je kaj hitro izzvenela, ko so prišli na dan pravi načrti nemške zunanje politike, načrti, ki streme za istimi cilji, kakor je stremela Nemčija leta 1913-14, ko je hotela za-vojevati ves svet. Navidezna miroljubnost Nemčije naj bi uspavala čuječnost Francije in dala Nemčiji možnost, da se temeljito pripravi za dosego svojih ciljev. Pariški list »Petit Parisien« je namreč objavil senzacionalna razkritja o tajnih navodilih, ki jih je dala berlinska vlada svojim zastopnikom v inozemstvu in ki predstavljajo osnovo vse nemške zunanje politike. List označuje ta navodila za Deset vojnih zapovedi Hitlerja Ta navodila predstavljajo smernice, po katerih naj se ravnajo nemški zastopniki v inozemstvu ter določajo v glavnem: 1. Nepomirljiv nasprotnik Nemčije je in ostane Francija, ki zasleduje tako demokratično, kakor tudi narodnosocla-lisiično Nemčijo s svojimi zatiralnimi načrti. 2. Anglija je najmogočnejši in najnevarnejši zaveznik Francije in se je zaradi tega treba boriti zoper njo z vsemi sredstvi. Gre pred vsem za to, da se skale dobri odnošaji med Anglijo in Francijo. 3. Sedaj je v teku akcija, da se poruzi vojaška zveza med Francijo in Anglijo. 4. Nemčija mora preprečiti vsako konsolidacijo na Balkanu. 5. Nemčija noče še nadalje prenašati versailleskega diktata in stremi po reviziji te pogodbe potom pogajanj, če pa bo treba, pa rudi z drugimi sredstvi (z nasiljem!). 6. Vrnitev Po-saarja je v ospredju nemških zahtev in Nemčija se kljub loka ruski pogodbi ne bo nikdar odrekla svojih pravic do Alzacije-Lorene. 7. Čeprav kaže sedaj Nemčija napram Poljski veliko spravljivost, bo vendar v bodočnosti uveljavila vse svoje zahteve glede Poljske. 8. Cilj nemške zunanje politike je zo-petna pridobitev vseh v vojni izgubljenih ozemelj in priključitev vseh nemških narodnih manjšin v Evropi. 9. Prav tako hoče Nemčija zopet pridobiti vse svoje nekdanje kolonije in to neposredno brez posredovanja Društva narodov. 10. Nemčija zahteva absolutno enakopravnost glede oboroževanja brez vsakršne mednarodne kontrole, tudi če bi se taka kontrola uvedla ne samo za Nemčijo, marveč za vse države. Oh koncu naglašajo navodila, da je položaj v Nemčiji zelo resen ter da si vlada skrbno prizadeva izgraditi nemško oboroženo silo, da bo čimprej pripravljena tudi za morebitne vojne za-pletljaje. Nadaljnja navodila se nanašajo na širjenje nemške propagande v inozemstvu, če treba tudi s podkupovanjem listov, novinarjev in slično, samo da se prikrijejo pravi cilji nemške politike. Nemška vlada je ta razkritja seveda demantirala, toda »Petit Parisien« poudarja, da jih v polnem obsegu vzdržuje in jih bo izpopolnil še z objavo drugih tajnih dokumentov, ki dokazujejo, kake načrte zasleduje nemški režim. Nemška vlada sama potrjuje V popolnem nasprotju z berlinskim demantijem pa je oficielna nota, ki jo je te dni dostavila nemška vlada Musso-liniju, ki si je nadel nalogo posrednika med Nemčijo in velesilami. V tej noti označuje nemška vlada svoje zahteve in predvsem poudarja, da zahteva povišanje nemške vojske za 300.000 mož, razen tega pa pravico neomejenega oboroževanja z vsemi onimi vrstami orož ja, ki naj bi se v smislu razprav na raz-orožitveni konferenci odpravilo. Mednarodno kontrolo oboroževanja Nemčija absolutno odklanja. Ob koncu pa pravi nota nemške vlade, da veljajo vse te zahteve samo za primer, da pride z ostalimi velesilami do sporazuma. Če pa do tega sporazuma ne pride, si pridržuje Nemčija svobodne roke tako v pogledu oboroževanja kakor tudi v pogledu vseh drugih akcij, ki jih bo smatrala za potrebne. Navedbe te note se čudovito strinjajo s tajnimi navodili nemškim zastopnikom v inozemstvu, a vse skupaj postavlja v pravo luč postopanje Nemčije v zadnjih mesecih, ki je bilo v marsikaterem pogledu nerazumljivo. Razorožitvena konferenca se feo nadaljevala Vodilni državniki so se sestali v ženevi k posvetu — Francija za neokrnjeno nadaljevanje pogajanj Pariz, 18. novembra. AA. Zunanji minister Paul Boncour je odpotoval v Ženevo snrvi ob 22. Z njim sta potovala delegata Massigli in Gamier. Paul Boncour je potoval v Ženevo z imbra. A A. Po zadnjih vesteh iz Ženeve, kaže. da bo po ženevskih pogajenjih. ki bodo trajala samo nekaj dni, središče rezo'i-ožetvenih razgovorov preneseno v R;m. Kakor trde ženevski dobro poučeni krogi je predsednik angleške vlade Macdonald že obvestM Mussol;n\ia. da bi se raroro7:tvena ^rwgai^nja v italiipnski prestolnici lahko vtš:1i že v najkrajšem Sašo. Ta pogajanj ne bi b;ls omejen* 7«^\ na za«tonn:,ke velesil. V R'mu so ta Mpcdo-naldov predlog spreieli z mvdiispn'em. Kmalu nato se je vršil telefonski razgovor Simona s Hendersonom in je Simon odpo- toval v Ženevo. V krogih Društva narodov so snoči trdili, da je o tej izpremembi v načrtih angleške vlade obvestil Mussolinija angleški poslanik v Rimu in bivši generalni tajnik Društva narodov sir Eric Drummond. Nemšhi minister: „Kđor ni z nami, je proti nam!" Pariz, 18. novembra. AA. Nemški propagandni minister Gobbels je dal ženevskemu poročevalcu londonskega lista »Saturdav Review« izjavo, v kateri pravi med drugim: Lahko vam izjavim, da zveze, Id jih namerava Nemčija skleniti z raznimi državami, niso namenjene ofenzivni vojni. S temi zvezami si hoče Nemčija osvojiti samo tista ozmelja, ki so ji neobhodno potrebna. Sicer pa zahtevajo bitni nemški nacionalni interesi, da bo morata Nemčija smatrati vsakogar za svojega sovražnika, ki bo nasprotoval tej naši politiki. Na tem načelu bodo sloneli tudi naši odncšaji s Francijo. Vendar se nadejamo, da bosta Velika Britanija in Italija to nemško politiko razumeli. V Pragi so previdni Praga, 18. novembra, r. V praških političnih in diplomatskih krogih so sprejeli vesti o ponudbah Nemčije Poljski in Češkoslovaški z veliko rezervo. V vladnih krogih izjavljajo, da bi se radovali vsakemu iskrenemu sporazumu med Poljsko in Nemčijo, ke*- bo to pomenilo velik napredek v konsolidaciji miru in bi melo velike koristi tudi za Češkoslovaško, ki v primeru kakega konflikta med Poljsko in Nemčijo ne bo ostala neprizadeta. Toda za enkrat razen pla-tonične izjave Hitlerja ni še nobenih konkretnih dokazov, da hoče Berlin v resnici likvidirati vso svojo dosedanjo politiko napram Poljski. Kar se tiče nemških ponudb glede Češkoslovaške, pa izjavljajo, da bo Češkoslovaška postopala v danem primeru le v najtesnejšem sporazumu s svojimi zavezniki to je Malo antanto in Francijo. Dve težki avtomobilski nesreči Ljubljana, 18. novembra. Križišče Sv. Petra m Resljeve ceste je bilo sinoči okrog 21. pozorišče hudega karambola dveh z gramozom natovorjcnih avtomobilov, last MŽ družbe. Po Resljevi cesti je privozii proti Zmajskemu mostu šofer Rudolf Koprive, istočasno je pa pridrvel po sv. Petra cesti iz mesta šofer Avgust Jamnik. Ta je vozil zelo naglo ter se je na križišču od strani zaletel v Kopriv-čev avtomobil. Koprivec je v zadnjem hipu skušal preprečiti nesrečo in je zavil v stran, kljub temu je bil pa sunek tako silen, da ga je treščilo v kendelaber, ki ga je odbil in se je voz naslonil na Mallvjevo hišo, Jamnikov avtomobil je pa zdrsnil ob njem ter porušil vso ograjo pred Mallvjevo hišo in se prav tako naslonil na hišo. Sreča je bila, da je bil voz tako vel'k. sicer bi padci v jarek med ograjo in hišo. Dočim je ostaJ Koprive nepoškodovan, je Jarrrmka me. da pritisnil volan na prsni koš in je ostal nezavesten na kraju nesreče. Na pomoč so bili poklicani reševalci, ki so ga nemudoma prepeljali v bolnico. N.te- ed:ter g. Raiko Turk. katerega tovorni avtomobil je potegnil Koprivčev avtomobil na cesto. Na avtomobilu so se razbile samo svetMke, neko1;ko je bil poškodovan rudi blatnik. Jcmnlkov avto je ra ostal nepokvarjen. Poticaja je ugotovila, da je nesrečo zakrivil Jamnik. ki je prenaglo vozil. * Včeraj popoldne je v Klaičevi ulici v Zagrebu, ki je ena naibolj prometnih, brezobzirno divjal pijan šofer Ivo Segota. ki ie povzročil precejšnjo škodo, povozil pa tudi mestnega smetarja 35-letnega P^vla Piiaka Z največjo hitrostio je divjal ^vtomobi!;st po ulici, ki je bila polna liudi. Smet*r je v strehu odskoči] na levo v prenrioaniu. di bo avtom-obil ^avil na desno. AvtomobH ga le pa pograbil in vlek*] dobrih 10 m za seboj. Noto se je avtomobil zaWel na n'očnik. porušil kandelabar ;n končno tre-šč'1 v zid tobačne tovarne, kjer se ie «ko-rai popolnoma razbil, ^ofer je p« imel srečo m je ostal nepoškodovan Pol;cija je šoferja aretirala in izročila sodišču. Novi državni proračun Vlada je danes predložila Narodni skupščini predlog proračuna za leto 1934 35, ki iznaša 10.171 milijonov Beograd, 18. novembra, r. Predsedstvo Narodne skupščine je izdaio danes opoldne tale komunike: Na osnovi člena 102 ustave je finančni minister danes izročil Narodni skupščini v reševanje in odobrenje predlog proračuna državnih izdatkov m dohodkov s finančnim zakonom za leto 1934-35. Predlog proračuna izkazuje: Izdatki 1. Splošni izdatki administrativnih ustanov 6.,° 14,354.340 Din; 2. izdatki gospodarskih ustanov, ki se krijejo z lastnimi dohodki teh podjetij in izdatki avtonomnih ustanov 3.,256,K96.45S Din (skupno torej 10., 171,240.798 Din). V primeri s sedanjim proračunom so izdatki znižani skupno za 511,607.143 Din. Znižanje je izvedeno v vseh resorih, dočim znaša avtomatično povečanje izdatkov, ki izvira iz zakonskih določb ali državnih pogodb 244,^l.362 Din. Avtomatično so povečani izdatki za pokojnine in invalidnine za 185 milijonov in izdatki za gradnjo železnic za 50.3 milijone, in sicer za odplačilo posojil, najetih za zgraditev železniških prog. Razen tega so povečani izdatki prosvetnega ministrstva za 7.3 milijone ter gradbenega ministrstva za 600.000 Din Povečanje izdatkov prosvetnega ministrstva je posledica že otvorjenih novih osnovnih šol in povečanja števila učnega osebja, dočim so povečani izdatki gradbenega ministrstva določeni za odplačilo prej najetih posojil. Razen tega niso povečani nobeni izdatki drugih resorov, nasprotno, proračuni vseh ostalih resorov so znižani. Dohodki Tudi proračun dohodkov izkazuje znatno znižanje kot posleaico splošnih gospodarskih prilik. Neposredni davki (trošarina, takse in carina) so zmižani za 325 milijonov, razen te?a pa so znižani tudi dohodki iz vseh vrst monopola za 56.7 milijona ter tudi dohodki državnih podjetij za 149 3 milijona. V tej skupini so najbolj znižani dohodki prometnega ministrsUa, kjer znaša znižanje 140 milijonov. Prav tako so znižani dohodki vseh drugih vrst za 16 milijonov. Proračun izdatkov in dohodkov je popolnoma uravnotežen. Ameriško - ruski sporazum Pogodba je bila včeraj sestavljena in bo danes parafirana IVashington, 18. novembra, r. Sinoči je bil dosežen dokončni sporazum med Lit-vinom in predsednikom Rooseveltom glede obnove diplomatskih odnošajev med Ze-dinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo. Dogovor, ki je bil sklenjen, vsebuje naslednje glavne točke: 1. Obe državi se odrečeta vsakemu vmešavanju v notranje zadeve druge države. Predsednik Roosevelt je odtočno vztrajat na tem. da se odpravi vsaka komunistična propaganda v Zcdinjenih državah. 2. Svobodno versko udejstvovanje medsebojnih državljanov v Rusiji in Ameriki. 3. Konzularna pogodba o dogovoru o medsebojni pravni pomoči, s čimer naj se zasigurajo obojestranskim državljanom civilne pravice, kakor jih uživajo lastni državi jani. 4. Rusija ukine vsa zasledovanja ameriških državljanov zaradi gospodarske špi-jonaže Že obsojeni se oproste. 5. Rusija se odreče vsaki zahtevi po odškodnini za škodo, ki so jo napravile ameriške čete v Sibiriji teta 1918. 6. V dobi pogajanj za ureditev medsebojnih terjate\' ne bo Rusija ničesar pod-vzela zoper razsodbo sinlikč. 7. Obe državi izražata upanje na naglo ureditev vprašanja dolgov. Pogodba bo danes parafirana, svečan podpis pa se bo vršil pozneje. Litv'nov bo danes sprejel novinarje in jim pod j i daljšo izjavo, že jutri pa bo zapustil \\ a-shington in se vkrcal za povratek v domovino. Pariz, 18. novembra. AA. Po najnovejših vesteh iz Moskve kaže, da je sovjetska vlada sklenila vzpostaviti diplomatske stike z mehiško republiko. Mehika zaenkrat te vesti ni ne potrdila, ne demantirala. Mehiško zunanje ministrstvo je zaenkrat rezervirano. Svojčas so bili stiki med obema državama prekinjeni, ker so sovjetski dinlomutski predstavniki v Mehiki vršili boljševisko propagando. Zahteve denarnih zavodov Beograd, 18. nov. p. Včeraj je bila v Beo-gTadu konferenca zastopnikov strokovnih organizacij denarnih zavodov iz vse države Na njej so razpravljali o položaju na denarnem trgu ter o najavljenih ukrepih za omiljenje gospodarske krize. Svoje stališče so označili v naslednji resoluciji, ki bo'predložena merodajnim krogom: Predstavniki vseh strokovnih organizacij denarnih zavodov kraljevine Jugoslavije naprošamo kraljevsko vlado, da izvoli pred izidajo kakih ureddovih tvor nic Po obtožnici je bil RichterVocelsineer Član eovjf*tsko-ruf*ke ^pijonažn? centraln v Berlinu. Ri<-hter-Vo vendarle določil sodnike za j itrišnie H"k-me. Za ljublian«ko prafenje med Primorjem in Jugoslavijo je bil prvotno določfn g Nedoklan iz Splita, ki pa je odpovedal, isto tudi namestu njega določeni c. S'tič. Odbor ji? sedai določil za sodnika g. Rosenfelda iz Zagreba (rezerva \Vil!er). Tekmo BSK : Oradi-m=ki sodi sporazumno g. Mika Popov i č. Hajduk : Conrordia pa g. Padjen. "~ INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20 1975. London 16.66, New York 319.__Bruselj 72,__Milan 27.20, Madrid 41.90, Amsterdam 208 15, Berlir. 123.In. Dunaj 57.50, Prasa 13.3250. Varšava 57.90, Bukarešta 3.05. Izhod iz finančne krize Originalno predavanje g. Zorana Hribarja pod okriljem ljubljanske sekcije UJIA Ljubljana, 18. novembra. Snoči j* g. Iv. Hribar nadaljeval svoje aanimivo in originalno predavanj* pod okriljem ljub. sek. UJIA v društvsnem lokalu v kazini Udeležba ni bila tako lepa kot prvič, in bilo je precej poslušalcev, ki se niso udeležili prvecra predavanja. Predsednik sekcije inž J. Mačkovšek je pozdravil udeležence, posebni dekana tehnične fakultete prof. Krala, 11 Spindlerja. pomočnika fin. direkcije v pokoju, tajnika DZ F. Uratnika, dr. Lapajneta, dr. J. Koceta i. dr. Predavatelj \e prešel kmal j k nadaljevanju, sklicujoč se na izsledke prejšn jetra predavanja. Osnovni denarni zakon je izrazil v formuli, po kateri je produkt iz množine, hitrosti obtoka in kvalitet^ denarja enak produkciji. NagfaSal je, da doslej niso nikjer upoštevali tecra zakona, ker denarja na krije produkcija, nego zlato. Da bi pa denar bil to, kar bi moral biti po svojem pravem značaiu, je treba primerno-, organizirati državno finančno upravo. Predavatelj je opisal ustroj teoretične države, ki bi uvedla nov denarni sistem. V davnem bi bilo treba ustanoviti centralni državni denarni zavori, ki bi delovni na znanstveni podlani. Delil bi se na št;ri oddelke, in sicer na statističnega, nospodarsketra, na davčni arad in socijalni oddelek. Statistični oddelek bi zbiral podatke o produkciji, da bi se po n:i regulirala denarna množini. Gospodarski bi bil finančni, denarni oddelek, ki bi tudi daial brezobrestna posojila v izvestnih primerih. Državni oddelek bi opravljal funkcijo davčnega urada, a odvisno od prednjih oddelkov, na znanstveni podlagi. Socijalni oddelek bi vodil socijalno skrbstvo. skrbel bi za vse one, ki bi ne mogli delati. Po predava trd je vem mnenju bi se na ta način odpravilo konjunkturno valovanje, produkcija bi ae avtomatični uravnovešala •po potrošnji. V državi s tem denarnim sistemom bi se delili državljani na državne uslužbence, uslužbenca (delavce), ki bi bili zaposleni v zasebnih podjetjih, in nn svobodne poklice ter voditelje produkcije, tore? na tri skupin*. Dela bi bilo za vp-o dovolj. C> bi prišlo v zasebnih podjetjih do tega, da bi bil trg že prenasičen z nekim produktom ter bi so zaradi tega morala skrčiti produkcija (avtomatično"), bi bilo treba delavce zaposliti v drugi industriji, pri proizvajanju produktov, ki jih še ni preveč. Ako bi pa n3 bilo drugega izhod;'., bi država zaposlila odpuščene delavce pri produktivnih iavnih delih. Majhna valovanji pri produkciji bi s*» uravnovešala torej tako, da bi država v času živahnejše proizvodnje izdajala tem več denarja, lahko bi pa tedaj tudi sorazmerno bolj obdavčila producent«1. Ko bi produkcija začela zastajati, bi morala država zaposlovati delavce, ki bi na ta način zopet postali konzumenti. Predavatelj s** je bavil s problemom uravnovešanja produkcije s konzumom iz več vidikov. Končno ip dejal, da bi se novi denarni sistem z gospodarstvom lahko izvedel povsem v popolnoma avtarkični državi ali v vesoljni državi. Debata je bila še celo zanimivejša od predavanja. Dr. Lapajne (s priSel do zaključka, da bi novi denarni sistem vodil do načrtnega gospodarstva odnosno da bi moral voditi v načrtno gospodarstvo, če bi naj imel kakšen pomen. Vsekakor bi bilo treba regalirati produkcijo, toda kakor hitro s«e začne poslati v produkcijo, j* konec liberalnega gospodarstva, dočim predavatelj pri svoji teoriji dopušča povsem svobodno produkcijo in zasebno inicijativo. — Predavatelj je tolmačil t?r zagovarjal s svojo teorijo, naglasji.ič. da bi država kontrolirala samo mezde ter po produkciji regulirala denarno množino, a ne tudi produkcije, češ. da bi b»l«i to nepotrebno, ker se produkcija regulira sama. Na vprašanj?, kdo bi famSl, da bi producenti uporabljali denar le v splošno korist in da bi ne postali gospodarsko premočni na Škodo množice, predavateli ni odgovoril dovolj določno. Povedal ie, da držaja pač poveča množino denarja od časa do Saša, ko se izkaže, da ga je premalo. Najzanimivejše je bilo vprašan>e 'univ. prof. Krala, kaj bi sledilo racionalizaciji, ko bi pod:etja odpuščala delavce ter bi producirala z mnogo manj delavci morda še več Pozneje ie krenila debata nekoliko od bistva stvari, zato nismo slišali pojasnila, ki bi si ga marsikdo najbolj želel; namreč, ali bi državni denarni zavod izdajal denar tudi za delovno silo, produkcijo strojev in kdo bi prejemal to mezdo? Tehnični razvoj vodi v smeri, ki je jasna tudi lajikom: stroji čedalje bolj izprodrivajo ljudi in morda jih bodo kdaj (teoretično1) izpodrinili povsem. To pa ni nobena nesreča, temveč nasprotno, velika sreča Gre samo za vprašanje, kd:> je gospodar strojev. Skoda re tudi, da se v debati niso dotaknili vprašanja, kdo bi jamčil, da bi bile mezde plačane tudi pravilno, da bi bile določene na podlagi ekstakt-nih zaključkov. Lahko je določiti eksistenčni minimum, nemogoč? pa tako enostavno pav-šalirati mezdo. Ker je denar pravni dokument, ki daje delavcem pravico do produkta, ki ima izvestno ceno. bi moral zanj dobiti enakovrednost za 6voj? delo. Ce bi jo dobil, podjetnik ne bi imel dobička in ne interesa, da vodi podjetje. Delavec bi torej ne prejemal enakovrednosti (dokament bi bil prav za prav laž?n) za svoje delo, kar pomeni, da bi se v gospodarskem sistemu n.p spremenilo nič bistvenega. Tajnik DZ F. Uratnik je priznal v debati, da je Hribarjeva teorija zelo zanimiva in na pogled logična, napaka pa je v davčnem sistemu, ker bi podjetja ne bila obdavčena na pravilen način, ki bi onemogočil razvoj gospodarstva v sedanji smeri- Dr. Lapajne je povedal ob zaključku debate, da je Hribarjeva teorija o denars>tvu sama na sebi pravilna, da je pa to le vprašanje tehničnega značaja, ki ga je treba povsem ločiti od gospodarstva. Z rešitviio finančnega vprašanja pa ni pomagano bolnem u gospodarskemu organizmu, kajti de-narstvo je odvisno od gospodarstva in ne nasprotno. Po predlogu tajnika Uratnika bo debata o tem zanimivem vprašanju Čez mesec dni. ker se snoči niso še razčistili vsi problemi. Dragoceno darilo Ptuju K jutrišnji proslavi 40-letnice ptujskega Muzejskega društva Ljubljana, 18. novembra. Ptuj ni samo med našimi najstarejšimi anesti z najčastitljivejšo zgodovino, ni samo med najzanimivejšimi in najprikupnej-iimi mesti 8 svojimi zakladi umetniških in zgodovinskih spomenikov in rajskolepo okolico, temveč ;e Ptuj navzlic temu, da je Ie maLo mestece z manjšim številom prebi-vaistva, kakor ga imajo nekatere vasi na vzhodu države, gotovo na prvem mestu in za zgled vsej Jugoslaviji, kako spoštljivo varuje svoje starožitnosti. Velik praznik praznuje jutri Ptuj, ko obhaja 401etnico za Ptuj in okolico ter za napredek naše in tuje znanosti in kulture zaslužnega Muzejskega društva. Vsi Slovenci in vsa Jugoslavija je ponosna na delo in uspehe ve-ino skromnega, marljivega in požrtvovalnega jubilanta, saj Muzejsko društvo v Ptuju ob tej priliki zasluži čestitke vseh, ki jim je mar čast in ugled domovine. Mnogo priznanj bo jutri prejelo Muzejsko društvo z vseh strani, gotovo je pa najlepši dar knjiga >Casopisa za zgodovino in narodopisje«:, ki jo ob jubileju Muzejskemu druitvu v Ptuju in njegovemu mnogoletnemu članu ter neumornemu raziskovalcu Poetovije, notarju Viktorju Skrabarju poklanjajo Muzejsko ln zgodovinsko društvo v Mariboru ter uredništvo te odlične revije. Slavnostna ptujska številka mariborskega >časopisa« ima 200 strani s prispevki najrzbranejših strokovnjakov, razen tega pa še 41 listov prilog s slikami, a tudi v tekstu je več ilustracij. Takega darila ni posvetilo še nobeno naše znanstveno društvo svojemu delavnemu sosedu, poudariti pa moramo tu-di, da to bogato darilo prihaja z naše skrajne severne meje ter prinaša čestitke, pohvalo in zahvalo delavcem v malem in ogroženem provincialnem mestu. V upoštevanju in vrednotenju velikega dela za raziskovanje Poetovije, velikeoa -dela v skrbi za ustanovitev in razvoj muzeja i«i velikega dela, ki ga je izvršilo Muzejsko društvo v Ptuju, ko je budilo in gojilo kulturne tradicije preteklosti, tako da je danes Ptuj V kulturnem pogledu med prvimi mesti vse Jugoslavije ter tako vzor vsem sosedom in ponos naše znanosti, so častilci ustvarili za darilo delo, s kakršnim se tudi ne more ponašati nobeno naše mtrsto razen Ptuja. Po posvetilu in čestitki >Na pot!« objavlja ptujski okoliški rojak, slavni učenjak univ. prof. dr. Matija Murko svoje >Spomine na Ptujc, Franjo Baš na 30 straneh opisuje >Historično-geografski razvoj Ptuja«, univ. prof. dr. J. Kelemina topono-mastično prikazuje >Hajdino<, univ. prof dr. Balduin Saria, ki je med najznamenitejšimi raziskovalci stare Poetovije pa piše o svojih novih raziskavanjih, zlasti pa o izkopavanju na prostoru nekdanjega dominikanskega samostana, c rimskih najdbah na Tyrševem trgu in o mitreju na Varbergu. Avtor slovitega dela o Poeto vijl dr. Mihovil Abramić iz Splita je prispeval temeljite >Opaske k nekim spomenicima staroga Poetovija*. univ. prof. dr Milko Kos pa objavlja svoje najnovejše izsledke >K postanku ogrske meje med Dravo in Rabo<, a univ. prof. dr. Fran Mešič razlaga >Etimologijo imena reke Pesnice^, Hinko Druzovic iz Maribora pa opisuje >Dva pergamenta s koralnimi notami v ptujskem muzeju«. Največjega pomena s prispevki konservatorija dr. Frana Steleta >K stavbni zgodovini dominikanskega samostana v Ptuju«, kjer podrobno opisuje im s slikami ponazoruje to prastaro umetnino, >K zgodovini prezidave minoritske cerkve in samostana v Ptuju o-b koncu 17. stoletja« je pa napisal zanimiv članek odvetnik in pisatelj dr. Alojzij Remec v Ptuju. Prof. dr. Ant. Sovre objavlja razpravo >Jurij Hauptmanič, A po logu s carminicus de horrenda conta-gione Pettoviensi«, a zaslužni predsednik mariborskega Zgodovinskega in Muzejskega društva ter urednik >Ćasopisa« dr. Fran Kovačič piše o >Nameravanem škofijskem sedežu v Ptuju«, dr. Janko Glaser pa >0 prvih ptujskih tiskih«. Slavljenec Viktor Skrabar je opisal življenje in delo najznamenitejšega ptujskega zgodovinarja >Simona Povodna«, prof. Fran Kotnik lz Celja pa >Ptujskega kronista patra Ludvika Pečka«, tako da imamo v tej jubilejni knjigi orisane najstarejše tri slovenske kroniste ptujskega mesta in okolice: Hauptmaniča, Povodna in Pečka. Anton Oven iz Maribora je prispeval >Ptuj in Meško«r, nato pa konservator dr. Fran Štele slika ponosno delo za >Umetnostno zgodovino v Ptuju po vojni«. Kako ogromno je o Ptuju že napisanega, vidimo iz >Bibliografije o Ptuju«, ki jo je zbral Franjo Baš, skromni zadnji dve strani s poročilom o delovanju Muzejskega društva v Ptuju v minulem letu sta pa najsijajnejši dokaz za vedno še mladostno energijo in razmah jubilanta, ki mu tudi mi z največjim občudovanjem njegovih uspehov čestitamo k jutrišnjemu nad vse častnemu prazniku. Cigareta kot zobotrebec Ljubljana, IS. novembra. Tega izuma še ni nihče patentiral, s čimer bi bMi ze!o prizadet naši kadilci. Nismo ga tudi še javno priznali, kar ni v splošnem interesu. Izum ie neprecenljive vrednosti in v posebno čast si bo smel štete tisti, ki bo znal opisati in našteti njegove dobre strani ;n nedogledne posledice. Ce bo pa Kdo stikal za lznajditeljem — ne izumiteljem! — novega kombiniranega cšvilizačJiega predmeta, ga ne bo mogel najti, ker ie tudi v tem primeru več istočasnih imajdite-liev. Ljudem morda še ni dovolj jasno, kako izrednega pomena je nova iznajdba. Izmed drugih dobrih strani ie n. pr. tudi ta. da gostilniškim gostom ne bo treba več uporabljati nehigijeničr-ih zobotrebcev, k: se valjajo po mizah poleg pepelnikov in solroic Gost si bo enostavno prižgal c:gareto. Neka i časa bo kadil, namestu, đa bi si drezal po čeljusti. Na ta način si bo dezinficjral ustno duplino, končno si bo pa lahko tudi izbezal iz Šrbin ostanke gu-Ijaža. Med kajo so namreč cigareta spremeni v obilen m bigijeničen zobotrebec Vsa cigareta ne pogori« čeprav njen stržen posuješ z žveplom. To je njena imenitna lastnost, ki so jo kadilci odkrili šele nedavno. Razumljivo, da nekateri niso sprejeli novih cigaret s popolnim razumevanjem ter sploh ne znajo uporabljati novega izuma. Upamo, da so nezadovoljneži jn konservativci v manjšini ter da too novi praktičen predmet povsod prodrl zmagoslavno. Zdaj se baje kadilci celo branijo modernih cigaret Tej iznajdibi pač tudi ni naklonjena usoda v začetku kot ni bila še nobeni. Sčasoma se pa bodo kadilci sprijaznili s temi cigaretami jn marsikdo bo sprevidel, da jih je vredno kupovati že zato, ker se počasi lahko nabere cela klaftra drv. Dandanes vendar nihče ne pobira drv na cesti, zlasti tako suhih ne. Cemu se torej kujate, spoštovan: kadilci? Ce se že na noben način ne morete sprijazniti z novimi cigaretam1, se boste prej ali slej z mislijo, da vam ni treba kaditi. Menda ni kadilca, ki še ni sklenil v svoji srečni uri, da se bo odvadil kaje. Zdaj je torej tudi za to najlepša prilika. MARLENE ĐIETRICH Ganglova proslava v Hrastniku Hrastnik, 16. novembra. Danes zvečer je priredilo sokolsko društvo svečano proslavo 6<)letn:ce rojstva br. E. Gangla. Lepa proslava je pokazala, da ima br. Gangl tudi v Hrastniku lepo število prijateljev. V dvorani so bile na pročelju letnice 1873, 1903, 1923. Glavna zasluga za tako velik uspeh prireditve gre tukajšnjemu Glasbenemu društvu, ki je pod vodstvom br. Candra izpopolnilo program svečanosti. Brat starosta Groznik je otvoril svečanost ter prečital pozdravno brzojavko br. Ganglu, ki je bila z navdušenjem sprejeta. Nato je podal besedo prosvetarju br. Mah-koti, ki je v izčrpnem govoru orisal življenje in plodno nacijonalno ter sokolsko delo sokolskega vodje. Svoj govor je zaključil z besedami br. Gangla: »Slava domovine je naš ponos in naša sreča«. Po govoru br. prosvetarja je zapel mešani zbor glasbenega društva pesem »Barčico«. Sestra Paternostrova je krasno recitirala tri Ganglove pesmi »Sokolsko bratstvo«, »Slovenska zemlja« ter »Začetek in konec*. Brat Čander je bral odlomke iz Ganglove brošure »Tvrševo sokolstvo« in »O sokolski ideji«. Brat Volk je recitiral Ganglovi pesnitvi »Bela Krajina« in »Sokolsko«. Na kraju je moški zbor glasbenega društva zapel venček Čandrovih narodnih pesmi. Vse točke programa so bile podane zelo lepo in so napravile na prisotne najlepši vtis. Opazilo pa se je žal tudi ob tej priliki, da bi bila udeležba lahko večja. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI. — Tel. 33-87 MARIJA JEKITZA najslavnejša sodobna svetovna pevka v edinstvenem velefilmu VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA PAUL HARTMANN SZOKE SZAKALL — LEO SLEZAK Predstave samo danes v soboto ob i£7. in ^9. uri in jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri. V ponedeljek dne 20. novembra pride PESEM ZA TEBE v glavni vlogi Jan Kiepura! Pride! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota. 18. novembra: Praznik cvetočih češenj Premijera. Izven. Nedelja. 19. novembra ou 15.: Okence. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20.: Sveta Ivana. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 20. novembra: V agoniji. Red A. Torek, 21. novembra: Pravica do greha. Gostovanje v Celju. * Praznik cvetočih češenj. Drevi ob 20. uri je v ljubljanski drami premijera drame >Praznik cvetočih češenj«, ki jo je napisal znani nemški pesnik Klabund (avtor »Kroga s kredo«). Dejanje se vrši na Japonskem blizu Tokia v neki vaški šoli v letu 902. Mladega mikada igra g. Jan, deklico, ki se žrtvuje za mladega cesarja, ga. Vida Juvanova, njeno mater ga. šari-čeva, očeta g. Debevec. Tiranov vazal je g. Skrbinsek, vaški učitelj g. Gregorin, njegova žena ga. Marija Vera. Tri starce romarje predstavljajo gg\ Potokar, plut in Sancin. Režija je Debevčeva. Obisk prekrasne pesniško vznesene drame najtople-je priporočamo. Predstava je izven abonmaja. Poslednjic v sezoni se igra jutri v nedeljo ob 3. uri popoldne veseloigra ^Okence« z g. Gregorinom. go. Rakarjevo in go. Gabrijelčičevo. Cene so izredno nizke od 5 do 15 Din. Na opernem odru »Turške kumare so v nedeljo popoldne ob 3. uri z g. Cesarjem in g. Kraljem v glavnih komičnih vlogah. Ta burka je prišla v modo in jo po seča dosiej najodličnejše občinstvo, hiša je bila Se vedno polna, zabava sijajna. Veljajo znižane cene. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 18. novembra: Tosca. Gostujeta ga Zinka Kunčeva in g. Ivan Franci Izven. Znižane cene. Nedelja, 19. novembra ob 15.: Turške kumare. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Travi a ta. Izven. Ponedeljek, 20. novembra: Zaprto. Torek, 21. novembra: Pikova dama. Red C. »Tosca« se poje drevi ob 20. uri po znižanih cenah. Glavne vloge pojo ga. Zinka Kunčeva (Tosca), g. Ivan Franci (Ca-varadossi) ln g. Primožič (baron Scarpia). Dirigira kapelnik Neffat, režija Je Primožiče va. Ponovno poudarjamo, da veljajo znižane cene. »Traviata« v ljubljanski operi. Prva repriza Verdijeve opere Traviata bo v nedeljo 19. t. m. zvečer ob 20. uri. Glavne vloge pojo ga. Gjungjenac g. Gostič in g. Janko. Dirigira kapelnik Štrltof, režija je Kreftova. Traviata je imela na letošnji premijeri naravnost ogromen uspeh. Nosilka glavne vloge ga. Gjungjenac Je ne-dosežna. To Je priznala kritika in pri premijeri polno gledališče. Nedeljska predstava Je izven abonmaja. Naredba o markacijah V >S!užbenem listu,- št. 93, z dne 18. t. m., je objavljena naredba bana dravske banovine o zaznamovanju poti, stez in »muških smeri (o markacijah) v dravski banovini. Naredba se glasi: 5 1. Poti, s-teze in smuške smeri na ozemlju firavske banovine, ki služijo turistovske-mu prometu in smučarstvu, se zaznamujejo tako-le: Za orijentacijo se postavljajo barvna znamenja (markacije), kažipotne tablice, tablice za slepe poti in smerna znamenja. a) Barvna znamenja (markacije) so sestavljena iz dveh krogov, izmed katerih je zunanji rdeče barve in v oHliki obroča obkroža notranjega, ki ;e be'e barve. Velikost znaka se ravna po oddaljenosti. Ta znamenja so naslikana na deblih, na poslopjih, na stenah in na drugih vidnih mestih v primernih razdaljah. Paziti je treba, da v estetskem oziru ne kvarijo zgradb in drugih sličnih objektov. b) Kažipotne tablice so lesene, kovi-naste ali iz kake druge tvarine in redmo v velikosti 21X24 cm. Na tablici, ki mora biti rdeče barve, je napisano z belo barvo ime kraja ali planinske koče, do katere vodi dotična pot ali steza. Poleg imena se označi dolžina poti aH steze, in sicer za vozne poti v kilometrih, drugače pa v urah. Smer se označi s puščico pod napisom. Kažipotne tablice se pričvrščajo na kole, debla, na poslopja in druga primerna mesta tako, da se lahko opazijo. c) Tablice za slepe poti se postavljajo na križiščih, odkoder Ee odcepi slepa pot. Na tablici j« puščica, ki ima namesto konice navpično črto, potem pa je označena dolžina poti v kilometrih aH urah. Velikost teh tablic je 12X25 cm. pleskane so rdeče, znak in napis pa sta bela. č) Smerna znamenja kažejo smer poti ali smer smučarske steze. Spodnja in zgornja tretjina je rdeča, srednja tretjina pa bela. Tablice se pričvrščajo na kole r višini 3 do 4 m. Kole je treba postaviti vzdolž poti, Odnosno smuške smeri tako, da je znak viden in da kaže točno smer. Kol. na katerem je pričvrščeno znamenje, se mora utrditi na spodnjem koncu tako, da ga ne more veter zasukati v drusro smer. Pod zimska smerna znamenja se pritrdi pod znamenjem, pravokotno na smer poti, še rdeče obrobljeno, poševno kvadratno znamenje, tako da smučarja opozori na smerno znamenje. Smerna znamenja se lahko naslikajo tudi na stene aH na druga vidna mesta tako visoko, da jit. sneg ne zakrije. Smerna znamenja se postavljajo, kjer je potrebna turistu ali smučarju orijentacija, poseibno pa tam, kjer se menja pot ali steza ali smuška smer. i 2 Prepovedano je uničenje, odstranitev, poškodovanje In neupravičeno postavljanje ali napravljanje v § 1. opisanih ori-jentacijskih naprav kakor tudi postavljanje drugačnih znamenj za turistične ln smučarske namene. § 3. Vsa znamenja iz § 1. postavlja ln vzdržuje Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, odnosno njegove podružnice. Po potrebi sodeluje Slovensko planinsko društvo radi oznamenjevanja z drugimi inte-resiranimi društvi in korporacijami. Obrača se lahko za pomoč, in sicer po službenem oblastvu, na žandarmerijo in po pristojnih starešinah na organe finančne kontrole in gozdarske organe. Na enak način skrbi tudi, da se ti znaki ne uničijo, odstranijo, poškodujejo, postavljajo po ne-upravičencih ali napravljajo za turistične in smučarske namene drugačna znamenja. O sporih, ki bi nastali radi oznamenjevanja poti, odloča kraljevska banska uprava po zaslišanju Slovenskega planinskega društva. 5 4. Slovensko planinsko društvo vodi pregled zaznamovanih poti in smuškib smeri. Dolžno pa je s tem, nuditi državnim oblast vom na zahtevo vse podatke. 5 5. Stari znaki, ki ne ustrezajo predpisom § 1., se postopno zamenjajo z novimi. § a Uničeni1, odstranitev, poškodovanje, neupravičeno postavljanje ali napravljanje v § 1. navedenih orientacijskih naprav in postavljanje drugačnih znamenj za turistične in smučarske namene, kaznuj?, kolikor dejanje ne spada pv>d strožje odredbe ka-z^nskeira zakonika ali § 9. zakona o izpre-niembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih (Službeni li*t< štev 616-81 iz IMa 1931.). po členu 69. zakona o notranji jpravi z denarno kaznijo od Din 10.— do 1000.—, ob neplačilu denarne kazni v odreknem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. § 7. Ta naredba dobi obvezno moč 30. dan po razglasitvi v »Shdbeaeai listu kralievske banske uprave dravske banovin?< v Ljubljani. Iz Celfa —c 2aUki gledališki oder bo gostoval v nedelio 19. t. m. ob 16. v Olju in uprizoril v veliki dvorani Narodnega doma novo, uspelo opereto učitelja Radovana Gobca »llmeppko princeso<. — »Sovražna letala« nad Celjem. V gredo 22. t. m. ;d 14. do 16. bo prirejen >zracni napad« tudi na Celje. —c Velik rokalno - instrumentalni koncert prirede c-djska pevska društva na praznik nedinjenia v petek 1. decembra. Sodelovalo bo 90 pevk in pevcev ter oV) godbenikov. —c SK Atlctik : SK Jiieo-Iavija. V nedeljo 19. t. m ob 14.^»0 SS bo pričela na Glaziji drugorazredna prvenstvena nopr metna tekma med Atletiki in SK Jugoslavijo, Delegirani sodnik ie Oberlintner iz Laškega. —c Nofn« lekarniško filužho ima do vštetega petka 24. t. m- lekarna >Pri kri-žuc na Kralja Petra cesti. KOLEDAR. Danes: Sobota, 18. novembra katoličani: Odon, Oliva, pravjelavni 5. novembra. Jutri: Nedelja, 19. novembra katoličani: Elizabeta, Jelisava, pravoslavni 6. novembra. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matira: Noč velik? ljubezni. Kino Ideal: Past. Kino Dvor: Dve siroti. Kino Šiška: Velika kneginja Aleksandra (Marija Jeritza). šeutjakobsko gledališče >He«eti brat< ob 20.15 Mestni d^m. Častniki ljubljanske garnliije družabni večer v Oficirskem domu. Sokol na Viču prosvetni veoer ob 20. v Sokolskom domu. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: Noč v*!ike ljubezni. Kino Ideal: Past. Kino Dvor: Dve siroti. ZKD: >Sveta gora< ob 11. dopoldne v kinu Matici. Kino Šiška: Velika kneginja Aleksandra. Šentjakobsko gledališče >De**»ti brat< ob -0.15 Mestni dom. Dramski odsek Sokola ▼% >Divji lyver< ob 'JO. v Sokolskcm domu. Lutkarski odsek <" eskoslovensk« Obes ob 16. v Narodnem domu. SPORT. Priniorj«»: Jueo>lavija na igrišču Primerja ob 14. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 2<» in Trnkoczv. Mestni tr^ 4 stta Gospod urednik! Nikar ne zamerite, da Vas le zopet nadlegujem. Sicer pa nisem jaz kriv, da še gode na svetu tako čudne reči. Včeraj ste poročali, da zahte\'ajo naši čevljarji svoje pravice in da hočejo nagnati Bafo iz naše mile domovine, ker jim dela prehudo konkurenco. Prav je tako, jaz stojim na stališču: Dajte cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je božjega. Zoper take zahteve ne sme biti ugovora in je torej celok-jpna jii\'nost na strani miših vrlih če\'ljarjev Toda poročali ste tudi, da so bile včeraj v znak protesta zaprte po Ljubljani vse delavnice in prodajalne čevljarske stroke ter da je celo ti.ifa zaprl s\'ojo prodajalno in popravijulnico, na vrata pa napisal, da je stori! to iz solidarnosti, ln tu tiči vzrok, da sem sklenil obrniti se na \'as, gospod urednik. Čast, komur čast, in sla\'a kavalir jeni. ki jih je med nitmi vedno manj! Če kdo protestira proti meni in me srdito nap,ida. pa se strinjam z njim in ga iz solidarnosti pri tem delu pod prem, sem kav dir prvega reda in zaslužim javno priznanje. To ta pomisli t ljudje božji, kaj bo, ce bodo vaši vrli če\ljarji odgovoriti na ka\-:.hrst\-o z enakim kavatirstvt m. Jutri te nam uten ne pripetiti, da bo sklical Hat a protestni shod proti svoji konkurenci in bo v znak protesta zaprl svojo trgovino in ->oprav-Ijalnico. A naši čevljarji utegnejo storiti iz solidarnosti in kavalirstva i^to, pa bomo imeli vraga kosmatega V raztrganih čevljih ali celo bosi bomo morali gu/.iii brozgo in blato, ker nam ne bo hotel nihče čevljev prodati, niti popraviti. Danes bo zaprto iz solidarnosti pri eni, jutri pa pri drugi konkurenci, račun tegm konkurenčnega prijateljstva iz solidarnosti bomo pa morali plačati mi, ubogi meščani Svetujte torej obema konkurencamu, naj v solidariziranju ne gresta predaleč, ker bi utegnilo to nakopati največje zlo na glavo vsem prizadetim. Eden v Imenu vseh. Specialistka za Ivn. bolo/.ni ln porodništvo DR. MIRA FINK se je preselila v Gledališko ulico št. 16, I. nadstropje (Dukičev blok 2) in redno ordinira od 9. do 11. dopoldne in od 3. do 5. popoldne. Stev. tel. 30-08. 4479 Iz policijske kronike Ljubljana, 18. novembra. Policija se zadnje čase zelo zanima za sumljive elemente, ki se potikajo po mestu in je aretirala več takih delomrznežev. -Med drugimi so aretirali zaradi potepu-štva brezposelnega delavca iz Begunj Jožeta Stražišarja in kleparskega pomoćnika Ivana Romiha z Trbovelj. Policijski agenti so tudi prijeli 27!etnefia Josipa Palčiča iz Grčavcev pri Blokah, ki je bil za tri leta izgnan iz Ljubljane, pa *e je vseeno vrnil in se potikal po raznih hi^ah. Osumljen je tatvine perila. Policija je odred.la strogo kontrolo v manjš h prenočiščih, kumor se prav radi zatekajo zaljubljeni parčki. Davi je v zgodnjh jutranj h urah zalotila več lahkoživih deklet, za eno teh se zan;ma tudi sodišče. Z Rakeka se je pripeljal v Ljubljano madžarski državljan Lajoš Rubinstein in je na policiji prijavil, da mu je bil na potu ukraden kovčeg z raznim: predmeti v vrednosti 5000 Din. Razne okolnosti so govorile oroti Rubinste novemu prmve-dovaniu. Začeli so ga natančnejše zas'iše-vati in je končno Madžar priznal, da je tatvino flngiral, ker ic brez denarja. Menda je možakar računal, da mu bo policija izplačala 5<*t>> D n. Zdaj raziskujejo, če morda nma Rubinsten kaj drugega na vesti, potem ga bodo oblasti odpravile čez mejo. — SK Ilirija. (Smučanji odeek.) Gimna stične vai? za dame so vsak ponedeljek in četrtek od W do l/»8. Za tekmovalce vsak torek in petek od VV7 do Vi8 v garderobi na teniških prostorih pod Cekinovim gradom. Treninge vodi g. Tinta. Pouk ie za \vak02ar brezplačen. Na večerih se »pr°i r maio tudi novi Člani. To še nie nL Gost v restavraciji svojemu sosedu: Vam pa jed imenitno tekne, gospod. Človek kar strmi. — To še nič ni — morali bi me videti, Če sem kam povabljen. Stev 264 »SLOVENSKI TARO Dr, Dom na Kofcah«, enonadstropen in vedno oskrbovan. Dom napravi prav ugoden vtis. Lična hišica je pravi ponos našim planinam. Lastnik doma je SPD, podružnica. TržiC, osta-buje ga * pa ga. Kvedrova v lastni režiji. Vsega, kar si človek želi, dobi tu. Nizka cena, dobra .postrežba in udobje so pridobili domu stalne goste ne samo iz bližnjega Tržiča, temveč tudi iz Ljuibljane Ln oddaljenih mest. Dom ima tudi kapelico pod planinskim varstvom. Oskrbuje službo božjo tr-žiška župnija. Za razvedrilo je tudi poskrbljeno; nov radio in gramofon z izbranimi ploščami so gostom na razpolago. Vendar bi se motil kdor bi mislil, da ni mogoče s Kofc deiati izletov. Prav ugodna tura po rahlo napeti poti je .preko Sij in Pungrata do >Dovge njive;. Zlasti okoli Pungiata je tako valovit svet, da je le čudno, da ga smučarji ne poznajo bolje. Kdor je bil le enkrat v tem smučarskem raju, ga bo vedno zopet in zopet obiskal. Ob poti nas pozdravljajo pohlevne pastirske koče, ki so večinoma ob zimi izpraznjene, medtem ko je v letnih dneh tod pravo planinsko življenje, ki, človeka nehote vzbudi, da bi ostal delj tu, meti temi tako prirodnimi ljudmi, katerim je planina življenje in smrt. Obširni razgledi s te poti so nekaj posebnega. Za hrbtom se dviga Košutina reber do 2000 m in še čez, pred seboj pa zagledaš v daljini sive stene Kamniških planin, katerim zlasti večerno zahajajoče solnce daje prelestno barvo. Globoke doline, vse obrasle z bujnim gozdom, ki ga ponekod prekine kultivirana ravan. So lep člen med dvema v zunanjem izrazu tako različnima gorskima grebenoma. Romantično prehajanje ravnice v gozdnat dlJ in le-tega v nizki borov-nat peedel, čigar stezujoči odrastki sežejo v gole, sive pečine _ ves ta površinski prehod nam oživlja planinski razgled, dviga raznolikost, omeči trd vtis, ki bi ga mogle pečine napraviti na nas in nas uvaja v skrivnostno življenje zemlje. Lep planinski razgled človeka nritegne k prirodi, da prisluškuje njenim tihim glasovom. Kofce so planina, ki nudi zelo mnogo, čeprav je lahko dostopna. Otroci brez posluha bodo peli Ljubljana, 18. novembra. Biti brez posluha je za marsikoera enako huda pomanjkljivost, kakor napaka v govoru. Za koliko užitkov je prikrajšan človek, ki mu ni dano dajati topic so redke izjeme) se bodo vežbali dnevno, oni s količkaj bolje \ nuiicm v;o...iištu Dušanu ne smemo iskati »čudežnega otroka«. S tako domnevo in nazivom bi dečka le žalili, kajti svoje znanje, ki nudi že prav lep koncertni užitek, je dosegel z vztnymni vajami in je sedaj že pozabil na začetne težave, ki so mu izvabile tudi mnogo solza. V tem pozabljenju je baš nje-gov napredek. Od svojega profesorja je dobil točke v studiranje in vežbo šele te dni in kaikor jc obvladal druge naloge, takj bo obvladal brez mučnega »guljenja^ tudi to. Nastop najmlajšega violinista bo v skladu 8 tradicionalno pestrostjo pnijubljendh novinarskih koncertov. Iz Kranja — Pod okriljem tukajšnje podružnice SPD se bo prihodnji torek ob 18. uri zvečer predvajal v gledališki dvorani Narodnega* doma film naših naravnih krasot »Klic narave«, ki ga je izdelal znani fotoamater Cveto švigelj. Ta film domače produkcije bo gotovo privabil mnogo gledalcev. — Zasluženo priznanje. V nedeljo popoldne se je v gostilni »Pri Peterčku« zbralo polnoštevilno članstvo Streljačke družine v Goricah z namenom, da izreče zahvalo znanemu organizatorju streljačkih družin in vnetemu propagantorju njihovih vzvišenih idej tukajšnjemu vojaškemu referentu g. Ločniškarju Hinku in da mu izroči diplomo častnega članstva. Na tem prisrčnem in. intimnem slavju so počastili slavljenca z govori predsednik goriške^ dni-zane n škerjanc. znani nacionalist šolski upravitelj Vilko Baltezar iz Križev in delegat in tajnik uprave streljačkega okroz-ia"dil-ce< na letošnjem snegu, ostali pa so se tudi že pripravljali z vso vnemo na zim-cki sport in veselje v snežni naravi. Toda tolažijo naj se s tem, da sedanje vreme ni stanovitno in da bo prej ali slej napočila prava zima, ki si jo večina prebivalstva v rudarskih revirjih iz srca želi, ker bi dolgotrajen oster mraz pomenil znatno omiljenje težkega položaja, ki ga preživljajo vsi stanovi, prav posebno pa delovno ljudstvo rudarskih revirjev. _ Naše ceste so postale zaradi dolgotrajnega deževja zadnjih dni vse razmočene m blatne, tako kakor že dolgo ne. Delavci cestnega odbora jih sicer stalno popravljajo, vendar jih pa težka tovorna vozila in deževje sproti zopet kvarijo. Posebno dobro služi pešcem trotoar ob glavni cesti, ki ga je pred leti dal napraviti okrajni cestni odbor, ker se s tem prefci-valstvo lahko izogne cestnemu blatu. Želeti bi le bilo, da bi se cesta na onih krajih, kjer je ozka, nekoliko razširila, ker se čestokrat, osobito ob deževnih dneh, ko je cesta blatna, dogodi, da motorna vozila ob hitri vožnji zaradi bližine ceste obrizgajo pešce na trotoarjih. Istotako naj bi se napravili prepotrebni trotoarji tudi še na onih krajih ob okrajni cesti, kjer jih doslej še ni. Priznati pa moramo, da je trboveljsko zastopstvo laškega sreskega cestnega odbora storilo za izboljšanje cest izredno veliko, kajti treba je le pomisliti, kakšne so bile naše ceste pred in med vojno ter še nekaj let po vojni, ko smo se skoraj do gležnjev pogrezali v blato. _ Pogreb rudarja Kneza. Ob turobnih zvokih trboveljske delavske godbe se je danes popoldne pomikal po trboveljski dolini mrtvaški sprevod pokojnega rudar- JARMILA NOVOTNA NARAVNI POSNETKI CARIGRADA. BOŽANSKO PETJE NOVOTNE Godba : ROBERT STOLZ Režija: 6EZA BOLVART GUSTAV FRoHLICH To fe film razkošja in bosrastva kakršnega Ljubljana Se ni videla Predstave vsak dan ob 4-, 7 V4 in 9 \/4 uri zvečer. V nedeljo ob S., 5. 9J/4 uri zvečer. 7 U ln / m Telefon 21-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24. Dnevne vesti — Kakor vsako leto, je tudi letos nastal pravi naval zamudnikov na Vodnikovo pisarno, da dobe š-? letošnje knjige Vodnikove družbe. Odbor je po lanskih izkušnjah pričakoval, da bo v zadnjem trenutku zopet narastlo Število, zato je dal tiekati nekaj knjig več, da jih ne bo triba ponatis-kovali, kakor lans-ko leto Vse one, ki so zamudili rok. prosimo, da 63 nenudoma j^jlase pri poverjenikih (v Ljubljani tudi v Viskovni zadrugi v Šelnnburgovi ulici), ako jim bo še mosrooa postreci. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan sanitetni polkovnik v pokoju v Št. Vidu nad Ljubljano dr. Matej Justin, zaradi preselitve v sovsko banovino je bil pa izbrisan iz imenika zobozdravnik v Brežicah dr. Niko Sever. _ Iz >Službenega lista«. >Sliižbenl list kr. banske uprave dravske banovine« št. 93, z dne 18. t. m., objavlja pravilnik o domu kralja Aleksandra I. za učence srednjih šol, naredbo bana o zaznamovanju poti, stez in smuških smeri (o markacijah) v diravski banovini in razne objave iz >Službenih novint. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 31. oktobra je bilo v dravski banovini 45 primerov tifuznih bolezni, 36 sriže, 36 škrlatinke (smrtm 1), 28 ošpic, 217^davice (smrtnih 5), 29 sena. 4 krčevite odrevenelosti (smrtni 1). 34 vnetja priušes-ne slmovke, 3 otrocične vročice. 2 otrpne-na tiln:ka in 2 noric. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 127 dvorcih, svinjska rdečica na 66. steklina na 1 dvorcu in v 1 primeru, perutninska kolera na 2 dvorcih in vranični prisad na 1. _ Avtopodjetje Pečnikar naznanja, da je s 15. t. m. zaradi premajhnega števila potnikov in slabih cest začasno prenehalo z obratovanjem na prosri Ljubl.'ana-Sušak ter na prosi Nova vas-Stari trir-Iga vas. Dalje je na prosri Ljubljana-Orosuplje ukinjena vožnja z odhodom z Grosupljega ob 13.4.1 ter z odhodom iz Ljubljane ob 18. zvečer. 595-n — Dunajski velesejmi v letu 1934. Rok spomladanskega duna^kesra vel^sejma 1934, ki bo prirejen kakor vedno neposredno po veleeejmu v Lipskem. je odrejen od 11. do 18. marca. Jpf»enski dunajski velesejem bo pa od 2. do 9. septembra 19^4. a dunajski svečani tedni od 27. maja do 17. junija 1P34. Pozor! — Snežkef Velika izbira vseh vrst snežnih čevljev in škornjev »Tretorn«. »Meteor« itd. po zelo solidnih cenah, trgovci popust — pri znani veletrgovini s čevlji Aleks. Oblat, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 18. 119«7 _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, stanovitnejže vreme. Že včeraj je kazalo, da se utegnejo netesne zatvornice končno vsaj za nekaj Časa zapreti. Po drugih krajih države že ni več deževalo, le pri nas smo imeli Še precej dežja. Obenem je postalo precej toplo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu, Sarajevu in Beogradu 19, v Zagrebu 17, v Skoplju 16, v Mariboru 14, v Ljubljani 10.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769, temperatura je znašala 5 stopinj. _ Deklica brez rok najboljša učenka. V vasi Zalogovcu blizu Varvarina so svinje pred leti odgriznile Miladi Marjano-vičevi obe ročici v zapestju. Učitelj Branko žepič in učiteljica Ružica Nikolič sta se zavzela pozneje za ubogo deklico in izkazalo se je, da je zelo nadarjena. Kmalu se je naučila pisati in čitati, a zdaj je najboljša učenka 4. razreda. Samomor uglednega trgovca. V Sisku se je ustrelil včeraj zjutraj znani trgovec Makso Hirschler. V smrt so ga pognale težke gmotne razmere. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu. nagnjenju k bluvanju učinite 1—2 časi naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da iemljeio »r n»nz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo po-legati v postelji in jim zelo nrija voda, »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah. _ Otročiček zgorel. V vasi Gunjevci blizu Nove Gradiške se je pripetila v četrtek težka nesreča. Kmet Vinko Ivaniše-vič je odšel zgodaj zjutraj v gozd po drva, doma je pa ostala žena s 61etno hčerko in 4!etnim sinčkom Josipom Mati je odšla po vodo. otroka sta se pa igrala v kuhinji pri ognjišču. Ko se je mati vrnila, je bii sinček že ves v plamenih Prestrašena mati je sicer hitro strgala z nesrečnega otročička gorečo ob.ekco, vendar je pa zadobil tako težke opekline, da je v silnih mukah kmalu izdihnil. — Smrtna nesreča na železnici. Blizu Zemuna se jc prpetila v četrtek smrtna nesreča Kmet Franc Braschel iz Zemuna se je bil namenil s hlapcema na polje se jat pšenico. Pred železniškim prelazom je bilo več kmečkih voz, ki jim je čuvaj odprl zatvoru ico. da so odpeljali naprej. Ko je prišel na vrsto Braschlov voz, je pa privozil po drugem tiru zagrebški osebni vlak, ki je pretrgal voz na dvoje. Lokomotiva je udarila Braschlovega hlapca Tomo tako močno, da je odletel dobrih 10 m daleč, kjer je obležal z razbito lobanjo. STRUPENI PLINI! Ob priliki plinskih napadov najdeš najboljše zavetišče v DAJ-DAMU! Iz Ljubljane —I j Letošnji narodni praznik bomo proslavili posebno svečano, ker bomo praznovali 151exnico osvobojenja in ujedinjenja. Večjo proslavo &o napovedala naša narodna društva, a vsi sloji bodo zbrani tudi letos na proslavi narodnega praznika na novinarskem koncertu v Unionu. Zopet se nam obeta prireditev, kakršno doživi Ljubljana vsako leto samo enkrat. Novinarski koncerti imajo v Ljubljani že stalen krog svojih prijateljev, ki jih je toliko, da je velika unionska dvorana vsako leto mnogo premajhna. In tako bo tudi letos tembolj, ker bomo praznovali lolet-nico ujedinjenja. —lj Prihod zagrebškega metropolita nadškofa g. Dositeja v LJubljano. Prihodnjo soboto 25. t. m. dopoldne bo prvič službeno obiskal metropolit g. Dositej kot glavar novo ustanovljene zagrebške me-tropolije Ljubljano, pod katero oblast spada. Ljubljanska pravoslavna cerkvena občina pripravlja odličnemu cerkvenemu dostojanstveniku svečan sprejem, h kateremu vabi vse tukajšnje pripadnike pravoslavne cerkve, kakor tudi drugo, pravoslavni cerkvi naklonjeno občinstvo, zlasti predstavnike nacionalnih organizacij. Podrobnejši program glede bivanja metropolita v Ljubljani bo pravočasno objavljen. —lj Koncert, ki zasluži oboe zanimanje. Slovenski javnosti je znan Slovenski vokalni kvintet deloma po svojih koncertnih nastopih, ki jih je imel v najrazličnejših krajih naše ožje in širše domovine, deloma po svojih lepih nastopih v radiju kakor tudi po gramofonskih ploščah. Tako ga pozna eko-ro vsak naš poslušalec. Z novim sporedom nastopi Slovenski vokalni kvintet v poneJe-li^k dne 20. t. ni. v ljubljanski Filharmonič-ni dvorani, kjer priredi samostojni koncert. Vse vrline Slovenskega vokalnega kvinteta so že davno prizuane in tudi splošno znane. Lepi ubrani, zvočni in zdravi glasovi, pravilna interpretacija in čista intonacija so njegove največje odlike. Kjerkoli je nastopil, si je osvojil 6rca poslušalcev. Zato vabimo Številne prijatelje kvinteta, da posetijo njegov koncert v ponedeljek dne 20. t. 1. ob 20. uri v FilharmoniČni dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice po običajnih cenah. —lj živilski trg je bil danes normalno zaseden, vendar ne tako, kot prejšnje mesece ob sobotah. Na sadnem trgu se opaža počasno nazadovanje, prodajalcev je Čedalje manj. Ob sobotah pa pridejo na sadni trg tudi prodajalci iz oddaljenejših krajev in prekupčevalci se bolj založe s sadjem. Tudi danes je bilo precej več jabolk kot navadne dni. Med slabimi, ki jih je največ in ki so jih prodajali po 3 do 5 Din kg, je bilo tudi nekaj žlahtnih, precej lepih, ki so pa bi'a po 6 do 8 Din kg, n. pr. kanad-ke in voščenke. Hrvati so bili Še precej založeni z izabelo, ki so jo prodajali po 5 Din. Smederevskega grozdja je že malo, vendar ga lahko dobiš še po 6 Din. Kostanja tudi ni več toliko, kolikor ga je bilo še Dedavno, a zdaj ga ne kupujejo več tako, zato se tudi ni podražil. Nekoliko slabšega lahko dobiš po 2 Din liter, torej v splošnem po nespremenjenih cenah. Na zelenjadnera trgu ni posebne spremembe. Zdaj je že nekaj časa položaj na njem v splošnem nespremenjen. Največ je na njem zeljnatih gla\, ki jih prodajajo po »talnih cenah, toda nezanesljiva je ocenitev, vendar se zaradi tega. cene pri posameznih prodajalkah ne razlikujejo posebno. Dovolj znana stvar je, da morajo biti prodajalke vedno pripravljene na oarantanje, mnoge gospodinje pa tudi barantajo tako, kot da so vedno pripravljene na popuščanje. Zato so enotnejše ceue samo na trgu za pridelke na debelo, kjer je zelje po 75 par glava, krompir pa 80 do 90 par kg. Lani je bil krompir na debelo nekoliko cenejši, prodajali so ga celo po 60 par. zdaj je pa treba precej barantatf. če ga hočeš kupiti po 75 par kg. Na perutninskem trgu je bilo danes skoraj enako kot pred tednom, celo gosi so prodajali. Peteline in jarčike srednje teže so prodajali po 20 do 25 Din. Cene perutnini sc torej malo padle, ker so včasm prodajali putke po 30 Din. Toda draera so jajca, vendar se Je danes nekoliko poznalo pri cenah, da 1e bilo več blaga. Prodaiali so jih po 1.75 do 2.25 Din par. lepa pa komad po 1.25 Din. —lj Vode so zadnie dni upadle, čeprav je ?e v«^k nc-koKVo deževalo Z*»to so včerai že Ishko spustili zapornico v Trnovem. Vendar včerai še niso začeli delati v Ljubljanici Delo počiva že tri tedne. N« svoj račun so p« včerai že r*ri Sli »lovci za zlatom^, ki *&o ;*>t-/»K nonoMue v strugi kdo-ve kakšne zaklade. Cuniarji so nabrali nekaj želez U in druge ropotije, »amaterji« v tej stroki so pa stikali samo za novci. Na- brali so res nekaj drobiža, starih bakrenih novcev, krajcarjev in tudi desetice ter starinski denar, ki so ga nabrali v Ljubljanici že mnogo, odkar jo regulirajo. Novce je nanesla voda iz kanalov. Dno struge se neprestano spreminja od bolj deroči vodi, zato voda sama češce odkrije kakšno dragocenost. Zakladov v Ljubljanici seveda ni in ne bo nihče obogatel, najsi stika še s takšno vnemo v strugi za zaJkladi. V pisarni terenske sekcije se je nabralo med letom nekaj starinskega orožja, ključev in novcev. Ti predmeti imajo nedvomno muzejsko vrednost. —lj Umrli so v LJubljani od 10. do 16. t. m. Adamle Alfonz Marjan, 14 let, dijak, Stari trg 2; Sturm Ivan, 77 let, bivši krojač, Japljeva ul. 2; Novak Gregor, 75 let, preglednik fin. kontr. v p.. Pot na Rakovo jelšo 9; Debeljak Marija, 65 let, žena kovača, Vidovdanska c. 9; Kocbek Ed-mund, 55 let, bivši tovarnar, Kranj 111. — V ljubljanski bolnici umrli: Miklavčič Andrej, 34 let, rudar, Loke 193 pri Trbovljah; Vrbančič Teodor, 3 mesece, sin brivskega mojstra, Gaber je pri Celju; šare Andreja, 1 mesec, hči modistinje, Zalokar-jeva ul. 11; Jerman Ivan, 20 let, delavec, Suš je 5, obč. Polšnik; Krašovec Miroslav, 1 leto, sin delavca, Studa 40 pri Domžalah; Nagu Josip, 51 let, dninar, Ajben 18 pri Kočevju; Krhlikar Marjan, 1 leto, sin delavke, Polšnik pri Litiji; Zadnikar Janez, 69 let, obč. ubogi. Dobova 33, pošta TTbovlje; Klarnik Angela, 14 mesecev, hči kočarja, Palovče 14 pri Kamniku; Ambro-žič Andrej, 17 let, sin posestnika, Zg. Gorje 18, srez Radovljica; Perčič Marija, 50 let, žena hiša rja, Paradišče 8, srez ljubljanska okolica. —lj Nov grob. Davi ob pol 5. uri je na svojem domu v Prisojni ulici 3 nenadoma preminil g. Ljudevit Mlakar, profesor drž. učiteljske Šole. Vzornemu vzgojitelju mladine t»r neumornemu narodnema in kulturnemu delavcu časten spomin! Da bo vaša obleka solidna, treba je izbrati dobre tkanine. Pri izbiri vam strokovno svetujemo in — ako želite — obleko tudi izdelamo v naši delavnici. JOS. ROJINA, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 3 —lj Posetite daneg in jutri Šentjakobsko gledališče. Igrala ee bo predvidoma zadnjič v sezoni prekrasna narodna igra »Deseti brat« s K^šakom v naslovni vlogi in Bučarjem kot K rja vi jem. Dober humor, lepo petje in krasna scen erija. JurčiJ ie s tem svojim romanom postavil sebi krasen spomenik. Vse dosedanje predstave so bile izvrstno zasedene in |e publika navdušeno sprejela narodno igrx — Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropij Mestnega doma. —lj Zveza naprednih jugoslo?. akad. starešin v Ljubljani vabi svoje člane na večji sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek 20. t. m. ob 8. uri z v-čer v salonu pri Slami-ču, II. nadetropje. Na tem sestanku poroča prof. Vazzac o slovenskih učnih knjigah v srednji šoli. Odbor. I. MAČEK, Ljubljana Aleksandrova cesta 12 NAJVEČJA IZBIRA SUKENJ, POVRŠNIKOV in oblek za gospode in deco. —Ij Jarmila Novotna in Gustav Frolicb v filmu »Noč velike ljubezni« sta si osvojila srca vse Ljubljane. Ni človeka, ki bi ne bil navdušen za ta film. ki je na sporedu samo še danes in jutri. Kdor hoće nad eno uro poslušati božansko petje Jarmile Novotne, naj ne zamudi redke ptili-ke. Gustav Frolich s svojo dovršeno ipro in kavalirstvom vabi v Elitni kino Matico. —lj Sv. Gora. Danes je predstava filma ZKD odpadla. Predstave bodo jutri ob 11, ter v ponedeljek ob 14.30 in ob 18. Opozarjamo »portu l e in ljubite. 15 planin, da je to eno izmed najboljših Louis Trenkerje-v*h del. V njem se Trenker po'.ia'-e kot ne-prekosljiv plezalec in smučar. —lj Po izredno znižanih cenah prodajamo rokavice, nogavice, penlc :n razno ga-•anterijsko blago M. Pirnat, S/. Petra c 22 —lj Evangeljska cerkvena občina pnre-dk jutri ob 6. uri zvečer slavn >st v spomin na IMHetnico rojstva reformatorja Luthra. Gcvon župnik dr. med. Bonikoti iz 3co grada. 59 3-n —lj Društvo Zora vabi vse v restavracijo »Frankopanski dvor«, 0 treznosti«, po predavanju bo predvajan film o sokolskem zletu L 1926 v Pragi. —lj Neznan paglavec razbil Sipo v kavarni »Zvezda«. Sinoči okrog 18. je nastala na promenadi v šelenburgovi ulici majhna senzacija. Neznan paglavec se je zaletel ali pa butnil v šipo kavarne »Zvezda« ter jo popolnoma razbil. Fant jo je urnih krač pobrisal, še predno so ga mogli prijeti. V kavarni so morali zvečer okno za silo zadelati z lepenKo, škoda je precejšnja. —lj Odborova seja JNS za kolezijski *kraj bo v ponedeljek 20. t m. ob 20. pri Breskvarju z običainim dnevnim redom. —lj Remitno cisti obleke Šimenc, K«»lo dvorska 8. —lj Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, Ljubljana. Kolodvorska, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izcedno ugodnimi plačilnimi pogoji, »udi na hranilne knjižice. 21-L Ljubljana, IS. novembra. Ni ?e dol?o tega, kar nam je teianji predsednik zagrebšJvesa planiuskeara dru štva >Sljemei dr. Gušič na filmu razkazoval še skoraj popoLnonia nepoznano divjo le-poto Durmitorja, a poleti se je oko-rajžilo že pet naših podjetnih mladih planincev v romantično kraljestvo Durmitor-Ja.vdejo je sprožil cand. ine. Lev Pipan in z navdušenjem so sa spremljali njegovi prijatelji Marjan Lipovšek, Marij Avčin, Miloš Krofta in Jana Bleiveis. Videl] in doživeli so veo, kakor so pričakovali. Ker Pipan ni tujec in ker je prvič nastopil kot predavatelj, dvorana Delavske zbornice ni bila tako polna kot ob podobnih prilikah, vendar naj bo pa ljudem žal, da niso prišli poslušat tega simpatičnega idealnega fanta, ki je svoj popis Durmitorja odel v tako plemenito obliko, kakršne zlasti pri turistih in športnikih nismo vajeni. Govoril je krasno slovenščino z vso pestro barvitostjo in slikovitostjo domačih planinskih izrazov, obenem je pa tako pravilno in neprisiljeno izgovarjal naš jezik, da naj se k njemu gredo učit drugi predavatelji. V čudovitem slogu je opisal brez fraz ter osladnega ali bahaškega na-kita veličanstvo Durmitorja, da tudi z literarne in estetske strani moramo njegovo predavanje smatrati za odlično delo, ki naj bi bilo za vzor vsem predavateljem, posebno naj bi ga pa posnemali naši športniki, ki tako pregrešno in nemarno mrcva-rijo svoj lepi materni jezik. Zato je bilo predavanje prav pomemben dogodek in ob njegovem zaključku so mnogi odlični poslušalci predavatelju navdušeno čestitali, najbolj toplo pa prvak naših planincev in borcev za lepo slovenščino g. dr. Tuma, Zvočni kino Ideal Mady Christians in Paul llartmann v velefilmu PAST Napete scene iz industrij, špl-jonaže. KontraSpijonaža. Ljubezen zmaga nad denarjem. pr<»r!pta^T*1 danes ob 4.. 7 i" 0 v nedeljo ob 3., 5., 7 U in 9^4 zvečer Iz Trebnjega _ Ponoven občni zbor ima naša sosednja gasiiska četa na Ponikvah jutri ob 13. uri pri Grmovšku na Ponikvah. Občni zbor je odrejen z razpisom župne uprave zaradi nepravilne izvolitve odbora ob priliki prvega občnega zbora. Jutrišnji izid ponovnega občnega zbora vse z zanimanjem pričakuje. _ Za poplavljence. Mladina tukajšnje osnovne šole je nabrala za poplavljence v Strugah 300 Din in približno 1000 kg krompirja, ki ga bo občina poslala po-plavijencem v Struge, šolski mladini vse priznanje. _ Registracija vozil. Vse lastnike koles, ki so naknadno prijavili svoja vozila Ln oni, ki niso dvignili svojih registrskih tablic, opozarjamo, da se bodo tablice oddajale proti plačilu Din 5 za tablico v nedeljo 19. t. m. od 7. do 12. ure pred občinsko pisarno v Trebnjem za vse občine sodnega okraja Trebnje. _ Prvj december. Kot vsako leto, bo tudi letos praznovanje našega narodnega praznika kar najslovestnejše. Ker se leto za letom dogaja, da ima Sokol svojo, a šolska mladina istočasno svojo proslavo praznika ujedinjenja, bi bilo prav umestno, da se proslava združi. Odgovarjajoča dvorana za proslavo bi bila pa vsekakor dvorana Prosvetnega doma, ki jo bo upravitelj doma v ta namen gotovo rad odstopil. Mf Nedelja, 19. novembra 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Tus-tišek Joko). 9: Versko predavanje (dr. C Potočnik). 9.30: Orgelski koncert (Blaž Arnič). 11.30: Prenos iz Maribora ob priliki proslave 15letnice osvobojenja. 12: Cas, reproducirana stara in* moderna plesna glasba. 12.30: Reproducirana instrumentalna glasba: koračnice. 16: Iz sadjarstva in vinarstva lil (inž. Lukman). 16.30: Ljudska igra. 17.30: Reproducirana glasba. 20: Operne arije poje ga. Pavla Lovšetova z radio orkestrom. 20.35: Reproducirana glasba 21: Romantična ouvertura, izvaja Radio orkester. 21.30: Čas, poročila. 21.50: Koncert tamburaškega okteta. 22.50. Reproducirana glasba. Ponedeljek, 20. novembra 12.15: Reproducirani instrumentalni koncert (izlet v tuje dežele). 12.45: Poročila. 13: Cas, reproducirani instrumentalni koncert (operetni valčki). 18: Gospodinjska zdrava prehrana (ga. Humekova). 18.30: Znanstveno predavanje (prof. Pen-gov). 19: Reproducirani vijolinski koncert. 19.30: Geografski položaj Jugoslavije (dr. Reja). 20: Reproducirana domača gltsba. 20.30: Prenos opere iz Beograda. Vmes čas in poročila. Torek, 21. novembra 11: Šolska ura: Literarno predavanje (Marija Kmetova). 12.15: Reproducirani vokalni koncert (inž. Cvejič in Stanoje Jankovič). 12 45: Poročila. 13: Cas, reproduciran koncert madžarske ciganske glasbe. 18: Otroški kotiček (gdč. Vencajzova). 18.30: Kaj cvetke delajo (reproduciran koncert). 19: Francoščina (prof. Prezeij). 19.30: Pomen dobrovoljskega pokreta za postanek Jugoslavije (Turk Ernest). 20: Valčkova ura. radio orkester. 20.30: Kuplete poje g. Danilo Bučar. 21: Operni dueti, pojeta gdč Korenčanova in g. Der-mota. 21.30: Čas poročila. 21.50: Koncert radio orkestra. 22.30: Angleške plošče. Sreda, 22. novembra 12.15: Reproduciran koncert (odlomki iz Smetanove opere Prodana nevesta). 12.45: Poročila. 13: Čas, reproduciran kon- ko je z občudovanjem spoznal, da je seme. ki ga je sejal pol stoletja, obrodilo tako kleno zrnje. O vsebini predavanja samega Je težko p:sati, ker nimamo res krasnih slik, ki nam jih je predavatelj pokazal, vendar Pa omenjamo, da nas je peljal g. Pipan iz Sarajeva v gorski cirk Skrke, ki je oddaji z najzanimivejšimi iu največjimi vrhovi Durmitorja ter okrog njega štrle v vis preteče prelestne pečine najvišjega vrha Bobotovega Kuka (2522 m). Bezime-nega vrha in Cnakije. Sam okreielj akrk« je visok 1750 m, v njem se pa zrcalita dve jezeri, pravi morski očesi. Tudi za nealpi-nista so interesantni šareni pasi zaradi svoje čudovite menjave in formacije apne-nih in štriljevih plasti. Prav prijetno je opisal tudi življenje v teh zapuščenih krajih, kjer so fantje stanovali v koči, v kakršnih so živeli mitološki pastirji in se ljubili z boginjami. Povedal nam Je, da ima v teh krajih pri moških in tudi ženskah večjo veljavo tobak, kakor denar, vendar pa tudi v teh samotah že snajo odirati tujce. Tudi na živalstvo z volkovi, medvedi in orli ni pozabil, prav poetično je pa opozoril na nedotaknjenost bujne flore. G. Pi.par nam je odprl vrata v neznan paradiž, kjer še vile ljubkujejo s srečnimi junaki. V najpopolnejšem smislu besede je Durmitor herojska pokrajina in le na umetnika čakamo, ki bo to neznano ali pozaibljeno samoto oživel in odkril svet. Morda bi bilo prav, če bi Dur-mitorjeve skrite doline napolnili tujci, vendar bi bilo pa gotovo bolje, da obvarujemo vsaj ta planinski raj pred profanacijo tujskega prometa. cert (Dvofakove kompozicije). 18: Komorna glasba, izvaja radio kvintet. 18.30: Koncert radio orkestra 19: Trebinje in Črna gora (Aljančič Zdenko). 19.30: Literarna ura 20: Prenos iz Prage: Sinfonični koncert. 22: Čas, poročila. 22.20: Radio jazz. Četrtek, 23. novembra 12.15: Reproducirana instrumentalna glasba (šlagerski venčki). 12.45: Poročila. 13: Čas, reproducirana vokalna glasba (tenoristi). IS: Pridobitnost kmečke gospodinje (ga. Grumova). 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezeij). 19: Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.30: Reproducirana glasba po željah poslušalcev. 20: Proslava sv. Cecilije, zaščitnice glasbe: 1. Glasbeno predavanje. 2. Koncert pevskega zbora »Ljubljane*. 3. Reproducirana religiozna glasba. 22: Čas, poročila. 22.20: Koncert radio orkestra. Petek, 24. novembra 11: Šolska ura: Jesen v prirodi (Vladimir Kapus). 12.15: Reproduciran vokalni koncert (slovenske narodne v duetu). 12.45: Poročila. 13: Čas, reproduciran koncert (tamburaški orkestri). 18: Reproducirani vokalni koncert (ruske pesmi). 18.30: LTstvarja!ec in zajednica (Zadnek Milan). 19: Izleti za nedeljo (dr. Andrejka). 19.30: Sokolstvo (Veri Svajger). 20: Prenos iz Zagreba. 22: Čas, poročila. 2230: Radio jazz. 5obofa, 25. novembra 12.15: Reproducirani koncert (za vsakega nekaj). 12.45: Poročila 13: Čas, reproducirani instrumentalni koncert (fantazije Verdijevih oper). 18: Reproduciran vokalni in instrumentalni koncert (veselo pesmi), stanje cest. 18.30: Zabavno predavanje (prot. Sest). 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20: Koncert radio orkestra, vmes instrumentalni solistični vložki (čelo. klarinet). 21: E>voboj na harmoniki, gg. Magister : Bricelj. 21.30: Čas, poročila. 21.50: Koncert radio orkestra in radio jazza. Sokolska župa ljublji\nska. Včeraj Ja umrl v Ljubljani zadnji soustanovitelj Južnega Sokola in Sokolstva na našem jugn br. Peter Grasselli v 93. letu svoje starosti. Pogreba blagopokojnega brata, ki bo v nedeljo 19. t. m. ob 14.30 izpred mestnega magistrata, se bo udeležilo Sokolstvo korporativno s praporom Ljubljanskega Sokola, kjer je bil pokojnik član od vsega početka, in z godbo Sokola I. Pozivamo članstvo naše župe, predvsem pa članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se pogreba udeleži v čimvečjem številu. Zbirališče članstva v kroju bo ob 14. uri pred Narodnim domom. 2upna uprava, — Sokol II poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno v slavnostnem kroju udeleži jutri pogreba blagopokojnega br. Petra Grasselija. Zbirališče ob 14. pred Narodnim domom. — Sokol IV poziva svoje Članstvo, da »s jutri polnoštevilno udeleži pogreba brata Petra (ira6t>el!ija v slavnostnem kroja. — Zbirališče ob 14. pred Narodnim domom. — Ljubljanski Sokol namerava prirediti letošnjo zimo v okolici m?sta poseben smučarski tečaj samo za svoje ženske oddelke. Pojasnila se dobe in prijave ©prejemajo v društveni pisarni v Narodnem domu do konca t. m. — Zdraoo! — Prosvetni odsek sokolske čete v Ko-zarjah priredi drevi ob pol 20. v telovadnici prvo predavanje, združeno s članskim družabnim večerom. Predaval bo g. Va-lentinčič o problemu manjšine na Primorskem. —lj Zahvala! Sokolstvu naklonjena družba v gostilni »činkole« Je darovala za gradbeni odsek Sokolskega društva Ljubljana II. Din 210.—, Bratska ji hvala. — Iz Ptuja — Ponarejanje listin. Te dni so izsledili orožniki v Završu delavca Breca Martina iz Zavrča, ki je ponaredil bratov domovinski list na svoje ime ter ga pri delu uporabljal. Orožnikom je izjavil, da je to napravil zato, ker je sam brez dokumentov, ki so mu bili odvzeti v Slavonskem Brodu. Brec je ovaden sodišču. — Nočni napad. Ko se je ponoči 14. t. m. okoli pol 3. peljal s kolesom posestnikov sin Rotvajn Jožef iz Apač proti Mariboru sta ga blizu doma ustavila na cesti dva neznana moška in eden mu je posvetil z električno svetilko v obraz, drugi pa ga je sunil z žepnim nožem trikrat v desno ramo ter mu prerezal tudi prst na desni roki Napadalca sta potem pobeamla. Rotvajn pa je moral iskati zdravniške po moči. Kdo sta bila napadalca, se še ne ve. »SLOVENSKI NARODc. dne 18. novembra 1933 Stran j če hočete plezati na Monnt Everest Da ni bilo vreme tako slabo, bi bila zadnja ekspedicija najbrž dosegla vrh najvišje gore Mount Everest, najvišja gora sveta, doslej človeku še nedostopna, zanima zadnje čase ves kulturni svet. Ekspedicija sledi ekspediciji, naskok naskoku, toda vse prizadevanje človeka premagati naravo tudi v teh silnih višinah, je zaman. Fiziološke izkušnje zadnje angleške ekspedicije na Mount Everest je opisal in objavil v nekem angleškem listu dr. Ravmood Green. Najprej opisuje občutke, ki jih ima človek 8000 m visoko, bolezni ni nihče dobil, dočim so jo dobili L 1922. in 1924. mnogi člani ekspedicij. Nosači so se prostovoljno prijavljali in plezali vedno višje, čez vreme se niso pritoževali, pa naj je bilo še tako slabo, pa tudi tarnali niso, da bi bili trudni. Da ni bilo vreme tako slabo, bi bila zadnja ekspedicija gotovo dosegla vrh Mount Everesta. Telesne težave bi bila ekspedicija nedvomno premagala. Zdravstveno stanje je bilo odvisno od pravilne potem pa pripoveduje, kakšne lastnosti mora imeti človeško telo, če se hoče Človek vzpeti tako visoko. Zadnja angleška ekspedicija, deloma pa tudi prejšnje, so pokazale, kakšni ljudje so potrebni za plezanje na take gorske orjake. Vsak član take ekspedicije mora biti v prvi vrsti dober plezalec in tu mu ne pomaga nobena telesna moč, pa naj bo še tako velika, in nobena volja, pa naj bo še tako trdna. Ce ni izboren turist, naj ostane raje doma. Človek, ki hoče plezati na Mount Everest, mora biti telesno in duševno popolnoma zdrav, zelo pogumen in sposoben prenašati tudi najhujše napore. Je pa še nekaj zelo važnega. Za plezanje na Mount Everest je nujno potrebno, da se zna človek prilagoditi manjši množini kisika v zraku. Zadnja ekspedicija je pokazala, kako važno je, da se zna človek prilogoditi življenjskim pogojem na tako visoki gori. Katera starost je naj-prikladnejša za tako visoke ture? Odgovor je tu zelo težak, kajti odpornejša mladost zahteva zopet izkušnje starosti. Dr. Green je prepričan, da so za visoke ture najbolj usposobljeni plezalci red 25. in 35. letom. Po njegovem mnenju bi se takih ekspedicij ne smeli udeleževati niti starejši, niti mlajši člani. Seveda so kakor povsod, tudi tu izjeme, ki pa le potrjujejo pravilo. Zadnja ekspedicija na Mount Everest je sijajno prestala aklimatizačno preizkušnjo in zbrala je važne podatke, ki bodo zelo dobrodošli bodoči ekspediciji, če bo imela več sreče in če se ji poskus ne bo izjalovil zaradi neugodnega vremena, kakor se je zadnji ekspediciji. Najočit-nejša razlika med zadnjo in prejšnjimi ekspedicijami, pravi dr. Green, je v dihanju med plezanjem. Zadnja ekspedicija namreč ni čutila tako močnih dihalnih težav, kakor prejšnje. Čeprav je delalo članom zadnje ekspedicije dihanje v veliki višini tudi težave, so se razmeroma hitro prilagodili temu, razen enega, ki pa je bil za ekspedicijo nesposoben. Tik pod vrhom severnega Gola je postalo drznim plezalcem nekoliko slabo, pa jim je kmalu odleglo. Ko so plezali še naprej, je postajalo dihanje še težje, vendar ne tako. da bi se morali ustaviti. Člani prejšnjih ekspedicij na Mount Everest so čutili neznosne težave pri dihanju, na zadnji ekspediciji pa dihanje ni delalo nobenemu članu tako velikih težav. Tudi pri nosačih se je dobro poznal vpliv aklimatizacije. Tudi gorske prehrane, kar je pa bilo zelo težko. Doslej plezalcem v velikih višinah jed sploh ni teknila in navadno so se zadovoljili s kondenziranim mlekom, marmelado itd. Člani zadnje ekspedicije so pa sanjali visoko gori na Mount Everestu o beafsteeku kot o največji poslastici. Ker so imeli dobro hrano, so se tudi dobro počutili in nikogar ni mučil glavobol, kakor člane prejšnjih ekspedicij. Večinoma so tudi dobro spali in le prva noč v novem taborišču že proti vrhu je bila navadno nekoliko nemirna. Čeprav so se člani ekspedicije zelo dobro počutili, se je pa njihovo zdravstveno stanje po daljšem gibanju v višavah poslabšalo. Vzrok se ne da pojasniti. Najbolj viden znak poslabšanja telesnega stanja je bila izguba na teži, ki je znašala najmanj 6 kg, en član ekspedicije je pa izgubil na teži celih 18 kg. Obrazi so se vsem podaljšali in lične kosti so izstopile. Pojavila se je utrujenost in vsak novi prišlec iz IV. v V. taborišče je pravil, da je mnogo težje premagal to etapo, kakor prejšnjo. Poslabšanje telesnega stanja pa ni imelo samo enega vzroka. Na zadnji ekspediciji je bilo poskrbljeno, da članom ni primanjkovalo vitaminov, kakor jih je članom prejšnje ekspedicije. Navzlic vsem ukrepom je pa bila hrana nekoliko enolična in če prištejemo k temu še napore, mraz, veter, sneg in izčrpanost živcev ter enolično in dolgočasno življenje, nam postaja jasno, zakaj se je zdravstveno stanje članov ekspedicije proti koncu poslabšalo. Glede na dosedanje naziranje, da bi vplivalo na zdravstveno stanje človeka trajno pomanjkanje kisika v zraku in da bi bil to glavni vzrok, je treba omeniti, da se je poslabšanje pojavilo že v višini 7000 m pri članih ekspedicije, ki zaradi aklimatizacije v najvišjih višinah niso čutili nobenega pomanjkanja kisika. Korajžen mož. — Ko sem zaslišal, da je v naši hiši vlomilec, sem hitel na vso moč po stopnicah na podstrešje. Kaj misliš, kje je bil vlomilec? — Najbrž v kleti, kolikor te poznam. Raztresen komisar. Meščan: Gospod komisar, povedati vam moram, da sem našel davi v kleti na koščke razsekano ženo. Komisar: 2e dobro. Pridite čez leto dni in če se do takrat nihče ne javi, jo lahko obdržite. SARGOV KALODONT Ločitev na povelje Ko je prispel iraški kralj Faisal lani v London, ga je spremljala sestra princesa Sara, ki se je zaljubila v tajnika siraškega poslaništva v Londonu Ato Amina. Sara in Amin sta morala seveda svojo ljubezen skrivati in šele pozneje v Carigradu sta se sestala ter se poročila po islamskem obredu. Po poroki sta odpotovala v Anglijo in se naselila v skromni vili v Cormvall Gardensu. Kralj Faisal je pa kmalu zvedel, da se mu je sestra skrivaj omožila. Ni imel sicer osebnih pomislekov proti svojemu svaku, toda kot veren mohamed je vedel, da bi se njegova sestra po islamskih zakonih ne smela poročiti z navadnim zemljanom. Vzela bi lahko samo plemiča. Ker pa kralj ni hotel te zadeve sam odločati, je sklical na posvetovanje visoko mohamedansko duhovščino. In mo-hamedanski koncil je sklenil, da se morata princesa Sara in Amin brezpogojno ločiti. S tem sklepom so poslali iz Iraka v Anglijo kurirja. Čeprav sta pa Amin in Sara poročena šele dobra dva meseca, se čutita tako rahlo združena, da sta takoj privolila v ločitev. Ločitev ne bo težka, kajti po islamskih obredih zadostuje, da mož pred pristojnim cerkvenim organom izjavi svoji ženi: »Ločiti se hočem od tebe!« S tem je ločitev formalno izvršena. Princesa Sara se namerava po ločitvi vrniti v Irak in se posvetiti socijalno dobrodelnim akcijam. Izjavila je, da se drugič ne bo omožila, ker bo v svojem srcu kljub formalni ločitvi še vedno združena z Arninom. Clara Bow se poslavlja od gledališča Znamenita ameriška igralka je zaslužila Se milijone In se poslavlja zdaj od gledališča, čeprav je stara sele 27 let. V Ameriki torej Se ne poznajo gledališke krize DeSravdantka uničila cirkus Tudi Ljubljančanom znani cirkus KIudsky je finančno skoraj uničen in sicer zaradi velikih poneverb. Oblasti so aretirale cirkuško blagajničarko Ano Kočkovo. ki je poneverila okrog 10 milijonov Kč. Priznala je že, da je investirala in naložila v hranilnicah nad 200.000. Svojemu svaku Voldrichu je dala denar, da je kupil gostilno, pa tudi pozneje mu je še večkrat posojala denar. Ko mu ga pa nekega dne ni hotela več posoditi, je opozoril ravnatelja Kludskega.. da mu krade denar iz blagajne. Kockova je pa zaslutila nevarnost in ko jo je hotel ravnatelj zasačiti pri kraji, je takoj po siužbi odšla in se vso noč ni vrnila. Kočkova ie imela pomočnika v osebi Arabca Ab-duslana Mohameda, ki je pomagal krasti denar celih pet let. Imela je pa še druge zaupnike. Ravnatelj Kiudsky je obvestil svoje uslužbence, da je zašel cirkus zaradi velikih poneverb v zcio te^ik položaj, ker mu je napravila Kočkova okrog 10 milijonov Kč škode. Kradla je namreč celiih 11 let, odkar je bila kot blagajni-čarka v službi. Vsi in tudi ravnatelj sam so mislili, da je poštena. Ravnatelj pravi, da je prisiljen znižati vsem uslužbencem plače za 30%, poleg tega je moral pa odpustiti vse artiste in uslužbence, razen čuvajev in krotilcev zveri. Odpuščenih je okrog 300 uslužbencev. Podjetje jih je moralo odpustiti v prvi vrsti zato, ker mora zaradi preiskave ostati delj časa v Uherskem Hradištu, kjer bo moralo najbrž prezi-movati. Tako je ostalo na cesti zaradi ene same defravdantke 300 uslužbencev. Njihova beda }e tem večja, ker so bili odpuščeni na pragu zime in ker imajo mnogi družine. Fotografiranje v temi Castmanovi inženjerji so več let poskušali fotografirati v temi in njihovi poskusi so tloneli na dejstvu, da izločajo vsa telesa v temi toplotne žarke, ki se imenujejo infra-rdeči. Moč teh žarkov je izredno majhna in njihov učinek se krči z razdaljo, kakor pri vseh žarkih. Vendar se je Castmanovim inženjerjem posrečilo sestaviti ploščo, ki je reagirala na te žarke in lovila jasne slike. Občutljivost te plošče je tako velika, da jo morajo položiti v led, sicer bi jo uničila toplota njene okolice. Dr. Kennet Mees iz Optične družbe v New Yorku opisuje silne težave, ki jih je bilo treba premagati, da je prišlo fotografiranje v temi iz laboratorija v pratično, splošno rabo. Odkrili so novo barvilo xenocyanin, s pomočjo katerega se je posrečilo izdelati za toplotne žarke občutljive plošče. S temi ploščami se da fotografirati tudi v megli, kajti infrardečih žarkov megla v nasprotju z ultravijoličnimi žarki ne zadržuje. Kot nepričakovano presenečenje so našli kemiki angleškega »Bureau of standards« na infra rdečih slikah neznane črtice v spektru, obstoječe iz 36 kemičnih prvin. Ni izključeno, da odkrijejo zvezdoslovci po tem dognanju v zvezdah solnčnega sistema nove prvine, ki jih doslej niti slutili niso. S pomočjo fotografiranja v temi utegnejo odkriti zelo temne stalnice, za katere doslej sploh nismo vedeli. Milijoni žefnih živali Južno Afriko je zadela letos katastrofalna suša. Žejo trpe ne samo ljudje, temveč tudi milijoni živali, ki so prizadete tem hujše, ker je začela razsajati med njimi besnost in steklina. Okrog dva milijona živali je obolelo na tej strašni bolezni. V ogromnih stepah v BeČuansku so morali postaviti domačini pred naselbinami močne straže, da zadržujejo krdela pobesnelih bivolov, antilop, ceber in drugih živali. S krvjo zalitimi očmi in penastimi gobci drve nesrečne živali v velikih krdelih po stepi sem in tja ter uničujejo vse, kar dosežejo. Pred naselbinami so straže oborožene s strojnimi puškami, pa tudi to ne zadostuje, da bi zadržale podivjane živali. Krdela živali pridrve v naselbino in jo pomandrajo tako, da ostanejo za njimi same razvaline in pohojena človeška trupla. Tako divjajo živali že več tednov. Stari čarovniki in poglavarji domačih plemen opozarjajo svoje bele sosede, da razsaja med živali grozna bolezen. Podobna bolezen je baje izbruhnila ne-kaku pred 100 leti v strašni suši, ki je trajala več mesecev. To pripovedujejo stari ljudje po ustnem izročilu. Lovci so takrat kar v krdelih pobijali živali, ki zaradi silne žeje sploh niso mogle več bežati. Kmalu je izbruhnila še steklina in besnost. Toda takrat se beli farmarji niso zmenili za svarila domačinov. Zdaj je zadela podobna katastrofa Južno Afriko znova. Vlada napenja vse sile, da bi obvarovala okuženja domače živali. Toda človeške moči so v boju proti živalim zelo slabe in zato rabijo oklopne in tovorne avtomobile, oborožene s strojnimi puškami. Iz avtomobilov so sestavili posebne kolone, ki jih pošiljajo proti nesrečnim živalim, toda brez posebnega uspeha. Pobite živali se nakupičijo in tako nastanejo prave barikade. Kar pa ostane živih, jo ubero v drugo smer. Razsvetljeni Pariz Pariška mestna občina vzorno skrbi, da jV MKsto vedno lepše razsvetljeno. Zadnje čase razsvetljujejo z močnimi žarometi ponori tudi znano cerkev Notre Dam«1. Krvna osveta v kraljevski rodbini Končno so prišle v Evropo podrobne vesti o umoru afganskega kralja Nadira Khana. Po umoru so bile namreč pretrgane vse brzojavne in telefonske zveze z Lmlijo. tako da ni bilo mogoče zvedeti nobenih podrobnosti. Nadir je bil ustreljen s starim revolverjem in njegov morilec se piše Abdul Uhani. Morilčev oče je bil nečak umorjenega Habib Ullaha I, očeta Amana Uliaha. Nadir je zasedel prestol po izgonu svojega bratranca Amana Ullaha iz Afganistana. Aman Ulla-hovi sorodniki, mogočni Duranii. so mu pa očitali udeležbo pri umoru Ha-biba Ullaha I., ki je bil ustreljen leta 1919 na ulici v Kabulu. Eden izmed Du ranije v je umoril v Berlinu Nadirovega brata poslanika .Mohameda Ahmeda. Drugi Durani je zdaj ustrelil Nadira. Mohamed Zahir, ki je postal zdaj vladar Afganistana, bo moral računati s tremi sovražniki, z bivšim eimirom Amanom Ullahom, z lastnim stricem Sardarom šahom Vali Khanom, poslanikom v Parizu, in s khanom Gau Siddinom. Mohamed Nadir je bil poslanik v Parizu in od takrat je bil navdušen prijatelj Francije. Nasprotno je pa sovražil Anglijo. Polo-ža: se da presoditi takole: Ce se obdrži na prestolu Mohamed Zahir odnosno če se polastita prestola Vali Khan ali Gau Siddin, bo afganska politika nuklonjena Franciji in Rusiji. Če pa pride zopet na prestol Aman Ullah, bo vodil Afganistan anglofilsko politiko. A. i> tnnory: 22, ve siroti T? o m * n In kmalu so spoznali Frochardkin •glas, Toda kdo bi se zmenil za vdovo po usmrčenem zločincu? Vsak je skomignil z rameni, češ: — 2e zopet se ga je ta beračica nalezla! Ta čas je pa nesrečnica begala po ulici in tulila od bolečin. Slednjič je vendar razgibala radovednost sosedov. Nekaj vrat se je odprlo. Nihče se ji pa ni hotel približati, ker se je vsak bal, da bi se mu ne vnela obleka ... Vsi so bežali pred nesrečno starko, zapisano neizogibni smrti; bežali so celo tisti, ki bi ji bili radi pomagali. In vrata so se zopet zaprla. Ves ta prizor ni trajal dolgo. Frochardka se je vrnila v svoj brlog. Bolečine so jo bile premagale. Zgrudila se je in se začela zvijati v groznih krčih. A plameni, ki so bili požrli do malega že vse cunje, so začeli močneje lizati telo nesrečne starke. Ta je bila skoraj že ostudna, brez- oblična kepa mesa in kosti, zvijajoča se v strašnih krčih. Goreče telo se je dotaknila slamnja-če, ki se je takoj vnela. Skozi odprta okna je zapihljala sapica in ogenj je za-plapolal močneje. Ognejeni zublji so švignili kvišku. Kmalu je bila vsa bajta v plamenih. Frochardkino telo je kmalu zgorelo v tem ognjenem žrelu. Prebivalci Lour-cineske ulice se niso prav nič zmenili za požar, ki je bil objel vso bajto. Zdelo se je, da so zadovoljni, da bodo rešeni obenem tega umazanega brloga in njegovih prebivalcev; nihče namreč ni dvomil, da sta našla v goreči bajti smrt Frochardka in njen sin Peter. Ko so prispeli na pogorišče biriči in vojaška straža, so bili plameni pogoltnili že vse. kar so dosegli. Rešiti se ni dalo nič. Po tem kratkem razburjenju so prebivalci sosednih bajt zopet zaklenili vrata, ne da bi se jim Frochardka količkaj smilila. Niti za Petra ni imel nihče sočutne besede. — Navsezadnje, — so govorili o pohabljenčevem žalostnem koncu, — je bil to samo sin usmrčenega morilca; zdaj je mrtev in s tem je vse končano. Nekaterim sosedom, ki so bolje poznali ubogega fanta, se je nesrečnik smilil in pomilovali so ga, da je storil tako grozno smrt. Vidimo torej, da nihče ni dvomil, da sta našla v goreči bajti grozno smrt mati in sin. Doiklor Hebert in Peter sta prispela na pogorišče, ko je bilo že vse naokrog zopet tiho. Lourcineska ulica je bila pusta. Kočija se je ustavila na začetku ulice in zdravnik je odšel s svojim spremljevalcem peš po blatni cesti z redkimi bajtami ob straneh. Stopala sta molče. Brusač si ni upal izraziti temne slutnje, ki se je ni mogel iznebiti. Ubogi fant niti slutil ni. kako strašna usoda je doletela njegovo mater. Ko je odhajal od nje, je sicer pomislil, da je morda ne bo več videl žive. toda o tako grozni smrti se mu niti san:a!o ni. Zdravnika je pa vodilo k Frochardk; samo plemenito srce. ki veleva človeku oomagati bližnjemu v nevarnosti. Tako sta prispela v bližino pogorišča. Presenetil ju je dim. ki se je va!il iz kupa žerjavice in pepela. Presenečena sta obstala. — Tu nekje gori! — je menil zdravnik. Peter je pa takoj spoznal, kaj se je zgodilo. Pokazal je na kraj, kjer je Še nedavno stala Frochardkina bajta, in zaklical ie na ves glas: — Križ božji!... Križ božji!... to je naša bajta!... Poglejte, gospod, kako se še kadi iz nje... Od tega. kar je imenoval bajta, je bil ostal samo še kos zidu. zavit v oblak črnega, smrdljivega dima. — Konec je... konec!... je vzdih-nil brusač. — Zažgala je ... in zgorela... Ah, moj bog... zakaj sem odšel?... Tarnal je. Njegovo telo se je tres'o kakor da bi bilo prikovano k tlom, kjer je stal. Ni si upal stopiti naprej, boječ se, da zagleda sredi razvalin materino truplo. — Ostani tu! — mu je velel zdravnik. In Peter je ubogal; sedel je na tla in se prijel za glavo. Doktor Hebert je nekaj časa sočutno zrl na ubogega fanta, objokujočega podlo mater. — Počakaj tu, grem vprašat, če se nI morda pripetilo še kaj hujšega. — In krenil je proti pogorišču. Grozen smrad po sežganem truplu se je širil z dimom na vse strani. Zdravnik se ni ustavil pri bajti. Petdeset korakov od nje je zagledal bajto, kjer so bila okna razsvetljena. Odločno je potrkal na vrata. — Kdo je? — je zagodrrual osoren glas. — Odprite! — je odgovoril doktor Hebert. In da bi pomiril stanovalce zamazane bajte, je pripomnil: — Odprite! Rad bi vas nekaj vprašal. Vrata so se previdno odprla. Prikazala se je moška glava. Zdravnik je hitro vprašal: — Je tu blizu gorelo? — Je, toda o tem m vredno govoriti... Pogorela je pasja hišica... — Kaj pa ljudje?... Saj so vendar stanovah v nji... — Zgoreli so kakor vse drugo. — Kaj pravite? — Da je stara Frochardka že dobre četrt ure samo še kos obžganega mesa... In njen sin tudi! — Motite se, — je dejal zdravnfk. — sin ne . — Zgorei je s svojo podlo materjo vred, ker ga nismo videli bežati iz bajte. — Kaj!... A1I niste priskočili nesrečnežema na pomoč? Darujte za nesrečne poplavljence ESSEX MOTORS O C T* O IT BLISKOVITA AKCELERACIJA! - NAJVEČJA EKONOMIJA! Ne kupite avtomobila, preden se niste prepričali o neprekosljivih lastnostih in sedanjih nizkih cenah »TERRAPLANA«, najnovejšega modela za ture ameriške tovarne Hudson r!ssex. Normalni voz »TERRAPLANE« je na novo vzpostavil v Ameriki 59 svetovnih rekordov Generalno zastopstvo Hudson-Essex za Jugoslavijo O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. HUDSON [OTOtCJUtC&i JDETROlTj MICH. Neveste! Gospodinje9 Najlepši okras vašega, doma Je perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in najtrpeznejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, Ljubljane (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, predtiskamo Cisto ženska ročna dela, imamo specijelni entel za obleke id volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve. da imamo naj\vičjo in najmodernejšo vezilnico. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato vas tv : najboljše postrežemo. >*MLa\\ o^lcfsl< Vsaka beseda &© par. Plača me lahko fmH m a>amkaK ta odgooor znamko I — Na vprašanja brc* znamk* mm —— ariQrrn*TT~iamo. - NaHna*d& mgtnm Hln S-- "IJ- Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnlb vozičkov, prevoznih tricikljev. motorjev in šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L- tovarna dvokoles In otroških vozičkov Ul'BMANA. Knrlovftka centa $t 4. Slabotni MOŠKI Brez škodljivih notranjih sredstev, pilul in tablet, more vsak moški — ne glede na vzrok impoten-ce — pridobiti takoj prejšnje popolne moške sile. Neuspeh absolutno izključen! — Prospekte pošilja diskretno v zaprtem ovoju brez nadpisa (kot privatno pismo) za Din 5.- v poštnih znamkah trgovina »Sa-lus«, Zagreb, 6/SN, Savska cesta štev. 10. HALO! HALO! HALO? Prijatelj, kam greš jutri? Grem k enemu ali drugemu Dalmatincu na Krakovski nasip. Jaz pa grem brezdvomno k Vinkotu Bausu v gostilno »TRNOVSKI ZVON«. — Pojdi tudi ti z menoj! Tam dobimo okusne krvavice in pečenice ter še druga dobra jedila in pijače. Dalmatinsko vino črno, belo, opolo in ružica, Uter po Din 8.-. — Dnevno dobiš kompletno kosilo za Din 4.-, svinjsko ali telečjo pečenko za Din 5.-, pražene ali kisle vampe in guljaž po Din 2.-. — Pokrepili se bomo torej za mal denar! DEKLIŠKI PLAŠČ zimski, za 60.— Din — in MOŠKI ČEVLJI sukneni z usnjem obšiti. št. 42, malo nošeni, za 80.— Din naprodaj. — Naslov v upravi »SI. Naroda«:. 4488 VVERTHEIM BLAGAJNO proda Oblak, Logatec. 4492 SLOVENSKE KNJIGE leposlovne in pripovedne, večjo množino, med njimi 5 letnikov s Doma in sveta«, vse trdo vezane, zelo poceni prodam. — Naslov v upravi > Slovenskega Naroda«. 44S9 KUPIM SES ALKO (Kolbenpumpe) na pogon, cca. 60 lit. na minuto, kupi A. Kane, tovarna parketov, Mengeš. 4454 TRGOVSKO OPREMO za špec. trgovino kupi Rola, Sv. Andraž v Slov. goricah. 4491 MJB! GOSTILNO oddam v najem. — Poula, Novo mesto. 4469 PEKARNO oddam z decembrom v najem. Pogoje pove lastnik Ivan Provst, Kranj. 4457 NOVO LEPO HIŠO blizu Ljubljane prodam radi rodbinskih razmer za malo gotovino. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Izredno ugodna prilika v industrijskem kraju 4485«. ENOSTANOV. HIŠICO oddam v najem. — Ambrož, D. M. v Polju 12. 4490 TRGOVSKA HISA na periferiji mesta Ljubljane, na zelo prometni točki, naprodaj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 4470 LEPA HIŠA enonadstropna, z velikim solnč-nim vrtom, električno razsvetljavo in vodovodom, pripravna za obrtnika ali upokojenca, v centru trga, po dogovoru naprodaj zaradi preselitve. Ponudbe na naslov: Zagrajšek, Kozje, 45. 4456 PAZN© PO 50 PAR ENTLANJE vezenje zaves, monogramov. »J ulja na« Vošnjakova ulica (v bližini Slamiča) in Sv Petra c. 55 Ostanite danes zvečer doma! Plošče in gramofon si izposodite pri: „Š L A G E R" Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije« Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKEK, LJUBLJANA, Sv Petra cesta 14. 11/T PUH ZA PERNICE la beli Din 230.-, sivi puh Din 140.-. lepo perje po Din 25.-. 35.-. 56.-, 95.-, 180.- kg. puhaste odeje po naročilu najceneje izvršuje RUDOL* SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. 70 L •\ -* -.: «• a' i' • ■ 'ff . -.V > > ■ • o •>•'.•. " ■ ■. t .S j-;« x " * ni, ' ■ " ■ \ ■\* •Vv^O>- .. -\ T>-*1'-" . . .' -"v • v f; .i''. . ..... >t-< v~ • '. i/"- - - "V* v *. " t. y t " i • #•>>•, v- , % .... - -»>*• ' .ji -.• \ ... - r - Prvi slovenski župan mesta Ljubljane PETER GRASSELLI ČASTNI MEŠČAN LJUBLJANSKI ODLIKOVAN Z REDOMA SV. SAVE II. IN III. STOPNJE TER Z REDOM JUGOSLOVENSKE KRONE III. STOPNJE je danes ob 1. uri ponoči umrl. Zaslužnega delavca za našo stvarf zlasti za mestno občino ljubljansliof bomo prenesli v ne deljo zjutraj na mestni magistratf da se Ljub' Ijana pokloni njegovemu spominu. Na njegovo zadnjo pot ga bomo spremili v nedeljo ob 123. uri popoldne izpred mestne hiše ljubljanske. V Ljubljani, dne 17. novembra 1933- MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA. • •;-.v. ■ -7 .^♦■.,.,y-. j." ČEBULO i po Din 63.- za 100 kg razpošilja Uršič, Moškanjci. 4445 Pristno vrbničko vino žlahtnina z otoka Krka se toči v gostilni Draga Guštin, LJUBLJANA, Kapiteljska r".-ca št. S. 2e vaši predniki so pred več kot 60 leti kupovali blago v splošno znani trgovini R. MIKLAUC (poleg škofije) zato boste šli tudi vi z zaupanjem v našo trgovino. Naše geslo: DOBRO BLAGO, NIZKE CENE, PRIJAZNA POSTRE2BA! V nedeljo vsi v restavracijo »FRAJNKOPAJNSKI DVOK« na veselico. Vstop prost. 4495 POZOR! ZIMSKA SUKNJA (marengo) žametast ovratnik, podložena s finim klotom, je bila ukradena. — Kdor kaj ve, naj proti lepi nagradi sporoči Delikatesi Ogrič, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 13. 4505 SLABOTNI MOŠKI! Ne glede na vzrok slabosti, starosti in druge neprilike, se vam takoj povrnejo normalne moške sile. Nikakib pilul. tablet in drugih notranjih sredstev! Specialne prospekte pošiljamo diskretno (kot privatno pismo) v zaprti kuverti brez zunanjega napisa, proti pošiljatvi Din 5.- v znamkah. — >Salus<, Zagreb, 6/SN, Savska br. 10. 83L DVIGNITE PISMA v opravi »Slov. Naroda«! Dobra znamka 3222 Dober kopist Dobra kuharica 3664 Erika 4085 Hvaležna 4402 Malenkost Mehanik Nujna pomoč 4402 Soliden 4044 Vknjižba 3042 ZIMSKA JABOLKA raznih vrst ter prvovrstna jabolka mošančke prodaja GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI POLENOVKO priznano najboljšo, suho, namočeno, vedno v zalogi, holand-ski rum, konjak, liker, esenco 25 vrst z receptom in špirit po najugodnejši ceni priporoča specerija in delikatesa Kovačić F. R^ Miklošičeva cesta 32. VDOVA stara 40 let, dobra gospodinja, želi znanja za skupno življenje s samostojnim gospodom v državni službi. — Cenj. dopise s polnim naslovom pod šifro »Dobro srce 4483.« VIŠJI DRŽAVNI URADNIK tu popolnoma tuj in osamljen, ker pravkar službeno premeščen v Ljubljano, želi spoznati inteligentnega, značajnega gospoda srednjih let, družabnika za izprehode, poset kavarne in gledališča. — Dopise na upravo 2>S1. Naroda« pod šifro »Iskreni odnošaji 4486«. SLUŽBE ČEVLJAR. POMOČNIKA sprejme štiftar, Sv. Peter, savinjska dolina. 44G8 JAZZ-TAMBUKICA (Damenkapela) Slobodni 1 December. — Ponude: Jurišič, Kavana »Zagreb«, Ogulin. 4465 MLAD GOSPOD pošten in zanesljiv. Išče službo sluge ali inkasanta. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe po.l »Vesten 4444« na upravo »SI. Naroda j. ČEVLJAR. POMOČNIK mlad, išče službo. — Tkavc. Ostrožno 26, p. Celje. 4194 TRGOVSKI POMOČNIK 20 let star, išče službo. — Zupan, Rakek št. 162. 4493 STANOVAH TRISOBNO STANOVANJE lepo, solnčno, z verando in kopalnico ter vsem komfortom se odda takoj v vili na Dolenjski št. 33 (pred gostilno »Pri Plan-karju«). 427^ NA STANOVANJE sprejmem gospoda ali gospodično za nizko ceno. — Naslov v upravi rSlov. Narodat. 4499 PRIJATELJ! Svidenje in osebno poznanstvo možno vsako soboto zvečer, kavarna »nebotičnik«, levo. — Takrat vedno in iskreno dobrodošli! »Br. 36-69« 4487«. KLAVIRJE, PIANINE prvovrstnih inozemskih znamk ugodne cene: tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje. — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. 59/L ZIVAU « ANGORSKA ZAJKLA (čistokrvna) ugodno naprodaj. Istotam naprodaj železna postelja. — Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta I, št. 9. 4418 ŽLNITVE 2ENITEV Železniški uradnik II. kategorije, pošten, soliden, premožen, postaven 50 letnik iz ugledno gorenjske hiše, išče dobro situirano damo za platoničen zakon. Spolnost mi je zoperna. — Obširna pisma pod šifro »Udobno življenje 4478« na upravo »Slov. Naroda«. Kadar žleze z notranjo sekrecijo slabo delujejo in ne oskrbujejo organizma v zadostni meri s hormoni, nastopajo oslabelosti, staranje in razne druge telesne neugodnosti. V berlinskem znanstvenem institutu, ki ga je ustanovil dr. Magnus Hirschfeld, pa je bila iznaj-dena in preizkušena metoda, po kateri se pridobivajo seksualni hormoni, ki se dajo združiti v preparatih, ne da bi pri tem izgubili svojo življenjsko energijo. Tak preparat je »TITUS-PERLEN«, ki učinkuje v prvi vrsti na inkretne žleze, potem pa na organe in na vegetativni živčni sistem ter po vsem tem vsebuje vse možnosti medikamentoznega zvišanja potence. Preparat »TITUS-PERLEN« je pod stalno klinično kontrolo berlinskega instituta za seksualno znanost. Poučite se s pomočjo mnogoštevilnih ilustracij, kako nastajajo in kako se odstranjujejo motnje potence. Zastopnik mag. pharm. Drag. Kajzer tt. COSMOCHEMIA - ZAGREB lis SMICIKLASOVA ULICA 23 »TITUS-PERLEN« v originalnih omotih: po 100 komadov za moške Din 180.— po 100 komadov a ženske Din 200.— Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas odobren od ministrstva soc. pol. in nar. zdravlja št 2192 od 16 I. 1933. GABRIJELA MLAKAR roj. TURK naznanja v svojem, v imenu hčerk LJERKE m JANJE ter ostalih sorodnikov bridko vest, da je njen nadvse ljubljeni soprog, očka, brat, stric, zet in svak, gospod LJUDEVIT MLAKAR profesor dri. učiteljišča dne 18. t. m. ob 6. uri zjutraj, nenadoma mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, 20. novembra 1933 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Prisojna ulica štev. 3, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. novembra 1933. Mestni pt>jjrebol ra- . Obči o« L.utv.a-a - m Urejuje: Josip Zupan&C Za »Narodno tiskarno«; Fran Jezer Se* «— Za upravo in tnaeratnl det usta: Otoo Unrlstol mm Val v LJubljani