Poštnina občim T |OlOiluL Leto X, 6«. 289 Lfublfand, torek 10. decembra 1929 Cena 2 Din tooiomsero M Dia. Uredalitvot UubilaM. Kaafltova «feca S. TeMoa Hn, 3123. 3123. 3134. 3125 li 3126. Maribor: Aleksandrova cesta U. Tefcfaa st m Celje: Koceoon flL 2. Tetah* ker 190. Rotoptsi te ae vračajo. mmmmmmmmm OZmm 90 tarif*. Upravaittro* UubUan*. Preicrncv« ■ (i Teletoa tt >122, 1123. 112«. JI25. 312«. htteratot oddelek: UoMlana. PreJeroova ntoca 4 Tetefoi §L 2492. Podružnica Haribor: UeKsaadrova cesta It 13 Feletoo fct «55 Podružnici Celje: Kocesova afica it 2. Telefon fe. 190. Kača tri pri pošt 5ei. ta vodih: Ljubila«« fe. 11.842; Praha fi&to 78.180; W!ea Nr. 105241 Ljubljana, 9. decembra. Novi zakon o osnovnem šolstvu, ki »o ga že objavile »Službene Noviue« in le stopil s tean v veljavo, pomenja izredno važen dogodek v naši narodni zgodovini, saj postavlja vzgojo naše najnežnejše mladine na sodobnim prosvetnim potrebam ustrezajočo podlago. Zakon predpisuje splošno osemletno šolsko obveznost pri čemer določa, naj se v zadnjih štirih šolskih letih pouk prilagodi gospodarskim potrebam kraja, v katerem se nahaja šola. V tem pogledu je novi zakon zelo širokopotezen, povsem v duhu modernih pedagoških načel, da naj šola vzgaja mladino za praktično življenje. V kmečkih krajih se ima v bodoče posvečati v osnovnih šolah večja skrb kmetijskemu pouku, v mestih, trgih in industrijskih krajih pa potrebam trgovine in obrti. Razen tega vsebuje zakon razne določbe za nadaljevalne izobraževalne tečaje, gospo-cinjske šole. tečaje za analfabete itd. Poudariti je treba, da novi šolski zaton ne vsebuje samo modernih določb %-d vzgojo šoloobvezne mladine, temveč tudi za ono mladež. Id je že šoli - Irastla. Izredno važna je določba, da - za osebe do 25. leta starosti, ki so ostale v dobi šolske obveznosti brez šolskega pouka, obvezno obiskovanje tečajev za odrasle in nepismene, ki se imajo otvoriti pri vseh podeželskih narodnih šolah, kjer se izkaže potreba, in ki trajajo v večernih urah vsako leto od 1. novembra do 1. marca. Zakon določa tudi pouk analfabetov v vojski, za katerega bodo imenovanj posebni učitelji. Nobenega dvoma ni, da bi izvedba teh predpisov v kratkem času rnoč-nno dvignila splošno pismenost našega naroda. Posebna določba predpisuje, da Ima minister prosvete podpirati privatno inicijativo prosvetno-kultumih ustanov, zlasti pa ljudske univerze na deželi in v industrijskih središčih, za kar mo le pridržana pravica odobravanja ustanavljanj novih takih ustanov ter nadzorstva nad njimi. Nadzorstva nad zasebnimi prosvetnimi organizacijami torej ne bo več izvrševala v prvi •rti policijska oblast, temveč prosvetna. Veliko pozornost posveča tnvl zakon higiienski skrbi za mladino. Najmanj dvakrat na leto se morajo zdravniško pregledati vsi učenci tn učitelji hi sicer brezplačno. V krajih, kjer je nad 400 tičencev. se morajo osnovati šolske poliklinike s kvalificiranimi šolskimi edravnikJ. Novi zakon sicer nalaga občinam nekoliko večja bremena, kakor so jih imela po zakonu doslej. Skrbeti moralo za primerna šolska poslopja, vrtove, učiteljska stanovanja itd. To skrb pa so dobre občine, ki so znale ceniti dobro vzgojo naše mladine in delo menih vzgojiteljev, izvrševale že doslej, zakon hoče sedaj samo doseči, da se tudi druge občine povzpnejo na enako stop-mo. Ako se kake investicije nalagajo plod on osno in v splošno korist, sipada med nje gotovo v prvi vrsti denar, žrtvovan za vzgojo mladine. Novi zakon rešuje, gotovo vsestransko zadovoljivo, vprašanje verouka v osnovnih šolah, ki je svoječasno tvori-> predmet živahnih debat. Uveljavljeno je načelo, da je verouk obvezen, obenem pa obvarovana pravica staršev do odločanja, ali naj verouk poučuje duhovnik ali učitelj Kjer ni učitelja iste veroizpovedi, kakor je učenec, ima vršiti verouk vsekakor duhovnik. Vero-nčitelje imenuje minister prosvete iz Vrst kandidatov, ki jih predlagajo pristope cerkvene oblasti. Nič manj važna niso določila o manjšinskih šolah. Manjšinam se priznava pravica do pouka v materinskem jeziku. v posebnih oddelkih, ako imajo za to potrebno število šoloobveznih otrok (30 za en oddelek), nimajo pa pravice, da bi vzdrževale svoje manjšinske šole z dotokom otrok jugoslovenske narodnosti. kakor se je v nekaterih krajih žal zadnja leta prakticiralo. V pogledu manjšinskega šolstva je naša država pokazala vso svojo širokodušnost in ako bi se našim rojakom priznale enake pravice v sosednih državah, bi bili lahko popolnoma zadovoljni. O privatnih šolah določa novi zakon v prehodnih določbah, da morejo še nadalje obstojati, ako se najkasneje v štirih mesecih po uveljavljenju novega zakona prilagode njegovim predpisom. Izbira učiteljstva privatnih šo4 je podrejena nadzorstvu ministrstva prosvete. Nove privatne šole se ne morejo več snovati, niti obstoječe premestiti v kak drug kraj. Novi osnovnošotsflri zakon spada brez šolske oblasti, banovinski šolski odbor, krajevne šolske odbore, ter poleg ban-skih in sreskih šolskih nadzornikov tudi banske, sreske in krajevne učiteljske svete, ki vrše v splošnem enake funkcije. kakor dosedanje šolske oblasti. Novi osnovnošolsik zakon spada brez Svoma med najlepše spomenike, ki si Ljubljanska sokolska župa korporativno vstopa v Sokola kraljevine Jugoslavije Zgodovinska seja župnega odbora - Navzočnost m soglasje prav vseh včlanjenih društev Starešinstvo ljubljanske sokolske žu-pe je sklicalo za nedeljo redno sejo župnega odbora, da stopi v direktni stik z društvenimi delegati ter se z njimi porazgovori o zadevah, ki so v zadnjem času postale aktualne in ve-levažne za nadaljnje delo v župi. Odziv društev je bil soglasen, zastopana so bila vsa v župi včlanjena društva po večjem številu delegatov, tako da je bila zborovalna dvorana na Taboru popolnoma zasedena. Vladalo je mirno razpoloženje, debata je bila vseskozi stvarna in na višini, zanimanje za dnevni red vsesplošno. Sejo je otvoril župni starosta brat prof. Marolt, ki je v temeljitem uvodnem poročilu pojasnil vsem delegatom stvarni položaj glede nove teles-novzgojne organizacije »Sokol kraljevine Jugoslavije«, nakar je bila soglasno od vseh delegatov in delegatinj sprejeta resolucija, ki se glasi: RESSOLUCUA sprejeta soglasno na seji župnega oua o telesni vzgoji šolske mladine in z načrtom pravilnika za telesno-vzgojno vojaško šokx V tej spomenici, ki smo jo sestavili po lastni micijatrvi, pravimo doslovno: »Kakor j« država poklicana, da se briga za duhovno vzgojo vsega naroda, tako smemo z isto pravico želeti, da naj skrbi tudi za telesno vzgojo svojih državljanov. Kakor sta človeška dbša in telo nerazdruž-no zvezana, tako je tudii pri rodna zahteva, jih je s svojim delom postavila sedanja vlada. Umevno je. da bo poteklo še nekaj časa. predno bo zakon izveden ne le po svojih formalnih določbah, temveč tudi po svojem velikem duhu. Naloga in dolžnost vseh zavednih državljanov je prispevati po svojih najboljših močeh, da bo ta c&j dosežen čim prej. da se vrši telesna vzgoja sporedno z duševno vzgojo, zato spada telesna vzgoja v šolo in sicer v vsako šolo. Ker pa telesna vzgoja s šolsko dobo ni zaključena, in ker je uprav po nje zaključku, to je od 15. leta dalje, telesna vzgoja najbolj potrebna, zato jo naj država v tej dobi prepusti So-kolstvu.« Pred imenovanjem prve savez-ne uprave novega Sokola Beograd, 9. decembra, p. Kakor se doznava, bo prva savezna uprava Sokola kraljevine Jugoslavije imenovana v ponedeljek, 16 L m. Dan poprej, v nedeljo, pa bodo imele svoje glavne skupščine zveze vseh treh telovadnih organizacij. obeh Sokolov in Orla. Priorave za likvidacijo Hrvatskega Sokola Zazreb. 9. decembra n. Danes dopoldne Je bila seja starešinstva Hrvatskega sokolskega saveza. na kateri sta poročala delegata starešinstva Milan Praunsperger in dr. G juro Kumičič o svojem posetu pri ministru prosvete g. Boži Maksimoviču v Beogradu. Starešinstvo je sklenilo, da skliče za nedeljo 15. i m. izredno glavno skupšeir.o Hrvatskega sokolskega saveza, ki bo sklepala o likvidaciji saveza, dočim prepušča odločitev o pristopu k Sokolu kraljevine Jugoslavije poedinim hrvatskim sokolskim društvom. Vsa sokolska društva, združena v Hrvatskem sokolskem savezu, ki jih je 212, bodo zato imela drugo nedeljo, dne 22. t m., svoje izredne letne skupščine, na katerih bodo odločala, ali pristopijo k Sokolu kraljevine Jugoslavije ali pa se razidejo. Po pravilih Hrvatskega sokolskega saveza pripade savezna imovina v primeru likvidacije ali razpusta mestu Zagrebu, dočim pripade imovina poedinih društev bodisi mestom, kjer imajo društva svoje sedeže, bodisi raznim kulturnim institucijam. Imovina hrvatskega sokolskega saveza in v njem združenih društev se c?ni na 150 milijonov dinarlev. Hrvatski sokolski savez Ima 27 sokolskih domov ter veliko vrednost v telovadnem orodju in drugem inventarja Dravski ban v Beogradu Beograd, 9. dec. p. Tukaj se mudi ban Dravske banovine inž. Dušan Sernec, da se udeleži seje upravnega odbora agrarne banke. Davi je prispel semkaj tudi mairi-borski župan d*. Juvan, ki je tekom dneva posetil nekatere resorne ministre in interveniral pri njih v raznih komunainih zadevah. Iz davčne službe Beograd. 9. decembra AA. Postavljeni so z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra financ: za davčne kontrolorje v 2/II v Ljubljani-mestu Fran Marine iz Kamnika in Lovrenc Novak iz Radovljice: v Novem mestu Josip Stare iz Kamnika, v Kamniku pa Josip Trtnik iz Litije. Vsi so bili že doslei v isti kategoriji in skupini, premeščeni pa so prvi na lastno prošnjo, ostali pa Po potrebi službe. Prvi poset savskega bana v Primorju SuSak, 9. dec. n. Danes dopoldne je prispel na Sušak savski ban dir. Josip Šilovič. Vse mesto je v zastavah Ob 11. dopoldne se je vršila slavnostna seja mestnega zastopstva, ki ji je prisostvoval tudi ban. Ker se je ban odpovedal banketu, ki mu ga je nameravala nocoj prirediti mestna Lsbčina in ki bi stal 10.000 Din, je bilo sklenjeno, da se pokloni ta vsota v znesku 5000 Din dijaški menzi in 5000 Din otroškemu zavetišču. Popoldne je ban sprejemal deputacije, nakar mu je dala Jadranska Plovitba na razpolago poseben parnik, s katerim se odpelje dr. SUovič jutri na obisk v razna primorska mesta, tekom popoldneva pa se vrne na Sušak, od koder odpotuje v Zagreb. Pozdrav zagrebških Dalma-tincev francoski mornarici Zagreb, 9. doc. n. Tukajšnja organizacija Dalmatincev »Dalmatinski skup« je poslala o priliki poseta francoske flotilje v Dalmaciji brzojavne pozdrave admiralu Dubois-u. Dalmatinci poudarjajo v svojem pozdravu, da je bila francoska mornarica prva, ki je 1. 1918. javila svobodo in polom centralnih sil jugoslovenskemu Primorju. Splitska mestna občina hrani še danes v trajen spomin zastavo, ki jo je imela francoska križarka »Foudre«, ko je priplula v splitsko loko po polomu Avstro-Ogrske. Admiral Dubois je danes dopoldne brzojavno odgovoril zagrebškim Dailmatincem ter se jim zahvalil za njihov pozdrav. Izenačenje borznih uzanc Zagreb, 9. dec. č. Danes dopoldne in popoldne se je vršila na zagrebški borzi konferenca delegacij vseh bora Jugoslavije. Na konferenci so se bavili predvsem z vprašanjem izenačenja uzanc. Predsedoval je S. D. Aleksandair, prisotno pa je bilo tudi uradništvo zagrebške borze. Ljubljansko borzo je zastopal g. dir. Dobrila. Dosežen je bil popoln sporazum, ki ga morajo sedaj odobriti Se posamezne borzne uprave. Optimizem zveznega kancelarja dr. Schoberja V Avstriji bo nastopila doba mirnega gospodarskega razvoja in napredka - Gospodarski program vlade Dunaj, 9. decembra, d. Zveznega kancelarja dr. Schoberja so včeraj novinarji in različne deputacije naravnost oblegali. Ob tej priliki so mu stavili novinarji različna vprašanja. Tako ga je nekdo vprašal, če misli, da se bo sedaj moglo avstrijsko gospodarstvo v miru razvijati. Na to vprašanje je dr. Schober odgovoril: Da! Verujem in sem trdno prepričan, da bo mogla posvetiti vso svojo pozornost gospodarskemu razvoju Ln napredku. Reforma ustave je bila izvedena predvsem zato. da se osigu-ra gospadrstvu nemoten razvoj. Verujte tudi vi v bodoči mirni razvoj Avstrije in zaupajte odgovornim državnim činiteljem!« Na vprašanje kak program ima vlada za rešitev gospodarske krize in kako misli vilada poživiti gospodarsko gibanje, je dr. Soho. da se pokloni na grobu kralja Petra Osvoboditelja. Važne spremembe v bolgarski diplomaciji Odsev napetih odnošajev med Italijo in Bolgarijo — Intervencija zunanjega ministra Rurova v evropskih prestošcah glede bolgarskih reparacifskih plačil Sofija, 9. decembra, M. V Bolgariji je fr zadnjem času pos&bno aktualno vprašanje bolgarskih reparacijskih plačili. Zunanji minister Burov in finančni minister Molov sta nocoj odpotovala iz Sofije, da poselita vse važnejše evropske prestolice in da tam intervenirata Y korist Bolgarije. Pred svojim odhodom je imel zunanji minister Burov daljši sestanek z voditeljem bolgarskih socijalistov Saikazovom, ki igra v repa-racijskem vprašanju vlogo nekakega posredovalca in je v imenu Bolgarije interveniral glede reparacijskih plačil pri angleškem zunanjem ministru Hen-dersonu. V Sofiji se govori, da bodo izvršene fr zvezi s temi akcijami v kratkem velike iapremembe v bolgarski diplomaciji. Znano je namreč, da vlada med zunanjim ministrom Burovom m nekaterimi njegovimi diplomatskimi sotrudniki, zlasti pa med njim in rimskim poslanikom generalom Vlkovom, velika disharmonija. Nameravane spremembe naj to disharmonijo odstranijo. Najprej bodo izmenjani vojni atašeji pri posameznih poslaništvih, v prvi vrsti v Rimu in Parizu. Za atašeja v Parizu bo imenovan Sedanji kraljev adjutant polkovnik Parov, za atašeja v Rimu pa oolkovnik Nedov. Za bolgarsko-italijanske odno-Saie je zanimivo tudi dejstvo, da bo prihodnje dni odooklican italijanski poslanik v Sofiji Piancentini. Vest o njegovem odipoklicu je izzvala v sofijskih krogih, zlasti pa tudi v sofijski diplomaciji, najrazličnejše komentarje. Sofija,. 9. decembra. AA. List »Utro« priobčuje uvodnik pod naslovom: »Naša zunanja politika in reparacije«. Uvodnik razpravlja o hudem položaju Bolgarije zaradi reparacijskih dajatev ta obžaluje, da je Bolgarija preslaba, da bi mogla sodelovati v borbi mednarodnih interesov. Zato se »Utro« vprašuje, ali more Bolgarska voditi samostojno mednarodno politiko, ter odgovarja z »ne«. Bolgarska mora v vsakem primeru ohraniti popolno nevtralnost, ki mora biti enaka na vse strani in do vseh sosedov. »Nam je potrebno, da se dolgo posvetimo delu za mir. da se lahko ponovno zberemo in popravimo od tež-koč vojne. Delo, štedljivost v državnem proračunu ter nevtralnost in dobri odnosa ji z vsemi — to je edina politika, ki jo lahko vodi Bolgarska.« Sofija, 9. decembra. AA. Listi poročajo o možnosti, da bo namestu generala Vlkova imenovan za poslanika v Rimu narodni poslanec Takev. Sofija, 9. decembra. AA. Ministra Burov in Molov sta danes odpotovala v Rim. Od tam poldeta v Pariz in London, da uredita reparacijsko vprašanje. Rim, 9 dec. g. Danes dopoldne je v palači Chigi italijanski zunanji ministeT Grandi sprejel bolgarskega poslanika Vlkova. V razgovoru sta državnika obširno razpravljala o bolgarskem reparacijskem problemu. Sedaj se pričakuje prihod bol-gaTskega zunanjega ministra. Iz novega šolskega zakona V sobote smo objavili glavna načela novega zakona o osnovnih šolah. V naslednjem objavljamo nekatere podrobnosti iz tega zakona, ki zanimajo tudi širšo javnost. Dolžnosti občin 8 17. Osnovne Sole 6e otvorijo tamkaj, ftler ie v okolici 4 km v nohimc" ") najmanj 30 otrok obveznih za obisk šole. Tamkaj, kjer bi bil prihod v šolo otežkočen. se otvori šola tudi za 20 učencev Višip narodne šole se bodo otvarjale postopnjema po ustvarjenih pogoiin v istem kraju. * 20 Vsaka šolska občina ima svoi krajevni šolski odbor. § 21. Kjer mora biti v unravnih občinah ▼ snrslu teza zakona več šol. določa občinski odbor kra' in nodročie posameznih šot-Izbiro zemliišča in določanie nodročia oo-trjuie končno ban. § 22. Dolžnosti upravne občine za šole So nasledn!e: dati potrebno zemliišče za šolo. šolsko dvorišče, igrišče- zemliišče za praktični uoliedelski pouk. učiteljski vrt (v vaseh obvezno, v mestih pa oo možnosti) in za učitel:e stanovania. vse to Po možnosti v bližini šole: skrbeti, da so dobra vsa nota k; vodiio k šoli § 23. Do^g-nosti šofeMh občim so nasfedinj«: 1. Zgradi tli An v dobrem stanju vedržeraitii šol-eke ZigTa išroma&m |kci ps trnja ®e in Sofeiki prSbctr, 3. d-a-j-aifa? kurivo za šolskega upravitelja ta Selškega slugo, ako stamrjeta v šolskem poslopju. 4. skrbeti sa ©frvarjamje w*vfc SotlskSh oddefcov ■in tečaja, 5. skrbeti po možnost: ?.a Sofeike krabmie kakor tudi »a zarvetiišča za dieco, 6. kierfcoiš je možno, ustvainjaitii im irrejar je v kraju več oddelkov iste narodne manjšine, morejo imeti svojega posebnega upravitelja. § 46. Ako v kakem kra ju obstoje oddelki, oziroma šole z državnim učnim jezikom in poleg tudi posebni oddelki ali šole z učnim jezikom kake druge narodnosti, morajo otroci državnega materinskega jezika obiskovati osnovno šolo z državnim učnim jezikom; otroci druge narodnosti in jezika morejo r>o volji staršev obiskovati odd°lke z državnim učnim jezikom namesto oddelka svojega materinskega jezika. Deca kake narodne manjšine ne more po-sečati šole druge narodne manjšine V krajih, kjer so šoloobvezni otroci narodnih manjšin, ki po svojem številu ne morejo imeti pouka v materinskem jeziku, morajo posuti šolo z dTŽavnim narodnim jezikom. § 47. V vseh narodnih Šolah vrše pouk državni učitelji, ki morajo popolnoma obvladati državni jezik. To velja tudi za voro-učitelje. Podrobnosti o ostalih določbah novega osnovnošolskega zakona, _ ki stopi takoj v veljavo, bomo še objavili. Nevaren požar Maribor, 9. decembra. V noči od nedelje na ponedeljek je nastal sredi Maribora požar, ki bi lahko povzročil ogromno katastrofo, če se ne bi gasilcem posrečilo zadušiti ga. Goreti je začelo na dvoriščnem podstrešju Naskove hiše v Vetrinjski ulici. Požar so opazili tudi Številni gostje kavarne »Bristol«, katerih se je polotila velika panika in so začeli bežati iz kavarne. Na pozorišču se je kmalu nabralo več sto oseb. ki so s strahom oroazovale. kako se ogenj širi. Mariborski gasilci so kmalu prihiteli na 1;ce mesta, na oomoč na so jim prišla tndi gasilna društva iz Studencev in Podbrežia. Po polurnem orecej napornem gašenju se je posrečilo ogenj lokalizirati in pooolnoma zajeziti vendar ie norelo vse oodstrešie. tako da znaša 5koda 80000 Din. K sreči ie bil posestnik zavarovan za ves znesek. Pri gašenju sta se 'až.ie poškodovala v-i gasilca. Danes je prišla na krai požara komisij.?. ki na ni mogi.i ugotoviti pravega vzroka nožara. Sadovi pariških uspehov naših pevcev Glasbena Matica v radiju, govorečem filmu, v Muzeju človeške besede, pri francoskih invalidih in pri pariškem županu Pariz, 4. decembra Danes dopoldne so si Matičarji na povabilo vojnega ministrstva ogledali »Invalidski dom«, velik kompleks stavb, v katerem so Napoleonov grob, izredno bosat vojni muzej in zavetišče za najtežje vojne invalide. Ob vhodu v Invalidski dom je pričakoval Matičarje komandant general Marieaur, invalid z leseno nogo. Pozdravil jih je prisrčno in jim potem v spremstvu generala Henri:a najuslužneje razkazal vse mnogo-brojne znamentosti vojnega muzeja in Napoleonovega groba, na katerega so Matičarji položili venec- V zavetišču najtežji,i vojnih invalidov je sprejel goste general Gouraud, tudi invalid brez desne roke, ki pa je še aktiven komandant Pariza. Na povabilo generalov so se zbrali invalidi v okrogli dvorani zavetišča- Na na'različneje konstruiranih vozičkih so iih večinoma pripeljali tli pa so sami vodili svoja vozila, slepce pa so privedle usmilienke. Matični zbor ie zapel vrsto umetnih iti narodnih pesmi, uvodoma pa francosko in jugosloven-sko himno. Srce pretresujoče je bilo gledati, s kako pozornostjo so invalidi poslušali ubrano petje, zamalareni so sledili vsaki točki. Posebno so jim ugajale resne in otožne pesmi, med temi prav posebno «Zdrava Marija« in »Gor čez jezero«. Matičarji so položili vso toploto v svoje izvajanje, saj je bila večina ganjena do solz, ob pogledu na te žrtve voinega klanja- Po končanem koncertu so se generali Gouraud, Maricaux in Henri v kratkih govorih zahvalili Matičarjem za njihov obisk in za ljubeznivost, ki so jo izkazali invalidom. Poudarjali so tesne vezi med Francijo in Jugoslavijo in izražali željo, da bi ostale te vezi vedno neskaFeno prisrčne. Tudi navzoči invalidi so dali Matičarjem ob slovesu prijazno besedo ali pa izkazali svojo hvaležnost s pogledi, polnimi simpatij Nekateri, ki morejo sami voditi svoje vozičke, so spremljan Matičarje do vrat Po kosilu so si Matičarji v skupinah ogle-davali po svoji želji razne znamenitosti Pariza, zvečer ob 7. pa so nastopili v pariškem radiiu s kratkim koncertom, v katerem je podal zbor najbolj karakteristične pesmi svojega programa, zlasti jugoslovenske in posebno slovenske narodne pesmi. Uvodoma je oznanjevalec razglasil po radiju ime in proveniienco zbora m potem dodal k vsaki pesmi poleg naslova tudi kratko karakteristiko dotične pesmi- Tako je moglo slišati na stotisoče poslušalcev v Franciji in drugod po Evropi vrsto nažih lepih pesmi Parjz, 5. decembra. Današnji dan je bil določen za temeljit odpočitek in za prosto porabo časa. Ogromni uspeh, ki ga le Matični zbor dosegel s svojima koncertoma in z drugimi nastopi, pa je vzbudil v umetniških in drugih itite-resiranih krogih občo pozornost. Tukajšn-e podjetje govorečega filma ie povabilo zbor, da nastopi v nieeovem atelieiu. Zbor se it; vabilu odzval in zapel serijo slovenskih in iugoslovenskLi pesmi ki so jih posneli za govore« film. Tako pojde slika Matičnega zbora, s pevkami v pestrih narodnih nošah daleč križem sveta in ž nio naša pesem. Pred nastopom je prof. dr. Pretnar v kratkem nagovoru kot uvod k govorečemu filmu podal kratko karakteristiko zbora v fran ooskem jeziku, ki bo svet, kadar bo gledal in poslušal ta film, seznanil s proveniienco in kvalitetami Matičnega zbora- Se boli pomembno in važno je bilo laskavo vabilo »Instituta phonetiQue« (Fonetičnega instituta) pariške univerze, ki raziskuje človeško besedo, človeški glas iti govor in hrani ozir. zbira v svojem arhivu na gramofonskih ploščah razne govorice, glasove, pesmi in rekla najrazličnejši.! narodov. Za svoj arhiv je želel imeti ta institut tudi nekaj tipičnih naših pesmi, da jih hrani v svojem Muzeju človeške besede. Malični zbor se je odzval tudi temu vabilu in se zbral zgodaj popokine v velikem ateljeju Patlie frčres, ki izdeluje take plošče za imenovani institut. Posneli so šest plošč. Za dve plošči je pel Matični kvartet med drugim lepo ponarodelo »Sijaj, si;aj sola-čece<, štiri nadaline pesmi pa je podal konv pletni zbor Matice in sicer Schwabovo »Zdravo Marijo«, ki je povsod na vseh koi>-certih žela toliko odobravanja, nadalje narodne pesmi »Gor čer jezero« »Škrianček poje žvrgoli« in »Bratci veseE vsi« Snemanje te« pesmi je trajalo precej dolgo, ker 90 morali pevci mnogo rn mnogokrat ponoviti vsako pesem, dokler se ni odpravila vsaka hiba in dokler se ni d-osegk) za mikrofon pravo razmerje glasov in popolna harmonija. Tako bo v precej lepi obliki ohranjenih za nedogleden čas v tem znamenitem pariškem arhivu tudi vrsta naših lepih pesmL Ob 11- nri dopoldne je bila v pariški mestni palači recepcija, ki jo je priredil na čast Matičarjem predsednik občinskega sveta mesta Pariza. V ogromni hi hiksurio«iio opreml;em palači so si Matičarji najprej pod vodstvom višjih mestnih uradnikov ogledatt krasne in umetniško izredno bogate dvorane m slavnostne prostore, nakar jiSi }© ▼ slavnostni dvorani spreiel predsednik občinskega sveta comte d" Andigni- V daHšem govoru le pozdravil Matičarje in se jim zahvalil za obisk, nakar je prof. dr. Pretnar kot pooblaščenec ljubl:anskega župana izrekel pozdrav Ljubljane in predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar pozdrave in zahvalo zbora Glasbene Matice. Po kratkem, prijateljskem sestanku so se Matičarji po* slovili, slovesno spremljani do izhoda, ki la b?I okrašen z zelenjem in zastavami. Češko odlikovanje nizozemske kraljice Pr^ga, 9. decembra. A.t Predsednik češkoslovaške republike Masaryk je odlikoval nizozemsko kraljico Vilhelmino z redom Belega orla I. stopnje z lento. Jtndimo zimske suknje suknjiče, ter druga prvovrstna oblačila, za gospode m otroke, do Božiča po znatno znižanih cenah. Edina šipeoijailina trgovina z oblačili za gospode im deco I. Maček, Aleksandrova c. 12. Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana Telefon 238« Konkurenčne cene Brzojart »tro« Cent-ala Dunajska cesta it Armature aa vodo, paro, plin, kakor za vse druge tekočine, pipe, vodni zasonfci oentrifuigafjne sesaftj-ke; sesailijke za vino, amarture za pivo, vrtne Točne brizgah jg^ Stalne in podtalne ročne sesalke hidrante, — VSdoria , , . , l^^S® vodnjake, sesalne koš- kletarske ^ff ^ armaturc 6 Pod Božično drevo o o M mnogo naših srečk drž. razr. loterije, M so najboljši kažipot do sreče in blagostanja. Prvo žrebanje se bo vTŠilo že 16. januarja 1930. Naše srečke se dobe: v oglasnem oddelkn »Jutra« v Prešernovi ulici, v Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti ter v podružnicah »Jutra« v Mariboru in Celju. Naši Kraji in Pri naših rojakih v Suderwichu Sudenvich, 5. decembra. Kdor potuje v Nemčijo, pa rnakar v te zapadne pokrajine, kjer je z industrijo vred promet najbolj razvit, naj nikar ne bo v strahu, da se bo izgubil v črnih meglah ali da se bo pomotoma zavozil tja kam za plattersko mejo. Vlaki vozijo direktno na precejšnje razdalje in če je že treba prestopiti, popadeš svojo popotno bisago s kranjsko marelo vred, presedlaš preko vmesnega perona na sosedni vlaik, ki je počakal ravno še nate, in nato ti bo sprevodnik takoj pri preščipanju voznih kart, zbranih že pri »Putniku« v Ljubljani v droben zvezek, povedal, kdaj pride tvoja postaja na vrsto. Sel je prejšnjo soboto zjutraj neki tukajšnji znanec po prvi april v Dusseldorf, — mene čakat, ki sem medtem že izstopil v Recklinghausemi, pogledal pred kolodvorom na orijentacijski stolpič, se vsedel v pravi tramvaj in se popeljal četrt ure daleč v vzhodno stran, v Sudenvich, kjer se nahaja predsedstvo Zveze jugoslovanskih delavskih in podpornih društev._ LHe&ord ▼ nizkih cenah, kakor tn vse tri z redom Belega leva. * Danes odpadejo običajni sprejem! pil bana Dravske banovine g inž. Dušan Ser-necu. Pray tako tudi ban Savske banovine ta teden ne bo sprejemal strank, ker se napoti na službeno potovanje v Primorje in na otoke. * Za spomenik krafjn Petrn ▼ Zagreba- k Zagreba poročajo, da je nabiranje prispevkov za dostojen spomenik blagopokoj-nemu kralju Petru v Zagrebu v zadnjem času prešlo v živahnejši tempo. V pokrajinskih mestih se ustanavljal akcijski odbori, ki že razvijajo živahno delovanje ter Je upati, da bo v kratkem zbrana potrebna vsota za spomenik. Industrijca Vladimir Ar-ko v Zagrebu in Petar Teslič v Srsku sta v to svrjo prispevala po 50.000 Din. * Važno za vse hišne posestnike. Ot> priliki proslave 1. decembra večie število posestnikov ni imelo razobešenih državnih zastav. Da se ne bi to v bodoče ponovilo, se opozariajo posestniki na zakonito dolžnost razobešanja državnih zastav ob državnih praznikih. V bodoče tre bo veljalo opravičilo, da ni bilo dobiti bi"-- kot raztog za oprostilno kazensko sodbo. Ker se bliža 17. december, kraljevi rojstni dan, nai si torei hišni posestniki pravočasno preskrbijo državne zastave. * Uradne are pri deželnem in okrajnem sodišču v Ljubljani bodo s 15. t. m. dalje: ob vseh delavnikih izvzernši sobote od 8. do pol 1. in od pol 16- do 18- ure, ob sobotah od 8. do 14. ure; ob nedel:ah in prazniki,! bodo delali samo dežurni uradniki od 9 do 11. ure. Vložišče obeh sodišč bo odprto: ob delavnikih izvzernši sobote od 8-do 12- ure in od 16. do 17 ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih pa ie od 9. do 11. ure * Poroka. V soboto sta se poročila v Zagrebu g- Miran Kenk iz Ljubljane in gdč. Ljudmila Holderjeva iz Železne Kaple. Čestitamo. * Smrtna kosa. V Št- Petrn v Savinjski dolini j-e včeraj zjutraj umrla ga. Frančiška Korunova, soproga trgovca. Pogreb pokoj-nice bo v sredo 11. t m- ob 9. — V Ljubpja-ni je preminul g. Tonček Miklavec, uradnik tvrdke Medic in Zanki. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Tragična oseda slovenske rodbine t Ameriki. V slovenski naselbini Barberton v državi Ohio se ie 21. novembra letos odigrala rodbinska žaloigra. Rojak Josip Škra-ba je svoio drugo ženo Elizabeto prisilil, da je poljubila njegovih pet otrok iz prvega zakona, nato pa jo je ustrelil. Dolžil io je nezvestobe- Po storjenem Snu je nameril revolver proti sebi in si prizadjal smrtno poškodbo. * Ugotovitev. Na prošnjo ugotavljamo. da g- Franjo Klemen, trg. agentura, Študen-tovska ulica, Ljubljana, ni identična s Fran-com Klemenom, ki je sedaj zaprt v mariborski kaznilnici in o katerem smo pisali v sobotni številki. * Brazilija ln Urugvaj — peklo Izseljencev. V sestavku pod tem naslovom v včerajšnjem »Ponedeljku« čitai: Neki gospod s Koroškega in ne z Norveškega. * Dišečo vijolico nam je poslal naš naročnik g. Slavko Pavlič iz Trbovelj. Utrgal Jo je pod romantično Sv. Planino pri Trbovljah. Vijolica diši prav prijetno, čeprav Je izredno pozen otrok naše matere narave ki nas bo letos menda prav do božiča zabavala s svojimi igrami. * Modras se solnči v decembru. Iz Cu-šperka na Dolenjskem nam poroča:o: Toplo jesensko solnce (26 stopinj Celzija) je privabilo na dan lepega modrasa, krasen ek-semplar, dolg 70 cm. Solnčil se ie na skali tik železniškega tira. Ubil ga ie kretnik Anton Zaviršek * Miklavževanje Slovencev v Banjalukl. Iz Banjaluke nam pišejo: V četrtek zvečer je priredilo tukajšnje društvo »Triglav« svoj Miklavžev večer, ki je prav lepo uspel Že več dni prej so ugibati člani kako bi čim lepše uredili društvene prostore, da bi s tem večiim veseljem prišel med naše malčke sv. Miklavž. Ob 6- zvečer so začeli prihajati starši s svojimi malčki v čarobno razsvetljeno društveno sobo, pričakujoči sv- Miklavža in njegovih darov. S prav malo zamudo je v spremstvu angela in parklja prišel sv. Miklavž in imel lep nagovor na vse prisotne, nakar je začel deliti darove ln obdaril okrog 100 mladih in starih. Z mno gimi darovi so se vračali stari in mladi domov z želio v srcu, da bi jih sv. Miklavž še večkrat obiskal. * Huda nesreča na diletantskem odru. V Banjaluki je v soboto na zabavi tamka:šn;e-ga muslimanskega podpornega društva »Fa-dilet« prišlo do tragične nesreče. Na zabavi se ie izvajal dramski komad »Unesite mrt- Modni fite^elTKURIU Ljubljana. Turjaški trg štev. 1. Nudim cenjenim odjemalcem prvovrstno izdelavo, vse vrste molke garderobe po najnovejšem kroju. Angleško blago v najmodernejših vzorcih vedno v zalogi. Postrežba točna in solidna. vaca«. V zadnjem dejanju je mora! en 6. o— Velik naval na ljubljansko bolnico-Na ljubljansko bolnico je letos vse mesece izredno velik naval. Zlasti sedai v jesen- tn potrebASin« a»;r««J» » d/«»wij*b KJMC. LJUBLJANA ta KANC (▼•Urami. MARIBOR CBNIK i koftosafoa partnerja. Presflafofte si pravočasno vstopnice! Ob 4, y* oa 7, 9. KINO LJUBLJANSKI DVOR Tel. 2730. fs ■ ■ >'■ T. ' V;V M. C.' V. . u— Običaina veselica v korist Družbe sv. Cirila in Metoda bo 5. januarja (v nedeljo) v Narodnem domu v Ljubljani._1579 Volnene nogavice po najnižjih cenah pri J. Hofler, Miklošičeva 14 Iz Maribora a— Rumufisko odlikovnaje dr. Pivka. Ob priliki 10 letnice ustanovitve kraljevine Ru-muniie Je bil odlikovan kakor smo že poročali znani dobrovoljec v Mariboru proi. dr. Ljudevit Pivko od rumunske vlade z redom rumunske zvezde IV. reda. Dr. Pivku k visokemu odlikovanju iskreno čestitamo! a— Premeščenje. Dosedanji dolgoletni šef mariborske oblastne inšpekcije inž- Šorli je premeščen v Novi Sad. S tem je mariborska inšpekcija dela, katere usoda itak visi v zraku in je popolnoma negotova, težko prizadeta. V interesu razvoja Maribora tn okolice kakor tudi z nacijonahiega stališča pa je vsekakor želeti, da ostane inšpekcija dela še nadalje v Mariboru. a— Imenovanje pri Privilegirani agrarni banki v Beogradu. Za uradniškega pripravnika pa Privilegirani agrarni banki v Beogradu je bil imenovan dosedanji član uredništva »Mariborskega Večernika« g. Veko-slav Cizelj, znani in agilni športni delavec. G Cizelj nastopi novo službeno mesto že intri- Mariborski športniki izgube z njegovim odhodom izvrstnega sodelavca ta prijatelja športa, zlasti pa ga bo pogrešal I. SS3C Maribor, pri katerem je Cizelj več let marljivo sodeloval. a— Iz sodne službe. Praktfkant pri mariborskem sodišču Vladimir PunčiA Je bil premeščen v Novo mesto. a— »Krog s kredo« v gledališča. Danes. 10. t m. bo premijera enega naikrasnejšil« dramskih del, Klabundova igra »Krog s kredo«. Prevod je oskrbel Oton Zupančič, režira g. J.TCovič, sodeluje nad 40 oseb. Dekoracije in obleke so se izvršile nanovo. a— Zanimivi poskusi z novim narkotičnim sredstvom v Mariboru. Ob koncu preteklega tedna so se vršili v mariborski splošni bolnici zanimivi poizkusi z novim narkotifi-nim sredstvom, nazvanim avertin, ki so se prav izvrstno obnesli. Na moškem oddelku ie novo sredstvo uporabil primarij dr. Cer-rrič v prisotnosti dr. Traunerja, zastopnika nemškega koncema medikamentov. Na ženskem kirurgičnem oddelku je uporabil novo sredstvo primarij dr- Benčan. Novo sredstvo je zares prvovrstno, bolnik zaspi brez motenj in tudi ne čuti nobenih bolečin. Zdi se, da bodo poslej v mariborski bolnici novo sredstvo v splošnem uporabljali. a_ Elektrifikacija okoliških obžin. Mestno električno podjetje je dovršilo načrt za nadaljnjo elektrifikacijo mariborske okolice, lri ee bo izvršila tekom prihodnjega leta. Po tem načrtu m bodo elektrificirali sledeči okoliški kraji: Spodnje Pobrežje, Brezje, Zrkovci, Sv. Peter pri Mariboru in nekateri še neelektrifieirani deli občine Krčevi-ne in Kamnice. Razen tega se bo pa napeljal električni vod tudi na Felberjev otok. kjer bo dajal razsvetljavo novozgrajenemu letnemu meetnem.ii kopališču, restavraciji in ostalim zgradbam na otoku. Tekom prihodnjega leta pa bodo dobila javno ulično razsvetljavo tudi skoraj vsi omenjeni kraji in še Razvanje, ki je sicer že od prej elektrifi-cirano. Javno razsvetljavo bodo instalirale in vzdrževale občine same in eo tozadevne vsote že stavljene v proračune. a— Komisija v Derwuscheggovi tovarni-Včeraj popoldne ie v tovarno znanega industrijca Derwuschegga prispela oblastna komisija, ki so jo tvorili Inšpektor dela inž. Šorli, sreski sanitetni referent dr. Podlesnlk in sreslC poglavar dr. Ipavic. Komisija je prišla, da ugotovi, če delavske barak« v Derwuscheggovl tovarni odgovarjajo higienskim predpisom, kar je zahtevala od tovarnarja pred mesecem dni. Komisija Je ugotovila, da Je tovarnar dal položiti deske r>o tleh. Med tem ko je bila komisija zbrana v pisarni tovarne, so prišle v pisarno odpuščene delavke fn iokaje prosile, naj lih zopet sprejme na delo, češ da so pripravljene umakniti pritožbo glede plačila nadur. Derwuschegg pa je ostal popolnoma miren in Je vpričo komisije neženirano dejal: »Ihr habts mich geklagt ich werde das Meine machenl« Potem, ko se je komisija uverila o deianskem stanju glede higi'ene v barakah ter sestavila tozadevni zapisnik, je zo-pte zapustila tovarno. Med delavstvom vlada precejšnje razburjenje zaradi odpustov sedaj tik pred zimo- Kakor znano Je Der-wuschegg odpustil delavstvo, ki ga toži za 50% dodatek za nadurno delo. a_ Kobila ga ie brcnila. Pri vlastetln-stvu Miltovž ie nameščen 25 letni Stanko Cafuta iz Brestrnice, katerega je doletela včeraj huda nezgoda. V neopaženem trenutku ga Je brcnila kobila tako močno v prsni koš, da se je nezavesten zgrudil na tla. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnico. a— NedeHa v znamenju alkohola. V nedeljo je v neki gostilni v Rušah med nre-uirom nekdo sunil drvarja Josipa Ruonika z nožem v hrbet s tako silo, da ie konica predrla prsni koš. Smrtnonevarno ranjenega drvarja so prepe!:a!i v mariborsko bolnico. — Ob Dupleškem brodu je neznan sto- rilec ustrelil proti gostilničarju Lešniku Iz Dolgoš ra ga težko poškodoval a— Sprehodi nad Kalvarijo. (Nekaj za Olepševalno društvo.) Razen res krasnega mestnega parka ima Maribor prav za prav zelo malo priložnosti, da bi se mogli meščani med dnevom sprehajati. Posebno mnnjka bližnjih solnčnih poti. Ce vzamemo drevo-redno pot proti Karanici, za katero žal že tudi dolga leta niM« ne skrbi, ne posipava, ne pograbi »edaj listja, ne oskrbuje klopi, — nI v bližini nobeme solnčne «»>ti. S prav majhnimi izdatki pa bi lahko mesto napravilo nprav idealno pot za sprehajanje od Kalvarije naprej po vrhu nad vinogradom vinarske šole, dr. Turnerjevimi in dalja okrog nad Krčevino. pa nazaj k Trem rib-niikoM. Vsa ta pot bi peljala po vrhovih, vedno po solncu in bi bila posebno dobrodošla v jeseni in pomladi, ko je meščan najbolj potreben solne*. ft— Posledice pitja Smarniee. Kakor nedavno po Hrvaškem, tako eo ee pojavile ▼ zadnjem času tudi po Slovenskih goricah številne usodne posledice za uživanja vina šmarnice, ki vsebuje, kakor znana velik odstotek mentilovega alkohola, ki j« v bistvu strup. Tako so se vsled šmarnice izvršila v zadnjih dneh veliki m krvavi pretepi pri Sv. Antonu, v Negoni in drugod. Bilo bd tedaj želeti, da bi čim prej izšel novi zakon, po katerem bo pridelovanje in prodajanje Šmarnice sploh prepovedano. Iz Celja e— Ob desetletnici Junaške smrti Srečka Poncerja za osvobojenje naše Koroške se je včeraj zbral v celjskem Narodnem domu ožji krog pokojnikovih sošolcev soiirte-resirancev iz Upnice in nekdanjih koroških soborcev, ki so na tem intimnem sestanku, ki je bil zaradi razkropi enosti ostalih tovarišev širom naše domovine slabše obiskan, kakor pa bi bilo pričakovati, v prisrčnem prijateljskem razpoloženju obndk M spomine na svojega dragega tovariša. Prečitanih Je bilo več pokojnikovih zapiskov fz dobe pred svetovno vojno, ko J« mladi Srečko z duševnim očesom nezmotljivega preroka zapisal v svoj dnevnik dogodke, ki so se odigraH v zgodovini našega naroda hi države šele doiga leta pozneje. In takrat je bil šele petošdec. Tudi Iz Hte-rarne zapuščine nepozabnega Puncerja se biB prečitan! posamezni odlomki. Dasiravno se je veliko njegovih rokopisov. taKc proze, kakor tudi pesmi, porazgubilo, so ohranili njegovi svojci hi prijatelji precej pesmi, ki bodo izšle v začetku prihodn ega leta v knjigi- Iz dohodkov knjižne prodate bo ustvarjena podlaga za postavitev dostojnega nagrobnega spomenika na braslov-škem pokopališču na gomili tega mladega jugoslovenskega jtmaka izvedla pa se bo potom raznih društev in zasebnikov tndi širša narodna nabiralna akcija. Kavarna. „MEHKUR" novo preurejena, s najmodernejšim komfortom, centralno kurjavo, rst-košno razsvetljavo, z veliko izbero časopisov, z modernimi higijensldnrf napravami in ventilacijo, se toplo priporoča cenjeaiim gostom. IGMACIJ LEBIC, knvaruar, bivS dolgoletni ptaSJnl natakni v kavarni »Evropa« v Celju. e— Državna krajevna zaščita dece ia mladine v Celjn bo tudi letos pobirala prispevke za božično obdaritev uboge šolske mladine. Zato naj nihče ne odkloni nabiralk ge. Logarjeve rn šolske upraviteljice gdč. Zupančičeve, ki bosta pobirali v ta nameru Skušali bodo obdarovati vsai najrevnejše med revnimi, to pa Je mogoče samo z izdatno pomočjo naših Celjanov, ki so bifi vedno na mestu, kadar je bilo treba otirati solze, lajšati bedo in blažiti obup. e— Sokoiska župa v Celju sklicuje ocfbo-rovo sejo na četrtek 12- decembra ob 20-15 v župno sobo v Narodnem domu v Celjn-Vsem pravočasno priiavrenim deleratom bo preskrbela prenočišča župa. Zaradi važnosti seje naj vsa društva zanesljivo pošljejo svoje odposlance. e— Celjsko učiteljsko društvo Je zborovalo v soboto 7. t- m. ob udeležbi 120 učiteljev in učiteljic. Predavala je meščansko-šolska učiteljica gdč. Bračičeva iz Maribora o mednarodni pedagoški konferenci v Helsin goru. Prikazala je svoje utise s poti in iz Danske ter podala glavne misli iz množice referatov, ki so tvorili dnevni red konference rn utemeljevali principe nove šole. Sledila ie obširna razprava o vrsti šolskih, stanovskih in organizacijskih zadev. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 7. t. m. 71 letni tesar Jakob Dolšak, doma iz okolice Slatine- Na Babnem pri Ce-l!u je umrl 8. t. m. 20 letni posestnikov sin Alo zij Mul-ej- e— Za otroke ni orožje. Policii je prijavil neki Jos. R. s Svetine, da je 15 letni ključavničarski vajenec Josip K., istotam sta-nu!oč. že parkrat v sobotnih in nedeljskih nočeh streljal z revolverem po Svetini, parkrat celo na liudi. Pri vajencu Pepčka lt policija res zaplenila star, zarjavel revolver z 2 nabojema. Fant se ie skušal zagovarjati na razne načine, končno pa ie vse priznal- Taji samo to, da bi bil prodal dva revolverja nekim dečkom na Svetini, kakor Je bilo to navedeno v ovadbi. Pepček pa le povedal tudi, da ima tudi Jože, ki ga je na. manil. enak revolver._______ Ne mučite svoje dece z ribjim oljem. temveč s dajte se v vseh lekarnah.__ lz Škofje Loke SI— Poklonitvene deputacije NJ. V. kratili Aleksandru se udeleži tudi Škofja Loka Delegati sicer še niso določeni, vendar bodo brezdvomno v odposlanstvu najoahc-neiši predstavniki našega mesta. šl— Predavanje Zveze kulturnih društev je bilo dobro obiskano in je podoba, da so si tovrstne prireditve škofjeloškega Sokola pridobile stalen krog poslušalcev, česar v prejšnjih letih absolutno ni bilo mogoče doseči. Izvajanja prof. g- Dolžana so bila prav zanimiva in smo g. predavatelju za lepi večer od srca hvaležni. Snov o prazgodovinski dobi, njenem rastlinstvu in živalstvu je pač pritegnila vsakogar k na> peti pazljivosti lz r— Čitalnično Mikla\'ževanje je bilo preteklo soboto prav prijetno. Obisk je prekašaj dosedanje slične prireditve. Vse kaže. da so se Čitalnične prireditve zaradi prijaznega in okusnega aranžmaja zelo priljubile. Miklavžev nagovor z dobro pogojnimi opazkami je "bil na mestu. Dobro bi bilo. da bi bili navzoči tudi oni, ki se jih je to tikalo. Po polnoči j« bila progla-icna za miss Kranj gdč. Albina Jazbecema izmed 6 kandidatk, izvoljenih na okto-berskem jesenskem weekendu, ker je dobila pri glasovanju v kinu Narodnega do-cma največ glasov. r_ Potni in poštni avtobus Kranj-Jezer- tko bo vozil od četrtka 12. t m. ob pol 2-popoldne iz Kranja na Jezersko, iz Jezerskega v Kranj pa kakor dosedaj ob 7. zjutraj'vsak dam. Obenem bo zopet pričel voliti avtobus Kranj-Ljubljana tudi v nedeljah popoldne ob 1. v Ljubljano k gledal i-jgkim predstavam m ob 7. zvečer iz Ljubljane v Kranj. r— Ponovna dražba. Danes ob 11. dopoldne se bo vršila v pisarni mestnega žu-Ipanstva ponovna dražba mestnih dohod-|kov (obe tehtnici v kokrskem predmestju (in pri kolodvora, tržnica na živinskem tr-«!u, štantnina na Glavnem trgu). h Tržiča g— Sokolski prosvetar napoveduje za torek popoldne in zvečer novo filmsko predavanje z naslovom »Šang«. Predstava \ ho ob navadnem času m ob navadni vstopnini č— Knjige Vodnikove družbe so prišle in se dobe ob vsakem času pri poverjeniku g. Francu Mršniku. Pozivamo člane, da si pravočasno dvignejo lepo štivo in da se obenem že zopet naTOče za prihodnje leto. Članarina znaša tudi za prihodnje leto 20 Din. Priporočamo pa, da nairoče vezane knjige, ki so le za malenkost dražje, ki pa imajo to prednost, da zdrže neprimerno več časa in da so kot take okras družinske knjižnice. Torej vezane knjige in vsi postanimo člani Vodnikove družbe! č— Preselitev lokala. Modistka Fran j a Ankeie, se je presilala iz Glavnega trga v Zgornji konec št. 23. 1576 Iz Zagorja 7-— Kulturni film. V četrtek ob treh in ▼ petek ob sedmih bo v kinu »Triglav« po znižanih cenah predvajan kulturni film »V brezkončnem južnem morju — Fidži«. Prvi dan za šolsko mladino, potem za odrasle. Uvodno besedo bo imel obakrat gospod Adamič. z— Na fantovskem poslovilnem večeru, ki je veljal br. Ivanu Kušarju, ki se je te ni poročil z gdč. Jožico Jagrovo, se je zbrala vsota 300 Din, ki je bila poslana na upravo »Jutra« za tiskovni sklad Primorcev. Iz Litiie i— Za Gortanov sklad so nabrali 310 Din v Javorju na odhodnici sodnika gospoda Trojeta._ ki je prestavljen v Celje. Denar so izročili tukajšnji podružnici Jugoslovenske Matice, ki se za dairilo lepo zahvaljuje. i— Šmarsko cesto posipajo. Naša notica, s katero smo nedavno opozorili na žalostno in razrvano cesto, ki vodi iz Litije preko Dobrove v Šmartno, je hnela uspeh. Zdaj so že začeli s posipanjem ceste. h Hrastnika h— Utonil je v nedeljo zvečer ob 10. na jezu nasproti steklarske kolonije — steklar Jože Rancirager. Nesrečnež je bil alkoholik in je naredil v vinjenem stanju na človeka irtis blazneža. V nedeljo zvečer se mu je zdelo, da ga nekdo kliče pri potoku. 5 klicanjem: »Že grem I Že grem!« se je približa! čez industrijski tir jezu potoka Boben. Ker ni na tem mestu nobene ograje, je padel v globok, s premogovo šuto precej naplavljen jez. Vse to je videla ne- ka steklarska žen« z okm nasproti jezn stoječe hiše in je takoj začela klicati na pomoč. Nekaj mož in fantov ii te kolonije je pričelo takoj z reševalno akcijo, ki je bila pa zaradi temne noči in od premoga umazane vode zelo otežkočena. Čez pol ure so šele potegnili nesrečneže iz vode. . Zdravnik g. Neuberger, ki je takoj prihi- j tel na kraj nesreče, je mogel konstatiTatJ i samo smrt Truplo pokojnika so položili v njegovem stanovanju na mrtvaški oder. Rajni Rancinger zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Pogreb se bo vršil danes — v torek — na Dolu. N. v m. p.! Iz Trbovelj t_ Učiteljsko društvo UJU za srez Laško zboruje v sredo 11. t. m. ob 8. dopoldne na osnovni šoli na Zidanem mostu. Zaradi važnih poročil in predavanj gdč. Lapomrkove in srez. šol. nadzornika gospoda Potočnika je pričakovati polnošte-vilne udeležbe. Po zborovanju prijateljski sestanek z našimi nanovo vstopivšimi tovariši in tovarišicamL Iz Šoštanja št— Knjige Vodnikove družbe so dospele. Članom v Šoštanju se bodo dostavile na dom, oni v Družmirju jih dobijo pa pri g. Ivanu Košanu istotam. V povrnitev stroškov naj doplača vsak član 2 Din. Ce bi pa kakemu članu knjige ne bile dostavljene na dom, jih lahko dobi pri po-verjenici, učiteljici gdč. Gusti JanežičevL Obenem prosimo vse člane, da blagovo-ijo že ob prejemu letošnjih knjig plačati članarino 20 Din za prihodnje leto. Razveseljiv porast članov Vodnikove družbe v letošnjem letu; število članov se je dvignilo od 60 na 100, kar priča o agilnosti Gospodične poverjenice. " §t— Nepoznani ljubitelji kokošje pečenke so odnesli v noči od nedelje na ponedeljek tukajšnjemu g. postajenačelniku osem kokoši. Za tatovi ni sledu. Vse one, ki bljuvajo name ogenj in lavo zaradi mojega izstopa iz Čitalnice, opozarjam na sredstvo, ki se ga pošten človek posluži napram lažnivcem in klevetni-kom. 1581 KOS, Kamnik. Z glavne skupščine jugoslovenskega lafokoatletskega saveza Reorganizacija tekmovanj za prvenstvo posameznikov ta klubov v mestih ta v državi V sotooro se k v.rSjha v Zagrebu Vil. redma afiaivmia skupščina JLAS-a, ki aaira je jasno pri-kaaaia dote stirami novega načinia oottirainie ar-gamiizaoiije HaihkoatletBkega športa. Na temelju be organizacije se je tiuidd reeir®amteira)l dosedtainji način sistema prvenstivemegia tekmovanja, ka bo brez drvoma zeli© koristili Jcrail^^tivaieimiu 'im kivian-tateravnetnu razvoju tatoke ajttettke v priitiadinjo/li sezonaih le iz poročil poetMi Mccšjonarjeiv saveza te balo videti, da je nov način nmraaije admimi-stinaitivnc BrodlLtrve JLAS.ki silomu oa prcnciipnj dč-refenega občevanja nied saiveizom in poedfinanri mjesoviiina č"J ami-k^utbd. v veffiki merti pripomogel, da so stiki med vsemu aitietekšmii cff®aoii®acijaimi trii znatno boitjši. preciznciiši iti v korisit razmejili naše aitlletiike. izognili simo se bili v inAiiutem ipostavnem letia bjrokiraitskesniu zavlačevanju bi-u. Pnosčjo se visi odbonnikd, ■da s« iste zameslt^TO udeleže. Na sejo se valbi g. Burja Da^.n v zadevi merrejtja !®riišoa. SK Svoboda. Danes v -torek članski sestanek ob 19.30 v prostorih Delavske zbornice. — Prosim vso an toSno. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 75 C, najnižja 3.6 C. Solnce vzhaja ob 7.27, zahaja ob 16.18, luna vzhaja ob 13.7, zahaja ob 0.3. Dunajska vremenska napoved za torek: I premenljivo, od časa do časa dež, v prostih legah južnozapadni vetrovi, temperatura se bo le malo spremenila. Gospodarstvo Sušak v luči jugoslovensko-španske trgovinske pogodbe Nova jugosloveneko - španska trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena 27. septembra in ki bo v kratkem ratificirana in uveljavljena. pomeni za naš izvoz v Španijo gotovo velik korak naprej. Na dragi strani pa nam ie postavila v ospredje težak problem razširjenja sušaške luke v vsej svoji nujnosti. zlasti glede na pričakovano ogromno povečanje prometa lesa te luke. Doslej je bila v prometu s Španijo v veljavi še srbsko - španska trgovinska pogodba od 5. novembra 1908, ki je bila .sicer sklenjena na podlagi klavzule o največjih ugodnostih, vendar pa nam ni dafala možnosti direktnega izvoza v Španijo vsaj za les ne. Španija je namreč že v prvih povojnih letih uvedla na blago iz dežel z labilno valuto neko dodatno carino, tako zjva-no »supertakso«, ki je imela namen, obvarovati španski trg pred konkurenco cenenega blaga iz dežel s slabo valuto. Ta supertakBa, ki je bila uvedena tudi na blago fe naše diržave. je ostala v veljavi celo po L 1925.. ko je bil naš dinar de farto že stabiliziran. Pri takem stanju trgovinskih odnošaiev je bil seveda naš neposredni izvoz v Španijo (v poštev prihaja nredvsem les) malenkosten. Sami smo v Španijo neposredno izvozili komaj 456 vagonov lesa v vrednosti 38 milijona Din, kar je glede na veliko uvozno potrebo Španije po lesu prav neznatna količina. Zato pa je jugoslovenski les šel v Španijo ekoro izklšučno kot italijansko blago, preko Trste in Reke. Pri tem je ostal v Italiji, kot posredovalki, prav mat en tr-govisTd dobiček. Saj je Italija, _ki je sama orimorana v veliki količini uvažati les, lani izvozila v Španijo med drugim 11.950 vagonov rezanega lesa in 1765 vagonov pragov, večinoma jugoslov&nske provenijence. Z novo pogodbo eo dosedanje težkoče pri izvozu v Španiio odpravljene. Naše blago bo pri uvozu v Španijo- dobilo vse ugodnosti, ki izhajajo iz klavzule o največjih ugodnostih. Ves les, ki je doslej šel v Španijo preko Italije, bo po uveljavi ienju pogodbe vzel smer preko naših domačih luk, predvsem Sušnka. Količina tega izvoza pa se bo morda še povečala, ker bo naše blago zaradi odpadlega posredovanja italijanske trgovine postalo še bolj konkurenčno. Tako se nam odpira sedaj težko vrrnšanie, kako prenesti ta izvoz preko naših luk, zlasti preko Suša-ka, katerega kapaciteta je s^oro izčrpana. Samo v I. polletju L 1. je blagovni promet sušaške luke. kamor gravitira predvsem les iz Slovenije in Gorskega kotara, dosegel že 316.000 ton. dočim je za vse preteklo leto znašal 543 000 ton, za vse Mo 1927. 438.000 ton in za vse leto 19?6. 270 OnO ton (torej mani kakor letos v 6 mesecih). Tako postaja vprašanje razširjenja sušaške luke z »graditvijo sosedne luke Martinščice in Bakra eno naialetualnejših ekonomsko - političnih vprašanj. Ideja zgraditve luke Martinščice je Se stara ter so jo v zadnjih letih propagirali zlasti slovenski gospodarsld krogi. V zadnjem času je ta problem vzelo v pretres tudi prometno ministrstvo, ki mu je posebna deputacija interesentov iz Sušaka predložila tozadevno spomenico. Tudi inozemstvo se je v zadnjem času pričelo živo zanimati za ta problem. Tako je bil pred dnevi objavljen v dunajskem »Holzmarktu« zanimiv članek, ki ga je napisal g. Trifo Vukovie (lastnik istoimenske spedicijske družbe v ZagTebu) in v katerem čitamo med drugim: Ker prihaja kot jugoslovenska luka za izvoz lesa v Španijo v prvi vrsti v poštev Sušak, se nam vsiljuje nehote vprašanje, kako se bo v prihodnje razvijal že itak od dne do dne naraščajoči promet te luke, ako bodo pritisnile na Sušak še nove količine lesa, ki se sedaj kot italijanski les vkrcava-jo na Reki in v Trstu. Prekladalni prostori na Sušaku, ki obsegajo cca 15.000 m5, so že sedaj z lesom prenapolnjeni, dočim se izvozniki in špediterji že več let trudijo za povečanje svojih prostorov. Vprašanje skladiščnih prostorov igra, kakor znano pri prekladanju lesa največjo vlogo in vpraša se, kako se bo pri sedanjih prostornih razmerah mogel razvijati povečani promet. Pri tej priliki naj pripomnimo, da pristanišče na Sušaku že sedaj večkrat ni v sta^ nu sprejeti vse došle parnike v hrko. Zaradi tega se pogosto pripeti, da morajo parniki čakati na odprtem morju, dokler ni prostora na pomolu. Ti in podobni drugi razlogi so povod, da se bavijo interesenti in oblasti že dolgo z mislijo kako razbremeniti promet na Sušaku s pritegnitvijo v bližini ležečega pristanišča Martinščica. Še drugi predlog se tiče Bakra, ki ima izvanredno zavarovano lege in razpolaga s skladiščnimi prostori od preko 20.000 kvadratnih metrov. Doslej ni bilo misliti na pomembnejši promet preko Bakra, ker ni železniške zveze. Sedaj pa dobi to pristanišče železniško zvezo s progo Zagreb - Sušak in odpadejo s tem vse ovire za razvoj prometa v Ba-bru. Nadejati se moramo, da bodo meroefaj-ni državna faktorji z ozirom na novo nastalo situacijo storili vse, da bo tehnično mogoče brezhibno obvladati povečani direktni izvoz lesa v Španijo. — Vojvodinsko bankarstvo in vprašanje bančnih zbornic. Udružeuie vojvodinskih bank v Novem Sadu je te dni glede na sklep bančnih ndruženj o potrebi ustanovitve bančnih zbornic poslalo predsedniku vlade gen. Živkoviču daljšo predstavko. v kateri na-glaša, da je proti osnovanju posebnih bančnih zbornic ter zavzema stališče, da je treba dalje obdržati sistem skupnih zbornic, ki morajo ostati reprezentantinje vsega gospodarstva za svoja področja. = Dobiček Zagrebške pivovarne. Po pravkar objavljeni bilanci znaša čisti dobiček Zagrebške pivovarne in tvornice slada za leto 1928./29. 3.13 milijona Din, in sicer na delniško glavnico 20 milijonov Din. = Konknrz je razglašen o zapuščini Jakoba Starca, veleposestnika v Hotemežu (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Radečah 28. t m., oglasi t veni rok 20. januarja, ugotovitveni narok 3. februarja. Borze 9. decembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največ potrebe je bilo v devizah na Newyork in Curih. Tečaji deviz so se v splošnem gibali na stari višini, le deviza na Newyork je dalje popustila na 56.27. Potrebo je v večji meri krila tudi privatna ponudba. . Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda tudi danes popuščala. Pri slabem prometu je bila za aranžma zaključena po 430 in za februar po 406. Investicijsko posojilo je prvotno popustilo na 85 zaklj., pozneje pa je notiralo 85.25 — 86. Med bančnimi papirji je bilo nekaj običajnih zaključkov, med industrijskimi vrednotami pa je bil promet samo v Trboveljski po 450 in v Tvornici vagonov po 135. Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.76, Ber. 13.4825 do 13.5225 (13.5075), Brus. 7-8942, Budim. 986 5 do 989.5 (988). Curih 1094.4—1097.4 (1095-9). Dunaj 792-36—795 36 (793.86). London 274.S6 do 275-66 (275.26), Newyork 56.17—56.37 (56.27). Pariz 222.03. Praga 166 89—167-69 (167.29). Trst 294.10—296.10 (295-10)- Zagreb. London 274.80 — 275.45. Newyork 56.17 — 56.37, Milan 294.123 - 296.123. Curih 10944 — 1097.4. Amsterdam 22.73 do 22.79. Berlin 13.4925 — 13.5225. Dunaj 7.9230 _ 7-9530, Praga 166.69 — 167.69, Budimpešta 9.8672 — 9.8972. Curih. Zagreb 9.1275. London 25.12, New-vork 514.45. Pariz 20.26125. Milan 26.9375, Madrid 71.35, Berlin 123.23. Dunaj 72 43, Praga 15.2575, Bukarešta 3.07. Budimpešta 90.1375, Sofija 3-72, Varšava 57.75. Dunaj. Beograd 12.5825 — 12 6225. Berlin 169.85 — 170.35, London 34 6275 — 34.7275, Milan 37.1225 — 37.2225, Newvork 709 do 711.50, Pariz 27.9275 — 28 0275, Praga 21 0275 — 21.1075. Curih 137.81 — 138.31; dinarji 12.525 — 12.585. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den., Ljubljanska kreditna 124 den., Praštediona 905 den., Kreditni zavod 170 den.. Vevče 130 den.. Ruše 250 — 260, Stavbna 50 den., šešir 105 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 430 — 432.5, kasa 430 — 432.5, za februar 407 — 408, investicijsko 85 25 —86, agrarne 51-75 den.; bančne vrednote: Praštediona 905 — 910. Union 200 — 201, Jugo 83 — 84. Srpska 127 den., Zemaljska 129 denar. Ljubljanska kreditna 123 den., Po-Ijo 16 — 17: industrijske vrednote: Nar^-tia šumska 50 blago, Gutmann 170 _ 1®, Slaveks 92 — 97, Slavonija 175 den., Drava 290 _ 330. Šečerana 370 — 380, Lievaonica 1R0 — 210 Brod vason 135 — 150, Vevče 132 den.. Jadranska 53o — 550, Trbovlje 450 — 455, Isis 19 den. Blagovna tržišča Hmelj + S hmeljskih tržišč. Na žateškem hmelj-kem trgu je znašal pretekli teden pri mirnem razpoloženju dnevni promet 100—150 stotov. V žateškem okolišu je hmelj skoro razprodan, dočim je bilo druga leta v tem času še precej blaga na razrsolago. Po ugotovitvah hmeljarskega udruženja je ostalo pri producentih le še letošnjega pri- delka. Cene se gibljejo sedaj meri 450 do 650 Kč za 50 kg (izbrano blago notira do 700 Kč, vendar ga ni več dobiti). — Na nurnberškem hmeliskem trgu je bilo pretekli teden razpoloženje mirno pri nespremenjenih cenah. — V Savinjski dolini kupčija popolnoma miruje. Pri hmeljarjih je še neprodano okrog lo % letošnjega pridelka, večinoma slabše kakovosti. Jafca -f- S tržišča jajc. Kakor smo že v zadnjem poročilu omenili, je produkcija sedaj zelo slaba, dočim je povpraševanje inozemstva po svežem blagu prav živahno. Cene so povsod čvrste. Bodoči razvoj tržne situacije bo v veliki meri odvisen od vremena. Če bo nastopila zima. bodo cene dalje čvrste, če pa se bo sedanje toplo vreme obdržalo, tedaj se bo produkcMa povečala, kar bo imelo za posledico nižje cene. Trenutno se pri nas nakupna cena giblje med 1.65—1.7:) Din za komad. V Berlinu so preteklo soboto no-tirala jugoslovenska jajca 14%—15 pf. napram 14%—1414 pf. koncem predfidnjega tedna in 13 Ji—14 pf. 22. novembra. Živina -f Živinski sejem v Kranju (9. t m.) Na živinski sejem je bilo prignanih 140 glav goveje živine in 33 prašičev. Pri srednji kupčiji so bile naslednje cene: voli I. 10 Din, II. 9 Din, krave I. 8 Din, teleta 12 Din, biki 7 Din, prašiči 15 Din za kg. 4- Živinski sejem t Ptuju. Na sejem dne 3. t m. je bilo prignanih 323 glav goveje živine in 113 konj. Cene so bile za kg žive teže: za krave 3.50 — 8.50 Din, za teliee 6.75 — 9.50 Din, za vole pa 7—9 Din (izjemoma do 10 Din). — Na svinjski sejem 4. L m. je bilo prignanih 274 glav. Cene so se gibale med 8—10 Din za kg pri plemenskih prašičih in med 10-50 _ 13 Din pri peršu-tarjihh in špeharjih. Prihodnji živin, sejem se bo zaradi državnega praznika (17. t m-) vršil že 16. t m. Les + Ljubljanska borza (9. t m.) Tendenca nespremenjeno mlačna. Zaključenih je bilo 6 vagonov, in sicer 4 vagoni bukovih drv, 1 vagon oglja in 1 vagon brzojavnih drogov. Povpraševanje je za bukovo vilano oglje, za hrastove podnice (53 mm, 2.85 m in 16 do 28 cm širine), za hlode (smreka, jelka, od 25 cm srednjega premera navzgor, 5, 6, 7 in več metrov dolžine), za jelove deske (38 in 48 nim, 4 m dolžine, L, II., III. ter 18 in 24 mm, I., II., III.), m remeljne (78/78, 38/78, 4 ra dolžine), za 20 vagonov tesanih tramov (5 in 7 m dolžine, 11/13, 12/14, 13/16. 16/18, 16/21 can), za več vagonov bukovih metlišč (27 X 27 mm, 1—1.10 m dolžne) in za 100.000 komadov hrastovih pragov za Grčijo (1.80 X 12 X 18). Žito + Žitni trg (9. t m.) Na ehieaSld bora eo v soboto cene popustile (za december na 124 in sedem osmink centa), dočim je na budimpeštanski borza danes pšenica za marc popustila na 23.60 penga. Tudi pri nas so cene danes nazadovale za nekaj točk, vendar pa stane baška pšenica še vedno okrog 200 Din fco nakladalna postaja. Cene koruzi pa eo v glavnem ostale nespremenjene. + Ljubljanska bona (9. t m.) Tendenca za pšenioo, koruzo, oves in rž mirna Zakl jučkov ni bilo. Nudi ee pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa pL 30 dni): baška 79 kg 2475—250; 78 kg 245—2475, 77 kg po 240 — 242.50, sremska 77 kg po 237.50—240. slavonska 77 kg po 230—232.50; moka: »0< franco Ljubljana 370—375; koru. sa: baška, umetno sušena 195 — 197-5, po mlevski tarifi 192.5 — 195, času primerno suha s kakovostno garancijo 170 — 175; činkvantin: baški 245 — 247.5; oves: baški, 63/64 kg 195—197.5 Din za 100 kg. -I- Novosadska blagovna bora (9. t m.) Tendenca mlačnejša. Promet: 43 vagonov pšenice, 4 vagone moke, 34 vagonov koruze in 1 vagon ovsa. Pšenica: baška, 77 kg 197.5 do 200; 78 kg 200—205; gornjebanaška 190 do 192; sremska, 77 kg 185 — 187.5. Ječmen: baški 122.5—127.5. Oves: baški in ban. 137.5—1425. Koruza: baška in sremska 105 do 107.5; s kakovostno garancijo 110 — 115; za december - januar 115 — 117.5; za marc, ladja Dunav 132.5—135; umetno sušena 130 do 135. Moka: baška >0g< 300 — 310; »2< 275 — 285; »5< 235 — 245: >6< 1% — 195. 18 Din likanf e moške in damske obleke. Najhitreje garderobo zlika, očisti, posije, tisdi obrne — Wallet Express, Stari trg št. 19. — Posije tudi kožtchovino. Kemično likanje baržuna. — Pišite dopisnico, pridemo po oMeko. 2743 Zahvala Moi pokojni soprog Mirko Vod-lak se je smrtno ponesrečil pri železniški katastrofi v Rajhenburgu. •Kot »Jirtrov« naročnik je bil zavarovan proti nezgodam ter mi je zavarovalnica »Triglav« po predložitvi zdravniškega izpričevala in mrtvaškega lista nakazala celo zavarovano vsoto 10.000 Din. Direkciji »Jutra« se za veliko zaščito, ki jo nudi svojim abonen-tom s sklenjeno pogodbo, najlepše zahvaljujem, zavarovalnico »Triglav« pa za kirlantno in hitro rešitev toplo priporočam. Ljubljana, 9. decemlbra 1929. Eleonora Vodlak + Naš ljubi brat, oziroma nečak in bratranec Tonček MUdavec uradnik tvrdke Medic in Zanki je danes zjutraj po daljši, težki bolezni boguvdano umrL Pogreb se bo vršil v sredo, dne 11. decembra ob 14. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnice k sv. Križu. Obranimo ga v dobrem spominu! Ljubljana, dne 9. decembra 1929. Žalujoči ostali. Pogr«hn« »vod J. Gajšek, Vodmat-1 t V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je soproga, mati, gospa' Frančiška Koron roj. Vrabič v ponedeljek 9. t. m. ob 6. uri in 45 minut v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v sredo 11. t. m. ob 9. uri zjutraj na domače pokopališče. Sv. Peter v Sav. dolini, 9. decembra 1929. žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. Tvoje milo m kozmetika naj bo samo CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 hoče po posti naslov ali lealco drug o informacijo tieoco mo malih oglasov naj priloži v *namleah /e /Vn • cicer no bo prej«! odgovora t * Z^KMm CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Pred nakupom moških in zimskih oblačil oglejte ed velikansko zalogo v konfekcijski industriji Josip Ivančič LJUBLJANA, Dunajska c. št. 7. Lastni ročni todeM! — Cene brez komikuirence! \iA* Prodajalka izučena v trgovioj z mešanim blagom, etarejša moč, Seli službe kjerko.i na deželi ali mestu kft prodajalka ali poslovodrd-nja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43301 Hišo v prav dobrem stanju, z električno razsvetljavo in Motorno kolo nemške znamke S. D., v dobrem stanju, 175 cm! 5 lopim gospodar.-kim poslop-dvema prestavama, poceni I jem, zraven farne cerkve, _ . . ,, preda Josip Cilenšek. La-lob deželni ce6td, 20 minut BriVSKi Ul frizerski ško. 43488 od kolodvora, kjer je bila že dobro vpe jana trgovi Veliko trgovino " ^ ' mešanega blaga, ren., v lepem trgn Slovenije dam v najem. Za prevzem leipo sortirane zaloge potrebno 100.000 Din. ostalo po dogovoru. Ponudbe na ogla«, cddelek »Jutra« pod »Cilj veletrgovine«. 43157 pomočnik mlad, išče nameščenja v Ljubljani ali v okolici. — Vinko Gortan pri Iv Sebe, Litija. Dolenjsko. 43326 Strojnika n parno tago, vefičega vseh popravil strojev Jagi ter elektrike, ki naj ZVi- ____i__.»: st.vo * bodi po možnosti tudi šofer, aurejmemo — Obširne ponndbe pod značko »Vesten in zmožen« na oglarja oddelak »Jutra«. 434S8 Gospodična H igra klavir m violino, dobi mesto pri boljši damski kapeli. Oglasijo naj se tudi začetnice. Ponudbe s fliko na naslov: Slavko Raškaj. Banjaluka. 43452 Trg. vajenca poStenega značaja, s predpisano izobrazbo za konfekcijsko stroko sprejme takoj Jos. Ro-jina, Ljubljana. 43376 Mlad fani poSten, 16—18 let star, za v&a domača opravila, dobi etalno službo v dobri hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43705 Kmetsko deklico etaro 15—17 let, sprejmem sa pomoč v kuhinji, kjer ee bo lahko naučila kuhati Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšen nastop 15—17«. 43675 Katera tvrdka mes nih izdelkov bi eddaui krajevno zastop-prometnam kraju Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velik promet«. 43677 Šivilja gre fivat na Jom. Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Izurjena šivilja/12«. 43712 Hišna krojačica se priporoča damam v hišo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43714 Žagarja fcrmnaga in poštenega — onožnega vseh popravil na -^enecijanki, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43676 2 kroj. pomočnika prvovrstne moči, za velika dela, sprejme Simon Klimanek, LjuMjana, Selenburgova ni. 6. 43730 Pekov, pomočnik mlajša moč. krf bi tndi nogi! kruh. dobi takoj službo. Plača po dogovoru, služba stalna. Vprašati pri Joako Majeriž, pekarna. Trbovlje 11/67. 43729 Potovalne ' zastopnike sa prodajo brezkonkurenč-lega predmeta, z mesečnim Z3»luž;kxxm 12—15.000 Din ob marljivi sposobnosti, sprejmemo. Prednost imajo izurjeni trgovski potniki tn inteligentni trgovski pomočniki. Ponudbe s popolnim opisom dosedanje zaposlitve in sliko (neobhodno) na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Energičen«. 43737 Potujoči trgovec agilen, b prvovr.-tnimi zvezami in nastopom, bi prevzel še kak boljši predmet. Po novem leta potujem v Dalmacijo rn Primorje — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Potujoči trgovec«. 43605 5 do 10.000 Din mesečno lahko zasluži v Ljubljani marljiv gospod spretnega obnašanja e prodajo uglednega predmeta. Ponudbe z natančnim opisom dosedanje zaposlitve in e i i k o (neobhodno) se prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiv 500«. 43736 l. obL kon. šoferska šola famernik, Ljubljana. Dunajska cesta 36 (Jugoavto). — TeL 2236 Pouk tn praktič ne vožnje 251 Otvoritev novih tečajev!! francoščine, nemščine, ita lijanščine, angleščine in ru SSine. Akademsko na-obra ženi predavatelji Temelji to, hitro, veselo! Višnja, kova 4. pritličje — 10—12 in 18—20 h. 42938 Reven akademik daje poceni instrukcije r realnih predmetih. — Po nudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod »Za vsakdan i kruh«. 43378 Sem m!ad Pisarniška moč z dobrim spričevalom in večletno prakso, išče služ bo v Ljubljani ali okolici. Cenjene ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Služba«. 43695 Krojaški pomočnik išče delo. Naslon v oglas oddelku »Jutra«. 43686 Plačilna natakarica ki govori več jezikav, išče mesta v ka/varni ali re stavraeiji — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna natakarica«. 43691 Opekarski mojster želi mesto v parni opekarni, prevzame v režijo, ozir. v akord, istotako tudi teh nično vodstvo gradnje in montaže novih opekarn — Ponudbe na naslov: Ivan Faust, St. Lenart št. 41 — Brežice ob Savi. 43681 Prodajalka s Štiriletno prakso v manti-fakturi, špeceriji ln železnim, želi premeniti službo takoj ali pozneje. Gre tudi kot blagajniča-rka. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva 18« 43680 Zagar-brusač zanesljiv in trezen samec, vešč vseh popravil, išče primern»f;a mesta pri boljšem podjetju. Gre tudi kot skladiščnik Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4-3674 Plačilna natakarica reflektira samo na boljše mesto, najTaje v industrijskem kraju, tudi izven Slovenije, žeH premeniti službo. — Dopise na oglas. oddelek »Jutra« pod »Kavcija na razpolago« 43673 Izolater (akordant) išče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43707 Gospodična izurjena v šivanju oblek znanjem 6trojepisa in stenografije, tudi hrvaške, išče mesta. Dopise pod Kjerkoli«/ll na ogla-ni oddel. »Jutra«. 43711 Slaščičarski pomočnik samostojen, liče službo. - »Biti — ne biti« inteligenten. — Rešite mi življenje, dajte mi zaposlitve kakršnekoli 1 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43597 Kot mesarski pomočnik oztr. mojster prevzamem službo v kakšnem večjem Avto z Essejc limuzino, v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 43662 Damsko kolo naprodaj v garderobi pri Figovcu. 43702 Mlin za kavo rabljen, kupim. — Ponudb na cglasnl oddelek »Jutra pod šifro »Mlin«. 43413 Bukova drva kupujie družba »Kurivo« Ljubljana, Dunajska c. 43007 Mahovlno hrasta ali sliv m bučne koščice. suhe tn rešetane kupujemo. Ponudbe z vzor cem na naslov: G Hoff mann & Co„ Zagreb, Be-rislav'čev» 3. 48480 na in pekarija, v lepem iraju in solnčn legi, z neka; polja prodam. Naslov j.ri podružnici »Jutra« v Celju. 43660 Posestvo bi rad kupil »li se priženil v mestu ali na deželi. Imam 60.000 Ddn ter go ■vorim dv» jezika. Pismene ponudbe na: Pušuik. Vrhe št. 8, SLovenjgradec. 42732 Prodam vinograd t hišo. stiskalnico isn kletjo Cena Din 35.000.—. Poizve se: Maribor, Kej-ž ar jeva uL l/L, vrata IV, 43739 Gostilno tudi sa dežel: vzamem v najem — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kavcija 30< 43657 Boschovo razsvetljavo J.; kompletno, z dinamo, raz-predeln« tablico, žicami in eventuelno z akumulator-em in etarterj »m kupim, aprva mora bati zajamčeno uporabna — Ponudbe na naislov: Ing Fr. Cer-vinka, Krmelj, Dolanisko. 43672 Mah hrasto-v ali sliv, čeSminjevo lubje in druga zelišča ku-pavam vedno v vsaki množini po najvišjih cenah. — Ed. Pišler, Vrhnika. 43671 Pisalno mizo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V dobrem stanju« 43724 Din 1,000.000.— tudi več ali manj, v zdravo, solidno in dobičkanos-no podjetje ali tovarno — kot t.ih ah sodelujoč družabnik. ali proti garantirani obrestni meri. Le resne, stvarne in točne ponudbe z referencami pod »Zajamčena tajnost- na oglasni oddelek »Jutia«. 43631 G. Th Rotman: Naslov v oglasnem oddelku kraju . Dravske ali Sav.-ke »Jutra«. 43389 ''»"ovine. Pismena obve- stila je vposlati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesar pomočnik«. 43363 Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) Pozor! Pozor! Volno In hombaž kupite najceneje pri tvrdki 1 ari Prelog. Ljnbljana. t ari trg št 12 in Židovska IDlica št. 4 349 Drva, premog, koks prt družbi »Kurivo« Dunajska 33 — Javna skla tišči Telefon 3434 43006 Blagajno Weirtheim. v dobrem stajiju za 2000 Din prodam Natančneje pri vraitarju hotela »Evropa« t Celju. 43661 1500—2000 posojila prosim za takoj proti za-sigurani vrnitvi po 100 Din mesečno in 10 %. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Čast«. 43669 K elektrotehnični reparaturni manjši delavnici vstopim kot družabnik, event. kot delovodja Sem absolvent elekitrodelovod-ske šole, z večletno prakso Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Perfekten delavec«. 43679 Kdor vloži v dobro vzpevajoče podjetje 10 000 Din. dobi 30% provizije od posojenega kapitala. Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vračljivo tedensko«. 43696 Detailna trgovina z usnjem etara, rem-omirana. }e radi bolezni naprodaj. Potrebno 3—500.000 Din kapitala. — Pismene ponudbe pod šifro »Za 21685« na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličera ulica 11. 43670 Trgovsko opravo elegantno, razen lep inventar, Register blagajno, izložbena 6tojala in ogledala ugodno prodam. Poizve se v hotelu »Bellevue«, Ljubljana. 43550 Staro pohištvo por ani naprodaj Prod Škofijo 14/n. 43685 OM&čiUi Moška suknja črna, elegantna in temno-modra, popolnoma nova obleka ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43706 Več gospodov sprejmem na stanovanje in fino domače hrano z vso oskrbo t h® Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48722 rikUa imk Gostilno ree dobro idočo vzame samostojna go«pa na račun ali v najem — najraje v bližini Maribora al? Celja. Poseduje osebno pravico. Nastopi e 1. januarjem. — Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra kuharica« 43697 Stanovanje 1 »obe tn kuhinje oddam takoj. Naslor v »Oglasnem oddelka »Jutra«. 43727 Stanovanje že prazno, S sobe, kuhinja, pritikline, oddam za takoj' proti daljši najemnini Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43477 Boljša gospa z 1 Vij 1-eta starim otrokom išče sobo z uporabo kuhinje, v Ljubljani ali okolici. — Najraje pri boljži vdovi. Ponudbe z navedbo najemnine prosim pod šdfro »Za takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. 43683 Sobo lepo opremljeno oddam v sredini me^ta enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 43710 9t ALLE poenostavlja v enem aparatu speciia'nl kamen za britje in jermen za glajenje. Ostri avtomatično vsak nož za brit.e. Sobo z 2 posteljama solnčno, e posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam Naslov v ogl. o-ldelku »Jutra«. 43708 Lepo sobo z elektnko in strogo sopari ranim vhodom oddam za 15 t m. 2 ali 1 gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43715 Lepo sobo z vso o-skrbo oddam takoj ali s 15 dee. v Kolodvorski ulici Naslov t ogias. oddelku »Jutra« 43720 Sobico br« hrane ižčeta dr« dijaka. Ponudbe pod »Ogod-ni pogoji« na oglasni oddelek »Jutra«. 43721 Pospešuje dne»no ednstvenn britje b rez bo eč n f uporabi Dreko 600 000 komadov Poetikijan 210 I>in črno lakiran 155 Din Dobiva se povsod. 12664 Sobico ali »»stanovalca i oskrbo išče mladenič Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod 15. december. 43736 Sobo s hrano takoj oddam. Židovska a!. 6. L adstr. 43719 Gospodično sprejmem na stanovanje v Kolodvorski ulici St. 88./I. 43733 UUHUVa Stanovanje 1—S sob, c - pritiklisami oddam e 15. dee. ali 1. januarjem Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 43687 Stanovanje 2 sobno s kuhinjo in pritiklin amd oddam takoj na Vodovodni cesti t vili z ravno streho. 43734 Sobico prazno ali opremljeno, v centru mesta išče solidna uradnica z lastnim perilom L januar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Elektrika in dobra peč«. 43591 Sostanovalca sprejmem k boljšemu ge* Vino Opolo zajamčeno pristno, do ko«-ca decembra čas ulico po 10 Dia t hotel« »Bellevue«. Ne zamudite agodno-«ti. 43551 Dfrpiti Tovarišlco v rvrbo nedeljske zabave želi moi srednjih let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zarja«. 43456 »Ladi« Pridi taikojl Tvoja "L 43690 Jaz sem ves dan epal. In ti? Piši in pridi kmalu. 1 1 1 i i ^ 1 1 1 1 1 ! 1 i ! ■ JL J _!__i ' 1 s 1X1 ITT ur £ff m \\T lii ITT TTT TM ITT ffi ML TTT kar ziiima bo buida in dolga. V pa? dneži dtaspe zato&u&en toamso>o«t šleziiskega Dremooa »Julius - Kazimierz« si>ectja;tao aa domačo tairja-vo. Razumna gospodam je famri s tem premogiam, kar pnihraTri aa času. diek in dema-rjo. Dobave direktno iz vagonov bodo oeaejše, kakor potem te skladišča. PtredmTočSla ,iavi>te tvndld D. ČEBIN premog, drva, koks ffi Woffova l. Tel. 20—55. I I I 1 1 i I n—r- i \ 1 1 1 i ' 1 i , i \ I 1 I I I Trgovski lokal lepimi, veiikimi skladišči in stanovanjem oddam 1 1. januarjem vnajemv ef» Mokronogu, tik farne cer- SODO kve. — Cenjene dopise na eeparira.no in z električno naslov: Al Beretič, Smar-1 razsvetljavo išče za ta' Prešernova 1 itaene $age I vo$cm in &ro§ne §agc za rezanje drv vedno na skladišču y obratu in po skrajno nizkih cenah. Dragutin Erben, Osijek, Desatičina ul. 10, telefon 190 1^762 roQ*t prti Gabeffim-moit&vii, zilaibe čopke, njih trve-zesrje im sestavo pcevzama tvrdka TONI JAGER Ljubljana. Dvorni trg 1. PRAH ZA BENGALIČNI OGENJ v vseh barvah se dobi v drogerijaK Kane. Ljubljana in Kane (\Volfram) Maribor. 15720 JU icoGs Dunajska c. 46. Telefon 28-20 A t- Iz življenja iti sveta Vlada brani zverjad pred lovci Britska vlada ozemlja Tanganika v srednji Afriki je proglasila ogromno Sergentsko stepo za zaščitni teritorij, kamor ne sme stopiti noga lovca. Ime« novana stepa leži na vzhodu Viktoriji« nega jezera ter je silno redko nases ljena. Pač pa je prepolna živali vsake vrste. Stepna ravnina je bila zadnja leta priljubljeno izletišče lovcev, ki so z avtomobilov streljali na divjačino morda iz gole krviželjnosti. Da taki Čudni športniki popolnoma ne »pusto« $ijo tega zanimivega predela afriške celine, je vlada proglasila Sergentsko stepo za zaščitno ozemlje in prepove« dala tam vsak lov. Zverjad je v tej slepi tako krotka, da so se lovci na avtomobilih lahko na nekoliko metrov približali levom, nosorogom, žirafam, gnujem in antilopam. To krotkost so lovci obilno izrabljali in cele karava« ne avtomobilistov so nesmiselno po* bij al e živali kar na debelo. Vlada je določila strogo kazen zoper uničeval« ce afriške favne in namestila mnogo paznikov, da prepreči tak divjaški na* čin lova. Dragocen tovor na parniku Čez nekoliko dni odpluje iz Genove parnik »Lionardo da Vinci«, ki bo pre« peljal iz Italije na Angleško slike, do« ločene za razstavo italijanske umetno« «ti v Londonu. Za to razstavo so zbra« i najboljše slike iz vse Italije, tako iz javnih, kakor iz privatnih zbirk, tako da bodo zastopani najznamenitejši umetniki od Cimabueja do Segantini« ja. Na parniku bo preko 300 slik ne* precenljive vrednosti, med temi več del Rafaelovih, Botticellijevo »Rojstvo Venere«, Tintorellova »Adam in Eva« in nekoliko slik Giorgioneja. Za raz* stavo bodo več del italijanskih moj* strov posodile tudi francoske, nemške, nizozemske in ameriške galerije. Slike so zavarovane za ogromne vsote, med njimi ena sama za pol milijona funtov (nad 135 milijonov dinarjev.) Parnik s temi zakladi umetnosti spremlja v London flotilja vojnih ladij. Tihotapstvo premetenega Žida Z nemškimi kolonisti, kj se selijo iz Rusije, je odšla iz Sovjetske unije tu« di manjša skupina Židov, ki imajo ko« munizma dovolj. Pri prestopu rusko« lotiške meje so izseljence natančno preiskali sovjetski cariniki in zaplenili vsako tujo valuto, zlato, srebro in dru« ge dragocenosti. Nekateri potniki so pri tem prišli ob svoje zadnje prihran* ke. Preiskava je bila tako temeljita, da so sumljivim osebam celo prerezali podplate na čevljih in res našli precej 21: Volka Pen io ais.iir.uimen.tB5ien koncert. Razdelitev Noblovih nagrad v radiu Danes 10. t m. od 16.45 do 16.50 bodo vse neonske postaje prenaSafe žz Stockhofana slavnostni spored razdeiliitve tetožnja Noblovih na®nad. Potek prireditve bo pred stockboteskain mfcpoionom nazSaigad ber?jnski na5>ovedovaJec AKred Braran in sicer v nemškem Jeizitou. Presno«, ki bo goitovo ze&o zanimiv, se bo stKal toda preko do-najske in driigii avstrijskih positaj. Sokol Sokolski listi, zlasti pa češkoslovaški, prinašajo v zadnjih številkah zanimive spominske članke o 601etnem obstoju in delovanju ženstva v Sokolu. Zlasti mnogo važnega gradiva, tudi slik, je priobčenih v »Sokolu«, reviji češkoslovaškega Sokolstva, kjer se je oglasila med drugimi tudi s. Renata Tjn^eva, ki popisuje dogodke pred 60 leti, ko je na inicijativo dr. Tyrša nastalo »Telovadno društvo praških gospa in deklet« pod vodstvom s. Katarine Fiignerjeve, njene hčerke Renate, žene dr. Tyrša in prve načelnice s. Klementine Hanušove. Društvo je imelo ob ustanovitvi leta 1869. akupno že nad 120 članic, od teh 21 telovadk in 22 deklic, ki eo tvorile prvi ženski sokolski naraščaj. Poljsko Sokolstvo ima »roje postojanke tudi na Nizozemskem. Ob priliki flOOletnice mesta Hambroeck je nastopalo tudi tamkajšnje polpko sokolsko društvo s članstvom in mladinskimi oddelki ter je poleg prostih vaj in lahke atletike zaplesalo tudi znani ples »krakowiak«. Nizozemski poljski Sokoli so včlanjeni v VII aH francoski dzielnici Zveze poljskega Sokolstva. Jngoslovenski naseljene! t Franciji in Nemčiji dosedaj še nimajo svojih lastnih telesnovzgojnih organizacij kakor n. pr. Poljaki m Cehi, ki so v tem pogledu prav sijajno organizirali svoje rojake. Prav primerno bi bilo, da bi ee tudi iz naših vrst kaj pokrenilo za organizacijo sokolskih društev na Vestfalskem in Franciji. Iz telovadnega sveta. — V Belgiji je rs-signiral na mesto predsednika gimnastičns federacije gosp. Francois Blomart, ki je deloval v organizaciji preko 40 let in je postal po smrti N. I. Cuperusa predsednik kraljevskega belgijskega telovadnega Saveza. _ Švicarska telovadna zveza je preložila svoj sedež iz Curiha v mesto Aaran, kjer ima svoj lastni dom in prednjačko šolo. Otvoritev doma pa bo uradno 1. marca 1930. — V Berlinu, središču nemškega Tnr-nerstva, je bila ustanovljena Zveza vseh mestnih turnerekih društev, ki šteje 140 dru štev s 33.000 člani. — V Pragi deluje e^dni 47 sokolskih društev « 86.000 Članstva, kar fe napram Berlinu vsekakor procentnaino mnogo več. 0 ruski poeziji po revolneiji fe objavil »Letopis Matice Srpske« v decembrski šie-vilki zelo zgoščen, a zanimiv prej!od iz peresa prof. E. Zaharova, ki podala sintezo vsega ruskega pesniškega ustvarjanja v zadnjih desetih letih. Bolgarska junaška zveza priredi 1. 1930. v Sofiji svoj veliki zvezni zlet. in sit-or v juniju ali juliju. S predpripravan i se še ni pričelo, ker bo definitivno od'™*!! o prireditvi zleta odbor Junakov na seji. ki te bo vršila 6redi decembra v Sofiji. Artar BenncxJec BCSIiFCSOOR Pustolovski romaš DRUGI DEL »Tole je pravkar prinesel postrešček za gospodično Kole to*, je dejala. Pomolila je mladenki zavoj, ki je bH povit z zlato nitko in na katerem se je bleščala značka neke velike slaščičarne. Gospa Gaufraiseva se je takoj vrnila k svojim loncem. Koleta je jela razvezovati zavoj... Jacques v svoji zamišljenosti se r obče ni zmenil za ta dogodek. Chantecoq, ki je težko čakal urednikovega odgovora, je stopil k njemu in dejal, da bi premagal njegove poslednje pomisleke: » Ce vam je veliko do tega, se hočem zglasiti pri vašem ravnatelju, a samo pri njem — in ga poprositi, naj strogo molči o vašem nestanku.« Jacques je hotel odgovoriti, ko je Koleta s smehljajočim se obrazom stopila k njemu. Pokazala mn je lepo škaljo s čokolado, kj jo je držala v roki, rekoč: »Razvajate me, gospod Bellegarde!« Novimr se je začuden uprl: »■Močite se, gospodična! Tega darla vam nisem jaiz poslai« »Pa ia poseiteca?« še vprašala detektivov® hči. Pckiaifa je poročevalcu ka/rtEco z napisom: »Jaqiues BeMegairde 36 AnitrnsUaa avetnOja.« Uredn3kovia zavzetost je postajat! a čedalje večja. »Gosipodiiičina,« je rekel z vso odločnostjo, »-častno besedo varni diaim, da mmaan s to pošiffijatvitfo bombonov niikakega posla, in dasd je ta vMfcka podobna onim, ki jih rabim . . .« Chantecoq, ki je fo?8 vse to sSšai fe vbMHotS: »A, talko! Pa ne da bi naš prt'jiajt>efi!i Belaogor...?« Obanoiknfll je, vzel šikarJio ter ffefloel Kokiti in BeFregardou: »Po.TdCta z menoj!« Odpd je vmaita v ozadju svoje delajvsrice in stopi z njima v svetlo sobico, kjer je bil urejen popoln laboratorij. Brez besede je postaivill škaclo na mfizo, kjer je stalla ohffitea stekkraiiaic, reagenaniih cevk itd. Na stepo je vzel enega iizirrred. bonbonov, ga prelomt.il na drveče in ga pcdiuihai. »SuimfJjivega diuha ni opaizlltii,« je detfai. »A stavSl bR . . .« Vstali je, stopil k omari itn jo odMenH s Mu tlakom, ki ga je vedno nosil na traku cikoli vraču. V omami je srtaCa vtrsfta lelkarnairsknh stekkmk vseh velikosti Brez oMevanja je vzel krilminailiist eno izmed njiilh, se vrnili k m iz is, diz&il podovdco steiklienke v najmanjšo svetih irea@eničnt.ih oevk in vrgel vanjo prelomljeni bonbon. Jaques čin Koleta sita ga molče opazovala. Čez nekai trenutkov je podržaS reaigenčno oevfico proti luči Sn jo pritrdil v stajallce, teko da mn je bia tik pred oemli. Čokolada se je po nnailem raztepiCa, tekočina je postala rjava — tn -glej na dnu reagiemane cevike se še jel usedeiči siv prah, k: se ae očitno raizT/kovatt od ostalih sestaMin bombona. »Zdialj vem iz gctavoistčJo, dta. so bonboni zastrupljeni;!« je z so obrodile pri-jemUjiivega uspeha. Nobediem fzimed claltiskov prstov, ki jih je biHa poJieioa fotografirala, se ni »jemal z njenimi zapiski v nazivfdnicah znaimiih zločincev . . . Ncbedien izmed vohunov, ki j%n je bffio poverjeno opazovamfle sumlijivih domačih šn tufh oseb, ni bii! mogel dognati nflid najtramiSe dedi o tem, .kdo bi tuiegmil biti .strah', 'ki so ga ponoči videvali v Lomna Vsi obrazi na po®oljskem ravnateljstvu, od nače'n'lk)ov cldldelkov do našnilžjjh podrejenoev, so postajaj od dne do ttae bolj ostupl. Javno mnenje je posrtajaCo nestrpno. Nkfkaterf čaisopšsi so bPfi že objavili zba'dO>ive članke, naperjene prcttii osebnosten, ki jim je bilo paziti ma varnost sodlnžavftainiov. Gosipod Fervail je M poklical Menatfieirja k sebi, da b! skupaj naSIa izihod iz te ne\-še5ne ziaideve. »Gospod ravnate?'],« je odkrito rekel naidlzcrnlk, »delii ko s! belm 'glavo, boSfi sem preprfoatn, da mora imeti prlikazen vaiž.ne razloge, ki so jo napotitUi, da se je dve noči zaporedoma vtihotapila v tdlvonano barbarskih bogov in ub»Ta nesrečnega Sabairaila-. Ze^ia, polastiti se 'kake dragocenost, bi bla za to početje le nezadostna razlaga. Zato sem piriSel do prepričanja, da ama Souvrska, zadeva pof-€čno ozadSe. 0>b raan-h prišlikaih, ko n^ je ibHo poverjeno opazovatnoe stsmiSjš-v'(h ontjenita&oev, sem dotgnal, dla obstoji v teh deželah veliko ta;j-nilh dlnuižb, ki imajo ogromno moč m zveze na vseh koncih sveta.« IZteiotH ^BBBB^BSBM v\fin)e čevCje | i in &neptc cevCje danes vsalfcdo kupuje, ker je postaja ta znamka radi svoje odlične kvalitete in elegantne fazone ljubljenčki vsega sveta. TRETORN Zahtevajte »TRETORN« vrhnje In snežne čevlje! Zahtevajte povsod pri vaših cenjenih trgovcih le Kernove biskvite, deserte in napol itanke, ker so najboljše. — Izdeluje jih edino le A. KGRM 14689 Tovarna keksa KRANJ. Norosti Norosti Železna služinska Brozovic« patent postelja zložljiva, s tapeciranim ma* dracom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče osebe stane Din. 450.— Raspošiljam po poštnem povzetki. za izdelavo čevljarskih lesenih klinekov In zobotrebcev povsem nove, še nikoli rabljene, za kompletno 'tovarno prodam daleko izpod dnevne cene ali pa pristopim z isthni in s primerno zgradbo kot družabnik. Zaslužek velik, možnost prodaje zajamčena. — Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sretna budučnost«. 15541 'i v .... - N.'vV- . " , '."• -«.*v T .-:• i*. ♦ . . T« - 15904 Parala Tonitles kot soproga, Frigga Tonnacs Kot hči in Emil Tonnies kot brat javljajo tudi v imenu vseh sester, da je dne 6. decembra 1929 v Mun-chenu umrl gospod Mol suetnlb RUDOLF TO obL avl cav. arhžtekt im gradbeni ravnatelj Upepeljenje se je na izrecno željo pokojnika izvršilo povsem tiho dne 9. decembra 1929. Vljudno se prosi, da se opuste žalni obiski. Ljubljana, dne 9. decembra 1929. »p. FUA.V HUBA advokat in fin. prok ura ture nadsvetnik v p. Je danes po pardnevnl, silno težki bolezni mirno ln boguvdano preminili, izpolnivši pravkar 50 let svoje starosti. Pozabili ne bomo nikdar te zlate duše! Pogreb bo 8 Stare poti Številka 2 v torek, dne 10. decembra 1929, Ob 3. uri popoldne. Lesena patent postefla tložliiva, s tapeciranim madracom. zele praktična stane Din. 280.— Trodelnl z volno polni eni madraci stanejo Din. 750.- n0VI POVEDI JI I7SFL7AHTTVAJTF OATER SI O.OLFJT[ NAŠE NAJNOVEJŠE HARMONM DOBiTE QAZASTONJ. HAJVEUA ODPR.TVRDKA (ilASBIL VMOSLMJt. meineL a h6rold TOVARNA 6LASBU !N HARMONIK III «»»mflHI Potem mara veliko zalego puhastega perja kg po D 38. - cisto belo gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— in celo tapetniško in posteijsko blaga , L BROZOVIC Zagreb, lUca 82. išče za blagovni oddelek trgovca s strokovnim znanjem, zmožnega srbohrvaščine in nemščine. Ponudbe s curriculum vi'ae na Publicitas d. d., Zagreb, Gundu-ličeva ul. 11, pod „Za- 21.668" Kdor oglašuje, ta napreduje Brca poeefaMg* NaS srftnodobri brat, ujec, nečak ln svak, g-ospod ■eetcS poprstei iam>d ™ Občina Ljiifcliaaia rn Poslovodstvo gradbenih podjetij G. Tonnies ln »Obnova« v Ljubljani javlja, da je dne 6. decembra 1929 v Munchenu umrl gospod stavbni svetnik Rudolf Tonnies obl. avt. civ. arhitekt in gradbeni ravnatelj Upepeljenje se je na izrecno željo pokojnika tiho izvršilo dne 9. decembra L L Prominentnemu strokovnjaku in neprestano delavnemu izkušenemu veščaku bomo ohranili trajen časten spomin. Ljubljana, 9. decembra 1929. Uradništvo gradbenih podjetij O. Tonnies In »Obnove« v Ljubljani naznanja žalostno vest o prerani smrti svojega vrhovnega šefa, gospoda stavbinskega svetnika Rudolf Tonnies-a obi. avt, civ. arhitekta in gradbenega ravnatelja ki je po dolgi in mučni bolezni dne 6. decembra 1929 v Munchenu preminuL Nepozabnemu šefu, ki nam je bil svetal uzor neutrudnega veselja do dela in vestnega izpolnjevanja dolžnosti, bomo do konca dni ohranili časten in hvaležen spomin. Ljubljana, dne 9. decembra 1929.