SONČEK
0801969
ŠT. 45 - LETO 61 - CELJE, 9.6- 2006 - CENA 300 SIT -1,26 EUR od90 omarica NT r^acim
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
' CELJE MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje 'NOVA" OKNA
080 12 24 www. mik-ce.si
Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli.
ska/ni^e
city center
MOTatednik raslscelje --EHEH —1
PRIJAVE: ABITURA if.s.D., Lava 7, Celje Tel.: 131421 55 32 in 131421 55 38
RAJE PES KOT S TAKSIJEM!
ercator
petek, 9. junij 2006, ob 18. uri
Zabavna prireditev MORSKI PIKNIK
HOLDING TRDNJAVA POCENI DO ROGASTVA
TEST ZA VOZNIKE, KI NISO RAVNO PRI SEBI
UŽITEK V DOBRI KAVI I 1'RAŽABNA: jj3/713j6|j6j
Stanovanjski kredit, da!
~sro%
Stroški odobritve y I banka celje
GOGA STEFANOVIČ-ERJAVEC: VSE ZA PLES
ABITURA ,,,
VIŠJA STROKOVMA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
KOMERCIALIST
(VI. stopnja)
POSLOVNI SEKRETAR
(VI. stopnja)
Informativni dan bo v četrtek, 15.06.2006 ob 17. uri
JANČAR IMA TUDI EVROPO
Imate pošto na strani 22
DOGODKI
UVODNIK
O kromosomu in žogi
Najbrž ga ni med moškimi, ki ne bi kar naprej razmišljal o razliki med moškimi in ženskami. Na tak ali drugačen način. Prepričan sem, da je tudi z za eno črko genskega zapisa v zadnjem kromosomskem paru hendikepiranim nasprotnim spolom podobno. Razmišljamo o mišicah, po-raščenosti, ravni testosterona, pa o zapeljivih- oblinah, hribčkih in vabljivih dolinah. Kar naprej mislimo drug o drugem in se sprašujemo o razlikah. Jih je res zakrivil tisti nesrečni y namesto X v zadnjem kromosmskem paru? Je razlika med moškimi in ženskami res le v testosteronu, poraščenosti, v prvinskem nagonu lovca in varuhinje domačega ognjišča? Ne! Razlika je v nogometu. V tisti začarani, čarobni, s pikicami posuti žogi. Kajti nije razlike med spoloma, ki bi bolj jasno, bolj odločno, bolj čvrsto pogbbila te razlike.
Saj ne, da ženske že y osnovi ne marajo te čudovite igre, ki je obnorela svet. Tudi ženske rade pogledajo mišičaste, s kondicijo nabite in prešvicane atlete, ki v peklenskem tempu igre zmorejo uro in pol teči po igrišču in ob tem še kaj početi z žogo. Kleč je drugje. V pozornosti.
Težko je priznati, a najpomembnejša postranska stvar na svetu je zgolj stvar pozornosti. Žensk namreč ne moti toliko tistih 90 minut, ko ves moški svet začarano bulji v televizorje, se baše s čipsom, naliva s pivom, preklinja, vriska, živi z igro. To bi že prestale. Hujše je s pozornostjo, ki je kar naenkrat ni več. Ves svet se zavrti z žogo, vse se vrti okoli žoge. Cel dan pogovorov pred tekmo o tem, kaj bo, kdo je boljši, kdo bo dal gol, kakšen bo rezultat. In za tem spet cel dan pogovorov o tem, kdo je bil boljši, kdo je imel smolo, s kakšno neponovljivo potezo je eno moštvo »potopilo« drugo ... In potem pride nov dan. Nova tekma.
In kje je pozornost? Kje običajni ritem življenja? Kdaj bo »naš« sploh še kaj naredil?
'Rikaj je kleč. In zato je razlika med moškimi in ženskami v nogometu. Tem kraljevskem športu, ki je prav danes pričel vladati svetu na prvenstvu u Nemčiji. In bo vladal mesec dni. In bo povečal prodajo piva, televizorjev ... In bo zbiral množice na štadionih, pred domačimi televizorji, pred plazmami v gostinskih lokalih, kjer bo moški svet lahko brezskrbno navijal, praznil vrčke in kjer bo vsakdo lahko pameten, premeten selektor vsakega moštva. Poraslo bo število domačih prepirov, tudi ločitev, spet bo trpela rodnost, na izletniških točkah bodo preklinjali, ker bo izletnikov malo ... Tudi v naši vse bolj sebični podalpski deželici, čeprav so nam divji Škoti pred letom dni prav u Celju, na štadionu, ki je nacionalni in mestni ponos, upihnili še zadnji up, da bi bili še bolj zraven. Še bolj v središču sveta. Kije nogomet. Pa pozornost gor ali dol, x ali y f kromosomskem genskem zapisu, lovci ali čuvajke ognjišča.
Matura ni ogrožena
Kot je včeraj, v četrtek, zagotovil šolski minister dr. Milan Zver, se letošnja matura nadaljuje po urniku in na njeno izvedbo ne vpliva predčasno razkritje matu-ritetnih pol iz psihologije in nemščine ter izbor tem iz biologije.
Kot so sporočili po tem, ko so se v javnosti pojavile novice o delnem predčasnem razkritju letošnjih maturitetnih tem, sta bili na šoli na območju PU Nova Gorica pri preiskavi kriminalistov najdeni dve varnostni vrečki, ki sta bili predčasno odprti in ponovno zaprti - v njiju pa naj bi bile izpitne pole iz psihologije (pisni del je bil po urniku v sredo) in nemščine (pisni del je po urniku na vrsti danes, zanj pa so pri-
pravili novo različico). Kot je pojasnil direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupane, morajo vsi člani maturitetne komisije ter vsi, ki sodelujejo z Državnim izpitnim centrom, podpisati izjave o molčečnosti in varovanju podatkov. Varnostne vrečke, v katerih je po pet maturitetnih pol, morajo biti po prevozu do šol skrbno varovane v ognjevar-nih kovinskih omarah, za prevoz maturitetnih pol do šol pa je po posebni pogodbi zadolžena pošta.
Zupane je še dejal, da bo v petek na sedežu državne komisije za splošno maturo izredna seja, na kateri bodo obravnavali prav te anomalije, ki so se pojavile pri letošnji maturi.
IS
Predsednik obiskal Celje
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je včerajšnji dan preživel v Celju. Najprej ga je pozdravil župan Bojan Šrot, nato pa je v prostorih Mestne občine Celje za zaprtimi vrati sledil pogovor s predstavniki mestne oblasti.
Tema pogovora je bila trenutna situacija v mestu, kjer je po besedah Drnovška razveseljivo to, da težav ni, »saj jih nismo našli,« kot se je izrazil. So se pa dotaknili nekaterih težav glede brezposelnosti. Po besedah Drnovška so splošni pokazatelji glede zaposlovanja v mestu pozitivni »tako, da ostajajo pozitivna pričakovanja za ljudi, ki nimajo dela ali stalnega dela,« je še dejal. Predsednik države se je nato odpravil v knjigarno Mladinska knjiga v Stanetovo 3, kjer je podpisoval svojo knjigo Misli o življenju in zavedanju. Slovenci so knjigo dobro sprejeli, saj je v njej po njegovih besedah napisano tisto, kar je pomembno za vsakega človeka. Na vprašanje o morebitnem izidu
Na obisku v Celju je predsedniku prvi stisnil roko celjski župan Bojan Šrot.
tretje knjige in njenih poudarkih, pa predsednik odgovarja, da še ne ve, kdaj bo ta izšla in če sploh, saj je to odvisno od trenutnega navdiha. Od vsakega prodane-
ga izvoda knjige bo sto tolarjev namenjenih za podporo mladinskemu zdravilišču na Rakitni.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Podeželje se je predstavilo mestu
Včeraj popoldne smo v središču Celja vnovič dočakali zdaj že tradicionalno prireditev Podeželje v mestu.
Pred tremi leti jo je na jesen prvič pripravila kmetijsko gozdarska zbornica kot zaključno prireditev razvojnega programa podeželja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. S tem svetovalnim programom so skušali najti dopolnilne programe kmetij na celjskem območju in program je dal dobre rezultate. Naslednje leto so prireditev
ponovili in jo tudi nekoliko razširili, prvotni predstavitvi dobrot s turističnih kmetij so se pridružili že prvi pridelovalci bio prehrambenih izdelkov, ribogojci, medičarji in drugi. Tretjo prireditev Podeželje v mestu pa je včeraj prvič pripravil zavod Celeia Celje.
Od poldneva pa vse do 20. ure so se ob stojnicah predstavljala turistična društva iz občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, pa posamezne turistične kmetije, domači obrtniki, nekatere osnovne šole,
vrtnarska šola, nastope so pripravljala društva s podeželja ... Pridelke s kmetij je bilo mogoče tudi poskušati in jih kupovati. Svoje blagovne znamke, zrasle iz podobnih programov razvoja podeželja, pa so predstavili tudi gostje iz Škofje Loke, Ptuja in z vipavske vinske ceste.
Zabavno, privlačno in za mesto nenavadno prireditev je zaključila večerna zabava, kjer je občinstvo ogreval ansambel Frajerji.
BRST
Foto: GREGOR KATIC
Bogat sadni kruh je vabil tudi najbolj site. Št. 45 - 9. junij 2006 -
VOLITVE
SDS v enem kosu
Na seji izvršilnega odbora Slovenske demokratske stranke (SDS) so podali dodatna soglasja k županskim kandidaturam za lokalne volitve 2006. V stranki so zaenkrat podprli kandidate za župane v približno polovici slovenskih občin, točneje 103 občinah, medtem ko v drugih občinah postopek evidentiranja kandidatov za župane še poteka.
Med občinami z znanimi kandidati so tudi mnoge s Celjskega, međ kandidati pa poleg sedanjih županov najdemo kar precej »politično« novih imen. V Braslovčah bo na listi SDS kandidiral Marko Balant, v Dobju Franc Salobir, na Dobrni Martin Brecl, v Gornjem Gradu Toni Rifelj in v Kozju Andrej Kocman. V Laškem je kandidat Igor Knez, v Nazarjah Irena Praznik, na Polzeli Ljubo Žnidar, v Preboldu Marjan Golavšek, v Rogaški Slatini dr. Milan Ulbin in v Rogatcu Igor Ko-kovnik. Med kandidati za župane najdemo še Jožeta Kor-žeta, ki bo kandidiral v občini Šentjur, Zvonka Novak - Habot bo kandidatka SDS v Šmarju pri Jelšah, Darko Menih v Šoštanju, Miran Jurko-šek v Štorah, Vilko Jazbinšek v Taboru, Franc Sever v MO Velenje, Arnold Ledi v Vojniku, Franc Sušnik na Vranskem, mag. Boris Pod-vršnik v Zrečah in Robert Če-hovin v Žalcu.
US
DOGODKI
Gozdovi za prihodnost
Ob tednu gozdov še Nacionalni gozdni program za dolgoročno gospodarjenje z gozdovi
V tem tednu so v ospredju gozdovi. Ne le zaradi tedna gozdov, ki je že stalnica, v teh dneh namreč pripravljajo tudi javne forume, na katerih predstavljajo Nacionalni gozdni program (NGP), ki bo po sprejemu v parlamentu nadomestil pred desetimi leti sprejet Program razvoja gozdov. Javne forume v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo pripravljajo v posameznih območnih enotah zavoda za gozdove. Tako so v Celju novostim lahko prisluhnili v torek, v Nazarjah pa dan kasneje.
Na forume poleg lastnikov gozdov vabijo vladne in druge državne organizacije, politične stranke, lokalne skupnosti ter predstavnike nevladnih organizacij. »NGP vsebuje strateške usmeritve, načrt in cilje za gospodarjenje z gozdovi,« je poudaril Vid Pre-ložnik, vodja odseka za načrtovanje v OE Nazarje. NGP ni samo zakonski predpis, v bistvu predstavlja proces, ki je predviden v skladu z evropskimi dokumenti, vanj pa so
vključene tudi nove obveze, ki jih prinašajo mednarodne konvencije. Lahko bi rekli, da NGP prinaša usmeritve sonaravnega večnamenskega gospodarjenja z gozdo-
»To ni prvi dokument v Sloveniji, podoben je bil izdelan pred desetimi leti, ki je bil takrat sploh eden prvih tovrstnih evropskih dokumentov. Danes je zaradi spremenjenih razmer v gozdovih v Sloveniji in Evropi treba pristopiti k novemu,« je povedal Dragan Matjašič, ki v zavodu za gozdove vodi odsek za načrtovanje. »Gre za izjemno širok spekter ciljev in usmeritev gospodarjenja z gozdovi. V bistvu skuša prikazati, na kakšen način naj bi se gozdovi razvijali v naslednjih 10, mogoče 20 letih. Razlika izpred desetih let je, da so razmere danes drugačne, večji so vplivi javnosti in lastnikov gozdov, spremenjene pa so tudi razmere v gozdovih. Torej gre za obnovo in dopolnitev programa z novimi spoznanji in novim stanjem v gozdovih.«
V pripravi NGP so poleg ministrstva in zavoda sodelovale druge institucije, med njimi gozdarski inštitut in Biotehniška fakulteta. Med predstavitvijo dokumenta širši javnosti pričakujejo pripombe, predloge, tudi vprašanja in kritike. Sicer je celoten nacionalni program objavljen na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, kjer so navedeni tudi naslovi, na katere se lahko obrne zainteresirana javnost.
Funkcije gozda
Kakor so ocenjevali na javnem forumu v Nazarjah, so slovenski gozdovi dobro ohranjeni. Gozdno gospodarski načrti za Slovenijo predvidevajo več kot 3 milijone kubi-kov poseka letno, verjetno pa se bo še povečal. Vendar se hkrati povečuje razkorak med možnim in dejanskim posekom, saj lastniki ne posekajo toliko, kot predvidevajo načrti. V 50 letih se je tako zaloga gozdov podvojila v primerjavi s stanjem po vojni.
»Gozdovi pa niso samo surovinska baza za les, temveč
imajo pomembno ekološko, varovalno, socialno, turistično in še kakšno drugo funkcijo. V novejšem času spoznavamo tudi njihovo pomembnost pri uničevanju ogljikovega dioksida, zato sta obseg in kakovost gozdov vse bolj v ospredju,« je omenil vodja OE Nazarje Toni Breznik.
Z javnim forumom so na-zarski gozdarji zaključili pri reditve ob tednu gozdov, v ka terem so skušali še podrob neje predstaviti, kako diha jo gozdovi. Slogan letošnje ga tedna je bil Gozdovi za prihodnost, osrednjo prireditev pa so v OE Nazarje pripravili v petek v Podolševi. Pose bej so označili 17 najbolj nimivih dreves na tem ob močju, za drevo leta pa raz glasili solčavsko tiso, ki je tu di najbolj znana v širšem oko lju. Na prireditvi so razglasili pet najboljših lastnikov gozdov, iz vsake krajevne enote po enega, za najbolj prizadevnega gozdarja pa imenovali Lojzeta Lipnika iz Solčave.
URŠKA SELIŠN1K
Nova podoba Boštjanovega hrasta
Zavod RS za varstvo narave se je odločil za nujno sanacijo Boštjanovega hrasta v Lipovcu pri Škofji vasi.
Gre za hrast dob, avtohtono slovensko drevo, ki raste povsod po državi, zaradi širjenja kmetijskih površin pa je teh dreves zmeraj manj. Boštjanov hrast je ena izmed dvajsetih z odlokom zavaro-
vanih naravnih vrednot v celjski občini; v višino meri kar 25 metrov, njegov obseg znaša 460 centimetrov, v njegovi bližini pri domačiji Joštovih pa raste še podoben orjak. Takšne drevesne enote niso le ogledalo varstva narave skozi stoletja, ampak imajo tudi velik kulturno-zgodo-vinski, biotski in krajinsko-ekološki pomen.
Suhe veje, ki so se v krošnji Boštjanovega hrasta nakopičile v zadnjih letih, bi lahko bile nevarne za ljudi in imetje v okolici, kazile pa so tudi videz drevesa, zato so se na pobudo lastnikov in ob finančni podpori občine odločili za sanacijo. Kot pravi Matej Demšar iz celjske območne enote zavoda, je sanacija, ki so se je lotili visoko strokovno usposobljeni izvajalci, povsem uspela. »S suhimi vejami so tudi odstranili »vabe« za hrastove-
ga kozlička (hrošča), ki že ogroža drevo. S tem se je ohranil dosedanji obseg krošnje, ki je potreben za ohranjanje vitalnosti drevesa. Poleg treh ciljev, ki jih zasledujemo pri tovrstnih sanacijah; zdravje, varnost in estetska vrednost drevesa, želimo postaviti primere dobre prakse urejanja dreves in s tem doseči podobno tudi pri ostali drevnini v krajini, predvsem v urbanem okolju,« je povedal Demšar.
PM, foto: MD
Volksbank - Ljudska banka d.d. išče dinamične In motivirane kandidate z bančnimi izkunjam! za naslednje delovno mesto:
Svetovalec za poslovanje s prebivalstom (m/ž)
v poslovni enoti Celje
noč strankam, le dokumentacije in druga
kolektivu, kjer je pri doseganju evek vsakega posameznika, roku 8 dni na naš "Prijava-zaposlllev") ali na
Pogoje in vei informacij o razpisanih zaposlitvah lahko najdete na spletni strani www.volkstianli.sí
VOLKSBANK
ZAUPANJE NAS POVEZUJE.
KJE SO NASI POSLANCI?
Mafijski posli
To je več kot manipulacija, to je pokvarjenost brez primere, to je pravzaprav blizu mafijskih poslov.
Cveta Zalo kar Oražem (LDS), o poskusu donacije operacijskih miz
V zdravstvu se pretaka ogromno denarja, hkrati pa so bili tamkajšnji posli vedno v senci boja za življenje, za zdravje bolnikov in se o zapravljenih vsotah ni veliko spraševalo. Potem so prišle operacijske mize, jara kača nikoli opravljenega nakupa in boja med dobavitelji, lobisti in ostalimi priskledniki pa je dobila dramatičen zasuk z javnim pismom dr. Erik Breclja iz onkološkega inštituta, v katerem je predstavil nevzdržno stanje za tamkajšnje težke bolnike pa tudi zdravstveno osebje ter šokiral celo slovensko javnost in prebudil njeno zanimanje za mize.
Razprave o tem, kdo je najbolj kriv, da država že dve leti ne more kupiti operacijskih miz, se je lotil tudi odbor državnega zbora za zdravstvo. Sredina seja je spominjala na interpelacijske razprave o delu ministra, poslanci pa je niso dokončali. Na njeno današnje nadaljevanje so povabljeni tudi člani državne revizijske komisije, ki je razveljavila zadnji razpis ministra za zdravje Andreja Bručana.
O operacijskih mizah bi včeraj morala razpravljati tudi komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Vendar so njeni člani iz vrst koalicije preglasovali takšen predlog njenega predsednik Milana M. Cvikla (LDS), ker svoje razprave še ni končal matični odbor za zdravstvo. Poslanec šaleškega rodu je bil v sredo med najbolj aktivni izpraševalci ministra Bručana. Naravnost ga je vprašal, ali je plen lobistov in sodelavcev ali ujetnik pretežkega dela in pa kar sam kij učni akter vseh dejanj. »V svojem življenju sem bil in še vedno sem plen posla in dela, zato ne dovoljujem, da me povezujete s kakršnokoli skupino,« je Bručan zavrnil namige, da je sam vpleten v težave z mizami.
Cveta Zalokar Oražem (LDS), ki je nakupe v zdravstvu označila za mafijski posel, je Bručanu očitala, da je objektivno odgovoren, ker miz še ni. Bručan je to zavrnil, podprli so ga tudi poslanci koalicije. Franc Jazbec (SDS) je menil, da po eni strani ministru očitajo nesposobne sodelavce, po drugi pa bi vsako zamenjavo označili za politični cuna-mi. »Glede na vse, kar hočete podtakniti ministru in kar mu očitate, bo ta cunami neobhodno potreben, in to v bližnji prihodnosti. Šele potem bodo te stvari lahko stekle bolj transparentno,« je napovedal. Hkrati je menil, da pismo dr. Breclja ne govori samo o operacijskih mižali, ampak o težkih razmer dela in nemogočih bivalnih razmer, ki jih imajo bolniki na onkološkem oddelku. »Javnosti pri vsakem poročanju o mizah pokažemo ne-
Franc Jazbec
prijetno luknjo na novi onko-logiji, kjer naj bi stale te operacijske mize. To pa je zavajanje ljudi, saj se zdi da manjkajo samo še operacijske mize, kar pa še zdaleč ni res,« je prepričan Jazbec. Kupovanje in darovanje
Razpis za nakup 18 operacijskih miz za pet bolnišnic je bil prvič objavljen še v mandatu prejšnjega ministra za zdravje Dušana Kebra, vendar so ga neprestane pritožbe ponudnikov tako zapletle in raz-vlekle, da ga je njegov naslednik Andrej Bručan v začetku svojega mandat razveljavil in nato objavil novega. Ponudbe so oddale družbe Aico-med (marca se je pripojila družbi Medicoengineering), Sanola-bor, Mollier in Soča oprema. Razpisna komisija je zadnja dva izločila zaradi nepravilnosti vloge, nato pa izbrala ponudbo Sanolaborja.
Mollier je nato vložil več zahtevkov za revizijo, zadnjega na državno revizijsko komisijo, ki je 19. maja razpis razveljavila in presodila, da so bile nepopolne vse štiri prispele ponudbe. Nato je 24. maja Medicoengineering ministru Bru-čanu ponudil razvpito dona cijo operacijskih miz, ki naj bi potekala tako, da bi podjetje mize dobavilo vnaprej, odplačane pa bi bile s kasnejšim zbiranjem donacij. Po vrsti mučnih usklajevanj je ministrstvo postavilo več pogojev za izpeljavo donacije. Med njimi je bila tudi zahteva, da v donaciji ne smejo sodelovati podjetja v državni lasti in tista, ki se napajajo iz državnega proračuna. Medicoengineering je svojo ponudbo umaknil.
Minister za zdravje Andrej Bručan je tako prejšnji teden imenoval novo razpisno komisijo za izbiro operacijskih miz za pet bolnišnic, ki bo dobavitelja izbrala z neposrednimi pogajanji. Če v postopku ne bo pritožb, bi ga lahko zaključili v relativno kratkem času. Zato je minister za zdravje vse ponudnike pozval, naj pogajanja vzamejo resno in naj ne iščejo možnosti za vlaganje neutemeljenih pritožb.
SEBASTUAN KOPUŠAR
4	AKTUALNO
Poceni do bogastva
Nekdanji delavci Turške mačke dvignili glas - Prepričani so, da jih večinski lastnik podjetja Holding Trdnjava že nekaj let načrtno goljufa in da je prepoceni prišel do počitniškega doma na Hrvaškem
Abančna asistentka
Ali jo pogrešate?
Alenka Obrul je bančna svetovalka, ki opravlja delo Abančne asistentke.
Kako in kje vam lahko pomaga?
Alenka vam svetuje glede osebnih računov, kreditov, várčevanj in drugih naložb. Vse to počne kar pri vas doma ali v vaši službi, kjer vam z veseljem odgovori na vaša vprašanja. Abančna 1 asistentka Alenka Obrul je pravi naslov za vse, ki želite, da banka Alenka Obrul Pride k vam in vam pomaga pri izbiri najprimernejše rešitve.
ti zmanjšuje vrednost svojega deleža, vendar je tudi res, da se na drugi strani bogati s poceni odkupom posameznih nepremičnin,« ugotavlja Simona Pompe.
Mali delničarji tudi ostro nasprotujejo, da bi se Turška mačka združila z Majol-ko, s še enim celjskim gostinskim podjetjem v lasti Trdnjava Holdinga, ki ima lokale v središču mesta in je prav tako v prisilni poravnavi. Takšna združitev bo, poudarjajo delničarji, poslabšala finančno stanje Turške mačke, saj ima Majolka kar nekaj dolgov. S tem pa bi bili, že drugič, oškodovani spet le mali delničarji.
Da bi se zaščitili pred morebitnimi pritiski večinskega lastnika, so mali delničarji pred dnevi že s podpisi potrdili, da svojih deležev ne bodo prodajali. Pooblastili so tudi odbor, da zbere vso potrebno dokumentacijo in zadevo preda sodišču. »Dokazati želimo, da je pri prodaji počitniškega doma v Tisnem šlo za načrtno goljufijo. Nesramnost s prodajo je še toliko večja, ker naj bi družba Odmaralište Turška mačka v kratkem od Hrvaške dobila odškodnino za škodo, ki je nastala v času vojne, ko so v domu bivali begunci. Gre za okrog 27 milijonov tolarjev, ki jih bo, seveda, spravila v žep Trdnjava,« so ogorčeni Simona Pompe in ostali mali delničarji.
JANJA INTIHAR Foto: GRECOR KATIČ
ma s celjske na hrvaško Turško mačko. Naslednji sklep nadzornega sveta na tej isti seji je bil, da se celotna družba na Hrvaškem, češ da matično podjetje v Celju nima denarja za njen razvoj, proda Trdnjava Holdingu. In to za skromnih 41 milijonov tolarjev.
Nekdanji zaposleni v Turški mački in tudi mnogi Celjani, ki so pred leti letovali v Tisnem, pravijo, da je počitniški dom na elitni lokaciji, tik ob morju. Objekt stoji na več kot dva tisoč kvadratnih metrih zemljišča, v njem sta poleg sob še velika kuhinja in restavracija, ima tudi dve veliki terasi, lastno parkirišče in lastno plažo, obkroženo z borovci. Po ocenah nekaterih znaša vrednost nepremičnine najmanj milijon evrov.
Poceni do bogastva
Ko so mali delničarji, ki imajo v podjetju še 33-odstot-ni lastniški delež, izvedeli za prodajo počitniškega doma v Tisnem, so skočili pokonci. Na zboru, ki so ga sklicali konec maja, so ustanovili 5-članski odbor, ki bo zdaj z vsemi pravnimi sredstvi poskušal razveljaviti pogodbo. Poleg tega so zahtevali podatke o poslovanje Turške mačke v zadnjih sedmih letih, saj so prepričani, da je večinski lastnik načrtno izčrpaval podjetje. Predvidevajo tudi, da namerava na podoben način kot s počitniškim domom storiti tudi z ostalimi nepremičninami in male delničarje do konca oškodovati.
Mali delničarji celjskega gostinskega podjetja Turška mačka so se po več letih molka odločili, da se postavijo po robu večinskemu lastniku Holdingu Trdnjava. Kapljica čez rob je bila odločitev o prodaji počitniškega doma v Tisnem pri Šibeniku, ki ga je direktor podjetja Žarko Frančeškin, ker je tako sklenil nadzorni svet, brez njihove vednosti prodal Trdnjavi. Ne strinjajo se tudi z namero, da bi Turško mačko združili z Majol-ko, kjer je največji lastnik prav tako Holding Trdnjava.
Kot je znano, je vodstvo Turške mačke aprila vložilo predlog za uvedbo prisilne poravnave, ki po mnenju dobrih poznavalcev razmer v tem podjetju sploh ne bi bila potrebna in gre zgolj za »finto« večinskih lastnikov, kako iz podjetja potegniti čim več za čim manj denarja. Dokaz, da to drži, naj bi bila prav prodaja počitniškega doma na Hrvaškem. Nadzorni svet, ki mu predseduje Saša Zelenovič, sicer direktor Trdnjave, člana pa sta Jože Fidler, novi direktor Avta Celje, ki je prav tako v večinski lasti holdinga, ter Predrag Žeželj, predstavnik delavcev, je namreč na seji 3. aprila, ko se je gotovo že vedelo za prisilko, najprej sprejel sklep, da je zaradi »izgube, nelikvidnosti in nujne revitalizacije« treba dokapita-lizirati družbo Odmaralište Turška mačka, ki je upravljala s počitniškim domom. Dokapitalizacija naj se izvede s prenosom lastništva do-
Holdinga Trdnjava oziroma podjetij, v katerih ima Trdnjava večinski delež. Izgled mnogih lokalov je še vedno kot v socialističnih časih, saj lastniki vanje skoraj nič ne vlagajo. Tudi zato sta ponudba in utrip v mestnem jedru iz leta v leto bolj skromna.
»Vodstvo podjetja in večinski lastnik nista nikogar od malih družbenikov obvestila, da nameravata prodati počitniški dom v Tisnem. Pa tudi sicer nikoli v zadnjih sedmih letih nismo vedeli, kako Turška mačka posluje. Menimo, da bi prodajo nepremičnine na Hrvaškem, ki smo jo pred leti zgradili tako, da smo se kar nekaj časa od rekah delu plače, najprej morali ponuditi nam. Za tako nizko ceno bi se najbrž z veseljem odločili za odkup,« pravi predsednica odbora malih delničarjev Simona Pompe, ki sicer že dolgo ne dela več v Turški mački. Pompetova tudi poudarja, da mali delničarji sicer nimajo
nič proti prodaji doma v Tisnem, vendar naj se objekt proda za toliko, kot je vreden oziroma čim dražje. Denar pa naj se porabi za posodobitev ostalih lokalov Turške mačke, ki že nekaj let nezadržno propadajo, pa tudi za poplačilo upnikov iz prve in druge prisilne poravnave. »Vodstvo podjetja, ki ves čas dela tako, kot hoče večinski lastnik, v objekte skoraj nič ne vlaga. V ozadju je najbrž želja Trdnjave, da do lokalov, ki so vsi na elitnih lokacijah v središču mesta, pride čim bolj poceni in tako oškoduje nas, male delničarje. To goljufanje se mora zdaj končati,« še v imenu odbora pravi Pompetova.
Načrtno uničenje blagovne znamke?
Podjetje Turška mačka ima poleg hotela še slaščičarno Na-Na s kavarno, ki je že nekaj časa zaprta, in lokal Vrtnica, ki je v najemu. »Večinski lastniki so uničili uspešno blagovno znamko slaščic Na-Na, po kateri smo bili včasih znani daleč naokoli. Najbrž se je tudi to zgodilo načrtno. Zaradi vsega tega smo prepričani, da Trdnjava namenoma siromaši podjetje. Res je, da s tem hkra-
GSM: 051 694 382 Abančna asistentka Alenka Obrul že pričakuje vaš klic. Lahko ji aienka.obriil@abanka.si pišete ali jo pokličite vsak dan od ponedeljka do petka, od 8.00-17.00 in v soboto od 8.00-11.00.
Abanka Vipa d.d. Ekspozitura Celje Aškerčeva 10 3000 CELJE
ABANKA
www.abailka.si
PI! fïlfftl
j AKTUALNO
5
Raje peš kot s taksijem!
Poostren nadzor delovne in prometne inšpekcije, urada za meroslovje ter policistov nad
celjskimi taksisti
O tem, da je v dejavnosti taksistov marsikaj narobe, govorijo tako sami vozniki, vsaj neuradno in anonimno, kot tudi njihove stranke, ki med vožnjo doživljajo vse mogoče. Ugled taksistov naj bi se v družbi že zdavnaj porušil in o nekoč gosposki službi ni zdaj skorajda ne duha ne sluha. Da je nekaj res narobe, dokazuje tudi podatek, da so inšpekcija in policisti že dva petka zapored nadzorovali stanje v celjskih taksi službah.
V Celju naj bi bilo več kot 70 taksi vozil, kar naj bi bilo veliko preveč, pri čemer je kar polovica takšnih, ki nimajo urejenih stvari glede poslovanja. »Zjutraj se dogovoriš, zvečer že lahko voziš,« pravi eden mlajših taksistov, ki ne želi biti imenovan. Drugi, prav tako neimenovan, se pritožuje nad delovnimi pogoji. »Včasih vozim tudi po 12 ur, vmes pojem kakšen sendvič in na koncu ponavadi že komaj gledam.« Upa, da bo kmalu dobil novo službo. »Prijavljen sem na zavodu in vozim, da še kaj zaslužim. Izgubil sem službo in treba se je nekako znajti, da preživimo, dokler ne najdem kaj boljšega in bolj varnega,« pripoveduje malce zadržano. »Če mi ne bo plačal, bom šel k drugemu vozit, sploh ni problema,« še pravi mlajši taksist in v smehu dodaja, da se da vse dogovoriti.
»Vsi životarimo«
Lastnik ene najstarejših taksi služb v Celju pravi, da ima le približno pet služb v Celju urejene stvari, saj se na tem področju trenutno bije boj za preživetje. Črni trg delovne sile in podcenjevanje imena taksi sta po njegovem naredila svoje. »Vožnja pod ceno samo zato, da lahko nekdo vozi, drugi pa stoji, neupoštevanje vrstnega reda, ko na avtobusni postaji, kjer stojimo, pobere stranko tisti, ki
je pripeljal zadnji, in ignoriranje evropskega taksi bontona. Polovica taksistov se ne zaveda, da vozi ljudi, s strankami se pogovarjajo o osebnih zadevah in se pri tem ne držijo poklicne molčečnosti, v avtu kadijo, so neurejeni, neobriti in v trenirkah na delovnem mestu, nekateri tudi vinjeni in zadrogirani, ne znajo slovensko in ne poznajo Celja,« našteva nepravilnosti. Vozili naj bi tudi vsaj trije bivši kaznjenci, čeprav od obsodbe še ni minilo šest let, ter osebe, ki jih je policija že velikokrat obravnavala. Taksisti naj bi tudi pogosto menjavali svoje delodajalce in s tem prenašali informacije. »Ko gre k drugemu taksistu, mu obljubi tudi nove stranke, ki gredo z njim, pri čemer prejšnji delodajalec pri tem ne more nič,« še pravi sogovornik. Pri tem se pogosto dogaja, da je taksist prisiljen iti drugam, najpogosteje k drugi taksi službi, zaradi neplačila. Neto plača prijavljenega taksista s polnim delovnim časom znaša do 120 tisočakov, medtem ko se plače na črnem trgu gibljejo od 50 do 70 tisočakov.
Ste varni v taksiju?
Veliko nepravilnosti je tudi na področju varnosti. »Ko se ti mudi, te nekateri taksisti tam, kjer je omejitev 50, peljejo tudi 150 ali 170 kilometrov na uro,« je povedala ena od strank, medtem ko druga doživeto opisuje vožnjo, kjer je taksist prehiteval čez polno črto, v podvozu peljal v obratno smer in prevozil rdečo luč, pri čemer niti pomislil ni, da bi se pripel z varnostnim pasom in da ogroža življenja.
Taksi naj bi vozili tudi novopečeni vozniki, ki so komajda opravili vozniški izpit. »Pri nas je prag sedem let,« še pravi omenjeni lastnik taksi službe, »in pasivno znanje dveh tujih jezikov.« Nekatere
taksi službe z veliko vozili naj bi vozile tudi pod ceno in imele zaradi tega veliko dela. Cena za vožnjo do treh kilometrov se giblje med 500 in 600 tolarji, medtem ko naj bi nekateri spustih ceno tudi pod 300 in 400 tolarjev, posledica tega naj bi bilo izsiljevanje nekaterih strank za poceni vožnjo, še preden vstopijo v vozilo. Nepravilnosti naj bi se dogajale tudi s taksimetrom, saj se veliko voženj opravi, ne da bi ga taksist sploh vključil. »Denar kljub temu >pokasira< in vtakne v svoj žep.«
V primeru nesreče stranka v vozilu ni zavarovana, saj se vozi »na črno« in kot takšna ne prejme zavarovalne police za vozilo, registrirano kot vozilo za javni promet. V primeru tožbe lahko taksista toži le civilno.
Nadzor
Inšpektorji za delo so prvi dan nadzora izvajali nadzor nad petimi taksisti med vožnjami in niso ugotovili nezakonitega zaposlovanja. Ugotovili pa so nepravilnosti pri vodenju evidenc s področja dela
pri štirih delodajalcih in zato izdali tri ureditvene odločbe in eno ustno opozorilo, v enem primeru so ugotovili kršitev glede prijave začetka dela tujca, kjer je bil uveden postopek o prekršku. V začetku junija je pri nadzoru sedmih taksi služb inšpektor v dveh primerih izdal ustno prepoved dela do odprave nepravilnosti, saj večina voznikov v času nadzora ni razpolagala z delovnopravno dokumentacijo. So pa pri dveh službah ugotovili nezakonito zaposlovanje, zato so jima prepovedali opravljanje dejavnosti in izdali plačilni nalog.
Policisti, ki s taksi vozili ravnajo enako kot z ostalimi udeleženci v prometu, so v dneh nadzora ugotovili, da sta dva taksista od sedmih kršila Zakon o varnosti cestnega prometa. Kazni zaradi kršitev Zakona o prevozih v cestnem prometu znašajo od 150 tisočakov za voznika, kazni zaradi kršitev določil Zakona o varnosti cestnega prometa pa so enake kot za ostale voznike, s tem da sodi taksist v kategorijo voznikov, ki v organizmu ne sme imeti alkohola.
Poostren nadzor je dva dni, dva petka zapored, v popoldanskem in nočnem času nad taksisti izvajala tudi Inšpekcija za cestni promet Prometnega inšpektorata RS. K skupnemu nadzoru, skupaj s policijo, delovnim inšpektoratom in Uradom za meroslovje, so jo vzpodbudili podatki o problematiki v taksi službah in dosedanje izkušnje na tem področju. V obeh dneh je omenjena inšpekcija skupaj s policijo zaustavila in nadzirala 19 avto taksi vozil. Prometni inšpektorat je pri tem pregledoval in nadziral pogoje za opravljanje prevozov ter dokumente in opremo taksi vozil. V enem primeru so tako izrekli prepoved nadaljnjih opravljanj prevozov do zagotovitve ustrezne opreme vozila in prevozniku izrekli globo za kršitev. So pa inšpektorji Urada za meroslovje obravnavali več kršitev, zaradi katerih so izdali pet določb o prepovedi uporabe merila in za te prekrške izdali pet plačilnih nalogov, dva kršitelja pa sta bila opozorjena.
MATEJA JAZBEC
6
iOSPODARSTVO
S*
cetis
Jančar ima tudi Evropo
Znani celjski podjetnik z nepremičninami Aleksander Jančar ima s hotelom Evropa velike načrte
Vodenje najstarejšega hotela v Celju je prevzel Aleksander Jančar. Potem ko je družba Finančni biro, ki je del Jančarjeve Poslovne skupine Maksimilijan, postala večinski lastnik podjetja Hotel Evropa, so delničarji na skupščini v začetku tedna imenovali nov nadzorni svet, ki je nato za direktorja izbral Jančarja.
Aleksander Jančar pravi, da imajo s hotelom Evropa, ki stoji v središču Celja, velike načrte. »Najpomembnejše je, da želimo hotelu zagotoviti nov poslovni zagon in ga postaviti v središče turističnega, kulturnega in družabnega dogajanja v zgodovinskem centru knežjega mesta. Zaradi tega zaenkrat načrtujemo tudi nove kadrovske okrepitve, ki se bodo pridružile sedanji ekipi zaposlenih. Pripravljen imamo tudi projekt temeljitejše obnove hotelskih in gostinskih zmogljivosti. Obnovo bomo začeli že letos, saj je naša študija turističnih zmogljivosti v Ce-
Bo najstarejši hotel v Celju, ki je tudi eden najstarejših v Sloveniji, z novim lastnikom končno postal eden od biserov turistične ponudbe v mestu?
lju, na osnovi katere smo se tudi odločili za kapitalski prevzem hotela, pokazala, da je v mestnem jedru še veliko priložnosti za kvalitetno turistično ponudbo,« je prepričan Jančar. Pri prenovi hote-
la in vsebini ponudbe mu bo kot svetovalec pomagal dosedanji direktor Miroslav Verdnik.
V družbi Hotel Evropa, ki je bila doslej v večinski lasti Kapitalske družbe in finanč-
ne družbe NFD, je zaposlenih približno 30 ljudi. Kljub različnim poskusom jim hotela ni uspelo spraviti na »zeleno vejo«, saj podjetje že vsa leta posluje z izgubo.
JI, foto: GK
Vlada je v sklopu obiskov svojih predstavnikov po 13 slovenskih mestih v Celju pripravila javno tribuno o povečanju konkurenčnosti gospodarstva in spodbujanju podjetništva. Pogovora so se udeležili predvsem direktorji podjetij, ki seveda podpirajo predlagane ukrepe, vendar hkrati dvomijo v njihovo učinkovitost.
Kot sta povedala minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in Boštjan Vasle iz vladne službe za razvoj, se Slo-
venija glede gospodarske rasti uvršča v sredino ali zgornjo polovico evropskih držav, vendar dolgoročno s to rastjo ne bo mogoče doseči zastavljenih ciljev. Zato so nujno potrebne reforme. Vizjak je zagotovil, da reforme nikakor niso zastale, kot menijo nekateri. Še letos bo jasna nova davčna politika, spremenjen je zakon o gospodarskih družbah, ki prinaša vrsto olajšav pri ustanavljanju in poslovanju malih in srednjih podjetij, projekt Vse na enem mestu se sicer še sre-
čuje z začetnimi težavami, vendar bodo kmalu mimo, sprejet bo tudi zakon o finančnem poslovanju podjetij, ki naj bi odpravil finančno nedisciplino.
Glavna direktorica Cetisa Simona Potočnik je povedala, da bodo v njihovem podjetju z razbremenitvami davka na delo prihranili okoli 70 milijonov tolarjev, vendar se hkrati boji, da se bo zaradi uvedbe enotne davčne stopnje povečal pritisk za višje plače. Dejala je tudi, da je konkurenca na tujih trgih zelo
Razmere na trgu dela se letos izboljšujejo tudi v celjski regiji. Konec maja je bilo registriranih 10.884 brezposelnih oseb, kar je za 7,4 odstotka manj kot decembra lani, ponovno pa se je povečalo povpraševanje po delovni sili. Delodajalci so namreč v prvih petih mesecih prijavili več kot 8.500 potreb po delavcih in pripravnikih, kar je za 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Direktorica območne službe zavoda za zaposlovanje v Celju Karmen Leskošek meni, da takšne številke jasno
kažejo, da se na Celjskem razmere v gospodarstvu izboljšujejo. Poleg tega so, kot pravi, k zmanjšanju brezposel-
marginalija. d.o.o.
,	#	rimska cesla 98 a. 3311 Šempeter
marginalija tet: 03 70310 60, 03 70310 70
e-mail: info@marginaIija,si splet: www.marginaliia.si
nosti prispevali tudi usmerjena politika zaposlovanja ter večja učinkovitost in boljša organiziranost območne službe.
Kljub zmanjšanju števila ljudi, ki s pomočjo zavoda iščejo službo, je stopnja registrirane brezposelnosti na Celjskem še vedno med najvišjimi v državi. Konec marca je bila 12,9-odstotna, višjo so imeli le še v mariborski in murskosoboški regiji. Znotraj celjske je stopnja najvišja na območju upravne enote Šmarje pri Jelšah, kar je posledica odpuščanj v Ste-
CBH prenaša posle na Abanko
CBH, Celjska borzno posredniška hiša, bo po 13 letih uspešnega poslovanja prekinila članstvo na Ljubljanski borzi in s tem prenehala trgovati z vrednostnimi papirji. Vso svojo dejavnost bo s 1. julijem prenesla na Abanko Vipa.
Predsednik uprave CBH Zdenko Podlesnik včeraj zaradi službenih obveznosti ni bil dosegljiv, da bi pojasnil ozadje takšne odločitve. Je pa v sporočilu za javnost in v obvestilu strankam CBH zapisal, da so pogoji poslovanja vse bolj zahtevni in je zato le »z združevanjem znanja in kapitala mogoče ponuditi kvalitetnejše storitve in predvsem različne finančne produkte«.
CBH, ki se po prometu na Ljubljanski borzi uvršča med prvih deset borznih hiš, je (bila) v lasti celjskega Etola, finančne družbe NFD in nekaj posameznikov, med katerimi je tudi Zdenko Podlesnik. Ta je v svojem sporočilu še pojasnil, da bo Abanka Vipa delovala na isti lokaciji, kot je doslej CBH, in da bodo njihove dosedanje stranke, če seveda ne bodo poiskale kakšne druge borzno posredniške hiše, najmanj do 30. septembra 2007 deležne cenovnih pogojev poslovanja, kot so jih imele v CBH.	JI
kabelski internet
zwpiektr©
Ni^ TURNŠEK
IZBERITE SVOJO HITROST
mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec ( € 12,48 )
- neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, študenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Za dodatne informacije pokličite : 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-mail ; internet@cekabel.net Dostop do kabelskega interneta možen v Celju in Štorah
Reforme niso zastale
Minister Andrej Vizjak se je s celjskimi gospodarstveniki pogovarjal o reformah

močna, zato je pozvala ministra, naj vlada podpre gospodarstvo pri prodiranju v tujino. Bolj kritičen je bil direktor Pivovarne Laško Boš-ko Šrot. Dejal je, da dvomi v uspeh reforme, saj so vse dosedanje gospodarstvu le pobirale in nič dajale. »Država. mora pri uvajanju reform začeti pri sebi in predvsem reformirati drago državno upravo. Veliko bi tudi napravili, če bi popravili zakon o delovnih razmerjih in ga napravili evropsko primerljivega,« je poudaril Šrot.	JI
Trgovsko podjetje Aliansa d.o.o. zaposli:
trgovca/trgovko
Pogoji: - srednja trgovska šola-smer trgovec
- zaželene delovne izkušnje na področju živilsko kmetijske trgovine
Aliansa d.0.0., Kadrovska služba, Gotovlje 31, 3310 Žalec, najkasneje do 22.06.2006 .
Brezposelnost se zmanjšuje
klarni Rogaška. Med brezposelnimi je še vedno dobra polovica žensk. Veliko je tudi starejših od 50 let. Vzpodbudno pa je, da se zmanjšuje delež mlajših, nekoliko manj kot znaša povprečje v republiki, je tudi iskalcev prve zaposlitve.
»Vsi ti premiki na bolje kažejo, da smo bili v regiji kar uspešni pri izvajanju ukrepov, s katerimi smo iskalce zaposlitve samo informirali o možnostih zaposlitve ali pa jim v okvir« aktivne politike zaposlovanja službo tudi našli,« pravi Leskoškova.	JI
22.-24.junij
atrij celjskega mladinskega centra
leton partner i iwjlwyšim vkusem
7
Mladi raziskovalci trikrat zlati
V Narodnem domu Celje je v sredo sledilo še sklepno dejanje vseh aktivnosti, ki so jih v iztekajočem se šolskem letu pripravili mladi raziskovalci. Na slavnostni prireditvi so jim predstavniki Mestne občine Celje podelili priznanja, obenem pa so predstavili tudi priložnostni bilten.
Mladinsko raziskovalno delo ima v celjski občini že 28-letno tradicijo, najdaljšo v državi, gre pa za edini projekt, v katerega so vključene vse celjske srednje in osnovne šole. Letos so tako izdelali 138 nalog, pri katerih je sodelovalo 317 raziskovalcev, 108 mentorjev ter 84 članov strokovnih komisij. »Za projekt je občina letos namenila 11 milijonov tolarjev, kar je sicer skromno nadomestilo za ves trud. Hkrati vsako leto opažamo porast zanimanja za raziskovalno delo, naloge pa so kvalitetne in tudi praktično uporabne,« je ob izda-
ji biltena povedal celjski podžupan Stanislav Rozman. »Bilten, ki ga izdajamo od leta 1992, ni le zbir povzetkov vseh raziskovalnih nalog, ampak letos vsebuje tudi podatke o šolah jubilantkah, o uspešnih tekmovalcih na šolskih tekmovanjih na različnih področjih, podatke o novem pravilniku ocenjevanja in številne druge informacije,« je dodala Olga Petrak, vodja občinske službe za izobraževanje in mladinsko dejavnost. Mojca Utroša, predsednica komisije Mladi za Celje pa meni, da imajo vsako leto težjo izbiro ter nabor nalog, ki so zmeraj bolj vpete v življenje v prostor. »Deleža naravoslovnih in družboslovnih nalog sta letos enakovredna, teme so izjemno raznolike. Šolarji pa so se imeli tudi priložnost predstaviti na mednarodnem tekmovanju mladih raziskovalcev v Moskvi, kjer so uspešno zastopali svojo državo in občino.«
Še bolje pa so se celjski raziskovalci odrezali na nedavnem državnem tekmovanju, ki so ga 2. junija pripravili v Murski Soboti. Za svoje naloge so pobrali kar tri zlata odličja. Na OŠ Lju-bečna so se Katja Gorenj-šek, Vid Hojnik Pešec ter Maja Jakob iz 9. razreda pod vodstvom mentorice Monike Kaluža lotili predstavitve zgodovine poljskih opekarn in opisa tradicionalnega postopka izdelave opeke pod naslovom Speča kraljica se prebuja. Obenem so izdelali tudi načrt, s katerim bi avtohtono Samčevo poljsko opekarno na Ljubečni spremenili v muzej, jo zaščitili kot kulturni spomenik in pri tem pridobili tudi podporo krajevne skupnosti, lna Šibli iz 3.č razreda L Gimnazije v Celju se je z mentorico Tadejo Pačnik Vižintin lotila teme, ki jo je naslovila Življenje s fenil-ketonurija. Zlato priznanje
je prejela za preučevanje redke dedne presnovne bolezni ter bolnikov, ki jih vse življenje spremlja posebna dieta. Zanimalo jo je, kako to vpliva na njihovo življenje in kako se z boleznijo soočajo družine. Na Poslovno-komercialni šoli Celje so se ukvarjali s številnimi temami, zlato priznanje pa so za nalogo z naslovom Prepoznavnost in razširjenost blagovnih znamk med mladimi v Celju (Slovenija) in v Lahtiju (Finska) prejeli Jasmina Kandorfer, Urška Beršnjak in Boštjan Arzen-šek iz 3.C, pod strokovnim vodstvom mentorice Mojce Sendelbah. S pomočjo analize rezultatov ankete so ugotavljali, kako blagovna znamka v času globalizaci-je postaja statusni simbol mladih, hkrati pa, da so finski anketiranci manj privrženi blagovnim znamkam kot slovenski.
POLONA MASTNAK
Dobrodelna akcija
Olje na platno z naslovom Krajina akademske slikarke Ivane Andrič - Todič je kupil Alpos Šentjur in s tem prispeval svoj delež v akciji Novega tednika in Radia Celje Naslikajmo počitnice otrokom.	Foto: AŠ
Sodelovanje v Evropi različnosti
V Celju so včeraj dopoldne slavnostno zaključili letošnji natečaj Evropa v šoli pod geslom Sodelovanje v Evropi različnosti. Na prireditvi, ki jo je priredilo Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje so ob kulturnem programu razglasili in nagradili najboljše učence osnovnih in srednjih šol v celjski regiji, ki so sodelovali v natečaju in ustvarili izjemna likovna, literarna in fotografska dela.
Sodelovalo je preko 5 tisoč učencev in dijakov iz šol na celjskem območju, od Rogatca do Dobrne. Društvo je prejelo 178 del, ki si jih je mogoče še ogledati na priložnostni razstavi v prostorih društva prijateljev mladine. Komisije so izbrale in posebej nagradile 55 del, vsi sodelujoči, tudi tisti, ki niso bili regijski nagrajenci, pa so prejeli priznanja.
Na prireditvi so udeležence pozdravili v vseh jezikih evropske unije, gojenci glasbene šole so pripravili glasbeni program, otroci iz celjskih osnovnih šol in plesna skupina Bodi pop pa sprehod skozi zgodovino do današnjih dni. Ob tem so pred Narodnim domom postavili stojnice urada za informiranje, Evrope direkt in Zveze prijateljev mladine.	BRST
ZARA
Zara je najpomembnejša blagovna znamka skupine Inditex, ki ima v 62 državah 2.705 trgovin. Trgovina Zara v nakupovalnem središču Citycenter Celje je četrta tovrstna trgovina v Sloveniji. Ponuja oblačila za ženske, moške, najstnike in otroke. Prednosti španske Zare so ugodne cene modnih oblačil, dobra kvaliteta in dvakrat tedensko nove kolekcije.
Izbor oblačil Zara v vrednosti 5..000 tolarjev prejmeta: poslušalka Romana Toni, Galicija 19/b, Žalec in Silva Šanda, Spodnja Rečica 41, Laško.
BY AMERICAN
Vtrgovini By American, ki jo najdete v nadstropju Citycen-tra Celje, ponujajo paleto svečanih oblačil in bogat izbor trend oblačil številnih blagovnih znamk za vsak dan tako za moške, ženske kot tudi najmlajše. V trgovini By American, ki je poleg Ljubljane odslej na voljo tudi v Celju, poleg ugodnih cen za prihajajočo jesen obljubljajo dopolnitev svoje ponudbe z oblačili za nosečnice. Pomagajo vam tudi pri ustvarjanju lastnega stila.
Izbor oblačil v vrednosti 8.000 tolarjev prejmeta: poslušalka Dragica Mikša, Topole 38, Rogaška Slatina in Franc Kegu, Leveč 76, Petrovče.
Ker se nagradna igra Iskalni-ce v tem mesecu končuje, se verjetno strinjate, da se ne bi bilo odveč tik pred vdihom poletja opremiti z lepimi in s koristnimi
nagradami ponudnikov v Citycentru Celje. Od konca minulega leta smo resda predstavili ogromno trgovin, a verjemite, da jih je ostalo še nekaj, ki čakajo, da izrečete njihovo ime. Katere trgovine doslej ekipa Novega tednika in Radia Celje še ni predstavila? Kot je znano, se v vsak tovrsten kotiček napotimo samo enkrat. Odgovore na zastavljeno vprašanje nam lahko zaupate v sredo, 14. junija 2006 po 10. uri na Radiu Celje
ali omejeno navedete na priloženem kuponu. Slednjega pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje ali ga oddajte pri Informacijah City-centra Celje. V primeru, da postanete dobitnik katere od privlačnih nagrad, jo je treba v trgovini, ki jo podarja, prevzeti v desetih dneh ob predložitvi davčne številke.
Stotič daroval kri
iska/ni^e
city center
Celje
Obkrožite, katere 3 trgovine bo ekipa NT&RC predstavila v naslednji nagradni igri? j
s®te^fEUROFONE i ACCESORISE ZOOTIC
tednik celje
V torek je na oddelku za transfuziologijo v celjski bolnišnici že stotič daroval kri dolgoletni krvodajalec Anton Ravnjak iz Zreč. Predstojnica omenjenega oddelka Janja Pajk, dr. med., se mu je ob tej priložnosti zahvalila s spominskim darilom.
Kdo je Anton Ravnjak, ki mu je včeraj zvečer priznanje za stokrat darovano kri na prireditvi ob 140-letnici krvodajalstva v Slovenskih Konjicah priznanje izročil tudi zreški župan Jože Košir? Rodil se je leta 1943 v Zrečah, kjer tudi živi. Je upokojenec, po poklicu rudarski tehnik. Prvič je daroval kri leta 1963, med letoma 1964 in 1965, ko je bil na služenju vojaškega roka v Banji Luki, je daroval kri še dvakrat: enkrat redno, drugič na nujni klic za direktno transfuzijo. Darovalca krvi s krvno skupino 0 Rh-pozitivno so namreč iskali za dvajsetletno dekle, ki se je poškodovalo v prometni nesreči. Anton Ravnjak se je prijavil brez premišljevanja in šele naslednjega dne izvedel, da je daroval kri za hčer komandanta vojašnice. Za nagrado je dobil deset dni dopusta, ki ga je z veseljem preživel v krogu domačih. Od leta 1970 do upo-
kojitve v letu 2001, ko je delal v Cometu Zreče (pred tem je delal v Rudniku Velenje), je kri daroval vsake tri mesece, zadnjih petnajst let na transfuziološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. »Svojemu poslanstvu, pomagati bolnim in ponesrečencem, ki potrebujejo kri, je ostal zvest tudi po upokojitvi,« so z veseljem ugotavljali v bolnišnici.
Ljudi, ki hočejo pomagati, tako kot je to vedno želel Anton Ravnjak, je na našem območju še vedno veliko. Na
transfuziološkem oddelku in na terenu daruje kri vsak mesec več kot 750 krvodajalcev. Leta 2005 je darovalo kri 9.080, leta 2004 8.980 in leta 2003 8.853 krvodajalcev. Kdor se jim želi pridružiti, lahko obišče transfuziološki oddelek ob ponedeljkih, torkih in sredah ali se udeleži krvodajalskih akcij, ki jih v sodelovanju z Rdečim križem enkrat tedensko pripravljajo na terenu. Krvodajalec je lahko vsak zdrav človek v starosti od 18 do 65 let.
MBP
8
INTERVJU
1
Kolo in pes v zameno za ples
Goga Stefanovič - Erjavec Plesnemu forumu Celje že 30 let posveča vso svojo energijo in ljubezen
Njen svet je svet plesa, odra, luči, glasbe, skratka vsega, kar je povezano s Plesnim forumom Celje. Plesu je Goga Stefanovič -Erjavec z dušo in s srcem predana že od svoje rosne mladostí in to svojo ljubezen že 26 let prenaša tudi na mlajše rodove. Njeni nekdanji učenci in učenke so danes razkropljeni po celem svetu, kjer žanjejo velike uspehe. Številnih priznanj in pohval pa je deležen tudi Plesni forum Celje, za katerega je letošnje leto zapisano z velikimi črkami.
Forum je v 30 letih delovanja doživel več, kot je bilo sprva mogoče pričakovati. Veliko pozornosti je vzbudil s svojo izvirnostjo, sodobnostjo in združevanjem elementov plesa in gledališča. Pod njegovim okriljem so nastali številni projekti, ki še danes pomenijo pomembne prelomnice sodobnega plesnega gledališča v Sloveniji, če ne celo v Evropi. Uspehi in nagrade so se vrstili kot po tekočem traku.
Praznovanje 30-letnice foruma je za vami, pred vami pa gostovanje na Irskem in v Indiji. Kako je prišlo do teh povabil?
Plesni forum je vsako leto povabljen vsaj na eno gostovanje, letos pa smo dobili kar tri povabila. Lansko sodelovanje na francoskem festivalu je forumu odprlo številne možnosti. Irci so takoj opazili naš temperament in nas povabili na Irsko, kamor odhajamo že 28. junija. Povabljeni smo tudi na Kitajsko, konec avgusta pa bomo gostovali še v Indiji. Ta povabila so veliko potrdilo za naše delo, pri čemer smo morali Kitajsko preložiti za kakšno leto, saj bi bilo potovanje v vse tri države prevelik finančni zalogaj za naše plesalce. Predstavili se bomo s tremi različnimi programi. V Indiji bomo nastopili z odlomkom iz uspešnice Kralj Urban ter s projektom Tris, ki je narejen po slovenskem ljudskem izročilu. S Trisom se bomo predstavili tudi Ircem.
A še preden je bil Plesni forum, je bila petletna Goga, ki se je menda kar sama, brez vednosti staršev, vpisala v baletni studio ...
Začelo se je takole. V vrtec sem hodila mimo baletnega studia. Glasba, zvok klavirja, ki me je spremljal na tej poti, me je vedno bolj mikal. Zanimalo me je, kaj neki se dogaja za tistimi velikimi vrati in tako sem se Šla nekega dne kar sama vpisat k baletu. Baletna mojstrica mi je seveda pojasnila, da to tako ne gre, da moram k vpisu pripeljati starše. Mama ni imela nič proti, oče pa je bil ves ogorčen nad mojo odločitvijo, da bom plesalka. V zameno mi je ponujal psa, kolo, samo da bi se premislila. A se nisem dala. V Pulju sem plesala do 12. leta, s selitvijo v Celje pa sem ostala brez svoje velike ljubezni, plesa.
A ne za dolgo.
Res je. Sprva sem ples poskušala nadomestiti z drsanjem, igranjem rokometa in drugimi športnimi aktivnostmi. Delno me je tudi to zadovoljevalo, ni pa bilo tistega pravega sožitja z dušo. Šele pri 18. letih, ko se je v Celju s svojim plesnim gledališčem pojavil Damir Zlatar Frey, se mi je ponudila nova priložnost, ki sem jo seveda takoj zgrabila in do danes ostala zvesta Plesnemu forumu Celje - sprva kot.plesalka, od leta 1980 pa tudi kot umetniška vodja. Naše predstave so bile za tisti čas resnično udarne, pred časom, tako da so nekateri ogorčeni odhajali iz dvorane. Na festivalih in na raznih gostovanjih smo prejemali številna priznanja in nagrade, kar nam je dalo pogum za nadaljnje ustvarjanje.
Ste se pred 26 leti čutih dovolj strokovno podkovani za prevzem umetniških vajeti Plesnega foruma Celje?
Moram priznati, da ne. Bila sem še zelo mlada, tovrstno neizkušena, toda nekako mi ni preostalo drugega. Razmišljala sem takole: pet let sem posvetila plesu in vsakodnevnim vajam
roc
od jutra do večera. Ustvarili smo nekaj nepozabnih projektov, zato mi je bilo grozljivo že samo pomisliti, da bi vse skupaj pustila za seboj, kot da se nikoli ni zgodilo. Usoda foruma je bila torej v mojih rokah. Sprva sem delala po lastnih občutkih in izkušnjah. Nisem hotela biti pod vplivom Damirja. Skušala sem odkriti sama sebe, svojo poetiko gibanja. Kmalu sem ugotovila, da je ples področje, ki ga moraš vedno znova spoznavati in širiti obzorja. Začela sem hoditi na seminarje, se izobraževati, spoznavati tehnično plat plesa. Plesnemu forumu sem posvetila vso svojo energijo in ljubezen do plesa in že pri prvem projektu naletela na odličen odziv in pohvale občinstva in strokovne javnosti.
Katere projekte, ki ste jih ustvarili, bi še posebej izpostavili?
Veliko jih je. Že samo mojih avtorskih je več kot 50. Med projekti, ki so me umetniško najbolj prevzeli, je zagotovo Maša za sedem dejanj iz leta 1987. Ta projekt je bil res predčasen. Nekaj let nazaj sem projekt posvetila Al-mi Karlin. V njej sem začutila sorodno dušo. Bila je neverjetna ženska, ki me je s svojo oseb-
nostjo povsem prevzela. Približno sedem let je v meni zorel projekt o njej, letá 2001 pa je končno doživel tudi uprizoritev. Tu so še številni otroški projekti, od Rockerete iz leta 1989, s katero smo gostovali na šibeniškem festivalu, do Sadne opere, pri kateri je umetnik Franc Purg naredil božansko sceno. Ti projekti se niso zapisali samo v mojem srcu, temveč tudi v drugih.
Kako pa izbirate glasbo za svoje projekte?
Ponavadi je najprej ideja za projekt, nato se odločamo za glasbo. Umetniški koncept vedno prilagajam tudi ekipi, ki jo imam na voljo. Najprej spoznavam, ugotavljam, kakšne vsebine bi bile plesalcem blizu. Izhajam iz ideje, raziskujem, ugotavljam, kakšna glasba jim je všeč. Vsi naši projekti so rezultat takšnega raziskovalnega dela. Naš zadnji projekt Ionosfera pa je nastal obratno. V njem pleše skupina srednješolk, ki so ob meni dozorevale od majhnega. Nastopile so v vseh otroških predstavah, zdaj pa so želele nekaj bolj resnega. Naproti nam je prišel mladi glasbenik in idejni vodja skupine Aperion Črt Birsa z željo, da
bi z nami sodeloval. Nad njihovo glasbo smo bili vsi navdušeni in projekt se je začel rojevati. Pred nekaj leti smo, denimo, sodelovali z godalnim orkestrom, pa z Vladom Kreslinom. Pri našem delu je pravzaprav vse odvisno od ideje, na podlagi katere iščemo ustrezno glasbo.
K vam v Plesni forum prihajajo že tri, štiri leta stari otroci. Kako je delati z njimi?
Enkratno. Najprej jih skušam skozi plesne igrice, prve plesne korake seznaniti s področjem plesa. Po dveh letih plesne pripravnice jih začnem voditi v prve koreografije. Delati z otroki je neprecenljiva vrednost, predvsem spoznanje, kako otroci uživajo v plesu, kako so spontani, igrivi, sproščeni ... Nato sledi obdobje, ko se začnejo zavedati, da jih nekdo gleda. Takrat so malo bolj zadržani. Cilj mojega pedagoškega dela je, da jih usmerjam, vodim skozi ples.
Ste stroga pedagoginja?
Kolikor je potrebno. Ples je vendarle pove zan z disciplino. Od učencev zahtevam pozornost, zbranost, slediti morajo mojim navodilom. Če ne gre drugače, tudi zakričim. Sicer pa moji nekdanji plesalci pravijo, da nisem več tako stroga, kot sem bila nekoč.
Sicer pa ste, še preden ste zaplavati v plesne pedagoške vode, poučevali nekaj drugega, kajne?
Ob plesu sem doštudirala ekonomijo v Mariboru. Ko sem diplomirala, se mi je ponudila priložnost, da na tedanji družboslovni srednji šoli v Celju poučujem osnove tehnike in proizvodnje. Ta predmet je bil precej pomemben, to poučevanje pa še danes štejem za zanimivo avanturo. Vsi učenci so namreč točno vedeli, da je moja prva ljubezen ples, zato so me vsako uro želeli speljati k plesu. Tako so se naše ure dostikrat spremenile v plesno poučevanje.
Izbrskala sem še eno zanimivost iz vašega življenja. Bih ste stevardesa. Vas letenje še vedno mika?
Zdaj letim le kot plesalka oziroma kot ustvarjalka. Ta izkušnja me je zelo mikala in sem jo morala doživeti. V družini smo imeli pilota, ki je vedno tako navdušeno govoril o letenju.. Njegovo pripovedovanje me je še bolj navdušilo nad letenjem. Kot študentka pa sem se dokončno odločila. Samo s plesom se ni dalo živeti, zato sem nekaj sezon, predvsem poleti, ko pri plesu ni bilo toliko obveznosti, preživela na letalu. Izkušnja mi je pomenila veliko, veliko sem prepotovala, ne bi pa tega nikoli počela profesionalno. Ugotovila sem namreč, da je to zelo težko delo.
S plesom ste zastrupili celo družino. Ple-šeta obe hčerki, tudi mož Dušan Erjavec je močno povezan s Plesnim forumom.
Ples je pri nas način življenja. Starejša hči Gea se je že rodila s plesom v krvi. V fonimu je že od svojih prvih korakov. Zdaj končuje plesno gimnazijo v Ljubljani. Mlajša Gruša pleše v najstniški skupini Frka, medtem ko je Dušan s forumom povezan že od samih začetkov. V najinem življenju je namreč prišlo do faze, ko se je moral odločiti, ali bo počel svoje stvari ali bova skupaj razvijala Plesni forum. Odločil se je za slednje, za kar sem mu neskončno hvaležna. Veliko mi pomaga, predvsem kar se tehničnih zadev tiče. Je zelo praktičen tip, ki mu nikoli ni bilo ničesar težko narediti. Brez njegovega tehničnega, organizacijskega in praktičnega znanja moji umetniški navdihi ne bi bili to, kar so. Najhuje pri njem pa je, da nikoli in nikjer noče biti omenjen. Na sami 30-letnici foruma mi je celo zagrozil, da mi bo izklopil mikrofon, če se mu bom kaj zahvaljevala, ha, ha, ha.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: NATAŠA MULLER
AKCIJA
9
Gradimo za vas
POZOR, HUD PES
Kralj nogomet
Če že vrabci na vejah prepevajo, da je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, je to v času svetovnega prvenstva v nogometu zgolj evfemizem, takrat je svetovno prvenstvo najpomembnejša stvar na svetu. Svet se vrti drugače, o. tem pričajo že tudi prve novice iz Nemčije, kjer so ustanovili t.i. »fussball-frei-zone«, kjer je prepovedano govoriti o nogometu, kjer je prepovedano navijati, gledati in početi karkoli v zvezi z nogometom. Verjetno razumljivo, človek se nažre vseh teh medijskih pogro-mov nad tistimi, ki si želijo živeti »normalno«.
V četrtek smo imeli priložnost gledati na nacional-ki nemški film Čudež v Bernu, ki sem ga sam že pred časom in podobno, kot me je presunil takrat, me je tudi zdaj, ko sem si ga gledal drugič. Povojna Nemčija, v katero se počasi vračajo zadnji preživeli možje iz ujetništva daljne Rusije, Nemčija, ki se sfrustrirana pobira iz grozot vojne, človeške drame in nogometno prvenstvo, priložnost, da ljudje ponovno začutijo nekakšen kolektivni zanos, ponos. Čas za premislek o lastni in kolektivni, domovinski identiteti. Deset let po veliki moriji.
Slovenci smo to doživeli devet let po osamosvojitvi, ob uvrstitvi na evropsko prvenstvo, ko smo prišli na svetovno, je že bilo drugače. Nikoh v življenju ne bom pozabil tistega tedna, ko smo štirje sedli v U.K.-jev avto in se zapeljali v Belgijo, na Nizozemsko, nikoli v življenju ne bom pozabil tistih trenutkov, ki jih še dandanes ne znam konkretno popisati in v vseh nadaljnjih letih se ni niti enkrat zgodilo, čeprav so ljudje o tem pisali celo knjige, da bi dobil občutek, da je nekdo znal ali bi lahko natančno ujel tisto razpoloženje, ki je bilo takrat v zraku in v nas. Nikoli v življenju ne bom pozabil, kako smo zabili za 3:0 proti Jugi, kako so v zrak leteli mobiteli, ne glede na to koliko so stali in nikoli ne bom pozabil amsterdamske fešte, množice Slovencev, tega, da sem tisti dan, pred tekmo s Španci, tam srečal na desetine tistih, ki jih nisem leta
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com
v Sloveniji in nikoli v ljenju na kupu še ni bilo bolj veselih in neagresivnih rojakov. Če sem se kdaj z ve seljem izjasnil, da sem Slo venec, je bilo to takrat.
Zakaj nakladam s podatki, ki so že preteklega roka, z zanosnimi slavospevi nekemu ugaslemu času, vsaj kar zadeva nas - Slovence? Preprosto zato, ker na tem prvenstvu vidim daljne dežele, ki sem jih obiskal, srečal tamkajšnje ljudi; dežele, ki so mi ostale v spominu tako ali drugače, zdaj pa so uvrščene na prvenstvo in veselim se radosti teh, ki bodo spremljali svoje reprezentance složno in iskreno. Če pa jim še uspe, kot recimo Angoli, da premagajo Portugalce, svoje nekdanje ko-lonialiste,-pa recimo še kakšno podobno reprezentanco, si samo lahko zamislim tistih nekaj drobnih trenutkov sreče za tiste, ki so se desetletja pojili v lastni in tuji krvi, svet je namreč tudi takšen in sreča miru ni večna. Na srečo gre tukaj samo za nogomet. Ravno teh nekaj narodov si zasluži svojih pet minut slave, ravno na takšnih prvenstvih imajo priložnost priti do izraza ljudje iz teh pozabljenih koncev planeta. Ti običajno izzovejo največjo pozornost, kojih zagledamo na tribunah z vso njihovo nikoli videno folklorno kramo na sebi in ob sebi. Zato vsem tistim ženskam tega sveta, ki ne marajo nogometa, kratko sporočilo iz zgoraj omenjenega filma. V njem žena nekega nemškega reporterja napoveduje izid finalne tekme, slednji jo vpraša, pa kako ravno ti govoriš o tem, ko še zadnjič nisi vedela, da nogomet igra 22 igralcev v polju. Po tem, ko je z njim spremljala tekme, je imela vso pravico do tega, kar mu je rekla: »Takrat se še nisem spoznala na nogomet.« Pred nami je čudovita katarza!
CMCelje
PROSTA STANOVANJA V VEČSTANOVANJSKEM CfSre MOSTOVI CCUE d d. KOMPLEKSU LIVADA ŠENTJUR
• 1 dvoinpolsobno stanovanje v drugem nadstropju v izmeri 65,50 m2 • 3 dvonadstropna stanovanja v četrtem nadstropju in mansardi v izmeri 136,21 • 7 garaž v izmeri 2,9x5,6 m. Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga, Matejo KOMPOŽ.
Jemo in hujšamo
Tuna v pisani zelenjavni posteljici
Sestavine: 4 tunini zrezki, 3 žlice olivnega olja, 1 zelena paprika, 1 rdeča paprika, 3 paradižniki, 1 jajčevec, 2 zeleni bučki, 2 stroka česna, 1 mlada čebula, bazilika, timijan, peteršilj, sol, poper.
Priprava: Tuno oplaknite, osušite, posolite in poprajte. Čebulo olupite in narežite na lističe. Jajčevce narežite na kolobarje, jih položite na papirnate brisače in nasolite. Ko izločijo sok, jih osušite in narežite na kocke. Bučke narežite na kocke. Papriko očistite semenja in jo narežite na večje kocke, paradižnikom odstranite semenje hi ga prav tako narežite na kocke. V ponvi segrejte olivno
olje hi popecite tunine zrezki z obeh strani po pet minut. Zrezke poberite iz ponve in jih odložite na topel krožnik. V isti ponvi na hitro popražite čebulo, dodajte zelenjavo in strt česen, posolite, poprajte in dodajte sesekljane dišavnice. Zelenjavo pražite 15 minut.
V ognjevarno posodo naložite polovico zelenjave, nanjo položite tunine zrezke in jih pokrijte s preostalo polovico zelenjave. Posodo pokrijte z aluminijevo folijo, pecite 20 minut na 200 stopinj C.
Krompir v srebrni srajčki
Sestavine: Za eno osebo potrebujete 2 srednja ali 4 majhne mlade krom-
pirje, 200 g manj mastne skute, 3 žlice manj mastnega mleka, 3 žlice naseklja-nega drobnjaka, 3 žlice očiščene in nastrgane zelene, poper, zeliščno sol.
Priprava: Krompir dobro operite, ga osušite in zavijte v aluminijevo folijo. Segrejte pečico na 225 stopinj C, krompir zložite na pekač in ga pecite 45 minut. V skuto gladko vmešajte mleko, nato zeleno in drobnjak, po okusu solite in poprajte. Krompir vzemite iz pečice, postavite na krožnike v foliji, na vrhu razprite folijo in prelijte s pripravljeno zeliščno skuto.
Krompir lahko ponudite kot prilogo k zrezkom iz tune, lahko pa tudi kot samostojno jed.
JANA GOVC ERŽEN
Kakšne so vaše prehranske navade?
Naša skupina je v času akcije šla na ekskurzijo v eno od trgovin, kjer si je pozorno ogledala vse deklaracije na izdelkih, ki so v času hujšanja dovoljeni.
Če bi naša skupinica hujšarjev na začetku akcije izpolnila vprašalnik, na katerega boste lahko odgovarjali vi, bi bili odgovori na večino vprašanj čisto drugačni. Do danes so se že marsikaj naučili, kar vsak teden pokaže tudi tehtnica.
Nikoli ne hujšajte s stradanjem ali tako, da pojeste manj, kot »pokuri« vaše telo energije v mirovanju. Začetni rezultati bodo sicer vzpodbudni, vendar se vam lahko zgodi, da boste čez nekaj mesecev znova na starih kilogramih. Obroki z manjšo količino hrane, telesna aktivnost, navada, da si za vsak obrok vzamete čas, vam mora »priti v kri«!
Tudi sami si lahko izdelate tako tabelo. Na eno stran napišete trditve, na drugo pa, kako za vas držijo (popolnoma, delno, sploh ne). Če boste največkrat odkljukali trdite »sploh ne drži«, se morate zamisliti. Trditve pa so naslednje: Za obroke si vzamem vedno dovolj časa. Med glavnimi obroki (npr. malica) skoraj vedno jem sadje, maslo in olje uporabljam v zelo majhnih količinah. Tudi v slabem vremenu sem dovolj telesno aktiven. Tudi ob velikih de-ovnih obremenitvah si vza-nem čas za malico. Pred na-cupovanjem si pripravim sez-ïam živil. Nikoli ne jem, če ;em v stresu, žalosten ali slale volje. Kadar jem, mi us-reza mirno in sproščujoče ikolje. Pri obrokih v glavnem iživam. Pri nakupovanju sem pozoren na deklaracijo (po-latki o energetski vrednosti avila) na živilu. Za večino ži-/il, ki jih uživam, poznam
približno vrednost maščob. Nikoh se ne prenajem in zato imam zelo redko občutek sitosti po obroku. Kolikor je le mogoče, hodim peš., Pri jedi večkrat odložim pribor ali naredim kratek odmor. Pri mesu večinoma odrežem vidno maščobo. Zelo redko se peljem z dvigalom, hoja po stopnicah mi dobro dene. Pri kuhanju se izogibam dodajanju maščob (mast, smetana, majoneza). Jeza, žalost, bes zame niso razlog, da bi nekaj pojedel ali užival alkohol. Veliko mi pomeni lepo pripravljena miza.
»Ko boste odgovorili na vprašalnik, vam bo kmalu postalo jasno, kje so vaše prehranske navade kritične in kaj bi bilo treba spremeniti,« je povedala prim. Jana Govc Eržen.
Preverjen trik tedna
Spici obljubljajo pomoč
Petkov požar na Špici je spodbudil ogromno ljudi, ki so se v teh dneh obrnili na predsednika Kajak kanu kluba Nivo Celje, Dušana Kon-do, z namenom pomagati klubu, ki mu je tragedija povzročila za najmanj 20 mihjonov škode. Predstavniki različnih organizacij so jim obljubili finančna sredstva in pomoč pri urejanju dokumentacije za gradnjo nove čolnarne na Špi-ci, pred dnevi pa so dobili štiri čolne, ki so jih pripeljali iz Ljubljane.
Odzvala se je tudi Kajakaška zveza Slovenije ter nekateri kajakaški klubi, Športna zveza Celje, sosedje in krajani ter drugi prijatelji tega športa in številni obiskovalci Špice. Bodo pa klubu namenili tudi izkupička od prodanih kart sobotne nogometne tekme med CMC Publi-
kumom in Primorjem Ajdovščino in predstave Toneta Partljiča vrežiji Mihe Alujeviča Ščuka, da te kap, ki bo v torek ob 19.30 uri v kulturnem domu KUD Zarja Trnovlje. Avgusta naj bi na Špici krajevni praznik praznovala Krajevna skupnost Medlog - Babno in ves izkupiček od gostinstva namenila za novo čolnarno, pomoč pri gradnji čolnarne je poleg gradbenega podjetja Oder obljubil tudi direktor podjetja Hidros-vet Brane Skutnik, ki je obenem obljubil nakup novega kajaka (stane 1400 evrov) za Lučko Cankar. Pri urejanju dokumentacije za novo čolnarno naj bi sodelovalo tudi podjetje Nivo Celje, se je pa porodila tudi ideja za veliki koncert na Špici ali v dvorani Zlatorog, za gradnjo čolnarne pa bodo namenili tudi izkupiček ene od kino-
predstav v kinu Metropol. Glasno obljubo o izgradnji nove čolnarne naj bi dan po požaru dali tudi iz dveh celjskih podjetij, Linde plina in Ingrad Gra-mata. V klubu so veseli vseh obljub in pomoči, še bolj pa se veselijo trenutkov, ko naj bi te prešle k dejanjem.
So pa na Špici kljub tragediji, ki jih je doletela, imeli srečo, da so rešili povsem nov klubski kombi, vreden 7 milijonov tolarjev, ki je bil parkiran v zadnjem delu čolnarne. Zadnji hip ga je požrtvovalno rešil član kluba Bořivoj Pocajt - Borči in pri tem tvegal življenje, ko je čez goreči hangar, kjer so bili vsi čolni, prišel do garaže, odprl vrata, te je moč odpreti le od znotraj, in kombi odpeljal ven. Pet minut zatem se je goreči strop v hangarju sesul.
MATEJA JAZBEC
Direktor podjetja Hidrosvet Brane Skutnik je Lučki Cankar, najboljši slovenski kajakašici, obljubil nov kajak, vreden 1400 evrov.
»Mi vidimo posameznika!««
Tema, ki jo v okviru triletnega projekta Comenius obravnavajo partnerske šole iz Nemčije, Španije, Anglije in Slovenije, se ves čas vrti okoli vključevanja otrok s posebnimi potrebami na trg dela. V OŠ Glazija so po mednarodnem obisku strnili prve skupne ugotovitve.
Šola je nekaj dni dihala v znamenju Španije, Nemčije in Anglije. Vsi otroci so se naučili vsaj pozdravljati v treh jezikih, za goste so pripravili vprašanja, kulturne prireditve in predstavitve v znamenju različnih držav. OŠ Glazija izvaja dve obliki izobraževanja, in sicer šolo s prilagojenim pro-
gramom, medtem ko otroci z zmerno duševno motnjo v razvoju obiskujejo oddelke vzgoje in izobraževanja (OVI). »Prvi običajno nadaljujejo šolanje v obliki nižjega poklicnega izobraževanja in se kasneje tudi zaposlijo. Pri tem imamo izjemno dobre izkušnje s celjskimi podjetji, ki naše šolarje radi jemljejo na prakso in kasneje tudi v službo,« pravi Polona Pulko, šolska socialna delavka, ki na projektu sodeluje skupaj s koordinatorico srečanja in šolsko psihologinjo Adelo Vlašič Tovornik ter ravnateljico Romano Lebič. »Bistvena razlika glede na ostale države, ki sodelujejo v pro-
jektu, nastaja pri učencih oddelkov OVI-ja. Ti imajo, ko končajo šolanje pri nas, več možnosti; ali ostanejo doma, delajo v delavnicah pod posebnimi pogoji ali v različnih centrih. Z 18. letom dobijo status invalida in prejemajo nadomestilo. Naša zakonodaja jim ne omogoča zaposlitve,« razlaga Pulkova.
»Ne gre za to, da bi se ti učenci lahko zaposlovali v velikem številu, takšnih je pravzaprav zelo malo. Vendar se nam zdi pomembno, da bi jim dali to možnost. Večina vedno gleda na celoto, mi vidimo posameznike in nekateri so res sposobni, kreativni in bi znali veliko

m
.. jiiiZl
pokazati,« dodaja Pulkova. Tu- teresovterzbogatimgradivom	Sicer pa je bilo mednarod-di zato so v okviru projekta njihovih izdelkov morebitne- no srečanje namenjeno pred-izdelali portfolie, ki zajema- mu delodajalcu zgovorno ka- vsem izmenjavi izkušenj, jo predstavitve učencev, njiho- žejo, kakšnega delavca bi lah-
vih sposobnosti, znanj in in- ko pridobil.	POLONA MASTNAK
jS5i5p Imwwx pw 0*59* jmoigy ••"»O'PO' iitSÏÏXK i«"»4 »»muff ééééééééé
iiiiiiiii
Razstava likovnih del Univerze za III. življenjsko obdobje je naletela na veliko zanimanje javnosti.
Del bogate ustvarjalnosti na razstavi
Na razstavi v avli Osrednje knjižnice v Celju se s svojimi likovnimi deli predstavlja 12 članov in gostov Univerze za III. življenjsko obdobje.
V univerzi, ki v teh dneh beleži 12. obletnico delovanja, že vse od prvih začetkov posvečajo pozornost tudi likovnim ustvarjalnostim, pod mentorstvom akademske slikarke Manje Vadla. »Raznolikost študijskih del, ki so predstavljena ob letošnji razstavi, je odraz zadnjih dveh let trdega dela tečajnikov. Iz likovnih del so razvidne karakterne značilnosti vsakega posameznika. Skozi potezo čopiča, izbiro barv ali izbiro materiala se zrcalijo strast, mirnost, negotovost, veselje, žalost ali pa gre za čisto študijsko obravnavo svetlobe in sence, barve, oblike in materiala,« pravi Mánja Vadla. »Na razstavi so obiskovalci lahko videli le delček bogate dejavnosti Univerze za III. življenjsko obdobje,« je povedala vodja univerze Slavica Hrastnik.	BS
juygjp ii«og»s ii*S!S« 'iiS»!8* tuiDip»! jiSiiil liin v 1 SŠ* jugipp íiafiHW ^ŠŽL ééúém	-Ttuir iii «JU www.bandidos.si
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!	

POLZELA J _ŽALEC_J PREBOLD j TABOR
pa
v®
il
Tema, polna življenja
Valentina Plaskan je mlada pesnica, nekaj njenih pesmi pa je pred dnevi v njenem prvencu Oblak v srcu izdala Osnovna šola Polzela. Komaj 15-letno dekle je svoje delo predstavilo prejšnji teden na literarnem večeru v domači osnovni šoli, sodelovali pa so tudi njeni sošolci in sošolke.
Tisti večer smo lahko izvedeli, da Valentina ne mara sonca. Zato tudi naslov prvenca, Oblak v srcu. Če bi bila žival, bi bila rada netopir, zato ker leti in živi v temi. Čeprav temo ponavadi povezujemo z žalostjo in apatičnostjo, pa je Valentina polna življenja. Svojo zasvojenost s čokolado dobro skriva, kar pa sploh ni čudno, glede na to, da trenira tek. Za svojo dušo pa ne skrbi le s poezijo, ampak tudi z glasbo. Igranje kitare je namreč njen velik užitek. Rada bi bila igralka ali pa novinarka. Da je jezik njeno močno orožje, priča tudi dejstvo, da je sodelovala na državnem srečanju mladih parlamentarcev.
Natrpan urnik, odraščanje in čut za kovanje besed so kar klicali po mladi pesnici. Pesmi piše, kadar mora. Ko začuti klic praznega papirja in ko se ne more upreti kričeči duši. »Vzpodbudi-
Valentina Plaskan
jo me čustva, ki jih moram izliti na papir. Včasih sem vesela, pa bi to rada zapisala. Ni res, da lahko pišeš samo, kadar si žalosten. Ko pa si žalosten, prav tako pišeš. Pišeš in pišeš in pišeš. Pišeš, ker je to v tebi in ne moreš drugače izliti svojih čustev, ne moreš dati ven svoje duše,« pravi Valentina, ki ima v svojih zvezkih že nešteto pesmi. Tiste, ki so po njenem mnenju vredne obja-
ve, se znajdejo v računalniku. In nekaj teh je videla njena učiteljica slovenščine Mojca Cestnik, s katero sta skupaj izbrali pesmi, ki so ugledale luč sveta v knjižici Oblak v srcu.
Kot pravi Valentina, nima posebne teme, o kateri piše. Največkrat gre za žalost: »Gre za neko notranjo bolečino, ki je lahko tudi posledica ljubezni, čeprav ljubezni v sklopu svoje knjige nisem posebej označila.« Sicer je svoja čustva že poskušala izraziti tudi v prozi, vendar pravi, da se tovrstnega pisanja najkasneje po dvajsetih napisanih straneh naveliča: »Nisem za prozo-, ker bi se morala prav siliti k pisanju. Pesništvo pa je drugačno, ker pišeš, ko ti je to potreba. In pišeš tisto minuto, tri minute, ne siliš se s tem.«
Glede na mladost ima Valentina še veliko možnosti in predvsem časa, da postane velika pesnica. Morda ji je prav glede »starosti« lahko za vzgled njen najljubši pesnik, Srečko Kosovel, ki je prav tako začel že zelo zgodaj. Čeprav ga je Valentina že prehitela pri izdaji prvenca. Prva zbirka Kosovelovih pesmi je namreč izšla šele po njegovi smrti.
ŠPELA OSET
Jubilejni koncert planinskega zbora
Kekec se vrača!
Člani Gledališke družine Prebold so se po lanskem velikem uspehu s predstavo Kekec odločili, da bodo predstavo v letošnjem letu ponovili. Predstavo, ki jo je reži-ral Ciril Jagrič, so pripravili skupaj z učenci Osnovne šole Prebold, v samo nekaj predstavah junija in septembra lani pa si jo je ogledalo več kot 4.000 gledalcev.
Predstava je postavljena na in igralcev, dobra glasba, pa grajsko dvorišče Dvorca Pre- tudi žive ovce, koze in volk
bold, kjer je gledališka družina postavila pravo Kekčevo deželo. Vrhunska igra vseh igralk
ska^ni^e
city center
Celje
BMntednik radio© eel j e -laJrEMM-
vas bodo nedvomno navdušili, v kolikor si predstave še niste ogledali. Letošnja prva predstava bo že nocoj ob 21. uri. Sledili bosta še dve ponovitvi jutri, prav tako ob 21. uri, in pojutrišnjem, ko bo predstava ob 18. uri. Ponovitve bodo še prihodnji konec tedna, možno pa se je dogovoriti tudi za dopoldanske predstave.
ŠO
Z OBČINSKIH SVETOV
Plačilo rezervacij za vitec
TABOR - Svetniki so sprejeli zaključni račun proračuna za lansko leto, sprejeli pa so tudi rebalans letošnjega proračuna. Soglašali so še z dodatkom za delovno uspešnost zaposlenih v UPI Ljudski univerzi Žalec in tudi z izplačilom za enkratno letno nagrado direktorici UPI-ja Franji Centrih. Svetniki so odločali še o plačilu rezervacije za vrtec v mesecu avgustu. Sklenili so, da bo občina plačala polovico rezervacije, vendar le za tiste otroke, ki obiskujejo vrtec v Taboru.
Krifalu 22 novih stanovanj
POLZELA - Svetniki so potrdili sklep o nameri izgradnje večstanovanjskega objekta v centru Polzele. V objektu bo 22 stanovanj, od tega dvanajst neprofitnih. Velika bodo od 40 do 92 kvadratnih metrov, vendar v občini že razmišljajo, da bi jih preuredili, saj naj bi bila načrtovana stanovanja večja, kot se trenutno najbolj prodajajo na trgu. Preden se bo gradnja začela, mora občina z državo podpisati še pogodbo o sofinanciranju. Tako naj bi občina in država plačali vsaka šest stanovanj, deset stanovanj pa bo plačal zunanji investitor. Gradnja naj bi se začela februarja prihodnje leto.
Jeseni nov® krožišče
POLZELA - Svetniki so potrdili investicijski program za rekonstrukcijo križišča v Bregu pri Polzeli. Gre za krožišče, ki naj bi ga začeli graditi septembra. Občina je z ministrstvom za promet oziroma z direkcijo za ceste že podpisala pogodbo, po kateri bo za omenjeno rekonstrukcijo plačala 21 milijonov tolarjev, država pa približno 134 milijonov tolarjev.	ŠO
V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bil jubilejni koncert ob 10-letnici Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec.
Pred desetimi leti so se pod vodstvom Mire Kodrun zbrali prijatelji planin in lepega petja. Zbor so poimenovali Planinski pevski zbor, saj vse pevce še danes povezuje planinska misel. V začetku je zbor deloval pod okriljem Planinskega društva Žalec, danes pa je samostojno kulturno društvo v okviru ZKD Savinja. Zadnja tri leta zbor, ki šteje 50 članov, vodi Meta Berk. Posebej so ponosni na gostovanja v Berlinu, Pragi in na Madžarskem. Gosta jubilejnega koncerta sta bila Damjana Golavšek in Čarli Novak.
Vodja žalske izpostave sklada za kulturne dejavnosti Jožica Ocvirk je ob tej priložnosti podelila pet zlatih, pet srebrnih in 15 bronastih Gallusovih značk. Jubilejne Gallusove značke za več kot 50 let prepevanja so prejeli Jože Randi, Janez Meglic,
Med nastopom Mešanega planinskega zbora Žalec, ki ga vodi Meta Berk.
Ivanka Stemad in Elica Ša-lej. Zboru je posebno priz-nanje^podelil predsednik žalske zveze KD Ivo Lindič, pevcem pa je k jubileju čestital tudi žalski župan Loj-
e Posedel.
i HVALA, CEUE!
i PODALO SI NAM 6.098 ROK.
I Zbrana sredstva smo prispevali v učni sklad
I za socialno ogrožene otroke in mladino. Tako
smo skupaj omogočili boljše možnosti šolanja
S tudi tistim iz materialno šibkejšega okolja.
g Učni sklad ie ustanovilo podjetje Beiersdorf Slovenija s v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije.
12
ŠENTJUR
Prvi skupni podpis pogodbe
Župan Občine Laško Jože Rajh je prvič v zgodovini sklical predsednike vseh prostovoljnih gasilskih društev v občini ter obeh radio klubov, in sicer iz Laškega in Zidanega Mosta, da so skupaj slovesno podpisali pogodbo o financiranju za letošnje leto.
»Dejansko smo želeli na enem mestu zbrati vse tiste, ki so vedno in v vsakem trenutku na voljo, da pomagajo ljudem, kadar se le-ti znajdejo v nevarnosti, bodisi, da so ogrožena njihova življenja ali premoženje,« je ob tem dejal župan Rajh in dodal, da se zaveda, da bo z zakonom, ki je v pripravi, na občine od-
padel še večji del odgovornosti kot doslej. »Si pa seveda želimo, da bi ob ustrezni nagradi, v te vrste dobili rezerviste in druge pripadnike, ki bi bili tem nalogam lažje kos,« je še dodal.
Začetek letošnjega leta zagotovo ni obetaven, saj se mokro in hladno vreme kar noče končati, zato so v laški občini, ki je izredno plazo-vita in »obdarjena« z vodnimi viri, precej zaskrbljeni. Trenutno je zanje precejšen zalogaj ureditev ceste med Polano in Panečami, ki jo je pred dnevi povsem uničil plaz. Gasilska društva se bodo poslej financirala po dva-najstinah, in sicer po progra-
mu preko gasilske zveze in namensko, kar pomeni, da bo moral biti denar skrbno naložen.
Sicer pa gasilci v laški občini letos praznujejo kar tri pomembne obletnice. 25 let mineva od takrat, ko je bilo ustanovljeno PGD v Šentra-pertu, 85-letnico so minulo soboto z veselico obeležili gasilci v Rimskih Toplicah, 80-letnico pa praznuje tudi PGD Rečica, ki bo veliko slavje, s prevzemom novega gasilskega vozila, pripravilo 2. julija. Poleg tekmovanj in parade, v katero bodo vključili tudi rudarje, bodo razvili tudi društveni prapor.
MOJCA MAROT
Med nagrajenci trije nekdanji direktorji
Znani so letošnji občinski nagrajenci v občini Laško. Župan Jože Rajh bo na slovesnosti ob dnevu državnosti tudi letos izjemoma namesto dveh, kot je zapisano v občinskem odloku o priznanjih, podelil kar tri zlate grbe in ravno toliko srebrnih ter najbolj zaslužnemu občanu naziv častni občan.
Letošnji častni občan bo postal nekdanji prvi mož laške pivovarne Tone Turnšek, ki seje lani upokojil, najvišje občinsko priznanje pa bo prejel za dolgoletno uspešno vodenje pivovarne in za izjemen prispevek k razvoju ne samo mesta, temveč cele občine Laško. Z zlatimi grbi bodo ovenčani Pro-
stovoljno gasilsko društvo Rečica za 80
let uspešnega delovanja. Kari Krašek za življenjsko delo na področju razvoja kmetijstva v občini in za uspešno vodenje Kmetijske zadruge Laško ter Jože Benedek za prispevek k razvoju osnovne zdravstvene in zobozdravstvene službe v občini. Srebrne grbe bo laški župan podelil Lovski družini Rečica za 60 let uspešnega delovanja, Stanku Seliču za požrtvovalno delo v KS Vrh nad Laškim ter Antonu Vodišku za dolgoletno aktivno in uspešno delovanje na področju gostinstva, hortikulture in lokalne samouprave.
BA
Hum - ponos Laščanov
Strmo nad Laškim se dviga hrib, ki mu bo posvečen nocojšnji večer v Knjižnici Laško. Domačini ga imenujejo kar »laški Triglav«, nekateri mu rečejo tudi »laška gora«, v resnici pa se imenuje Hum.
Nanj se vsak dan povzpne-jo številni domačini, pa tudi drugi, ki radi z vrha opazujejo lepote pokrajine, ki se razprostira pod njimi, Da je s Huma enkraten razgled, je prepričan tudi Laščan dr. Tomo
Korošec, ki je nekoč zapisal: »Laško je treba najprej videti od zgoraj. So mesta, ki pustijo razkriti svojo dušo korak za korakom, od ulice do ulice ali s pogledom čez strehe s cerkvenega zvonika. A Laškega ni videl, kdor ga ni videl z vrha. Treba se je povzpeti v svitanje poletnega jutra na Hum, ko-pasti vrh strmo nad mestom.« A ni samo lep razgled povod za današnje predavanje o Humu. Tu so še geološki pogled na Hum, ki ga bo ob 19. uri
predstavil profesor Tomaž Majcen, pa gozdna razglednica, ki jo bo opisal Dušan Debenak. Franci Podkoritnik bo spregovoril o zadnji ureditvi poti na Hum, Lojze Oberžan in Peter Skoberne pa bosta obujala osebne spomine na »laški Triglav«. Predavanja bodo obogatile tudi projekcije starejše upodobitve Huma, ki so shranjene v Muzejski zbirki Laško, ter fotografije Andreja Gobca in Francija Podkorilnika.
BA
Uradno konec med občinama
Župan Šentjurja mag. Štefan Tisel in Dobja Franci Salobir sta pred dnevi končno uradno podpisala sporazum o delitvi premoženja, potem ko se je leta 1998 Dobje z referendumom odcepilo.kot samostojna občina.
Kljub načelnim sporazumom se je v tem času zapletalo pri konkretizaciji sporazuma. Pred podpisom je spor med občinama reševala celo arbitraža. Kdo bo plačal kredit za cesto, ki so jo malo pred ločitvijo zgradili v Dobje, je bilo dolgo glavno jabolko spora. Po dolgoletnih pogajanjih so prišli do sporazumne rešitve. Na kratko - nihče ni nikomur več nič dolžan. V RA Kozjansko pa se s skupnimi projekti sodelovanje obeh občin nadaljuje.	ST
Po Aškerčevi poti
Kulturno društvo Antona Aškerca Rimske Toplice v sodelovanju z ostalimi društvi v KS Rimske Toplice in Zidani Mošt ter občino Laško organizira jutri 11. pohod po Aškerčevi poti.
Gre za enega največjih kulturnih in etnoloških dogodkov v občini, ki se ga vsako leto udeleži kdo od priznanih slovenskih kulturnikov. Tokrat bosta slavnostna gosta minister za kulturo Vaško Si-moniti in književnik Matjaž
Kmecl, organizatorji pa se nadejajo obiska še vrste drugih uglednih gostov, ki se bodo podali na pot, ki jo je v svoji mladosti pesnik večkrat prehodil. Pot se tokrat ne bo začela na Senožetah, ampak v Zidanem Mostu. Štart bo z železniške postaje med 7. in 8. uro, od koder bo do Širja vozil tudi kombi. V Širju bodo pohodnike ob 9. uri pričakali člani KD Zidani Most, ki bodo pripravili kulturni program. Od tod bo pohodnike
pot vodila do Aškerčevine, kjer bo cilj pohoda in ob-11.30 tudi zaključna prireditev. Po slavnostnem govoru obeh osrednjih gostov bo sledil kulturni program - pripravili ga bodo KD Antona Aškerca Rimske Toplice, Oktet Vrelec, ŽPZ Rimljanke, OŠ Aniona Aškerca, KD Miklavž s prikazom starih običajev in Godba na pihala Laško. Poskrbljeno bo tudi za prevoz s Se-nožet do Zidanega Mosta.
V Dobrini za dediščino
V Dobrini društvo Izviri vsako leto pripravlja različne prireditve, ki so si ustvarile tudi primeren sloves.
Med temi je najbolj znan tradicionalni nočni Valentinov pohod. V kozjanski vasici ob regionalni cesti med Šentjurjem in Podčetrtkom
pa tudi sicer ne zamudijo nobene priložnosti za promocijo in popestritev dogajanja v kraju. Med drugim so se v Dobrini zbrale na srečanju tudi udeleženke akcije Novega tednika & Radia Celje 100 kmečkih ženski na morje.
Obvestilo!
MOJSTRI KLESANJA ZOPET V LAŠKEM
je ^nukHeto*»' ^ra^^^l^^no'^o^^jel^nE^rulo'^Iha^i ^Munkačy« madžarskega ministrstva za kulturo, kar je izjemno priznanje, najvišje in častno
Jutri, v soboto, ob 17. uri bodo pripravili že 10. tradicionalno folklorno prireditev Ohranimo kulturno dediščino naših babic in dedkov. Predstavile se bodo različne folklorne skupine, organizatorji pa obljubljajo atraktiven program. V tekmovalnem duhu z vlečenjem vrvi se bodo pomerila različna društva in ekipe. Na koncu seveda sledi zabava z ansamblom Jurovski gadje.
ST
iska/nii-e
jg^	cifcuTc
city/center raswytednik
Slovesnega podpisa pogodbe in aneksov za financiranje gasilskih društev in dveh radio klubov v laški občini so se udeležili vsi predsedniki društev in klubov.
ŠMARJE P. J. PODČETRTEK; ROGAŠKA S.
Hofer
'.hofer.si
sporoča
Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Sloveniji, Avstriji, zahodni in južni Nemčiji. Švici, ter tudi Združenih državah Amerike. Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine.
Vaše delovno področje bo obsegalo:
• skrb za red in čistočo v poslovalnici.
jsposobljenosti za prodajalca,
vljen preizkus
i sposobni delati >
zagotovljeno dele
i spodnji naslov pošljete prošnjo v slovenščini ali nemščini z im življenjepisom, fotografijo ter z vsemi zaključnimi spričevali
V postopku izbire bomo opravili tudi praktič primernih kandidatov za opravljanje dela r
Delovno razmerje bomo najprej sklenili : možnostjo podaljšanja.
„Z veseljem delam v timu in se počutim osebno odgovorno za naše kupce."
prodajalke/-ce
V pričakovanju
knjižnice
Knjižnica v Rogaški Slatini je preutesnjena, kar med drugim povzroča izjemno visok porast izposoje v kraju, kjer je tudi veliko srednješolcev. Nova knjižnica naj bi bila v pritličju načrtovanega poslovno trgovskega centra, na lokaciji med domom upokojencev in krožiščem.
Možnost, da bi obstoječim prostorom knjižnice, ki so v kulturnem centru, dodali prizidek, je po prvih strokovnih ocenah težko uresničljiva. Med vzroki je oviran dostop do glavnega odra. Občinska uprava se je tako ogrela za podobno rešitev, kot jo imajo v Domžalah in Velenju, kjer sta knjižnici prav tako v poslovnem objektu.
Plošča očetu »atomske« vode
Pokojnemu župniku Frideriku Strnadu iz Podčetrtka, ki ga v tem kraju štejejo za enega največjih obsoteíj-skih mož, so v nedeljo odkrili spominsko ploščo.
Nekdanji župnik, kije umrl pred desetletjem in pol, je dolga leta kot prvi raziskoval tam-kajšnjo termalno vodo ter opozoril na njeno izjemnost. V Podčetrtku je deloval kot župnik več kot pol stoletja, zato mu je občina postavila spominsko obeležje na tamkajšnjem župnišču. Ploščo sta odkrila župan Peter Mišja in podčetrteški rojak, kanonik Mirko Kraševec. BJ
Po
Kozjanskem parku
V Kozjanskem parku bo jutri, v soboto 10. junija, prvi pohod po tem parku, ki bo v bodoče vsako leto.
Pohodniki se bodo zbrali pred upravo parka v Podsre-di (od 8. do 8.30) ter nato spoznavali zanimivosti pod-sredške okolice. Pot jih bo vodila mimo starih Svetih gor, čez dolino potoka Sušica, Olimsko in Zgornje Treb-če do slikovitega izvira Treb-čice ter po Lesjakovem grabnu do Kolarjeve domačije. Tam bo zaključek s pohod-niškim družabnim srečanjem. Pohod, ki bo v okviru praznovanja dneva okolja in zelenih dni, bo trajal tri ure, predhodne prijave pa sprejemajo na tel. štev. 800 71 00.
BJ
Občina se je z investitorjem, družbo GIC Gradnje, že pogodila za ceno kvadratnega metra izgotovljenega prostora v novem poslovnem objektu v Rogaški Slatini, ki bi znašala 850 evrov. Pridobila je tudi idejno zasnovo knjižnice v novem poslovnem objektu, kjer bi nakup prostorov stal 187 milijonov tolarjev (za novo knjižnico bi skušali pridobiti državni delež). Na novi lokaciji bi bilo za knjižnico, ki je sedaj na površini 250 kvadratnih metrov, skoraj štirikrat več prostora.
Občinski svet Rogaške Slatine, ki bo imel pri končni odločitvi glavno besedo, naj bi že na zadnji seji odločil o podpisu pisma o nameri med občino in investitorjem, o zago-
Projekt Emina romarska pot, ki ga izvajajo v Kozjanskem parku z avstrijskim partnerjem je po obvestilu vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko odobren. Njegov cilj je oživitev starodavne Emine romarske poti, imenovane po kneginji Emi, ki naj bi bila rojena na Pil-štanju.
Sv. Ema je živela okoli leta 1000 na ozemlju Koroške in Savinjske krajine ter bila med najbogatejšimi ženskami tistega časa. V ljudskem spominu je ostala kot pravična in usmiljena žena, njen grob v Krki
Požrešna lima v rebalansu
ŠMARJE PRI JELŠAH - V
tej hriboviti občini je bila zadnja zima zelo draga. Tako bo občino izvajanje zimske službe stalo 78 milijonov tolarjev, kar je skoraj za četrtino več kot leto prej. Za zimsko službo so v proračunu najprej predvideli 58 milijonov tolarjev, zato bodo morali zagotoviti dodatnih 20 milijonov z rebalansom proračuna. Kljub vsemu so med zadnjo zimo ugotovili manj pripomb občanov glede kakovosti in pravočasnosti pluženja, so povedali predstavniki občinske uprave med poročanjem občinskemu svetu o zimski službi, čemur so namenili na zadnji seji posebno točko. V občini Šmarje pri Jelšah, kjer imajo nič manj kot 335 kilometrov lo-
tovitvi letošnjega občinskega finančnega deleža ter dopolnitvi občinskega načrta razvojnih programov. To se ni zgodilo, saj je več svetnikov predlagalo, da je treba z odločitvijo počakati za dalj časa, omenjali pa so tudi potrebo po nekaterih drugih naložbah, med dragim po parkirni hiši. Pri tem jim je občinska uprava odgovorila, da bo pred novim poslovnim centrom 115 parkirišč.
Svetniki so zato na predlog župana, mag. Branka Kidriča odločili, da bodo zadnjo besedo rekli na svoji prihodnji seji. Takrat bo dodatno predstavila potrebo po novi knjižnici njena direktorica Metka Kodrič, ki je bila tokrat zaradi višje sile zadržana.
BRANE JERANKO
na Koroškem pa je postal romarski cilj Kranjcev, Korošcev, Štajercev in Dunaj-čanov.
Romanja na Emini poti, ki so trajala vse do II. svetovne vojne, bodo z omenjenim projektom oživili ter poskrbeli za oznake, izobrazili lokalne turistične vodnike, ponatisnili Emin najstarejši slovenski življenjepis in izdali Emino spominsko poštno znamko. Projekt prav tako vključuje fotografsko razstavo, ureditev spominske sobe sv. Eme ter literarno-li-kovni natečaj za osnovnošolce.
BJ
kalnih cest in javnih poti, izvaja zimsko službo večinoma samostojni podjetnik Janko Orač skupaj z dvanajstimi podizvajalci, najpromet-nejše ceste pa ima na skrbi podjetje VOC Celje.
¥ Šmarju now svetnik
ŠMARJE PRI JELŠAH -
Občinski svet je pred dnevi potrdil mandat novega občinskega svetnika Franca Drobneta iz Liberalne demokracije Slovenije. Svetnik, ki prihaja iz Kristan Vrha, bo opravljal funkcijo do jesenskih volitev. Franc Drobne je kot naslednji z liste omenjene stranke nadomestil svetnika m podžupana Eriha Straška, ki je zaradi začetka opravljanja dejavnosti, ki ni združljiva s tema funkcijama, pred kratkim odstopil.	BJ
Emina pot odobrena
Z OBČINSKIH SVETOV
Hofer trgovina d.o.o.
Brnčičeva ulica_49 1231 Ljubljana-Črnuče
Pred nekaj dnevi so dokončno odločili, da bo šmarsko letno kopališče v prihodnjih letih zaprto. Dotrajano kopališče naj bi zamenjal nov bazenski kompleks.
Kopališče bo več let zaprto
Letno kopališče v Šmarju pri Jelšah bo ostalo letos zaprto, so dokončno odločili v preteklih dneh. Tako bo vse do izgradnje novega, kar bo sledilo v prihodnjih letih.
Kot so ugotovili, je bazen dotrajan, da bi lahko bil odprt vsaj še letos, pa bi občino stalo 19 milijonov tolarjev, kar je po mnenju občinskega sveta preveč. Občinski svet je namreč Krajevno skupnost Šmarje pri Jel-
šah, ki je upravljalka bazena, aprila zadolžil, naj pripravi predračun različnih ponudnikov za sanacijo opreme za pripravo bazenske vode, pri čemer se je izkazalo, da se vlaganja v obstoječega ne izplačajo več.
Projekt izgradnje novega bazenskega kompleksa bo vključen v občinski načrt razvojnih programov 2006-2009, do nje pa naj bi prišlo v čim krajšem času.
BJ
Naj država poje juho, ki jo skuha!
Konjičani za enotno določanje cen programov v vrtcih in njihovo financiranje iz državnega proračuna
Vrtec Slovenske Konjice se tako kot številni drugi vrtci že vrsto let sooča z denarnimi težavami. Niti starši niti občina namreč ne morejo slediti naraščanju stroškov, na katere v vrtcih nimajo vpliva. Gre namreč za stroške, ki jih prinaša povečanje plač ter standardi in normativi, ki se sprejemajo na državni ravni. Predlog, da bi se vrtci financirali iz državnega proračuna in ne iz občinskih, je zato razumljiv.
Vrtec Slovenske Konjice že od leta 1999 ne uspeva pokrivati vseh stroškov. Dolgovi se nabirajo, tako da jih je bilo konec aprila že za preko 19 milijonov tolarjev, poleg tega pa vrtec dolguje še pre-
ko osem milijonov tolarjev stanovanjskemu skladu. Lani so v primerjavi z letom 2004 samo stroški dela porasli za preko 18 milijonov tolarjev, večina zaradi povečanja dodatkov in vrednosti količnika. Na te stroške v vrtcu nimajo vpliva.
Da bi vsaj malo olajšali poslovanje vrtca, je najprej odbor za družbene dejavnosti, nato pa še občinski svet sprejel predlog povišanja cen programov predšolske vzgoje. S 1. junijem je cena za prvo starostno obdobje višja za 10 odstotkov in dosega 78.885 tolarjev, kar pa je še vedno za slabih deset tisočakov pod dejanskimi stroški. Podražitve za ostale pro-
grame so v povprečju nekaj čez štiri odstotke.
Problem financiranja pa želijo v občini rešiti celovito. Vodstvo konjiškega vrtca na čelu z Marijo Primožič bo tako skupaj z drugimi vrtci sprožilo akcijo preko Skupnosti vrtcev Slovenije in sindikata vzgoje in izobraževanja. Vložiti nameravajo pobudo na pristojno ministrstvo, da se sistem določitve cen programov enotno določi za celo državo. Predlagali bodo tudi, da se financiranje vrtcev prenese iz občinskih na državni proračun. Do takrat pa bodo skušali preživeti z varčevanjem na vsakem koraku.
MILENA B. POKLIC
VOLITVE
V	Vojniku prevelika
domačnost?
V	torek so v Vojniku stranke SDS, LDS ter Zeleni Slovenije javnosti prvič predstavile svojega kandidata za župana na jesenskih lokalnih volitvah. Izbrali so 41-letne-ga Arnolda Ledla, profesorja gradbenih predmetov v Šolskem centru Celje.
Kot poudarjajo tri stranke, daje sedanja občinska oblast očitno prednost strankarski pripadnosti, pa naj gre za dodeljevanje pomoči, nepovratnih sredstev, naročilih za različna dela ali celo zaposlovanja v občinski upravi, kjer se pred kriterijem strokovnosti upošteva strankarska pripadnost. Dvanajstletno županova-nje istega župana in iste politične garniture je po njihovem
Jubilej gasilcev
na Franko-lovem
Prireditve ob občinskem prazniku
Na Dobrni so se včeraj z otvoritvijo likovne razstave osnovnošolcev začele prireditve v čast občinskemu prazniku, z nočnim pohodom na Paški Kozjak pa se bodo 24. junija zaključile.
Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj občine, z bogatim kulturnim programom in odlikovanjem odličnjakov OŠ Dobrna bo v četrtek. Za častnega občana bo imenovan zborovodja moškega zbora Emil Lenarčič, zlato
plaketo občine bo prejelo Kulturno umetniško društvo Dobrna, ki letos praznuje 60-letnico delovanja, listini občine pa Marija Ambrož, ki tudi kot upokojenka še vedno kreira družbeno okolje Dobrne, ter Vilma Zaberl, ki je na svoj dom človekoljubno sprejela osem otrok brez doma. Župansko priznanje bodo prejeli podjetnik Milan Grobel-nik, mladi športnik Peter Lampret ter Mladinski klub Dobrna.	RP
mnenju pripeljala do prevelike domačnosti v občini in klien-telizma, ki zavira kvalitetno delo in napredek v občini. Zato so stranke predlagale neodvisnega kandidata, Arnolda Ledla, ki bo po njihovem mnenju sposoben kvalitetnejše načrtovati rabo prostora, skrbeti za skladnejši razvoj vseh delov občine ter vsestranski dvig razmer v občini na višji kvalitativni nivo.
»Da sem se končno le odločil in privolil v >snubitev<, so me prepričali argumenti in ljudje, ki so jih zastopali,« pravi Arnold Ledi. »K opazkam strank bi dodal še, da me v občini moti nedejavnost na področju dela z mladimi, poleg tega sem prepričan, da bi lahko v občino pripeljali tudi znanje, ne pa zgolj proizvodne dejavnosti, ki bolj obremenjujejo okolje. Sploh prostor je velika dobrina, ki jo lahko z nespametnimi potezami hitro uničimo, poti nazaj pa več ni. Narif bi morali gledati celoviteje, ne pa zgolj z vidika kapitalskega interesa,« je še prepričan županski kandidat.
ROZMARI PETEK
V	petek in soboto bo 120 članov PGD Frankolovo praznovalo 60 let gasilskega društva.
Predsednik Drago Brecl bo na popoldanski slavnostni seji, ki se bo začela ob 18. uri v večnamenskem prostoru osnovne šole, predstavil društvene aktivnosti, ki so letos povezane z obnovo gasilskega doma, pri katerem želijo prihodnje leto urediti manjšo dvorano in prepleskati fasado.
Ob jubileju bo PGD Frankolovo dobilo odlikovanje 2. stopnje Gasilske zveze Slovenije, odlikovani pa bodo tudi štirje gasilci: plamenico 3. stopnje bo dobil Roman Keblič, plamenico 2. stopnje pa Franc Rihter, Franc Ravnak in Drago Brecl. Dobitniki priznanj GZ Vojnik - Dobrna so: Jerneja Železník, Valentina Gorenšek in Nu-ša Lilija (priznanja 3. stopnje), Ivan Vražič, Maksi-miljan Nezman in Milan Kroflič (priznanja 2. stopnje). PGD Frankolovo bo ob jubileju podelilo šestdeset priznanj društva in plakete sosednjim društvom, občini in ostalim dobrotnikom.
V	soboto ob 17. uri bo mimohod gasilcev GZ Vojnik
-	Dobrna, GZ Celje, GZ Zreče
-	Vitanje ter pobratenih društev Hajdoše in Turiška vas pri Slovenj Gradcu. Jubilej se bo končal po slovenski gasilski tradiciji z veselico in Modrijani.	TV
MAVRIČNA
Prapor je razvil župan Beno Podergajs in ga predal predsedniku PGD Socka Egidiju Cretniku.
Gasilci Socke imajo nov prapor
Prostovoljno gasilsko društvo Socka je v soboto razvilo nov društveni prapor, ki je nadomestil prejšnjega, 27 let starega.
Prapor je na slovesnosti razvil župan Občine Vojnik in predsednik Gasilske zveze Vojnik-Dobrna Beno Podergajs, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Toni Koren. Razvitje prapora je sovpadalo s praznovanjem
75-letnice ustanovitve in uspešnega delovanja društva.
Društvo je organiziralo tudi gasilsko tekmovanje v mokri vaji, v kateri je tekmovalo 12 ekip. Med ženskimi ekipami so zmagale članice PGD Zreče, med moškimi ekipami pa je zmagala članska ekipa PGD Lemberg in osvojila tudi prehodni binkoštni pokal PGD Socka.
EČ
Foto: S. KOK
Za Vas imamo pripravljenih še več presenečenj.
Med drugimi tudi možnost mešanja več kot 10.000 nians zidnih barv ter barv za les in kovino, pa tudi veliko ponudbo lepil, kitov, pleskarskega pribora, fasadnih sistemov... Najbolje bo, da nas obiščete in se sami prepričate o pestri ponudbi v trgovinah Mavrice v Celju (Kidričeva c. 6), Slovenski Bistrici (Ljubljanska c. 38), Mariboru (Partizanska c. 12) in v drugih véčjih krajih po Sloveniji.
za lep dom
if M
«W--9-iunij 2006
KULTURA
Vstajenje Račke
Z razstavo Borija Zupančiča bo celjska erotična galerija spet zaživela
Decembra lani so s silnim pompom in z erotiko nabito prireditvijo, v kateri so celjsko družabno smetano očarali Tina Goren jak, Riky in poklicna striptizeta, znova odprli razvpito Račko. Nekdanji pip šov je postal prva slovenska erotična galerija. A le za otvoritev razstave erotičnih fotografij celjskega fotografskega društva. Potem je Račka doživela svoj drugi »stečaj«.
Kje in kaj se je zapletlo, da tako veličastno napovedovana galerija ni postala vsaj slovenska, če ne že evropska uspešnica? Kaj evropska, še celjska uspešnica ni bila! Za rdečimi preprogami, ki so jih pogrnili za otvoritev, je v veži na Gosposki 3 v Celju ostal le na tlak nalepljen lepilni trak, s katerim so preproge pritrdili. In zaprta galerija, v katero niti slučajno ni več nihče zašel ... In ponesrečena še ena fotografska razstava, ki od erotike še »e« ni premogla ... In zdolgočaseni delavec iz javnih del, ki je včasih, v uradno najavljenem odpiralnem času le še pritaval do Račke, odprl vrata, podremal nekaj uric in zaklenil za seboj.
Že dejstvo, da je propadel pip šov in z njim vred tudi postranska dejavnost, s katero so se nekaj let tam vneto ukvarjale »plesalke«, pretežno iz vzhodnih držav, je bilo udarec. Mar v Celju res lahko propade vse, celo obrat najstarejše obrti na svetu? Ko se je enako zgodilo še z galerijo z v naših logih edinstvenim in jasnim konceptom, smo se res pričeli spraševati, čemu. Smo Celjani tako zamorjeni, da nas še erotika ne zdrami več? Ali pa je kleč drugod? V tem, da so odgovorni pretirano pohiteli z otvoritvijo. Da so galerijo odprli, še preden je ta imela jasen in dolgoročno zastavljen program. Se preden je občina zagotovila potreben denar za njeno redno dejavnost. Še preden je galerijo predala v upravljanje zavodu, ki ga ima prav zato. Namreč Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje.
Vršilka dolžnosti direktorice zavoda Darja Pavlina
Darja Pavlina
pojasnjuje, da je bila galerija zadnjega pol leta zaprta prav zato, ker je to nova dejavnost, ki jo je ta zavod prevzel in ker še do danes občina za to dodatno nalogo ni namenila denarja. »Z oddelkom za družbene dejavnosti smo se zdaj uskladili in so delovanju galerije priznali neka manjša dodatna sredstva, ki jih bomo dobili po sprejemu rebalansa proračuna. Začenjamo znova, pogumno, ker verjamemo, da bo-potrebni denar zagotovljen,« pravi Pavlina. Sama galerija v stroškovnem smislu ostaja v lasti mesta, zavod jo ima le v programskem smislu. »Z obstoječimi kadri bomo zagotavljali zanimiv in stalen program te galerije,« pravi Darja Pavlina. In dodaja, da gre za pomembno dejavnost, edinstveno v slovenskem prostoru, in zato niso hoteli prav nič improvizirati, upravljati z galerijo polovičarsko, brez letnega programa in na silo. Bori za nov zagon
Optimizem ob odprtju nove galerije je bil velik. »Toda optimizem je eno, dejanja so drugo,« pravi direktorica zavoda za kulturne prireditve, ki je zdaj sestavni del zavoda Celeia, Alenka Domjan. Galerije brez namenskih sredstev pač ni mogoče upravljati. »V tem kontekstu je bila otvoritev preuranjena, ker program še ni bil pripravljen, niti logistično niti finančno podprt. Ker
Alenka Domjan
smo zdaj dobili obljube, da bo dejavnost finančno pokrita, vsaj vzdrževanje galerije, lahko zagotovimo tudi strokovno delo, ki bo sestavni del dejavnosti našega centra sodobnih umetnosti,« pravi Domjanova.
Od 23. junija naprej bo galerija Račka spet redno odprta, vsak dan razen ponedeljka od 17. do 21. ure. V njej načrtujejo tudi druge dogodke in dejavnosti. S knjigarno Antika se že dogovarjajo o nekaterih v erotiko zazrtih literarnih večerih, razmišljajo tudi o tematskih glasbenih večerih.
Novo vstajenje Račke se bo pričelo konec meseca z otvoritvijo razstave erotičnih del enfant terrible celjske umetniške scene - Borija Zupančiča. »Ta razstava, odprli jo bomo 23. junija, bo le del celovite predstavitve Borije-ve umetniške poti,« pravi Domjanova. »Težišče njegove razstave bo v galeriji sodobne umetnosti, kjer bomo postavili retrospektivo Bori-jevih del, razstavo pa sam imenuj e Introspektiva in jo bomo odprli 16. junija tudi z-za Borija tako značilnim performansom. Erotični del njegovega opusa pa bo razstavljen v galeriji Račka in ga je umetnik sam naslovil Ljubezni bog,« napoveduje Domjanova.
Razstava Borija Zupančiča v Rački bo odprta vse do konca avgusta. »Že septem-
Tina Gorenjak na lanski otvoritvi Račke. Foto:AŠ
bra pa načrtujemo novo,« napoveduje Domjanova. »V goste prihaja vnovič irski umetnik Peter Butcher, ki napoveduje erotičen multimedijski projekt. Vseboval naj bi vse, od kiparstva, risbe do videa.« Leto razstav v galeriji Račka bo zaokrožilo novembrsko odprtje razstave Martina Briclja, ki bo v Rački razstavil posebej za ta prostor narejene porno gobeline.
Z bližnjo otvoritvijo razstave Borija Zupančiča se torej pričenja novo, že tretje vstajenje razvpite Račke. »V bistvu je šele to razstava, s katero se pričenja redna dejavnost galerije Račka in zavod s tem tudi sprejema odgovornost za redni program,« pravi Darja Pavlina.
BRANKO STAMEJČIČ
Na Opusu 1 o Mozartu ali filmu
Jutri, v soboto, bo v Celju finale 14. državnega tekmovanja mladih plesnih ustvarjalcev, plesna miniatura Opus 1. Plesalci so se letos lahko odločali med temama Mozart in Moj najljubši film. Po predtekmovanju v Ljubljani se je v finale uvrstilo 35 avtorskih plesnih miniatur. Na odru SLG Celje se bodo predstavili jutri ob 19. uri.
Opus 1 JSKD in njegova celjska izpostava pripravljala že od leta 1992. Tekmovanje se je v zadnjilT letih razvilo v privlačno in odmevno prireditev, ld spodbuja mlade plesalke in plesalce (v treh skupinah: 9-12, 13-16 in 17-21 let) k samostojnemu ustvarjanju. Spopadajo se z malimi plesnimi oblikami: avtorskim soloplesom in kompozicijami za
največ tri plesalce v trajanju od dveh do treh minut in pol. Poudarek je na samostojnem delu, vloga mentorjev pa je predvsem svetovalna. Prireditev že vsa leta opozarja na mlade plesne talente (marsikateri od nekdanjih udeležencev se šola v tujini ali pa se je že uvrstil med profesionalne plesne ustvarjalce), ki ustvarjajo izvirne koreografije in navdušujejo občinstvo z neposrednostjo in bogastvom svojih plesnih izpovedi.
Strokovno žirijo bodo letos sestavljali dramaturginja Klavdija Zupan, baletna in sodobna plesalka Mojca Ban-delj Thijs ter plesni kritik Rok Vevar. Žirija bo ocenjevala izbrane plesne miniature, ki so jih ustvarili mladi iz ple-
snih skupin, društev, studiev in šol iz Celja, Maribora, Trbovelj, Velenja, Kranja, Ljubljane, Metlike, Izole, Pirana in Šempetra-Vrtojbe.
Nagrade za prva mesta so 60 tisočakov, za druga 30.000 tolarjev, tretje uvrščenim pa so namenjene praktične nagrade v obliki šolnin za plesne seminarje. Predvideni sta še nagrada občinstva in nagrada za najboljšo plesalko oziroma plesalca. Zmagovalci bodo dobili še kipec Opus 1, ki ga je oblikovala mlada akademska kiparka Polona Demšar. Prvi trije bodo prejeli tudi diplome, prav vsi udeleženci tekmovanja pa spominske majice in priznanja za sodelovanje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
15
OCENJUJEMO
Seniorji z zahtevnim programom
Prijeten zgodnjemajski večer, oplemeniten s skrbno izpeljanim koncertom Moškega pevskega zbora Seniorji KMŽ Celje, je bil dovolj prepričljiv razlog, da je bilo u polni dvorani celjskega Narodnega doma ustvarjeno vzdušje pričakovanja, sproščenosti in umetniške zadovoljitve. Zboru velja priznati, da še vedno stoji v vrstah dobrih in prepričljivih pevskih poustvarjal-cev, na katere smo bili v Celju in smo še vedno ponosni zaradi njihove prizadevnosti, kritičnosti in umetniške tankoćutnosti.
Zbor je nastal zgolj iz ljubiteljskih nagibov, zavedajoč se svojih pevskih sposobnosti in zaradi tega je ocenjevanje koncertnega nastopa toliko lažje in neobremenjeno. Samo petnajst pevcev ustvarja primerno zvočno homogenost, ki bi bila bolj prepričljiva še s kakšnim mehkim tenorjem. Glasovno se gibljejo y tistih dinamičnih razsežnostih, ko ostane zvok poln in zaokrožen. Dirigent, prof. Vertač-nik, zna izkoristiti dane možnosti in vsem omejitvam navkljub ustvarja interpre-tacijsko izvirnost. Pevci so dovolj dolgo prepevali pod zahtevnimi in umetniško zrelimi dirigenti, da jih avtentičnega poustvarianjani treba šele učiti.
Vsebinsko je bil program dokaj zahteven in je predstavljal za pevce precejšen napor. Že samo v prvih dveh renesančnih motetih seje bilo treba vživeti v bogastvo večglas-
ja, dvozborja in polifonije. Mozartova'Ave Verurn, ki se kaže kot nezahtevna skladba, skriva mnoge intonanč-ne pasti. Z obnovitvijo Jakoba Ježa Verzi, ki je bila leta nazaj tekmovalna pesem v Mariboru, so pevci dokazali, da jim tudi moderneje postavljene skladbe ne bi smele delati večjih težav. Naj o programskem delu dodam samo še eno ugotovitev: žlaht-nost vokalne glasbe je v skladnem sozvočju besede in glasbe. To pevci Seniorji dosledno in neprisiljeno izvajajo in pri tem so solisti prijeten okras.
Zboru ne manjka pous-tvarjalne zagnanosti in pevske sočnosti in ko so prišli nekaterim pevcem čestitat vnučki, se je zdelo, kot bi se zgodil generacijski preskok.
MARJAN LEBIČ
Sinhroniziran v slovenščino!
DIVJINA
94 min., (THE WILD),
Režija: Steven "Spaz" W Režija slo. sinh.: Spela K.
Rožej, Maja Končar Že v Planetu Tuš!
30 let petja Pod gradom
Moško pevsko društvo Pod gradom že 30 let prepeva in navdušuje svoje zveste poslušalce in ljubitelje glasbe. Jubilej bodo počastili s koncertom, ki bo nocoj, v petek, ob 19.30 v Narodnem domu. Pevcem se bodo na odru pridružili sopranistka Jasmina Mandl, kvartet Grmada in Trio Vikija Ašiča.
Moško pevsko društvo Pod gradom s svojim repertoarjem že tri desetletja ohranja izročilo bogate kulturne dediščine slovenskih narodnih in ljudskih pesmi. K temu širokemu opusu bogate in izvirne glasbene zvrsti so dodali tudi umetne in sakralne pesmi domačih in tujih avtorjev. Zbor je nastopal na številnih priredilvah doma in v tujini. Pred leti so gostovali v Švici in Lichtensteinu, kjer so bili posebni gostje tamkajšnje slovenske izseljenske matice. Še posebej lepo obiskani so njihovi božični koncerti v cerkvi sv. Cecilije, pogosto pa gostujejo tudi po drugih župnijah.
Ustanovitveni predsednik tedanjega DPD Svoboda Za-grad je bil Zvonko Perlič, prvi umetniški vodja pa Emil Lenarčič. Dejavnost zbora se je občutno povečala po letu 1980, ko je njegove vajeti prevzel Vinko Bobnič. Za zbor je bilo prelomno leto 1988, ko je le-ta skoraj prenehal delovati. Novo vodstvo leta 1990 z Matjažem Železnikom je zboru dalo potreben zagon in svežino. Kvaliteta zbora se je še izboljšala leta 2000, ko je delo zbo-rovodkinje začela opravljati Jasmina Maček. Zbor Pod gradom zadnji dve sezoni vodi Robert Vodušek.
BA
16
REPORTAŽA
§
Iron Maiden in matematika
Tomaž Stepišnik Perdih je postal najboljši osnovnošolski matematik Slovenije (na desni, z mentorico Bojano Pevec), Avgust Pevec pa je med zmagovalci državnega tekmovanja Kaj veš v prometu (z mentorjem Marjanom Hostnikom).
Ko je pred nekaj leti zanimiv slovensko-irski zakonski par iz Šmarja pri Jelšah v pogovoru na nacionalni televiziji voditelju dejal, da imajo v tem kraju odlično šolo, voditelja ni povsem prepričal. Menil je, da sta velika lokalpatriota. Da sta imela prav, dokazujejo stalni uspehi šmarskih šolarjev, med katerimi sta postala dva v zadnjem mesecu najboljša v državi na svojih področjih.
To sta učenca 9. razreda Tomaž Stepišnik Perdih, najboljši matematik med slovenskimi osnovnošolci, ter Avgust Pevec, ki je zmagal na državnem tekmovanju Kaj veš o prometu (obenem je letos 13. najboljši matematik Slovenije). Oba sta izjemna učenca, s sanjskimi spričevali, kjer blestijo same petice. To, da prejmeta med šolskim letom v redovalnico kakšno štirico, pomeni v njunem položaju že hud spodrsljaj.
V družini Stepišnik Perdih iz Šmarja pri Jelšah je Tomaž že tretji otrok, ki se je uvrstil med najboljše osnovnošolske matematike Slovenije. Najprej je bila najboljša ma-tematičarka Slovenije sestra Tjaša, danes študentka zadnjega letnika socialne pedagogike, nato je bil drugi najboljši matematik v državi brat Tadej, zdaj dijak 3. letnika celjske gimnazije na Lavi. Tudi najmlajši Timen, ki obiskuje 2. razred, je zelo nadarjen matematik ter je bil letos že zmagovalec šolskega tekmovanja. Da kri ni voda, dokazujeta starša, ki sta se prav tako izkazala na osnovnošolskih matematičnih tekmovanjih, danes pa delata na čelu oddelka upravne enote za okolje in prostor oziroma na čelu izpostave geodetske uprave.
Sin Tomaž, ki je prejel na letošnjem državnem tekmovanju zlato Vegovo priznanje in prvo nagrado, se je v finalu pomeril med nič manj kot 329 tekmovalci. Čez šolsko leto je obiskoval dodatni šolski pouk matematike, ki ga imajo enkrat tedensko, ter se
udeleževal ob sobotah dodatnega dela z nadarjenimi učenci. Ob torkih popoldan je obiskoval tudi ure za nadarjene učence na I. Gimnaziji v Celju.
Njegova mentorica je Bojana Pevec, ki poučuje na šmarski šoli matematiko ter je pomočnica ravnatelja. Kot mentorica vodi dodatni pouk matematike, letos z 22 učenci, z 10 nadarjenimi učenci matematike pa dela še posebej. »Dobri rezultati učencev so tudi plod dodatnega pouka, za katerega sta temelje v naši šoli položila učitelj matematike in fizike Karel Šmigoc in učitelji-
ca matematike Agata Šmigoc,« dodaja Pevčeva.
Zadnje šolsko leto slovenskega matematičnega prvaka med osnovnošolci je več kot uspešno, saj je prav tako v znamenju zlatih priznanj z državnih tekmovanj v angleščini, biologiji, kemiji in fiziki. Tomaža kljub izjemnim uspehom ne zanima zgolj šolsko znanje: »Rad poslušam glasbo, rock seveda, skupino Iron Maiden. Igram tudi odbojko.« Jeseni bo nadaljeval šolanje v I. Gimnaziji v Celju, za bolj oddaljeno prihodnost razmišlja o študiju naravoslovja.
Najboljši kolesar Slovenije
Za bližnjo in bolj oddaljeno prihodnost ima iste načrte Zibičan Avgust Pevec, ki je med zmagovalci sobotnega državnega tekmovanja Kaj veš v prometu ter 13. najboljši matematik Slovenije. Zmagal je v kategoriji kolesarjev, v poznavanju cestnih prometnih predpisov ter spretnostni vožnji na poligonu ter po mestu, pri čemur si je prvo mesto delil z učencem iz Laporja.
»Na tekmovanje v Žalcu sem se pripravljal s pomočjo posebnega izobraževalnega programa na zgoščenki, poleg tega sem vadil v kolesarjenju,« je povedal. Vključen je v prometni krožek, kjer je njegov mentor Marjan Hostnik, ki je na čelu krožka že desetletje in pol (delujejo v sodelovanju s Svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu). Gusti je deloval v prometnem krožku že v času, ko je obiskoval podružnično šolo v Zibiki.
Gusti ima poleg področja prometa zelo rad matematiko, kjer je v šmarski šoli njegova učiteljica in mentorica njegova mama, že omenjena Bojana Pevec. Odlični učenec seveda ne potrebuje mamine »protekcije«, zdi se mu, da mama učiteljica od njega zahteva prej več kot od drugih učencev. V šoli je, podobno kot najboljši matematik Slovenije, vključen v dodatni pouk matematike in v posebno delo z nadarjenimi pod maminim vodstvom.
V prostem času ima Gusti Pevec zelo rad nogomet, pri čemer je že nastopil s šolsko ekipo. »V zimskem času se posvečam šahu, ki ga igram v Šahovskem klubu Šmarje pri Jelšah ter doma, z očetom in bratom,« je povedal zelo uspešni učenec šmar-ske šole. Tisti, ki ga poznajo, vedo, da ga veseli tudi delo na domači kmetiji v Zibiki.
BRANE JERANKO
Z NOVIMTEDNIKOM
IN TUŠEM NA IZLET!
liiitednik
NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA!
Spet smo vam pripravili presenečenje! Že lani smo se družili na izletih poSloveniji in tudi letos ne bo ničdrugače. 24. junija vas bomo z dvema avtobusoma s pomočjo Tuša peljali na prvi letošnji izlet naročnikov. Kam, naj zaenkrat še ostane skrivnost, če si ogledate fotografiji z lanskih izletov s Tušem na Kras in v Prlekijo, pa vam bo jasno, zakaj ne smete odlašati pri pošiljanju kuponov. Potnike za dva avtobusa bomo izžrebali med vsemi kuponi, ki jih bomo do srede, 14. junija, dobili na naš naslov. Srečni izžrebanci bodo znani 16. junija, ko bo seznam potnikov objavljen v Novem tedniku.
Naročniška številka Novega tednika:
□mom_ }ce!je I
Številka Tuš klub kartice:	*
gmmmro _ . J ^______«
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Ime in priimek: Naslov:
KUPON !
tednik
REPORTAŽA
17
Med dvanajstimi najlepšimi ni bilo naše
V hotelu Sotelia v Podčetrtku je bil v petek polfinalni izbor Miss Slovenije 2006. Dvajset polfina-listk, izbranih na regionalnih izborih in castingih, se je potegovalo za finalni lepotni izbor, ki bo v nedeljo, 25. junija, v Avditoriju Portorož. Vstopnice za finale si je priborilo dvanajst najlepših in le ena bo izbrana, kar jo bo vodilo na Miss sveta 2006 na Poljsko.
Dekleta so se gledalcem in žiriji predstavila v treh izhodih. Strokovna žirija je ocenjevala obraz, postavo in splošni vtis, dan prej pa jih je ocenjevala žirija, ki je z njimi opravila razgovor v domačem in tujem jeziku. Polfinalistke so se v treh izhodih predstavile v oblačilih za vsak dan, v kopalkah in večernih oblekah. Po dveurnem programu, ki sta ga povezovali Živa Vadnov, miss Slovenije 2004, in Tina Zaje, miss Slovenije 2003, je žirija razglasila dvanajst najlepših, med katerimi na žalost ni bilo lepotice z našega območja. Vstop v veliki finale so si priborile Martina Cvetežar iz Maribora, Marina Bionda iz Postojne, Katarina Jur-kovič iz Maučic, Vanja Ivanovič z Vrhnike, Iris Mulej iz Podgrada, Ines Kaltak iz Izole, Kristina Ku-helj iz Grosupljega, Maja Žižek in Amani Eljan, obe iz Maribora, Tamara Pavlovič iz Cerkelj ob Krki, Katja Gaiser iz Ptujske Gore in Sanda Lukavica iz Krškega.
Konkurenca je bila huda
Bivši mišici, ki sta se v vlogi voditeljic počutili izvrstno, sta se na odru hudomušno in simpatično dopolnjevali, zato jima je občinstvo dobrohotno spregledalo kakšen »kiks«. »Je pa veliko težje biti na odra kot mišica, kot le brati o njenih vrlinah,« pravi Zajčeva. »Midve s Tino sva se na odru prav zabavali in hecali,«do-
daja Vadnova, ki o dekletih pove vse najlepšé, čeprav svoje favoritinje še nima. O stereotipnem razmišljanju, da lepota in pamet ne gresta skupaj, pa v en glas zatrjujeta, da so dokaz vse dosedanje mišice in ženske v slovenski politiki.
Sanjska ženska in Playboyeva zaj-čica Nina Osenar je bila nad dekleti navdušena. »Mislim, da so veliko lepše in zanimivejše kot lanske, kjer je Sanja precej izstopala od ostalih.« Glede napovedi pa suvereno pove, da bodo tri najlepše Vanja Ivanovič, Iris Mulej in Katarina Jurkovič, zmagala pa bo Vanja. Ima nekaj, kar miss Slovenije potrebuje. Zna se gibati na odru, je elegantna, ima lepo postavo in nasmeh, tako da bi nas znala lepo predstavljati na Miss sveta 2006.«
Sanja Grohar, aktualna miss, bo lento najlepše kmalu predala svoji naslednici, vendar jo to ne žalosti preveč. Pravi, da je imela žirija težko delo, saj so vse punce lepe in zgovorne, ter da je bila konkurenca zelo huda. »Vsako leto je bilo tako, da je izstopala ena, letos pa je takšnih kar nekaj, zato bo odločitev še toliko težja.« Kljub temu, da je bila Groharjeva miss najkrajše obdobje, je naslov dobro unovčila. »Srečna sem, da se lahko ukvarjam s petjem in delam pevsko kariero. Posnela sem svoj komad in video spot ter bila sprejeta na Melodije morja in sonca. Teh devet mesecev mi je dalo ogromno izkušenj. Sem zrasla in sem bolj zrela.«
MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN
Miss Slovenije 2004 Živa Vadnov je po prireditvi zadovoljno dejala, da se je na odru skupaj s Tino Zaje počutila izvrstno.
Dvanajst najlepših si je priborilo vstopnice za finalni lepotni izbor v Portorožu.
Največ navdušenja in poželjivih pogledov so bile mišice deležne na izhodu v kopalkah.
Sanja Grohar, aktualna miss, in sanjska Nina Osenar sta takole energično in vešče požirali pred objektivom.
18
SPORT
Vodopivec vrnil kanček upanja
Požun odhaja! Prihaja Kamenica?
Prva tekma kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu v Nemčiji med ro-kometaši Slovenije in Avstrije bo jutri, v soboto, v Celju. Začela se bo ob 18.15, v istem terminu pa so v sredo varovanci selektorja Ka-sima Kamenice v dvorani Zlatorog med seboj odigrali pripravljalno tekmo.
Prvi dirigent igre naše reprezentance Uroš Zorman si je poškodoval levo roko, ki so mu jo oskrbeli z opornico. Zato je bil zelo slabe volje Kasim Kamenica, ki naj bi na celjski klopi nasledil Mira Požuna. Bilo bi dejansko veliko presenečenje, če bi se pojavilo katero drugo ime, kajti Kamenica naj bi bil počaščen s povabilom, celjsko vodstvo pa si želi trdega in temperamentnega trenerja. Včeraj se je na naš poziv po telefonu oglasil najuspešnejši in če že ne najboljši, pa eden izmed najboljših trenerjev v zgodovini celjskega rokometa.
»Ne, na nikogar nisem jezen. Pravzaprav sem. Nase! Šest igralcev bo zapustilo klub in z mislimi so že bili drugje. Kot trener bi jih moral bolj priviti in obenem bolj pritegniti za igro. To si edino zamerim!« je spet nepre-kosljivo začel inteligentni in po nekaj dnevih, preživetih na Krku spet mirni Požun. Včeraj seje sporazumno raz-šel s klubom. Pred prejšnjo sezono je napovedal, da bo njegova zadnja. In da ga bo nasledil Slavko Ivezič. Pa so ga med sezono vodilni možje pregovorih, naj ostane. Pristal je in osvojil dvojno lovoriko. Ivezič je medtem zaradi nekaterih igralcev pogrnil na evropskem prvenstvu, prav isto - da je pogrnil - pa se je zgodilo Požunu. Rezul-
Onemogočila sta ga tudi primorska sodnika Krasna in Vodopivec na derbiju s Primorci, zato ni čudno, da je Miro Požun žugal.
tatsko sicer ne, a se je zaradi njegovega zaupanja ljudem zgodila polomija. Rokomet se je zaradi čudnih izidov znašel v rumenem tisku, sumi so kar švigali za vogali Zlatoroga in tudi v njem. Upokojitev čez 20 dni
»Dejansko je zadnja tekma pokvarila celoten vtis sezone. Sam zaupam igralcem in nikoli nisem pomislil, da bi lahko kdo tekmo prodal. Štiri leta sem bil tukaj. To je dolga doba. Očitno je prišlo do zasi-čenja. Proti meni so se obrnili tudi navijači. Tega ni moč več zaustaviti, vse bi se le še stopnjevalo. Pri vsakem neuspehu bi krivili le mene. Bolje je, da grem.« Od 1. julija bo Miro Požun upokojenec. Miro, za katerega se je še pred dvema ali tremi leti zanimala Barcelona. Dejal je mene-džerju: »Vprašaj jih, če vedo, kje je Krk. Potem jih vprašaj, če vedo, kje so Čižiči. In če vedo, potem jim povej, da tam uživa Miro Požun...« Tega mi ni povedal on, temveč nekdo drug. On se s tem ne bi hvalil. Treningov in tekem nikoli ni
povezoval z alkoholom. Ni rad filozofiral, zato za »pesnike« nikoli ne bo veliki mag. »Bilo mi je zelo lepo. En del mene je še želel nadaljevati z delom, drugi pa je racionalno zahteval, naj preneham, saj je vse skupaj prenaporno,« je zaključil. Šele čez nekaj časa ga bomo začeli zelo pogrešati, tudi zato, ker ni znal govoriti kar v tri dni. Raje je bil tiho, če se ni spomnil česa pametnega. A to je bila redkost. Odhaja z desetimi celjskimi zvezdicami. Naslov evropskega prvaka je pred vsemi. Domnevamo, da ga ista ekipa pod avtokratskim vodenjem ne bi osvojila. »A preden sem dobil pravo priložnost, sem moral na >prevzgojo< v Radeče,« se spomni, kako ga je Celje posodilo v tedanjo >podruž-niccK, in se zasmeji, pogleda navzgor s svojimi plavimi očmi ter zgrožen ugotovi, kako se mu mudi v bazen, k vnukom, na morje, k ženi...
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC
Konjiški nogometaši po zmago in senzacijo v Črnomelj
Kasim Kamenica je že v Zlatorogu.
Na sinočnji skupščini NK CMC Publikum naj bi predsednik kluba postal Marko Zidanšek. Dosedanji vodilni mož Marjan Vengust je že večkrat poudaril, da je pripravljen pomagati novemu upravnemu odboru, tudi zaradi tega, ker mu ni vseeno, kakšen bo nadaljnji razvoj kluba.
V nedeljo, tretji dan SP v Nemčiji, bodo na sporedu tri tekme, a konjiški konec bo zanimala predvsem tista v Čr-nomlju.
Kot proti Factorju: silovit začetek in konec
Dodatne kvalifikacije za 1. SNL bodo zaključene pojutrišnjem, »prvi polčas« v Slovenskih Konjicah pa se je končal neodločeno, 2:2, kar v nogometu praktično pomeni veliko prednost za Belo krajino. Dravinja mora v gosteh zmagati, med elito jo vodi tudi remi, višji od 2:2, seveda v rednem delu tekme. Zbralo se je 1.200 gledalcev. Spet so Konjičani igrali zelo dobro, še posebej v 1. polčasu, ob koncu 2. pa so dokazali, da so fizično odlično pripravljeni. Povedli so v 20. minuti, akcijo je začel lan Emer-šič, podal je Antonijo Pra-njič, strelec pa je bil Damir Močič. Dravinja je zdržala do odmora, nato pa v 59. minuti prejela zadetek iz prostega strela, ki ga je mojstrsko izvedel kapetan gostov Dejan Grabič. Za nameček je Bela krajina povedla, v 71. minuti je Rok Cirar zaposlil Josipa Špeliča, domača obramba je popolnoma zaspala. Pritisk gostiteljev v končnici proti Beli krajini, ki je denimo v tej sezoni trikrat premagala Publikum, je bil silovit, kronal pa ga je konjiški kapetan Brane Vodopivec
Marko Zidanšek
iz prostega strela in vrnil kanček upanja svojemu moštvu: »Čeprav imajo tekmeci prvoligaške izkušnje, smo se proti njim uspeli predstaviti v svetli luči in smo prevladovali večji del tekme. V nedeljo bomo odločno igrali na zmago in verjamem, da nam bo uspelo!«
Dravinja oškodovana!
Če je imela Dravinja v 1. polčasu srečo, ko je Mejač zatresel njeno prečko, pa je imela v nadaljevanju spet smolo s sodniško odločitvijo. Gostujoči branilec Vrščaj je namreč potisnil in nato podrl 30-letnega dolgoletnega člana domače enajsterice Marjana Ribiča v kazenskem prostoru: »Mirne duše bi lahko sodnik dosodil enajstmetrovko. Bil je kontakt, pa še s hrbta sem bil potisnjen.« Da upanje umira zadnje, to igralcem še naprej poudarja trener Marjan Marjanovič: »Na splošno sem zelo zadovoljen, ne gre pa mi v glavo, kako poceni zadetke prejemamo. Morebiti pa bo tudi nas doletela sreča. V Črnomlju moramo biti še bolj sproščeni. Tudi nekaj rezerv še imamo. Za vstop v prvo ligo sta potrebni dve stvari: odi-
grati moramo še bolje, tekmec pa malo slabše.« Ob odmoru je moral za ograjo trener gostov, ki naj bi žalil sodnika. S sojenjem ni bil zadovoljen tudi Športni direktor Robert Englaro: »Konjičani nimajo kaj izgubiti. Zakoc-kali so ligaški del in so sedaj povsem sproščeni. Naše igralce je prebudil šele prejeti zadetek!«
Bivši članski reprezentant Slovenije je za soigralca v kadetski in mladinski selekciji imel tudi Andreja Zorca, še pred leti aktivnega konjiškega nogometaša, ki pa sedaj skrbi za tehnične zadeve. Če bo Konjičanom uspelo v nedeljo, bodo v ponedeljek začeli vsestranske priprave na 1. ligo. Z veseljem bodo to štorih, če bo le možnost za to!
DEAN ŠUSTER
Kvalifikacije za 1. SNL, prva tekma: Dravinja - Bela krajina 2:2 (1:0): Močič (23), Vodopivec (86); Grabič (50), Špelič (69).
MED GOLI
PETEK, 9. 6.
Liga malega nogometa Občine Štore, 8. krog: Marinero - Pečovje (16.30), Sto-par-Cenc sokoli (17.15),Torpedo - Storkom (19.30), Laška vas - Štore Steel (20.15).
SOBOTA, 10. 6.
3. SL, 25., zadnji krog: Ver-žej - Kovinar Štore, Šmarje pri Jelšah - Črenšovci (obe 18).
Štajerska liga, 26., zadnji krog: Šentjur - Pesnica, Šoštanj - Zreče, Kungota - Rogatec, Šampion - Oplotnica (vse 17.30).
NEDELJA, 11. 6.
Kvalifikacije za 1. SNL,
povratna tekma, Črnomelj: Bela krajina - Dravinja (17).
KriveC ostaja Vse v znamenju desetice
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin in podpredsednik ženskega rokometnega kluba, je zanikal govorice, da je odstopil z mesta podpredsednika kluba.
Pojasnil je, da bodo na bližnji skupščini izvolili nove člane upravnega odbora, saj so, kot smo že poročali, nedavno odstopili predsednik kluba Branko Skutnik ter člana Bojan Šon in Čedomir Topličanec. Krivec ni znal pojasniti, kdaj bo skupščina kluba, bo pa zanesljivo še pred poletnimi počitnicami. Sicer pa je klub že zapustila Srbkinja Jelena Ra-dović, ki je imela s Celjanka-mi enoletno pogodbo. K Perutnini Ptuj naj bi prestopila Tara Filipovič. V prihodnji se-
zoni se nameravajo nasloniti predvsem na domače igralke, ki so jih vzgojili v klubu. Da v klubu dobro delajo, dokazujeta tudi državna naslova med mladinkami in kadetinjami. Še vedno pa ni znana usoda posojenih igralk Ule Toplak in Anemarie Grčar, ki sta drugo
polovico sezone igrali za Žalec. Končni dogovor naj bi bil sprejet do konca junija. Do takrat naj bi bilo znano tudi, če Tomaž Čater ostaja na klopi Celjank, ki bodo v prihodnji sezoni nastopile v pokalu pokalnih zmagovalk.
GORDANA POSSNIG
Jutri in v nedeljo mednarodni nogometni turnir mladih
^'dežele
celjske mesnine
Dan po začetku svetovnega nogometnega prvenstva v Nemčiji bo tudi Celje nogometno obarvano. NK Get power Šampion namreč ta konec tedna prireja že 10. mednarodni turnir. Organizatorji obljubljajo najmočnejši turnir do zdaj, prišlo naj bi približno 350 mladih nogometašev iz 22 klubov iz šestih držav.
Seveda niso pozabili na ekshibicijsko tekmo, ki jo bodo v nedeljo ob 13. uri odigrali veterani celjskega Kladivarja in velenjskega Rudarja. V soboto se bodo najmlajši (U-10) pomerili v IV. Osnovni šoli v Celju, starejši (U-13) v Vojniku, medtem ko bodo v nedeljo vse tekme odigrane v Celju.
Prvi bosta na sporedu že ob 9. uri, ko se bosta pomerili ekipi Maribora in Get power Šampiona II ter Crvene zvezde in Domžal. 1\irnir bo oba dneva potekal ves dan, pri čemer ob koncu ne bodo pozabili tudi
na podelitev priznanj najboljšim. »Lahko smo ponosni, da smo zdržali organizacijo takšnega velikega turnirja že deseto leto zapored. Letos smo poleg številčne udeležbe uspeli zagotoviti tudi kvaliteto. Lahko rečemo, da bo celo najmočnejši, zbrali smo ekipe iz šestih držav. Poleg slovenskih pričakujemo še moštva z Madžarske, iz Srbije in Črne gore, s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine ter s Češke,« je poudaril predsednik Šampióna Jani Žilnik.
Glavni cilj organizatorjev je, da se lahko mladi nadebudni nogometaši med seboj primerjajo, po drugi strani pa tudi, da se srečajo trenerji in starši vseh selekcij. Lanskoletni turnir je bil zaradi slabega vremena prestavljen v telovadnico Šolskega centra Celje, letos pa lahko samo upamo, da jim bo trenutno zelo muhasto vreme le prizaneslo.
JASMINA ŽOHAR
SPORT
19
Maček v Laškem, Lazič trener Elektre
Prve spremembe v košarkarskih klubih na Celjskem - »Ne bi bilo pošteno, če bi zadržali Mačka!«
Čeprav se je sezona v 1. A SKL šele končala (prvak je Union Olimpija po zmagi v peti tekmi finala nad Geoplinom Slovanom), so klubi s Celjskega že začeli sestavljati ekipe za novo se-
Zgodile so se že nekatere spremembe, ki razkrivajo, kakšne so ambicije posameznih klubov, kar se tiče nove sezone.
Martič ostal. Maček prišel
V Laškem so se kar precej časa dogovarjali z Zoranom Martičem, da bi ostal za krmilom pivovarjev. Celjan, ki je ekipo prevzel v zadnjem delu sezone, je namreč želel, da bi moštvo igralo pokal Fiba med tednom, saj bi tako mladi igralci veliko prej dozoreli, a so se v klubu odločili drugače. Proračun je namreč manjši za polovico in ga za evropsko tekmovanje ni oziroma ni bil načrtovan. Kljub temu so se dogovorili z Martičem, ki bo vsaj še eno sezono sedel na klopi Laščanov. Bodo pa morali v Laškem pošteno zasukati rokave, saj bodo sestavili povsem novo ekipo. Robert Tro-ha je namreč že zelo blizu Heliosu, večini igralcev so potekle pogodbe, tako da bo potreben nakup kar nekaj kvalitetnih igralcev, zaradi Martiča pa naj bi svoje minute le dočakali nadarjeni igralci iz lastnega pogona. Prvi nakup so Laščani že opravili. Zanje je podpisal Andrej Maček, prvi branilec Alpo-sa Kemoplasta iz Šentjurja, prvi asistent 1. A-lige in eden najboljših organizatorjev igre minule sezone v Sloveniji. 23-letni Maček, ki je v zadnji sezoni enostavno eksplodiral, je podpisal za tri sezone, z njim pa so v Laškem rešili
Andrej Maček (desno) je imel v ligi za končnico za prvaka povprečje pet asistenc na tekmo.
verjetno najbolj pereče mesto v ekipi.
Novakovič ostal in že sestavlja ekipo
Čeprav so trenerja Alpo-sa Kemoplasta Damjana No-vakoviča želeli v svojih vrstah mnogi slovenski klubi (najbolj je bila v igri Krka) in tudi klubi iz njegove Hercegovine, se je v minuli sezoni več kot uspešni novinec na klopi članov odločil, da bo ostal še vsaj eno sezono prvi trener Alposa Kemo-
plasta. Po razgovoru s predsednikom kluba Jožetom Palčnikom je uvidel, da še ni končal začetega dela v Šentjurju, predvsem v selekcioniranju ekipe ter vseh mlajših pogonov (vse ekipe Alposa Kemoplasta bodo igrale v prvi ligi). Vendar čaka zdaj Novakoviča težko delo, kajti izgubil je oba prva branilca. Sandi Čebular je odšel k Unionu Olimpiji, Maček, ki ga je Novakovič zelo želel zadržati, pa v Laško. A pravi: »Ne bi bilo pošteno od nas, da ne pustimo Mačka, kajti v Laškem mu
DAN ŽALSKEGA NOGOMETA
H. JUNIJ, ŠPORTNI CENTER ŽALEC
turnir
MLAJŠIH NOGOMETNIH SELEKCIJ
veteranska tekma SLOVENSKA REPREZENTANCA : NK ŽALEC
promocijska tekma POSLANCI DZ: DUHOVNIKI
bodo dali bistveno več, kot je ali pa bi dobival pri nas!« To je tudi razumljivo, če vemo, da ima sicer prepolovljeni proračun Laščanov še vedno 3- do 4-kratno težo proračuna šentjurskega prvoligaša. A Novakovič kljub temu ne obupuje. Pravi, da ima že pripravljen rezervni načrt oziroma nekatere igralce, ki naj bi prišli v Šentjur, vse pa gradi na tem, da bi Blaž Ručigaj in Mario Novak ostala v klubu. Ob Huntu, Ribežlu, Sebiču, Palčni-ku in Krušiču bi bila to sed-merka iz lanske "sezone, potreben bo le še organizator igre in morda še en visok igralec.
Bojan Lazič novi trener
V Šoštanju ima Elektra Eo-stech novega trenerja. To je Bojan Lazič, v prejšnji sezoni trener Kraškega zidarja, pred tem pa dolga leta trener pri Slovanu. Lazič bo tako zamenjal Dušana Haupt-mana, ki mu je pogodba potekla in s katerim so se v klubu prijateljsko razšli. Čeprav je Hauptman ekipo popeljal do najboljše uvrstitve v zgodovini kluba, je zapustil Šoštanj, Laziča pa ne čaka nič kaj lahko delo. Večini igralcev so namreč potekle pogodbe in v teh dneh se v klubu - na čelu z novim predsednikom Darkom Lihtene-kerjem - intenzivno pogovarjajo tako z dosedanjimi igralci kot tudi morebitnimi novinci. Bodo pa v klubu nekoliko zmanjšali proračun, kar pomeni, da bodo skušali pomladiti ekipo za naslednjo sezono. Koliko bo to uspešno, bo pokazal čas, res pa je, da so v svoje vrste dobili trenerja, ki se ne boji dela in mladili igralcev.
JANEZ TERBOVC
Komentatorji naj dogodka s Celjskega
Danes se začenja svetovno prvenstvo v nogometu. Kar precej Slovencev se bo odpravilo na prizorišče, večina pa bo seveda tekme iz Nemčije spremljala preko malih zaslonov.
Prenašala jih bosta 2. program TV Slovenija in Kanal A, vsak po 32. Reporterjev bo osem, sprva je bila kar polovica predvidenih s Celjskega. Srčni infarkt je delo preprečil najerninentnejšemu med njimi, Celjanu Ivu Milovanovi-ču, ki pa že zelo dobro okreva. Po počitku v Šmarjeških toplicah je še vedno v bolniškem staležu, zdravniki pa so mu odsvetovali World Cup, ker naj bi bil zanj še prehud napor. Bivši celjski nogometaš
in gimnazijec je prvič SP spremljal leta 1978, nato pa izpustil le zadnjega, na Japonskem in v Južni Koreji, ko »nacional-ka« - na žalost - ni imela pravic za prenose. Evropska prvenstva spremlja že od leta 1976, prenašal je 15 final pokala prvakov in kasneje lige prvakov.
Iz mest ob Savinji prihajajo tudi Peter Kavčič (Petrovče), ki bo delal za RTV SLO, ter Dejan Obrez (Celje) in Gregor Gajšek (Žalec), tokrat pred mikrofonom Kanala A. Nocoj bosta tekmi Nemčija -Kostarika (Kanal A, 18.00) in Poljska - Ekvador (RTV SLO, 21.00). Finale je 9. julija zaupano Igorju E. Bergantu.
DEAN ŠUSTER
GregorGajšek (levo) in Dejan Obrez
mm
T
ISliSglS^i^if?
Nagradna igra Novega tednika in Radia Celje ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Nemčiji.
Napovejte rezultat tekme
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneže, ki bodo dobili majico slovenske reprezentance, nogometno žogo ali nahrbtnik. Cena klica 157,31 SIT/min (0,66 EUR) za klice s stacionarnega omrežja. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v oddaji Šport danes vsak dan ob 15. uri na Radiu Celje.
Organizator igre je NT&RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje
Napovejte rezultat tekme ll. 6. Srbija in Črno gora ter Nizozemska
9. 6. Nemčija in Kostarika (napoved do (do 15. ure) 18. ure)	12. 6. Italija in Gana (do 21. ure)
10. 6. Anglija in Paragvaj (do 15. ure) 13. 6. Brazilija in Hrvaška (do 21. ure)
20
KRONIKA
Za voznike, ki niso ravno pri sebi
Kakšne so kaj vaše zenice? - Tuji policisti zgled slovenskim možem v modrem
PROMOCIJSKO BESEDILO ;
V	torek, 6. junija, smo v galeriji MIK Ljubljana (Jarška c. 10) odprli četrto letošnjo razstavo. Tokrat se nam je predstavil akademski slikar Peter Beus iz Ljubljane.
V	bogatem slikarskem opusu Petra Beusa izstopajo ponavljajoči se motivi, ki ga vedno znova vzpodbujajo k | novim rešitvam - predvsem ženski akti, portreti in tihožitja. Beusove slike, ki nastajajo v ateljejski tišini, j govorijo z barvno in svetlobno harmonijo. Statične podobe žensk niso pripravljene na dvogovor. S svojo gladko, skoraj prosojno kožo se zdijo povsem nedosegljive. Skrivnostno zastrti pogledi iz njihovih oči segajo { v globine ženske prvinskosti, v svojo občutljivo notranjost in to tako, da bi hoteli vedeti, kaj vsako izmed teh nežnih bitij sanja in po čem hrepeni. Skrivnostna ter v vseh premenah sebi zvesta in nedostopna. Razstavo si lahko ogledate vse do 14. septembra in zagotavljamo vam, da vam žal ne bo.
Od minulega konca tedna naprej lahko slovenski policisti pri ustavljenem vozniku ugotavljajo tudi, ali je morebiti pod vplivom mamil. To jim omogoča zdaj veljavni Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoak-tivnih zdravil ali drugih psi-hoaktivnih snovi v organizmu. To seveda lahko storijo le ob utemeljenem sumu, da je voznik pod vplivom sumljivih substanc.
In kaj bodo policisti v takšnem postopku sploh počeli z ustavljenimi vozniki? »Postopek ugotavljanja simptomov vožnje pod vplivom prepovedanih drog in psihoak-tivnih zdravil bodo policisti izvajali s pomočjo baterijske svetilke v obliki peresa in merilca velikosti zenic imenovanega pupilometer. Večina prepovedanih drog povzroča nepravilnosti v velikosti zenic, njihovo neprilagajanje svetlobi in motnje v motori-ki oči, zato postopek obsega štiri vaje. Policisti bodo opravili teste horizontalne in ver-
tikalne koordinacije gibanja oči, zmožnosti koncentracije pogleda na eni točki ter reakcij zenic na svetlobo. Po opravljenem postopku bodo potrdili ali zavrnili sum vožnje pod vplivom prepovedanih drog. V primera potrditve suma bodo odredili strokovni pregled krvi,« pojasnju-jejo na policiji.
Strokovni pregled bodo odredih tudi v primeru, če bo voznik odklonil test s pu-pilometrom. In brez skrbi -v vsakem primeru kot dokaz v postopkih pred pristojnimi organi velja le rezultat toksikološke analize.
Novi postopek, ki so ga naložili policistom, pri ni naletel na splošno odobravanje, toda na policiji upajo, da s tem marsikaterega posega v zdravstveni ustanovi (odvzem krvi in urina za analizo) nebo treba odrediti. Med drugim ciljajo tudi na povečanje števila odkritih kršiteljev.
Mnogi potencialni kršitelji že opozarjajo, da bodo ob tem nastajale tudi zmešnjave, saj povečane zenice lah-
Začetniki dela na področju odkrivanja vožnje pod vplivom mamil so ameriški policisti, ki so že med leti 1970 -1980 na podlagi lastnih opažanj in s pomočjo strokovnjakov z različnih področij (medicina, farmakologija, toksikologija, psihologija) pripravili obsežen program usposabljanja policistov imenovan Drug Recognition Expert Program. Po končanem usposabljanju policist pridobi naziv DRE - Drug Recognition Expert. Postopek je sestavljen iz 12 korakov - opravil policista, na podlagi katerih potrdi ali ovrže sum, da udeleženec v prometu vozi pod vplivom mamil ali drugih psihotropnih snovi. V Evropi (Nemčija, Belgija, kasneje Švedska in Anglija) so se zgledovali po Američanih in povzemali njihove postopke. Vsi programi, ki se danes pojavljajo v Evropi, temeljijo na omenjenem ameriškem programu, prilagojenem značilnostim posamezne države. Postopki evropskih držav tako vsebujejo le del korakov, ki jih obsega originalni postopek policista DRE.
ko pomenijo tudi zdravljenje denimo očesnih bolezni. Toda na policiji jih to ne skrbi, saj pojasnjujejo: »Prav v vseh državah, ki takšen postopek že uporabljajo, je končni in za sodišče najbolj verodostojen le rezultat analize krvi in urina.« »Ne-ravno-pri-sebi«
Takšnega načina odkrivanja narkomanov in voznikov tipa »ne-ravno-pri-sebi« se je lotila večina evropskih držav, saj naj bi bili zunanji znaki o prisotnosti mamil, psihoak-tivnih zdravil ali drugih psi-hoaktivnih snovi najbolj prepoznavni. Ne gre pa nikakor za modno muho slovenske policije, možje so namreč zadevo proučevali več let. Že v začetku devetdesetih let so opazili, da tovrstni vozniki v prometu predstavljajo vedno večjo nevarnost. Pred leti so tako v Slovenijo povabili predstavnika nemške in švedske policije Hansa Jurgena Maurerja in Toma Jensena, ki se s tem problemom ukvarjata že več let. Maurer je povedal, da njihovi policisti tak postopek izvedejo le, če se voznik s tem strinja. »Vozniki sicer radi sodelujejo, saj si s tem pogosto prihranijo daljši, neprijetnejši in v primeru pozitivnega rezultata tudi dražji postopek z odvzemom krvi. Denarne kazni so pri nas v primerjavi s slovenskimi višje, voznik pa mora pri njih pred ponovno pridobitvijo vozniškega dovoljenja kar trikrat z negativnim rezultatom opraviti krvno preiskavo, katere stroške krije sam.«
Kaj pa kažejo švedske izkušnje? »Kazni pri nas so v primerjavi s tukajšnjimi bolj
restriktivne, saj je lahko voznik na Švedskem pri kršitvi običajno kaznovan tudi s .štirimi tedni zapora (tega zadnja leta izvajajo s hišnim zaporom oziroma uporabo posebnih zapestnico, p. a.). Po švedski zakonodaji je test ugotavljanja simptomov vožnje pod vplivom prepovedanih drog ob odredbi policista obvezen, to pa prispeva k manjšemu deležu negativnih rezultatov krvnih preiskav,« pa je povedal Šved Tom Jensen.
Skupni imenovalec več evropskih držav pa je, da uspeh lahko zagotavlja le povsem in ustrezno usposobljen policist, zato naj bi tudi slovenske o tem dobro poučili v minulih letih. Tudi zato, ker strokovnjakom še vedno ni uspelo razviti
Obiskovalci so z zanimanjem občudovali Beusove ženske
Ko policist postane »okulist«
tehnične naprave oziroma indikatorja, na podlagi katerega bi policisti na preprost način na kraju postopka lahko učinkovito potrdili ali ovrgli sum vožnje pod vplivom mamil ali psihoak-tivnih snovi. »Poleg tega se
vseskozi pojavljajo nove in nove vrste mamil, z novimi substancami in zmesmi, kar razvoj naprave še dodatno ovira,« Še omenjajo na policiji.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GPU
HALO. 113
Štirje poškodovani v Tremerje
V	ponedeljek popoldne se je na glavni cesti izven Tremer-ja zgodila hujša prometna nesreča. 49-letni voznik osebnega vozila je v dolgem preglednem desnem ovinku zapeljal na nasprotni pas in trčil v voznika tovornega vozila, ki je pripeljal iz celjske smeri. V silovitem trčenju sta se 49-letni voznik huje, njegova sopotnica pa lažje poškodovala. Z lažjimi poškodbami sta jo odnesla tudi voznik in sopotnik v tovornem vozilu.
@dp©i|al gilero
Neznani storilec je v torek na avtobusnem postajališču v Zečah ukradel rdeče kolo z motorjem znamke Gilera Runner 50, z registrsko tablico MBC4 -112. Lastnik, ki so ga s tatvino oškodovali za skoraj pol milijona tolarjev, pogreša tudi čelado, vozniško in prometno dovoljenje. Vse morebitne informacije o ukradenem vozilu policija sprejema na številki 113 ali anonimni številki 080 12 00.
v Termah Hiimia
V	torek, okrog 22. ure je zagorelo v eni izmed počitniških hišic v Termah Olimia. Kot je pokazala kriminalistična preiskava, naj bi v objektu opravljali vzdrževalna dela, pri tem pa posteljnino odložili na električni Štedilnik. Zaradi tega naj bi prišlo do vklopa steklokeramične plošče, posledično pa še do pregretja in vžiga posteljnine. Ogenj, ki je zajel kuhinjske elemente in ostalo pohištvo v prostoru, so pogasili gasilci iz Podčetrtka, gmotno škodo pa so ocenili na milijon in pol tolarjev.
Upásli vlomilca
Velenjski policisti so v sredo zjutraj prijeli dvojico, osumljeno vloma v gostinski lokal v Gaberkah pri Šoštanju. O vlomu je policiste obvestil lastnik lokala, češ da je opazil neznanca, ki sta se s kraja odpeljala z belim golfom. V vozilu so policisti poleg dveh domnevnih vlomilcev našli še manjšo količino cigaret in denarja. Oboje naj bi izviralo iz vloma v omenjeni gostinski lokal.
hoví m
Kronika
21
Vez z življenjem
Do 20. junija bo potekala preventivna akcija Varnostni pas - vez z življenjem. Cilji akcije so zmanjšanje posledic prometnih nesreč, povečanje stopnje uporabe varnostnega pasu in vpliv na vedenjske vzorce pri voznikih in sopotnikih v zvezi z uporabo varnostnega pasu.
Pri izvajanju aktivnosti, ki jih koordinira ministrstvo za promet, bo sodelovala tudi Policija. Med akcijo bodo policisti, tudi celjski, voznikom razdelili letake s preventivno vsebino, otrokom, ki bodo pripeti v ustreznih otroških sedežih, pa bodo razdelili pasavčke. V tem času bodo policisti poostreno nadzirali upora-
bo varnostnega pasu na vnaprej določenih mestih, na večjih parkiriščih in križiščih, z enostavno kretnjo roke pa tudi opozarjali nepri-pete voznike in sopotnike, naj uporabijo varnostni pas. Po zadnjih podatkih je lani uporabljalo varnostni pas skoraj 86 odstotkov voznikov. Največ jih je uporabljalo varnostne pasove med vožnjo na avtocestah, kjer je bilo pripetih skoraj 92 odstotkov voznikov, najmanj pa med vožnjo v naseljih in to le dobrih 76 odstotkov. Posebej zaskrbljujoča je uporaba varnostnih pasov na zadnjih sedežih. Lani je varnostni pas na zadnjih sedežih uporabljalo le 43 odstotkov potnikov.
VARNOSTNI PAS -


lil
Branko KOŠfR s.p.
KOSIR
I montaža senčil m P¥C oken
e-mail: kosirsp@siol.net
ALI ste VEDELI?
-	odrasel Človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti 7 km/h
-	strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki
.in potniki v avtomobilih tudi do 40% mahj žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasove
-	primerjava sil pri trkih z določenimi hitrostmi, ki so podobne padcem s primerljive višine: pri hitrosti 50 km/h je sila primerljiva padcu z višine 10 m, pri hitrosti 80 km/ h je sila primerljiva padcu z višine 25 m, pri hitrosti 100 km/h je sila primerljiva padcu z višine 40 m
-	sile, ki delujejo pri trku na otroški sedež, so izjemno velike (pri čelnem trku s hitrostjo 50 km/h kar 33 G, kar pomeni, da je otrokovo telo kar 33-krat težje, kot je njegova teža), prav tako se sedež ne sme nagibati bočno in mora otroku nuditi ustrezno oporo tudi, ko med vožnjo zaspi
-	to hkrati pomeni, da otroka, ki sedi v materinem naročju, ob tovrstnem trku (hitrost 50 km/h) leta stisne ob prednji sedež ah armaturno ploščo vozila s kar 33-kratnikom lastne teže (pri 50 kg telesne teže to pomeni preko 1500 kg!)
-	otroci so žrtve prometnih nesreč predvsem kot potniki v osebnem avtomobilu, ko ne uporabljajo predpisanih varnostnih sedežev al i varnostnih pasov.
MATEJA JAZBEC
Umrl tridesetletni motorist
V sredo, nekaj minut čez 16. uro, se je v Lembergu, na regionalni cesti Višnja vas-Dobrna, zgodila tragična nesreča. 30-letni motorist iz Celja je v levem ovinku zapeljal na desni rob vozišča ter zdrsel z asfalta na bankino, kjer je izgubil oblast nad vozilom, Z veliko hitrostjo je nato drsel po bankini in travnatem nasipu ter silovito čelno trčil v betonski propust, kjer je mrtev obležal.
Druga nesreča z motoristom pa se je zgodila dve uri prej na lokalni cesti izven Migojnic, na relaciji Žalec-Griže. 21-letni motorist je na odseku, kjer prehaja vozišče iz rahlega klanca v ravni del, sunkovito pospešil ter na mokrem in spolzkem vozišču izgubil oblast nad vozilom. Po zanašanju ga je zaneslo na bankino in naprej v jarek, kjer je po nekaj metrih vožnje trčil v betonski propust in se pri tem hudo poškodoval. Foto: SHERPA
©beiairijati bodo začeli konec šolskega leta
Celjski policisti še vedno zbirajo informacije o nenadnem padcu 26 metrov dolge kovinsko-betonske ograje na severovzhodni strani šolskega igrišča III. Osnovne šole Celje pred 14 dnevi. Naj spomnimo, da ravno v tistem trenutku kljub sončnemu popoldnevu k sreči na igrišču ni bilo otrok, pa tudi v neposredni bližini ni bilo ne ljudi ne parkiranih avtomobilov.
Z okoliščinami padca nevarne ograje se še vedno ubadajo tudi na omenjeni šoli.
celjski občini in Banki Celje, slednji sta tudi delni lastnici tega zemljišča. »Pouk poteka normalno, do igrišča pa še vedno ni možen dostop, del, ki je še vedno predstavljal nevarnost, smo sanirali,« pravi ravnatelj šole Ivan Janez Domitrovič, ki je že takoj po dogodku dejal, da mu je žal, da se je lahko sploh zgodilo kaj takšnega.
Predstavniki šole, banke in občine naj bi zdaj redno se-stankovali in pripravljali projekt o popolni obnovi celotnega objekta, sicer starega že
35 let! Obnavljati naj bi ga začeli takoj po koncu šolskega leta, še vedno pa upajo, da bodo z deli končali do začetka novega šolskega leta. Tako nam je v sredo zatrdil koordinator za odnose z mediji na Mestni občini Celje Roman Repnik.
Kot nam je Domitrovič povedal že pred štirinajstimi dnevi, so imeli obnovo objekta v načrtu, a jih je prej presenetila nesreča, ki naj bi povzročila 15 milijonov tolarjev škode, krepko več pa naj bi odšteli za obnovo.
SIMONA ŠOLINIČ
Prihodnost je v tehnologiji
Družba za upravljanje KD Investments z novim delniškim vzajemnim skladom KD Tehnologija omogoča razpršitev naložb vlagateljev v najprodornejša svetovna podjetja.
Naložbena politika sklada KD Tehnologija, delniški vzajemni sklad, je opredeljena kot politika doseganja donosnoali z nalaganjem pretežno v delnice in druge lastniške vrednostne papirje, ki se nanašajo na izdajatelje iz sektorjev informacijske tehnologije, medicinske opreme in storitev, farmacije, biotehnologije ter telekomunikacij, ob upoštevanju varnosti in likvidnosti investiranih sredstev. V skladu z naložbenimi eilji bodo najmanj 75 odstotkov vrednosti sredstev sklada KD Tehnologije, delniški vzajemni sklad, predstavljale naložbe v lastniške vrednostne papirje ter enote in delnice delniških investicijskih skladov. Težko najdemo podjetja, ki bi jih po hitrosti rasti obsega poslovanja lahko primerjali s tehnološkimi. Z investicijo v vzajemni sklad KD Tehnologija, delniški vzajemni sklad, boste imeli možnost sodelovati pri rasti podjetij, ki bodo lahko pred vašimi očmi zrasli v globalnega velikana.
Brez vstopne provizije do 30. junija 2006
To pomeni, da bomo vaše vplačilo v celoti preračunali v enote premoženja vzajemnega sklada. Vsem vlagateljem, ki bodo do 30. 6. 2006 pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada KD Tehnologija, delniški vzajemni sklad, in katerih pristopna izjava bo pravilno izpolnjena, njihova enkratna vplačila v vzajemni sklad pa bodo prispela na transakcijski račun vzajemnega sklada do 30. 6. 2006 do vključno 7.00 ure, KD Investments d.o.o., v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada. Po zaključeni enkratni akciji bo za nadaljnja vplačila obračunana 3-odstotna vstopna provizija, v primeru vplačil višjih vrednosti pa se bo ustrezno znižala v skladu s provizijsko lestvico, ki je določena s pravili upravljanja. Izstopne provizije ni, upravljavska provizija znaša 1,89 odstotka letno, skrbniška provizija pa 0,05 odstotka letno.
Za več informacij vas vabimo na spletne strani www.kd-qroup.s
a brezplačno telefonsko številko 080 12 08 ali obiska ene od Finančnih točk.
«.financna-tocka.si. veseli pa bomo tudi vašega klica
KD Investments d. c
GARANT d.d. Polzela iHïïl! 121 iS ICI P* Industrijska prodajalna Polzela
VJIlVlIll Tel. 03 70 37 130,70 37 131 POLZELA
UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
-
KUHINJA DANA - VRHUNSKA KUHINJA PO UGODNIH CENAH :
PRODAJA IZVOZNIH IN OPUŠČENIH PROGRAMOV DO - 50 % DO
RAZPRODAJE ZALOG HïTRî KREDIT 80 VREOMOSTÍ 380.000,00 SIT OZ. 1.251,80 EUR
Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v azličnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARA5ÍT-POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
ODHOD 20,6. ODHOD 20.6. NOVO! VIDIŠ VEČ, PLAČAŠ MANJ=DVOJČEK NOVO V PONUDBI NOVOVPONUDBI
»Poznavalski« vodniki zaslužijo gosposko
+TAKSE
CAVTAT VILAPATTIERA
Odhod 27.6. 7 xNZ, LETALO
SAMO 99.900 SIT
+TAKSE
Bil sem v iranskem mestu Yazd, bil je večer in zato sem se odšel potepat po večernih ulicah. Pred neko malo igralnico video igric me je ustavil mladenič na svojem motorju. Zapletla sva se v pogovor in štrena je nanesla na mesto, na lepote, ki jih ponuja.
Javed me je povabil, da mi razkaže znamenitosti, pa so me izkušnje s podobnimi vodniki odvračale od odločitve za potep. Govoril je, kot da bi sadil rožice in postalo me je sram, ker sem okleval, želel se je namreč samo pogovarjati z mano in se tako učiti angleščine, poleg tega denar sploh ni pomemben, rad pokaže znamenitosti tujcem. Kar kurjo polt sem dobil ob ugotovitvi, da sam nisem takšna duša. Zajahala sva motor in se odpeljala po mestu. Najprej mi je odpeljal do Petkove mošeje, ki se je šibila od lepote keramike in marmorja. Povedal je, da je mošeja stara zavidljivih trideset tisoč let. Presenečen
sem bil še bolj, ker sem nekje pobral podatek, da je islam star komaj tisočletje in pol, torej so vrli možje Yaz-da gradili mošeje že davno preden se je Mohamedu razodel bog?! Najbrž je opazil, kako zelo se čudim tej zanimivi novici in je svoje besede takoj potrdil, ko mi je pokazal staro, razsušeno leseno klop in to je bil dokaz, kako stara je mošeja v resnici.
Komaj sem mogel ponovno zadihati, že sva se znašla v restavraciji v centru. Bila je zelo bogato okrašena in opremljena v zelo kričavem vzhodnjaškem slogu. Majhne mizice na privzdignjenem odru, v sredi bazenček z vrelcem, ki je bil glavna atrakcija vsega življa tam okoli. Ko sva naročila čaj, sva se razgledala po restavraciji. Na steni se je bohotila freska in ne boste verjeli, da so jo mogli naslikati ujci tistih, ki so gradili modro mošejo, kajti freska in vrelec sta bila stara prav istih trideset tisoč let.
OREBIČ HOTEL KOIHODOR"
7 » POL, LETALO
SAMO 48.900 SIT
KORČULA HOTEL BON REPOS*
7 «POL,LETALO
SAM049.900SIT
„„.";",........ AU CRNAG0RA+
NEU,MiSU?S?VNIK DUBROVNIK
7kR0L,3*NZ	7 ' POL 3'NZ
prevoz BUS-LETALO pre.oiBUS-LETOLO
SAMO 69,900 SIT SAMO 79.900 SIT
Mošeja v Yazdu
t.fALWA
v.patmâ.sî prodaja@pa}ma,si
OsIjéí .UiekovA 5, p.p. 42
SKANDINAVIJI D' ■NEAPEU-POMPEJI-ll
itnki LADJO-* «ije KKAKOW-23.6. S" DUBROVNIK/ČRNA G<
UGODNI PLAČILNI POGOJI D
Samomorilski motoristi in pogovor o seksu
Ko sva popila čaj, mi je želel pokazati še en zaklad mesta, katerega zlati sij pa na žalost nisem opazil, čeprav sva bila tam. Peljala sva se v najpomembnejši del mesta in Javed se je, medtem ko je vijugal med avtomobili in sem bil pred vsakim ovinkom prepričan, da ga ne preživim, živo zanimal za ženske, to skrivnostno in nepredvidljivo pleme.
Vožnja iranskih motoristov je skoraj podobna samomorilskim akcijam in kril jim ne prireže niti pogled na sveže razbit motor, okoli katerega se gnete množica radovednih.
Lep fïïzdtmf
/l/ludui 5.100
ti SONČEK v t
Citycenter 03 425 4630
m 6.900 11.990
Velenje 03 898 4474
Namesto da bi se dečko zanimal za cesto, me je spraševal vse nadrobnosti o tem, kar počneta mama in ata. Ko bo naslednjič odšel v Turčijo, si bo namreč omislil plačano lepotico, problem pa je bil, da ni vedel, kako se z ženskami ravna. Spraševal meje kaj naj bi bil storil po tem, ko bi ji ukazal, naj se sleče. Vedel je tudi to, da ji je potrebno ukazati, naj leže, vendar v to že ni bil povsem prepričan. Skušal sem mu razložiti, da se z ženskami ravna do vseh skrajnosti spoštljivo in ljubeznivo, pa me najbrž ni razumel, kajti kaj kmalu me je z obupom v očeh znova pobaral, kaj naj stori po tem, ko ji bo končno ukazal, naj se sleče. Zmanjkalo mi je besed in sem ga na koncu potolažil, da bo plačana ljubica prav gotovo vedela, kaj je potrebno storiti in to pot je bil videti z razlago povsem zadovoljen.
Ko sva se nekaj časa vozila in je izvedel vse, kar ga je zanimalo, je rekel da je bil to najlepši del mesta in se obrnil nazaj proti mojemu avtomobilu.
Čeprav je prej trdil, da denar ni problem, je zdaj počasi začel razgrinjati tančico in mi je razložil, da mu vsak turist vendarle da kak rial v zahvalo za njegovo ljubeznivost. Iztisnil je sveto število, ki je razodelo, koliko rialov bi si glede na vse skupaj želel in iz žepa sem na-
bral manj kot polovico nje govih želja. Skoraj so me za sule njegove solze, tako ze lo je bil razburjen. Poveda mi je, koliko zasluži s svojim neverjetnim znanjem in poznavanjem največjih skrivnosti mesta in verjeli ali ne, študentič v Iranu v parih urah večernega dela zasluži več kot večina slovenskih delavcev, v povprečju skoraj dvakrat toliko. Zasluži dovolj, da si sam plača študij, samo jaz sem mu dal dovolj denarja, da bi v svojih
skromnih potrebah lahko živel več dni, pa se je skoraj razjokal, ker sem mu dal tako malo.
Zato nikdar ne sočustvujte s turističnimi delavci, ko vam bodo kazali krokodilje solze obupa in vam prigovarjali, kako trd kruh jedo in kake luknje v želodcu imajo. Luknje njihovega želodca se krpajo z luknjami v vaših denarnicah in je že tako, da je turizem vedno bil in bo pisan z zlatimi črkami.
MARKO KUMER
NOVO v Zdravilišču Laško!!!
Biodroga spa sensation
Nega telesa s kozmetiko Biodroga. Že po treh zaporednih terapijah
izguba obsega telesa do13 cm. Informacije in rezervacije:
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
informacije
23
Copati na nogah so »piskali«
Bralec iz Žalca (podatki so v uredništvu) je pred časom v obutvenem centru Jello v Celju kupil športne copate. Čez nekaj dni je obut v njih spet prišel v omenjeno trgovino po nakupih, pri čemer so mu copati ob odhodu iz trgovine začeli »piskati«. Prodajalka je od njega zahtevala račun zanje ter jih še enkrat razmagnetila. Bralca zanima, kako se kaj takega sploh lahko zgodi, glede na to, da so bili copati ob nakupu že raz-magneteni.
Petra Bračič - Šega, direktorica podjetja Leather & Shoe Int., d.o.o, odgovarja: »Vsi čevlji imajo tovarniško vstavljeno varovalo, kovinsko ploščico, ki se ob nakupu dekodira. Zelo redko se pri nošenju čevljev lahko zgodi, da ta kovinska ploščica preide v stanje pred dekodiranjem in posledica tega je ponovno namagne-ten čevelj. Glede na to, da ima veliko prodajaln podobne naprave, se lahko zgodi, da v tem primeru izdelek, ki ni bil kupljen pri nas, piska oziroma obratno. V kolikor je ugotovljeno, da se čevlji tudi po nekaj poskusih ne dajo dekodirati, je to nesporno razlog za reklamacijo, pri kateri je stranka upravičena do vrnjene kupnine. Za nevšečnosti se stranki iskreno opravičujemo!«
BA
Dvakratno plačevanje parkirnine?
Bralca Bojana iz okolice Celja zanima, zakaj je potrebno za vsako mestno parkirišče plačati nov listek, četudi si se v pol ure samo prestavil iz enega na drugega. Skratka, bralec je listek plačal za celo uro, na parkirišču pa je bil le slabih 10 minut, nato pa se je prestavil na drugo parkirišče in znova plačal listek za celo uro, čeprav je Od tam šel že po 15 minutah.
Robert Hostnik i/, podjetja ZPO, ki je zadolženo za parkirišča v Celju, pojasnjuje: »Parkirni režim v mestni občini Celje je sestavljen iz modre cone, II. cone parkirišč in parkirne hiše Glazija. V modri coni in tudi v II.
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
coni (tam, kjer je parkirni listek potrebno postaviti pod vetrobransko steklo) je mogoče vozilo prestavljati. Vendar samo v okviru modre ali II. cone. Ni pa možno prestavljati vozila iz modre cone v II. in obratno. Za parkirišča v II. coni, kjer se kontrolira vstop z zapornico, se parkirnina plača pri vstopu. Intervale, na katere se plačuje parkirnina, pa določa mestni svet Mestne občine Celje.«
Kaj
zaračunavajo bankomati?
Bralec Ivo iz okolice Celja sprašuje, kaj vse pravzaprav zaračunavajo bankomati. Mu provizijo zaračunajo tudi, če želi, na primer, le izvedeti stanje na svojem računu?
Odgovor smo najprej poiskali pri Banki Celje. Kot je povedala Simona Ceplak, vodja oddelka odnosov z javnostmi, bankomati brezplačno nudijo možnost vpogleda stanja in izpisa stanja na računu. Podobno velja tudi za druge banke, smo preverili. Sicer pa, kot pravi Ce-plakova, bankomati Banke Celje provizijo zaračunajo za naslednje storitve: plačilo na račun prek bankomata in dnevno nočnega trezorja (ne velja za plačila na račun Banke Celje); pošiljanje dokumentacije o plačilih, opravljenih preko depozitne enote bankomatov Banke Celje; dvig gotovine s plačilno kartico Activa/Maestro (v Sloveniji), razen na banko matih v lasti Banke Celje, Banke Domžale, Banke Zasavje, Koroške banke in Nove ljubljanske banke. Nadomestilo zaračunajo tudi, če dvig opravite s plačilno kartico Activa/Maestro (v tujini), s plačilno kartico Visa/Electron (v Sloveniji in v tujini), s plačilno in poslovno kartico Activa/MasterCard (v Sloveniji in v tujini) ter s plačilno kartico Visa (v Sloveniji in v tujini).
RP
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra-
jem, od koder je doma.
prejeli smo
Balast za veterinarske inšpektorje
Vseh 50 let, odkar delujem na področju varstva živali pred mučenjem, imam izredno slabe izkušnje z večino veterinarskih inšpektorjev. Kadar iščem njihovo pomoč, imam pred očmi tajno okrožnico njihovega nekdanjega šefa K.G., ki pravi, da »smo DPMŽ-ji zgolj ovira pri njihovi dejavnosti.« Izgovori veterinarskih inšpektorjev so bili, da ni zakonske osnove, da bi ukrepali; veterinarski lobi pa tudi ni bil zainteresiran, da bi bil tak zakon sprejet. Po ustanovitvi prvega slovenskega društva proti mučenju živali leta 1963, smo prevedli preko 23 tujih sorodnih zakonov naprednih držav, sestavili lasten osnutek zakona in ga že pred 40 leti vložili na tedanji izvršni svet, vendar je bil leta 1979 odklonjen kot nepotreben. Osnutka ni podprl ne veterinarski ne živinorejski lobi, Še manj pa tedanji po-
UREDNISTVO
litiki, kajti v vseh naštetih je mrgolelo lovcev. Ker nam je bila v domovini odklonjena pomoč in nismo našli opore, za bi začeli skupno reševati živali pred trpinčenjem, sem se osebno obrnila po pomoč na svetovno organizacijo WSPA (World society for the protection of animals) London. Z obiski svojih predstavnikov v Sloveniji, je WSPA uspelo prepričati naše oblasti, kako potreben j e zakon za sprejem naše države v EU. Tako nam j e s po-močjo WSPA leta 1999 uspelo doseči sprejem današnjega Zakona o zaščiti živali. Nato nam je brezplačno pomoč ponudila še RSPCA (Royal society for the prevention of cruelty to animals) in leta 2000 v hotelu Gozda Martuljka organizirala večdnevni seminar za izobraževanje slovenskih veterinarskih inšpektorjev. Lahko rečem, da je bil seminar odlično organiziran, saj sem se ga udeležila tudi sama. Vendar je bilo vse to doslej neuspešno!
Zakaj pišem vse to? Zato, ker je WSPA London pred nedavnim v Slovenijo spel poslala svoje svetovalce in da potom Zveze DPMŽ Slovenije in njenih včlanjenih društev ugotovi uspešnost veterinarskih inšpek-torjev, ko gre za mučenje živali. Ugotovitvam ustrezno je generalni sekretar WSPA Peter Davies CB naslovil vljudnost-
ZABAVNA IlïiiilKA, TEHNIKA, RAČUNALNIŠTVO
KUPON IS 10% F0PÍJST ■ do 30. S. 2006
(POPUST VELJA ZA IZDELKE NA ZALOGI. RAZEN RAČUNALNIŠTVA. MOBILNE TELEFONIJE IN IZDELKOV V AKCIJI]
i Trgovina Conrad	tel: 03 491 25 50 k
Vodnikova ulica 6	conrad@edicom.si |
DELOVNI ČAS: PON-PET 9.00 -18.00, SOB 8.00 -12.00 | [M M M
ne dopise ministrici Lukačiče-vi in Vladi RS, s poudarkom na stavku (citiram): »... neso-delovanje veterinarskih inšpektorjev je v Sloveniji najresnej-ša ovira pri reševanju trpečih živali.« Naslednja usodna vrzel je za nameček še ta, da sodna veja ne premore neodvisnega sodnega arbitra-etologa, da bi dal drugačno mnenje kot je mnenje veterinarskega inšpektorja, če ni ustrezno postopal že pred sodnim postopkom. Primer: Po členu 342 KZ tožilstva vodijo že precej postopkov zaradi sankcioniranja mučenja živali; ker ne upoštevajo določil zakona o zaščiti živali pa je
največ teh zavrženih. Posedujem sicer nekaj naslovov inozemskih etologov (Švica, Nemčija) , katerih znanje bi naša tožilstva oz. sodišča lahko uporabila, saj so sodno priznani, vendar pa bi bila njih udeležba za naša sodišča previsok strošek. Zato bo naša sodna veja oblasti morala nemudoma dobiti sodnega izvedenca etolo-ga. Etologija bo pri nas morala postati obvezen predmet na veterinarki fakulteti in ne le izbirni, o čemer nas bo morala zopet prepričati Evropska unija.
LEA EVA MUELLER, Ljubljana
hčerinska družba
Kardeljeva 98, 2 000 Maribor, tel.: 080 21 07, elektronski naslov: razpis@agencija-iq.si vabi k sodelovanju več sodelavcev'na področju PE Celje in širše okolice in sicer :
1) 4 finančne svetovalce-ke
Od kandidatov pričakujemo višje ali visokošolsko izobrazbo.
2.) 4 svetovalce-ke
Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo.
Delo je terensko, z znanimi strankami!
Vaše vloge pričakujemo v 8.dneh od dneva razpisa na naslov:
I.Q. d.o.o., Kosovelova 16, 3 000 Celje
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITEU
I. PREDMET PRODAJE
I.	Terjatev dolžnikovega dolžnika, ki znaša 27.699.350,00 sit, in sicer do dolžnika Hermana MALGAJA, Leveč 38, Petrovče. Izklicna cena za terjatev je znižana za 95 % in znaša 1.384.967,50 sit. Varščina za nakup terjatev znaša najmanj 10 % izklicne cene. Izklicna cena je postavljena v skladu z zbranimi informacijami o kvaliteti terjatve. Vso dokumentacijo je možno videti po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. Izklicna cena za nakup terjatve ne zajema dajatev in morebitnih davščin.
II.	POGOJI PRODAJE
1. Premoženje - terjatev se prodaja v kompletu.
Premoženje - terjatev se prodaja po sistemu »videno - kupljeno in
brez jamstev za izterljivost«.
Premoženje -terjatev bo prodana najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL).
Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 15 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
Davek in ostale morebitne dajatve prenosa terjatev kupcu plača kupec.
Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 4, ne sklene pogodbe oziroma odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev ter zadržati varščino v korist stečajne mase.
Premoženje - terjatev preide v lastništvo in posest kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina.
če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine in dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe.
Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I., II., in III. odstavek ZPPSL.
Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca, njegov točen naslov ' znesek, ponudba pa mora biti podpisana s strani je pooblaščena za zastopanje. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine, ki je potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika odprt pri Banki Celje št. 06000-0936043315 s pripisom namena nakazila: »varščina za zbiranje ponudb«. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vme v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponud-
IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB
Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi. O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v 15 dneh od poteka roka za zbiranje ponudb.
Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire.
Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najboljšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogone more skleniti kupoprodajne
jev ali kakor koli drugače pogodbe.
Ponudbe pod izklicno Ponudbe brez položene
upoštevajo.
ie štejejo kot neveljavne. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom »Stečajni postopek St 1/2003 -Ponudba za odkup - ne odpiraj«. V. DRUGO
Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Tomažu Kosu, GSM 041 652-185, na tel. 03 427 44 80, ali in na spletni strani
Vpogled v dokumentacijo o terjatvah in dodatne informacije o terjatvah je mogoče dobiti vsak delovni dan od 8. do 12. ure po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem.
RADIO, KI GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.30 Ritmi 80-ih, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90-ih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - So poslanci res padli na starševskem izpitu? - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP (Radio Robin)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Kuharski mojster Matjaž Pozderec, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00Oddaja Katrca - Klavdija Winder - gost Natalija Kolšek, 24.00 SNOP (Radio Univox)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Stilska preobrazba-Marina Kupec, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - Ansambel Spev in Cita Galič, 22.00 Zmagoviti pari - nagradna igra, 24.00 SNOP (Radio Univox)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - dr. Alenka Skaza - tema: AIDS, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Otroški radio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Zmagoviti pari - nagradna igra, 22.30 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Z Boštjanom Ko-nečnikom v šolske klopi - ponovitev reportaže, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostitelj Branko Stamejčič - tema: Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Nagradna igra Iskalnice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Carpe diem, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Bojana Avguštinčič - gost Zvonko Perlič)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Sora)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Lebel, 24.00 SNOP (Radio Sora)
Z zelenim v zeleno!
Končno je tu, skoraj pred vrati, IV. izlet z Zelenim valom in voditeljico oddaje Matejo Podjed ter gosti. Oddaja je na sporedu vsako sredo med 11. in 12. uro: »-Saj veste, za vsako bolezen raste rož'ca ...«
Zdravilne rastline in njihovo zdravilno moč, koristne nasvete in preizkušene recepte strokovnjakov s tega področja, mag. Borisa Jagodica in dr. Janeza Tasiča, ter poslušalk in poslušalcev Zelenega vala, ki ste s odzvali na vabilo v Novem tedniku in nam pošiljali pisma z recepti, smo zbrali tudi v Kuharskih bukvah: Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Knjiga, po kateri ste spraševali in si je želeli že vrsto let, je zdaj med vami in nam bo dobra popotnica in razlog tudi za izlet v zeleno.
Kot veste, so bila pravila za udeležbo na letošnji izlet drugačna kot minula leta. Vstopnica za sedež v avtobusu velja za tiste poslušalke, katerih nasveti so bili izbrani in so zdaj objavljeni v knjigi. Imena nagrajencev smo
objavili v Novem tedniku in na Radiu Celje, že naslednji dan pa je k vam domov prišlo še pisno vabilo za izlet.
Vsaka potnica sme s seboj povabiti še eno osebo! Prosili smo vas tudi, da v primeru, če ne boste šli z nami, to sporočite na tel. 031/337-560. Veliko je namreč poslušalk, ki bi si zelo želele dan preživeti na zeliščnem vrtu v Žalcu, kjer nas bo sprejela mag. Nataša Ferant, in nato spoznavati zdravilne rastline z zeliščarko Faniko Burjan v okolici lovskega doma Řinka, v Sv. Jedert nad Gotov-ljami, kamor bomo z glavne avtobusne postaje v Celju krenili v soboto, 10. junija, ob 8. uri in se v dolino vrnili proti večeru. V goste smo povabili tudi soavtorja knjige dr. Janeza Tasiča in magistra Borisa Jagodiča, prav tako pa se nam bo na izletu pridružil tudi igralec Miro Podjed, ki bo skupaj z udeleženkami izleta zapel in zaigral na kitaro himno Zelenega vala, ki jo je po narodni prepesnil Franc Podjed. Ena od kitic gre takole: »Knjigo od zelišč
Sebastian v Vroče
Za pevca Sebastiana se že dolgo ve, da ni le pevec, ki zna s svojimi skladbami resnično navdušiti, ampak je tudi odličen plesalec. Navdušil nas je tako s standardnimi kot latinsko-ameriškimi plesi, a ga je v tekmovanju na nacionalni televiziji premagal Velenjčan Peter Poles. O vsem tem se bosta nocoj ob 19.15 uri pogovarjala tudi z voditeljem oddaje Vroče na Radiu Celje Anžejem Dežanom, vsekakor pa bo Sebastian predstavil tudi nov singl Mi Chica Latina, ki ga je posnel z Luko Nižetičem. Pesem govori o začaranem trikotniku med dekletom in dvema fantoma.
j
. f
JÉhLi
.VS DANDY WARHOLS (5) (3)
RED HOT CHILI PEPPERS
4.	UET0ME-P0WTER DANIEL
5.	CRAZY - GNARLS BARKLEY
6.	AINT GOT NO I GOT UFE - NIN/
-SHAYNEWARD
9.	SAYI-CHRISTINAMIUANFEAT. YOUNGJEEZY
10.	PAYME MY MONEY D0WN-
D0MAČA LESTVICA
1. AKUSTIK-DAYOUT
4 L RPkO
bom brala, radio še poslušala. Kar zeliščarji vedo, Mateji radi povedo.«
In da zna biti na naših izletih in druženjih ob koristnem tudi prijetno, priča fotografija z lanskega izleta. Za dobro razpoloženje bodo tudi letos skrbele Ubrane strune. Sicer pa vsako leto poskrbimo še za kakšno presenečenje in vmesni postanek. Letos bo ta že na začetku poti, pri Pekarni Kuder v Levcu ... Vse izletnike bomo seveda opremili s klobučki, majicami in platnenimi vrečkami v znamenju Zelenega vala, knjigo v dar pa dobijo le tiste poslušalke, ki z nasveti bogatijo strani najnovejših kuharskih bukev.
ZKPRTVS, na oglasnem oddelku

1.	NEVRAČAJSE-NAVIHANKE
2.	TIHO V MRAK JE VETER NOSIL -CŽERD0NERSF
Andreja Šmarčan, Zavrh 18, Žalec Angelca Majer, Pristava 5a, Dobrna
Lestvico Celjskih! ponedeljek ob 22.1!
Kuharski mojster za mikrofonom
Matjaž Pozderec morda kot otrok ni natanko vedel, kaj bo v življenju postal, čisto jasno pa mu je bilo, da je kuhinja zanj kraj igre, ustvarjanja in odkrivanja. Danes se kot vrhunski mojster, ki je leta vodil slovensko kuharsko olimpijsko reprezentanco, ukvarja s svetovanjem. Dobrim gostilnam in restavracijam pomaga najti tisto nekaj do še boljšega. O tem, kako je prehranjevanje kultura, kuhanje pa umetnost, bo Matjaž Pozderec spregovoril s Saško Teržan v nedeljo ob 10.10 uri na valovih Radia Celje.
I08010631
NASVETI
modnem ogledu
Moške noge
In še kako se jih bomo ta mesec nagledali! Moške noge so ta hip pač glavna človeška pritiklina, ki na tem svetu kaj velja. Če nogometno žogo pribrcajo do nasprotnikove mreže, pa so sploh vredne toliko, da bi bilo treba kar takoj narediti njihov bronasti odlitek in ga postaviti kot spomenik v mesto, kjer so se rodile ...
Je zato sploh čudno, če se je tudi letošnja poletna moda zagledala vanje in klasične dolge hlače odločno odrezala? Včasih pod koleni, najraje pri ko-
lenih, v spomin na slavno otočje, kjer so se bermudke rodile, sem ter tja pa se ji ljubi še višje. Prav do moške verzije ženskih vročih hlačk, ki zagotovo še za
Petek, 9. junij: Luna v Škorpijonu raste, zato bomo energijo sproščali na različne, nenavadne načine. Prodorni bomo in obsijani z magnetizmom, zato bodo medsebojni odnosi tisti, v katerih se bo marsikaj spreminjalo. Vendar pozor, Luna bo kmalu po 12. uri tvorila negativni kvadrat z Neptunom, kar nam bo zameglilo rnoč presoje. Ta vpliv nam bo jemal energijo, zato je priporočljivo, da popoldne preživite čim manj aktivno. Večer bo idealen za zabavo in družabna srečanja.
Sobota, 10. junij: Luna zgodaj zjutraj prestopa v Strelca, zato bomo optimistični, pozitivno razpoloženi. Želeli bomo doseči nemogoče, pospešeno se bomo ukvarjali s težavami, ki jih v preteklih dneh nismo uspeli razrešiti. Luna bo v pozitivnem aspektu z Marsom, zato bo vladal zanos, polet, navdušenjem nad vsem novim. Čas je za akcijo. Zelo bomo ustvarjalni in kreativni. Dan bo poln nenavadnih idej in dogodkov, ki nas bodo za trenutek odklopili od težav življenja. Tudi večer bo prijeten, izkoristimo ga kar najbolj aktivno.
; Jutro bo pod mračnim vplivom, zato bomo doživljali stres in povečan notranji nemir. Lahko doživimo nepredvidljiv preobrat, zaradi katerega smo lahko nemočni in ranljivi. Priporočamo vse oblike sprostitve in ukvarjanje s čim manj stresnimi zadevami. Energije se bodo končno sprostile ob 20.03, ko nastopi ščip ali polna luna v Strelcu. Nad vsem bomo pokazali veli-
ko navdušenje, v ospredju bo zabava in sproščeni odnosi. Paziti se moramo nepremišljenosti, zaletavosti in prenagljenosti.
Ponedeljek, 12. junij: Dan bo še vedno obarvan z vplivom polne lune, zato se bomo težko koncentrirali na vsakdanja opravila. Ugoden tranzit za čiščenje na več ravneh. Luna bo dopoldne v praznem teku, zato ne bo posebnih aspektov, ob 12.19 pa vstopa v Kozoroga. Resno bomo zrli v svet in se z veliko odgovornostjo lotevali vseh opravil. Težave s samozavestjo bomo skušali zanemariti, vendar nam v tem času to ne bo najbolje uspevalo. Paziti se moramo prevelike kritičnosti in preveč enostranskega ocenje-vanjasituacij. Čustva bomo težje izražali, zato lahko s svojim ravnanjem koga prizadenemo.
Torek, 13. junij: Kar dva ugodna aspekta nam bosta omogočila napredovanje in umirjeno dopoldne. Ugoden čas je za urejevanje dokumentacije, pravdnih in sodnih zadev, doživimo pa lahko prav prijetno presenečenje ali srečen preobrat določenih težavnih zadev. Nekoliko težji aspekt je ob 15.37, ko bo vladal v ozračju nemir in bodo misli dekoncentrirane. Naše ravnanje ne bo skladno, razum in čustva bodo v nasprotju. Kljub napetemu aspektu je čas ugoden za večje premike, ki izhajajo iz težav, ki so bile prisotne že lani.
Jutto in dopoldne bosta minila med nenehnim hitenjem in urejeva-
njem zaostalih zadev. Naše misli bodo kljub težavam in oviram prodorne in sposobni bomo večje koncentracije. Luna v Kozorogu bo tokrat prinesla prodorno ravnanje in veliko odločnost. Popoldne vstopi v Vodnarja in bo sprostila vse zavore v nas. Preostanek dneva bomo preživeli na originalen način, kajti povečana domišljija nam bo prinesla užitke prav posebne vrste.
Četrtek, 15. junij: Noč bo obremenjena z napetim aspektom, zato bomo razdražljivi, spanje bo moteno, pojavi se lahko tudi nespečnost. Tlidi zjutraj se bomo soočali z negativnim vplivom, zato ničesar ne naredite na silo. Naletimo lahko na velike ovire in blokade, se srečujemo s prepovedmi. Odločati se bomo morali, ali delovati po ustaljenih normah ali pa izbrati velike spremembe. Kljub želji in potrebi po spremembah, Čas za večje premike ni ugoden. Velja posebno opozorilo, da v tem času ne tvegajte na finančnem področju, ravno tako čas ni ugoden tudi za večje spremembe na ljubezenskem področju. Zapademo lahko v neosnovano domišljijo in preveliko zaupljivost.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
TUSEV VZPON NA.CELJSKO KOČO 2006
KOLESARJENJE
START: 10:00, Planet TUŠ Celje PREDPRIJAVE:
do 15.6. preko Interneta: www.tus.si ali na tel. St.: 03/4241011 PRIJAVE:
na dan tekmovanja pred Planetom TUŠ, od 730 do 9.00 ure.
REKREATIVNI DRUŽINSKI POHOD
START:
9:30, izpred gostilne Francelj v Zagradu
nekaj dodatnih stopinj ogreje-jo poletni zrak Vendar bi bilo krivično modo zaradi tega gledati postrani, se nemara celo malce zgražati nad njo. Letos ni prvič, ko ne privošči le pogleda moškim na ženske noge, temveč tudi obratno. Kar spomnite se časov kralja Ludvika XIV., ki je z modo dokolenske variante pumpane naredil na svojem dvoru pravo malo re-
volucijo. In potem so se dvor-janke skrivaj hihitajoč po velikanskih sobanah ozirale za moškimi nogami in komentirale, kateri minister ima boljše ...
A ostanimo resni, saj tokrat ne gre za kakšno športno-telo-vadno kratkohlačno izpeljanko, temveč hlače, ki so lahko celo del klasične moške obleke. Torej - zgoraj suknjič, morda celo srajca s kravato, spodaj pa dokolenske hlače. Ideja ni slaba, če imate v omari poletno obleko, pri kateri so hlače demodirane, morda preširoke ali še po starem krojene v
»korenček«. Škarje v roke, pa boste nared na novomodni pohod po mestnih ali obmorskih ulicah! Moda letošnjih materialov se znova nagiba k naravnim - platno, laneno platno, viskoza, težka svila... Barve pa - ja, tudi papagajasto kričave so! Vendar jih bodo tisti, ki se bodo navdušili zanje, našli sami, brez naše pomoči. Če pa ste v dilemi - dimno in golobje siva, barva gorčice, smetana ali deviško bela bodo vedno prava izbira.
In - za božjo voljo, dragi fantje in moški - malo sonca na

Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
noge, preden dovolite, da vam jih moda na ogled postavi! Na stopala pa vse, razen nogavic! Velja?
T-SHIRT MAJE
M DO XXI
Z DOLORES NA TER GORDANO NA
(dosegljivi samo z mobilnega telefona)
cena Klica 300 sit (1,25 evra) GORDANA
NLB®

26
ZA AVTOMOBILISTE - MALI OGLASI
www.avto-skorjanec.si Telefon: 03 426 08 70
KIA MOTORS
16. in 17. junija
DAN ODPRTIH VRAT TESTNE VOŽNJE Z NOVIMI VOZILI
KE® IMATE BAPi SEBE IM BELITE VEC
Cena ure vožnje že od 3.500,00 SIT.
Plačilo na 24 obrokov, popusti, nagrade, garancija.
Pokličite na brezplačno telefonsko številko i;80 20 86,
vprašajte za vse ugodnosti, vse ostalo bomo uredili mi.
Tečaj CPP v ponedeljek, f f» 6* 2006, 16. url»
V avto šoli ZŠAM tudi tečaj za voditelja čolna. www.25am~cefje.sl
PRODAM
RENAULT clio 1,2 m, letnik 1994, lepo ohranjen, prodam za 210.000 SIT. Telefon 031 649-203.	2960
FORD fokus 1,4, modre barve, 5 vrat, 1. lastnik, prodam. Telefon 041 794-400.
2959
GOLF II diesel, letnik 1990,4 vrata, 5 brzin, reg. do novembra, prodam. Telefon 031 727-606.	. 2943
MEGANE 1,6, 5 vrat, rdet, 1993/3, nova registracija, servisiran, ohranjen, prodam za 860.000 SIT. Telefon 040126-414.	2965
3PEL corsa 1,2, letnik 1991, odlično ohranjen, reg. do 4/2007, prodam. Telefon (03)5778-097,041 251-141. 3010 FORD fiesta 1,3, letnik 1991, tehnično brezhiben, neregistriran, prodam za 90.000 SIT. Telefon 041 599-738.
3025
MERCEDES 200 d, tip 124, letnik 1986, poškodovan zadaj, z deli in daewoo neksia, letnik 1996, ugodno prodam. Telefon 041 645-898. šeo? UJDI A 4 1,8 4-4, klima, letnik 1995, prodam ali menjam za traktor. Telefon 041 588-205.	Š613
GOLF III 1,9 did, letnik 1995, prodam. Telefon 031 456-356. 3082
ÍAM0NAKUDALK0 Sip 19, tračni obračalnik Sip, kosilnico Bes 127 in puhalnik
Telefon 041 261-676. 25! ELEKTRIČKO vitlo, 12v, 4,3tone moči, no
im. Telefon 041 628-666. ž 294 M0T0KULTIVAT0R 205 Bes, 4-taktno, s frézo in koso, širina 80 cm, možnost ostalih priključkov, malorabljeno, prodam.Te-lefon (03) 577-2124,041 743-750.
ROTACIJSKE kosilnice Sip, nakladalke Sip, pluge 01), dvobrazdne in pajka na 4 vretena, prodam. Telefon 041 297-961.
OBRAČALNIK za Mulo prodam. Telefon 5730-784.	2936
VRTAVKAST1 obračalnik, širina 4 m, dobro ohranjen, prodam. Telefon 5772-471.
MEŠALEC za beton prodam. Telefon 031 889-191,5453-116.	2852
TRAČNI obračalnik, traktorski tajfun, ugodno prodam. Telefon 040 621-332.
AGREGAT Tomos, 2 kw, malo rabljen, prodam. Telefon 031 817-681. 2941 OBRAČALNIK, tračni, obnovljen, s kardanom, prodam za 75.000 SIT. Telefon 031 727-606.	2943
TRAKTOR Štore 402, letnik 1982, na novo registriran, prodam za 790.000 SIT. Telefon 031 649-203. 2960 MOLZNI stroj Virovitica prodam. Telefon 031 204-987.	Š6O6
R0V0K0PAČ jcb 4-4, teleskop, letnik 1985 in rovokopač Volvo, kombinirka, starejši in valjar Bomag, ročni, prodam. Telefon 041 645-898.	šeo?
TRAKTORSKO koso, obračalnik Sip, tračni in puhalnik, prodam. Telefon 5701-403.
Ž 304
KOSILNICO Bes 127 in stiskalnico za grozdje, 1501, prodam. Telefon (03) 5707-034.
Ž 309
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, kosilnico, obračalnik, motokultivator in drug stroj kupim. Telefon 041407-130. 2328 TRAKTOR Slayer, 18 ks, kupim. Telefon 5793-634.	Š601
Kia osvežila sorenta
Swift s pogonom 4x4
Kiin sorento je pred leti, ko se je pojavil na trgu, predstavljal za tovarno izjemno pomemben avtomobil. Trgi, tako evropski kot tudi drugi, so ta SUV dobro sprejeli.
Po štirih letih so sorenta nekoliko prenovili, pri čemer so oblikovne spremembe res malenkostne oziroma zelo premišljene. Avto je za 20 milimetrov daljši, vse druge dimenzije se niso spremenile. Tudi notranjost je narejena na novo, vendar znova zelo
premišljeno, brez revolucije; morda so najbolj opazni drugačni merilniki.
Pri motorjih je znani 2,5-li-trski dizelski štirivaljnik dobil nekaj več KM, tako da jih ima po novem 170 ali 21 odstotkov več kot prej. Navor se je povečal na 392 Nm pri 2.000 vrtljajih v minuti. Tudi bencinski motor, znan od prej, je malce drugačen; gibne prostornine je nekaj manj (3,3 litra), moči pa več (sedaj 241 KM), za povrh je nov tudi samodejni petsto-
Hyundai in
nogomet
Nogometno prvenstvo v Nemčiji je izjemno velik posel. V njem sodeluje tudi Hyundai, ki je eden od 15 uradnih pokroviteljev, saj bo zagotavljal vozni park.
To bo tovarno stalo najmanj 45 milijonov evrov, hkrati pa so organizatorjem zagotovili tisoč različnih hyundaijev, ki jih bodo uporabljali trenerji, igralci, funkcionarji in drugi številni udeleženci svetovnega prvenstva. Hyundai ima sicer sponzorsko pogodbo s Fifo do leta 2014.
Mercedes R
Mercedes! R na pregled
Čeprav je mercedes R šele dobro zapeljal med kupce, ga tovarna že kliče na izredni pregled. Vsaj v Nemčiji naj bi tako pregledali kakšnih 800 mercedesov R zaradi morebitne napake na varnostnem pasu v drugi vrsti sedežev. Ta hip se še ne ve, ali bodo pregledali vozila tudi na drugih trgih.
penjski menjalnik. Pri štirikolesnem pogonu ni sprememb, je pa nekaj manjših sprememb doživelo podvozje.
Kot pravijo, bo prenovljeni sorento pri nas na voljo septembra, ko se bo več vedelo tudi o cenah.
/milil IKI1MI1
V
Mariborska 86, Celje tel.: (03J 428-62-70 www.ovfodenregnemer.5i
MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME
SERVO VOLANSKE ČRPALKE
Suzuki je pri nas malce v senci drugih japonskih avtomobilskih hiš, pa čeprav tovarna avtomobile izdeluje tudi v sosednji Madžarski.
Njihov novi swift je razmeroma uspešen avto (pri nas ga skoraj ni videti), sedaj pa je tovarna avtomobilu, ki mu nekateri očitajo pretirano oblikovno spogledovanje z mini-jem, ponuja še izvedenko s stalnim štirikolesnim pogonom. V tej različici bo avto poganjal 1,3-litrski bencinski motor z 92 KM. Za razdelitev moči med prednji in zadnji kolesni parbo skrbela viskozna sklopka. Kot pravijo, naj bi bil avto na voljo za približno 13 tisoč evrov.
[AVTO ŠKORJANEC 1
Porsche 911GT3 RS
911 Je tudi GT3 RS
Porsche je prenovil legendarnega 911, sedaj oziroma čez nekaj tednov pa bo začel ponujati posebno varianto z oznako GT3 RS. To je v bistvu dirkalni avtomobil za cesto, saj vozilo poganja 3,6-litrski bokser motor, ki zmore 425 KM pri 7.600 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih gre ta RS največ 310 km/h, do 100 km/h pospeši v 4,2 sekunde. O ceni ta hip še molčijo.
SPE aÉĚ&BĚ (3130,0 [i
Zenitm posredovalnica W
Posredujemo pri resnih zvezah po vsej Sloveniji
03/491 22 70
MEŠ d.O.O., KIDRIČEVA 3, CELJE
MOTORNO žago Husquarna, v delovnem stanju in žago Stihi 050 av, lahko v okvari, za rezervne dele, kupim. Telefon 041 991-947.	2942
PAJEK Sip, na 4 vretena, kupim. Telefon 5735-024,031 412-054. L689 TRAKTOR Zetor ali koteri drug, dobro ohranjen, možna menjava, kupim. Kupim pajek, 3,5 ali 4 m. Telefon 041 900-234.
3055
TRAKTOR, lahko tudi na zadnji pogon, kupim. Telefon 041 588-205. Š613
IMi'HflÉi
PRODAM
HIŠO, Celje center, tripleks, 160 m', adaptirano, tri lastna parkirna mesta, s približno 100 m2 zelenice, pogled na park, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040606-155.	21232124
ZAZIDANO parcelo v Lokrovcu, velikost 1000 m2, od tega je 110 m2 zazidalnih, vsi priključki v bližini, prodam, cena 2,7 mio SIT. Telefon 041 389-238. n HIŠO prodamo resnemu in poštenemu kupcu, za dvosobno stanovanje v Žalcu z doplačilom za hišo. Štefka Anlloga, Ložnica pri Žalcu 33 c.	ž 297 . STAREJŠO vzdrževano hišo, potrebno obnove, 1 km iz Pelrovč, prodamo. Telefon 5707-593. ž 300 DVE hiši in ostale objekle zelo ugodno prodam. Telefon 041940446, po 15. uri.
SLOVENSKE Konjice, 170,4 m2, blizu centra, prodamo stanovanjsko hišo+ pomožni objekt, ogrevanje lokalno, mestni vodovod, cena 21.500.000 SIT. Telefon 031 635-316.	2840
ENONADSTROPNO hišo, z dokončano mansardo, na sončni legi, z lepim razgledom, med Celjem in laškim, prodam. Ostale informacije po telefonu 5730-914,040634-797.	2860
HIŠO v Šentjurju, 3. gradbena faza, novo, pritlično, 90 m2 * mansarda 90 m2, no ravnini, z vso infrastrukturo, prodam. Telefon 041 645-898. Š607 KMETIJO s staro hišo in 3 ha zemlje, v Slivnici, pri cesti, na lepi lokaciji, prodam. Telefon 5793486.	šri?
PARCELO na Straži pri Novi Cerkvi, v velikosti 3 ha, od tega njiva 7 arov, ostalo so travniki in malo gozda, možna je ludi gradnja, prodam. Telefon (03) 5773-738, zvečer.	3033
GOMILSKO. Poslovno stavbo, 1961, približno 500 m2 uporabne površine, gostinska ali druga dejavnost, na parceli 1805 m2, prodamo. Cena 59.000.000 SIT/246.203 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n
1AŠK0, okolica. Stanovanjsko stavbo, letnik 2006,480 m2 uporabne površine, parcela 733 m2, prodamo, cena 47.928.000 SIT/200.000 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n VOJNIK. Poslovno stanovanjsko stavbo, 3. gradbena faza, p +1 + m, letnik 1995, v tlorisu 262 m2, parcela 769 m', prodamo, cena 29.000.000 SIT/121.014,86 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n ŠENTJUR, okolica. Zazidalno parcelo, 616 m2, prodamo, ceno 5.500.000 SIT/22.951,09 EUR. Telefon 041368425. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n
MALI OGLASI - INFORMACIJE
elektrosignal d.o.o.
Podjetje Elektrosignal d.o.o. Celje želi razširiti svojo dejavnost s področja projektiranja in montaže, zato vabi k sodelovanju dinamične osebe za opravljanje naslednjih del:
1.	PROJEKTANT ELEKTROINSTALACÍM
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas
s 6-mesečnim poskusnim delom.
Pogoji:
-	VII. ali VI. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri
-	zaželen strokovni izpit
-	najmanj 2 leti delovnih izkušenj s področja projektiranja
-	znanje angleškega ali nemškega jezika
-	obvladovanje računalniških orodij ACAD, WSCAD, Word,
-	vozniški izpit B-kategorije in lastno vozilo.
2.VODJA	MONTAŽNIH DEL:
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas
s 6-mesečnim poskusnim delom.
Pogoji:
VII. ali VI. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri zaželen strokovni izpit za odgovornega vodjo del 3 leta delovnih izkušenj na področju vodenja del znanje angleškega ali nemškega jezika obvladovanje osnovnih računalniških orodij Word, Excel
-	vozniški izpit B-kategorije in lastno vozilo.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave in dokazila na naslov:
ŠENTJUR, Hruševec. Prodorno stanovanjsko hišo, 853 m', zvso opremo in pohištvom, zgrajeno 199I, obnovljeno 2003, cena 36.000.000 SIT oz. 1S0.600 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan An-dr,] Kfbavars. p.. Gorica pri Šmartnem c, bije, vftm.svetovanje.gaiba.net.
valne površine, graditev 1985/ šče, 1 ha, prodorno za 26.000.000 SIToz. 108.800 EUR, lahko ločeno. Telefon 041 708-198.Sve-
ta pri Šmartnem 571, Celje, www.sveto-vanje.gajba.net.	n
1990 in kn
e,Dobrova23a,Celje.	n ■»«'■»
okolica Stanovanjsko stavbo letnik
NEPREMIČNINE
in dvoriščem, 250 m2, leto izgradnje
10.200.000 SIT oz. 42.700 EUR.Telefon
Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetovanje.gajba.net. n
","uu Najugodneje « Si)
kredit Euribor+0% (EOM= 4,33%*) AVTDTEHNIKA CELJE
Celje, Tel.: 03/42-63-300 pK/etna Arutf***"
MANJŠO hišo, v Celju in okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. r MANJŠO hišo, do 100 m2 bivalne površine in nekojzemlje, približno 1000 m2, vokolici Celja, možna menjavo zo dvoinpolsobno stanovanje, kupim. Telefon 041 881 -419.	26132614
MANJŠO, novejšo hišo, v okolici Braslovč, letuša, Šempetra, Polzele (Sp. Savinjska dolina) kupim. Telefon 040 985-125.	ž 301
STAREJŠO hišo vCelju kupim. Telefon 041 746-610.	1720
STAREJŠO hišo ali parcelo, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 041 672-374. 2944
ODDAM
PISARNIŠKE prostore, v Kovinarski ulici 12 v Celju, oddamo v najem. Telefon 041 769-688, Revisto d. 0.0.	n
DNEVNI bar v centru Celja oddamo. Obvezen odkup inventarja. Telefon 041 648-252.	3034
ŽALEC, center. Pisarniški prostor, 25 m2, mesečno najemnina 200 EUR/47.928 SIT in poslovni prostor, 60 m2, primeren za storitveno, servisno ali podobno dejavnost, mesečna najemnina 720 EUR/ 172.540,80 SIT, oddamo. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n
ČEZ poletje poceni oddam vikend v Stari Baški. Vikend v senci, plaža za otroke, cena 8000 SIT/dan. Telefon 031 790-650, popoldan.	3976
GRADBENO parcelo, 650 m2, za individualno stanovanjsko hišo, vGotovljah, blizu šole, dovoz je z asfaltirane ceste, na parceli je gramoziran priključek, vodovod in kanalizacija, možnost priključka na elektriko, telefon, plin, ktv, prodamo. Cena po dogovoru. Za ogled pokličite 041 690-736.	n
KUPIM
V CEUU ali okolici kupim gradbeno parcelo ali starejšo hišo. Telefon 545-2958.
SLOVENUALES TRGOVINA d.o.o.
VELIKA PRODAJNA AKCIJA ZA VSE IZDELKE MEBLO JOGI.
Prinesite izrezan oglas
in prejeli boste dodatni
5 % P O P U S T	Pii vsakem izdelku Mebto-Jogi je momo
vnavčiti Ib en odrezek oglasa.
na izdelke MEBLO-JOGL veija do 16.4.2000.
Celje, Medlog 18
tel.: 03/547 2059 tel.: 03/547 1011
www.slovenijales-trgovina.si
ŠEMPETER, okolica. Več novih stanovanj, v velikosti od 42 do 97 m2, v treh nadstropjih, z lastnimi parkirnimi prostori, vseljivo takoj, prodamo,' ceno od 12.891.433 SIT/53.795 EUR do 26.638.981 SIT/111.163 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n POLZELA. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje v 3. nadstropju stanovanjskega bloka, 51 m2, leto izgradnje 1964, prenovljeno 2004, cena 10.600.000 SIToz. 44.233,01 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n
GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL
IBBESgBillMEffiMEEB
DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV

Celje: 031 508326
vsak dan non-stop
MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM!
PRODAM
V OKOLICI Vojnika prodam trisobno stanovanje, garažo in kletne prostore (150 m2) s 500 m2 zelenice. Cena po dogovoru. Telefon 041530-969. 2736 TRISOBNO novo stanovanje, Dečkovo naselje, bližina centra, dve pokriti parkirišči, prodam. Bojan Rotar, telefon 031 378-038.	p
STANOVANJE, 70 m2, v centru Celja, prodom.
Telefon 041 876-900. 2977 NOVEJŠE stanovanje v Žalcu, velikost 65 m2, prodam.Telefon 041 281-576, Ž310
GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno kupim za gotovino. Telelon 041 727-
DV0S0BN0 ali trisobno stanovanje kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 352-267.
DV0IN PO L ali trisobno stanovanje, v Žalcu ali okolici, kupim. Možnost selitve: februar 2007. Telefon 031 268-536, 5718-106.	ž 308
ODDAM
a, 100 m od morja, pri u, oddam. Telefon (03) 5452-117.
vrtom in zelenico, lokacija Zagrad Celje, najemnina 200 EUR+stroški, oddam v najem s 1. 8. 2006. Informacije po telefonu 041917-116, po 18. uri. 3056 STANOVANJE, velikost 44 m2, v Celju, Goriška 1, oddam. Telelon po 16. uri, 041 615-701.	3080
ISCEM
IŠČEMO enoinpol do dvosobno stanovanje v Celju. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavoc s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
PRODAM
NOV pomivalni stroj prodam. Telefon 5715-270.	ž 299
NOVO steklokeramično kuhalno ploščo Gorenje ugodno prodam. Telefon 041 611 -786.	2937
VRTNE mize z noslonom prodam. Telefon 5771-899.	2938
MASIVNO mizo, 180» 100 cm, s 6 stoli, srebrno zamrzovalno omaro Candy, s 6 predali in sedežno garnituro z raztegljivim trosedom, dvosed in kotna z enim sedežem, prodam. Cena se določi pri ogledu. Telefon 5411-642.	2973
JEDILNI kot, mizo, 3 stole, skoraj novo, prodam.Telefon (03) 5441-340.2980
fff
STREŠNO opeko in salonitke, malo rabljene, ugodno prodam. Telelon 041 929-495.
2984
DRVA, metrsko, bukova in hrastova, 20 m, za 240.000 SIT, bližina Šmarja in zidno opeko za obokanje kleti, novo, prodam, n 041 645-898. Š607 j, 180
m2, s slemenjaki, v dobrem stanju, poceni prodam. Telelon (03) 57304)94. 3063
DESKE colarice, zračno suhe, prodam. Telefon 031 7454)09.	2906
PRODAM
DVE telici, težki 200 in 400 kg, prodam.
Telefon 041 922-486. 2747 BIKCA simentalca, 250 do 280 kg, prodam.
Telelon 041 653-165. Š602 OVCE, 8, mlade in stare, prodam. Telelon 041541-773.	2979
PRAŠIČE, težke od 120 do 140 kg, prodam.
Telefon 031 832-520. 2980 KRAVE, mirne, zdrave in teličke, prodam.
Telefon 041 929-495. 2984 TELICO simentalko, staro 5 tednov, prodam.
Telefon 5461-341.	2992
BREJO kravo, bikca in teličko, staro 6 tednov, prodam.Telefon 040 830-408. Š605
dam. Telelon 041 903-680. 2988 NESNICE prodajamo. Nakup 10 kosov-pete-lin brezplačno. Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070,041 763-800.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
ŽREBICO, pasma anglež, lisičje barve, staro 3 leto, prodam za 330.000 SIT. Telefon 031 460-481.	3029
SAMČKE in samičke burskih koz, zA rodovnikom, ugodno prodam, telefon (03) 749-1790,031 605-274.	3027
PRAŠIČE, od 25 do 130 kg, domača kuhana hrana, prodam. Telefon 031 607-419.
ČISTOKRVNE rotweilerje prodam. Telefon 041 610409.	3050
KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 794-356. š 60S BIKCA simentalco, 130 kg, kobilo haflinger, storo 2 leti, prodam. Telefon 041 794-332.	3049
PRAŠIČA, 120 kg in koze, prodam. Telefon 5792-426.	3091
HSS
PRODAM
140 kosov ročne opeke, stare, primerne za velbe, kombiniran hladilnik in barvni televizor, prodam. Telefon 5792-362.
Š589
ZA opel astro prodam strešni prtljažnik, pvc korito prtljažnika in ponjavo. Telefon 04123(1411,5412-113. 2704
DVA modema isdn, nova, cena 6.000 SIT in 100-gromsko moško verižico, cena 195.000 SIT, prodam. Telefon 041 436-140.	2754
NOV eko čistilni aparat, z vsemi priključki in likalnikom, prodam po polovični ceni. Telefon (03) 579-3327, v večernih urah.	2788
NA zalogi ješe nekaj domačih šolam, budjol in želodcev. Telefon 031428-650,(03)
P010VIC0 prašiča, 150 kg, k
n 041 774-393.
2845
POČITNIŠKO prikolico Adriaunica 501 du, letnik 1997, z baldahinom, prodam. Telefon 041 639-724. 2978 OHRANJEN regal zo dnevno sobo, vhodno vrata 95-190 cm, lesena vrota 85-200 cm, ugodno prodam. Telefon 041 769-778.	2958
ZARADI selitve zelo ugodno prodamo: komplet kuhinjskih elementov, štedilnik, hladilnik, pralni stroj, dva bojlerjo, 80 in 101, kuhinjska, dve omari, 270, nova in 130, rabljena, kavč, 2 fotelja, 10 novih oken s polkni, 150 m1 novih opek bobro-vec - 50 % ceneje, novo ostrešje, centralno peč, 8 radiatorjev, po dogovoru tudi ostale dele hiše. Informacije od 9. do 12. ure, telefon 5772-128. 29702971
BIKCE simentolce, do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165.
PRODAM
VINO laški rizling prodam. Telefon 5821-627,031 566-563.	Š572
VEČJO količino koruze v strokih prodam.
Telefon 5727-088.	2535
BE10 in rdeče vino, mešanih sort, prodam, ceno 200 SIT/1. Telefon 031 867-175.
VINO, belo in rdeče, od 150 SIT naprej, prodom. Telefon (03) 5821-535, 041 720-499.	3068
SENO v kockah prodam. Telefon 041 648-
Popravljalnica oblatil IPjfjf FoM/čite '
040 621 Of à
Ali si želite zagotoviti dobre in redne prejemke, vzame-no pa ste pripravljeni sprejeti terensko delo? Info tel. 031-849-752, MAJABO, d.o.o., CELJE
NUDIMO dopoldonsko delo v direktni prodaji. Medical line d. 0.0., Maistrova ul. 16,1241 Kamnik, telefon 041 643-220, Prime	n
Zaradi širitve podjetja sprejmemo 6 oseb.
Začetek takoj. Zaželen lasten prevoz. Inf. 03/425 61 50,
pon.-pét. od 8. do 15. ure. Jakoma, d.o.o., Mariborska c. 44, Celje.
Trgovina
Nicole
Podjetje TIPING d.o.o. iz Maribora se že 15 let uspešno ukvarja s proizvodnjo in prodajo lepotnih dodatkov, lasulj in lasnih vstavkov ter ekskluzivnega nakita. Zaradi odprtja poslovne enote v Celju na Vodnikovi 13 išče:
PRODAJALKO - SVETOVALKO
od katere pričakuje: delovne navade, urejenost, samostojnost, poznavanje dela z računalniško blagajno, poznavanje poslovodskega dela in komunikativnost. Zainteresirane pokličite na tel: 041 /684 542.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
JOŽETA SEKIRNIKA
iz Šentjurja (1933 - 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji poti, izrazili tolažilne besede ter darovali sveče in za sv. maše. Zahvala osebju ZD Šentjur, ki so mu lajšali bolečine, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, g. župniku Čonču za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba. Hvala podjetju T Hunder, trg. podjetju Mercator SP Soča Celje za darovane sveče. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
o vino
bikca, 120 kg ter m (rizling, šipon, beli pinot), prodamo. Telefon (03) 5823-185, Šeligo, Zibiko.
3007
V CENTRU Šentjurja prodam vrstno garažo.
Telefon 031 305-288. Š609 ČOLN gumen jak Sava, 3,5 m, motor Yamaha, 25 ks, na prikolici, kotel za žganje, puhalnik, prodam. Telefon 041 741-719.	ž 305
POSLOVNEŽ, 38 let, izobražen, višje postave, 190 cm, vitek, želi spoznati žensko ali mamico od 28 do 38 let. Lahko je nezaposlena. Telefon 041 248-648, www.superalan.si. Agencija Alan, Smreka 4, Celje.	2901 364etna, vitka čmolaska iz okolice Celja želi prijatelja odo 45 let. Resno. Telefon 041 248-648, www.superolan.si. Agencija Alan, Smreka 4, Celje. 2901
IŠČEM dekle za delo v ( Gostinstvo Irena Zdolšek, Svetelko 10 a, Dramlje, telefon 031 663-844. Š588
Griže 125 zaposli kuharja, picopeka in osebo za pomocv kuhinji. Informaoje po
Za PE Šentjur pri Celju
iščemo
več trgovcev oz. kmetijskih tehnikov
z izpitom za upravljanje viličarja za delo v trgovini s kmetijskim repromaterialom. Zaposlitev 6 mesecev z možnostjo redne zaposlitve! Raiffeisen, d.o.o., Industrijska ul. 8, Lenart. Inf: 041/708-560 oz. 041/646-072
te omete,
strojne tlake in fasade. K ne. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo d. 0.0., Ledina 40, Sevnico. 2418 lleščinain i Kramers. 9, 3000 Celje, telefon 040861-758.	2931
IŠČEMO žensko, resno, pošteno, veščo čiščenja in pospravljanja enosobnega stanovanja in pomoč pri beljenju, torej za večkrat no čiščenje. Telefon 5452-260. 2850 GRADITEUI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peli so zelo ekonomične za drva. Garancijo peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011.	2996
PRIZNANO zasebno transportno podjetje zaposli zaradi povečanja obsega poslovanja voznika, m/ž, v domačem in mednarodnem transportu, C in E kategorija. Ažman d. 0.0., Tržaška ulica 1, 4248 lesce, telefon 041 444-440, Klemen Ažman.	n SPREJMEMO dve dekleti za administrativna dela. Telefon (03) 428-2072. lindi-go d.o.o., Kidričeva 13,3000 Celje.
ZAPOSLIMO trgovca za razvoz in prodajo čistil, sanitarne in čistilne opreme. Mep d. 0.0., Bemekerjeva 6, Celje, telefon 041 696-834.	3085
Nudimo profesionalno telefonsko (predp. po polož.) in pisno prerokovanje ter svetovanje + brezplačni numerološki izračun. Cena: 3.900 sit/16,28 € z ddv Inf.: 041/920 973
whSES»*1*'
FRIZERJA ali frizerko z znanjem in izkušnjami takoj zaposlimo. Pr-ing d. 0.0., Ljubljanska cesta 20 a, Celje, telefon 490-
IZDELUJEM0 projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031666-997. ARS-Projektiranje, Anton Strniša s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat. n IZPOSOJEVALNICA strojev in naprav SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telefon (041) 629-644, 5414-311.
ZELO ugodno Ionska cena premoga z dostavo samo še do 20.6.2006. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n SUK0PLESKARSTV0, vsa slikopleskarska dela in demit fasade, opravljamo hitro, kakovostno in po ugodnih cenah. Sltkopleskars-tvo Andrej Terglav s. p., Andraž 96 b, 3313 Polzela, telefon 041216-214. 3015 STAREJŠI par sprejme na kmetijo, na svoj dom, par ali družino. Možno dedovanje. Kličite po telefonu 041 381437. 3028 MODI dimniki, sanacija dimnikov z nerjavečimi cevmi. Branko Korents. p., Pongrac 3, Griže, telefon (03) 571-8080, 041 736-160.	ž 303
PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izvajamo demit fasade. M3Grad d. 0.0., Gospos-vetska 3, Celje, telefon 041771-104.3088 CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041649-234.	n
OPTIKA
__)Ulobîr
PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 5650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83
Zaman oziramo se tja, ná tvoj hišni prag, kjer tvoje dobrote deležen bil je vsak, reven al' bogat. Zdaj lučka tam na grobu gori, spomin nate in na tvoje pridne roke še zmeraj živi.
V SPOMIN
Minevata dve leti, kar nas je zapustila ljuba n in babica
ANGELA VERK
roj. Gorjanc iz Arclina (21.4.1906-7.6.2004)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Hčerka Milica in vnuk Miran z družino
Prazen dom je in dvorišču, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina. Bolečine se ne da skriti, niti solze zatajiti,


ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
TEREZIJE ČOKELC
iz Strmce 92, Laško (15.4.1932-22. 5.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Še posebej se zahvaljujemo kaplanu gospodu Han-džiču za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Komunale Laško, gospodu Ojsteršku za ganljive besede slovesa, pevcem ter gospodu Leonu Po-lancu za odigrano žalostinko. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: :
n Marjan z družino, sin Bojan z družino ter ostalo sorodstvo
Prekmalu ugasnilo tvoje je življenje, ki ga venčalo je trnje in trpljenje, a prostor tvoj v
ZAHVALA
V torek, 23. maja 2006 je po hudi in mučni bolezni prenehalo biti srce dragega moža, brata in strica
MILANA PISKA
iz Tratne 34 pri Grobelnem (2.2.1937-23.5.2006)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, ! prijateljem in znancem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter ga v velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Lepa hvala pevcem Rogla in pihalni godbi Šmarje pri Jelšah za odpete žalostinke. Lepa hvala vam za pisna in ustna sožalja, govornikoma pri odprtem grobu, gospe Marjetki Štor, Domu starejših Šentjur in gospe Justini Volavšek, ki ga je obiskovala in mu v času njegove mučne bolezni neštetokrat stala ob strani. Prisrčna hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pogrebnemu podjetju Gekott za lepo opravljen pogreb.
Se enkrat lepa hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Francka, sestri Marija in Ivanka z družinama, Volavškovi, Karnerjevi in ostalo sorodstvo
HOVÍ TšDNIK
informacije
wBKttĚĚĚĚĚmBIBmíf . % JS
29
Draga mama, morala si umreti, da zaradi bolezni nehala si trpeti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. Zdaj mimo v grobu spiš, a v srcih naših še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
MARIJE KOŽELJ
z Ljubečne, Ul. 15. junija 6 (5.6.1927-30.5.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste imeli našo mamo radi in delite z nami bolečino. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Hvala za izražena sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma za lepe besede slovesa, pevcem za lepo petje in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebni službi Raj
za vzorno opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali in jo imeli radi.
Žalujoči: sinovi Milan, Dani in Jože z družinami
3078
Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M. Kačič)
ZAHVALA
Zadnji majski dan je mirno, kot je živela, odšla v 84. letu starosti
MARIJA MLINAR
roj. Legvart iz Vojnika
Ob smrti mame, slare mame, prababice, tašče, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ali dober namen ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Per-gerju, gospodu župniku Alojzu Kostajnšku in gospodu Francu Breclu za obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem in organistu Tomažu Marčiču za petje pri bogoslužju, moškemu oktetu za petje ob grobu in gospe lvici Kos za besede slovesa. Hvala sodelavcem Občine Vojnik, Nepremičnin, d. o. o., Celje in Okrajnega sodišča v Celju. Hvala tudi Roziki Pešak. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Otroci Hermina, Magda, Jože, Ana in Marjana z družinami, sestri Pavla in Katarina ter ostalo sorodstvo
_3072
Že eno leto v grobu spiš, a v mojem srcu še živiš, ni ure, dneva, ne noči, vedno in povsod si ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
10. junija bo minilo leto žalosti in bolečine, kar si me za vedno zapustil, moj nadvse ljubljeni mož
PETER SRNEC
iz Pucove ulice 5 v Celju
Zaman oziram se tja na hišni prag, kjer tvoje dobrote deležen je bil čisto vsak. Zdaj lučka tam na grobu ti gori, spomin nate in na tvoje pridne roke še zmeraj živi. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu. Žalujoča: z ljubeznijo in hvaležnostjo večno tvoja Irena
_2584
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
LJUDMILE K0ŠENINA
iz Trnovelj
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala tudi zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje in Zdravstvenega doma Celje za pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči sin z družino
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 94. letu zapustil naš dragi ati, dedi in pradedi
IVAN GORISEK
iz Gosposke ulice 11 v Celju
Od njega se bomo poslovili danes v petek, 9. junija 2006, ob 14.30 na pokopališču Teharje.
V žalosti: njegovi najdražji
n
?
"A
Zaman so solze, prošnje mile, zaman so dobre vse želje, le srčna rana nam ostane in v rani tej spomin nate.
V SPOMIN
LADISLAVU NOVAKU
6. junija 2006 so minila tri leta, kar te ni več med
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le lep spomin na delo tvojih pridnih rok ostaja, te pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nalt
V SPOMIN
9. junija 2006 mineva 10 let, kar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata
PETER KUPEC
s Kalobja
Hvala vsem, ki kadarkoli postojite ob njegovem grobu, se v mislih srečate z njim ter mu prižigate svečko.
Vekovečna dragih je bližina, smn je le združitev na večer, zemlja skupno je pribežališče in poslednji olj vseh
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti
RUDOLFA ZNIDARJA
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, darovali sveče, za sv. maše in se poslovili od njega. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Raj in cvetličarni Naglič. Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi drage žene, mame in babice
MARIJE GORENC
iz Celja (18.5.1944-24.5.2006)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Posebna zalivala velja govornikom ge. Nuši Konec, ge. Mileni Hiti in g. Silvu Gorencu ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
18. 5.: Tamara REDNAK iz Braslovč - deklico, Marija LEŠEK iz Kompol - dečka, Suzana KRAMER iz Gornjega Grada - deklico, Simona ŠTERN iz Slovenskih Konjic - dečka, Jerica GAJŠEK iz Celja - deklico, Andreja KOLAR iz Planine pri Sevnici - deklico, Klavdija UPNIK ČAKŠ iz Šmarja pri Jelšah - deklico.
26. 5.: Sonja RAZGORŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini -deklico, Marjana LIPOVŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini -dečka, Mateja ROŽANC iz Šmarja - dečka, Polona VOLF s Polzele - dečka.
27.5.: SaškaHORVATiz Šentjurja - deklico, Aleksandra LEVER iz Celja - dečka, Adri-jana HREN iz Loč - dečka.
28.	5.: Urška JAVORNÍK iz Sevnice - deklico, Brigitte VREČKO iz Nove Cerkve -dečka, Majda PODBREGAR iz Luč - deklico.
29.	5.: Tatjana GOSNIK iz Vojnika - dečka, Feime AMETI iz Velenja - deklico, Valentina PERNIC iz Celja -dečka, Simona HORJAK iz Šentjurja - deklico.
30.	5.: Urssula STEBLOV-NIK iz Mozirja - deklico, Simona SINKAR iz Gorice pri Slivnici - deklico, Vesna PIRNAT iz Celja - deklico, Martina MLAKAR iz Solčave - dečka, Bojana TAMŠE iz Velenja - deklico.
_ 31. 5.: Maja TRATNIK iz Šentjurja - dečka, Jasna ZALOŽNIK iz Celja - deklico.
1. 6.: Simona VRHOVAC iz Celja - dečka, Sonja NAJMAN VEDENIK iz Prebolda - deklico, Zlatina Stoyanova CENF. iz Motnika - dečka.
SMRTI
Celje
Umrli so: Olga FAZARINC iz Celja, 61 let, Zlatana Marija KLEŠIN iz Šentjurja, 84 let, Jože HABJAN iz Bezine, 65 let. Drago UMEK iz Griž, 45 let, Kristina GOLEŠ iz Dobrneža, 76 let, Marija SAJKO iz Podčetrtka, 76 let, Janez JERMAN iz Zahomc, 84 let, Avguštin ALAUF iz Spodnje Rečice, 93 let, Friderik DOŠLER iz Lem-berga pri Šmarju, 85 let, Ana ZAJC iz Plešivca, 73 let, Drago BUČEK iz Brstovnice, 46 let, Stanislav ISKRAČ iz Pletovarij, 71 let, Franc PIRŠ iz Celja, 75 let, Alojzij LONČAR iz Celja, 77 let, Justina KUMPERGER iz Celja, 71 let, Andreana KAUR1Č iz Celja, 78 let, Barbara HORVATIČ iz Celja, 91 let, Matilda CERINŠEK iz Celja, 71 let, Albin TKAVC iz Dobovca pri Ponikvi, 54 let, Jožef BABIČ iz Bistrice ob Sotli, 82 let, Karol JAZBEC iz Jagoč, 70 let, Anton KLAVŽAR iz Trobnega Dola, 75 let, Marta TADIČ iz Tekačevega, 78 let, Terezija KRŠAN iz Pondorja, 92 let, Marjeta CENCEN iz Prebolda, 62 let, Marija KOPR1VC iz Novega Loga, 70 let, Elenora BIRSA iz Velenja, 71 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Ana NOVAK iz Kozjega, 84 let, Frida Ana KOPINŠEK iz Pletovarij, 81 let.
Velenje
Umrli so: Marija MOŠKON iz Podčetrtka, 82 let, Suljo HASIČ iz Velenja, 54 let.
30
vodnik
KINO
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.	«
Ameriške sanje 20.00 - sreda, premiera IB ulic
16.10, 19.30, 22.00 Divjina
10.30.13.30.16.00.18.10. 20.20.22.30 Očka, ne ga srat!
11.30.14.10. 16.20.18.30, 20.40.22.50 Slikati ali ljubiti 20.50, 23.00 Omen 666
16.50,23.50, (19.10 in 21.30-vsakdan razen
Ledena doba 2
10.00.12.00. 15.40,18.20
Možje X: Zadnji spopad
15.10, 21.20
Misija: Nemogoče 3
12.30. 17.30,23.59
Srečnež Slevin
13.00. 17.00. 21.10
Da Vincijeva šifra
11.00. 14.00. 17.20, 20.30, 23.40
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo
18.00 Knjižnica Vojnik__
O učitelju sveta in transmisijski meditaciji
predavanje z diaprojekcijo 19.00 Kulturni center Iraško_
karija - ahfta afrodiziaki
komedija, dobrodelna prireditev
19.00 Knjižnica Laško_
Hum - večer posvečen laškemu Triglavu
predstavitev hribazgeološkega, rastlinskega, planinskega, literarnega in upodobitvenega vidika 19.30 Narodni dom Celje
21.00 20.00
Transamerika
21.10, 23.20 Čez 30 in še pri tastarih 14.40. 16.50. 19.00 Dva obraza
21.30, 23.40
Divjina
12.00. 14.10.16.20.18.30,20.40.22.50
Očka, ne ga srat!
11.00.13.10.15.20.17.30,19.40
Možje X: Zadnji spopad
12.50.15.00.17.10,19.20
Koliko me ljubiš?
21.50, 23.50
Da Vincijeva šitra
12.40.15.40,18.40, 21.40
LEGENDA:
predstave so vsak dan
predstave so v petek in soboto predstave so
PETEK in SOBOTA
Pogled 2 Eifflovega stolpa
Vinopirji
NEDELJA
Pogled z Eifflovega stolpa
TOREK
I Pogled z Eifflovega stolpa
3EC
PETEK Čez 30 pa :
SOBOTA in 21.00 Da Vincijeva šifra NEDELJA
Čez 30 pa še pri starih I Da Vincijeva šifra
1222023381
še pri starih
PRIREDITVE
PETEK, 9.6.
16.00 Malo nogometno igrišče v Štorah Nogometna tekma med zdravniki JZZD Celje in predstavniki Krke, d.d.
16.00-19.00 Dom sv. Jožefa Celje Rezbarska delavnica vodi Milan Dudukovič
18.00 Grad Podsreda, galerijski
prostori_
Goce Kalajdžiski: Pregledna slikarska i
21.30 Mladinski center Velenje
SOBOTA, 10. G.
9.00-12.00, Lijekova ulica, Celje__
Ulično slikanje Tihožitje 2006 slikanje cvetličnih aranžmajev 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog,
Celje_
Hermanova sobota 14.00 Igrišče ŠDGaberje Celje Gaberiada
športno in družabno srečanje Ga-berSanov
17.00 Dobrina, KS Loka pri Žusmu _
Ohranimo kulturno dediščino naših babic in dedkov
folklorna prireditev in zabavni večer z ansamblom Jurovski gadi 18.00 Letno gledališče Limberk
Pomladni koncert Godbe Zabu-kovica
14. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - plesna miniatura
finalni izbor 19.00 Kulturni dom Ljubečna
Ob 25-letnici delovanja Moškega pevskega zbora KUD Ljubečna
jubilejni koncert, ruistop Številnih gostov in podelitev jubilejnih Gal-lusovihzriačk
21.00 Mestni kino Metropol Celje Trip
predstavitev treh filmov in fotografske razstave Anite Ramšak 21.00 Park Nekropoli Šempeier
Ob 45-Ietnici Turističnega druš-
NEDELJA, 11.6.
10.00-13.00 Dvorec Trebnik_
Zvočna kopel terapija z gongom 16.00-17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_.
Demonstracija obrti predstavlja se krojač Franjo Pod-bregar
20.30 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur
Večer pod Ipavčevo lipo Ženske VS skladateljev Ipavcev
gostje: Quattro in Šentjurski kvartet saksofonov
Ob 30-letnici Moškega pevskega društva Pod gradom Celje
slavnostni koncert, gostje: Jasmina Mandl - sopran, moški kvartet Grmada in trio Vikija Ašiča 20.00 DomII. slovenskega tabora Žalec Harmonikarski orkester Glasbene šole Rista Sa vina Žalec z gosti
21.00 Mestni kino Metropol Celje Vitomir Kaučič: Vinopirji
filmska projekcija
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umet-nostnozgodovinska razstava jezaprtaza-radiobnovitvenihdel, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o AlmiM. Karlin, numizmatična razstava.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Smid.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Stari pisken stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hohkraut Tremarje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtoijev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
RAZSTAVE
Špesov dom Vojnik: razstava likovnih del Staneta Šerca, do 30.6.
Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava Vročinski val, gradiva dijakov srednje zdravstvene šole, do 15.6.
Savinov likovni salon Žalec: ambien-talna{*^vilev likovnih ddfiaži£j37j3Dare!ú Zavška, do 26.6.
Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: razstava grafik Ek^tow BotůčaŠkolj-ke 1976, do 1. 9.
Osrednja knjižnica Celje: razstava raziskovalnih nalog projekta Mladi za napredek Celja 2006. do 23.6.
Galerija Mik Celje: razstava slik akad. slikarja Staneta Založnika, do 22.6.
Galerija Velenje: IvanNapotnik (1888-1960) - iz javnih in zasebnih zbirk.
Galerija Nikca, Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Galerija Borovo Celje: olja na platno ViktoijaRožanca z Dobrne, do 23.6.
Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno voj no avtorjev mag. BojanaHim-melreicha in Jureta Miljeviča, do 30.9.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12.
MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Okupacija v 133 slikah Celje 1941-1945, do 31. 7.
Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, avtorica TatjanaBadovinac, do 30.11.. ter V dragulje vbrušene podobe - Rimske ge-me v Sloveniji, avtorici razstave Narodnega muzeja Slovenije dr. Janka Istenič in Aleksandra Nestorovič, kustosinja doc dr. Irena Lazar, do 18.6.
Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: graíikeBogdaiiafíorčiča, dol.9.
planinski kotiček
Občina Laško, Oddelek za družbene dejavnosti vabi: v soboto na 11. pohod po Aškerčevi poti. Štart bo med 7. in 8. uro na Železniški postaji Zidani Most, v Senožetah bo ob 11.30 osrednja prireditev s kulturnim in spremljevalnim programom. Informacije na tel. številkah 040/ 606-071 in 03/5736-002.
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 17. junija na Oistrnik in Hochwipfel. Štart ob 5.00 na AP ob Glaziji. Prijave do 12. junija, več informacij na tel. številki 040/324-669.
mm
cs---
Petek ob 19.45: Video bruc in Šen-trock 06, ogled videozapisov P2: ogled tekem SP v nogometu. Filmska delavnica: 9. 6. - scenarij, 16.6. - snemanje, 17.6. - montaža; tri glavne faze izdelave kratkega filma. Mladi za razvoj Šentjurja in Dobja: predmet razpisa je nagraditev kakovostno napisanih raziskovalnih nalog osnovnih šol občin ŠentjurinDobje, srednješolcev, študentov ter drugih mladih, ki jmajo stalno prebivališče v občinah Šentjur in Dobje oziroma se v občinah šolajo. Projekt izvajojo z Razvojno agencijo Kozjansko, več info na http://www.skms.net in http://www.ra-koziansko.si/
Moč inteligence; zbirajo material za novo številko, prispevke lahko do 30. junija pošljete na naslov manca.cu-jez@gmail.com.
Galerija 3oKo (Prostor): na ogled so Space cookies (Mija Špindler) Redne aktivnosti:
torki od 17.45 -19.15, Vrtec na Pešni-ci: Vadba pilâtes joge
V
Petek od 12.00 do 17.00: Celjski mestni park - Kreativno v parku, predstavitev spektra hip hop kulture: battle ^v hip hop plesu, battle MC-jev, freestyle DJ-ev, ustvarjanje grafitov, nastopili bodo najboljši predstavniki celjskega hip hopa z gosti.
Ponedeljek ob 11.00, atrij: Poglej, Sonček sije, pevsko-plesna prireditev Poslovno komercialne šole za obolele s cerebralno paralizo, nastopajo Katja Bevc - kitara, Melita Novačan - pevske točke, plesne točke dijakinj; gosta: Domen Kumerin Peter Januš. Na ogled je razstava Kreativno v parku - slikovno gradivo in odlomki esejev srednješolcev.
Redne aktivnosti v dvorani v ponedeljek in sredo ob 18.00 Aerobika - Tae do, vodi Grega Teršek; v torek ob 15.30 Moderni plesni gibi s Cvetano iz Skupine Power dancers; v ponedeljek, sredo in petek od 15.00 do 17.00 Plesni ritmi subkultuře, pleše se breakdance.
gsmoci
Delavnice stalnice; učimo se kuhati, namizni nogomet, družabne igre, igre z žogo in risanje s kredo. Fanzin Flašzin - nismo še hin; k sodelovanju vabimo vse tekstopisce, striporisce, fotografe in druge. Informiranje in izobraževanje: Prijateljski nasvet je nov pristop k informiranju in svetovanju otrok in mladine. Študentki socialnega dela Urška Gradišnik in Katja Kink sta vsak petek v OŠ Primoža Trubarja v Debru in v OŠ Marjana Nemca v Radečah. Za vse ostale sta dosegljivi vsak dan od 17.00 do 19.00, na tel. 051 425 952.
www.radiocelje.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
H TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I	tudi letnik 2006
s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barv
izijskega sporeda in
a glasbe in zabave.
NAROCILIUICA
Nepreklicno naročam Novi tednik
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 2.5190, fax: (03) 5441032, Novi tednikizhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63 ), petkovega pa 300 tolaijev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000
0026781320. Nenaročenili rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor bar lili. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik®lnt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880,
(03) 49 00 881.
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Osel, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-
jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič.
Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra
Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
»rilo
Nagradna kriianka
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir
2.	nagrada: vstopnica za bazen s savno na Rogaški rivieri
3.-5.	nagrada: vstopnica za bazen na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 15. junija 2006.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 2. junija. Prispelo je 407 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 43
Vodoravno: ZNANJE, RABIES, ANI-ARA, ČO, ND, LESLIE, KF., NIN.NN, ORLON, DOJILJA, DANAIDA, ELKE, ENO, BALZAM, TI, LS, KOTANJA, OKOSTJE, EK, IBAR, NAMERA, RR, SCENA, ANANAS, IMITATOR, TOR, NARGTLA, ADO, OSAT, BONIN, AC, RT, PRT, LA, DAO, FIDEL CASTRO,
MIT, ARTOIS, PETARDA, OK, ATONA, NUNA, NA TR, AMIR
Geslo: Letos praznujejo osemdeset let.
Izid žrebanja
1.	nagrado: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir, prejme: Nataša Kugler Žerjav, Slatina 15,3201 Šmartno v Rožni dolini.
2.	nagrado: vstopn ico za bazen s savno na Rogaški rivieri, prejme: Kaja Lu-bej, Pohorska 4, 3000 Celje.
9 10 11 12 13 14
2Ï (22 [23 [24 25 26 TT
Ime in priimek: Naslov:
horoskop
On«; Nori delovni ritem še vedno ne bo popustil, vendar boste v vsem skupaj na nek način celo uživali, saj se bodo zadeve razvijale natanko po vaših načrtih. Uspelo bo tudi tisto, kar se vam je doslej izrni-
On: Ni dobro, da zamenjujete med ljubeznijo in poslovnostjo. Če hočete uspeti, potegnite med tema pojmoma jasno ločnico. Prijatelj vas bo rešil iz zapletene situacije, ki je predvsem posledica te zamenjave.
Ona: Na poslovnem področju se bo nenadoma ponudila priložnost, da si pridobite zaveznika, ki vam bo lahko v prihodnje še precej pomagal. Konec koncev ježe čas, da tudi vi ' " e svoje dolgoletne na-
On: Dlje kot boste upali, manj možnosti boste imeli. Naredite raje kakšen konkreten korak in rezidtati bodo takoj tu. Torej ne omahujte, temveč popri-
EMBMSi
Ona: Pomagali boste prijateljici, ki vas je pred nekaj dnevi za pomoč tudi prosila. Delo bo sicer precej naporno in utrujajoče, vendar pa lahko pričakujete hvaležnost in trajno prijateljstvo, ki ne bo kar tako.
On: Neke stvari opazujete napačno, zato se vaše mnenje ne ujema z resnico. Pričakovanja se bodo izkazala kot neupravičena, zato je še najbolje, da se za nekaj časa potuhnete in si naberete novih moči.
Ona: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne za vas ne za partnerje. Vse prepozno ste se zavedli, da ni vse v denarju, ampak je treba posvečali pozornost tudi obrobnim rečem ...
On: Najbolj vas veseli, če vam ni. treba ničesar narediti, vendar tako ne boste mogli živeti v nedogled. Ljudje se vas bodo enostavno naveličali in si poiskali družbo drugje. Poskrbite, da ne bo tako!
Ona: Skrbno pripravljen poslovni načrt se bo začel uresničevati in videli boste, da imate več kot odlične možnosti za napredovanje v bližnji prihodnosti. Konec koncev ste si to tudi pošteno zaslužili.
On: Nekdo, ki vam že. dolgo izkazuje rmklonjenost, vas bo povabil nazabavo. V prijetnem ambientu boste preživeli čudovit vikend, poln sreče, veselja in ljubezni. Sprostite se in uživajte, to je vaš srečen teden!
Ona: Pripravili boste precej prijetno presenečenje partnerju, kar vam bo v veliki meri popestrilo prihajajoč vikend. Prepustite se prijetnemu lenarjenju u dvoje, in si pričarajte nekaj, kar si že dolgo časa želite.
On: Uresničila se vam bo želja na ljubezenskem področju in počiUili se boste, kol se že dolgo niste. Sedaj pa vzemite stvari u svoje roke in videli boste, da to ne bo samo muha enodnevnica.
3.-5. nagrado: Kuharske bukve slovenskih gospodinj, prejmejo: Simona Veber, Pernovo 22,331Ó Žalec, Tomaž Pintar, Slivnica 4,3263 Gorica pri Slivnici in Miroslava Kralj, Dom in vrt 47, 1420 Trbovlje.
Vsem nagrajencem čestitamo.
Nagrade bodo prejeli po pošti, ko nam bodo sporočili davčno številko na telefonsko številko 4225-100.
Ona: Obetajo se vam več denarja, ki bo prišel na čisto nepričakovan način. Toda nikar

ste tudi vi sposobni nja L* prav pripravne posle. Potrebno je le malo poguma.
On: Srečali boste nekdanjo simpatijo in kar naenkrat boste povsem spremenili svoje tre-nutne imčrte. Vikend boste preživeli i; romantičnem vzdušju in ponovno našli tisto srečo, jo po nepotrebnem izgu-
Ona: Poskusili, ste - a se ni obneslo. Življenje t.ď.e naprej, zato se ne ozirajte na pretekle neuspehe, ampak živite za bodoče uspehe. Partner vas bo gnja vil zaradi neke malenkosti, vam pa bo na koncu prekipelo.
On: Nekdo iz preteklosti vas bo zasul s pozornostjo, saj si bo od vas obetal precejšnjo korist na posbvnem področju. Nekaj vam bo pravilo, da mu ugodite, saj lahko tudi vi kmalu potrebujete njegovo pomoč.
Ona: Okoli vas se bo godilo marsikaj nerazumljivega, u dar se nikar ne obremenjujte s skrbmi, saj vam bo vse skupaj postalo jasno še prej, kot si mislite. Raje izkoristite trenutno situacijo in uživajte.
On: Zgodilo se bo tisto, kar si že dolgo skrivaj želite, a si niste upali povedati. Nikar se ne obotavljajte, raje sprejmite ponujeno priložnost. In nikar ne skrbite zaradi škodoželjnosti tistih, ki jim ni uspelo.
na
Ona: Zadovoljni si boste lahko meli roke, saj se bo večina poslovnih načrtov povsem uresničila in bodo tako tudi finančni rezultati več kot ugodni. To vam bo prineslo spoštovanje prijateljev in tudi nasprotnikov.
On: Za dežjem vedno posije sonce. Ihdi vas čaka še zanimiv konec tedna. Bodite realni in ne pretiravajte v ljubezni. Vendar pa se nikar ne lotevajte druge skrajnost - še najboljša bo srednja pot.
VODNAR m
Ona: Vaša ljubezen pomeni nekomu veliko več, kot si predstavljate. Zato se nikar ne igrajte z nagajivimi pogledi, ampak raje premislite, ali ne boste s tem naredili več škode kot ko-
On: V službi vas bo pričakala cela kopica pomembnih opravkov, tako da boste le stežka našli kakšen prost trenutek zase. Toda kljub vsemu ne boste pozabili na pomembno obletnico osebe, ki vam veliko po-
a: Spremenjeni odnosi med sodelavci bodo botrovali priložnosti, ki se bo ponudila kar sama od sebe, vi pa jo morate čim bolje izkoristiti. Pri tem vam bo pomagal nekdo, ki vas bo s to potezo pošteno presenetil.
On: V prepiru, ki se vam obeta, boste največ dosegli s strpnostjo, kar pa ne pomeni, da se morate tudi umakniti. Poskusite z majhno ukano, saj boste tako zvedeli tudi stvari, ki jih ne bi smeli vedeti!

'PtJUfiA
RUDNIŠKO
FERI LAiNŠČEK
PRETEPAČ (KNJIŽNO)
SflUlVKA
ste bili POŠKODOVANI
PORAVNAVA V/PROM!
v	NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
pe celje, Ljubljanska cesta 20 tel, številka: 080 13 14
Kosovelova 16, Celje
PLESKARSTVO FASADERSTVO
041/651 OS6 in 03/490 0222
»Gole ženske naj slikajo moški!«
Ne bomo izdali, kdo je to rekel, se mu je pa izjava izlila iz srca ob gledanju aktov, ki so jih ustvarili umetniki in umetnici ná XII. Likovnih prijateljevanjih Slovenske Konjice-Zreče. Ampak če dobro pogledate: akt, ki ga je ustvaril Todorče Ata-nasov (na fotografiji v ospredju, v ozadju Petar Beus deli svoje nasvete mladi udeleženki II. Male likovne kolonije), je zelo spodoben, medtem ko je Heda Vidmar Šalamon naslikala žensko, ki prav pregrešno steguje nogo v zrak. Kako je skiciral prizor (nesramneži pravijo, da je bil namenjen bolj sponzorjem kot slikarjem) njen soprog Arpad Šalamon, zaradi stražarjev s kapicami ni za objavo.
in slečeno
Ker smo radi na tekočem in ker smo vedno tam, kjer se dogaja kaj zanimivega, smo se odločili, da samo za vas objavimo utrinke iz sila provokativne Playboyjeve zabave, ki se je odvila Čisto blizu vas.
IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ
Celjanka Maša Pfeifer, dekle zelo znanega očeta in sestra nič manj znanega brata, se je v družbi zajčic počutila več kot odlično, zato smo prepričani, da jo bomo zelo kmalu videli popolnoma golo.
RUMENA STRAN
Vroče, seksi
Čedalje bolj znana, vseskozi prisotna in na novo zaljubljena manekenka Meri Verbnjak je ves večer preživela v družbi svoje najboljše prijateljice Katarine Jurkovič.
CENIK KUHARSKIH BUKEV
-maloprodajna cena 2.700 sit (11,27 EUR)
-za naročnike Novega tednika 1.000 sit (4,18 EUR)
-z naročilnico 2.400 sit (10,02 EUR)
VLAGANJE, SHRANJEVANJE IN ZAMRZOVANJE ŽIVIL -maloprodajna cena 2.300 sit (9,60 EUR) za naročnike Novega tednika 950 sit (3,97 EUR) -z naročilnico 1.900 sit (7,93 EUR) ZDRAVILNA ZELIŠČA, ČAJI IN ČAJNE MEŠANICE -maloprodajna cena 2.700 sit (11,27 EUR) -za naročnike Novega tednika 1.000 sit (4,18 EUR) -z naročilnico 2.400 sit (10,02 EUR)
Vse knjige iz serije Kuharske bukve lahko kupite tudi v poslovalnicah Sitra v Žalcu in Šentjurju ter v pisarni Rdečega križa v Laškem.
V založbi NT&RC je izšla nova knjiga iz zbirke Kuharske bukve. Namenjena je zdravilnim zeliščem, čajem in čajnim mešanicam, torej posega na področje, ki je med ljudmi vse bolj priljubljeno, saj v skrbi za zdravje vedno bolj posegajo po naravnih zdravilih.
Knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice predstavlja vse značilnosti tako imenovane fitoterapije - zdravljenja z zdravilnimi zelišči - ter pouči, kako nabirati in pripraviti zelišča za uporabo. V poglavju, opremljenem z ris-
Naročilnica
NAROČILO POSAMIČNIH KNJIG (vpišite število izvodov, ki jih naročate)
nepreklicno naročam..... izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit 114,19 EURIza izvod (plus poštnina), nepreklicno naročam.....izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 2.400 sit (10,02 EUR) za izvod (plus poštnina).
NAROČILO KOMPLETOV KNJIG (označite polje pred želeno kombinacijo)
nepreklicno naročam komplet knjig 1+2+3 po ceni 4.900 sit (20,45 EUR) (plus poštnina) nepreklicno naročam komplet knjig 1+2 po ceni 3.400 sit (14,19 EUR) (plus poštnina) J nepreklicno naročam komplet knjig 1+3 po ceni 3.800 sit 15,86 EUR) (plus poštnina) nepreklicno naročam komplet knjig 2+3 po ceni 3.500 sit (14,61 EUR) (plus poštnina)
Zdravilna me lisca» čaji in
ěajne mešanice
bami ali s fotografijami, predstavlja 71 zdravilnih rastlin, njihova rastišča, delovanje in uporabnost. Sledi poglavje o strupenih rastlinah, medtem ko je drugi poudarek namenjen lajšanju težav s čaji pri najrazličnejših težavah ali boleznih. V poglavju Domača lekarna iz Zelenega vala so zbrani recepti in nasveti poslušalcev oddaje Zeleni val, ki je že dolga leta v rednem sporedu Radia Celje.
Avtorji besedil so magister farmacije Boris Jagodič, znani kardiolog prim. Janez Ta-sič, dr. med., in Mateja Pod-jed, ki je zbrala nasvete poslušalcev Zelenega vala. Knjiga ima 224 strani, zaključuje pa jo 16-stranska priloga barvnih fotografij zdravilnih rastlin in barvnih risb ter prerezov strupenih rastlin. V prodaji je po 2.700 tolarjev, z naročilnico Novega tednika in TV-Okna (po povzetju) stane 2.400 tolarjev (plus poštnina), naročnike Novega tednika pa bo ta stala vsega 1.000 tolarjev.
Naprodaj sta tudi uspešnici Kuharske bukve slovenskih gospodinj (2.700 tolarjev -za naročnike 1.000 tolarjev) in Kuharske bukve - vlaganje in zamrzovanje živil (2.700 tolarjev, za naročnike 950 tolarjev).