Glasilo krščanskega delovnega lfudstva Izhaja vaak Cabtak popoldn* j nr aluCaJu prana* | Potamema LtevIIk« Dkn t*SO — Cen«; za 1 meapc ■ Oplazi, rpkiomacflp lx> naroCnlna na uprav« dlan poprej — Uredništvo: Ijubljnna, Stari R Din S"-, aa Četrt leta Din IS*-, na pol leta Din SO*-; na H Jugoalovanake tiskarne, KolportaSnI oddelek, "O — Nedranklrasa pisma se ne sprejemalo H Inomemstvo Din 7** (maasfno) — Opleni po dogovoru I Poljanski nasip It. 3 — Kokoplsl se ne vraEaJo Krščanski socialisti! V dneh 12. in 13. junija 1926 se bodo zbrali mladi tovariši in tovarišice, organizirani v Krekovi mladini, da manifestirajo svojo pripadnost k idejam krščanskega socializma, da se zanje medsebojno še bolj navdušijo, da začrtajo svojemu bodočemu delu smernice in dokažejo nujno potrebo delavske mladinske organizacije na temelju krščanstva. Ta zbor krščanske delavske mladine se bo vršil v Celju, in sicer v Narodnem domu. ^sak delavski mladenič in mladenka, ki stremi za poglobitvijo svoje izobrazbe, za okrepitvijo svoje stanovske delavske zavesti in si želi zmage krščanskega socializma v življenju, naj pohiti na naš celjski zbor! PROGRAM: Sobota, dne 12. junija 1926 ob 3 popoldne v mali dvorani Narodnega doma zborovanje delegatov: 1. Otvoritev. 2. Sedanje stanje »Krekove mladine" (tov. Srečko Peterlin). 3. Gospodarski in kulturni položaj delavstva v naši državi (tovariš France Kremžar). 4. Delavska prosveta in »Krekova mladina" (referirata prof. Evgen Jarc in tovarišica Marjanca Rozmanova). 5. Skrb za delavsko mladino (tov. Avgust Cvikelj). Nedelja, dne 13. junija 1926 ob 8 zjutraj sv. maša v cerkvi sv. Danijela, pri kateri poje pevski zbor Katoliškega prosvetnega društva v Celju. Po sv. maši odhod na manifestacijsko zborovanje v veliko dvorano Narodnega doma. 1. Otvoritev. 2. Kaj smo in kaj hočemo (tov. Franc Terseglav). 3. Delavstvo in naše razumništvo (referirata tov. dr. Josip Puntar in tov. akademik Mirko Jeršič). 4. Naše delo v bodočnosti (tov. dr. Andrej Gosar). Mladina mora živeti novo življenje. Ni dosti, da izpovedujemo lep program, treba ga je vsaditi vsakemu globoko v dušo in ga izvajati v dejanskem življenju. Ustvariti je treba duševno kulturo krščanskega delavstva, ki naj iz naših src požene mladike v življenju vsega slovenskega delovnega ljudstva. Brezbožni socializem se ruši, nasilje ni rodilo trajnih sadov, družba se ne bo izpremenila, če se ne bodo preobrazile duše! Samo krščanski socializem more družbo prenoviti z globoko moralno kulturo, slonečo na časti in pravicah dela! Mladi delavec, delavka, zdramite se, pohitite v Celje, da dogradimo trdno stavbo krščanske mladinske organizacije v duhu Dr. Janeza Evang. Kreka 1 Pripravljalni odbor. K proslavi 1. mala. Vsem naiffli tvezaiti in skuiMMIhl S^ara pravida delavstva je, da naj bo zborovanje. Popoldne mogoče vsako letb Praznuje svoj L maj. Raz- izlet -v naravb. mere povojnih let so v delavstvu Ako nimdjo skupine v svojem ubile tisto prepotrebno stanovsko kraju primernega govornika, naj se zavest in ppnos, pa tudi odločnost, s takoj obrnejo na svoje zveze ali na katef-o 'je delavstvo svtij Čas znalo glavno 'tajništvo JŠZ. Spored Svojih braniti svoje pravice v javnosti. Bolj proslav naj pošljejo skupine pravo- ko je vse to pojemalo med delav- časno uredništvu »Pravice«, da se stvom, bttlj je ra^tla na dftfgi ^tfani objavi v majski številki. Za udeležbo oholost in samozavest pri kapitali- proslav 'naj razvijajo zaupniki takoj stičnih podjetnikih, ki presega zadnje čase že vse meje. Toliko socialnih krivic še kapitalizem ni nikdar prizadel delavstvu, kakor v dobi, katero pravkar preživljamo in ki jo upravičeno imenujemo »dobo propadanja delavskega stanu«. Del. stanov, zavest in ponos morajo dvigati naše krščanske delavske organizacije, vzbuditi v delavstvu novo borbenost in odločnost. Jugoslovanska strokovna zveza poziva vse krščansko socialistično delavstvo, da letos svoj praznik dela, 1. maj korporativno proslavi. Delo naj letos 1. maja pačiva in delavstvo naj ta dan govori. Vse one organizacije, ki še niso dovolj pripravljene na svoj praznik, naj takoj skličejo seje in določijo krajevnim razmeram primeren program proslave. Med drugim naj se naše delavstvo ta dan udeleži skupne sv. maše, po maši pa močno agitacijo, da bodo čim lepše in veličastnejše. Skupine, ki žele ta dan razpečati majsko številko »Pravice« v večjem obsegu, naj je pravočasno naroče in navedejo število izvodov. Zbirajo tjaj se ta dain novi člani naših organizacij, novi naročniki »Pravice« in vsak naj po možnosti nekaj prispeva za tiskovni sklad. Razpečajo naj se bloki, ki smo jih svoječasno razposlali in pošlje denar Jugoslovanski strokovni zvezi. V zalogi je še nekaj brošur dr. Gosarja »Za krščanski socializem«. Tudi te naročite in jih vneto razpečavajte. Odborniki in zaupniki naj po-, skrbe, da še bodo povsod naše proslave razlikovale od nasprotnih, po svoji lepoti, mogočnosti in stvarnosti. Krščanski socialisti! Proslavimo svoj 1. maj, ki naj bo letos praznik našega vstajenja in prObujenja. Jugoslovanska strokovna zveza. Jugoslovanska strokovna zveza. Iz centrale. Iz glavnega tajništva. Ta teden zaključimo zbi&nje prijav brezposelnih, za to se na poznejše prijave brezposelnih članov ne bomo mogli ozirati pri izplačevanju podpor iz fonda »Delavske zbornice« za prvo četrtletje, ker razdelimo in nakažemo vse podpore prijavljenim do 25. aprila t. 1. prihodnji teden, — Organizacije naj upoštevajo zadnje okrožnice in se dosledno po njih ravnajo. Sporočite na primeren način delavstvu, da v bodoče absolutno ne morejo priti v poštev pri razdeljevanju brezposelnih podpor neorganizirani delavci. — Pobiranje 4 dinarskega izrednega prispevka naj se s 1. majem zaključi in zato iztirja prihodnje dni od vseh zaostalih članov. — Zveze naj pošljejo svoje obračune s članarino za mesec marec vsaj do 25. t. m. centrali. O svojih občnih zborih naj pošljejo zveze takoj točna poročila o sklepih s seznami novega načelstva, nadzorstva in zastopstva. Zaostale zvrne morajo izvršiti svoje občne zbore vsaj do 15. maja t. L, da se more pravočasno izvršiti občni zbor JSZ. Razširjajte »Pravico«! A. Theuriet. Postrv. (Konec.) »V resnici. Danes ste se torej premislili 1« »Da, ker sem slišala, da je Guštin osumljen.« »Kdo je Guštin?« Tedaj je deklica zardela in mrmrala: »Naš pomočnik. Fant, ki še muhi ne bi storil zlega!... Vidite,« je nadaljevala silovito, »ko sem tnlslila, da bo taoral pogoltniti udarce oiiega, se mi je srce obrnilo v prsih in brez glave sem letela v gozd in čimdalje globlje! Nisem se zavedla, da sem trudna... Še do jutri bi bila lahko bežala, če bi bilo treba, zakaj, kakor gotovo živim, naš Guštin je nedolžen! Na to lahko položim roko v ogenj.« V notranjem navdušenju, s katerim je govorila, je kljub strgani obleki lepo izgledala; v njeni divji zgovornosti se je zrcalila globoka odkritosrčnost in celo groznega sodnika je prevzela iodločnost, s katero je branila Guština. ■ Zveza tovarniškega delavstva. Na naslov strokovne komisije v Ljubljani. Kakor izvemo, se od strani nekaj ljudi, ki baje pripadajo socialistični kov, organizaciji, forsirajo vOt litve obratnih zaupnikov v tovarni »Saturnus« v Mostah, Ne vemo, Č9 so tem ljudem do dobra znane določbe zakona o zaščiti delavcev glede volitve obratnih zaupnikov. Za* trjuje se namreč, da namesto štirih zaupnikov, do katerih ima delavstvo v tej tovarni pravico, zadostujejo samo trije. Na svojem sestanku so baje izvolili kandidate za obratne zaupnike. Ne vemo pa, če je sploh sestavljen volivni odbor ali ne in če je pravilno sestavljen? Mnenja smo, da se skliče sestanek vsega delavstva, in na tem sestanku naj delavstvo izvoli volivni odbor iz štirih najstarejših delavcev v tovarni. Ne gre pa tako, da bi kar ena sama oseba vodila volitve, ki sploh ne pozna celotnih predpisov. Prosimo tedaj, da naslovljena komisija pouči svoje zaupnike, ter da jim da navodila o izpeljayi volitev, če je res tako nujno. Vsalke druge volitve, ki se me bodo vršile v skladu z zakonom popolnoma odklanjamo. Zahtevamo svobodo in red. —Strokovna zveza tovarniškega delavstva. »Nu, kaj pa je?« je zaklical v hipu, ko je spremenila barvo in se pričela tresti. Bila je smrtnobleda in mrzel znoj ji je močil senca. »V glavi se mi vrti, nič več ne morem,« je jecljala. Sodnik se je prestrašil in ji nalil kozarec vina. »Pijte, hitro!« je rekel. Stari sodnik je stal ves preplašen in zbegan pred deklico, ki je bila v nevarnosti, da se onesvesti. Ni pa maral vznemirjati Skolastike, ki je bila vsa zaposlena v kuhinji, ampak je prašujoče gledal pisarja, ki je grizel svoje pero. »To je slabost,« je pripomnil ta, »morda ji je treba hrane.« »Ali ste lačni?« je prašal sodnik. Ona je prikimala. »Odpustite,« je nadaljevala, »že od včeraj nisem ničesar jedla. Vsled tega sem najbrž slabotna.« Gospod Sourdat se je stresel. Prvič v dolgih letih je začutil, da se mu taja njegovo fantovsko srce. Pomislil je, da je ta nežna deklica hodila tri ure, da reši svojega tovariša iz krempljev praVice... Tri ure v tej poletni vročini in še tešč. -Iz tovarne kos in srpov Sv. Lovrenc na PohofjU. Človek, ki ne vse-biijfe nobene kultilfe in ki nima lii-kakih višjih idealbv, mu je špas Ubiti tudi svoje&a brdta. Delavec, ki ne pozna kultUre, ki nima nikakega sočutja s Svojim sodelavcem, ga preganja, ga deniincira toliko časa, da ga duševno in gospodarsko ubije. Pfav tikim lahko prištejemo nekaj delavcev v tovarni kos in srpov pri Sv. Lovrencu. Ti ljudje so neorganizirani, tpo mišljenju pa. pripadajo socialni demokraciji, kar je že mnbgo povedanega. Znano je, da so neorganizirani delavci navadno zaupniki delodajalca, od katerega imajo tudi nalogo paziti v tovarni na organizirane delavce, posluškujejo in denuncirajo pri delodajalcu Vsakega, ki jim rte pristoja. V imenovani tovarni je bil pravkar odpuščen delavec Matevž Goznik, ki je bil predsednik skupine tovarniškega delavstva in vnet zagovornik delavskih pravic. Nasprotniki so uvideli, da jim postaja Goznik nevaren, in so sklenili, da ga z denun-cijacijami preženejo iz tovarne. In res se jim je posrečilo, da ga je z njihovo pomočjo nemčur Kiefer vrgel brez vsakih tehtnih vzrokov na cesto. Takega zlodejstva so zmožni samo socialni demokratje, ki smatrajo človeka za navadno materijo. To je znamenje njihove^ svobode in bratstva. Če drugače ne morejo zadostiti svojim strankarskim strastem, potem se poslužijo takih ostudnih dejanj, ki jih postavljajo v pravo luč in ki povišujejo socialno demokracijo. Položaj delavstva v tovarni »Saturnus« v Mostah. Ni namen tega članka napasti podjetje samo kot tako, marveč hočemo opozoriti gospode, ki vodijo in nadzirajo podjetje na gotove nepravilnosti in krivice, ki se dogajajo zaposlenemu delavstvu v tej tovarni. Če se gospodje, oziroma družba, v kojih rokah se nahaja podjetje, zanimajo le za to, da dobivajo čim večji profit, delavstvo pa prepuščajo gotovim ljudem, ki ne znajo ločiti človeka od materije, potem je samo olb sebi umevno, kakšen je položaj delavstva v takem podjetju. Iz imenovanega podjetja skoro dnevno prihajajo pritožbe delavstva radi krivičnega šikaniranja in preganjanja od strani preddelavcev, mojstrov in nad-mojstrov. Zahteva se od delavstva več, kot pa je pri normalnem delu mogoče narediti. Nalaga se delavstvu za vsako malenkogt denarne kazni, včasih jako občutne. Povrhu tega pa imajo nasprotniki krščanskih socialistov v podjetju vso oblast, da s svojo strankarsko zagrizenostjo preganjajo pri nas organizirano delavstvo in jih denuncirajo pri višjih p redstojnikih tovarne. To je za nas krščanske socialiste nemoralno ter vseskozi silno ostudno demagoštvo. Dolžnost podjetja je, da tudi v tem oziru napravi red, ker to ni nikakor na mestu, da bi delavec preganjal svojega sodelavca. Dobro bi bilo, če bi se večkrat Vse to ga je globoko genilo. V zbeganosti mu je pogled preletel mizo... Solata! Raki! Hrana za ljudi, ki so že siti!... In zdaj je velikodušno in krčevito prijel krožnik, na katerem se je šopirila postrv, vzel velik bos na krožnik in ga potisnil pred prestrašeno oglarjevo deklico, jo posadil na stol in zaukazal: Ni ji bilo treba tega dvakrat reči. Jedla je požrešno in kot bi mignil, je bil krožnik prazen. G. Sourdat ga je junaško napolnil znova. Pisar Toucheboeuf je Široko zijal. Nič več se ni spoznal o sodniku. Malce nevoščljiv® je občudoval dekličin zdrav tek. Požirala je ribo brez zadrege, kakor bi^>il navaden slanik in pisar je mrmral sam pri sebi: »Vseeno jo je škoda... Tako izredno je bila lepa!« V tem hipu so se odprla vrata in župnik iz Št. Victorja je vstopil kot tretji gost v novi halji v sobo, pa je obstal brez besede, ko je zagledal nenavadno, pol divjo deklico pri sodnikovi mizi. »Prepozno, gospod župnik! Postrvi ni več!« je mrmral Sourdat in kateri od gospodov upravnih svetnikov :rta Rastne oči prepričal ter na lastite Ušesa slišdl pritožbe delavstva. Za gorenje trditve imamo vse polno dokazilnega materiala in smo pripravljeni postreči tako podrtju, kakor našim 'nasprotnikom v tovarni. Pripominjamo, da si ne bomo pustili kratiti ssvojih pravic od nikogar, »ker smo v zavešti, da bomo s pomočjo organizacije,premagali vsako krivico. Tržič. 1. majnik bo praznovalo naše delavstvo s sledečim dnev. redom: Ob § dop. bo ob lepem vremenu sv. maša s pridigo pri' sv. Jožefu. Zvečer priredi skupina SZTD zabavni večer v dvorani »Našega doma« pri pogrnjenih mizah in z zelo pestrim - sporedom, med drugim: slavnostni govor, petje, godba, šaljiva pošta itd. K udeležbi vabimo vse pristaše in prija* telje krščanskega socialističnega po-kreta. Obenem priporočamo, da ta dan delavstvo v obilnem številu pristopi k obhajilni mizi. Tržič. Umrl je član skupine SZTD Anton Miikič, čevljar v tovarni Mally in Demberger, star nad 70 let. Zadnja leta njegovega življenja so bila najbolj trda, a kljub skromni plači je redno plačeval prispevke za svojo strokovno organizacijo. Naj počiva v miru! Strokovna zveza rudarjev. Iz tajništva Strok, zveze rudarjev. Vse skupine opozarjamo na okrožnice, katere prejmejo v par dneh. Naše delo za krščansko organizacijo moramo potrojiti. Proč z zaspanostjo in malodušjem! Zbirajte povsod nove člane in delajte za naš delavski tisk! Pišite v »Pravico« novice iz revirjev, da bomo vedeli za vas. Razne nasvete dobite pri tajništvu Strok, zveze rudarjev.. Oglašajte se pridno! — Tajnik. Huda jama pri Laškem. V nedeljo, dne 18. aprila, je bil občni zbor naše rudarske skupine. Predsednik je otvoril zbor ob precejšnjem številu udeležencev ter podal poročilo o dosedanjem razvoju skupine. Poročilo je vzelo članstvo z zadovoljstvom na znanje. Tajnik je poročal o došlih in odposlanih dopisih, kakor tudi o stanju blagajne. Tov. zvezni tajnik iz Zagorja nam je v jedrnatih besedah pokazal potrebo in koristi, ki jih zamore imeti član od organizacije. Orisal je tudi več slučajev, kaj zamore doseči prava in močna organizacija. Pri tretji točki: violitev odbora se je soglasno izvolil naslednji odbor: Knez Franc, predsednik, Dornik Fr., namestnik; Lešnik Alojz, tajnik, Diaci Alojz, namestnik; Repše Ivan, blagajnik, Be-lej Ivan, nam. in Petek Karol, odbornik. Izvolila sta se tudi dva preglednika, in sicer Lešnik Jože in Žohar Peter. Kdor pozna odbor, ne bo dvomil o bodočem delu skupine. Pri slučajnostih se je predlagalo, da naj voljni takoj pristopijo k skupini, kar se je tudi zgodilo. Naj živi prenovljena rudarska organizacija! mu je povedal zgodbo o mladi oglarjevi deklici. Župnik je zdihnil, zakaj takoj je spoznal veličino žrtve; potem pa je pol v geniotju, pol v sočutju potrkal sodniku na ramena in rekel: »Gospod sodnik, boljši ste, kot se vam samim zdi! Zares, re^pm vam, da vam bodo radi ene te same postrvi, ki je niste snedli, odpuščeni vsi vaši grehi nezmernosti.« Osrednja zadruga »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, dobavlja po brezkonku-renčnih cenah pristne brezalkoholne sokove vseh vrst (malinovec, čreš-njev in višnjev sok, bezgovec, borov-ničar, ribezov sok itd.) v vsaki množini, dalje zelio praktične opreme za ohranitev brezalkoholnih pijač v sodili vseh vrst in sistemov (za domače gospodarstvo, za večje obrate, na vozilih), potrebščine za konzerviranje sadja ter sploh vse, kar spada v brezalkoholno gospodarstvo. Zahtevajte brezplačno obširno ponudbo! Zadostuje dopisnica! Sklicujte se na »Pravico«! Viničarji. Za pravice viničarjev in kmetskih delavcev. Redni občni; zbor SZVKD, ki se je vršil 28. marca, je soglasno in z velikim navdušenjem sprejel resolucijo, katero je Jug. strok, zveza; poslala Delavski zbornici, ministrstvu m soc. politiko in Jug. klubu. Resolucija slove: Zastopniki vseh krajevnih organizacij SZVKD v Ljutomeru, zbrani na občnem zboru dne 28. marca 1926, ugotavljamo: 1. Viničarji se smatramo in smo posebna kategorija delavcev, ki vršimo svoj stanovski poklic tudi s posebno kvalifikacijo, ki se zelo razlikuje od ostalega poljedelskega ali sezonskega delavstva. 2. Čutimo se velikega gospodarskega činitelja našega slovenskega narodnega gospodarstva, posebno v mariborski oblasti, ©nakovažnega kot rudarski, tovarniški in drugi industrijski delavci. Zato se zavedamo velike krivice, da ni socialna zakonodaja že danes v polnem obsegu razširjena tudi na viničarje in 'kmetske delavce, vsled česar naš poklic, oziroma stan ne spada v delokrog »Delavske zbornice« in zahtevamo: 1. Delavska zbornica v Ljubljani naj podvzame takoj zato potrebno akcijo in dela na to, da* sei tako Zakon o zavarovanju delavcev, kakor Zakon 0 zaščiti delavcev, in kadar se izvede zavarovanje za onemoglost, starost in brezposelnost, razširi tudi na viničarje in kmetske delavce. 2. Delavska zbornica v Ljubljani naj se kot avtonomna socialna delavska institucija zanima že danes za naiš stan, prouči naš položaj in naše socialno vprašanje, da bo tako DZ kakor vlada mogla prav razumeti naš položaj in upravičenim zahtevam ter težnjam najbolj bednega in zapostavljenega stanu mogla prav ugoditi, ker mi trpimo. Za Strok, zvezo viničarjev in kmetskih delavcev v Ljutomeru: Ivan Husjak, načelnik, Peter Rozman, tajnik. Ljutomer. Deset zapovedi; za vino gradnika, katere je podal g. Rob. Košar v 13. št. »Slov. Gospodarja«, smo čitali in se strinjamo z vsemi, razen z,drugo, ki se glasi: »Skrbi za znižanje pridelovalnih stroškov, ne da bi s tem trpela kakovost (kvaliteta) vi- 1 na.« Med znižanje pridelovalnih stroškov spadajo gotovo tudi naše dtaevne mezde, ki so že itak ravno v naših or-možko-ljutomerskih goricah najnižje. Vinogradniki bodo tudi to zapoved na ta način najraje razumeli, ker delajo z mezdami vinogradnih delavcev kot se jim ravno zljubi in ravno ta del izdatkov jim gre najtežje izpod palca. Cena galice, žvepla itd. se ne da zmanjšati, ker smo navezani na dnevne cene. Gotovo pa je, da vsak sam od sebe stremi za čim manjšimi izdatki ; zato znašajo! naše plače 5 do 10 Din dnevno. Ker se pa to znižanje nanaša na nase že itak škandalozne plače, je pa več ikot krivično. Zato smo primorani, da odgovorimo na te zapovedi, posebno, ker mi pojmujemo drugo zapoved na ta način. Dostaviti1 pa moramo nekaj, kar tudi spada med izdatke, in sicer: 1. Če si res v denarni krizi, prodaj vse vino; 2. Ne vabi prepogosto prijateljev in znancev v klet ter tudi sam ne hodi prepogosto z vrčem ali bokalom po vino. 3. Ne dajaj vina ljudem, ki ga ne zaslužijo, dočim dobi delavec, ki ti dela, le pikolojabolčnik ali kako drugo mešanico. 4. Počakaj z vinom na ugodnejše cene, z denarjem pa varčuj in ga ne razmetavaj za nepotrebno. — V tem oziru bo mnogo odpomagano našim vinogradnikom, predvsem tistim, ki srkajo kapljico dan na dan, potem pa ni seveda ne vina ne denarja ter kričijo o prevelikih izdatkih, katere vidijo v delavskih mezdah, češ, da so prevelike. Alkoholizacija je velika rak-rana, katera ubija Vinogradnika, združena s kapitalizmom pa mori ves viničarski proletarijat. — Prihodnjič bom razpravljal še posebej o naslovu »Malo računa«, objavljen v »Slovenskem Gospodarju« ter bom dokazal vse s številkami, koliko stane pridelovanje enega orala vinograda in tudi, koliko dobička donaša. — Viničar iz ljutomerskih goric. pripravljajte se na dostojno IN LEPO PROSLAVO 1. MAJA, KI JE NAS PRAZNIK DELA IN PR0-RUJENJA! Političen pregled. Radie je šel prošli teden v opozicijo. Vsi njegovi poslanci pa niso s tem zadovoljni in jih je 11 ostalo v vladi. Ker je vlada vsled tega v manjšini, je ; postalo važno vprašanje, katera od opozicionalnih strank bi naj šla v vlado. Radikali bi zelo radi dobili SIS. Pa SLS v vlado, od katere ne bi Slovenci imeli nobenih koristi, ne more iti. Ge bi šla SLS v vlado, bi Slovenci kvečjemu mogli podpirati izvajanje neznosnih bremen, ki jih ta proračun nalaga. Zato bomo imeli v slučaju, če ne bodo šli sam. demokrati v vlado, v jeseni najbrže volitve. Za »Pravico". O potrebi in važnosti našega lastnega in neodvisnega glasila je menda odveč danes na široko pisati, kajti neodvisno delavsko glasilo, je postalo danes naša življenska potreba. Naš pokret mora objeti vse panoge delovnega ljudstva, ako hočemo doseči naš končni cilj, to se pravi, urediti človeško družibo tako, da bo v novem boljšem družabnem redu imel tudi zadnji revež svoj dober in pošten kos kruha. Zato pa je nujno potrebno, da ve vsak, kaj smo in kaj hočemo in da širše plasti našega naroda spoznajo program krščanskega socializma. In vsled tega pozivamo vse naše odbornike in zaupnike vseh organizacij, da gredo 1. in 2. maja t. 1. z vso močjo na delo za »Pravico«* Geslo naše je letos za 1. maj: »Podvojimo naročnike »Pravice«!« Na Sv. Jošti Krščanska delavska mladina z Gorenjskega in iz Ljubljane pohiti v nedeljo 2. maja na Sv. Jošt. Proč od mestnega šuma in dnevnih tegob se ji hoče čistega ozračja. Poljubiti hoče zemljo, kjer je naš Evangelist držal pridigo na gori. Veseliti se hoče pomladi, novega zelenja; želi si radosti svobodnih pod svobodnim solncem. V naši mladini vre; sin obotavljaje stopa po poti očetovi. Kjer je Tvoj zaklad, tam je tudi Tvoje srce. Vso teža prokletstva in zla, ki je skozi veke nasejano v Človeške domove, že pojmuje družba; za drago žrtev idealne potence ji je pomagal razum do spoznanja in tod je obstalo; mladina pa jo čuti s srcem. Rojena v njem živi samoniklo življenje; ker krščansko, tudi socialistično. Ni ji socijalizem pravovernost besed, temveč sveži tok življenja. Duh ljubezni nas druži, požrtvovalnost mladosti in delavska volja nas vodi do dejanj- Program dneva bo rastel iz nas. Sv. maša bo približno ob 10. uri po prihodu udeležencev. Vabljeni vsi, ki hočete en dan nekaljenega veselja med delavsko mladino v naravi! š Na ev. vprašanja glede izleta daje odgovor Krekova mladina — Ljubljana. Polovična vožnja po železnici bo dovoljena. Pevci in jeseniški godbeniki bodo imeli hvaležno nalogo. Poziv akademikom! Še pred nedolgo je dr. Krek zbiral na Sv. Joštu požrtvovalne delavce, ki naj bi z ljubeznijo, enako njegovi, šli med delavstvo, ko je šel sam. — Kršč. delavska mladina z Gorenjskega in iz Ljubljane priredi 2. maja skupen izlet na Sv. Jošt. Kako malo ionih inteligentov nas še spremlja! Vabimo, da se nam pri-.družite; pričakujemo, ker verjamemo Vaši besedi-dejanju. Delavska zveza. VSEM OKRAJNIM DELAVSKIM ZVEZAM V SLOVENIJI! Vedno bolj se bližamo dnevu kongresa krščansko socialistične mladine, ki se vrši 13. junija 1926 v Celju. Vse naše organizacije so že v polnem teku s pripravami za to veliko slavlje, ki obeta biti najveličastnejša manifestacija bojevnikov krščansko socialističnega pokreta. Pozivljemo vse organizacije D. Z-v Sloveniji, da skličejo v najkrajšem času agitacijske sesianke za ta kongres v Celju, katerih namen naj bp: med člani in prijatelji našega podreta širiti veliki pomen celjskega mladinskega kongresa in agitacija za čim večjo udeležbo na tem kongresu. DZ v Ljubljani. Iz vrst organistov. ■Nekaj odgovora na dopis » Malo nas je izšolanih« v »Jugoolov. muzičarju« z dne 1. aprila 1926. Dopisnik v JM pravi, da so delodajalci krivi, da je malo izšolanih organistov. Izšolanega organista, pravi dopisnik, je treba pošteno plačati,, samouki pa, iker so v vednem strahu, da službo izgubijo, službujejo za najbolj smešno plačo. — To pa ni resnica. iNe vem, če je kdo gg. župnikov tako nespameten, da bo odslovil zaradi plače izšolanega organista in nastavil samouka. Saj, vendar organista ne plačujejo gg. župniki, paio pa župljani. Da pa je plača slaba, večinoma niso krivi delodajalci, ampak župljani, ker ne znajo in nočejo ceniti organiftovo delo. Nadalje pravi dopisnik, da izšolapim organistom delajo samouki veliko škodo. Kakšno pa? Menda zato, ker znajo tudi orglati in to včasih še zelo dobro. Dopisnik vprašuje dalje, kalko je mogoče, da je organist-samouk, ki zna samo malo brbljati po orglah, nastavljen brez vsake kvalifikacije? To pa ni1 prav nič čudnega. Samouki so večinoma starejši organisti, ki niso imeli1 prilike obiskovati orglarsko šolo. Za koliko organistov-samoukov pa ve g. dopisnik, da 'So se učili v Nazarjui? Vem samo za dva, od katerih pa ni bil nobeden v samostanu za čas učenja hlapec. Nadalje pravi v istem dopisu, da samouki oblastno sedijo na dobrih službah. Na kako dobrih službah sedijo organisti-samouki, naj navedem za primer naš dekanat. V dekanatu je pet župnij, ki imajo nastavljene orga-niste-samouke. Razen enega, ki tudi nima najboljše službe, so vsi zelo slabo plačani. Če g. dopisnik reflektira na kako tako službo, mu jo vsak iz srca privošči. .Toliko se mi je zdelo potrebno omeniti v »Pravici«. — Organist. — (Op. uredn.: Ta dopis priobčujemo, ker stojimo na stališču, da lahko vsak naročnik lista pojasni svoje mnenje.) r ! Angleški rudarji za svoj obstanek. Naiše delavstvo se gptovo še spo-ihinja orjaškega boja angleških rudarjev iz lanskega leta, ko so nameravali lastniki premogovnikov v Angliji podaljišati delovni čas in znižati plače. Angleški rudarji so bili takrat odločeni in dobfo pripravljeni na splošno stavko, ki bi bila katastrofalna za angleško narodno gospodarstvo in državo samo. V tem boju bi bili angleške rudarje podpirali tudi francoski in nemški rudarji, pa tudi železničarji. Krizo je preprečila angleška vlada z Ipezobrestnim posojilom lastnikom premogovnikov. Danes stoje angleški rudarji pred istim vprašanjem in angleška vlada pred istim dejstvom kot lani. Lastniki pre mogovnikov hočejo na vsak način ^nižati mezde in podaljišati delovni čas. Položaj je trenutno tak, da stoji Anglija pred generalno stavko rudarjev, Mednarodna rudarska konferenca v Bruslju je sklenila, da bo podpirala poziv angleških rudarjev na svetovni generalni rudarski štrajk. Mednarodna organizacija transportnih delavcev je tudi že obljubila rudarjem svojo pomoč. Položaj v Angliji je silno resen, bati se je le, da letos vlada ne bo posegla pravočasno vmes in rešila Angleške velikega katastrofalnega potresa, ki ga lahko čutimo tudi mi. „Za kršč. socializem". Kdor hoče prav umeti idejo krščanskega socializma, mora prečitati to zelo potrebno brošurico. Dobi se v kolportažnem oddelku »Slovenca« v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Tedenske novice. Smrtna kosa. V Novem mestu je umrl starosta slovenskih skladateljev Anton Foerster, star 88-let. Pokojnik ' je bil rojen v Osenicah na Češkem. Od i. 1867. je živel v Ljubljani in-deloval kot kapelnik Dramatičnega društva in pevovodja čitalnice. Od 1. 1868. pa je 41 let vodil glasbo v ljubljanski stolnici. V orglarski Soli, katere ustanovitelj je bil on, je vzgojil krog 200 organistov. Velika njegova dela pričajo, da je ,ž njim izgubil slovenski narod, enega svojih največjih skladateljev. Med našim ljudstvom, posebno med pevci, Jbo ostal pokojni skladatelj Foerster v nepozabnem spominu. N. p. v m.I Slovenski krščanski javnosti in krščanskim društvom! Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij, Utrecht, Drift 12, Holandska, hoče zainteresirati svetovno krščansko javnost za svoje veliko mednarodno delo. Zato je pripravljena pošiljati svoja poročila vsem krščanskim listom, društvom in poedincem, zlasti javnim delavcem. »Jugosl. strok, zveza«, Ljubljana, Stari trg 2/1, je pripravljena kot članica krščanske delavske intemaci-jonale zbrati naslove, na katera bo utreška zveza pošiljala svoja poročila in publikacije. Zato naj se prijavijo na njen naslov do 30. aprila vsi (tako listi, druištva kakor tudi poedinei), ki žele biti obveščeni sproti o vsem, kar se dogaja v krščanskem delavskem svetu. — Glavno tajništvo JSZ. Osemurni delavnik trgovskih na* meščencev v nevarnosti. Gremij trgovcev v Ljubljani je na svojem Občnem zboru sklenil podaljšati delovni čas na 10 ur, gremij trgovcev v Mariboru pa celo na 11 ur dnevno. Predrznost naših trgovcev postaja v oči-gled na)še zakonodaje že nesramna, mišljenje in stališče pa iz socialnega vidika skrajno reakcionarno. Prepričani smo, da bodo trgovski nameščenci združeni v svojih organizacijah znali braniti svoje pravice in obstoj. Prepričani naj bodo, da jih bo podpiralo celokupno naše delavstvo in vsa poštena soc. misleča javnost. Da l>o Že enkrat konec. »Nova pravda« skuša zadnje čase pod raznimi lepo donečimi naslovi dokazovati, da narodni socialisti v svoji Narodni soc. strok, zvezi in delavci v samostojno demokratski »Uniji« spadajo pravzaprav skupaj. Po našem mnenju bi lahko vse to odpadlo, ker javnost si je že davno na jasnem. Kaj se izgovarjate kakor otrok pred očetom, ki vihti brezovko in vprašuje: Kje si pa bil? —r Svetujemo vam tole: Pojdite nazaj k očetu, če vas je še kaj, seveda! Delopust 1. maja je dovolil mestni občinski svet v Mariboru vsem magistratnim uslužbencem. Esperanto kongres bo v binkoštih v Mariboru, Esperantisti želijo, da bi ta dan pri službi božji imeli tudi cerkveni govor v esperantskem jeziku. Nesreča. V Št. liju v Slov, goricah je pomožni delavec Ignac Maček popravljal cerkveni stolp. Vsled neprevidnosti pri delu je padel z odra in si zlomil obe roki pod laktom. Nevarno se je pobil tudi na glavi. Ponesrečenca so po prvi pomoči domačega zdravnika odpeljali v mariborsko bolnišnico. Umestna prepoved. Zagrebški železniški ravnatelj je izdal razglas, ki prepoveduje prepiranje in preklinjanje na železnici in na kolodvorih. 'Razglas določa za prestopke te prepovedi tudi kazni. Nesreča na mariborskem kolodvoru. Pri odhodh vojaških novincev iz Maribora so' se nekateri fantje sklanjali predaleč skozi okna vagonov. Ko je vlak vozil pri izhodu iz postaje mimo signalnega stebra, ;se je neki fant sklonil predaleč skozi okno in pri tem udaril z glavo ob steber. Udarec mu je zdrobil levo polovico obraza. Ker vlaka niso mogli več ustaviti, so ponesrečenca izl ožili šele na 'Pragerskem in ga z naslednjim vlakom