PoStnlna plačana v gotovini Leto X., št. 9 (»JUTRO« jcvhl, M. SM) LJubljana, ponedeljek 1. marca 1937 Cena t Dir Upravmštvo Ljubljana, Knafljeva 5 — reletOD št. 3122. 3123. 3124, 3125, 3126 -seratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — TelefOD št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št. 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja »življenje in svet44 Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. aši Sokoli - najboljši slovanski Včeraj se je kljub so zasedli razen v Planica, 28. februarja Vremenski položaj je bil davi v plani-gkem kotu prav tako obupen kot v snoč-njih večernih urah, ko so se vračali zadnji tekmovalci in funkcionarji že vsi premočeni izpod Jalovca, vsega v megli in oblakih, in še ves večer, ko so pod dežniki in odejami odhajali in se vračali sokolski tekmovalci s prijetnega družabnega večera v domu Ilirije. Globoko so se vlekle megle prav po dolini, nikjer ni bilo nobene jasne točke na nebu, izpod temnih oblakov pa je neizprosno lilo in lilo. . . Temperatura je že ob dnevu kazala 2 stopinji nad ničlo in se je v teku dopoldneva dvignila do prav jesenske z vsemi dodatki najbolj žalostnega oktoberskega ali aprilskega dneva. Sneg se je pod težo ogromnih padavin spremenil tako rekoč v blato in vsem bi bilo davi najbolj odleglo, če bi bil spored zaključen vsaj že sinoči. Toda kljub precejšnjemu naskoku v točkah od včeraj je odločitev čakala baš na današnjo najbolj turobno nedeljo letošnje zime. Sokol in nebeški vremenarji torej le niso taki prijatelji, kakor smo sklepali po saveznih tekmah in začetku se^aniih. Slika svečano razpoloženih Rateč se je pod vplivom vse te mokrote prenesla v razne skrite prostore, »občinstvo« je pa tako ali tako iskalo zavetja pod gostoljubnimi strehami ali na ostalo kar pod odejami. Le onih skoraj 100 nedeljskih izletnikov, ki so hoteli današnjo nedeljo izkoristiti -deloma za smuk, deloma pa za ogled sokolskih prireditev je kljub deževni brozgi ostalo nekaj časa na planem, potem pa so se tudi ti poskrili. Od včeraj je treba danes naknadno zabeležiti še zelo važne končne Izide v obeh alpskih disciplinah ki so nam prinesle skoraj 150 točk prednosti pred Cehi, in sicer proti pričakovanju po 2'aslugi članic, prav onih. na katere je danes padla zelo neprijetna senca, ker se niso javile za nastop v izmenskem teku. Razveseljiva bilanca včerajšnjega dneva je torej v podrobnostih še takale: Prismuku članic so se štele točke za slovansko prvenstvo in za ministrov pokal takole: SKJ 232.91, ČOS 189.56. Pri smuku za člane so se štele točke za slovansko prvenstvo in ministrov pokal takole: ČOS 295.90, SKJ 291.58, Junak 185.90 Pri smuških likih članic je treba izpopolniti dosežene izide natančno takole: 1 Vavrova Jarmila (ČOS) 0.57. 0.52, skupaj 0.54 in 2 netini, 100 točk, 2 Ažman Zdenka (SK.T) 1.01, 0.58, skupno 0.59 3 petine — 91.28 točke, 3. Popovič Olga (SKJ) 1.01 2 petini, 0.58, 1 petino, skupno 59 4 petine — 90.97 točke. V tej disciplini so se štele točke za slovansko prvenstvo in ministrov pokal takole: SKJ 259.95, ČOS 236.70. V smučarskih likih članov so bili podrobni rezultati takole: 1. Urbar Slavko (SKJ) 1:17, 1:15, skupno 1:16 — 100 točk. 2. žalsky František (ČOS) 1:21 1 petino, 1:15, skupno 1:18 — 97.43 točke, 3. Pokornv Oldrich (ČOS) 1:20 2 petini, 1:18, skupno 1:19 1 petino — 95.95 točke, 4. Kavčič Drago (SKJ) 1:20 4 petine. 1:19 2 petini, skupno 1:20 1 petino — 94.76 točke. 5. Karastovičev B. (Junak) 1:21 1 petino, 1:27, skupno 1:24 — 90.47 točke. 6. Levstik Alojzij (SKJ) 1:29 1 petino, 1:25, skupno 1:27 — 87.35 točke. V tei disciplini so se štele točke za slo- smucarii -Naši Sokoli zelo slabemu vremenu končal ves spored v dveh panogah vsa prva mesta in prejeli v prehodno last pokal ministra za fizično vzgojo je bila v prvih jutranjih urah še precej dvomljiva, nato pa 60 se orireditelji po ogledu terena na skakalnici in posvetovanju z norveškim trenerjem Hanssemom odločili za nastop. Vodstvo češke vrste je sme lo s.:cer pomisleke, toda zadnio besedo so imeli vendarle tekmovalci, ki so oboji komaj čakali odločitve glede dragocenega darda, ki je v sa vezni pisarni že tri dni čakalo na novega lastnika. Nastop je bil določen za 14. uro in to pot prireditelji niso mogli preoreč.tL da bi se začetek nekoliko ne zavlekel. Glavno krivdo za to moramo naortiti bratom Čehom, kil so še prepozno javili vod i,i nastopa, toda slednjič v onem nalivu io zelo slabem t-tie-gu tud niso mogli dovoli zgodaj zapustiti doma Ilirije. V ostalem la zamuda niti ni b:.a najmanjše a!o na tej prireditvi, ki oo jo najbolj imeli v rokah »v nebesih« Med tekmo je namreč ves čas lilo kot iz škafa iin tekmovale. ro se najboli »ri-toževah, da jim lež po odokoku zastira vsak oogied na doskočišče. Sneg je bil moker, težak in ze. lo nevaren ter so ga morali do vsakih nekaj skokih spet teptati. Kliub nekaterim na videz nevarnim padcem se >e prireditev zakl učila srečno brez vsake nezgode m pa z naiboli dragocenimi točkami za naše- Naši Sokoli skakač' so imeli danes na oni >:ka-kalnirr ob železniški progi zelo srečen dan, med em ko so Čehom odpovedovali favor. ti. eden izmed njih (Fišera) na je mora*, zarad' težjega padca opustiti drugi . skok. Razglaševalne naprave in sodniški zbor je bi' na mestu Poskusni skoki so bili dovoljeni po svobodni izberi rn so se je poslu-žili -a/pn Zupana samo vsi Čehi. Kako so skakali S četrturno zamudo so torei zaoeli prihajati z mosta orvi tekmovalci, iu ejper ajpre; vansko prvenstvo in ministrov pokal takole: SKJ 282.11, ČOS 274.05, Junak 244.05. V prvenstvu posameznic v alpski sestavljeni tekmi je bil vrstni red naslednji: 1. Ažman Zdenka (SKJ) 95.64, 2. Vavrova Jarmila (ČOS) 87.52, 3. černe Jožica (SKJ) 76.00, 4. Popovič Olga (SKJ) 74.78, 5. Plhovnova Vlasta (ČOS) 65.12, 6. Se-kerova Jožefa (ČOS) 60.49, 7. Ažman Mar jana 40.85 točke. V prvenstvu posameznikov v alpski sestavljeni tekmi je bil vrstni red naslednji: 1. Urbar Slavko (SKJ) 100, 2. 2alsky František (ČOS) 97.88, 3. Pokorny Oldrich (COS) 97.68. 4. Kavčič Drago (SKJ) 96.46, 5. Levstik Alojzij (SKJ) 90.38, 6. Štefan Stanislav (ČOS) 89.25 točke. Po skupnem izračunu točk za slovansko prvenstvo in ministrov pokal v prv>h dveh prired'tvenih dnevih je bilo stanje za nekaj več kot 149 točk v korist SKJ, kar je pomenilo, da se je tehtnica res temeljito obrnila v jugoslovensko korist. Ra-čunarji so nato ugibali le še, kdo izmed skakačev v prostih skokih bo imel toliko sreče da ga ne bo vrglo po snegu Kajti vsak . padec bi pomenil izgubo dragocenih točk in dokončno odločitev o usoTi ministrovega pokala Današnji spored je obsegal se tri raastopi in sicer dva zgodaj zjutraj, to je patrolni tek na 12 km in izmenski tek za članice na 4x4 km. ter pop-olčanslce skoke na 65 met. skakalnici. Patrolni tek Kakor smo že rekli, so bile snežne razmere zelo slabe in je bila proga, dasi ni imela izrazitih višinskih razlik, zelo težka. Od prijavljenih štirih patrol so se javile vodji nastopa samo tri in sicer 2 češkoslovaški in jugoslovenska. Bolgarska pa-trola ni šla na tekmo ker je bil njen najboljše tekač Kostov poškodovan. V dobrih treh četrtih ure so se vse tri patrole spet pojavile na cilju, in sicer v komaj 6 sekundnem razmaku. Ker je jugoslovenska patrola startala kot zadnja — patrole so odhajale v 3 minutnem presledku — je to tudi že pomenilo njeno zmago. Podrobni rezultati so oili naslednji: 1 SKJ (žemva, Knap. Klančnik Lojze) 48:15, .2 ČOS II. (Vitek, Bucliar, žalsky) 51:17, 3. ČOS I. (Mafceasko, Synovec Pe-triček) 54:19. Ob 8. je bil nastop za izmenski tek žlaalc na 4x4 km dolgi progi, ki je vodila po na-raščajski progi s saveznega prvenstva po okoliških terenih med Podkorenom, Slat-no in Ratečami. Od prijavljenih dveh štafet se je javila vodji nastopa samo češkoslovaška, med tem ko jugoslovenskih članic ni bilo od nikodei. Ko smo pozneje iz-praševal za vzroke .nismo mogli izvedeti pravega; zdi se, da so bile naše članice na teh tekmah preveč obremenjene in so se za to zadnjo točko — ki za najvažnejše odločitve na teh tekmah ni imela nobenega pomena — kar na kratko uprle. Kakor slišimo bo savez SKJ najbrže imel še strog račun ž njimi! Češkoslovaška štafeta članic, ki je nastopila v posla vi Nedomlelova, Vanctova. Haj-kova, Sekerova in je torei tekla brez vsake konkurence, je potr^""1" '» to progo čas 1;04.4. prireditev Skakači za kombinacijo za njimi pa oni za konkurenco v prostih skokih. Kot prvega skakalca v konkurenca smo gledali Končnika Gregoria. ki je sigurno obstal na 43.5. Naslednji je bd Čeh Erlebach, zelo previden nekoliko kratek, toda tudi brez padca na 42. Za njim se se pojavil vedno razpoloženi Ženiva z največ točkami iz teka. Pri včerajšnjih treningih je krasno obstal v dveh skokih, danes pa mu sreča na bila mila. Pristal ie na 40 m, nato pa se je precej krepko zaničil v sneg. Naslednji je bil na vrsti Hodenik ki fizično ni biil popolnoma v kondiciii: kljub temu se mu 'vidi. da že dobro pozna to strmimo in ie srečno prišel cel z 38 m med gledalce. Potem je prišel Mateaelto ki ie tudi previden in Se krajš: od Brlebarha Vrsto je zakl-uči1 y ovec to? ie sicer pristal na 38 m pa se ie morail precej trdo povaljati po snegu. Drugi skok v konkurenci za kombinacijo ie prinesel Klančniku Gregoriu popolno re-prizo in 45 m dolžine- Prav tako je z metrom slabše pristal sigurno še previdni Erlebach Nato je prišla vrsta snet na Žemvo. Tudi pri drugem poskusu ie pred zastavi, cama, ki določata prehod v iztek, moral na tla in je tako s prav majhnim uspehom ab-solviral svojo dolžnost v kombinaciji- Res pa je. da že dve leti ni treniral skokov jn jdh tudi sedaj ne more. ker so vse skakal niče zanj predaleč. Za nfim pride Hedenik, kj mu uspe tudi drugi skok na 40-5 m. Potem je spet solidni Mateaska ki ponovi znamko 36 in nekaj sličnega tudi njegov rojak Synovec. V prostih skokih je prvi na vrsti nada i-ugoslovenskih So. kolov Jeseničan Zupan Ivan ki mu že ves dan dajejo navodila, naj pazi in pazi. Zdaj ga vidimo v zraku s lepim predklonom, že je na strmini in tudi že brez padca pred nami. Merilci beležijo 50-5 m. Uspehu smo že na pol pota blizu. Za njim gre Klančnik Gregor — zdaj za proste skoke — in podaljša do 45-5 m. Potem gre Erlebach, zmerom sigurno na svojih 42. Naslednji je Fi-šera, ka pade pod 40metrsko znamko, pri čemer pa se smuči zapieiio v sneg in g® strahovito vrže ob tla. Smučka ie zlomlje. na in tudi po nosu ni cel. Na start ne bo še! več. Potem ie spet na vršiti zelo pridni Hedenik, ki si pomaga na 42.5 m spet srečno brez padca. Potem pride češki zastopnik Štefan, ki pa ga pri 37 m vrže v sneg. Naslednji je Mateasko s svojo kratko in sigurno dolžino, potem pa napovejo favorita Pokornega. Krasno gre v zraku, vse je še dobro zdaj, pristane na 48 m, toda še v nevarnem pasu podrsa z rokami po tleh in skok je — padec. Druga vrsta skakačev za proste teke se spet začne z Zupanom, ki doseže natančno isto dolžino kot v prvem skoku — prav tako brez nesreče. Zdaj mu je prvo mesto sigurno in zmaga jc naša še v eni panogi več. Naslednji je Klančnik Gregor, ki se mu že res pozna- da je tukaj doma. Zdaj je po dolžini dosegel že Zupana s 50.5 m. Potem skače mirni Erlebah in za njim spet naš Hedenik, ki je tudi meter ali dva nad 40 m brez padca. Naša pozicija v prostih skokih se lepo utijuje! Naslednji trije so sami Čehi, Štefan na 45 m s padcem. Mateasko na 40 m tudi s padcem in zadnji favorit Pokornv, ki pride na 46 m. to pot brez padca, toda nič kaj sigurno. Prireditev, ki jo je gledaila izpod dežnikov -;n bližnjega kozolca peščica najzveetej-ši;h lju.I>te.l je v fce panoge in njenih naših pr*d stavnOkov »e je končni a v pičli uri na splošno zadovoljstvo vseh sodelujočih Podrobni rezultati Pri skokih za kombinacijo: 1. Kiiunčnik Gregor (43.5 45) 445 točk 2. Mat©aeko (ČOS) (38 36) 396.8 točke. 3. Er e-b,wh (ČOS) (42, 41) 393.8 točke 4- Hedenik Tirne (SKJ) (38 40.5) 307.7. 5. Žemva Lovro (SKJ) (40 p. 37 in pol p.) 303.4 točke 6. Sy-novec (ČOS) 235.6 točke. Prj prostih skokih. 1. Zupan Ivan (SKJ) (50.5, 50.5 224 točk 2. Klančnik Gregor (SKJ) (45.5. 50-5) 208 8 točke. 3. Erlebach (ČOS) (42 41,) 201,96 točke 4 Mateasko (41. 40,) 182.5 5. Hedenik Tin« (42.5 41.) 165 točk, 6. Pokom- 'ČOS) 155, 7. Štefan (ČOS) 88 točk. Zaključni izidi IV. smučarskih tekem SSS po točkah za slovansko prvenstvo in ministrov pokal so naslednji: SKJ ČOS Junaki 673.50 585.00 - 291.50 295.90 185.90 282.11 274.05 244.05 640.49 561.56 - 1887.68 1716.51 429.95 681.00 232.91 259.95 690.00 189.56 236.70 1173.86 1116.26 Za člane tek na 18 km smuk na 4 km liki prosti skoki ali skupaj Za članice tek na 6 km smuk na 2 km liki skupaj Zaključno stanje točk po letošnjih tekmah je za posamezne člane SSS naslednje: SKJ 3081.54, ČOS 2832.77, Junaki 429.95 ali a drugimi besedami, da so jugosloven-ski Sokoli letos najboljši slovanski smučarji in prejmejo s tega tekmovanja v prehodno posest pokal jugoslovenskega ministra za fizično vzgojo. Pozdravi in izročitev pokala Ob pol 17. se je vodstvo s častnimi gosti pred dežjem umaknilo v mnogo premajhne prostore Ozvaldove restavracije, ki so bili nabiti do zadnjega kotička, mnogo jih pa sploh ni moglo videti ceremonije Med častnimi gosti smo opazili zastopnika ministra za fizično vzgojo predsednika JZSS dr. Marušiča. dalje od savezne uprave SKJ prvega namestnika stafejšine br E. Gangla, v zastopstvu načelnika dr. Pichlerja pod-načelnika br. prof. Jerasa in načelnico Skalar j evo in člana savezne uprave br. švaj-gerja. starosto sokolske župe Kranj br. špicarja m podstarosto br Cvara ter zastopnike raznih smučarskih 1l športnih klubov, med njimi g Komarja za US Planico. Bodi kar tukaj omenjeno, da je pla-niško udruženje smučarjev šlo Sokolom a svojimi napravami in norveškim trenerjem Hansenom vsestransko na roko. Med drugim je dva dni pred današnjo prireditvijo postavilo tudi nov most na skakalnici. Kaže tako, da je planiško združenje smučarjev že prevzelo vlogo, ki a! jo je nadelo s propagiranjem skakalnega športa ▼ Jugoslaviji, Poslovilno svečanost je otvoril s kratkim nagovorom podnačelnik br. prof. Je-ras, ki je proglasil tekme za zaključene, nato pa je vodja teh tekem br. Ravhekar prečital vse glavne izide, nazadnje najpomembnejšega o zmagi naših sokolskih tekmovalcev v konkurenci za prehodni pokal ministra za fizično vzgojo. Nato je predsednik JZSS dr. Marušič v zastopstvu ministra pozdravil vse tekmovalce, najbolj prisrčno br. čehoslovake in Bolgare, na kratko ocenil veliki pomen tega skupnega slovanskega tekmovanja v zimskih panogah ter nato izročil pokal pod načelnika br. Jerasu v snrambo in čuvanje do tekem prihodnjega leta, ki bodo na češkoslovaškem. V lepih besedah je nato L namestnik starešina br. E. Gangl položil vsem tekmovalcem in zbranim Sokolom na sr- ce, naj v znamenju tega tekmovanja še bolj krepijo duha in telo, da se bo enkrat uresničil sen o skupni sokolski rodovini vseh Slovanov od daljnje Rusije do bližnje Bolgarije. H koncu sta spregovorila še zastopnika češkoslovaške in bolgarske tek movalne vrste br. dr. Benda in br. Kostov, ki sta se zahvalila za nadvse prisrčni in bratski sprejem pri nas. Zaključno besedo je spregovoril br. špicar, ki se je spomnil tudi nedavno umrle žene velikega sokol-skega ideologa Tyrša_ Združena sokolska družina je gromko vzklikala vsem tekmovalcem, posebno pa prvemu Sokolu v državi mlademu kralju Petru n. in suvere-noma bratskih držav kralju Borisu in pre-zidentu dr. Benešu. Potem je zadonela himna Hej Slovani! Še nekaj zaključnih besed Organizacija letošnjih smučarskih tekem za slovansko prvenstvo je bila odlična. za kar gre zasluga izredno požrtvovalnim in vestnim organizatorjem z Jesenic, samim Sokolom, ki so za te tekme žrtvovali več kot bi mogel kdo zahtevati. Neprijetno je vplivalo nanje, da so dalj časa bili brez prave zveze s centralnim vodstvom in prav za prav je do zadnjega ležalo vse ogromno delo — tehnično in zunanje — na ramah samo nekaj ljudi. Zato je njihova zasluga tem večja. Tudi sicer so se v Ratečah vsi potrudili, da bi bilo sokolskim smučarjem te dni tamkaj kar se da prijetno, posebno pa br. Čehom in Bolgarom, za katere je skrbel ilirjan-skd oskrbnik. Po dolžnosti in potrebi moramo omeniti tudi ratežko pošto, ki nam je šla to pot spet z vsem umevanjem na roko. Najbrže brez velikega uspeha se bo-bo končali poskusi z napovedanim filma-njem vseh teh prireditev, ker so filmski operaterji iiz Beograda prispeli v Planico šele potem, ko so bile tekme že v polnem teku in je začelo še deževati, škoda lepih načrtov, ki so jih zanje že pripravili izkušeni in požrtvovalni Jeseničani. Slovanski Sokoli-smučarji so se razšli, toda ne za dolgo, če ne prej. se bodo sestali ob letu spet na češkoslovaškem, v mislih pa so tako ostali drug z drugim! oKojninsKo zavarovanje novinarjev Izredri občni z&or Novinarskega udruženja Beograd, 28. febr. AA. Na poalagi sklepa centralne uprave je bila danes izredna glavna skupščina Jugoslovenskega novinarskega udruženja, prva po ustanovitvi udruženja. Na dnevnem redu je bila le razprava o pokojninskem zavatovanju poklicnih novinarjev. Izredno skupščino je vodil g. Si.ako Virant. Prisostvovala sta poleg delegatov vseh sekcij JNU tudi zastopnik predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča in ministra pravde dr. Nikolaja Subotiča, šef Centralnega presbiroja dr. Lukovič ter zastopnik finančnega ministra Letice, višji svetnik dr. Franjo Pav-lič. Zborovanje se je pričelo dopoldne v Novinarskem domu. Pred prehodom na dnevni rea so poslali pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pav'.u, ter kraljevskima namestnikoma dr. Radenku Stankoviču in dr. Ivu Peroviču. Referata centralne uprave sta podala dr. Oto Krstanovič in Franjo Seunig, ki sta predvsem opisala težko stanje profesijonalnih novinarjev. Centralna ! uprava je podala ostavko, ker kljub jasnim obveznostim države in obljubam vlade doslej ni dosegla, da se vzakoni in izvede po- , kojninsko zavarovanje novinarjev, izredna glavna skupščina pa po resni diskusiji in izjavah predstavnikov zagrebške, beograjske, ljubljanske in novosadske sekcije ostavke ni hotela sprejeti. Nasprotno ji je naložila, naj si še nadalje prizadeva, da do zaključka tekoče računske dobe, namreč do 1. aprila doseže pri vladi uveljavljenje uredbe o zavarovanju novinarjev za primer starosti in onemoglosti, ki jo je kr. vladi že predložilo v odobritev ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. V zvezi s tem je bila centralni upravi izražena tudi popolna zaupnica. V smislu debate so bile sprejete potrebne resolucije. Odposlane so bile pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr Milanu Stojadinoviču, finančnemu ministru Letici ter ministru za socialno politiko in narodno zdravje Dragiši Cvetkoviču. Nazadnje je imel predsednik še kratek govor, s katerim je zaključil izredni občni zbor, ki je potekel v najlepšem redu. Občni zbor je bil dostojanstvena manifestacija stanovske zavecmosti profesijonalnih novinarjev v naši državi. (Iz predsedništva centralne uprave JNU). OtvoTitev pofeorskega lirzojavnega kabla med Francijo in Jugoslavijo Dubrovnjk, 28. f.ilff. o. Uo'|u,:ldne jc bila slovesno otvorjena brzojavna postaja v Iga-lu v Bok; K atomski, ki ve/.e Jugio^ilavijo s podmorskim kablom s Franaijo im &K'er do tuniške obale, odtod pa do Maovelles- Otvoritvi nove brzoijavne zveze so prisostvovali francoski minister za pošte Jard-lli-er z več vtVTmri francoskimi uradnika in oficirji, ki so prispel; v Jugoslavijo z vojno ladjo »Ampere«, naš minister za po&te^ iri branja v dr Kaludjerčič s svojim pomočnikom Ra/fcajcem. zetski ban Ivmr/ševič. komandant Boke Kotorske general Ljiihičič, zastopnik" senata in narodne skupščine, francoski poslanik Dampiere. bivši minister Kom nenovjč in drugi odličniikj. V dvorani kabelske postaje je pozdravil najprej goste francoski minister Jardilher-ki je v svojem govoru poudaril važnost novo podmorske brzojavne zveze med Francijo im Jugoslavijo ker bo omogočala direktno zvezo med obemc prfrfateljskiima državama. Z docradjitvlio 2500 km do'gegn podmorskega kabla od tunike obale do daima- tf nsk.e oJ>ale sc Je ustvarila neposredna zveza med ol»eima prestolnicama, ne da bi hgio potrebno posredovanj« drugijh. Po njegovem govoru je vo.iaška godba zar igrala francosko himno, nakar je izpregovo-rjl nijreter d.r. Kaludj.eirčič v francoskem in hrvatskem ježku, pri čemer je nagflasii, da vc*/.ejo Francijo in Jugoslavijo stare prijav teljske zveze ter nato otvoril novo brzojavno zvezo. Po njegovem govoru je vojaika godba zaigrala jugoslovensko himno. Minister dT. Kaihidjerčč je ob tei priliki izročili francoskemu ministru JairdiUjeru red Jugoslovenske krone I- stormje. visoka odlikovanja pa so prejeli tudi francoski uradnO-ki i/n oficirji. Minister Jajrd;33ier je moč?! ministru dr. Kaihuljeroiču red častne legije n. stopnje, njegovemn pomočnitku Ratajcn pa red častne legije UL stopnje. Odlikovanj so bil; s francoskimi redovi tudi drugi naiSi funkcajonairji Po slovesni otvorfitvi podmorskega kabla sta bi'!a prirejeni zakuska in obed na vojij ladej »Ampere« ter pamndlcu »Jugoslavija«. Sijajna zmaga opozicije pri volitvah v Križah Tržič, 28. febr. Danes so bile v Križah pri Tržiču občinske volitve, za katere se je zanimala vsa Gorenjska. Pri volitvah je nastopila JRZ s svojo listo, katere nosilec je bil g. Berčič, in pa združeni opo-zicionalci. ki so postavili za svojega kandidata dosedanjega priljubljenega župana g. Kuharja. Volilna borba je bila zelo ostra. Kljub temu je ziružena opozicija pod vodstvom mož. ki jim je dobro občine in zgledno občinsko gospodarstvo nad vse, tako sijajno uspela, kakor niso pričakovali niti največji optimisti. Udeležiba pri volitvah, za katere je bilo 717 volilnih upravičencev, je bila izredno velika. Volilo je 680 voOloe*, 82 odstotkov vs®h volilcev. Za listo JRZ je bilo °Mar nih 225 glasov, za listo združenih opoari-cionalcev z nosilcem g. Kuharjem pa 365. JRZ je dobila 2 občinska odbornika, združena opozicija pa 16. Volitve so potekle v redu in miru. Ciano pojde v Ankaro Rim 28. febr. w. Turški listi poročajo iz Carigrada, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano meseca aprila odnotoval v Ankaro, da vrne obisk turškemu zunanjemu mrioiBtni Ruždi Araiag. »JUTRO« ponedeljska izdaja 8 Ponedeliek. 1. ni. 1937. Matineja Z.K. D. VESELI ML ZIKALNI SLAGER I Danes nepreklicno zadnjikrat! J l | PASTIR KOSTJA IHlBMVi R I/ S K O SOVJETSKI VELE FILM Danes ob 14*1$ v ELITNEM KINU MATICI Cene Din S .50 in 5.50 Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 28. februarja. Zbor gasilskih čet ljubljanske žnpe V mestni zbornici so se dopoldne zbrali zastopniki gasilskih čet ljubljanske župe, da pretresejo delovni obračun zaključenega leta. izvolijo novo upravo in ji začrtajo smernice za bodočnost. Občni zbor je vodil dosedanji starešina župe Ivan Vr-binc z Barja, kj se je v otvoritvenih besedah spominjal blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedisiitelja. nato pa izrekel pozdrav Nj. Vel. kraljeviču Tomisla-vu, ki je pokrovitelj gasilstva. Med gesti je pozdravil tudi zastopnika vojske, poveljnika vojnega okrožja polkovnika 21-vanoviča. O podrobnem delu je poročal tajnik Boris Roš, ki je navajal podrobne podatke o predavanjih, ekskurzijah in tečajih, nato pa je Stanko Pristovšek podal blagajniško poročila N^ področju župe deluje 13 pro-stovoljajfj, gasilskih čet, kj štejejo skupno izvršujočih, 48 rezervnih, 1548 podl-Jov jn siceT 19 za Piistov- j škovo, 18 pa za Cernetovo listo Tako je bil ; za novega starešino izvoljen Stanko Pri- ; stovšek ostali člani uprave pa eo: namestnik starešine inž Janez Hrova-tin (Ljubi jaikv— VED tajnik Milan Robežnik (Vič) blagajnik Ivan Celarc. odborniki Miha Bokavšek fšte-panja vas). Rudolf Mlaka* (Spod Saška"), j Avgust Zupan&č (Moste) in Janez Gašpemin (VV nadzornem odboru so Avgust Lulik. Leopold Zupančič. Fran^ Kregar Viktor Dragar in Alojz Buh, predstavnika skupščine zajednice pa Stanko Pristovšek in pove'jirk poklicne čete Janez Furlan. Puškinov večer ruske in slovenske mladine V roooio zvečer sta OTiredik slovenska m ruska madina pod okriljem Ruske Matice ▼ dvorani bivšega hotela Tivoli Puškinov večer. Proslava ie b la zelo dobro obiskana. Ljubljanska ruska kolonija se Je zbrala domala pol noši evilno. prii-otnd Da so bili tudi mnog Slovenci, ki jih vežejo z rusko kulturo stare simpatije Med gosti smo opazili po ižunana dr Ravn harja. oredstavttelja slovenske ieterature Otona Župančiča, proto Bud mira jn druge- spored Puškinovega večera ie bil sestav, lien iz recitaeijskih. pevskih in drrama'.skih to~k ki korenec Ivan Škafar ki stanuje v ©ni izmed delavskih kolonij v Mestnem logu iz mesta proti domu Na Cest' dveh cesar^v Da ga je v ternr ixa lepem n^p^de' neznan človek, ran iztrgal listnico v ka'cri je hnel Škafar 600 t>-'n in zbežal. Rooarski nrtpad v tem predmestju v katerem živp sam siro makrk ie po pravici vzbudil mrijuri-nte po vsei okolici Ko ie poljrrja včeraj uvedla prefFkavo. ie dognala da je v noči v kateri fe bi? izvTšfn zločin. Jz^nfl iz n^s^in ob Cest- dveh cesarjev nek.i človek. Njegov pobeg bo bržkone v zvezi r roparskim naipa-dom pe». ie po'io;ja vso svoto pozornost osredotočila nanj- Maribor preko nedelje Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Maribor, 2S. februarja. Umetniški klub v Mariboru je imel danes dopoldne v Aljaževi sobi pri »Orlu« letni občni zbor, ki ga je otvoril predsednik dr. Sorli in orisal pomen takega združenja za obmejni Maribor, kjer bo treba še precej kulturnega dela. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s predsednikom dr. šorlijem na čelu. Med debato se je sprožilo vprašanje nave-ga gledališča, ki naj v obmejnem Mariboru dobi reprezentativno stavbo. Umetniški klub bo skušal to vprašanje čimprej spraviti v tek. Hišni posestniki pa so zborovali dopoldne v veliki pritlični dvorani pri »Orlu«. Dvorana je bila nabito polna. Zbor je otvoril predsednik Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico g. Otmar Meglič. Poročali so poleg predsednika tajnik dr. Vilko Marin, blagajnik Makso Merčun in preglednik Kus. Društvo šteje 857 članov in se je v pretekli poslovni dobi zavzelo za številne zadeve, ki se tičejo hišnih posestnikov, kakor so znJžanje davčnih bremen, zaščita zadolženih hišnih posestnikov, znižanje zgra-darine pri novih hišah na 3"/•, zvišanje odbitka za vzdrževanje zgradb od 25 na 30*/», znižanje obrestne mere pri državni H'po-tekarni banki. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s predsednikom Megličem, podpredsednikom Saxom, tajnikom dr. Marinom in blagajnikom Merču-nom. Pri slučajnostih je spregovoril predsednik banovinske zveze g.Frelih iz Ljubljane, ki se je v izčrpnih izvajanjih dotaknil vseh perečih vprašanj, ki se tičejo hišnih posestnikov. Zlasti je naglašal, naj bi se davki, ki se plačujejo v naši banovini, uporabili izključno za svrhe naše banovine. G. Meglič je poudarjal, da število uradnikov na mestni občini za današnje čase vse preveč narašča in da ni nikakor na f mesta novi načrt m zgradbo nov« tržnice, Id ne spada na Voja&niškl trg, marveč na Glavni trg. Mariborska zelena bratovščina ki jo predstavlja Lovsko društvo v Mariboru, se je zbralo istočasno v lovski sobi pri »Orlu« k občnemu zboru, ki ga je vodil namesto obolelega predsednika ravnatelja Pogačnika podpredsednik dr. Kova-čec. Izčrpno so poročali tajnik prof. Saup, blagajnik ravnatelj Boltavzer, gospodar Vukmanič!, načelnik strelskega odseka dr. Kovačec, za propagandni odsek Giily, za pravni odsek dr. Senekovič, inž. Krivečen-ko in Forstner za podeželske ooseke in Perme za nadzorstvo Društvo se je zelo borilo proti krivolovstvu. V smislu pravil se je vršila volitev sedmih odbornikov, ki so bili spet izvoljeni v odbor. Na novo pa so izvoljeni inž. Miklavčič, Gilly dr. Obran in Mirko šmid. V imenu zveze je pozdravil zbor inž. SušterčiC iz Ljubljane in se v svojih izvajanjih zavzel za znižanje raznih talca in pristojbin, ki zadevajo lovstvo. ^Drava" je podala obračun svojega dela V mah dvorani Narodnega dema Je bil ob lepi udeležbi redni občni narodnoželez-ničarskega glasbenega društva »Drave«, ki ga je otvoril predsednik Jože Vokač. Poročali so tajnik živko Albin, blagajnik Paar Ivan, gospodar Orbanič Drago, zborovodja Hoivat Albin, kapelnik godbe 2e-kar Lojze, kapelnik tamturašev Radomir Muravs, artistični vodja glasbene šole prof. Hinko Druzovič. Članov šteje marljivo delujoče društvo 811. V glasbeni šoli je 98 učencev s šestimi učitelji. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Vokačem na čelu. . Zbor Perunovcev V Unionu je bil redni občni zbor moto-sekcije »Peruna«. Vodil ga je Anton Luž-nik. Poročala sta tajnik HlebS in blagajnik Frljuga. Pri volitvah je bil izvoljen novi predsednik Franjo Jaki. Sestava odbora je pretežno dosedanja. Članov šteje sekcija 63. Uspeh Ljubljanskega kvinteta Ob ogromnem zanimanju vseh Slovenskih goric in Mariborčanov je bil sinoči pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v nabito polnem tamošnjem Sokolskem domu koncert Ljubljanskega kvinteta, ki je že triumfalni uspeh. Prisrčne pozdravne besede je izrekel v imenu tamkajšnjih nacionalnih društev g. dr. Gorišek. Mučen incident v stolnici Mnogo komentarjev je zbudil danes v Mariboru incident, ki se je pripetil v tukajšnji stolnici ob priliki šolske maše, za tukajšnjo realno gimnazijo. Ko je namreč pridigar obravnaval komunizem. Je nenadno nekdo izmed navzočnih dijakov glasno zaklical: »Amen«. Temu glasnemu vzkliku bo sc priključili nekateri dragi in se je pridigar spričo neprijetnosti položaja umaknil in pridigo prekinil. Vodstvo zavoda je uvedlo strogo preiskavo. j Maribor Bratužu V nabito polni frančiškanski cerkvi je bila danes ob pol 12. maša zadušmca za mučenikom Lojzetom Bratužcm, ki je umrl za posledicami žalostnega dogodka na božični večer v Podgori pri Gorici. Med mašo zadušnioo je pel zbor tukajšnjih Na-nosovcev. Pietetna počastitev mlade žrtve j« zapustila globok vtis k. Skoro uboj V neki gostilni na Teznem se je pripeta v noči na danes žalosten dogodek. Ob priliki neke prireditve so se sprL lantje in jc 31 letni delavec Jožef K lep užaljen zapustil gostilno. Ko se je pa pred gostilno pojavil Vinko Veronik iz Spodnie Dobrave, je videl pri nekem kostanju stati Klepa z nožem v roki. Veronik ga je hetel spraviti mimo domov, Klep je zamahnil z nožem proti Veroniku. Veronik pa mu je iz-bll nož in mu pri spopadu prizadejal več vbodov v prsa, tako da se je Klep zrušil v krvi na tla in so ga morah nudo ranjenega prepeljati v splošno bolnišnioo, kjer so mu s takojšnjo operacijo rešili življenje. Veronik je dejanje prizna! >n se b« moral zagovarjati pred sodiščem. vendaw so ga orožniki izpustili, ker je družinski oče. FOTOAMATER Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: v torek ob 20. portretiranje pri umetni luči. Vodi Peter Kocjančič. V petek ob 20. večer kritike: ogledovanje starih fotografsk-h umetnin. Oba večera dostopna tudi nečlanom. Vsi člani naj za snujočo se slikovno centralo prediožijo čim več kopij svojih del, po možnosti v formatu razglednic. Motivi poljubni. Prvi kinematografski večer 23. pr. m. je privabil razveseljivo število ljudi, ki jih je zanimalo, kako se bo obneslo prvo predvajanje 16-milimetrskega zvočnega filma v Ljubljani. Obneslo se je kar dobro. Krasni so bili filmi o posebnostih in lepotah raznih delov naše države, amaterje so posebno zanimali tudi prizori iz veleobratov Agfe, kjer Izdelujejo kamere, objektive, papirje in filme. Takšnih večerov bo še več. Fotoklub Maribor pripravlja v okviru letošnjega »Mariborskega tedna« razstavo s Slovenska fotografija v svetu«, za Jesen pa razstavo »Naša pesem v slikah«. Za amaterjevo knjižnico Hans NVindisch: Die neue Foto-Schtile- Nova šola o fotografiram u. Hans Wmdisoh ne pretirava. O J kar se liavšm z umetnostjo evefilothrtkih plasti in zasledujem skladovnice poii.skan-aca papirja, ki more o njej I>oreda*i, mi ni še noben av*or tako priljubi* kakor ta temperamentni, boje vka Ns-raec. kj ga označujejo posebno veselje do podiranja zastarelih metod *n tradicionalnih nazirani. a tudi prav poseben dar, da zna to. kar če podrl, nadomesti z nečim resnično nov m in boljšim. Vsak njegov spis je taikeen, da ne veš, ali bi uživai rajši njegov kieri-i. zbadljjvi slog. slog cftlega človeka si i pa bi m> začel sistematično učiti na ■ pamet preob.iice praktičn.h nasvetov, novih dognanj in metod, ki jih stresa kar mknocrede. iz neizčrpne zakiadnice svoje izkušnja. Toda sistematično učenje t« skoraj odveč. karti WfDidis3fa zna svojo snov razporediti neopsLzno b takšno mm-troo&tjo izog.bati se tako razborito v?«ga. | nepotrebneiga balasta da ee bi je vtisnilo tisto, kar moraš znati, neizbrisno v spooi-n tudi če si prebral v dušku in oelo hre* namena, da bi se česa naučil;. W n 'čseh namreč ni avtor, ki bi ravnal s svojiian bralcem nežno in ki bi ga hotel zaposlita samo majhen deL ?anno razumsko alj samo čustveno. Če n; drugače, ga zagrabi tudi čutno, pri^-egne njegovo pozornost »udi s sliko ki jo gamrra z osoljenim teksten, pritegne jo z barvo. Uvrstiti v k-njVno (kakor v tej") črne strani z belim besedilom a:H vrste in črke in sličnv v v^ffi mavrič^h b^rvtih. je njemu vse samo da doseže svotj namen-Taiko .ie ta fbN>rm 's'?JV'k nov n« sa-mo z>a voljo ^aApvne riovo^fci svoje učre r novi temveč tudi zavoljo ab»>Iu+rhP novost" svoje metoiei. Za nekaj več nego 50 Din v n-"« valuti je vz=l«i:a HeerirffOva založita v Harz-burgn s to knjigo delo ki b^ icn-jo s^re-men^o fseče in tčRoče runa ter je v v dobre am^fer»e. — Karlo Koc|-n*ič. »Fotograflckj- Obzor«. glasilo Zveze češkoslovaških klubov fotografov amaterjev, bi moral našega amaterja izmed vseh fotografskih revij najbolj zanimati. V njegovih člankih in slikah se prav dobro zrcali značaj današnje češkoslovaške fotografije. ene najbolj znanih na svetu: vse | je tu stvarno, včasih skoraj suhoparno, I toda tem bolj zvezano z življenjem, kakr- | šno je. Mojstri češkoslovaške foLografje (n. pr. Jeniček) ne govorijo zaman, da fotografija ni umetnost, temveč reportaža. To je stvar, ki je slovenski amaterji ne bodo nikoli dobro razumeli, kajti pri nas gre fotografija v popolnoma drugo smer. Toda prav zaradi tega bi bilo potrebno, da bj bolje zasledovali gibanje češkoslovaških tovarišev, posebno 'z njihovega glasila. Ce drugo ne. bi ss mogli tu zgledovati nad njihovo mogočno organizacijo. Toda i>Fotogra£icky Obzor« (Praha II., Opatovicka 3., — za Jugoslavijo letno 40 Kč) priobčuje, kakor razvidimo iz prvih dveh letoSnjih številk, poleg krasnih celostranskih umetniških prilog še mnogo drugega zanimivega gradiva, tudi za kinoamaterje. »Photograpliie fur Allc«, 4. štev., priobčuje poleg mnogih lepih slik in krajših prispevkov obširnejši članek o snemalnem tvorivu za male formate, pobude za ureditev temnicc in efektno razsvetljavo s preprostimi pripomočki, zanimiv načrt za predelavo navadnega povečainika v pol avtomatičnega in drugo gradivo. List moremo toplo priporočati. »Phototechnik«. hišno glasbo znano foto-grafeke industrije Zeiss Ikon. ki praznuje baš Ir-tos 7o-letnioo svejega obstoja, i%haija 0-krat na leto. Prva letošnja štev^ka vsebuje m«d drugim zelo za-ninrjv članek o snemanju športnih prizorov na betonski o^topki-di. Odlične iiustrajcaje kažejo, kaj zmore danes tudi povprečen amater v tem področju s pomočjo male kamere. Izredno posrečena je serija slik ki kaže malo Gig-joo pri jedi. »Der Satrap«, mesečnik tvrdke Vodtrti&n-dc? & Sohn. je že davno priljubljen med amaterji zavoljo svoje pestre, poučne vsebine in krasnih slikovnih priog- V novem letniku nadaljuje to svojo tradicijo ki mu bo pridobila gotovo še novjh prDateljev. član-kri in nasveti tega lista morejo biti koristni vsakemu amaterju pa naj obravnavajo »snemanje v izrezu«, izdelavo ličnega fotografskega albuma, posnetke v domu (posebno obsežno!) ali katero koli drugo t«odrcbne vsakemu amaterju mnogo v primeri z nš®ko ceno 15 pf za vpa-ko številka Naioča ee kakor vsak b?šni list fotogra/skiu tvrdk trgovcih s fotografskim.,- potrebšči-naini. »Foto-Beobachter«. št. 3. priobčuje na unfltifm mestu -;./pod peresa svojega urednika Wiihe!ma ^hopjteja članek, h katerega ie razvidno da n4so samo Dri nas. temveč tud; drugod sjfci brezplodnih bojev o »novj< in »stari« umetnosti o teh 'm onnfh delovnih načinih. Dr. Otto Hac^ler obravnava nevarnost,i m m':čnrsti kontrastov H. Hajek-H^ike priol>euje dva presenetljiva fotirn-afska trika. Da jc v štev:in;h drugih prispevkiih r'-; s strn šča na ega dnevnfeg:i tj-»ka k sin o i;ih pod tem zaelavj^m začeli pr- prizadpva!^ še da'je zabavat, čita-oče in vznemiirat površno d Soče Ijod'. čeprav > je z dnjič celo »K - j orav te« prše v konkurenco ji fe-prcl nos^ u^^tri en^ izme^ posrečenih cvetk 7 njeni1 stn;b njiv. V tisto. kaT pe Vki i/od ^o nar-be a bolo drugi popnvili mred nami mi kajpaV ne bnev utegnili >pu>čat or> "a-ria!: pa bomo razen na fc;s-kovn.p no^-e^k ki nas zanrinvio v svo^h ia?l>o'i dras irn h pred • sem nq v?c 3m's-jlne in stvarne napake ki so takr> pogostokrat iT3'' ne samo naglice ki je lastna V3mkemn časnikarskemu delu temveč še večkrat nagt:ci k,! označuje vso ideino raz-"-van-^t n vso borbo na&b dn-i. M?t!a «ravice z magistrata Vp? e na mi-.s t nem m«rr B-t.ratii pred iHičem: Obtožmea na v očitala da si je v .'i prin-erih prisvoji r »stavo domov n • ?ft D:. OVožnica ip v iiHrnn elnka!:: obtoženčevo pr»'ov»nje Navaja, da so nri rev^/ij^ naSli v njegovi pisalni mjizi do 1367 nerešenih aktov... Obtoženec je Se pred kazenskim PR>-jronocj pos-avnal »a&talo Žiodo. Njegov za- govor pred sol iščem je bil kratek. Poudarja] je. da je nastal tako velik za&t-mek zar radi zadev inkorporaerje okoujš.i« občin, s čemuT je bil močno obremenjen ne samo on. maaveč veg uradn Jk; apara • dosnovjn-slcega urada Kot priča je bil zael.&an načel-r,ii'k domovinskega urada dr. Lerna©ša.t na veliki zvon? Da nekdo odvrnil nekomu, »s. vae je to bagit^M. a za na® ie poilitiikiKn. Glasbena kritika Koncert, klavirista Firkušnega: Ko eediim v Ivoncertnj dvorani m prič': kujem, da se pojavi na odru šo neznani mi koncertant, mo vel no obhajajo nek; p sebnr občitbki, ki po gosto niso z glasbo v nobeni kavzalni zvezi: Kakšen j? virtnoz, o katerem po toliko piiše po svoi zunanjosti kaiko 6e bo vedel in kakšen bo prvi vtis ki ga 1» name napi-a-vji. \n pa končno če .ie vse res, kar s? o njem piše. Da je od teh momentov odvisno celotno gledanje na umetniški dogodek, ni treba posebej poudarStl. Ruda Finrikušnv je oojava. ki že s svojim elegantnim in Enim nastopom naveže nas., vso publiko: on je ftlovek el&Tantnih in url ai j enih m^nir vajen nastopat; v naiodlično Siih družba*1 in naj-e>!'tnejš"h ko certnih dvon-pah. Je ted.ai samo naravno, da je bi že ta;koi v začetku nroffram" diosežen nnjtesnejš: kontakt med nftm in puUiiko. frSlovenski Narofl«. 20 TI.) Da je od naštetih momentov odvisno ce-lntno gledanje na umetniški dogtjdok u bi-Jo treba resda, posebei poudariti, Dva zvona Zimska pomoč mest/nec« socialnega ura-da v Lubljani: Tako se je poeuvč.Jo «>i.i-nemu odboru, uveetj občekoristna javna dela ki bi jifc iz redniib proračunskih siedutev še dioitro ne mofiii ii\\8ti'. Tudi zunanji uspeh je bil kmalu viden. Prosjačenje po mestu se ie precej zmanišalo delom, inežem so postala tla vedno bolj vroča so morali pobegniti iz mesta- (»Slovcnec«, 21. II.) Za. ostne sijk« z uiicc: Ce je kdaj držal pregovor: »dobrota sirota« potem velra to še prav poseebi današojie dni. Toliko beračenja in nadlegovanja menda zlepa še ni bilo kot dandanes. Ti le daj kar pa še sam ne boš dal. fci bomo pa samr vzeli, si mislijo mnogi, ki to tudi v polni men izvršujejo. (»Slovenski dom«. 24. II.) Ko cvete ta ajda In kostanj Odpor čobcljarjev proti težnjam prevažal-oev: Naši čebelarji n->o prevaževalci. To pa ne iz razloga, da bi bila monla domoča paš" za čebele zadostna. Nasprotno. Pri nas je ugoden čas za nabiranje meSlovenecc, 26. II.) Nič hudega Pas okrog trebuha — da bi manj jedel: Radgonski kaplan g. Kolman Vinko je opazil, da Je mali sedemletni učenec II. razreda ljudske šole Alojz Kreft z Orehovega vrha nenavadno stisnjen čez pas. Opozoril je na to učiteljico Marijo Kovačec in oba sta fanta pregledala. Presenečena sta videla, da ima fantek trebuh močno stbmjen s steznikom z jeklenimi vložki. Fanta sta odpeljala k zdravniku dr. Brezniku, ki je ugotovil, da ima želodec prerezan s tem steznikom že več mesecev in "icer tako močno, da je na hrbtu že nastala deformacija miftičevja, ki bi znala biti nevarna za nadaljni razvoj telesa. So-larček je nato izpovedal, da mu je njegova mačeha že pred božičem prepasala želodec in sicer zaradi tega, ker da preveč je. . . Fantka so rettH nenavadnega tteadk^ med ljudmi pa je vzbudil dogodek veliko pozornost in ogorčenje. (»Slovenec«, 18. H.) Pod zaglavjem »Neusmiljena mačehac je poročal i-Slovenec« nedavno o dogodku v Gornji Radgoni. Resnici na ljubo pa jc treba omenjeni dopis nekoliko popraviti. Imenovana mačeha Terezija K. ni ravnala tako pogubonosno, kakor je bilo poročano. Fantek je bil res silno *Ješč«, je jedel prekomerno in je dobival vedno večji trebuh. V dobri veri. da bo fantu s tem koristila, mu je mačeha privezala star steznik. (iSlovenec-i, 27. II.) Blagoslov kopališč sirom vsega sveta Kopaližie — merilo čistoče: Iz te statistike je tudi razvidno, da spadajo Angleži od vseh Evropejcev v tem oziru na prvo mesto. Tam pride na 100 oseb kar 31 kopališč — tega števila ne doseže noben drag narod. Na drugem mestu je Švica. Na 100 oseb pride v tej gorati deželi 21 kopališč, za njo je Danska, ki dosega število 20. Holandska 19, Belgija 18, Francoska 14, Češkoslovaška 10 itd. Kakšne so razmere v tem oziru pri nas, kaže najbolj dejstvo, da pride v Jugoslaviji vsega 1 kopališče na 100 ljudi. (^Slovenski dom«, 27. n.) no kopaliSče na sto ljudi? Cemu je treba takšne vesele ugotovitve beležiti v tako pesimističnem slogu? Ce pride pri nas 1 kopališče na 100 ljudi, potem pride nrav gotovo — ust nam ten poaatKov zai ne prinaša — ena kopalnica najmanj na 5 ljudi, a vsak posameznik ima med svojim mobiliarjem gotovo najmanj po kakšne 3 umivalnike. Blagor deželi, ki je doživela takšen viSek higiene! ---------------- »JUTRO« ponedeljska izdaj* 9 Ponedeljek. 1. IH 1937. Šop®f borbe xa tcc&e V Celju Iti Maribora so se včeraj začele podsavezne prvenstvene tekme za spomladanski del prvenstva — V Ljubljani so se nogometaši stavili na razpolago brezposelnim Na področju LNP je bil nogometni spored v zimski sezoni precej skromen. Ljubitelji nogometne igre so se umaknili v zatišje ter čakali — na boljše čase. Bolj srečni kot Ljubljančani so bili Mariborčani in Celjani, ki so mogli včeraj že prisostvovati prvenstvenim borbam za točke. Da pri nas zanimanje za nogomet i*endsrle še ni padlo popolnoma, vidimo iz tega, da je v Mariboru in v Celju prisostvovalo tekmam precejšnje število gledalcev. V Mariboru jih je bilo okoli 1000, v Celju pa je 500 oseb zasledovalo borbo za točke. Ljubljanski nogometaši, ki nastopajo v podssveznem prvenstvu, so včeraj še počivali. Vzrok za to je predvsem v tem, da je ljubljanska skupina že v jesenski sezoni odigrala tri prvenstvene tekme spomladanskega dela. Zaradi tega ljubljanski skupini tudi ni potrebno hiteti. Prihodnjo nedeljo pa bo prvenstveni spored ie bolj pester. Borbe za točke se bodo pričele tudi v ljubljanski skupini, mariborska jih bo nadaljevala, pa tudi v II. razredu se bodo vršile prve tekme spomladanskega pr\'enstva, m sicer v skupinah : Ljubljana, Gorenjska• Domžale — Kamnik in Trbovlje — Zagorje Mimogrede naj bo omenjeno, da bo tudi naš lignš SK Ljubljana šel v borbo, ki bo dokaj težka, ker bodo morali Ljubljančani nastopiti v Beogradu proti Jugoslaviji Prvenstvena tekma v Celju je prinesla tesno zmago S K Celja proti Atletikom. Reči moramo, da smo od Celjanov pričakovali malo več. Omembe vredno je, da so Atletiki na včerajšnji tekmi zabiti v sedanjem tekmovanju svoj prvi gol. Dobili pa so jih že 29. V Mariboru nam je včerajšnji dati dal neodločeno tekmo med Mariborom in ČSK ter krepko zmago Železničarjev nad Rapidom. Tablica v mariborski kupini je sedaj nasledn ja: Železničar 6 5 0 1 24 •3 10 Maribor 6 4 11 14 ■7 9 Celje 6 4 0 2 13 ■8 8 ČSK 6 2 2 2 15 ■13 6 Rapid 6 1 1 4 U 18 3 Atletiki 6 0 0 6 1 29 0 V naslednjem poročilo 0 tekmah: Celje : Atletiki 2:1 (l:o) Celje 28. februarja. Danes je M na Gla&ji pred 500 gledalci odigra.ua podsavezna prvenstvena tekma med starima lokalnima rivaloma Moštvi sta Jgrali z vztrajnostjo, tehnično in kombinat iotrno pa nista pokazal" nrnogo. Obe ožja obrambi sta biii na mestu. Napada sta bila neanotna, stranski krilci pa preveč defen-savni. Prvih 15 irKnut je bila igra izenačena. Ste- Tne ž?;scije na obeh nraue'j so os-a le b cz vidnega uspeba. Po ter kombinacij? Celja .je Gobec v 18. min. prevzel žogo v-dIIcv ter jo potisnil neubranljivo v mrežo 1:0 zn Celje Moštvo Celja preide po tem uspehu v lahko premoč in prifijska. toda zora gr° ali mimo gola. ali pa postane plen o-raml:« Proti koncu prvega po'5asa sta se nudil' At'e-t-jkoiffi dve l«p; prilik- za izenačenje a n-1--pad ie bil pred golom neodločen- Po odmoru začne Celje zopet mo^o pritiskati ni po lepem prodoru zviša Gobe? v 11 mfin. na 2:t>. Pef m:mit kasneje zniža Knoupttš na 2:1 Celje začne nato popuščati in Atlcitflu preidejo v lahko premoč toda izenačenje i"m up uspe. Takma je bia r prvom p-Jc-su zanimira 3n cepeta. Po odmoru pa ;e pa-ta'a raz rga-B& čeprav Iv*a ves čv-; živahna Scd;l je g. Nemec iz Maribora cforektiv-uo, * »"'fesojii foislov pa je bi' premalo st-og. Prvenstvena tekma rezerv Ce*Va -;n Atleti-kov rptaia z 2:2 (1:1) neodločena. Maribor : čili Maribor, 28. februarja. Na sporedu v Mariboru sta bili danes dve zelo važni prvenstveni takrai med Mariborom in CSK ter železničarjem in Rapidom. LNP je odredil, da se morata obe tekmi vršiti isti dan. Da bi se športnemu občinstvu nudila prilika, da prisostvovuje obema tekmama, so se kluDi sporazumeli tako, da sta se tekmi odigrali na stadionu železničarja. Vreme je bilo idealno in tako je prišlo na igrišče okoli 1COO gledalcev, kar dokazuje, da je zanimanje za nogomet v Mariboru zelo veliko. Kot prvi par sta nastopili moštvi Maribora in CSK. Dočim je Maribor prišel na Igrišče skoraj večinoma z znanimi igra.lci iz prejšnje sezone, je ČSK izpolnil svoje vrste deloma iz naraščaja. Maribor je kmalu po otvoritvi igre pr?~ vzel vodilno vlogo in je bila njegova premoč zlasti v prvi polovici očitna, 'ioda vsa prizadevanja so se v kazenskem prostoru razblinila v nič. V drugem polčasu so začeli gostje ostro pritiskati ter so že v 3. min. zabili vodilni goi. Maribor se zaradi tega ni dal preplašiti ter mu je že 6 minut kasneje po Milošu uspelo izenačenje. V 26. min. je levi branilec Maribora zagrešil foul na kazenslri črti. Prosti strel pa je pretvoril Vamplin v drugi gol za ČSK. Maribor se je moral zopet zelo potruditi in v 34. min. je Tičar iz korner-ja Izenačil. Proti koncu je Maribor pritiskal z vsemi močmi, toda vsi napori so bili zaman, tako da je ostala tekma neodločena. Po poteku igre bi morda bolj odgovarjala tesna zmaga Maribora, ki je v polju res lepo igral, pred nasprotnikovim golom pit so napadalci izpustili več zrelih prilik Sodnik g Hobaher iz Celja je opravi svoj posel v redu S strogim presojanjem { Po poteku igre gotovo fu zas!u«3 tako ha-I doga poraza. Zlasti v prvem polčasa bo Sneli napadalci toliko zrelih situaicdi d.i bi feh vsak drug napad gotovo izkoristil. Toda ne samo da nipo izkoristfiH takšnih prilfk. 50 Oba nasprotja sta nastopila z vsemi raz- j celo eoajstme«rovko, m to T* ste- položljivim sferni. Moštvo železničarja je hi- »J« 00 Najslabši »martja* Ws lo topot precej izenačeno. Ni bilo sicer one j Železničar : Rapid 4:0 (1:0) premoči ožje obrambe in kriteke vrste nad nemogočim napadom, kakršne smo b'li vajeni lani. Vsi igralci so se danes odlkcali po odličnem startu in brezpnmeruem elanu. Že'ezničarji so tudi zoab izkoristiti vsako napako nasprotnika v svojo korst.. Ker ie biio tega mnogo ie bilo njegovo delo tem !Bpešnf»j&ft Naj več pa- ie bila zapcsljena ožja obramba ki je izvrstno ooravila najtežji poftd. Pr; tem jim ip prišla tudi sreča na pomoč, oziroma nemoč nasprotnikovega napada. Rapid ki ie tudi nastopi kompletno tako moramo domnevati ie imel e;n dati- voijiij ke-r so igra-li vse preveč ofenzivno. Obramba je bila kolikor toliko na me rtu. vendar je o krovoma vse gole- Igra sama je bf]» hori>en« *n uši*«» 7.!ast,i v prvem polčasu, ko eta so moštv, koevli v izenačeni borbi iu i enakimi sredstvi Prav taka je b"ia situacija Mi v dragem pričasn samo s to razliko, da & Žete*nioarji pritiskali «1 zabjfa!; eote. Sofiji jg 2. Kopič v obojestransko 5W'lm» c naj stke Razbornik ne mara orani t i, zato strelca Janežič ▼ prazno, 6:0 — disciplina kje as? Razbom&a pošlje lastni kapetan s polja, Klančnik odhaja v gol in mimogrede brani po golmansko, zato odredi sodnik zopet enajartko, a Janežič je takrat manj srečen strelec. Par minut pred koncem pride Lah zopet ugodno na strel in r«-zantni strel pasira Klsnčn&s. 7:2 in nobene spremembe več. Sodil je g. Oimpermam. ma je bila izredne važnosti za nadaljnjo usodo dveh predesteiniranih pre-tendentov za nogometni prestol Jugoslavije — Gradjanskega in BSK. Vpra« Sanje letošnjega jugoslovenskega državnega prvaka pa jc važno tudi zaradi tega, ker bo Jugoslavija že letos sodelovala v tekmovanju za srednjeevropski pokal, za katero pride v poštev jugoslovenski nogometni prvak. Gradjanskemu se je danes nudila velika prilika da si z zmago nad dosedanjim prvakom BSK utrdi svoj položaj v prvenstveni tablici. Ako bi si danes nriboril dve točki, bi imel pred ---„— r — -------- P»SK naskoka netili točk. ter s tem šel ioulov si je že od vsega začetka ustvaril 1 z velikimi nadami v nadaljnje tekmo-avtoriteto. Bil je objektiven. | vanje. Po neodločenem rezultatu pa ¥ Zagrebu remis Zadnja prvenstvena tekma v ligi ni nudila dobrega športa - Izgledi BSK za nadaljnje tekmovanje ugodnejši Zagreb, 28. februarja, njegov položaj kljub naslovu jesenske-Zadnja bitka v jesenskem delu dr- ga prvaka ni bas ugoden. Ta naša tr-žavnega prvenstva je za nami. Že pred ditev temelji na dejstvu, da je Grad-to tekmo je bilo vprašanje jesenskega j janski do sedaj igral večinoma doma, prvaka rešeno. Jc to Gradjanski. kate- j dočim je BSK nastopil večinoma na tu-remu tudi morebitni današnji neuspeh j jih igriščih, aH točno povedano. Grad-ne bi mogel več odvzeti tega naslova, j janski mora v spomladanskem delu Kjub temu je vladalo za današnje sre- \ nastopiti petkrat na tujem terenu, šti-čanje med Gradjanskim in BSK v Za- rikrat pa v Zagrebu, dočim bo BSK grebu velikansko zanimanje. Temu se odigral samo dve tekmi izven Beograda-ne smemo čuditi, kajti današnja tek- sedem moštev pa bo sprejemal doma. Gradjanski bo igral v Zagrebu s Con-eordio, osješko Slavijo, Haškom in Hajdukom, izven Zagreba pa proti Ljubljani, Basku, Jugoslaviji, BSK in sarajevski Slavtji. BSK ho skušal dobiti točke na tujih terenih samo v Splitu in Sarajevu, v Beogradu pa bo vc-Ijal za favorita proti Concordiji, Jugoslaviji. Hašku, Ljubljani, Gradjanskemu, Basku in osješki Slaviji. h tega pregleda je razvidno, da so vendarle šanse BSK nekoliko ugodnejše, zlasti zaradi tega, ker se bo odločilna tekma med BSK in Gradjanskim odigrala v Beogradu. Končna tablica jesenskega prvenstva se glede vrstnega reda z danaSn«* teb- j mo ni izpremenila ter je tale: Gradjanski 9 6 2 1 21 :9 14 Slavjja (S) 9 5 2 2 21 : 6 12 BSK 9 4 3 2 19 : 8 11 Hajduk 9 5 0 4 18 : 9 10 Jugoslavija 9 5 0 4 21 : 19 10 Bask 9 4 2 3 18 : 17 10 Ljubljana 9 2 3 4 9 : 14 7 Hašk 9 2 3 4 11 : 24 7 Slavija (O) 9 2 2 5 11 : 22 5 Concordia 9 117 8 : 31 3 V naslednjem kratko poročilo 0 tekmi: Gradjanski : BSK lsl (1:1) Že dolgo ni bilo na nogometni tekmi v Zagrebu 10.000 gledalcev, ki so danes napolnili igrišče Gradjanskega. Tudi iz Beograda je prispelo v Zagreb leno število pristašev BSK. Vreme je bilo izredno lepo. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Gradjanski: Urch — Bivec Hugl — Kovačevič, Jazbinšek. Kokotovič — Me-darič, Srozovič, Lešnik, Djanič, Pleše. BSK: Popovič — Radovanovič, Mi-trovič — Arsenijevič, Stevovič, Lech-ner — Tirnanič, Vujadinovič. Moša, Bo-žovie, Glišovič. Tekma ni prinesla onega, kar se je pričakovalo od tako slavnih predstavnikov jugoslovenskega nogometa, kakršna sta Gradjanski in BSK. Zdelo se je, da sta obe moštvi vzeli tekmo vse preveč na lahko in nista igrali s potrebnim elanom. Redkokedaj se je odigrala tako važna tekma v tako monotonem tempu, kakor danes. To je bil vsekakor glavni značaj današnje tekme. Zlasti je iznenadilo. da sta napada obeh moštev zatajila. Čeprav velja BSK za moštvo, ki ima najbolj odločni napad, vendar ravno ta formacija ni prišla do izraza. Isto se tudi lahko reče o napadu Gradjanskega. Gradjanski je bil v prvem polčasu nekoliko slabši, v drugem pa se je popravil Gradjanski je bil ravnonravni, četudi ne boljši nasprotnik od Beograda. Omeniti pa je treba, da je bila tekma izredno fair. Prvi začetki igre se odigrajo v sredini igrišča. V tretji minuti je prišlo do prvega nevarnega prodora BSK. V četrti minuti je Medarič z dolgim strelom dodal Plešu, ki je tekel proti golu BSK ter nato z lepim in efektnim strelom dosegel vodstvo za Gradjanskega. 1 : 0 za Gradjanskega BSK je komaj v 34 min. uspelo izenačiti. Moša Marjanovič je oddal žogo Božoviču, ki je z daljave 20 m zabil žogo v mrežo. 1 :1 BSK je takoj nato dosegel še en gol, ki ga sodnik zaradi of sidea ni priznal. Sodil je italijanski sodnik Matteo avtoritativno, čeprav ne brez pogrešk. Videlo se je, kakšen vpliv ima sodnik x reputacijo. Igralci mu niso ugovarjali ter se uklonili vsaki njegovi odločitvi. Ostale nogometne tekme Domžale: Domžale : Jadran (Ljubljana) 6:3 (3:1). „ .. Cakovee: Javlja (Varaždin) : Gradjanski (Cakovecl 3:1. Split: Hajduk : Bata 2:1. Praga: Prvenstvo. Slavija : \ iktorija 7/ž-kov 1:1, Športa : Bratislava 2:2, Moravaka Slavija : Židenke 1:0 Plzen : Viktorija Plz-n 1:1 Na^hod : Rus v 3:1. Dnitaj: Prvenstvo Ausfcria : Vienn-i 2:1, Admira : FAC 6:0 Wacker : Rapid 3:0, U-bertas : Hakoaii 4:2 FC Wšs>n : Postrport 2:1 Sporiikiliiib : Favor=4«er AC 1:0. Rim: Prvenstvo. Juventi«; : Laz i o 6:1. Triestim : Roma 3:1. Novara : Napol* 0:0, Mifcuno : Torino 0:0, SiaiKpierd^Tena : Bori 2:0 Fjoreufcina : Alessandrin 1:0 Bo'ocna : Genova 4:4. Luchesse : Ambrosiona 1:0. Budimpešta: Prvenstvo. Kungam : Fjpeft 3:1, Ferencvruros : Budai 6:1. Nemzeti : FJek-Urano« 3:1 Kkpest : III. okraj 3:0. Boeskai : Phobus 2:0. Iz LZSP. Odhorova seja drevi ob 18.50 v damski sobi Emone zaradi prvenstva. US Planica. Drevi ob 18.15 seja v kleti Emone. SK Mars Dane* ob 10. sestanek vsel: igralcev v gostilni Zaje. Pol lanska c. Po se. stanku važna ecin cHbora iftotam. Prelom med Mačkom in Srankovci? Frankovci so v soboto demoltrali poslovne prostore »Hrvatskega dnevnika'4 Zagreb, 28. februarja Včeraj opoldne se je odigral v Zagrebu dogodek, ki daje misliti vsem zagrebškim političnim krogom, posebno pa onim okoli dr. Mačka. Sredi belega dne je namreč vpadla skupina pristašev dr. Buča, voditelja zagrebških irankovskih Šovinistov v prostore uprave lista »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka. Napadalci so demoJirali prostore in opremo upravništva ter ranili dva uradnika, ki sta se jim postavila v bran. Intervenirala je policija, ki je pet napadalcev, samih zagrebških akademikov, aretirala, dočim je dvojica od njih pobegnil a. Napad j« Ml odgovor na zadržanje »Hrvatskega dnevnika*, ki je opozoril zagrebško prebivalstvo, da eo oficielna spominska svečanost za dr. Ante Starčeviča, kakor vsako leto. med 9. in 10. uro v frančiškanski cerkvi in ne od 10. do 11., kakor so naznanjali Zagrebčanom neki letaki. Obenem je pozval »Hrvatski dnevnikt zagrebške trgovce in obrtnike, naj imajo v soboto od 9. do 10. svoje lokale zaprte, pristavil pa je, da lahko svoje poslovne lokale odpro takoj po 10. Letofinja spominska svečanost dr. Ante Starčeviča je bila namreč povod za prelom med dr. Mačkom in vodstvom zagrebških franhovcev, ki jih vodi znani odvetnik dr. Buč. Frankovci so ie dalje časa nezadovoljni s politiko dr. Mačka. Očitajo mu. da je premalo odločen in preveč popustljiv. Posebno so mu zamerili brežiški sestanek, po katerem so pripravljali demonstracije proti dr. Mačku. Do demonstracij takrat ni prišlo, ker je pravočasno posegla vmes policija in začasno pritvorila okoli 100 najbolj izrazitih zagrebških fran-kovcev. Zagrebški frankovci neprestano zatrjujejo, da je večina pristašev dr. Mačkovega pokreta med Zagrebčani iz njihovih vrst in da se jih pri vodstvu hrvatske politike premalo upošteva. Da bi stvarno dokazali svojo moč so sklenili prirediti včeraj samostojno spominsko svečanost pokojnemu dr. Ante Starčeviču in sicer po oficlelni, katere so se udeležili zastopniki dr. Mačka in člani vodstva b. HSS. Spominska svečanost frankovcev je bila v zagrebški katedrali in se jo je udeležilo posebno mnogo mladine. Med frankovsko spominsko svečanostjo so krožili oddelki njihovih pristašev po Zagrebu in zahtevali od trgovcev, naj zapro svoje poslovne prostore. Skupina frankovcev je prispela tudi pred upravništvo »Hrvatskega dnevnika«: in zahtevala od uradnikov, da zapro lokale. K« »e niso uklonili njihovi zahtevi, so pričeli | razbijati po lokalu in uničevati vse, kar jim je prišlo pod roko. Med drugim so vrgli na glavo uradnici uprave Živoderovi težko stekleno ploščo in je le malo manjkalo, da Je niso na mestu ubili. O napadu samem piše >Hrvatski dnevnik« zelo rezervirano in popisuje samo zunanji potek dogodkov, pri katerih je bilo ukradenih iz miznice tudi 300 Din. Glede politične pripadnosti napadalcev pa ne pove ničesar jasnega in pravi: »Kdo je poslal napadalce in kdo stoji za njimi, se bo zvedelo šele prihodnje dni.« Ves dogodek je izzval T Zagrebu solno mučen vtis, ker je vidno pokazal, kako težka nasprotstva vladajo v senotni fronti« hrvatskega pokreta. Posledice težkega incidenta se bodo šele pokazale. Nesporno so frankovci v Zagrebu najjačja grupa hrvatske fronte, a so močni tudi v ostalih hrvatskih mestih. Tudi na univerzi je prišlo med frankovei in pristaši bivše HSS do hudih spopadov. V posameznih dvoranah, zlasti v poslopju vseučiliške knjižnice je bilo poškodovanega mnogo pohištva in knjig. $e nekaj zanimivosti Zagreb. 28. febr. o. Gmotno škodo pri demoliranju uprave cenijo na okrog 10.000 Din. V upravi >Hivatskega dnevnika« je bila uničena tudi kartoteka, ki jo morajo sedaj obnoviti Za danes pričakovana l-eakcija radičevcev je izostala in sicer kakor se doznava, na zahtevo dr. Mačka samega. Doznava se, da je dr. Maček dobil stike 5 frankovskimi voditelji, da bi več ne nastali podobni Incidenti, vendar pa so nasprotstva med frankovci in radičevcl zelo velika. Danes sta dve večji skupini, okrog 100 ljudi, obiskali Starčevičev grob v šestinah, pri Zagrebu, kjer je bila skromna slovesnost, do napada okoliških kmetov pa ni prišlo, kakor so pričakovali, ker so bili kmetie med tem že obveščeni o nalogu dr. Mačka. Razen tega je dopoldne priredilo več hrvatskih društev svečanost v spomin Ante Starčeviča v Glasbenem zavodu. ki pa je potekla popolnoma mirno. Spominski govor je imel tu profesor Filip Lukas. predsednik Matice Hrvatske. Svečanosti so se udeiežili izključno frankovei. Posebno pozornost je vzbudilo, ko so prisotni vzkliknili sSlava Starčeviču!«, da so frankovski omladinci pozdravili na fašistični način. Včerajšnji napadalci, pet frankovskih dijakov, so bili danes zaslišani na policiji ter bodo izročeni soc"š5u. Buren Ljotičev zbor v Beogradu Beograd, 28. febr. p. Za 9. dopoldne je bilo napovedano v prostorih beograjskega kinematografa >Triglav« zborovanje pristašev Ljotiča. že pred zborovanjem se je zbrala večja skupina mladih ljudi, ki jih je bilo kakih 250 do 300 in ki so navalili na prostore, kjer bi se imel vršiti shod. Razbili so s kamenjem vsa okna in povzročili znatno škodo. Reditelji zborovanja so branili vstop v dvorano ter je bilo pri tej priliki poškodovanih več ljudi na obeh straneh, med njimi nekateri tako hudo. da so jih morali odpeljati z reševalnimi avtomobili. Policija jc aretirala več izgredni-kov ter jih pridržala v zaporu. Ob določeni uri je prispel g. Ljotič s spremstvom burno pozdravljen od svojih pristašev. Na shodu je imel daljši programski govor, ki ga je označil kot obračun z obrekovalci. V svojem govora Je ostro obsodil prej omenjeni napad ter se Je nato bavil a takozva-no afero Tehnične unije. Izjavfl je, da ta afera nikdar nI obstojala ter 00 si jo izmislili samo nekateri Usti, v resnici pa ! v stvari ni ničesar. Obširno je govoril za- 1' tem o kampanji, ki se je pričela proti Zboru s tendenco, da se ga spravi v sramotno luč, toda obrekovalci bodo imeli priliko ao-j kazati svoje trditve pred sodiščem. Teh-I nična unija bi mogla služiti samo koristni stvari, i2menjavi dobrin med Jugoslavijo in Nemčijo, v čemer pa ni ničesar nečastnega. Končno je Ljotič pozval tisk, ki o tem piše, naj pove, v čem je prav za prav ta afer3, ker je sploh ni. Apanaza Edvarda Windsorskega London, 28. febr. d. Angleška vlada je v sporazumu s kraljevo rodbino uredila premoženjsko stanje bivšega kralja Edvarda. Edvard Windsorski bo dobil na roko izplačanih 130.000 funtov ter letno apana-žo 25.000 funtov. Kupujte donut£e blago f »JUTRO« paneddjskft Izdaj« 4 Ponedeljek. 1. HI. 1937. Teden dni filma Libretist filma »Lumpacij vagabund« pripoveduje . • • Nestroyevo priljubljeno komedijo »Lumpacij vagabund«: je filmalo podjetje Bava-ria iz Miinchena. Snemali so jo na Dunaju. Pisatelj libreta dr. Max \Vallner pripoveduje o tem filmu tole: Paul Horbiger je odlično podal vlogo Lumpacija vagabunda »Bil sem na Dunaju, kjer sem sodeloval pri snemanju filma »Rože iz Niče.« Ker sem »voj glavni posel pri tem filmu že končal, sem povprašal ravnateljstvo »Bavarije«, ali imcm pripraviti libreto za film »Lumpacij vagabund«. K temu me je izpodbudilo dejstvo, da sem kot sin ravnatelja nekega dunajskega gledališča gledal na odru to Nestroyevo delo in se zanj zelo navdušil. Na zdravem zraku in v prijetnem toplem podnebju v Salzkammergutu sem začel pripravljati libreto za to burko. V začetku sem z delom zelo hitro napredoval, a kmalu sem naletel na velike težave. Mnogo prizorov, ki pri pisatelju tvorijo ogromne komplekse sem moral izpustiti, ker niso ustrezali optičnim zahtevam filma. In s tem sem moral mnogikrat računati tudi pri čisto preprostih prizorih. Glavno skrb sem posvečal temu, da sem uveli-čal naslovnega junaka. Ker sem si želel napravite komedijo kar najboljšo, sem šel na posvet k režiserju Balvaryju. Ta mi je najprej odgovoril, da burke niso njegovo področje. Kljub temu pa sva sedla in popravljala, kar sem sestavil. 2e četrti dan je nenadno vzkliknil: »Zdaj bo šlo dobro!« Teden dni pozneje je bil za delo že zelo navdušen. Pri skupnem delu sva prišla do zaključka, da je bil Nestrov pri tej komediji zelo nedosleden. Prizori v predigri so v po- Eolnem nasprotstvu s prizori na koncu omedije. Film pušča onemu, ki libreto sestavlja, in onemu, ki režira, toliko filmskih možnosti, da se lahko vsi nedostatki odpravijo, kar je recimo za oder nemogoče. Zato sem. upam, napravil iz te komedije delo prvega razreda, za katero bo občinstvo imelo velik smisel.« Film se prav zdaj predvaja v Elitnem kinu Matici. Skoro brez reklame je bil v soboto in nedeljo naval občinstva na kino. dasi bo šele danes prvi. To je znak, da ima občinstvo smisel za zdrav in svež humor, ki ga v tem odličnem filmu ne manjka. »Velika ljubezen Beethovnova« V vrstj filmov, ki so nam prikazali živ. Banje velikih skladateljev, bomo videli v kratkem v Ljubljani tudi film v Beethovnovem življenju- Kakor piše svetovna kritika. je ta film mojstrovina, kakršnih doslej še nismo dosti videli. Režiral ga je sloveči Francoz Abel Gance, ki se ga še marsikdo spornim ja po uspeli režiji njegovega ne mega filma o Napoleonu. Tudi zasedba filma je prvovrstna, saj ima slavno vlogo «lavn,i francoski traged itn karakternj igra lec Harry Baur, ki smo sa v zadnji dobi že večkrat videli, zlasti pa nedavno v nje- govi čudežni kreaciji »Nesrečnikit. Naloga, da poda Beethovnovo življenje, je bila kakor nalašč za tega velikega igral, ca, ki je na čudovit način Dodal trpljenje velikega genija, njegov boj za ljubezen, k jo je zastonj iskal in še hujši boj za sluh ki mu ga :e usoda vzela. »Velik fiiLm o velikem človeku«, tako pišejo Francozj o tem Mmu in pravijo, da se z njim lahko ponaša francoska tiSmska industrija. Prepričami smo, da bodo istega mnenja tudi vsi Ljubljančani ki sj bodo lahko film kmalu ogledali žena v sodobnem svetu ženske in socialno varstvo mladine Danes se skoro po vsem svetu bavijo ženke organizacije z dvema problemoma: z vprašanjem ženske zaposlitve v raznih poklicih in s socialnim varstvom otrok. Gospodarska stiska in njena posledica — obu božanje najširših plasti človeške družbe sta povzročili, da sta ta dva problema najbolj potrebna naporov združenja ženstva. V mnogih državah oblastvene edinice same vabijo k sodelovanju bodisi ženske organizacije bodosi posameznice, ki so s praktičnim ali znanstveno poiprtim delom pokazale sposobnost na širokem področju varstva otrok. Med temi državami smo na tem mestu že omenili Francijo in Švico, pa tudi delo češkoslovaškega ženstva na tem področju nam je znano. Zadnje številke ženskih listov iz tujine pa prinašajo novice o dansk h ženskih organizacijah, ki se v vsem prizadevanju odlikujejo po resnični naprednosti in široko-poteznosti. Poleg uspešnega udejstvovanja na raznih drugih področjih je danska ženska zveza posebno skrbela za to. da je z vzgojo in izobrazbo dvignila podeželsko in mestno gospodinjstvo, zavedajoč se, da s tem ne prispevajo samo h kulturnemu dvigu najširših plasti žensk, ampak tudi in predvsem k blaginji in zdravju otrok. Vlada je to prizadevanje nagradila s tem, da je s sklepom parlamenta ustanovila g°spodinjsko zbornico, kamor je sama ime novala devet članic, med tem ko je drugih pet mest prepustila posameznim ženskim organizacijam, ki so bavijo s katerimkoli izmed vprašanj .katera srpaiaja v območje gospodinjske zbornice (vprašanja o prehrani, o higieni doma, zlasti kuhinje, o gospodinjski tehniki, o odnosu gospodinj stva do gospodarskih vprašanj o vplivu pravilne prehrane aa narodno zdravje) Zbornica izdaja lastno glasilo, v katerem skuša vzgojno vplivati na gospodinje vseh plasti. V zvezi z gospodinjsko zbornico in sodelovanjem higienskega odseKa zdravniške organizacije, z Rdečim križem, z organizacijami šolnikov in staršev je začela zdaj danska ženska zveza široko zasnovano vzgojno in higiensko propagandno akcijo pod geslom »Zdravje naših otrok«. Akcijo bo vodil nekak potovaln tečaj, ki se bo vršil v vseh okrožjih države V tečaju predava zdravnik o praviln' prehrani ljudi, zlasti otrok s posebnim ozirom na razvojne stopnje mladega telesa. Pri tem se predavatelj ozira seveda predvsem na t:ste pridelke in vrste živil ki so dostopna širšim slojem. Pri tej priložnosti pa gospodinjska učiteljica v nekajdnevnem tečaju pokaže kako se posamezna jedila pripravijo, čeprav je tečaj namenjen v prvi vrsti materam in gospodinjam, je zanimanje zanj zelo veliko tudi med moškimi. Naposled je še posebno predavanje s filmom o prehrani dojenčkov: v prvem delu pokaže snovi, ki so potrebne otroku v materinem telesu, dalje pa daje navodila za prehrano dojenčkov v primeru, da ga mati ne more zadostno sama hraniti. Poudarja za velik pomen dojenja za ves otrokov nadaljnji razvoj. Pri filmu so sodelovale matere, gospodinje, babice in BdravnUd. Stroške je poravnalo druStvo Danski kulturni film. Zanimiva so tudi poročila o varstvu otrok in mladine v največjem mestu Avstralije Sindneyu. kjer je tudi žensko delo zelo vidno. V tem mestu je urad za mladinsko varstvo najbolj obsežen in najbolj delaven od vseh uradov, saj mora skrbeti za natančno izvrševanje zakonov v varstvu mladine obojega spola do 18. leta. Ce potrebuje mlad človek pomoči, bodisi da je izgubil starše ali da so mu oboleli, takoj se pobriga zanj mladinski urad, ki zaposluje množico zelo sposobnih strokovno izobraženih aradnikov. Otroka odda v lastno mestno zavetišče ali pa v enega izmed državnih domov. Domovi se ne vodijo v slogu vojašnic, temveč mora vladati povsod družinski duh Poglavitna zahteva je: otrok naj ima občutek, da je doma, ne v zavodu. Tudi več privatnih domov take vrste je tam, a vsi so pod državno kontrolo Posebno zanimivo je mladinsko s od i S če v Sidneyu. To je popolnoma samostojna korporacija, ki ni v nikaki zvezi z rednimi sodišči. Mladi zločinec ne pride pred strogo, uniformirane uradnike temveč nosijo sodniki in stražniki tu le civilno obleko. Tudi sobe niso opremljene po okosteneli, strah zbujajoči šabloni, marveč prijazno in preprosto Sodnik ne kraljuje na tronu, marveč sede z otrokom k navadni mizi. Vsakega mladoletnika preišče psihiater, a temeljito se ozirajo tudi na njegove družinske razmere na njegov splošn milje. Pravilo je. da se vsi primeri rešijo čimprej, ker tam so v nasprotju z marsi-kako evropsko državo mnenja da dolgotrajen preiskovalni zapor smotru zakona več škoduje, kakor koristi. Ce smatra mladinsko sodišče, da je mladoletnik zašel zavoljo razmer na krivo pot, tedaj je prva skrb, da se odtegne tem razmeram. Navadno se odda v primeren zavod Vodilni motiv je poboljšanje. ne kazen V mnogih primerih izpuste mladostnika samo na podlagi častne besede, ki jo je dal sodniku. V nekaterih primerih pa je oprostitev od kazni pogojna Tedaj pa iamčijo za mladostnikovo poboljšanje poleg njega tudi njegovi starši Ce pa prestopku vendarle sledi kazen, teiaj je skrb obla-stva, da je mladostnik deležen pravilne vzgoje in izobrazbe, da ga ne uniči zapor za vse življenje, kakor se to tako pogosto dogaja. Ce se izkaže, da otroka njegovi starši zanemarjajo ali slabo z njim ravnajo, poseže vmes mladinsko varstvo, ki napravi na primeren način red. Na drugi strani pa sta strogo prepovedana otrokom pros-jačenje in prodaja raznih predmetov po cestah in po javnih lokalih, kar je seveda upravičeno, če se otrokom nudi potrebna preskrba v primeru potrebe in zapušče-nosti. V tem pa Avstralija vsekakor pred-njači Evropi, kjer je toliko prosjakov. V Avstraliji ni treba nobenemu brezposelnemu prosjačiti, kaiti državne naprave skrbe za to. da mu ni treba stradati, in privatne organizacije mu oskrbujejo streho, obleko in hrano Oni pa, ki se izkažejo z zdravniškim spričevalom, da ne morejo delati, prejemajo do konca življenja državno pokojnino. Prav tako prejema tudi vsak 65 let star moški in 60 letna ženska dosmrtno državno rento, če nimata nobenih lastnih sreistev. V Avstraliji skrbijo za stare ljudi Invalidom in za delo nezmožnim se pomaga. Prav tako bolnikom. Ce je družinski rednik v bolnišnici, je deležna posebne oskrbe vsa njegova družina. Brezposelni so zaposleni pri javnih delih Ubožni otroci prejemajo po šolah brezplačne obede Višja izobrazba je omogočena vsem, ne samo bogatim, ker nikogar ne ovirajo visoke takse in šolnine. To socialno varstvo seveda zahteva znatno obdavčenje državljanov. Toda z narodnega stališča je smatrati za pravilno, da vsak državljan nosi soodgovornost za blaginjo vseh. ▼ Nemčijo. Opravičeno imenu temo to ribico draguljčko, ker je živ draguli. Gena parčka j« pa tudi v skladu s cenami žlahtnih kamnov. Draguljčica spada v rod Charaoinidae, ki ga spoznamo po kratki tolsti plavuti med hrbtno in repno plavutjo. Hvphes6obr>*con inne6i Myers so jo krstili, Nemci ji pa pra. vi jo kolibrovka. ker ne zrase čez 4 cm iu ker jii je halja tako pestra. Po obliki je podobna naši pisanki. po glavi pa pisancu. Oko je zelo veliko kakor glava soma, zele-nomoiiro jn bleščeče kakor demamit. Skržni pokrovi, čelo in hrbet so otivnati z viiolča-stim in zelenim bleskom, sprednjii del trebuha je pa rumenkast. Cez očesi, škrge in dalje do tolščenke, se razteza v sredini bo. kov širša, proti koncu zožujoča se koža 6 tako intenzivnim odsevom. da na opazimo celo v otemnelem akvariju- Na dolnji stra. ni od repne plavuti do sredine telesa se skeče riba rubinaeto- Plavuti so prozorne, samo prve šibice pod repne so mlečmobele. Z besedami je le težko opisati krasoto vseh barvnih odtenkov.. Vidi se nam. kakor bi ee bila ribica kopala v mavrici in se navzela njenih barv. Medtem ko imajo ljubitelii s pramena-stim jadračem dokaj slabe izkušnje, ker je ze!o občutljiv, ie pa draguljčica navajena na mrzleišo vodo jn po nemškem tedniku za akvaristovstvo jn terarije so dospele dra-guljčice z zračno ladjo pri toploti 3 do 5 stopinj zdrave in čile iz Nemčije v Zedimje. ne države, kar je pač najboljši dokaz za njih trdnost. Ker se dirste te ribice radp tudi v akvarijih. imajo v Nemčiji že zarod teh novih importirancev Zato je upati, da bodo prišle kmalu tudi v Jugoslavijo. Kriv denar je Na petdesetaku pa je pozabil napis „Bcg čuvaj Jugoslaviji!", Kar ga je izdalo Zagorje 28 februarja. V našii dolini pa tud okrog Vač iu v Moravski dolin; so zadnje čas? domala že obratom« ponarejali denar Tukajšnji pridni orožniki so pri šli zdaj spet na sle I enemu izmed izdelovalcev krivega denarja. 21-letnemu Reberšku Ivanu iz Dolenje vasi. Te dn je namreč eden izmed trgovčev dobil falzjfjkat za 50 Din. in ga odnesel orožnikom ki so izdelovalca kmalu našlj. Osumljen Reberšek je orožnikom zanikal, da bi bi v zvezi s ponarejanjem Orožniki pa so izvrši'i hišno preiskavo in v npk em skritem zaboju našli vsp priprave za ponarejanje, med drugimi sedem kalupov za izdelovanje petdesetakov Trije kaluipi so hjli iz svinca cstaii štirje pa h mavca ponvice za topi jen je sv;mca in drugih zlitin. Ka.up: so bili oiav jdiiCio napravljeni- j Por< lojeni novci so bili aa as r dobni pm-vian edino napisa »Roir čuvaj Jugoslaviju«, ki j€ vtisnjen na robu kovanca. Reberšek nj mogel [»onarediti. To ie bi,' povod d: so odkrili enega iz-mel Reberskovih novcev Reberšek je spravil v prcmei orv =vo posrečen izvori m.el zagorskim1 fant,, ki so se okrog farne cerkve metali znano i'_rro »cifra-mož« Ko so bil fantje zatopljeni v svojo igro. je pr:s'opj;l k niim neznane" iii lih ie poprosili za drobiž Eden -zmed ig-.ni-cev je bil že toliko srečen, da ie ime i u<>'n i.-,p d;obiža Zato ;e r-av r.. . u^treuc1 pr«, 3tji. Prejel ie od moža petdesetak t, ni b! nrav nič sumljiv. Fant je oddal kovanec naslednji dam v trgovini g. Učkarja v Kotredežu. Prišel je kupit fige za žgan j« kuho,- Prot- večeru istega dne se je zglasila neka stranka in P ačala račun s stotakoan. Trgovec jc odrinil za drobiž tudi ta petdesetak k so ga pa pri podrobnem ogledu spoznali za sumljivega in ob v jst.il j zagorske orožnike, da kroži po dolin, kriv denar. Po temeljitih peri z ved teh je j padel sum na Reberška kj ie sprva tajjfJ pa . sa ga izdale ponarejalske priprave Novcu ki so -čili našli pri Reberšku v shrambi, so lijii zelo precizno izdelam Le prvi kos &p je Reberšku povsem ponesrečil Bi'l je črne barve pa tiud; cvenk ie imel nero len- Reberska so aretirali vn oddali v sodne zapore. Oba,stva naprošajo vsakogar, ki bi imel v rokah še kak kovanec sumljivega izvora da ga takoj izroči najbližjemu občinskemu uradu ali pa orožniki pc«ta>ji. Postani i n ostani član Vodnikove družbe! Objave Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je v sklad Vite Zupančičeve darovala neimenovana dobrotnica iz Šlajmerjeve-ga doma v Ljubljani 100 Din, za kar ji bodi iskrena zahvala! Spominjajte se še drugi naših gluhonemih sirot, ki so vsega usmiljenja vredne. Ako želite postati redni član te karitativne ustanove (letna članarina 12 Din), javite to društvu po dopisnici na naslov: Zaloška cesta 5 v Ljubljani. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je po kratkem trpljenju zapustila naša ljubljena soproga, zlata mamica, sestra, teta in svaRinja, gospa Alojzija Šofer soproga želez, uslužbenca. Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 2. marca ob %2. uri popoldne iz hiše žalosti, Soška ul. 13 (Kolezija), na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, 28. februarja 1937. ŽALUJOČI OSTALL ' »*tni onTr^hn' »»v OhCina Ljubljana Iz akvaristove torbr Nova riba draguljčica V gornjem toku Maranou. v srednjem in dolnjem pa veletok R o de las Amazonas. ki mu je zibel na obronkih terciarnih gub Južne Amerike, torej na visokih, z ognjeniki posejanih Andah v državi Peruju, namaka na 5770 km dolgi poti s svojimi pritoki vred velikansko 7.160 000 km2 obsega-jočo kotlino. Pravcati vodni raj je to, kjer se rastlinstvo in živalstvo razvida pol toplim tropskim solncem v vsei svoji bujno-sti in pestrosti. Mnogo lepUi ribic smo že dobili od tam. med ostalimi tudi pramena-s-tega »adrača (Pterophyllum scalare). Najlepša ribica pa živi v Maranonu v državi Peruju, odkoder jo je neki Francoz prinesel domov- Iz Francije ie prišla nedavno Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem Mtateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša j investicija, ki prinese korist trgovcu in kupca. ELIJA Naklade naših dobrodelnih znamk Šele zdaj smo zvedeli, kolikšne so bile naklade naših zadnjih dobrodelnih znamk in koliko se je teh znamk prodalo. Dobrodelnih znamk s sliko kraljice Marije v korist Unije za varstvo otrok je bilo izdanih 100.000 serij. Od najnižje vrednote (Din 0.75 + 0.25.) je bilo prodanih 84.678, vrnjenih pa 15.322. Od vrednote Din 1.50 — 0.50 je bilo prodanih 81.491, vrnjenih pa 88.509 Od vrednote Din 1.75 + 0.75 je bilo prodanih 76.997, vrnjenih pa 23.003. Od najvišje vrednote (Din 3.50 + 1.00) je bilo prodanih 78.113. vrnjenih pa 21.787. Pri-bitek vseh prodanih znamk je znašal 197.775.75. Neprodane znamke bodo sežga-li. Od znamk s sliko Nj Vis kneza namestnika Pavla je bilo izdanih: vrednote po Din 0.75 + 0.50 v celoti 150.000- vrednote Din 1.75 + 0.50 pa 200.000. Doplačilnih znamk s sliko dr. V. Djordjeviča je izšlo dva milijona. Od tega je bilo prodanih znamk po 0.75 4- 0.50 dinarja 133.243, po Din 1.75 + 0.50 pa 171 091. doplačilne znamke pa 1,324.898 Tudi tu bodo vsi ostanki sežgani. Kakor torej vidimo, se je dobrodelnih znamk prodalo precej, niso pa bile razprodane, kakor se je govorilo v prvih dneh. zlasti za dobrodelne znamke s sliko kraljice Marije. Po teh številkah tudi lahko približno presodimo, koliko dobrodelnih znamk se pri nas proda. Naš filatelistični trg prenese pri cenejših znamkah povprečno na- klado 100.000 serij, vsaka večja naklada pa je za nas prevelika. Upamo, da bodo to pri naši poštni upravi bodoče upoštevali in da ne bomo dobivali spet milijonskih naklad dobrodelnih znamk, kakor se je to na primer zgodilo pri prvih invalidskih. Dalo pa bi se dobrodelnih znamk prodati več, toda pogoj bi bil seveda, da bi bile izdelane tako, kakor se za moderno znamko spodobi, ne pa na takšen način, kakoT je pri nas v navadi V tem primeru bi inozemstvo gotovo pokupilo večje količine znamk in bi se s tem najmanj desetkrat poplačali strošiki. ki bi jih imela poštna uprava z dražjim tiskom Znamke Male antante Prihodnji mesec b' morale priti v promet enotne znamke za vse tri države Male antante Kakor je zaenkrat znano bosta pri nas dve znamki po Din 1.50 in Din 3 Znamke naj bi imele enoten okvir, na spodnjem koncu pa b' bili trije spojeni krogi m francoski napis. »Poštna Mala an-tanta.« Pod nazivom države bi bila slika, ki bi jo vsaka država izbrala Naša poštna uprava je izbrala sliko cerkv« na Oolencu To je vse kar se zaenkrat ve o znam kah Male antante Zadnje dni še prihajajo vesti, da se bo izdaja teh znamk zakasnila, ker so nastale v zadnjem trenutku še neke ovire Letošnje škartne spremnice Poštna uprava je bila vsekako prepričana. da bo z novim načinom prodajanja škarta ustregla zbiralcem, vendar pa vse kaže, da se ji ta namera ni izpolnila. Zbiralci se namreč splošno pritožujejo, da na novih odrrvkih boljših stvari sp'oh ni mogoče dobiti. Zagrebške »Novosti« pišejo k temu: »Ne vemo, koliko so te pritožbe upravičene ali ne, toda preden se deli spremnic z znamkami strižejo. bi morala kontrola ugotoviti, ali je vsaka pošta poslala vse spremnice.« Mi bi dodali še nekaj: Ista kontrola bi morala tudi ugotoviti, ali prHejo potem tudi odrezki vseh teh spremnic v plombirane pakete. Naši zbiralci o tem dvomijo. Pazite pri nakupovanju nerabljenih znamk V poslednjem času opažamo Ua »c pojav-ijajo tu m tam večje količine naših nerabljen i h znamk, in sicer v glavnem višje vrednote s-tarejš h izdaj. V večini primerov so te znamke, ki to bile že uporabljene na sprcmnicah. pa so jih na poMi pozabili žigosati in so potem prišle s škartom v roke zbiralcev. Tj so jih oprali m na novo gumi rali Znano je, da mia nerabljena znamka samo toliko časa svojo vrednost dokler jii je ostalo tudi originalno gumiranie Te uaknad p.c gumirane znamke, ki so bile že rabljene v frankovne a! portovne namene, pa na kakor ne. moremo smatrati več za nove in so prav za prav čisto navadni falzifikali brez vrednosti- Zbiralci, ki kupueio nerab. Ijene znamke, naj se vselej prepričajo, ali imajo znamke originalno gumi ran je ali ne. To ni tako težavno iin na ta način se bodo obvarovali škode, ki jo bodo imeli, če bodo za drag denar kupovali znamke, ki eo brez vrednosti. Kakor smo zvedeli e med temi naknadno gumi ran i mi znankami naiveč portovnih znamk prvega beograjskega izdanja po 10, 25. in 50 dinarjev. Nove znamke po kontinentih Med 1427 znamkami, ki so izšle v lanskem '.etu, jih je izdala Evrona 481, Azija 219. Afrika 241, Amerika 439 in Avstralija 47. Zbiralec, ki bi hotel kupici vse te zmam ke, bi izdal zanje malone 9000 Din. Kakor vidimo, vodi po številu novih znamk še zmerom Evropa, toda Amerika ji je nevarno za petami. Padec števila novih znamk, ki ga vidimo v lanskem le(tu, gre zlasti na račun Evrope, medtem ko ie ▼ Amerikj število precej naraslo. Nove znamke po vsem svetu Brazilija; Za drugi brazilski evharistjonj kongres je izšla posebna spominska znamka po 300 reieov v rumeni višnjevi in črni barvi. Danska: Izšla je nova znamka po 10 oerov v rjavi barvi Dobrodelne znamke v korist Hansenovega fonda so izšle Obsegajo tri vrednote iu sicer zelena do 5+5 oerov, siva |)0 10+5 oerov im rdeča po 15 oerov. Andora; Francoska pošta v Andori je iz. dala dve frankovni znamki s sJiko grba in sicer po 3 centjme v sivi barvi in po 5 cen-llmov v lilasti barvi. Grčija: izšli sta dve portovni znamki e pretiskoin in sicer rdeča po 10 lept in tem-nolilasla po 50 leot. Liberija: provjzorična znamka po 3 na 5 centov v svetlovišnjevi in črni barvi je jz-§la tudu s pretiskom OS kot uradna znamka. Litva: izdana je bila nova frankovna znamka po o30 centov v zeleni barvi. Negrj Sembilan; izšla ie nova frankovna znamka po 6 centov v starem črtežu in rde-6j barvi Njkaragna: Izš'e so nove frankovne znam ke in sicer po pol centa, sivočrna, 1 cent karminasta, 2 centa, višnjeva. 3 cente. si. va; 4 cente, rumena 5 centov, rdeča, 6 cen- tov. vijoličasta, 10 centov, olivna. 15 centov, zelena, 20 centov, rdečerjava. 25 centov, oranžna. 50 centov rjava in 1 cordoba, višnjeva. Izšla je tudj portovna znamka po 1 ceni v zeleni barvi. Paragvaj. Izšli sta f ram kovni znamki po 3 pese v temnolilasti in 5 pesov v vajoliča eti barvi- Perak; Nova frankovna znamka po 6 centov v rdeči barvi je pravkar izšla- Perzija; Izšla je frankovna znamka po 2 rjala- Selangor; Tudi v tej angleški kolonijski državi je izšla rdeča frankovna znamka po 6 centov. Straits SetUemens: izšli sta novi frankov, mi znamki po 1 cenit (črna) im 5 dolarjev (rdeča in zelena na zelenem papirju). Švica; Frankovna znamka po 3 cente v olivni barvu je izšla s posebnim pretiskom za Mednarodni urad dela. Filipini: Izdane so bile tri nove frankovne znamke, in 6icer po 2 centa rožnata, 10 centov karminska in 30 centov rdeča Libija; S pretiskom »LIBIJA« je izšla tiipoljtanska znamka za letalsko pošto po 30 centesimov. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konsorcil »Jutra« Adoll Ribnika*. — Za Narodno tiskarno o d. kot tiskarnarla Pran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Aloje Novak — Vsi v Ljubljani