LetxJk X.
Požarnoga** fetofüfeg «tane 20 i> Maribor, dne 25 oktobra 1918.
Naročnina listu: — Celo leto . . K 12'— Pol leta ...» &•— Četrt leta . .	■ 3’—
Mesečno. . . , 1'20 Sana) Avstrije : —— Celo leto . .	« 15'—
fesantezne Številke — 10 vinarjev. —
3
Inserat! ali oznanila
se računajo po 18 od čredne petitvrst® večkratnih oznanilih — popust -*»
«Strafa** izhaja v po* deljek in petek popoMas
Rokopisi se ne vralaja
tfrcdniitvo in upravnlAtvo: Maribor «vslka ulica. S. — Tatefon It.llS.
J^^^rlam^oUliemil^e^tiovci^^qudiUw^
urcdnlltvom a« mora gev< vsak dan od li.—IS. ar« d
USTANOVITEV JUGOSLAVIJE
Proglas na jugoslovanski narod.
Narouno Veče o ti S (Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov) naznanja iz svoje seje, ki se je vršila dne 17., 18. in, 19. oktobra tega lèta, narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov, da prevzema od tega časa naprej, pooblaščeno od vseh narodnih strank in skupin, v svoje reke vodstvo narodne politike. Od sedaj naprej v splošnih narodnih vprašanjih nobena stranka, nobena politična in parlamentarna skupina re bo več vodila nikake posebne politike, niti ne bo Itopila zasebno v pogajanja s faktorji (činitelji) izven naroda, marveč bo v vseh teh vprašanjih v bodoče edini predstavitelj in odločilni činitelj Narodno VeČe.	:	. ■	-• • - ■
■ L
Zahtevamo ujedinjenje celokupnega našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem etnografskem teritoriju (narodno* pisnem ozemlju), kjer naš narod danes živi, brez ozira ne katerekoli pokrajinske in državne meje, v eno samo edinstveno in popolnoma suvereno (samostojno) državo, urejeno po načelih politične in ekonom* ske (gospodarske) demokracije, ki vsebuje v sebi odpravo vseh soci* jalnih in gospodarskih krivic in
Zahtevamo, da bo na bodoči mednarodni mirovni konferenci zastopan naš narod enotno po svojih posebnih odposlancih.
"■IH.
Vsled tega odklanja Narodno Veče načrt rešitve narodnega vprašanja, kakršen je podan v avstrijskem cesarskem manifestu z dne 16. oktobra t. 1, kakor tudi vsak bodoči predlog, ki bi imel namen rešiti naše narodno vprašanje samo deloma ter mu odvzeti njegov
mednarodni značaj.
IV.
Narodno Veče smatra, da more samo s sprejetjem teh načel zajamčiti trajni mir med narodi, združenimi v svobodnih državah, in s tem omogočiti zvezo narodov in splošno razoroženje.
V.
Narodno Veče izjavlja, da se bo po občih načelih demokracije vsem drugcrođn’m manjšinam v državi Slovencev, Hrvatov m Srbov žsgotovil svobodni razvoj, sosednjim državam v zaledju pa omogočil in zagotcvi trgovsž o-prometni dohod na morje, toda brez poseganja v našo teritorijalno celokupnost (ozemlja) in državno suverenost (vrhovno samodržnos ;).
Narodno Veče poživlja celokupni naš narod ene krvi in jezika, ene duše in enega srca, da se zastavi za uresničenje teh zahtev in načel z ono udanostjo in samocatajevanjem, < ki jih zahteva sedanja uso.iepojna doba. Združimo se tòrèj vsi v eno veliko, nerazdružljivo narodno kolo, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodnega ujedinjenja, svobode in neodvisnosti, da se s tem pokažemo vredne velike dobe, v kateri živimo, in velikih nalog, katere smo prevzeli.
V Zagrebu, dne 19. oktobra 1918.
Dr. Anton Korošec, predsednik.
Dr. Ante Pavelič, Svetozar P r i b i č e v i č, podpredsednika.
Komvaik« „Narodnega Tee
h
Zagreb, dne 21. t m.
Osrednji odbor . „Narodnega veča“ je imel sejo od 5. ure do pozne noči, na kateri se je obširno bavil z Wilsonovo noto in položajem. Izdan je bil sledeči komunike:
„Narodno veče“ pozdravlja z največjim veseljem stališče, ki ga je zavzel predsednik Združenih držav Amerike v svojem odgovoru na avstrijsko-ogrsko noto z dne 4. oktobra t 1. pod datumom: Državni
V-
departement, 19. oktobra 1916, ki odgovarja izjavi naroda SHS. in stališču, ki ga je zavzel v objavi, „Narodnega veča“ dne 20. oktobra t L glede rešitve svojega narodnega vprašanja in misli popolne narodne samoodločbe. Ponovno izjavlja, da smatra mednarodni mirovni kongres za edini kompetentni forum za rešitev jugoslovanskega vprašanja. Sklenjeno je, da se podvzame korak za oživotvoritev natavi pravic, posebno glede svobode tiska in sestajanja. Končno se prc ves narod, naj bo v svojih manifestacijah dostojen in naj se izogi vsemu, kar bi Škodilo imetju in ga uničilo, ker bi se s tem uničila posest, ki se smatra za last bodoče države SHS.“
<-..
Z današnjim dnem je Jugoslavija že pravzaprav ustanovljena. Narodno veče je proglašeno kot naša prava vlada. Naši Narodni pokrajinski sveti prevzamejo te dni dejansko upravo v naših krajih v svoje roke. Dosedanja vlada vodi uradne posle samo še radi tega, da ves Ustroj naenkrat ne zastoji, ker še Narodni svet ni tako daleč gotov s svojimi predpripravami, da bi popolnoma prevzel vlado in upravo.
Avstrija je v popolnem razsulu. I Vladarja sedaj ni več na Dunaju. Prehranjevalno ministrstvo na Dunaju je brez glave in brez živil.
V Švico so odpotovali odposlanci Jugoslovanov in Čehov. Med qjimi se nahaja tudi predsednik Jugoslovanskega Narodnega sveta, dr. Korošec. Ti odposlanci se bodo v Švici pogajali z ententinimi zastopniki o končni uredbi Jugoslavije in Čehoslovaške ter o miru.
Naše Narodno v=če je te dni zahtevalo od avstrijske vlade, da mora najpozneje v 14 dneh skleniti premirje. Stvari pa stoje tako, da smemo Upati, da bo premirje Avstro* Carske z entente proglašeno že prihodnje dni.	XV
Danes slavimo ustanovitev Jugoslavie O d H lire do Se* lene. Jugoslavija, kakor jo proglaša Narodno veče, se ne giblje več v onih ozkih mejah, kakor je bila prvotno zamišljena, temveč to je država, ki obsega ves slovanski jug.
Poziv na občo n aro da o obrambno orgaaizaoije.
Zagreb, 24. okt. Narodno Veče v Zagrebu je včeraj dne 23. okt. razpravljalo o zadnjih dogodkih na Hrvatskem, zlasti o dejstvu, da je prišlo povodom manifestacij V proslavo Wilsonovih načel za ureditev narodnostnih razmer do napadov na kolodvoru in druge pro-metae naprave. Narodno Veče je, ne oziraje se na malenkostoe pomisleke in razmotrirajoč vse te dogodke, edino le iz vidika narodne
koristi prišlo do zaključka, da je potrebno izdati na narod ta-le
poil v:
Narodno Veče misli, da ukazujeta bistri razum in staro poštenje našega naroda, da se taki slučaji ne ponove ali razširijo, ker bi vsled tega lahko prenehal ves promet tudi v najsi-romašnejše kraje naše domovine, ki bi ostali potem brez kruha.
Narodno Veče poživlja vse pristaše strank političnih in parlamentarnih skupin» da se strnejo
po vseh mestih, vaseh, trgih in zaseljih v
odbor« Narednog« Veža.
V take odbore lahko vstopijo tudi osebe, ki niso pripadniki nobeue politične stranke, ki pa so v svoji duši za ujedinjenje in osvoboditev naroda na podlagi proglasa Narodnega Veča z dne 19. oktobra 1918. Taki odbori prevzamejo s svojo sestavitvijo velike naloge za ves narod. Prva naloga vsakega, odbora je, da se pobriga za obrambo oseb in imovine vseh državljanov države SHS brez razlike. Druga
naloga je, da ódbori javijo Narodnemu Veču v Zagrebu vse dogodke v svojih krajih in vse potrebe svojih mest, trgov in vasi, ter vsega naroda. Tr tja naloga odborov je, da točno iz vrše naroč la Narodnega Veča na korist naroda.
Zafo morajo v vseh krajih izbrati odbori N aro In ga Wć i najbolj zaupne in najbolj izkušene ljudi v svoj odbor, ki naj bo sestavljen iz predsednika, voditelja za narodna obrambo iti poslovodje.
Vsi odbori se morajo prijaviti v odiobre-nje ‘NaVjodnemu. Veču v Zagrebu. Vse objave se pošljejo na naslov:
Narodno Veče v Zagrebu, sabor.
B.Mtje Smven i, Hrvati in Srbi, na delo!
Čas hiri. V nekaj dneh morajo biti odbori ses avljeni V vsakem našem kraju mora biti tak od'or Narodnega Veča, ki naj poskrbi, da se čm^ i\j ustanove čete za narodno obrambo.
Zagreb, 23. okt b a 1918.
Za Narodno Veče SHS,: hr Korošec, predsednik.
Đ *. Ante P<tv. 1Ć Svetozar Pribičević podpredsednika.
•jaška oblast ijuje Češko s
Narodu i svet prepoveduje izvažanje živil iz naših krajev.
Narodni svet za Štajersko je poslal dne 24. t.
m.	vaditeljem okrajnih glavarstev: ‘Maribor, Radgona, Ljutomer, Ptuj, Celje, Brežice, Konjice in Šlov.-Gradec to-le pismo:
G. vodju c. kr. glavarstvv!
Narodni svet za Štajersko opozarja nujnim potom vsa glavarstva na Spodnjem Štajerskem, d a o d rekviriranih živil ne o d p o š lj e do preklica nobene, trohice i z vi e n o k r a-j a. Nalaga se glavarstvom dolžnost, da shranijo živila za oskrbo svojega okraja.
Živine se naj rekvirira le toliko, koliko? se je potrebuje za lastno prehrano v, okraju v dosedapji količini. Vršijo se tozadevna pogajanja z Narodnim svetom druge narodnosti v deželi. Do rešitve tega prepornega vprašanja morajo ostati vsa živila v domačem okraju.
Vodja glavarstva, referent prehranjevalnega u-ra.da in njih drugi organi so osebno odgovorni, da se ravna glavarstvo strogo po teh navodilih.
Predsednik:; Dr, K. PerstovŠek,“
Domači pai k v domače kraje
Interpelacija posl. dr, K o r o Š e c, Stan ek in tov. na c: kr. ministrskega predsednika in domobranskega ministra radi premestitve jugoslovanskih, čeških in poljskih polkov v njihovo domovino, radi odpoklica avstro-ogrskih divizij iz zapadne fronte , radi premestitve vojakov, ki so V bolniški oskrbi, v domače bolnice, radi ustavitve vseh novih vpoklicev in radi razpusta delavskih stotnij.
Z ozirom na mednarodni položaj, potem ko celo avstro-ogrska vlada vsem narodom teoretski ori-znala pravico samoodločbe in jim obeta ententajfe-polnitev za iste zahteve po samoodločbi, je zan?š nesmiselno in nemoralno, da se od članov jugoslovanskega, Čehoslovaškega in poljskega naroda šjf zahteva krvavo vojaško službovanje. Dejstvo, 'dff se naši trije mednarodno priznani narodi z ni komi r nočejo vojskovati, ima samoobsebi to posledico, , Jaa zahtevamo, da se odpokličejo naši vojaki iz fryt. Ce bi naše polke spravili domov, bi to splošn^ olajšalo položaj. Änrovizacija čet in njihova, kasnejša. odslovitev bi v tem slučaju bila mogoča z velip) manjšimi težavami. Za vzdrževanje jako ogroženega, notranjega reda je velika nevarnost v tem, Če m. nahajajo tuji regimenti v naših deželah. Ljudstvo smatra prisotnost nemških in madžarskih čet, na Jlašem ozemlju kot izzivanje, Z domačimi četami bj/bilo sodelovanje vseh za mir in red skrbečih čimtdfev j afe olajšano. Potem ko konečno vendar ©nkfdt že umikajo Madžari svoje čete iz češkega, ozemlja, smatra za največjo ustavno umetpbst, da n šturmkompan i j a mi nemšM narodno:
Posebno izziva,h}è|lia.Sih i^ro^ov tem, da je na tisoče naših vojakov pAaljWiih vojskovati se pri Verdunu zoper Pjtaeoze iMAmerikance. Tamošnje čete so slabo opremljene, tato da je prava, sramota. Ljudje radi Jega v velikil\množinaih poginja jo, zlasti pri plino/ih napadih.
Za vse prepvalstvO bi bilo 'dobro, če bi bolne vojake premestil#v bolnišnici v njihovi domovini. A tudi naše vojake zdravnike naj bi se premestilo domov.
Ce se oésno želi mir in če res stojimo tik pred pogajanji« Mkor zatrjuje naš zunanji minister, zakaj se istodobno vpoklicuje nove ljudi? Cernu smešna bor-, ba takozvane „Enthebun gsgruppe“ v, domobranskem ministrstvu proti spodnjim instancam in Jasnim gospodarskim interesom? Z novimi vpoklici je položaj le še bolj/ zamotan., Delavske kompanijé delajo v prid tujcem za smešno mezdo. Ce se rešeno hoče mir, treba takoj odpraviti to prisilno delo.
Vprašamo g. ministrskega predsednika in gr domobranskega ministra:
1.	Ali je pripravljen takoj odrediti premestitev jugoslovanskih, čehoslovaških in poljskih regimentov in čet v njihovo domovino?
2.	Ali je pripravljen povzročiti, da se v;se av-stro-ogrske čete odpokličejo iz zapadne fronte?
3.	Ali je pripravlfen odrediti premestitev bolnih, vojakov v domače bolnice, kakor tudi premestitev! zdravnikov v njihovo domovino ?
4.	Ali je pripravljen ustaviti vse nove vpoklice, podaljšati že dovoljene dopuste do nadaljne od -rcdbC in razpustiti delavske kompanije?
Dunaj, dne 22. oldobra 1918.
nam fi'è 'èden teh/ ptičkov, kajti dobro je poznamo po glasu in perju, Četudi zdaj nekateri pridno spreminjajo obo’e. Pozabili pa seveda tudi ne bomo onih, ki so leta 191-4 trpeli, ker niso ubogali hujskačev.
AvistrijsM Nemcii in njih podrepniki, poslušajte! Konec je krivice, Jugoslavija je vstala! Nastopil je Čas miru, čas prave sr Ne in bhgosteui«. Jugo -sl a vij a bode ena najsrečnejših držav! Njene državnike bodo zavidali posebno naši bivši tlačitelji in preganjalci, kateri bodo stokali pod težkim bremenom. Jugoslovan, z vnemo si vedno ljubil svojo zem-Ijs, srčno si ljubil svojo domovino, nikdar nisi škilil čez državno mejo, stoletja si prenašal zaničevanje in tlačenje avstrijskih Nemcev! Konec je tlake, zreš v boljšo bodočnost !
Jugoslavija L 1914«
(Iz Slovenskih goric,)
Kakor Ščuka druge ribe, tako bi ràdi avstrijski Nemci pogoltnili naše lepe Slovenske gorice. Mini« ne boš je! Slovenske gorice so bile, so in bodo ostale slovenska posest ! Dragi patrijotje, Ki ste že Dre; vojsko Škilili čez avstrijsko“ mero proti severu, bodite lepo tihi in mirni, j^icer si boste sami spletli še hujši bič, kakor je onl«j s katerim Vas že sedai bičajo. JTam j osilinemcem, šulverajncem fn zidmarkijan-cern, ki živite med nami in id ste leta 1914 nekatere naših trdosrčno zapirali, ali kateri niste zapiranje o-nemogočili, ali kateri ste to nekristjansko dejanje na katerikoli način podpira1', ali odobrovali, ali ste se ga veselili, pa svetujemo« ne dražite nas« kajti kmalu pride čas, ko bomo z Vami obračunili. Ne uide
Wi šenovodgovorNemcIJL
Dre 23 okt bra je izroč 1 državni tajnik Zedinjenih držav L^ns nv* švicarskemu zastopniku kot poverjenika Nemčije W Isonov odgovor V tem odgovoru izjavlja Wiìsoa, dà ne more dalje odrekati, da ne bi začel z v adami, s katerAn je vlada Zedinjen h držav zvezana, razpravljati o vprašanju premirja, ki bi ga mogel predlagati, pa mo e biti le tako, ki bi Zedinjenim državam iti z njimi zve-z animi v la stun zasigurno položaj, da Nemčija ne bi več mogla začeti s sovražnostmi Predsednik Wilson je to^ej note, ki jih je izmenjal s sed nje nemško vlado, poslal z Ameriko zvezanim državam ter j rn stavi» predlog, naj povabijo, če pro mirje pod označenimi pogoji sploh smatrajo za možno, svo e vojaške svetova ce in one Zedinjenih držav, da določijo in predložijo potrebne pogoje nèmfkega premirja, ki bi zvezanim vladam zajamčil in uveljavil neomejeno pravico za zagotovitev vseh podrobnosti miru. Predsednik se čuti primo ranega, da ùpove zikaj mora zahtevati tako iz redno varščino. Čeprav je nemška ustavna sprememba p membna in važna, vendar se dozdeva, da dozdaj še ni b i celotno izpovedan program vlade, ki je ljudstva odgovorna in da tudi ni no benega jamstva za to da bo ta sprememba tajna. Jasno je, da nemške ljudstvo nima nobenega sredstva, da bi zaporazalo, naj se nemške vojaške oblasti podvržejo nemški ljudski volji, da je moč pruskega kraja kontrolirati državno politiko, še vedno neomajaoa, da je odločilni militarizem še vedno v rokah ti t h, U so d zdaj bili gospodje Nemčije. Predsednik1 smatra za svojo dolžnost, da ne omiljnje tega, kar zveni osorno, marveč da javno izpove, da narodi sveta nimajo zaupanja v besedo tistih, ki so dozdaj bili gospo «je nemške politik«, in da še, enkrat poudari, da se pri skin panju mira in pri poizkusu popravili vsa neskončna razžaljen]a in vse krivit nosti te vojne, vlada Ze dinjehih držav ne more pogajati z nikomor drugim kakor s tistimi zastopniki nemškega ljudstva, ki dajejo zagotovilo za bolj ustavno ravnanje, kakor resnični gospodarji Nemčije. Če bi se morali po gajati z vojaškimi gospodarji in z monarhično av toriteto, ki jo sedaj ima Nemčija, sli pa če bi sanno morali pričakovati, da bi z njimipozneje, imeli cp-aviti pri meinarodiostuih obveznostih nemške države, potem Nemčija ne s ne zahtevati miru, marveč se mora udati
IL*»
ISTEK.
Pozdravi jeni, bratje Sloveli, slišite klio ogrskih bratov,
Od Rabe do Adrije.
Oj Lendava, matka naša ljuba! Ne teci več tako ;žaiostno-počasi skozi našo slovensko krajino! Ali še ne veš, da so se v tvo.i deželi vzbudili grobovi narodnih mrličev? Da, mrtvi so .vstali, porajalo se je novo narodno življenje. /Prej so bili tvoji sinovi narodno mrtvi. Toda niso bili v resnici mrtvi. Spali so le, kakor j'e spal kralj Matjaž s svojimi junaki. Kralj Matjaž se je vzbudil, zarožljal s svojo sabljo, in skočili so pokonci njegovi zvesti.
Res je, Lendava, žalostna je bila usoda tvojih olroK. Godilo se jim je kakor Ukrajincem, o katerih speva Taras Ševčenko:
Bila nekdaj Hetmanščina, a se več ne vrne;
.nekdaj smo. mi panovali, a že več ne bomo!
Ukrajina, Ukrajina mamka moja mila. kadar «pomitim se na tebe, srce mi ovene.
V 9. in 10. stoletju so živeli od Dunaja proti jugu do 'Save panonski Slovenci, Svobodni so bili, svoje lastne kneze so imeli, Prioino % Kööelja, Nemila usoda zgodovine nas je tlačila stoletja in stole-ila,-Del panonskih Slovencev je prišel pod Štajersko, kjer so jih potujčevali Nemci, 'Med ogrske panon-
ske Slovenec so se vsiljevali Nemci in Madžari ter žrli naše meso in pili našo kri. Naše število se je krčilo in krčilo, naš narodni sovrag še nam je smejal In krohotal. Spravil nas je tako globoko, da naš'človek ni več vedel, da je'Slovenec. Ako bi kdo našega človeka pred nedavnim vprašal, ali je Slovenec ali Madžar, bi odgovoril, kakor pravi isti Sev;öenkp o Ukrajincih :
..Dobro, brate!	-1
Kaj si torej?“ —
„To pove naj
Nemec (Madžar), mi ne vemo.“
Kako bi se naj tildi nahajala narodna zaved nost pri našem ljudstvu, ko so pa Madžari delali nato, da so jo zatrli. Nobena šola. ni bila slovenska, niti najmanjša ljudska! šola ne. Noben izobraženejši . človek, razun duhovnov, ni govoril slovenski. Mad-’. žarska je bila sodnija pošta, sploh vsi uradi. Vse javne službe razun duhovne so imeli Madžari ali Madžarom. Slovenski jezik je veljal za nekulturni jezik, madžarski pa kot gospodski jezik, kot najjtepši jezik na svetu.
Kdo se še naj potem zaveda svoje slovenske narodnosti? Lahko se reče o naši ogrsko-slovenski pokrajini:
Oropana kot sirota zdaj ob Lenđ'vi joče; težko je siroti, koje nihče zreti noče,
;	le sovrag, ki se $ smeje, ž	'
Krohotaj se, vraže! — -A ne hudo, ker vse gl ne, slava ne izgine;
ne izgine, vse razkaže	i
sila zgodovine, čija pravda, Čija krivda,
HB3»

Čiji mi smo sini!
Naša duma, naša pesem nikdar ne izgine .
To je, bratje, naša slava, slava pokrajine!
Brez zlata in brez kamenja brez laži-orožja, toda glasna in pravična, kot beseda božja.
,(Po iTorasovi Osnovjjanenki.)
5 (Dalje prihodnjič.)
•?» . '	"S#*- . L-	’
...............■'■-.«
Cìg&Y je'Maribor?.;
(Daljel)
Kje tiči vzrok našega nazadovanja,. kažejo številke posameznih sodnih okrajev, v katere je razdeljeno mariborsko glavarstvo. V slovenjebistriškem o-kraju so Slovenci nazadovali za 595 oseb, v mariborskem pa za 3031, v šentlenartskem okraju za 77 oseb. Celo umljivo! V slovenjebistriškem okraju imamo mesto Bistrico pa Pragersko in Poljčane, kjer je južna železnica vsemogočna. V mestu Bistrici so dvignili število Nemcev od 729 1. 1900 na 839, 'Slovence pa potisnili od 493 na 649, oziroma civilnega prebivafetva brez' vojaštva 816 Nemcev in 490 Slovencev, torej bi se bili Slovenci v 10 letih pomnožili komaj za 2 glavi! Na Piv ferskem je 1, 1900 bilo 1,85 Nemcev in Ì86 Slovencev, t 1910 pa je po skrbi južne železnice bilo 286 Nemcev in samò 249 Slovencev. V občini Pe^ kel, kjer je poljČan ski kolodvor, se je zgodil pravi čudež: od 133 Nemcev 1, 1900 je nastalo 1. 1910 kar 558 Nemcev, na. Slovence pa je prišla prava kuga in jih je znižala od 591 1, 1900 na 170 1. 1910! Res, ne-wìosen ismrad se širi poteh številkah iz koruptnega avsfrijsko-nemšikega zistema!
To je bistvena vsebina za Nemčijo tako u-sodnega najnovejšega Wilsonovega odgovora. Wilson se izjavlja za pripravljenöaa, da bo zaveznikom sedaj predložil nemško prošnjo in ponudbo za premirje Kot pogoj za premirje in mir pa stavi pooolao demikratizacijo Nemčije. Dosedanji de mikfitiški tok mi ne zadostuje. On jasno in do-lečao zahteva odstranitev vojaških gospodarjev in nemškega cesarja Ce Nem lija odpravi cesarja in militarizem, se bo Wilson pogajal z n o, če pa ne, se mora udati na milost ia nemilost. JJemško ljudstvo ima torej voliti med dvama: ali cesar ali mir. Kako se bo odločilo ?
Hrvati zasedli Reko.
Hrvati so napravili z Madžari, ki so se nekdaj po krivici polastili hrvatske Reke, kratek račun, Hrvatski polk št. 79 (Jelačič) je vidri v mesto, je zasedel honvedno vojašnico in je razorožili honveae,
V ogrskem državnem zboru je med, govorom por slanca Balla dne 23., oktobra prejel poslainec grof Karolyi naslednjo brzojavko:
„Roka, dne 23. oktobra* Danes ob 9. urt predpoldne je v Reki c. in kr. pešpolki št, .79, t. j., hrvatski polk, vdrl v honvedno vojašnico in je razorožil honvede.
Mesto so Hrvati zasedli, med drugimi poslopji tobačno tovarno, sodnijsko poslopje in več drugih javnih poslopij. Vjeli so voditelja reštoega državnega pravđniš'tva ter ga zaprli v ječo, a, kaznjence so izpustili. Državna policija se je branila, pa je bila po kratkem pouličnem boju premagana. Hrvati so zasedli kolodvor in so deloma razrušili železniški tir . Guverner Jekelfalussy prosi za vojaško pomoč,“ (Klici: A je ni dobil! Velik šum vi zbornici.)
Ko je poslanec Čital brzojavko, so ga poslanci motili z neprestanimi viharnimi medklici. Kričali so: Tako ne moremo dalje razpravljati, Med splošnim vikom in krikom razburjenih Madžarov je predsednik ukinil sejo.
Pešpolk št, 79 je čisti hrvatski polk in nosi i-me : „Otočaški pešpolk grof Jelačič.“ Polkovni štab je v Reki. Njegov nadomestni okraj je lOtočao na Hrvatskom.
Vest o uporu in z mag j Hrvatov nad 'Madžari v Reki le vzbudila povsod veliko zanimanje.
Madžara sa usti poročajo, d -t je dne 24 t. m v Reki zopet nastal mir in red. V mesto so baje dospele madžarske čete, ki eo potisnile IJrvatp iz mesta. Stanje pa je sedaj tako, da je maloverjetno, da bi ippgli Madžari obvladati položaj v Reki in osteii	ttàéUŽ teaè v	\
Z fiM	."«* 'dttč	5
rali izprazniti. Nemci so se tudi umaknili ob Oisi in na obeh straneh reke Može pri mestu Cunei.
Na srbskem bojišču so se naše in nemške čete umaknile ne črto Zaječar—Jagodina—-Kraljevo. Srbi prodirajo v smeri proti mestu Kragujevac. Na albanskem bojišča smo se umaknili na
Interpelacije naših poslancev. Naši poslanci sa stavili već interpelacij, ko< interpelacijo dr. Korošca, Staneka in tovarišev, katero priobčimo na dragem mestu, in interpelacijo poslanca dr. Benkoviča zaradi političnega preganjanja ualuž encev trboveljske premog« vne družbe
Nemški državni zbor. V nemški državni zbor-
desni breg reke Drine in izpraznili Djakovo in j niči se politične debate nadaljujejo. V sredini seji
jtpja so
Nemce pred in °S takšnimi
Na bojiščih*
Na francoskem bojišča so se Nemci umaknili na č^to Brugge—T ielt—Rousse—Mons—Le Cha teau. Nemške armade se bedo baje v Belgiji umaknile na črto Lii t»ch — \amur— Maubeuge Važni postojanki Chaulnes in Le Chateau so Nemci mo
Se bolj umljivo nam je „napredovanje“ nemšt-v(a v mariborskem sodnem okraju. Tu vleče mariborska okolica, zlasti Studenci, prastara« slovenska naselbina, kjer ima, južna železnica velikanske delavnice. Tukaj je bilo 1. 1900 Nemcev 1769, Slovencev pa 544, v desetih letih se je število Nemcev, skoraj podvojilo, namreč na 2825 duš, Slovenci pa so komaj spravili skupaj prirastek za 119 osebic, t, j. 663 duš
1 1910. Nekoliko drugače je v Šentlenartsfeem okra-'U. Tukaj nima južna železnica svojih krempljev, tudi ni veČUh* 1 * * * * * industrialnih podjetij, le trga St, Lenart in fSv. Trojica skrbita za nemštvo in pa posamezni Mariborčani, ki .imajo tu posestva. 'Zatorej je tukaj nemštvo napredovalo od 380 duš 1, 1900 na, 516 leta 1910, Slovenci pa, so morati nazadovati za 77, oseb ,
pač pa so se „inozemci“ od 4 oseb pomnožili na 122,
le Slovenci niso mogli naprej, ker niso smeli, zakaj „zistem“ je hotel, da slovenstvo mora nazadovati v celem mariborskem političnem okraju. Tudi slepec mora videti, da Je slovensko ljudstvo pod vladajočim zistemom obsojeno k temu, da daje janičarje za U -metno pomnožitev. nemštva.
Da se krivica še bolj odkrije, si še oglejmo privlačno moč Maribora v doserljeniškem oziru*
'Odprimo s-eš. 2 I. zvpzka „podatkov“ o. kr, statistične centralne komisije str, 14. Tu vidimo Črno na belem, da mesto Maribor dobiva najvišje število doseljencev iz mariborskega političnega okraja, in sicer v zadnjem desetletju 5832 oseb, t. j. na 100 ma-
riborskih prebivalcev je prišlo 20.8 doseljencev iz o-kraja, pred vsem seveda Slovencev, ki gredo zlasti kot posli in delavci v mesto; nasprotno pa tudi '.Maribor oddaje največ svojih izseljencev okraju, v zadnjem 'desetletju 1680; od 15.294 v mestu rojenih je prišlo na vsako stotino po 11 izseljencev v okraj. To so zlasti uradniki, posestniki in pa, delavci. Na podlagi tega lahko rečemo, dà Maribor naravnost požira slovensko ljudstvo in nad tem mestom je pri do- -sedanjem zistemu zapisano za Slovence kakor nad Dantejevim peklom; Lasciate ogni seperan2a — pustite vse upanje — v svoje narodne pravice. Vprašamo ves omikani svet: ali je kje na svetu ljudstvo, ki bi moglo mirno prenašati, da se mu njegovi sinovi na domačih tleh umetno in nasilno odn a rodu jejo.
(Dalje prihodnjič.)
röscbitsch
l eč. Izpraznili sir,o baje že tudi desni breg reke Drinè ter mesto Skeder.
Politične vesti-.
Pastirski list avstrijskih škofov o državni avtoriteti in samoodločbi narodov, ki je izšel na željo dunajske vlade, je prinesel sicer tudi ljubljanski škofijski zaukaznik, pa z opombo, da ga zaradi radikalnih sprememb na političnem polju ni treba brad veznikom.
Šasterštt se umika. Konečno je kranjski uskok deželni glavar dr. Šušteršič vendar uvidel, da je njegova politika prišla na kant in da je popolnoma brezuspešno butati z glavo v zid. V seji kranjskega deželnega odbora dne 22, t. m. je podal izjavo, po kateri deželni odbor pozdravlja proglas Narod nega Veča SHS., se podvrže njegovim odredbam in se ne smatra več kompntentnim opravljati svoje posle. Varovati hoče samo deželno imetje. Na mestnik deželnega glavarja dr. Lampé je odstopil. Na njegovo mesto je glavar imenoval za namestnika dr. Trillerja. —- Tako se je ndal tudi oni dr. Šušteršič, kateri je dolgo časa kluboval našemu političnemu vodstvu iz golega maščevanja in časti željnosti, ker ga je nerod odstavil.
Narodni Svet za štajersko v Maribor« je v par-manenci. Z današnjim dnem ima že on pravzaprav upravo naših krajev v svojih rokab.
Ambroschitsch, predsednik nemškega Volksrata za Spodnje Štajersko, je v »Grazer Tagblattu« dne 24. oktobra objavil članek; v katerem izjavlja, da Spodnje Štajerska ni zemlja za slovensko narodno državo, Obenem določa pogoje, pod katerimi bi spodnještajerski Nemci ali boljše rečeno nemškutarji bili tako mil stai, da bi ostali v Jugoola-vijL Ambre scìnteci e va ,%ajapja so prepojena
medo letošnje Rinder
trinasti7	j
nevrednò in nepotrebnog zopet postal Ait fer >iič, prečno se bodo Slovenci pogajali s spodnještajerskimi Volksratovci.
Clary gre. Odposlanstvo nemškoštajerskega odbora za splošno bi vginjo je bila dne 24. t m. pri ministrskem predsedniku in je zahteval, naj se mu izroči ( skrha z ž v li in surovinami. Ta oskrba bi se odvzela namestniji in izročila gospodarskima komisarjema dr. Watte in dr. Eisler. Pomagal bi jima le eden namestniški uradnik. S tem so se izrekli tudi Nemci proti Claryju. Iz Dunaja se po roča, da bosta odstopila Clary in podpredsednik Siürgk. —t Slovenci odločno odklanjamo, -da bi se omenjenima Nemeema poverilo skrbstvo za živila tudi za slovenskoštajerske kraje.
Kòfba Hrvatske za popoTni odpad od Ogrske se je pričela. Vojaštvo in ljudstvo se je pobunilo proti Madžarom. Enaki dogodki kot Da Reki so se dogodili tudi na Sušaku, v Karlovcu, Belovarju in drugih hrvatskih mestih. Po Hrvatski doni en sam klic: Proč o J Ogrske! 2 vijo Jugoslavija! Tuli ban Mihalovič je na strani brv^tskega ljudstva. Z na patostjo se pričakuje razvoj bodočih dogodkov na Hrvatskom Madžari hočejo Hrvate uiagati s tem, dà so iz Hrvatske oCpejsli 6000 žel žu čnih vo zev in 8b0 strojev. Tako je promet na Hrvat skem zelo dtežkočtn.
Pomoč iz H vatske. Slovenski poslanci dr. Benkovič, Jarc, Fon in Spinčič so odpotovali v Zagreb, da prosijo Narodno veče za pomoč v Živilih za slove? ske kraje.
Avstrijski državni zbor. V torkovi seji držav- ! ne zbornice dne 22. t. m. je vlada stavila predlog , | da zbornica izvoli odsek 26 članov za mirovna j oga- j Janja. Kot prvi je govoril ministrski predsednik Hus- - j sarek in sicer o Wilstìhovem odgovoru Avistrijf, oka- 1 terem je izrazil upanje, da se mirovna, pogajanja ne bodo razbila. Govoril je nato o cesarjevem oklicu na narode, 0 Narodnih svetih, kojih 'delo bo vlada krepko podpirala, o naših neugodnih prehranjevalnih razmerah, o padanju vrednosti našega papirnatega denarja ter sklepčno rekel, da je vprašanje glede bo- \ doča usode Bosne in Hercegovine treba rešiti v okvi- ! rju 'države. Za rešitev velikih političnih narodnih v- J nrašanj v Avstriji sta po njegovem mnenju dani dve j možnosti in sicer ali s silo ali pa potom sporazum-1 en in, toda odločiti se je treba, za poslednje. Hussa- : rekov govor ni napravil prav nobenega vtisa in še ■ celo Nemci so mu klicali: Vse prepozno! Vršile so ©O- nato razprave o -vloženih nujfih predlogih. Prihodnja seja 'dne 25. oktobr
dne 23. oktobra je izvajal sooialdemokra,lični posla • neo H aase, da je politični in vojaški položaj v Nemčiji popolnoma spremenjen. Nemški imperializem je izgubil igro. Nemčija je tako poražena, da si večjega poraza niti misliti ne moremo. Odgovor Nejmčije na Wiìsonovo noto je sestavljen tako, da ni nobenega u-panja na premirje. Junkerstvo in vojni hujskači so Še vedno na, delu. Končno je zahteval, da se nemški cesar in prestolonaslednik odpovesta prestolu ter da, se Nemčija proglasi za ljudovlado, V imenu Poljakov-je rekel poslanec Stychel, da, Poljaki ne zahtevajo nobenega nemškega ozemlja, pač pa svoje pravice . Poslanec Hanssen (Danec) zahteva v imenu danskega prebivalstva pravico samoodlačesvajijta Dancev , živečih v provinci Šlezvik, Alzaški poslanec Ricklin j6 naglašal, 'da je postalo vprašanje Alzacije in Lorene mednarodno vprašanje in bo rešeno na mednar rodni mirovni konferenci, ne pa, morda, v Berolinu ali v Strassburgu. Vse pa, kar pride iz Berolina ali iz Strassburga,, ne more več rešiti tega, vprašanja. Ce bi bila Nemčija že poprej dovolila avtonomijo Alza,-ciji in Loreni, bi morda ne bilo prišlo do svetovne vojne.
Jugoslovanske manifestacije v Zagrebu« Ko
se je dne 21, t. m. v Zagrebu zvedelo za Wilsonov odgovor, je zavladalo v mestu veliko veselje. Mesto je bilo naenkrat oblečeno v praznično obleko. Zastave so vihrale skoro z vseh niš. Zvečer je okrog 20 tisoč ljudi manifestiralo po uticah. Množica' je navdušeno prepevala slovenske, hrvatske, srbske, češke in poljske pesmi. Mesto je kar odmevalo klicev: „Živela svobodna Jugoslavija!“ Pred saborom, bansko palačo in vseučiliščem so množice priredile velike manifestacije. Vse se je vršilo v izbornem redu. — K« je .zvečer nek Nemec v orfeju prinesel na oder madžarsko in avstrijsko zastavo, je. ljudstvo vdrlo na oder-in je raztrgalo obe zastavi. V kavarni „Corso“ nemški in madžarski častniki niso hoteli vstati, ko je prebivalstvo prepevalo narodne himne. Prišlo je do prepira, Častniki so začeli; streljati. Več oseb je bilo ranjenih.. Gostje so nato Častnike zmetali na, cesto, Vesti, da so demonstranti zažgali več nemških in madžarskih hiš, niso resnične.
Dinajske ob!jube. V cesarskem manifestu poziva vlada avstrijske narode, da si ustanove svoje narodne države. Ž ozirurn na dejanski položaj o hoteli v zadnji številki objaviti neki tklic ot ŽlMh-Povencem, pa nam ga je cenzura vzela slofomütwd. ■■ Take šo naše razmere: na Di

opomin in ha^iho. Nem i sre?jo prošt« žfcor ava ti in hujskati po volji,
ja napadati, mi pa ne s'meräW	Po-
trebno v obrambo in kot priprava za%#föd?ip države. Toliko so vredne dunajske obl ube! Hinavstvo, laž in nasilstyo je starp v še sredstvo. Le o stanite dosledni — prav da konca!
Cesar na Ogrskem. Cesar Karel in cesarica Zita sta dne 28. t. m. dospela s svojim spremstvom v Godöüö pri Budimpešti, kler baje ostaneta — dalj časa.
Stotnik Wolfgang se je proslavil z umorom desetnika Tu&akapo vsem svetu, manj znano pa je čitateljem, kako se je ta stotnik, proslavil pri 87, pešp. v Srbiji, j£o je naše vojaštvo prodiralo v notranjost ta dežele. Ce bi poslanec dr. Schacherl to'znal, bi gotovo po pravici ožigosal v državnem zboru stotnikovo kulturno vzvišenost, katero so morali naši avstrijski vojaki z gnevöm občutiti. Ne pišem rad samo za cenzuro, a če bi g. cenzor imel sorodnega voj a -ka, ki bi kaj takega brez najmanjše krivde prestal, bi se sam v imenu mnogih trpinčenih vojakov obrnil do c. kr. vojnega ministrstva, naj da vojakom, ki so še pri življenju, priliko, da smejo 1 rez kazni in brez nadaljnih neljubih posledic iz,; avedati čisto resnijco, kako ie Wolfgang nalašč besnel in divjal proti avstrijskim vojakom, ki so ga proklinjali kot živega h.... Ce bo Wolfgang- zopetoproščen radi umora desetnika 'J’ušaka, naj sijalo sablje na motvoz priveže tisti debeli pušpogfffs katerim presekaš tudi pasjo kože fn na kavern so še gotovo znaki Wolfgangovega «bvjaštva p' Srbiji. |
Jus ti čni umor. V državnem zboru je rusinski poslanec dr. Lewickyj v 10. in 73, seji vložil inter -pelacijo radi velikega justičnega umora v prvem vojnem letu v Vzhodni Galiciji. Poslanec je zahteval ponovno sodno preiskavo | roti k smrti obsojenemu i,, usmrčenemu Petru Kovval in tovarišem iz kroja Sv -noiwiickawyzna iu plačilo odškodnine preostalim. Domobranski minister je na to interpelacijo odgovori: Vojno ministrstvo je odredilo novo sodno preiskavo proti 11 obtožencem, ki jih je vojno sodišče 55. infan-terijskega div. po-vaeljstva kot naglo sodišče dne 18. oktobra 1914 obsodilo na smrt radi .zločina protivojni moči 'države, Peter Kowal in njegovi 10 tovariši so bili z razsodbo najvišjega vojnega sodišča, z dr e 17 aprila 1918 oproščeni obtožbe in se jo obsodba, radi imenovanega zločina zavrgla. Minister j m- i v svo’em odgovoru dalje: Globoko pretresen se klonim pred v grobom počivajočimi Žrtvami grozne justične
žmote. Zakon z dne 24. marca 1908 nudi preostalim zadoščenje in primerno odškodnino.
Hindenburg opominja, tolaži m upa. Hindenburg
je	«♦ r«£kfga oržavnema kancelaru pismo, v
Mane n opominja nemški narod, da obrani svojo west b:>. tolaži temški cared, češ, prestal je še v* čje udar» e, a ni bil ugonzbljen, ter izraža upanje, dv bo združena nemška moč piiberiia Nemčiji fast».-n mir
WcSerls odstopil. Ogrska poslanska zbornica je mn an'» 23 oktobra sejo, katero je pršievati mu aamo.füeiäe in zg devinsko najvažnejše Opo zicij.t je obula W.Jkeriu da je ravno sedanja vlada , nij’eiji ovili, dt s.ue pnde do miru.j Ker so se’ e .»oziciii • pr dražiti ;med d'ugimi -if-.Hudi grofa A j do y in Andrissy, je bila nsoda Wekerlevt ga mi oubsiva zapečatena in pedali je morti odstavko, katero je cesar sprejel. Do sestale jnove dade vodi .W-ä Jr* fte. d rž »"v n e p sle	r n
Burlati— Andrai sy. j Cesar je dne -24. t na. spre jel oditop zuuanjega ministra gr^fät^iB Vrtana Na DH-govo mest ».je imenovan grof JlJijj’Ardras y. j Cesar ima s dai^koro same Madžare in m^dro-irvne Nenn e ja sv< je Svetovalce
nobenega osebm ga vlaka, kakor se je g,.voriio* in ! bil prepričan, da. š.e bo lahko v Jugoslaviji s pridom
karor so poročali Usti. Na koroški progi v-zi c- Vdeloval za narod A bridka usoda ni hotela, da tab še , .	, :	.	, ,	_■ . T , .	, bul doživel dan, ko bi se bila izpolnila njegova, naj -
sebni vlak ob 10 9 dopoldne še tudi n.dalje, a j vegja želja. Bodi mu zemljica lahka! Družini naše
samo do B baka	j sožalje!
Kmet in meščan. Vojaška oblast je te. dni n«- j Poljčane. Za jugoslovansko siročad se je nabralo v poljea iski župniji 884 K., Pohvalno se mora
: • ■
Tedenske novice.
: »adorna vpoklicala v mariborskem okraju 73 kmetov, n so po občinah zbirali mleko za mesto Maribor. Ä točim so kmete vpoklicali, pa še hodijo cele trume lemških agentov, mešetarjev in gledaliških igralcev svobodno okoli.
Predrznost nemških Gradčanov. Nemška dru-iiba „Geos“ v Gradcu pošilja na železniške postaje Slov. Stajerja svoje nastavljence, večinoma žide, ki odvzemajo ubogim delavcem jabolka, katera so dobili pri svojih znancih. Nemški Gradčani se obračajo
omeniti, da je ljudstvo, celo revnejši sloji, radevolje o-rajtalo ta narodni davek, Le eden veleposestnik,-ki se tudi šteje za Slovenca, je nabiralke grdo nahrulil in se na jako žaljiv način izrazil o tem nabiranju. Razven te svote je nabral g. nadučitelj Svetlin ob izplačevanju vojaških podpor 1.7,5 K,. Skupaj torej 105:9 K. V imenu 'slovensko-hrvatsko-srbskih o-
j troje hvala vsem darovalcem, nafoiralkam.. ki so pö-.. f žrtvovabio prevzele ta posel, g. 'Svetlinu in vlč. g. prana ubogim ljudem zelo odurno. Grof Clary, daleč, f župniku Cilenš'eku, ki sta tako vneto in spretno or -daleč si prišel !	,	j ganizirala celo nabiranje.
Nobenih šip za nevojaške potrebe. Zveza tovar- j	Škofjavas. V petek zjutraj, dne 18, oktobra, so
narievi za izdelovanje stekla naznanja, da v bodoče j mied 4. ih 5. uro neznani "tatovi ukradli iz zaprtega
ne bo več oddajala šip za nevojaške potrebščine, ker • hleva posestnika Elnža Cečko v Leskovcu hiš. št. 9
Kanonik Ivan 2el f. V Velikovcu na Koroškem je v soboto, dne 19. t. m., zvečer, po kratki, a mupni bolezni mirno v Gospodu zaspal kanonik preč. g. I. Žel, star 35 let. Rajni je bil' naš .štajerski rojak od Sv. Benedikta v Slov. gor. Gimnazijske študije je dovršil v ; Mariboru, bogoslovne pa v Celovcu. Kot navdušen rodoljub se je posvetil dušnemu pastirstvu med koroškimi Slovenci, kjer je vsa leta svojega, pa-sti rovan ja. neumorno deloval m blagor zapuščenih koroških bratov. Bil je, tudi priden sotrudnik našega lista. Radostil se je že dneva, ko bo tužni Korotan po Jugoslaviji otet svojih stoletnih tlačiteljev. A krnite. smrt nam ga je vzela ravno na pragu boljše dobe. Koroški Slovenci izgubijo z rajnim kanonikom e-nega svo m najbolj agilnih in sposobnih' voditeljev. Koroško slovensko zadružništvo plaka za rajnim kot za svojim izbornim organizatorjem. Slava njegovemu spominu!
Pogreb župnika Fr. Zmažeta. Pogreb pokoj -nega duh. svetnika Franca Zmazek, župnika pri Sv.. Benedktu, se je vršil v. torek, dne 22. oktobra, ob 10. uri predpoldne'. Pogreb je vodil vlč. g. kanonik in dekan dr. Suhač, v cerkvi se je od rajnega poslovil g. gvardijan od Sv. Trojice, o. Miklavž, M je opravil tudi zadušnice ob asistenci Čč. gg. kanonika-dr. SuliaČa ter župnikov svotorupertskega Pajtlerja in negovskega Bratkoviča, Navzoči, so Še bili: Šenk.
so itak že pičle zaloge zasežene v prid vojaškim potrebam.
Drznost nemškega uradnika. V Bistrici pri Ra šah je na tam >šnji ppatìj drzen vsenemški u*ad nik, ki. neče raz .meti ris besed ce slovenski. Pre teklo nedeljo je o lamo nastopil proti Slovencem ki so v svojem jez ku zahtevali vozme listke. S takimi lin,dmi oroC š slovenssih tal!
V Hružu-aJipokn. Kakor, se nam poroča iz Brežic, je tam začelo še huje pokati kot ob potresu. Tresejo se nemčurske in nemške glave radi umazanih tihotapskih zadev. Nemški in nemčurski uradniki, ži-
občine SkoHavas; lepega, 4 leta starega vola. Zlikovci so se podali ? z ukradenim volom na okrajno cesio Ljubečna,—Blagovna—$t, Jur;, sledili so jih sicer daleč, a; žal doslej še neuspešno. Ukradeni vol je rdečkaste; barve. ŽUJ, da-se v naši občini tatvine čim da-1 e tem huje ponavljajo,- treba bi bilo nočne siraže in dolžnost žu» aistva je,Uda'.sé. v tej zadevi kaj ukrene. —* Na Ljubečni; je neki kupec nameraval po noči kupiti ’prasce.].i‘i posestniku Jerneju Trobiš, p., d. Fidlerju, pa je neijuoega „kupca“ clomj i fant pošteno nämdkastil in odpodil, — V okolici Vojnik, pri uSta-t-u“, so od ] ' agice ukradli praseta, v trgu pa pri trgovcu Kovačiču lepo svinjo.
ne in Rehar od Sv, Jurija v Slov, gor., kurat Ljubša iz 'Maribora, en oče frančiškan od Sv, Trojice in deficijent Bauman od Sv. Ane, Poštne in prometne zveze, kakor tudi sedaj tako razširjena bolezen so zabranilo večjo udeležbo od strani duhovnih gg, sobratov Ljudstva se je udeležilo jako mnogo kljub lepemu vremenu in obilnemu delu. Cerkveni pevski z-bor je zapel na domu in na grobu žalostinke, Ràjni vneti duhovnik in vzoren rodoljub naj počiva v večnem miru!
f Alojzij Tomažič. Sekovska škoija je izgubite enega svojih tako maloštevilnih, a vendar ne obhocno potrebnih slovenskih duhovnikov. Dne 19 t. m. je uinrl v Radgoni tamošnji kaplan Al. Tomažič na moderni španski bolezni »Gripi«, še le 40 let star. Rojen v radgonski župniji dne 1, junija 1878, v duhovnika je bil pcsveCen dne 19. julija 1903, je bil med drugim provizor pri Sv. Lovrenca nad Umikom, Odkoder je prišel nazaj v Radgono, ko so je poskus, v Radgoni pastirovati samo z nemškimi duhovniki, izjalovil. Mlajši Irat umrlega. Martin Tomažič, rojen dne 6. nov. 1880, duhovnik dne 22. julija 190?J je služil v lavantinski škofiji v Črešnjevcu in pri Šv. Petru pod Mariborom, kjv.r je dne 24. marca l9l4 umrl. Svetila pokojmku večna luč!
Poročil se je dne 21 t. m. v Ljubljani gosp
Minko Pret
bila žen nov in nevestin Narodnemu
Miloš Oset, trgovec na Muti, z aar, učiteljico ua, G. M. šoli. Priče brat Franc Oaet, železniški uradnik, brat Milko Pretti* r, poročnik v rezervi, para obilo sreče!
Novi vlaki med Manierosi in Gradcem. Od dne
24 oktobra naprej vozita med Mariborom in Gradcem čva nova os baa vlaka in sicer: Vlak štev. 4t dopoldne ob 8.3 iz Gradca, dohod v Maribor ob 9.52. Vlak št. 46 zvečer iz Maribora ob 6.39, dohod v Gredic ob 8 17. — Kaj pa proga jažno od Maribora? Naši slovenski kraji so skoro brez vsake zve?e z osebnimi vlaki, kajti edina osebna vlaka, ki še vozita na črti med Mariborom in Trstom, sta vedno tako zasedena že od svoje prvotne postaje, da je skoro nemogoče brez boja dobiti prostora Tako postopanje južne železnice je vred no vse obsodbe
Na južai železnici se nanovo ne bo nets vilo
M
dje in drugi vojni dobičkarji so si nakopičili stotiso- j - Mozirje. V pomoč ubogim slovenskim otrokom
fthVa nitvVaitftri nftln milKrma nat ra^nn, linHsfvfl.. Ti- ? i
čake, nekateri celo milijone na raöun ljudstva/ Ti- j j,e bill dne lb. t. m. prirejen glasben ve&er v ljubil-botapljalo se je pod uradno zaščito, Vino in šampa- ■ skih nröstorib g. Goričarja.. Pod izbornim vodstvom njee sta tekla kar curkoma, V to „neljubo“ zadevo so i kapelnika g. Maguarina, je nekaj začasno tu stanu-zapleteni med drugimi' tudi grof Clary,, namestniški i jočih Tržačanov in nekaj domačinov točno izvajalo tajnik dr. Neuwirth in namesSn^rkoncipist Sora. j mnogo izbranih umetnin za Tok, glasovir in härmo-Orlovsko slavje v Trbovljah. Blagoslovljenje j nij. Začudeno smo se veselili, da je osem mladih moža stavo trboveljskih Orlov, ki bi se imelo vršiti že j či izvajalo svojo nalogo tako natančno in fino. Iz
dne 26. julija 1914,, a je bilo vsled začetka vojne tedaj nemogoče, se je izvršilo dne 13. oktobra t. 1, na zelo slovesen način. Pred Društvenim domom je po-zaravil brat Černe blagorodno gospo fcumico, Ano dr. Benkovičevo, g. poslanca dr, Benkoviča in dr, Ver-stovšeka, zastopnika tujih in domačih društev, Orle in ostale navzoče, Nato je izročila gdč, Čečeva gos-pej kumici po kratkem nagovoru krasen šopek. Na. prostem pred kaplanijo je bil postavljeni oltar, kjer se je potem izvršilo cerkveno opravilo. Pri popoldanski slavnosti so domači telovadci točno izvajali „mo-reško“, gostje Jeseničani pa so nastopili s spretno izvedenimi Majami na orodju* bradlji in drogu. Nato sta gg. poslanca očrtal» v svojih govorih naš narodni jiuložaj in v zviasats{g'tòm naloge telovadnih druš -tev v Juoosla\^h»fipl91^^Kh’^2ie;É(aini8a,aÉ3ivebfi^-j stave so zname»m	zaupauja v lastno mU, tr-
panja. v, boljšo' ' cpgfflpSRfln' ljubezni do domačije, 'Vse ! je gg. poslancema pritrjevalo in jih burno pozdravljalo, nakar je sledila lepo uspela, živahna veselica, na slavnostnem prostoru v znamenju edinosti in sloge med vsemi strankami-. Vsem pa, ki so k temu pripomogli, • najprisrčnejša Zahvala!
Spravljanje jabolk. Kdor v mariborskem okraju ne more dobiti delavcev za spravljanje jabolk, se naj takoj obrne na vodjo prehranjevalnega urada o-krajnega glavarstva v Mariboru, dr. Lajnšiča, kateri mu bo oskrbel potrebnih delavskih moči.
Št. Ij v Slov. gor. Umrl je v sredo dne 24. oklobraj tukajšnji trgovec g. Ivan Plevnik, star 28 let. Rodom je bil iz Pišec. V hiši naše Posojilnice si je ustanovil cvetoSo trgovino, a sedaj ga je ugrabiia smrt. Umri je boguvdano, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb bo v soboto, dne 26. t. m , ob 8, uri zjutraj, na tukajšnje pokopališče. Svetila vnetemu Slovencu večna loč!
St. Ilj v Slov. gor. Vest, da bomo z ustanovitvijo Jugoslavije — katera bo segala gotovo do Spiel-felda in še dalje proti severu — rešeni naših tlačiteljev, nas je prešinila z velikim veseljem, Ni bil zaman naš trud, ko smo več desetletji kljubovali nemškemu nasilju. Trpeli smo, imeli smo velike žrtve. Ä danes smo zmagovalci, Zaman so vrgli Nemci s Siid-marko, Schulvereinom, Heimstatom in protestanti o-krog 154 milijona K za ponemčenje St. Iljav Ne bode dolgo, ko bo s SiidmarkhoJa zmagovito plapolala slovenska trobojna zastava in ko se bo v nemških šolah v St. liju, v Ceršaku in na Sladki gori vršil slovenski pome. Obmejni Slovenci, veselite se z veselimi! Naša rešitev je tu! Vsi pa se pripravljajmo na oni veseli dan naše svobode,, Ta dan bomp slavili kakor naš naj večji praznik. (Opomba, uredništva: Poročilo nemških listov, da bo meja med ‘Jugoslavijo in Nemško Avstrijo Drava, je navadna laž. Našla severna meja bo gotovo Mura. Bodite o tem prepričani. Le korajžno!)
Polička vas pri Jarenini. Sedanji namestnik obč predstojnika, Eoerhardt, se je prelevil v za» grizenega sovražnika Jugoslovanov. M žu svetujemo, naj se takoj poboljša, ali pa naj takoj začne vezati svoje cule ter gre tje, kamor spada. Takih ljudi v Jugoslaviji ne potrebujemo. Ali razumete g. Eberhardt? — Polički občani.
Bače. V mariborski bolnišnici je umrl dne 14, t. m. knjigovodja tukajšnje tovarne za Minski cvet g. Rihard Sever. Zapušča ženo s sedmimi majhnimi o-troci v največji bedi. Najstarejši je v III.. gimnaziji. \ Pokojmk je bil navdušen Jugoslovan, Popolnoma je
najbližjega okoliša vabljeno občinstvo je pri svojem lepem razvedrilo se tudi usmiljeno spominjalo revnih sirot in v par minutah v eni dvorani zložilo nad 500 K za nje Vsem najlepša zahvala!
Marija, žalostna Mati. Premišljevanja in molitve. Spisal dr. josip Hohniec, profesor bogoslovja v Mariboru. Mirno lahko trdimo, da tako popolnega, izvirnega .molitvenika še Slovenci do sedaj nimamo, kakor je ta. Pisatelj, neumorni organizator slovenskega ljudstva, se je v resnici potrudil podati svojemu ijudstvu nekaj dobrega. Knjiga vsebuje v prvem delu osem 'obširnih premišljevanj o Žalostni Materi boživkakršnib' đdse'd hi %é hi biK)- M-'slovenski nabož-iiii	premišljčMahjem oledk veliko število
zlatih	postai	f TčestJhv
plienju Jezusovemu, štiri sv. maše in zbirka splošnih molitev in pobožhosti. 'Ob köncu Té *g." pisatelj še dodal razne molitve v bolezni, za bolnika, za umirajoče in za rajne. Novo knjigo prav toplo priporočamo. Cena s poštnino vred K 6.50. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
Poveljstvo
c, in kr. višje vojaške realke v Maribora, prosi p-ebi-valstvo ob Dravi ležečih občin in vse oblasti, ki pridejo v poštev, da iščejo truplo gojeni a Boroeviča sina slavnega vojskovodje Boroeviča, ki je dne 28. sept. 1.1. v Dravi utonil. Tozadevna obvestila se blagovolijo takoj, event., telefouično (75) proti poslati na imenovano poveljstvo,	253
***orlo V
po i H liter oi ob 500 — 1100 — 2000 — 3000 in 4000 1 ima na prodaj MLrija Ko-rent v Muriboru Mouaitova ulica 48. Kdor da živež na mesto denarja, dobi polo M co ceneje.	252
močne iz orehovega lesu proda za živiia. JVpraŠa se Maribor, Blamenga*>se 13, vr. I od 11—1J ure dopold. 252
KSüSeXSCKSCSSISS?
VSI SVETNIKI!
Za napravo nagrobnih napi-sev in la&iranje ter pozlače-nje starih nagrobnih križev se priporoča slikar za napise
GUSTAV PHILIPP, Maribor, Vtktringhofova ulica 17. Tudi se istotam zelo poceni prodaje stari nagrobni križi iz železa in lesa, kakor tudi nagrobne table, trpežne, nove lakirane in pristno pozlačene. 254
Iti i JE«
izurjen v vsakovrstnem poljedelskem dein in v živinoreji, žena v svinjereji se s-prejme takoj proti dobremu plačilu hrani in stanovanju pri posestniku Felix Pobič v Lembah u pri Mariboru. Družine z odraslimi otroci prednost.	254
Hnnilnica in posojilnica ▼ Velikovca
na Koroškem naznanja žalostno vest, da je njen odoormk in tajnik č. g.
IVAN ŽEL
kanonik, član nadzorstva Zadružae sveže
v soboto, dne 19. okt, ob 10. uri zvečer po mučni, kratki bolezni v 35 letu svoje starosti mirno v Gospoda zaspal.
Bodi ma Bog plačnik za njegovo požrtvovalnost na zadružnem polju

255
Izdajatelj in založnik: Koqsoroi] „Straža/
O'.*,«™, w
ngat tlatauna «še* üirüa %