Stev. 89. V Trstu, v petak, 30. marca 1917 Letnik XLlf. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiikega št 20. L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrsnkirana pisma «e ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaiiteij in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsord} lista .Edinost*. - Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge! omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiški: As-škega št. 20. Telefon uredništva in oprave štev. 11^57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 21- Za pol leta ................. lj— za tri ............................• za nedeljsko Izdajo sa celo leto . . . • • . • 5.30 aa pol leta .............. • 2-®) Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarje*, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiasl denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst . . . . v . . . ,K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ .2,— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inse ratni oddelek .Edinosti". Naročnina lii reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I« upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 2U. — Poštnohranllničnl račun Št. 841.652 Austrijsko uradno poročno. DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. marca 1917. Vzhodno bojišče. — Razven živahnega delovanja naših poizvedovalnih oddelkov nič novega. Italijansko bojišče. — Na kraški planoti so vdrle napadne patrulie peš-polka št 64 zapadno Jamelj v sovražne jarke, ujele 20 mož in uplenile 2 strojnici. N~ši letalci so metali bombe na italijan-s* a taborišča pri Podsabotinu. Jugovzhodno bojišče. — Ne- 1 z prem en je no. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, rml. Umsko uradno poročilo. BEROLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. marca 1917. Zapadno bojišče. — Živahen topovski boj med Lentom in Arrasom, ki je trajal tudi ponoči. V boju, ki se je razvil včeraj pred jutranjim svitom pri Croi-sillesu in Ecoust-St. Metnu, severovzhodno Bapauma. so izgubili Angleži poleg številnih mrtvih vsled sunka naših varnostnih oddelkov enega oficirja m 54 mož kot ujetnike. V Šampanii se je več tekom dneva izvršenih napadov Francozov v svrho zopetne osvojitve izgubljenih jarkov izjalovilo izgubonosno. Na levem bregu Moze je naš obrambni ogenj včeraj preprečil pripravljajoče se napade na višino 304. Danes zjutraj se je na široki fronti izvršeni napad izjalovil deloma v o^nju. na eni točki vsled našega protinapada. Vzhodno Verduna so sestrelili naši letalci dva privezna balona. V zračnih bojih in z obrambnim ognjem so bila uničena 4 sovražna letala. Vzhodno bojišče^ — V bistvu mirno. Macedonska bojišča. — Poio-žjj je neizpremenjen. Prvi generalni "Kvartirmojster: pl. Ludendorff. EcirrrfKo uredne poročili?. , SOFIJA« 28. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na vzhodni cbali Ohridskega jezera in pri Crveni steni so se slabi sovražni oddelki poizkušali približati našim postojankam, a jih "te nas ogenj pregnal. Severno Bitolla bob-najoč ogenj sovražne artiljerije. Na ostali fronti slabo topovsko delovanje. — Romunska fronta: Mirno. Turško uradno poročno. CARIGRAD, 28. (Kor.) Iz glavnega stara se poroča: Sinajska fronta: Dne 26. t. m. se je pričel veliki, dolgo pričakovani in od sovražnika skrbno pripravljeni napad. Boj, ki se je dne 27. t. m. popoldne razvi! v ozemlju Ghaze, se ie končal s stilna zmago Turkov. Angleži ^o šli v boj s približno 4 divizijami, številno težko in lahko artiljerijo in z oklopnimi vozovi. V tej bitki, ki je trajala dva dneva, je imel sovražnik težke izgube in je ostavil na bojišču mnogo mrtvih. 200 mož, med njimi en oiicir, je bilo ujetih, en oklopni avtomobil in dva druga avtomobila uplenjena. Sovražnik se umika v jugozapadni smeri, zasledovan od naših čet. — Na ostalih frontah nobenih ^ažnih dogodkov. Uspehi nemških podvodnikov. BEROLIN, 29. I Kor.) \voltfov urad poroča: V februarju je bilo, kakor je bilo naznanjeno že dne 17. marca, potopljenih skupno 368 trgovskih ladij ali 781.500 ton. Od teh je bilo 292 sovražnih ladij in sicer: 269 angleških. 47 francoskih, 28 italijanskih, 8 ruskih. 4 belgijske, 2 portugalski in ena japonska. Pri 33 ladjah ni bilo mogoče dognati imena in narodnosti. Vendar pa jih je bilo najmanj 20 angleških, tako da znaša angleška izguba februarja okoli 560.000 ton. Izmed 70 nevtralnih ladij je bilo 38 norveških. 14 nizozemskih, 2 grški, 7 švedskih, 7 španskih. 3 amerikanske in ena peruanska. Izmed 781.500 _ PODLISTEK. „f&g sodite,...! Roman. A« Tedaj je Lesinski počasi stopil izza španske stene. — Ah se imam za to zahvaliti vam? — je vprašala, in njen glas je zvenel mirno in ponosno. — Da! — Zakaj ste mi storili to, Lesmski? Ce le količkaj Čutile zame, mi dajte, da odidem. Saj morate uvidevati, da ne morem ostati več. Sedaj mi daje obup toliko moči ____če bi bil on tu____bi bila izgubljena. Odprite mi vrata! — S svojim življenjem moram jamčiti za vašo osebo. Življenje bi rad dal za vas, in razumem vas popolnoma, toda s prisego sem zavezan, da se pokorim svojemu vladariu. Grofica, drava ^osoa ne one- tonelat ni bilo mogoče konstatirati tovora pri 475.000 tonah. Ostale tone so imele med drugim: 119.000 ton vojnega materijala, 91.500 ton premoga, 16.000 ton olja in petroleja, 16.800 ton salpetra, 4.800 ton železa, 11.300 ton rud, 550 ton kovin, 90.000 ton žita, 14.000 ton drugih živil, 8.7O0 ton živinske krme, 36.000 m"'lesa, 23.000 ton raznega blaga, dalje 300 konj in 3 milijone zlata. RAJHSTAG. BEROLIN. 29. (Kor.) WoIffov urad poroča: Državni zbor je razpravljal najprej o pomožnem proračunu. Posl. Bernsteln (soc. del. združenje) je preči-tal izjavo stranke, ki izreka nezaupnico vladni politiki in naglasa potrebo, da se pomore nemškemu naredu kolikor trtagoče hitro do dobrega in odkritosrčnega fftku. V očigled vedno težavnejšim bremenom in vedno težjim izgubam smatra stranka za svojo dolžnost, da manifestira svoae odklanjajoče stališče in tako dokaže, tla je še dobiti v Nemčiji stranko, ki se slejkoprej resno bojuje proti militarizmu. Dogodki v Rusiji še podkrepljajo stranko v tem stališču, kajti tamkaj so se pod vodstvom socijalne demokracije izvršili dogodki, ki upravičujejo zaupanje, da bo socijalna demokracija zamogla izpolniti svoj stari mirovni program. Državni zbor }e sprejel nato proračun v vseh treh čitanjih proti glasovom obeh socialističnih frakcij in pričel nato tretje čitanje davčnega proračuna. BEROLIN, 29. (Kor.) Po kratki debati je sprejela zbornica davčno predlogo v tretjem črtanju in pričela nato drugo čitanje proračuna državnega kancelar ja in vnanjega urada. Socijalistična delavska skupina je vložila resolucijo, ki zahteva zakone, ki naj bi pri sklepanju zvez pri vojnih napovedih in mirovnih pogodbah zasigurali sodelovanje državnega zbora in ustvarHi možnost, da se državni kancelar razbremeni. Dalje naj državni zbor deluje na skorajšnji sklep miru na pcdlagi, v smislu katere naj se vojujoče se stranke odpovedo vsaki aneksiji. Potem koje princ Schonaich podal poročilo, je posl. Spalni (centrum) branil državnega kancelarja proti očitkom od strani gosposke zbornice. Razpravljajoč o vnanji politiki, Je govornik naglasa I, da se do končne zmage ne sme rovariti proti pomorski zapori. Mnogo vladarjev je izgubilo svojo samostojnost. Da ne bi bili izv en dežele, bi bili pregnani s prestola, kakor se je z godil o sedaj v Rusiji. Govornik je razpravljal nato o ruski revoluciji in izjavil, da se ne sme vmešavati v notranje razmere Rusije. Mi zamoremo biti le veseli, da smo se zvezali z Avstro-Ogrsko, kar je biio potrebno in kar tudi ostane. (Odobravanje.) Posl. Noske (soc.) je naglašal, da nasprotniki še vedno nočejo nič slišati o miru. Boj za biti ali ne biti našega naroda se še vedno nadaljuje. Zato moramo gle-Jati tudi mi, da bo imelo novo vojno posojilo popolen uspeh. Angleške nade, da jim bodo prinesle zmago srebrne kroglje, je treba uničiti, kakor tudi nado, da bo mogoče Nemčijo sestradati. (Živahno odobravanje.) Vendar pa je treba ožigosati, da se dobe pri nas še vedno razpravljanja, ki še podžigajo druge dežele. Nato je razpravljal o prekinjenju odnošajev s Kitajsko in o ruski revoluciji. Ruska socijalna demokracija je za takojšen mir; ona želi skupen mir in hoče v tem smislu delovati skupno z nami. Toda proti vsakemu poizkusu, da bi se oviral razvoj revolucije ali skušal vzpostaviti stari režim. bo nastopalo rusko delavstvo kar najodločneje. Kakor hitro se bo pojavilo pri ruski vladi mirovno razpoloženje, zahtevamo od naše vlade, da ukrene vse, kar bi zamoglo dovesti do skorajšnje sklenitve miru z Rusijo. Novo francosko posofflo v Ameriki. NEWYORK, 28. (Kor.) Morgan & Com-pany naznanjajo, da je novo francosko posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev že sklenjeno. Imelo bo obliko dveletnih zadolžnic po 5V2%. srečite ga. potrebuje vas sedaj bolj, kot vas je potrebovai kedaj, mislite na njegovo bolezen in ostanite! O, ali vas ne more ganiti, _a tako iskreno prc./m za drugega? Četudi je ta drugi moj vladar, si stojita po čustvovanju vendar mož proti možu! — Zakaj me zadržujete? Štedite svoje besede. Pobegnem skozi kneževe sobe. — Grofica, ne izpostavljajte se ponižanju .... straža bi vas ne pustila mimo sobe. — Moj Bog! Vsa obupana se je zgrudila na stol ob vratih.. Rokavice so ji zdrknile tz rok, in solze so ji pritekle izza pajčolana, Lesinski se je hipoma zdrznil in začel poslušati Odspodaj se je slišal ropot. AH ona ni čula ničesar? Glasove je bilo čuti v veži, knez se je vrnil z vlakom ob devetih ____prihajal je že po stopnjicah. Sedaj je začula njegov glas? — In vi ste vedel za to! — ie vzkliknila. Dogodki ¥ Rusiji. Volne demonstracije v Petrogradu. PETROGRAD, 28. (Kor.) Kakor poroča petrograjska brzojavna agentura, je volginjski polk, čegar nastop na strani prebivalstva je odločil usodo revolucije, priredil veliko manifestacijo za vojno. Iz načela, da je treba nadaljevati vojno do popolne zmage, so jasno razvidne namere armade m naroda, ki hočeta okrepiti notranjo svobodo z zunanjo vojno. Celo najradikalnejši elementi med delavci so baje istih nazorov. S severne fronte vr-nivši se delegati v!'de so naznanili, da so vojaki trdno odločeni »da ne izroče niti pedi narodnega ozemlja. Glasom poročil iz Revala in Sevastopola Je edinost med člani brodovja močnejša kakor kedaj prej. Poročila o gotovih nemirih med vzhodnim brodovjem so pretirana. Število žrtev da znaša le 32. Vse ladje brodovja so popolnoma pripravljene, da se bojujejo s sovražnikom. LONDON, 28. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Petrograca dne 27. t. m.: Danes, na drugo nedeljo revolucije, je bil Nevski Prospekt poln obhodov, pred katerimi so nosili rdeče zastave z raznimi napisi. Nap?se, kakor »Doli z vojno!« je komite delavstva in vojaštva prepovedal. Tudi volginjski pešpolk, ki je Hal pred 14 dnevi znamenje za revokicijo, je korakal mirno v sprevodu. Razpoloženje v polku, na katerega so revolucionarni dogodki vplivali posebno močno, fe povzročalo velike skrbi. Danes so marširale tri stot-nije v vzornem reda pred poslopje dume. Na zastavi polka je bil napis: »Živela provizorična vlada! V boj do zmage! Delajte granate!« Govori, ki so se vršili v dumi, so se 2*deli vojakom dolgočasni. Govornika, ki je govoril za končanje vojne, so vojaki izžvižgali. Poročevalec »Daily Telegrapha« meni, da j«e stališče provizorične vlade jako utrjeno. Odstop sv. sinoda. Navdušenje narodnosti za novo vlado. ROTTERDAM, 28. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Petrograda: Sv. sinod je demisijoniral v celotf; novi bo izvoljen v kratkem. Njegova prva naloga bo, Ja skliče ceikveni svci,1 Ki se bo posvetoval o nujnem problemu reforme cerkve. Iz vseh neruskih krogov prebivalstva države prihajajo navdušene izjave za novo vlado, tako posebno od Armencev in liio-hamedancev v Kavkaziji, Estov, Letov in Ukrajincev. Židovski Ihsti so po dveh letih pričeli zopet izhajati V velikih mestih je uvedeno racijonlranje. Reformiranje ruske armade. AMSTERDAM, 29. (Kor.) »Allgemen Handelshlad« poroča iz Petrograda, da se je komisija za reformiranje armade zjedinila v sledečih treh točkah, ki naj bi tvorile podlago za reforme: 1. Ustvaritev ancijenitete za imenovanja pri višjem poveljstvu in generalnem štabu. 2. Subalterne oficirje imenujejo svobodno njihovi predstojniki. 3. Predstojniki so za izvoljene subalterne oficirje osebno odgovorni. — Vsak dan prihajajo s front odposlanstva vojakov in oficirjev, da spo-roče komisiji dume trdni sklep čet, 'ia nadaljujejo boj do odločilne zmage. Rodzjan-ko je izdal na posestnike in kmete oklic, v katerem jih poživlja, da naj obdelajo vso razpoložljivo zemljo, da bo mogoče kriti potrebe armad in dežele. lemimscence. Pod tem naslovom je vseučiliščni profesor dr. Jaroslav Goli v praški »Union« oživel razne spomine iz minolosti, ki pa ravno danes niso brez aktuvalnosti. Z besedo »reminiscenoe« ne misli tu ni-kakih lastnih spominov. Vir so mu natisnjene stvari: zapisniki gospodske zbornice in državnega zbora. Ali smemo danes — vprašuje prof. Goli — citirati iz teh zapisnikov? So-li tudi zapisniki obeh zbornic podrejeni cenzuri? Iz lahko razumljivih razlogov se noče spuščati v prerekanje s cenzuro. Saj ima ta božanstveno svojstvo — vsemožnosti. Pa tu mu tudi ne gre za nrkako vprašanje, za pravico ali krivico. Danes je namesto pravi- — Ne! Zavladala je smrtna tišina. Lesinski je odklenil vrata, knez je stal na pragu. Slan in plašč je pravkar odnesel telesni lovec. Molče je pogledal sedaj Sonjo, sedaj Lesinskega, potem .pa vprašal zelo strogo: — Kaj se godi tu? — Hotela sem---- pobegniti____! — Lesinski, snamite grofici plašč. Pobočnik je stopil proseče k"njej, toda grofica se ni zgenila. Knez ga je porinil v stran. — Vstani, prosim! . J Ubogala je. Knez je vrgel plašč Lesinskemu v roke, pri čemer je padla na tla majhna torbica. — Odklite, Lesinski! Lesinski je cdišel, težko vzdihnivši, z globokim poklonom. — Ali smem prositi* Sonja. Ponudil jI je roko in jo odpeljal v svojo delovno sobo. ce volja. In pa: faeta loquuntur — dejstva govore! Ne ve, kako je danes v knjižnici parlamenta, je-Ii tudi tja posegla cenzura, je-li tudi na zvezke zapisnikov pritisnila pečat molčanja? Kar pa smo doživeli in videli, je sledeče. Cenzura nam ne more zabranjevati, da ne bi se spominjali tninolih stvari. Naravno je, da so se »Narodni Listy« nekega dne spomnili predloga VVurmbrando-vega in na Uebato, ki se je vršila tedaj v poslanski zbornici. »Narodni Listy« so prinesli rerniniscence iz te razprave. Pokojni Rieger je primerjal tedaj državni jezik z Gesslerievim klobukom. Rieger je sploh često pogodil dobre primere, kakr-šnja bi bila ravnokar navedena — še danes! Za Riegrom je prišel dr. Edvard Gregr (prvak Mladočehov). Kar je ta rekel tedaj in kar »Narodni Listy« oživljajo v spominu iz njegovega govora, je zginilo. Mrtvi nimajo zagotovljene imunitete. Vsekakor je previdneji, če mrtvi ostajajo — pokopani v zapisnikih. Kako pa bo s tistimi, ki še žive, ako jih kdo citira in vprašuje, ali še ostajajo pri tem, kar so rekli leta 1909? To so sami člani gosposke zbornice, ki jih hoče prof. Goli citirati. V letu 1909., tesno pred koncem leta, so imeli v gosposki zbornici proračunsko debato. Govorilo je nekaj najboljih govornikov zbornice o proračunu, o drugih stvareh in posebno tudi o češko-nemškem sporazumu. Tedaj je bilo namreč nade, da se posreči. Prvi pridi na vrsto baron Plener (tedanji prvak nemškega liberalizma). Mož je rekel tedaj: »Ne gre tu le za strankarski prikrojene privolitve za zakonodajne odredbe. Cesar potrebujemo najbolj, a kar je ob enem tudi najtežavneje, bi bilo izpoznanje, da v našem modernem času, v XX. stoletju, ta ekskluzivni nacionalizem nima prav za prav več . nikakega cpravlčenja. S svojo narodno ekskluziv-nostjo tiramo v Avstriji politiko tako, kakor so se v petem stoletju vojevali verski boji. In kakor je bil osvobodilen čin napredka in civilizacije; da se zapadne dežele in Zjedinjene države napravile konec sovražnosti verskih bojev, tako se mora — ako sploh verujemo v napredek in civilizacijo — a jaz sem med tistimi, ki verujejo — temu divjemu plemenskemu sovraštvu, ki razsaja pri nas, napraviti konec, ali je vsaj omejiti!! Profesor Goli pripominja, da zapisnik ravno na tem mestu beleži »živahno polivalo«. Poslušalci, ki so pritrjali, niso slutili, koliko zadobe te besede v malo letih ne le za nas, marveč za ves svet. Ali je ta odlični govornik tudi danes še ohranil to Svojo vero?! Nadalje je rekel: »družba ne more obstati ob večnih socijalnih na-sprotstvift in socijalnem razrednem boju in njega tiranju do skrajnosti, in istotako nc more iz več narodnosti sestavljena država obstajati z narodnostno politiko, ki ii je boj med narodi in medsebojno iztrebljenje prav za prav v zadnji cilj!! To se je moglo proglašati pred 500 leti, ali v našem modernem časa je to ne-možen cilj!« Tu pripominja prof. Goli — z vso skromnostjo, kakor pravi — da besede »iztrebljenje« ni jemati dobesedno. (Konec pride.) Razne pollsf^e vesti. K vprašanju sklicanja državnega zbora. Pojav neizmerne važnosti v sedanjem trenutku je trajno soglasje med glasili vseh čeških strank v odklanjanju nemških predpogojev za sklicanje državnega zbora. Vsi zahtevajo parlament, ki naj reši najprej vsa vprašanja, ki so najnujneja kot posledice vojne. Socijalnodemokra-tično »Pravo Lydu« bi hotelo poznati poslanca, ki bi hotel tirati obstrukcijo. ako se državni z-bor skliče z namenom, da bo resničen parlament: da izvrši svojo dolžnost, da parlamentarično reši vsa vprašanja. Parlament odbije vsak tak poizkus in potisne takega poslanca v ob-nernoglost in smešnost. Vlada je dolžna sklicati parlament, da reši vprašanja, ki tvorijo resničen interes države in ki so neodložljiva. Ce ne stori tega, bo odgo- Sla je za njim brez lastne volje, kot okamenela. — To si mogla storiti? Storiti si mi hotela to? O Sonja! — Odpusti mi, da sem skrivaj hotela pobegniti; sedaj sem vesela, da nisem storila tako. Samo da vidim Še enkrat tebe ____ da se poslovim____da se ti zahvalim in ti zagotovim svojo zvestobo.... svojo ljubezen .... do ... * groba .... Henrik____z Bogom---- Dvignil jo je in objel. — Dete moje, žalost te je vso zmešala, niso dobro pazili nate. Zelo sem htfcT na Lesinskega. Ce bi bila prizanesljivo izvedela sedaj z mojih ust za to smešno zaroko, bi bila ostala mirna, kajti jaz imam moč, da te pomirim. Ker si pa bila sama, pa si si domišljala vse mogoče strahote. Pojdi, pomiri se, ta zoperni prizor bi nama bil lahko prihranjen. Daj, da te poljubim in se prebudiš iz teh hudih sanj. Dalje. vornost jasna in konec bo prikrite igre z neodgovornimi faktorji. Predpogoj za Je-lamožnost poslanske zbornice jc, "da se jo obremeni z velikimi nalogami. Kdor kliče po izvenparlamentarični rešitvi teh nalog, onemogoča dobro in trajno rešitev in obenem ogroža delamožnost parlamenta. Huje se ne mofe izpodkopovati avtoritete poslanske zbornice, nego s tem, da bi na nje prcgu neparlamentarično izvajali kakršnjt-koli predpogoji. Pod zaglavjem Edini predpogoj« piše »Hlas Naroda ; analogno: Vsi avstrijski narodi stoje v enaki meri pod orožjem in prenašajo vsi enako vojne stiske. Zato pa tudi sedaj ni primeren čas za to, iia bi se s kakim oktroa enostransko odločalo. Mi si delo avstrijskega parlamenta ob sedanjih razmerah predstavljamo tako, da bi v odsekih najpoklicaneje sile delovale za najaktuvelneje stvari — brez vsakega ozira na razlike, ki smo jih delali v času miru po narodnostih in strankah. Zbornica se kmalu razdeli na naraven način v nove stranke in skupine, kakor bosta zahtevala Čas in kakovost različnih vprašanj. — Skupno intenzivno delo bo nekdanje nasprotnike učilo večje naklonjenosti do kompromisov. In v tem je jamstvo bolj-e bodočnosti. Citirali smo po eno socijalno-demokratično in eno narodno glasilo. Na obeh straneh isto naziranje o potrebi sklicanja parlamenta, o njih nalogah, o izpod-kopavanju parlamentarizma, ista mirnost in dostojanstvenost v tonu in pa isti uie-mento na adreso vlade! Včasih so vendar res »barbari« bolji ljudje nego pa »boritelji za državni interes« iz razlogov svoje lastne sebičnosti! Češki narod je potenca v političnem življenju države. Tem večja ob takem soglasju med vsemi njegovimi zastopstvi! Ali bodo odločilni faktorji res hoteli ignorirati tako soglasno voljo češkega naroda?! Dr. Maks Adler o državnem prevratu v Rusiji. — Znani socialistični pisatelj dr. Maks Aiiler, oztiača v »Ar-beiter Zeitung« državni prevrat v Rusiji: »Zmaga revolucije v Rusiji je zmaga tudi za nas, ker je zmaga užaljenega in zatiranega človeštva, in ker — izvojevana tesno ob naši meji — zadevlje nas bližje nego vse, druge narode evropske kulturne skupnosti. K->t mora je pritiskal i ta strašna avtokracija na zavest evropske civilizacije skozi vsa liiesetletja od francoske revolucije sem ... Ce se v sedani''!i dneh tako izpolnjuje, kar je bilo v hrepenenje demokracije vseh dežel Evrope, ali ni to obenem zmaga m ojačenje za vsako deželo, za vsak narod, ki je za razvoj demokracije in za politični napre- Jek ?____Ali ni to osvobojenje za nas, Ja nimamo več take strašne nekulture na svojih mejah, da moremo marveč svobodno zreti na soseda, ki mu je sedaj _'tr-žava postavljena na moderne podlage, morda moderneje, nego jih nahajamo drugje, in napram kateremu bomo posebno Šele v miru mogli stati povsem drugače nego napram carizinu! Prav moramo ceniti velikanski trenotek, ki po-menja za nas, da je s prevratom v Rusiji nastopila popolnoma nova situvacija — nele v notranjem te države, marveč tudi v nje odnošajih d'o nas!« — 2al, da izvajanja dra. Adlerja na drugem mestu istega članka tako nerazumljivo distonirajo od tu gori citiranih. Prevrat v Rusiji Je — oo Adlerju — zmaga tudi za nas, za vse človeštvo, za evropsko civilizacijo, zmaga velike ideie svobode in demokratičnega princioa Stran II. „EDINOST" štev. 89. V Trstu, dne 30. marca 1917. ji -tv^fovansfco vprašanje in vojn? cilj! Nemčije. \ nadaljevanje svojih izvajanj akra jKJslanec Zenkcr, da spada Srbija Jarsk! k zistemu držav cl< jonavske monarhije, ter da taorc priti do morja eJi. ;-Ie a!i v okvirju monarhije, a1 i pa po 0 voftvi delov monarhije. Nato pa raz-; r: \' pomembnosti južro-slovanskega vprašanja za Nemčijo. O tem pravi: To vprašanje je nevarno spojeno z živlien-skimi interesi nemške države in s svobo-d poti zvezne Srednje Evrope na Vzhod. Pri takPi težkoeah, ki so po svoji vrsti .- atrijska vprašanja, govore v NemCiii navadno, naj to le tni opravimo. Ali tu ni na mestu taka metoda, kajti tu velja: et vostra rex agitur. Naj se ne pozablja, da tvori srhsko-hrvatsko ozemlje ozko •'Olgo zatvoro. ki sega od Kvarnera do Donave in od Drave in Donave tja do M akcij nije in se vleče počrezno pred Balkan. 1 r» ozemlje obseza vsa vhodna vrata za srednje-cvTopsko trgovino in tečejo po njern vse železnice, ki vodijo v Carigrad. Ntfava Morava - Vardarska je navadna pot srednie-evropske prekozemske trgovine v Solun; projekt saml/aški, ki bi se mogel uresničiti tudi edino le na srbskih t!eh. je avstrijska vlada sama opustila kot pretežaven in predrag, £e već nego to: vsa pristanišča monarhije oh Adri;i, z edino izjemo Trsta, leže na Južnoslovanskem ojemiju! Boka Kotorska, ki jc med naive-lil anskejrni in za razvoj najsposobnejimi naravnim? pristanišči sveta, ima slovansko naseijertje. Rešitev jugoslovanskega vj rašanja ki bi bila narerjena proti Avstriji, — zaključuje Zenker — bi zadevala torej to Ji življenske interese nemške dr-' j .?- c. vsekakor pa bi vel ko i.lejo gospo-! d Le Srednje Evrope napravila utopi-1 si. Kako obliko na; bi j državnopravna! i7.- 'ba Avr'ro-Ogrske zadobila po pri-} I en i u S^b je in Crne^ore, to je vpra-; t c!ru'.-.ega reda. Za Avstrijo ie tako pri 1 jerue zivljensko vprašanje, ki se mu m: ' .' ; ' rc J ■ t i vsak drugi pomislek.! *o državo je to vprašanje ures-kega vojnega clija, ki mu pra- j Srednja Evropa. O tem moramo Za r ni ei virni 1 ti na jasnem na vsak način. Ali soglašamo v vsem z nazori in! iirvami poslanca Zenkerja — to je j raSanje. ki spada na drugo stran, v dru-! i poglavje, o katerem pa »ianes, ob teli inln^s.ih, ni možno razpravljati naj ^'agi argumentov, ki bi jih morali na-ti m:. Mimogrede le omenjam), da bi i mr.gli mi oporekati, ker pu.^ča na -t ii S : \cnce in njiJi ozemlje, ko ven-: r tudi mi tvorimo sestaven del kom-j :ksa ju n< ^slovanskega vprašanja. Opo-| •ti b mu n Ca označa Trst kot; i?;c :io nie-d avstrijskimi pristanišči vsa leže na slovanskem; eroo. ali je tu namen, ali pa j te: res ue \e, da ie na tr- šak prosk drobtinico kruha — ne zastonj, ampak za plačila »Mi storimo — pravi tl jeni list — vse, kar moremo, četudi sami trpimo pomanjkanje, na vsem.« SuSaški list se otrača s toplo besedo do tistih hrvatskih krajev, ki niso v lako neugodnih gospodarskih razmerah, v kakršniih se nahaja Istra, naj pomagajo termi rodoljubnemu in nad vse čestitemu ljudstvu. Pričakuje pa,'.a tudi hrvatska vlada poj-de istrskem poslancem na roko, pri prizadevanj!!, da se beda v Istri ublaži. Hvale/ni sit-o sušarkemu listu na tem činu sočutja do našega naroda v Istri, tako težko prizadetega po ne voljah vojne, ter se tudi mi pr:u'ru7i!je:no prošnji, naj bi se vsi činitelji, ki le morejo, odzvali pozivu v »Primorskih Nov:nah«, ker to bo najlepši, najplemeniteii in obenem tudi najnujneji čin bratoliubja. Polagamo še na srca staro resnico, ki danes velja stokratno: kdor hitro ća. dvakrat da!! Ta pa je lepa! Prejeli smo: Nekje v predmestju je nekega dne zmanjkalo vo-• 'e. Ljudje so drli k nekemu vodnjaku v bližini in si tam preskrbovali prepotrebne vode. Ker pa je nekdo slučajno stopil na izkopano in posejano zemljo, je lastnik vodnjaka enostavno zapodil vse, ki so iskali prejKitrebne vode, češ. da se mu dela škoda! — Nu, ta, ki je kaznoval ljudstvo radi malenkostne škode, je bil navaden kmet in ni postopal človekoljubno in je slučaj obžalovanja vreden -- pa se i 'a vendar oprostiti in se mora tembolj, ker je kmalo nato popravil svoj greh stem, da je zopet dal vodo ljudstvu na razpolago. Kaj pa naj rečemo o sklepu tržaškega mestnega in okoliškega magistrata v stvari izplačevanja vojaških sianarin v tržaški okolici?! Kmet potrebuje denarja in ga potrebuje nujno. Nekdo je z najboljšim, namenom napisa! za >^Eui-rv'st« par vrstic, s katerimi želi pomagati sotrpir :n okoličanom do hitrejše odškodnine. Na magistratu so čitali larnentac:jo. •Icsto pa. da bi skušali pospešiti reševanje izplačitev ali. (ako to ni možno), da bi s par besedami javili, da vsled tehtnih vzrokov ne morejo pomagati — pa so izdali ferman, v katerem naznanjajo, da so sicer sklenili, da bodo izplačevali točneje, ali le polovico onega, kar so izplačevali do sedaj!!! c 7j ob Adrij ozemlju, poslan zaškem oze i?u samem .Jobra treti j slovenske narodnosti in ' ie vse zaledje | tega trjr> .ikega emporija izključno slovensko, ter da je tržaški pro-| met — torej proc\ it emporija — po veli- i kem delu na\ezan na neposredne stike s sir en ! im elementom! To in marsikaj1 t rugega bi r« ,cli oporekati poslancu Zen- j keriu. Ali, kraj vsega tega treba izrekati temu možu priznanje, da se najugodneje rnziikuje in odlikuje med vsenii avstrij-nemškimi politiki, in Še posebno tistimi, ki si to svojstvo — domišljujejo! Trudi se. da se poglablja v razna vpra-šnnia. Hn zasleduje realnosti, da potem na ! j gi teh oresoja probleme ter da — brez predv-Jkov. brez pol. ali strankar-si _ se'^ičn «ti ali nacijonalne enostranosti - odkri i in pušteno zastopa naziratije in BVerjtBje, ki se je je ustvaril. Nemec je, ; i ne meri stvari le z nemškim merilom, t■ ti ne prikraia svojih sodb le po željah in namenih svojega naroda. Je pač resničen i »iit k: pameten, razborit in iskren. — Opremljen s temi svojstvi poučuje nem-Šao javnost o stvareh, ki jih ta ne pozna, ker pres predstavljati c. kr. finančno ravnateljstvo, da bo toliko in toliko tisoč kadilcev v par dneh moglo dobiti legitimacije pri policijskem ravnateljstvu, kot da bi c. kr. redarstvene oblasti ne imele drugega posla riLgo izdajanje takih legitimacij, za katere n: ti obrazcev nimajo, in kot da bi ljudje v Trstu ne imeli prav nič drugega dela, kot iskati legitimacije na policiji. Ne državni ne privatni nameščenec ne more iz službe, kedar bi se mu pozdelo, in puii-cijski uradi pa tudi ne poslujejo tedaj, kedar so prosti vsi drugi. Tu je torej pač treba nemudoma natančnega pojasnila! Vendar enkrat! Prejeli smo: Ko sem I čital v nosti« naznanilo tukajšnje finančne direkcije glede izkaznic za tobak, sem vzkliknil: Vendar enkrat! Upal sem ramreč, da se je zadeva rešila vsem kadilcem na korist, a ko sem prečital vse — sem se prepričal, da smo (vsaj nekateri ravno tam, Kjer smo bili! Jaz stanujem na meji med mestom in predmestjem. Spadam pa v predmestje. Za mene iorej ne veljajo izkaznice — ker dobim to!&k po starem. Ker pa moram biti že ob 7 zjutraj v službi in ženam in otrokom ne dajo tobaka, bom pa lahko Ie gledal, kako kadijo drugI! — Morda pa nisem razumel dobro »Naznanila« in se bo v predmestjih prodajalo, kakor dosoJaj; ob 4M?popoidne? Ako je temu tako, morda dobim kak »grižljaj« — ako kadilci iz mesta ne naskočijo predmestnih tobakaren in nam poberejo, zraven onega, kar so dobili na izkaznice, še ono, kar bi morali dobiti mi?! Sedma ura zjutraj se mi zdi tudi za mesto neprimerna, osobito ker bo po 16. aprilu pomenilo toliko, kakor Ga mora kadilec vstati že ob 5, da bo ob 6 na vratih tobafcarne! Bilo bi že bolj priporočljivo ob 7 zvečer, ko so že vsi ali vsaj ogromna večina ljudi prosti? Prosimo tudi, naj se pri redarstvenih uradih ukrene pravočasno vse rx>trebno, da bo na razpolago osobie, ki bo izdajalo nove legitimacije, a glede rojstnih listov, naj se ukrene, da se bodo dobivali brez stroškov. — Kadilec. Kranjska deželna električna centrala na Završnici. Upravno sodišče se je 27. t. zopet bavilo s kranjsko vodopravno zadevo, ki je v zvezi z znano deželno električno centralo na Završnici. Kakor znano, je kranjski Ježelni zbor proti odločnemu ugovoru narodno - napredne manjšine sklenil zgradbo električne centrale na Završnici, pritoku Save na Gorenjskem. Deželni odbor je dobil tozadevno koncesijo in dela so se pričela. Proti podelitvi koncesije sta se pa uprla družba Leykam in pa Tomo Pavšlar, ki sta imela že prej koncesije za vodne naprave. Deželna vla-cia kranjska je dibila njuno pritožbo in prav tako tudi poljedelsko ministrstvo. — Oba pritožnika sta se obrnila nato na upravno sodišče, ki je v eni točki ugodilo pritožbi in je razveljavilo odlok poljedelskega ministrstva zaradi pomanjkljivega postopanja. Ni bilo namreč pojasnjeno, ali ne bi mogla po akumulaciji v resnici nastopiti ogrozitev ali oškodovanje pod-meiašev. Poljedelsko nrnistrstvo je nato izreklo, 1 učiteljice na liceju, zadruga učiteljic in drugi faktorji — povprašam za njihovo mnenje — so pritrdili temu soglasno z utemeljevanjem: Vsako dekle, ki je stopilo v zakon, postaja v istem hipu gospa. To ime jej daje ta-korekoč izpričevalo zrelosti; stopila je v nov delokrog, ki jej nalaga dolžnosti in dovoljuje pravice. Učiteljice pa, ki so na poiJIagi svojih študij in svoje kvalifikacije dosegle gotovo zrelost, ki jih vsposoblja, da uče druge; učiteljice, ki imajo samostojen delokrog ter prevzetnljejo jako važno nalogo, naj ostanejo do svoje smrti »gospice«, če se ne poroče! To je že s položajem učiteljice- nezdružljivo. — Na podlagi tatkih izjav }e rečeni oddel hrvatske vlade izdal naredbo, po kateri je odslej v uraMnem občevanju definitivne učiteljice imenovati z »gospa«. Mestna zastavljalnica. V soboto, 31. t. m., se bodo o«J dop. do 1 pop. prodajali na javni dražbi nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca aprila leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od štev. .34.301 do št. 36.100. Nemško operetno gledališče (»Eden«), Drevi se ponovi Ivan Straussova opereta »Dunajska kri«, ki si jo je izbral za svoj častni večer komik Emil Reissner. — Jutri, v soboto, se prvikrat uprizori Eysler-jeva opereta »Frauenfresser«. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih« Poštfeio naj se v Narodni dom. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici deile Poste štev. I-I, vhod v ulici Oiorgio Oalatti, zraven glavne pošte. — S'ovenska postrežba in slovenski jedilni iisti. 55 MmU n J»e lašuns jJ I > astno ti S-i I n»jo enkr LJ{: pristojbi aiunjijo po 4 itot be>e lo. r^ sfcana btaedd bo ra^u- □O trat re5. — Narnaitji* _ aa la^a 40 statinlc. - □a Zlatarnica in urarnica S Na-letinin lirion JJiiffariotti /. ve iko izhero .latanine -rebrnine in t->rriic o 1 K 85 na-} rej, kupu e in menju e zlato in srobro. Popravljanja v enem dnevu. Himnlo se vsake vrsto na rVbvlo iu na HlipUjK drobno. Skladišče žak jev G -TEBi-L Via Torrcute 3C>. 1025 nadomestilo za kavo O rintia 6t, 20. M Mozetič „Kaff** Eraatz- je naprodaj v ulici 1022 IlNllfnflr sa'"ost"jen delavec, «lovensk>, a UrUUHIHf italijanskega, n> m-Sk«»*ra in hrv «tsk»g ^ je ika. knjigovodstva, nemške in slov. steno^ra1 ije in ža lostno strojepisja, išče mesta po 4 popold e. Cenjene ponudbo pod ,Zanesljiv" na Ins. od Iti k Edinosti. I(L8 Žaklje vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via Solitario 21 (pri uus:ni bolnišnici. 9(>l nilfllf ka'er* bl-ikuje V. gimnazijo, bi rad po-LlIJUll nčev 1 kakag.i učenca nižjih razredov .Naslov pove ins. odii. Edinosti. 1«>09 nmlamiiT"?! uf tel.iica r ^uj z gotovim UifJlUllliiUilll uspehom male in od astle (sjjospe in go-podične nemško in slo ven ko, le na ovojem domu, po zmerni ceni. Informacije od a—7 pop. Ulica Chiozza '27. III. nad., drage stopnice sade j na dvorišču, vrata 8. (A •'■) ZDRAVNIK M. Dr. Karo! Pm\l\l stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) iti ordinira v ulici Carintia 39, J. od 3 do 4 pop. zi notranje« nervozne In otr&ike bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Hote! in rer»!av?adia DA^fiVI. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Uradniki mestnega ekonomata K za valove in sirote padlih Tržačanov. Iz pusice v skladišču tvrdke Mrach K 12*6-1 kot 3. prispevek za naše junake, bojujoče se proti verolcnnni Italiji. Vodstvo občinskega zabavišča v Rojanu K 52*20, kot dohodek prireditve dne 19. t. m., v korist beguncev z juga. Vodstvo slovenske mestne ljuL'ske šole v Rojanu K 34\32, nabranih ined učenci tekom meseca marca, za vdove in sirote padlih vojakov. Verstvo italijanske mestne ljudske šole na V rdeli K 8 in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za organizacijo oskrbnic voj-niških sirot. Učiteljsko oso-bje mestnega otroškega vrtca na Greti K 5 za vdove in sirote padlih voja-kov. Slovenski fant»e iz Lonjeria in Boršta na se v. bojišču so prosili za harmoniko ki se je že odpcbiala. Želimo mnogo zabave in skorajšen povratek v domovino. Za harmoniko so prispevali (nabirala gca. Amalija Čok): Čok Amalija K 1, Čok Marija (št. 1) K 1, Čok Marija (št. 114) K 1, Čoik Irma (št. 104) K 4, Čok Anica K 1, Čok Mihael (št. 53) K 1, Čok Valentin (št. 23) K 1, Čok Rožina K 4, Glavina Ivan (št. 101) K 1. Kiuder Franc (št. 44) K 1, BrišrČak Marija K 1, Čok Emilija K 1, Pertot Ana (št. 126) K 1, Dobnik (fin. nai.'resp.) K 1, Venturini (vodit.) K 4, ga. Ferluga K 2, Poročnik P. K 2, Holdenmayer.K 1, vojni kurat J. K 3'44, Aldpsk K 2, Horan K 5, Res K 1, Čok Ma-rička, žup. K 1, J. 20 vrn. Iskrena hvala vsem, posebno gci. nabiralki. A. S. rm&POiB Trst, u!ka S. Nicoid 22« Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja Čistost. — Cene zmerne. mm udi i Trsi - Uia Stadion ID - Trst ! Očprt cd 8^zu2če? naprej Cena: I. wrste K Z. II. vrste K1. ra ZOBGZDRAVHSX Dr. h Čerm&k v Trstu, ul. Poste i/ecrhie 12v vogal uBšce daiSa Pos e. izdiranje zoboi/ braz bofešine. m Plombiranje. UMETNI ZOSJE , FRAN LESTAN je danes nenadoma v Gospodu zaspal. Žalujoča soproga ivanat otroci Kari, Robert 'odsoten) Marija, kakor tudi brat in družina naznanjajo tužno ves', vsem prijateljem in znancem. Pogreb se bo vršil v petek, 30. t. m., ob 37a pop. iz hiše žalosti, ulica Remota št. 5. TRST, dne 29. marca 1917. m DANES DAN PRODAJE dDfiiSEav I. WE1SS — Corso 7-9. i —■■i JAD^HIIS ANICA Trst Via Cnssa dl Risnarmlo stsu. 5 (Lastno poslopje) Kapital In r ^ierva K 8,890.030 - Fllljalke: Dunaj Tegethofetrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Siben k, Žara. Vlog« na knjiilce 3 °o VSo je na knjižica od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. - Kupjje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacija zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Proda|a srečk razredne lot rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti Boina naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 m 2676. Brzojavi: JADRANSKA. ===== Uradne ure: od 9 dd 1 popoldns -