114. številka Ljubljana, v petek 20. maja 1904. XXXVII. leto. teb^a vsak dan »večer izimBi n«đeye in praznike, ter vejja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vee leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem .-a dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko ?eC kolikor znaSa poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vpoSiljatve naroCnine so ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, C« se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se i*volč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih olicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju^ apravnistvo pa v pritličju. — Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85. Vojna na Daljnem Vztoku. Vojna sreča — opoteča! Rusom se je doslej potopila pred Port Arturjem samo rna velika vojna ladja — oklopnica »Petropavlovak«, dočim so bile vse druge ladje, kakor »Retvizancr, »Cea&revič« in »Palada« sicer poškodovane, vendar ne toliko, da bi se ne da!e Yeč popraviti in da bi bile za vselej nesposobne za boj, a navzlic temu se je z vso resnostjo že zatrjevalo, da je vsled teh izgub ruska portarturška eskadra takorekoČ že uničena in da v vojni ne pride več resno v pofitev. Ko se je potopila oklopnica »Petropavlovsk«, so vsi Rusiji sovražni listi naglašaH, da je to za Rase taka katastrofa, katere ne bodo mogli preboleti, in da je z izgubo »Petropavlovska« definitivno zapečatena usoda ruskega brodovja na Daljnem Vttoku in port arturške trdnjave. Tudi mi smo takrat poudarjali, da je pogibelj te oklopnice velik udarec za Rusijo, ne toliko, ker se je potopila ta dragocena ladja, kakor zlasti, da je Rusija zaeno z ladjo izgubila tudi enega izmed najboljših svojih pomorščakov — admirala Makarova. Izguba ene oklopnice sama na sebi za Ruse ne pomeoja mnogo, smo nsglašali mi, nasprotniki pa so zatrjevali, da je izguba »Petropavlovska« odločila ves daljni razvoj vojnih operacij na morju. Radovedni smo, kaj poreko eedsj ti Japoncem prijazni listi, ko ste se admiralu Togu pred j Port Arturjem; kolikor je že j namreč dosedaj dokazano, naenkrat potopili kar dve veliki vojni ladji Ali bodo tudi v tem slučaju gGVorili o silni katastrofi, ki je zadela Japonsko?! D?o mimo! — Iz Cifua se brzojavlja: Iz Talien-vana došli Rusi poročajo, da ste v ponedeljek pred Port Artur-jem zadeli ena japonska oklop- nica in ena velika japonska križarka na ruske mino ter se potopili. Reuterje?o brzojavno agentstvo pa priobčuje podrobnejSe poročilo, ki se glasi: Po poročilih tu sem došlih Rusov ste se pred Port Arturjem v ponedeljek potopili oklopnica »Ši k i š i ma« in velika križarka »A s ama«, in sicer med bombardiranjem Port Arturja. »Šikišimaa je izginila v valovih v dveh minutah, đAsama« pa se jo šele potopila, ko so jo Japonci ho-teli spraviti v varnost Rusi zatrjujejo, da so jim dali te informacije ruski oficirji v Daljnem. Neka ruska torpedevka je odplula iz port-arturškega pristanišča, a se je takoj umaknila, ker se je pojavilo na obzorju močno japonsko brodovje. Izhod ic pristanišča je bil popolnoma zaprt, a sedaj, ko so se odstranili potopljeni japonski branderji, je zopet prost, a vendar še zelo nemaren. Zveza z Daljnim je popolnoma pretrgana. Tukajšnji ruski konzul je dobil poročilo, da ni bilomogoče od posadke na oklopnioi »ši-kišima« rešiti niti enega moža. Druga vojna ladja, ki je zadela ob rusko mino, ni velika križarka »A sam a«, ampak oklopnica »»S u j i«. In da te vesti niso prazne, dokazuje uradno poročilo admirala Toga, ki ga je poslal v Tokijo, ki se glasi: Vsled nepredorne mogle je 15 t. m. trčila križarka »Kasuga« na križarko »Jošino«, ki se je v nekaj minutah potopila. Rešili smo samo 90 mož. Istega dne je zadela oklopnica »Ha-cuse« na rusko mino ter se potopila. Od posadke smo rešili 300 moft. To je prvikrat, da pripozna admiral Togo, da je tudi njega zadela nesreča. In kar naenkrat izgubiti dve ve- liki vojni ladji, to pač ni malenkost in prav lahko bi se govorilo o silni katastrofi, ki je zadela nenadoma Japonce. To izgubo pa bodo tem bridkeje Čutili, ako so bila resnična njihova dosedanja poročila, da še njihova mornarica doslej ni trpela prav nikake škode, ker bodo prišli do spoznanja, da je tudi vojna „sreča opoteČa" in da tudi njihove ladje niso zavarovane proti sovražnim kroglam, minam in raznim nezgodam, kakor so si morda doslej, ko se jim je smehljala vojna sreča, domi-šljevali! Oklopnica „Hacuse" je ena izmed največjih japonskih vojnih ladij. Dolga je bila 122 m, Široka 23 m in je imela deplacma 15.240 ton s 16.117 konjskimi silami. Oklopnica je bila zgrajena 1. 1899. Armirana je bila s 54 velikimi in malimi topovi inje imela posadko 740 mož. Od te posadke je bilo rešenih, kakor poroča admiral Togo, samo 200 mož, da se jih je torej 440 potopilo. Križarka „Jošino" je bila dolga 110 m, široka pa 14 m; obsegala je 4225 ton in je imela 15.967 konjskih sil. Zgrajena je bila 1. 1892. Na kri-žarki je bilo 41 topov in posadka 360 mož. Ker se jih je od tega moštva rešilo samo 90, je t o r e j utonilo 250 m o Ž, da je tore j v nedeljo poginilo pred Port Arturjem najmanj 690 Japoncev. To je brez dvoma hud udarec za Japonce Veliko vprašanje pa je, ako se poročila iz Čifuva nanašajo na iste dogodke, katere je admiral Togo uradno sporočil v Tokijo. Togo pravi, da ste se ladji potopili v nedeljo 15. t. m., doČim poročila iz Čifuva zatrjujejo, da so se dotični dogodki dogodili v ponedeljek dne 16. t. m. Ali se ta poročila samo motijo v dnevu, ali pa je admiral Togo drugi dan v pondeljek zopet izgubil dve ladji, a to previdno v svojem poročilu zamolčal? Mogoče bi to že bilo, saj so Japonci dosedaj svoje izgube najskrbneje prikrivali, da smo še to pot presenečeni, da so sploh priznati izgubo „Hacuze" in „Jošinau. Kaj ko bi bilo to priznali samo, da bi lažje prikrili svojo drugo izgubo? Ni izključeno ! V tem slučaju pa bi značila izguba oklopnic „Šikišimau in „Suji", odnosno „Asame" — ne vstevši „Hacuze" in „Jošina" — za Japonsko prav pravcato katastrofo in kdo ve, ako bi še nadaje mogla vzdržati neomejeno gospodstvo na morju? In če se tudi vesti iz Čifuva in poročilo admirala Toga nanašajo na iste dogodke, vendar je pogibelj dveh velikih vojnih ladij za Japonce že dovolj občutna in bo mnogo pripomogla k temu, da bo se obleganje Port Arturja zavleklo. Napadi z morske strani ne bodo več tako ljuti, portarturški posadki pa bo rasel pogum — in kdo ve, ako ni katastrofa, ki je sedaj zadela Japonce, rešila Port Artur, da bo z uspehom kljuboval obleganju?! Položaj pri Fengvangčengu. General Kuropatkin brzojavlja carju Nikolaju: Japonske predstraže, ki so 14. t. m. zavzele Sinkailin in Kangia-puco, 34 km severnovzhodno od Feng-vangčenga, so se umaknile v Fe-linčjan. V dolini ob izlivu Tajangha v reko Badao se nahaja mali japonski oddelek. Sinjana Japonci niso zasedli. Precej močan japonski oddelek je uta-borjen v Sedzikogi, 25 km jugovzhodno. Takušan so Japonci takisto kakor se poroča, zapustili. V Lunvanmiavu se nahaja 600 Japoncev, v Salicajpadzi pa 300 mož pehote in konjenice pa brez topov. Vsa ostala japonska armada seje umaknila v smeri proti Fengvangčengu. V Kabalinu, 36 km jugozahodno od FengvangČenga je uta-borjeno 5000 Japoncev. Od torka tu silno dežuje in ceste so v najslabšem stanju. Tudi general Saharov brzojavlja, da se Japonci na celi črti umi-č.ejo proti Fengvangčengu. Japonci so se umaknili iz Selinčana v Fengvangčeng in so se tamkaj utaborili. Takisto so Japonci zapustili tudi SikuČindzo in Takušan, samo manjši oddelki se še nahajajo v Kondukanu in Sinjanu. Uradno poročilo o izkrcanju na Liaotongu. Japonsko uradno poročilo pravi, da se je druga armada 5. t. m. izkrcala pod zaščito vojnih ladij na zato določenih mestih. Izkrcanje se je pričelo ob 8. uri zjutraj. Sovražnika ni bilo videti nikjer. Po poročilih Kitajcev je bilo v Pulantienu 300 ruskih vojakov, v Gimsukavi 100, v Pitsukavi 300, v Picevu pa 600. V Pitsukavo se je takoj poslal močan oddelek, ki je uničil železniško progo in brzojav. V petek 6. t. m. so naši oddelki po ljutem boju z ruskimi predstražami zavzeli postajo Pulantien. Istočasno je železniški polk razdejal most in pretrgal brzojav. Pri tem so Japonci zadeli na 300 mož sovražne pehote in na 100 kozakov. Štirje Japonci so ranjeni, eden pa ubit. Ruski vojaški oddelek v Gimsukavi se je brez boja umaknil, da so Japonci brez odpora lahko razdejali železniško progo. V soboto 7. t. m. so japonske predstraže razgnale 100 kozakov in uničile železniško progo in brzojav pri Sansilipu. V boju so padli 3 prostaki in 1 poročnik, 9 mož pa je bilo ranjenih. 13. t. m. so Japonci uničili železniško progo severno od Pulantiena. 16. t. m. so japonski oddelki zavzeli Či-šaton in Čuiišan, kjer so se nahajali štirje ruski polki z 8 topovi. Rusi so se umaknili proti jugu. Japonci so izgubili 146 mož. Izpred Vladivostoka »Daily MaiU poroča, da so japonske vojne ladje zopet izginile izpred Vladivostoka in da Več ne blokirajo tega pristanišča. Pred nekaj dnevi sta brez vsakega zadržka priplula v pristanišče dva parnika, katera je nedavno kupila Rusija v A noeriki. Ja LISTEK. Bojno polje na Daljnem Vztoku. m. Pozorišče vojnih dogodkov in Parizovo jabolko, za katerega se je vnela sedanja rusko-japonska vojna, je Mandžurija, dežela, koja je bila do nedavnega čaBa v Evropi znana jedva po imenu, za katero pa se je sedaj jel zanimati ves svet. Ne bo torej odveč, ako podamo nekaj zemljepisnih podatkov o tej zanimivi pokrajini in ako spregovorimo tudi nekaj besed o njenem prebivalstvu, to tembolj, ker o Mandžuriji celo iz večjih zemljepisnih del ni lahko dobiti jasne in točne slike. Mandžurija je približno tako ▼eiika, kakor Avst?oOgrska z Bosno in Hercegovino, ima pa po najnovejših ?uskih poročilih komaj 12 do 13 bilijonov prebivalcev. Njene meje so večinoma naravne. Na severu reki Aigun in Amur, na vzhodu reki Usu . in Sungača in jezero Hanka, PPOti Koreji Tjumen in Jalu in go-'ovje Hejšana in Ćanbošana, na jugu in jugovzhodu morje, na vzhodu pa mongolska ravan in reka Noni. Dežela je v pretežni večini gorata, le ob morski obali v Korejskem zalivu pri Takušanu in ob reki Liao od Inkova, Niučvanga proti Liaojangu in Mukdenu se razprostirate rodovitni ravnini, ki ste ne samo najbolj obljudeni izmed vseh delov prostrane Mandžurije, ampak stojite tudi na najvišji kulturni stopnji. Najvišje gorovje je Čankošan, ki se dviga na desnem obrežju reke Jelu in dosega v Pejšanu jugovzhodno od Vladivostoka, oziroma Posjetskega zaliva ob izviru reke Tjumen največjo svojo visočino 2440 metrov. Čambošan oziroma Pejšan je razvodje med rekami Jalu, Tjumen in Sungari. To gorovje se ob izviru reke Tjumen deli proti severu v več gorskih hrbtov, ki se raztezajo po celi severnovzhodni Madžu-riji; tudi proti jugu se gorovje deli na mestu, kjer se Jalu obrneš proti jugu, v več panog, ki se razprostirajo po vsi, na levem bregu reke Liao ležeči jugozapadni Mandžurski in končno preidejo v nizko, a vkljub temu silno divje gričevje polotokov Liaotong in Kvantung. Preko gorovja, ki se dviga med rekama Liao in Jalu, vodita dva glavna gor3ka prelaza, ki sta pa zelo nodostopaa, in Bicer prt hod na severu ob izviru reke Hun, na kateri leži glavno mesto Madžurije Mukden, in bolj na jugu prelaz Motien ob izviru reke Badao, ki teče v Jalu, in Tajce, ki se izliva v Liao in na kateri leži Liao-jang, glavno rusko taborišče in bivališče generala Kuropatkina. Vsi ti gorski prelazi so silno nedostopni; najvažnejši med njimi pa je prelaz Motien, ki veže Fengvangčeng v dolini reke Badao z Liaojangom v ravnini reke Tajce. V bližini tega prelaza ni nobenega drugega gorskega prehoda, vsled česar je tudi popolnoma izključeno, da bi Japonci mogli obiti ta prelaz, kaker so nekateri liflti poročali. Kje bi naj vendar prišli Japonci preko gorovja, ko je še prehod preko Motiena tako težaven, da ga je le težko zmagati. Tudi v kitajsko-japonski vojni 1. 1894. je hotela japonska divizija prekoračiti Motien in vdreti po dolin: reke Tajce proti Liaojangu in Mukdenu. Prelaz Moten je stražil s&rno eden neznaten kitajski vojaški oddelek. Navzlic temu si močna japonska armada ni mogla izvojevati prehoda preko prelaza Motiena. Ali bo v tej vojni to drugače, o tem nas bodo poučili najbližnji dogodki. To samo mimogrede! Vse to gorovje — iz-vzemŠi hribovja na Liaotongu in Kvantungu — je pokrito z velikanskimi skero nepredornimi gozdovi, po katerih ponajveč še ni pela se kira. Ceste v teh krajih so zelo redke in še te so ponajveč take, da je vsak promet na njih nemogoč. Po dolinah prevladuje močvirnat teren in spomladi, ko začne led in sneg kopneti, in poleti, ko nastopi polletno deževje, so doline enake jeze rom, iz katerih so dvigajo **m » zvišenejši kraji. V tem času je vsak promet nemogoč in popolnoma naravno je, da se v takih okolnostih tudi ne morejo vršiti nobene vojne operacije. Po k raj: južno od rek Badao in Tajce do Piceva in Port Adamsa ee imenuje Liaotong, polotok od Port Adamsa in Piceva do rtiča Liaotiešan pr> Kvantung. Gorovje, ki dosega tukaj višino kakih 900 m, je popolnoma golo, divje, rasorano ia le malo dostopne; v njem izvirajo zgolj deroči hudourniki, ki ob brezdelju skoro usahnejo, sicer pa narišejo do velikanskih rek, ki preplavljajo vso dolino. Na skalovitih tleh ne rase skero ničesar, vsled česar je tudi pičlo kitajsko prebivalstvo v teh krajih silno revno To velja zlasti o po'otoku Kv*ntungu. Gorovje v Ma&d luriji dtltko ne dosega mejo večnega anega, a vendar so višji vrhovi leto in dan pokriti z večnim snegom, da celo najnižje hribe krije šest do sedem mesecev snežna odeja. Da pod temi pogoji in razmerami vojne operacije niso bas lahke, je pač lahko urnljivo. Najrodcvovitnejši in zelo obljuden del Mandžurije je na severovzhodu ravan reke Sungari, kjer se nahajajo bogata mesta Cangčun, Hu-iančen, Bajan^us in Harbin. To pokrajino imenujejo žitno zakladnico Mandžurske. Žita, zlasti rii se tu pridela vsako leto ogromne množine. Takisto rodovitna in se bolj obljudena je ravan reke Liao, kjer prebivajo skoro izključno sami Kitajci. Vsa ta dolina je marljivo obdelana, Vd&k košček je porabljen, da je vaa ravan podobna velikemu cvetočemu vrtu. Ob Liau je največja in najstarejša kultura, tu je tudi domovina kitajske cesarske rodovine. Mukden, Liaojang in Niučvang ao mesta, kjer bujno cvete trgovina in se iin promet. Vse to pa bo uničila tedanja vojna! ponskih vojnih ladij ni bilo nikjer, da bi ju zadrževale. »Daily Chroniole« pa javlja iz Tokija, da se je vse civilno prebivalstvo na ukaz mestnega poveljnika moralo iz Vladivostoka izseliti v priamursko pokrajino. Rusi v Koreji. Iz Šanghaja se preko Pariza po roČa, da so kozaki razdejali pri Andžu most preko reke Jalu in so prerezali tudi brzojavno žico severno od Pjeng-janga. Japonci so poslali močno ar mado v severno Korejo, da bi pregnala kozake in zagotovila zvezo glavne japonske armade z generalnim štabom. Sklepa se, da je pri Gen-sanu zbrana močna in mnogoštevilna ruska armada Japonci v Niučvangu. Pariški »Matin« je dobil iz Pe-trograda poročilo. Generalni štab je dobil brzojavko, da so Japonci zasedli Niučvang. Zadnja ruska pcsadka se je umaknila. Do sedaj vlada še mir in red v mestu. Iz delegacij. Avstrijska delegacija. Budapešta, 19. maja. Proračunski odsek je odobril poročilo poročevalca marki Bacquehema. V poročilu se pravi: »Odsek je sprejel z veseljem na znanje zatrdilo ministra zunanjih zadev, da so razmere z našimi zavezniki, kakor tudi z vsemi drugimi velesilami, posebno z Rusijo, popolnoma izborne. Oisek obžaljuje rusko - japonsko vojno in vidi v btrogi nevtralnosti velesil jamstvo, da ostane vojna omejena na prvotno torišče.« Nadalje se kon-štatuje v poročilu, da so dogodki na Vztoku očitno zmerno vplivali na balkanske narode, in da v Sofiji in v Carigradu prodira prepričanje, daje mirni dogovor najboljša rešitev zmed. Turško - bolgarsko sporazum« ljenje ima zaželjeni uspeh, da za Evropo zasedaj prenehajo balkanske skrbi. Nadalje pozdravlja poročilo angleško-francoski dogovor, ki je velikega političnega pomena ter izreka grofu Goluchowskemu priznanje in zahvalo. Nato je poročal del. dr. P e r -gelt o proračunu za mornarico. — Poveljnik mornarice, admiral baron S p a u n je razlagal razne novotarije pri vojni mornarici, povedal, da naša mornarica ne more siediti novim tehničnim napravam, ker se ji dovoljujejo premali letni obroki, da pa veljajo isti momenti, ki jih je poudarjal vojni minister glede pripravljenosti armade, v popolni meri tudi za vojno mornarico. Nadalje je razpravljal zaupno o novih konstrukcijah pri ladjah drugih držav. Kakor vojni minister je tudi admiral Sp&un izjavil, da za nove zahteve seveda ne morejo odločevati politične razmere, pač pa ima vsaka država dolžnost, si svojo oboroženo silo tako urediti, da je vedno pripravljena, ako se ji nenadoma v s i! i vojna. Pri razpravi o okupacijskem kreditu je odgovarjal minister baron B u r i a n na razne interpelacije, ki so bile Btavljene nanj tekom debate. Glede pravoslavne avtonomije je rekel, da je že izdelan načrt avtonomijskih statut, ki so jih odobrili duhovščina, posvetni mero dajni elementi in deželna vlada. Upati je, da načrt kmalu potrdi tudi patrijarhat. Potem je govoril o organizaciji kmečkih občin, o čimer ima minister že tudi izdelane načrte. Tudi vprašanje o davčni reformi je marljivo proučeval. Kmalu se izvrši revizija železnic-nih tarif ov, posebno v prilog lesotrŠtvu. Okupaoijski kredit se je nato sprejel. (O tem bomo še imeli najbrže priliko pisati.) Ogrska delegacija. Budapešta, 19. maja. Delegacija je začela razpravljati o proračunu skupnega vojnega ministrstva za leto 1905. Poročal je Munnich. Vojni minister vit. P i t r e i o h je podal slično izjavo kot v avstrijski delegaciji. Ogrski državni zbor. Budapešta, 19. maja. Zbornica je naprej podelila dedno ma-gnatsko čast grofoma Siegfriedu in Žigi \Vimpffen ter baronu Trautenauu, potem pa začela razpravljati o investicijski predlogi. Posl. K o m j a t h y (Kossuthovec) je izjavil, da se bi stagnacija v trgovini in industriji ozdravila le s samostojno carino. Tudi poslanca Ernszt in Szekerdenvi sta kritikovala predlogo, ki pa je bila končno vendarle v splošnem in v podrobni debati sprejeta v drugem branju. „Prijateljsko soglasje" med Avstrijo in Italijo? Dunaj, 19. maja. »Die Zeit« poroča iz delegacijskih krogov, da niti vojni minister niti admiral Spaun nista povedala pravih vzrokov, zakaj se zahteva toliko milijonov za novo oboroževanje. Na konferenci med grofom Golucho w-s k i m in italijanskim ministrom T i t -t o n i j e m v Opatiji se ni doseglo popolno sporazumljenje glede vseh prepornih točk na Balkanu. Avstrija se je pri tej priliki temveč prepričala, da hoče Italija zasledovati tako balkansko politiko, ki nasprotuje avstrijskim interesom. Sicer pa tudini tajnost, da si Italija od tačas močno prizadeva, da oborožitev svoje armade in mornarice čim hitreje spopoin i. To je napotilo avstro - ogrsko vojno uprave, da zahteva, naj se kakor brž mogoče spopolni vojno stanje armade in mornarice do skrajne višine. Le nekaterim posebno zanesljivim delegatom (dr. Šusteršiča ni med njimi!) se je ta pravi vzrok zaupal. Papežev protest. Pariz, 19. maja. Danes se je vršil izvenredni ministrski svet, ki se je bavil s protestom papeža proti potovanju predsednika L o u b e t a v Rim. Ministrski svet je sklenil, da odpokliče francoskega poslanika s papeževega dvora, ako bi Vatikan izdal tozadevni protest v javnost. Sioer pa se z izvršitvijo sklepa počaka še toliko časa, da se dokaže, da je papež tak protest razen Franciji poslal tudi še drugim velesilam. — Iz R*ma se poroča, da je francoski poslanik v Vatikanu. Nisard, si vzel dopust na nedoločen čas ter odpotoval iz Runa. Iz Srbije. B e 1 g r a d , 19. maja. Kakor poroča »Politika«, se bo vršilo mazi-ljenje kralja Petra v Belgradu ter bodeta slavnosti prisostovaia kneza iz Bolgarije in Črnegore. Bel grad, 19. maja. Danes bi se bila morala vršiti sodna razprava proti bivšemu ministru Velji T o d o-ro vicu, ki je bil obdoižen, da je z bivšim tajnikom kralja Aleksandra, dr. Petronjevicem poneveril državi velike svote. Todorović pa je tik pred obravnavo predložil pravilne račune o porabi manjkujočih 93 000 dinarjev. Kasacijski dvor je vsled tega moral takoj razveljaviti obsodbo zoper dr. Petronjevica. B e 1 g r a d , 19. maja. Kralj Peter je v Šabcu imel nagovor na me ščane ter je izjavil, da ostane vedno ustavni vladar ter bo vedno spoštoval ustavo. Narod se mora uveriti, da so presenečenja na tem polju izključena. Dogodki na Balkanu. Sofija, 19. maja. Danes je bil tukaj velik sestanek zaetopnikov ma> cedonske organizacije in raznih bolgarskih političnih strank, da izposljujejo od velesil jamstvo, da ne bodo turške oblasti zavlačevale vračanje bolgarskih begunov v domačijo ter da se za prvi čas preskrbe z živili. Istočasno so se v ta namen storili prvi koraki pri zastop nikih Avstrije, Rusije m Italije. Sofija, 19. maja. Govori se, da knez Ferdinand ni hotel sprejeti turškega poslanika Munir paše, ki ga je prišel vabit na obisk v Carigrad. Veliki nemiri na Ruskem. L v o v, 19 maja. V Odesi so se primerile včeraj krvave demonstracije, revolucijskega značaja. Nad 600 vseučiliščnikov (večinoma Poljakov?) in delavcev se je zbralo pred županovo hišo ter vpilo: »Proč z Rusijo! Dajte nam našo svobodo! Dosti časa smo že sužnji!« Obenem so streljali na hišo vojaškega poveljnika, ki je brž brzojavi! po kozake. Demonstrantje pa so se uprli kozakom ter začeli na nje streljati. Boj ie trajal od 9. zjutraj do 4 popoldne. Izmed kozakov je bilo 5 mrtvih in 15 ranjenih, dočim j« bilo na strani demonstrantov ubitih BO delavcev in 15 dijakov. Celo mesto so knzaki zasedli. (Treba je naglašati, da je poročilo iz — Lvova Uredn.) Nagrada velikemu knezu Cirilu. Petrograd, 19. maja. C*r je dovolil velikemu knezu Cirilu, da se poroči z veliko vejvc dinjo Hesensko, ker se je pri potopu »Petropavlov-ska« tako jun&ško vedel. Velika voj-vodinja se je odrekla apanaži. Dopisi. Iz Kamnika. „Čevljar baronu je dopadel vobče, zato smo se res čudili, ko smo brali kritiko, priobčeno v „Slov. Narodu" z dne 17. t m. Gosp. dopisnik naj bi bil vendar najprvo natančno prebral naslov igre, priti bi bil moral do spoznanja, da je „Čevljar baron" le šaloigra. Naloga šaloigre je menda vendar, občinstvo zabavati in to je predstava „Čevljar barona" popolnoma dosegla. Nič bi ne imeli zoper strogo kritiko, če bi le gospod kritik bil toliko dosleden in bi bil pomedel tudi vse prejšnje igre, katere so se pod prejšnjim gosp. režiserjem uprizorile, primerjajmo le kritiko predstave „Mlinar in njegova hči", katera menda tudi ni niti moderna niti nova, omlačena pa gotovo stotisockrat. Takrat je menda gospod kritik pregledal vse slovenske in tuje besednjake, da je našel dovolj izrazov in da je igro oziroma nje uprizoritev dovolj poveličal in g. režiserja v zvezde koval. Sedaj pa, ko ima čitalnica drugega režiserja, kateri je v čitalnici že mnogo, mnogo iger z velikim uspehom uprizoril, pa taka uničevalna kritika in to vse le iz osebne mržnje, to je vendar malo preveč. Nikakor nismo prijatelji dolgoveznih in vsakega posameznika v nebo povzdiga-jocih ocen, katere so se nekdaj v svet pošiljale, tako, da se je že časopisje iz njih norčevalo, a take uničevalne sodbe bi od razsodnega kritika ne pričakovali. Gospod kritik naj se le nekoliko nazaj ozre, koliko modernih in novih iger je prejšnji gospod režiser uprizoril, prišel bo do zaključka in končal s trikratuo O. Ali so morda igre^ „Zakonske nadloge", „Starinarica", „Ženski jok" poleg ostalih šestih, katere so se pod prejšnjim g. režiserjem uprizorile, moderne ali nove ? Ali se g. kritik še spominjate, kako se je uprizoril „Bucek v strahu", ali se še spominjate koliko je taka uprizoritev r Bučka" Čitalnici ugleda vzela, ali se še spominjate, koliko odličnih dam in koliko odličnih rodbin, katere so bile prej stalne obiskovalke predstav, po taki uprizoritvi igre „Bucek v strahu" sploh k predstavam ne hodi več? Takrat bi pač bilo umestno, tako kritiko priobčiti kakor ste sedaj storili. Bodi Vam, g. kritik, na ušesa povedano, da se tako „Deseti brat" kakor „Legionarji" pripravljajo, saj se morate vendar še spominjati, da so ljubljanski gostje, ki so bili pred kratkim tukaj, ravno na željo »Čitalnice" svoj spored spremenili in znano Vam bode menda tudi še, da le zaradi tega, ker namerava „ Čitalnica" sama ti igri upn zoriti. Da se sedaj „Deseti brat" ni uprizoril, je bil zopet vzrok ta, ker se je „ Čitalnica stroškov bala, kateri s«> pri uprizoritvi neizogibni, kar Vi, gosp. kritik, tudi prav dobro veste. „Čitalnica-bi Vam pa bila zelo hvaležna, ako bi iznašli način in ji •der toliko povečali, da bi bila uprizoritev „Rokovnja Čev" mogoča. V tolažbo Vam bodi povedano, da si sedanji gospod režiser te Vaše neumestne kritike ne bode k srcu gnal, saj predobro pozna vzroke, kateri so Vas k temu napotili. Naš odgovor postal je proti volji nekoliko daljši kakor smo nameravali, zato pa končamo z iskreno željo, da se učite rajši delati in zopet delati, a ne razdirati in „0i talnici" s tem škodovati. Čitalnićar. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. maja. — Na Veliki Loki sK bile včeraj občinske volitve. I zid nam še ni znan, tod*, sedeč po kcloaalnem pritisku farštva, o katerem se npm poroča, je pač brez dvoma, da bedo zmagali klerikalci. Naš poročevalec nam je pisal: Napredna tiranka je storila svojo dolžnost, a kaj hoče, ko strašijo farji ljudi s huličem in peklom in večn.m pogubljenjem, ljudje so pa tako neunrni, da se dajo s takimi strašili terorizirati. — Zaupni shod v Mariboru« Za zadnji torek, dne 17. n eo sklicali deželni poslanci zaupnue iz celega Slovenskega Stajerja, d* se posvetujejo, kako doseči pri prihodnjih deželnozborskih volitvah ;z splošne volilne skupine enotno in složno postopanje, in da se pogovore o načinu agitacije. V vsem se je do* segla popolna edinost. Vse natar.č-neje se lahko izve pri političnih društvih. — V službovanje pri dri. stavbinskem uradu za Kr sko je pripuščen absolvir&n tehniK D r a g o t i n Orel. — Društvo avtonomnih uradnikov. Pred letom ustanovilo se je »društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske dežele.« Dne 1. juiija 1903 vršil se je prvi občni zbor; sklenilo m marsikaj, pa ker je zanimanje go< spedov kolegov za to društvo bilo dosedaj nedovoljno, se ni vse ii ljalo, kar seje skleuilo; vendar pa, ktf naj to društvo zastopa tako ve.evaini stan, sklenil je odbor, da sc skliče drugi občni zbor; vabite sc torej vsi gospodje kolegi, da se zagotovo popolnoma udeležite tega glavnega shoda, kateri se bode vršil na bin-kostni ponedeljek, dne 23. man* ob 10. uri dopoldne v dvorani »Ni rodnega doma« v Celju Dnevni rrd se bode pri shodu priobčil. GUI-* na neprecenljivo kor^t tega društva, kar se je že itak svoječasuo di jasno poudarjalo, je upati, da se udt-leži največje število udov, sploh legov tega shoda. Torej še enkrat: piidite na »hod, delajte v delokrogu pri kolegih, da se udeleže Izza temnih dni. (Sličice iz življenja rasnih papežev.) (Dalje.) S 14. stoletjem se je pojavil prvi začetek tistega duševnega gibanja, ki je naposled rodilo reformacijo. Zgodovinski povod reformaciji je bil boj papeža Benedikta VIII. s francoskim kraljem Filipom in papeža Ivana XXII. z Ludovikom Bavarskim zaradi meje papeške oblasti in državne oblasti. Cerkev se je bila po 2001etnem boju polastila imperatorske oblasti nad kralji, državami in narodi in to je provzročilo reakcijo, v kateri se je državna oblast zavedla svojega veličanstva. Pravniki francoskega kralja Filipa in profesorji pariške sarbone so se prvi uprli cer kvenim naukom o papeški posvetni oblasti: med njimi sta se posebno cdlikovala Ivan iz Pariza in Viljem Occam, ki sta dokazala v znamenitih spisih neodvisnost posvetnih držav od cerkve, tajila jurisdikcijo papežev ▼ posvetnih zadevah in zahtevala ločitev papeške in kraljevske avtori tete, duhovske in posvetne oblasti. Monarhisti vse Evrope so zidali na tej podlagi dalje in se nieo zadovoljili samo z neodvisnostjo države, nego pobijali tudi papežev primat nad cerkvami posameznih držav. Oznanjali so, da ima vsaka država pravico do svoje narodne cerkve. Nauk o evangeljski siromašnosti je pro-vzročil nepopisno strasten boj proti papežu, v katerem boju so prišla Voak čas na dan nova sporna vprašanja dogmatičnega značaja in kmalu je nastal pravi razkol. začetkom 14. stoletja so minoriti neustrašno oznanjali to, kar so pozneje učili WieklefT, Hu3 in Luther. Marzilij iz Padove je v svojem znamenitem spisu direktno napadel papeško du-hovsko avtoriteto. Marzilij, »DefeiiBor Pacis«, je dokazoval, da ni imel sv. Peter prav nič več oblasti, kakor vsi drugi apostoli in da Kristus sploh ni določil, da bi moral biti kdo po glavar cerkve in njegov namestnik. Marzilij je trdil, da je bil sv. Pavel dve leti v Rimu, in da je bil on rimski škof, ne pa sv Peter, češ, ko bi bil sv. Peter s sv. Pavlom v Rimu in ko bi bil tam pridigova1, ustanovil cerkev in umrl, potem bi bil ta pre-znameniti dogodek sv. Luka ali sv. Pavel gotovo omenil, česar pa ni storil ne eden ne drugi. Papež, je učil Marzilij, nima nad škofi in du bovniki prav nobene moči, ker imajo vsi duhovniki popolnoma enako oblast. Noben duhovnik pa nima, kakor pričajo evangelija, nikake jurisdikcije nad verniki in tudi ne prav:ce, jim odpuščati grehe, zakaj grehe more odpuščati samo Bog. Cerkev tudi nima nikake oblasti, določati kazni, ker vrhovni sodnik je cesar. Ta lahko kaznuje tudi papeža ali pa ga odstavi, vsled česar ne gre pspežu pravica, da bi on po trjal cesarja. Sploh pa no predstav Ijajo cerkve samo duhovniki, nego duhovniki in verniki skupno, najvišja avtoriteta v dogmatiČnih stvareh pa ne pripada papežu, nego generalnemu koncilu. V istem zmisiu kakor Marzilij je pisal tudi Viljem Occam in še nekateri drugi Dogo slovci in pravniki. Ti pogumni možje so se v svojih spisih lotili direktno stebrov, na katerih je slonela moč in veljava duhovništva, in so se proti p^peštvu in duhovništvu vojskovali s svetim pismom, katero je edino veljavna avtoriteta v verskih rečeh. S tem gibanjem se je začel nov duševni proces v Človeštvu, v katerem procesu je bilo razbito edinstvo rimske cerkve. Dne 15. marca 1327. je nemški kralj Ludovik stopil na italijanska tla. Ludovik ni prišel kot oznanje-valec miru, nego kot vojskovodja, kot pripoznani poglavar vseh Gibe-linov in kot sovražnik rimskega pa peža. Ker ga je bil papež izobčil in preklel, ni mu bilo treba imeti nobenih ozirov in mogel se je odločiti, da gre v Rim in si dene na glavo cesarsko krono. Papež Ivan XXII je poskusil z novimi prekletji preprečiti namen kralja Ludovika, ali prekletja niso nič zalegla. Rimljani še niso vedeli, naj li stopijo na kraljevo ali na pa peževo stran. Pozvali so najprej pa peža, naj zapusti Avignon in pride v večno mesto, ali ker se papež ni odzval, se je ljudstvo uprlo proti papeževim nsmestnikem in jih pregnalo, ter pozvalo kralja Ludovika, naj pride v Rim. Ludovik je bil premagal Pizo in je 7 januvarja 1328. prišel v Rim, kjer se je naBtanil v papeževem stanovanju. Dne 11 januvarja se je sešel rimski parlament in je podelil Ludviku cesarsko krono. V nasprotju s tradicijami izza časa Hohenstaufov se je Ludovik postavil na stališče, da podeljuje cesarsko krono rimsko ljudstvo samo in da nima papež na to nobenega vpliva. To je bilo prvo de mokratično kronanje v starodavnem Rimu. To kronanje se je izvršilo z nepopisnim sijajem. Dva škofa sta Ludovika mazihla, v imenu rimskega naroda pa mu je cesarsko krono sadil na glavo slavni Rimljan ^-iarra Coionna, senator, ljudski kapitan, vodja papežu sovražne strani ■ « * Colonnn, ki je 25 let prej v ur palači v Anagniju na prest lu dečemu Benediktu VIII. nastavil BDsJ na prsi in mu pahnil z glave trikratno papeško krono, je sedaj kot pooblaščenec suverenskega naroda držal v rokah cesarski dijadem i izročil izvoljencu ljudstva Papež je besnel v nepopisni jen. Proglasil je to kronanje za neveljav preklel cesarja novic in napovedal proti njemu križarsko v« jno. B tem je papež le poostril sovraštvo, ki j<* vladalo proti njemu. Cesar jo prej omenjenega Marzilija iz Pad&ve ime noval za duhovskega vikarija v Riinu. Takrat je Rim štel kakih 50.000 prebivalcev, med katerimi je bilo llal duhovskih oseb. Mariilij je delal na to, da bi bil papež Ivan XXII. odstavljen. Mnog) duhovnikov ga K podpiralo. Zastopniki duhovn kov in vernikov so začeli pravi proč *s SI** papežu in so se zedinili naprositi cesarja, naj papeža Ivana XXH kot krivoverca odstavi. C Dalje prih.) vsi uradniki avtonomnih uradov slovenskih dežel, Spodnje Štajerske, Spodnj«* Koroške, Kranjske, Primorske m I-tre tega le v njihovo korist in tudi gototo le v prid občin samih (kct takih) ▼rŠeče^a se shoda, oziroma obstoječega društva, ki hoče |e olaišsti bremens, kater« občine 7. visokimi nakladami i. dr. Užijo. Predlogi naj se kolikor m>gofte še pred shodom, da beda mogoče ff'adko zborovati, pošljejo na naslov Franc Kovača, tajnika okramt-ga zastopa Šoštanj, v Velenju na Štajerskem! Toliko za sedaj, prihodnji več. — Odbor. — Vrtna veselica pevskega društva „Ljubljana" se vrl', kakor že naznanjeno, binkoštno nedeljo, oziroma v slučaju neugodnog"* vremena na binkoštai ponedeljek. Pevski zbor se prav marlji*o popravlja in bo izvajal sledeče skladbe: A. Nedved: »Voj*ci na potu«, roški zbor. Vilko Ne-dted: H m na k. 40:oj godišnjici hrvntskesfa pevskega društva »Kolo« n~kšrest.; podpredsednik: Alojzij Hočevar, kult. tech ; tajnik: Anton Podgor-nik, stud. agr.; blagajnik F r. H o 1 z, kand. &gr.; pregledn k* Rado Lah, kand. agr., Davorin Saj novi 6, kand. agr. — Koncert društvene godbe vrši se jutri 21. t. m cd 8 do 12. ure zvefter pri »Hovdu«. Člani Hrufitvene godb** ao vstopnine presti, nečlani •..!*• -io 40 vin. * Tatvina. R*nzingerjevemu hlapcu Gustavu Wtberju so bili dne 18. t. m. ukradeni črevljt, katere je imel na vozu, ki ga je bil pustil stati na Tržaški cesti. Policija je tatu na sledu. * Vlom. Dne 19 na 20 t. m. med 10 in 11. uro zvečer je vlomil neznan tat v Plankarjevi gostilni na Dolenjski cesti štev. 53 okno, skozi koje je prišel v sobo in tam vlomil dva predala pri omari ter pokradel nekaj cigaret in 50 vin. denarja. Tat je dosedaj neznan. * Delavsko gibanje« Včeraj se je odpeljalo se južnega kolodvora v Ameriko 20 Hrvatov, nazaj jih je prišlo 37, v Heb j h je pa odšlo 2L * Izgubila je Jož- fa R;chter jeva denarnico, v kateri je biio 20 K 10 vin. d«-narja. — Hrvatske novice. Velik požar v Ogulinu Parna žaga bratov Neuberger je zgorela z vso veliko zalogo. Škoda znaša 600000 kron. — Bančni guverner vitez Bilinski se je mudil te dni v Zagrebu ter si ogledal razne denarne zavode in industrijska podjetja. — Veliko tatvino zlatnine, srebrnine, denarja in obleke sta izvršili pri go stilničarju Hoschu v Zagrebu pri njem službujoči1 Jožefa Zupane iz Celja in AnaMeljak iz Lud-J^rega ter izginili iz Zagreba. — S t r a j k n a z a g r e b š k e m vseučilišču. Danes je minulo letn, ko je policija vdrla v hrvatsko vseučilišče. Za kršeno pravo in za čast vseučilišča se je uvedla takoj akcija od strani dijaštva in akad. senata. K- r vlada na tozadevne proteste še do da. Književno poročilo. b\ Razgled. Listek 157. — Pedagoški paberki i:>s Kronika. Telefonska in brzojavna poročila. Žiri 20. maja. Pri občinskih volitvah je narodno napredna stranka v 3. in v 2. razredu sijajno zmagala. Tudi v 1. razredu je zmaga zagotovljena. Navdušenje je nepopisno. Slava zavednim vi.lilcem! Budimpešta 20. maja. V današnji seji je ministrski predsednik Tisza odgovoril na interpelacije, s katerimi so se zahtevala pojasnila glede različnih, Turčije se tičočih odstavkov v ekspozeju grofa Goluchovvskega. Tisza je odgovoril, da je Avstro-Ogrska sicer prijateljica Turčije, da pa ji je moral Goluchowski povedati vso resnico, da jo posvari pred posledicami eventuvalnega nasprotovanja reformam v Macedoniji. Budimpešta 20 maja. V de-legacijskih krogih in tudi po raz nih listih se raznaša, da je vzrok novih armadnih zahtev to, da vzlic sestanka Golucho\vskega in Tittonija v Opatiji je razmerje med Avstrijo in med Italijo jako napeto in zna priti zaradi Eal-kana do vojne Vsa ta poročila in te govorice niso druzega, kakor „ Sti mm ungmachereia. Rusko-japonska vojna. Tokio 20. maja. Tukaj vlada velikansko razburjenje. Vest, da sta se v nedeljo pred Port Arturjem potopili dve izmed najboljših in največjih japonskih vojnih ladij, je došla šele včeraj semkaj in je vzbudila povsodi največje vznemirjenje. Poroča se, da je katastrofo provzročila križarka „Kasuga", katero je ob začetku vojne kupila Japonska v Genovi od argentinske vlade. Poveljnik kri-žarke „Kasuge" je izvršil samomor. Potopljen aoklop-nica „Hatsuma" j e imela na krovu 740 mož Rešilo seje od teh baje 300 mož, na križarki „Jošimoa je bila posadka 360 mož, od kate-rihsejihje90rešilo Vcelem seje potopilo nad 70w Japoncev London 20. maja. Pri katastrofi, ki je v nedeljo zad.*la japonsko mornarico, so Japonci izgubili 8 00 mož Obe ladji, ki sta se potopili, sta bili narejeni na Angleškem „Hat-suse" je bila najmogočnejša in najmodernejša vseh iap?nskh bej-nih ladij in je veljala 1,250.000 fantov šterlingov (24 mil K) Petrograd 20. maja V vojnem pristanišču v Kronštatu je proglašeno vojno in obsedno stanje in sicer zbeg tega, ker so prijeli 40 japonskih vohunov, ki so imeli nalogo opazovati gibanje ruske baltiške eskadre in ako mogoče preprečiti, da bi odplula na Daljni Vztok Med prijetimi vohuni je mnogo Angležev in eden japonski stotnik London 20 maja Iz Nju-čvaDga se peroča, da je bila osrednja japonska armada po ražena in vržena čez Fenhvan čeng naza«. London 2o. maja. „Standard" javlja, da se je pri zavzetja Kajčinga vnela bitka, v ka teri so Rusi baje izgubili 20 00 mož London 20. maja Eden polk ruske pehote se je danes vrnil v Njučvang. Japonci niso Nju-čvanga zasedli. Ruska ladja „Si-vuču, ki leži v pristanu, se je pripravila za boj (fcST Slabotne^ rervezne in malo-krvna esebe, toledične, skk« ia otroke, ki slabo izgledajo, okrepča žejesnato nio lekarnarja PiCCOlija v I/ubljani na Enajsti cssti. — 8 Zunanja naročila po povzetju 1 §o^i(i Uydrove žitne tave '..DOMAČI PRIJATELJ" Ijfjreilš icStrm j 11* t tele »W/*.i7// CVEK-ov pristni .BRINOVEC' \ rabi se uspešno proti vodenici, pri epidemičnih bolez nih, hotgrok proti kašlju, kakor tudi pri uživanju slabe pitne vodo. i Umrli so v Ljubljani: Dne 16. maja: Marjeta Nagude, strež niča, 63 let, Florjanske ulice St. 11, jetika. Dne 17. maia: J^aip Bukovnik, kroja-Cev sin, 2 leti, Ulice na grad Sl 11, Deb:-litae vitae. — Neža Ančemar, delavka, 29 let, Stari tnj St. 11. pljučna tubtrkul. V deželni bolnici: Dne 16. maja: Fran Kodopivc, dninar, 55 let, Vitium eordia Meteorologićno poročilo. r-.ln« a*d aiortm irvfl-i. «sr%drjt ukoi U»k VSI 0 mri Maj I opazovanja Stanj j barometra v mm. Es 1» se a| Vetrovi ;$tt!H 19 9. zv. 735 b 191 er. uv&hod obiartk> 20 7. «j. 737 8 143 si sever oblačno ■ 8. pop. 738 4 i ar. jug [pol. oblafi. Srednia včerajšnja tempov t» : 80 8 , a.>rmale: 14 5». .J j vr na v a» arah . I 6 i.a. Borzna poročila. LjubljansKa „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurai dunaj. borze 19. maja 1904 MaIobH« ni papirji 4 2°,o majeva renta . . . 4lT/0 Brebrna renta . . . avstr kronska renta . 4*'c u zlata H 4°;0 ogrska kronska „ 4°,0 zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske 4l/a°/o posojilo mesta Spljet 4Vi7e »• ,i Za^ei 4V8°/0 bos -herc žel. pos. 1902 4° o čeSka dež. banka k. o. *h » » .. 2-0- _" 4*, ,* o zet. pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z 10° obl. ogr 4,;1°/0 zast. pisma lnnerst. hr. £l a7o „ '1 ogrske cen. dež. hr...... z pis. ogr. hip. ban. lokalnih železnic d. dr..... 41c obl. češke ind. banke 4° 0 prior. Trst-Porec* lok. žel. 4° o prior. dol. žei. . . . 3C o .. jnž. žel. kap. 1 41 ,c o avst. pos. za žel. p. o Srečke. Srečke od 1. 1864 . 18601/. /l /7 Den&r i Blago 99361 9356 9926' 9945 99*40 99'60 118461 11866 97 40! 97 60 ll7'40j 11760 100*—1 1*30-76 100-25! 10126 , 1864 tizske . . zem. kred. I. II. emisije 100-10035 ^976 9975 101 80 106-60 101'- 100- 50 100- 100-9975 98- Wj 99- 60 293 75 101- — 185 -182 -260-16120 293 — 292-2-9-9.T-1H9 25 21'10 465--80-— IT— 68-53 60 29 26 66-75-503-- 78 637 1610 639 752 24> 623 413 1995 490 292 479 lbo BO 25 100- -10135 10015 100 05 102-60 107 60 102 — 101- 50 ICO 60 101 — 100 — 100 — 29573 102 — 190 — 184 50 263 tO 163*20 304-60 298'— 275 — 93 — 130-— 2210 474 -83 — 81— 72 — 55 60 30 25 71 -80-513 — 75 >t ogr. hip. banke . . „ srbske a trs. 100 — turSfce . ... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoško „ ... Krakovske „ ... Lonbljanske ., ... Avst. rud. križa,, , , . Ogr. „ „ „ ... Radolfove „ ... SalcburSke „ ... Dunajske kom. „ ... De ulce. Južne železnice . . . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Osrrske Zivnostenske „ Preniogokop v Mostu ^Briis.) Alpinske montan .... PraSke žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorno družbe . . Valnce C. kr. cekin...... 1133 11*38 20 franki ....... 19 06, 19 08 20 marke....... 2346 23.54 Sovereigcs....... 239^ 24*— Marke........ 11725 117-43 Laski bankovci..... 95 05 95 20 Rublji........ 253—; 254 — Dolarji........ 4'84| 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 20. maja 1904, Termin. Pšenica za maj 1934 . . , 50 „ „ 826 „ oktober 1904. „ 50 „ „' 8 59 Rž "Tjj oktober . . „ 50],, „ 677 Koruza „ mai 1904 . . 50 „ „ 528 „ julij 1904 . . „ 50 „ „ 5 36 Oves „ oktober ... „ 50 „ , 565 Efelttlr. 20 vin. višje. 79 50 638 25 — 1620 — 60 640 60 — 753 — 50 250 50 633 — 414 75 1£99 — 491-— £98 — —I 484 — — 157 — Tuge polni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloBtno vest, da je naša nepozabna soproga, ozir. sestra, gospa 1457 Nežika Lenček soproga zavarovalnega uradnika v četrtek, dne 19. aprila 1904, ob pola 2. uri popoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage pokojnice se bode v soboto, dne 21. maja, ob 5. uri populdue iz hiše žalosti, Dvorni trg št. 1, prepeljalo na pokopališče pr< S?. Krištofu k zadnjemu počitku. Svtte maSe za rajnko se bodo brale v raznih cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v molitev in prijazen spomin. Ljubljana, dne 19. maja 1904. Ignacij Lenček, soprog. Katarina Suwa, Marija Čeledin, Frančiška Repina, sestre. 10 mes. starega, velikega, z dolgo dlako proda pekovski mojster Clzaj v IJubljani, Vodmat, Zaloška cesta. Stanovanja in sicer eno s 5 sobami v I. nadstropju in eno z 2 sobama v H. nadstropju v Kolodvorskih ulicah ; da|je eno stanovanje z 2 sobama v dvoriščnem traktu v Sodnijskih ulicah se oddajo za 1. avgust. Več se izve pri kamu oseku Vodniku v IJubljani. 1351-4 V NASI ZALOGI JE RAVNOKAR IZŠLO IN PRIPOROČAMO KOT ......---- DRAGOCENO BI N KOSTNO DARILO ■ AŠKERC ČETRTI ZBORNIK POEZIJ 246 STRANI 8°. CENA BROŠIRANO ^ KRONE H, ELEGANTNO = VEZANO 4 KRONE KO H. = IG. pl. KLEINMAYR & F. BAMBERG KNJIGARNA, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG. pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni I. Ponudbe naj se pošiljajo pod ..zavarovalni potovalci" na uprav-ništvo „Slov. Naroda". 921-14 Botri in botrice 7 Priporočam veliko zalogo 1437—3 Panama- in Manil klobuki za gospode =zz== od gld. 2 80 naprej : so pristni naprodaj pri C. J. Hamann-u trgovina s perilom in z modnim blagom Mestni trg št. 8. 1436—3 daril kakor ure, verižice, uhane, broške, zapestnice, prstane itd. Srebrna remontoir-cilinder-ura od gl. 450 naprej. „ (ženska) „ „ 450 Srebrna verižica n n 1 1 Za obilna naroČila so priporočam z odličnim spoštovanjem 1427—4 FR. P. ZAJEG urar v Ljubljani, Stari trg št. 28. Botri in botrice! Priporočam veliko zalogo birmskih daril kakor vsakovrstne zlatnine, sre-brnine, namiznega orodja Bestek in žepnih ur. Obilnega obiska prosi z velespostovanjem Karel Januš Juvelfr in zlatar i ne Ljubljana, v Židovskih ulicah št. 3. Kdor hoče s slastjo jesti in dobro prebavljati .. naj užije požirek rastlinske grenčice „FL0RIAN" odlikovana na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu se i« 1 ji to Mvetiujo iti diplomom. „FL0RIAN" Poskusite! v"'■.T*11""1" Za svojo dobro vpeljano in renomirano ter na jako živahnem prostoru mesta i< nahajajočo 1461 j 11 Špecialitete v kravatah« Ovratniki, jttanšete. S Cl 73 o *5 POLETNE NOVOSTI Čipke. 1 Vezenine. Svilnato blago. Pajčolani. Predpasniki. Moderci. Rokavice. Trakovi in Ušp vsake vrste. SO DOŠLE! ERNESTSARK Stari, trg št. I. Damski pasovi. Posamenterije. Čipkasti ovratniki. Čepice o o licem pod ugodnimi pogoji spretnega gostilničarja na račun, i soproga je dobra kuharica. — Odda se za 1. avgust. — Zahtevam nek.,. kavcije. Iv^zi Sker»J^xic, gostilničar in posestnik Ljubljana, Kopitarjeve ulice št« 6. Ponudbe ali nataučne poizvedbe v prvem nadstropju pod navedenim našle. i i Praktično birmsko darilo!! Oblačila za dečke, najtineje izvršena^ po čudovito nizkih f§ ^ cenah v največji izberi. „v Kapamefcsija & Bondy. Oroslav Bernatović. I Angleško skladišče oblek ^ Ejubljana, ]Ytestni trg it. 5. 1442-. y A. 4 -^^^^^ ^^^^4 »j* ^ % ^ ^—^ ^ - t^*rm, ^'V, ■r,Y>_. Ml K @l€)l@l@l@l©l©l@l@l©l©l®l©l©l© m Samo še do 23. maja 1904 priložnost za nakup. hVd Giorffio iz Trsta Ljubljana, Dunajska cesta št. 20 o , Hribarjeva hl«iu>. Velika izbera podnih, prevlečnih in dekoracij skih preprog1, dalje Karamani-zastorov, prevlek za zofe itd. Vse navedene vrste so v zalogi v vseh veličinah. Paskal Aidinyan (sin). 1405-6 Z odličnim spoštovanjem Opozarjamo p« n« občinstvo ita to, da naša firma nima agentov in sploh svarimo pred iiaKtipom od krošnjarjev, ker Je krošnjarsko prodajanje prepovedano In je bilo občinstvo že pogosto prevarjeno. ©|©|©|©|©l©l©l©l©l®l©l©l©l€)|©l©l€)|©l©l©l©l©. Salonska oprava in otoman se po nizki ceni proda V-č pove Ivan Galey Tržaška cesta štev. 2. tmg \ ©Stcfic 2>a m t * * S/ttnancc po tvcij N4<šj i cc\\\ pii poiocata & ti ca v S Sfčeiat „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vr&te rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju Akcijski kapital K 1,00tn|»i la lnktMHO m«>iUo. m ikJC Bona« uAro^ll«- Podružnic« w SPLJETU. •3?^ Ufnnrnr >lo(« «|»rrj«>» i v tekočem računu ali na vioSne knii^'oo pe u^odiiim obrestim. Vložoai detiar obrcstnie ^ dne vloge do «&& v^iiga. 39—W Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni ourednik: Dr. Ivan Taveai. Lastnina in tink , Narodne tiskarne1 51 36 4200