$te¥Uka 50 • leto XXX¥II • cena 12 din
Celle, 15. aecembra 1983
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Hle in kdai
bo spet tema
Zaradi splošnega pomanjkanja
električne energije v državi so tudi
na našem območju še naprej potreb-
ne neljube redukcije.
Na območju, kjer porabo nadzoruje
TOZD Elektro Celje, tudi ta teden ve-
lja sistem izklopov v treh skupinah,
enakih kot prejšnji teden. Danes (četr-
tek) med 20. in 23. uro bo tako imela
redukcijo tako imenovana prva tretjina
porabnikov, ki so bili v temi že prejšnji
ponedeljek in četrtek. Jutri pa bo na
vrsti druga tretjina, ki je bila v temi
tudi prejšnji torek in petek. V soboto
in nedeljo ne bo redukcij.
Do zaključka redakcije nam pri celj-
skem Elektru še niso znali povedati,
po kakšnem sistemu bodo izklapljali
prihodnji teden - ali bodo obdržali se-
danje tri skupine, ali pa bomo tudi na
našem območju prešli na sistem »sodi-
lihi«, to je izklapljanje v dveh skupi-
nah vsak drugi dan.
Ta drugi sistem so že uvedli na dru-
gih območjih v Sloveniji, med drugim
tudi konjiški občini, kjer porabo elek-
trike nadzoruje Elektro Maribor,
TOZD Slovenska Bistrica. V prvo sku-
pino so uvrstili naslednja območja:
Konjice-mesto, Breg, Konjiška vas,
Spitalič, 2iče, Klokočovnik, Lipoglav,
Loče, Mlače, Penovje, Zbelovska gora,
Zbelovo, Spodnje Laže, Gabemik, Li-
varna, Sladka gora. Pečica in Podtum.
Druga žikupina: Gorenje, Mah, Pade-
ški vTh„Ličnica, Jernej, Kolačno, Kob-
Ije, Kravjek, Dobrava, Konusovo nase-
lje, Škalce, Gabrovlje, Radana vas,
Gračič, Zreče, Loška gora, Zlakovo,
Bezovje, Crešnova, Kunigunda, Boha-
rina, Skomarje, Resnik, Snežinka, Ro-
gla, Polene, Ziče, Križevec, Staniče,
Zaburg, Bukova gora, Stenica, Hudi-
nja, Vitanje, Brezen, Spodnji Dolič,
Paka in Rakovec. Tudi v teh krajih
imajo redukcije od 20. do 23. ure, tam,
kjer so kokošje farme, pa so eno uro
krajše, torej od 20. do 22. ure.
Ce bomo sami privarčevali dovolj
elektrike G^ot smo jo naprimer ta po-
nedeljek), izklopi ne bodo potrebni.
M. K.
S fižolom je bila narava letos skopa. Pobrala ga je suša. Nekaj pa ga je vseeno
ostalo in hladni predzimski večeri so kot nalašč za luščenje fižola ob topli
kmečki peči. Kot pri Čelovih (z leve) Antoniji, mali Danici, Milki in Rozaliji.
Našli smo jih 900 m visoko, nad Jagnjenico ob našem letečem uredništvu, s
katerim smo bili v Jagnjenici in na Svibnem. O tem pa več na strani 12 in v
nasleOnJib številkah Novega tednika. (EDIMASNEC)
Tekmovalcev s Celjskega za Olimpiado
nI, so pa številne delovne organizacije
Manj kot dva meseca je še
do XI. zimskih olimpijskih
iger, ki bodo tokrat prvič v
Jugoslaviji, v Sarajevu in
na vencu hribov, ki ga ob-
krožajo. To naj bi bila olim-
piada presenečenja in naj bi
v številnih podrobnostih
ter novostih prekosila do-
mala vse prejšnje. XIV. zim-
ske olimpijske igre v Sara-
jevu bodo od 7. do 19. fe-
bruarja 1984.
Takoj, ko smo pred več kot
štirimi leti izvedeli v Atenah
na zasedanju olimpijskega
komiteja, da smo dobili or-
ganizacijo zimskih iger, se je
v pripravo vključila domala
vsa Jugoslavija. Pri tem pa je
kot »smučarska« republika z
dolgo tradicijo prednjačila
Slovenija. Razveseljivo je, da
so se v organizacijo s takšni-
mi in drugačnimi prispevki
vključile tudi mnoge delov-
ne organizacije na širšem
celjskem območju. Torej, če
ne bomo imeli uradnega re-
prezentanta v eni izmed
olimpijskih iger, bomo pa
imeli druge, ki bodo poskr-
beli za dobro počutje ne sa-
mo športnikov, temveč "tudi
vseh številnih gostov z vsega
sveta.'
Poskušali smo opraviti
pregled, kaj bodo delovne
organizacije s celjskega ob-
močja pripravile za Sarajevo.
Goreula In Aero
Med glavnimi sponzorji z
vsega sveta sta tudi Gorenje
iz Titovega Velenja in Aero
iz Celja.
Marjan Lipovšek, Gore-
nje Velenje: »Poleg tega, da
smo uradni sponzor smo tu-
di ekskluzivni opremljevalec
oUmpijskih prizorišč z naši-
mi barvnimi televizorji, tele-
tekstom in antenskimi siste-
mi. Največji dosežek pred-
stavlja teletekst, ki je izdelek
Gorenja - raziskave - razvoj
in s katerim bomo sproti
omogočali novinarjem (pre-
ko 7000 jih bo) vse želene po-
datke o nastopajočih. Gore-
nje bo tudi opremilo vse
olimpijske objekte s sistemi
za prenos tona in slike ter
delom  kabelske televizije.
Pri tem gre za preizkušnjo
naših sposobnosti in ponov-
no uveljavitev Gorenja pri
nas in v svetu.«
(Nadaljevanje na 5. strani)
Novo zavetišče
gorskih reševalcev
Gorski reševalci iz Savinj-
ske in Šaleške doline so dobili
poleg zavetišča na Okrešlju še
sodobno urejeno zavetišče
pod Loko na Golteh. Prenov-
ljeno staro Mozirsko kočo so
odprli v soboto.
Dom - stoji na mestu, kjer je
bila pred 87 leti postavljena
prva planinska postojanka na
Golteh - so obnovili reševalci
sami (33 jih je aktivnih v Sa-
vinjski in Šaleški dolini) in
opravili nekaj tisoč ur prosto-
voljnega dela, poleg tega pa so
za gradnjo prispevali tudi ne-
kaj denarja. Del - predvsem v
matericilu - so prispevale neka-
tere delovne organizacije.
»Deloma smo se obnove loti-
li tudi iz čustvenih razlogov,
»pravi Stane Veninšek, načel-
nik celjske postaje gorske re-
ševalne službe. »Po prodaji
Mozirske koče namreč planin-
ci niso imeli več svoje posto-
janke na Golteh. Ta koča, ki
smo jo obnovili, je bila poleg
tega zgrajena v čast XIV. divi-
zije. Ko pa smo jo mi prevzeli
pred sedmimi leti, pravzaprav
ni bUa nikomur v čast, saj je že
razpadala.« g.šROT
ZadiUa vest o
farmi prašičev
Na torkovi seji izvršnega
sveta SO Žalec so sprejeli
sklep, da bodo delegati zbo-
rov občinske skupščine na se-
ji, ki bo 21. decembra, glaso-
vali o dopolnjenem družbe-
nem planu občine Žalec, iz
katerega pa se izvzame farma.
Ko bo Hmezad predložil
ustrezna strokovna zagotovi-
la, da se ekološke razmere ne
bodo poslabšale, bo skupšči-
na ponovno obravnavala sa-
mo vprašanje izgradnje
farme. j y
Posnetek je iz celjskega Topra, kjer hitijo z zadnjimi deli na oblačilih, ki jih bodo nosili
naši reprezentanti na Olimpiadi Foto: Edi Masaec
II. ULIČNI NOVOLETNI SEJEM
ZAVOD GOLOVEC prireja od 21. do 2m
decembra vsak dan od 10. do 20. ur^
prodajo novoletnih daril na stojnicah na
Trgu V kongresa
Vabi jeni.
Lahko majhne elektrarne
ublsailo energetske '
zabloi/e?
v temi tedna ugotavljamo, kakšne so
možnosti za gradnjo malih elektrarn
in zakaj jih je na Celjskem tako malo.
Stran 9.
Uutfle se prepočasi mčalo aomo¥
Bili smo na letečem uredništvu v Jagnjenici in na Svib-
nem. Stran 12._-
Potep po pacifiškem paradižu
Pričenjamo nov podlistek izpod peresa Staneta Žilnika.
Stran 19.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
15. DECEMBER 1983
Bodo zaprta občinska vrata?
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmtmmmmmmmmm
RmuMIška nmrtla za proračunsko porabo zanuUalo
Šentjur je, kot manj ra-
zvita občina, povsem odvi-
sen od republiških meril za
proračunsko porabo. Merila
zamujajo že tretje leto in
bodo znana šele tik pred no-
vim letom. Bodo ostali de-
lavci občinske uprave brez
decembrskih plač? Bo pro-
računski primankljaj tako
velik, da ne bo mogoče dela-
ti? Se bo tik pred zdajci še
našla primerna rešitev?
Ker merila za proračunsko
porabo še niso znana, je šent-
jurski osnutek proračuna
poln če-jev. Osnutek je nare-
jen na osnovi znanih meril in
na predvidevanjih. Sentjur-
čani so na ta način izračuna-
li, da bo letošnja dovoljena
rast porabe znašala 18 od-
stotkov. Ce bo ostalo pri
tem, bo znašal proračunski
primankljaj na koncu leta
830.000 din in delavci občin-
ske uprave bodo ostali brez
decembrskih plač. Seveda si
tega v Šentjurju ne morejo
dovoliti, zato so se odločili,
da bodo v tem primeru najeli
posojila iz rezervnega skla-
da. Osebni dohodki torej bo-
do, ne bodo pa rešene fi-
nančne zagate občine.
Položaj je še težji, ker re-
publika skopari z dotacijami
za manj razvite občine. Sent-
jurčanom je že bila ukinjena
dotacija za november. Do te-
ga je prišlo zato, ker na repu-
bliki precenjujejo lastne pri-
hodke občine. Ce ne bodo
Sentjurčani dobili niti de-
cembrske dotacije, bo znašal
proračunski primankljaj ob
koncu leta skoraj 3 milijone.
To pa, po mnenju izvršnega
sveta pomeni, da bodo lahko
le še zaprli pisarne, ker ob-
činska uprava ne bo mogla
delati.
Ostaja še upanje, da bodo
republiška merila za prora-
čunsko porabo dovolj viso-
ka, vendar res samo upanje.
ker so sedanja merila nepri-
merna. So preveč posploše-
na, ne upoštevajo realnega
stanja in slonijo na gospo-
darskih gibanjih preteklih
let. Tega se vse bolj zavedajo
tudi v republiki, zato pri-
pravljajo nov sistem meril,
ki bo v veljavi že prihodnje
leto. Nihče ne more zagoto-
viti, da bodo nova merila bi-
stveno boljša in kar je še važ-
nejše, to ne rešuje trenutno
izredno težkega položaja
šentjurske občine.
Problemov je veliko, časa
za iskanje rešitev pa malo.
Ce ne bo šlo drugače, se bo-
do Sentjurčani obrnili za po-
moč na najvišje republiške
politične forume. Morda je
to tudi edini pravi naslov,
ker vsakoletno zamujanje
pri izdelavi republiških me-
ril za proračunsko porabo,
zahteva hitre in učinkovite
ukrepe.
VILI EINSPIELER
Manj surovega
železa
Storska Železarna do-
biva v teh dneh 15 odstot-
kov manj električne ener-
gije, kot bi jo potrebova-
la. Zaradi tega so morali
za 20 odstotkov zmanjšati
proizvodnjo surovega že-
leza (iz plavža pride vsak
dan 30 ton manj surovega
železa), proizvodnja jekla
pa se je zmanjšala za 100
ton dnevno. V vseh dru-
gih obratih Železarne de-
lajo s polno zmoglji-
vostjo.
Zaradi redukcij bodo
letos v Storah proizvedli
6.000 ton manj surovega
železa kot so načrtovali
(del izpada proizvodnje
gre tudi na račun okvare
transformatorja letos po-
leti), medtem ko bodo
načrt proizvodnje jekla -
125.000 ton - dosegli
kljub sedanjim redukci-
jam.
SS
Se bodo v Libeli
odločili za napredek?
Referendum o združitvi tozd bo ¥
ponedeljek_________________________________
Smela, sodobna, dolgo-
ročna in usmerjena v izvoz
je proizvodnja, ki jo načrtu-
jejo v celjski delovni orga-
nizaciji Libela. Uresničili jo
bodo lahko le vsi skupaj,
brez tozdovskih pregraj.
Zato se bodo odločali o eno-
viti delovni organizaciji. V
ponedeljek se bodo delavci
na referendiunu izrekli ali
so za novo organiziranost
tehnologije dela in s tem tu-
di samoupravno organizira-
nost ali ne. Če se zanje ne
bodo odločili, bo to pomeni-
lo nadaljne zaostajanje v
razvoju, česar pa si ob seda-
njem zaostajanju ne bi mo-
gli dovoliti. Pravzaprav pa
je uspeh referenduma
vprašljiv le v eni temeljni
organizaciji - v Finomeha-
niki.
V Libeli je skoraj 1000 za-
poslenih, le 150 med njimi
jih je v temeljni organizaciji
Finomehanika. Ko so po
večmesečnih pripravah v Li-
beli že pred referendumom
hoteli vedeti, kakšne so mož-
nosti za njegov uspeh, so se
delavci na zborih občanov
odločali o svoji pripravljeno-
sti različno. V tozd Tehtnice
so bili povsem soglasno in
odločno za referendum, prav
tako so ga podprli v tozd Ser-
visi, pa tudi v delovni skup-
nosti. V temeljni organizaciji
Finomehanika pa se je le ne-
kaj delavcev odločilo za in
nekaj proti, velika večina pa
je molčala.
Ali bo referendum v Libeli
uspel ali ne je torej odvisno
od odločitve teh, ki so mol-
čali. Kako se bodo odločili v
Finomehaniki? Bodo prevla-
dali občutki pripadnosti
majhnemu kolektivu, intere-
si za ohranitev delovnih pro-
storov in občutek samoza-
dostnosti? Bolj obetavna je
druga možnost. Proizvodnja
pri njih je sedaj skromna in
ne zagotavlja napredka.
Strojna oprema je stara, prav
tako proizvodni program, v
katerem so predvsem tehtni-
ce, star program birotehnike
in v kooperaciji gorilniki. V
Libeli pa načrtujejo odločen
prodor v izvoz, zlasti na kon-
vertibilna tržišča. Kažejo se
dobre možnosti izvoza na-
miznih tehtnic. 60 odstotkov
celotne proizvodnje bi lahko
izvozili. To pa pomeni, da bi
se druge proizvodnje morale
temu prilagoditi. Tehnice
delajo sedaj v dveh temelj-
nih organizacijah, proizvod-
nja obeh pa se že tako tesno
prepleta, da v bistvu prehaja
k enovitemu programu pro-
izvodnje. Pri tem je 95 od-
stotkov razvojnih zmogljivo-
sti v tozd Tehtnice in le 5 v
tozd Finomehanika. Ce bi Fi-
nomehanika še naprej ostala
sama, se očitno ne bi mogla s
svojimi sredstvi usposobiti
za ustvarjalen napredek, v
katerem bodo glavno vlogo
igrali elektronika, finomeha-
nika in računalništvo. Proiz-
vodnja memih doz je že ko-
rak k takšni prihodnosti. V
njej je dovolj prostora za vse
delavce Libele. Saj je tega
zavedajo, le verjamejo ne po-
vsem, da se bodo napovedi
uresničile. Referendum bo
tako ne le o združitvi ampak
predvsem o zaupanju.
V Volniku
zadovoUni z
delom
komunistov
v osnovni organizaciji
Zveze komunistov v Voj-
niku ni veliko članov - le
21, vendar so ti zadovoljni
s svojim delom. Tako so
ga ocenili tudi na pro-
gramsko volilni seji prejš-
nji teden. Na njej so celo-
vito spregovorili o dvolet-
nem delu. Samokritike ni
manjkalo, vendar so očit-
ni dosežki na področju
izobraževanja komuni-
stov, pri uresničevanju
konkretnih nalog posa-
meznikov, pa tudi pri
sprejemanju novih čla-
nov. Letos so sprejeli štiri
nove člane v svoje vrste,
predvsem mlade, pogre-
šajo pa večje vključeva-
nje mladih kmetov. Kljub
svojemu vključevanju v
delo delegacij v krajevni
skupnosti z njihovim de-
lom niso zadovoljni. Tudi
to ostaja ena izmed nalog
v prihodnjem obdobju.
Na programsko volilni
seji so komunisti v Vojni-
ku izvolili za novega se-
kretarja osnovne organi-
zacije Slavka Zorka, za
njegovega namestnika pa
Ivana Grabrijana.
MBP
Vedno več denarja za nemoteno preskrbo
z ribami labko premostimo pomanikanle mesa
S preskrbo smo lahko na celjskem
območju letos zadovoljni, za prihod-
nje leto pa se nam obetajo številne
težave, ki jih bo mogoče premagati le
s skupnim in usklajenim delovanjem
vseh, ki sodelujejo na področju proiz-
vodnje hrane in preskrbe kakor tudi
interesnih skupnosti in skladov na
tem področju. Pri tem so tudi odgo-
vorne naloge samoupravne interesne
skupnosti za pospeševanje proizvod-
nje hrane in preskrbo prebivalstva.
Samoupravna interesna skupnost za
pospeševanje proizvodnje hrane in
preskrbo mora ohraniti zmožnost in-
terventnega poseganja na najnujnejša
področja. To so poudarili tudi na seji
sveta občin celjskega območja. Letos
so, na primer, od 51 milijonov dinarjev
namenili 17 milijonov za zagotavljanje
preskrbe, ostalo pa za proizvodnjo hra-
ne. Čeprav bodo vlagemja v proizvod-
njo hrane še naprej nujna, pa naj gre za
povečanje goveje črede aU za razvija-
nje svinjereje v kooperacijah in v druž-
benem sektorju, bo vendar potrebno
več kot doslej za preskrbo.
Za dolgoročno oskrbo prebivalstva z
osnovnimi prehrambenimi proizvodi
so letos bila potrebna velika sredstva
bank in interesne skupnosti. Ta je ne-
motena zaradi dolgoročne povezave s
proizvajalci in dobavitelji, kar pa po-
meni tudi velike finančne obveznosti.
Za delovne organizacije, nosilke oskr-
be, so zaradi porasta obresti ta sred-
stva že predraga, še bolj bodo prihod-
nje leto. Ljubljanska banka oziroma
Temeljna banka Celje je pokazala veli-
ko pripravljenost za pomoč, vendar se-
daj že ugotavlja, da je financiranje
kmetijstva in preskrbe dobilo takšen
obseg, da že ovira druge uporabnike
bančnih sredstev. Bremena bo treba
nujno porazdeliti, pri tem pa se morajo
vključiti tudi. druge banke na ob-
močju.
Za večjo proizvodnjo hrane in nemo-
teno preskrbo bo lahko interesna
skupnost storila, kar od nje pričakuje-
mo, če bo razpolagala z dovolj sred-
stvi. Se vedno je po občinah precej
organizacij združenega dela, ki niso
sprejele obveznosti do te interesne
skupnosti ali pa jih ne uresničujejo.
Letos so največ prispevali iz občin Ce-
lje, Velenje, Žalec in Slovenske Konji-
ce, skromen pa je delež Laškega. Tudi
predlog, da bi za to skupnost prispeva-
le vse organizacije združenega dela iz
S sovlaganjem v Drogo Portorož si
je celjsko območje zagotovilo dodat-
nih 500 ton rib (poleg zmrznjenih). V
Celju je že ribarnica, nanjo se pri-
pravljajo v šmarski občini, drugje pa
se še niso odločili. Sicer pa posebne
ribarnice niti niso potrebne - zado-
ščajo navadne hladilne skrinje in se-
veda pripravljenost trgovcev, da
vključijo ribe v svojo ponudbo. Zara-
di zmernih cen rib v primerjavi z dru-
gim mesom, lahko ribe premostijo ne
le pomanjkanje nekaterih vrst mesa
ampak tudi težave potrošnikov.
Po zaslugi dolgoročnih povezav in
zaradi drugih razlogov, kakršne so na
primer visoke cene, se je na Celjskem
letos ponudba že precej izravnala s
povpraševanjem. Oskrba je nemote-
na. Izjema sta svinjsko meso in june-
tina, kjer je velika neskladnost med
dogovorjeno odkupno ceno živinč in
prodajno ceno. Dovolj je olja, za kate-
rega je prodaja omejena, boljša je
oskrba z margarino. Dovolj pestra je
spet ponudba mesnih izdelkov. Za-
stoj pri ponudbi mlečnih izdelkov so
premagale nove cene, tako da se nam
sedaj obeta tudi večja izbira sirov.
Izboljšuje se tudi ponudba izdelkov
na bazi kakava. Čokolada torej bo, le
silno draga. Tudi pralnih praškov ne
bo manjkalo, kljub temu pa bo treba
ravnati varčno s spodnjim perilom,
saj ga že sedaj močno primanjkuje.
Posebne probleme pa že povzroča ko-
ruza, pri kateri cene skokovito nara-
ščajo.
dohodka in ne le nekatere iz skladov
skupne porabe, je upravičen, saj so
potrebe po hrani enake pri vseh. Prav
tako pa bo potrebno drugače urediti
regresiranje mleka (za njegov odkup je
šlo tudi največ denarja interesne skup-
. nosti). Zaradi porasta cen mesa se nam
obeta pomanjkanje mleka, vse breme
regresiranja pa je sedaj na občinah
proizvajalkah mleka in ne na uporab-
nicah.
MILENA B. POKLIC
Zaradi farme prašičev ob
družbeni plan občine Žalec
Skoraj pet ur je trajalo,
da so delegati zborov žalske
občinske skupščine na zad-
njem zasedanju zavrnili
predlog sprememb in do-
polnitev družbenega plana
občine 2alec za obdobje do
leta 1985.
Delegacija krajevne skup-
nosti Žalec je predlagada
amandma, k predlogu dopol-
njenega družbenega plana,
po katerem bi o nameravani
gradnji farme za 30.000 beko-
nov v Mali Pirešici sklepali
šele potem, ko bi bila znana
še dodatna, strokovneje bolj
utemeljena dejstva o vplivu
farme na ekologijo in podtal-
ne vode. Kljub medzborov-
skemu usklajevanju je
amandma padel v vodo. De-
legati so glasovali tudi proti
variantnemu predlogu, ki je
vseboval določilo, da naj bi
bila farma na takšni lokaciji,
od katere ne bo v eno smer
najmanj dva kilometra nobe-
nega naselja, v drugo pa kilo-
meter. Takšnega primera v
žalski občini ni. In končno
delegati niso glasovali niti za
tretji, to je osnovni predlog,
torej za dopolnjeni družbeni
plan občine, ki v predlogu
vsebuje poleg drugih roalog
tudi gradnjo farme bekonov.
Delegati imajo seveda vso
pravico in dobbiost, da skle-
pajo o stvareh, ki so bistve-
nega pomena za razvoj obči-
ne. Naravnost čudno pa je,
da se v nekajurno razpravo o
tej problematiki ni vključil
nihče od članov občinskega
izvršnega sveta, ki je bil ko-
nec koncev predlagatelj in
sestavljalec razvojnega načr-
ta. Kot da se je izvršni svet
hotel izogniti kakršnemu ko-
li stališču do prašičje far-
me?! Kot da se izvršni svet ni
hotel opredeliti med zahte-
vami krajanov, ki gradnji na-
sprotujejo in tistimi v regiji,
ki pravijo, da je farma več
kot potrebna, upravičenost
njene izgradnje pa je zapisa-
na v vseh razvojnih doku-
mentih, od republiških do
občinskih. Skratka, izvršni
svet, kot eden izmed najod-
govornejših za razvoj žalske
občine, ni imel jasno izdela-
nega stališča do tako po-
membne stvari kot je name-
ravana gradnja farme beko-
nov, ali pa ga pred delegati
ni bil pripravljen jasno pove-
dati. Se lahko potem čudi-
mo, da so tokrat vso stvar
zares prepustili v odločanje
izključno delegatom?
J.VEDENIK
Od vrat
do vrat
Za dograditev kultur-
nega doma v Dobju je
zmanjkalo denarja. Usta-
vilo se je pri gradnji odra.
Krajani so se obrnili za
pomoč na izvršni svet ob-
čine Šentjur. Izvršni svet
je ugotovil, da gradnja
doma ni v njihovi pristoj-
nosti. Skupaj s proble-
mom so jih napotili na
Kulturno skupnost. Kra-
jani so vlogo poslali, ven-
dar odgovora še niso do-
bili. Tudi ko bo prišel jim
ne bo veliko pomagal, ker
je Kulturna skupnost rav-
no tako kot krajani brez
denarja- Denarja jim
manjka zato, ker se je v
letošnjem letu zmanjšala
prispevna stopnja. Usoda
odra je potemtakem ne-
gotova, če niso kje še
kakšna vrata, za katerimi
je več denarja.
iVliadi so pogosto
premalo odločni
Kadarkoli govorimo o ak-
tivnosti posamezne osnovne
organizacije Zveze sociali-
stične mladine pozabljamo,
da so mladi, vključeni v de-
lovnih organizacijah in druš-
tvih, prav tako člani ZSMS
in da je njihov prispevek z
delom v družbenih organiza-
cijah in društvih del celotne
aktivnosti določene organi-
zacije ZSMS. To je bila glav-
na misel četrte seje predsed-
stva OK ZSMS Žalec.
Do tega smo bili v prete-
klosti bolj ali manj nedovzet-
ni. Posledica tega je, da so
odnosi med družbenopolitič-
nimi organizacijami in druš-
tvi ter Zvezo socialistične
mladine zgolj slučajni. Ni
globlje povezave, ki bi mla-
dim zagotavljala organizira-
no in množično udejstvova-
nje na določenih interesnih
področjih, družbenopolitič-
ne organizacije in društva pa
bi tako zagotovila celovitost
ter večjo kakovost in mno-
žičnost pri svojem delu.
Potrebno je tudi bolj si-
stemsko delo. Z organizira-
njem mladih je treba bolj kot
doslej pričeti že v osnovnih
šolah. Ob tem velja izposta-
viti mentorsko delo kot sve-
tovanje in pomoč. Pri izbiri
mentorjev je nujno treba
upoštevati tudi mišljenje
mladih, s katerimi bo men-
tor delal.
Mladi so tudi večkrat pre-
malo odločni. Posledica tega
je, da so nekatera društva
izredno toga in f orumska pri
svojem delu. Tako tudi pride
do nekaterih nesoglasij in
nepotrebnih sporov. To je le
nekaj misli z zadnje seje
predsedstva OK ZSMS.
BOJAN PEVEC
iS.
DECEMBER 1983
NOVI TEDMK - STRAN 3
osnova je večja
produktivnost dela
gaspoaarsM temeiJI ¥ Celju niso ao¥oU
_
Ob ugodnih ocenah go-
spodarskih gibanj v celjski
.biini so tudi resni pomi-
jleki. Industrijska proiz-
irodnja se povečuje, vendar
l^večanje zmanjšuje lanski
padec. Bolje je z izvozom, ki
^ je letos skupno povečal
^ 16 odstotkov, rasel pa je
^di lani.
Kljub temu pa se zmanjšu-
je pokritje uvoza z izvozom,
gaj uvoz, zlasti s konvertibil-
nega tržišča, narašča. Poraba
je v glavnem usklajena, toda
akšno uokvirjanje v dane
požnosti se že močno odraža
v položaju družbenih dejav-
nosti, zlasti na področju
zdravstva in izobraževanja.
Vseh razkorakov izvajalci ne
morejo več premagovati, po-
sledice pa čutimo vsi. Pove-
dale so se izgube, tudi nove
organizacije združenega dela
so med njimi, sočasno pa v
nekaterih okoljih, kjer se že
(Uje srečujejo z izgubami, ka-
že na bolje. Tak primer je To-
varna traktorjev Store. Po-
vsem nezadovoljivi pa so fi-
nančni rezultati združenega
dela.
Na spoznanja ob letošnjih
'uspehih in neuspehih in na
dolgoročne cilje gospodar-
ske stabilizacije se navezuje
načrtovsinje za prihodnje le-
to. Osnutek resolucije bodo
v torek obravnavali delegati
zborov občinske skupščine.
Da so tudi o njem mnenja
različna, so potrdili na seji
Predsedstva občinske kon-
ference SZDL. Osnutek re-
solucije predvideva oživlja-
nje proizvodnje, večanje
izvoza in prizadevanja za
boljše gospodarjenje ter kre-
pitev regeneracijske sposob-
nosti gospodarjenja, vse pa
je med seboj v tesni soodvi-
snosti.
Načrtovana dvoodstotna
rast industrijske proizvodnje
je uresničljiva, vendar le, če
bodo sočasno uresničili na-
loge boljšega gospodarjenja.
V boljši organizaciji dela,
večji izkoriščenosti delovne-
ga časa in smotrni uporabi
materialov ter energije so te
možnosti.       Pomanjkanje
energije, ki ga lahko priča-
kujemo še v prvih mesecih
leta 1984, lahko načrte ogro-
zi. Sicer pa takšno rast proiz-
vodnje v Celju načrtujejo le
na večji produktivnosti dela.
Zaposlenost naj bi se po-
večala le za 0,7 odstotka, kar
pomeni, da v občini ne bodo
zaposlili niti naravnega prili-
va. To pa se spet povezuje s
skromnim načrtovanjem in-
vesticij, za katere nekateri
menijo, da tudi zanje nima-
mo dovolj denarja. Podobno
je na primer s stanovanjsko
izgradnjo. Osnutek resoluci-
je predvideva izgradnjo 355
stanovanj, uresničeni pa ne
bodo niti letošnji načrti.
Pri ekonomskih odnosih s
tujino so načrti skronmejši
od repubUških. Skupen
izvoz naj bi se povečal za lO
odstotkov, izvoz na konverti-
bilna tržišča za 18 odstotkov.
Tudi uvoz bi naj bil večji za 6
odstokov, saj je to predpogoj
za osnovno proizvodnjo.
Izvoznih načrtov ne bodo
mogli v vseh okoljih enako
uresničevati, odvisno pač,
koliko so že doslej izvažali.
Tistih, ki ne bi mogli bistve-
no več, je v Celju malo. Nuj-
no bo tudi usmerjanje izvo-
za. Ekonomska miselnost
mora prevladati tudi na tem
področju - tako kot pri pred-
videni ohranitvi ravni real-
nih osebnih dohodkov.
MILENA B. POKLIC
V Preboldu
blago¥nica
Krajani Prebolda in okoli-
ce so. se oddahnili. Pred krat-
kim so namreč le začeli gra-
diti blagovnico Savinjskega
magazina. Načrtujejo, da bo
otvoritev prihodnjo jesen. Z
dograditvijo tega objekta, se
bodo v tem kraju povečale
prodajne zmogljivosti, ki so
sedaj že kritične. Blagovnica
je tudi rezultat dobrega so-
delovanja s krajeviio skup-
nostjo in organizacijami
združenega dela s tega ob-
močja.
JANEZ VEDENIK
Obnovili bodo
kuihima
domova
Kulturna dejavnost je v
konjiški občini močno ra-
zvejana. Vsa društva seve-
da nimajo enakih pogojev
za delo, saj so nekateri kul-
turni domovi dotrajani, ali
pa jih sploh nimajo. Zato je
v programu kulturne skup-
nosti za prihodnje leto
predvidena tudi obnova
kulturnega doma v Vitanju
in Zrečah, za kar naj bi na-
menili 2 milijona dinariev.
Za nabavo novih instru-
mentov pihalnemu orke-
stru bodo namenili 600.000
dinarjev.
Program dela kulturne
skupnosti za prihodnje leto
in poročilo dejavnosti v le-
tošnjem so obravnavali de-
legati na včerajšnji seji
skupščine kulturne skup-
nosti Slovenske Konjice.
Rešitve v malem gospodarstvu
Največ motnosti za zaposiliov Imajo Uolavcl brez strokovno
Izobrazbe
Zaposlovanje je eden naj-
večjih problemov današnje-
ga časa. Kadrovska politika
tudi na celjskem območju
ostaja kljub svojin dolgo-
ročnim posledicam kratko-
ročna. Ugotovitev, da letos
pravzaprav ni večjih- pro-
blemov pri zaposlovanju,
nas ne more zadovoljiti
prav tako ne manjše pove-
čanje brezposelnosti, kot
smo jo pričakovali.
2e letos so očitna neskla-
dja med potrebami združe-
nega dela in strokovno uspo-
sobljenostjo iskalcev zapo-
slitve, še bolj očitna bodo
prihodnje leto. Združeno de-
lo še vedno išče pretežno
nekvalificirane delavce, kar
90 odstotkov otrok pa nada-
ljuje šolanje. Pri tem pa mre-
ža šol narekuje kadrovsko
politiko, namesto da bi ta
izhajala iz dejanskih potreb
združenega dela.
Strokovno usposobljenim
delavcem, predvsem pa žen-
ski mladini, se obetajo skro-
mne možnosti za zaposlitev.
Problem je v posameznih
občinah različno velik. Izra-
zit je v manj razvitih obči-
nah. V Šentjurju niso na pri-
mer letos povečali števila za-
poslenih. Ce bi ga v letu 1984
za en odstotek, bi to pomeni-
lo le 30 novih zaposhtev, sa-
mo štipendistov pa imajo v
občini 500. Strokovno uspo-
sobljenih iskalcev zaposlitve
je v vseh občinah vedno več.
Možnosti za njihovo zaposlo-
vanje v bodoče ne bodo več-
je, prej manjše, saj ga nujno
povečanje produktivnosti,
uveljavljanje avtomatike in
informatike, omejujeta. Mož-
nosti bi povečala vlaganja v
nove proizvodnje, naložbe
pa so skrajno omejene.
Združeno delo torej očitno
ni sposobno zaposliti večine,
ki bo zaključila šolanje in se
uvrstila med iskalce zaposh-
tve. Ostajajo kmetijstvo, tu-
rizem, predvsem pa malo go-
spodarstvo.
O malem gospodarstvu, o
njegovem razvijanju in po-
menu, je bilo v zadiijem letu
izrečenih veliko besed. Saj
so bile potrebne, a čas je že,
da ugotovitve zažive v pra-
ksi. Tudi zaradi zaposlova-
nja, saj predstavlja malo go-
spodarstvo veliko, še neizko-
riščeno možnost, za nova de-
lovna mesta pa so v njem po-
trebna najmanjša vlaganja.
Ni pa dovolj, da se spremeni
odnos do malega gospodar-
stva, tudi samo se mora spre-
meniti. V družbenem sektor-
ju in v osebnem delu ga mo-
ramo razvijati tako, da bo za-
poslovalo tudi strokovno
usposobljene delavce. Nalo-
ge, kakršne so poenotenje
davčne politike v republiki,
poenostavitev administraci-
je in možnost večjega števila
zaposlenih, morajo uresniči-
ti delegati v skupščinskem
sistemu. Delegati celjskega
območja se bodo za to zavze-
mali v republiški skupščini.
Vse to še ne bo dovolj. Po-
trebne bodo tudi spremem-
be v usmerjenem izobraže-
vanju, ki danes ne izobražuje
za potrebe malega gospodar-
stva.
Da lahko malo gospodar-
stvo vsrka velik del nezapo-
slenih, že letos dokazuje ob-
čina Mozirje. Načrtov zapo-
slovanja letos v njej ne bodo
uresničili in se bo število za-
poslenih povečalo le za ne-
kaj čez deset oseb. Zanimivo
pa je, da bo v družbenem
sektorju dobilo prvo zaposli-
tev nekaj čez 60 oseb, v za-
sebnem sektorju pa se je za-
poslenost že povečala za 44
oseb. Tako je sedaj v zaseb-
nem sektorju zaposlenih že
preko 13 odstotkov vseh de-
lavcev, letos pa se je v njem
zaposlilo skoraj četrtina ge-
neracijskega prihva.
MILENA B. POKLIC
Vsaka redukcija pomeni
za Sip 40.000 dolarjev manj
Lotos le v glavnom primanikovalo ropromatorlalov
Lanski izvoz tovarne
kmetijskih strojev SIP iz
Šempetra je predstavljal
devet odstotkov celoletne
proizvodnje, letos pa bodo
kar petino celotnega pri-
hodka ustvarili z izvozom.
To pomeni, da bo letošnji
izvoz vreden enajst in pol
milijona ameriških dolar-
jev.
Sip je član sozda Agros. Se
zlasti v letošnjem letu je
uspel za toliko povečati
izvoz po zaslugi celovitega,
skupnega nastopanja na zu-
nanjih tržiščih. Tako tujcem
ponujajo celotno Linijo stro-
jev, od gnojenja, priprave tal,
do spravila pridelkov. Letoš-
nji izvoz je bil v glavnem
usmerjen v Italijo, Avstrijo,
Poljsko, Zvezno republiko
Nemčijo, Švico in Veliko
Britanijo. Prihodnje leto bo
SIP izvozil skoraj tretjino
svojih izdelkov, od tega pa
kar 95 odstotkov na konver-
tibilno področje. _
Direktor šempetrskega Si-
pa Rafko Končina pravi, da
brez težav ne gre. Na prvem
mestu je treba omeniti teža-
ve v oskrbi. Letos so bili izre-
dno slabo oskrbljeni z jekli
vseh vrst, pločevino, guma-
mi in klinastimi jermeni. Te-
žava je tudi v tem, ker je Si-
pova proizvodnja s približno
16 odstotki odvisna od koo-
peracij skih dobav. Materiala
pa je prav tako primanjkova-
lo kooperantom. Da bi se re-
proverige ne trgale, bi samo
v letošnjem letu morali zdru-
žiti okrog dva in pol milijona
dolarjev, kar pomeni, da bi
ob 47 odstotnem ostanku de-
viznih sredstev morah izvo-
ziti za šest mihjonov dolarjev
izdelkov, če bi hoteh zadovo-
ljiti samo potrebam tistih, ki
dobavo pogojujejo z združe-
vanjem deviz. Kljub temu pa
nekaterih materialov še
vseeno niso mogli dobiti. Ne
glede na to jim je v Sipu
usF>elo letošnjo proizvodnjo
v primerjavi z lanskim letom
povečati za dvanajst odstot-
kov.
V'tem mesecu delajo v Si-
pu 24 ur na dan. V celoti pro-
izvode za izvoz. Ob triurnih
izpadih električne energije
tako na dan izgubijo 40.000
dolarjev. Kot poudarjajo v
Sipu, ne gre ob tem le za do-
larski izpad, pač pa tudi zato,
da brez svoje krivde ne izpol-
njujejo pogodbenih obvez-
nosti.
JANEZ VEDENIK
Večje naloge SIS
ob manjših stopnjah
Prelšnll toUon so w Laskom zasoUale
skupščino Intonsnih skupnosti
Povprečna prispevna
stopnja za samoupravne in-
teresne skupnosti s področ-
ja družbenih dejavnosti v
občini Laško bo prve tri me-
sece znašala 0,28 odstotkov
od bruto osebnega dohodka,
kar je za dve stotinki od-
stotka manj kot letos.
Prispevne stopnje bodo
manjše pri vseh interesnih
skupnostih, razen pri social-
izem skrbstvu, kjer bo ta ne-
koliko višja zaradi razširitve
dejavnosti.
S spremenjenimi stopnja-
fizi so se seznanili tudi dele-
gati skupščin interesnih
skupnosti prejšnji teden. Na
Zadnjih zasedanjih skupščin
letos so delegati sprejeli tudi
plan dela posameznih inte-
i^snih skupnosti za prihod-
nje leto.
Prednostna naloga v pri-
hodnjem letu pri kulturni
skupnosti bo razvijanje sa-
moupravnega delovanja dru-
štev in zveze kulturnih orga-
^zacij, večji poudarek pa bo
na razvijanju amaterske de-
javnosti. Prihodnje leto bo
kulturna skupnost pričela z
zaščitnimi deli na razvalinah
nekdanje kartuzije v Jurklo-
štru.
Tudi telesno kulturna
skupnost si je med osnovne
naloge zadala boljšo poveza-
nost med društvi in zvezo,
razvijala pa bo predvsem
množično športno rekreacij-
sko dejavnost in pogoje za-
njo.
Poleg rednih dejavnosti bo
občinska skupnost social-
nega skrbstva sofinancirala
Trubarjev dom upokojen-
cev.
V program občinske skup-
nosti otroškega varstva pa
so vključili večje število ur
predšolskega programa za
vse šestletne otroke, v pro-
gram občinske izobraževal-
ne skupnosti za prihodnje
leto pa so vnesli tudi sofi-
nanciranje dveh oddelkov
celodnevne šole na Svib-
nem.
VVE
POGLED V SVET S kovinotehno
Ognji pod bližnjevzhodnim kotlom
Libanon: vojna svoje vrste se na-
daljuje. Irak-Iran: vojna sploh še ni
prenehala. Kuvajt: mar je to novo
prizorišče vojnega dogajanja, po-
sebne vrste seveda?
Če pravimo, da svet postaja čeda-
lje manjši, ker milijone niti pove-
zuje njegove dele, to še posebej ve-
lja za območje, ki mu pravimo Bliž-
nji vzhod in ki sega tudi na Srednji
vzhod. Od njega dni je to območje
sveta vnetljivo. Zato ker je strate-
ško pomembno in tako budi vseh
sort skomin malih in velikih sil.
Zato ker je bogato z nafto, brez nje
pa že dolgo na svetu ne gre; potreb-
na je kot kruh, če se to tako izra-
zimo.
Kar se dogaja zadnje čase v tem
delu sveta, imenujejo nekateri po-
litika avomobilskih kamikaz, pri
čemer je mišljena primerjava z ja-
ponskimi piloti v drugi svetovni
vojni, ki so se za ceno lastnega živ-
ljenja s smrtnonosnim tovorom
bomb zaganjali v sovražnikove la-
dje. Drugi govore o politiki bomb-
nih tovornjakov ili tovornjakov z
bombami.
Kot vidimo, je težko najti pravi
izraz za nov pojav v repertoraju
posebne vojne. Začelo se je tedaj,
ko je vsem oviram in stražam
navkljub tovornjak, zvrhano poln
eksploziva, pridrvel in se zagnal v
ameriško veleposlaništvo v Bejru-
tu in se je od silovite eksplozije
sesul dobršen del visoke železobe-
tonske stavbe ter pokopal pod se-
boj na desetine ljudi. Nadaljevalo
se je 23. oktobra, ko so na enak
način v usklajeni akciji v Bejrutu
napadli sedež ameriške pomorske
pehote in oporišča francoskih pa-
dalcev in je bilo ubitih 240 Ameri-
čanov in 58 Francozov.
V ponedeljek je bil na vrsti Ku-
vajt, majhna, toda zaradi nafte zelo
Piše Jože SIrceil
bogata, pa tudi vplivna država ob
Zalivu, ki mu nekateri pravijo Per-
zijski, drugi pa Arabski.
Tarče napadov z avtomobili pol-
nimi eksploziva sta bili ameriško
in francosko veleposlaništvo, toda
tudi letališče, neka tovarna in stav-
ba enega od ministrstev.
V vseh primerih je odgovornost
za napade prevzela organizacija, ki
prisega na islamsko sveto vojno.
Nekateri trdijo, da to organizacijo
neposredno podpira iransko vod-
stvo. Drugi pravijo, da dela na last-
no pest. Tretji, da je skrivna roka,
ki vodi atentatorje, pripravljene
žrtvovati tudi lastno življenje, dru-
god. To so skrbno varovane skriv-
nosti.
Kjer koli je že prava resnica o
storilcih, ostane dejstvo, da takšni
napadi še huje netijo že tako močan
ogenj pod bližnje-
vzhodnim kotlom. Ne gre namreč
pozabiti, da si v Libanonu stojita
nasproti dve močni armadi, izrael-
ska in sirska, obe v stalni priprav-
ljenosti. Znano je, da imata obe
močna varuha: Izrajelci ZDA, Sirci
Sovjetsko zvezo. Nekateri trdijo,
da ognjena moč orožja, nakopiče-
nega na Bližnjem vzhodu zdaj dose-
ga ognjeno moč z vseh bojišč v dru-
gi svetovni vojni! Nemara je ta ce-
nitev nekoliko pretirana. Vsekakor
drži, da je orožje moderno, vojaki
izurjeni. Za povrh imajo orožje tu-
di razne druge skupine, ki se boju-
jejo za oblast v Libanonu.
Napetost je zavrhana tudi zato,
ker Izraelci groze, da bodo s silo
preprečili odhod borcev Jaserja
Arafata.
In ne nazadnje, nič ne kaže, da bi
se vojna med Iranom in Irakom po-
legla, da bi našli pot pomiritve,
premirja.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
15. DECEMBER 1983
Tim - izvoz je nad planom
Prve Stirl mesece prinotlnlega leta ne bo problemov
s poslovnimi dosežki so v
TIM Laško lahko zadovolj-
ni, čeprav podrobnejši pre-
gled poslovanja posamez-
nih temeljnih organizacij
opozarja na probleme, kot
so pomankanja repromate-
riala, cenovna neskladja su-
rovin in končnih izdelkov,
večanje materialnih stro-
škov in občasne likvidnost-
ne težave.
Z ozirom na dosežene de-
vetmesečne rezultate v Timu
računajo, da bodo do konca
leta dosegli proizvodni plan.
2e v tem obdobju so na pri-
mer presegli planirani izvoz
za skoraj 20 odstotkov, v pri-
merjavi z lanskim letom pa
se je ta povečal za 174 odstot-
kov in to na konvertibilno
tržišče.
Porabljena sredstva so si-
cer nad planiranimi, vendar
manjša kot lani, k čemer je
pripomoglo varčevanje z ma-
terialom, večja ekonomič-
nost, produktivnost in renta-
bilnost proizvodnje pri sko-
raj vseh temeljnih organiza-
cijah.
Med pozitivne premike v
razporeditvi dohodka pa so-
di povečanje akumulacije,
čeprav še vedno pod pla-
nom, se je ta v primerjavi z
lanskim letom povečala kar
za polovico.
Poslovni rezultati so vpli-
vali tudi na gibanje osebnih
dohodkov, ki so različni po
posameznih temeljnih orga-
nizacijah, v povprečju pa so
se povečali za 30 odstotkov.
V Temeljnih organizacijah
TIEL in ESOT je prišlo do
manjših zastojev v proizvod-
nji zaradi pomankainja repro-
materiala. Zlasti ESOT ima
še druge težave, ki izvirajo iz
izrednega porasta cen bazič-
nih surovin in iz večjih ob-
veznosti za izplačevanje
obresti. Zaradi slabih po-
slovnih rezultatov bodo v
tem tozdu in v tozdu FIMA
prešli v izdelavo predsana-
cijskega programa, s katerim
naj bi ugotovili vzroke za
slabše poslovne rezultate in
proučili možnosti za izbolj-
šanje le-teh. V temeljni orga-
nizaciji MI tudi ne dosegajo
planiranih rezultatov, ven-
dar so tu težave izvirale
predvsem iz pomankanja re-
promaterialov. Trenutno je
dela dovolj in upajo, da bodo
ob koncu leta rezultati boljši.
Sicer pa ta temeljna organi-
zacija s svojimi programi
prodira tudi na nerazvita po-
dročja v Jugoslaviji, kjer že
poteka nekaj pomembnih in-
vesticij.
Na izvoznem področju sta
največ dosegla tozda PGM in
TLG. Slednjemu je z lesnim
programom uspelo uspešno
izpeljati samoupravno dogo-
varjanje za pokrivanje razlik
med proizvodno in izvozno
ceno. Tudi akumulativna
sposobnost te temeljne orga-
nizacije se je bistveno pove-
čala, letos kar za osemkrat v
primerjavi z lanskim letom.
Kljub omenjenim težavam
menijo v TIMU, da bodo vse
temeljne organizacije do
konca leta izpolnile svoj pro-
izvodni program. 2e sedaj so
zagotovili dovolj repromate-
riala in menijo, da vsaj prve
štiri mesece v prihodnjem le-
tu ne bo večjega problema
pri oskrbi proizvodnje.
Tudi za prihodnje leto ima-
jo smele izvozne načrte. Ta
naj bi se na konvertibilni trg
povečal za 30 odstotkov.
Vendar so izračunali, da se
jim bo ustrezno povečal tudi
uvoz in bo celo presegel do-
hodek iz izvoza. Zato bodo
še več pozornosti namenili
samoupravnemu dogovarja-
nju za združevanje deviz s ti-
stimi kupci, ki njihove izdel-
ke plasirajo v izvoz, do skraj-
nih možnosti bodo nadome-
stili uvožene surovine iz do-
mačih virov.
VVE
ZRCALO
Deiavlce Topra so
v noviii prostoriii
Po dolgih letih dela v nepri-
mernih prostorih, so se delav-
ci temeljne organizacije celj-
skega Topra v Šmarju preseli-
li v nove prostore.
Proizvodnja v delu novega
gasilskega doma šmarskih ga-
silcev je stekla v prvih dneh
tega meseca, otvoritev te po-
membne pridobitve pa je bila
dan pred praznikom repu-
blike.
Toprovi delavci v Šmarju so
imeli ob tej investiciji pred sa-
bo dva cilja: urediti delovne
pogoje ter pridobiti novo fazo
proizvodnje, likanje lahke in
športne konfekcije, ki so jo v
tej temeljni organizaciji doslej
le šivali. Za fazo likanja bodo v
prihodnjem letu preuredili do-
sedanje stare prostore. S tem
bodo dobili izdelki svojo tržno
vrednost in jih bo mogoče po-
slati direktno na tržišče.
Temeljno organizacijo Topra
v Šmarju smo vrsto let poznali
kot zgjubaša. Rdečih številk so
se rešili koncem lanskega leta,
letošnje pa je še uspešnejše, za-
to so se tudi osebni dohodki
delavcev občutno popravili,
čeravno so še vedno razmero-
ma nizki. Vsi kazalci gospodar-
jenja pa kažejo, da bodo pri-
hodnje leto lahko zaposlili
dvajset novih delavk za proiz-
vodnjo.
Nove delovne pogoje je tež-
ko primerjati s prejšnjimi in
delavke so zadovoljne. Tako
kot Marija Osek (na sliki), ki je
povedala: »Res se je veliko
spremenilo. Nismo več na te-
snem, zato je lažje delati za te-
kočim trakom. Dalavke se
med sabo dobro razumemo,
popravili so se osebni dohod-
ki, organizirano imamo dobro
prehrano med delom, in če bo
šlo tako naprej, bo kcir v redu.«
M.A.
Lažle le dobiti centrale icot
telefonsife icable za omrežje
Največ priključkov Imajo v občinah Celje In Velenje
če bi računali strogo ma-
tematično, bi lahko rekli,
da ima Celje z bližnjo okoli-
co en telefonski priključek
poprečno že na pet prebi-
valcev. Na okrog 45.000 pre-
bivalcev s predmestji pride
nanu*eč 9053 telefonskih
priključkov. V resnici pa te-
lefonija v Celju le ni tako
razvita, saj jih od teh devet
tisoč precej uporabljajo v
poslovnih prostorih.
Po številu telefonov je v
regiji na drugem mestu Tito-
vo Velenje s tri tisoč telefon-
skimi priključki. Že prihod-
nje leto bodo Velenjčani po
montaži nove centrale lahko
število telefonov bistveno
povečali. Tudi v Šoštanju so
zmogljivost centrale, to je
400 telefonov, imeli letos že
do kraja zasedeno, tako da
težko čakajo na nove možno-
sti.
Posebnost pri telefoniji je
Gornja Savinjska dolina,
kjer je med telefonskimi na-
ročniki največ kmetov. Med
njimi je tudi najviše ležeča
Bukovnikova kmetija pod
Olševo na nadmorski višini
1360 metrov. Pri okrog
16.000 prebivalcih imajo v
Gornji Savinjski doliroi 1420
telefonskih priključkov. Ta-
ko v tej pretežno kmečki ob-
čini pride na 12 prebivalcev
po en telefon. Od petih tele-
fonskih central so tri zasede-
ne stoodstotno. Samo Mozir-
je z okolico ima ta čas več
telefonskih naročnikov kot
trikrat večji in gospodarsko
dosti bolj razviti Žalec (Mo-
zirje z okolico 800, Žalec z
okolico 790).
Spodnja Savinjska dolina,
ki jo zajema občina Žalec
ima okrog 36.000 prebival-
cev in ta čas le 1970 telefon-
skih priključkov, torej en te-
lefon šele na 18 prebivalcev.
Z že začetimi in načrtovani-
mi naložbami se bo to raz-
merje v nekaj prihodnjih le-
tih bistveno izboljšalo. Žalcu
je sedaj najbliže Šempeter s
600 telefoni, medtem ko jih
centrsili v Preboldu in na
Polzeli premoreta le po
okrog 160. Toliko jih je tudi v
Grižah, na Vranskem pa le
110.
Med telefonsko nerazvite
sodi tudi konjiško območje,
kjer kljub razvitemu gospo-
darstvu en telefon ne pride
niti na 20 prebivalcev. V ko-
njiški občini imajo ta čas le
nekaj čez 800 telefonskih
priključkov. Takšno stanje
pa ne bo dolgo trajalo. V Zre-
čah so namreč letos (ob iz-
datni podpori DO UNIOR)
montirali novo telefonsko
centralo. Zmogljivost tele-
fonske centrale so povečali
že tudi v Slov. Konjicah, te-
žave pa imajo s kabli za kra-
jevno omrežje.
Podobne težave kot v
Slov. Konjicah imajo tudi v
Šentjurju. Ce bi pravočasno
poskrbeli za krajevno omrež-
je, bi lahko bili že daleč na-
prej od sedanjih 400 naročni-
kov, saj jih centrala lahko
sprejme tisoč. Samo 400 tele-
fonskih priključkov premo-
re tudi Laško, tako da imajo
še za 200 priključkov re-
zerve.
Od občinskih središč ima
najmanj telefonskih prik-
ljučkov Šmarje - le 300,
medtem ko se Rogaška Slati-
na bliža številki 800, tj. seda-
nji zmogljivosti, tako da bo
treba centralo kmalu pove-
čati. Večji kraji na Kozjan-
skem pa so doslej dosegli na-
slednje število telefonskih
naročnikov: Kozje 170, Bi-
strica ob Soth 150, Planina
106, Podčetrtek 115 itd.
J.V.
Nova storitev v naši
ponudbi
v svojo ponudbo storitev za občane smo uvedli zanimivo novost:
dinarske depozite z možnostjo vezave vloge
za dobo nad 3 mesece
po 12% letni obrestni meri oziroma
za dobo nad 6 mesecev
po 15% letni obrestni meri.
Vezava sredstev za čas, krajši od enega leta, pomeni privlačno
ugodnost, saj so obresti precej višje od tistih, ki jih dobimo za vloge
na vpogled. Te ostajajo še naprej nespremenjene in znašajo 7,5%.
Za dinarske hranilne vloge pa veljajo naslednje obrestne mere z
vezavo:
nad 1 leto-18%
nad 2 leti-23%
nad 3 leta - 28%.
To pa pomeni, da se vaša hranilna vloga lahko podvoji že prej kot v
treh letih! Sicer pa porast hranilne vloge lahko ponazorimo z nasled-
njim primerom.
Vabimo vas, da se o najugodnejši obliki varčevanja osebno pogo-
vorite v svoji bančni enoti.
15. DECEMBER 1983
NOVI TEDMK - STRAN 5
Tekmovalcev s Celjskega za Olimpiado
nI, so pa številne delovne organizacije
(Nadaljevanje s 1. strani)
Mile Zupančič, direktor
Aera Celje: »Smo sponzor
(10 milijonov dinarjev) in
uradni dobavitelj pisarniške-
ga materiala za XIV. zimske
olimpijske igre. Imamo tudi
licenčno pogodbo, kar po-
meni dovoljenje za uporabo
znaka olimpijskih iger in
Vučka na naših izdelkih. To
je edinstvena prireditev za
Jugoslavijo in preko nje bo-
do za nas izvedeU tudi v sve-
tu. Pri tem smo ekskluzivno
za olimpijski komite izdelah
darilni papir, v katerega bo
organizator zavijal darila za
nastopajoče.«
SrebnU Vučko Iz
Zlatarne
Darko Končan, vodja od-
delka za raziskavo trga v
Zlatarni Celje: »Ob lanski
zlatarski razstavi v Celju
smo pripravili tudi izbor ra-
zhčnih predmetov z znakom
ZOI 84, ki so bih zelo ugodno
ocenjeni. Potem smo se šh v
okviru jugoslovanske grupa-
cije zlatarjev, ki jih je dva-
Marija Jeršič, vodja pro-
daje v Aurea Celje: »Doslej
smo naredili že 300 tisoč ko-
madov značk z olimpijskim
znakom, nekaj obeskov s
simbolom Vučka in olimpij-
sko snežinko. Delamo za
razne sponzorje, ki potrebu-
jejo okoli 150 tisoč značk.
Med njimi so tudi Famos
Hrasnica, Unioninvest, Vra-
nica Sarajevo in drugi, vse
pa delamo preko OZH v Za-
grebu, ki je direktni naroč-
nik.«
najst, pogovarjati z ohmpij-
skim komitejem, kaj bi leih-
ko delah. Dogovorili smo se
za sponzorstvo v višini mih-
jona din. Zaradi kvahtete
■smo dobiU posebno soglasje
za posebne spominke, med
katerimi je v ospredju spo-
minski srebrnik. Izdelah bo-
mo trinajst razhčnih izdel-
kov z ohmpijsko tematiko,
kar predstavlja kolekcijo. To
je naš izreden program, zato
smo ga namenih ski poolu.
Za široko potrošnjo bomo iz-
delali okoh 15 tisoč koma-
dov. Za nas to ne predstavlja
posebnega finančnega rezul-
tata, ampak možnost, da se
predstavimo na olimpiadi in
pomagamo našim smučar-
jem. Med izdelki so še smuč-
ka z ohmpijsko snežinko (že
lani smo jo ob obisku podari-
li našim smučarjem), značke,
obeski za ključe, drsalka,
smučarki čevelj itd. Smučke
s snežinko delamo za potre-
be Elana, smučarski čevelj
V občini Šentjur delata za
olimpiado TOZD Elegant iz
Šentjurja in obrat Topra v
Dobrini. V Toprovem obra-
tu izdelujejo pletivo za
smučarske hlače, v Elegan-
tu pa bunde in drugo smu-
čarsko opremo.
za Alpino in njene potrebe v
tujini, posebej pa smo za ju-
goslovansko RTV izdelah
obesek, ki ga bodo dobile
vse - televizij sko-radi j ske
družbe sveta, ki bodo v Sara-
jevu. Po novem letu bo naša
ohmpijska kolekcija v pro-
daji tudi v Celju. Mi smo se
ob tem delu dohodka odpo-
vedah, da s tem v delovni
organizaciji pomagamo YU
ski poolu in jugoslovanskim
smučarjem.«
Ploščice, avtobusi in
hoteli
Marjan Krajnc, direktor
opekarne Ljubečna: »Naše
ploščice so v skoraj vseh
oUmpijskih objektih od no-
vega Hohday Inn hotela do
dvorane Zetra. Dah smo
okoh 20 tisoč kvadratnih me-
trov ploščic. Prej so te plo-
ščice uvazah, zdaj pa smo mi
poskrbeU za ustrezno opre-
mo. To za nas predstavlja ve-
hk uspeh. Vse objekte
opremljene z našimi plošči-
cami smo slikah, kar nam bo
koristilo pri nadaljni reklami
naših izdelkov.«
Celjski Izletnik bo po re-
pubhškem razrezu sodeloval
na olimpijskih igrah s tremi
avtobusi in šoferji, ki bodo
na razpolago vse dni olim-
piade organizatorjem. Poleg
tega bo okoh 20 avtobusov
vozilo izletnike na ogled
iger.
Tudi delavci Zdravihšča
Rogaška Slatina se vključu-
jejo v prizadevanja, da bi
olimpijske igre v Sarajevu
čim bolje uspele. V ta namen
bo v Sarajevo odpotovalo 30
gostinskih oziroma turistič-
nih delavcev, ki bodo prev-
zeh dva objekta s pribhžno
400 posteljami. Za to bodo
potrebovan vodjo objektov,
hotelsko gospodinjo, 12 so-
baric in 15 vratarjev. Priredi-
teljem je Zdravihšče iz Roga-
ške Slatine dalo na razpola-
go tudi nov avtobus s šofer-
jem. Oba objekta sta v nase-
lju Dobrinja II, v njih pa bo-
do bivaU novinarji. Za Zdra-
vihšče Rogaška Slatina je
prevzem te naloge tudi veli-
kega reklamnega pomena.
Predvidoma bodo v teh ob-
jektih nastanjeni predstavni-
ki ameriške TV družbe ABC,
Nizozemci, Norvežani in
drugi. Objekta bodo najver-
jetneje poimenovah po svoji
mineralni vodi Tempel in
Donat.
Toper, Kors, Modni
salon
Naši smučarji bodo
opremljeni z oblačih, ki so
jih izdelah delavci v tekstil-
no modnih tovarnah na celj-
skem območju.
Dominko Uršič, Toper Ce-
lje: »Oprerruli smo komplet-
no A in B žensko repre2«n-
tanco (termooblačila, ogre-
valna in elastična, kot so hla-
če za veleslalom in elastični
kombinezon). Vsak repre-
zentant dobi po devet koma-
dov oblačil. Deset let smo
opremljah vso moško in žen-
sko reprezentanco. Opremih
bomo tudi reprezentance
CSSR, Romunije in Argenti-
ne. Važno je, da si zraven,
posebnega haska pa od tega
nimaš. Vendar, radi pomaga-
mo našim smučarjem, saj bo
njihov uspeh tudi naš.«
Marjan Gaberšek, Modni
salon Titovo Velenje: »Pri-
pravljamo okoh 150 komple-
tov svečanih oblačil za otvo-
ritveno in zaključno sloves-
nost ZOI za celotno jugoslo-
vansko zastopstvo od šport-
nikov do sodnikov in organi-
zatorjev. Smo tudi koordina-
tor za kompletno opremlja-
nje vseh jugoslovanskih za-
stopstev na olimpiadi. Sku-
paj z Elanom in Alpino načr-
tujemo razstavna prostora v
Skenderiji, kjer bo glavno ti-
skovno središče in v ohmpij-
skem mestu. Za moško in
žensko jugoslovansko repre-
zentanco    smo    pripravih
oblačila za prosti čas in ogre-
vanje. Prvič se pojavljamo
na zimski ohmpiadi. Zehmo,
da so vsi naši izdelki iz do-
mačih materialov, kajti le to
lahko ponudimo tujemu go-
stu. Mi opremljamo naše re-
prezentante zato, ker preko
njih lažje in hitreje zaslovi-
mo v svetu. Opremih bomo
tudi športne novinarje.«
Na olimpiadi bidl
Unior in Rdeča
dvorana
Unior iz Zreč je eden po-
membnejših podpiralcev
ZOI 84, prav tako pa v Rdeči
Konfekcija Kors iz Roga-
ške Slatine si je s svojim
kakovostnim zimskošport-
nim programom odprla pot
do zimskih olimpijskih iger
v Sarajevu. Za našo žensko
in moško reprezentanco bo-
do v tem delovnem kolekti-
vu izdelali posebne anorake
za prosti čas, ki jih bo v na-
slednjem letu mogoče najti
tudi na našem tržišču. V ok-
viru ski poola bodo v po-
slovnem centru na Skende-
riji predstavili še ostali
program iz proizvodnje za
zimo oziroma spori, izdelali
pa bodo še oblačila za tako
imenovane mokre treninge.
dvorani v Titovem Velenju
izdelujejo večje število najra-
zhčnejših spominkov, ki bo-
do naprodaj med olimpiado
v Sarajevu. Vsi torej živimo z
ohmpiado. Upamo, da bodo
naši predstavniki tam uspeš-
ni tako, kot to pričakujemo
od tekmovalcev.
Modni salon je poslcrbel za slavnostna oblačila naše reprezentance, ki so jih predstavili
pred kratkim na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Foto: Nac Bizilj
Dedek Mraz V Celju
Dedek Mraz bo v Celju pričel svoje obiske po vrtcih,
šolah in krajevnih skupnostih že v ponedeljek, 19.
decembra. Takrat bo obiskal otroke v krajevni skup-
nosti Aljažev hrib, v Centru, bo dan pozneje, na Do-
brno in v krajevno skupnost Dečkovo naselje bo prišel
v sredo, 21. decembra. V Dolgem polju pa bo obiskal
otroke danes popoldne. Do konca meseca bo obiskal
otroke še v ostalih celjskih krajevnih skupnostih.
Občinska zveza prijateljev mladine pa organizira ob
novem letu še lutkovni igri Snežinka potepinka in
Mihec in dedek Mraz v pionirskem domu Cvetke Jeri-
nove v Celju, KUD Zarja iz Tmovelj bo predvajalo
igrico Klovn in njegov cirkus. Piki Nogavičko pa bodo
izvedU gostje iz Mjuibora, baletna skupina Dca Otrina,
v SLG Celje.
Zaprisega teritorialk
V soboto so v prostorih celjskega občinskega štaba slovesno ]
zaprisegle prve pripadnice teritorialne obrambe v nsiši občini, j
Enaindvajset žena - opravile so enodnevni tečaj, kasneje pa se ;
bodo usposabljale po enakem programu kot drugi pripadniki'
teritorialne obrambe - bodo razporedih v vse enote in na dolžno-'
sti v štabu, odvisno od njihovih sposobnosti.
Sicer pa je to šele začetek akcije, da bi čim več žena vključili v
vrste teritorieilne obrambe. Podobne akcije še bodo in na občin- ]
skem štabu teritorialne obrambe računajo, da bo tudi odziv
večji. '
Srečanje starolših občanov
Krajevna organizacija RK SZDL v krajevni skupnosti Lava v
Celju je za svoje starejše krajane, ki so dopolnih 70 let, pripravila
pred kratkim prijateljsko srečanje. Prirejajo ga vsciko leto, kar
dokazuje, da starejši krajani niso pozabljeni in zapuščeni.
Letošnjega srečanja se je udeležilo 53 krajanov, katere je v
pozdravnem govoru pozdravil Janko Govejšek, predsednik
Rdečega križa v krajevni skupnosti. Sledil je kulturni program,
v katerem so sodelovali cicibani iz vzgojno varstvenega zavoda
Zarja, učenci 4. a razreda na osnovni šoh Veljka Vlahoviča ter
oktet Studenček.
Sledila je večeria, tej pa kramljanje ob domačem petju.
MIRAN LESKOVSEK i
V Titovem Velenju zgledno
sodelovanje učencev in lovcev
Pred dnevi je bilo na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Titovem
Velenju posvetovanje učiteljev četrtih razredov vseh osnovnih
šol. Zanimivost pri tem je bila, da so učitelji k svojemu delu
pritegnili predavatelje iz vrst Celjske zveze lovskih družin.
Lovci naj bi obogatili s svojim znanjem pri gojitvi divjadi o tem
nepoučene učitelje. Predavali so lovci: ing. Milan Dečko, veteri-
nar Jože Pangerl, Valter Dvoršek ter Erika Cverlin. Poleg preda-
vanj so predvajali še izredne barvne filme o alpskem svetu,
gamsu, jelenu ter medvedu.
V. K.
Zadnji letošnji sončni žarki vsako jutro bojujejo že vna-
prej izgubljen boj z meglo in mrazom Pa je kljub temu ob
tem suhem vremenu prijetno na sprehodih. Dolga bo še
zima in tudi s snegom, kot je slišati, ne bo skoparila kot
doslej. Zato, izkoristimo te zadnje lepe dni za sprehode in
vdih svežega zraka. (EDI MASNEC)
PAPIR PRENESE VSE. VI TUDI?
Piše Brane Piano
2aiski prazni iisti
Za razliko od celjskega je žalsko delegatsko glasilo
»Delegat« registrirano v skladu z zakonom, ima pa
tudi svoj uredniški odbor in odgovornega urednika,
Jožeta Golica.
Ogledal s€fm si letošnjo 12. številko Delegata, ki je
izšla decembra in vsebuje gradiva za seje osmih občin-
skih skupnosti. Skupnosti imajo predlagano med 5 in
12 točk dnevnega reda kar sicer ni pretirano, posa-
mezna gradiva pa so morda le preveč skrčena in poe-
nostavljena; vprašanje je, kakšne so zato razprave po
delegacijah in koliko kvahtetno bo odločanje na sejah.
Kljub temu obsega 12. številka Delegata kar 64
strani. Pa poglejmo, kako je ves ta papir izkoriščen.
Dve (2) strani seveda zavzemata naslovna in zadnja
stran z glavo glasila, naslovom vsebine, podatki o gla-
silu in dvema fotografijama. Štiri (4) strani so prazne,
na njih pa piše, da so namenjene beležkam. Štirinajst
(14) strani je le polovično izrabljenih, kar dvaindvajset
(22) strani pa je potiskanih s tabelami, ki so enostavno
preslikani originah, natipkani s pisalnim strojem.
Ce bi samo te tabele postavih v tiskarni, bi zavze-
male najmanj pol manj prostora.
Pa malce seštejmo. Štiri prazne strani in štirinajst
polovic strani in enajst strani tabel je skupaj dvain-
dvajset strani. To torej pomeni, da bi lahko 12. Delegat
namesto 64 strani imel brez kakršnegakoh krčenja le
42 strani, torej pribhžno tretjino manj. Ko pomnožimo
te odvečne, prazne strani z naklado Delegata, dobimo
lepo številko, 99.000 (devetindevetdeset tisoč) strani
dobrega, iskanega rotacijskega papirja velikosti A4, ki
so ga Zalčani vrgh proč. Pa samo zato, ker nekdo dela
razsipno ah pa se ne spozna na tehnično urejanje časo-
pisa.
Le kaj bo rekla žalska SZDL, ki je ena izmed nosil-
cev repubhške akcije za zmanjšanje nepotrebne po-
rabe roto papirja? _,
6. STRAN - NOVI TEDNIK
15. DECEMBER 1983
95-letnica
rojstva Ivana
Napotnika
Te dni mineva 95 let od
rojstva kiparja Ivana Na-
potnika, ki se je rodil v
majhni vasici Zavodnji
nad Šoštanjem.
Najprej je obiskoval
umetno obrtno šolo v
Ljubljani, kasneje je od-
šel na dunajsko akademi-
jo, kjer je dokončal spe-
cialko. Po študiju se je za-
poslil v Budimpešti, kjer
ga je zajela I. svetovna
vojna. Kmalu po vojni se
je vrnil v domači kraj in
• začel ustvarjati daleč
i stran od mondenih likov-
nih tokov. Kiparil je v sta-
j ri leseni kašči ali pa v sen-
] ci košate hruške. Nikoli
I ni imel denarja za drage
kiparske materiale, zato
je za svoje izražanje upo-
rabljal les. Ker v večja
mesta ni zahajal, je bil te-
daj širši javnosti manj
znan. Njegova dela so na
razstave posredovali pri-
jatelji, ki so ga cenili in
spoštovali. Med poklicni-
mi kolegi je užival velik
ugled, kar potrjuje dej-
stvo, da je bil leta 1922
poleg Riharda Jakopiča
in Jožeta Plečnika imeno-
van v osrednji umetniški
svet upodabljajočih
umetnikov Jugoslavije.
Nekaj let pred II. sve-
tovno vojno se je za stal-
no naselil v Šoštanju, kjer
je živel do smrti, 19. junija
1960. Vse življenje je bil
Ivan Napotnik skromen,
preskromen za tako veli-
kega kiparja. Resnično
priznanje za svoja dela je
prejel po osvoboditvi, ko
ga je predsednik Tito od-
likoval z redom zaslug I.
in nato še II. stopnje.
V spomin na velikega
rojaka so na osnovni šoli
Biba Ročk leta 1963 odpr-
li Napotnikovo galerijo.
V.KOJC
Turistični srebrni jubilei
Praznovali so ga v Rimskih Toplicah
Minuli petek so bili v šol-
ski jedilnici v Rimskih To-
plicah zbrani domala sami
slavljenci. Najprej so v poz-
drav dogodka zapeli »najsta-
rejši« - moški zbor, ki je le-
tos slavil 100 letnico, nakar
je sledil svečani zbor ob 25-
letnici turističnega društva.
Njegov predsednik Potušek
je posredoval prerez 25 let-
nega delovanja društva, ki je
bilo v bistvu nizanje uspe-
hov, problemov in seveda,
kot se spodobi, pohval naj-
bolj zvestim in zaslužnim.
Med slednjimi sta bila dva
razglašena za častne člane in
sicer Lev Tičar in Ivan Po-
dnebšek.
O aktivnosti in zaslugah
tega društva bo treba po-
drobneje poročati javnosti.
Dejstvo je, da društvo skrbi
za čisto in ozaljšano okohco
ter kraj, da vzgledno vodi in
razvija kopališče na prostem
in da je uspešno tudi s po-
nudbo zasebnih turističnih
sob. O vsem tem je govoril
tudi prof. Zoran Vudler, ki je
v imenu republiške in celj-
ske zveze razdelil kar lepo
prgišče bronastih, srebrenih
in zlatih znakov.
Seveda so se vrstile potem
čestitke, dobre želje in upi
na boljše okoliščine in raz-
cvet turizma, ki je v tej obči-
ni visoko zastavljen, vendar
hudo strm cilj.
Bilo je prijetno na tem
slavju, ko so med podeljeva-
njem jubilejnih priznanj (za
25 let 16, za 20 let 9 in za 10
let 36) vstajah starejši in
mlajši, zelo veliko žensk, lju-
dje vse poklicev in družbe-
nih dolžnosti, mnogi pevci,
ki so prišli jubilantom pet,
mnogi planinci, ki so letos
prav tako jubilanti. Tu so
vsestranski tudi zato, ker je
veliko takih, ki so aktivni v
mnogih dejavnostih.
JK
Občni zbor
turistično
olepševalnega
društva v
Šoštanju
Turistično olepševalno
društvo je lani slavilo 80-
. letnico  obstoja,   s   pri-
dnostjo se odlikuje še da-
nes.
V preteklem mandat-
nem obdobju je društvo
skrbelo za dobro počutje
turistov in domačinov, za
čisto okolje ter okrasje
rastlin.
Delavci tega društva se
bodo zbrali na občnem
zboru v petek, 16. decem-
bra ob 17. uri v Kajuho-
vem domu. O dveletnem
delu bo poročal predsed-
nik društva Stane Dolar.
Ob tej priložnosti bodo
številnim gojiteljem in
gojiteljicam za najlepše
urejene vrtove in cvetlice
na oknih podelili pisme-
na priznanja. Podpredse-
dnik celjske turistične
zveze prof. Zoran Vudler
bo društvu izročil zlato
plaketo Turistične zveze
Slovenije, ki jo je zveza
podelila šoštanjskemu
društvu za osemdesetlet-
no požrtvovalno delo.
V. K.
Očiščen mestni park
Niti hladno vreme, niti slana ne moreta pregnati delavcev
celjskega vrtnarstva, ki v teh dneh čistijo drevje v mestnem
parku. Nekatere veje šo namreč postale že kar precej ne-
varne za sprehajalce in nič čudnega, če se staro umika
novemu. Konec koncu pa smo se tudi odločili, da bomo
imeli lepo in čisto mesto. Foto: Edi Masnec

iViarta Starina
»v Radečah gradimo
bišo in me ne milca pre-
več, da bi se preselita v
dolino^, pravi Marta.
»Navadila sem se na ta
hribovski kraj, aa te do-
bre ljudi, na otroke. Se-
daj še učim otroke svojih
bivših učencev in tako
vidim, kako leta hitro te-
čejo*.
Tretje desetletje teče
odkar Je Marta Starina
sU^ila v učiteljski po-
klic. Bila je štipendistka
občine Hrastnik, po uči-
teljišču je izredno za-
ključila še pedagoško
akademijo in se pred 20
leti zaposlila na osnovni
šoli na Svibnem.' Pouče-
vala je že vse razrede in
tudi vse predmete. Sedaj
je vodja podružnične šo-
le, ki bo prihodnje pol-
letje prešla na celodnev-
ni pouk. Čeprav je vodja
šole, opravlja učiteljsko
delo, saj je poleg nje tam
le še ena mlada učite-
ljica.
Marta je preprosta
šenska, doma iz kmečke-
ga okolja in taka bo ve-
dno. Šola Je takorekoč
njen dom. Vsa ta leta Je
tudi stanovala v šoli. Le-
tos poleti pa so se prese-
lili v novo stanovanje.
Sedaj, ko šolo prenavlja-
jo. Je vedno poleg, saj Je
treba še to in ono opravi-
ti, nekoliko nadzorovati
zidarje, skrbeti za red in
čistočo v šoli, tudi zaku-
riti mora kdiaj pa kdaj,
če drugi nimajo časa. Za-
to je njen delavnik dolg
od jutra do večera, če-
prav je tudi mati dvem
otrokom Vse to je nič ne
moti. Še vedno ji ostane
dovolj časa za priprave
in tudi za delo v prosvet-
nem društvu, katerega
predsednica je že nekaj
let. Je že tako, da se v
manjših krajih kot Je
Svibno vse kulturno do-
gajanje odvija preko šo-
le in učitelji so tisti, ki
vse to tudi organizirajo
in povezujejo.
»Letos je društvo ne-
koliko slabše delovalo
kot prejšnja leta,« si ne-
koliko očita Marta;
»vendar nisem zmogla
vsega, kar dvakrat sem
zbolela za gripo. Selitev
in prenovitev šole sta mi
vzeli precej časa, nena-
zadnje pa nismo imeli ni-
ti ustrezne dvorane. Se-
daj bo drugače. Imamo
lepo dvorano in kar je
najvažnejše, krajani so
pripravljeni delati v
društvu, velik interes pa
je tudi med mladimi.*
VVE
NA KRATKO
Srečanja starejših občanov
v konjiški občini se bodo ob koncu leta spomnili tudi starej-
ših in ostarelih krajanov, ki jim že vrsto let zapored priprav-
ljajo srečanja po krajevnih skupnostih.
Akcijo vodi organizacija Rdečega križa ob podpori družbeno-
političnih organizacij in krajevnih skupnostih. Tam, kjer so
stopili skupaj, so uspehi toliko boljši, zadovoljstvo na obrazih
starejših pa večje. V vseh krajevnih skupnostih seveda ni tako, a
vendar bi z malo več truda in pozornosti takšna srečcinja lahko
organizirali prav povsod. Posebno veseli so vabila kmetje, ki se
jih doslej navadno ni nihče spomnil, pa čeprav so v brazdah
zemlje pustili dolga leta. Obdaritev in novoletni sprejem za
upokojence pa sta tradicionalna. Posamezne delovne organiza-
cije se bodo svojih nekdanjih delavcev spomnile tudi z darili,
kulturnim programom in toplo besedo.
MP
Železnica Ima vedno več prometa
Zaradi bencinske krize se na železniški postaji v Šentjurju
nenehno povečuje potniški in tovorni promet. V enem dnevu
pelje skozi postajo 64 potniških in nad 70 tovornih vlakov.
Železniška postaja ustvari mesečno več kot deset milijonov
dinarjev prometa. Največ dohodka prinese tovorni promet. Med
delovnimi organizacijami se ^najbolj poslužujeta železnice LI
Bohor in ALPOS iz Šentjurja. Mesečno naložijo in razložijo od
450 do 550 vagonov.
E. RECNIK
Preskrba v Šentjurju
Za osnovno preskrbo v občini Šentjur skrbita trgovsko po-
djetje Merx-tozd prodaja Šentjur in trgovina Kmetijskega kom-
binata. Trgovci imajo težave z zamrznjeno maržo, ki je tako
nizka, d^ ne krije stroškov poslovanja in z visokimi obrestmi za
obratna sredstva, ki znašajo za kratkoročne kredite 35 odstot-
kov. Poleg tega šepa dobava blaga, saj še vedno primanjkuje
pralnih praškov, čistilnih sredstev, kozmetike, bele tehnike,
akustičnih aparatov, mesa, mesnih in mlečnih izdelkov. Zaradi
nizke akumulativnosti znaša povprečni osebni dohodek zapo-
slenih le 13.600 dinarjev.
E. RECNIK
RTC Unior v novi preobleki
Nove turistične zmogljivosti Rekreacijsko turističnega centra
Unior na Rogli bodo že v tej sezoni privabile nad Zreče veliko
novih gostov. 300 novih ležišč, stadion, tenis igrišča, vlečnica
Ostruščica 3, tehnična baza in drugi pomožni objekti bodo bi-
stveno izboljšali ponudbo tega centra.
Slovesno ga bodo odprli v soboto, 17. decembra dopoldne.
MP
Voda počasi leze v Brezno
v naselju Zgornji Brezen v krajevni skupnosti Vitanie je
še 12 gospodinjstev brez vode. Ljudje uporabljajo v glavnem
kapnico, čeprav je krajevna skupnost leta 1967 zgradila
skupni rezervoar za 6 kmetij, ta za današnje potrebe ne
zadošča več.
Vitanjčani pa so si v srednjeročni plan med drugim zapi-
sali, da bodo poleg cest in električnega omrežja v prvi vrsti
zgradili vodovod. Del sredstev zanj so namenili tudi na
referendumu za uvedbo samoprispevka.
Z gradnjo so pričeli letos. Trasa od rezervoarja do posa-
meznih krnetij je dolga 4,5 kilometra. Na njej pa so se poleg
kraj^ov samih v času gradnje zvrstili že vojaki gamizije iz
Celja in vitanjski mladinci, ki so organizirali 14-dnevno
delovno akcijo.
Krajani upajo, da bodo dela dokončali do poletja nasled-
nje leto.
MP
Mladi Inovatorji s Ponikve
Tehnični vzgoji posvečajo
na osnovni šoli Blaža Kocena
na Ponikvi veliko pozornosti.
Šola ima na tem področju že
kar ugledno tradicijo, ki ji da-
jejo pečat številna priznanja
in uspehi v občini, republiki
in na zveznih tekmovanjih.
Utrip pestremu tovrstnemu
življenju na šoli daje klub Mla-
di tehriik, ki deluje že šest let,
uspešno pa ga vodi mentor
Stanko Gobec.
Pogoji za delo kluba so zeira-
di velikega razumevanja vod-
stva šole in gmotne pomoči or-
ganizacij združenega dela ter
občanov dobri, zato je tudi za-
nimanje za tehniko in inova-
torstvo med učenci veliko. Na
tej osnovni šoli se največ učen-
cev odloča za tehnično usmeri-
tev v srednjem usmerjenem
izobraževanju.
Najlepše uspehe dosega
klub ^^di tehnik na področ-
jih elektrotehnike, radiotehni-
ke ter v raketni tehniki in zma-
jarstvu. Letos so mladi člani
kluba prejeli na zveznem tek-
movcinju v Prištini tri zlate in
dve srebrni medalji. Tudi
prejšnja leta so se dobro izka-
zali na vseh republiških in
zveznih tekmovanjih.
V klubu Mladi tehnik si pri-
zadevajo, da so njihovi izdelki
tudi uporabni, zlasti za šolsko
delo in potrebe. Najpomemb-
nejše pri tem pa je, da se učen-
ci lažje odločajo za tehnične
poklice, saj imajo možnost svo-
je znanje in sposobnosti pre-
verjati. Tudi vse dosedanje
inovacije bi se dalo ovrednoti-
ti, zlasti njihovo korist pri
vsakdanjem šolskem delu.
M.
t5. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Ob zaključku sindikalnih
športniii iger občine Žalec
Na javni radijski oddaji ob zaključku 20. sindikalnih
športnih iger občine Žalec so nastopili: harmonikar
Ivan Komplet iz Dramelj, ansambla Jogy band in Šta-
jerski fantje, gledališki igralec Borut Alujevič, pevec
Ivo Mojzer, Savinjski oktet, »čarovnik« Peter Pavelič
iz Celja ter napovedovalca Mateja Podjed in Janez
Vedenik. Pogovarjali smo se s predstavnikom Sipa,
predsednikom OS ZSS Žalec, Brankom Povšetom in
predsednikom komisije za šport in rekreacijo pri OS
ZSS 2alec, Vinkom Banovš^m.__________
la veselo razpoloženle - Javna raOlJska odaaja
Ob zaključku dvajsetih
sindikalnih športnih iger ob-
čine 2alec, ki je bil v petek,
so se lahko zares pohvalili z
nekaterimi dejstvi. V prvih
letih so se delavci med sabo
pomerili v štirih športnih pa-
nogah (sodelovalo je 400
športnikov), letos pa je v teh
igrah sodelovalo že več kot
3000 delavcev, ki so se med
sabo pomerili v 12 športnih
panogah. Seveda takšen ra-
zmah sindikalnih športnih
iger ni slučajen, kot je dejal
predsednik občinskega sve-
ta Zveze sindikatov v Žalcu,
Branko Povše, pač pa je re-
zultat tega, da je telesna kul-
tura v vseh teh letih dobivala
vedno vidnejšo vlogo. Zave-
dali so se, kaj le-ta pomeni za
krepitev delovnih sposobno-
sti človeka.
Ob vsem tem je treba seve-
da omeniti, da vse aktivnosti
pripravljajo in vodijo ama-
tersko in da v žalski občini ni
niti enega profesionalnega
delavca, ki bi se s telesno
kulturo ukvarjal v organiza-
cijah združenega dela in kra-
jevnih . skupnostih. Za ra-
zmah sindikalnih športnih
iger ima veliko zaslug tudi
prizadevna komisija za šport
in rekreacijo pri občinskem
svetu ZSS v Žalcu, med po-
samezniki pa velja izpostavi-
ti Adija Vidmajerja, Janeza
Pimata in Vinka Banovška
ter še celo vrsto drugih. Nav-
sezadnje ne gre brez tega, da
ne bi omenili strokovne po-
moči Telesnokultume skup-
nosti in Zveze telesnokultur-
nih organizacij.
Ob zaključku dvajsetih
sindikalnih športnih iger ob-
čine Žalec smo pripravili
javno radijsko oddajo, sku-
paj z občinskim svetom ZSS
Žalec, Zvezo telesnokultur-
nih organizacij, Telesnokul-
tumo skupnostjo in mladin-
ci Sipa ter pod pokrovi-
teljstvom Sipa.
JANEZ VEDENIK
Slike: EDI MASNEC
Redukcija ni prišla do živega, ker smo v Šempeter pripeljali tudi svoj agregat. Harmoni-
kar Ivan Komplet je tistim, ki so poskrbeli za breztiibno delovanje agregata, zaigral na
svojo harmoniko.
Pokal v trajno last je v ime-
nu Sipa visoko dvignil Dra-
go Cilenšek.
Za ubrano pesem na javni radijski oddaji so poskrbeli pevci, združeni v Savinjskem
oktetu, ki ga vodi Milan Lesjak.
Ansambel Jogy band je skrbel za veselo razpoloženje tudi po radijski oddaji.
Čas AVNOJ-a
TANJUG
JaJC8, 1943
Tretje vojno leto pri nas in peto od začet-
ka druge svetovne vojne, je bilo na vseh
frontah prelomno za zmago zaveznikov, če-
prav je bila Evropa še naprej okupirana. Iz
Afrike, kjer so nemško-italijanske enote
pod Rommelovo komando dolgo zmagova-
le, se je vojna prestavila na Sicilijo in zatem
v južno Italijo. Septembra 1943 je Italija
priznala poraz.
Na vzhodni fronti So bile po razbitju obro-
ča okoli Stalingrada enote Rdeče armade v
stalni ofenzivi in fronta se je premaknila za
Več kot 1000 kilometrov na zahod. Razmerje
moči se je spreminjalo tudi na Atlantiku, na
Pacifiku in na Kitajskem, kjer so Japonci
prehajali v obrambo. Tovarne orožja so v
Vseh državah, ki so bile v vojni, delale brez
odmora. Britanski in ameriški bombniki pa
so z bombnimi preprogami zasipavali nem-
ška mesta...
V Jugosla-viji so bile borbe na celotnem
ozemlju. V Sloveniji in na Hrvaškem so
imele borbe že pred kapitulacijo Italije širo-
ke razsežnosti, po tem dogodku pa je prišlo
do prave vseljudske vstaje. Partizanskim
enotam se je priključilo tudi mnogo Italija-
nov. Naši borci so še naprej uspešno odbija-
li vse sovražnikove poskuse, da bi prodrli
na osvobojeno ozemlje v Bosni, osvobodilrii
boj pa se je ponovno razplamtel v Srbiji,
Makedoniji in tudi v Vojvodini. O tem je bil
obveščen že ves svet.
Ameriški major Linn Farish je potem, ko
se je vrnil iz osvobojenega ozemlja poročal
svoji komandi med drugim tudi s takšnimi
oesedsimi: »Nobene sence dvoma ne more
biti, da so se partizanske sile že od samega
začetka povsem posvetile borbi proti silam
osi. Proti njim so se borile ves čas, borijo se
zdaj in borile se bodo do konca. Zgodovina
tega boja včasih presega človeško domišlji-
jo. Tako velika je, da lahko v tem kratkem
poročilu dam samo njen bled odsev. Opazo-
valec se mora zadovoljiti z ugotovitvijo, da
je, če kdaj, prav zdaj gibanje, ki ima za seboj
neukrotljivo voljo in pogum za ustvarjanje
velikih del danes prav v Jugoslaviji...« In
potem nadaljuje: »Medtem ko so se parti-
zani vztrajno borili proti okupacijskim si-
lam osi druge jugoslovanske skupine niso
delale. Ustaši so himmlerjevski teroristi hr-
vaške marionetne države, domobranci so
mobilizirana vojska marionetne države...
Zavezniška misija ima mnogo zaplenjenih
četniških dokumentov, ki dajejo konkretne
dokaze, da se četniki borijo na strani Nem-
cev in Italijanov proti partizanom...«
To poročilo je dobil na mizo ameriški
predsednik Roosewelt in ga s seboj odnesel
v Teheran na sestanek s Stalinom in Chur-
chilom, ki je bil v istem času, ko se je v
Jajcu na svojem drugem zasedanju sestal
AVNOJ. Teheranski sklepi so dali po-
membno moralno in vojaško podporo na-
rodnoosvobodilnemu gibanju, saj predvide-
vajo, da naj jugoslovanski partizani dobijo
največjo možno pomoč. Tako je, končno,
zavezniška pomoč postala bolj redna. Poši-
ljali so jo z ladjami in avioni, toda vse to je
bilo premalo za armado, ki je že imela nekaj
100 tisoč borcev. Pomembno pa je, da so
Britanci, kmalu po teheranski konferenci,
odrekli pomoč četnikom Draže Mihailoviča
in umaknili svoje vojne misije iz četniških
enot. Končno je v Jugoslavijo v začetku
1944. leta prišla tudi prva sovjetska vojna
misija.
Takšen je bil položaj v Jugoslaviji in v
svetu pred in neposredjio po drugem zase-
danju AVNOJ-a. Zasedanje v Jajcu je prišlo
kot rezultat potrebe po učvrstitvi doteda-
njih pridobitev narodnoosvobodilne borbe,
ki je že imela vse oblike globokih revolucio-
narnih sprememb. V vseh krajih Jugoslavi-
je se ustanavljajo organi oblasti, kar je bil
logičen razvoj zamisli iz Bihača pred letom
dni. Sredi leta 1943. je postala neizogibna
potreba po ustanovitvi organa, ki bo pred-
stavljala osvobodilno gibanje v odnosih s
tujino in neizogibno, da se dokončno doreče
stališče do begunske vlade v Londonu in
bodočega izgleda države jugoslovanskih na-
rodov.
Sklep o zasedanju AVNOJa je bil sprejet
koncem oktobra, datum in kraj za ta zgodo-
vinski dogodek pa so nekajkrat spremeniU,
daj je bil problem, kako se bodo delegati
prebili skozi okupirane kraje. Medtem so v
vseh jugoslovanskih državah zasedali anti-
fašistični sveti, s čemer je AVNOJ dobil
popolno demokratsko podlago, jasno pa so
se že videli obrisi bodoče federacije.
Jajce, nekdanja prestolnica bosanskih
kraljev, na ustju Plive v Vrbas je bilo, pred-
vsem zaradi varnosti, idealno mesto za zbor,
kakršen je bil zasedanje AVNOJ-a. Jajce, v
središču velikega osvobojenega ozemlja, je
bilo polno družbenopolitične in kulturne
vsebine. V njem sta bili Višja oficirska in
Višja politična šola. Tu je bila Sola za sanite-
to, za radiotelegrafiste... V Jajcu so izhajali
bilteni in časopisi, 5. novembra pa je bil tu
ustanovljen tudi Tanjug.
Zelo pomembno je bilo, da se svetovna
javnost pravočasno in resnično obvesti o
zasedanju v Jajcu. Zato je bila najprimer-
nejša telegrafska zveza. Zamisel o ustanovi-
tvi Tanjuga se veže na ime Moše Pijade, ki je
postal tudi prvi vodja te agencije in njen
boter, saj si je on izmislil ime - Telegrafska
agencija nove Jugoslavije (Tanjug). Agenci-
ja je v celoti izpolnila naloge, zaradi katerih
je bila ustanovljena, čeprav je bila skromno
tehnično opremljena.
Za kraj zasedanja so izbrali dvorano telo-
vadnega društve Sokol, ki so jo za to prilož-
nost posebej preuredili. Oder, na katerem je
bil prostor za predsedstvo AVNOJ-a je bil
okrašen z zastavami - jugoslovansko troboj-
nico s peterokrako v sredini ter s sovjetsko,
britansko in zastavo ZDA. Dvorana pa je
bila pred zasedanjem Dom kulture in gleda-
liški oder, kjer je bila 6. novembra proslava
26 Letnice oktobrske revolucije.
Delegati so v Jajce prihajali tudi iz najbolj
oddaljenih krajev v spremstvu oboroženih
zaščitnih enot. Le delegati iz Makedonije,
Sandžaka in večje število delegatov iz Voj-
vodine se niso uspeli prebiti do Jajca.
(se nadaljuje)
8. STRAN - DIOVI TEDNIK
15. DECEMBER 1983
Srečanje moških zborov v Volniku
Agilno kulturno umetniško druš-
tvo »France Prešeren« v Vojniku je
organiziralo že tretjič srečanje mo-
ških pevskih zborov v Vojniku. Prire-
ditev je bila v soboto, 10. decembra
ob 19. uri v nabito polni dvorani kul-
turnega doma. Nastopilo je 5 moških
zborov: »Tone Tomšič« iz Strmca -
zborovodja Peter Selčan, zbor iz Lju-
bečne - zborov. Matjaž Železnik, »An-
ton Bezenšek« iz Frankolovega - zbo-
rov. Marijan Lebič, zbor iz Smartne-
ga v R. d. - zborov. Jože Dimec in
domačin »France Prešeren« iz Vojni-
ka z zborovodjo Miro Kodrun.
Vsak zbor je zapel štiri pesmi, ki so
bile v glavnem primemo izbrane, po
težavnostni stopnji odgovarjajoče
zmogljivosti vsakega zbora. Pri zboro-
vodjih kot tudi zborih je očitno strem-
ljenje za obvladanjem osnovnih ele-
mentov dobrega zborovskega petja.
Primerjava in izkustva iz občinskih,
medobčinskih in drugih revij, pa semi-
narji in še kaj so prispevah svoj delež,
da je kvaliteta zborovskega zvoka viš-
ja. Predvsem je tu izbira programa,
kjer je očitna težnja za študij sodobne
ustvarjalnosti, n. pr. Srebotnjakova
»Rezijanska«, »Eto pletem« v priredbi
Ubalda Vrabca, Simonitijeva »Vipav-
ska«, »V Gorjah zvoni« v prir. Bojana
Adamiča itd.
Zasedba zborov je raznolika, štejejo
od 14 do 32 pevcev, vsi pa zvenijo več
ah manj izenačeno, odvisno od posa-
meznih bolj ali manj izdelanih fraz.
Nekaterim se pozna, da obvladajo pev-
sko dihalno tehniko dokaj dobro, s či-
mer dosegajo izrazito in logično frazi-
ranje. Zborovodje so pretežno amater-
ji (razen Mire Kodrun), ki se trudijo
premagovati probleme pravilnega,
plemenitega zborovskega zvoka. V po-
gledu interpretacije je še mnogo vrzeli,
kar je razumljivo, kajti za dobro inter-
pretacijo je potreben poglobljen študij
glasbe. Ptav bi storili, če bi povabili
mentorja ali se vsaj posvetovali z izku-
šenim dirigentom. V pogledu pevske
tehnike opažamo dokaj šen napredek
in sicer v obhkovanju nastavka, ki je
sicer ponekod še rezek, trd, vendar v
bistvu zadovoljiv. Izgovorjava je pre-
težno jasna, vokalizacija pa je veja, ki
nujno rabi nenehno nego, da bi bili
vokali emitirani sočno in plemenito.
Dinamiki in z njo vezanimi kontrasti
naj bi posvetili vso pozornost, kajti bo-
gata dinamika daje zborovskemu pet-
ju pravi čar celo tedaj, če se vrine
kakšna intonacijska nerodnost.
Z zadovoljstvom moram zabeležiti,
da je srečanje moških zborov povsem
uspelo po zaslugi KUD »PREŠEREN«
v Vojniku, ki jim gre za to vse prizna-
nje. Taka prireditev je izredno dobro-
došla zborom iz obrobnih naselij, da
imajo priliko predstaviti svoje dosež-
ke, spoznavati druge zbore, nabirati
izkustva in podobno. Tu ni točkova-
nja, ni tekmovanja ali ocenjevanja, gre
zgolj za tovarištvo med pevci in zbori,
to pa velja visoko vrednotiti. Prepri-
čan sem, da vodi taka pot k napredku
in širjenju slovenske pesmi, ki zadnja
leta že zaskrbljujoče stagnira. Tudi
Zveza kulturnih organizacij bi najbrže
mogla v tem pogledu še nekaj več na-
rediti.
..^ „   ___________   EGON KUNEJ
XI. revija narodnih
ansamblov v LIboJah
V Libojah je vse priprav-
ljeno za XI. revojo narodno
zabavnih ansamblov, ki bo
v nedeljo, 18. decembra z
dvema koncertoma ob 15. in
18. uri.
Ljubitelji vesehh domačih
zvokov bodo tokrat lahko
posedh v prvi del obnovljene
dvorane Svobode, ki jo ure-
jajo po etapah. Organizator
DPD Svoboda je skupaj z or-
ganizacijskim odborom za-
dovoljen, saj gredo vstopni-
ce za oba koncerta dobro v
promet. Vsi, ki bodo prišh na
revijo v Liboje pa naj po želji
organizatorja pustijo osebna
vozila na vehkem parkirišču
pri tovarni Keramične indu-
strije Liboje, kjer bo prostor
zavarovan. Pri domu bo pro-
stor samo za avtomobile so-
delujočih ansamblov.
Prijavljenih je šestnajst
ansamblov: iz Dobja pri Pla-
nici, Veseh hmeljarji iz Žal-
ca, Mavrica iz Ptuja, Pod-
krajski fantje in Šaleški fant-
je iz Titovega Velenja, godba
Ljudske mihce iz Ljubljane,
Koroški odmev iz Žvabeka
na Koroškem v Avstriji, Vito
Muženič iz Ljubljane, Franc
Pogladič in Franci Zeme iz
Vojnika, Hmeljarski instru-
mentalni kvintet iz Vehke
Pirešice, Veseh Štajerci in
Brane Klaužar iz Štor, Tone
Videč iz Strmca pri Vojniku,
Medijski odmev iz Zagorja
in Celjski instrumentalni
kvintet. Nastopili bodo tudi
Libojski godci ter fanfaristi z
uvodnim napevom od Celja
do Žalca. To pesem bodo na
koncu tudi zapeh in zaigrali
vsi nastopajoči.
Pokrovitelj je tudi letos
Keramična industrija Libo-
je, revijo pa so omogočih še
krajevna skuphost Liboje,
kulturna skupnost in ZKO
Žalec, Mirosan in mnogi dru-
gi. Organizator je za letos
predvidel tudi nekaj novosti,
med katerimi gre posebej
omeniti, da morajo vsi an-
sambh zaigrati lastne melo-
dije. T. VRABL
Krajani Vojnika za kulturni dom
Kulturno umetniško društvo France Prešeren Voj-
nik in krajevna skupnost se že vrsto let trudita, da bi
v kraju lu-edili dotrajan kulturni dom, ki je edini
prostor, kjer se lahko na prireditvah in proslavah
zbirajo krajani.
Člani društva in tudi krajani so v obnovo doma že
vložih veliko prostovoljnih delovnih ur in prispevkov,
saj jim ni vseeno, da bi kulturna dejavnost v kraju
zamrla zaradi problemov s prostorom. Streha ne pušča
več, tudi sanitarije so uredih. Zdaj bi radi zamenjah še
škripajoče stole, ki so vrsto let motih spremljanje pri-
reditev. Stole so že dobih, in sicer iz kina Metropol v
Celju. Radi pa bi uredih še tla. Pri društvu so se zato
odločih, da bodo za finančno pomoč prosih krajane.
Pripravljajo nabiralno akcijo in upajo, da ne bodo
naleteh na gluha ušesa vseh tistih, ki poznajo prizade-
vanja in želje kulturnih delavcev društva, da bi enkrat
dokončno uredih dvorano v Vojniku in imeh boljše
pogoje za delo.
MP
Jubilejni koncert TImovcev
V soboto bodo pred svoje
domače, najbolj zvesto ob-
činstvo stopili fantje in
možje moškega pevskega
zbora TIM, ki deluje v (»kvi-
ru kulturnega društva
»Svoboda« v Laškem. Kon-
cert so posvetili svoji 55 let-
nici in jubileju 40. letnice
Titove Jugoslavije.
Jubilejna skupina vokal-
nih navdušencev nadaljuje
tradicijo predvojnega pev-
skega društva »Hum«, ki je
bUo ustanovoljeno maja
1928. Od 25. članov - ustano-
viteljev, je aktivni pevec sa-
mo še eden. Njemu in neka-
terim drugim zvestim čla-
nom bodo na koncertu po-
svetih posebno pozornost.
Sedanji  zborovodja  Lojze
Švec je deveti po vrsti, ki so
vihteli taktirko pred laškimi
pevci, ki so doživljah vzpone
in padce, bleščeče dni in ob-
dobja krize, ko so najbolj go-
reči stisnih obroč, da se zbor
ni razšel. Med takšne svetle
čase sodi obdobje dirigenta
Radovana Gobca, ko je v le-
tih pred vojno glasbeno živ-
ljenje v Laškem buhtelo, pa
ne samo glasbeno, tudi dra-
matika, šport, zlasti telo-
vadba.
Ni preprosto držati v takš-
nem korpusu raven, če ve-
mo, da zbor nima in ni imel
ehtniških ciljev, da druži
petja željne vseh slojev,
zmožnosti in možnosti za
vadbo. In vseeno je zbor se-
gel po visoki uvrstitvi pred
leti na tekmovanju sloven-
skih zborov. Usoda dobrih
je, da je boj za raven pogosto
prav krčevit, kajti žal so me-
rila strogih ušes včasih takš-
na, da je že držanje dosežene
ravTii nazadovanje. No, stro-
gi sodniki imajo svoj prav,
mi pa naše Timovce radi po-
slušamo, nepogrešljivi so v
kulturnem utripu mesta in
občine, rekli bi - garaški. Ni
dvoma, da je zbor širil ljube-
zen do lepega petja. Od tu
nastajeinje novih pevskih
zborov, deloma tudi v škodo
Timovega, ki je nekoč ven-
darle imel zaradi tega, da
drugih ni bilo, širše področje
za prihv glasov.
JURE KRAŠOVEC
Abonma Kozjansko
s polnimi jadri
število abonontov rasto
Zaradi stalnega upadanja števila abonentov Slo-
venskega ljudskega gledališča z območja Kozjan-
skega, so se pri kulturni skupnosti občine Šmarje pri
Jelšah odločili za novo obliko kulturne gledališke
ponudbe. V kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah so
organizirali nekoliko drugačen abonma Kozjansko,
ki je v treh letih, kolikor časa že obstaja, pokazal, da
je bila ta odločitev pravilna. Zanimanje za gledali-
šče je med občani zopet veliko, iz leta v leto večje.
Abonma Kozjansko s sedežem v Šmarju je nareko-
vala zlasti oddaljenost od Celja in ponekod neugodne
prometne zveze, pa tudi repertoar Slovenskega ljud-
skega gledališča Celje, ki ni vselej ustrezal okusu
šmarske gledališke publike.
Abonma je zasnovan na svobodni izbiri gledaliških
del oziroma predstav, tistih, ki naj bi po oceni strokov-
njakov in poznavalcev kulturnega utripa v občini, naj-
bolj ustrezala potrebam in željam občinstva. Tako se v
času sezone zvrsti šest predstav slovenskih gledaliških
hiš, vsako leto pa se predstavi tudi ena amaterska
gledališka skupina. V programu sta tudi po dve glas-
beni gledališki predstavi. Največkrat so v gosteh ljub-
ljanska Drama, pa Mestno gledališče ljubljansko, mari-
borska Drama in druga poklicna gledališča. Za vsako-
letni izbor predstav skrbi poseben odbor za gledališko
dejavnost pri šmarski občinski kulturni skupnosti.
Za ogled predstav so organizirani avtobusni prevozi
v Šmarje iz vseh predelov občine, stroške prevozov pa
krije kulturna skupnost. Letos so morali organizirati
po dve predstavi, eno popoldansko in eno večerno,
kajti abonentov je letos že 560. V abonma Kozjansko so
vključeni tudi vsi učenci Steklarske šole iz Rogaške
Slatine ter sedemdeset učencev vseh centralnih šol, ki
so člani tamkajšnjih dramskih skupin. Zanje je
abonma brezplačen. V občini Šmarje pri Jelšah so
torej znali prisluhniti željam občanov, da so se potru-
dih in poiskali obliko, s katero so ljubitelji gledališča
zadovoljni.
MARJELA AGREŽ
Idealen glasbeni pai
Violončelist CIRIL
ŠKERJANEC in pianist
ACI BERTONCELJ sta kon-
certirala na III. abonmaj-
skem koncertu v Narodnem
domu v torek, 6. decembra.
Program koncerta je bU
raznolik ter je imel to poseb-
nost, da so bih zastopani
skladatelji - pianisti, ki so
del svojih kompozicij posve-
tili tudi violončelu, tako
Rahmaninov kot Škerjanc,
Debussy in Chopin.
Uvod je bila sonata itah-
janskega baročnega mojstra
Benedetta Marcella iz začet-
ka 18. stol. Sonata v G duru
je tipičen primer italijanske
baročne umetnosti s štirimi
kontrastnimi stavki. Tu ni
bistvenih problemov, klavir
ima podrejeno vlogo conti-
nua - spremljave. Lahkotna
kompojdcija je služila bolj za
uigravanje v naslednje za-
htevno delo: sonato v g molu
Sergeja Rahmaninova. To je
vehčastna skladba z izredno
eksponiranim klavirskim
partom, ki zahteva prvovrst-
nega pianista. Celu je pover-
jena vloga širokih melodič-
nih lokov nad klavirsko bra-
vurozno igro. Čudovit je tret-
ji stavek, andante, ki je višek
te mogočne sonate s preki-
pevajočimi melodijami vio-
lončela.
»Pet liričnih melodij« Lu-
cijana Marije Škerjanca so
krajše skladbe z lepo izpelja-
nimi, lirično globoko obču-
tenimi hnijžimi violončela in
z zelo razgibanim klavirskim
partom. Predstavljajo redek
primer uporabne slovenske
literature za ta instrument.
Sonata Clauda Debussya
je eno najmarkantnejših del
za violončelo in klavir iz do-
be impresionizma. Debussy
je nenadkriljiv slikar tonskih
barv. Njegova metoda je po-
dobna postopku impresioni-
stičnega slikarja, ki nanaša
osnovne barve na platno
drugo k drugi, namesto da bi
jih mešal na paleti. Takšna je
njegova sonata, ki ima pri
vsem tem skoraj klasično
obliko.
»Introdukcija in briljantna
poloneza« Frederika Chopi-
na za čelo in klavir je njego-
vo mladostno delo, polno
iskrivih pasaž, okraskov in
romantične zanesenosti.
Pianist Aci Bertoncelj in
violončehst Ciril Škerjanec
sta zrela umetnika, vsak
mojster svojega instrumen-
ta. Škerjanec ima lep, topel
ton in odhčno tehniko, s ka-
tero obvlada vse lege instru-
menta suvereno, njegova
igra je čista in prepričljiva.
Muzikalno doživlja fraze ter
jih sugestivno reproducira.
Bertoncelj je spreten pianist,
ki se loti vsake partiture, tu-
di najtežje. Njegova naloga
na tem koncertu ni bila lah-
ka, nasprotno, po zahtevno-
sti je bil čehstu enakovre-
den. Oba mojstra sta kljub
rahhm spodrsljajem izvrstno
uigrana ter tvorita idealno
muzikalno dvojico. Po zaslu-
ženem dolgem aplavzu sta
dodala Dvofakovo »Melodi-
jo« ter z njo zaključila lep
koncertni večer.
Egon KUNEJ
Na Stranicah oživili kulturno
delavnost
V krajevni skupnosti Stranice bodo oživili kul-
turno dejavnost. Pred dnevi so na novo ustanovili
prosvetno društvo in izvolili nov odbor. Nova pred-
sednica je Janja Fijavž.
V kraju nimajo kulturnega doma ah kakšne druge
večnamenske dvorane, kjer bi se lahko dobivah kra-
jani, zato jim je na široko odprla vrata šola Veljka
Vlahoviča, ki je živo vpeta v kulturno dogajanje v
krajevni skupnosti tudi s svojimi aktivnostmi in prire-
ditvami.
Novo ustanovljeno kulturno društvo se bo za zače-
tek poskusilo z dramsko, folklorno in knjižničarsko
dejavnostjo. V goste bodo povabih tudi skupine iz
drugih krajev v konjiški občini in skušah k sodelova-
nju pritegniti čimveč krajanov. Ljudje so pripravljeni
delati in če bodo od Zveze kulturnih organizacij dobih
še kakšno pomoč, tako finančno kot strokovno, ni
dvoma, da bo kulturna dejavnost na Stranicah kmalu
tako živa, kot je bUa pred leti, saj so pripravljeni sode-
lovati starejši nekdanji člani društva in mladi.
M. POD JED
i. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 9
uahko majhne elektrarne
hblaži jo energetske zablode
e retikl so postavili male elektrarne - Je pot otf zamIsU Ho gradnje preiJolga?
v času energetskega mrka, ko se sprašujemo, zakaj smo
temi, skušamo, medtem ko brskamo po zablodah prete-
losti, ugotoviti tudi našo energetsko bodočnost. Ali
hko tudi z malimi elektrarnami pridobimo v naše elek-
ično omrežje moči, s katerimi bi izboljšali elektroener-
jtsko situacijo. Točnega odgovora, ki bi v številkah potr-
il to domnevo v naši regiji, ni mogoče dobiti, saj o tej
ožnosti pri pristojnih organizacijah še niso veliko ra-
nišljali. A kljub temu lahko zatrdimo, da lahko, saj je na
išem območju dovolj voda, potokov celo toliko, da jih ni
logoče prešteti.
Da so majhne elektrarne
hko koristne in potrebne,
) se do sedaj zavedli le red-
i, predvsem tisti zasebniki,
i so se odločili za gradnjo,
udi tiste, štejemo sem, ki o
radnji še razmišljajo, a si
lislijo da je administrativni
ilin le prehud, pa tudi cene
V Italiji imajo 50.000 ma-
h elektrarn, kar lahko
rez precenjevanja spreme-
.mo v moč 250 megavatov.
1 nedostopnost materiala
redstavljajo zadosten zavi-
dni moment. Zakaj je prav-
iprav na tem področju še
)liko nereda? Krepko nazaj
I treba poseči, kajti odgovor
ihko začnemo iskati v času
plošne elektrifikacije, ko je
iektrika postajala prava
loda. Mlinska kolesa so uto-
ila v pozabo, spomnil se jih
kvečjemu še kakšen etno-
;af. Samo v Gornje Savinj-
fci dolini je bilo 85 mlinov in
ag, podobna je bila številka
spodnjem delu doline. V
^ dveh, treh letih jih ni
'poganjala voda. Ta je vsa
• leta tekla v prazno.
Inišoveljska In
odvlnska stroga
Verjetno bo dovolj, če za
zoreč nespametnega ravna-
ja v preteklosti krenemo
roti Savinjinemu toku, v 17
ilometrov dolg prekop Po-
vin-2alec in podoben pre-
op v mozirski občini, gru-
jveljska struga imenovan,
jr se tu in tam ustavimo tu-
1 na Savinji in bomo lahko
ašteU vrsto objektov ( o ne-
aterih sicer ni več sledu), ki
i lahko skupaj dajali dnev-
) toliko Idlovatnih ur elek-
ike kot... Odgovora koli-
0, še ni, ker takšne študije
i naredil nihče. Elektrarn,
i so včasih dajale luči va-
2m pa tudi tovarnam ob Sa-
inji, ni več, a kritike, kljub
;mu da niso podkrepljene s
onkretnimi številkami iz-
ub, še naprej ostajajo. Ro-
)rji majhnih turbin se ne su-
ejo več v Tovarni nogavic
a Polzeli, v pohištveni in-
ustriji Garant, v Gornji Sa-
injski dolini pa v Glinu Na-
arje, ter v Ljubiji, Mozirju,
fcizarjah, v Radmirju ter
lolčavi. Medtem ko v Gor-
je Savinjski dolini iskreno
iriznajo, da je tako zgolj za-
idi nespametnega ravnanja
Tudi v naši državi imamo
ovolj vodnih potencialov
izgradnjo malih HE, a je
■eba povedati, da imajo v
:aliji tudi 30.000 akumula-
Ij. Na našem področju pa
h imamo le 4.
preteklosti, pa n. pr. v pol-
ilski tovarni nogavic, pravi-
>, da so elektrarno, ki je da-
ila dnevno 1500 kilovatnih
r odstranili zaradi neracio-
alnosti. Inženir Danilo Vilč
'■■ o tem dejal: »Imeli smo
tevehke probleme zaradi
Urnega toka in zaledenelo-
ti struge ter stalnega čišče-
nja rešetk. Stalno smo imeli
tri zaposlene, kar je bilo ne-
racionalno, stroški so bili
previsoki. Tako smo elek-
trarno, ki je bila sicer polzel-
ski ponos, odstranili. Tudi si-
cer je moje mnenje takšno,
da je gradnja majhnih elek-
trarn neracionalna in pred-
stavlja ta energija kapljo v
morje. Bolje je podpirati
družbeno gradnjo in združe-
vati sredstva.«
Vse lepo in prav, bi rekli,
posebej še ob dejstvu, da
vgradnja majhne nizkotlač-
ne turbine danes precej sta-
ne. A tu je še drug podatek,
cena energije namreč, ki da-
nes niti približno ni več takš-
na, kot je bila v letih, ko so
odstranili to in še vrsto dru-
gih elektrarn. Že jutri pa bo
V Sloveniji naj bi do leta
1990 na Savi in Muri zgradi-
li 14 pretočnih elektrarn in
s tem pridobili 310 megava-
tov. Gradnja ene elektrarne
pa traja najmanj sedem let.
cena kilovata takšna, da nam
bo lahko žal vsakega litra vo-
de, ki teče mimo nas neizko-
riščen. Milijone ton premoga
in dragega mazuta potrebu-
jemo, da nam povsod sveti
luč, atomska energija je še
dražja. Dovolj argumentov
torej za pospeševanje grad-
nje malih elektrarn, za vlaga-
nje zasebnikov. Kje so torej
še ovire?
Kaj pravijo lastniki
malih olektram?
Ob prekopu med Podvi-
nom in Žalcem, kjer je že v
začetku tega stoletja bilo 25
uporabnikov struge, so da-
nes le trije lastniki majhnih
elektrarn. Od tega sta se dva
zadeve lotila bolj ilegalno, a
je treba takoj poudariti, da
pri tem nista imela posebnih
težav, saj vodna skupnost
vso zadevo, ki je še v fazi
preizkušanja, tolerira. Moč
vseh treh elektrarn ne prese-
ga petnajstih kilovatov, na
strugi, ki je bila zgrajena v
energetske namene, bi lahko
iztisnili več kot 1000 kilovat-
nih ur. Ni veliko, a v času, ko
nas že na televiziji opozarja-
jo, naj ugasnemo žarnico v
sosednjem prostoru, bi nam
ta energija kar prav prišla.
»V drugih državah, sosednji
Avstriji ali Italiji, na primer,
izkoristijo vsak potok, pii^
nas pa preveč govorimo in
manj naredimo,« meni An-
ton Mešič, iz Polzele ki je
dolga leta dvigoval zaporni-
ce na podvinski strugi. Tudi
sam ima majhno elektrarno,
ki bi jo v glavnem rad upo*
rablja! za gretje piščančje
farme. »Porabimo namreč
ogromno mazuta in zakaj bi
voda tekla mimo neizkori-
ščena. Na naši domačiji sta
bila nekoč mlin in žaga, da-
nes je elektrarna, a so težave
večje kot kdaj koli prej. Naša
struga, ki so jo znali t^o do-
bro izkoristiti očetje, je da-
nes neizrabljena. Tudi zaradi
tega, ker ni več pravega pre-
toka. Tega namreč ureja nad-
zornik, ki pa ne stanuje ob
bregu in torej ne more videti,
kaj se v potoku dogaja. Od-
straniti moramo tudi pregra-
do, ki je tu že dolgo vrsto let,
in ki omogoča da lahko s
pretokom dobimo zadostno
količino vode za pogon tur-
bine. Tisto, kar je veljalo 100
let, sedaj ob prihodu novega
nadzornika ne velja več,«
meni Anton Mešič, ki tudi
pravi, da bi lahko ob obstoje-
čem padcu iz reguliranega
hudournika iztisnil 55 kilo-
vatnih ur, a so mu v Litostro-
ju dejali, da takšnih manjših
turbin ne delajo. Pokaže pa
mi tudi pravila vodovodne
zadruge Podvin-Žalec iz leta
1901, v katerih so porabniki
podvinsko žalskega prekopa
določili pravice in dolžnosti
zadružnih članov. Vsi so bih
zadolženi za vzdrževanje
glavnega jezu na Savinji, za
uravnavanje dotoka vode v
prekop, pretoka vode ter za
vzdrževanje prekopa. V
odvisnosti od padca in dolo-
čenih konjskih sil so plače-
vali in izpolnjevali zadružne
dolžnosti. Strugo so enkrat
letno izpraznili in očistili. Ta
pravila je potrdilo tudi Kra-
jevno okrajno glavarstvo Ce-
lje ter Srezki poglavar v Ce-
lju. Danes je seveda drugače,
a povsod vseeno ni enako.
Marsikaj je namreč odvisno
od vodnih skupnosti v posa-
meznih občinah. V mozirski
občini imajo podobno stru-
go, a so se pametneje dogo-
vorili. »Ribiči, Nivo in upo-
rabniki so se zmenili, da bo-
do za pretok skrbeli uporab-
niki sami, seveda v interesu
vseh in torej nimamo nika-
kršnih problemov,« je pove-
dal Vojko Hren, referent za
kmetijstvo in vodno gospo-
darstvo in dodal, da skuša
vodna skupnost Mozirje v
okviru Območne vodne
skupnosti interesentom, ki
žele postaviti majhno elek-
trarno, pomagati kolikor se
da. Tako v okviru zakonskih
možnosti poskrbijo, da gra-
ditelji čimprej dobijo potreb-
no dokumentacijo, oprošče-
ni pa so tudi prometnega
davka pri nakupu turbine.
Sicer pa tudi na tej strugi še
zdaleč ni toliko elektrarn,
kot je možnosti. A bolje je le,
saj se bosta v kratkem Franc
Jeraj in Franc Kolenckot
prva priključila na električ-
no omrežje. Se lansko leto je
bil odgovor elektrogospo-
darstva negativen, sedaj pa
smo tudi na našem območju
pred zgodovinskim trenut-
kom, zasebniki bodo proda-
jali svojo elektriko. Tema
dvema se bo pridružil tudi
Franc Rakun,ki je kupil za-
vrženo turbino pri Glinu. Ko
bo odštel Litostroju 135 sta-
rih milijonov za popravilo,
bo lahko zastonj ogreval svo-
jo farmo piščancev, del toka
pa bo pošiljal v omrežje. In-
vesticije v majhne nizkotlač-
ne elektrarne so res velike,
poleg tega pa turbin ne do-
biš. Sedaj so jih začeh proi-
zvajati v Laškem, prototip
ima Franc Kolenc, ki ga je
celotna   investicija   veljala
900 000 dinarjev. Zdaj samo
upa, da davek, ki ga bo pla-
čal ob prodaji električnega
toka, ne bo previsok.
PrllHNinost tUdI v
visokotlačnih
hldrooloMramah
VeUko je na našem območ-
ju neizkoriščenih hudourni-
kov in majhnih potokov, ki
bi jih lahko z majhnimi aku-
mulacijami izkoriščali s pre-
nosnimi visokotlačnimi hi-
droelektrarnami. Prvo takš-
no mini elektramico ima Ja-
nez Podlesnik iz Krnice pri
Lučah. Potrebuje le 150 m
cevovoda, 65 metrov padca,
ter minimalni pretok vode
petih litrov. Zadostuje torej
potok. Janez Podlesnik je z
elektrarno zelo zadovoljen,
rad bi se tudi priključil na
omrežje. Največji problem,
da teh elektrarn ni več, je v
tem, da jih nihče ne izdeluje.
Lastnik prej opisane se je
malce potrudil in nekaj poi-
skal tukaj, nekaj tam... Veli-
ko pa je imel o tem povedati
Franjo Kaiser, obrtnik iz
Mozirja, ki je pred leti nare-
dil načrt za takšno majhno
hidroelektramico, moči 5 do
10 kilovatnih ur. Z ženo
Lojzko sta že vlila vse mode-
le za turbino, rotor. Naprava
naj bi bila prenosna, v današ-
nji dobi plastičnih cevi v eni
uri pripravljena za obratova-
nje. S pomočjo elektronske
regulacije bi se voda v času
manjše porabe akumulirala.
Poiskal je tudi 5 obrtnikov v
vsej Sloveniji, skupaj bi iz-
delovali zahteven izdelek, a
se je žal kljub podpori na ob-
čini zataknilo v republiki,
preveč soglasij je bilo po-
trebno pa tudi zakoni o izde-
lavi takšnih elektrarn niso
bili usklajeni. Tako je Franjo
Kaisermisel na to proizvod-
njo opustil. Kako pametno je
mislil, so letos poleti dokaza-
li Avstrijci, ki so proizvedli
takšno majhno prenosno hi-
droelektrarno. Zanjo je na-
mreč ogromno zanimanja v
vseh deželah sveta.
Admlnisttativnlh ovir
nI voč toliko
Ugotovili smo že, da zanima-
nja za gradnjo malih elek-
trarn ni 'bUo. V zadnjih letih
se prebujajo tudi pri Nivoju,
kjer izdajajo vodno gospo-
darske smernice k lokaciji, a
le do moči elektrarne, ki ne
presega 10 kilovatnih ur, za
ostale pa je pristojen repu-
bliški komite za varstvo oko-
lja. Težave so v tem, ker se
interesenti prijavljajo brez
programov, brez kakršneko-
li dokumentacije, na osnovi
katere bi lahko pripravili
strokoven predlog. Smerni-
ce pa je potrebno pripraviti,
saj ima lahko majhna HE tu-
di negativen vpliv na pitno
vodo, lahko tudi vpUva na
poplavljenost. Tudi celjski
Medtem ko so vodne
smernice za manjše elek-
trarne do 10 kilovatov v pri-
stojnosti območnih služb,
pa smernice za večje daje
republiški komite za var-
stvo okolja. Pri izdaji grad-
benega dovoljenja pa ni iz-
jem, ne glede na to ali je
elektrarna velika kot pralni
stroj ali pa sodi k večjim,
izda ga Republiški komite
za industrijo in gradbeniš-
tvo. Na koncu potrebujemo
še uporabno dovoljenje.
mladi raziskovalci so na po-
budo Nivoja pripraviU raz-
iskovalno nalogo »Gradnja
malih HE na Bistrici v Libo-
jah«. A to je premalo, v vo-
dnogospodarskih osnovah
male HE še niso zajete. V Ni-
voju načrtujejo, da bi jih v
plan vnesli v prihodnjem le-
tu. Najpomembneje pa je, da
Majhno hidroelektrarno
gradijo tudi v laški občini.
Njena moč je 30 KW neto iz-
koristka, je popolnoma av-
tomoatizirana in daljinsko
vodena ter z možnostjo sa-
mostojnega obratovanja,
ali v povezavi z distribucij-
sko nu-ežo. Investicija stane
7,5 milionov dinarjev, za-
ključena pa bo konec mese-
ca marca prihodnje leto.
se opravi ocena možnosti
gradnje na vsem območju,
torej v vsej regiji.
V elektrogospodarstvu se
s problemi malih elektrarn
ukvarja komisija za obrato-
Vcinje. Prav pri elektrogosp>o-
darstvu je bilo največ težav
pri pridobivanju soglasij, saj
do letošnjega leta priključi-
tev na omrežje ni bila mogo
ča. Samo zaradi trmastega
vztrajanja v EGS, sta pove-
dala Valentin Mimik in Jan-
ko Budna iz Elektro Celja
Dejstvo je, da soglasij niso
dajali samo zaradi lastne var-
nosti. Delavci bi morali pri
delu v transformatorjih mi-
sliti tudi na vode električne
energije, ki bi lahko dobili
povratno napetost iz malih
HE. Ta problem sicer obstaja
še danes, a bo potrebno ure-
diti in ustrezno opremiti vse
varnostne skice in bo stvar
urejena. Res je sicer, da je
število transformatorjev pri
Elektro Celje od leta 1960, ko
jih je bilo 441 naraslo na
1800, a še vedno to ni zado-
sten razlog za tako dolgotraj-
no zavračanje električne
energije malih elektrarn.
Zdaj so stvari urejene in tudi
pri Elektru imajo ljudi, za-
dolžene za spremljanje raz-
voja na t«m področju.
Se vedno je p>obTebno za
gradnjo pridobiti precejšen
kupček soglasij, ki so podob-
na tistim za gradnjo hiše.
Medtem ko je to za gradnjo
nizkotlačnih elektrarn malo
večje moči opravičljivo, pa
bi lahko za visokotlačne mi-
ni elektrarne število p>apirjev
skrčili. Vsekakor bo nekaj
potrebno storiti, da bo več
zanimanja za tovrstno prido-
bivanje energije, ki jo zaseb-
niki v glavnem koristijo za
ogrevanje. Ob tem, da sred-
stva vlagajo zasebniki, so
prednosti tega sistema tudi v
tem, ker bi na tak način tudi
elektro distribucija dobila
nekaj prepotrebnih kilova-
tov. Poleg tega, da bodo mo-
rah v občinah v prihodnje
več razmišljati o tem, bo po-
trebno izboljšati tudi infor-
miranost, ki je sedaj slaba.
RADO PANTELIC
Eiektrokovinar proizvaja agregate
Elektrokovinar Laško, ki je temeljna organizacija
Dravskih elektrarn, je eden od dvaintridesetih proizva-
jalcev v svetu in ob Litostroju še edini v Jugoslaviji, ki
izdeluje agregate za male hidrocentrale z močjo od
enega kilovata do enega megavata. Zaenkrat izdeluje
štiri osnovne tipe agregatov in kakih petnajst izve-
denk, pač glede na vodni potencial in lokacijo male
hidrocentrale.
Cene agreg:atov, ki jih v sodelovanju z nekaterimi
jugoslovanskimi proizvajalci izdeluje Eiektrokovinar,
so glede na njegovo moč različne, zanimanje zanje pa
ovirajo izredno dolgi postopki pridobivanja vseh vrst
soglasij za gradnjo mahh hidrocentral. Možnosti se
odpirajo tudi v izvozu, cene agregatov pa dosegajo v
svetu tudi trikrat večjo vrednost kot doma.
Veliko je bilo pripomb, da je potrebno preveč soglasij za
pridobitev dovoljenja za postavitev domače hidroelek-
trarne. In kaj pravzaprav potrebuješ, da se lahko lotiš
gradnje. Najprej seveda lokacijsko dovoljenje z lokacijsko
dokumentacijo, ki zajema mapno kopijo, opis stanja, opis
elektrarne, opis vpliva na okolje itn. v okviru lokacij-
skega dovoljenja pa še vodnogospodarsko soglasje, ener-
getsko soglasje ter elektroenergetsko soglasje pristojne
organizacije distribucije, pa še poprejšnje sanitarno in
požarno varstveno soglasje za elektrarne, ki so vezane na
distribucijsko omrežje.
Ko imamo lokacijsko dovoljenje, lahko zaprosimo še za
gradbenega, ki zajema spisek iz zemljiške knjige, soglasje
sosedov, lokacijsko dovoljenje, pa dokaz o pravici upo-
rabe ... ter projekt (začuda so se pri komiteju za energe-
tiko odločili, da bodo pri tem tolerantni in se bodo za
manjše HE zadovljili le s tehničnim opisom). j
Anton in Marija Mešič pred podvinsico strugo, ki je bila pred vojno bolje izkoriščena kot
danes, ko voda teče v prazno
10. STRAN - NOVI TEDNIK
15. DECEMBER 1983
iz devetih parcel tri njive
Zemlja vrača le tolika, kolikor II daJeS
2e pet let bo tega, kar so
Matija Petrin, Ivan 2untar
in Franc Blekač iz Pobrežja
v Gornje Savinjski dolini
združili svoje po kraju raz-
drobljene njive, si s tem
olajšali obdelavo, ter prido-
bili tudi precej novih kme-
tijskih površin. Ob manj-
šem vloženem delu jim je
zemlja vračala več kot prej,
ob sedanji podražitvi umet-
nih gnojil pa jim bo verjet-
no manj kot takrat, ko še
niso zaokrožili svojih par-
oel.
Arondacije ah zaokroževa-
nje razdrobljenih parcel
predstavljajo osnovni pogoj
za bolj smotrno izkoriščanje
zemlje. V Gornje Savinjski
dolini niso zadovoljni z dose-
danjimi uspehi na tem po-
dročju, kljub temu da je
glavni vzrok neuresničenih
prostorsko-ureditvenih ope-
racij v kadrovsko finančnih
problemih. Oviro predstav-
lja tudi zakoreninjena lastni-
ško posestniška miselnost
gospodarjev. Lep čas je že,
kar so trije kmetje iz Pobrež-
ja dokazali, da povsod le ni
tako. Brez zunanjih priti-
skov so se sami zmenili, da
bodo obdelovalne površine
racionalneje uredili; »Naj-
prej smo združili 7 hektarjev
zernljišč, dobih geometra in
i z prejšnjih devetih parcel
naredili tri. S tem smo vsi
pridobili, nihče ni ničesar iz-
gubil,« je povedal Matija Pe-
trin. Vsak od treh kmetov je
imel namreč svoje njive na
obeh konceh vasi, zdaj pa so
uredili tako, da ima vsak po
Matija Petrin pred novo, 300 m dolgo njivo. Pred aronda-
cijo je bilo tu nekaj dvometrskih mejnih pasov, porašče-
nih s travo in grmovjem.
eno vehko njivo, kar omogo-
ča lažjo strojno obdelavo.
Pridobih pa so tudi precej
zemljišč, kajti zorah so tudi
nekdanje meje (grobije) med
posaipeznimi njivami. Pri
Petrinovih, kjer so lani odda-
h 47.000 litrov mleka, so na
novi njivi pridelali več silaž-
ne koruze, ne vedo pa, kako
bo v bodoče. Lani so namreč
porabili 14 ton umetnega
gnojila, letos ga bodo le 4-5
ton. Cena umetnega gnoja je
previsoka, ne izplača se proi-
zvajati več kot prejšnja leta.
Cena mleka ne dosega rasti
cen gnojil, poleg tega pa tudi
ni sorazmerna s kvaliteto, ki
jo dosegajo pri Petrinovih in
tudi v Pobrežju: »Se kisla
voda je dražja od mleka,
kljub temu da lahko človek
živi tudi samo z mlekom.
Povprečna tolšča v mleku
naših krav je 4,1, tudi v zbi-
ralnici v Pobrežju je dobra,
med 3,9 in 4. V mlekarni pa
nam plačujejo po usklaje-
nem vzorcu, ki se ponavadi
giblje med 3,6-3,8. S ceno ta-
ko nismo nezadovoljni le pri
naši hiši, temveč vsi v Po-
brežju,« je nezadovoljen Ma-
tija Petrin.
Ob vsem nezadovoljstvu
pa si vaščani še naprej priza-
devajo izboljšati kmetijsko
proizvodnjo. Dogovarjajo se
za arondacijo 40 hektarjev
travnikov, ki jih bo potrebno
najprej izsušiti.
RADO PANTEUC
ICaj moramo vedeti
n gnojenju?
Ali bomo gnojili ali ne, to
ni več vprašanje. Brez gno-
jenja ne moremo doseči več-
jih pridelkov. Ce prekine-
mo z gnojenjem posevkov,
pa se zmanjšajo pridelki.
Torej s smotrnim gnoje-
njem ohranjamo določeno
raven proizvodnje. Zaradi
nujnosti gospodarnega pri-
delovanja hrane je vedno
bolj izpostavljeno vpraša-
nje, kako gnojiti.
Rasthnam moramo omo-
gočiti dostop do tistih hranil,
ki jim primanjkujejo. Hlev-
ski gnoj in druga organska
gnojila večinoma ne zado-
stujejo. Zato moramo po
txavnikih in njivah trositi tu-
di rudninska gnojila. Najpo-
gosteje uporabljamo gnojila
?: oznako NPK. Ta so primer-
na tudi za slabše strokovno
podkovane pridelovalce, ki
se pri tem izognejo najhujši
napaki, namreč enostranske-
mu gnojenju.
Nekaj osnovnih navodil o
gnojenju moramo vedeti.
Za travnike so primerna
predvsem NPK gnojila z
manjšim deležem dušika.
Dušik, fosfor in kahj naj bo-
do v razmerju 1:2:3 do 1:2:5.
Tsikšna gnojila so na primer
I-^K 10:20:30 ah 7:14:21 ah
6:18:36.
Za travnike, ki jih pogoste-
je kosimo ah na njih izme-
nično kosimo in pasemo ži-
vali, s6 primernejša gnojila,
v katerih so hranila v raz-
merju 1:1:1, kar je na primer
v NPK 15:15:15 ali 13:10:12
in s poudarjenim dušikom
18:9:9.
Cim večkrat dognojujemo
z dušikom, tem laže kombi-
niramo uporabo gnojil. Do-
slej so bile najpogostejše te-
žave pri veliki uporabi gno-
jevke na travnikih. Ker ni-
smo imeh na razpolago eno-
stavnih fosfomih gnojil, npr.
tomaževe žhndre ah super-
fosfata, se je v zemlji poveča-
la zaloga kahja, kap je hkrati
z veliko aktivnostjo dušika
vphvEilo na pospešeno rast
zeh ter izpodrivanje dobrih
trav in detelj. Z gnojilom
NPK 12:52:0, ki ga ima v pro-
izvodnem programu INA
Kutina, naj bi to nevšečnost
odpravih.
Tudi NPK 6:26:26 aH
10:30:20 bosta najbrž dobro-
došla za osnovno gnojenje
travnikov in številnih polj-
ščin (pšenice, koruze in
stročnic).
Za gnojenje poljščin, ki za-
htevajo več k^ja, prav tako
pa za sadovnJEike in vinogra-
de, bomo uporabih NPK
6:18:36 ah 5:20:30, lahko pa
tudi 5:14:35. Gnojilo NPK
9:18:27 bo zlasti primemo za
osnovno gnojenje krompirja
in vrtnin.
Za dognojevanje poljščin
bomo uporabih dušični gno-
jih KAN in UREA. To velja
tudi za travnike. Vendar pa
bomo oboje zamenjah tudi z
NPK gnojih, če smo osnov-
no gnojenje opustih ah opra-
vUi s preskromnimi odmer-
ki. V takem primeru bodo
prišla v poštev gnojila NPK
20:10:10 ah 17:8:9 oziroma
17:17:17.
J02E GUZELJ
Gospodarno Icmetovanje
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž.
Krmni obroki za krave molznice (1)
Ko sestavljamo krmne obroke za krave,
moramo vedeti, kakšno krmo imamo na
razpolago m kakšno proizvodnjo želimo ali
lahko dosežemo. Za gospodarno pridelavo
mleka je odločilnega pomena kakovost do-
mače voluminozne krme, iz katere naj bi
pridelali večino mleka.
Danes si oglejmo, kako sestavimo
krmni obrok za krave na osnovi koruzne
silaže, ki sicer za prehrano krav v večjih
količinah ni najbolj primerna, vendar
kljub temu marsikje predstavlja osnovno
krmilo v zimskem obdobju.
Predpostavljamo, da imamo na razpola-
go kvalitetno koruzno silažo, silirano v poz-
ni voščeni zrelosti, ki vsebuje povprečno
30% suhe snovi in v enem kilogramu 180
škrobnih enot ter 14 gramov prebavljivih
surovih beljakovin. Drugo osnovno krmilo
naj bo srednje dobro seno s 300 škrobnimi
enotcimi in 55 grami prebavljivih surovih
beljakovin v kilogramu.
V obrok smo poleg 25 kilogramov ko-
ruzne silaže (nekoliko več kot močno pol-
na samokolnica) in 8 kilogramov sena
(natlačen srednje velik koš) vključili še 15
dekagramov UREE, da smo pokrili potre-
be po beljakovinah in 10 dekagramov bo-
visala za pokrivanje potreb po mineralih.
Omenjeni obrok zadostuje za pokrivanje
Na osnovi teh dveh krmil želimo krmiti
600 kilogramske krave. Kakšno proizvod-
njo Icihko pričakujemo?
600 kilogramov težka krava potrebuje
dnevno za vzdrževanje 3300 škrobnih enot
in 320 gramov prebavljivih surovih belja-
kovin. Za tvorbo enega kilograma mleka s
4% tolšče porabi 275 škrobnih enot in 60
gramov prebavljivih surovih beljakovin.
Dnevno lahko zaužije 600 kilogramska
krava iz silaiže in srednje dobrega sena oko-
li 15 kilogTcimov suhe snovi ah 2,5 kilogra-
ma na 100 kilogramov žive teže. Ce bi v
obrok vključili še močna krmila, pa bi lah-
ko zaužila do 18 kilogramov suhe snovi
dnevno. V krmnem obroku za krave se ne
priporoča več kot 25 kilogramov koruzne
silaže dnevno, kar znaša v našem primeru
7,5 kilograma suhe snovi. Ce se naj krava
do sitega naje, mora iz sena dobiti še 7,5
kilograma suhe snovi. Krmni obrok bi to-
rej sestavili takole:
vzdrževalnih potreb 600 kilogramske kra-
ve (3300 ŠE in 320 g FSB) in proizvodnjo
13 kilogramov mleka (3575 SE in 780 g
PSE). Ce v obrok ne bi vključili UREE, bi
zaradi primanjkljaja prebavljivih suro-
vih beljakovin lahko pričakovali le 8 ki-
logramov mleka dnevno.
15. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Preveč bifejev, premalo dobrih gostiln
Hotela Prebold In Evropa ob eno zvezdico. ¥si niso sodelovali
Komisija za ocenjevanje
gostinskih obratov pri med-
občinski gospodarski zbor-
nici v Celju je zaključila de-
lo v letošnjem letu in ugoto-
vila, da imamo na našem
območju preveč slabih bife-
jev in premalo kvalitetnih
gostiln. Rezultate ocenjeva-
nja je letos preverjala tudi
republiška komisija, ki je v
glavnem potrdila ocenitve.
Letos so člani komisije v
glavnem ocenjevah zasebni
sektor. Do lanskega poletja,
ko je bil izdelan pravilnik za
ocenjevanje gostiln in kate-
gorizacijo bifejev, so bila me-
rila za ocenjevanje družbe-
nega in zasebnega sektorja
enaka, kar seveda ni bilo ob-
jektivno. Zaradi tega vse do
letos niso ocenjevah zasebni-
kov. Kljub temu tudi letos
niso zanemarih družbenega
sektorja, obiskah so večino
družbenih obratov in tiste
obrate, kjer so opažih padec
kvahtete, ponovno ocenih.
V dogovoru z Zvezo obrt-
nih združenj, ki je poslala
pravilnike vsem občinskim
združenjem, je komisija ob-
vestila vsa obrtna združenja
v regiji, da bo letos ocenjeva-
nje. Prosih so jih tudi za se-
zname gostišč in bifejev, a so
se odzvah le v Celju, La-
škem, Šentjurju in Šmarju
pri Jelšah. V Žalcu in Slo-
venskih Konjicah pa si očit-
no ne želijo ocenjevanja in
razvrščanja gostišč na ravni
repubhke.
Edo Gaberšek, predsed-
nik ocenjevalne komisije je
takole ocenil letošnje delo:
»V občinah, kjer smo ocenje-
vah obrate zasebnikov je ze-
lo veliko lokalov. Zal je do-
brih gostiln premalo. Zelo
veliko je bifejev, kjer nudijo
zelo malo, v glavnem le pija-
čo za točilnim pultom. Temu
je kriva pohtika v pretekhh
letih, ko smo vzpodbujah
lastnike bifejev, saj so ti pri-
našah nekoliko več dohodka
kot gostilne s prehrano. Ver-
jetno bo nekaj potrebno
spremeniti pri davčni pohti-
ki, da bi gostišča, ki ponujajo
V predlogu novega dogo-
vora o usklajevanju davčne
politike v občini Mozirje v
letu 1984 je tudi olajšava za
zavezance, ki opravljajo go-
stinsko dejavnost in doseže-
jo več kot 40 odstotkov ce-
lotnega prihodka s strežbo
hrane in prenočišči. Tem bi
se davčne olajšave določile
v razponu do 30 odstotkov
od odmerjenega davka s
tem, da bi bili upravičeni
do višje olajšave tisti zave-
zanci, ki dosežejo tudi višji
delež tako ustvarjenega pri-
hodka v celotnem prihodku
gostinskega obrata.
domačo in kvahtetno hrano
manj obdavčih. Res je, da
nekaj dobrih gostišč imamo,
a so potrebe večje.«
Letos je rezultate medob-
činske komisije preverjala
tudi repubhška. Kriteriji
obeh so približno enaki, saj
so na vsem območju spreme-
nih le dve oceni. Po eno
zvezdico sta izgubila hotela
Prebold in Emona hotel
Evropa iz Celja, ki imata se-
daj le po tri zvezdice. Ostali
obrati, npr. Celeia in Merx
imajo prejšnje ocenitve,
omenjena hotela 4 zvezdice.
Prav ob primerjavi teh štirih
hotelov pa lahko ugotovimo,
da naše turistične možnosti
še zdaleč niso izkoriščene.
Medtem ko slabše ocenjena
hotela skozi vse leto uspešno
»Slovenski zasebni go-
stinci so si v Jugoslaviji pri-
dobili velik ugled,« je na
Izvršnem odboru sekcije za
gostinstvo Zveze obrtnih
združenj dejal Leopold Kre-
se, predsednik Turistične
zveze Slovenije. »Slovenska
domača gostilna je pojem
kakovosti, vendar jih je še
premalo. Zato se morajo za-
sebniki boriti za še večjo
kakovost pa tudi za višje ce-
ne. Te bodo potem same od
sebe sprožile tudi prizade-
vanja za izboljšanje kako-
vosti. Seveda pa je za to po-
trebna sprostitev cen. In še
nekaj: predvsem morajo bi-
ti cene diferencirane. Kdor
ponudi več in bolje naj to
tudi dražje zaračuna!«
privabljata na naše območje
turiste iz Dalmacije, hotel
Evropa pa nizozemske goste,
tega za kvahtetneje ocenjena
hotela ne moremo trditi.
Razunati
oconjevanja
zasebnih gostliC
Med bolje ocenjenimi v
celjski občini sta gostišči
Ivana Khnca iz Strmca in
Marije Lavrič iz Teharij, si-
cer najstarejše gostinke v re-
giji, ter gostilne Franca Hoj-
nika, Irme Koštomaj in Ivice
Stolec. V občini Šentjur so
najbolje ocenjeni Hugo Salo-
bir in Olga Škobeme iz Dob-
ja, Marjan Bohorč iz Šentjur-
ja ter Marija Vovk iz Hotunj.
Med najboljšimi v Šmarju
pri Jelšah so Franc Rautner,
Antonija Kunst, Karohna Pi-
hler in Milka Štraus, v laški
občini pa Manja Bezgovšek
ter Alojz Martinčič.
RADO PANTEUC
Pot do organiziranega turizma
v Topdišicl so ustanovili turistično društvo
V Topolšici, mirnem zdra-
viliškem kraju v osrčju goz-
dov pod vznožjem prisojne-
ga Loma, so 26. novembra
ustanovili turistično olep-
ševalno društvo. To je že 34.
društvo v okviru Celjske tu-
ristične zveze.
Pobuda za ustanovitev je
prišla od socialistične zveze,
vse potrebno za ustanovni
občni zbor pa je pripravil ini-
ciativni odbor v krajevni
skupnosti pod vodstvom
Rudija Rožiča. Zbora v pre-
polni dvorani hotela Mladika
so se udeležih številni doma-
čini, pa tudi gostje iz turistič-
nih društvenih organizacij in
skupščine občine Velenje.
Predstavnik Celjske turistič-
ne zveze, njen podpredse-
dnik Zoran Vudler je v ime-
nu zveze društvu podaril de-
narno pomoč za nabavo naj-
V novem hotelu Vesna, ki
bo imel 220 postelj in resta-
vracijo s 300 sedeži, kavar-
no, slaščičarno, savno, telo-
vadnico ter manjši terapij-
ski in veliki rekreacijski
bazen, bo dobilo zaposlitev
88 domačinov.
potrebnejšega materiala. Na
zboru so izvolih 15-članski
upravni ter 3-članski nadzor-
ni odbor. Predsednica nove-
ga turistično olepševalnega
društva v Topolšici bo Maj-
da Menih.
Topolšica se zadnja leta tu-
di turistično vse hitreje ra-
zvija. Z odprtjem novega ho-
tela Vesna konec tega mese-
ca bo zdravihška dejavnost
veliko pridobila. Ob tem ne
gre prezreti vloge bližnjega
športnega letahšča v Lajšah,
ki prav tako sodi v krajevno
V topli vodi zdravilnega
vrelca v Topolšici se je pred
davnimi leti kopal že nek-
danji ljubljanski škof To-
maž Hren, ko je hodil na ro-
marsko pot k znamenitemu
Sv. Križu nad Belimi voda-
mi. V nekdanjein zdravili-
šču se je zdravil tudi znani
ljubljanski slikar Hinko
Snurekar, ki je bil zaradi
svoje risarske iskrenosti
med okupacijo ustreljen v
gramozni jami.
skupnost Topolšica. Tudi za-
selka na visokem in sonč-
nem Lomu s kmečkimi, de-
lavskimi in počitniškimi hi-
šicami bi lahko v turistični
ponudbi prispeveda svoj de-
lež, saj je na Lom poleg šte-
vilnih stezic speljana tudi le-
pa cesta. Z vrha se sprehajal-
cu in izletniku odpre čudovit
razgled po vsej Šaleški doh-
ni. Zato bo potrebno oba za-
selka, Lajše in Lom, vključiti
v delovanje bodočega druš-
tva, katerega naloga naj bi
med drugimi bila tudi te pre-
dele odkriti turistom. Zani-
mivo je, da že sedaj v Topol-
šico prihajajo skupine koro-
ških Slovencev iz sosednje
Avstrije, ki se tam prav do-
bro počutijo.
Topolšico bo potrebno
vključiti tudi v skupno po-
nudbo celotne Šaleške doh-
ne. Vsekakor pa je kraju po-
trebno vrniti nekdanji slo-
ves.
V.KOJC
Posredovalnica z veliko
izbiro - mali oglasi v
Novem tedniku
Celje in ZOI
Le 54 dni nas še loči do
pričetka 14. olimpijskih
iger v Sarajevu. Za to veli-
ko prireditev so tudi turi-
stične agencije sestavile
enoten program ogleda
športnih prireditev na zim-
ski olimpiadi, ki se bo pri-
čela v sredo 8. februarja.
Do Sarajeva bodo dnevno
vozih posebni vlaki iz Ljub-
ljane in Maribora. Iz Celja bo
odpeljal vlak ob 22.35 povra-
tek pa bo naslednjega dne ob
5. uri. Vlak bo sestavljen iz
sedežruh vagonov, ležalni-
kov in spalnikov, prepeljal
pa bo lahko nekaj več kot
600 potnikov. Pred priho-
dom v Sarajevo bodo potniki
dobih zajtrk, ob povratku iz
Sarajeva pa bodo na vlaku
postregh s suho hrano, ne-
kakšno večerjo, ki so jo v
skupnem programu imeno-
vali lunch paket. Odrasle bo
takšna pot veljala blizu 2500
din otroke do 12. leta pa ma-
lo manj kot 2000 dinarjev. Za
vožnjo s spalniki ah ležalniki
bo potrebno doplačilo, prav-
tako v tej ceni ni všteta
vstopnica za ogled prireditev
ter cena prevoza do prizori-
šča tekmovanja. Popust ima-
jo skupine nad 25 oseb. Po-
leg ostalih informacij, neka-
tere agencije namreč pri-
pravljajo tudi enodnevne
izlete v Sarajevo z avtobusi,
boste v turističnih posloval-
nicah dobih tudi umik tek-
movanja na olimpijskih
igrah.
V petek, 16. 12. 1983, ob 19.30 uri
Koncert Novih fosilov prodaja TTG, bazen Golovec,
cena: 200 din
V soboto, 17. 12. 1983. ob 20. uri
smučarski ples (ans. Modrina z gostom Albertom
Granado) - prodaja vstopnic bazen, TTG, Izletnik,
cena: 200 din
V nedeljo, 18. 12. 1983, ob 11. uri
prvenstvena rokometna tekma I. zvezna rokom, liga
AERO - SLOGA Doboj
Golovec razpisuje tradicionalni novoletni tur-
nir v malem nogometu Golovec 83 Prijave
sprejema uprava zavoda - pisarna št. 67 -
pismeno ali telefonsko (332-33 - int. 14) do
vključno 19. 12. 1983.
VABUENI!
PRIREDITVE
Lilcovni salon
v Likovnem salonu je odprta razstava grafik Lojzeta Spa-
cala. Razstava bo odprta do 20. decembra. •
Razstavni salon RogaSka Slatina
v Razstavnem salonu bodo jutri zvečer ob 19.30 uri odprli
razstavo slik akademskega slikarja Milana Lorenčaka. Ob
otvoritvi bo tudi klavirski koncert Božene Hrup, razstavo pa si
boste lahko ogledali do 15. decembra.
Weich8lsbergerlev dvorec l^ško
v razstavnih prostorih Weichelsbergerjevega dvorca bodo
jutri ob 18. uri odprli razstavo slikarja in restavratorja Viktorja
Povšeta. V kulturnem programu ob otvoritvi bo nastopil mo-
ški pevski zbor kultumoumetniškega društva Vrh nad La-
škim, ki ga vodi dirigent Igor Nerat. Razstava bo odprta do 30.
decembra.
Razvojni center Celje
v avli Razvojnega centra je od ponedeljka 12. decembra
odprta razstava del Marka Jezemika, ogledali pa si jo boste
lahko do 26. decembra.
Pokrajinsici muzej Celje
v Pokrajinskem muzeju je odprta razstava antičnih fresk.
Razstava je odprta vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12.
ure, v sredo pa tudi popoldan od 14. do 16. ure in sicer do
konca januarja.
Galerija Mozirje
v Galeri]! v Mozirju bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo
grafik in olj slikarja Petra Matka. Ob otvoritvi bo krajSi kul-
turni program, razstava pa bo odprta do 30. decembra.
Dom kulture Titovo Velenje
v domu kulture bo jutri ob 19.30 uri koncert Zagrebških
madrigalistov, ki jim bo dirigiral Vladimir Kranjčevič. Kot
solista bosta nastopila baritonist Marijan Jurišič m basist Ivo
Pincetič.
Avla poslovnega centra GiP Ingrad
Celje
v avli Poslovnega centra Ingrad so včeraj odprli razstavo
novih grafik Jožeta Horvata-Jakija iz Nazarij. Razstava bo
odprta do 15. januarja..
Kluli kulturnih delavcev Ivan Cankar
Celje
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar bo 17. decembra,orga-1
niziral ekskurzijo v Zagreb, kjer si boste lahko ogledali zname- ^
nito zbirko Ante Topiča-Mimare, ki je odprta v vili Zagorje in -
razstavo Ivana Meštroviča v Jezuitskem samostanu. j
Osnovna šola Šmartno ob Raki
v osnovni šoli v Smartnem se bo jutri zvečer ob 19. uri
predstavil New Swing Quartet ob spremljavi instrumental-
nega tria. Izvajali bodo črnske duhovne pesmi.
Dom Dušana Poženela Laško
v dvorani doma Dušana Poženela bo v soboto. 17. decembra
ob 17. uri koncert moškega pevskega zbora TIM Laško.
Kulturni dom Store
v kulturnem domu v Storah bo v nedeljo. 18. decembra ob
15. uri premiera mladinskega gledališkega dela Volk in sedem
kozličev, ki jo je po Grimmu priredila Svetlana Makarovič.
Igro bo izvedla mladinska gledališka skupina Amaterskega
gledališča Zelezar Celje - Store.
Dom Svoliode Lilioje
v nedeljo. 18. decembra bo ob 15. in 18. uri v domu ^vobode
v Libojah 11. revija narodnozabavnih ansamblov, ki ga organi-
zira domače prosvetno društvo in Zveza kulturnih organizacij
Žalec.
Narodni dom Celje
v dvorani Narodnega doma bo v torek. 20. decembra ob 18.
uri centralna proslava dneva JLA v občini Celje. Po proslavi
bo tudi kulturni program.
Avla osnovne šole Bratov Dobrotinšek
Vojnik
Proslavo ob dnen-u JLA pripravljajo tudi v Vojniku. ki bo v
četrtek, 22. decembra ob 18. uri v'avli vojniške osnovne šole. V
programu bodo sodelovali učenci osnovne šole. kulturnega
društva, osnovna organizacija zveze mladine in DPO Vojnik.
Zdraviliški dom Dobrna
v d\orani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri zvečer ob
19.30 koncert dveh pevskih zborov iz Titovega Velenja. Moški
in ženski pevski zbor bosta iz\-ajala domače in umetne pesmi.
V soboto. 17. decembra bo ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega
doma družabni ples, na katerem bo igral ansambel Venus.
gostom pa bodo ponudili tudi kulinarične specialitete.
V avli hotela Dobrna pa si lahko ogledate razstavo ročno
izdelanih okraskov iz slame Majde MavTi. Razstava je prodaj-
nega značaja, odprta pa bo do konca meseca.
Kino Vojnik
v kinodvorani v Vojniku bodo pred\ajali v nedeljo. 18.
decembra ob 17. in 19.30 uri brazilsko družbeno dramo Poljub
na cesti. • k
12. STRAN - NOVI TEDNIK
15. DEi
Ljudje se prepočasi vračajo domov
Vračalo pa se le, bo zato že Jutri v Svibnem In Jagnienicl Urugače?
Ce vam kdo od domačinov poreče, da so si Svibnčani in Jagnjeničani sosedje, saj samo
čez cesto pogledajo in se vidijo, jim nikar ne verjemite. Res, da se vidijo čez cesto, vendar
je med obema krajema razlika kakšnih tristo metrov nadmorske višine. Kraja ločuje ne
preveč dobra cesta, dolga pet kilometrov. Vendar so tudi s to cesto zadovoljni. Samo da
je. Več je takih, ki bi morale biti, pa še vedno niso, čeprav so krajani sami uredili že nič
koliko cestnih odcepov. Počasi bo že. Nekoliko z lastnimi sredstvi in delom, nekoliko pa
iz sredstev občinskega samoprispevka.
7. decembra smo pipravili
leteče uredništvo v obeh kra-
jih, predvsem na željo samih
krajanov. Ko pa je naša eki-
pa prišla na teren, smo ugo-
tovili, da smo nasedli skro-
mnosti krajanov. Rekli so,
da v njihovem kraju ni kdo
ve kaj videti. Izkazalo se je,
da je bilo premalo časa, da bi
obiskali vse, katerih naslove
so nam dali v Jagnjenici in
Svibnem.
Dopoldne smo samo z
enim avtom prišli v Jagnje-
nico in tu nas je že nestrpno
pričakovala Karolina Grač-
nar, ki je podjetna gostilni-
čarka in tudi predsednica
sveta krajevne skupnosti
Jagnjenica. Takoj nam je bi-
lo jasno, da se krajani niso
zmotili, ko so ji zaupali to
fimkcijo. Njen smisel za or-
ganizacijo je prišel takoj do
izraza. Kakor hitro je videla
našo ekipo, ji je bilo jasno,
da z enim vozilom ne bomo
prišli daleč. Zavrtela je tele-
fon in čez par minut smo
imeli na razpolago kombi
Papirnice Radeče. Ta je le lu-
čaj od gostilne, sicer pa se
tako Svibenčani kot krajani
Jagnjenice lahko za marsika-
tero komunalno pridobitev
zahvalijo Papirnici, ki ima
posluh za potrebe kraja. To
ni čudno, saj je večina delav-
cev iz teh krajev zaposlenih
v Papirnici ali Sopotinem
tozdu.
Stab smo si uredili v po-
sebni sobi gostilne Gračner.
Tu so nam predstavniki KS
Jagnjenica povedali več o tej
krajevni skupnosti, ki je iz
izrazito kmetijskega območ-
ja postala polproletarski
kraj. Vsi zaposleni se ukvar-
jajo tudi s kmetovanjem, vse
več pa je v kraju obrtnikov.
Ta značilnost ima eno slabo
stran, smo večkrat shšali.
Krajani so manj povezani
med sabo in se težko dogo-
vorijo za kakšno skupno ak-
cijo.
Drugače pa je v Svibnem,
na pobočju med Grajskim
hfibom in Legnanskim
vrhom. Že v dolini smo lah-
ko opazovali razvaline svi-
benskega gradu in se samo
čudili, kako je mogoče na
tem ostrem kamnitem vi-hu
zgraditi tako graščino. Že
Valvazor je o njej pisal, da so
morali golobi počivati, pre-
den so prileteli nanj. Grad se
omenja že v prvi polovici 12.
stoletja in priča o bogati zgo-
divini Svibnega, ki je nekoč
imelo večjo veljavo kot da-
nes, saj je imelo trške pravi-
ce in tod je tekla pomembna
pot za Ljubljano in Posavje.
Tu je tudi znana romarska
cerkev Sv. Križa iz 13. stolet-
ja, kjer ravno obnavljajo zna-
menite freske. Sicer pa so tu-
di krajani ponosni na svoj
kraj in vsi dobro poznajo nje-
govo zgodovino.
Zadnjih trideset let se je
veliko mladih odselilo v doli-
no in v tujino. Šele zadnja
leta se tu pa tam kdo odloči,
da ostane na kmetiji in ti
prvi poskusi so rodili tudi že
uspehe, saj se kmetije mo-
dernizirajo, širi se sodelova-
nje z zadrugo. Še vedno pa je
preveč neobdelanih sili slabo
obdelanih površin in to na
področju, kjer so pogoji za
kmetovanje zelo dobri. Osip
mladih se je poznal tudi v
delu krajevne skupnosti,
kmetije so propadale, kraj je
zaostajal.
Sedaj je drugače. V zad-
njih letih so kraj precej ko-
munalno uredili. Zgradili so
nov stanovanjsko poslovni
objekt, kjer je poleg petih
stanovanj še trgovina in pro-
stori krajevne skupnosti ter
gasilski dom za bodoče gasil-
sko društvo. Ob polletju pa
bodo zaključili s prenovitvi-
jo šole, ki bo prešla na celo-
dnevni pouk. Asfaltirali so
središče kraja in uredili oko-
lico.
Tudi v Svibnem so nas le-
po sprejeli tako kot je nava-
da v teh krajih, kamor novi-
narji vse premalo zaidemo.
Telovadnico osnovne šole,
kjer je tudi oder, so prvič
ogreli ravno na dan našega
obiska, saj so delavci pohite-
li z montažo radiatorjev, vsi
ostali pa so pomagali, da so
dvorano tudi počistili in v
njej uredili razstavo. Se bolj
toplo pa je bilo ob misU, da
so na to prireditev prišli
predstavniki velenjskih ru-
darjev, s katerimi oba kraja
in tudi šola že več let sodelu-
jejo. Tokrat so jim Velenjča-
ni prip)elj£di 5 ton premoga,
kar za šolo ni malo.
Program je bil pester in
verjetno v kraju ne bodo
imeli težav z oživitvijo dela
kulturno prosvetnega druš-
tva. Vabilu pa so se odzvah
tudi pevci Papirnice Radeče,
ki so s tem še enkrat poksiza-
li, kako dobro sodeluje ta de-
lovna organizacija s krajani.
Vse prehitro je prišel čas
slovesa od teh prijaznih lju-
di, ki so naredili vse, da smo
se med njimi dobro počutiU.
Ko smo se po strmi vijugasti
cesti vračah v dolino smo si
le priznali, da bi bilo veliko
lepše, če bi te kraje obiskali
pomladi ali poleti, da bi lah-
ko resnično uživali v narav-
nih lepotah.
VIOLETA V. EINSPIELER
FOTO: EDI MASNEC

Dvorana oziroma telovadnica jn
Marjela Agrež se je pogovarjala s Terezijo Kmetic, ki je
že več kot 50 let aktivna igralka v prosvetnem društvu v
Svibnem.
Etnografska razstava na šoli nam je predstavila poleg
značilnih pripomočkov stare kmečke kuhinje tudi kmečko
orodje in značilne kmetijske pridelke. Razstavo je s po-
močjo krajanov pripravil Milan Gorišek, učitelj na rade-
ški osnovni šoli.
C6ljska 2;||j|||||f|| nn milil
Mesec dni plezanja v tako nevarni steni
kot južna Gaurishankarjeva, kjer vsak dan
grozijo številne nevarnosti, zahteva poleg
zelo dobre fizične pripravljenosti tudi od-
lično psihično kondicijo, ki v najtežjih tre-
nutkih večkrat tudi odloči.
Dva dneva, ko se je jurišna naveza vzpenja
la proti vrhu, sta bila velika preizkušnja zž
živce nas vseh. Iz baze smo z daljnogledom
spremljaU vsak korak »drobnih pik«, ki so se
zjutraj, 31. oktobra, začele vzpenjati iz tretje-
ga višinskega tabora. Fantje so kar dobro
napredovali, že dopoldan dosegli angleški
greben in potem napeli še nekaj manj kot 200
metrov fiksnih vrvi. Na nekaterih mestih so
• Odločili smo se, da za vzpon na Gauri-
shankar ne bomo najeli višinskih nosačev-
Serp. Južna stena Gaurishankarja je na-
mreč precej strma in plezalsko zelo zahtev-
na, zato Serpe verjetno ne bi hotele tako
visoko nositi tovorov. Tako smo imeli v
baznem taboru le dve Serpi: sirdarja Pasan-
ga in kuhinjskega pomočnika Sonama ter
še poštarja, ki pa je iz plemena Gurungov.
si lahko malo pomagah tudi z vrvmi, ki so jih
napeli Angleži, toda večina jih je bila zasutih
s snegom aU pa pretrganih.
Proti večeru so fantje izkopali luknjo v
precej porozen led. Imeli so veliko srečo, da
so našli primeren led in tako kaj hitro izkopa-
U za tiste razmere še kar udoben bivak.
Precej dela pa smo imeli tudi v bazi. Bil je
zadnji dan, ko bi fantje še smeli plezati na
gori, poštarja iz Kathrnanduja, ki naj bi pri-
nesel odgovor nepalskega ministrstva, če
lahko ostanemo na gori še sedem dni v no-
vembru, pa ni bilo. Ves dan smo ga zaman
čakali. Mr. Dabadi, naš zvezni oficir, je zato
na vsak način hotel govoriti z vršno trojko.
• Aleš Kunaver, predsednik jugosk
skega koordinacijskega odbora za eks]
cije: »Mislim, da je Gaurishankar edc
tošnjih največjih uspehov našega al
zrna. Celjska odprava zasluži vse prizn
ker je elegantno, brez izgub in v zelo si
vremenskih razmerah preplezala zelo 1
steno. Rešen je še en problem v Himala
so ga načeli že drugi, a niso uspeli.
Poskušali smo mu nekako prikriti, ka
fantje dejansko prišli, pa nam pretvar
nekako ni šlo od rok.
Dabadi je zahteval, da fantje počakaj(
ko časa, da pride poštar s sporočilom. ^
goče! Samo dan več v bivaku bi lah!
usoden.
• Nepalska sredstva obveščanja s
menjala naši odpravi več pozornost
drugim, tudi tistim, ki so si za cilj iz
osemtisočake. V časopisu »Rising Nepj
objavili vsa poročila, ki smo jih posl
baznega tabora in daljše poročilo o n
uspehu, ki ga je objavil tudi Kathma
ski radio.
Bomo morali odnehati tik pn
cllfom?
»Mi smo se odločili, da gremo v vs
primeru jutri naprej,« je iz bivaka po
sporočil Bojan.
V svarilo nas je Dabadi seznanil s kj
ki nas čaka v primeru, če ne bi spož
določil nepalskega ministrstva: nobei
odprave v naslecinjih desetih letih ne b
priti ponovno v Nepal, plačati pa bi i
visoko denarno kazen.
Angleški greben. Do vrha je še tristo metrov.
1983
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Kita, zvita iz siadlcega žita
Dober krub Je labko le Iz Oobrega testa
Kruh je lahko: domač, pekovski, maslen, črn, bel,
mlad, vsakdanji, beraški, gosposki... izberite si ga,
pojejte, mi pa vam medtem postrežemo s kratkim
zapisom o peku, o tistem iz Gornjega grada, ki
menda peče kruh, ki mu daleč naokoli ni enakega.
In peče ga rad. S srcem. In že smo skovali novo ime
za kruh: srčnik.
Srčnlkl Iz »itajerke«
Sredi Gornjega grada, idi-
ličnega trga v Zadrečki doli-
ni, stoji pekama. Pravzaprav
vas na to opomni tablica:
Ivan Cevzar, Pekama. Opo-
zori vas takrat, ko je zadnja
peka že ohlajena, sicer pa jo
odkrije vaš nos, tudi če vas
daje nahod, kajti vonj, ki pri-
haja iz Cevzarjeve pekarne,
je tako močan in pristen, kot
tisti od kruha, ki vam ga je
morda nekoč spekla vaša
m£ima, babica. »Moja mama
je pekla na isti način, le da je
testo gnetla z rokami,« pravi
naš pek.
Cevzarjeva peč je »štajer-
ska«. »Le da sedaj ne kurimo
več z drvmi, ampak jo ogre-
vamo z mazutom, zgrajena
pa je bila v letu 1938. Takšna
Egipčanom pripisujejo,
da so se prvi naučili peči
pravi kruh. Grški zgodovi-
nar Herodot je zapisal, da
so v Egiptu sužnji mesili te-
sto z nogami, potem pa so
izoblikovali iz njega hlebce
ali štruce. Navaden kruh so
mesili iz ječmenove moke,
pšenična je bila samo za bo-
gatine in za faraonov dvor.
Hlebci kruha so pomenili
tudi denar, saj so sužnje, na
primer, plačevali s kosi
kruha. Žito je v Egiptu zelo
veliko pomenilo. Trgovci so
pluli z ladjami daleč od do-
ma in z žitom nakupovali
blago, ki so ga želeli dobiti.
Prvi grški kovani denar je
bil okrašen s pšeničnim kla-
som, kar je pomenilo, da
ima denar pravo vrednost,
to je žito.
Rimljani so imeli prve
javne pekarne, kamor so
prihajali ljudje kupovat
kruh. Pekame je nadzoro-
vala država, da peki ne bi
moki primešali kaj druge-
ga. Že tedaj so uporabljali
tudi stroje za mešanje testa.
Priprava je bila preprosta:
večja okrogla posoda, v ka-
teri so z nekakšnim lopar-
jem mešali moko in vodo v
testo. Vsakdo pa ni kupoval
kruha v javnih pekarnah,
premožne rimske družine so
imele svoje peči. Nekaj
takšnih so našli v ruševinah
Pompejev.
je kot kmečka, samo večja je.
Vanjo spravimo šestdeset in
več štruc kruha, v kmečki pa
se lahko naenkrat speče le
deset do petnajst Webov,«
pravi Ivan. Tisti, ki se kaj na
peko kruha spoznajo, bodo,
seveda, rekli, da mora biti
pristni kmečki kruh pečen v
pečeh na drva. Verjamemo,
da vas daje nostalgija, am-
pak časi so danes drugačni.
Nlegovo veličanstvo
beli kruh
Ondan, ko je bil Ivan Cev-
zar zbolel in se po bolezni
vrnil v svojo pekarno, so si v
Zadrečki dolini odahnili. Zo-
pet je po Gornjem gradi diša-
lo, spet je bil Cevzarjev kruh
na prodajnih policah v Novi
Štifti, Bočni, Smartnem ob
Dreti. Naš pek namreč peče
tudi po naročilu za prodajal-
ne v teh krajih. Je pač edini
pek v Zadrečki dolini. Vsak
dan speče šeststo in več
štruc kruha. Pozimi nekoli-
ko manj, ker takrat cesto za-
diši tudi iz domačih krušnih
peči. Domač kruh peče, pa
črnega, tudi koruznega.
»Najbolje gre v promet beli
kruh, tega imajo naši ljudje
še vedno najraje, ko ga pa
zmanjka, je tudi drugačen
dober.«
Brez surovinskih
stisk
Dober kruh je lahko le iz
dobrega testa, za dobro testo
pa so potrebne dobre »suro-
vine«. Ivan Cevzar se lahko
zanese na svoje dobavitelje,
ki mu vedno pošiljajo dobro
robo. Kvas, olje, sol in ostale
dodatke mu pošilja celjski
Mene, za dobro moko pa po-
skrbi ljubljansko »Žito«. Ne
vemo sicer, če je ta moka ve-
dno z naših prostranih žitnih
polj, je pa vselej dobra.
»Kaj pa pravzaprav
kruh? Nekaj čisto navadne-
ga in preprostega: iz pšenič-
ne ali dmge moke zgneteno
in v peči pečeno testo. Poz-
nam bel in čm kruh. Bel je
pekovski, ki mu pri nas
kmetje in delavci pravijo
sapa, ker nič ne zaleže, ali
pa pečen doma in dobro
podpri z maslom, jajci in
mlekom, da se kar topi v
ustih. Cm kruh je lahko
ržen, ki je precej drag in v
časteh tudi pri nekateri go-
spodi, ker pravijo da je
zdrav; ovsen, ki se s svojimi
resami otrokom zatika v
grlu, da morajo kajkrat celo
bruhati,'ter koruzen, s kate-
rim sem se na kmetih naj-
večkrat srečal...«(Ciril Ko-
smač, Kruh)
V času renesanse so ljudje
znali že bolj spretno peči
kruh in pekarne so se priče-
le množiti. Bogataši so še
zmeraj imeli rajši svoje pe-
či, da bi si zagotovili res do-
ber kruh. V obdobjih hude
lakote so nepošteni peki
primešali moki razne pra-
ške. Vsakogar, ki so ga od-
krili, da počne kaj takega,
so strogo kaznovali: priko-
vali so ga na vrata pekam^^
Postal Jo pek
Nikakor ni Ivan Cevzar za-
čutil nagnjenja do pekovske-
ga poklica že v rani mladosti,
takrat, ko naj bi se odločil,
kaj bo postal. Pek je postal
po sili razmer, ker so bih ta-
krat časi, ko si službe in po-
khca nisi mogel izbirati tako
kot barvo nove kravate. Po
osemletki se je zaposUl pri
Merxu, takratnem veležitar-
ju, tam pa so ga poslali v uk v
Maribor, kjer se je izučil pe-
kovskih veščin. Nsizadnje je
delal kot pekovski mojster v
novi industrijski pekami v
Titovem Velenju, leta 1978
pa je šel »na svoje«. V Gor-
njem gradu je odprl majhno
pekamo in prodajalno kruha
in peciva.
Buhteljni in orehova
potica
Peka Ivana Cevzarja je kla-
sična, od stare domače peke
se razlikuje le v tem, da Ivan
gnete testo s strojem, vse
ostalo pa počne z goUmi ro-
kami. Tako nastaja priznani
Cevzarjev kruh. Nič manj pa
ni okusno tudi pecivo iz go-
renjegraške pekame, pa
zemlje, ki prav ošabno hru-
stajo, buhteljni in sobotna
orehova potica. Kako ime-
nitno je biti pek!
Manj Imenitno
Ob dveh ponoči iz Cevzarje-
ve pekame prvič zadiši, ta-
krat se gredo prve štmce hla-
dit. Ivan zato vstane opolno-
či, ob treh pa se mu pridruži
pomočnik in takrat se prične
peka peciva. Takrat, ko mi
morda sanjamo o kruhu.
Ivan Cevzar pa pravi, da bi
ne bil nič dmgega kot pek,
če bi mu bilo dano še enkrat
izbirati si svoj poklic. Zakaj
- to sedaj najbrž ni več ugan-
Pračlovek ni znal gojiti
rastlin. Potepal se je po ste-
pah in gozdovih ter lovil ži-
vali, ženske pa so morda
medtem iskale užitne kore-
ninice in semena. Kako se-
me je slučajno padlo na tla
in vzklilo. Človek je to opa-
zil, in se tako naučil sejati
žito. Kje se je to zgodilo, ne
bomo nikoli odkrili. Kakš-
na pametna žena si je domi-
slila zma s kamnom zmleti
v moko. Iz ječmenove in
pšenične moke so ženske
nato mesile majhne plošča-
te pogače in jih sušile na
soncu. Pozneje so se naučile
več: kruhke so polagale na
vroče kamenje, v ogenj ali v
žerjavico.
ka. Pač pa nam je uganko
nekoč postavil naš Oton Žu-
pančič. Ali veste, kaj je kita,
zvita iz sladkega žita^
MARJELA AGREŽ
me šole Beman^ka, Sabina in Lučka so nam povedale nekaj
ttbnih pesmi.
n. Krajani so bili zadovoljni s prireditvijo.
HIMALAJSKI DNEVNIK
h se je na koncu vse srečno končalo. Po-
pili smo se, da je Dabadi iz našega prepri-
janja zaključil, da bo tudi njemu nekaj
pnilo v žep (manjše dename nagrade za
palske udeležence so sicer v navadi pri
ih odpravah), in počasi je začel popuščati,
jiovorih smo se, da bodo fantje prišU »ura-
0« na vrh 31. oktobra, če ne bo pozitivnega
Jovora iz Kathrnanduja, v nasprotnem pri-
^ pa bodo lahko vrh tudi uradno osvojili
Aovembra.
/ hudem mrazu so potem fantje naslednji
^ odšli proti vrhu. »Pihalo je z leve, zato
h moral biti ves čas obmjen proti desni.
'h\o me je v noge. Nič nisem čutil in zdelo
mi je, da imam na nogah leden oklep,« se
težkih trenutkov spominjal Smiljan.
iločan veter je pihal tudi na vrhu in Bojan
(Smiljan sta dobesedno pobegnila z vrha
haredila le nekaj fotografskih posnetkov
•spomin. Slavka sta srečala približno 200
^ov niže. Se vedno se je vzpenjal, čeprav
Jil že zelo izčrpan. Toda Slavko je že nekaj-
V. dokazal, da je človek z močno voljo, ki le
Iko odneha pred ciljem. Tudi tokrat je
pel: dve uri kasneje je kot tretji član naše
^rave stal na vrhu Gaurija.
^asa za veselje ni bilo. To je prišlo kasneje
'Več dni je preteklo, močnejša je bila za-
rt, da je bil vzpon na Gauri res velika stvar,
uljan je potem še isti večer sestopil v troj-
H Bojan in Slavko pa sta se odločila, da še
itrat bivakirata v snežni luknji. V bazo so
vrnih naslednji dan - vsi trije z ozebUmi
J^ami, najhuje pa je bilo s Slavkom, ki po-
•n zaradi bolečin kar precej noči ni mogel
>ti. Tudi doktor Tone ni računal, da bodo
Wje tako ozebli na vrhu, zakaj že po kakš-
^ tednu dni mu je zmanjkalo tablet proti
-blinam.
• Med številnimi čestitkami, ki smo jih
dobili za osvojen vrh, smo se najbolj razve-
selili pisma učencev 4. a razreda osnovne
šole Veljko Vlahovič iz Celja:
»Smo učenci 4. a razreda osnovne šole
Veljko Vlahovič iz celja in bi se radi pridru-
žili številnim vašim občudovalcem ter vam
čestitali ob osvojitvi Gaurishankarja. Ve-
mo, da je alpinizem med najzahtevnejšimi
in tveganimi športi in da se vsaka alpini-
stična odprava ne konča tako, kot se je va-
ša. Že naše slovenske gore se nam zdijo
veličastne in lepe. V našem razredu imamo
zbranega veliko slikovnega materiala na-
ših Julijskih in Savinjskih Alp. In vendar
nobena naša gora ni visoka niti 3000 m. Vi
pa ste se podali na 7145 m visoko goro! Če-
stitamo vami k vašemu podvigu! Vemo, da
je za to potrebno veliko poguma, moči, od-
povedovanja in tveganja.
Srčni možje pravimo prvohodcem, ki so
pred dobrimi 200 leti osvojili Triglav. Tudi
vsi v vaši odpravi zaslužijo ta vzdevek. Že-
limo vam še veliko užitkov v naših in tujih j.
gorah.«
Končno je prišel tudi poštar s sporočilom,
da lahko na gori ostanemo še sedem dni. To
je pomenilo, da so fantje tudi »uradno« stopi-
li na vrh Gaurija 1. novembra, hkrati pa sta se
lahko proti vrhu odpravila tudi Aco in Juš, ki
sta čakala v trojki. Proti vrhu sta se začela
vzpenjati 3. novembra, a zaradi hudega mra-
za in vetra sta morala bivakirati v že izkopani
snežni luknji. Na vrh Gaurija sta stopila na-
slednji dan.
S. SROT
14. STRAN - NOVI TEDNIK
15. DECEMBER 1983
ISčem pravico
Železarna Store je zaradi
izgradnje novih proizvodnih
objektov Štore II v letu 1962
odkupila večje površine
zemljišč v k. o. Teharje. Vsi
ti postopki prenosa lastniš-
tva so se urejah preko Skup-
ščine občine Celje, ki je potr-
jevala kupne pogodbe kot
nadomestilo za razlastitev.
Prav takšna pogodba, ki je
nadomeščala razlastitev, je
bila sklenjena z Marčen An-
tonom in Rožah jo dne 25.11.
1966. leta. Ceno za odkup teh
nepremičnin je določil so-
dno zapriseženi cenilec in je
ustrezala takratni prometni
vrednosti kvahtete zemljišč.
Marčen Anton in Rožah j a sta
takšno pogodbo podpisala,
kar pomeni, da sta se s ta-
kratno ocenitvijo strinjala.
Pri plačilu za nepremičnine
smo celo narodih izjemo za
tov. Marcena, saj zaradi več-
kratnega naknadnega posre-
dovanja in nezadovoljstva
nismo izplačah samo ocenje-
ne vrednosti kvadratnega
metra, ki jo je določU izvede-
nec (od 0,18 do 0,32 din za
m^), temveč smo jima plačali
0,70 dm za m^.
S sprejetjem novega Zako-
na o razlastitvi, ki je vsebo-
val tudi pravično odškodni-
no, sta se začela zakonca
Marčen ponovno obračati na
Železarno Store za doplačilo
odkupljenih zemljišč. Ker za
dodatno plačilo ni bilo nika-
kršne osnove, jima je bila ta
prošnja zavrnjena. Tako se je
tov. Marčen obrnil na Okrož-
no sodišče v Celju, kjer je s
tožbo sprožil postopek za
pravično odmero. Okrožno
sodišče je tožbo zavrnilo kot
neutemeljeno, saj je
tov. Marčen dobil pravično
plačano v celoti odškodnino,
ki je bila primerna v letu od-
kupa tega zemljišča.
Tov. Marčen se je na to sod-
bo pritožil še na Vrhovno so-
dišče SR Slovenije, ki je s
svojo sodbo od 18. 7. 1969.
zavrnilo njegovo pritožbo
kgt neutemeljeno. S tem so
bile izčrpane vse pravne poti
za doplačilo kupnine.
Zakonca Marčen, ki z odlo-
čitvijo Vrhovnega sodišča
SRS nista bila zadovoljna,
sta se čez nekaj časa začela
ponovno obračati na razne
pohtične in sodne forume.
Po preteku večih let sta za-
konca Marčen ponovno
sprožila postopek pred Te-
meljnim sodiščem v Celju, ki
pa je s svojim sklepom z dne
25. 11. 1981 zavrnilo predlog
predlagatelja Marcena, kot
neosnovan. Tudi Višje sodi-
šče v Celju je pritožbo
tov. Marcena, ki jo je vložil
na sklep Temeljnega sodi-
šča, zavrnilo kot neutemelje-
no. Tako se je ponovno po-
kazalo, da so zahteve
tov. Marcena za plačilo do-
datne kupnine pravno neo-
snovane in neutemljene.
Podpisani sem bil o pro-
blematiki zadeve Marčen in-
formiran v letu 1972, kot ta-
kratni predsednik Skupšči-
ne občine Celje, kamor se je
med drugim tov. Marčen
obračal tudi za intervencije
pri Železarni Store in Cin-
karni Celje. Po priporočilu
sodnika ustavnega sodišča
SRS, tov. Simoniča, sem v
septembru 1982 sprejel
tov. Marcena na razgovor, v
katerem sem tov. Marcenu
povedal, da moram celotno
zadevo ponovno preučiti z
našo pravno službo, ker je
minilo 10 let od prejšnjih raz-
govorov na Občinski skup-
ščini v Celju. Zato nisem bU
seznanjen z vsemi dogajanji
v bbdobju teh 10 let. Na tem
razgovoru je tov. Marčen po-
stavil zahtevo, da se mu mo-
ra izplačati kot dodatno iz-
plačilo kupnine znesek
600.000 dm.
Zato so popolnoma netoč-
ne trditve tov. Marcena, da
mu je bilo obljubljeno kakrš-
nokoli izplačilo, temveč bila
je dana samo obljuba, da bo-
mo s pravnim mnenjem po-
novno ocenih celotno za-
devo.
Pravna služba Železarne
Store je po ponovni preuči-
tvi zadeve podala mnenje, da
ni možno najti nikakršne
osnove za doplačilo kuplje-
nih nepremičnin, o čemer je
bil tov. Marčen tudi pismeno
obveščen.
Tov. Marčen je prihajal v
Železarno Store še večkrat z
grožnjami, da bo svoj pro-
blem reševal preko tiska in
drugih poti. Na zadnjo nje-
govo pismeno zahtevo 12.10.
1983, je dobil tudi pismeni
odgovor, da je Železarna
Store, tako kot do vseh osta-
lih lastnikov zemljišč, porav-
nala tudi do njega vse obvez-
nosti iz naslova odškodnine
za razlaščeno zemljišče, kar
je bilo tudi potrjeno v so-
dnem postopku.
Predsednik
poslovodnega odbora
DUŠAN BURNIK
Kdaj čisto oicolje
Pod tem naslovom je bil
objavljen v NT 24. novembra
83 članek, ki ga je napisal
Drago Vilendetič iz Rogaške
Slatine.
Pisec je v članku lepo in
natančno opisal, kje teče
gnojnica na cesto med Mesti-
njem in Šmarjem. Užahl me
je s trditvijo, da priteka ta
črna, smrdeča tekočina iz
moje - Turkove - kmetije.
Zato tov. Vilendetiču predla-
gam, da se v bodoče pred ob-
javo prepriča o podatkih, po-
sebno še v primeru, ko s
prstom pokaže na nekoga,
kajti obdolžiti nedolžnega je
razžalitev.
Naša Turkova kmetija ima
še iz predvojnih let lepo ure-
jeno kanalizacijsko poveza-
vo med hlevom in betonira-
nim gnojiščem z betonskim
bazenom za griojnico, od ko-
der nesnaga nikamor ne od-
teka, temveč jo s pridom
uporabljamo zgolj za gnoje-
nje travnikov.
Tov. Vilendetiča vabim, da
si ob priliki ogleda našo
kmetijo in se prepriča o re-
sničnosti moje trditve.
EDI TURK, Belo
l^pa prosiava
Ob letošnjih proslavah v
počastitev 40. obletnice II.
zasedanje AVNOJ-a, so tudi
v Ravnah pri Šoštanju pri-
pravih lepo proslavo, na ka-
teri je bilo prisotno okrog sto
domačinov. Ta je bila 28. XI.
zvečer.
V programu so sodelovah
pevci moškega pevskega
zbora, mladinci in učenci po-
družnične šole Ravne. Za
glasbene točke pa je skrbel
domači ansambel z domači-
mi vižami.
Po proslavi so skupno vsi
posedeh v veselem razpolo-
ženju še pozno v noč.
F. H., Ravne
Pometimo svoj
prag
Verjetno ga ni med nami,
ki ne bi bil seznanjem s tež-
kim elektroenergetskim po-
ložajem, v katerem smo.
Akumulacijska jezera so
prazna, dnevno poslušamo
novice o novih okvarah v
elektrarnah in s težko prislu-
ženimi devizami smo prisi-
ljeni uvažati gorivo za naše
elektrarne na mazut. Nad na-
šimi glavaihi visi Damokle-
jev meč izklopov posamez-
nih območij iz omrežja, tako
imenovanih redukcij. Do
konca leta (gotovo pa še dlje,
če se stanje ne bo izboljšalo)
bomo obsojeni na preživlja-
nje mnogih večerov ob sve-
čah in petrolejkah, molčečih
radijskih in TV sprejemni-
kih, hladnih štedilnikih in
toplih hladilnikih. Bomo -
če ne bomo sposobni prihra-
niti tistih 10% toka, ki jih
predvideva omejitev 3. stop-
nje. Držimo skupaj, pa bomo
uspeh, kot je nazorno dejal
voditelj TV Dnevnika, Janez
Cucek. Očitno pa nekateri
niso pripravljeni sodelovati
pri skupni akciji, predvsem
velja to za tiste, ki so odgo-
vorni za javno razsvetljavo v
Celju. Posameznik, ki se tru-
di, da bi doma čimbolj ome-
jil porabo toka, ki se umiva s
hladnejšo vodo, ki bere pri
slabši luči, ki se odreka ne-
katerih oddaj na TV in radiu,
ki zniža temperaturo v stano-
vanju za stopinjo ah dve itd.
se lahko ob razsipavanju z
dragocenim tokom samo
sprašuje, ah ima njegovo po-
četje sploh kakšen smisel.
Naj navedem nekaj konkret-
nih primerov.
V začetku decembra sem
se v večernih urah peljal po
Mariborski cesti. Na odseku
med LIK Savinja in odce-
pom v Tmovlje, ki ga lahko
označimo že za periferijo me-
sta, so gorele vse dokaj na
gosto postavljene luči cestne
razsvetljave. Bilo je tako
svetlo, da bi lahko brez težav
sredi ceste bral časopis. Po
drugi strani pa so nekatere
uhce (npr. XIV. divizije ah
Malgajeva od Čopove do Di-
jaškega doma), ki so skoraj
sredi mesta, relativno zelo
skromno razsvetljene.
Na koncu tega, kdove za
čigave potrebe tako svečano
razsvetljenega odseka gradi-
jo novo povezavo z Opekar-
niško cesto oz. Hudinjo. Ce-
sta je sicer že gotova, a za
promet še zaprta, ker urejajo
križišče z Mariborsko. Zato
sem bil tembolj presenečen,
ko sem videl, da se nova ce-
sta v celotni dolžini kar kop-
lje v svetlobi. Ce so že hoteh
olajšati pot pešcem in kole-
sarjem, ki imajo tu svojo
bližnjico, bi nekaj luči po-
vsem zadostovalo.
Naslednji primer je iz mo-
jega »domačega« okolja, kjer
so svetlobno občutljive na-
prave, ki sprožijo vklop jav-
ne razsvetljave, prav malo-
marno naravnane. Luči v
Vojkovi, Čopovi in na križi-
šču Ljubljanske in Čopove
se prižgejo vsaj pol ure pred
pravim mrakom, kar pome-
ni, da zjutraj tudi pol ure dlje
gorijo. Ce poznamo moči žar-
nic in njihovo število, lahko
hitro izračunamo, koliko to-
ka bi lahko na mesec prihra-
nih za druge potrebe. Verjet-
no je takih primerov v Celju
in okohci še precej.
Kot vidimo rezerve obsta-
jajo. Vprašanje je samo, ah
smo jih sposobni izkoristiti.
Morda bi odgovorni pri Jav-
ni razsvetljavi zeleh dodati k
temu kakšno besedo.
PETER KREMPUS, Celje
Uredništvo: V celoti se stri-
njamo z vami in prosimo
odgovorne, da ob pozivih k
varčevanju pometejo tudi
pred lastnim pragom. Ali
pa so to že storili? Pojasnilo
ne bo odveč.
TURISTIČNA AGENCIJA IZLETNIK CELJE
ORGANIZIRA SKI-PAKETE na smučarske
centre CELJSKA KOČA, GOLTE, ROGLA,
KOPE
Za mladinske skupine najmanj 45 oseb je
dnevna cena paketa 1.1, j. prevoz in žičnice
za
Celjsko kočo od 250 din
Golte od 380 din
Rogla od 490 din
Kope od 400 din
Za odrasle skupine glejte cenik v naslednji
številki NT.
Se priporočamo v vseh. poslovalnicah
ODLOČITE SE ENKRAT DRUGAČE - PREŽIVITE
NAJDAUŠO NOČ V LETU Z NAMI! Zahtevajte
novoletni program v naših poslovalnicah.
DISCO BAR »CELEIA« Je od 16.12. odprt vsak
petek in soboto od 21. do 02. ure ob nedeljah za
mladino od 16. do 20. ure.
23.12. je DISCO BAR zaprti
Gradovi in graščine
naslovensicem Štajer$l(em
128
Piše: dr. IVAN STOPAR
1276 je gospoščina spet prišla v
patriarhove roke. V plemiški vsta-
ji 1293 jo je zavzel vojvoda, 1308 s
pomočjo krškega škofa Henrika in
vovbrškega grofa Habsburžani,
1311 pa je v posesti koroškega voj-
vode. 1316 je Henrik, kralj češki in
vojvoda koroški, zapisal grad in
mesto Slovenj Gradec Konradu
Aufensteinerju, koroškemu dežel-
nemu maršalu, 1361 pa sta konrad
in njegov brat Friderik fevd znova
vrnila oglejskemu patriarhu, ta pa
ga je naslednje leto podelil Habs-
biiržanom. Ti so ga pričeh zastav-
ljati štajerski gospodi in tako pola-
goma prištevati k Štajerski. Tako
nastopajo kot gradniki 1364 Ko-
lon-Cholo Vuzeniški, 1374 Haug
Devinski, pozneje, do 1435, 'Wal-
seeji kot njegovi dediči. Potem
srečujemo deželnoknežje oskrbni-
ke: Viljem Metz, Gilg Schulthau-
zinger in Lenart Presinger.
Schulthauzingerja, ki je imel svoj
stolp tudi v mestu, so 1473 na gra-
du prernagah Turki. Grad, ki ga
dunajski bibhotekar Hugon Blo-
tius komaj dve leti prej opisuje
kot starinskega in lepega, je pri
tem pač utrpel precej škode, saj v
sporočilu iz o. 1488, ko so ga pod
poveljstvom   Jakoba   Szekelyja
zavzeh Ogri, beremo, da so ga
kmetje že poprej zaradi Turkov
pripravih za hrambo. Sele Szeke-
ly, Korvinov poveljnik, je grad ta-
krat do kraja razdejal, ostal pa je v
njegovih rokah do 1490, ko ga je
moral vrniti Habsburžanom. 1493
so odstraruh njegove zadnje ostan-
ke, istočasno pa so utrdih Schult-
hauzingerjev stolp v mestu, od ko-
der so poslej upravljah gospo-
ščino.
Slovenjgraški grad, ki je sprva
sodil med najimenitnejše utrjene
postojanke na Slovenskem, je
ohranjen le v nekaterih sestavi-
nah, ki pa so bile pozneje ne le
prezidane, ampak so dobile tudi
drugačno funkcijo. V svoji današ-
nji podobi se kaže kot delno obzi-
dana cerkev z zvonikom in mr-
tvašnico, vklenjeno v obzidje. Cer-
kev sv. Pankracija je v spodnjem
delu svoje ladje nekdanja grajska
hiša, prvotni palači j, v zasnovi po-
dobna Gebhardovemu stolpu na
gradu Petersberg nad Brezami na
Koroškem. V tlorisu je kvadrat s
približno 14,80 m dolgimi strani-
cami in poldrugi meter debelimi
stenami. Zidava zaradi ometa ni
razvidna, razločno pa izstopajo
ogelniki, ki so do višine ok. 8 m
klesani iz debelozmatega marmo-
ra, više, v nadzidanem delu stav-
be, pa iz peščenjaka. Na zunanjšči-
ni severne stene je dobre 4 m nad
tlemi ohranjen zazidan, poUcrožno
sklenjen romanski portal, okrašen
s pletenico - pač prvotni vhod v
hišo. Na nekdaj drugačno funkci-
jo objekta kažejo tudi razpoke v
zahodni steni, morda pa tudi obe
okni, katerih zunanji okvir je del-
no izluščen na vzhodni steni levo
in desno od sedanjega slavoloka.
Posebno zanimiv je zvonik, v
katerega spodnjem delu so že razi-
skovalci preteklega stoletja pre-
m
poznah ostanke nekdanjega berg-
frida. Zvonik je v svojem spod-
njem delu kvadrat z zunanjimi
merami 9,50 x 9,50 m in
3,20-3,40 m debelimi zidovi, ki
obhkujejo v notranjosti skromno
cehco. Nekdanji bergfrid, ki je bil
pač precej višji od današnjega zvo-
nika, je ohranjen približno do viši-
ne 7 m. Njegova zunanja zidava je
z ometom zakrita, znotraj pa kaže
pravilno plastenje.
Pomerij srednjeveškega gradu
je bil bistveno večji od današnjega
območja cerkve. Pozidan je bil
zlasti prostor vzhodno od nje, kjer
je zdaj domačija Milana Slemnika.
Ta je pri urejanju hleva naletel v
tleh na poldrugi meter debele zi-
dove, ki jih lahko reizložimo le kot
ostanke nekdanjega grajskega
kompleksa. Tu je stal nemara pa-
lacij, ki je v 2. pol. 13. stol. prevzel
funkcijo prvotne stolpaste hiše,
ko so le-to preuredih v Pankracije-
vo kapelo. Stolp - bergfrid je ohra-
nil svojo podobo - obsegal je po-
leg prithčja zatrdno še tri ali štiri
nadstropja - vse do 17. stoletja. Ko
se je njegov vrhnji del sesul, so ga
znova pozidah v obliki zvonika.
Ko so srednjeveški grad ob koncu
15. stol. podrli in material porabili
za zidavo v bhžnjem istoimen-
skem mestu, so prostor kmalu na-
to zaradi turške nevarnosti spet
utrdih. Cerkev je postala osrednja
točka tabora, ki so ga obdah z no-
vim obzidjem, vanj pa so vpeli
prithčno stavbo - orožarno, ki rabi
danes za mrtvašnico.
Slovenjgraški grad so pozidah
vsaj že ob koncu 11. stoletja. Obse-
gal je stolpasto hišo in bergfrid, ki
sta v spodnjih dehh ohrcinjena, ter
vsekakor tudi izginulo zidovje z
obrambnimi jarki in pomožna go-
spodarska poslopja, za katerimi je
izginila vsaka sled. Kmalu so izgi-
nile v površja tudi stavbe, s kateri-
mi so v stoletjih po nastanku pr-
votnega gradu obogatih in razširih
grajski kompleks.
Slovenj Gradec, mesto z gradom ob koncu 17. stoletja
15. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 15
SPREMUAMO DOGODKE
Novost v vltanjsklh gozdovih
Vitanjski gozdarji so v domače gozdove posadili iglavec dugla-
zijo. To drevo izvira iz severne Amerike in je podobno jelki. Ce
zmečkaš iglice, imajo vonj po pomaranči. Duglazija raste hitreje
kot ostali iglavci, saj daje les že po 50. letih, medtem ko ostali
iglavci šele po 100 letih. Vzpodbudno, kajne?
TATJANA ZALOŽNIK
Muzej v podsreškem gradu
Jeseni so na podsreškem gradu odprli muzej. V njem so
razstavljene fotografije narodnoosvobodilne borbe na Kozjan-
skem. Več fotografij predstavlja tudi Brežiško četo. Pri posprav-
ljanju okoli gradu in v notranjosti so pomagali kozjanski in
bishiški osmošolci.
DRAGICA JAVERSEK
Obucl rISeJo
s svojimi risbicami, lepljenkami in drugimi likovnimi izdelki
so se krajanom Polzele predstavili otroci iz tamkajšnjega otro-
škega vrtca. Poleg razstave risbic pa so marljive vzgojiteljice
pripravile tudi knjižni kotiček. V njem so razstavile literaturo za
posamezne starostne stopnje otrok, poskrbele pa so tudi za
razstavo priročnikov o pravilni vzgoji otroka. Čeprav so bili
polzelski malčki zadovoljni z obiskom pa si želijo, da bi več
zanimanja za njihovo delo pokazali tudi drugi krajani Polzele, ne
le njihove 'mamice in očki, kot doslej.
KATJA KRASOVEC
MoJa torbica
Torbico sta mi kupila mamica
in ati. Pokazala sta mi jo zvečer.
Bil sem zelo vesel. Kupila sta mi
jo zato, ker se je bližalo šolsko
leto. Torbico imam že od prvega
razreda. Nosim jo na obeh ra-
mah.
V torbici nosim šolske potreb-
ščine. Te potrebščine so: peresni-
ca, knjige, zvezki, Pionirski list
in copate. Nekega dne so mi neki
fantje dali torbico na drevo. Jaz
sem jo iskal in moji prijatelji so
mi pomagali. Videl sem jo na
drevesu. Na drevo je splezal moj
prijatelj. Dal mi je torbico. Lepo
sem se mu zahvalil.
Rad jo imam zato, ker lahko
dam veliko v njo in zato, ker je še
cela.
KRISTJAN URLEP, 3. c
OS Ivan KovaCič-Efenka
^__^________________    CEUE
Zimsko kopanje
Nekega jutra sem s sosedoma
Brankom in Barbaro ter našim
psom Crtom šel na sprehod za
Ložnico. Tam smo tekali, skoraj
že divjali po pobrežju Ložnice.
Tako sem se spustil po bregu
malce nižje in štrbunknil v lede-
no mrzlo vodo. Moker sem bU do
pasu. Moram priznati, da mi ni
bilo zimsko kopanje prav nič pri-
jetno. Iz vode sta mi pomagala
Brani in Barbsira. Ves besen od
jeze sem pljuml v vodo. Domov
pa me je vlekel pes Crt tako, da
sem se držal za povodec.
Ves moker sem pricapljal v
svojo sobo in se hitro preoblekel.
Oči je na srečo spal, mamice pa
ni bilo doma.
Ko se je oči prebudil, sem mu
povedal, da sem padel v vodo.
Nič ni rekel. Mislil sem, da je vse
v redu in sem ga vprašal, če lah-
ko grem ven. Ni mi dovolil. Mo-
ral sem se ogreti.
Takega zimskega kopanja si ne
žeUm več.
PRIM02 CONRADI, 4. b
OS Slavko Slander
CELJE
Življenje med vojno
v bližini vasi Vrhe, kjer je veli-
ko gozda, so v času 2. svetovne
vojne pokale puške.
Stara mama Marija Tofant mi
je povedala, da je le malokdaj za-
šel v našo vas partizan, ki je pro-
sil za prenočišče.
Nekega mrzlega, zimskega dne
so prišli Nemci v vas. Nekdo je
izdal, da se skriva pri moji stari
mami partizan. Nemci so obkolili
hišo. Partizana, ki ni mogel zbe-
žati, so ustrelili. Hoteli so zažgati
hišo, a so se le usmilili stare ma-
me, ki je začela jokati.
Maščevali pa so se ji tako, da so
pobrali precej hrane.
SIMONA TOFANT, 5.a
COS STORE
Naša bw)vlna
v ponedeljek sem spraševala
pred trgovino v Vitanju ljudi, ka-
ko je založena trgovina, kakšne
so prodajalke in kakšne so cene.
Kupci so mi povedali;
Trgovina v Vitanju je dobro za-
ložena, le včasih manjka pralne-
ga praška, kave in mesa. Trgovke
so prijazne in vljudne, vendar ne
vse. Cene pa so previsoke.
VILMA KOTNIK, 6.a
OS VITANJE
MoJa Pika
Želela sem si siamsko muco.
Nekega dne se mi je ta želja ure-
sničila. Prinesla mi jo je teta z
Vrhnike. Dali smo ji ime Pika. Je
zelo živahna in rada se igra ter je
tudi pametna. Zapomni si, kaj
sme in kaj ne sme narediti. Ce
kdo odide ven, se izmota okoli
nog in pobegne na prosto. Ko jo
zazebe, milo mijavka pred vrati.
Za spanje ima svojo škatlo. Ko
grem. v šolo, me pospremi do
vrat. Četudi me je že velikokrat
opraskala, jo imam še vedno zelo
rada.
PETRA SORCAN, 5. b
COS STORE
Razdeljevanje
pobvbSčin
Ne vem, če imajo še na kateri
drugi šoli tak sistem, kakeršnega
imamo mi. Vsi naši učenci naše
šole so dobili šolske potrebščine
na šoli. Seveda se je to na videz
zdelo zelo napačno, kajti s tem je
veliko dela. Lansko leto pa ni-
smo nosili zvezkov po razredih,
temveč smo naredili pakete, am-
pak tudi tisto ni bilo preveč do-
bro. 2e na koncu lanskega šol-
skega leta smo dobili iz Mladin-
ske knjige pošiljko zvezkov in
drugih šolskih pripomočkov. Bil
je pravi nered. Nismo vedeli, kje
naj začnemo. Počasi pa smo se le
izvlekh in smo vse srečno razde-
lili. Upam, da bomo naslednje le-
to brez težav razdelili šolske
stvari.
MOJCA KRALJ, 8. b
COS Fran Roš
CELJE
Mol dom
Živim pn starših in pri sestri.
Naša hiša je stara in majhna. Naj-
raje se zadržujem v dnevni sobi
zato, ker se lahko igram in gle-
dam televizijo. Svoj dom imam
rada, ker se vanj skrijem, kadar
sneži in je mrzlo.
SVJETLANA BOZiC, 2. r
OS KOMPOLE
Pri kosilu
Zadnjo uro vsi pripravimo blo-
ke za kosilo. Tovarišica ne sme
videti.
Ko zazvoni, vsi zdirjamo proti
kuhinji. Postavimo se v vrsto.
Prvi dežurni nam da pladenj,
drugemu pa oddamo blok. Nato
si na pladenj naložimo k ar so ku-
harice skuhale. Pladenj s kosi-
lom nesemo k mizi. Pojemo kosi-
lo in gremo domov.
PRIM02 CONRADI, 4. b
OS SLAVKO SLANDER
CELJE
NA KRAtKO
Plesne vaje
Na osnovni šoU Franca Roša
so ob petkih plesne vaje, ki jih
vodi tovarišica Andreja Vreč-
ko. Učenci spoznavajo stan-
dardne, latinskoameriške,
ročk and roll in disko plese. Ob
Novem letu bodo tudi ostalim
pokazali, kaj so se naučili.
KSENIJA ULAGA
Novice iz Stor
Učence petih in šestih raz-
redov je presenetila zobo-
zdravnica, la jim je nenapove-
dno pregledala zobe.
Pevski zbor osnovne šole v
Storah je sodeloval na sreča-
nju z ostarelimi krajani, ki je
bilo na Teharjih.
Štorski osnovnošolci so se
odločili pomagati deželam,
kjer divjajo vojne. Denar za
vrstnike v teh krajih bodo
zbrali s prodajo novoletnih vo-
ščilnic.
POLONA KRAMER
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
Današnjo uganko boste
rešili takole: najprej mo-
rate ugotoviti besede za
posamezne opise, ki so
našteti spodaj. Prve črke
novih besed vstavite v
zgornjo razpredelnico, pri
čemer pomeni ista števil-
ka seveda isto črko. Ce
boste pravilno razvozlali
vse opise, boste lahko v
razpredelnici prebrali slo-
venski pregovor. Razmi-
slite, kaj pomeni!
Opisi so takšni:
1. prinese nam pisma, pakete in časopise
2. Savinja, Paka, Soča, Donava - vse to so...
3. Ime neke navihane miške
4. plašna žival; (pravimo, strahopeten kot...)
5. v šoli je ni nihče vesel
6. pozimi je večkrat rdeč, sicer pa del našega obraza
7. brez njega ne bi bilo življenja
8. najbolj okrogla črka
9. nasprotje od levice
10. inštrument, ki bobni
11. drevesa, ki so tudi pozimi zelena (smreke, jelke,
bori...)
Pregovor napiši na dopisnico in jo pošlji na NOVI
TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE do torka,
20. decembra 1983. AERO je prispevalo lepo nagrado
za enega med reševalci.
Geslo prejšnje uganke je PEROCI. Nagrada bo to-
krat prejel Tomaž Knez, Doropolje 21 A, 63225 Planina
pri Sevnici.
KOZMETIKA
Jelena Založnik
Miklošičeva 2, CEUE
tel. 27-723
Nudimo:
- ampule,
- termo-masko,
- depllacije nog in obraza,
- sončenje brez opeklin,
- nega obraza in ličenje
Vsem strankam, delovnim ljudem in
občanom SREČNO V LETU 1984!
19
detektivske prigode SoH:.
l.epizoda;LQV V SREDOZEMLJU_LIU"l Id
16. STRAN - NOVI TEDNIK
15. DECEMBER 1983
Ne sme se ponoviti
Vlado Bojovič ni več član Rokometnega kluba Aero
Celje. Tak je sklep članov izvršnega odbora in predsed-
stva z zadnje seje, ki je bila v ponedeljek popoldne in
na kateri so soglasno obsodili dogodke na Dečkovi
cesti, člane pa tudi informirali o reakcijah javnosti,
političnega aktiva Celja in drugih. Besedilo sklepa:
»Predsedstvo in izvršni odbor sta sprejela sklep o
izključitvi Vlada Bojoviča iz kluba, ker je s svojim
ravnanjem, pri katerem je prišlo do težkih posledic,
grobo kršil moralno človeške vrednote, ki so neločljiv
del politike vodenja in dela v Rokometnem klubu
Aero Celje.«
S sklepom so seznanili Rokometno zvezo Slovenije,
v torek pa tudi igralce pred rednim treningom.
Primer je razburil vsakega občana Celja in razburkal
tudi slovensko javnost. Vsi smo namreč proti takš-
nemu načinu obračunavanja, še posebej če so v njem
udeleženi športniki, ki bi morali biti nosilci športnih,
moralnih in človeških odnosov.
Primer pa, žal, ni osamljen. Je le najhujši, zato je
sodu izbil dno. Javnost dobro ve za mnoge nešportne
izpade na igriščih in še bolj izven njih, v njih so sodelo-
vali predstavniki skoraj vseh vrhunskih športov v Ce-
lju: rokometašev, hokejistov, karateistov, tudi košar-
karjev. Posledice res niso bile tako hude. A to nešport-
nega vedenja športnikov ne opravičuje.
Bo ta zadnji tragični primer le potreben vzvod za
razmišljanja v klubih, kam podobno početje vodi. Dej-
stvo je, da tudi pod pritiskom javnosti v klubih mnogo
preveč le hlastajo po (trenutnih) uspehih, mnogo pre-
malo pa, razen v načrtih dela, storijo za vzgojo športni-
kov v duhu socialistične športne morale.
Zato je prav, da ob tem primeru vprašamo - zakaj v
klubih na podobne izpade svojih članov niso reagirali?
Zakaj so v imenu dvomljivih uspehov skrivali ne-
športno ravnanje svojih članov? Potuha, ki so jo bili
tako celjski športni »zvezdniki« deležni, je obrodila
neželjen sad.
Izbito dno soda v »primeru Bojovič« je bržkone zad-
nji opomin klubu in športnikom samim.
UREDNIŠTVO.
V Preilolilu 191 reifreacijsifih aiccij
Komisija za športno rekreacijo pri
Krajevni skupnosti Prebold je s člani in
pod vodstvom Adija Vidmajerja pripra-
vila za današnjo (četrtek) 2. letno konfe-
renco gradivo, ki je lahko v ponos njim
samim pa v opozorilo vsem drugim, kaj
se da v celici kot je krajevna skupnost
na tem področju narediti.
V uvodu preberemo: »To poročilo je le
povzetek iz poročil vseh organizacij, ki so
v letu 1983 prispevale delež k razvoju
telesne kulture v krajevni skupnosti Pre-
bold. Skupno poročilo o delu na športno
rekreacijskem področju v letošnjem letu
zajema 42 strani, kar dokazuje, da so
društva in klubu izpolnili skoraj v celoti
zadane programe. Za letošnje leto je bilo
v KS načrtovanih 216 akcij s športno re-
kreacijsko tematiko. Realiziranih je bilo
191 akcij, kar je 88,5 odstotka od vseh
predvidenih akcij«.
Kaj so v Preboldu v letošnjem letu pri-
dobili?
Šolsko športno društvo je s 6200 pro-
stovoljnimi urcimi uredilo atletske napra-
ve, zelenice in trim stezo. Planinsko
društvo se je med drugim izkazalo pri
urejevanju doma pod Reško Planino (680
prostovoljnih ur). Člani Partizana Pre-
bold so opravih 488 prostovoljnih ur ter
uredili prostore v obnovljeni vikend hiši-
ci v gaju poleg bazena. Smučarski klub
(460 ur) je razširil smučišče, Jamarski
klub (1200 ur) je drenažiral zelenico za
nogometno igrišče, Kegljaški klub Pre-
bold in OO ZSMS sta urejala igrišče in
namestila table v športno rekreacijskem
gaju (380 ur), Športna sekcija upokojen-
cev je uredila prostore v hišici, bahnišče
in rusko kegljišče v gaju (390 ur), OO
ZSMS Groblja (300 ur) si je uredilo igri-
šče ob Savinji, mladina v Marija Reki
(120 ur) je opravila posek dreves in grmi-
čevja za bodoče igrišče, športna sekcija
pri GD Kaplja vas (140 ur) je uredila
okoUco igrišča ob Bolski, DPM si je ure-
dila hišico v gaju (260 ur). Tekstilna to-
varna Prebold je uredila dve igrišči za
tenis (600 ur), v Latkovi vasi pripravljajo
izkop za drenažo (8 ur), Turistično druš-
tvo Prebold pa je opravilo 160 ur pri
urejanju bazenov z okolico.
Na športno rekreacijskih objektih je bi-
lo tako opravljenih okoli 11386 prosto-
voljnih delovnih ur krajanov s tem, da
niso upoštevane delovne ure ribičev (160)
in lovcev pri dograditvi koče na Goljavi
(okoh 1200 ur).
Na današnji seji bodo videli tudi film,
ki so ga posneU o svojem delu skozi vse
letošnje leto, pregledah skrbno priprav-
ljen program za prihodnje leto po mese-
cih, kjer zavzemajo vidno mesto tudi de-
lovne akcije: ureditev travnate površine
pri bazenu za nogometno igrišče (Parti-
zan, SŠD, 300 ur), napeljava vode na tenis
igrišča, zasaditev dreves in postavitev le-
senih klopi (Partizan, 200 ur), postavitev
betonskih namiznoteniških miz (Parti-
zan, KK), urejanje travnatega igrišča v
Marija Reki (OO ZSMS, 200 ur), urejanje
bazena z okolico (TD, 100 ur), urejanješ-
portno rekreacijskega gaja (vsi, 100 ur),
gradnja strelišča za zračno puško (SD,
200 ur) in urejanje okoUce planinskega
doma v Marija Reki (PD, 200 ur).
V Krajevni skupnosti Prebold so res
lahko vzor ostalim krajevnim skupno-
stim. TONE VRABL
Avtomatsko
strelišče v škofll
vasi
v Škofji vasi so kot tretji v
celjski občini dobili avtomat-
sko strelišče za zračno puško.
Strelišče so uredili v zgomjih
prostorih krajevne skupnosti. Do
tega pomembnega objekta ne bi
prišli, če ne bi pomagali člani SD
Franc Steklič v Skofji vasi, kra-
jevna skupnost, obe delovni or-
ganizaciji Etol in Tovarna volne-
nih odej ter Občinska strelska
zveza Celje. Zlasti so se izkazali
strelci sami, ki so opravili vsa
obrtniška dela brez plačila.
Na prvem, otvoritvenem tek-
movanju je nastopilo šest ekip,
zmagaii pa so domačini SD
Franc Steklič, sledijo Frankolo-
vo, Franc Steklič pionirji, Voj-
nik, Franc Steklič sekcija Etol in
sekcija Tovarne volnenih odej.
Med posamezniki je bU najboljši
Valentin Podjavoršek (SD Fran-
kolovo), ki je od 100 možnih na-
streljal kar 90 krogov.
Novo avtomatsko strelišče v
Skofji vasi je odprto za vse kraja-
ne ob torkih in četrtkih od 18. do
20. ure.
GABRIJEL PLAHUTA
Vodi Zlatarna pred
Opekarno
v občinski hokejski ligi so
odigrali predzadnje kolo letos.
ŽELEZARNA je izgubila s KO-
VINOTEHNO 2:5 (strelca za po-
ražence Lesjak in Soline, za zma-
govalce pa Skrubej 2 ter Vajde-
tič, Kerkoš in Dobovičnik), Zla-
tarna pa z Opekarno 3:5 (za Zla-
tarno sta bila strelca Ograjenšek
2 in Oblak ter za Opekarno Gaj-
zer 2 ter Kolenc, Pangerl in
Jane). Vodi Zlatarna 8 točk
(33:11), sledijo Opekama 6
(24:17), Kovinotehna 6 (22:23) in
Železarna brez točk (10:36). Naj-
boljši strelci: OgrajenSek (Zlatar-
na) 16, Jane (Opekama), 7, Ker-
koš (Kovinotehna) 6 itd. Zadnje
letošnje kolo bo v nedeljo, 18. de-
cembra na drsališču v Mestnem
parku, ko se bosta ob 17. uri sre-
čali ekipi KOVINOTEHNE in
ZLATARNE ter ob 18. uri OPE-
KARNA in ŽELEZARNA.
Prva Tofllovski in
Kline
Šahovska sekcija pri Parti-
zanu Vrbje pri Žalcu je pripra-
vila n. memorialni turnir v Spo-
min na nekdanjega igralca SK
Žalec iz Vrbja Franca Glušiča.
Nastopilo je deset pionirjev in
pet pionirk. Med pionirji so bili
najboljši Mišo Tofilovski kot
zmagovalec, Boštjan in Robi
Pšenic, Aleš Palir itd. Med pio-
nirkami je slavila Darja Kline
pred Kamnin Cokan, Branko Kli-
ne itd.
Na mesečnem turnirju sekcije
je zmagal Jože Grobelnik pred
.\ndreiem Pšeničem in Jožetom
Glušičem.
J. G.
V nedeljo
rokometaši Aera
proti Slogi
Rokometaši Aera Celje bodo v
nedeljo, 18. decembra, nastopili
znova doma, ko se bodo v zao-
stalem srečanju I. zvezne lige
srečali s Slogo Bosnaprevoz iz
Doboja.
Srečanje bo ob U. uri dopol-
dne, kajti v petek in soboto je
dvorana Golovec zasedena, ura
nedeljske tekme pa odgovarja
gostom, da se bodo lahko še pred
ponedeljkom vrnili domov.
Vlado Privšek, sekretar RK
Aero Celje: »Igrali bodo vsi ra-
zen suspendiranega Vlada Bojo-
viča. Nastopil bo tudi Vito Sel-
čan, ki je bil v mladinski državni
reprezentanci v Helsinkih na
Finskem ter pomagal naši ekipi
do petega mesta. Mladinci so na-
stopili na republiškem prven-
stvu v Ivančni Gorici ter med še-
stimi ekipamo osvojili tretje me-
sto.
TV
RogaSka pred
Smarlem
v telovadnici osnovne šole v
Šmarju pri Jelšah je bilo občin-
sko prvenstvo v košarki za sta-
re^ pionirke. Njistopile so štiri
ekipe, zmagala pa je Rogaška, ki
je v finalu premagala Šmarje
87:28, tretje je bUo Lesično in če-
trta Bistrica ob Soth. Zmagoval-
no ekipo Rogaške je uspešno vo-
dil trener Jernej Tumšek.
Novoletni šahovski
liitropotezni turnir
Celjski šahovski klub prireja
tudi letos ob koncu leta hitropo-
tezni turnir, ki bo v četrtek, 22.
decembra s pričetkom ob 17. uri.
Na turnirju, ki bo v prostorih Ša-
hovskega kluba Celje, bodo na-
stopili šahisti celjskega območja.
Ceiiski plavalci v
Beograd
Sedem mladih celjskih pla-
valcev Neptuna bo v soboto in
nedeljo (17. in 18. decembra) na-
stopilo na velikem mednarod-
nem tekmovanju v Beogradu.
Pravico nastopa so po besedah
trenerja Andreja Znidaršiča in
predsednika kluba Draga Vraču-
na dobili zato, ker so izredno do-
bri in perspektivni. Nastopili bo-
do: Gregor Jurak, Dejan Tešovič,
Matjaž Stopinšek, Saša in Nataša
Lavrič, Tanja Drezgič in Mojca
Anderle.
Brata PetrIC znova
v Cellu
v zimskem bazenu Grolovec bo
v soboto, 24. in nedeljo, 25. de-
cembra A finale članskega ekip-
nega prvenstva Jugoslavije,
kjer bo nastopilo okoli 120 pla-
valcev iz osmih najboljših jugo-
slovanskih klubov. Znova se bo-
sta Celjanom predstavila naša
najboljša plavalca Bojan in Dar-
jan Petrič. Organizator bo Plaval-
ni klub Neptun, tekmovanje pa
bo v soboto popoldne in v nede-
ljo ves dan.
Znova strelska liga
v Žalcu
V soboto so startali v novi se-
zoni za občinsko prvenstvo z
zračno puško, kjer nastopa de-
vet ekip iz sedmih strelskih dru-
žin z 42 tekmovalci. OdstreljaH
bodo enajst kol, zadnje pa bo
marca prihodnje leto. Rezultati 1.
kola: SD Žalec 1393 krogov, 2.
SD Uboje 1355, 3. SD Prebold
1348, sledijo strelske družine Gri-
že, SIP Šempeter, Žalec II, Šem-
peter in Prebold II. Posamezniki
DO 1. kolu: Franc Kotnik, Žalec
369 krogov, Drago Grešak, Griže
352, Emi Zupane, Griže 350, Ju-
stin Smrkolj, Žalec 348, Slavko
Urankar Prebold 346 krogov itd.
II. kolo bo v soboto, 17. decem-
bra na strelišču v Žalcu.
DRAGO GRESAK
Helena Lavrinc   «
prva
v Postojni je bilo drugo poziv-
no kontrolno tekmovanje s
standardnim zračnim orožjem.
Odlični so bili strelci laške obči-
ne, saj je član SD Stane Rozman
iz Laškega, Andrej Brunšek s
standardno zračno puško osvojil
6. mesto, Vinko Lavrinc iz SD
Dušan Poženel v Rečici je bil
osmi s standardno-zračno pišto-
lo, medtem ko je največji uspeh
dosegla Helena Lavrinc iz Reči-
ce, ko je med mladinkami zma-
gala.
Veleničanke na
petem mestu
Prvi del sezone v II. zvezni ro-
kometni ligi so predstavnice
Velenja dobro končale, saj so po
11. kolih s petimi zmagami,
enim remijem in petimi porazi
na 5. mestu z enajstimi točkami.
Pozitivno imajo tudi razliko v go-
lih 265:250. V zadnjem jesen-
skem kolu so doma premagale
Osijek 24:23 (14:7). Igrale so:
Hleb, Spoljar, S. Bašič 3, Golič 3,
Podrzavnik, Matitz 3, Poznič,
Kotnik, Djordjevič 5, Petek, Ce-
farin 10 (4), T. Bašič.
Slabi odbolkarji
Republiška liga moški, obe
ekipi s celjskega območja sta iz-
gubili, Šempeter v Črnučah in
Topolšica s Salonitom po 3:0. Na
lestvici sta na zadnjih mestih, de-
vetem in desetem. Zadnje jesen-
sko kolo: TOPOLŠICA - Ka-
mnik in ŠEMPETER - Salonit.
Republiška liga ženske: znova
dva poraza - Golovec je v Celju
izgubil po vodstvu 1:0 z Mežico
1:3, Ljubno pa po vodstvu 0:2 v
Ljubljani proti Taboru 3:2. Ljub-
no je kljub porazu na tretjem,
Golovec pa brez točk na zadnjem
mestu. Zadnje jesensko kolo:
Bled - GOLOVEC, LJUBNO -
Kočevje.
TV
izpod košev
I. B zvezna liga: odlični
košarkarji Libele so dosegh
sedmo zmago, kar jih ob treh
porazih po 10. kolih uvršča
tik pod vrh lestvice. V 10.
kolu so doma pred okoh
1000 gledalci prepričljivo
premagali Kvamerja z Rije-
ke 109:94 (53:46). Strelci:
Govc 8, Gole 26, Prodan 8,
Tovornik 37, Aničič 20, Mirt
4, Klančnik 2, Kahfedžič 4. V
zadnjem jesenskem kolu bo-
do igrah proti MZT v Skop-
ju, ki je na četrtem mestu,
nato pa takoj nadaljevah z
drugim delom prvenstva!
IL zveznaliga ženske:
igralke Rogaške še vedno
presenečajo. Kot novinke so
dosegle že peto zmago, ko so
doma po podaljšku prema-
gale Novi Zagreb 78:76. Od-
ločilni koš je dala Alenka Vi-
rant, najboljša med odhčni-
mi igralkami. Rogaška je po
8. kolu na četrtem mestu, v
zadnjem jesenskem kolu pa
bo gostovala pri ekipi Revija
- Elemes, ki je druga.
Republiška liga moški:
Comet iz Slov. Konjic nada-
ljuje zmagovito pot, saj je do-
segel šesto zaporedno zmago
v Ptuju, ko je premagal do-
mačine 79:104. Prvo zmago
je zabeležil Kovinar iz Stor,
ki je doma premagal Zagorje
102:92. Vodi Comet, Kovinar
pa ni več zadnji, temveč de-
seti. 7. kolo: Koper-Kovinar,
COMET-Ježica.
Republiška liga ženske:
Metka-Cimos 67:59, Salonit-
Comet 76:68. Metka je peta,
Comet pa predzadnji, deveti.
6. kolo: derbi v Slovenskih
konjicah METKA-COMET.
TV
Uspeh judoistov
Člani judo kluba Ivo Reya
so v 4. kolu moštvenega pr-
venstva z zmagama nad Par-
tizanom Hins in Slavijo do-
segh svoj doslej največji
uspeh.
Partizana Hins, lanskolet-
nega in že večkratnega dr-
žavnega prvaka iz Novega
sada so Celjani premagali po
tehničnih točkah (23:9), ko
se je dvoboj končal s 7:7.
Med Celjani velja za borbe
pohvahti predvsem Rošerja,
Oštirja, Fabjana in Ander-
leta.
V boju proti Slavij i iz No-
vega sada pa je navdušilo ce-
lotno moštvo. Po dveh po-
membnih zmagah so Celjani
zdaj, kljub nerazumljivim
spodrsljajem v Dubrovniku
in Nikšiču, ki jih zdaj stane-
jo, da se ne morejo vmešati v
borbo za sam vrh na odhč-
nem 4. mestu. V zadnjem ko-
lu, 24. decembra, se bodo po-
merili v Beogradu proti Štu-
dentu in Rakovici.
J.KUZMA
V končnico s
tremi točicami
Hokejisti na ledu Cinkarne
so končali prvi del pivenstva
v 1. zvezni hgi. V štirinajstih
srečanjih so štirikrat zmaga-
h, enkrat igrali neodločeno
in devetkrat izgubih. Zad-
njič na Jesenicah proti
Kranjski gori.
Tekmovanje se bo nadalje-
valo 21. decembra. Celjani
bodo štartah v drugem delu
s tremi točkami in se bodo
borih za uvrstitev med petim,
in osmim mestom. Ostala tri
moštva v tej skpini so še
Kranjska gora, ki nadaljuje
tekmovanje s štirimi točka-
mi. Partizan, ki ima dve toč-
ki in Spartak z eno točko.
Tekma Celjanov z beograj-
skim Partizanom bo v sredo,
21. decembra ob 18. uri na
drsahšču v Mestnem parku.
J. K.
Naluspešneiši so biii športniici
Sipa
Tudi v dvajsetih sindikalnih športnih igrah občine Žalec
so bih najuspešnejši športniki Sipa. V trajno last so prejeli
prehodni pokal sindikalnih športnih iger. V množičnosti
so v prvi skupini, kjer je zaposlenih do 110 delavcev,
zasedli prvo mesto delavci družbenopohtičruh organizacij,
postaje mihce in samoupravnih interesnih skupnosti. V
drugi skupini, kjer je zaposlenih do 300 delavcev, so se
najbolj izkazali delavci Savinjskega magazina, v tretji sku-
pini (do 500 zaposlenih) je prvo mesto zasedel Ferraht, v
četrti skupini (nad 500 delavcev) pa Sip iz Šempetra.
Med članicami v tekmovalnem delu je prvo mesto pri-
padlo Sipu, med starejšimi člani Ferrahtu, med veterani in
mlajšimi člani pa Sipu.
Za prizadevno delo v sindikalnih športnih igrah sta bro-
nasti plalceti Zveze telesnokultumih organizacij prejela
Irena Glažar (skupščina občine Žalec) in Marjan Antloga
(Ferraht Žalec). Komisija za šport in rekreacijo pri OS ZSS
Žalec je prejela priznanje skupščine telesnokultume skup-
nosti občine Žalec. JANEZ VEDENIK
PZVUTS pri SD »Toper« Celje
organizira od 7. do 15. januarja 1984 na Golteh
tečaj
za vaditelje smučanja.
Prijave sprejemamo vsak TOREK od 18. do 19. ure v
pisarni kluba, Aškerčeva 5 ali pismeno na naslov SD
»Toper« Celje, Aškerčeva 5 z oznako »za vaditeljski
tečaj«.
Pismena prijava mora vsebovati: ime in priimek,
rojstne podatke, naslov in poklic.
Cena tečaja je 5000 din (šolnina in literatura), stro-
ške bivanja pa poravnajo tečajniki na Golteh.
Rok prijave je do 27. 12. 1983.
15. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN T
NOČNE
CVETKE
• Trije delavci v tovarni
EMO so prejšnjo sredo nav-
sezgodaj zjutraj pridno de-
lali - nosili so posodo iz
skladišča do ograje. Delov-
ni ritem jim je zmotil var-
nostnik in to tik pred tem,
ko so se že pripravljali, da
bodo posodo zložili na dru-
go stran EMove ograje in jo
odpeljali. Dva tatova sta
pobegnila, tretjega pa je
varnostnik zagrabil za
ovratnik. Kasnejša preiska-
va je pokazala, da je bil v
nočni skupini še četrti de-
lavec, ki je tudi ženi oblju-
bil, da bo lahko kuhala v
novih posodah.
• Jožet G. iz Prebolda se
je napil v gostilni, razgrajal
na križišču, prenočil pa na
postaji milice, zgodba pa
bo dobila svoj konec pri so-
dniku za prekrške. Jožefu
bo tam Yerjetno kar vroče,
saj so ga miličniki prijavili
za kršitev javnega reda in
miru ter za kršitev promet-
nih predpisov. Ce bi razgra-
jal v gostilni, bi storil en
prekršek manj...
• Karel M. se je poslovil
od svojih pivskih bratcev
in jo precej pozno ponoči
mahnil proti domu. Bilo je
mrzlo in upal je, da ga bo
mrzel zrak malo streznil, a
je očitno precenil svoje od
alkohola načete moči. Do
križišča Kersnikove ulice
in Dečkove ceste je še ne-
kako prikrevsljal, potem pa
se je zrušil. »Oviro« na cesti
so odstranili občani še pred
prihodom miličnikov.
• Anton S. iz Trnovelj je
pretepal svojo družino in
grozil, da bo zažgal lastno
hišo. Streznil se je na posta-
ji milice in naslednji dan
čisto drugače razmišljal.
• Marija K. se je dobro
upirala neznancu, ki ji je v
Kocenovi ulici hotel iztrga-
ti cekar iz rok. Končalo se
je z ruvanjem, med katerim
ji je neznanec ukradel de-
narnico iz cekarja, samoza-
ščitno nastrojeni Mariji pa
je v tolažbo to, da si je do-
bro zapomnila napadalca
in da so mu miličniki na
podlagi njenega opisa že na
sledi.
S. S.
Moralna obsodba in preiskava
Ogorčenie lavnosti zaradi dalanla Sanwa, Ferša In Bojoviča
Pretep na Dečkovi cesti v
Celju, v katerem je umrl 31-
letni voznik tovornjaka An-
ton Kušer iz Višnje vasi pri
Vojniku, je vznemiril občane,
razbohotila pa so se tudi go-
vorice o »ozadju« tega prete-
pa. Temeljno javno tožilstvo
in temeljno sodišče je zato o
pretepu in začetem kazen-
skem postopku dalo širšo ura-,
dno izjavo za javnost..
Do pretepa je prišlo v pone-
deljek, 5. decembra zvečer.
Domnevno zžiradi tega, ker naj
bi Anton Kušer pred tem izsi-
ljeval prednost pred osebnim
avtomobilom, ki ga je vozil
Vlado Bojovič. Voznika Kušer-
ja je potem Vlado Bojovič s
svojim vozilom prisilil, da je
ustavil na Dečkovi cesti pri to-
O pretepu in brutalnem na-
padu na Antona Kušerja je
razpravljal tudi izvršni odbor
predsedstva občinske konfe-
rence SZDL Celje.Člani odbo-
ra so v imenu celjske družbe-
nopolitične skupnosti naj-
ostreje obsodili dogodek in
takšen način reševanja med-
sebojnih odnosov.
vami Aero. Iz Bojovičevega
vozila sta izstopUa sopotnika
Robert Samec in Drago Ferš in
pri zadnjem delu tovornjaka
pretepla Antona Kušerja, ki je
obležal huje ranjen in je kasne-
je med prevozom v celjsko bol-
nišnico umrl. Bojovič naj bi se
tačas pogovarjal s sopotnikom
v tovomjaku.
Delavci Uprave za notranje
zadeve so še isti večer odkrili
vse tri storilce in Draga Ferša
ter Roberta Samca priprli.
Skupaj z namestnikom javne-
ga tožilca in dežurnim preisko-
valnim sodnikom pa so opravi-
li tudi ogled kraja pretepa.
Tožilstvo je tudi formalno že
zahtevalo uvedbo preiskave in
sicer za Samca in Ferša glede
Temeljni javni tožilec v Ce-
lju je zahteval, da se zoper Ru-
dolfa Rožiča iz Celja, ki je bil
Kušarjev sopotnik v tovor-
njaku, sproži postopek zaradi
sodelovanja v prepiru in pre-
tepu, v katerem je umri An-
ton Kušar. Rožiča so sprva za-
slišali le kot pričo.
kaznivega dejanja posebno hu-
de telesne poškodbe s smrtno
posledico, za Bojoviča pa za
kaznivo dejanje sodelovanja v
pretepu, v katerem je ena od
oseb umrla. Zaradi vznemirje-
nja javnosti je tožilec tudi
predlagal podaljšanje pripora
za Ferša in Samca, preiskoval-
ni sodnik pa je njegov predlog
sprejel.
Predsednik Celjskega sodi-
šča je tudi že odredil in predla-
gal ukrepe zoper Vlada Bojovi-
ča, ki je bil na tem sodišču
strokovni sodelavec. Da pa bi
bil dvom o nepristranosti soje-
nja v celoti izključen, je celjsko
sodišče tudi že predlagalo Vr-
hovnemu sodišču SRS, da bi
postopek - tudi že preiskavo -
opravilo kakšno drugo sodišče
v naši republiki.
Glede Viada Bojoviča pa so
na sodišču izjavili, da ni zakon-
skih osnov za pripor, ker je za
kaznivo dejanje, za katero je
osumljen, predpisana najvišja
kazen tri leta zapora._
Takoj potem, ko smo poro-
čali o dogodku na Dečkovi ce-
sti, smo v naši redakciji zabe-
ležili več telefonskih klicev.
Bralci oziroma poslušalci ra-
dia so nam očitali, da ščitimo
Vlada Bojoviča in o dogodku
pišemo preveč suhoparno,
skratka premalo senzacio-
nalno.
Ni bil naš namen, niti nalo-
ga, da iz tega dogodka, vre-
dnega obsojanja, naredimo
senzacijo, niti da za zaveso
pomanjkljivih poročil ščiti-
mo storilce (v tej fazi kazen-
skega postopka so še samo
osumljenci). Zato smo tudi re-
dno objavljali uradna poroči-
la o tem dogodku (Uprava za
notranje zadeve, javni tožilec,
temeljno sodišče) in polna
imena storilcev.
Kazenski postopek poteka
kot določa zakon in, če so po
njegovih določilih Ferš, Sa-
mec in Bojovič v tej faizi po-
stopka samo osumljeni, jih ne
moremo in ne smemo že sedaj
obsoditi, zakaj tudi Ustava
jim zagotavlja pravico do
obrambe in poštenega, nepri-
stranskega sojenja, v katerem
se bo pokazalo, koliko je kdo
kriv.
Da ne bo dvomov: ločiti mo-
ramo kazensko in moralno od-
govornost storilcev. Samo po
moralni plati imamo vso pra-
vico, da obsodimo storilce za
tako gnusno dejanje. In tu ni
dvoma, da si pretepači takšno
obsodbo zaslužijo.
Nasilnež uresničil grožnje
Celjski javni tožilec je
vložil obtožnico zoper 21-
letnega Jožeta Polajžarja,
ki je obtožen, da je 18. avgu-
sta letos posilil in nato
umoril 79-letno Marijo Les-
jak, obtožnica pa mu očita
še dvanajst drugih kaznivih
dejanj.
Polajžar je prišel navzkriž
z zakoni že kot mladoletnik,
pred tremi leti pa ga je sodi-
šče obsodilo na leto dni in tri
mesece zapora zaradi požiga.
Iz zapora je prišel 27. aprila
lani, vendar pa se ni redno
zaposlil. Občasno je delal pri
nekaterih obrtnikih, sicer pa
je pohajkoval, popival in po-
stajal vse bolj nasilen.
Kaj hitro je zašel na kriva
pota in septembra lani je
enemu izmed gostov v pla-
ninskem domu na Donački
gori ukradel 1.100 dinarjev,
naslednji dan pa je potem še
vlomil v ta planinski dom.
Polajžar je precej časa sta-
noval pri Avgustu Mateju, ki
je invalid in tudi z njim je bil
precej grob. Tako ga je en-
krat lažje ranU, enkrat je vdrl
v njegovo stanovanje, enkrat
pa mu je ukradel nekaj oblek
in ročno uro.
Marijo Lesjak je poskušal
posiUti že 1. januarja letos.
Takrat jo je tudi huje ranil.
Poleg nje pa je nadlegoval še
74-letno Terezijo Kobole, ki
stanuje v soseščini.
Zaradi vseh teh kaznivih
dejanj je sodišče proti njemu
sprožilo kazenski postopek,
toda Polajžar je še ostal na
prostosti in grozil. Tako sta
se Koboletova in Lesjakova
vsaka s svojim pismom poto-
žili sodišču, da ju Polajžar
strahuje. Zaradi groženj se
niso upedi pričati pred sodi-
ščem tudi nekateri drugi,
med njimi tudi invalid Av-
gust Mate.
Že precej vinjen je Blajžar
18. avgusta letos, nekaj po
polnoči prišel v hišo Lesja-
kove. Grozil ji je z nožem in
jo posilil. Lesjakova je po-
tem stekla iz hiše, Polajžar
pa za njo. Zunaj, pred pra-
gom jo je dohitel in pobil na
tla, potem pa skočil v hišo po
motiko in ]o večkrat udaril z
ostrim delom. Ko se je moti-
ka zlomila, jo je večkrat uda-
ril še s toporiščem.
Truplo je potem poskušal
zvleči v hišo in vse skupaj
zažgati, da bi zabrisal sledo-
ve zločina. Toda truplo je bi-
lo pretežko. Vendar pa je hi-
šo vseeno zažgal, potem pa
odšel še k sosedu Antonu
Peru in mu iz maščevanja
zažgal gospodarsko po-
slopje.
Med preiskovalnim po-
stopkom je Polajžarja pre-
gledal tudi sodni izvedenec
psihiater, ki meri, da je bil
obtoženec v času, ko je posi-
Ijeval in moril, bistveno
zmanjšano prišteven zaradi
popitega alkohola.
S. S.
Se dober mesec do zaključnega žrebanja
Zimski športni cirkus se je že pričel. V glav-
hem brez predaha bo trajal vse do ZIMSKIH
bUMPIJSKIH IGER V SARAJEVU, ko bo
plavno mesto BIH v središču pozomosti vsega
Bveta. Tja bo potoval tudi srečni dobitnik v naši
nagradni igri PARTIZAN, pridružila pa se mu
bosta še dva, ki bosta imela to srečo, da za en
dan občutita utrip zimske olimpiade. Kar trije
bodo vsaj malo okusili olimpijsko manifestaci-
jo, ko bodo pod okriljem TDO TEKO iz SOZD
MERX potovali v Sarajevo. Zato vas vabimo, da
v rekordnem števUu sodelujete tudi v zadnji
nagradni igri, saj vprašanje, čeprav tokrat olim-
pijsko obarvano, ni težko. Vsi tisti, ki ste v
preteklih dvajsetih nagradnih igrah sodelovali
5 pravilnimi odgovori pa se seveda lahko pri-
pravite na zaključno žrebanje,'ki bo predvido-
:na sredi januaria 1984, po vsej verietnosti v
okviru prireditve ob izboru najboljših celjskih
športnic in športnikov.
In kako je z nagradno igro Partizan številka
20. Ponovnih 45 dopisnic v bobnu za zaključno
žrebanje s pravilnim odgovorom, ki je glasil: dr,
VIKTOR MURNIK. Bilo bi jih seveda še več, če
nekatere ne bi zapeljal visoki jubilej Leona
Stuklja. In kateri so dobitniki nagrad, ki jih
tokrat poklanja Planinsko društvo LUCE ob
Savinji:
1. nagrada: BUCAR MOJCA, Čopova 16,
Celje
2. nagrada: STRMOLE IVAN, Goriška 4,
Celje
3. nagrada: PLAVC NATAŠA, Miklošičeva 1,
Celje
Potrdilo o nagradi bomo poslali po pošti.
METOD TREBICNIK
NAGRADNA
IGRA
PARTIZAN  21
v zgodovini zimskih olimpijskih iger so kraji, ki
so svetovno zimsko športno elito gostili dvakrat.
To so bili: St. Moritz (Švica), Lake Placid (ZDA)
in Innsbruck (Avstrija).
Kdaj so bile zimske olimpijske igre v Lake Pla-
cid-u (ZDA)?
1928 in 1948
1932 in 1980
1964 in 1976
Pravilen odgovor obkrožite, kupon izrežite in ga
vključno z vašim naslovom na dopisnici pošljite
v uredništvo NT in RC, Trg V. kongresa 3/a,
najkasneje do petka, 23. decembra 1983
Nagrajuje STOL KAMNIK!
PREBERITE...
1. v soboto, 17. decembra 83 ob 9. uri
zjutraj se v telovadnici Partizana Ga-
berje in v kasarni na Mariborski,
prične tradicionalno športno sreča-
nje pripadnikov JLA in članov Parti-
zana Gaberje v m. nogometu, odboj-
ki, košarki, namiznem tenisu in stre-
ljanju. Po športnem delu bo ogled
vojaške tehnike in razgovor o oboje-
stranskem sodelovanju.
2. V soboto, 17. decembra 83 ob 9. uri
zjutraj se v organizaciji Partizana
Gaberje prične v telovadnici eko-
nomskega šolskega centra v Celju
odprto badmintonsko prvenstvo
dvojic. Nova zanimivost za Celje.
Vabljeni!
3. Partizan Gaberje je imel pretekli pe-
tek prireditev z naslovom »Puntižela
83". To je bilo srečanje staršev in
otrok udeležencev letovanja na
morju. Prisrčen nastop je bil hkrati
vabilo za Puntiželo 84.
Partizan Gaberje zbira prijave samo
do konca letošnjega leta. Ne zamu-
dite...
PROMETNE
NESREČE
izsilJevaiUe v
Icrižišču
Po Levstikovi ulici v Šošta-
nju je pri križišču z Aškerčevo
pripeljal voznik tovornjaka
ALOJZ KRAČUN, 39. iz 2ič. Z
njegove desne strani, po ne-
prednostni Aškerčevi ulici pa
je v križišče zapeljcil voznik
osebnega avtomobila JOZE
VRBIC, 61, iz Titovega Vele-
nja, ki se je silovito zaletel v
tovornjak. Poškodbe, ki jih je
dobil voznik Vrbič so bile tako
hude, da je na kraju nesreče
umrl.
Pešec na progi
Na železniškem prehodu, na
lokalni cesti v Radobljah se je
zgodila prometna nesreča s
smrtnim izidom. Strojevodja
vlaka, ki je pripeljal iz smeri
Laškega, je na kratki razdalji
opazil na levem tiru moškega,
ki ga je opozarjal z zvočnimi
signali in tudi močno zaviral,
kljub temu pa je zadel FRAN-
CA PERTNJAKA, 40. iz Rado-
belj, ki je zaradi hudih po-
škodb na kraju nesreče umrl.
Ranjen sopotnli(
Iz Primoža proti Kamenemu
pri Šentjurju je vozil s kombi-
jem MARJAN ŠRAMEL, 21, iz
Kamenega. Tik pred ovinkom
se je srečeval s tovornjakom,
ki ga je po klancu navzdol pri-
peljal ALOJZ MRAVTJAK,
32, iz Pesnice, pravilno po svo-
ji desni strani. Ker je Sramel
vozil prehitro, je prišlo na oz-
kem vozišču do trčenja, pn ka-
terem se je hudo poškodoval
sopotnik v kombiju, 24-letni
BOGOMIR SAIVIEC iz Primo-
ža. Škodo na vozilih so ocenili
na 130.000 dinariev.
Pohodili so
8-lebieoa dečlca
V okviru kulturnega dne so
si velenjski otroci ogledali tudi
folklorm nastop \' velenjski
Rdeči dvorani. Ko so po prire-
ditvi zapuščali dvorano, se je 8-
letni I.2., učenec OŠ Veljko
Vlahovič iz Titovega Velenja,
ločil od svojega razreda, med
izhodom pa so ga starejši učen-
ci, potem ko je padel, pohodili.
Dečka so huje ranjenega pre-
peljali na zdravljenje v celjsko
bolnišmco.
SILVESTRUJTE Z NAMI NA
DOBRNI
Za novoletne praznike smo vam pripravili bogat
družabni program, možnost pa boste imeli tudi
koristiti zdraviliške objekte za sprostitev in
rekreacijo.
SILVESTROVANJE
31. 12. 1983 ob 20. uri - igra ansambel   »VE-
HOTEL DOBRNA NUS«
cena 1.500 din - video disco
- silvesterska darila
ZDRAVILIŠKI DOM      _ jgra ansambel »CMOK«
cena 1.200 din _ silvesterska darila
NOVOLETNI PLESI IN DRUŽABNE
PRIREDITVE
ioVE^^O^B^R^N^A"^'       Jr
cena 300 d m _ nabavni kabaret
2. 1. 1984 ob 15. uri    OTROŠKA     ZABAVNA
PRIREDITEV
VELIKA ZDRAVILIŠKA DVORANA
vstopnina za starše    - igra ansambel »CMOK«
150 din -z  zabavnim  progra-
mom sodeluje
mladinska   skupina   iz
Celja
2. 1. 1984 ob 20. uri
'   ZDRAVILIŠKI DOM      - igra ansambel
cena 200 din »CMOK«
REKREACIJA IN SPROSTITEV
Bazena s termalno vodo v HOTELU DOBRNA in
ZDRAVILIŠKEM DOMU bosta odprta vsak dan od 10.
do 20. ure.
V kabinah ZDRAVILIŠKEGA DOMA se lahko odločite
za termalno ali osvežujočo - smrečno kopel vsak
dan od 7. do 18. ure.
Ročno masažo lahko koristite v HOTELU DOBRNA
vsak dan od 8. do 14. ure.
Sauna, trim kabinet in kegljišče bodo odprti vsak
dan od 8. do 20. ure.
ZA VSE TISTE, KI SI ŽELITE VEČ SPROSTITVE IN
DRUŽABNOSTI, SMO PRIPRAVILI 4 DNEVNE PA-
KETE za 5.600 din V HOTELU DOBRNA IN ZA 4.600
din V ZDRAVILIŠKEM DOMU.
V ceno aranžmana so vključeni 4 polni pensioni,
svečana silvesterska večerja, kopanje v bazenu, en-
kratna uporaba saune ali trim kabineta, novoletni
ples v Hotelu Dobrna ali v Zdraviliškem domu in
turistična taksa. Za enoposteljno sobo boste dopla-
čali v Hotelu Dobrna 500 din oz. v Zdraviliškem domu
200 din.
POSTREGLI VAS BOMO TUDI Z BOGATO IZBIRO
JEDI, IZBRANIMI PIJAČAMI IN KOKTEILI, ZA NAJ-
MLAJŠE PA BOMO PRIPRAVILI POSEBNO IZBIRO
SLADIC.
VESELITE SE Z NAMI, Ml PA VAM ŽELIMO SREČNO
NOVO LETO 1984!
18. STRAN - NOVI TEDNIK
15. DECEMBER 1983
15. DECEMBER 1983
NOVI TEDMK - STRAN 1f.
Ma naš račun
Novinarjem, ki so se pred dnevi udeležili tiskovne
Konference v Zdravilišču Rogaška Slatina, so ponu-'
dili tudi masažo. I
»Ni treba, ko nas pa že tako vsak dan masirajo!«
je to ponudbo komentiral Jože Vetrovec, glavni
revije Zdravje.
»No, mi vas ne bi na suho, ampak z vodo«, ga je
potolažila Marjetka Napastova.
Težko breme
Na zadnjem plenumu CK ZKS, ko
so govorili o težavah mladih, so med
drugim tudi povedali, da je še vedno
premalo mladih s pokončno hrbte-
nico.
Samo ne vemo, ali zaradi prevelike
prilagodljivosti ali teže, ki jo že pre-
našajo.
Saj pravijo, da na mladih svet
sloni!
Svečano
Pravijo, da bi lahko Imeli
ta čas pri nas res veliko
svečanih sej.
Predvsem zdaj.
Pa ne zato, ker bi imeli kaj
slaviti.
Imeli bi jih namreč res ob
svečah.
A NI ČUDNO, DA NEKATERI V TEIVU VEČKRAT IN BOUE ZADENEJO?!
Novo strelišče
Pred tedni smo v Pe-
čovniku odprli novo
moderno strelišče. Ob
tem seveda nekateri
občani sprašujejo, za-
kaj smo zdaj odprli še
enega.
IVlisiijo namreč na ve-
černe vaje iz streljanja
s pištolo na Hudinji.
Brez skrbi - zaradi
slabih rezultatov, tu
strelišča ne bo!
Spodrsljaji
Spodrsljaji nas drago stanejo.
Kako tudi ne, ko pa vemo, da nam velikokrat
spodrsne na bananinem olupku, banane pa so zdaj
po 200 dinarjev.
Gorivo
Pravijo, da bi v Rogaško Slatino prišlo še več
gostov iz tujine, če ne bi bilo toliko težav s prevozi.
Tako pa nekateri naši letalski prevozniki zahtevajo
celo zagotovitev letalskega goriva, če naj bi pripra-
vili prevoz.
»Kerozina jim pa res ne moremo dati«, na to
pripominja direktor zdravilišča Darko Bizjak.
Jim naj dajo pa Donat - saj pravijo, da on tudi
žene!
Skrb
Društvo za varstvo živali opozarjajo lastnike
psov, naj v mrazu poskrbijo za te živali.
Ob taki skrbi zanje, so jim nekateri ljudje kar
nevoščljivi.
Bodo razpravi!alci zdaj spodnesH še farmo?!
Okrepčila
Slišali smo, da bodo
tako na Golteh kot tudi
na Rog I i poskrbeli med
letošnjo smučarsko se-
zono za okrepčevalinice
na progah.
Glede na letošnje ce-
ne je to seveda še kako
potrebno!
NOTRANJA TRGOVINA
TOZD MALOPRODAJA ŽALEC
Komisija za delovna razmerja DO Notranja trgovina
TOZD Maloprodaja Žalec obljavlja prosta dela in
naloge:
1. Pomoč pri vodenju oddelka
orodja
2. Pomoč pri vodenju oddelka
barve, tapete
3. Pomoč pri vodenju ekspedita
4. Prodaja blaga na oddelku vijaki,
okovje
5. Prodaja blaga na oddelku orodja
6. Blagajniška dela
za določen čas nadomeščanje delavke, ki je v poro-
dniški
Poleg splošnih pogojev morajo izpolnjevati še na-
slednje:
pod 1., 2. in 3.: končana poslovodska ali srednja
komercialna šola in dve leti delovnih izkušenj na
področju vodenja in organiziranja dela manjše sku-
pine delavcev v zahtevani stroki,
pod 4. in 5.: končana šola za prodajalce in dve leti
delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah,
pod 6.: končana šola za prodajalce in dve leti ustrez-
nih delovnih izkušenj. Delo je izmensko. V vseh
primerih je poskusno delo 2 meseca.
Osebni dohodek brez dodatka na minulo delo in
učinka znaša: pod 1. in 2. 17.820,CX); pod 3. din
16.956,00, pod 4. in 5. din 15.390,00; pod 6. din
15.768,00 din.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnje-
vanju razpisnih pogojev v 8 dneh od dneva objave na
naslov:
Hmezad, DO Notranja trgovina Žalec, Celjska cesta
7.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po kon-
čanem zbiranju prijav.
Potep po pacifiškem paradižu
Piše
stane Žilnlk (1)
o pacifiških otokih in njihovih nasmejanih prebivalcih pri nas ne vemo
veliko. Poznamo le Havaje - pa še te večinoma samo s slik in potopisov tistih
srečnežev, ki so jih obiskali - in kvečjemu še Tahiti.
Ljudem so se vtisnile v spomin govorice o bajnih eksotičnih deželah, o lepih,
na pol golih dekletih, ki moškim menda, kar same padajo v objem, skratka
pacifiški otoki naj bi bili dežele enega samega blagostanja. Eksotične fotogra-
fije z raznih koledarjev nas seveda še bolj prepričajo v to. V resnici pa je vse to
le velika turistična industrija, ki s privlačnimi fotografijami vabi petične
turiste v ta »raj na zemlji«, ki se odraža v zasoljenih hotelskih cenah, prenatr-
panih plažah, hladnih koktailih in narejeni prijaznosti v turizmu zaposlenih
domačinov.
Pravi pacifiški paradiž je v resnici čisto drugje. Tam, do koder ne moreš
kupiti vozovnice. Spoznati moraš domačine, se z njimi spoprijateljiti in ti te
potem vodijo v kraje, kamor turisti ponavadi ne zahajajo.
Zasenčena prvobitnost
Moj postanek na Novi Caledoniji je
trajal le nekaj dni, pa še te sem preži-
vel samo v glavnem mestu Noumei.
Novo Cededonijo je odkril in jo tako
tudi poimenoval kapitan Cook. Leta
1853 je otok postal francoska kolonija.
Slabih sto let pozneje, leta 1946, pa so
jo razglasili za francoski prekomorski
teritorij v sestavu francoske republike.
In to je še danes. Čeprav se domačini
niso nikoli docela sprijaznili s tem, pa
so se francoskemu načinu življenja do-
bro privadili. Francozom na tem otoku
seveda najbolj dišijo bogate zaloge
niklja (tretje v svetovnem merilu), ki
jih poleg drugih rudnih bogastev
spretno izkoriščajo za zaveso dišečih
parfumov, psu-iških butikov in dišeče-
ga šampanjca.
Med mojim kratkim bivanjem na
tem otoku sem ugotovil vsaj dve stva-
ri. Najprej, da so cene (vsaj v glavnem
mestu) tako zasoljene, da si popotnik s
plitkimi žepi (kakršen sem bil kot štu-
dent tudi sam) ob njih ne more kaj
dosti privoščiti. Sicer pa - treba se je
znajti (tudi finančno) in ravno v tem je
čar potovanja. Ob tem mi je prišel na
misel moj postanek v Džakarti, kjer
smo pristali med poletom. Letala, ki
naj bi nas odpeljal naprej, ni bilo in
tako nam je letalska družba morala
zagotoviti prenočišče. Nastanili smo
se v razkošnem hotelu, kjer sem se v
umazanih kavbojkah in z oguljenim
ncihrbtnikom v roki kcir nerodno poču-
til. In medtem, ko sem imel sobo v
enem najimenitnejših hotelov, sicer
rezerviranih le za tiste z debelejšimi
denarnicami, sem se svojemu žepu
primemo hranil na ulici, kot tisoči na-
vadnih ljudi.
Drugo, kar me je v Noumei zbodlo v
oči, je bilo to, da je francoski način
življenja pravzaprav že skoraj docela
zasenčil originalnost melanezijskega
življa, zaradi česar je bilo mesto, kot
turistična zanimivost nedvomno (vsaj
zame) manj privlačno. V tem mestu
živi namreč več Francozov in drugih
prebivalcev kot pa kodrastih temno-
poltih domačinov. Ti so se umaknili k
obali in na sosednje otoke.
Otok rešitve kot odkrlUe
^ Za otoke Fidži je svet izvedel pravza-
prav zaradi naključja. Na angleški la-
dji Bounty je izbruhnil upor. Posadka
je svojega kapitana Bountya in njego-
ve simpatizerje vkrcala v majhen čoln,
jim pustila nekaj vode in živeža ter jih
prepustila morskim tokovom. Ti so
čolniček zanesli do otočja Fidži.
To je kopica majhnih koralnih oto-
kov, raztresenih v južnem delu Tihcjga
oceana. Večino kopne zemlje tvorita
otoka Vanue Levu in Viti Levu, ki sta
vulkanskega nastanka.
Tu prebivajo po naravi in običajih
različne plemenske skupnosti. Za F^d-
žijce velja rek, da jim je skupna samo
vljudnost, v vseh ostalih navadah pa
se močno razlikujejo med sabo.
Drugače je seveda v obmorskih me-
stih, kjer je turizem povsem spremenil
življenje in navade prebivalcev. Nas-
ploh je belec s svojim prihodom kar
korenito spremenil način Fidžijskega
življenja. Najprej so beli trgovci na
otoku trgovali z dišečim rdečim lesom,
imenovanim sandalovina. Iz njega do-
mačini po vsej Oceaniji izdelujejo
izrezljane predmete. Belec je Fidžij-
cem prinesel tudi strelno orožje. Raz-
plamtele so se medplemenske vojne,
ki so grozile, da zdesetkajo prebival-
stvo.
Končno pa je pot na Fidži zanesla
tudi bele misionarje, ki so začeli širiti
vsak svojo katoliško vero. Domačini
sprva niso bili dovzetni zanjo, tako da
je marsikateri misjonar slabo končal.
Z leti pa so se Fidžijci v celoti navzeli
nove vere.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
15. DECEMBER 1983
MODNI NASVETI
Aktivna ženska
•»
Letošnja ženska moda se
reizdeli v tri glavne smeri:
- aktivna ženska
- vagabund stil
- oblačila po meri
Prvi stil »aktivna ženska«
je namenjen za sodobne žen-
Pripravlja
Duška Sorn_
ske, ki so aktivne od jutra do
večera. To je zelo ženski stil,
neupadljiv, zasnovan na do-
miselnem oblačenju, pri ka-
terem so osnovne barve
osvežene s svetlimi. Pri bar-
vah prevladuje črna v kom-
binaciji z belo. Tkanine so
bolj moške, kosmatene tka-
nine so mehke, tvveedi so
izraziti, proge živahne. Linija
je klasična, poudarek pa je
na krilu, ki je ravno, in na
hlačah, ki so krajše. Pri pla-
ščih je linija predimenzioni-
rana, reglani rokavi so zelo
široki. Dolžino ima natariko
določeno.
RECEPT TEDNA
Testenine z omako
špagete kuhamo cele v veliki količini slanega kropa. Vro
naj 10 minut. Od časa do časa jih premešamo z leseno žhco.
Med kuhanjem prilijemo eno žlico olja, da se med kuhanjem
špageti ne sprimejo. Kuhane špagete odcedimo, popla-
Imemo z vročo vodo in takoj prehjemo z omako. Ce morajo
špageti nekaj časa stati, jih moramo takoj zabehti, sicer so
lepki in ne več tako okusni. Vroče špagete razdeUmo po
globokih krožnikih, v sredi naredimo jamico, v katero vli-
jemo omako. Okrog potresemo nariban parmezan.
Omake:
Bolonjska: Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo.
Dodamo mleto meso in sesekljano jušno zelenjavo. Popra-
žimo, pomokamo, dodamo paradižnikovo mezgo, zalijemo,
začinimo in kuhamo 20 minut. Vmes večkrat premešamo.
Milanska: Na maščobi prepražimo moko. Dodamo para-
dižnikovo v mezgo, prilijemo malo hladne vode in razme-
šamo. Dodamo ^ico na koščke narezane šunke ali klobase
ter prepražene gobe. Pokuhamo in nazadnje osolimo in
popopramo. Namesto šunke lahko vzamemo »pasjo radost«
in dodamo še 100 g kuhanega graha.
Omaka z brstičnim ohrovtom: Očiščene glavice brstič-
nega ohrovta skuhamo v slanem kropu. Odcedimo in ga
damo na toplo. Pripravimo bešamel, ki ga zahjemo z vodo, v
kateri smo kuhali brstični ohrovt, gladko razmešamo in
prevremo. Dodamo nariban sir, kislo smetano in osolimo. Z
omako prelijemo brstični ohrovt.
Vreme v Celju
1. Vremenske razmere:
Pretekli teden je naše kraje prešlo območje nizkega zračnega
pritiska, ki je v nedeljo povzročilo sneženje. Pred frontalnim
valom je nad naše kraje pritekal nekoliko toplejši zrak, ki je le v
soboto povzročil manjše otopUtve. Tako so se v soboto tempera-
ture povzpele na +5 °C, ostale dni pa je bilo dokaj hladno, saj so
se jutranje temperature gibale med -1 in -11 LC, opoldanske pa
med +3 in -1 °C.
2. Onesnaženost zraka:
V dneh, ko je naše kraje prešel frontalni val, se je onesnaže-
nost zraka gibala v dovoljenih mejah. V obdobju stabilnega
vremena z visokim zračnim pritiskom in nizkimi temperatu-
rami, so 24-ume povprečne koncentracije SO2 v zraku presegle
najvišjo dovoljeno mejo.
ZAVOD GOLOVEC VAS VABI,
da pričakate novo leto ob zvokih ansambla
PRIZMA, z Marjanom Kraljem,
Gost večera - presenečenje, disco, srečolov,
vsaka 50. vstopnica nagrajena, gostinske
usluge po zmernih cenah in po vaših željah.
Cena vstopnic: 450,00 din - v ceno je všteto
spominsko darilo, bogat program in
rezervacija mize.
GOSTIŠČE
»PIRNAT«
iz LETUŠA
vošči bralcem Novega tednika
v NOVEM LETU 1984 obilo sreče in
vas obenem vabi na že tradicionalno
SILVESTROVANJE.
Informacije dobite po telefonu (063)
884-143.
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Vrl v decembru
December prinaša mraz in sneg. V takšnem vremenu
se moramo odreči sleherni aktivnosti v vrtu. Pravzaprav
pa bi moral biti vrt že urejen in pripravljen za zimski
počitek. Se pravi, da bi morali izprazniti gredice in jih
prelopatati, trato pokositi in pograbiti, gredice trajnic bi
morale biti v tem čsisu očiščene in pognojene, vrtnice
obsute ter zavarovane pred zimo ter urejeni kompostni
kupi. Ce je katero od teh opravil še ostalo, je prav da jo
opravite zelo hitro.
Cvetoče lončnice nam v pustih zimskih dneh pome-
riijo veliko več kot takrat, ko je zunaj veliko cvetja in
zelenja. Zato jim bomo posvetili vso sla"b: obvarovali jih
bomo pred prevelikimi temperatiimimi nihanji, da se ne
prehladijo, postavili jih bomo na svetlo blizu oken in jih
po potrebi zalivali. Rastline v cvetju in bujni rasti zah-
vamo močneje in pogosteje, v stanovanjih s centralno
kurjavo pa skrbimo za zračno vlago.
Spravljeno zelenjavo v kleti ali zasipnici večkrat pre-
gledamo in sproti odstranimo vse, kar je nagnito. Tudi
spravljene gomolje raziiih cvetic večkrat pregledamo.
Dalije najbolje shranimo v kleti, kjer imamo krompir,
ker je tam zanje ravno dovolj vlažno.
V tem času pregledamo ograjo okoh sadnega vrta.
Otroci pa naj v vrtu krmijo ptice.
Tako je vrtnarjev© delo končano. Pod račun poteg-
nemo črto v prepričanju, da je za nami spet uspešno
obdobje. Ko zaželimo znancu ali prijatelju vso srečo v
novem letu, ga razveselimo z majhiiim darilom, z drobno
Vse o novoletnih cvoUlčnih aranžmajih
Program predavanj, ki jih za vsako zimsko obdobje
pripravlja celjsko Hortikultumo društvo, je nared. Po
prvem osnutku bodo tri takšna srečanja, in prvo pre-
davanje že jutri, v petek, 16. decembra ob 17. uri v
dvorani Regionalne zdravstvene skupnosti, Gregorči-
čeva 5 a. Tokratna tema bo priprava cvetličnih novo-
letnih aranžmajev, torej naloga, ki za mnoge prihaja
ob pravem času.
pozornostjo. To je lahko rastlina iz nove zbirke, morda
gomoljček ali pa samo podtaknjenec. Lepo darilo pa je
tudi strokovna knjiga, h kateri se vedno znova vračamo
po prijateljsko pomoč.
Naj bo Novo leto vsem skupaj in vsakemu posebej -
srečno!
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje ob-
javlja
NATEČAJ
za evidentiranje upravičencev do stanovanj, zgrajenih s
sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodar-
stvu, za leto 1984.
1.
Na natečaju za pridobitev stanovanja, zgrajenega s
sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
(med nadaljnjim t>esedilom - solidarnostno stanovanje),
lahko sodelujejo:
- delavci z nižjimi dohodki, ki združujejo delo v organi-
zacijah združenega dela,
- občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje
stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela,
- občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti
svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi,
borci NOV, kmetje borci NOV in starejši ter za delo nespo-
sobni občani in
- mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok.
2.
Upravičenci do solidarnostnega stanovanja morajo iz-
polnjevati sledeče splošne pogoje:
- da ima upravičenec stalno bivališče na območju ob-
čine Celje,
- da upravičenec ali katerikoli član njegove družinske
oziroma gospodinjske skupnosti ni imetnik stanovanjske
pravice na standardnem stanovanju ali lastnik vseljivega
standardnega stanovanja,
- da upravičenec ali član njegove družinske oziroma
gospodinjske skupnosti še ni imel ustrezno rešenega sta-
novanjskega vprašanja,
- da upravičenec ali za delo sposoben član njegove
družinske oziroma gospodinjske skupnosti ni neopravi-
čeno nezaposlen,
- da zakonec, starši ali otroci upravičenca niso lastniki
stanovanja ali stanovanjske hiše, ki glede na stanovanjske
standarde v občini Celje presega njihove potrebe in
- da upravičenec ali član njegove družinske oziroma
gospodinjske skupnosti ni lastnik počitniške hišice ali
drugih nepremičnin, ki presegajo vrednost 100.000, din.
3.
Poseben pogoj, ki ga morajo izpolnjevati vse kategorije
upravičencev do solidarnostnega stanovanja iz prve točke
tega natečaja, je skupni povprečni mesečni dohodek na
člana družinske oziroma gospodinjske skupnosti v letu
1982, ki ne sme presegati pri družinah z dvema ali več
člani 55%, pri samskih občanih in upokojencih pa 70%
povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR
Sloveniji v letu 1982.
4.
Upravičenci, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje za prido-
bitev solidarnostnega stanovanja, pošljejo vloge, oprem-
ljene z dokazili, podatki in potrdili stanovanjski skupnosti
in sicer:
- delavci preko svojih.organizacij združenega dela, v
katerih delajo,
- delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih, preko Ob-
činskega sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrt-
nikih,
- upokojenci in invalidski upokojenci preko društev
upokojencev,
- borci NOV, kmetje borci NOV in vojaški vojni invalidi
preko svojih združenj borcev NOV,
- upravičenci do stalne družbene denarne pomoči
preko Občinske skupnosti socialnega skrbstva,
- drugi občani pa preko krajevne skupnosti, v kateri
živijo.
Organizacije združenega dela in druge organizacije ter
skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo vloge z mnenjem
in predlogom svojega pristojnega organa poslati v razpi-
snem roku stanovanjski skupnosti.
5.
Vlogi za solidarnostno stanovanje je treba priložiti:
- potrdila o skupnih dohodkih upravičenca in članov
njegove družinske oziroma gospodinjske skupnosti za
leto 1982, med katere se vštevajo osebni dohodki, nado-
mestila osebnega dohodka, pokojninski prejemki, invali-
dnine, štipendije, otroški dodatki, preživnine in podobno,
- potrdila o premoženjskem stanju,
- potrdila o stalnem bivališču in skupnem gospo-
dinjstvu ter
- druga potrdila glede na posebne socialno materialne,
zdravstvene ali druge okoliščine posameznega upravi-
čenca.
Napopolnih vlog ne bo mogoče upoštevati.
6.
Upravičenost do solidarnostnega stanovanja se bo ugo-
tavljala v skladu z osnovami in merili, ki so določena s
Pravilnikom o osnovah in merilih za reševanje stanovanj-
skih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem
gospodarstvu, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS štev.
23/82.
7.
Rok za sprejemanje vlog znaša trideset dni od dneva
objave tega natečaja.
Vloge za solidarnostna stanovanja je treba v natečajnem
roku poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti občine
Celje, Celje, Gledališka 4.
Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Celje
15. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 21
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje ob-
javlja
NATEČAJ
za evidentiranje upravičencev do stanovanj, zgrajenih s
sredstvi, ki jih združujejo deiavci, ki so zaposleni pri
samostojnih obrtnikih na območju občine Celje
1.
Na natečaju lahko sodelujejo delavci, ki so v delovnem
razmerju s samostojnim obrtnikom za nedoločen čas in če
izpolnjujejo še sledeče posebne pogoje:
- da delajo v obratovalnici samostojnega obrtnika na
območju občine Celje,
- da delavci ali katerikoli člani njihove družinske ozi-
roma gospodinjske skupnosti niso imetniki stanovanjske
pravice na standardnem stanovanju ali lastniki vseljivega
standardnega stanovanja,
- da delavci ali člani njihove družinske oziroma gospo-
dinjske skupnosti doslej še niso imeli ustrezno rešenega
stanovanjskega vprašanja,
- da starši delavcev, njihovi zakonci ali otroci niso last-
niki stanovanja ali stanovanjske hiše, ki glede na stano-
vanjske standarde v občini Celje presega njihove potrebe
in
- da delavci ali člani njihove družinske oziroma gospo-
dinjske skupnosti niso lastniki počitniške hišice ali drugih
nepremičnin, ki presegajo vrednost 150.000 din.
2.
Delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih na območju
občine Celje, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje za pridobi-
tev družbenega stanovanja, morajo vlogi priložiti:
- potrdila o skupnih dohodkih delavcev in članov nji-
hove družinske oziroma gospodinjske skupnosti za leto
1983, med katere se vštevajo osebni dohodki, nadomestila
osebnega dohodka, pokojninski prejemki, invalidnine, šti-
pendije, otroški dodatki, preživnine, družbene denarne
pomoči in podobno,
- potrdila o premoženjskem stanju,
- potrdila o stalnem bivališču in skupnem gospo-
dinjstvu,
- overjene prepise delovnih pogodb in
- druga potrdila glede na posebne socialno materialne,
zdravstvene ali druge okoliščine posameznega upravi-
čenca.
Nepopolnih vlog ne bo mogoče upoštevati.
3.
Upravičenost do družbenega stanovanja se bo ugotav-
ljala v skladu z osnovami in merili, ki so določena s
Pravilnikom o osnovah in merilih za reševanje stanovanj-
skih vprašanj delavcev, ki so zaposleni pri samostojnih
obrtnikih, ki je bil objavljen v Delegatovem poročevalcu
štev. 11 z dne 8. 6. 1982.
4.
Rok za sprejemanje vlog znaša trideset dni od dneva
objave tega natečaja.
Vloge za družbena stanovanja je treba v natečajnem
roku poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti občine
Celje, Celje, Gledališča 4.
Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Celje
INDUSTRIJSKO KOVINARSKA
IN OBRTNO MONTAŽNA DO
»IKOM« ŠMARJE PRI JELŠAH
Delavski svet
v skladu 122. člena samoupravnega sporsizuma o
združitvi TOZD v delovno organizacijo
Razpisuje
Dela in naloge (reelekcija)
1. Direktorja delovne organizacije
Pogoji:
- Visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri in 5 let
delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta na oprav-
ljanju del oz. nalog s posebnimi pooblastili
- organizacijska in vodstvena sposobnost ter smisel
za delo z ljudmi
- moralna in politična neoporečnost
- dosedanje delo mora jamčiti, da bodo doseženi
cilji delovne organizacije
- podati mora predlog o načinu realizacije razvoj-
nega programa DO.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
2. Vodja finančno-računovodske
službe
Pogoji:
- Višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske
smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
- da ima pravilen odnos do samoupravljanja in da je
širše družbeno aktiven
- da poda predlog o načinu realizacije programa
finančno-računovodske službe in opredeli svojo vlo-
go pri realizaciji
Kandidat bo izbran za dobo 4 leta.
3. Vodja splošno kadrovske službe
Pogoji:
- da ima šolo pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj
na vodilnih delih in nalogah
- da ima pravilen odnos do samoupravljanja in da je
širše družbeno aktiven
- da poda predlog o načinu realizacije programa s
področja kadrovskih zadev in opredeli svojo vlogo
pri realizaciji.
Kandidat bo izbran za 4 letno mandatno obdobje.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa,
naj kandidati pošljejo najkasneje 15 dni po objavi na
naslov:
INDUSTRIJSKO KOVINARSKA IN OBRATNO MON-
TAŽNA DO I KOM Šmarje pri Jelšah (za razpisno
komisijo).
O izidu bodo prijavljeni kandidati obveščeni 30 dni
po končanem izbirnem postopku.
Keramična industrija
Liboje
Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb
Keramične industrije Liboje
RAZPISUJE
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
VODENJE TEHNIČNE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg pogojev določenih z zako-
nom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki
izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da imajo visokošolsko ali višješolsko izobrazbo
kemijske ali strojne smeri
- da imajo 4 leta delovnih izkušenj v zahtevanem
poklicu
- da aktivno obvladajo en tuj jezik
- da so družbeno politično aktivni
Pismene prijave opremljene z ustreznimi dokazili naj
kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov:
Keramična industrija Liboje, 63301 Petrovče
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po spre-
• jemu sklepa.
SOZDMERX
DO Zdravstveni zavod
Zdravilišče Dobrna
Delavski svet
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi za 4 leta
1. Vodenje splošno-kadrovske
službe
- višja šola pravne, kadrovske ali organizacijske
smeri (VI. stopnja strokovne zahtevnosti)
- štiri leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtev-
nejših in samostojnih del in nalog z razpisanega
področja
- znanje nemškega ali angleškega jezika
- sposobnost za organiziranje in vodenje ter delo z
ljudmi
- predložitev predloga koncepta o načinu realizaci-
je razvojnega programa ter opredelitev lastne vloge
pri njegovi realizaciji.
Komisija za delovna razmerja
pa objavlja
dela in naloge za nedoločen čas
1. Opravila s samoupravno-
pravnega področja, varstva pri
delu in SLO
- višja šola pravne ali upravne smeri (VI. stopnja
strokovne zahtevnosti)
- dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali
podobnih del
- izpit iz varstva pri delu
- poskusno delo 3 mesece
2. Vzdrževalna opravila
- monter ogrevalnih naprav (IV. stopnja strok, za-
htevnosti)
- eno leto delovnih izkušenj
- izpit iz varstva pri delu
- poskusno delo 2 meseca
3. Natakarska opravila
- gostinska šola natakarske smeri (IV. stopnja strok,
zahtevnosti)
- šest mesecev delovnih izkušenj
- znanje nemškega ali angleškega jezika
- poznavanje predpisov o varstvu pri delu, higien-
skem minimumu
- poskusno delo 2 meseca
4. priprava slaščic
- gostinska šola slaščičarske smeri (IV. stopnja
strokovne zahtevnosti)
- 1 leto delovnih izkušenj
- poznavanje predpisov o varstvu pri delu, higienski
minimum
- poskusno delo 2 meseca
Po potrebi nudimo za začasno rešitev stanovanjske-
ga vprašanja samsko sobo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih
pogojev ter z opisom dosedanjega dela naj kandidati
pošljejo pod 1, v 15 dneh od dneva objave z oznako
»za razpisno komisijo«, za vsa preostala dela pa v 9
dneh na naslov:
ZDRAVILIŠČE DOBRNA, splošno-kadrovska služba,
63204 Dobrna.
PRODAJNI CENTER LEVEČ
ODDELEK KUHINJ
Predstavljamo
vam kuhinjo
KONDOR-S
Kuhinje so izvozne kakovosti in v iskanem hrastovem furnirju. Ob naročilu boste plačali samo
akontacijo, v celoti pa jo boste plačali na dan dobave.
Cene elementov kuhinje veljajo na dan naročila.
Posebnost! V kuhinje je že v zgrajena vsa bela tehnika, razen hladilnika.
Poleg kuhinje lahko kupite tudi DAMIX sanitarne vodne baterije s pomivalnimi koriti in bojierji
za toplo vodo, ki so tudi sestavni del delovnega pulta.
V LESNIM v Levcu vas pričakujejo. Njihovi strokovnjaki pa vam bodo radi svetovali.
22. STRAfi - NOVI TEDNIK
15. DECEMBER 1983
IS. DECEMBER 1083
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
15. DECEMBER 1983
Trdno zavozlana življenjska nit
Ziato poroko sta slavila žertlonorjova Iz Colja, sicer gostinca po tluši
Oba zlatoporočenca, Pepca in Jože
2erdoner sta si na rame naložila že
preko sedemdeset let, vsak zase, se
ve, a sta kljub temu vitalna, zgovor-
na, zlasti tedaj, ko teče beseda o go-
stinstvu, ki sta mu bila zapisana vse
življenje. Do njega imata tudi dru-
gačni odnos, kot ga na vsakem kora-
ku doživljamo danes in ko smo jii
povprašali za ključ njunih uspehov
sta dejala, da sta se držala načela, da
je vsak gost kralj, ki ga je treba po-
slušati.
Skupaj sta ustvarjala, skupaj kovala
načrte in skupaj sprejemala poraze.
Vmes sta se dostikrat tudi skregala, a
vedno zaradi »kšefta«. Njuna življenj-
ska nit je trdno zavozljana, saj prežive-
ti skupaj petdeset let, pomeni dodobra
spoznati tovariša in z njim tudi živeti.
Zerdonerjeva to znata in njuno prija-
teljstvo je vsak dan močnejše.
Pepca ni štajerske gore list. Koroši-
ca je in s trebuhom za kruhom jo je pot
pripeljala v Celje, pred triinpetdeseti-
mi leti, kjer se je zaposlila kot nataka-
rica v gostišču, kjer je zdaj restavracija
Koper.
Jože, doma iz Celja, že kot mulec z
vsemi žavbami namazan, z učenjem za
mehanika ni bil zadovoljen. Želel si je
delati bolj v »gosposkem« poklicu, za- .
to se je kot vajenec vdinjal v hotelu
Evropa. Vmes je škilil čez cesto, kjer
se je sukala Pepca in tako sta se pred
petdesetimi leti vzela. Dva gostinca po
duši, oba pridnih rok in bistrih glav.
Nekaj časa sta kelnarila vsak pri svo-
jem gospodarju, a ne dolgo. Leta 1936
je Pepca začela s samostojno obrtjo ter
prevzela do tedaj zadolženo zadružno
restavracijo Pri starem piskru v Celju,
kjer so se shajali državni uradniki vseh
političnih strank. Privabljala jih je od-
lična hrana, ki je prvi in najtrdnejši
temelj vsake gostilne, pravi Pepca
Zerdoner, ki je potem vodila sama ali
skupaj z možem še veliko gostinskih
podjetij v Celju, najdlje pa sta se držala
v »njuni« gostilni Pod mostom. Izpre-
gla sta leta 1965 in se takrat tudi upo-
kojila. A Pepcina žilica ni mirovala. Se
se je kot gostinka zaposlila v Avstriji
in Ameriki in šele po tem, ko se je od
tam vrnila, je čisto zares »za druge«
izpregla. Kljub letom in bolezni je v
njenem domu še vedno polno dobrot
in obilica pristnega gostoljubja, ki ji je
prešlo v kri.
Izvrstno jo dopolnjuje mož Jože,
poln bogatih spominov na predvojno
življenje v Celju, nekdanji sokol, usta-
novitelj konjeniškega kluba v Celju,
lovec in nosilec zlate plakete mesta
Celja za osemindvajsetletno športno
delovanje v rodnem mestu. Tudi hu-
mor je njegova odlika in dostikrat se je
reševal z njim v najbolj kritičnih tre-
nutkih, ko je šlo celo za življenje. Med
vojno je bilo, ko je žena Pepca pošilja-
la hrano v Stari pisker, on pa je z obe-
šenjaškim humorjem zadrževal najviš-
je nemške oficirje ter jih zavajal in z
napačnimi podatki usmerjal, da so
zgubili sledi.
Hči Carmen in sin Dane sta bila vse-
skozi v njunem življenju lučki, ki sta
svetili na poti. Kadar jima je bilo naj-
težje, sta pomisUla nanju in spet je bila
pot lažja. Borila sta se naprej.
Zdaj prihajata domov oba s svojimi
družinami in takrat je pri Zerdonerje-
vih najtopleje. Štirje vnuki prinesejo
mladost, ki ogreje srca babice Pepce
in dedka Jožeta, zlasti ob takem praz-
niku, kot je pred kratkim minil. Petde-
set let skupnega življenja privoščita
vsakemu izmed svojih in tudi drugim,
predvsem, če bodo ta leta tako »zlata«
kot so bila njuna!
ZDENKA STOPAR
Cene pod ključem
Na zadnji seji občinske skupnosti za cene so bile
cene nekaj časa zares pod ključem. Člani te skupnosti
se sestajajo v pisarni vodje komiteja za družbene de-
javnosti celjske občine. V petek so se sestali, kot to
delajo običajno. Janko Poklic, ki je tudi član te skup-
nosti, pa je moral nujno na drugo sejo. Najbrž v mislih
že na tej seji, je ob odhodu zaklenil, svojo pisarno.
Člani skupnosti so bili tako nekaj časa »pod ključem«.
No, vseeno pa to ni pripomoglo, da bi tudi cene
nekaterim storitvam ostale pod ključem. Zaradi pove-
čanih stroškov so člani sprejeli podražitve gostinskih
in še nekaterih drugih uslug.
mb
AMADEUS POROČA
Že res, da svinjska farma smrdi,
če postaviš jo sosedu pred nos.
A tudi je res, da pečenka diši
in omaja še tako trdni ponos.
Postavimo farmo tja kjer so mejniki
in vsakega prašiča na pol razdelimo
saj butalskega gosphodarstva spomeniki
so že zdavnaj prešli iz ednine v množino.
Za današnjo rabo
v dolgih zimskih večerih,
potem ko je gospodinja
odnesla veliko prazno skle-
do in osem ali deset žhc z
mize in ko so otroci najmlaj-
šega žazibah v spanje, se je
družina spet zbrala ob veliki
kmečki peči.
Otroci so luščih fižol, mati
si je dala opraviti z deh v
kuhinji, oče je trdno zapa-
hnil vrata hleva, babica je
sedla v kot h kolovratu, de-
dek pa si je pomembno na-
smodil pipo in. puhnil oblak
dima nad glave otrok. Privil
je leščerbo, da je svetloba
metala dolge, vegaste sence
po hiši. »Dedek, povejte nam
pravljico,« so kot v en glas
moledovali otroci...
* * *
Danes...
»Otroka, zdaj pa hitro po-
jejta, po risanki pa v poste-
ljo. Električar bo ugasnil luč,
da bi otroci prej zaspali.«
»Ne maram električarja,« se
oglasi mala, prepričaria, daje
to zdaj moj nov prijem, da ju
spravim v posteljo. »Saj luči
prižigamo in ugašamo mi,«
se ne da. Prepir traja kakšne
pol ure, potem je luč res nu:-
knila.
Kar onemeh smo prvi hip.
»Sveče! Kje so sveče, ki smo
jih malo prej kupili?« se je
nekdo zvito spomnil. Tipaje
smo se premikali po stano-
vanju kot v nemem filmu,
dokler sve6 nismo našli med
igračami v otroški sobi. Na-
stopi trenutek olajšanja.
SedU smo za mizo in se sku-
šah nekako organizirati za
naslednje tri ure. Otroka sta
ob svečah neizmerno uživala
in spraševeila, če bo odslej
vsak večer prijazni striček
električar naredil »novo le-
to«.. »Povejta nama pravljico,
takšno pravo, živo, kaseto-
fon s pravljicami se ne vrti,«
sta se navdušila mulca. Pa
smo tam! Katero pravljico
naj vama povem? O Aladino-
vi svetilki? O deklici Lučki,
ki ni hotela spati? O dekhci z
vžigalicami? O Zmajčku
Razgrajajčku...«
»Neee! to so pravljice s ka-
set!«
Potem se olajšano spo-
mnim zgodb iz babičine skri-
nje ...
»Bio je dolg zimski večer.
Ob dedku s pipo v ustih je za
kmečko pečjo sedelo osem
vnukov. Petrolejka je metala
dolge, vegaste sence po
hiši...«
Medtem je dogorela tretja
sveča in prižgala se je luč.
Skoda!
MATEJA PODJED
Sodobne pravljice bi se morale začeti:!
»Nekoč, v devizni preteklosti, je živelal
družina v svetli prihodnosti.«
Končno smo le morali spoznati, da iias|
naši upniki še vedno poznajo.
Prazna glava ima tudi močan glas - ne
samo prazen sod.
Čudimo se, da imajo današnje medalje
samo eno plat.
Težko telo inla najlažje možgane.
Obljubiti in dati je dvoje: obljub ne da-
jemo več, napravile so preveč dolgov.
Inšpektorji čakajo, da se bo zmanjšalo
število napak in prekrškov, da bodo mo-
gli spet ukrepati.
Povečajmo storilnost je ostarela pa-
rola, ki so ji norme izpile kri.
Smo za stabilizacijo: smo najbolj sta-
bilni v nestabilnosti.
Bucm
Zlali jubilej sta praznovala France
In Katarina iz Radeč
Franc in Katarina Jazbinšek sta skupno življenjsko pot
pričela pri sv. Emi v Pristavi pri Mestinju pred petdese-
timi leti.
Kasneje sta se preselila v Zidani most, Francetov rojstni
kraj. Tu sta z velikimi napori in ob hudem odrekanju zgra-i
dila majhen, toda prijeten dom za nastajajočo družino. To ni
bil lahek čas, še posebno ne v letih revolucije, ko je Franc
odšel v partizane, vso podporo pa mu je dala njegova pridnaj
družica Katarina. j
Franc izhaja iz številne železničarske družine, Katarina pa,
iz številne kmečke družine. Franc je nadaljeval družinsko ■
tradicijo in je vse do upokojitve delal na železnici v. Zidanem
mostu, Katarina pa je bila doma, skrbela za gospodinjstvo in
za troje otrok.
Ponosna sta na svoje otroke, vnuke in pravnuke, ki jih
obiskujejo in prinašajo vedrino v njun dom.
Svečanosti na matičnem uradu so se ob zlati poroki poleg
številne družine udeležili tudi predstavniki krajevnih druž-
benopolitičnih organizacij, nadzomištva proge Zidani mostj
krajevne borčevske organizacije, upokojencev in mošk
pevski zbor iz Radeč, ki je obred spremljal z lepo slovensko
pesmijo.
IVICA OBRAN