270. številka. Ljubljana, v soboto 23. novembra 1901. XXXIV. leto izhaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemu Ba'evstro-ogrtke deSele za vse leto SfifK, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljana brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ae za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposüjatve naročnine ee ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h fie ee dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St 12. Upravništvu naj se'bla-govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon fit. 85. Slovensko vseučilišče in leto 1848. (Sestavil Janko Polec.) II. Mestni magistrat je za civilno pravo posebno priporočal dr. Ivana Ahačiča, povdarjajoč njegovo zmožnost in znanje jezika. Vendar ga vlada ni vsprejela, ampak imenovala kandidata Slov. društva za civilno pravo krim. aktuarja dr. A. M a ž g o naj za kazensko pa dr. Leh-manna; oba sta, kakor poroča Apih, stavila pcgoj, da jima pomagajo ostali ljubljanski veščaki pri poslovenjevanju zakonikov in z nadomestovanjem za slučaj bolezni ali druzih ovir: za namestnika dr. Mažgor.u se je odbral dr. Ahačič, Lehmanu"ra dr. Haan. Zastran jezikovnega znanja pravi uloga »Slovenskega društva«, da se sme brez skrbi slehernemu izmed navedenih gospodov prepustiti slovensko predavanje, ker so se malone vsi že več let pridno bavili s slovenščino, ker so dalje vsi navdušeni za narodno dobro stvar in ker jih bode odsek za poslovenjevanje tako krepko podpiral, da ni dvomiti o častnem uspehu podjetja, ki bo težavno samo začetkom. Deželna vlada naj se pri tem sodelovanju mnogovrstnih sil uveri, da ustanovitev univerze v Ljubljani, primerne narodnim potrebam, nikakor ni nemogoča; kakor za pravoslovje, tako je tudi dovolj sposobnih močij za medicino, torej se lahko takoj izvrši ustanovitev, katero tako težko pričakuje narod. Vendar se ta iskrena narodova želja do danes ni uresničila in se tudi takrat vlada ni podvizala storiti primernih korakov. Apih meni, da so temu deloma vzrok tudi burni časi, sosebno dunajska revolucija in onemoglost vlade. Se-le, ko so se povrnili mirnejši časi, stavil je v drž. zboru v Kromerižu dr. Ulepič dne 24. prosenca 1849 navdušeno interpelacijo do vlade, je-li misli ustreči narodu ali ne. Mej drugimi pravi interpelacija: »Napredek je geslo in temu odgovarjajo reforme v vseh društvenih razmerah ustavnih evropskih držav. Država mora skrbeti v prvi vrsti, da se razvije omikano življenje in prosveta v pravem smislu, kajti človek postane v istini človek samo po uku in vzgoji; država sama pa se približuje prosveti samo po razvoju individualnega narodnega življenja.« Nadalje priznava vladi, da je ista zavzela pravo načelo glede visokega šolstva, ko je izrekla, da naj ima vsak narod svoje vseučilišče. Glavno pri tem vprašanju je torej, ker je vlada priznala načeloma tudi Slovencem pravico do vseučilišča, kje naj se ustanovi univerza. Potem obširno dokazuje z argumenti, ki so še danes pravomočni, da je jedino Ljubljana za to primerno mesto. Na-to interpelacijo je odgovoril minister za notranje zadeve grof Stadion malo dnij pred razpustom drž. zbora v Kromerižu, dne 3. marca 1849 z vedno znamenitimi besedami precej obširno tako - le : V 2 7. seji avstrijskega kons t. državnega zbora v Kromerižu dne 3. marca 1849 str. 339 V. Auf die Interpellation des Herrn Abgeordneten für Adelsberg in Krain, Dr. Karl Ulepitsch: Ob das Ministerium des (>ffentl. Unterrichts gesonnen sei, auf die Errichtung einer Universität in Laibach hinzuwirken? — habe ich die Ehre Folgendes zu ervviedern: (Liest:) Bereits im Laufe des vorigen Jahres kam die Frage wegen Errichtung einer Universität für die südslavi-schen Provinzen in Anregung, und es wurde zugleich als wissenschaftlicher Centraipunkt die Stadt Laibach als Sitz derselben in Vorschlag gebracht. Das Ministerium hat schon damals in Berücksichtung der zahlreichen südslavischen Bevölkerung und vor Allem in strenger Festhaltung an dem ausgesprochenen Grundsatz der Gleichberechtigung der Nationalitäten und der gleichen Wahrung ihrer Interessen diesem Gegenstande seine volle Aufmerksamkeit zugewendet und die Überzeigung von der Erspriesslich-keit, ja Nothwendigkeit der Errichtung einer höhern Lehranstalt für die südslavischen Ländertheile geschöpft, und für diesen Zweck die Stadt Laibach als einen vorzüglich geeigneten Punkt betrachtet. Wenn es bisher demungeachtet nicht möglich geworden ist, einen bestimmten Auspruch darüber zu thun, so liegt die Ursache hievon darin, das noch nicht diejenigen Vorlagen geliefert worden sind, welche unumgänglich nothwendig sind, um an die Verwirklichung eines so weit aussehenden, mit so vielem Kostenauf-wande verbundenen, so vielseitige Bedingungen voraussetzenden Planes zu schreiten. Zudem ist die Errichtung einer neuen höhern Lehranstalt nicht etwas, was vereinzelt vor sich gehen und einseitig von dem Ministerium unternom men werden kann, vielmehr etwas, was mit der Umstaltung und Erweiterung des gesammtea Unterrichtswesens überhaupt in unzertrennlicher Verbindung steht, und daher nur im Wege der ordentlichen Gesetzgebung erfolgen kann. Bei der diesfälligen Vorlage wird da* Ministerium die wichtigen Gründe, welche für das Begehren der StadtLaibach im Interesse der südslavischen Ländertheile sprechen, im vollsten Umfange zu würdigen wissen. Einen vorläufigen Beweis dafür glaubt das Ministerium schon dadurch gegeben zu haben, dass es dem Wunsche, für die bürgerliche und strafliche Gesetzgebung Vorträge in der slovenischen Sprache halten zu lassen, nachgekommen ist, und die Abhaltung öffentlicher Vorträge über diese Gegenstände in der Landessprache in Laibach bewilligt hat. Anlangend die berührte Aufhebung des mediz. chirurg. Studiums in Laibach, so war das eine Folge der im Interesse des öffentlichen Wohles ergangenen allgemeinen Massregel, womit die Aufhebung des niedern mediz.-chirurg. Studium verfügt wurde. Wenn dagegen das wiederholte Ansuchen um Eröffnung des ersten medizinischen Jahrgangs zurückgewiesen werden musste, so war dies dadurch begründet, dass eine Eröffnung des höhern medizinischen Studiums nicht theilweise und für einzelne Fächer gestattet werden kann, so lange nicht das Bedürfnis und die Mittel, auch die übrigen medizinischen Lehrkanzeln und Anstalten in entsprechender Weise versehen lassen zu können, gehörig nachgewiesen sind. Pravoslovna predavanja pa, s katerimi je minister tolažil Slovence, niso trajala dolgo. Lehmann je začel predavati prvega majnika 1849 v navzočnosti dostojanstvenikov ljubljanskih, tudi Mažgon je začel v istem času s predavanjem. Pa zadnji se ni dolgo veselil svojega dostojanstva, zadela ga je tragična usoda večine najbolj nadarjenih in najmarljivejših mož, ki komaj pokusijo sad svojega truda, pa že morajo iti k večnemu počitku od svojega prevelikega truda iz borbe življenja. Maž-: gon je umrl 24. avgusta 1849 na pljučni tuberkulozi, zapustivši del prestave obč drž. zakonika. Mažgonova smrt je bila vladi dobrodošla prilika, da je ustavila predavanja, ki so bila dobro obiskana in so uspevali v Ljubljani, obetajoč, da se bodo nadalj •-vala v Gradcu, kjer se je vseučilišče zopt t otvorilo, ko so se polegli nemiri. »Novice« pišejo (26. kimovca 1849, str. 171) o tej vladni naredbi tako le: »V soboto je bilo v nemškem ljubljanskem časopisu oznanjeno, da imate po min. ukazu v Ljubljani slovenski šoli krim. in deželnega prava nehati, v kat«*ri sta rajnki gospod Mažgon in pa gospod dr. Lehmann pretečeno leto učila in ri.-i se imate dve šoli graškemu vsoučili'C'u pridejati. Te dve lani ustanovljeni šoli IIa sploh veljale za veselo znamenje, de bo sčasoma celo pravdoslovje v Ljubljano prišlo, pa poslednji razglas je močno skalil ta up, če visoko ministrstvo ni tega ukaza le začasno dalo, dokler so prihod rt« LISTEK. Sobotno pismo. Falb nam za letos prerokuje normalno zimo, kar mi je tembolj všeč, ker je zopet enkrat nekaj pametnega povedal, in pa zato, ker je tudi v njegovi meteorološki možgančnici na stare dni začel aparat normalno funkcionirati, kar se do zdaj še nikoli z gotovostjo ni dalo konstatirati in je teklo vse bolj nenormalno kakor pri naših Tirolcih, ki so se šele zdaj začeli otre-sati klerikalcev in jezuvitov, ko so jih ti že do golega oskubli, kakor ljubljanski tičar Windischer, ki so ga te dni zasačili pri oskubenih tičih na Golovcu. Zadnji čas začeli so se pa tudi Kitajci bolj normalno razvijati, kar mi posebno še zato prija, ker so postali obenem tudi originalno dovtipni. Doslej smo imeli Evropejci vedno Kineze za neumnejše kot sebe. Ali zdi se, da Lihungčang ni bil zadnji, ki je Evropi dokazal, da z dolgimi lasmi ni v zvezi kratka pamet, nego da imajo Evropejci kratke lase in kratko pamet. Zato se je namreč izkazalo, da tisti princ Li-Tschung, ki je dospel na pruski dvor kot »sin pokore« prosit odpuščanja za kitajske grehe, ni bil cesarske pasme, ampak figurant, poslan v Berolin le za to, da bi pruske Kineze nekoliko po kitajsko »potegnil«, kar se je tudi zgodilo. Tega se pa na Nemškem tako sramujejo, kakor tisti k rižanski ječar, kojega je kmetski fant nafarbal, ko je prišel nastopit kazen pravega obsojenca, in ga je res dejal pod ključ. Odkar je nemški cesar upeljal celo »die deutsche Barttracht«, začeli so v Berolinu in po Prusiji prav mastne kozle streljati, in če je verjeti poročilom, je celo pri justici nekaj prav debelo — nenormalnega. Te dni so obsodili nekega Kneissla najprej na vešala in mu prideli za nameček še — 15 let ječe! Takih originalnih obsodb v Avstriji, ki tiči sicer že na pol pod »picklhaubo«, na pol pa pod rimsko-jezuvitskim klobukom, res da še ne poznamo, ali morda se popnemo tudi do tolike temeljitosti. Grški vseučiliščniki, ki se bore na barikadah za sv. pismo, so tudi originalni modrijani. Pouličnih bojev in pobojev radi prevoda sv. pisma bi v XX. veku pač niti Ben Akiba ne bil nikdar pričakoval. Ali držimo se spričo najmodernejših čudežev resnobnega latinskega: Nil admirari! Do resnega modrovanja imamo itak le še teden dni; zatorej naj tisti, ki na- merava skočiti v zakonski jarem in njegovo past, ter uživati medene tedne, hiti, drugače bo treba čakati predpusta, ko itak vse nori. Do tedaj pa bi ga mogel že zgrabiti kes, in nevesti »up bi šel po vodi«, kakor te dni šota po Ljubljanici, ki jo je nesla povodenj proti Zalogu. Gotovo pa ni bilo lepo, kar se je pripetilo nekje nekemu ženinu, kojega nevesta je zadnji trenutek rekla mestu »da«, — »ne«! . . . »Vsi so že čakali, nje pa ni blo!« ... ali kako že pravi tista pesem. Takih predpustnih skušenj bi seveda ne privoščil nikomur, bodisi, da se ženi iz platonske ali pa iz materijalistične ljubezni; pač pa bi mu svetoval, da se prej dobro oboroži pred podobnimi — »ticami«, ki švigajo rade »od srca do — burk«! . . . Zadnja povodenj, ki je odnesla marsikaj po Savi in Ljubljanici, je prepodila tudi žrjave in pa divje gosi in race z ljubljanskega barja. Pretekle deževne noči brisali so jo ti močvirski filozofi proti Trstu, kjer bodo imeli nekaj časa počitek in bodo nemara pomagali tržaškim Slovencem prorokovati boljšo prihodnost. Seveda bomo imeli boljšo bodočnost tudi Slovenci le tedaj, če pre- in uženemo tudi svoje domače črne žrjave in gosake. Zato mi napredni poslanci v našem dunajskem parlamentu ugajajo, ker so francoskim kongregacijam — bodisi v hlačah ali ki-kljah — njih »vozni red« —- obrnili narobe! Ta mokri curek, ki ga je dobil na-učni minister Härtel in imenovani črni žrjavi, je vreden, da si ga vsak ne še »po-španjen« avstrijski patrijot z zadovoljstvom zabeleži! »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, milejše zvezde jim kot zdaj sijale«, če dežela ne dobi črnih jezuvitov in podobnih tičev selilcev v svoje središče. Poslanci, ki bodo odvrnili to slano od dežel vredni so zahvalo, njih koraki pa so blagoslov za narod in deželo! Zadnji čas so pa jeli v nekem oziru naši Kočevarji ob Renži — nazadovati: Mesto moških imajo namreč tam doli -ženske za mežnarice! Ta emancipacija je sicer nenormalna, ali resnična je! Moških namreč tam okolu Stare Cerkve manjka; nekaj jih nosi okolu pomaranče in lige s »hoch oder nieder«, drugi so pa raztreseni po Ameriki in drugod, in zdaj le čakam, ali bo novi kočevski dekan Erker v kočevskem mestu dobil moškega za mež-narja, ali bo moral seči po ženski. Želel bi pa, da bi Kočevarji Erkerju gledali na zobe, in se »Slovenskemu Narodu» izkazali hvaležne, ker jim je poslal tako pristno informacije! vseučiliška naprava za različne kronovine za gotovo ne sklene in ne dožene, ali bo prišlo v Ljubljano vseučilišče ali ne.« Pri tdj priliki »Novice« zopet povdarjajo silno potrebo predavanja v domačem jeziku. Takoj, ko se je za to vladno naredbo izvedelo, je občina ljubljanska 20. kimovca 1. 1849 izdelala novo peticijo do vlade, zahtevajoč vseučilišča v Ljubljani. Na to prošnjo je ministrstvo za uk in bogočastje odgovorilo dne 11. oktobra 1849, da priznavajoč opravičenost zahteve, vendar iz financijelnih ozirov želji ljubljanskega mesta ne more ustreči. Kljub temu deloma ugodnemu vladnemu odgovoru se je vendar v ministrstvu še vedno pretresavalo jugoslovansko vseučiliško vprašanje, o čemer nam priča zanimiva notica v »Novicah« (7. listo-pada 1. 1849), kjer se poroča, da je vlada v zadregi, bi li ustanovila vseučilišče v Ljubljani ali v Zagrebu. »Novice« tej vesti pristavljajo: »Izid tega posvetovanja seveda ne bo drugačen, kakor da pridemo s tretjim končam v Zagreb. Noben Slovenec se ne bo pritožil, ako se vseučilišče v Zagrebu napravi — toda, če imajo vsi drugi narodi svoja vseučilišča, bi imeli tudi Slovenci eno imeti po svoji potrebi. Tako je lajnsko ministerstvo zagotovilo v svoji osnovi prihodnih vseučilišč, da se bo pri njenih napravah naj mnogovrstne narode gledalo. — Oj sladke sanje! Pa kdo se zdaj še Slovencov spomni! Lani so bili spoštovani in povzdigovani, ko so bili v sili trdna zagojzda zoper pripravljanje Avstriji sovražnih prekucij krog in krog. — Kdo zdaj ta »Juwel« posebno porajta! Zdaj se le spet »separatisti« imenujejo, če se za enake pravice, kakoršne drugi narodi imajo, glasijo, akoravno so v najnevarnejšem času očitno pokazali, de njih »sepa-ratizmus« obstoji le v brambi avstrijan-skega cesarstva.« Toda vse to ni ničesar pomagalo. Vlada je 30. decembra 1. 1849 imenovala dra. Krainca za »docenta avstr. civilnega prava v slovenskem jeziku.« Dne sedmega prosenca 1850 je pričel s svojim predavanjem. Prvo leto je imel 26 slušateljev, kar za ono dobo gotovo ni malo (»Novice« 1. 1850, str. 139). Tej prvi slovenski stolici sta se pridružili na pravoslovni fakulteti kmalu še dve drugi. 13. marca 1850 je bil namreč imenovan profesorjem cerkvenega prava na graškem vseučilišču znani inomoški profesor dr. Jos. Kopač, ki je predaval dva tečaja 1851 in 1852 kazensko pravdni red. Tema dvema slovenskima pravnikoma na graški univerzi se je pridružil še tretji, namreč privatni docent na Dunaju prof. Josip Mihael Skedl, oče sedanjega nemškega drž. poslanca, ki je bil dne 25. septembra 1850. imenovan za profesorja finančne vede z obvezo, poučevati kazensko pravo v slovenskem jeziku, za kar mu je bila pa obljubljena posebna remuneracija. Ta predavanja so bila naznanjena v lekcij-skem katalogu v slovenščini! Število slušateljev slovenskih predavanj pa se je Nazadnje bo res prišlo tako daleč, da ne bodo škof Bonaventura in njegovi razsajajoči duhovni nikjer več slovesno sprejeti, kakor v cerkvi pri starih terci-jalkah pa v »Katoliškem domu«. Pa še tu ne dolgo več. Zlasti, kar se tiče »Katoliškega doma«, je stvar zelo dvomljiva! V »Katoliškem domu« bodo smeli imeti le še do Novega leta 1902 predavanja in kako veselico. Če dotlej ne bo »Katoliška družba« plačala stavbnemu podjetniku dolga, ali če ga »Ljudska posojil-nicaa ne reši, bo moral ali dr. Žlindra spet toliko žlindre prodati, da bo dobiček pokril dolg, ali pa bo spet začel sekvester funkcionirati, in pobirati takso za uporabo »Katoliškega doma« od klerikalcev, socialnih demokratov in liberalcev. Končno pa Vam želim, g. urednik, da Vam Miklavž veliko nanese, »ta ro-gati« pa odnese vse tiste narodne žive dolgčase, ki v enomer javkajo, da smo Slovenci čmerikavi filistri in preponižne duše. — Nastavi naj Miklavžu vsak in vsaka zase; v ostalem pa naj se ravna po vzgledu srbskega Saše, ki ima, dasi še mlad, že tako bursko burno življenje za seboj, zaroda pa ta neroda s svojo nedrago Drago — še nič, in se tolaži s tem, da se živemu lahko še vse primeri, mrtvemu pa samo grob! žalibog, jelo vedno bolj kršiti. Vzroki tega žalostnega pojava so bili mnogovrstni. Prvič so se Slovenci vsled r aznih razmer Gradca sploh ogibali, na Dunaj so vabile Kranjce Knaftlove ustanove, nova železniška zveza je tudi pripomogla, da je pohajalo vedno več dijakov na Dunaj, na drugi strani pa Slovenci niso mogli imeti pravega veselja, obiskovati slovenska pre davanja, ker v javnem življenju niso imeli prilike slovensko uradovati in tudi izpitov niso mogli delati v materinščini. Tako je vlada Slovence s svojimi dvoreznimi odredbami hotela privesti ad absurdum in uničiti v kalu slovensko vseučilišče, ki je bilo že tako blizu ustanovitve. V »Novicah« 1852. 1. 18. avgusta toži dr. Bleiweis, da se število slušateljev Krainčevih predavanj tako krči in zahteva slovenska uradovanja v trdnem prepričanju, da je zatiranje slovenščine v javnem življenju vzrok propadanja slovenskih predavanj. Dne 25. prosinca 1854. pa je naznanil dr. Krainz ministru, da mora »wegen Mangel an Zuhörern« predavanja ustaviti. Minini9trstvo je to odpoved vzelo z razpisom dne 25. svečana na znanje. Se jeden tečaj je potem predaval prof. Skedl o kazenskem pravu in do 1. 1856. prof. Tosi na bogoslovni fakulteti: Vaje o nabožnih govorih slovensko. Na to so pa slovenska predavanja na vseučilišču ponehala in ves napor slovenskega naroda, pridobiti si tudi to pravico je bil do sedaj zaman. Čeprav so se razmere mnogo v naš prid izpremenile, ako-pram imamo sedaj še mnogo več pravice, zahtevati svojega vseučilišča kakor leta 1848, so merodajni krogi danes mnogo manj prijazni naši težnji, kakor 1. 1848. Temu smo deloma sami krivi. Le če bomo tako dostojno in vstrajno, kakor zadnje tedne, se borili za slovensko vseučiliško idejo, se ne bo moglo preslišati glasu tistega naroda-mučenika, ki si je z ozirom na našo ljubljeno Avstrijo pridobil častni pridevek: Fidelissimus. »Gani se, komu je mar zahvale prihodnjega vnuka!« \T LJubljani, 23. novembra. K položaju. Parlamentarna komisija češkega kluba se je se sešla v četrtek trikrat in vselej je prisostvoval tudi minister dr. Rezek. Sklenilo se je poslati h Koerberju depu-tacijo, ki naj mu izroči izjavo češkega kluba glede čeških zahtev in glede pogajanj z Nemci. V deputaciji so bili dr. Pacak, dr. Stran sk? in Brzorad. Čehi so bili pri Koerberju celo uro in so nato iznova konferirali z Rezkom. Uspeh deputacije pri Koerberju ni bil ugoden, kajti, ko so se sešli Čehi iznova, je predlagal posl. dr. Foft najodločnejšo obstruk-cijo, ki naj prepreči načrte vlado in onemogoči nadaljnjo delovanje drž. zbora. Minister Rezek je ta predlog pobijal, kar je dalo Fortu povod, da je predlagal, naj parlamentarna komisija češkega kluba z Rezkom sploh več ne občuje. Fort je s svojim predlogom propadel, kajti glasovalo je z njim le prav pičlo število poslancev. Zvečer so se sešli Čehi zopet, da so sklenili, kako stališče bodo zavzeli na sestanku načelnikov vseh parlamentarnih strank. Ta sestanek so jo vršil včeraj popoldan ter je menda odločilen za usodo kabineta ali parlamenta. Nova konferenca proti anarhistom. I« Peterburga poročajo, da hočeta Rusija in Nemčija sklicati v kratkem drugo mednarodno konferenco proti anarhistom. Glede povabila se vrše še poga janja med nemškim in ruskim kabinetom. Konferenca se bo vršila ali v Berolinu ali Peterburgu. Ideja za to konferenco se je rodila baje v Gdanskem, ko sta se sešla nemški cesar in ruski car ter sta stala še pod vtiskom umora predsednika Mac Kinleya. Vojna v Južni Afriki. Angleški polki so vračajo v domovino, ker so utrujeni in nerabni. »Pall Mal Gazette« poroča, da se zamenjajo še pred koncem leta skoraj vsi vojaki v Južni Afriki z vojaki in prostovoljci, ki so ostali v domovini. Mesto regularnih čet zavzame 12 miličnih bataljonov aktivno vojno službo. To dokazuje, da Angleži se ne upajo na konec vojne. 1 General Dewet, o katerem se je pisalo, da je umrl vsled težke rane, je začel zopet resno nastopati, saj je docela zdrav in je svojo četo organiziral iznova ter jo izdatno pomnožil s Holandci. Kitchener je poslal te dni zopet čudno brzojavko, ki vzbuja celo na Angleškem bojazen, da so bili Angleži zopet tepeni. Kitche-poroča namreč, da so Buri pod vodstvom Buysa napadli ob Vaalu blizu K111 it- rs dorpa patruljo 100 pionirjev. Izgube Angležev še niso znane. Ali gotovo se jim je godilo slabo, ker jim je morala cela kolona Rimingtona na pomoč. Angleži so ujeli poveljnika Buysa. 17. t. m. se je vršil tudi pri Roodeportu boj, v katerem so izgubili Angleži 11 mož. Zveza nem ških veterancev, ki šteje 60000 mož, je poslala Chamberlainu osorno pismo, v katerem zavrača Chamberlainovo primerjanja vojevanja v Juž. Afriki in na Francoskem leta 1871 kot laž in hudo obrekovanje. Tudi 680 evangelskih župnikov iz Nemčije je poslalo Chamberlainu ostro pismo radi načina vojevanja v Juž. Afriki. Chamberlain dobiva torej kaj neprijetna pisma ! Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. novembra. — Posvetovanje klubovih načelnikov. Na željo ministrskega predsednika sešli so se včeraj popoludne načelniki vseh klubov na posvetovanje, kako bi se dal proračun pravočasno spraviti pod streho. V ta namen se zahteva, naj se umaknejo nujni predlogi. Pri tem posvetovanju jo dr. Šusteršič izjavil, da se morda dobi modus, vsled katerega bi bilo nepotrebno razpravljati v zbornici o nujnem predlogu zastran univerze v Ljub ljani. Dr. Ploj se je izrekel za to, da se odpove nujnost tega predloga, ako se predlog takoj odkaže naučnemu odseku, na kar je prezident grof Vetter izjavil, da se morajo poprej vprašati vse stranke, če so zadovoljne z dr. Plojevim nasvetom. Ministrski predsednik so glede tega dr Plojevega predloga ni izrekel. — Ljubljansko meščanstvo pripravlja za prihodnjo nedeljo, 1. dne meseca decembra velikanski shod, na katerem hoče manifestirati za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Gotovo bo ta shod velikanskega pomena — toda seveda morajo vsi Slovenci storiti svojo dolžnost ter se prav gotovo udeležiti tega shoda, kajti le ogromna množica bo im-ponirala vladi. Apelujemo torej na narodno zavest ljubljanskih Slovencev, da se vsi brez razločka stanu in političnega naziranja udeleže tega shoda. Roko v roko nastopimo ter glasno zahtevajmo to, kar nam gre: slovensko univerzo v Ljubljani. Opozarjamo že danes na to shod. — Za vseučilišče v Ljubljani so poslalo peticije potom ljubljanskega magistrata tudi tele kranjske občine: "V . Božak o vo pr i M otl i k i, Cresnjevec in Dolenja Podgora pri Črnomlju, Domžale, Goče, Jezica, Št. Jurij-pri K ran ju, Klanec, Postojina, So-dražica, Z g o r e n j i T u h i n j; štajerske: Činžad, Gorja ne, K umen pri Mariboru, Tin s ko, Zagorje pri Kozjem; primorska: Livek pri Kobaridu. — Kamniško starešinstvo je v seji z dne 18. t. m. soglasno in navdušeno sklenilo odposlati peticijo za jugoslovansko univerzo v Ljubljani. Gospod župan je to delo šo isti dan izvršil in je odposlal mestnemu magistratu v Ljubljani. — Občinski odbor na Bledu odposlal je včeraj peticijo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani direktno na ministrstvo za uk in bogočastje. — Občinski odbor mesta Idrije je imel v torek, 19 t. m., izvanredno sejo. Na dnevnem redu je bilo vseučiliško vprašanje. V vznesenih besedah je županov namestnik, g. J. Šepetavec, govoril o po trebi domačegavseučilišča v Ljubljani. Ko je prebral še temeljito sestavljeno resolucijo, v kateri se pozivlje vlada, da ustreže našim upravičenim željam, in koja resolucija se bo odposlala naučnemu ministrstvu, je dal na glasovanje svoj predlog glede ljubljanskega vseučilišča, katerega je občinski odbur sprejel soglasno ob navdušenem pritrjevanju natlačeno polno galerijo Opazili srno na galeriji tudi lep venec narodnih dam, ki so navdušeno nazdravljale novemu vseuči- lišču, ki naj se ustanovi v beli Ljubljani. — Potem je bil še" razgovor o velikanski škodi, katero je provzročila zadnja povodenj dne 16. t. m. Sklenilo se je, obrniti se s prošnjo do posl. dra. Ferjančiča, ki naj v tem oziru izposluje potrebno pomoč od visoke vlado v državnem zboru. V odsek za razdelitev odškodnine, ki so je nakazala za škodo ob povodnji meseca avgusta, so bili na predlog odborniki gosp. J Kogovška voljeni ti le odborniki: župan Lapajne in svetovalca A. Novak in Mohorič. Ko so je razgovarjalo o zadnji povodnji, se je čul iz galerije prav umesten klic: Arko naj nam pomaga, saj jo on poslanec našega mesta, Arko naj odpravi grablje. Toda ne vemo, če bo ž njim kaj, na Dunaj že ne bo šel — frk zaradi zadnje povodnji, do zasedanja de želnega zbora jo pa še daleč, in če bi tudi bilo danes, ne vemo, čo bo kaj na redil za Idrijo veleč. g. Arko brez pomoči — istih liberalcev, katerim so Idrijčani v svoji brezmiselnosti in nehvaležnosti pokazali hrbet ob zadnji deželnozborski volitvi. — Za univerzo v Ljubljani. Včeraj so poslali graški slovenski akademiki na adreso g. ministrskega predsednika in g. naučnega ministra sledečo brzojavko: »V rdločilnem trenutku obrača se slovensko dijaštvo na visoko vlado, naj pred storjeno odločitvijo še enkrat resno uvažujo vzroke glede ustanovitve slovenske univerze, in naj nemudoma da slediti svojim sklepom tudi dejanja. Da bi visoka vlada mogla dvomiti o upravičenosti naie zahteve, zdi se slovenski mladini tem manj verjetno, ker so avstrijske vlado že pred več nego 50. leti taisto ne le naravnost priznale, ampak že v tistem času nastavil* javne profesorje za predavanja v sloven skem jeziku, za slovensko akademike na teologični, juridični in filozofski fakulteti graške univerze. Ker dandanes razun Slovencev v Avstriji ni naroda, ki bi ne imel vseučiliških predavanj v svojem materinem jeziku, in ker jo baš sedanja vlada pred kratkim Lahom omogočenjo študij v nji hovem materinem jeziku tako odločno za gotovila, zato bi morala slovenska akade miška mladež, ki je vedno s patriotično požrtvovalnostjo povspeševala blagor Avstrije, smatrati vsako nadaljnje zavlačevanj njihove iz narodnih in socialnih vzrokov dovolj utemeljene zahteve kot premišljeni in nezasluženo žalitev. To dni i/javili so n-le rektorji več visokih šol in slovansk* dijaštvo obeh državnih polovic, ampak tui. več sto korporacij in prebivalstvo pol A v strije jednoglasno, naj vendar visoka vlad; popravi krivico, katero Slovenci trpe 2i več kot pol stoletja, in naj končno pomii slovensko dijaštvo z ustanovitvijo univerz« na domačih tleh. Slovensko dijaštvo, ki se na priznano dostojen in takten način bor, za svoje dobro pravo, pričakuje v tem trenutku nestrpno nedvomne končne rešitve svojo tako dolgo nerešene zadev. Visoka vlada naj no oropa slovenske ak;-demične mladine vero v njeno nevtralno in pravičnost proti vsem. Vedno patri tično slovensko dijaštvo je trdnega prepi čanja, da ustanovitev slovensko univerz v Ljubljani ne pomenja samo čina pravic nosti proti našemu narodu, ampak v jed naki meri tudi podkrepitev vesoljne avstrijske države. — Slovenski akademiki graški.« — Kakor vsa znamenj, kažejo, prošinja ideja slovenske univerz vse sloje našega naroda. Bodočnost bod< pa pokazala, ali je naš narod šo toli žila\ da bode izbojeval ta pomenljivi boj d konca. Ideje so silnejše nego deželne mej-in silnejše nego najmogočnejša vlada, d silnejše nego stoletja stari zakoni. Ako nt: narod kljub vsem zaprekam ostane zve-do konca veliki in vzvišeni ideji sv«> narodnega vseučilišča, ni je moči, ne vlači, ne zakona, ki bi mogel preprečiti i/p nitev to nujne življenske potrebe WMŠ€ naroda. Kar se slovenskega djaštva tiče, prepričano je bolj nego kdaj doslej o ne-čuveni krivici, katera se mu godi, ker i več nego petdesetletnem boju, šo vedn 1 nima najvišjega izobraževališča v svojem materinem jeziku na domači zemlji. Opra vičeni srd, ki ga ob ti krivici navdaja, ne bode ponehal in ne bode miru med slo venskim dijaštvom, dokler vlada ne le njegovo pravico prizna, ampak ji tudi dej stveno zados i. Zlasti zdaj, ko izraža ves Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" St 270, dn6 23. novembra 1901. slovenski narod svoje soglasje s slovensko akademično mladino, zdaj je vse slovensko dijaštvo ene misli, da boju ne sme biti konca pred dobljeno zmago. Prepričani smo, da v rešitvi vseučiliškega vprašanja tiči tudi končna odločitev za pripoznanje našega naroda kot življenja zmožnega in-dividua. Zato pa v začeti borbi za univerzo ni pomisleka in ni odnehanja. Vlada ali priznaj z dejanjem, da hoče našo bo dočnost v ti državi, ali pa odločno izdaj svoje vsenemško srce. Jasnost v tem vprašanju je podlaga za naše bodoče postopanje. — Komers ,,Slo veni je" na Dunaju. Na čast deputaciji ljubljanskega občinskega odbora, ki je poslana, da intervenira na merodajnih mestih glede vseučilišča v Ljubljani, priredi akad. društvo »Slovenija« na Dunaju danes slavnostni komers. — Za vseučiliško akcijo poslala so polovico »Sloveniji« na Dunaj in drugo polovico »Triglavu« v Gradec omizja v »Narodni kavarni« v Ljubljani 14 K, »pri Robavsu« v Šmartnem pri Litiji 35 K in »pri Roži« v Ljubljani 73 K. Rodoljubna omizja, ki so priskočila našim vrlim visokošolcem v pomoč, našla naj bi v veselih družbah mnogo posnemovalcev! — Drž. poslanec Plantan ulo-žil je v seji dne 22. novembra peticijo delovodij c. kr. obrtnostrokovnih šol v Ljubljani in v Kočevji za ureditev in zboljšanje njihovih službenih razmer. — Kakor znano, so te razmere faktično tako slabe, da je nujna potreba, da se pravično urede in na korist imenovanim delovodjem spremene, in da se isti stalno nastavijo s pravico do pokojnine. — Deželnozborske volitve na Goriškem. »Slovenec« je iz goriškega »Prismojenca« posnel vest, da je v tolminskem okraju klerikalcem zmaga že zagotovljena. S tem hočejo klerikalci delati svojim somišljenikom v goriški okolici pogum, kajti da bi v tolminskem okraju bila voljena dr. Gregorčič in Klav-žar, na to še misliti ni. Kakor na Krasu, tako je tudi v tolminskem okraju zmaga narodnjakov zagotovljena. Dr. Gregorčič je že sam obupal, da bi v tolminskem okraju prodrl in se je tako tudi sam izrazil, a da bi njegovega kompanjona Klavžarja hotel kdo voliti, je že celo izključeno. — Draga zabava. Doslej smo vedno mislili, da misijoni nimajo druzega namena, kakor razvnemati in razpihovati v ljudstvu verski fanatizem, ali sedaj vidimo, da imajo razen tega tudi še drug namen, izprešati iz ljudstva veliko denarja. Dokaz za to smo dobili iz Srednje vasi v Bohinju. Zadnjič smo priobčili klavrno opravičevanje kaplana Oblaka glede škandaloznega načina, kakor se je polastil hranilničnih knjižic slaboumne Mine Odar. Zajedno s tem opravičevanjem pa smo dobili tudi »izjavo« srednjevaškega župnika g. Mat. Zamika. V tej izjavi piše g. Zamik: »Mala svota, ki se je med fa-rani nabrala, ni znašala niti petine vseh stroškov, ki so bili za naš misijon 1. 1899. Ti prostovoljni darovi faranov in svota 600 kron, katere je darovala Mina Odar izpod Studova, so se vporabili do zadnjega vinarja, pa je še zmanjkovalo. Zakaj upoštevati se mora, da je bilo treba plačati hrano, postrežbo, dolgo vožnjo misijonarjev, spovednikov, novi misijonski križ in vse,, kar se potrebuje pri taki priložnosti«. — Ta je lepa! Za misijon se je nabralo vsaj 400 K med farani, 600 K je dal Oblak iz denarja Mine Odar — in še niso bili pokriti stroški za nekaj menihov, ki so obljubili večno siromaštvo. Tak misijonček velja tudi čez tisoč kron! To je ogromna svota in v nobeni primeri z delom, ki ga opravljajo »misijonarji«. Ako se uvažuje, da ima ljudstvo že itak strahovite stroške za cerkev, se mora reči, da je naravnost brezvestno, pošiljati nad to revno ljudstvo še najnepotrebnejše ljudi na svetu, te misijonarje. Posvečevali bomo odslej tem »misijonarjem« večjo pozornost in prosimo somišljenike, naj pazijo in nam naznanjajo, za koliko denarja se s temi misijoni ljudstvo odere. — Mrtva roka. Graščino Zaloško pri Novem mestu z veliko opekarno kupili so — kakor se po Novem mestu govori — od grofice Thurn - Valsassina — očetje trapisti za 160.000 kron. Le tako naprej in kmalo bo vse naše veleposestvo v — mrtvi roki. S tem pa tudi deset veleposestniških deželnozborskih in dva dr-žavnozborska mandata. — Ponemčenje Sp. Štajarja. Poroča se, da hoče Körber sprejeti »lex Stallner«, ki se tiče volitev v okrajne zastope, in jo predložiti cesarju v potr-jenje; ako se to zgodi, bo to skrajno hud udarec za naše slovensko prebivalstvo. Na ta način bi zmagali nemčurski veleposestniki iz trgov in mest ter pregnali kmete iz okrajnih zastopov, in tako bi prišli kmetje pod komando meščanov in graščakov. Iz okrajnih zastopov pa se volijo okrajni šolski sveti, ki nastavljajo učitelje, na ta način bi prišli v naše kraje nemškutarski učitelji, in ponemČenju bi bila odprta vrata na stežaj. Prav tako bi prišle okrajne hranilnice v nemške roke. Vsekakor je skrajna malomarnost, da naši poslanci doslej še niso prav nič nastopili zoper potrjenje omenjenega zakona. — Koncert ,,Glasb. Matice". Opozarjamo še enkrat na preimenitni ju-tršnji koncert, pri katerem se bo ob 5. uri popoludne v »Narodnem domu« drugikrat izvajala Beethovnova »Missa solem-ni s«. Vstopnice za jutrišnji koncert se dobivajo jutri od 9. do 11. ure v trgovini g. Lozarja in od 4. ure dalje pri blagaj-nici v »Narodnem domu«. Unanje rodoljube opozarjamo še enkrat na ta koncert, h kojemu je dobiti še dovolj sedežev. Ker je za svoj jutrišnji koncert »Glasbena Matica« dala natisniti kratek posnetek vsebine tega velikanskega glasbenega dela, kakor smo ie omenili, opozarjamo vse obiskovalce koncerta na to delce, ki jim bode dobro navodilo za lažje razumevanje maše. Včerajšnja ponavljalna skušnja nas je preverila, da se bode delo izvrševalo še dovršenejše nego pri prvem tako sijajno uspelem koncertu. Naj torej nikdo ne zamudi tega redkega glasbenega užitka, kakor ga v Ljubljani še ni bilo. — Repertoir slovenskega gledališča. Danes je repriza Flotowe opere »Alessandro Stradella«, kije stalno na repertoirju »Nar. divadla« v Pragi, dvorne opere na Dunaju in opere v Gradcu. V torek gostuje gospa Irma Polakova v Schönthan - Kadelburgovi saloigri »Pri belem konjičku«. Dane bo zunanje občinstvo glede vstopnic imelo težav, naj si zagotovi svoje prostore z dopisnico na traliko g. Šešarkove. — „Rokovnjaci" in ,,Deseti brat". Celjska čitalnica vprizori v kratkem te dve izvirni narodni igri, v katerih bo gostoval g. rež. A. Verovšek. Tudi kranjska čitalnica uprizori tekom zime obe igri po vzgledu Idrije, Trsta, Črnomlja in Doba. — Javno predavanje. Opozarja se na jutršnje predavanje gosp. c. kr. prof. Ivana Vrhovca v mestni dekliški šoli na sv. Jakoba trgu »o spominih na ljubljanska pokopališča in o prvi napravi pokopališča pri sv. Krištofu«. — Splošno slovensko žensko društvo ima svoj drugi sestanek ob čaju dne 1. decembra t. 1. Drugo predavanje (javno) bo dne 8. decembra v »Mestnem Domu«, članice se poživljajo, da se snidejo 1. decembra polno-številno! — Veselica združenih podružnic sv. Cirila in Metoda. Dne 5. ali 6. prosinca prirede šenklavška, frančiškan-! ska in šentjakobska-trnovska podružnica sv. Cirila in Metoda veliko veselico, na kar opozarjamo druga narodna društva. — Gerdešičev jubilej. Iz Novega mesta se nam piše: 40 let preživeti v strogem delu justičnega uradnika na Slovenskem in to slavlje praznovati kot predsednik okrožnega sodišča z 12 okrajnimi sodišči, to je nekaj, kar zasluži, da to dnevna zgodovina, da to žurnalistika zaznamuje. 0 takem življenju se piše: »Des Dienstes ewig gleichgestelte Uhr.« G. Ger-dešič je sin Belokrajine. Kakor je pri ban ketu 20. t. m. gimnazijski ravnatelj in šolski svetnik J. Detela povdarjal, imajo sinovi Belokrajine neke posebnosti, ki jih lepo odlikujejo : ozbiljenost, zvestobo, odkritosrčnost, združeno z veliko prevdarje-noatjo. Sami se gotove napravijo in kamor se jih postavi, opravljajo svoje delo s sigurnim nastopanjem. — Zgodovina Belo-kranjcev je zanimiva. Nemški viteški red je Belokranjce s silo v 13 stoletju pripravil h katolicizmu in njih žulje sta po- tem bratovsko delila, ali tudi ne, patriarh iz Ogleja in nemški viteški red. Nekaj časa bili bo Belokranjci tudi tlakarji celjskih grofev. Na teh tleh je bilo glavno pozorišče turških bojev 16. stoletja ter tudi luteranske reformacije. Ta stran slov. zgodovine je najjasnejša ; druge so temne. Fizično in duševno ae je v tej slov. zgodovini odlikoval ta od vsega drugega sveta skrita, osamljena Belokrajina. Metlika, Cr nomelj sta mesti, ki nam v tem stoletju kažeta junaško moštvo in ženstvo. Potem utoneva vsa slav. zgodovina in Belokrajina je pozabljena, tiha, velika ravan, obrobljena od Gorjancev in istrskih gora. Za se živijo ti ljudje. Krasno gostoljubje, morda najlepše na Slovenskem goje Belokranjci in ustvarjajo jezik, ki nima nobene tujke, in s svojo tlakarsko gospodo žive tako, da imajo vsi dosti življenja v svetu, ki ima prirodo južnih krajev. Za 14 dni je v Belokrajini vegetacija pred svetom ono stran Gorjancev naprej. Vino je glavni pridelek. Veselo ljudstvece. Koliko vina je prodala Belokrajina Gorenjski? Močna vina imajo in janjca znajo v veseli družbi peči ! — Trta pa je pojemala in ta krepki slov. človek vzel je že zgodaj potno palico v roke. Delj časa krošnjari po tujem svetu in ko se Amerka odpre, je Belokranjec prvi slov. izseljenec. Pogumna narava, narava, ki na svojo moč zaupa. Že okoli 1840. leta ga najdemo v Ameriki. Telesno in duševno čvrst človek si v novi domovini kmalu najde prostor delovanju. Doma ni prav varčljiv, na tujem pa. Pošte Belokrajine štejejo velike številke denarja, koje je Belokranjec poslal domu. Država se ni brigala za to važno ljudstvice ; pomagalo si je samo. Danes so Belokranjci v Ameriki merodajni Slovenci, in marsikak Belokranjec je Američan, je bogat in srečen v tej tujini. Danes bi bila Belokrajina izgubljena puščoba, ako bi je pridna dlan nje izseljencev ne držala kviško. — Morebiti se zopet v njej obnovijo lepi nekdanji časi. Zdaj je žalostno v tem krasnem slov. kraju. — V tem ljudstvu in v tej naravi je zrastel slavljenec g. Josip Gerdešič. Belokranjec je še danes, tak, kakor izraste iz belokranjske kmetije. Kaj je človeku te zgodovine, tega ozemlja, 40 let službovanja v službi avst. justice, nota bene, ako je kmetije sin in slovenske ! — Vse, kar mu je dobrega prišlo, zaslužil, pridelal si je mož sam, podarilo se mu ni ne malce ne. Lahko je umeti, da se je 401et-nica službovanja g. (ierdešiča praznovala lepo, da, kakor le mogoče intimno. Sourad-ništvo pod vodstvom ožjega mu rojaka, svetnika g. Golije, postavilo je vse na krov, Novomeščani so bili pri bakljadi, pevski in godbeni ovaciji vsi pred njegovim stanovanjem zbrani in na dan 20. nov. došli so pozdravi iz vse Kranjske, iz Belokrajine pa najsrčnejši. To je bilo res dolenjsko familijarno slavlje ! Seveda je bila mladina prva. Iz gladkih, mladih grl je slavljencu zadonela prekrasna Ipavčeva: »Bodi zdrava domovina« in pri banketu mu je mlad mož rekel, da mu je slavljenec, ko se je poslovil od svojega očeta, podavši se v svet, tako ljubo, tako gorko roko stisnil, kakor oče njegov. Lepo smo praznovali 401etnico službovanja našega ožjega rojaka. Naj se je to slavlje izteklo v ožjem krogu, — par sto tisoč duš nas je le Dolenjcev, — a čedno, lepo smo se imeli in tako Čestili našega ljubljenega nam rojaka. — To zavest imamo, da bo slavljencu dosti vredno to ljubo familijarno čustvovanje in da se bo rad oziral kdaj nazaj na dni, ko je videl in čutil, da kri ni voda! — Predlog v korist obstoju meščanske godbe. Dosedanje izkušnje, ki jih je pridobilo vodstvo meščanske godbe v teku jednoletnega obstoja godbe, so dognale toliko, da ne gre dalje vstrajati pri dosedanjem načinu pridobivanja simpatij med meščanstvom. Prvotni način dobavanja denarnih sredstev iz vrst meščanstva potom subskribiranja prostovoljnih doneskov bil je na mestu le ob prvem uvedenju institucije meščanske godbe, v prvih dneh navdušenja za novo stvar, kajti nova stvar zavzema, navdušenje je radodarno. Zal, da je navdušenje povsodi le kratkoživo. Uvidelo je to vodstvo samo in upeljalo je v drugem stadiju svojega razvoja članarino v odmerjeni višini, v višini mesečnih kronskih doneskov, in član tak, ki se zaveže prispevati po 1 krono na mesec, dobi celo v priznanje vstopnico, ki ga opravičuje obiskovati brezplačno članom namenjene koncerte. No, pomagalo ni nič in le par sto članov se je nabralo, meščanska godba pa tarna in toži, da je sramotno za Ljubljano to ubogo število članov in da je število to nezadostno, da bi obstajala ob njem godba. V tem more se vodstvu res le pritrditi, kajti s svinčnikom v roki pridemo do prepričanja, da je moči meščansko godbo vzdržati le ob izdatni subvenciji mesta Ljubljane in ob izdatni podpori meščanov, kajti zaslužki, ki jih more izkazati godba, so kaj minimalni. Da bi bila subvencija mesta Ljubljane premala, ne moremo in ne smemo trditi in nehvaležno bi bilo, mestni občini očitati skopost. Nasprotno, občina je storila vse in največ, kar more. Čast ji za to. Vodstvo meščanske godbe, ki nam grozi, da razpusti godbo že meseca decembra, mora torej ukreniti jedino le taka pota, ki omogočijo intenzivnejše zanimanje v meščanstvu samem, v njem, kateremu je namenjena godba. Predno podam vodstvu v tem oziru svoje predloge, hočem podati sliko, kakoršno opazujemo skoraj na vseh koncertih, ki jih prireja meščanska godba, kajti izvajati more na podlagi te slike vsak svoje misli o vzrokih neuspehov, ki tirajo godbo že po prvem letu do obupa. Morda ni pretirano, ako rečem, da vlada na teh koncertih nekak dolg čas. Prihajajo po malem le gosti, prihajajo le samci, rodovine pa in ž njimi vsako družbo oživljajoča mladina, pred vsem mlado ženstvo ostaja doma. Izostajajo celo stalni gostje restavcije in če pridejo, godrnjajo, da jim je podražen ljubljeni njih sedež v privajenem kotičku za — vstopnino. Ah, da, ta vstopnina je vsega vzrok in ker je vstopnino plačati, hira vse podjetje, kajti facit je, da odhaja godba domov, ne da bi bila kaj izdatnega priigrala društveni blagajni. Sedaj pridem s svojim predlogom. Vredite, kakor je to tudi drugod običajno, blokove vstopnice, blokove vstop" niče, ki jih dobi na razpolago vsak član. Recimo, da debi vsak, ki plača 12 kron na leto, blok 60 vstopnic, oni ki plačuje le mesečno po 1 kronO| vsak mesec, blok 5 vstopnic. Pri vsakem obisku koncerta odda član za vsako h koncertu pripeljano osebo po 1 vstopnico. Preobrat mora nastati ob takem načinu nabiranja članov, koncerti bodo odsihdob polni, veseli in živahni, kajti rodovine bodo prihajale k njim, mladina in ženski svet. In če se je doslej skoraj vsak gostilničar bal meščanske godbe, videč, da prihaja le malo ljudi, in da izostanejo morda celo stalni gostje, bode odsihdob vsak gostilničar rad odpiral svoje prostore meščanski godbi. Uspeh tega bo, da naraste število godbo podpirajočih članov tako, da bo omogočeno vzdrža-vanje godbe, kajti tega ni smeti prezreti, da zahteva vsakdo, kdor plača za godbo, tudi nasprotne usluge in pa da bo plačal vsakdo rad prispevek, vedoč, da čaka njega in njegovo rodovino mnogo veselja. Kdor je že sedaj plačal mesečne prispevke, ni imel od tega drugo, nego zavest, da podpira, in pa vstopnico, ki pa je opravičevala le njega samega k brezplačnemu obiskovanju nalašč članom prirejenih koncertov. Teh koncertov pa je bilo bore malo, ko je vsak koncert večinoma zgolj ob vstopnini pristopen. Kdor zahteva, da se mu plača, mora tudi sam kaj namestka dati, kajti teh, ki dajajo le za golo zahvalo, je povsodi in vsikdar le malo. To kar zahteva prestoječi predlog v korist članov, more pa podati meščanska godba, ne da bi kaj sama vtrpela, kajti godbi je pač vse jedno in ostanejo njeni stroški isti, ako igra v slabo obiskanem restavrantu 20 ali pa v polni dvorani 200 obiskovalcem. Iz udobnostij ki jih poda godba svojim članom po predsto-ječem predlogu, more godba pričakovati le sama največjih koristi, ko je nedvomno, da poskoči po uresničenju tega predloga število členov na ono višino, ki zagotovi godbi njen obstoj Po uveljavljanji tu predlaganega načina blokovih vstopnic bo seveda moči tudi še vstopnino pobrati od onih, ki niso členi, ki nimajo blokovih vstopnic. In takih plačujočih obiskovalcev bo menda potem še več, nego jih je bilo dosle, kajti radi bodo pohajali gostje koncerte, pri katerih ne bo več vladal dolgi čas, pri katerih bode največ rajalo veselje ob mnogoštevilni udeležbi. Zgube torej t tem oziru ne bo, marveč zopet le pridobitev. Opomnim naj še to, da bo moči ustanoviti za izredne koncerte, za katere se določi morda višja vstopnina, da treba odšteti mesto jedne blokove vstopnice, po »dve, ali po tri osebe, kajti tudi to je običajno v drugih mestih, ali pa se proglasi, da so to pot blokove vstopnice neveljavne, to pred vsem takrat, ako je godba naročena od kakega društva. Naj bi se predlog, obrazložen v teh vrstah, dobro uvažil in naj bi dospel predlog do sprejetja. Upati je, da se doseže na njega temelju tako podkrepljenje meščanske godbe, da postane naša godba res to, kar bi morala biti, socialen faktor, sred stvo ki bi družilo ob godbi vesoljne kroge meščanstva — Pregledovanje škode. Šta-jarski cesarski namestnik Clary je v ponedeljek obiskal Savinjsko dolino in si je ogledal po povodnji opustošene kraje. Mudil se je tudi v Celju, kjer so mu pokazali več fotografij, na katerih so se videli razni deli poplavljenih krajev. — Občinske volitve v Gradcu. Včeraj se je vršila ožja volitev v III. raz-razredu mej socijalnimi demokrati in nemškimi nacijonalci. Izvoljeni so bili trije kandidatje socijalnih demokratov in dva kandidata nemških nacijonalcev. Z ozirom na velikanska prizadevanja nemških nacijonalcev in na pisanje njihovih listov je ta izid volitve zanje prav za prav občuten poraz. — Štrajk učiteljiščnikov v Kopru. Ko smo prvič čitali vest, da so učiteljiščniki v Kopru uprizorili štrajk in da nočejo hoditi k slovenskim uram, dokler bo poučeval prof. Drag. Pribil, nismo hoteli tega verjeti. Sedaj pa se kaže, da je v resnici uprizoril pravi pravcati štrajk. Učiteljiščniki očitajo prof. Pfi-bilu, da je ž njimi žaljivo postopal in so vsled tega sklenili, da ne bodo hodili k njegovim uram. Začeli so tretje in četrtoletj niki, njim so se potem pridružili prvo-in drugoletniki. Samo štirje dijaki se štrajku niso pridružili. Ker nam je o stvari znano samo to, kar poročajo listi, ne maramo o tej zadevi izrekati sodbe, zdi se nam pa, da utegne roditi slab sad za dijaštvo. — Naše poŠte. Z dežele nam prihajajo pritožbe, da naročniki »Rodoljuba«, list ne prejemajo redno ali pa celo ne. Ker smo v mnogih slučajih konstatirali, da upravništvo list redno odpošilja, mora biti hiba pri posameznih poštah, osobito ker smo svoj čas osvetlili drastičen slučaj, kako je postopala poštarica v Novivasi pri Rakeku. Vse one naročnike, ki so plačali »R o d o lj u b a«, pa ga n e dobe, prosimo, da nam nemudoma naznanijo svoje ime in kdaj so poslali naročnino, da nam bode mogoče dognati, kje je krivda. Pred saboj imamo zopet nov slučaj pošte iz ljubljanske okolice. Nas ni nikakor volja prenašati razne manipulacije z »Rodoljubom« nekaterih pošt, in bodemo odslej vsako nekorektnost, kojo zasledimo, naznanili c. kr. ravnateljstvu v Trst. — Viška in glinška požarna bramba priredi 6. januvarja 1902 (Sv. treh kraljev dan) v salonu g. Trauna na Glincah predpustno veselico z loterijo, šaljivo pošto in plesom. Čisti dohodek namenjen je za poplačilo društvenega dolga. — Pevskega društva Ljubljane" plesni odsek javlja tem potom svojim p. n. cenjenim damam in gospodom plesne šole, da se prihodnja plesna vaja v nedeljo, dne 24. t. m. vsled toli številnega obiska plesalcev in plesalk, postali restavracijski prostori »Narodnega doma« pretesni, vrši v areni »Narodnega doma«. Arena, koja je letos napram eventualnemu nastalemu mrazu popolnoma rekonstruirana, bode sigurno ugajala tako za plesno šolo, kakor tudi za v manjšem smislu prirejene zabave, dokaz temu, da se v istej vrše celo orkestralne skušnje »Dramatičnega društva«. — Posredovanje dela in slu-žeb po mestni posredovalnici v mesecu oktobru. V primeri s posredovanjem v prejšnjem mesecu je ostalo število oglašencev pri delojemalcih skorej jednako. Deloponudeb je bilo znatno manj. Uzrok temu je, da prihajajo sedaj pri prihodu zime dela iskajoči delavci kar tru-moma z dežele v mesto in se sami ponujajo po hišah v delo in v službe. Ravno vsled tega je bilo tudi nekoliko manj sluieb oddanih. V primeri z lanskim letom v tem mesecu je bilo v letošnjem splošno nekoliko manj prometa, le hišnih poslov je bilo v pretočenem mesecu znatno več, kakor lansko leto. Kakor običajno, je bilo tudi v tem mesecu največ opravila s hišnimi posli in v drugi vrsti z gostilniškimi uslužbenci. V ostalem se oglašajo delojemalci največ za trgovino, ženske za prodajalke, moški pa za trgovske sluge. Iz obrtnih strok je bilo delo ponudeno za sodarje, čevljarje in šivilje. Posredovanje vajencev tudi v tem mesecu ni bilo uspešno. Služeb išče vedno mnogo pisarjev in sploh drugih pisarniških uslužbencev in trgovskih pomočnikov. Posredovanje otežuje okolnost, da se vrši proti plačilu. Kakor vsak mesec, je tudi v tem mesecu prišlo več delojemalcev v posredovalnico, kateri niso bili v stanu predpisane pristojbine plačati in so se morali zavrniti. Kar se tiče posredovanja stanovanj, je bilo zopet mnogo vprašanj za istimi, a le malo ponudeb, ker splošno primanjkuje stanovanj. — Tatvine. Mariji Kadujnc, perici v Gradišči št. 3, je dne 22. t. m. zvečer ukradel neznan tat iz mostovža v I. nadstropja dve ženski srajci s čipkami, zaznamovani s črkama M. K. in 7 možkih srajc zaznamovanih s črkama A. K. — Posest-nici Frančiški Hribernik na sv. Martina cesti št. 7 je v noči od 21. na 22. t. m. ukradel nekdo z dvorišča perilo, ki je bilo tamkaj razobešeno. — Tat v cerkvi. Dne 20. t. m. popoludne je prišel neznan tat v cerkev pri sv. Krištofu in ulomil v pušico, kjer pa je dobil le 20 vinarjev. — Ogenj. Včeraj zvečer so se na južnem kolodvoru v neki pečni cevi užgale saje. Ogenj se je takoj pogasil. Na lice mesta je prišla tudi požarna straža. — Električni voz je včeraj zvečer zadel na Dolenjski cesti v zapornico dolenjske železnice in jo zlomil. Vsled megle ni videl voznik, da je zapornica zaprta. — Pogreša se od 13. t. m. hlapec Gregor Jelovčan, 26 let star, ki je nazadnje služil na Emonski cesti št. 10. — H kinematografu v Latter-manovem drevoredu prihaja veliko ljudi, da si ogledajo to posebnost. Je pa tudi vredno pogleda; tu se prepričamo, kako daleč sta že napredovali v novem času fotografska umetnost in elektriciteta. Program je bogat ter se vedno izpreminja. Od danes do pondeljka zopet nov program, med drugim tudi slike cesar Fran Josip v Pragi, v deželi vil, 300 čevljev dolg basenski film poln izprememb. Kinematograf je res pogleda vreden in za vsakega zanimiv. — Fotografične slike v večjih formatih posameznih ]oseb, kakor tudi v skupinah, je razstavil tukajšnji fotograf L. Krema v Prešernovih ulicah. Solidarno delo priča vrlo nadarjenost svojega mojstra. _ * Analfabeti. Iz predavanja gosp. dr. V e 1 i m i r a Deželica »O javnih predavanjih, a posebej o tečajih za analfabete« o priliki slavlja štiristoletnice hrvatske književnosti v Zagrebu povzemamo sledeče podatke : Se 1. 1880 je znašalo število anallabetov na Hrvatskem in v Slavoniji 70%, v Dalmaciji pa celo 80%. Od tedaj se je to število znatno zmanjšalo, a vendar je Hrvatska še vedno v vrsti narodov, ki imajo največ analfabetov. L. 1895. je bilo v Hrvatski in Slavoniji 41% analfabetov. Število analfabetov na Finskem je znašalo v istem času le 19%, v Saški 0 2, Po-renski 03, v Bavarski in Švedski 04, v Angliji 9, Pruski 0 6, v Franciji 9 6 in v Avstriji 236%. Italija, Španska, Srbija, Ru-munska, Bolgarska in po nekaterih delih tudi Rusija pa štejejo povprečno še več analfabetev kot jih imajo Hrvatska, Slavonija in Dalmacija. Sicer store v kulturne svrhe posamezne dežele in države jako veliko, ustanavljajo se povsod nove šole ; poleg tega pa delujejo tudi zasebniki in društva mnogo za ljudsko prosveto. Tako so ustanovile na Angleškem aristo-kratke in druge odlične dame društva, ki imajo nalogo, širiti znanje mej narodom zlasti po vaseh. V teh društvih so tudi profesorji, duhovniki, zdravniki, pisatelji i. t. d., ki imajo čestokrat javna predavanja. Da se poveča število slušateljev, hodijo gospe od hiše do hiše in nagovar- jajo ljudstvo, naj se udeleže klubovih predavanj. Poleg predavanj pa so v teh klubih tudi zabave, na katerih se poje, de-klamuje, čita ter celo predstavlja Shakespearove drame. Na Francoskem pa imajo v novejšem času več takozvanih narodnih vseučilišč, kjer predavajo vsak večer sloviti akademiki, profesorji i. dr. Ob nedeljah in praznikih pa igrajo in pojö tu prvi francoski igralci in pevci. Na teh narodnih vseučiliščih so tečaji za razne jezike, glasbo, knjigovodstvo, le-popisje i. t. d. Društvo »Societe Franklin«, ki obstoja od 1. 1862, pa ustanavlja po vsej Franciji ljudske knjižnice. Že 1. 1876. je imelo to društvo 30000 članov in je ustanovilo 74000 ljudskih knjižnic. Tudi v Nemčiji je več jednakih društev. V Avstriji, zlasti na Dunaju in njega predmestjih so ob nedeljah redna javna čitanja in predavanja. Na isti način delujejo tudi Rusi za prosveto svojega naroda. Mej najpriprostejšim narodom se čitajo dela Puškina, Lermontova i. t. d. ter se ta dela tudi razlagajo. Lev Tolstoj je imel na Jasni Poljani šolo za analfabete. Ruski pisatelji ne morejo dovolj prehvaliti naroda, ki se z veseljem in mnogoštevilno udeležuje predavanj, dasi niso vedno brezplačna. * Šole in pivnice na Gališkem. Nad gališkimi šolskimi razmerami se čudi ves svet. Vzroki tej šolski bedi so različni. Enega je odkril prof. Majerski v seji občinskega sveta v Lvovu. Dejal je, da leto za letorr. postaja število onih otrok v Lvovu, ki ne pohajajo v šole, večje. V poslednjem šolskem letu je vzraslo to število na 8000. Deloma je temu kriva neskrb-nost starišev, deloma nedostatek šol in učiteljev, deloma vsled brezskrbnosti šolskih oglednikov, ki ne kaznujejo nemarnih starišev. Zato pa procvitajo žganjarne. V Jareniči pripada na 100 huculskih rodbin 15 žganjarn, izmed katerih je 13 v rokah Židov. Te žganjarne so bile poprej odprte vso noč. Šele sedaj so dosegli prebivalci tamkajšnjih poletnih stanovanj, da so se žganjarne zapirale ob 10. uri zvečer. Da bi se pa število žganjarn zmanjšalo, zato se nikdo ne briga. * Dimnikar — glasbeni umetnik. V Szegedinu živi osajen komponist, Ivan Szörgönyi, sirota učitelja. Po smrti očeta ga je vzel dimnikarski mojster iz usmiljenja k sebi. Fantič se je pridno učil, vmes pa se je bavil z goslanjem ; ljubezen do godbe, ta je bila edina, ki jo je podedoval po svojem očetu. V 14. letu pa je uglasbil nekaj Petöfy-jevih pesmij, in ker so ugajale, izpopolnjeval se je v glasbi pri svojem črnem rokodelstvu dalje. Prav v teh dneh so izšle njegove skladbe v Budimpešti. Rojstno mesto Szegedin mu je zdaj ponudilo službo učitelja godbe na ljudskih šolah, toda S. jo je uljudno odklonil, spominjajo se osode, kakršna je zadela njegovo rodbino po očetovi smrti, ter je pravil, da ga dimničarstvo bolje redi, nego učiteljska služba. ' Razvoj šol v Srbiji. L. 1845. je bilo v Srbiji 170 šol s 6000 učenci in 187 učitelji; 1. 1875. pred vojsko 534 šol s 23.900 učenci in 667 učitelji; 1. 1885. 565 šol s 41.703 učenci in 925 učitelji; 1. 1899. pa 1105 šol s 86.000 učenci in 1921 učitelji. Četudi je število srbskih učencev veliko, vendar hodi samo 28% za šolo sposobnih otrok v šolo, dasi je v Srbiji šolski obisk obvezen. V mestih pri pada 1 učenec na 40, v vasi na 32 prebivalcev. Najslabše se godi deklicam, kajti izmed 86.000 učencev je samo 14.009 učenk. * Adreso na angleško žen-stvo so poslale žene iz Bazlja s prošnjo, naj se usmilijo ubogih Burk in njih otrok. * Zgorelo gledališče. 6. t. m. je zgorelo drugič gledališče »Klondyke« v Hurlayu. V plamenih je zgorelo tudi 10 oseb, med njimi subreta Bone. Gledališče je prvič pogorelo leta 1887. in je takrat zgorelo 11 oseb. Tako poročajo iz New-yorka. ' Ameriške vojvodinje. Evropski plemenitaži imajo slavna imena, toda malo ali nič penezev, včasih celo prav znaten minus, ameriški bogataši imajo dovolj cvenka, a njih očetje so bili še pred 50. leti vsakovrstni rokodelci. Ker pa živimo v času kompromisov, pri katerih se sporazumejo cesto najčudnejše stranke, kakor smo to doživeli v zasloveli Idriji, tako se tudi v Ameriki sklepajo slične pogodbe. Ata našteje zetu »okrogle«, zet pa ponudi vse, kar ima, to je — svoje ime. Ameriški milijonar Jay Gould je svojemu zetu, francoskemu plemenitažu Boni de Castellane, moral našteti precej denarja, da je plačal svoje dolgove in da mu še kaj ostane za življenje. William Vander-bilt je dal svoji hčeri Consueli 15 mil. dolarjev (75 mil. kron), da ji je kupil čast vojvodinje of Marlboroug. Zato pa sme hčerka pri slavnostih angleškega dvora iti koj za princesinjami iz kraljevske krvi. V zadnjem času se je na sličen način pomaknila miss Helen Mortonova do vojvodinje Bosonde Tallevrand-Perigord. Kratko, za denar dobiš vse, — če hočeš, tudi odpustke in nebesa. šaljiv prizor se je naključil pri slavnostnem sprevodu v spomin tisočletnega obstanka mesta Briksna. Nekateri trgovci so izpraznili svoje izlagalnice ter iste dali v najem gledalcem. Pred neko hišo, kjer so sedele v izložnici tri dame, katere so imele svojo spomlad že zdavnaj za seboj, se je nabralo veliko ljudstva, katero se je krohotalo na vsa usta. Ker je množica naraščala in smeh tudi, je prišel iz 1. nadstropja posestnik, da se prepriča o vzroku tega nemira. Zdaj pa je šele spoznal, kam jo jo zavozil ! Ko je namreč izpraznil blago iz izlagalnice, je pozabil odstraniti tudi tablico, na kateri je bilo z debelimi črnimi črkami napisano : »Zaradi pozne sezone za znižane cenei. * Koliko se izkoplje zlata in srebra. L. 1899. se je izkopalo zlata v vrednosti 306,584.900 dolarjev, to je za 19,156.243 dolarjev več, nego 1. 1898. Srebra so dobili za 167,224.343 finih unc, to je za 1,928.671 unc več, nego 1. 1898. Največ zlata se je izkopalo v Avstraliji. Afriki in v Zedinjenih državah. Južna Afrika je prej dajala največ zlata, zdaj je pa zaostala zaradi vojne. Književnost. — Popotnik". Pedagoški in znanstven list ima v Št. 11. to-le vsebino: 1. Dr. Josip Tominšek: Vesele obraze! 2. Dr. J. Bezjak: Kako se naj obravnana berila izkoriščajo v jezikovnem smislu na poseben način. (Konec). 3.1 v a n S t u k e 1 j: Individualen pouk v ljudski šoli. 4. A nt. Štritof: še enkrat: »analitično-direktna< metoda. 5. Ivan Šega: Pedagoški utrinki. 6. Književno poročilo. 7. Razgled. Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 23. novembra. Ob dveh je shod slovenskih akademikov na univerzi, da zavzame stališče nasproti poslancem zaradi njih izjav pri posve tovanju klubovih načelnikov. Gradec 23. novembra. „Grazer Volksblatt" poroča, da je minister Härtel rekel dr. Luegerju, da pozove rektorja graškega vseučilišča brzojavno na Dunaj. Slovenskega dijaštva polastila se je vznemirjenost radi izjav slovenskih poslancev pri posvetovanju klubovih načelnikov radi univerze. Trst 23. novembra. Mej Gradiško in Gorico je zaradi razdelitve davkov južne železnici nastal velik konflikt. Obč. odbor gradiščanski je izrekel posl. Lenassiju nezaupnico, in sklenil, da se Gradiška deželnozborske volitve ne udeleži, in da se začne delati na ločitev okraja gradiščanskega od kronovine goriške in na združenje gradiščanskega okraja s Trstom. Dunaj 23. novembra. Češki krogi so presenečeni, da sta dr. Šusteršič in dr. Ploj pogojema se izrekla za umak-nitev predloga glede univerze v Ljub ljani. Čehi so hoteli pri ti priliki govoriti o češkem vseučilišču na Morav-skem in so mnenja, da kadar je prilika za kako važno manifestacijo, se ta ne sme kar na kratko zamuditi. Dunaj 23. novembra. Danes popoludne se je sešel ministrski svet na sejo. Parlamentarni položaj je nespremenjen. Vsestransko se priznava, da je po izjavi nemških strank in po konferenci klubovih načelnikov položaj ravno takšen, kakor je bil poprej. Q3kXm Dalje v prilogi, "fil Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 270, dn6 23. novembra 1901. Dunaj 23 novembra. Dalmatinski namestnik fem. D a v i d je podal ostavko kot civilni guverner Dalmacije in jo je cesar sprejel. Zajedno z Davidom odstopita pedpredsednik namestništva Pavich in dvorni svetnik Nardelli. Civilna uprava se loči od vojaško uprave. Kot Davidov naslednik se imenuje v prvi vrsti I. sekcijski šef v notranjem ministrstvu grof Anton Pace. Budimpešta 23 novembra. Finančni minister Lukacs je v današnji seji predložil parlamentu proračun za leto 1902. Izdatki so proračunjeni na 092 milijonov, dohodki na 1035 milijonov. Petrograd 23. novembra. Otici-jelno se razglaša, da so vesti o smrti grofa Leva Tolstega neosnovane. London 23. novembra. Po listih krožijo vesti, da hoče Salisbury odstopiti in da je nastalo mej Salisburyjem in Chamberlainom nasprotje zaradi i hamberlainovih izjav glede južnoafriške vojne. Tudi se čuje mnenje, da demisionira ministrstvo še predno se snide parlament, da pa naroči kralj sestavo novega ministrstva zopet Sa-iisburyju, s katerim ga veže osebno prijateljstvo. London 23. novembra. „Daily Mail" pravi v poročilu iz Kaptowna. da angleška armada radi tega ne do-seza več velikih uspehov, ker se angleško vojaštvo več ne izpostavlja velikim nevarnostim. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospica Terezija Papež, Šmartno pri Litiji, 6 K 20 vin, nabrala v gostilni pri Molavsu. — Živela! Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K V90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. , 4 (2—16) Franc Jožefova grenčica (Franz J«»>•«*i" BU(erua^iier) je že nad 25 let priznana za najboljšo svoje vrste. Dobiva se povsod. (1016—14) Umrli so v Ljubljani: Dne 21. novembra: Ruoolf Šulc, potovalčev sin, 11 dnij, Opekarska cesta št. 10, črevesni katar. V deželni bolnici: Dne 20. novembra: Marijana Ciruntal, delavčeva žena, 47 let, srčna hiba. V hiralnici: Dne 21. novembra: Franja Renko, delavka, •16 let, kron. prsna vodenica. svleteoroicgično poročilo. Vlila* usd morjem 308-3 m. Srednji itrecni t!ak 7Se-0 dud Stanje > j Čas opa- baro-zovanja metra i v mm. o = a > Is Vetrovi Nebo i 22 23 9. zvečer} 7. zjutraj t2. popol. 733 3 2 0 brezvetr.: megla 7331 7337 1 6 si. szahod 42 si. szahod megla dež Srednja včerajšnja temperatura 1*2°, male: 21°. nor- Dunajska borza dne 23. novembra 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/„ . . . Ogrska zlata renta 4% ...... Ogrska kronska renta 48/0 .... Avstro-ogrske bančne delnice ... Kreditne delnice ... London vista...... . * . ' Nemški državni bankovci za ioo mark 20 mark = 80 frankov......., . ' Italijanski bankovci ....... C. kr. cekini.......... 98 96 98-80 11860 96 50 118 05 9310 1610 — 63150 239-45 117'15 2344 19-06'/, 92 90 1131 (25-8) Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe j Mattoni-jeve Giesshiible slatine. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih speče* rijah. vinskih in delikatesnih trgovinah. 2a hvala. Prigodom štiridesetletnice svojega Službovanja dobil sem toliko prela-skavih, vzradostujočih me počaščen j in častitk, da mi ni moči vsem in vsakemu posebej svojo zahvalo izrabiti. Aaj se mi torej blagohotno oprosti, ako tem potom izrekam vsakomur, kdor se me je o tej priliki na ka~ koršni koli način spomnil, svojo najtoplejšo zahvalo. Osobito pa si Štejem v dolžnost še prav posebno zahvaliti Se s^oji rojstni občini Loki pri Črnomlju za nepričakovano izredno po-Šaščenje, nadalje slavnemu mestnemu županstvu novomeškemu, slavnima poveljstvoma „privatne meščanske garde" ter „mestne in meščan, garde godbe", slavnim društvom „Dolenjskemu pevskemu društvu", Glasbeni JV(atici novomeški in „Prostovoljnemu gasilnemu društvu J?udolfovo" za prireditev ba-kljade in serenade s prelepim petjem. Vsa prirejena počaščenja ostanejo mi neizbrisno v hvaležnem sPominu. J^udolfovo, dne 22. novembra ?90t. jiožcf Gerdešič okrožne sodnije predsednik- oma) Priden dečko želi priti kot učenec h kakemu krojaču. Naslov v upravništvu »Slov. Nar.«. Izkušena učiteljica slovenskega in nemškega jezika vešča želi v boljši rodbini nekoliko ur poučevati. Po želji poučuje poldnevno tudi na glasovir. Vprašati treba pri upravništvu »Plov. Naroda«. (2560—1) s tremi sobami in pritiklino za 1. febru-var 1902 išče stranka brez otrok, stanujoča 30 let v eni in isti hiši. Cesta, lega in najemščina se prosi pismeno na: Adolf Jonke v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 35. (2541—2) Velika svetla soba v pritličju, primerna za kako pisarno s kabinetom in pritiklino, toda brez kuhinje, se za 250 K na leto, vštevši vse postranske stroške, da takoj v najem. (2572) Poljanska cesta št. 15. Zastopniki J ki iščejo reelnega, stalnega josla, bo enga-žoval znamenit bančni zave ; za prodajanje državnih papirjev v avstro-ogrski državi postavno dovoljenih, kakor tudi srečk za visoko provizijo in mesečno plačo. — Ponudbe na 67—2) I gl i ta i Vabilo k plesni veselici katero priredi Svati Godec gostilničar Komenskega ulice št. 36. v nedeljo, dne 24. nov. 1901. začetek ob 4. popoludne. Usiopnina prosta. Za dobre pijače in jedila kakor točno postrežbo je najbolje preskrbljeno. K obilnemu obisku najuljudneje vabi (2581) Ivan Godec. Žrebanje dne 1« decembra 1901. Glavni dobitek. Promese k državnim srečkam iz leta 1864. po,0e,8'? 5 K 300.000^ Žrebanje dne 12. decembra 1901. Glavni dobitek. Srečke državne loterije a 4 K K 200.000'— SÄ'SSBÄ (2583) priporoča »Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani. Alma Zupane O šivilja O Streliške ulice št. 2 se priporoča za izdelavo oblek in perila po zmernih cenah. (2579) Ces. Kr. atstrljsKt jftj državni železnici. Izvod iz voznega reda ?eljaveu od dne 1. oktobra lüOl. leta. Odhod iz Ljubljane jui. kol. Proga čez Trtii. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, c c Selzthal v Aussee, Solnograd, Cez Klein-Reiflmg v St«yr, v Line na Dunaj via Altstetten. — Ob 7. uri 5 m zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob H. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ceiovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cez Selzthal v Soinograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Qenevo, Pariz, cez Kiein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in 11. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo meBto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lx Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in n. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda.), Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Qasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osubm vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca. Monakovega, Inomosta, Franzensteste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Du-na ja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz No??ga mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob S. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — war ca iz Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob ti. uri 50 m zvečer, ob 10 uri ^5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljaco drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 4-j m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob o. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru._ (1393) vežbenik z maturo, išče mesto. Adresa: ,,Pliarniat!e I*. 11. V." Krško (Kranjsko). (2578—1) ■i XJra.c3.2n.ci clo-v-ol^ezna. (2574) posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 priporoča in namena slažbe iskajoče vsake vrste (možke In ženske) za IJublJnno In drugod. — Xame«ea se vsak flau. — Potnina tukaj. — Va-taneneje v pisarni. — Kolikor možno vestna, hitra postrežba zagotovljena. V celili vagonih po IOO meter-skih stotov s Skal nudi Brikets vagon blizu 22000 kom. za 140 K. Premog v koscih za 32 kron na vse železniške postaje, izvzemši one na progi Spodnji Dravograd-Celje, (2099—9) Škalski rudokop za premog Velenje (Juž. Štajersko.) Na prodaj je nekaj hrastovega, bukovega in smrekovega drevja (debelina), kakor tudi 4 štante semenske detelje. Kupci naj se oglasijo pri Andreju Rus, Flešiviea št. M, pošta Vle. (2540—2) Na Golniku pri Tržiču, postaja Kranj, 3666 se proda na prostovoljni dražbi dne 26. novembra t. I. od 10. ure zjutraj: 19 krav, I bik, 20 glav mlade govedo, I kobila, 2000 centov sena, stroj za posnemanje mleka (centrifuga) in druga mlekarska oprava. trgovski pomočnik vešč v špecerijski in galanterijski stroki, išče službe. Ponudbe sprejema in več pove uprav- ništvo »Slov. Naroda«. (2546—3) Gcspa lšoe malo stanovanje ali pa nemeblovano mesečno sobo, in sicer za takoj. Ponudbe pod „M. Košir" poste re-stante Ljubljana. (2568—2) Zasebni uradnik z lepo ln hitro pisavo, verziran v vseh pisarniških stvareh, dober risar in Im.% ežbsii v slovenski in nemški stenografiji. loče službo. Ponudbe pod zasebni uradnik** na na upravniStvo „Slov. Naroda". (2528—6) Gostilnica na raiun se odda z novim letom. Poizve se pri Jerneju Jelenič-u, posestniku v Vodmatu št. 18. (2537-2> Trgovski pomočnik soliden in dobro izvežban špecerijst se vsprejme s 15. decembrom t. 1. v večji trgovini z mešanim blagom. Ponudbe pod: „L. & D." poste restante, Postojna. (2569-1) i i Priznano naravna istrska vina pošiljata po nizki ceni (2010—21) Rebec & Zalaznik, Polj. Sčim naj se krmijo psi? Lepo., zdrave in krepke pse. se zredi samo, ako se jim daje Fattlnger - Jeve patentne kolače iz mesnin vlaken za krmo — Priporočajo jih vsi živinozdravniki in kinologi. — Odlikovani so z mnogimi zlatimi kolajnami. — Prospekte (tudi o drugih Fattinger-jevih krmilih za pse, ku-retino, tiče i. t. d.) daje brezplačno Fattinger & Co., Dunaj, IV., Wiedener IIauptstrasse S. Na prodaj ima v Ljubljani Peter Lassnik. (1901-26) Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplutbei 28. nov. Maasdam 2-30 popoldne. 5. dec. Amsterdam 9-oo dopoldne. 12. dec. Statendam 2*oo popoldne. 19. dec. Rijndam 6-30 dopoldne. Parniki na 2 vijaka 12.500 ton. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (2211—7) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej \ izprista-drugi kajiti od 228 K „ J niso« m. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dnnaji: Za kajite: I., Kolowratrlng 10; za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. cvetlični med iz Čebelnjaka i* a Ii n 11*, o % e«"a » Dravljalt, z jamstvom pristnosti in čistosti, prodaja v steklenicah po 7«i 7« in 11 k"0 Edmund Kavčič trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove ulice. (12—231) Učenec se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. (2663—2) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Eckert^8žlahtna kupa (Sdelra-ate) (871—18) —^« dijetični naravni liker \z planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Na lovu ali pii izletih vodi primešan izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno domarc ttrrdt-tvo. Ces. kralj. dež. priv. tovarna za likerje AluJEctrert, Braflec. rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (673-43) Zastopstvo za Kranjsko In Primorsko: Fran Rofnlk i jubljana. Pred ikofljo nt. 99. V—. > Cepo predlvo kakor tudi vse druge deželne pridelke ter vsako množino suhih gob knpnfJI1i eenuh. Ceniki brezplačno ln pošt-(1260) nine prosto. (24) 100 do 300goldinarjev na mesec lahko zasluzijo osobe vsacega stanu v pošteno brez kapitala in rizike a prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbena: Ludwig Österreicher, Vili., Deutsche gaste 8, Budapest. (-4394—4) (1912-24) Ljodevit Borovnik pii A Kur v Borovljah (Ferlaeh) na korOKhriii se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samukresnice, vaprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-vainici in od mene presknšene. — Iluitro-vani oonlki laitoaj. (46) i S. Goldschmidt & sin tovarn iteftilni. ognjišč Wels, Gornje Avstrijsko. Prenosllna stedllna oucnjliipa v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, s mi-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gc stilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsa ti renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—30) Najboljša uporaba mleka! Kar največ in najfinejšega surovega * * * masla! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj; v Parizu 1900 „Grand-Prix". v* milijona taciti strojev v rabi! Uravnujejo se pasterizerske naprave za transport mleka. Se lahko prenaša na planino. Vsi drngi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč. ♦ * Načrti proračuni. ■ o (470) Akcijska družba (3«) Alf a-Separator Dunaj, XVI. G an gl hau erfasse 29. Ceniki, poučna broiura brazp lačno. Svit. razstava v PariM 1M0 „IraulMi". SvetOVnOZnani ruski karavanski čaj bratov K..CP0P0FF MOSKVA c. kr. dvornih zalagateljev. Var.tv. mtuka poat.vuo laiuovaua. Najfinejše blago. Pisarna: UnuaJ, \il Breltegaaae tt. Na drobno se dobiva v vseh zadevnih flnejših trgovinah v originalnih zavitkih 2276-4) i krah! New-York in Loadea nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnik vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih zli«*; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajenialnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajeiualnica za mleku; 6 kom. ang. Viktoria eašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov ; 1 kom. cedilnik za raj; 1 kom. najtin. sipalnice za sladkor. a* komadov skupaj samo nI«*. «•««». Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čariHko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlfaaU&al slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ngodne prilike, da si omisli to krasu o suiiiitiiro, ki je posebno prikladna kot prekrusno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vtiako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—43) A. lllltSl'Il UEKCä-a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Ounaji !L, Rembrandtstr. 19 M. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo lO Ur. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rezane, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik. SUCHARD grand prix Paris 1900. Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domaee zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.7SS" Gradec, poste restante. (766—33) H0NCEGN0 najmočnejša naravna, arsen in železo so&ržujoča mineralna voda priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri anemiji, klorosi, poltnih, živonih ln ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenja uporablja sa celo lato. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (1906—12) Jos. Leuz trgovina z deželnimi pridelki na debelo. Reseljeva cesta **t. 1. Kupujem po najvišjih cenah suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, divji kostanj, dobro seno za konje, češmin in sveže smrekove storže. (2514—2) Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD _ tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln Most (Brüx) C'esko. Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. Prava srebrna verižica .... Nikelnasti budilec........ Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—98) pT^f* Httstrovani katalog mmston/ in poštnin« prosto. 680 120 195 V trpini z mešanim blagom, nad 12 let obstoječi, v neki fari pri cerkvi, blizo Novega mesta, na lepem prostoru, brez konkurence, se radi preselitve proda blago. Potrebni kapital 1500 gld. — Cela hiša in vrt se da v najem za 5 let, vse je prav pripravno za majhno družino. t2542 2) Ponudbe pod ,Najboljši prostor' upravništvu »Slov. Nar.« do konca t. m. Mizarska zadruga v Sent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, so- J lidno izgotovljene po ,jr.■■ -r;rf.W. -H lastnih in predlo že- ---- "3^-^ nih vzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča Josip Arfcu (502— 39) načelnik. liti 1842. I Brata Eberl I Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 48 južne železnice. Slikarja napisov, StavbiDska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika lzblrka dr. Sohoeafeid-ovih barv t tubah za aiad lUkarjt. *•> Zaloga ■<»»■ vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllneja mazila za hrastova poda, karbollaaja Itd. Posebno priporočava si. občinstvo najnovajia, najboljše in neprecenljivo sredstvo la likanj« sobnih tal pod imenom „Rapldol". — Priporočava se tudi si. občinstva sa vse v na-g jino stroko spadajoče delo v mesta in na deieh i kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Ä Alojzij Erjavec čretjarski mojster v Ljubljani, Crevljarske ulice 3. Po večletni skuSnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, polteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, vo§čila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 48 l«t k ikruJQJtj*. — Tiujia ivttiiM saj n prtfui nor«. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar na Glincah št. 9* fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1 priporoča svojo veliko zalogo stinararshlli del lastnega Izdelka. Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvrSuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvrSuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 48 MODERCE natančno po životni meri sa vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi priporoča ® @ ® ® ® v Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. @ ©48 Skladiiöe za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, c m a e e klobuke za dame, tkana In kratka roba na debelo In drobno, m m m s • HENRIK KENDA Za ! Miklavža! priporoča pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 na|finejse, aveie las mdi-avo 48 pen in naslaäoo pecivo. ********** ***+*+0***lr***m m « Čudovita novost! 325 komadov za 1 gld. 95 kr- Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Va likolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bri-ljantom, 1 krasen koli je" iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke. 1 garnitura ff. double-zlatib m an se t ni h in sraj-čnin gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 razmh komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 326 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razposiljalnica S. Kohane, Kraliovo, poštno predalo 3*. (2562—1) Ako ne ugaja, se denar vrne. Znamenito zavarovalno društvo za življenje Išče za vodstvo spretnega strokovnjaka, ki je že sodeloval z vspehora pri organizaciji ali akviziciji. Služba je jako dobro dotirana in stalna. molčečnost s© strogo jamči. Ponudbe z natančnimi podatki dosedanje delavnosti pod šifro „Göneral Agentur" na npravnistvo „Slovenskega Naroda'. (251B-2) še tel*: oas je * * kinematograf in električni karuselj H^F* v Lattermannovem drevoredu razstavljen in vsak dan od 3. ure popoludne do 9. ure zvečer odprt. Od danes naprej nov program pri kinematografu. 2580) '/-a prijazen poset prosi l^StlXÜ-lüSZ- n v Zgornji Šiški pri Ljubljani. v Zgornji Šiški VStr**«-* pri Ljubljani. W lit IÜB se priporoča slavnemu p. n. občinstvu za izvrševanje kompletnih sobnih pohištev, kakor tudi posameznih komadov hišne oprave po vzornih načrtih v najmodernejšem slogu. (2396 - 5) Tudi se ondi nahaja v zalogi že gotovo pohištvo iz orehovega lesa, jako lepo izgotovljeno in po zelo - nizkih cenah. - - Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po i**1 01 9 |0 tur/ odbitka rcntncffa dn\ka. katerega posojilnica saiua za vložnike plačuje. Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne. (2693—47) Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. Zaupno brzojavno poročilo! St. 3737. 2528—1) Na Jesenicah na Gorenjskem je s I. prosincem 1902 namestiti službo občinskega stražnika z letno plačo 800 K, katera se ob zadovoljivem službovanju zviša, s prosto službeno obleko in prostim stanovanjem. Prosilci naj svoje prošnje vlože pri občinskem uradu do 15. decembra t. I. Odsluženi orožniki imajo prednost. Občinski urad na Jesenicah dne 17. novembra 1901. Občinski predstojnik: Jos. Klinar. Prave ruske vRigi delane galoše znamka zvezda )K najboljše vrste. Zaloga, na debelot rA vrhni čevlji (2486-4) Ant. Krisper in Vaso Petričič. Prave se dobivajo samo pri sledečih tvrdkah po stalnih cenah: Idrija: Valentin Lapajne, Valentin Traven. Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hofmann, Franc Bar-telme. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško: Rupert Engelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche, M. Cescutti. Novo mesto: Josip Medved, M. Barboric. Postojina: D. Doiničar. Radovljica: Leopold Fiirsager, Fri- derik Homann, Oton Homann. Škof ja Loka: J. N. Koceli. Presenetljiv dogodek: P. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi se naznanja, da se vsled dogovora od 30. oktobra 1901 od L novembra t. I. naprej pri Ivan IHiklauc-u v laiubljani samo na Starem trgu štev. 13, „Pri zvezdi" popolnoma prodaja: konfekcijsko, manufakturno, pleteno in perilno blago; potem odeje, ogrinjalke, berolinske rute vsake vrste. Mnogobrojna izber: zimskih ženskih površnik jopic in bluz, in še velika izber zimskega in letnega blaga, katero ni vse tu navedeno in kar se sploh še v prodajalni nahaja, po neizmerno nizki ceni. Ker take ugodne prilike za nakup blaga dosedaj še nikdar ni bilo, se slavno p. n. občinstvo uljudno vabi, da se nemudoma potrudi poslužiti se te najugodnejše prilike, katera se ravno sedaj nudi. Zagotavljam p. n. občinstvo, da se pri meni dobro in trpežno blago mnogo ceneje prodaja, kakor v vsaki drugi razprodaji. Dokaz temu je na vsakem komadu v izložbi na listkih razviden. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost še za nadalje prosi (2575-1) Ivan, M£icla."u.Q samo na Starem trgu štev. 13, „Pri zvezdi". -%$\ Založen« 1847. -§m| Založena 1847. JA Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 47 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške *? vozičke, zastore, preproge itd. Ljubljana Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga steklenine. porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 47 Lekarna #„pri orlu" v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2 priporoča: Povsod znane „DunaJ«ik(> želodčne kapljice", 1 stoki. 20 h, 6 stoki. 1 K. Haby-pnder, priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna Skat-ljica 30 h. 1 večja škatljica 50 h. .TIt*ntliol-praM«*k za zobe, jako dober in neškodljiv, v plehastih škatljicah ä 60 h. K temu iTleiilliol zobna in ustna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stoki. 1 K. Tudi se v lekarniönem laboratoriju izdelujejo %ait«'wl|lvo moril«, eist« kemična sodovica in pokalice. S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko. Xj&stxLilc: 47 Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik. Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 47 1»«» na Jniž |iJh Ivan Staj stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji po najnižjih cenah. Blrlkle in v to stroko spadajoča popravila izvrSuje dobro ln ceno. 47 %\W V nanj a naročila se točno izvršb. Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Spitalske ulice št. 5 kjer se lahko prepriča o cenah br^K primere* Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah. Sukneni ostanki 47 različnih vrst za polovico cene. Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto. IV.nIht» ia požarno iarsi Berlin 1901 ZI«':* U«!i»Jtia. Najvišje od'ikovanje. Si23.^erjeT7-i siTrstlz^i stroji Pariz 1900: „Grand prix" najvišje odlikovanje! SiD3.grerjeT7-i ŠiT7*Stlrxi Stroji so izvrstni v konstruk ciji in izpeljavi. J3i23.gfeXJeT7"i Si"Va.l3^.i StXCJi so neobhodno potrebni za domačo rabo in industrijo. f3iing"©Xj©T7"i šiT7"a^l2Tli. StXOJl so v tovarniškem prometu najbolj razširjeni. Si^grerjeTri ŠiT7"a.lXl.i Stroji so neprekoSni v izvrševanju in trpežnosti. Sirig^erjOT?"! šiT7"£llri.i StXOJi so najpriličnejši za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni tečaji v vseh domaČih šivalnih delih, kakor tudi v modernem vezenju. Zaloga vezilne svile v veliki izbiri barv. Elektromotori za poedine stroje za domačo rabo. Singer Co. delniško društvo šivalnih strojev. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6. (2566) I Kašelj utolažijo preizkušeni in fino okusni (2a44B) Kaiserjevi b prsni bonboni. f\~J M f\ notarsko ovrrotljrnlh / t /I 11 Hprirpi i«l Jamel z« golot ™ ■ ■ w \«|io C o o 48 Fr« P« £a$e® urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih MvlearMklh žepnih In atenskih ur. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. f*00. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ . Trgovina vseh optičnih predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila m irrriajajo natančno la ■ jamstvom. 1 Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv, Petra cesta 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 48 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. M N Predaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši faoone priporočam J. S. Benedikt 48 Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu. par Pod Trančo st. 2. Tg£fl Veliko zalogo priporoča J. Soklič. £9*3 tt5L Z H oouajj. pod -STfl ©w©$ \ Dragotin Košak K xlatat* x Ljubljana, Prešernova ulice št. 5, V<>lil4n znloRa razne zlatnine 47 in [irtttnnof. Popravila in vsa v mojo I stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše. pj ««nniii>i.ii.i.i«^||||t|||M Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dama, gospoda In otrok« ]e vedno na Izbero. VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 47 4 4 Josip Reich 1 4 likanje sukna, barvanja in r i kemična spiralnica ► 4 Poljanski nasip — Ozka ulica it, 4 > 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča L j 47 dela. £ * Postrežba toöna. — Oene nitke. r ■Tran Detter I LJUBLJANA, Stari trg ftt. 1. R 47 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tn se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti. Avgust Repič, sodar LJubljana, Kollzejska ulice itev. 16 (tt Trnove zao.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna 1 0ÖST sode I po taujtilijiJi etitah. 47 ^ Kupuje ln prodaja staro vinsko posodo. £ Ign. Fasching-a vdove I 47 ključavničarstvo ~ Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjiač najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z i pcčnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In I po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrsd. »mmmimctiMnmmm Mmmrem ti*m

•!- prtje pospe- šujoče sredstvo posebno onim, ki trpe" na navadnem ll'!<'.-:|t('lil znprtju. Razpošilja se proti povzetju v Skatljicah po IL 12 in več stekleničic. (1368-5'J) ?Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin! Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (1751-3) Podpisanec priporoča svojo zalogo pristnega dobro obležanega konjaka iz dolenjskih vin v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih in starih dolenjskih vin iz američansKih cepljenih in starih trt Opozarja se na pelinkOVCa. užgani probek A« X. Wutsclier Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko. Dobiva se pri g. J. Praunseiss-u v Ljubljani. !Brinovec in slivovec v steklenicah! s CD m o- (!) ä M •H 2.8 ti I —— Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (24—47) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. •A* pnv. p o v sod i. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime St. Fernolendt. Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov kron. nad Rezervni zaklad 1,000 kron, -m aaS ■m m zraven potovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik cd 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. asbe-is) [fcšT Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. m- m- Št. 39346. (316^—3) Razpis cesar Franc Jožefovih jubilejskih ustanov. line 9. decembra oddati je pri mestnem magistratu ljubljanskem ee§ar Frane Jožefove Jubilejsk.e ustanove^ namenjene onim mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada. Teh ustanov je dvanajst in sicer: 2 po 50 K, 10 pa po 40 K in jo prošnje za njih podelitev vlogati do 48. liOVClllbra leto* pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 5. novembra 1901. ^a|izv2>s^nej^i. priznano najboljši na 1, 2, 3, in 4 strgala, za travnike in za mah, členkaste in diagonalne. jekleni plugi brane krožčasti ali gladki jekleni poljski valji, sejalni stroji „Agricola", sečni stroji za travo, deteljo in žito, grablje za seno in žetev, obračala za seno, Patentovani sušilni pristroji za sadje, zelenjavo itd. Stiskalnice za grozdje in sadje kakor tudi za druge namene. Mlini za sadje in grozdje. Stroji za mečkanje grozdja (Traubenrebelmaschinen}. : Sam adelavao = Slamo rezal stol s patentovanim vrtilnim krožnim uiazilnikom, z lahkim hodom, prihrani so kakih 4U°/0 moči. Premine štedilnokotlene peči. Parilaiki za ki a j o. Najnovejše čistilnice za žito. Izbiralniki. Strgala, Stiskalnice","^ za ročno gonitev, stoja£e aii pr.vozne. IWlI^ifiln'OP » patentovanim vrtilnim 1 Vila lili liww krožnim niaziluikom za gonitev z roko, villi m (geplom) ali s paro. Mlini za debelo moko. Rezalnice za repo. = vitli (gepli) = za vprego 1—6 vprežnih, živalij, kakor tudi vse druge gospodarske stroje izdelujejo in dobavljajo v najnovejši konstrukciji patentovane trtne brizgalmice za uničevanje grintovca in krvnih uši Ph. Mayfarth A Co. c. in kr. izključno pat. tovarna gospodarskih strojev, železolivnic, parnih fnžin. (2282-4) Ustanovljeno 1872. Dunaj II/l Taborstrasse št. 71. 750 delavcev. Nagrajena več kakor s 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah. NatanCne kataloge in nebrojna priznal na pisma gratis. Zastopniki in preprodajalci se iäöejo. Prodaja in razposojevalnica glasovirjev in harmonijev. Sv. Petra cesta 6. ZE-a-u/blSsirxsi Sv. Petra cesta 6. Največja zaloga glasbenega orodja. tk£~ Zastop dvorne tvrdke bratov Stingl na Dunaju, -gpn, Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter „Filharmonicno društvo" (2231—7) v Ljubljani. Hlastna dclAlni<*ii za popravljanje. ^Cla.d. trgovski pomočnik vešč trgovine z mešanim blagom, išče službe. ,2543—3) Naslov povo upravništvo »Slov. Nar,«. rave perzijske in prave karavanske zavese priporoča J. J. Jfaglas«£ jubljani. (2576-1) V poslopju meščanske bolnice. Vstop m nutliif^H trnu. l'»KueurJrt trg. Umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Ta teden od 24. novembra do 30. novembra 1.1. Nadaljevanje (IV. ciklus) zanimivega potovanja po parišla svetovni razstavi. Otiorjeno i dan, «u«ll ob netlelJoH In |n nMiltilli. od 9. ure zjutraj tlo O. ure zveeer. (2673) % Htopnlnu za odrasle 10 h, za otroke, dijake in vojake do narednika SO it. Vazuo za bolne na želodca! Kadar komu ne tekne jed, pri želodčnih nadlogah, pri slabosti, glavobolu vsled slabega prebavljanja, pri želodčni slabosti, pri nerednem prebavljanju itd. pomagajo takoj Brady-jevG želodčne S kapljice. Y»» protluj « vtteli lekarnah. ■M Na tisoče zahvalnih in priznalnih pisem! BEB Cena steklenici s podukom, kako jih rabiti, 40 kr., večje 70 kr. Centralna zaloga: C?. Krady, lekarna rpri ogerskem kralju", ItuuaJ, 1, Svari se pred ponarejenimi izdelki, (2435—2) pristne marljaceljske kapljice morajo _ - imeti „varstveno znamko" In podpis **/J*GuVjr Prodajalka katera bi samostojno vodila špecerijsko trgovino (filijalkoi se pod ugodnimi po-goji sprejme. Prednost imajo, kater-> lahko kavcijo poloi<\ Ponudbe prosijo se do 27. t. m. pod: „A. H. štev. 100", poste restante Ljubljana. (2577i IfcgT Izurjena TBQ šivil ja se priporoča cenjenim damam za vsakovrstna dela in sicer ttaino v privatnih stanovanjih. Cenjene ponube prosi pošiljati pod naslovom ,,F. T." na upravniStvo rSlov. Naroda". (2520—3) a "S K/S Za sv. Miklavža in Božič I 8 a C/) rs najprimernejša darila [ vsake vrste pletenin in tkanin, kakor nogavice, Jopiče, otroške obleke, priporoča Iragotin Hribar spodnja krila itd. Udi Selenburgove ulice štev. 3. CM N a. o ■v* g «y * <^rTMläTa%*na^a^ *W*f**ai i" m^mmm^*m m^*mm*^ *^aa" a^^ara^^a^^ara\^^aT^^ata^^fsj^^a^^^»ai^^ai ■ ■^aM**Bar*'wr^^av^^a^^«^^ar^M^Va^'^aJ jtajlepše božično darilo za stare in mlade je brez dvoma lepa fotografija. — Za izdelbo najfinejšega in najnovejšega na tem polju se priporoča fotografski zavod Q Sv. Petra cesta K št. 27. L. KUßKd Sv. Petra cesta št. 27. Slike v naravni velikosti umetniško izdelane po ^SS" najnižji ceni. — Brez konkurence! (2586—2) V S Specijaliteta: vi Velika zaloga (101-79) Sty ria-, f ranco- „PUCH-^—^STYRI^ hoffer sinov skih Peugeot-, Austria-koles. Pneumatik -=s«i katere nndini po Intl eeni, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Basteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene In jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr. Čuden, urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. I» ! rodni * LJubljana * LituUL Mestni trg 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1331-23) Monogranii in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. -I Ane Sinkovic-Sossove dediči v lajuljljanl *f*- si usojajo slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da obdržijo trgovino na Mestnem trgu ter priporočajo bogato zalogo tkanin in pletenin, perila, baržuna, pliša, svilenin, baržunastih in flanelastih bluz, nai boljših modercev (chenille), rut in robcev, čipk, pasov in trakov in sploh vseh stvari najrazličnejše vrste, ki spadajo v to stroko. (2570—1) —P -i Si ' T i TTTTTTTTTTTTTTTTTTTT!^- S* % I Zelo znižane božične cene! »Angleško stladisce oMet" Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3 prodaja: najfluejše jope, prej gld. 25—, zdaj samo gld. 12 25—, 50—, 20—, 18—, 25 -10 — 10 — najfinejše paletote, lepe paletote, doubel-ovratnike, Isto tako obleka za gospode in dečke, zimske suknje, haveloki za jako znižane cene. Moderne, zelenkaste športne suknje s postranskimi žepi, prej gld. 20—, zdaj samo gld. 12-—. Z velespoStovanjem Oroslav Bernatovič. (2539-3) c-^» *.» »V» «X* -i* rL. • «Ja »a. »f. «La «4* rjrt F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemn občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladiSCu. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spa-daioče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-pim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 43 J* P" Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejša kvalitete po nizkih oenah. 3feTo-voattl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 48 Popravila aa Izvršujejo najtočneje. 81 Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo 8 vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. _ 48 25±3B I % Su enih ostankov vedno veliko v zalogi. Za jesensko in f se priporoča trgovina s suk-nenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x :x x 4« T Hugo Ihl x x x y Ljubjani x x x v Spitalskih ulicah it.4. Vzorci na zahtevanje poštnino prosto. Izdajatelj in odgovorni urednik: J o s i p Noll i. Lastnina in tiak »Narodne tiskarne«. S/^X