Foto: Vinko Visle YU ISSN (9295) - LETNIK XXIX, POSEBNA ŠTEVILKA - JUNIJ 1989 - CENA 4000 DINARJEV Г i I I J j Ш l '■ EI«$ j ALPE JADRAN - ***' . Ш % ' : ШИк Vodilni predstavniki de/el. regij in republik vzhodnoalpskega področja mi 20. novembra lv~s v Benetkah podpisali listino, s katero je bila potrjena Delov m».skupnost Alpe-Jadran. Svobodne prijateljske ve/i med deželami, ki mejijo druga na drugo in jih druži skupna zgodovina ter-tradieija. so osnova temu koraku v novo prihodnost I v rope. v kateri tudi različnost jezikov in družbenih ureditev ne bi smela biti ovira, ampak dopolnjevanje v sožitju. /Nižanje štirinajstih dežel, republik in županij v prostoru od Alp do Jadrana predstavlja spoštovanja vreden model sodelovanja. \ J. členu izvirnika Ustanovne listine Delovne skupnosti Alpe-Jadran je zapisano tudi. da bodo med stvarnimi področji sodelovanja tudi medsebojni stiki znanstvenih ustanov. \a osnovi tega je v letu 1Ч'1' prof dr. \nton Kolb. tedanji rektor l niverz.e v Gradcu osnoval Rektorsko konferenco Delovne skupnosti, v katero so vključeni rektorji oz. predsedniki univerz oz. visokih sol celotnega področja Delovne skupnosti Mpe-.ladran. Namen ustanovitve Rektorske konlerence je bil v sodelovanju univerz in visokih šol ter izkoriščanju številnih možnosti v prihodnost usmerjene znanstvene, umetniške in kulturne kooperacije. Dosedanje rektorske konlerence so bile: |Ч'ч v Gradcu. I‘Ml v Zagrebu. Il>s2 v ( elovcu. I4SJ \ | jubljani. Ius4 v listu. 1ЧХ5 v Linzu. |4X6 na Brionih (za Rijekot. I4.S' v Riva del Garda (za Trento). iv.s.s v Gradcu. leta 1ЧМ je bil podpisan Sporazum o načinu dela Rektorske konleren-ce. prav tako je bil takrat ustanovljen znanstveni sosvet rektorske konference in za prvega predsedujočega imeno-var^rol. dr. Kolb. \ znanstvenem sosvetu ima svojeea prjdstai nika vsaka članica Delovne skupnosti Rektorska. копЈедеПса zaseda enkrat letno in sprejema v se bistvene sklrtBCF.nanstveni sosvet se sestaja najmanj dvakrat letno-ter l|cfi delo ter pripravlja program ter stališča za Rektorsko bon!erenco. Sedeži sestankov obeh lorumov so izmenoma v Avstriji. Jugoslaviji in Italiji. Na sestankihso v si jezik; enakopravni (nemški, italijanski, madžarski, hrvutski: slovenski). Znanstveno sodelovanje se v glavnem odvija skupno organizacijo simpozijev Najpomembnejši dose a nji znanstveni sestanki so bili: Ialergijske surovine v. rostoru Mpe-.ladran < Leoben I4X()|S. Kulturnozgodov in/ ki in arheploški problemi vzhodnoalpskega prostora v poni antiki t( elovec IDS 11. Problemi Jadranskega morja (Trst Ifls.M. Primarna proizvodnja prehrambenih izdelkov’ v prostoru Alpe-Jadran (Osijek I9SJ). Aspekti skrbi za glas-: bo v prostoru Alpe-Jadran po 2. svetovni vojni (Gradec I9N4). Večjezičnost v področju Alpe-Jadran (I dine IDS5). Računalniško podprti informacijski sistemi v univerzitetni vzgoji (Zagreb l9S.s|, Mpe-.ladran simpozij Psihologija-(C elovec ID S 71. V letu I4SS je bil izdan Vodič za univerzitetne kn jižnice Delov ne skupnosti Alpe-Jadran v 5 jezikih, la vodic bi lahko služil kot primer regionalnega.sodelov a-nja znanstvenih bibliotek tudi za ostala področja l«*rope. J Dežele, republike, regije in županije Delovne skupno sti razpisujejo po 2 raziskovalni štipendiji za absolvente visokih šol. Na zasedanje Rektorske konlerence Del c-ne skupno- ’ sti. ki bi v dneh I. in 2. junija je bilo vabljenih -N univerz oziroma v isokih šol, V okviru zasedanja znanstvenega sosveta Rektorske’ konlerence. ki bo JI. maja in I. junija bodo obravnavane predvsem naslednje zanimivejše teme: predlog skupne po- . diplomske šole na Brdu pri Kranju, povečanje števila 'ti pendij za absolvente visokih sol ter izmenjava gostujočih* profesorjev, ekvivalenca študijskih programov in izmenjava študentov, predlog projekta visokošolskega informacij-j skega sistema, nov dogovoru načinu dela konference rek- -torjev univerz in visokih šol. Osrednja tema letošnje Rek-j turske konlerence v Mariboru bo ••Položaj in vloga univer- v ze pri razvoju znanstvenega informiranja v širšem delovnem okolju.« Prvič s m o ob zasedaniu Rektorske konleren- j ce povabili na srečanje tudi predstavnike študentov. Želimo. da bi njihovi prijateljski stiki tei.njihovu srečanja bila , pogostejša. Želimo, tla bi letošnja Rektorska konferenca upošte- . vala v Riva del Garda sprejel manifest po katerem naj . znanstveno raziskovanje in obravnavanje znanosti: ostane zvesto etičnim vrednotam človeka, služi na- • predku razvoja človeške družbe ter sc pri tem ne omejuje. tc na materialno in tehniško, ampak upošteva odnose med *• jjfldmiiter človekom in naravo. ^1И*ч1а osnovni motivi in vrednote ostanejo se transparentne jše. človeku omogoči vedenje o njegovih življenjskih i perspektivah m mu pomaga danes in v bodočnosti pioma- ' gati vse rizike njegovega obstoja in pomaga k dvigu kvali- i tete življenja. j rešuie se nerešene probleme. /nanosi je mednarodna. ( ivilizacije ne sinemo soditi j po tem. kolikšno moč so ustvarile, temveč po tem. koliko 1 so v svojih prizadevanjih izrazile ljubezni do človeka Prvi g korak civilizacije je gostoljubje, /uradi tega v sem spošlo ' vanitn gostom želimo prijetno počutje v našem mestu in j med nami. vir. Mo jz Križman. predsedujoči rektorske konfere.nce \lpe Jadrati |9S9m 2 j MRTVI KOT Z MOŽGANI beg ALPE JADRAN V obsežnem registru občih mest samoupravne socialistične realnosti se vse večkrat pojavlja tožba o »begu možganov«. Seveda se tako pridružuje množici univerzalnih sklicevalnih formul, elastičnih zarotitvenih obrazcev, za katere se vnaprej točno ve, kakšno stališče je treba imeti do katerega od rjih (demokracija, tržno gospodarstvo, nacionalizem, bogatejše življenje (!).. .)• Posledice tovrstnega prostituiranja konceptov so znane — ne le neskončna verbalna re-petitivnost (za kaj si prizadevamo in proti čemu smo), temveč predvsem omogočanje popolne neučinkovitosti in neodgovornosti političnih subjektov. Za razumevanje zloglasnega »bega možganov« verjetno ne bo potrebno preveč iskanja vzrokov. Našli jih bomo že, če se z nekoliko okorno genitivno metaforo (pravzaprav sinekdoho — pars pro toto) sprehodimo po celotni sklonski paradigmi in na koncu, v orodniku, naletimo na razjasnitev: jasno, gre za »beg z možgani«. Kdor jih ima, beži, in sicer z njimi. Če si sposodimo demagoški besednjak, lahko bistvo problema vklenemo v sentenco: Možgani so svobodni ali pa jih ni! Ker pa smo, žal, študentje, bomo stvar povezovali tudi z vzdušjem na univerzi in okoli nje — bodisi v Ljubljani, kjer je včasih komajda zaznati razliko med štrajkom in rednim delom, ali v Mariboru, kjer zgleda ni nikomur mar, da imamo končno rektorja, ki ga študentje podpirajo in ki ima, neverjetno, toda resnično, konkreten, sprejemljiv in ambiciozen program, usklajen s časovnim in krajevnim kontekstom, pa tudi z naravo univerzitetne ustanove kot take. Dokler ta ne bo avtonomna skupnost študentov in profesorjev, usmerjena v odprto produkcijo znanja, neodvisno od aktualnih ideoloških obsesij, s kadrom, ki bo česa takega sposoben, je vsako blebetanje o demokratizaciji, približevanju Evropi, pomladi ipd. zgolj blebetanje. Kajti ljubljanska Filozofska fakulteta je (več kot upravičeno) začela stavkati maja 1989, pariška univerza pa je leta 1231 dosegla svečano priznanje neodvisnosti, potem ko so morali za to stavkati celi dve leti... A ne samo, da smo študentje, tudi Mariborčani smo, žal. Zatorej bomo naslovno sintagmo brali tako, kot nam narekuje domača jezikovna praksa — »bek z možgani« (bek = stran, proč). Jezikovna praksa pa je nujno tudi miselna in tako smo na ta, nekoliko ciničen asociativni način prišli do implicitnega, tabuiziranega gesla vseh zagovornikov pragmatično reducirane šole, ki naj daje zgolj uporabno vedenje za vnaprej predpisane in omejene potrebe. Za takšne ambicije je amputiranje delov možganskega tkiva ne samo zaželeno, temveč nujno. Ubežni možgani pa seveda — kaj bi drugega — bežijo, saj nimajo pogojev ne za delo ne za življenje. Manj možganov, manj problemov. »Bek z njimi,« pravijo, torej — beg z njimi, kajpada. P. S. 25. maj je danes, dan mladosti. Ker spadam med tiste, ki jim začne lastni cinizem včasih tudi presedati, ti, dragi bralec, ne bom izrekal ne čestitke ne sožalja. Počni s svojo mladostjo, kar te je volja. Če jo podarjaš državi, partiji, revoluciji, ideologiji (kateri koli — pretekli, sedanji, prihodnji), pač dvomim, da si jo sploh kdaj imel. Morda je ne podarjaš, pa zato ne opaziš, kako zelo ti jo kljub temu jemljejo. Nič zato, vsaj bežati ti verjetno ne bo treba. Boris Svetel MESTA MOŽNIH SODELOVANJ Kot ste verjetno že opazili, je oblika te številke Katedre precej drugačna od običajne. Gre za to, da je usmerjena v konkreten prostor Alpe Jadran, srednje Evrope, če hočete. Povod za tovrstno početje je rektorska konferenca univerz iz prostora Alpe Jadran, ki poteka prva dva dneva v juniju v viteški dvorani mariborskega gradu. Vzroki, če nadaljujemo po začeti shemi predstavljanja^pa so globlji in upamo, vidni v vsem letošnjem letniku našega časopisa. Poskušali smo uveljavljati nekomformne načine razmišljanja, načine razmišljanja, ki vračajo posameznika k samemu sebi, k lastnim interesom, k lastnim problemom. Skladno z gornjimi navedbami smo iskali stike s kolegi tudi zunaj fizičnih meja, a v podobnem mišljenjskem krogu. Ideja, ki se je ob tem porodila nese enako daleč: do formiranja časopisa, ki bi nekajkrat na leto na enem mestu združil prispevke razmišljujočih, predvsem iz akademskih krogov, torej študentov in profesorjev vsega »srednjeevropskega« prostora ne oziraje se na državne meje ali železno zaveso v smislu spoznavanja in izmenjavanja informacij, predvsem tistih, ki nesejo preko plota dnevnega konformizma. To, kar zdajle prelistavate, je skromni osnutek, mogoče nastavek kompleksnejše vizije. Povezali smo se z nekaterimi od tistih iz slovenskega gospodarstva, ki imajo razumevanje za naša snovanja, ki nas razumejo, torej razmišljajo podobno. Upamo, da bomo lahko v bodoče realizirali čimveč zamisli: žal pa je to manj odvisno od nas samih, kot bi si lahko želeli. Boljših časov, vsaj za lasten angažma, ne čakajmo! DANILO VEZJAK, g), ur. EH Študentski časopis Katedra Tyrševa 23 62000 Maribor Telefon (062) 212 004 Številka žiro računa 51800-678-81846 Ustanovitelj in izdajatelj: Univerzitetna konferenca ZSMS Maribor Predsednica časopisnega sveta: Dragica Korade Katedra izhaja ob podpori Družbenega dogovora o financiranju mladinske periodike v Sloveniji. Uredništvo: Danilo Vezjak (glavni urednik), Sašo Dravinec (odgovorni urednik), Silvo Zapečnik, Peter Tomaž Dobrila, Rajko Muršič, Darinko Kores-Jacks, Miro Lenič. Oblikovalec: Beno Artnak Tehnična urednica: Snežana Štabi Lektor: Boris Svetel Vodja prodaje: Gorazd Kos Tisk ČGP VEČER Maribor Cena posameznega izvoda 4000 din Naročnina za vse leto znaša 35.00 din, za pravne osebe 70.000 din, za tujino 30 DEM oziroma enako vsoto v drugi valuti. Oproščeno prometnega davka po sklepu št. 421 -1 /70 z dne 11.2. 1970. Uradne ure: razen v soboto in nedeljo vsak dan med 11. in 13. uro. C. Med Avstrijo in Jugoslavijo — razen te, da imajo oni kavo, mi pa socializem — ni velike razlike. Oboji smo imeli svojega rdečega cesarja in v obeh državah je bilo za privlačno kariero priporočljivo imeti rdeče izkaznice. In v obeh državah je to uničilo državno gospodarstvo. Z majhno, zgoraj omenjeno razliko. Avstrija sicer ima največji državni delež v lastniški strukturi v civiliziranem delu Evrope — neumnost, ki jim je ostala še iz pravih cesarskih časov — nikakor pa ne primerljivega z našim. In tako so tam tisti, ki pač niso bili biki in se niso zaletavali v rdeče, delali za svoj žep. Država je res prišla na boben in zato začela prodajati svojo posest, državljani pa so le bogateli. Tako Avstrijci kot Jugoslovani imamo to spoštljivo lastnost, da odslužene politike in njihove služabnike pred upokojitvijo pošljemo še za nekaj let na zasluženi počitek kot veleposlanike v kako oddaljeno afriško državo. Pred leti sem enega takih dunajskih odposlancev srečal, ko se je v domačem Salzburgu mudil na počitnicah. Se nekaj let nazaj je bil priznani zunanjepolitični svetovalec Kreiske-ga in to je pač določalo najino kramljanje. Med srkanjem kave in pihanjem dima sva prišla tudi do tega, kako je iz njegove nekdanje dunajske pisarne zgledala pri nas tako poudarjena Delovna skupnost Alpe-Jadran. »Ah, tisto, tam spodaj,« je rekel. »To je zaradi cest.« Butasto sem ga pogledal. Ceste pa take! Pa bi probal kdaj priti z Dunaja skozi Ljubljano do Trsta, sem si mislil. Tako še vedno mislim. In vsakomur priporočam, da z Dunaja do Trsta potuje — z letalom. Dejan Verčič STREET PLAY IGRANJE NA ULICI Streetplay je utrip mest s svojim obrazom, drvenje množic z nakupovalnimi vrečkami v rokah pa je grozeč tornado vsakdanje brezdušnosti. Poulično igranje je ljudski dih urbane kulture, zasičene ulice drvečih ljudi pa je nekulturna nuja načina preživetja. Ne le nerazumljiv, tudi brezumen je odnos mestnih oblasti do lastnih ulic, ki morajo ostati zgolj poligon za premikanje stotisočglave množice (ponoči pa velikokrat dobijo tudi svojo senčno klošarsko in rokovnjaško plat), saj je eden največjih problemov urbanega okolja ravno v neživljenjsko zazidanem, tlakovanem in ograjenem svetu. Godec, ko gode na ulici (in ima pred seboj postavljen klobuk), je za našo mestno oblast tujek, ki ga je treba zatreti, samo 50 km bolj severno pa je mesto, sicer vsaj malce podobno (ki premore malce resnejšo Univerzo od Mariborske!) Mariboru, vendar s povsem drugačnim, bolj človeškim (in manj mehanskim) obrazom. Razkorak med tema mestoma je majhen, vendar s stališča obdravskega uradnika nepremostljiv. Naši uradniki imajo stik s kulturo le v trenutkih, ko se ubadajo s tem, od kod naj bi vzeli cekine za potrebe Kulturne skupnosti, sami pa kulturnih potreb (kot kaže) sploh nimajo. Nikakor pa ni prav soditi vseh ljudi po sebi, saj nas tovrstna kratkovidnost kaj kmalu pripelje do »krasnega novega sveta«, v katerem bomo vsi enaki (nekateri pa pač še bolj enaki od drugih). Potrebo po bolj razgibanem mestnem življenju pa večina Mariborčanov vendarle pokaže ob redkih trenutkih, ko se kjerkoli pač nekaj dogaja (prireditve ob Lentu, recimo), pa tudi takrat, ko si kak naiven muzikant upa igrati na ulici. Ulično igranje je kulturno dejanje (čeprav omenjam predvsem glasbenike, je jasno, da na ulici lahko nastopajo tudi gledališki igralci, amaterski cirkusanti, slikarji itd.) in represivni posegi v kulturniško dejavnost so prej znak slabega okusa kot (politične) modrosti. Tveganje, da bo ulični glasbenik »skalil« javni red in mir, pa sodi prej v okvir tombol-ske verjetnosti kot realnih možnosti, saj je verjetno vsakomur jasno, da je to povsem javno početje v tistih delih mesta, kjer je promet prepovedan in kjer je frekvenca mimoidočih najvišja, tako da ne predstavlja nikakršne varstveniške nevarnosti. Poleg tega gre za početje, ki še zdaleč ne dosega niti 70 decibelov, za seboj pa tudi ne zapusti komunalnega razdejanja. In še nekaj: v prizadevanju po dekriminalizaciji uličnega igranja gre tudi za civilnodružbeno pobudo, ki ima en sam cilj — narediti življenje »tukaj in zdaj« vsaj za kanček bolj znosno. Civilna družba pa pričakuje od oblasti vsaj minimalno toleranco ob hkratnem upoštevanju pravnega reda. Če pa vemo, da je pobuda za spremembo tistih točk zakona, ki se nanašajo na streetplay, obtičala nekje v predalih, mislimo, da je pač odgovorne treba vedno znova opominjati na to, da bo Mohamed pač slej ko prej moral pricapljati h gori, sicer se bo gora slej ko prej sesula nanj. Rajko Muršič ZGODBE Ш NEZG0DBE NEKE ULIČNO GLASBENE POBUDE prave, za vsak primer enkratne ali trajne uporabe posebno dovoljenje za uporabo zvočnih naprav«). Vse se običajno začne zelo preprosto in (na videz) zelo nedolžno. V Večeru je bila pred tremi ali štirimi leti objavljena fotka možaka s kitaro, ki mu miličnik med muziciranjem na Jurčičevi ulici ni hotel dati miru. Zakaj pa mu ne bi dal miru, sem se vprašal in to vprašanje pred dvema letoma ponovil pred avditorijem na okrogli mizi o mariborskem kulturnem imidžu. Res, zakaj se le ne bi ukinila določila, ki zaradi zahteve po predhodni prijavi pri pristojnem uradnem organu onemogočajo spontane nastope raznih kulturnikov na ulici? Na delegatsko vprašanje »kako so z obstoječimi predpisi (odloki, zakoni) opredeljena in urejena t. i. ulična dogajanja v Mariboru«, je izvršni svet mesta maja 1988 odgovoril med drugim tudi z mnenjem, da »za individualne ali skupinske nastope v Mariboru in na mariborskih ulicah ni ovir« in da področje javnih shodov tako in tako ureja republiški predpis (gre za zakon o varstvu pred hrupom (!) v naravnem in bivalnem okolju, ki pravi, da »je uporaba zvočnih naprav na javnih prostorih dovoljena le, če ima tisti, ki uporablja zvočne na- Svet za kulturo pri MK SZDL Maribor je nato oblikoval predlog predpisa, s katerim bi bili omogočeni spontani (vnaprej neprijavljeni) nastopi kulturnikov/umetnikov na 25—30 izbranih lokacijah širom Maribora (te lokacije so bile nekatere ulice, trgi ipd.). Predpis bi naj bil sicer v nasprotju z že omenjenim zakonom, a izvršni svet mesta bi ga naj bil pripravljen podpreti. Predlog predpisa je bi! posredovan mestni skupščini v obravnavo, pa so bili bojda predstavniki ZSMS proti njemu (vzrok: omejevanje spontanosti na določeno število izbranih lokacij ni ustrezna rešitev). Na tej točki se je zadeva ustavila in tu čepi ter čaka boljših časov. Čaka na nekoga, ki bo voljan spustiti se v boj za ustrezno spremembo zakona, ali pa na nekoga, ki bo preprosto dovoljkrat vzel kitaro v roke in tebi nič meni nič odšel igrat npr. na vogal Gosposke in Jurčičeve. That’s it! Jože Kos 2 Tisk je čudno drevo. Zlate plodove daje, samo če je divje, torej svobodno; brž ko ga začne državni vrtnar obdelovati s policijskimi ali sodnimi škarjami, zakrni in daje grenak, celo strupen plod. (Dušan Popovič) Ni naključje, da se je znamenita »pobuda proti medijskemu nasilju« rodila prav v Mariboru, v mestu, kije — ni še tako dolgo tega — prišlo na časopisne strani zaradi odprtega lova na Katedrine novinarje. Bil je čas, ko se je sicer že smelo reči kaj, vendar sredi Ljubljane še nismo Trst. Kdo ne pozna Trsta? V mojih nosnicah še tiči vonj po pralnih praških, pomarančnih olupkih, sveže prepraženi kavi. A to so zgodnji otroški spomini, ko mesta še nisem poznal, ko sem nad njim letal, ujet v mehurček sanj. Tedaj na svojih petah še nisem čutil vseuničujoče moči gravitacije. Danes se zavedam, da je Trst težko mesto in da se zaradi svojega masivnega, nerazvozlanega jedra pogreza samo vase. Poglejte samo mogočne palače Terezijanske četrti, okrog katerih se v divjem plesu klaksonov poganjajo fiatova pločevinasta bitja. To je zaprt krog. Mrtvaški ples časa. In palače so že zdavnaj nehale sanjati svojo slavno mittelevropejsko preteklost. Lahko postanejo samo še muzeji nekdanjosti ali pa se spremenijo v kičaste lupine z vsebino, ki ni njihova. Pisati o neki regionalni skupnosti v času globalnih integracijskih procesov, ki so zajeli ves normalni svet, v času, v katerem smo doživeli, da prvi človek prve države »socializma« predlaga ukinitev vojaško-političnih blikov, bi bilo odveč. Ker pa živimo v Absurdi-stanu, imenovanem Jugoslavija, in ker skupnost, o kateri je govora, nosi ime Alpe-Jadran in vključuje naši dve severni republiki, na jugu pa se je zgodil »narod«, postane tema izjemno zanimiva, celo eksotična. Kot je nedavno zapisal Aleksandar Tijanič, sta v Jugoslaviji dominantna dva načina razmišljanja. Eden je omenjena Alpc-Jadran drugi pa Prokletije-Anadolija. V duty free območju, iz katerega se oglašam, ima Alpe-Ja- LOV NA NOVINARJE EVROPA, TO SMO MI poslušali javnih debat o Jugoslaviji kot fevdalni državi — katedraši pa so tedaj označili za fevdalno državo Maribor in užalili trojnega boga: družbenopolitično skupnost mesta, sodnike in policijo, skratka, Oblast in Moč. V času, ko so nas varljivo uspavale sapice »slovenske pomladi« in pozabljamo, da je potrebno prav malo, pa bo spet vse, kot je bilo, se je v mestu, ki sicer slovi bolj po marljivem izvrševanju idej drugih kot po produkciji lastnih, torej skotila znamenita pobuda o kontinuiranem lovu na novinarje. In to kje drugje kot v širokem naročju mariborske (ne mestne, ampak rotovške) partije; po pripovedovanju nekaterih očividcev se je njen prvi aktivist Tomaž Kšela močno angažiral, da je lista podpisnikov takšna, kakršna je. Med šestnajstimi ljudmi je namreč tudi nekaj takšnih, za katere bi človek pomislil, da jih je neutrudni Kšela lahko pripravil k podpisu samo, medtem ko so spali. Kakorkoli že, če je naše začudenje ob nekaterih imenih — če že ne spričo drugega pa vsaj spričo poslanstva, ki ga opravljajo — — utemeljeno (na seznamu podpisnikov so tudi pesniki in novinarji oziroma uredniki), pa se seveda lahko samo človek brez osnovnega smisla za logiko čudi, da so med gorečneži s spiska prav tisti mariborski politiki, ki jih sedma sila pogosto vlači po zobeh, kar ima za reakcijo užaljenost veličin in grožnje s tožbo. Kot zanimivost: partiji se je pridružila tudi cerkev ožiro-ma naslovni škof. Tisto o užaljenih funkcionarskih veličinah je pomembno vedeti, da ne bi bralca zapeljale trditve o dobrih namenih pobude, v katero je strpano vse od že tisočkrat prežvečene floskule, »da morajo biti vsi viri informiranja v celoti odprti novinarjem,« prek predloga o zveznem in republiškem zakonu za zaščito pred »medijskim nasiljem« (kaj je sploh to?) do uvedbe državnih izpitov za novinarje po italijanskem vzoru, uvedbe materialne odgovornosti novinarskih hiš itd. Kar zadeva dobre namene, tudi pot v pekel je tlakovana z njimi; najbrž pa ni naključje, da je bila pobuda vržena v javnost v času najsilovitejših napadov z juga, torej v času, ko so emocije pri marsikom od nas preslepile razum in smo pozabljali, da je glavni vir zla, kot bi rekel Žižek, Beograd v naših glavah, torej »zdrave sile« med nami. O morebitni usodi pobude raje ne bi na dolgo in široko: za zdaj jo uradno premetavajo po forumih v republiški prestolnici, neuradno pa se hahljajo nad remek delom štajerskega uma, ki v teh negotovih časih, ko ni za demokratične nastavke (še) nobene garancije, kliče po dodatni represiji. Pod sintagmo medijsko nasilje je namreč mogoče strpati, kar kdo hoče, kaj to pomeni v sistemu, kjer politika diktira zakonske in druge interpretacije po svojem okusu, pa je jasno. Medtem ko Italija kot menda edina država v Evropi z državnimi izpiti za novinarje razmišlja o njihovi ukinitvi, naj bi jih mi uvedli; medtem ko se lahko pri novinarskih kolegih z juga izčrpno poučimo, kaj pomeni strah pred izgubo službe, nam maha pobuda tudi s tem; medtem ko lahko tako rekoč vsak dan prebiramo, da demokracija pomeni več in ne manj svobode, pobuda pod pretvezo zaščite pravic in svoboščin človeka predlaga »nagla sodišča«, na katerih bodo iskali pravico užaljeni funkcionarč- ki... Demokracija je, kot je rekel na svojem sicer povsem ponesrečenem nastopu v Cankarjevem domu Branko Greganovič tečna zadeva; in sestavni del te tečnobe je pač tudi svoboda tiska. Ne bi rekla, da se je pobuda rodila, ker se njeni avtorji tega ne zavedajo, nasprotno: rodila se je prav zato. Tudi ni naključje, da je Črtomir Mesarič, ki je kot prvi mož mariborske fronte moral požreti od novinarjev marsikatero grenko, preden je sedel v fotelj direktorja SDK, ocenil pobudo kot zdravilo proti bolezni, saj bi po njegovem »morali medijsko nasilje onemogočiti še pred njegovim nastankom«. Iz časopisnega poročila sicer ni razvidno, na kaj je mislil, ampak vrsto metod takšnega onemogočanja poznamo iz še bolj svinčenih let. Darka Zvonar GRAVITACIJA Trstje izgubil svojo identiteto, svojo samozavest in svojo lahkoto v trenutku propada habsburške monarhije. Od tedaj je to mesto postalo zgolj orodje v rokah drugih, cilj (ali odskočna deska) raznih iredentizmov ali nacionalizmov. Tedaj se je začel njegov samouničevalni ples, ki je v sebi pobijal zdaj svojo slovansko (pogosteje), zdaj svojo italijansko identiteto. Preteklost je postajala s svojim kopičenjem vse težja, notranji konflikti nerazrešeni, breme vse neznosnejše. Tako se dogaja, da Trst, da večina Tržačanov beži pred svojo preteklostjo, se zaklinjajo, da je ne bodo nikoli več omenjali, pa vendar se na koncu ujamejo vanjo, kot v neko nastavljeno, a pozabljeno zanko. Italija in ostala Evropa pa se Trsta spomni samo kot nekakšnega spomenika preteklosti — habsburške preteklosti. Krog je tako sklenjen. Simptom te bolestne obremenjenosti s preteklostjo je način, kako sedanji vodilni tržaški politični razred gleda na Evropo in na procese njenega združevanja. Predstavniki Liste za Trst, socialistične stranke, krščanske demo- kracije v en glas vzklikajo o novi veliki razvojni možnosti Trsta, ki naj bi zopet postal okno v svet velike združene Evrope, na drugi strani pa z vso svojo aroganco obrnejo hrbet Vzhodu, tistemu Vzhodu, kjer vidijo predvsem odsotnost civilizacije — puščavo, ki se razteza od Ljubljane do Vladivostoka. Čeprav je »slovansko« sestavni del tržaške identitete, pa ga uradna politika, s šolstvom in večjim delom kulturnih institucij zavrača kot nekaj tujega, pripojenega. Slovenski jezik je »strastno« odrivan v geto kraških poljan okrog mesta, tržaško (italijansko) meščanstvo pa v slovenski manjšini vidi predhodnico nečesa iracionalnega, temnega, da, barbarskega, ki grozeče ždi v panonskih stepah in balkanskih gozdovih — zver, ki se bo vsak čas pognala in pogoltnila »italijanski Trst«. Simptomatično je, da se večina tržaškega meščanstva ne brani pred to dozdevno mračno slovansko nevarnostjo s tem, da bi to nevarnost poskušala spoznati in jo s tem nevtralizirati. Nasprotno: umakne se vase, okrog sebe zgradi zid, psihološki zid. Večina Trža- čanov veliko potuje po slovenskem Krasu, po Istri, podajo se še dlje. A zdi se, da potujejo z zaprtimi očmi in ušesi. Kot da bi okoli Trsta ne živeli konkretni ljudje, s svojo kulturo in jezikom, marveč, kot da bi bila vse to samo brezoblična (včasih lepa, včasih nevarna) narava, posejana s praznimi hišami, zvoniki, gostilnami, osmica-mi. Le redki so ljudje kulture, ki želijo videti in spoznavati. Pa še pri teh je neznanje jezika (slovenskega, srbohrvaškega) ovira, ki jim onemogoča, da bi neizmerno (»grozečo«?) stvarnost na Vzhodu in severu Trsta bolje spoznali, brez filtrov in neštetih jezikovnih in kulturnih posrednikov. Vse skupaj se pri teh ljudeh dobre volje spreminja v neko splošno humanistično hotenje, ki je sicer lahko do določene mere tudi koristno in dobrodošlo, vendar povsem nezadostno in skrajno površno. Tako je tržaška (italijanska) uradna politika s svojim na videz neracionalnim odporom do tujerodnega (slovenskega, slovenskega, muslimanskega, vzhodnega, barbarskega ...) v prvi vrsti plod strahu pred neznanim. To neznano pa ni samo nekje zunaj, na tržaškem Krasu, ki ga poskušajo nasilno prisvojiti s cestami, sinhrotroni, bivalnimi naselji, marveč predvsem znotraj, v človeku, v nekem skritem, neraziskanem delu, potisnjenem in pozabljenem. Nek tržaški slovenski psiholog je ugotovil kar nekaj primerov, ko so stari ljudje, Tržačani, ko so izgubili (zaradi starosti, duševnih stisk) prisebnost, začeli iznenada govoriti jezik, ki ga vse življenje niso. Iz njih je začela kar vreti slovenska beseda — sicer siromašna, otročja, vendar taka, kot so jo slišali pri svojih starših in starih starših. Iz odčepljene steklenice se prerinejo toliko časa zatrti duhovi, duhovi, ki jih je s svojim literarnim samoizpo-vedovanjem svojčas spuščal »tako zelo italijanski« tržaški pisatelj Scipio Slataper (Zlatoper?) ali kot danes počne Claudio Magris, ki se podaja na samoodkrivajoče potovanje po Donavi. Toda to so izjeme. Trst pa, kljub bučnemu govorjenju o Evropi 1992, o civiliziranosti, ostaja vase pogreznjeno, prestrašeno mesto, ki ga k tlom pritiska neiz- merna teža lastne nerazrešene in neraziskane preteklosti: duhovi dveh vojn, fašizma Rižarne, fojb, jugoslovanske okupacije (osvoboditve) Trsta, razmejitve, eksodusa Istranov, Osima, manjšin. Poleg najmanj treh, druga drugo izključujočih identitet (mittelevropejsko, italijansko, slovensko), si danes Trst poskuša naprtiti še eno: Trst želi postati raj za znanost (z gradnjo sinhrotrona, centra za teoretsko fiziko). Domišlja si, da bo s tem rešil vse, kar ima sedaj v sebi nerazrešenega, zavozlanega in težkega, da bo odvalil težo, ki ga pritiska k tlom. Toda ne zaveda se, da bo Je vsemu temu dodal še en vozel (ki se je prav s primerom sinhrotrona pri Bazovici začel hudo zamotavati). V Evropo bo sicer Trst padel (kot gnila hruška), vendar mu to samo po sebi ne bo prineslo odrešitve. Še naprej bo v svojem staranju (zapiranju, bremenenju, čepenju) izgubljal večno bitko proti gravitaciji. Mogoče bo to bitko dobil nek drugi Trst, ki ga na žalost ne poznamo. Robert Škrlj PROKLETIJE -ANADOLIJA STRIKES AGAIN dran obstaja že 11 let, se do nedavnega v BiH, pa tudi v drugih delih Jugoslavije o njej ni dosti vedelo. Šele v zadnjem času začenja jugoslovanska javnost opažati obstoj skupnosti, saj je bombardirana s celo vrsto vizij njenega delovanja in njenega resničnega pomena — s tem, da si mnenja v glavnem nasprotujejo in so vrednostno polarizirana. Ta neobičajni pojav je novejšega datuma: stališča do evropeizacije Jugoslavije so se spreminjala skladno s spremembami odnosov moči v Jugoslaviji in s promocijo različnih politično-ideoloških modelov. Integracijski koncepti, kot je Alpe-Jadran, so dobivali pomen tudi zaradi novih obrazcev mednarodnih donosov v Evropi in v svetu. Zdi se, da so najspektakularnejšo promocijo Alpe-Jadran priskrbeli prav nosilci nasprotnega načina razmišljanja, torej variante Prokletije-Anadolija, katere reprezentativni vzorci so režimi, ki jih vodijo veliki in dragi vodje, katerih žene nosijo lepo ime — Elena. Hajka, ki se je začela v le-x glu novinarsko-moralne katastrofe, v »politiki«, je dala rezultate. Nikoli se ni več govorilo o Alpe-Jadran, kar definitivno kaže pravo naravno anahronistične boljševiške politike, ki divja na vzhodu in jugu države in njen vpliv tudi v naši duty free coni ni zanemarljiv. Njihovo glavno prizadevanje je, da pokažejo, da je Alpe-Jadran zametek novega političnega povezovanja v tem prostoru, ki naj bi nazadnje rezultiralo v restavraciji Avstroogrske oziroma v ustvarjanju Donavske federacije katoliških držav. Ta je obstajala v načrtih W. Churchilla, ki je v povojni Evropi želel videti obnovljeno Avstroogrsko, zdaj pa je, kot trdijo, prišlo do oživljanja zanimanja za formiranje države srednjeevropskih narodov, tako da bi ta peklenski načrt lahko realizirali prav v Alpe-Jadran. Kje je utemeljitev za takšen strah? V dokumentih omenjene organizacije gotovo ne. V njih ni govora o kakršnih koli oblikah institucionalno-poli-tičnega povezovanja, omenja se samo združevanje sil in potencialov za reševanje specifičnih regionalnih problemov. Zgleda, da so najhujše stvari, ki nas lahko zaradi članstva v skupnosti doletijo, da npr. skupaj z Italijani čistimo vse manj modri Jadran, da izboljšamo prometno infrastrukturo ali da naši znanstveniki vsaj posredno pridejo v stik z evropskim znanstveno-tehnološkim projektom Eureka Priznali boste da to ne zveni tako strašno. Že dolgo se zavedamo skaljenih odnosov, ki so jih ustvarile naše fevdalne rdeče oligarhije 200 let po francoski revoluciji. V tako pervertiranem sistemu vrednot, ki so ga vzpostavile, nas nič več ne preseneča. Celi narodi so dobili epitiete separatističnih, genocidnih ali unitarističnih. Živost duha Prokletije-Anadolija kaže tudi nedavna velika turneja nasršenega vodža po Vojvodini. Tokrat je najavil pravo križarsko vojno proti načinu razmišljanja, ki ga pooseblja Alpe-Jadran. Da ne bi bilo nesporazumov, pod tem načinom razmišljanja razumem: politično demokracijo, tržiš- če in človekove pravice. To so vrednote, ki jih v Prokletije-Anadolija varianti zamenjujeta »neodvisnost« in sreča, kakršni je svojemu ljudstvu obljubil tov. Ceausescu, saj naj bi to ljudstvo — brez šale — čez 11 let prvo prišlo v komunizem. Toda v BiH, ki se spominja, da ji je Avstroogrska zgradila tisto, kar nekaj velja (sprehodite se po Sarajevu), je jasno, da ksenofobija bolj-ševiško-orientalnega tipa ne more prinesti dosti dobrega. Zato bi opredeljevanje za Alpe-Jadran način razmišljanja lahko razlagali predvsem kot glas za civilizacijske pridobitve razvitega človeštva. Zgodbe o oživljanju duha Mitteleu-rope so zato neumnost. Gre le za utrujenost od ždenja na repu evropske civilizacije, h kateremu je največ prispevala boljševistična demagogija o enakosti v siromaštvu, seveda za vse, razen za tiste, ki so bolj fenaki od ostalih. Ždi se, da je končno napočil čas, da Churchilla, Franca Jožefa in druge iz galerije dnevno-zgodovinskih likov umaknemo iz dnevne politike, v kate- ro jih nekateri tako radi tlačijo. Le tako morda obstaja upanje. Naj slednjič vidimo, kje se dobro živi. Potem bodo imbecilne konstrukcije o »kominternovsko-avstroogr-sko-vatikanski« (contradictio in adiecto) zaroti končale tam, kjer jim je mesto — na smetišču zgodovine. Ni pomembno, kako se sistem imenuje, pomembno je, da funkcionira. Pravljicam vse manj verjamemo, posebej prokle-tijsko-anadolskim. Ni še prepozno, da se neumnost onemogoči, čeprav je vse močnejša in se obnaša kot ranjena zver. Po Madžarski, vstop v Alpe-Jadran res ne bi škodil niti jugoslovanskemu jugu. Če stvari postavimo tako, in namesto neproduktivnega brskanja po preteklosti sprejmemo številne izzive prihodnosti, nam lahko Alpe-Jadran samo pomaga. A v zlovešči histeriji »vzhodnega greha«, ki znova polni stolpce onesnaženega tiska zvitih balkanoidnih oblastnikov, ni nič zanesljivo ... Srdjan Kisič 3 Prof. dr. Gunther Hodi je predstojnik Katedre za zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Inštitutu za zgodovino. Že drugič je rektor Univerze v Ce- lovcu, pa tudi predsedujoči namestnik avstrijske rektorske konference. Poleg dr. Aleksandre Kornhau-ser bo na rektorski konferenci Alpe-Ja-dran uvodni referent. Ч&МШН Kje vidite prednosti integracijskih procesov med univerzami? Odnosi med univerzami vse do integracij posameznih področij znanosti in raziskovanj niso samo temeljnega pomena za izboljševanje mednarodnih odnosov na področju kulture in humanosti, temveč prispevajo tudi k povečevanju upoštevanja različnih pogledov ter seveda osebnih kontaktov. KSMFSS1 Hitrost in sistematičnost izmenjave informacij implicirata tudi izmenjavo študentov in profesorjev med univerzami. Kako je ta proces reguliran znotraj skupine Alpe-Adri-ja in sicer? Proces izmenjave profesorjev in študentov še ni dovolj izoblikovan, to velja tudi za izmenjavo informacij. Morali bi ga pospešiti in se morda zgledovati pri učinkovitih programih EGS. &V S katerimi instrumenti se da univerzi zagotoviti avtonomno pozicijo? Na eni strani lahko univerzam avtonomni položaj zagotovijo zakonska določila, kot je to n. pr. v Avstriji, na drugi strani pa tudi uveljavljanje splošne zavesti, da šo univerze tista mesta, na katerih se morata nemoteno razvijati raziskovalni duh in težnja po spoznavanju. Kako financirajo univerze v Avstriji? Financirajo se iz zveznih sredstev. Kritični del inteligence pri nas opozarja na potrebo po dezideologiza-ciji znanosti. Se s podobnimi problemi ukvarjate tudi pri vas? Znanost, ki se postavlja v službo ideologije, je lahko upoštevana samo takrat, ko demokratični pluralizem onemogoča, da bi postala ena sama ideologija odločujoči faktor znanstvenega spoznavanja. Ta pluralizem je v Avstriji načelno in tudi v praksi zagotovljen. VMM! Kakšen je položaj celovške v primerjavi z drugimi avstrijskimi univerzami? AVSTRIJA ŠTAJERSKA Karl-Franzens-Universitat Graz Universitatsplatz 3 8010 Graz 0316/380-0 Technische Universitat Graz Rechbauerstrasse 12 8010 Graz 0316/7061-0 Montanuniversitat Leoben Franz-Josef-Strasse 18 8700 LEOBEN 03842/42555 Hochschule fiir Musik und Darstellende Kunst in Graz Leonhardstrasse 15 8010 Graz 0316/32 053 GORNJA AVSTRIJA Johannes Kepler Universitat Linz 4045 Linz-Auhof 0732/2468-0 Hochschule fiir kiinstlerische und industrielle Gestaltung Hauptplatz 8 4020 LINZ 0732/27 34 85 KOROŠKA Universitat fiir Bildungsvvissenschaften Klagenfurt Universitatsstrasse 65—67 9020 Klagenfurt 0463/5317/201 ALPE SOLNOGRAŠKA (AKTIVNA OPAZOVALKA) Universitat Salzburg Residenzplatz 1 5020 Salzburg 0662/8044 Hochschule fiir Musik und Darstellende Kunst »Mozarteum« Mirabellplatz 1 5020 Salzburg 0662/75 534 JADRAN MAGNA CHARTA DELLE UNIVERSITA EUROPEE Premessa To je najmlajša avstrijska univerza. Močno je orientirana v prihodnost in ima večjo vlogo od drugih univerz v diskusijah o politiki visokega šolstva. 'i&Ve^aa Med družbenimi procesi in položajem univerze nedvomno obstaja interakcija. Lahko kaj poveste o družbenih vplivih na dogajanje na vaši univerzi? Med univerzo in družbo, tudi njeno politično sfero, prihaja do stalnih vplivanj, ki niso brez zapletov. Neposredni vplivi se kažejo takrat, ko se od univerze zahteva določeno mnenje o posameznih vprašanjih. Če univerza pri tem ne korespondira s političnim področjem, ne more vedno odprto voditi potrebne diskusije. Ш&Ш Kako si predstavljate univerzo konec stoletja? Bodoča univerza bo našla mesto v premagovanju svojih znanstvenih nalog, v povezovanju izzivov visoke specializacije z novo, boljšo orientacijo v življenju in okolju. Prav tako bo morala postati mesto napetega iskanja povezav našega razvejanega življenjskega sistema, s prostorom za ploden duhovni nemir. VSffiSE Kako se vaša univerza približuje tej predstavi? Univerza v Celovcu se tej sliki še ni toliko približala, kot bi jaz želel. Vendar pa se ukvarja s preiz-praševanjem lastnega položaja v navedenem smislu. Leto 1992 figuri-ra celo v Jugoslaviji kot pomembna prelomnica, čeprav se v sedanje evropske integracijske procese ne vključujemo. Kje vidite pomen teh procesov in kaj pomenijo posebej z vidika meduniverzitetnega in znanstvenega sodelovanja sploh? Glede na mednarodno univerzitetno sodelovanje je lahko 1. 1992 pomembno v tem, da bodo kopera-cije in projekti, ki že obstajajo in se kontinuirano nadaljujejo, našli širšo bazo in globljo zasidranost v skupnem evropskem duhu. I sottoscritti Rettori delle Universita europee, riuni-ti a Bologna in occasione del Nono Centenario della piu antica fra esse, quattro anni prima delFabroga-zione definitiva delle frontiere intra-comunitarie e nella prospettiva d’una collaborazione allargata fra tutti i popoli europei, convinti che popoli e Stati deb-bano assumere ora pid che mai coscienza del ruolo che le universita saranno chiamate a svolgere in una societa che si trasforma e si apre a dimensioni internazionali, esprimono le seguenti convinzioni: 1) Favvenire delFumanita, al concludersi di questo millennio, dipende in larga misura dallo sviluppo culturale, scientifico e tecnico che si svolge in quei centri di cultura, di sapere, di ricerca che sono dive-nuti vere universita: 2) il compito di fiffondere le conoscenze che Funiversita deve assumere nei confronti delle nuove gene-razioni, implica attualmente che essa si rivolga anc-he alfintera societa, il cui avvenire culturale, sociale ed economico esige oggi uno specifico, considerevo-le impegno di formazione permanente; 3) Funiversita deve assicurare alle generazioni futu-re un’educazione e una formazione che consenta di contribure al rispetto dei grandi equilibri delFambi-ente naturale e della vita. Prodamo pertanto davanti agli Stati e alla coscienza dei popoli, i principi fondamentali che devono so-stenere nel presente e nel futuro la vocazione delFuniversita. Principi fondamentali 1. L’universita opera alFinterno di societa diversa-mente organizzate sulla base di diverse condizioni geografiche e storiche ed e un’istituzione autonoma che produce e trasmette criticamente la cultura me-diante la ricerca e 1’insegnamento. Per essere aperta alle necessita del mondo contem-poraneo deve avere, nel suo sforzo di ricerca e d’in-segnamento, indipendenza morale e scientifica nei confronti di ogni potere politico ed economico. 2. Nelle universita Fattivita didattica e inscindibile dalFattivita di ricerca, affinche 1’insegnamento sia contemporaneamente in grado di seguire 1’evolversi dei bisogni e le esigenze sia della societa sia della conoscenza scientifica. 3. Essendo la liberta d’insegnamento, di ricerca e di formazione il principio fondamentale di vita delle universita, sia pubblici poteri sia le universita devono garantire e promuovere, ciascuno, nelFambito delle proprie competenze, il rispetto di questa esi-genza prioritaria. Nel rifiuto dell’intolleranza e nel dialogo permanente Funiversita diviene pertanto luogo privilegiato d’incontro fra professori, che abbiano la capacita di trasmettere il sapere e i mezzi di farlo progredire attraverso la ricerca e Finnovazione, e študenti che abbiano il diritto, la volonta e la capacita di arricc-hirsene. 4. Depositaria della tradizione delFumanesimo euro-peo, ma con Fimpegno costante di raggiungere il sapere universale, Funiversita, nelFesplicare le sue funzioni, ignora ogni frontiera geografica o politica e afferma la necessita inderogabile della conoscen-za reciproca e delFinterazione delle culture. Modalita La realizzazione di questi obiettivi, nel quadro dei suddetti principi, esige strumenti efficaci e dunque adeguati alla situazione attuale. 1. Per salvaguardare la liberta di ricerca e d’inse-gnamento, gli strumenti necessari alla sua realizzazione debbono essere forniti a tutti i componenti della comunita universitaria. 2. II reclutamento dei professori e la regolamenta-zione del loro status devono essere ispirati al principio delFinscindibilita delFattivita di ricerca e delFat-tivita di insegnamento. 3. Ogni Universita, nel rispetto della specificita delle situazioni, deve garanture ai propri študenti la sal-vaguardia delle liberta e le condizioni necessarie per conseguire i loro obiettivi culturali e di formazione. 4. Le universita — e in particolare quelle europee — individuano nello scambio reciproco di informazioni e documentazioni cosi come nel moltiplicarsi di ini-ziative scientifiche comuni, gli strumenti fondamentali d’un progresso costante delle conoscenze. A questo fine, ricollegandosi alle proprie origini, in-coraggiano la mobilita dei professori e degli študenti e ritengono che una politica generale di equipol-lenza in materia di status, di titoli e di esami, pur nella salvaguardia dei diplomi nazionali, e di asse-gnazione di borse di studio costituisca lo strumento essenziale per garantire Fesercizio della loro missio-ne attuale. I sottoscritti Rettori, a nome delle loro Universita, si impegnano a operare fattivamente affinche ogni Stato e le organizzazioni soprannazionali interessa-te possano ispirarsi progressivamente alle disposi-zioni di questa Carta, espressione unanime della vo-lanta autonoma delle Universita. Bologna, 18. settembre 1988 ITALIJA Instituto Universitario di Universita degli Studi di Politecnico di Milano Bergamo Padova Piazza L. da Vinci, 32 FURLANIJA — JULIJSKA Via Salvecchio, 19 Via 8 Febbraio, 9 20133 Milano KRAJINA 24100 Bergamo 035/217195 35100 Padova 049/651400 (02) 292101 Universitd degli Studi di Universita degli Studi di Trieste Universita degli Studi di Univesita degli Studi di Milano Piazzale Europa, 1 Brescia Verona Via Festa del Perdono, 7 34127 TRIEST Piazza Mercato, 15 Via deli’ Artigliere, 8 20122 Milano 040/571121 (56038) 25100 Brescia 37129 Verona 045/591100 (8098111) (02) 88461 Universita Commerciale Universita degli Studi di BENEČIJA LOMBARDIJA »Luigi Bocconi« Via Sarfatti, 25 Udine Via Antonini, 8 33100 UDINE Universita degli Studi di Venezia Universita Cattolica del Sacro Cuore 20136 Milano (02) 83841 0432/297284 Ca' Foscari Largo A. Gemelli, 1 30123 VENEZIA 20123 Milano TRENTO — JUŽNA 041/706 122 02/8856 TIROLSKA Universita degli Studi di Pavia Instituto Univesitario di Instituto Universitario di Universita degli Studi di Strada Nuova, 65 Architettura di Venezia Lingue Moderne Trento 27100 Pavia I Campazzo dei Tolentini, 191 Piazza Volontari, 3 Via Belenzani, 12 0382/35491 30125 Venezia 20145 Milano 38100 Trento Telex 312841, UNIPAV I 041/703377 (02) 313922, 384912 0461/881111 (981136) 4 DO CIMOS KOPER n. sol. o. 66000 KOPER, Cesta Marežganskega upora 2, tel. (066) 31-131, telex 34-273, telex 34490 TOZD KOPER, Cesta Marežganskega upora 2, tel. (066) 31-131, telex 34-273 TOZD SERVIS in PRODAJA KOPER, Ul. 15. maja 18, tel. (066) 32-272, telex 34-273 TOZD PAD SENOŽEČE, Senožeče 17, tel. (076) 76-060, telex 34-188 OOUR PAD BUZET, Most b.b„ tel (053) 61-806, telex 25-194 DSSS KOPER, Cesta Marežganskega upora 2, tel. (066) 31-131, telex 34-273 SERVISI: Servis Koper, Ul. 15. maja 18, tel. (066) 32-300 Servis Zagreb, Rade Končara 32, tel. (041) 323-843 Potujoča servisna delavnica. Beograd, Kolarčeva 8, tel. (011) 631-699 Predstavništvo CIMOS, Beograd, Bulevar revolucije 80/a, tel. (011) 434-324 PRODAJALNE VOZIL, REZERVNIH DELOV IN KONSIGNACIJSKA PRODAJA: Koper, Ul. 15. maja 18, tel. (066) 32-272 Koper, Vojkovo nabrežje 1, tel. (066) 23-976 Ljubljana, Dalmatinova 4, tel. (061) 312-250 Zagreb, Rade Končara 32, tel. (041) 325-119 Beograd, Kolarčeva 8, tel. (011)631-699 Beograd, Zl. 27. marta 64, tel. (011) 343-582 Centralno skladišče rezervnih delov Koper, Ul. 15. maja 18, tel. (066) 32-272 PROIZVODNI PROGRAM: • PROIZVODNJA SPECIALNIH IN OSEBNIH VOZIL NA OSNOVI DOLGOROČNE INDUSTRIJSKE KOOPERACIJE CIMOS-CI-TROEN • PROIZVODNJA DELOV IN OPREME ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO • PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV • KONSIGNACIJSKA PRODAJA • SERVISIRANJE VOZIL • RENT A CAR • PREVOZNE STORITVE • PROIZVODNJA PRIKLJUČNIH STROJEV, SKLOPOV IN DELOV ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO • PROIZVODNJA KOMUNALNIH STROJEV • SPECIALIZIRANA PROIZVODNJA SKLOPK IN KARDANOV ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO • PROIZVODNJA SKLADIŠČNE OPREME • GALVANSKA ZAŠČITA KOVINSKIH ELEMENTOV • TERMIČNA OBDELAVA • PREOBLIKOVANJE KOVIN V TOPLEM STANJU — KOVANJE • LIVARNA Cimos je mlada delovna organizacija. Vendar je kljub temu ni potrebno posebno predstavljati. Zgovornejša od opisa njene preteklosti in samega razvoja sta njen današnji položaj in predstavitev njenih programov, s katerimi se postavlja ob bok tistim delovnim organizacijam, ki so sposobne odgovarjati na izzive razvitih tržišč. Cimos je med največjimi jugoslovanskimi izvozniki, z novimi, tehnološko zahtevnimi programi pa želi še više. Zasnova je trdna. Ob minimalni rasti števila zaposlenih načrtuje 100 odstotno povečanje proizvodnje do konca desetletja pa naj bi se izvoz povečal za okrog 150 odstotkov. 3 + 1 = Cimosova formula uspešnega razvoja. Trije so Cimosovi proizvodni programi, eden oziroma četrti je program servisne mreže. Kaj se skriva za njimi? V tozdu Senožeče se pripravljajo na proizvodnjo vztrajnikov za grupacijo PSA (Peuseot — Citroen), ki bo zajemala proizvodnjo dveh tipov vztrajnikov za motor xu in xud. Letno bodo izdelali 250.000 vztrajnikov kar v petih letih pomeni realizacijo 28,5 milijonov dolarjev. V tozdu PA Koper bodo začeli s proizvodnjo pedalnih sklopov za različne tipe Citroe-novih vozil. Letna količina bo znašala 300.000 sklopov v vrednosti približno 50 milijonov francoskih frankov. V livarni v Roču bodo izdelovali različne tipe odlivkov tlačnega in kokilnega liva, od česar je 70 odstotkov zmogljivosti predvidenih za potrebe Citroena, 30 odstotkov pa bo namenjenih domačemu trgu. Uspešna prodaja vozil je neposredno povezana za dobro organizirano in razvejano servisno mrežo. Četrti Cimosov program, ki je zasnovan na vzoru osrednjega servisa v Kopru, prenovljenem pred dvema letoma, pomeni postopno izgradnjo servisne mreže po vsej Jugoslaviji. V Zagrebu so začetna dela za sodoben servisni center, podoben koprskemu, že stekla, naslednjega pa načrtujejo v Beogradu. Tudi Cimosovi načrti imajo svoj vrh — projekt Triglav. Vse želje in načrti so namreč tesno povezani in popolnoma odvisni od iste-ega dejavnika — članka. Projekt Triglav, ki ga v Cimosu po vzoru francoskega plana »Mer-kure« uvajajo že nekaj časa, je usmerjen k spremembi miselnosti zaposlenih. Cilj projekta Triglav je mogoče strniti v mott: nič zalog, nič okvar, nič napak. Zaposleni s pomočjo novih tehnoloških metod premagujejo in odstranjujejo ovire za dosedanje dolgoročno zasnovanih ciljev. V Cimosovih proizvodnih tozdih že delujejo vzorčni krožki za obvladovanje proizvodnje, v katerih delavci skupinsko rešujejo proizvodne težave. Zadovoljiti želje kupcev, narediti izdelek kakovostno in pravočasno, imeti pri tem veselje do dela in občutek pripadnosti delovni organizaciji, to so osnovne predpostavke, ki pomenijo, da bo Cimos z uresničitvijo projekta Triglav teh gospodarskih razmerah lahko preživel in bo morda jutri korak pred drugimi. CIMOS KOPER DO CIMOS KOPER n. sol. o. Marežganska cesta 2 Telefon: (066) 31-131 Telex: 34273 ’ ' • i'd • Masti. 5 H Programi: video in audio kasete, konektorji, čistilne naprave, bazne in specialne kemikalije, inženiring, terminaling. KEMIČNA INDUSTRIJA IPLAS KOPER/CAPODISTRIA 5 kilometrov od meje z Italijo in EGS 1988: 27. ZAPOREDNO LETO S skupnimi vlaganji, tehnološkim sodelovanjem in dolgoročnimi kooperacijami s Hoechstom, BASF-om, Enichemom, Sarplastom, Rollechimom in drugimi smo meje odpravili! POZITIVNEGA POSLOVANJA Bodite HITRI, ODPRTI, POSLOVNI!! ЖЗКОМ PAS V-g1! JUGOSLAVIJA Vse vam bo šlo hitreje od rok, če boste izkoristili široko ponudbo Kompas HERTZ rent a car-a z vsemi ugodnostmi. Izbirate lahko med več kot 3200 osebnimi vozili, avtobusi, tovornimi in posebnimi vozili z voznikom ali brez njega. V posebno ponudbo sodijo tudi avtodomi, ki vam omogočajo individualno udobje doma tudi na potepanju po svetu. Vzemi tu — pusti tam sistem vam omogoča prevzem in oddajo vozila v katerikoli od 80 poslovalnic Kompas HERTZ po vsej Jugoslaviji. Dostava in prevzem vozila na željeno mesto sta možna 24 ur na dan. Počitnikarju, ki prihaja iz srednje Evrope in je namenjen proti morju, je najbližja pot skozi Postojnska vrata. Ko se svet zravna, na Kraški planoti, se dopustnik ali popotnik, ki se pelje proti morju, skorajda mora ustaviti v v prekrasnih divjih Škocjanskih jamah, si ogledati čudežni podzemni svet reke Reke, ki se prav pri vasici Škocjan izgubi v zemlji, da potem blizu Tržiča in morja privre na dan kot Timav. Prav blizu Škocjanskih jam leži zelena oaza sredi kamnitega krasa, zibelka slavnih belih konj iz Dunajske jahalne šole, Lipica. Lipica, kjer lahko jezdenja željni po mili volji podijo konje pod ko|atdmi kostanji, tudi do Škocjanskih jam, bo kmalu bogatejša še za velik rekreativni park. Pred dograditvijo je namreč igrišče za golf. Po nadaljevanju poti, morda okrepčilu ob poti — na Krasu sta doma kraški pršut in odlična črnina Teran — se na Črnem kalu odpre svet. Pogled nese na zaliv, kjer se je Sredozemsko morje najdlje zajedlo v evropsko celino in na kraje ob njem: Trst na desni, naravnost pa je videti slovenska obalna mesta: Koper, Izola, Piran in turistični center Portorož. Koper, staro beneško mesto, je največje mesto ob Obali, zanimivo kot nakupovalno središče, sicer pa polno starih palač beneške aristokracije. Izola, manjše ribiško mestece, v katerem ohranjajo tradicijo ribarjenja, je bila svoj čas, enako kot Koper; otok o čemer priča tudi njeno ime. Med Izolo in Piranom leži Strunjanski polotok, zagotovo najmirnej-ši del ob slovenski obali, kjer so sprehodi pod pi-njami s pogledom na zaliv in nasprotno obrežje pravi užitek. Do Pirana tudi peš, mimo zapuščenih solin, ni daleč. Mesto, koder je bil doma slavni skladatelj in violinist G. Tartini, skriva v ozkih ulicah toliko skrivnosti, da sprehajalcu kar jemlje dih. Od tod so se nekoč pomorščaki podajali v svet in se vračali ter znova in znova odkrivali lepote domačega kraja. Portorož je turistično središče slovenske obale, po prepričanju mnogih pa sodi v sam vrh jugoslovanske turistične ponudbe. V zadovoljstvo gosta služi prav vse v Portorožu in njegovi okolici: peš- čene, kamnite in prodnate plaže, odlični lokali z izvrstno ponudbo predvsem morske hrane in primorskih vin, igralnica, terme, kjer zdravijo po »portoroški doktrini«, nenavadno kombinacijo treh morskih in enega kitajskega elementa, pa kongresni in kulturni center in še in še. Portorož Za Portoroško riviero velja, da je pristop do nje mogoč na več načinov. Poleg najbolj klasičnega, po cesti skozi Postojnska vrata ali katerega od mejnih prehodov z Italijo, se da priti v Por- lipica koper izola piran Slovenija JUGOSLAVIJA torož tudi z letalom, saj na bližnjih solinah, kjer še vedno pridobivajo sol, letos bo že 700 let od začetkov solinarjenja v teh krajih, leži mednarodno letališče, na katerem lahko pristajajo manjša potniška letala. Pod polotokom Seča, na katerem so razstavljene kamnite skulpture umetnikov z vsega sveta, ki so sodelovali na portoroški Forma vivi, je marina, jahtno pristanišče, ki velja za najbolje opremljeno na jugoslovanski obali Jadrana. Pa vendarle gre še enkrat poudariti bližino Portoroške riviere za obiskovalce iz osrčja Evrope: do Dunaja, na primer je manj kot 800 kilometrov. O privlačnosti tega dela ob Jadranskem morju govori tudi število gostov. Več kot pol milijona se jih je mudilo tukaj, od tega več kot polovica inozemnih. V sončnih krajih so se mudili povprečno po pet dni. Skratka, razlogov za obisk Portoroške riviere je več kot dovolj. Gurmani, hazarderji, športniki, zaljubljenci, pa tudi tisti, ld jim je samo do poležavanja na soncu bodo prišli na svoj račun. Dežela na sončni strani Alp vabi v svoj najbolj sončni kotiček. BODOČNOST Maribor p. o. 62000 MARIBOR DALMATINSKA ULICA 1 OSNOVNA DEJAVNOST: Poklicna rehabilitacija in zaposlovanje invalidnih oseb proizvajamo industrijske in obrtne izdelke, v oddelkih: kovinarstva, mizarstva, krojaško-šiviljstva, tiskarne, knjigoveznice, kartonaže, opravljamo obrtne storitve, vratarsko-čuvajske in čistilske službe ter vseh vrst reklame KULTURNI IN KONGR 'A VDITORIJ PORTOROŽ Portorož je prav gotovo najbolj mondeno slovensko obmorsko letovišče. Gostje z vsega sveta ga cenijo zaradi geografske lege (morje, bližina meje) in prijetne klime v letnem in zimskem času. Portorož, ki je tudi član Evropskega združenja kongresnih mest ima v »AVDITORIJU« svoje kongresno in kulturno središče. Arhitektonsko zanimiva stavba, zgrajena leta 1972, ima poleg glavne dvorane s 500 sedeži še tri dvorane za sestanke v skupinah do 60,100 oziroma 120 oseb (64, 86, 96 m’), sprejemno preddverje (235 m1), primerno za zabave, razstave in različne prireditve. Poleg pisarn so tu še garderobe in drugi spremljevalni prostori, ki domačemu in tujemu kongresnemu gostu z visokimi zahtevami nudijo vse potrebno udobje in izvrstno tehnično opremljenost (od klima naprav, pripomočkov za simultano prevajanje, vseh vrst projektorjev, videotehnike, interne TV, superscreen ...) Kulturni in kongresni center — Avditorij Portorož je organizator in izvajalec mnogih domačih in mednarodnih kongresov, ob tem pa skrbi za kulturni utrip mesta in regije, saj organizira različne kvalitetne kulturne prireditve. Odprt letni amfiteater s 3000 sedeži pa vsako poletje gosti znana imena iz sveta zabavne in narodne glasbe, folklore, opere, baleta, organizira festivale... V Kulturnem in kongresnem centru — Avditorij Portorož smo se odločili, da ne želimo biti le najboljši med slabimi, radi bi postali najboljši! Kulturni in kongresni center Avditorij Portorož Senčna pot 10 66320 PORTOROŽ, JUGOSLAVIJA telefon: (066) 73 090, 73 569 telex: 34 206 AUTUR YU ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLITEV INVALIDOV ' . v " ;■ -* ' -. ■ PROIZVAJAMO INDUSTRIJSKE IN OBRTNE IZDELKE V ODDELKIH: KOVINARSTVA: Notranjo transportno opremo in aluminijasto embalažo MIZARSTVA: Opremo trgovskih in poslovnih prostorov ter izdelke za široko potrošnjo KONFEKCIJE: Zaščitno konfekcijo ter žensko modno konfekcijo GRAFIČNE DEJAVNOSTI: Vse vrste tiskovin v ofsetu in knjigotisku ter tiskano kartonsko embalažo za jutri - ze danes i H 1 C- -TJ F** 8 Trgovinsko podjetje Azienda commerciale PANEXPORT p.o. r.p. KOPER — CA POD1STRIA YU - 66000 KOPER, CESTA JLA 27/111. tel: (066) 25-398, 25-293, 25-289 tlx.: 34-212 PANK YU telefax: 25-298 Ž.R. — 51400-601-13656 Dejavnost: vse oblike zunanjetrgovinskega poslovanja, vključno z maloobmejnim Italijo notranja trgovina vzreja živine bioprehrana IROSTROJ zrcalo sedanjosti... vizija prihodnosti PREDSTAVITEV DELOVNE ORGANIZACIJE BIROSTROJ MARIBOR Delovna organizacija Birostroj je s svojo ponudbo prisotna na našem tržišču že 34 let. Začeli smo s prodajo knjigovodskih avtomatov Ascota, ki so bili prvi stroji te vrste pri nas, tako da so takrat predtavljali pravi hit. Prodajo je od vsega začetka spremljala tudi izdelava programov, servisne storitve in šolanje uporabnikov, pa tudi oskrba z vsemi vrstami tiskovin. Z razvojem organizacije je rasla kvaliteta ponudbe in učinkovitost storitev. Danes Birostroj zaposluje več kot 800 delavcev v 36 poslovnih enotah po vseh republikah in pokrajinah v Jugoslaviji. Zato se lahko brez pretiravanja pohvalimo, da naša delovna organizacija predstavlja Jugoslavijo v malem. O rezultatih našega dela priča več kot 20 tisoč prodanih strojev za avtomatsko obdelavo podatkov v vseh gospodarskih vejah in ostalih družbenih dejavnostih in več kot 30 tisoč operaterjev, šolanih v našem šolskem centru za delo na teh strojih. V času svojega obstoja smo se v Birostroju nekajkrat znašli pred prelomnico, ko se je bilo treba odločiti, v kateri smeri bomo nadaljevali naš razvoj. Do sedaj so se vse takšne odločitve izkazale za pravilne, saj so imele vedno pozitivne učinke na celotno poslovanje in seveda tudi na dohodek. Eno od takšnih strateških odločitev smo sprejeli v letu 1988, ko smo se usmerili v zahtevnejši prodajni program. Sestavljajo ga 16 bitni IBM PC ХТ/АТ kompatibilni računalniki, njihova povezava v lokalno mrežo BiroLan in 32 bitni mini računalniki z vsemi ustreznimi perifernimi enotami. Nova orientacija Birostroj a pomeni torej vključitev lastnega razvoja v svetovne trende računalništva in informatike, s tem da izrabimo vse, kar lahko dobimo dobro in poceni na svetovnem tržišču (gre predvsem za strojno opremo znanih svetovnih proizvajalcev), medtem ko lastno znanje vlagamo v najpomembnejši in najzahtevnejši del, razvoj in izdelavo aplikacijskih programskih rešitev. V Birostroju se zavedamo pomembnosti takšne odločitve, pa tudi njenih posledic. Vendar smo mnenja, da je to edina pravilna pot v postindustrijsko družbo, ki so jo med drugim predlagali tudi uveljavljeni strokovnjaki s tega področja na različnih informacijskih posvetovanjih in kongresih. Skupaj z ostalimi elementi ponudbe (servis, šolanje, projektiranje in svetovanje) bi s tem programom po naši oceni morali zadovoljiti potrebe naših sedanjih in bodočih uporabnikov. Ker se zavedamo, da uspešnost poslovanja zavisi tudi od načina, kako ponudbo predstavimo tržišču, v Birostroju načrtujemo in izvajamo različne akcije, na katerih uporabnike seznanjamo z našo opremo in možnostmi, ki jim jih nudi pri zasnovi in uvajanju organizacijsko informacijskega sistema. Radi bi presegli klasično obliko prodaje in se preusmerili na bolj kakovosten nivo, na katerem naši strokovnjaki specialisti skupaj z uporabnikom iščejo najbolj optimalne rešitve. Naš cilj je, v določenem trenutku in na določenem nivoju razvojnega procesa posameznega podjetja — uporabnika, ponuditi in instalirati sistem, ki predstavlja najboljšo rešitev. Torej, ne prodajati za vsako ceno, potem pa prepustiti kupca samemu sebi. Že mnogo let izvajamo prezentacije našega programa, vsako leto v več kot štiridesetih krajih po celi Jugoslaviji. Poleg tega smo prisotni tudi na vseh večjih sejmih, posvetovanjih, seminarjih ipd. Najpomembnejša tržna akcija je vsekakor posvetovanje o uporabi moderne in informacijske tehnologije, ki ga prirejamo za svoje uporabnike že 27 let. Njegova vloga je večstranska. Poleg predstavitve celotne ponudbe strojne in programske opreme lahko udeleženci prisluhnejo strokovnim predavanjem o razvoju in trendih v računalništvu in informatiki. 9 'МИЖ SKUPAJ V EVROPO študentski servis p.o. J maribor . 1961 .. skupna priložnost MARIBOR, Gosposvetska 87, tel. (062) 29-491, 29-486 CELJE, Vodnikova 11, tel. (063) 25-540, 28-727 KRŠKO, Ul. 4. julija 38, tel. (0608) 31-977 M. SOBOTA, A. Novaka 19, tel. (069) 25-005 T. VELENJE, Kersnikova 1, tel. (063) 855-185 RAVNE NA K., Koroška 6, tel. (062) 862-072 SL. KONJICE, Partizanska 19, tel. (063) 751-888 DO Študentski servis Maribor je organizacija posebnega družbenega pomena, ki sta jo skupaj ustanovili Univerza v Mariboru in UK Maribor. Kot organizacija posebnega družbenega pomena s svojo dejavnostjo pokriva področje posredovanja začasnih in občasnih del za študente za izboljšanje njihovega socialno materialnega položaja. V zaostreni ekonomsko politični situaciji je ta osnovni namen zagotovo na prvem mestu, vendar pa je potrebno istočasno ugotoviti, da ni nič manj pomemben vzgojno izobraževalni vidik dela mladih preko servisa. Pridobivanje praktičnih izkušenj v OZD, njihovo medsebojno primerjanje in s tem ugotavljanje dobrih in slabih strani v organizacijah, zagotovo ni nič manj pomembno. Če upoštevamo, da v povprečju en član servisa letno dela v 12 različnih organizacijah, potem so tovrstne izkušnje in spoznanja zagotovo zelo bogate. Večina članov se v OZD srečuje z deli, s katerimi se sicer skoraj zagotovo ne bi. Ta vidik dela je zagotovo še bistveno podcenjen, saj bi lahko te izkušnje mnogo uspešneje uporabili tudi v povezavi s študijskimi programi. Obseg poslovanja je v letu 1988 presegel vrednost 10 milijard dinarjev, pri čemer je pomembno, da je z visoko stopnjo rasti naraščal tudi fizični ob- seg poslovanja, kar je omogočalo pokrivanje potreb iskalcev dela v celoti. K temu je zagotovo bistveno pripomogla razširjenost delovanja na celotnem delu vzhodne Slovenije preko sistema šestih podružnic, ki so v sestavi enovite organizacije. Seveda pa je jasno, da bo zaradi hitrega povečevanja povpraševanja po delu slej ko prej povpraševanje po delu preseglo ponudbo del. Ta ugotovitev nas je pripeljala do razmišljanja, da poiščemo nove možnosti, predvsem pa področja, kjer bi člani servisa s svojim delom lahko pridobivali dodatna sredstva, potrebna v času študija. V teh svojih iskanjih smo na osnovi že obstoječih izkušenj o mednarodni izmenjavi študentov in kot člani Združenja mednarodnih študenskih servisov ugotovili, da obstajajo zelo realne možnosti za angažiranje velikega števila naših članov na širšem področju Dunaja. V dosedanjih pogovorih je bilo nesporno ugotovljeno, da gre za praktično povsem enaka dela, kot jih opravljajo člani že sedaj. Zagotovo pa so tudi nagrade, ki bi jih prejeli, izredno ugodne. Prav tako pa je zagotovljena tudi primerna hrana in spanje, v kolikor bi realizirali to sodelovanje. Čeprav je tudi tokrat bistven ekonomski moment sodelovanja, ni nič manj pomembne vzgojno izobraževalni vidik. Zagotovo so neslutene mož- nosti spoznavanja novih tehnologij organizacijskih oblik in seveda civilizacijskih vrednot, s katerimi bi se srečali v tej razviti evropski deželi. Zagotovo bi bile velike koristi tudi od srečanja z živim jezikom, v katerem je pisan velik del sodobne strokovne literature, tako nujne za napredek in iskanje stikov z razvitim svetom — seveda predvsem z zahodno Evropo. Iskoristiti to možnost bi pomenilo doseči vsaj dva cilja hkrati — pridobitev prepotrebnih sredstev za študij in srečanje z razvitim svetom neposredno v njihovih produkcijskih enotah oziroma na mestih, kjer se uprorablja najsodobnejša tehnologija in najnovejša dognanja znanosti. Čeprav prvi razgovori kažejo na možnost angažiranja več kot tisoč članov — študentov servisa s celotnega področja, ki ga pokriva mariborski servis, bi bili vsi cilji doseženi, tudi če bi ta številka bila znatno nižja. Realizacija te možnosti v mnogih vzbuja dvom oziroma nerazumevanje, saj je zagotovo velika posebnost oz. specifičnost, ki je nismo vajeni. Verjetno pa je prav pobuda in realizacija takšnih posebnosti in specifičnosti tista možnost, ki jo lahko ponudimo, saj smo na običajnih področjih toliko zaostali, da je težko kaj ponuditi. OCCflTROVOD p.o. gradbeništvo proizvodnja ^ JL- 1*. ~ * * - - * V, Ж ^ fr ^ * * * *- fr *- fr L -* *T fr inženiring 62230 Lenart, Kraigherjeva 19 a, poštni predal 56 telefon 062/721-221 telex: 33449 GPI LE YU telefax: 062/721-123 žiro račun: 51850-601-12248 DEJAVNOST DO GRADBENIŠTVO — visoke in nizke gradnje, — proizvodnja ometov za strojno ometavanje; TERMOFIX, TERMOI-ZOFIX, CEMENTNA MALTA C-83, CEMENTNI OBRIZG CO-85, ZAKLJUČNI SLOJ B-85. — izvajanje strojnega ometavanja, — izvajanje strojnih instalacij (vodovod, toplovod itd.), klimatizacije in prezračevanja. kr fr * * * * * fr * POHORJE * * turistično gostinska delovna organizacija Heroja Šlandra 10. 62000 Maribor + * * * * * *• * * *■ *. * Z fr HOTELI Orel in depandansa Zamorc, Turist, Habakuk, Bellevue, Areh MOTELI Bresteraica, Pesnica PROIZVODNJA — IZDELAVA STROJEV ZA STROJNO NANAŠANJE MALT CENTROI-ZOMAR tip 860 in CENTROIZOMAT tip 860-V, — izdelava strojev za izdelavo pihane plastične embalaže CENTRO-PLAST 1000 I, — izdelava izdelkov iz nerjavečega materiala — procesna tehnika, — izdelava raznih kovinskih izdelkov (večnamenske kabine, jeklene posode itd.), — izdelava izdelkov umetnega kovaštva. RESTAVRACIJE Astoria, Štajerc, Novi svet, Trije Ribniki, Fontana GOSTILNE Stara trta, Izletnik DUTY FREE SH0PS Šentilj, motel Pesnica, Astoria, motel Jezero, STTC — BDC Tezno, Slovenska Bistrica, Trate, Aerodrom Maribor INŽENIRING — izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije za gospdoarske in druge objekte, naprave, napeljave in opremo vključno z izvajalskim inženiringom. 0RISCITE NAS V MARIBORU! Informadje-rezervacije: tel. 062/25-488, telex 33170 telefax 062/221-870 10 00 ffl J N00 sr OOs LET SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA RAVNE n sol o RAVNE NA KOROŠKEM 62390 Ravne na Koroškem Koroška cesta 14 Telefon: (062) 861-131, 862-131 Telex: 33 114 yu zelrv Telefax: (062) 862-013 NAŠI PROIZVODI - TOPLO VALJANI PROFILI - ODKOVKI - JEKLENI ULITKI - HLADNO PREOBLIKOVANO PALIČASTO JEKLO - GRELNA ŽICA - STR JI ZA MEHANSKO PREOBLIKOVANJE - SESTAVNI DELI STROJEV IN NAPRAV - LISTNATE VZMETI - PILGER VALJI IN TRNI - VALJI ZA HLADNO VALJANJE - STROJI IN ORODJA NA PNEVMATIČNI IN HIDRAVLIČNI POGON - INDUSTRIJSKI NOŽI - ORODJA IZ BRZOREZNIH IN DRUGIH JEKEL - KOLESNE DVOJICE - NERJAVNE ARMATURE - ORODNE PLOŠČE ZA PLASTIKO IN TLAČNO LITJE - JEKLENE KONSTRUKCIJE IN ZVARJENCI - REGALNA SKLADIŠČA - STATIK NOSILCI - PILE IN RAŠPE i m TEKSTILNA TOVARNA MARIBOR SVILA je med največjimi tekstilnimi organizacijami v Jugoslaviji, ki proizvajajo tkanine iz sintetične, umetne in naravne svile ter iz mešanic sintetičnih in naravnih vlaken. Proizvodni program sestavljajo naslednje skupine izdelkov: — tkanine, namenjene za šport in rekreacijo — modne tiskane in žakardske tkanine za lahka ženska oblačila — tkanine za podloge ter — tehnične tkanine. Z modnostjo in kakovostjo proizvodnega programa že vrsto let zadovoljuje povpraševanje po lahkih svilenih tkaninah na domačem in tujih tržiščih. JEKLO TEHNA export-import, trgovsko in proizvodno podjetje Maribor, n. sol. o. 62000 MARIBOR, Partizanska c. 32-36 telefon n. c. (062) 20-121, 29-561, 211-261 telex 33 358 YU JETEH Na 26.000 m' pokritih in 65.000 m’ odprtih skladiščnih površin imamo stalno v zalogi 80.000 raznovrstnih izdelkov, letni pretok blaga pa je 180.000 ton. Zato lahko brez pretiravanja zapišemo, da smo največje trgovsko podjetje s tehničnim blagom v severovzhodni Sloveniji, ki je močno povezano s celotno slovensko in jugoslovansko industrijo, gradbeništvom, obrtjo in trgovino na drobno. TOZD VELEPRODAJA trgovina na debelo, n. sol. o. 62000 MARIBOR, Tržaška c. 85 tel. (062) 302-121. 304-571, 304-671 telex 33 184 YU TOZD ELEKTRO trgovina na debelo, n. sol. o. 62000 MARIBOR, Cankarjeva 10 tel. (062) 211-261, 20-121, 29-561 TOZD MERKUR trgovina na drobno, n. sol. o. 62000 MARIBOR, Jurčičeva 5 tel. (062) 211-171, 211-177, 211-158 TOZD DROBNO GOSPODARSTVO kooperacija z obrtniki, n. sol. o. 62000 MARIBOR, Strossmayerjeva 30 tel. (062) 23-481 telex 33 341 TOZD ZUNANJA TRGOVINA izvoz, uvoz, zastopanje, n. sol. o. 62000 MARIBOR, Strossmayerjeva 30 tel. (062) 23-481 telex 33 297 telefaks 212 197 ČGP VEČER MARIBOR MARIBORSKI TISK Čmofnaibelem- v barvah! Zasledovanje dosežkov sodobne tehnologije nam omogoča, da vam lahko iz svojega proizvodnega programa ponudimo kakovostne izdelke in storitve, ki jih potrebujete za uspešno delo in nastop na tržišču. Tiskamo knjige, revije, časopise, prospekte, etikete, razglednice, zaklopnice, ovojne papirje, obrazce in druge tiskovine v ofsetnem, knjižnem in anilinskem tisku. Izdelujemo šolske zvezke, trgovske knjige ter vse vrste potiskane in prevlečene papirne in kartonske embalaže, albume in ostale galanterijske izdelke. Nudimo vam izdelke iz butičnega programa fox-line. Izvažamo knjige, revije, brošure in druge tiskane proizvode. Za simbole (kodo) EAN in UPC vam nudimo izdelavo originalnih master filmov (negativ ali pozitiv) z atestom; izdelavo kopij master filmov in laboratorijsko kontrolo tiska. JEKLO TEHNA n KOMPAS JUGOSLAVIJA je ena največji turističnih in gostinskih delovnih organizacij v Jugoslaviji. Močno je vpeta v mednarodno menjavo in dosega zelo dobre izvozne rezultate. V letu 1988 je ustvarila 70,525.327 US $ konvertibilnega deviznega priliva, kar predstavlja nasproti letu 1987 realno povečanje za 30 %. S tem rezultatom se Kompas uvršča na 12. mesto po obsegu izvoza na konvertibilno področje, upoštevaje seznam največjih slovenskih izvoznikov blaga. Saldo deviznega priliva je bil 61,318.910 US $, porasel pa je celo za 38 %. Ustvarjeni neto devizni učinek je tako dosegel delež 87 % v strukturi deviznega priliva, kar dokazuje pomembnost Kompasovega prispevka kot tudi celotnega turističnega gospodarstva k uravnoteženju jugoslovanske plačilne bilance. Po obsegu neto deviznega učinka se Kompas uvršča na 3. mesto v lestvici slovenskih izvoznikov. Navedene izvozne rezultate je Kompas dosegel kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja v preteklem letu ter je hkrati povečal tudi realni obseg celotnega poslovanja in razširil svojo dejavnost. Ti rezultati so bili doseženi v kolektivu, ki šteje 4.300 delavcev vseh turističnih in drugih poklicev, ki zagotavljajo vsestranske in kakovostne turistične storitve širom Jugoslavije in v tujini. V vseh večjih mestih v Jugoslaviji, ob jadranski obali ter na vseh letališčih omogoča najem osebnih avtomobilov, avtobusov ali tovornjakov, ima pa tudi lastno vlečno službo in servisne delavnice. Skupno ima okoli 3.200 vozil in je trenutno največji licenčni partner HERTZ INTERNATIONAL v Evropi. Za opravljanje svoje dejavnosti ima Kompas organizirano mrežo 230 poslovnih enot po vsej Jugoslaviji. V tujini, s sedežem v ZR Nemčiji — Frankturt/Main, ima lastno podjetje KOMPAS TOURISTIK INTERNATIONAL GmbH in poslovne enote po vsem svetu — London, Pariz, MOnchen, Dunaj, Praga, Barcelona, Stockholm, New York, Los Angeles Montreal, Sydney, Токуо ter mešano podjetje KOMPAS ITALIA Srl. s sedežem v Benetkah. V zadnjih štirih letih je razvil tudi mrežo 30 brezcarinskih prodajaln, od tega 14 na mednarodnih mejnih prehodih in s tem še okrepil svojo dejavnost. Kompasova mreža predstavlja po številu sicer '4 % vseh brezcarinskih prodajaln v Jugoslaviji, po ustvarjenem prometu, pa 13% celotne jugoslovanske brezcarinske prodaje. Te rezultate omogoča kvalitetna ponudba preko 8000 različnih artiklov 320 svetovno znanih proizvajalcev z več kot 1.300 artikli. Kot zastopnik številnih svetovnih firm pa oskrbuje poleg lastnih tudi druge brezcarinske prodajalne. Za izpolnitev lastnega informacijskega sistema ter plasiranja lastnih produktov informatike v turizmu na domačem in tujem trgu je KOMPAS ustanovil lasten informacijski inženiring ter prevzel zastopstvo DIGITAL EOUIPMENT CORPORATION za Jugoslavijo. Cilj zastopniške dejavnosti je tudi direkten komercialni interes v izvozu teh storitev ter pristop na tuje trge preko višjih oblik poslovno-tehničnega sodelovanja. KOMPAS LiUUft Za pestro in aktivno počitnikovanje ima veriga KOMPAS HOTELI 21 lastnih hotelov, 2 motela in apartmaje z okoli 3.300 ležišči ter 2 avtokampa z zmogljivostjo kampiranja za 6.200 oseb. Kompas je član vseh najpomembnejših mednarodnih organizacij. WATA, UF-TAA, IATA, IHA, ASI, ASTA, ICCA, IAP-CO, JATA ... SO SAMO NEKATERE OD NJIH; z več kot 500 inozemskimi partnerji v 80 deželah sveta lahko rečemo, da pokriva ves svet. Kompas ponuja popolni turistični servis pri organiziranju letovanj, izletov, krožnih in posebnih potovanj po Jugoslaviji, srednji in vzhodni Evropi z modernimi avtobusi, letali, lastnimi hidrokrilnimi ladjami, katamaranom idr. Ima svoj navtični program in program križarjenj po Jadranskem morju, omogoča lov, ribolov in vse vrste športne aktivnosti ter organizira kongrese, seminarje in promocije v kongresnih središčih in hotelih. Nudi in zagotavlja kakovostne turistične storitve na najbolj prometnih mednarodnih mejnih prehodih. S turističnimi storitvami na teh mejnih prehodih nudi storitve v poprečje 8 milijonom potnikom letno, medtem ko vse KOMPASOVE turistične storitve uporablja poprečno 1 milijon domačih in tujih turistov letno. I Od leta 1973 posluje s plačilnimi karticami EUROCARD/ACCESS/MASTERCARD, ki je proizvod evropskega monetarnega sistema, od leta 1988 pa je nosilec poslovanja japonskega sistema plačilnih kartic JCB. Večplastnost organizacije in kvaliteta storitev, ki si jo je Kompas pridobil z večdesetletnimi izkušnjami in posluhom za posamezna tržišča mu omogoča, da pripravlja in oblikuje programe vseh vrst bivanja in aktivnosti v Jugoslaviji in v povezavi z drugimi deželami sveta. Tovrstna organizacija in široka ponudba mu omogoča programe, ki so taki, kot si jih gostje želijo. Zato je tudi poslovanje s Kompasom preprosto. Kompletni in kvalitetni turistični servis — na enem mestu. To je Kompasovo geslo, vodilo in garancija vsem njihovim poslovnim partnerjem in turistom, katerim v svoji sredini posvečajo največjo pozornost. complete tourist seivice KOM PAS JUGOSLAVIJA KOMPAS JUGOSLAVIJA MENJALNICA EXCHANGE OFFICE INFORMACIJE INFORMATION SPOMINKI SOUVENIRS DUTY FREE SHOP KOMPAS JUGOSLAVIJA 12 BAVARSKA Universitat Augsburg Universitatsstrasse 2 8900 Augsburg 0821/598-1 Universitat Bamberg Kapuzinerstrasse 16 8600 Bamberg 0951/402-1 Universitat Bayreuth Universitatsstrasse 30 8580 Bayreuth 0921/552201 Katholische Universitat Eichstatt Ostenstrasse 26 8078 Eichstatt 08421/201 Friedrich-Alexander-Univer-sitat Erlangen—Nurnberg Schlossplatz 4 8520 Erlangen 09131/851 Ludwig-Maximilians-Univer-sitat Munchen Geschvvister-Scholl-Platz 1 8000 Munchen 22 89/21801 Technische Universitat Munchen Arsensstrasse 21 8000 MGnchen 2 89/21051 Universitat Passau Neuburger Strasse 18 8390 Passau 0851-509-0 MAGNA CHARTA DER EUROPAISCHEN UNIVERSITATEN Praambel Die unterzeichneten Universitatsprasidenten und -rektoren, die sich in Bologna anlaBlich der neunten Jahrhundertfeier der altesten Hochschule versam-melt haben, vier Jahre vor dem endgiiltigen Verschvvinden innereuropaischer Grenzen und in der Hoffnung auf eine vertiefte Zusammenarbeit unter den Volkern Europas in der Uberzeugung, Volker und Staaten miiBten sich mehr denn je der Aufgabe bewuBt sein, die in einer Gesellschaft, welche sich verandert und immer internationaler wird, eines Tages Hochschulen haben werden, sind der Meinung. 1) daB die Zukunft der Menschheit am Ende dieses Jahrtausends in hohem MaBe von der kulturellen, vvissenschaftlichen und technischen Entfaltung ab-hangt, die an den Kultur-, Wissenschafts- und Forschungsstatten, zu welchen Universitaten ge-worden sind, stattfindet; 2) daB die Aufgabe der Wissensvermittlung, die Universitaten gegeniiber der jungen Generation iiber-nommen haben, die gesamte Gesellschaft betrifft, deren kulturelle, soziale und wirtschaftliche Zukunft besondere Bemiihungen um standige Weiter-bildung erfordert; 3) daB die Universitat eine Bildung und Ausbildung sicherstellen muB, welche kunftigen Generationen ermoglicht, zum umfassenden Gleichgevvicht der natiirlichen Umgebung, ja des Lebens beizutragen. So verkiinden sie vor den Staaten und dem Gewis-sen der Volker jene Grundsdtze, die gegenvvartig und in der Zukunft den Universitaten erlauben, ihrer Berufung nachzukommen. Grundsatze 1. Beheimatet in Gesellschaften, die aufgrund geo-graphischer und geschichtlicher Voraussetzungen je verschieden organisiert sind, sind Universitaten autonome Einrichtungen, die — nach deren kritischer Priifung — Kultur vermittels Forschung und Lehre entfalten und weiterreichen. Obwohl sie den Bediirfnissen ihrer Zeit entgegen-kommen, miissen sie gegeniiber allen politischen, vvirtschftlichen und ideologischen Machten unab-hangig sein. 2. An Universitaten sind Lehre und Forschung un-trennbar mitiinander verbunden, da nur auf diese »Weise ihre Wissensvermittlung der Entvvicklung der Zvvange und Erfordernisse einerseits der Gesellschaft, andererseits der Wissenschaft gerecht werden kann. 3. Die Freiheit der Forschung, der Lehre und der Ausbildung ist die Grundvoraussetzung aller Tatig-keiten der Universitaten, ebenso die offentliche Ge-walt wie die Universitaten selbst, miissen je in ihrem Zustandigkeitsbereich diese Grundvoraussetzung sicherstellen und fordern. Da sie jederart Intoleranz ablehnt und einen sich standig fortsetzenden Dialog pflegt, ist die Universitat eine privilegierte Statte der Begegnung zwisch-en akademischen Lehrern, die befahigt sind. Wis-sen zu vermitteln und denen Mittel fiir die Forschung und Innovation zur Verfiigung stehen, und Stu-denten, die das Recht, den Willen und die Fahigkei-ten haben, sich dieses Wissen anzueignen. Als Verwalterin dieses Erbes des europaischen Hu-. manismus, jedoch standig bemiiht, ein universales Wissen zu erreichen, vermag die Universitat, soli sie ihrer Aufgabe gerecht werden, keine geograp-hischen oder politischen Grenzen anzuerkennen und bejaht sie deshalb als zvvingende Notvvendigke-it die gegensetige Kenntnis und das gegenseitige Aufeinanderwirken verschiedener Kulturen. Mittel 1. Um die Freiheit von Forschung und Lehre auf-rechtzuerhalten, miissen allen Mitgliedern der Uni-versitatsgemeinschaft die zu ihrer Vervvirklichung erforderlichen Voraussetzungen zur Verfiigung stehen. 2. Die Auswahl der Lehrenden sowie die Umschrei-bung ihrer Rechte und Pflichten miissen vom Grundsatz bestimmt sein, daB Forschung und Le- .hre nicht voneinander zu trennen sind. 3. Jede Universitat muB, bei aller Beachtung beson-derer Umstande, ihren Studierenden die Freiheit gewahren und die Voraussetzungen schaffen, die r sie zur Erreichung ihrer Bildungs-und Ausbildungs-ziele benotigen. 4. Die Universitaten — und in besonderer Weise die europaischen Universitaten — sehen im gegenseiti-gen Austausch von Informationen und Forschungs-ergebnissen, sowie in der Forderung gemeinsamer wissenschaftlicher Projekte das grundlegende und geeignete Instrument, den Erfordernissen eines standigen Wissensfortschrittes zu geniigen. In dieser Weise zu ihren geschichtlichen Wurzeln zuriickkehrend, fordern sie deshalb den Austausch ebenso akademischer Leher wie der Studenten, und sehen sie die internationale Anpassung von Stellen-umschreibungen, Titeln und Priifungen (unter Bei-behaltung nationaler Diplome) sowie die Vergabe von Stipendien als ein vvesentliches Instrument zur Erfiillung ihrer gegenwartigen Sendung an. Im namen ihrer jeweiligen Universitaten verpflich-ten sich die unterzeichneten Prasidenten und Rektoren alles ihnen mogliche zu tun, um zu erreichen, daB alle Staaten und in Frage kommenden interna-tionalen Organisationen immer mehr vom Geist dieser Charta, einem einmiitigen Ausdruck des au-tonomen Wollens der Universitaten , bestimmt wer-den. Bologna, 18. September 1988 Alapelvek Universitat Regensburg HRVAŠKA Universitatsstrasse 31 Sveučilište u Zagrebu 8400 Regensburg Trg Maršala Tita 14 0941/9431 41000 ZAGREB 041/272-411 Bayerische-Julius-Maximili- Sveučilište »Vladimir ans-Universitat Wiirzburg Bakarič« u Rijeci, Trg Sanderring 2 Riječke revolucije 7/1 8700 Wurzburg 51000 RIJEKA 0931-311 38-51/23-682 MADŽARSKA JUGOSLAVIJA Kozlekedčsi es Tavkozlesi SLOVENIJA Miiszaki Foiskola Univerza v Mariboru (College of Transport and Krekova ulica 2 Telecommunications) 62000 MARIBOR Sagvari Endre u. 3 062/212-281 9026 Gyor 96/13111 Univerza Edvarda Kardelja Apaczai Csere Janos Trg osvoboditve 11 Tanitokepzo Foiskola 61000 LJUBLJANA Liszt Ferenc u. 42 061/331-716 9002 Gyor 2. Az egyetemeken a didaktikai tevekenyseg nem valhat kiilon a tudomanyostol, ha azt akarjuk, hogy a tanulmanyi munka kovesse azoknak az igenyek-nek a fejlodeset, amelyet a tarsadalom es a tudoma-ny magkovetel. 3. A kutatas, az oktatas es a neveles szabadalmi szervek es az egyetemek eleteben, a tarsadalmi szervek es az egyetem, mindegyik a saj at hatasko-ren beliil, koteles biztositani es ervenyesiteni ennek az alapkovetelmenynek a tiszteletben tartasat. A toleranciahiany visszautasitasaban es az allando-dialogusban az egyetem olyan privilegizalt hely, ahol egyreszt egyetemi oktatok dolgoznak, akik al-kalmasak atadni a tudast es azt a kutatas es az in-novacio segitsegevel fejleszteni, masreszt egyetemi-stak elnek, akiknek joguk, akaratuk es kepessegiik van arra, hogy ettol az ismeretanyagtol gazdagodja-nak. 4. Hogy az egyetem, amely orzi az europai humaniz-mus hagyomanyait ugyanakkor allandoan toreks-zik az egyetemes tudasra, teljesithesse kiildeteset, nem ismer el semmilyen foldrajzi es politikai ha-tart, ellenben vilagosan kinyilvanitja abszolut igeny-et a muvelodesi ismeretszerzes es kapcsolattartas kolcsonossegere. AZ EVROPAI EGYETEMEK »MAGNA CHARTA« - JA Bevezetes Negy evvel a kozossegen beliili hatarok vegleges megsziinese elott es az osszes europai nep kozotti szelesebb korii egyuttmiikodes tavlataban, amikor a nepek es az allamok egyre inkabb, tudataban kell legyenek szerepiiknek, annak, amellyel az egyete-mek a tarsadalomban rendelkeznek, amely megval-tozik eš mind jobban nemzetkozive valik, az aurjo-pai egyetemek alulirott rektorai, akik a legregibb europai egyetem 900. evfondulojan Bolognaban oss-zegyiiltek, a kovetkezoket velik: 1. a jelenlegi everzred vegen az embariseg jovoje nagy mertekben fiigg a kuluralis, tudomanyos es miiszaki fejlodestol, ea olyan muvelodesi, tudoma-myos es kutato kozpontokban erlelodik, mint ami-lyenekke valojaban az egyetemek is valtak; 2. a fiatal nemzedekek tudasfejlesztesenek feladata, amelyet az egyetemnek magara kell vallalnia, ma az egesz tarsadalomra vonatkozik, amelynek kultu-ralis, szocialis es gazdasagi jovoje egyre tobb es al-lando erot kovetel; 3. az egyetemnek biztositania kell a jovo nemzedek olyan neveleset es oktatasat, amely hozzasegitia termeszet es az elet egyensulyanak tiszteletben tar-tasahoz. Az allamok es a nepeknek az ontudata elott a rekto-rok ALAPELVEKET hirdetnek meg, emelyeknek a jelenben es a jovoben az egyetem feladatat kell ta-mogatniuk. Eljarasok E celok megvalositasa a sziikseges elvek kereteben hatekony eljarasokat kovetel, alkalmazkodva a korszeruszituaciohoz. 1. Hogy megvedhessiik a kutatas es az oktatas sza-badsagat, sziikseges e cel erdekeben a jelen irotot eljuttatni az egyetemek kozossegenek minden tag-jahoz. 2. Az egyetemi oktatok habilitaciojat — hasonlokep-pen a statusok rendezeset — a kutato es pedagogiai tevekenyseg osszefiiggesnek elve alapjan kell ve-grehajtani. 3. Minden egyeten koteles biztositani hallgatoinak, az adott helyzet figyelembevetelevel es oktatasi ce-ljaik aleresehez sziikseges. 4. Az egyetemek — kiilonosen az euopaiak — az in-formaciok es a dokumentumok kolcsonos csereje-ben, valamint a kozos tudomanyos kezdemenyeze-sek boviteseben a tudas allando fejlesztesenek ala-peljarasait latjak. Ezan okokbol kifolyolag az egyetemek serkentik az egyetemi, oktatok es hallgatok mobilitasat, es ugy velik, hogy az egysegesites altalanos politikaja a status, a tudomanyos fokozatok, a vizsgak teren (a nemzeti diploma megorzese mellet), tovabba az osz-tondijazas teriileten olyan lenyeges eljarast kepvi-sel, emely biztositja mindezek korszeru kiildetese-nek kivitelezeset. Az alulirott rektorok saj at egyetemiik neveben ko-telezik magukat, elkovetnek mindent, hogy az adott allamok, valamint a megfeleld nemzetkozi intezme-nyek ihtetet kapjanak ennek az iratnak a hataroza-taitol, emely egyontetii kifejezese az egyetemek au-tonom akaratanak. Zur Verwirklichung dieser Grundsatze und der entsprechenden Ziele bedarf die Universitat wirksa-mer Mittel, die den Erfordernissen der Gegenwart entsprechen. 1. Az egyetem, foldrajzilag es tdrtnelmileg kiilonbo-zo tarsadalmakon beliil, autonom intezmeny, amely entekitelettel, a kutatas es az oktatas segitsegevel muvelttseget teremt es terjeszt. Hagy a korszeru vilag sziiksegleteinek magfeleljen, saj at kutato es oktato tevekenysegeben erkolcsileg es tudomanyosan onallonak kell lennie mindenfele politikai es gazdasagi hatalommal szemben. Bologna, 1988. september 18. 13 James Donald, profesor na Open University Milton Key-nes, je avtor mnogih člankov, med katerimi najbolj izstopajo tisti s področja sociologije izobraževanja in teorije ideologije. Poleg znanstveno-teoretskega in predavateljskega dela se ukvarja tudi z urednikovanjem: je eden od ustanoviteljev in urednikov teoretske revije New Formations, ki izhaja v Londonu: skupaj z Veronico Beechey je uredil zbornik z naslovom Subjectivity and Social Relations, ki je izšel pri Open University Press leta 1985. Uredil je tudi zbornik tekstov pod skupnim naslovom Psihoanaliza in kultura, ki je pravkar v tisku. Njegov prispevek iz zbornika Subjectivity and Social Relations z naslovom »Znanilci prihodnosti: šolanje, podvrženje in subjektivacija« je zanimiv predvsem zaradi specifičnega ge-nealoškega foucaultovskega pristopa k raziskovanju izobraževalnih strategij. Prevod bo skupaj z drugimi klasičnimi teksti na to temo izšel jeseni v Krtovem zborniku »Vzgoja in ideologija«. ALPE JADRAN »MAGNA CHARTA« »MAGNA CHARTA» EVROPSKIH EVROPSKIH SVEUClLIŠTA UNIVERZ Uvod Četiri godina prije konačnog ukidanja granica unutar zajednice i perspektivi proširenog sudjelova-nja izmedu svih evropskih naroda, pri čemu moraju narodi i države, više nego ikad biti svjesni uloge ko-ju imaju sveučilišta u društvu, koje se mjenja i postaje sve više medunarodno, ispod potpisani rektori evropskih sveučilišta, koji su se sastali u Bologni povodom 900-godišnjice najstarijeg evropskog sveučilišta, misle: 1. da je koncem tisučlječa budučnost čovječan-stva u velikoj mjeri ovisna o kulturnom, znanstve-nom i tehničkom razvoju. Taj se kuje u centrima kulture, znanja i istraživanja, što su istinska sveučilišta i postala; 2. Da se zadatak prenošenja znanja na nove generacije, koji sveučilište mora preuzeti, danas odnosi na društvo u cjelini, kojeg kulturna, socijalna i ekonomska budučnost zahtjeva veliki stalan napor; 3. da moraju sveučilišta osigurati budučim generacijama izobrazbu i odgoj koji bi im omogučava-li učeštvovanje u poštovanju ravnoteže u prirodnom okolišu in u životu. Ispred država i savjesti naroda rektori obzna-njujemo OSNOVNA NAČELA, koja bi u sadašnjosti i budučnosti podržavali djelovanja sveučilišta. Uvod Štiri leta pred dokončno ukinitvijo meja znotraj skupnosti in v perspektivi razširjenega sodelovanja med vsemi evropskimi narodi, pri čemer se morajo narodi in države bolj kot kdajkoli zavedati vloge, ki jo imajo univerze v družbi, ki se spreminja in postaja vse bolj mednarodna, spodaj podpisani rektorji evropskih univerz, ki so se zbrali v Bologni ob 900-letnici najstarejše evropske univerze, menijo: 1. da je ob koncu tega tisočletja bodočnost človeštva v veliki meri odvisna od kulturnega, znanstvenega in tehničnega razvoja, le-ta pa se kuje v centrih kulture, znanja in raziskovanja, kar so resnične univerze tudi postale; 2. da se naloga razširjati znanje med nove generacije, ki si jo univerza mora naložiti, danes nanaša na družbo v celoti, katere kulturna, socialna in ekonomska prihodnost zahteva precejšen in stalen napor; 3. da mora univerza zagotoviti bodočim generacijam izobrazbo in vzgojo, ki jim bosta omogočali prispevati k spoštovanju ravnovesja v naravnem okolju in v življenju. Pred državami in zavestjo ljudstev rektorji proglašajo OSNOVNA NAČELA, ki naj v sedanjosti in prihodnosti podpirajo službo univerze. Osnovna načela 1. Sveučilište je, u geografsko i povjesno različi-tim društvima, autonomna institucija, koja na kri-tički način, pomoču istraživanja i obrazovanja, ostvaruje i prenosi kulturu. Nebi li se otvorila potrebama modernog društva, mora u svojo istraživačkoj i obrazovnoj djelat-nosti biti moralno i naučno samostalna u odnosu na svaku političnu i ekonomsku vlast. 2. Na sveučilištima mora biti didaktična djelat-nost nerazdvojiva od istraživačke djelatnosti, ako želimo da študij sljedi razvoj potreba, kao što su zahtjevi društva, kao i znanstvenim ciljevima. 3. Sloboda istraživanja, obrazovanja i odgoja je osnovno načelo u životu sveučilišta; javna vlast i sveučilište, svatko u okviru svojih nadležnosti, moraju osigurati i izvadati poštovanje tog osnovnog zahtjeva. Uz negaciju netolerancije i u stalnom dijalogu je sveučilište priviligirano mjesto, gdje se susreču profesori, sposobni prenositi znanje, uz pomoč istraživanja i inovacija ga razvijati, i študenti, koji imaju pravo, volju i sposobnost da se tim znanjem obo-gate. 4. Zato da bi sveučilište, koje čuva tradiciju evropskog humanizma, ujedno teži univerzalnom znanju, moglo ispuniti svoju misiju, ne priznaje nika-kvih geografskih ili političkih granica, nego jasno izražava apsolutnu potrebu za rec dipročnim znanjem i povezivanju kultura. Osnovna načela 1. Univerza je, v osrčju geografsko in zgodovinsko sicer različnih družb, avtonomna institucija, ki na kritičen način, s pomočjo raziskovanja in poučevanja, ustvarja in prenaša kulturo. Da bi se lahko odprla potrebam modernega sveta, mora v svoji raziskovalni in poučevalni dejavnosti biti moralno in znanstveno samostojna napram vsakršni politični in ekonomski oblasti. 2. V univerzah mora biti didaktična dejavnost neločljiva od raziskovalne dejavnosti, če želimo, da bo študij sledil razvoju potreb, kot so zahteve družbe, kakor tudi znanstvenim dognanjem. 3. Svoboda raziskovanja, poučevanja in vzgoje je osnovno načelo v življenju univerz; javna oblast in univerza, vsaka v okviru svojih pristojnosti, pa morata zagotoviti in izvajati spoštovanje te osnovne zahteve. Ob zavračanju netolerance in v stalnem dialogu je univerza privilegirano mesto, kjer se srečajo profesorji, ki so sposobni prenašati znanje in ga s pomočjo raziskovanja in inovacij razvijati, ter študenti, ki imajo pravico, voljo in sposobnost, da se ob tem znanju obogatijo. 4. Zato da bi univerza, ki varuje tradicijo evropskega humanizma, obenem pa neprestano teži za univerzalnim znanjem, lahko izpolnila svojo misijo, ne priznava nikakršnih geografskih ali političnih meja, temveč jasno izraža absolutno potrebo po recipročnem znanju in povezovanju kultur. Načini Realizacija tih ciljeva, u okviru potrebnih principa, zahtejava djelotvorne načine, prilagodene su-vremenoj situaciji. 1. Da bi zaštitili slobodu istraživanja i obrazovanja je potrebno tom cilju namenjene listine predložiti svim članovima zajednice sveučilišta. 2. Habilitiranje profesora — kao i uredivanje njihovog statusa se mora izvoditi po načelu istraživačke i pedagoške djelatnosti. 3. Svako sveučilište mora svojim studentima, uz priznavanje specifičnosti situacija, osigurati za-štitu sloboda, kao i potrebne uslove za dosezanje njihovih kulturnih i obrazovnih ciljeva. 4. Sveučilišta — posebno evropska — vide u re-cipročnoj izmjeni informacija i dokumenata, kao i u povečavanju zajedničkih znanstvenih inicijativa, osnovne načine stalnog razvoja znanja. Zbog tih razloga sveučilišta iniciraju mobilnost profesora i studenata, te misle da opča politika iz-jednačavanja na području STATUSA, naziva, ispita (sa zadržavanjam nacionalnih diploma) i dodjeljiva-nja štipendija, predstavljaju bitan način, koji osigu-rava izvodenje suvremenog poslanstva. Dolje potpisani rektori se u ime svojih sveučilišta obavezuju da če učiniti sve, da bi se svaka država, kao i odgovarajuče medunarodne institucije, in-spirisale odlukama ove listine, koja je suglasan izraz autonomne volje svih sveučilišta. Bologna, 18. rujan 1988 Načini Realizacija teh ciljev v okviru potrebnih principov, zahteva učinkovite načine, prilagojene sodobni situaciji. 1. Da bi zaščitili svobodo raziskovanja in poučevanje je potrebno temu cilju namenjene listine predložiti vsem članom skupnosti univerz. 2. Habilitiranje profesorjev — kakor tudi urejanje njihovega statusa se mora izvajati po načelu ne-razdružljivosti raziskovalne in pedagoške dejavnosti. 3. Vsaka univerza mora svojim študentom, ob upoštevanju specifičnosti situacij, zagotoviti zaščito svoboščin, kakor tudi potrebne pogoje za dosego njihovih kulturnih in izobraževalnih ciljev. 4. Univerze — še posebno pa evropske univerze — vidijo v recipročni izmenjavi informacij in dokumentov, kakor tudi v povečanju skupnih znanstvenih iniciativ, osnovne načine stalnega razvoja znanja. Zaradi teh razlogov univerze vzpodbujajo mobilnost profesorjev in študentov ter menijo, da splošna politika izenačitve na področju statusa, nazivov, izpitov (ob ohranjanju narodnih diplom) in dodeljevanja štipendij predstavlja bistven način, ki zagotavlja izvajanje njihovega sodobnega poslanstva. Spodaj podpisani rektorji se v imenu svojih univerz obvezujejo, da bodo storili vse, da bi se vsaka država, kakor tudi ustrezne mednarodne institucije lahko navdihovale iz določil te listine, ki je soglasen izraz avtonomne volje univerz. Bologna, 18. september 1988 2. DEL III Mehanizmi oblasti Da bi razložili te mehanizme, bomo morali iz drugačnega gledišča ponovno pregledati zgodovino šolanja v devetnajstem stoletju, zdaj se bomo osredotočili na tehnike, ki so naredile posameznega otroka za objekt raznih oblik nadzora, vrednosti in skrbi. To ni bil prikrit ali skrivnosten proces. Nasprotno, bil je razločno viden v sami strukturi in v poteku dela šol. Vrnimo se na začetek devetnajstega stoletja in si n. pr. oglejmo načrt rediteljskih (monitorial) šol in oblike nadzora in pedagogike, ki jih implicira. Slika prikazuje lancastrovsko šolo. Učitelj je na desni. »Glavni reditelj« (»general monitor of order«) stoji na podstavku na sredini in nadzira kakih 365 fantov, ki vsi sedijo v dolgih, nepremakljivih vrstah klopi. Na njihovem levem koncu so »razredni reditelji« (»monitors of class«). Druga slika prikazuje Madras sistem dr. Bella, v katerem ostaja osrednja površina prosta. Razredi so bili oblikovani v trostra-ne, skoraj vojaške formacije, z učenci, ki so bodisi stali ali pa sedeli na premičnih klopeh (Seaborne, 1971, str. 137-9). Kljub tem razlikam sta oba sistema organizirana tako, da omogočata poučevanje in nadzor skozi serije prenosnikov — od učitelja ali učiteljice preko rediteljev do učencev in nazaj. Prav tako je očitno, da je ta oblika nadzorovanja odvisna od vidnosti učencev učitelju — vrsta nadziranja, za katero je Foucault pokazal, da je ključna v disciplinarnih tehnologijah institucij, ki jih je preučevat v Nadzorovanju in kaznovanju. Tako rediteljske šole ponazarjajo arhitekturo, katere namen je bil, s Foucaultovimi besedami, »omogočiti notranjo, razčlenjeno in podrobno kontrolo, narediti vidne tiste, ki so v njej; splošneje, gre za problematiko arhitekture, ki bi bila operator pri preoblikovanju posameznikov: učinkovala naj bi na tiste, ki jim daje zatočišče, omogočala naj bi vplivanje na njihovo obnašanje, vodila naj bi do njih učinke oblasti, jih izročala spoznavanju, jih spreminjala« (1977, str. 172; slov. prev.: str. 172). Ta zveza med Foucaultovimi analizami in rediteljskimi šolami je lahko še konkretnejša. V Nadzorovanju in kaznovanju skuša Foucault prikazati, kako je bila oblast od sedemnajstega in osemnajstega stoletja naprej skozi prežemajoče, lokalizirano delovanje disciplinarne tehnologije usmerjena v produkcijo organiziranih in samo-nadzirajočih se subjektov -»ubogljivih teles« je njegov izraz. Da bi razložil oblike te tehnologije, ki je bila prevzeta na prehodu osemnajstega v devetnajsto stoletje, se Foucault sklicuje na angleške reformatorje kot Patricka Colquhouna, ki je bil predsednik Odbora za dr. Bellovo brezplačno javno šolo (Free School) v Orange Streetu v Westminstru, in utilitarističnega filozofa Јегетуја Bentha-ma. Od Benthama je prevzel osrednjo podobo Nadzorovanja in kaznovanja — Panoptikon, načrt za idealno kaznilnico, v kateri lahko en sam opazovalec iz opazovalnega stolpa nadzira posamezne celice, ki ga obkrožajo, ne da bi ga zaporniki v njih videli. Namen sistema je bil ustvarjanje občutka konstantnega, vsevednega nadziranja (čeprav vsi zaporniki dejansko niso mogli biti opazovani ves čas) in preko tega vcepljanje režima samoobvladovanja. Vzporednica z rediteljskimi šolami ie očitna. Bentham je bil dejansko navdušeni privr- ШМН 14 JAMES DONALD ZNANILCI PRIHODNOSTI: ŠOLANJE, PODVHŽENJE Ш SUBJBKOTIZACIJA (П. DEL) ženec in aktivni udeleženec na koncu sicer brezplodnega načrta ustanovitve šole za otroke srednjega stanu, ki bi uporabljala rediteljske metode in bila zgrajena v skladu s »konstrukcijskim principom Panoptikona«., Sistem hierarhičnega opazovanja, ki ga je Foucault identificiral kot eno izmed odločilnih tehnik uveljavitve nove disciplinarne oblasti, je bil v rediteljskih šolah institucionaliziran v njihovem ustroju, rabi rediteljev in sistematični organizaciji časa učencev. Toda prav tako kot te oblike nadziranja so bili pomembni novi načini proučevanja, klasificiranja in obravnavanja prebivalcev teh racionaliziranih institucij. Ti postopki so vpeljali norme vedenja, od katerih naj bi zaprti individui odstopali. Na ta način se je fizično kaznovanje ujetnikov umaknilo konfinaciji in — vedno bolj — programom rehabilitacije, ki je temeljila na podatkih, zbranih o vsakem posamičnem primeru — tehnika normativne obsodbe. Podobno so rediteljske šole izvajale detajlno ekonomijo kaznovanja in nagrajevanja in to ne samo sposobnosti učencev za memoriranje lekcij, temveč tudi njihovega vedenja, drže, točnosti, čistosti, itn. To osredotočenje prisile na posameznega otroka so kritizirali vzgojitelji kot Robert Ovven, Kay-Shuttleworth in David Stow (ki je pisal o metodah poučevanja in vodil eksperimentalno šolo za pripravo učiteljev v Glasgowu). Za njih ni bilo dovolj proizvajati ubogljiva telesa. Menili so, da civilizacijski cilji osnovnega šolanja zahtevajo učence, ki lahko razumejo svoje lekcije (Hamilton, 1918, str. 2). Njihova praktična rešitev je bila korak od individualizma rediteljskih šol k učiteljevemu simultanemu poučevanju celotnega razreda. Kot posledica tega so se začele spreminjati tudi podobe učilnic (school rooms). Medtem ko so bile klopi v lancastrov-skih šolah pogosto razvrščene v rahlem nagibu, da bi bili učitelju vidni vsi učenci, (master) je Stow vpeljal galerije, katerih namen je bil usmeriti pozornost otrok na njihovega učitelja (teacher). V nižješolski učilnici, ki jo je v svoji prehodni fazi skonstruiral Stow, sedijo dečki in deklice na galeriji, kjer jih ločuje lesena pregrada. Pred njimi, poleg svojega stola in stojala za knjigo stoji učitelj. V osrednjem delu sobe so učna stojala, na katerih so pritrjene slike ali predmeti. Kadar otroci niso poslušali pouka z galerije, so se zbrali po skupinah okoli teh učnih stojal, kjer jih je potem učil reditelj (Seaborne, str. 144). S Ifl Schoolroom St 1 1 11 I I I ~T~TT Pod imenom simultanega poučevanja se je pojavila nova kombinacija izpraševalnih metod z razvrstitvijo učencev po kriterijih, ki so poudarili prej podobnosti med učenci v »razredih« kot pa njihove individualne razlike. Te nove metode, po katerih je učitlej izbiro učencev, ki jih je vprašal, prepustil naključju, ali pa so imeli učenci možnost pokazati svojo pripravljenost z dviganjem rok, naj bi povzročile, da bi bile misli učencev nenehno zaposlene in pod učiteljevim vplivom (Hamilton, 1981, str. 5—6). Do časa osnovnih šol (Board Schools) v 70-ih letih 19. stol. je bila zamisel učilnice (scholl room) zamenjana — ali v večjih šolah vsaj dopolnjena — z značilno zgradbo šole, kjer je bila šolska dvorana obkrožena z več ločenimi učilnicami (classrooms). Londonska šolska uprava (London School Board) je ena prvih imenovala arhitekta, E. R. Robsona, ki je 1872 postavil več načel in pravil. Pouk vsake skupine oz. »razreda« (»standard«) mora potekati v ločeni učilnici, četudi »mora biti to načelo, kolikor je vsaka šola pod nadzorom enega učitelja ali učiteljice, do neke mere podrejeno nujnosti takega nadzora« (cit. po Seaborne in Lovve, 1977, str. 25). V vse učilnice se mora vstopati iz osrednje šolske sobe. (Skrb za nadzor nad seksualnostjo učencev je prav tako vodila k zahtevi po ločenih igriščih za dečke in deklice in po ločenih vhodih, postavljenih čimbolj narazen — če se le da iz različnih ulic.) Ta načela so vidna na osnovni šoli, ki sojo po Robsono-vih načrtih 1874. zgradili na Worningtonški cesti v londonskem okrožju Portobello in ki je v pritličju vključevala tudi dve otroški šolski sobi in dve sobi za dojenčke. Soli za dečke in deklice sta bili v ločenih nadstropjih zgoraj; lepo kažeta Robsonovo usmeritev k ustroju, ki temelji na osrednji dvorani, obkroženi z učilnicami (Seaborne in Lovve, 1977, str. 29-30). ZNANOST PEDAGOGIKE »Ločitev učilnic gre z roko v roki s pojavom (z izrazom, ki se je prvič pojavil okrog tistega časa) razrednih učiteljev (Hamilton, 1981, str. 10). Ti odrasli učitelji, pogosto ženske, so bili kvalificirani, vendar pod nadzorom nadučitelja (head teacher). Mnoge je omejila dotlej prvikrat formulirana zahteva, ki jo je 1870. postavil Zakon o izobraževanju (Education Act), čeprav se je oblikovanje profesionalne učiteljske sile pričelo že prej z nekim drugim Kay-Shuttleworthovim programom. 1840. je vpeljal državno financirani učenec-učitelj sistem in mrežo učiteljišč. Vendar pa se poučevanje ni docela profesionaliziralo vse do zadnjih desetletij stoletja, ko so bile ustanovljene prve univerzitetne katedre za izobraževanje in so se pričeli pojavljati strokovni časopisi. V tem kontekstu je dobila reakcija proti simultanemu poučevanju (še posebej po vpeljavi Revidiranega zakona leta 1862) svoj jasnejši izraz. V svojih Principih razrednega pouka (1902) n. pr. je J. J. Finday ( ki naj bi postal profesor izobraževanja na Manchester University) izrazil svoje prepričanje, da »enota« v izobraževanju ni šola ali razred, marveč posamezen učenec«. Na ta način je bila strokovna akademska veda o izobraževanju že od vsega začetka zaznamovana s privrženostjo »Novemu«, »Progresivnemu« ali »Na otroke usmerjenemu« izobraževalnemu gibanju. Kot pravi Hamilton, se je izoblikovala kot zavrnitev »zahtevane mehanizacije simultanega poučevanja; enako kot je delo Stowa in Kay-Shuttlewortha predstavljalo reakcijo proti arbitrarni naravi individualiziranega poučevanja pred 19. stoletjem« (1981, str. 11). Infants plavground Boys' plavground Girls' playground Covered plavground entrance Liulillli Babies abies' room Girls' entrance Infants' entrance feet ДБ 3 čEč 11 /1 n’ metres V to novo znanost pedagogike sta se vključila še dva druga diskurza, ki sta se ukvarjala z znanstvenim klasificiranjem otrok: preučevanje otrok in mentalno merjenje (Walkerdine, 1984, str. 169—73). Priljubljena moda v preučevanju otrok je bil poskus sistematične določitve modelov odraščanja; raziskave so pogosto privzele obliko poročil znanstvenikov o njihovih opažanjih lastnega otroškega »razvoja«. Čeprav je bilo najbolj vplivno besedilo delo Wilhelma Ргеуегја Die Seele des Kindes, ki je izšlo v angleščini kot Otrokova duša leta 1881, je bil najširše navajan angleški primer Biografska skica nekega otroka Charlesa Darvvina, kije bila izdana 1887. na osnovi beležk, narejenih v štiridesetih. Pri teh in drugih raziskavah ni pomembno samo to, da otrokom pripisujejo normal proces odraščanja, temveč predvsem, kot zapaže Valerie Walkerdine, »da so bili otroci kot kategorija prvikrat dotlej izločeni za znanstveno preučevanje in da so diskurzi, ki so producirali otroke kot objekte teh raziskav, izhajali iz biologije in topografije ter vsakdanjega zdravega razuma« (1984, str. 171; kur-ziv je moj). Medtem ko je preučevanje otrok zadevalo vse aspekte odraščanja — njihovo fizično rast, njihova verovanja in navade, njihovo igro, itn. — se je mentalno merjenje osredotočilo izključno na razvoj intelektualnih zmožnosti (ali »inteligence«) in njihovo porazdeljenost znotraj populacije. Za psihologa Francisa Galtona, vodilnega zastopnika te nove znanosti, je bila spodbuda za takšno početje evgenistični strah pred degeneracijo in želja po zaščiti in izboljšanju kvalitete angleškega prebivalstva. Se enkrat smo soočeni s to veliko spremembo v načinih razumevanja in s politično akcijo v desetletjih ob koncu stoletja, v kateri so zmožnosti individualiziranih otrok, kakor so jih definirale nove psihološke znanosti, zapadle v novo pedagogiko in v vedno bolj vseprežemajoče oblike družbenega skrbstva, preiskovanja in nadzorovanja. PRESKUS, INŠPEKCIJA, SPRIČEVALA Razne tehnike individualiziranja in regulacije učencev, ki so terjale zgoraj opisane aparate vednosti, so bile za vednost produktivne tudi v nekem drugem smislu. »Hierarhično opazovanje« je impliciralo razpad anonimne množice prebivalstva v posamezne primere. »Normalizirajoče presojanje« (»normalizing judgement«) je potem te primere ponovno razporedilo v določene statistične norme, ki so lahko delovale prisilno na tistega, ki je od njih odstopal. Da bi ta normalizi-rajoči proces lahko deloval, je moral imeti vsak zapornik, dijak ali državljan individualno zgodovino, ki je privzela materialno formo natančnih institucionalnih spričeval in poročil. To je bil del tistega, kar je zgodovinar Carlo Ginzburg poimenoval vzpostavitev »sklenjene mreže družbene kontrole«, ki je implicirala »prisojanje identitete skozi karakteristike, ki so bile trivialne in onkraj zavestnega nadzora« (Ginzburg, 1980, str. 24). Ljudje so bili klasificiram in kategorizirani v masivnem pisnem arhivu, ki je nastal v tem procesu. Navadne individualnosti, ki prej niso »dosegle praga deskripcije« (Foucault, 1977, str. 191; slov. prev./, str. 190), so postale predmet raziskovanja in dokumentiranja. Osrednja taktika te strategije na področju šolstva (in drugod) je bila tista, ki jo Foucault imenuje »drobna tehnika« preskušanja (1977, str. 184—94; slov. prev.: str. 186—194; Hoskin, 1979). Preskus, ta »mehanizem objektivacije« (1977, str. 187; slov. prev.: str. 186), je prenehal biti preprosto končno potrdilo o strokovni usposobljenosti. Namesto tega je postal rutinska metoda preverjanja dela učencev in uveljavljanja hierarhičnega reda med njimi. Pisni preskusi in spričevala o njihovih rezultatih so se prav tako vključevali v »razširjajočo se mrežo pisanja«, v kateri so bili individui ujeti, njihove zmožnosti opredeljene in njihova usposobljenost določena. To nas seveda spominja na logiko izpred Revidiranega zakona iz 1862. Deloma nedvomno predstavlja poskus uveljavitve bolj učinkovitega državnega nadzora nad posameznimi šolami — vsaka šola, ki je dobila vladno dovoljenje, se je morala držati n. pr. predpisanega dnevnega razporeda. Vendar pa je bila natančna določitev izobrazbenih standardov (stan-dards), ki so morali biti usklajeni, prav tako očiten (četudi pogosto brezuspešen) mehanizem podrejanja tako šol kot učencev skupnim normam (gl. sliko 6). Prevedla Ksenja Bregor in Gregor Golobič. (konec prihodnjič) Branje Pisanje Zgodba, sestavljena iz enozložnih besed. Pisanje črk tiskane in pisane pisave po nareku na šolsko tablo ali na skrilasto tablico. Pisanje številk do 20 po nareku na šolsko tablo ali na skrilasto tablicojpre-poznavanje in imenovanje številk do 20; ustno seštevanje in odštevanje številk do' 10 po primerih s šolske table. Standard II Ena izmed zgodb, ki v osnovnem berilu, uporabljanem v šoli, sledijo enozlo-žnim. Prepis neke natisnjene vrstice s pisanimi Črkami. Račun iz preprostega seštevanja ali odštevanja in poštevanka. A«P1 Standard III Kratek zapis iz osnovnega berila, ki se ga uporablja v Šoli. Enkrat počasi prebrati nek stavek iz istega zapisa in ga potem po posameznih besedah narekovati. Računanje po kateremkoli preprostem pravilu do (vključno) deljenja. Branje Pisanje Aritmetika Standard IV Kratek zapis iz višjega berila, ki se ga uporablja v šoli. Iz iste knjige, vendar ne iz istega zapisa, počasi enkrat narekovati nek stavek po nekaj besed skupaj. Računanje po sestavljenih pravilih (denar) . Standard V Nekaj vrstic poezije iz berila za prvi razred. Iz berila za prvi razred počasi enkrat narekovati nek stavek po nekaj besed skupaj. Računanje po sestavljenih pravilih (skupne uteži in mere). Standard VI Kratek običajen članek ali druga sodobna pripoved. Nek drug običajen članek iz časopisa ali neko drugo sodobno pripoved počasi enkrat narekovati po nekaj besed skupaj. Praktični računi ali tovorni listi /bills of parcele/. Definicije standardov po Revidiranem zakonu /Revised Code/, (Maclure, 1979, str. 80)V 15 ZA ŠTUDENTE, ZA REKTORJA, ZA UNIVERZO Dogajanja na Univerzi, tako ljubljanski kot mariborski so zaznamovala letošnji maj. Zasedba filozofske fakultete, bojkot predavanj, štrajk profesorjev na filozofski fakulteti, program rektorja Križmana za razvoj Univerze v Mariboru in nenazadnje bojkot plačevanja stanarin, so dogodki, ki smo jih spremljali minuli mesec. Na tem mestu podrobneje orisujemo in spremljamo bojkot plačevanja stanarin v mariborskih študentskih domovih, ki je ob štrajku profesorjev na filozofski fakulteti verjetno najbolj značilen primer mačehovskega odnosa do Univerze v tej družbi. Zagotovo pa je omenjeni revolt najbolj »študentski«. V osemdesetih, v obdobju naraščajoče revščine v socializmih, so Univerzo v Sloveniji med drugim zaznamovali tudi partikularni študentski boji za obstanek. Za razliko od študentskega gibanja konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih, ko so idealistične ideje, ki so preplavile toge kraje tostran železne zavese pomenile tudi zasuk v (povojni) miselnosti na tej ustanovi, so študentski boji osemdesetih zgolj in samo — boj za preživetje. Drugi mariborski bojkot — ob lanskem po ukinitvi regresa za študentsko prehrano — zaen- krat ni prinesel še nič bistveno novega. Študentski predstavniki so se sešli nazadnje z ministrom za izobraževanje in predsednikom Izobraževalne skupnosti, ki sta — ob vnaprejšnjem opozorilu, da prihajata brez mošnje — vendarle obljubila izpolnitev ključne zahteve po zmanjšanju višine stanarin v študentskih domovih na četrtino povprečne slovenske štipendije. Toda nekaj le ločuje aktualni bojkot od minulih študentskih revoltov: izrecna in glasna opredelitev za rektorja Križmana tudi v naslednjem mandatu. Slednjo zahtevo, ob sporočilu, da bojkot ni naperjen zoper delavce Študentskih domov, gre razumeti kot ugotovitev, da Univerza ni več le gola, amorfna institucija, temveč — združba ljudi. In da ni vseeno, kdo nastopa v njenem imenu, ker gre konec koncev za skupnost profesorjev in študentov, oziroma naj bi zanjo vsaj šlo. Zavest, da študentje niso ovce, da tvorijo priviiigi-ran družbeni sloj, sloj, ki mu je primarna naloga in interes brati, predstavlja tisti ključen vzvod, na katerega gre upreti težnje in snovanja po boljšem življenju. Maja je bilo na mariborski Univerzi karseda burno. Devetega maja so študentje in profesorji bojkotirali predavanja v znak protesta ob od-vedbi Janeza Janše v ječo. Dan kasneje so se stanovalci Študentskih domov zbrali v ŠTUK-u na zboru študentov, v protest proti novemu zvišanju stanarin na katerem so se odločili za bojkot plačevanja stanarin, iz svojih vrst so formirali Odbor stanovalcev, »Organom slovenske oblasti« in javnosti pa so sporočili svoje osnovne zahteve in terjali njihovo izpolnitev. Gre za opredelitev sistemskih virov financiranja študentskega standarda, kar je, mimogrede, postala že klasična študenstska zahteva, vir za polnjenje ustreznih skladov pa študentje vidijo v sredstvih iz sklada za nerazvite. Na neučinkovitost in enostranskost tega sklada se iz različnih logov že dolgo opozarja. Formirani Odbor je kasneje prišel do nekaterih famoznih ugotovitev. Najprej tiste, da v ljubljanskem Študentskem centru sprejemajo odločitev, po kateri naj bi tamkajšnji stanovalci plačevali stanarine samo v višini četrtine povprečne slovenske štipendije (618.960 din), kar znese 154.740 dinarjev. Primanjkljaj, ki naj bi pri tem nastal, ocenjujejo, da gre za 300 milijonov dinarjev, pa naj bi krili (?) iz za sedaj še neznanega vira. Gre za boniteto, ki v Mariboru ni vpeljana, zaradi česar naj bi stanarine tukaj znašale okrog 200.000 dinarjev, kar je pravzaprav tudi vzpodbodlo študentski revolt. Druga famoznost, »varnostno vprašljivejša«, se nanaša natančno na sklad za nerazvite. Ob ugotavljanju neracionalnosti zasnove omenjenega sklada, je Odbor poskušal ugotoviti višino sredstev, ki so jih v ta sklad dolžni prispevati iz Slovenije. Najprej jih je zanimalo, kako in kje, in če je sploh mogoče, priti do tega podatka. Na republiškem komiteju za informiranje so izvedeli, da jim z informacijami te vrste lahko postrežejo na Republiški upravi za družbene prihodke, ter da ni nikakršne podlage za tajnost omenjenih podatkov. Po klicu na Upravo so jih preklapljali s telefona na telefon, osmi (bojda) sogovornik pa jim je navrgel, da podatek resda ni tajen, vendar pa bi vseeno lahko razburil javnost, zato ga pač ne bodo po- sredovali. Naj na tem mestu ne analiziramo tovrstnih antagonizmov, raje pojdimo k tretji, časovno oddalnejšejši, a najbolj famozni ugotovitvi. Na računu republiškega štipendijskega sklada se je v prvem polletju minulega leta zbralo skoraj 29 milijard dinarjev, od česar je bilo razporejenih 15,5 milijard. Vsota z aktive, torej presežek, ki je nastal, se je izgubil neznano kje. Nobenemu od pristojnih še ni uspelo vsaj približno odgovoriti na vprašanje o tem, zato še naprej ostajajo samo ugibanja. Na drugem zboru študentov, na predvečer svetega Dneva mladosti, so se stanovalci študentskih domov znova dobili na ŠTUK-u. Premlevali so situacijo in se vsem posledicam navkljub odločili za podaljšanje bojkota ob precizneje artikuliranih in bolj ostro zastavljenih zahtevah vsaj do sestanka s predstavniki izvršne oblasti, pristojnimi za izobraževalno sfero. Sestanek se je tudi »zgodil«. Zasedba kompetentnih je obetala ploden dialog. Na eni strani so sedeli mestni politiki Pivec, Čuk, Breznik, Hasl ter republiška Horvat in Žibret, na drugi pa Maca Pehan, predsednica mariborske mestne mladine in Božo Novak s sodelavci, kakor je označil študentske predstavnike podpredsednik mestnega izvršnega sveta Breznik. Nekako v sredino je bil umeščen direktor Študentskih domov Marinič. Začelo se je klasično. Študentje so podali svoje zahteve politiki so se izkazali z lastno demagogijo. Prednjačil je Žibret, predsednik Izobraževalne skupnosti, Slovenije, ki je na začetku potožil, kako se zadnje čase udeležuje samo še tovrstnih sestankov. Takoj nato je pribil, da prvič sliši o kakšnem limitiranju stanarin, v kar se ni dal prepričati niti z dokumentom iz Ljubljane, ki je bil opremljen tako, kot uradnemu papirju pristoji. Zavzel se je za spremembo prispevne stopnje, za njeno povišanje. »Do spremembe ne moremo nič dati,« je dodal, »vabimo vas, da nam pomagate pri spremembi tega. Sredstva za vojsko se morajo zmanjšati. Njihov delež v strukturi mora biti konstantno nižji od deleža za šolstvo. To bo trda zadeva. Opravka bomo imeli s tabuji, svetimi kravami...« Tako je bogokletna študentska zahteva iz lanskega leta spremenila svoj značaj in postala lastna izobraževalni politiki. Za njim je nastopil Ivan Čuk, ki se je presenetljivo jasno zavzel za razvoj Univerze, opredelil nivoje in stopnje izvrševanja, kljub vsemu pa je na koncu mnogo skromneje dodal, da se mora Univerza razvijati skladno z razvojem Maribora. Za tega pa je resi-gnirano ugotovil, da trenutno v tem pač nazaduje. Dr. Horvat se je zavezal, da bosta z Žibretom preverila možnost sprotnega prilagajanja štipendij inflacijskim vplivom ter da se bosta informirala o spornih 25 % (?). Opozoril je, da je status Študentskih domov v Mariboru in študentov nasploh popolnoma enak kot v Ljubljani, ni pa mogel kaj, da se ne bi skihal nad protestom UK ZSMS Maribor ob tretmanu Križmanove opcije razvoja Univerze v Mariboru, za kar da ni šlo, da je le rektor Peklenik vzrojil, sicer pa je bil pogovor informativne in ne iracionalne narave. Skratka, pogovor se je končal, ko so obljubili, da tudi v Mariboru stanarine ne bodo presegale četrtine povprečne slovenske štipendije. Akceptirali so dejstvo, da bo to pomenilo primanjkljaj sto- tih milijonov dinarjev na mesec v blagajni Študentskih domov. Vira za kritje niso definirali, edini so si bili le v tem, da ga je treba poiskati. Ključni pripombi Mace Pehan, da je že večkrat sodelovala na podobnih razgovorih in da se ji vsiljuje občutek, da se odgovorni pridejo iz Ljubljane samo pogovarjat, vedno znova pogovarjat o istih rečeh, kot da se še nikoli ne bi videli, je naletela na gluha ušesa. Prav v bistvu, v sporočilu te pripombe najdemo pot do eventuelne rešitve iŽ navidezno začaranega kroga: politiki so zgolj in samo še gasilci novih požarov, novih situacij, ki vznemirjajo. Prizadeti pa so lahko, ob vsej naivnosti v resni igri, kot bi dejal S. Žižek, prinašalci novega, prav tistega, kjer se skrivajo nastavki za dejansko ustreznejše vrednotenje lastnega položaja. V tem kontekstu gre začasne rešitve jemati zgolj kot pesek v oči. Enako kot floskule tipa »tudi sam sem bil študent, pa vem kako je«, »zdaj moramo malce potrpeti, potem bo vse boljše«, ... Preveč noro je, da se mora vsaka generacija študentov sestajati z istimi politiki, jim tolmačiti enake zahteve in biti zadovoljna z enako rešitvijo. Zgodovinski spomin namreč postaja tisti studenec, iz katerega študentje (v dani situaciji) črpajo tudi smisel za refleksijo in analizo dane po- zicije. Zame. a »generaciji očetov«, ki iz študentskega gibanja topogledo ni iztržila nič drugega kot udobne stolčke, je sproducirala tudi lakonično pripombo enega od študentov na zboru v ŠTUK-u, ki je dejal, da bojkotira pač samo zato, da »kljubuje socializmu«. In če smo na začetku ugotavljali, da so ideje in dogodki študentskega gibanja pred dvajsetimi leti pomenili zasuk v (povojni) miselnosti na Univerzi, lahko temu na koncu še enkrat pritrdimo. Preprosto, gre za to, da temeljne odnose narekuje (dnevna) politika. Zavest o tem potrjuje odsotnost idealističnih idej, svetlega vzorca iz sanj. Če se ozremo naokoli, bomo opazili, da sedanja generacija študentov prav na nič ne prisega, da z dna opazuje tiste, ki so se nekoč zaklinjali na plan, potem na dogovor, sedaj pa obožujejo tržno ekonomijo. Ostaja jim dvom in siva realnost. Pa upanje, da bodo v svoji naivnosti dovolj nesramni. In kljubovalni, da ne bodo nasedli govoričenju o boljšem življenju nekoč, temveč bodo prihajali s projekti zanj in terjali njihovo uresničevanje. Bojan Prunk BOJKOT STAN fsmozasrSLemsKO.rcl iinancironio štua&Gni