Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. julija 2017 - Leto XXVII, št. 29 stran 2 SLOVO OB DNEVU DRŽAVNOSTI Porabski fotbaleri so že tretjič prvi stran 6 Reformacijsko gibanje ... stran 3 Ta generacija se ešče zna veseliti... stran 10 2 SLOVO OB DNEVU DRŽAVNOS Diplomacija V tej dnevaj gemlé slobaud od Budimpešte pa Porabja tö veleposlanica mag. Ksenija Škrilec, stera je tau funkcijo opravlala štiri leta. Gospa Škrilec – na pau Madžarka, na pau Slovenka – je v časi svojoga mandata dosta delala na tejm, ka bi sodelovanje med Vogrsko pa Slovenijo bilau eške bole bogato, eške baukše. Največ se je trüdila na področji gospodarstva pa kulture, v njenom časi so znani slovenski pisateli, muzičari pa umetniki meli programe v Budimpešti. Trno si je želejla, naj se ustvauri MURABA ETT, (Evropsko teritorialno združenje) med Lendavo in Monoštrom, ka bi leko s pomočjo toga več financ dobilo iz Bruslja Porabje tö. Pa tau ji je tö gratalo. Gda prausni lidgé mislimo na diplomate, si je tak predstavlamo, ka so tau skrivnostni lidgé, steri so vsigdar lepau naravnjeni, se lepau obnašajo pa se smejijo na fotografijaj ali v televiziji. Tau je vse istina, dapa zatok je diplomacija trdo delo tö, dosti-dosti stopajov trbej napraviti, dokeč leko kakšno idejo realiziraš, kakšno pogodbo podpišeš. Za tistimi smeji na fotografijaj ali v televiziji je največkrat dosti vör pogučavanja, gda se v kakšnom pitanji probajo zglijati tak, ka bi badva rosaga dobro zopojdla. Diplomacija dosta leko napravi za manjšine, za svoje narodne skupnosti, stere živejo v sosednji rosagaj tö. Leko odpre dosta takšni vrat, stera bi brezi njene pomoči dostafart zaprejta ostala. Leko se zguči za djilejše, sestanke s takšnimi lidami, do sterih bi ovak »navadni lidgé« nej mogli. Pri tom je veleposlanica Škrilec ejkstra »flajsna« bila. Pa naj mi ne zameri, če sta mi o diplomaciji na pamet prišli dvej zgodbi, gde je nej ona glavna akterka. Prva se je zgodila eške v socializmi v eni od naši vasnic, kama je prišla jugoslovanska/slovenska delegacija, z njimi jugoslovanski veleposlanik iz Budimpešte, steri je tistoga ipa biu ranč Slovenec. Kak se je šikalo, so je počakali mlajši s püšli, partijski voditeli iz Sombotela pa predsednik veškoga sveta (tanácselnök). Od njega so vsi pričaküvali, ka delegacijo pozdravi slovenski, vej pa če smo v slovenskoj vesi, te se tau tak šika. On je lepau gučo po naše, vse tapravo o svojoj vesi, funkcije gostov »po slavsko« je emo napisane na papiri (s tistimi se je malo mantrau). Dapa rejč za veleposlanika (nagyköveta) si je vejndrik pozabo napisati, zatok ma je malo sapa stanila, gda bi mogo veleposlanika pozdraviti… Dapa on nej biu zgübleni človek, brž se je znajšo, pa etak pravo: »Trno lepau pozdravlam gospauda velikoga követa.« Ranč tak se je znajšla ena od prejšnji slovenski veleposlanic (velika követkinja), gda je trbelo rejšiti, ka nej bi v vogrski temeljni zakon (alaptörvény) zapisali, ka so narodnosti del madžarskoga naroda. Vej pa s(m)o Slovenci, Nemci, Hrvati (na Vogrskom), dapa nejsmo Vaugri. Veleposlanica je pripravila velko, svetašnjo večerdjo, gde so po enom tali slobaud vzeli od nunciuša iz Vatikana, po drugom tali so ga pa pozdravili zatok, ka je z Vogrskoga išo ranč v Slovenijo. Na tau večerjo je veleposlanica pozvala ništrne Porabske Slovence pa dosta vogrski politikov, med njimi drugoga človeka iz takratnoga zunanjoga (külügy) ministrstva tö. Tak je napravila, ka me je pri večerji pauleg njega posadila pa sva se že prva zgučale, naj dja na lejpo formo naprej prinesém, povejm gospaudi državnomi sekretari, ka naj tau v osnutki (tervezet) eške gnauk poglednejo. Vej pa on tau mora razmeti, ka če smo Slovenci (Nemci, Srbi itd.), te ne moremo biti Madžari. On sam tö je zamejski Madžar, steri je prišo iz Romejnarskoga. Pa rejsan je tak bilau, pri deserti sem ma začnila tau pripovejdati, poslüšo me je, pa se sam tö čüdivo. Dapa gvüšno, ka je potistim napravo svoje, ka v temeljnom zakoni omenjenoga stavka v tisti formi nejga. Drüge narodnosti na Vogrskom ranč ne vejo, ka se slovenski veleposlanici leko zavalijo, ka so nej gratali »del madžarskoga naroda«. Tau je tö diplomacija pa eške kakša! Marijana Sukič Dobra dva tedna po slovenskem državnem prazniku so 10. julija na dvorišču budimpeštanskega Literarnega muzeja Sándor Petőfi priredili že tradicionalni sprejem ob dnevu državnosti v organizaciji Veleposlaništva Republike Slovenije v madžarski prestolnici. Med gosti smo lahko pozdravili številne visoke predstavnike političnega, gospodarskega, obrambnega in kulturnega življenja tako s slovenske kakor madžarske strani. Dogodka so se udeležili tudi zastopniki tujih diplomatskih predstavništev v k boljši izkoriščenosti Luke Koper na slovenski Obali. Karl Erjavec je opozoril še na napredek pri blagovni menjavi in turizmu, za zaključek pa naštel tudi skupne skrbi: to so kriza v Ukrajini, migracije na Zahodnem Balkanu, terorizem ter Brexit. Na koncu svojega nagovora je zunanji minister čestital veleposlanici v odhajanju mag. Kseniji Škrilec za uspehe v preteklem mandatu. Gostiteljica večera, slovenska veleposlanica v Budimpešti, je v svojem nagovoru označila Slovenijo in Madžarsko kot posebnega pomena ob višegrajski četverici. Slovenska veleposlanica Ksenija Škrilec se je p minister Ka Voditelji štirih veleposlaništev so deklamirali slovensko himno Budimpešti. Slavnostni govornik ob prazniku je bil minister za zunanje zadeve RS Karl Erjavec, ki se je tistega dne v Budimpešti mudil na povabilo madžarskega kolega Pétra Szíjjárta, in sicer v družbi voditeljev višegrajske (poljske, češke in slovaške) ter avstrijske in hrvaške diplomacije. Slovenski zunanji minister je kasneje pred zbrano množico na budimpeštanskem dvorišču poudaril, da povezuje Slovenijo in Madžarsko isti zgodovinski okvir avstro-ogrske monarhije ter spomini na soško fronto. Državi pa imata tudi skupno prihodnost in projekte, tako Erjavec, denimo na področjih infrastrukture, prometa, energetike in digitalizacije. Med temi je slovenski minister izpostavil drugi tir med Koprom in Divačo, ki bo prispeval Ksenija Škrilec se je za sodelovanje v preteklih letih zahvalila vsem prisotnim in tistim, ki tokrat niso bili navzoči. Po njenih besedah dosežkov ni potrebno razlagati, sosednji državi sta namreč medsebojno odkrivali prej nepoznana področja. Prišlo je do sodelovanja med mladimi in tudi na ravni univerz, denimo na Mize na sprejemu ob slovenskem državnem prazniku so bile obložene s prekmurskimi dobrotami močni in strateški partnerici, ki tesno sodelujeta. Obe izvajata tudi vzorno manjšinsko politiko v regiji, tako Ksenija Škrilec, njune skupne projekte pa omogočata obojestransko spoštovanje in izpolnjevanje obljub. Veleposlanica v odhajanju se je Madžarski zahvalila tudi za to, da upošteva Slovenijo kot partnerico Porabje, 20. julija 2017 rektorski konferenci v Kopru. Napovedala je obisk petstotih mladih Madžarov z vlakom v dolini Soče, kjer sta se ponovno sestala tudi predsednika obeh državnih zborov. Za odlične odnose se je slovenska veleposlanica zahvalila Mestni občini Budimpešta, ki naj bi še julija poimenovala trg po Ljubljani. 3 Murska Sobota: Po sledeh prekmurske reformacije STI Ksenija Škrilec se je zahvalila tudi močni ekipi veleposlani- poslovila od gostov - ob njej slovenski zunanji arl Erjavec štva, ki je vedno stala ob njej in bo delo nadaljevala tudi potem, ko bo sama odšla v novo misijo kot veleposlanica RS na Dunaju. Slovenska diplomatka se je za sodelovanje zahvalila še diplomatskim kolegom iz tujih držav, štirje od njih pa so stopili k mikrofonu. Veleposlaniki (večinoma iz srednjeevropskih slovanskih držav) so deklamirali sedmo kitico Zdravljice Franceta Prešerna in tako z besedami himne obogatili slovenski državni praznik. Ob koncu uradnega programa se je vijugala dolga vrsta gostov do odhajajoče veleposlanice Ksenije Škrilec, ki so ji ob slovesu izrazili lepe želje za prihodnost. Na mizah so bile že pripravljene dobrote: pršut in mortadela s Krasa, največ pa je bilo jedi iz Prekmurja - mlečne kumarice, ocvirki, tlačenka, šunka, orehova potica in gibanica. Kakor je na novinarsko vprašanje veleposlanica kasneje povedala: ni lepšega slovesa kakor ob državnem prazniku v prisotnosti zunanjega ministra. Na naslovnici: Veleposlanica RS v Budimpešti Ksenija Škrilec in minister za zunanje zadeve RS Karl Erjavec -dm- REFORMACIJSKO GIBANJE JE POMENILO TUDI NACIONALNO OSVEŠČANJE V novem razstavnem prostoru v prvem nadstropju Pokrajinske in študijske knjižnice je odprta razstava Po sledeh prekmurske reformacije - Ob 500. obletnici začetka reformacije, ki jo je pripravila in predstavila dr. Klavdija Sedar, ob lepem številu zbranih pa odprl škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem, mag. Geza Filo. Razstava spada v niz prireditev v Evropi, Sloveniji in Prekmurju ob petstoletnici gibanja, ki se je začelo 31. oktobra leta 1517 v Wittenbergu, ko je Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve Vseh svetih pribil 95 tez o odpustkih in s tem sprožil reformacijo, v katero so se vključili tudi Slovenci s Primožem Trubarjem, prvim med njimi. V kar 50 tisoč izvodih (kar je nedvomno založniški podvig v Sloveniji), je ob jubileju izšla Dalmatinova Biblija Novi testament 1584 s posodobljenim besedilom, prevodom v danes razumljivo slovenščino prevajalcev Vinka Ošlaka in Benjamina Hlastena. Avtorica razstave Klavdija Sedar poudarja, da se je reformacijsko gibanje, ki ga je sprožil Martin Luther, iz Evrope hitro razširilo na ozemlje med Muro in Rabo in doživelo izreden uspeh. Nosilci reformacije so bili predvsem zemljiški gospodje, ki so določali vero svojim podložnikom. Med viške protestantskega gibanja v Prekmurju sodi, tako Klavdija Sedar, delovanje tiskarne Rudolfa Hoffhalterja v Lendavi, v kateri so bili v letih 1573 in 1574 natisnjeni, sicer v madžarščini, prvi protestantski tiski na Slovenskem. Razstava prikazuje sledi prekmurske reformacije na več panojih in tiskane izdaje v vitrinah. Tako, recimo, jezikovne spomenike - pesmarice, jezikovne spomenike za šolske potrebe, publicistično dejavnost, sakralne evangeličanske spomenike, enajst evangeličanskih cerkvenih občin v Prekmurju in Apačah, Mariboru ter Ljubljani. Avtorica v priložnostni zloženki opozarja tudi na reformo ka- 500- letnici začetka. »Slovenci smo lahko ponosni, da si duhovnik Primož Trubar in mnogi drugi, tudi prekmurski reformatorji, niso Častni škof Geza Erniša, avtorica razstave Klavdija Sedar in škof evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Filo, ki je razstavo slavnostno odprl toliške Cerkve, po kateri se je začelo protireformacijsko gibanje, najprej bolj tiho, kmalu pa so se zemljiški gospodje na Ogrskem začeli vračati nazaj h katoliški veri. Začeli so odvze- zatiskali oči pred perečimi vprašanji takratnega časa. Nasprotno: takratni čas je ponudil izhodišča, ki so še danes osnova za premislek, kako naprej na verskem in Sadovi prekmurske reformacije so tudi številni tiski, med njimi Mali katekizem Ferenca Temlina - prva ohranjena tiskana knjiga v prekmurskem narečju mati evangeličanom cerkve in šole ter izganjati protestantske duhovnike in učitelje. Verska trenja so se končala, ko je začel veljati Tolerančni patent Jožefa II., na tej osnovi so nastale prve tri evangeličanske cerkvene občine, in sicer v Puconcih, Križevcih in na Hodošu. Škof Geza Filo je odprl razstavo in v nagovoru predstavil tako pomen reformacije v Evropi, še zlasti pa v Sloveniji, pa tudi dogodke ob letošnji družbenem področju,« je povedal Geza Filo in menil, da smo Slovenci lahko ponosni na reformacijo, »ki nas še danes zavezuje k delu, kako povezati in združevati, a hkrati ne povzročati delitev«. Reformacijsko gibanje je naznanilo nov čas, »pomenilo je nacionalno osveščanje. To gibanje je dobilo močno oporo v pokrajini med Muro in Rabo. Po nekaterih podatkih naj bi se reformacija Porabje, 20. julija 2017 v Prekmurju začela v vasi Boreča že leta 1535,« je povedal škof in posebej izpostavil pokončno držo prekmurskih evangeličanov tudi v hudih moralnih preizkušnjah, »ko so lahko izpovedovali vero in brali nabožne knjige le v ožjem družinskem krogu, k verskim obredom pa so morali zahajati v artikularne kraje«. Tako je evangeličanstvo preživelo do danes, reformacija pa nas je veliko naučila. »To je zgodovina, ki jo moramo danes razumeti globalno, saj je razširila meje človekove in na koncu terjala kritični premislek.« Kot rečeno, se vrstijo v Evropi in Sloveniji ob 500-letnici začetka reformacije številni in raznoliki dogodki, med katerimi je tudi natis že omenjenega prevoda Dalmatinove Biblije, Novega testamenta (1584) s posodobljenim besedilom. »Nekateri narodi so svoje zgodnje prevode Biblije že večkrat posodobili. Posebnost te izdaje pa je v tem, da imate, prvič po več kot 430. letih, v rokah prvo posodobitev prve slovenske Biblije. Želja prevajalcev je bila, da bi slovenski rojakinji in slovenskemu rojaku pa tudi komerkoli drugemu, ki razume jezik Trubarja, Prešerna in Cankarja, dala v roke razumljiv prevod Svetega pisma, kakor ga je v drugi polovici 16. stoletja sijajno opravil Trubarjev učenec in študent znamenite protestantske univerze v Tübingenu Jurij Dalmatin. In kaj lepšega bi si lahko še želeli kakor to, da je lahko ob 500-letnici reformacije tak biser slovenske zgodovine v darilo slovenskemu narodu?« sta v uvodu poudarila prevajalca Benjamin Hlasten in Vinko Ošlak, ki sta napovedala tudi posodobljen izid Stare zaveze. Tekst in foto: Ernest Ružič 4 Murska Sobota - Rakičan: Dobrodošli doma 2017 PREKMURJE Dobrodošli doma Gda pride leto, te se dosta prireditev preseli iz dvoran na luft. Tak je tüdi v Prekmurji. Konec junijuša in v začetki juliuša je ponavadi tisti cajt, gda se največ vsega organizera: Soboško poletje in Skrito dvorišče v Murski Soboti, Pomurski športni festival in Ciglarski dnevi v Melincaj, Ajdova noč v Odrancaj… Letos je bilou ške bole živo, vej pa je Občina Murska Sobota (ob pomauči Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu) pripravila prireditev Dobrodošli doma. Na tau, zdaj že tradicionalno srečanje Slovencov s cejloga sveta, je letos zavolo bližine granice prišlo več Porabskih Slovencov, kak jih pride običajno. Čestitka fotbalerom z Gorenjoga Senika, steri so že tretjo paut po redi gvinili, pa tüdi sakalovski folklori za nastop. Škoda, ka jih organizatori nejso uspeli spraviti na oder (prej ka je bilou na njem preveč škeri od muzičarov), tak ka so mogli plesati na travi, gé pa se rejsan ne da tak dobro plesati kak na odrski deskaj. Lepau je bilou gledati in poslüšati mlade Slovence iz Argentine, ZDA, Kanade, Dajčlanda in drügi rosagov, kak so z veseljom popejvali slovenske pesmi in plesali slovenske plese. Včasi tak vögleda, ka oni bole v srci nosijo Slovenijo in slovenstvo kak mi, steri živemo v matični domovini in zamejstvi. Samo tak gé, ka so oni (njihovi dedeki in pradedeki) odišli od dauma na tihinsko, mi, Slovenci v domovini in zamejstvi, pa živemo na svojoj zemlej že stoletja. In gda smo ali demo od dauma, te vsi bole pogrešamo tisto, ka smo njali doma. Silva Eöry SVET V MALEM NAJPREJ V LJUB Vseslovensko srečanje, ki je bilo v državnem zboru že sedemnajstič, se je čez nekaj dni nadaljevalo v Prekmurju, z osrednjimi dogodki v Murski Soboti in v Rakičanu. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je sedmič, v sodelovanju z regionalnimi ustanovami, organiziral srečanje Dobrodošli doma, ki je vsako Skupaj je nastopilo 17 izseljenskih in zamejskih folklornih in glasbenih skupin na dveh odrih dvorca Rakičan, med njimi Foklorna skupina Zveze Slovencev iz Sakalovec in Mešani pevski zbor Avgust Pavel iz Potrne/Laafelda. Govornika na uradni otvoritvi srečanja Dobrodošli doma 2017 sta bila župan Mestne prireditve, posvečene letošnji 500-letnici reformacije. Za zaključek pa je bilo ekumensko bogoslužje, ki sta ga v soboški nekaj let živi na Češkem in tam uspešno promovira slovensko kulturo. Tokrat je slavnega arhiekta Jožeta Plečnika Osrednja otvoritev z govoroma župana Mestne občine Aleksandra Jevška in ministra Gorazda Žmavca je potekala v Rakičanu leto v drugem mestu v Sloveniji. Letošnje so pripravili v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota in drugimi soorganizatorji. Koliko Slovencev se je udeležilo srečanja, občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je dejal, da so rojaki ambasadorji slovenstva v tujini in vez med Peter Kuhar o Plečnikovem letu natančnih podatkov ni na voljo, po besedah predstavnikov Urada pa na dogodke prihaja od 2 do 4 tisoč rojakov z vseh koncev sveta, tudi iz Avstralije in Južne Amerike. Vedno so povabljeni tudi Slovenci iz sosednjih držav. Na letošnje v Mursko Soboto in Rakičan so prišli Porabski Slovenci in Slovenci z avstrijske Štajerske. državo, kjer živijo, ter domovino Slovenijo. Župan pa je menil, da je prav, da potomcem ljudi, ki so se morali odseliti iz Slovenije, pokažemo, kako lepa je zdaj njihova domovina. Srečanje Dobrodošli doma se je začelo z dogodkom v Evangeličanski cerkvi v Murski Soboti. Duhovnik Leon Novak je predstavil pomen in Iz Porabja je nastopila Folklorna skupina Zveze Slovenc stolnici vodila evangeličanski škof Geza Filo in murskosoboški škof Peter Štumpf. Pri bogoslužju je pel pevski zbor Encijan iz Pule na Hrvaškem. Prvi dan je bila v Gledališču Park tudi premiera filma o Slovencih v Betlehemu, ki ga je posnel Štefan Celec. V Bethlehem, s katerim je Mestna občina pobratena od leta 1970, se je izselilo večje število Prekmurcev. Čeprav so številni načrtovali vrnitev, ko bodo privarčevali nekaj denarja, je večina ostala tam in si ustvarila družine. Vedno manj je rojakov, ki so ohranili slovensko besedo, kar zelo nazorno prikazuje dokumentarni film. Župan Aleksander Jevšek je zagotovil, da bo Mestna občina nadaljevala sodelovanje in pomoč rojakom v Betlehemu. V soboto, ko je bilo največ dogodkov, smo v Pokrajinski in študijski knjižnici poslušali predavanje Petra Kuharja o Plečnikovem letu. Kuhar že Porabje, 20. julija 2017 Razstavo Izseljenski časopisi v prekmurščini, Klavdija Sedar, je odprl župan Mestne občine A Odlično obiskana in vsebinsko pestra okrogla svetu predstavil v besedi in sliki na novinarski in ne na strokov- 5 BLJANI, POTEM V PREKMURJU ni način, je dejal. Kljub temu je povedal večino tistega, kar je potrebno vedeti o tem Slovencu, ki v svojem času ni bil cev iz Sakalovcev čislan in priznan kljub izjemnim rezultatom in sledem v arhitekturi. Po njegovih načrtih so zgradili impozantno cerkev in še veliko drugega v Pragi, poslopje Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljani in znano cerkev v Bogojini. ki jo je pripravila Jože Plečnik je najpoAleksander Jevšek mebnejši arhitekt 20. stoletja in med tremi najbolj priznanimi na Češkem, smo slišali v predavanju. Plečnikov pomen se kaže tudi v tem, da je o njem v Sloveniji izšlo kar 110 knjig, na Češkem pa več kot 20. Dr. Klavdija Sedar je pripravila v Dvorcu a miza Pomurci v Rakičan razstavo izseljenskih časopisov v prekmurščini, naštejmo le nekatere: Prijatel, Murska Sobota in okolica, Dober pajdaš kalendarium, Amerikanszki Szlovenczov glas (zelo uveljavljen tednik), Zvezda vogrskih Slovenczov, Szlobodna rejcs in vrsta drugih. Za vse je značilna podobna vsebina, recimo čut za letih prejšnjega stoletja skoraj 10 tisoč Pomurcev, največ iz tedanje velike murskosoboške občine. MO ohranja z rojaki v Ingolstadtu predvsem kulturne stike, kajti pogovori o možnostih gospodarskega Zbor Pavlove hiše domovino, za materinščino in vero ter tisk v madžarskem črkopisu. Razstava je bila uvod v okroglo mizo Prekmurci v svetu (enega strokovno najpomembnejših dogodkov, ki ga je vodila dr. Marina Lukšič Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti). Klavdija Sedar je zbranim na odlično obiskani okrogli mizi predstavila razstavo o izseljenskih časopisih v prekmurščini, Aleksander Jevšek je govoril o sodelovanju MO Murska Sobota s pobratenima mestoma Ingolstadt v Nemčiji in Betlehemom v Združenih državah Amerike. Za začetek je povedal, da je rojen v Libeličah, majhni koroški vasi ob avstrijski meji, ki si je po prvi svetovni vojni sama izborila, da je ostala v Sloveniji. Zato ima že od nekdaj poseben odnos tako do Slovencev v sosednjih državah kot v svetu, je dejal. Za Mestno občino je sodelovanje z rojaki pomembno, tako z že večkrat omenjenim Betlehemom kot tudi z Ingolstadtom, kjer je v avtomobilski tovarni Audi delalo v sedemdesetih in osemdesetih sodelovanja niso prinesli konkretnih sadov, ne nekoč in tudi zdaj jih ni za pričakovati, kajti Ingolstadt na gospodarskem področju predvsem zanima sodelovanje s Kitajsko in tivih, pristopih in politikah čezmejnega dela. Sodelovanja na okrogli mizi s temo Primorci v Prekmurju, se zaradi nenadne obolelosti ni mogel udeležiti dr. Uroš Lipušček, ki trenutno živi v Pekingu na Kitajskem. Razpravljalci so nanizali vrsto zanimivih in konkretnih primerov, s katerimi so osvetlili temo Pomurci v svetu. Ob tem je moderatorka Marina Lukšič Hacin poudarila, da je okrogla miza odličen uvod v daljšo in širšo razpravo o tej, tudi zdaj aktualni tematiki. Izjemno doživetje za udeležence so bili nastopi otroških in odraslih kulturnih skupin, tako pevskih kot folklornih. Sem sodi tudi plesanje folklorne skupine iz Sakalovec in petje mešanega zbora Pavlove hiše iz Potrne. Srečanje Dobrodošli doma 2017 je bilo popestreno z nastopi odličnih slovenskih glasbenih skupin in posamezni- Nastop slovenskih dijakov iz Argentine Rusijo, sicer pa je mesto zelo naklonjeno dosedanjim oblikam sodelovanja. Dr. Janez Malačič, Goričanec in profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, je predstavil migracije v Pomurju po drugi svetovni vojni; dr. Attila Kovács iz lendavske enote Inštituta za narodnosta vprašanja je izseljevanje iz Prekmurja opisal na primeru dvojezičnega naselja Dobrovnik, dr. Jernej Zupančič pa je poskusil odgovoriti na vprašanje o mo- kov, med katerimi so bili Hišni ansambel Avsenik, Vlado Kreslin, Mišo Kontrec in drugi, ter z organiziranimi izleti na vse konce Pomurja. Izkazali so se tudi ponudniki domačih, prekmurskih kulinaričnih dobrot, vin in drugih pijač. Zvrstilo se je več dogodkov za otroke, s čimer je bila uspešno zaokrožena zgodba Dobrodošli doma 2017 v Prekmurju. Tekst in fotografije: Ernest Ružič Porabje, 20. julija 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Festival AlteRába v Krmedini Letos je že 8 lejt star festival AlteRába, steroga v Krmedini organizirajo, pa na sterom je od leta do leta vsigdar več lüstva. Sprvoga so samo iz ožje krajine odli, zdaj pa že iz cejloga rosaga pa iz sosedni rosagov tö pridejo. Nej zaman je tak dosta obiskovalcov na festivali, vej pa organizatorji se fejst trüdijo, aj program od leta do leta bola kvaliteten baude. Med drugimi so letos naslednji ansambli nastopili: Halott Pénz, Vad Fruttik, 30Y, Ismerős Arcok, Ossian, Magashegyi Underground, PUF, Sziámi, AndFriend's, PASO, Péterfy Bori, Mátyás Attila Band, Aurora, Moby Dick, Anna and the Barbies, Bagossy Brothers, Firkin, Ed Philips and the Memhis Patrol, Soulwave, Apey and the Pea, Tökéletes Helyettesek, Hollywood Rose, Action, Diggiman Live, Fatal Error. Kak se po imenaj vidi, letos tö, kak vsigdar, je bilo največ rock pa heavy metal skupin za tiste ljubitelje, steri radi poslüšejo tašo muziko. Na malom odri sta najvekši organizator glasbeni menedžer Rockisten Golyó pa pomočnik Johnny z najbaukšimi pesmimi do zaranka zabavala obiskovalce. Že od začetka se držijo k tauma, ka aj cejne na »najvekšom državnom pikniki« za vsakšoga dosegljive baudejo. Za pet dni, za tiste, steri so že prejšnja leta minimum štirikrat bili na festivali, je vstopnica 9000 forintov koštala. Tisti, steri so zdaj prvo paut bili na festivali, so tö samo malo več plačali, na pet dni vsevküp 12.500 forintov. Dnevne vstopnice so se samo den pred začetkom leko küple, na osebo so 3.800-4.000 forintov koštale. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... 4. zasedanje skupnega odbora Slovenija - avstrijska Koroška V Celovcu je bilo 4. zasedanje skupnega odbora Slovenija - avstrijska Koroška, ki sta ga vodila zunanji minister Karl Erjavec in deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser. Ob robu zasedanja sta imela Erjavec in Kaiser tudi dvostransko srečanje, kjer je bila osrednja tema položaj slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. V okviru zasedanja je bila sprejeta skupna izjava, ki potrjuje obojestransko namero za nadaljevanje in še dodatno krepitev sodelovanja na vseh področjih skupnega delovanja. Najintenzivnejše sodelovanje poteka na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Bogato sodelovanje poteka tudi na področjih, ki so posebnega pomena za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem pri izobraževanju, kulturi, športu, socialni dejavnosti in razvoju podeželja. Vse točke je doseglo 15 maturantov Na ministrstvu za izobraževanje so predstavili rezultate letošnje mature. Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je dejala, da so z izidi zadovoljni in da bistvenih odstopanj od preteklih let ni. Splošno maturo je na 83 šolah opravljalo 6.376 kandidatov, kar je manj kot lani (6.890). Opravilo jo je 5.699 kandidatov, kar je 93,45 odstotka. Lani je bilo uspešnih 94,40 odstotka kandidatov. Maturantov, ki so dosegli vse možne točke na splošni maturi, je 15, od tega devet deklet in šest fantov. Prihajajo iz 12 gimnazij v devetih krajih. Novost letošnje mature je izdajanje certifikatov z evropsko ravnjo znanja tujega jezika za angleški, nemški, italijanski, francoski in španski jezik. Porabski fotbaleri so že tretjič prvi V parki, kakši dvesto metrov kraj od Dvorca Rakičan, gé je biu glavni tau prireditve Dobrodošli doma, se je špilo fotbal. Na nogometnom turniri, steri se je začno ob 11. vöri dopaudneva, finale pa je bilou malo po štrtoj vöri popaudneva, je sodelovalo sedem ekip (csapat) Slovencov, bole iz zamejstva kak pa tisti, steri živejo po svejti. Po tiston, ka so že dvakrat gvinili, sam se med kratko petminutno pavzo pogučavala s kapetanom porabske ekipe Szabolcsom Andrejekom. »Špilali smo prauti ekipi Mura-Drava in ekipi Slovencov z avstrijske Koroške. Obe tekmi smo gvinili. Brodim, ka smo zdaj že v polfinali,« mi pravi in cujda: »Zdaj smo že tretjo paut na turniri, steroga pripravlajo na vseslovenskom srečanji Dobrodošli doma. Dvakrat smo že gvinili, zdaj pa že vsakši štjé, ka naj porabska ekipa ne bi bila najboukša«. - Te se zdaj vse ekipe najbole trgajo glij te, gda špilajo z vami? »Tak je. Mo vidli, kak de nam tadale šlo.« - So pojdje, steri špilajo v vaši ekipi, v glavnon tak kak vi, z Gorenjoga Senika? vili ekipo za mali fotbal, stera špila v mednarodni ligi z ekipami z Goričkoga.« - Vi sami špilate zdaj že neka cajta tüdi velki fotbal v Sloveniji. »Ja, že skor štiri leta špilam na Goričkom. Prva sam špilo za ekipo Tromejnik s Kuzme, letos pozimi pa sam šau k njegovom rivali, k ekipi od Grada. Tüdi tau gesen mo ške špilo pri Gradi.« - Kelko znam, gračka ekipa, tak kak tista iz Szabolcs Andrejek Meč med Porabci pa Slovenci iz Avstrije »Rejsan je tak, podje smo v glavnom z Gorenjoga Senika, samo en par jih je z drügi vesnic in eni tüdi iz Monošta. Pred enim letom smo napra- Kuzme, špila v tretjoj slovenski ligi. »Na Vogrskom sam špilo v predzadnji ligi, tak ka je tau, ka sam v Sloveniji začno špilati v tretjoj ligi, biu za mene velki preskok. Kelko de se dalo, škem priti čim više.« - Zdaj dosta cajta preživite v Sloveniji, tak ka ste tüdi več v stiki s slovenskim gezikom. »V osnovni šauli sam se včiu slovenski gezik, samo nejsam se dosta navčo. Več sam se navčo zdaj, ka odim na treninge in tekme v Sloveniji.« - Se pravi, ka vam je fotbal dosta pomago tüdi pri včenji slovenskoga gezika. »Rejsan je tak. Fejst sam zadovolen, ka zdaj dosta baukše gučim, kak sam prva. Če bi bilou več takši kak ge, ka bi meli vsaki den stike s Prekmurci, bi več mladi gučalo materni gezik. Nej samo, če fotbal špilaš, če kakoli drügoga delaš v Sloveniji, se gezika leži navčiš.« Vas zanima kak je bilou na konci? Porabski ekipi je rejsan gratalo gviniti že tretjo paut po redi. V najvekšoj vročini, gda je na termometri kazalo 33 stopinj Celzija, so bili v finali baukši od ekipe domačinov iz Murske Sobote. Na tretjo mesto je prišla prva ekipa Zveze slovenskih športnih društev iz Italije. Tekst in kejpa: Silva Eöry SLO-olimpijada v Števanovcih Števanovska slovenska samouprava je tudi letos pripravila športno tekmovanje. II. SLO-olimpijade se je udeležilo osem ekip iz domače in sosednjih vasi. Predsednica slovenske samouprave Agica Holec je izpostavila, da so se odločili za igre, ki popeljejo igralce v stare čase. Igre so bile povezane z opravili vsakdanjega življenja v preteklosti v Porabju. Ekipe so bile sestavljene iz petih tekmovalcev, ki so se pomerili recimo v potiskanju samokolnic ali metanju gumijastih škornjev. Da bi ohranili svojo moč, so jim medtem pridne ženske ponujale palačinke in kruh z mastjo ter čebulo. Po ekipnih tekmovanjih je glavno vlogo prevzel nogomet, na prvem mestu je končala ekipa Andovski Triglav. L.R. Horváth Porabje, 20. julija 2017 7 Küjarska ekipa penzionistov »Višnje« na Verici Na Verici-Ritkarovci so svoj vaški den pripravili 8. juliuša v lejpom sončnom vremeni. Na dvauri kulturnoga dauma je velki šator čako lüstvo, ranč tak domanjiva krčmara Marika Konkolič z možaum Tibinom. Veselo dogajanje se je začnilo že pred podnevom s tekmovanjom v küjanji. Od toga lepšo pa baugšo mesto si v senjaj ne moremo želeti kak v V künji inda in gnes (28) Talejr – krožnik – tányér za okras pa višnje tü. Mi drügi smo se pa brigali za tau, aj baug ne daj ne trpimo žejo v tau velkoj ici. Najprvim smo si vöodabrali mesto, vse vösklali pa vküp znosili, ka so nam domanji pripravili. Nota zaküriti pod bograč se najbole razmej prej Feri pa se ma najbole šika tü. Tau nej pitanje, ka smo delo razdeliti, ravnanje smo zavüpali naši šefici, Hugi. Küjarce in küjar (z lejve): Iluška Časar Dončec, Feri Meggyes, Hugi Meggyes pa Klara Fodor senci pod brezami. Luft nam je eške s sončnoga tala ladilo mrzlo vodno škroplenje (permet), med tejm pa djala fajn muzika. Vsi, steri smo se zglasili za tau küjanje, smo pri cajti pritisnili, gde nas je župan Andraž Dončec s fajnskim domanjim djabočnim vrastvom ponöjvo. Med sedmimi ekipami, od domanje do Gorejnjoga Senika, Andovec, Monoštra-Slovenske vesi, Goričkoga pa Gornje Radgone se vekši tau vsakšo leto da pozvati. Drüštvo porabski slovenski penzionistov se je letos drügo paut zglasilo, zdaj z ekipov »Višnje«, z glavno küjarcov Hugi Meggyes iz Slovenske vesi. Njene pomočnice pa pomočniki so bili Iluška Časar Dončec, Feri Meggyes pa Klara Fodor. Vsi smo küjali pincepörkölt ali vinogradniški bograč, vsakši po svojom. Za küjanje valaum smo zvekšoga vse vcuj dobili, menše dele kak nisterne škeri pa začimbe (fűszer) se je pa vsakši sam pobrigo, po svojom. Naša šefica je doma vse v eno velko lado vküp spakivala, etak prej gvüšno nika ne ostane doma, eške nam pokaraj tü spekla, ka prej aj nika mamo v želaudci, če mo kaj za žéjo požirali, nej ka bi nej poznali pravoga žmaja pri koštavanji. Ja, pa nam je eške zašila küjarske šapke pa förtoke, Vsi smo se znajšli, lepau, mirno vküper delali pod rokau küjarce. Eni smo lük pucali, drügi mesau pa špek rezali, tretji lük pa okajeno mesau rezali, štrti krumče pucali, potistim pa pražili lük pa.... Gda se je lepau ocvrlo, zdincnivalo vcuj valaum mesau tü, smo nejvekšo skrb meli na odjen, aj nika ne prismodimo pa naj se pomalek küja, sprautoma pa furt vcuj dava tisto, ka je potrejbno po našom žmaji. Med tejm smo se pa meli čas pogučavati s starimi znanci pa spoznavati z nauvimi, kak s küjari iz Gornje Radgone. Med küjanjom smo večkrat koštavali svoj bograč, na konci pa tisto tü, ka so drugi sküjali. Kak je ocenila žirija küjanje, sta zadvečerek na znanje dala na začetki kulturnoga programa župan Andraž Dončec pa predsednik Drüštva za Verico Imre Trajbár. Najbaugši küjarge so bili mladi Gorejnjiseničarge, z njimi vred vsejm vküper čestitamo. Naš bograč je za žirijo valau samo štrto mesto, nam pa vcejlak drügo. Mi si tau lejpo doživetje kleti pa želimo, nam se tau šté, ka smo se vsi vküper lepau drüžili pa trno dobro počütili, zakoj se mi, »Višnje« trno lepau zavalimo domanjoj vesi. Klara Fodor Sprvoga so nücali lesene talejre za mesau rezati. Geli so iz piskreni sklejc, štere so se trle. Srejdi 19. stoletja so začnili bole trde piskrene talejre redti (kameninasti fajančni krožnik-ke- ménycserép tányér) in odavati. Edna takšna fabrika je bila v Županiji Zemplén, na severni Madžarski v vesi Telkibánya. Od 1860 do 1906 je tau fabriko prejkemo Gyula Fiedler, stari oča Marije Fiedler, žene Kurta Götza, štera je na Dolenjom Siniki v Götzovom marofi pokopana. Takšne trde piskrene sklejce so pri nas samo po svetkaj ali na gostüvanji nücali. Te talejri so ozajek malo lüknjo meli, ka so je leko na steno obejsili. Pri nas so skauz te lüknje farbaste cvörne potegnili pa zvezali. S toga so znali, štere talejre od štere iže so na pausado dobili, gda so gostüvanje meli. Gnes nücamo v künji takšne talejre tö, štere leko nut v mikrovalovno pečico dejemo pa ne paučijo. Marija Kozar Meša pri Rüšičovom križi Slovenska i vogrska meša je bila 8. julija pri Rüšičovom križi v Ritkarovci, steroga so dali postaviti 1892. leta, letos so ga pa obnauvili. Pri meši stero sta slüžila župnika Dejan Horvat in Tibor Tóth, steriva sta križ blagoslovila, je popejvo cerkveni pevski zbor iz Števanovec. Slovenska samouprava Verica-Ritkarovci je tau leto dala obnoviti pet križov v vesi, dela so koštala 282 gezero forintov. L.R.H. porabje.hu Porabje, 20. julija 2017 ... DO MADŽARSKE Lani za deset tisoč več kriminalnih dejanj kot predlani Po podatkih državnega tožilstva je bilo v letu 2016 za kakih 10 tisoč kriminalnih dejanj več kot pred enim letom. Lani je bilo v državi 290 779 registriranih kriminalnih dejanj, kar je za približno 3 odstotke več kot predlani, toda položaj je še zmeraj boljši kot leta 2014, ko jih je bilo za kakih 12 odstotkov več. Lani so obtožili kakih 80 tisoč storilcev, od le-teh so pravnomočno obsodili 77 tisoč, med njimi so na dosmrtno kazen obsodili 34 ljudi. Med kaznivimi dejanji je tudi lani bilo največ kraj in tatvin (približno 160 tisoč), nasilne smrti je umrlo 226 ljudi, kakih 15 tisoč šoferjev so kaznovali zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Policisti so registrirali več kot 6 tisoč primerov, povezanih z mamili. V zaporih je bilo leta 2016 več kot 16.500 zapornikov. Zanimivo je, da se je v državnem merilu število kriminalnih dejanj povečalo za 3 odstotke, v Železni županiji je bilo v letu 2016 za 30 odstotkov manj kaznivih dejanj kot pred enim letom. Vse več civilnih organizacij ignorira zakon Prejšnjo sredo je potekel rok za registracijo tistih civilnih (nevladnih) organizacij, ki dobivajo podporo iz tujine. Parlament je z večino vladnih strank sprejel zakon, ki predpisuje civilnim organizacijam, ki dobivajo letno več kot 7,2 milijona forintov podpore iz tujine, da se morajo registrirati kot civilne organizacije, podpirane iz tujine. To morajo navesti na vseh svojih izdajah ter izpostaviti na vseh svojih prireditvah. Nekatere nevladne organizacije – med njimi TASZ (Družba za zaščito temeljnih svoboščin), Helsinška komisija in Amnesty International – so zavrnile registracijo, sklicevale so se na državljansko nepokorščino. Zadnji dan pred potekom roka so se jim pridružile še nekatere organizacije, me njimi tudi sklad Avtonomija, ki se ukvarja z integracijo Romov. Zakon, ki je dvignil precej prahu ne le doma, temveč tudi v EU, ne velja za narodnostne (manjšinske), verske in športne organizacije. 8 Obnovleni križi na Verici-Ritkarovci Nejdavnik so na Verici-Ritka- že postavili? le, dapa krave so se postrašile Števanovec, dapa tau, ka te rovci, gda so vaški den meli, »Tau se trno ne vej, zato ka pa so njega tavdarile, kaule so zaka, že vejn niške nede znau blagoslovili obnovljene ob- sploj davnik so je že povedati.« cestne križe, vsevküp pet. Tej postavili. Na ednoga - Sto je obnauvo, sto je dau leseni, betonski, marmorski je goranapisano, ka obnoviti te veričke pa ritkakriži so fejst značilni za Porab- je postavljeni biu rovske obcestne križe? je, žal, dosta taši ji je, steri so leta 1892. Tau je tak »Dostakrat smo že zmišlavali že cejlak nanikoj prišli ali so davnik bilau, ka se na tejm, ka bi dobro bilau te se že porüšili. Te križe so že na tau več starci tö križe obnauviti pa te je zdaj sploj davnik postavili, zavolo ne spomnijo.« prišlo tak daleč, ka smo vcujtauga, ka bi se zahvalili Bo- - Tisti fejst stari lestanili. Tau delo je lokalna pa gej, ka njim je pomago, gda seni križ, steri je narodnostna samouprava vöje tau fejst potrejbno bilau. Tej nejdaleč kraj od dala pa je Csilla Várkonyi obkriži so ime zvekšoga od tiste kulturnega daunovila vsej pet križov, na vaški družine dobili, stere so je dale ma, tistoga je sto den smo je pa blagoslovili.« postaviti. Dosta taši križov je, postavo? - Pa kak se je posrečo vaški gde že nega nikoga iz tiste »Tau ne vejm, dapa den? družine, stere so je postavile. če bi Karba Emo »Lejpi den je biu, sploj pa zato, Ali pa potomci indrik živejo. pito, ona bi znala, ka še te obcestne križe smo tö Dapa tej so tö nej tazapüščeni, zato ka mislim, ka zdaj blagoslovili v programu Pišti Trajbar zato ka vaščani brigo majo na tista rodbina ga je vaškega dneva. Na kulturni njé. Od blagoslovitve pa od postavila, na sterom program smo meli pozvani križov sem spitavo predsed- grünti križ stoji.« prejk njega potegnile, tak so ženski zbor Marija Peruško s nika slovenske samouprave - Pa čiden je tisti leseni križ, ga bujle.« Hrvatskoga Židanja. Nejsmo steri tam cejlak vanej pred - Pet križov ste obnauvili, tri je prosili, dapa oni so tapriPiština Trajbara. - Pišti, nejdavnik ste meli šli, gda smo križ vaški den na Verici-Ritsvečali pa tam so karovci, gde ste blagoslonam še zospejvali vili tiste obcestne križe, Marijino pesem, stere ste obnovili. Zaka tak ka fejst lejpo je je tau zdaj vam napabilau pa fejst smo met prišlo? njim hvaležni za »V vesi osem obcestni kritau.« žov mamo, s toga smo pet - Pišti, od tauga obnauvili, dva kamena pa je kaj starejšo tri lesene. Najbola smo je lüstvo gučalo, farbati mogli, zato ka je kak kaj bilau, biu taši leseni križ, steri je gda sta Verica pa osemdesetprvoga leta biu Ritkarovci posaslejdnjič pofarbani, kameba vesi bili? ni pa več kak šestdeset lejt. »Pripovejdali so, Te križe so malo vsigdar ka so iz Ritkaropopravlali, rauže sadili pa vec na Gorenji Obnovleni Rüšičov križ, kauli njega pevci pa pevke števanovskoga cerkvenoga zbora nosili, dapa tak kak smo je Senik odli k meši, zdaj obnauvili, tak nej.« z Verice pa v Šte- Lüstvo zato odi k tem obce- vesnicov pri poštiji stoji? nej. Tiste nej trbelo ali zaka vanovce. Še gnesden je tak, ka stnim križom, ka je v vesi »Tisti je Žöjlin križ, oni še ži- so vöstanili? Ritkarovčani se v Ritkarovci vejo, tak ka tistoga oni majo »Bola so paulek pri ižaj, pa na svoj cintor pokapajo, Vemate? »Večkrat vidim, ka se stavijo v redi.« tej križi še majo tiste, steri je ričani pa v Števanovci. Prvin, pa molijo pred njimi, pa nej - Če se tadala pelamo na lej- v rede majo. Če tak gledamo, eške davnik so se Ritkarovci samo domanji, liki drügi tö, vi strani je eden mali križ, mala ves smo, pa itak dosta, kak fara k Dolenci držali, tau ka töj mimo dejo. Zvün tauga tam na okrajmi njive, tisto- osem križov mamo. Žau, ka je še prvin bilau, kak bi meja pa še iz vesi odijo okapat pa ga sto postavo pa zaka? od tej križov več dostavse ne bila. Moja baba so še tam bili rauže sadijo, zato ka dosta je »Kak se proti Verice pelamo, vejmo. Sto pa zaka nji je po- krščeni leta 1919. Gda je meja že taši križov, ka tisti, steri so tam je eden mali križ, steroga stavo? Tau bi že vejn prvin gratala, potistim smo se k Goje postavili, več ne živijo ali so so za spomin postavili tisto- mogli vöopitati od starejšoga renjomi Seniki držali.« pa daleč kraj od dauma, pa te ma, steroga so krave tazavozi- lüstva, oni so gvüšno kaj več - Zdaj že vsi Ritkarovčani v zato smo té križe zdaj mi dali le pa je mrau. Tau je leta 1982 znali. Zato pa zdaj od Meci- Števanovce odite k meši? bilau gda je Vuk - kak se je po noga križa samo telko vejmo, »Zdaj že v Števanovce odimo, obnauviti.« - Tau se vej, ka zaka so te kri- iži zvau – s kravami pelo kau- so ga leta 1912 postavili iz dapa vseedno kama odimo, Porabje, 20. julija 2017 zato ka kak fara se Števanovci tö k Gorenjomi Seniki držijo. Nam iz Ritkarovec je vseedno, kama demo k meši, zato ka če kilomejetere gledamo, je ranč telko na Senik tö, kak če v Števanovce demo. Zdaj smo se že vcujvzeli, ka v Števanovce odimo, dapa so še taši, steri k seniški meši dejo.« - Od tauga sem nika čüjo, ka zaka je zvaun v Ritkarovci pa nej na Verici, samo sem že pozabo, kak je te tau zdaj? »Dja tau tak vejm, ka sprvoga so nej vedli, kama aj ga postavijo, birauv je tam proto meje biu doma, pa tau sto, aj ga kak najbole čüje, zato ga je dau tapostaviti, gde je zdaj, pa nej na Verico. Dapa dja tak mislim, zato so ga tapostavili gde je zdaj, ka tam na tistom tali je največ ramov bilau gnauksvejta pa od tistac se najbola čüje.« - Prvin je stera ves bila vekša, Ritkarovci ali Verica? »Zdaj na Verici več lüstva žive, prvin pa je v Ritkarovci bilau več. V Ritkarovci je prvin bila krčma tö, tam pri Brejznjatjini. Pa po drugi svetovni bojni je tanács (občina) tö tam biu, tak ka prvin so Ritkarovci vekša ves bili.« - V Ritkarovci pri zvoniku je niši velki pataun pa niše kolé so tam gor, ka je tau bilau? »Gnauksvejta, gda nej bilau še elektrike, tam so s konji gnali edno kolau, pa te tau je tak šlau, kak če bi kakšni motor biu. Vse, ka je trbelo, so s tejm leko zavrteli, kak mlatilnico, bint, vse, ka je gnati trbelo.« - Vaščani tau držijo pa gučijo, ka dem na Verico ali v Ritkarovce? »Slovenski se pravi, ka ritkarovski tau pa ka Verica, vogrski pa samo telko, ka Kétvölgy. Istina, zdaj nejdavnik sem vido, ka na velki avtobus je naprej vö bilau spisano, ka Permise. Zato ka Verica se je tak zvala vogrski, gda sta še dvej vesi posaba bile. Sto pa zaka je tau tak vönapiso, tau ne vejm.« Karči Holec 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 29. Slovenski gezik pá v nevarnosti Jugoslavija je mejla od leta 1945 v svojom imeni »federativna«, v istini pa je bila centralizerana. Potrejbo po krepki centralni oblasti (hatalom) so vöpostavlali ništerni slovenski političari tö, vej so pa brodili, ka znamenüje krepka Jugoslavija mogaučnost za prejkpostavitev slovenske pa rovačke grajnce prauti Italiji. Kak komuništarge so glavni jugoslovanski političari naprejpostavlali klasno, »razredno pitanje«, tau je dati oblast lidam, štere so prva vöponücali. Brodili so, ka je »nacionalno pitanje« za vsikdar rejšeno s federativnov Jugoslavijov, v šteroj majo narodi gnake pravice. Sloveniji pa se je nej vidla centralizerana gospodarska politika, vej je pa kak najbole moderna republika v vküpno palacko največ nutplačala, od tistec pa najmenje penez nazajdobila. Slovenski gezik je nej emo gnake pravice v sodačiji, državni kancelajaj pa inštitucijaj. Na konzulataj ino ambasadaj na tihinskom so Slovenci nej mogli v slovenskom geziki pomauč prositi. V Sloveniji je viselo dosta »srbohrvaški« plakatov, na panaufaj so bili napisi v tom geziki, po kinematografaj so leko podnapise ranč tak samo v srbohrvaščini šteli. Do vekši mednacionalni krejganj je v Jugoslaviji prišlo na konci petdeseti lejt. Politični pa državni organi so steli na idejo srbski politikov nutvpelati »edno kulturo, edno rejč ino eden narod«. Centralizaciji so se najbole prauti postavili Slovenci ino Hrvati. Rovatom se je nej najbole vidlo tau, kelko penez morejo v vküpno nutplačati. Donk pa so si gorprosili eške nika drügo: njini intelektualci so z deklaracijo iz leta 1967 pokazali mišlenje, ka »srbohrvaškoga gezika« nega, v Srbiji, Črnoj gori, Bosniji pa na Rovačkom prej vsi ejkstra materni gezik majo. šo situacijo, v šteroj do mo- pred njauv, rešenja pa je edna V petdeseti lejtaj so najbole derne republike vöponücale nej prinesla. glasni bili Slovenci: oprvin so bole srmačke tale rosaga. Od Donk je ustava iz leta 1974 se s srbskimi kolejgari svadili začetka šestdeseti lejt so bile pripelala nika nauvoga: v slovenski pisateli, na konci nacionalne polemike vsikdar ednom tali jugoslovanskoga desetletja pa političari tö. Pi- krepše pa üše. parlamenta (»Zbor republik sateli so v oči metali, ka vo- Političari so se furt spitavali: in pokrajin«) so se leko samo diteli direjkt neškejo pripoz- kak povekšati demokracijo tak odlaučili, če so za tau nati, ka živejo v Jugoslaviji tak, ka bi nej škaudili mono- glas dale vse republike ino večfele naropokrajine. Tak di z ovaškim sta bole krepmaternim kivi gratali gezikom pa avtonomni (zavolo zgodopokrajini Kovine) ovaškov sovo ino Vojkulturnov vodina, tau pa tradicijov. Rese je srbskim publike pa so političarom prej nej samo sploj nej viupravne enote dlo. Slovenski (közigazgatási komuništarge egység), liki so so s tejm donapravlene po segnili velko Aprila 1968 so leko Slovenci na televiziji oprvin vidli dnevnik v narodnostni samostojnost maternom geziki grajncaj. za Slovenijo. Pri svajüvanji so Slovencam poli Zveze komunistov. Zatok Znamenje republik je vekšo največ pomagali gratalo že na konci Rovati pa Makešestdeseti lejt. Slodonci, na začetki venija je najbole šestdeseti lejt so vöponücala nauvo začnile ništerne situacijo v sodačiji: slovenske kulturne zvün Jugoslovaninštitucije ležej deske ljudske armade lüvati. Na televiziji (JLA) so napravili je bilau več progratzv. »republiške tema v slovenskom ritorialne obramgeziki, aprila 1968 be« (köztársasági so slovenski gleterületvédelmi dalci oprvin vidli erők). Od lejt 1968dnevnik (híradó) 1969 je sploj krepv svojoj materka gratala Teritonoj rejči (prva so rialna obramba novice po cejloj Slovenije, iz štere Jugosaviji nutšteli je kisnej v samov srbohrvaščini). stojnoj Republiki Iz Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije Vsikdar več filmov Sloveniji gratala (1968-1990) je gratala gnešnja Slovenska vojska so slovenski podSlovenska vojska. napisali, vsikdar Drüga Jugoslavija več penez za kulturo je ostalo so večkrat prejkspisali usta- je nej bila demokratični rodoma. Kultura ino gezik sta vo (alkotmány), prvo iz leta sag, cejlo oblast je prejkmejla pá branila slovenski narod. 1946 so za sedem lejt v fun- Zveza komunistov. Nej je biKrejgalo se je pri politični damentaj spreobrnauli. Leta lau opozicije, zatok so falile pa gospodarski pitanjaj tö. 1963 je nauva ustava dala nauve pa friške ideje. NajvekSlovenski političari so meli v rosagi nauvo ime »Socialistič- ša organizacija, štera je nej drügoj, socialističnoj Jugos- na federativna republika Ju- pod komunistično oblast slilavi vekšo mauč kak v prvoj, goslavija«, že leta 1974 pa je šala, je bila katoličanjska cerkraleskoj, pri gospodarski prišo temeljni zakon, šteri je kev. Komunizem je emo funreformaj ranč tak. Ništerni nutvpelo sploj dosta novosti. dament v ateizmi ino čistak pa so bili prauti njim, ka prej Vsikša ustava je bila dukša pa laučo cerkev od rosaga. Nej škejo v Sloveniji napraviti tak- bole komplicerana kak tista so samo zbrisali vse stare pri- Porabje, 20. julija 2017 vilegije Matere Cerkve, liki so vse napravili prauti njenomi delüvanji tö. Že leta 1945 so püšpecke v Jugoslaviji prejk »Pasterskoga pisma«, šteroga so v cerkvaj goršteli djenau pred volitvami (választások), zdignili glas prauti sistemi. Slovenija ino Hrvaška sta bili tradicionalno katoličanjski republiki, njine cerkvene organizacije so bile glavni idejni ino politični protivniki komuništarov. Jugoslavija je leta 1952 stavila diplomacijo z Vatikanom, na začetki šestdeseti lejt pa se je vse donk začnilo normalizerati. Vekši tau dühovnikov je biu lojalen do oblasti. Z nauvimi idejami se je v petdeseti lejtaj zglasila nauva generacija intelektualcov. Kritični pisci so leko svoja pisanja v drügi komuništarski rosagaj vödali samo v tzv. »samizdataj«, v Jugoslaviji pa v legalni novinaj tö. Cenzura je nej tak sigurna bila (nej pa je bilau slobaudno kritizerati Tita), grajnce prauti Zahodi so bile oprejte, ideje so se vöminjavale s tihinskimi intelektualcami. Slovenija je bila republika, gde se je najbole prejkdavalo mišlenje, ovaško od uradnoga. Oblast pa je skrb mejla na tiste, šteri so ovak brodili, vej so pa tau bili lidgé s političnimi ambicijami. Najbole so pazili na katoličanjske intelektualce, vse pisatele ino univerzitetne profesore. Z Zahoda je prišo glas študentski rabuk, komuništarski voditeli pa so sejre vlasé dobivali od nauve kulture tö, prejk štere so mladi pokazali, ka so nej zadovolni s politikov. Jugoslavija je bila dosta slobaudnejša kak drügi komuništarski rosagi, v njej pa so v šesti republikaj živeli večfele narodi. Svajüvanje med njimi je leko oblast eške dugo nazajdržala, po smrti Josipa Broza Tita majuša 1980 pa je več nej bilau poti nazaj iz pekla. -dm- 10 TA GENERACIJA SE EŠČE ZNA VESELITI… »…enkrat samo nazaj, tam je moj rojstni kraj,« so spejvale Sombotelske Spominčice na za- Popejvali so znane pa malo menje znane porabske pesmi, stere so se publiki trno vidle, vej ji je pa Penzionisti med gledanjom kulturnoga programa; v prvoj vrsti na sredini slovenska zagovornica v vogrskom parlamenti Erika Köleš Kiss, ob njej s prave strani njeni mauž Janči Kiss, z lejve strani Károly Bauer, predsednik varaški penzionistov četki kulturnoga programa na Pikniki in kulturnom zadvečerki Drüštva porabski slovenski penzionistov, steroga so si letos organizirali na Verici pri kulturnom daumi 9. juliuša. Penzionisti iz vsej koncov Porabja so se začnili zbirati že po 14. vöri, se malo pogučavali, veselili eden drugomi pod velkim šatorom, steroga je dala postaviti verička samouprava, vej so pa en den prva meli programe veškoga dneva. Kauli tretje vöre so se potejm vsi navzauči znosili v völko dvorano kulturnoga doma, gde ji je pozdravila predsednica drüštva Klara Fodor, stera njim je želejla, naj se te den njina düša napuni z veseljom, radostjov, naj pozabijo na vse probleme in skrbi. Ejkstra je pozdravila goste, med njimi slovensko zagovornico v vogrskom parlamenti Eriko Köleš Kiss pa predsednika Društva penzionistov Varaša Károlya Bauera. Na odri se je potejm pa zaslišo glas harmonike (Francek Mukič) pa tamburice (Dušan Mukič) in so spopejvale tri naute Spominčice. Skupina, stero gordržita sombotelska slovenska samouprava pa slovenko drüštvo, vodi go pa Francek Mukič, spejva že 13 lejt, med tejm časom je pripravila dva CD-na, dosti nastopov je mejla na Vogrskom, v Sloveniji, bili so že v Srbiji pa v Avstriji tö. nagradila z velkim aplavzom. »Smej nas zatok naj ne zapi- gledališko skupino piše skeče. Te zadvečerek smo vidli od nji dva skeča, v prvom (Vdova) bi saused rad odo k sausedici, steroj je mrau mauž, dapa žena pa sausedica ga prejkličita, zatok pa gorplače. Ranč tak gorplača gospaud Teodor v drugi igri, steri bi rad namesto svoje malo že starejše žene spau z mlado (h)lapico, dapa v posteli (h)lapice najde svojo ženo. Kak je avtor skečov gospod Ružič pravo: Lübezen je veselje pa tüdi nevola. Tau smo vidli pri Zgrebašaj iz Pečarovec tö, steri so zašpilali skeč Danice Kardoš z naslovom Pričaküvanje. Pri brbejri žmetno čakata na vižgalivanje dvej ženski, obadvej sta kusti, ena je malo že starejša pa čaka tretjo dejte, druga je mlada pa kumik čaka, ka de se ji rodilo prvo dejte. Člana KUD Goričko iz Gornji Petrovec kak gospaud Teodor pa njegva žena Sidika Ansambel »Nimam časa« iz Rogaševec sti,« je pravo Aleksander Ružič, steri je predstavo Kulturno umetniško društvo Goričko iz Gornji Petrovec. Kak je pravo, plešejo pa špilajo skeče že 25 lejt, pri tom največ sam napravi, ka za Zgučavata se o svoji možaj, partneraj. Starejša ma Pavla, steri je nej najbaugši mauž, nika lejpoga nejma z njim. Mlada pa Petra, steri njej vse napravi, go na rokaj nosi. Pri obadvöma je baja, ka sta zavolo slüžbe dosta kraj od rama. Na konci se pokaže, ka sta Peter pa Pavel eden pa isti človek. Pa če Potejm, ka smo si potešili žejo pa lakoto, so zašpilali muzikantje iz Rogaševec, ansambel »Nimam Sombotelske spominčice s fudašom Francekom pa tamburašom Dušanom Mukičom bi tau nej dojšlo, kak Pišta je napravo dejte eške tretjoj ženski tö. Smej se je tö nej sto dojti po igraj, ranč tak kak pesem nej, stero časa«, steri je ranč tak na srtejo pozvau tiste, steri radi plešejo. Plac se je brž napuno, ranč tau nej štelo, ka je vročina trno pri- Hvala za pomauč Drüštvo porabski slovenski penzionistov se trno lepau zahvali za vsefele pomauči zatau, ka je srečno leko vöspelalo svojo poletno srečanje. Baug plati za finančno pomauč soorganizatori/társszervező Slovenskoj zvezi, Sloveniji pa vsejm tistim svojim penzionistom, steri so te den tü vcuj pomogli, števanovskim-otkauvskim pa slovenčarskim penzionistom pa eške plus za fajnske pa lejpe domanje pokaraje. Za lejpo, čisto pa velko mesto, ka smo dobili z dobre vaule, se zavalimo veričkomi župani Andraži Dončeci, za vsefele fizično pomauč pa skrbniki vesi Tomini Dončeci, števanovskomi župani Čabini Bartakoviči Časari za vaški kombi. Hvala vsejm tistim penzionistom, steri so vöspelali pogostitev ali kaj drügo pomogli. Na konci se pa spoštanjaum zahvalimo kulturnim skupinam za lejpi, veseli program, gostom pa vsejm svojim članom, sterim se nej vnaužalo pa so vzeli pozvanje. so po drugom nastopi Spominčic vsi vküper spejvali. Na konci kulturnoga programa je Marija Kozar, predsednica sombotelske slovenske samouprave, pozvala drüštvo penzionistov v Sombotel, gde bodo letos geseni Slovenci organizatorge županijskoga narodnostnoga dneva. Med tem časom, ka so se lidgé spakivali nazaj pod šator, je prišo muzikant Lajči Nemec iz Hodoša pa jim volau davo za plesanje. Ništrni so rejsan začnili plesati, ništrne ženske pa so flajsno nosile žmane küjane klobase z gorčico (mustár) pa krüjom, vse je bilau tanapravleno en-dva-tri. Porabje, 20. julija 2017 tiskavala pa fejst sparno bilau. Plesci so si malo leko počinauli, gda so zaspejvali trgé moški iz Rogaševec. Njino lejpo spejvanje je bilau balzam za düšo. Drüženje, pogučavanje, plesanje je držalo vse do pau ausme vöre, gda so višje sile napravile svoje. Iz oblakov, steri so se zbirali že kauli pau sedme, se je püsto dež. Dapa tau nej mautilo penzioniste, ka so meli zorganizirano autobuse domau. Vörvlen, ka je nikomi nej bilau žau, ka se je tak odlaučo, ka nedelski zadvečerek preživi na pikniki penzionistov. Tekst in kejpi: Marijana Sukič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 21.07.2017, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Vikend paket, 10.30 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.00 Moj pogled na znanost: V vesolje - prof. dr. Tomaž Zwitter, dokumentarna oddaja, 11.45 Kraji in običaji: Življenje z naravo, oddaja TV Koper-Capodistria, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Maja Majcen, Nuška Drašček Rojko, Simfonični orkester Akademije za glasbo in Marko Letonja (B. Britten), 14.20 Široki vrh, Broad Peak, dokumentarni film, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.55 Opus: One - ženske skladateljice, 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran: Varuhi kotline Káli, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2017, 18.10 Pujsa Pepa: Sonce, morje in sneg, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Prifarci Sloveniji, 21.25 Med valovi, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Tri barve - rdeča, koprodukcijski barvni film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal PETEK, 21.07.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski vodni krog: Bohinjsko jezero, dokumentarna nanizanka, 8.40 Sledi: Kuhinja – srce dóma, dokumentarna oddaja TV Maribor, 9.05 Dobro jutro, poletni izbor, 11.05 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 12.05 Bleščica, oddaja o modi, 12.35 Bučke, satirično informativna oddaja, 13.10 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 19. etapa, 18.00 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.45 Otroški program: Op! 20.0 Zlata kletka, francoski film, 21.35 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 22.50 Polnočni klub: Po znanih in neznanih poteh, 0.00 35 let oddaje ŠTOS: Še v Torek Obujamo Spomine, 2.25 Glasbeni spoti, 3.25 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 19. etapa, 4.55 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti SOBOTA, 22.07.2017, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.40 Domovina in država, dokumentarni film, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 14.20 Ambienti, 15.05 Človeško vesolje: Od človečnjaka do vesoljca, angleška dokumentarna serija 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Jure Košir, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Hitro rastemo, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Evrovizijski zbor leta 2017, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Poletna scena, 22.30 Alabama Monroe, belgijsko-nizozemski film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal SOBOTA, 22.07.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.10 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 10.05 Med valovi, 10.30 10 domačih, 11.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 12.40 Bleščica, oddaja o modi, 13.30 Presenečenja, 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 20. etapa, 18.00 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.50 Kraji in običaji: V smeri sanj, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.20 Infodrom, poletje 2017, 19.30 Adrenalinci: Zipline, dokumentarna serija o mladostnikih, 20.00 Tehnika ljudstvu, dokumentarni film, 20.55 Odbojka na mivki - turnir evropske serije, 23.00 Vse je mogoče, 0.30 Slovanska duša in slovensko srce, koncert Mance Izmajlove, 2.15 Glasbeni spoti, 3.20 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 20. etapa, 4.50 Zabavni kanal, 5.50 Glasbeni spoti NEDELJA, 23.07.2017, I. spored TVS 6.35 Poletna scena, 7.00 Živ žav, otroški program, 9.55 Govoreči Tom in prijatelji: Molčeči Tom, risanka, 10.05 Nabriti detektivi: Hiphop, nemška otroška nanizanka, 10.50 Prisluhnimo tišini: Medicina in tehnologija v koraku z gluhoto, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Pastir, dokumentarni film o svetniškem kandidatu Janezu Frančišku Gnidovcu, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Prifarci Sloveniji, 15.00 Na apaški meji, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 18.40 Dinotačke: Kar je skočilo visoko, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Modna hiša Velvet (II.): Bel božič, španska nadaljevanka, 21.20 Intervju: Stanka Golob, 22.05 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Poletna scena, 22.55 Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dokumentarni portret, 23.55 10 let - Ples in koreografija: Rosana Hribar in Gregor Luštrek, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.30 Info-kanal NEDELJA, 23.07.2017, II. spored TVS 7.00 Glasbena matineja, 8.35 Kraji in običaji: Življenje z naravo, oddaja TV Koper-Capodistria, 9.20 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 10.20 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 11.00 Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu, 11.30 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.20 Nežka se moži, TV-priredba komedije v izvedbi SNG Drama Ljubljana, 14.40 Derren Brown: Poskusi: Kviz, 15.45 Avtomobilnost, 16.45 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, 20.00 Žrebanje Lota, 20.10 Plavanje - svetovno prvenstvo, 21.15 Dnevnik Mone Lize, francoska dokumentarna oddaja, 22.10 Pogrešana, francoska nadaljevanka, 23.05 Anno Domini, ameriška nadaljevanka, 23.50 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 21. etapa, 1.20 Glasbeni spoti, 2.20 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 24.07.2017, I. spored TVS 5.30 Poletna scena, Utrip, 6.10 Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.35 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.15 10 domačih, 11.50 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Iskalca, dokumentarni film, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.35 Firbcologi: O nunah, mežikanju in konjskih drekcih, mozaična oddaja za otroke, 16.00 Z glasbo in s plesom, 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Adrenalinci: Potapljanje, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Futuratron, risanka, 18.10 Vila Mila: Ne ti ne jaz, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Peš po Himalaji, popotniška oddaja, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Zločini v Walesu (II.), angleška miniserija, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal PONEDELJEK, 24.07.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.05 Slovenski vodni krog: Iška, dokumentarna nanizanka, 9.45 Dobro jutro, poletni izbor, 11.55 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja, 13.05 Dober dan: Kuharski dvoboj, 14.00 Polnočni klub: Po znanih in neznanih poteh, 15.30 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja TV Maribor, 16.40 Avtomobilnost, 17.25 Plavanje - svetovno prvenstvo, 19.30 Otroški program: Op! 20.00 Derren Brown: Poskusi: Krivda, 20.50 Kjer bom doma (I.): Skrivna ljubezen, avstralska nadaljevanka, 21.35 Po potresu, kitajski film, 23.50 Večer z lutkami: Jakova mračna skrivnost, razvedrilna oddaja, 0.35 Glasbeni spoti, 1.40 Plavanje - svetovno prvenstvo, 3.00 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti TOREK, 25.07.2017, I. spored TVS 5.30 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.30 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.00 Pastir, dokumentarni film o svetniškem kandidatu Janezu Frančišku Gnidovcu, 11.45 Operne arije, 11.45 Mezzosopranistka Monika Bohinec, 12.00 Baritonist Jože Vidic, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Čez planke: Ciper, 14.30 Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu, 15.00 Potepanja - Barangolások: Vértes és/in Mecsek, oddaja TV Lendava, 15.45 Otroški program: Op! 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Kulturni vrhovi: Višarje, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Zadruga Soglasnik, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Poldi: Dan, ko je Dani postal moder, risanka, 18.10 Niko: Previdno, Joži!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Durrellovi (I.), angleška nadaljevanka, 20.55 Hitlerjeva biblija, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Spomini: Zora Konjajev, dokumentarna oddaja, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Info-kanal TOREK, 25.07.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Slovenski vodni krog: Dravinja, dokumentarna nanizanka, 9.15 Dobro jutro, poletni izbor, 11.30 Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dokumentarni portret, 12.40 Vitanje v vesolju, Sunita, dokumentarni Porabje, 20. julija 2017 OD 21. JULIJA DO 27. julija film, 13.50 Dober dan: Kuharski dvoboj, 15.00 Odbojka na mivki - turnir evropske serije, 17.25 Plavanje - svetovno prvenstvo, 20.00 Sanje o očetovstvu, kanadska dokumentarna oddaja, 20.55 Kjer bom doma (II.): Nobenih skrivnosti, avstralska nadaljevanka, 21.45 Čas za Manco Košir: Jeza, 22.35 Skrivnosti Brokenwooda (I.): Lov, novozelandska miniserija, 0.10 Glasbeni spoti, 1.15 Plavanje - svetovno prvenstvo, 2.35 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti SREDA, 26.07.2017, I. spored TVS 5.30 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.40 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.25 Dežela smehljaja: Večer najlepših operetnih in opernih arij, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Stanka Golob, 14.30 Kulturni vrhovi: Višarje, dokumentarna oddaja, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: A böjt/Post, oddaja TV Lendava, 15.45 Male sive celice: OŠ Narodnega heroja Maksa Pečarja in OŠ Gornja Radgona, kviz, 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zapeljevanje pogleda: Matjaž Počivavšek in Mirko Bratuša, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Dobra praksa v medicini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Čarli in Lola: Reci keks, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Poletje v pritličju, francosko-nemški film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Od Caligarija do Hitlerja - kinematografija v Weimarski republiki, nemški dokumentarni film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal SREDA, 26.07.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Slovenski vodni krog: Gradaščica, dokumentarna nanizanka, 9.20 10 domači, 10.05 Dobro jutro, poletni izbor, 12.05 Večer z lutkami: Jakova mračna skrivnost, razvedrilna oddaja, 13.05 Pedro Opeka, dober prijatelj, dokumentarni film, 15.05 Čas za Manco Košir: Jeza, 16.10 Tour - ura resnice, 1. del; povzetki kolesarske dirke po Franciji 2017, 17.25 Plavanje - svetovno prvenstvo, 20.10 Žrebanje Lota, 20.20 Satiesfikcije: Sprehodi z Erikom Satiejem, koprodukcijski glasbeni film, 21.15 Kjer bom doma (II.): Verjamem, avstralska nadaljevanka, 22.05 Križ in pištola, italijanska dokumentarna oddaja, 23.00 Rok Golob in Big Band RTV Slovenija, 23.45 Presenečenja, 0.40 Glasbeni spoti, 1.40 Plavanje - svetovno prvenstvo, 3.00 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti ČETRTEK, 27.07.2017, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Vikend paket, 10.30 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.10 Zapeljevanje pogleda: Matjaž Počivavšek in Mirko Bratuša, dokumentarna oddaja, 11.45 Ambienti, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Pozabljeni Slovenci: Ivan Regen, dokumentarna oddaja, 14.00 Pozabljeni Slovenci: Vladimir Kante, dokumentarna oddaja, 14.30 Slovenci v Italiji: Marta Verginella, 15.00 Moj gost/Moja gostja - Vendégem: Pataky Kálmán, oddaja TV Lendava, 15.40 Peš po Himalaji, popotniška oddaja, 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Moj pogled na znanost: Prof.dr. Marko Mikuž, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Ali iz Basre, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Zu: Zujevo ptičje strašilo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Poti, angleški film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Iz pozabe, angleška miniserija, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal ČETRTEK, 27.07.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.00 Slovenski vodni krog: Pesnica, dokumentarna nanizanka, 9.40 Dobro jutro, poletni izbor, 11.40 Dober dan: Moja mama noče v dom! 12.40 Med valovi, 13.20 Alpe-Donava-Jadran: Varuhi kotline Káli, 14.00 Evrovizijski zbor leta 2017, 16.10 Tour - ura resnice, 2. del; povzetki kolesarske dirke po Franciji 2017, 17.25 Plavanje - svetovno prvenstvo, 20.05 Poslednji inkovski most, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Kjer bom doma (II.): Sanjski poljub, avstralska nadaljevanka, 21.45 Žena, mož in nepridipravi, angleška nadaljevanka, 22.40 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Josipa Lisac, 23.30 Bučke, satirično informativna oddaja, 23.50 Slovenska jazz scena, 0.40 Glasbeni spoti, 1.45 Plavanje - svetovno prvenstvo, 3.00 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti Tabor na Gorenjom Seniki Šolsko leto se je končalo, počitnice so se začnile. Čas je tudi za različne tabore. Na Gorenjom Seniki v Küharjevi spominski hiši so letos že petič organizirali tabor za ohranjanje ljudski običajov. Za tabor se pobrigajo Ibolya Neubauer, vodja spominske hiše, in njeni sodelavci. Ibolya me je, kak vsakšo leto, zdaj tüdi prosila, da bi prišla v tabor www.radiomonoster.hu UTRINKI IZ VRTCA DOLNJI SENIK za nekaj ur, ka bi z decov rauže redla iz krep papirja. Z veseljem sem se vzela za tau delo. 3. julija (v pondejlek popoldan) me je deca že čakala, prišli so mi prauti, da sem staupila na dvorišče. Sploj dober občutek sem mejla, ko sem vidla med njimi tiste, ki so nekoč hodili v vrtec na Dolenji Senik, kje imam slüžbo. Težko je bilau vörvati, ka so že tak velki in do pomali končali osmi razred. Tak se vidi, kak hitro bežijo lejta... Prišlo je tüdi nekaj deklic, stere so že končale osnovno šaulo, hodijo v gimnazijo ali v srednjo strokovno šaulo. Pravle so, ka se njim ta tabor fejst vidi, dobile so možnost sodelovanja in so prišle. Malo smo se pogovarjali, potem pa začnili z delom. Pitala sem jih, kakšne rauže bi radi napravili. Tak so mi pravli, naj baudejo lepe in Bližajo se poletne počitnice. Še zadnje dni v vrtcu Dolnji Senik preživljamo kar se da zabavno. Telovadimo, rišemo, pojemo in plešemo. Predvsem pa veliko časa preživimo zunaj v naravi. Igramo se v peskovniku, plezamo po igralih, igramo se skrivalnice in druge igre, pihamo milne mehurčke … Odpravili pa smo se tudi na obnovljeno otroško igrišče, kjer so otroci navdušeno preizkušali nova igrala in preprosto uživali pri igri s svojimi prijatelji. Vsem želim lepe in zabavne počitnice! Vzgojiteljica asistentka Romana TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB naj se hitro napravijo. Tak smo te redli binkoštne rauže, okraske za šopke in še travniške rožice. Za okrase smo napravili asparagusove vejčice. Še en okras, steri se tak dela, ka drot povijemo s krep papirom pa ga zasüčemo na leseno palico. Ko ga potegnemo s palice, grata lejpa spirala in z njauv leko okrasimo šopek. Otroci so bili pridni, deklice sploj, dapa nekaj fantov je tüdi fejst zanimalo tau delo. Dva fanta sta flajsno rezala drot, steroga smo nücali. Eden mali fant je biu trno lüšen, dostafart je prišo k meni, me proso, naj njemi pomagam. Na konci je eden velki püšeu držo v rokaj. Ko smo imeli napravlene rože, smo se skupaj poslikali. V petek, ob koncu tabora so se videli naši izdelki, ker so napravili razstavo iz produktov cejloga kedna. Vesela sem, ka leko pokažem mladini tau lejpo šego, vüpam, ka se bo ohranila. Naši starši so tau prejkdali nam, mi pa moramo dale dati. Hvala gospej Ibolyi za možnost, upam da se naslednje leto pa srečamo na tabori. Marija Čato