DOMŽALE, 29. JANUARJA 199,9 • ŠT. 1 • LETNIK 38 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Kdo zna noč temno razjasnit', ki tare duha! Moj pomen in moje zasluge za narod Injdo znali cenili, šele ko bom že davno mrtev. Zato upam, da moja otroka zaradi mene ne bosta zapuščena!* FRANCE PREŠEREN r Veselje ob stoletnici rojstva g. Marije Juvan Življenje je dar, ki ga z našimi deli obogatimo. Gospe Mariji Juvan je Bog podaril zelo dolgo življenje. Napolnila ga je z dobrimi deli, potrpežljivostjo, vero, dobro voljo in ljubeznijo. Blagohotno je sprejemala težo dnevov, se veselila življenja in vsega božjega stvarstva. Čeprav je bil njen dohodek v službi in pozneje skromen, se je znala odpovedati marsičemu, da je lahko osrečila druge, kar je osrečevalo tudi njo. Kot je povedala, se življenja še ni naveličala. Po zahvalni maši, ki sta jo darovala gospod župnik Tone Perčič in njen nečak gospod Franci Juvan, župnik iz Šmartne-ga ob Savi, smo visoki jubilej skupaj proslavili v veroučnih prostorih. Iskrene čestitke še enkrat! Hvala tudi gospe Majdi, ki iz hvaležnosti skrbi za svojo teto. ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE Občina Domžale in Zveza kulturnih društev Domžale vabita na slavnostno akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku v petek, 5. februarja 1999 ob 20. uri Vslopnine ni! Brezplačne vstopnice dobite pri blagajni kulturnega doma. Kulturni dom Franca Bernika, Domžale mm Slavnostni govornik: dr. Tomo Virk Izvajalci kulturnega programa: Mešani pevski zbor KD Groblje Zborovodka: Janja Dragan Matej Zupan in Karolina Šantl Zupan - flavta Vlasta Doležal Rus - klavirska spremljava Gledališki igralec Zvone Hribar in Draga Jeretina Anžin Francka Šenk, sopran Polona Fister, klavirska spremljava Gostja iz Nove Zelandije Alexa Stili - flavta Vezno besedilo: Nataša Dolenc Koledniki za Angolo V letošnji Trikraljevski akciji so koledniki po vsej Sloveniji zbirali darove za misijon v Angoli, kjer deluje slovenska misijonarka Zvonka Mikec. Misijon se ukvarja z opismenjevanjem otrok, z zbranim denarjem pa bodo razširili dosedanjo štirirazredno osnovno šolo na osemletko in zagotovili minimalno plačo učiteljem. VTrikraljevsko akt ijo se že nekaj let vključuje tudi Župnija Moravče. I cios je v akciji sodelovalo 20 otrok (od 2. do 8. razreda), ki so bili razdeljeni v štiri skupine. Skupaj z /upnikom Viktorjem Primožičem S(i (il)iskali tri sto družin in z velikodušnostjo župljanov zbrali 550.000 SIT. Kljub sodobnim prevoznim sredstvom tudi današnjim kraljem ni vedno lahko. Tako so morali kar v svi- OBhlAKUPU VOZIL SSAT PODARIMO OBVEZNO ZAVAROVANJE*! * velja za omejeno količino vozil na zalogi^ • staro za novo • leasing • nakup na obroka do 5 let roRsci n: L.I C H L.J AN A SEAT C*m»r Trzin Uubt|»n»*»3»,Tn»ri frl.: 061(71» 292 lenih oblačilih porivali avto, da da je lahko premagal poledenele strmini'. Enotedensko romanje od hiše do hiše so zaključili na praznik svetih treh kraljev, ko so Gašper, Miha in Boltežar v siju zvezde in v spremstvu pastircev položili darove pred zibelko z lezusom v moravski cerkvi. Svoje darove so prinesli še otroci vefoučne šole, ki so iz prihrankov prispevali svoj dar za vrstnike v Angoli. Čeprav je zbrani denar le kaplja v morje/, lajfenjebafev Afriki, pa tvTrV1" I™ uP»™>>li™ kar naj-Me. Ob.akšnihrn podobnih akci-,Pdr 'ft1«0 vedno znova ugotovimo, koliko dobrin imamo mi, ki smo rojen, v bogatejšem delu sveta, ini kako malo znamo spoštovati vse, kar nam ,e kar tako dano. Taksna dobrina ,e tudi pismenost in možnost šolanja, za katero bo večina preb.valcev revnih deželah še dolgo prikrajšana. MILKA NOVAK UREDNIKOVI PREBLISKI Valjar Posledice lanskoletnih volitev so že pred pragom Slamnika. Z vso močjo in oblastjo želijo odpreti vrata trdnjave, ob katero se že nekaj časa zaganja županja s tropom svojih podanikov, ki so »le oblasti žejni koritniki«. Besede v nare kovaju so iz njenih sprenevedajoči in meglenih domislekov z naslovom »Odsevi lastne slepote« v prvih letošnjih Pismih bralcev. Kar preberite si jih, ne bo vam žal, kajti toliko »klevetanja, trošenja negativne energije in laži« je v njih, kot jih je bilo le še v njenem lanskoletnem »aktualnem pogovoru« s spraševalko Mirni Šegina v Domžalskih novicah (letnik VI, številka 22,18. november 1998, volilna priloga). O županjinem sprenevedanju v istem intervjuju, ki je sicer dosegel le majhen del »občinske« javnosti, se mi že takrat ni zdeb izgubljati besed, kajti na takšno nizko raven pa se ne mislim nikoli spuščati s človekom, pa četudi je to gospa županja ali njen »veleumni svetovalec« gospod Franci Gerbec. Vseeno pa bi rad vsaj z dvema ali s tremi »cvetočimi cvetkami« iz tistega »nepozabnega šopka« ilustriral njeno neverjetno potvarjanje dejstev. »V zadnji predvolilni številki Slamnika (7. november 1998, št. 12, moja op.)... ni prostora za tisto, zaradi česar naj bi občani svoj časopis imeli.« Nekoliko kasneje pa se: »Urednika in njegove podanike v uredništvu ne zanimajo ljudje in dogodki.« Se enkrat sem vzel tisto predvolilno (posebno) številko Slamnika v roke in že na naslovnici z* gledal fotografijo množice ljudi (Slovenski knjižni kvi/ 1998 v Knjižnic i Uoiii Žale, članek Obilne padavine povzroi"ile poplave tudi v naši občini in tri žalostne prizore na barvnih forografijah.) Do 25. strani je res samo predvolilni strankarski oglas (po sklepu celotnega uredništva v soglasju z občinsko upravo), do 47. strani pa zopet nastopijo ljudje in dogodki. Najprej sem hotel vse ljudi, ki »nastopijo« v Slamniku, našteti, vendar bi mi prehitro zmanjkalo prostora še za kakšno njeno »cvetko«. Menim, da je najlepši cvet tisti, ki govori o tem, da smo njeno (neobjavljeno) Izjavo za javnost »prejeli pravočasno pred sejo. Županja laže, kajti Sklepi izredne seje Uredniškega odbora, ki je bila v petek, 30.10.1998, ob 13. uri v sobi uredništva št 34/1. Občine Domžale, Ljubljanska 69, nedvoumno dokazujejo (s podpisi članov uredništva), »da je bil na to sejo 30.10.1998 ob 13.30 oddan prispevek županje Cvete Zalokar Oražem.«, čeprav je bila redna seja za tisto številko Slamnika 27. oktobra 1998 (rok za oddajo člankov pa 23. oktober). Prepozno in ne pravočasno! fo so dejstva Vse je zabeleženo v naših zapisnikih. Lahko bi sicer se popisal njene zgodbe o sprenevedanju, »trovniu negativ ne energije in lažeh« vsaj pol Slamnika, toda prodreti pod njeno »debekj poklicno kožo« je popolnoma jalovo poćet/e. No, vrhun« njene politi« ne preme tenosti in »trošenja negativne energije« (mik) napisano) pa je njena »aktualna, predvolilna izjava: »Slamnik, taksen kot je, ni vet smiseln in potreben, je sramota javnemu obveščanju in nosilec kratenja osnovnih demokratični pravit do popolne obveščenosti.« Ali se morda sklep o predčasni razrešitvi odgovornega urednika, pomočnice odgovornega urednika in petih članov uredništva glasila Slamnik, ki se nahaja na 28. strani gradiva za 2. sejo Občinskega sveta Občine Domžale (27. 1.1999), ne vrača k njej nazaj kot bumerangr Na 37. strani taistega gradiva pa se z »mastnimi« črkami »blešči« že drugi njen podpis. Ali nov predlog Odloka o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik«, ki med vrsticami podi stran moravske in lukovške strani, ne dokazuje, da je Slamnik smiseln in potreben; vendar le pod njeno taktirko in s podporo političnih strank, ki podpirajo županjo, kot se zdaj - po novem (levosredinski DEMON) - imenujejo ZLSD, LDS, DtUs, Zeleni Slovenije in Demokrati Slovenije. Da, Slamnik ne sme biti več v rokah pomladnikov, kot je prvi zapisal v Delu v petek, 22. januarja 1999, pronicljivi in presenetljivo objektivni novinar |ane/ Petkovšek. Nanje je treba z valjarjem, kajti le tako se bo lahko udejanib tisto, kar je že napisal omenjeni časnikar iz Domžal: »Navedeno ne pomeni le, da hočejo omenjene stranke (stranke, ki podpirajo županjo, op. B. O), ki imajo po novem večino v domžalskem občinskem svetu, le čiste račune (Ali morda zdaj nisor op. B. O) in nekatera nova imena v uredništvu (ZLSD nikakor ne more preboleti, da v uredništvu ni nikogar - po njihovi krivdi, takrat so namreč predlagali člana, ki ni imel stalnega prebivališča v občini Domžale - iz njihovih vrst), Ifmveč želijo prevzeti tudi nadzor nad tem medijem.' Mar naša /upanja in njeni politični priskledniki res potrebujejo še eno svoje trobil«? Bogdan Osolin, odgovorni urednik Slamnika Strel v prazno ali Združena lista želi prevzeti Slamnik Zgodilo se je tisto, kar smo I CTD AKJ O vsi nekako pričakovali. Združe- | na lista je v Domžalah »zlobira-la« LDS ZELENE, DESUS in DEMOKRATE in skupaj so ze predlagali da Občinski svet še pred iztekom mandata razreši sedanji uredniški odbor. Pravega in pravnega razloga za takšno dejanje seveda nimajo, očitno pa se jim mudi »prevzeti« Slamnik, ker ga županja potrebuje za svojo promocijo in jim ni všec, ce kdo preko Slamnika javnost obvešča o čudnih odločitvah in finančnih transakcijah, ki jih izvaja županja. Ta njihova pobuda sedaj resnično še nima pravne osnove, saj v času, ko so to predlagali na dnevni red, Občinski svet ni imenoval niti potrebnih delovnih teles, ki bi morali tovrstne predloge obravnavati še pred obravnavo te točke na seji Občinskega sveta. 2 PROSINEC /lamnik Domžale Proslava dneva samostojnosti pri spomeniku v Dobu V Dobu je postavljen (za zdaj) edini spomenik samostojni Sloveniji v naši Občini. Vsako leto pred Dnevom samostojnosti poteka pri tem spomeniku v Dobu proslava, ob kateri se jasno vidi, katere stranke so bile resnično za samostojno Slovenijo (stranke slovenske pomladi), katere pa so na vse načine zavirale osamosvojitev (stranke kontinuitete preteklega, komunističnega režima). Letošnjo proslavo sta pripravila Krajevna odbora SDS Dob in SKD Dob. Kljub mrzlemu vremenu ter abstinenci strank nekdanjega komunističnega režima je bilo prisotnih mnogo ljudi. To vsekakor je znak, da so se ljudje pričeli zavedati, kdo je resnično tisti, ki je omogočil in izpeljal tisočletni sen Slovencev - imeti lastno državo, biti pod svobodnim soncem... Po umetniškem recitalu, ki sta ga pripravila g. Bogdan Osolin in ga. Marija Starbek, je prisotne pozdravil tudi predsednik SDS Domžale in podžupan Občine Domžale, g. Roman Kurmanšek. V svojem govoru je med drugim dejal: »Danes mineva osem let od rezultatov plebiscita, na katerem smo se Slovenci in Slovenke odločili za samostojno Slovenijo. Pred sedmimi leti je poslanski klub Demosa sklenil, da bo plebiscit za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Zakon o plebiscitu je slovenska skupščina sprejela 6. decembra 1990, 12. decembra so predstavniki Slovenije obiskali Hrvaško, BiH in Makedonijo ter pojasnjevali namen plebiscita. 18. decembra je predsedstvo SFRJ sporočilo, da je odcepitev Slovenije protiustavno dejanje, zasedali so številni zvezni in republiški organi. V nedeljo, 23. decembra 1990 se je 88,2% vseh na plebisci- tu odločilo in glasovalo ZA samostojno Slovenijo, tri dni kasneje, 26. decembra 1990, pa je Skupščina RS slovesno razglasila rezultate plebiscita. Na njem se je DEMOS zavezal, da bo vsa potrebna opravila dokončal v šestih mesecih. Seveda sta bila potrebna za takšno odločitev volja in pogum, predvsem pa neomajna vera v slovenskega človeka in tisočletna želja, da slovenski narod zaživi v svoji državi. Po odločilnem dnevu 23. decembru 1990 smo bili Slovenci deležni številnih napadov, zlasti jugoarmade in njenih somišljenikov. Vendar nam je zaradi poguma in odločnosti uspelo in zmagali smo. Pri tem pa ne smemo pozabiti tistih, ki so žrtvovali svoja življenja in bodo ostali v naših spominih zapisani tudi za prihodnje generacije. Zatorej iskrena hvala vsem borcem v desetdnevni vojni, zlasti tistim, ki so svoja življenja, zdravje in prizadevanja vgradili v skupni projekt samostojne Slovenije. Če danes pogledamo na preho- Kulturno društvo Groblje vabi ob 150-letnici pesnika Franceta Prešerna na otvoritev razstave kiparja Miha Kača v soboto, dne 6. 2 1999 ob 17. uri v Kulturnem domu Groblje. V kulturnem oroaramu sodeluieio: Franc Javornik, solist ljubljanske Opere prof. Ana Marija Javornik - spremljava Samo Šali - kitara Draga Jeretina Anžin Ogled razstave je možen: dne 7., 8. in 14. 2. 1999 od 9. do 12 ure od 9. 2. do 13. 2. 1999 pa od 17.-19. ure. KD GROBLJE jeno pot, vidimo, da še zdaleč ni vse tako, kot bi moralo biti, vendar pa nas opogumlja dejstvo, da sami odločamo zase, da predvsem sami lahko izboljšamo svoje življenje, kar nas navdaja z upanjem, da bo z vsakim letom bolje. Zagotovo smo lahko zadovoljni, da živimo v svobodni in samostojni Sloveniji, ponosni smo lahko na vse, kar je Slovenija v tem času dosegla dobrega, prav pa je, da se zavedamo tudi tistega, kar je narobe (nedemokratičnost medijev, lastninjenje družbenega premoženja, vse večje socialne stiske in nezaposlenost, vse več nasilja, nismo popravili krivic, ki jih je povzročil prejšnji režim itd.). Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, bodočnost Slovenije je naša skupna odgovornost. Verjamemo v slovenskega človeka in vemo, da smo sposobni premagati še tako hude težave. Še vedno pa je pred nami veliko napornih nalog. Nekdanji ameriški predsednik |. F. Kennedv je dejal: »Ne sprašujte, kaj lahko država naredi za vas, tudi vi kaj naredite zanjo.« Prepričan sem, da to velja tudi za nas. Na praznični dan se oziramo vase, drug k drugemu in skupno energijo namenimo za boljši jutri. Radujmo se samostojne Slovenije in njenega praznika in ji kličimo še na mnoga leta. Ob koncu mi dovolite, da vam čestitam za Dan samostojnosti, želim vesele božične praznike in sreče, zdravja ter miru v letu 1999.« S temi besedami je govor končal g. Roman Kurmanšek, predsednik SDS Domžale in podžupan Občine Domžale. Proslava se je zaključila z lepim ognjemetom in popestrila praznične dni, ki so prihajali. Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ OSREDNJA SLOVESNOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN NOVOLETNI KONCERT GODBE DOMŽALE Kdor zida z ljubeznijo; zida prihodnost »Z zaupanjem in ljubeznijo smo polagali zidake na raz-kopano, razbičano prst svoje dorriovine vsakokrat, ko je ob prelomnih mejnikih zgodovine vzpamtelo upanje: danes začenjamo dneve svoje samostojnosti. Z radostjo v srcu smo celili rane preteklosti, s ponosom zravnali hrbr-te hlapčevstva in s poletom, ki se je kot srečna ptica dvigoval visoko pod nebo naše svobode, gradili svojo prihodnost. A prišlo je spet trpko spoznanje, da še vedno drugi odločajo o nas, postavljajo meje naši svobodi, da smo delček v skupnosti narodov in ne sami svoji. In znova smo hrepeneli, si želi in čakali, trdno prepričani, da nekoč mora priti dan, ko bodo v odločitvi zagorela srca in bodo roke, okorne, zgarane, mlade in čvrste, odlično, z brezmejno vero v prihodnost, obkrožile to: hočemo čisto svojo, samostojno domovino, našo Slovenijo. In to se je zgodilo 23. decembra 1990, le tri dni pozneje 26. decembra pa je takratna skupščina razglasila rezultat plebiscita: odločili smo se za samostojnost,« je kratek povzetek veznega besedila osrednje občinske slovesnosti ob Dnevu samostojnosti, na katerem je govorila županja Cveta Zalokar Oražem, dom- žalski godbeniki pa so nam s svojimi solisti, gostujočimi pevci in plesalci ter skupaj z obema povezovalcema pripravili večer radosti, kot smo jo občutili pred osmimi leti na dan, ki je v novejšo zgodovino zapisan kot DAN SAMOSTOJNOSTI. O prvih korakih samostojnosti in sedanjosti pa je gospa Cveta Zalokar Oražem med drugim dejala: »Glasba nas bo povezala in razveseljevala, da bomo lahko radostni stopili v novo leto. In zakaj ne bi bili srečni: Praznujemo obletnico našega pogumnega dejanja -enotne in nedvoumne odločitve, da si želimo lastno in samostojno državo. Kako zelo bi si enotnosti in smelosti želeli tudi v zadnjih letih, ko se Slovenci na žalost ponovno vse bolj delimo in razdeljujemo - a ne iz naše lastne nuje, pač pa po načrtih in pohod na nekaterih, ki si želijo prav ob delitvi in prepirih najti prostor za lastno promocijo in pohod na oblastni tron. Pri tem bi bilo modro,.da se ozremo v bogato ljudsko modrost, saj stari pregovor pravi: Kdor noče spoznati brata za brata, moral bo tujca spoznati za gospodarja. In prav tega se lahko slovenski narod v naslednjih letih boji, saj bo moral ob vstopu v Evropsko skupnost znati ohraniti svojo nacionalno sa- mobitnost, svoj ponos in de|i vati enotno in povezano -1 čim manj prepira in čim man konflikti, če bomo znali ( eni drug drugega, še posebej, ke nas v primeri z nekaterimi v< 1 i k i m i ni ravno mnogo in nad močno primanjkuje spbsol nih strokovnjakov na mnogil področjih, bomo ohranili sve je bistvo in drugačnost.« Žup< nja je ob koncu posebej opc zorila na svetlo tradicijo grac beništva, se godbenikom zal valila in jim zaželela čimve uspehov v prihodnjem letu. I tem uspehom bo prispeval tudi Občina Domžale, saj bo finančnimi sredstvi pomagal' pri nakupu enega izmed ir' strumentov. Prisotnim K' vsem občankam in občano. > pa je zaželela veliko zdravja zadovoljstva in medsebojnega razumevanja, družinam sožit ja in ljubezni, naši domovin pa enotnosti in miru, vsem pa da bi dan samostojnosti pra znovali ponosni in veseli, A smo to, kar smo, in da bi si trudili, da bi jutri živeli še let: še in boljše. Izbran program slavnostne ga koncerta Godbe Domžali ni nikogar v polni dvorani pi stil ravnodušnega. Glasno plc skanje in pohvalni komentarj ob zaključku prijetnega večeri so bili novo doka/ilo imenitni rasti in naše godbe. V. V Foto: ACO MAJHENI vabimo vas m astronomska srečanja in pogovor*, kise bodo odvijala enkrat mesečno v prostorih CENTRA ZA MLADE, na ljubljanski 70, v Domžalah. Za vse, ki ste o tem fe nekaj slišali, pa kljub temu mislite, da nič ne veste, smo pripravili fe prvo srečanje? naslovom RAZDALJE V VE50UU. ki bo v torek, 3.3.1999. ob 19. uri. Ijvedeli boste: ♦ vse o rajsejnostih v osončju * kako merimo rajdalje do jvejd + kakšne so oddaljenosti med galaksijami «> kako bliju so noovoodkriti planeti junaj osončja. Pogovore bosta vodila študenta astronomije Zoran Arsov in Tadej Kokalj. Vabljeni v Center p mlade! Informacije lahko dobite na teli 713-421 ali e-mail: CZM@siol.net KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE vabi na tradicionalno ki bo v soboto, 13. 2.1999, ob 20. uri v Dvorani Komunalnega centra. Tudi letos vas bo zabaval ansambel PTUJSKIH PET, najboljše maske bodo bogato nagrajene, manjkal pa ne bo tudi srečelov. Informacije in prodaja kart: Pisarna kluba v Dvorani KC, tel. 721.015 Cena: 1.500 SIT (enako kot lansko leto) Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 19.35 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958(1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 720-100, (0609)634505 Pomočnica odgovornega urednika MARIJA KAVKA Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednica strani občine Lukovk ,i MONIKA DOMITROVIČ Urednica sirani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK ju na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714 599, 720-100 URADNE URE: vsako sredo od 8,-16, ure Tehnični urednik IANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Glasilo Izhaja v nSMadl 14.000 Izvodov In ga prejemajo vi gospodinjstva l>re/pla( no. Na podlagi zakona o prometnem davku in mnenj,] miri sirsiv.i za Kulturo spada glasilo med proizvode, za kate« se plačuje V/, davek od prometa proizvodov. TISK: Df.l O lisk časopisov in revij, d d, I iiililjana /lamnik Domžale /lamnik Prva seja novega občinskega sveta Prva konstitutivna seja Občinskega sveta občine Domžale je bila 16. decembra 1998. Pričela se |e s potrditvijo mandatov svetnikom (na seji je bilo navzočih 30 svetnic in svetnikov), ki so bili izvoljeni 22. novembra 1998, ter potrditvijo mandata novoizvoljeni županji ge. Cveti Zalokar Oražem. Dr. Miha Brejc, dosedanji predsednik Občinskega sveta občine Domžale, je na podlagi 8. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Domžale sklical prvo sejo, in novoizvoljene svetnike in županjo v nov mandat pospremil s čestitkami in željami za dobro delo v prihodnjih štirih letih. Za njim je vodenje seje Prevzel g. Franc Poznič, najstarejši dan Občinskega sveta, pri vodenju seje pa mu je pomagala Urška Nič Vidergar, načelnica Oddelka za splošne zadeve. Tudi g. Poznič je začel vodenje seje s čestitkami in željami za uspešno delo, nato pa predlagal izvolitev Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. ,Martin Grošelj, predsednik KVIAZ V razpravi je bilo posredovanih šest predlogov za sestavo komisije: Jurij Berlot (SLS), Toni Dragar, Mar-lin (irošelj (oba LDS), Pavel Peve< (ZLSD), dr. Marko Starbek (SKD), in Janez Stibrič (SDS). Pri glasova nju g. Berlot ni dobil dovolj glasov, zalo bodo komisijo, ki jo bo vodil g. Martin Grošelj, poleg njega sestavljali še: Toni Dragar (LDS), Pavle Pevec (ZLSD), dr. Marko Starbek (SKD) in g. Janez Stibrič (SDS). Po krajšem odmoru, v katerem so člani KVIAZ skupaj s predsednikom Občinske volilne komisije g- Petrom Primožičem pregledali dokumentacijo v zvezi z volitvami, se je seja nadaljevala s poročilom g- Martina Grošlja ter soglasno sprejetim sklepom o potrditvi mandatov. V naslednjih štirih letih torej Občinski svet občine Domžale sestavljajo: 1. dr. BREJC Mihael, roj. 15. 11. 1947, slan. Dol), ul. 7. avgusla SI, 1233 DOB; 2. KURMANŠFK Roman, roj. 05. 02. 1951, stan. Gorjuša i, I 2 13 D( )|{; 3. URBANIIA Martina, roj. 18. °l 1959, stan. Rova, Rovska 44, 1235 RADOMLJE; 4. GRMEK Janez, roj. 08. 10. 1944, slan. Domžale, Savska 31, 1230 DOMŽALE; 5. STIBRIČ Janez, roj. 03. 06. P'67, stan. Rodica, Perkova 12, 12 1(1 DOMŽALE; 6. ( U/AK lože, roj. 16. 03. 1947, stan. Depala vas 24, 1230 POMŽALE; 7. OSOLN Bogdan, roj. 18. 06. [960, stak Dob, Kajuhova4; 1233 DOB; 8. dr. STARBEK Marko, roj. 18. 04. 1943, stan. Dob, Aškerčeva 11, 1233 DOB; OBVESTILO Občane občine Domžale obveščamo, da imajo pooblastilo za izdelavo lokacijskih dokumentacij na območju občine tri podjetja, in sicer: 1. MIDOM, d. o. o., Malije [Omča .', I lonižalo 2. PROING, d. O. O., Kopali ška 4, Domžale 3. RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA, d. o. o„ I jub Ijanska 76, Domžale l okat ijsko dokumentacijo lahko občani naročijo pri na vodenih pooblaščenih pro iektantskih organizacijah ali pri drugih podjetjih, ki izpolnjujejo pogoje za urbanistično načrtovanje, v zadnjem primeru mora dokumenta« i i" potrdili pristojni oddelek ob< inske uprave. OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja 9. LENASSI Roman, roj. 18. 08. 1949, stan. Zaboršt, Pot za Bistrico 40, 1230 DOMŽALE; 10. VASLE Janez, roj. 27. 05. 1944, stan. Domžale, Gregorčičeva 16, 1230 DOMŽALE; 11. KOKALJ-LIMBEK Breda, roj. 23. 03. 1945, stan. ROva, Hrastičje 16, 1235 RADOMLJE; 12. POČIVAVŠEK Andrej, roj. 21. 10. 1947, stan. Domžale, Ljubljanska 119/a, 1230 DOMŽALE; 13. POLJŠAK Zoran, roj. 03. 04. 1956, stan. Dob, Vegova 12,1233 DOB; 14. POGAČNIK-JARC Andreja, roj. 24. 03. 1947, stan. Domžale, Prešernova 43, 12.30 DOMŽALE; 15. ORAŽEM Stanislav, roj. 01. 06. 1958, stan. Domžale, Poljska pot 10/b, 1230 DOMŽALE; 16. GERBEC Franci, roj. 25. 08. 1943, stan. Domžale, Masarvkova 12, 1230 DOMŽALE; 17. PEVEC Pavel, roj. 16. 06. 1952, stan. Domžale, Staretova 6, 1230 DOMŽALE; 18. LENIČ Jože, roj. 28. 06. 1965, stan. Ihan, Lipova 4/a, 1230 DOMŽALE; 19. mag. PIRMAN Milan, roj. 26. 09. 1966, stan. Podrečje 46/a, 1230 DOMŽALE; 20. VRESK Marko, roj. 03. 11. 1954, stan. Domžale, Miklošičeva 1/e, 1230 DOMŽALE; 21. MAVSAR Simon, roj. 17. 12. 1968, slan. Nožice, Gostičeva 59, 1235 RADOMLJE; 22. GROŠELJ Martin, roj. 13. 1 I. 1965, Preserje pri Radomljah, Kamniška 17, 1235 RADOMLJE; 23. CERAR Pavel, roj. 29. 06. 1942, stan. Dob, Gubčeva 14, 1233 DOB; 24. DRAGAR Toni, roj. 07. 05. 1961, stan. Ihan, Na Ledinah 1/a, 1230 DOMŽALE; 25. PRESKAR Anton, roj. 19. 06. 1950, slan. Domžale, Mačkovci 49, 1230 DOMŽALE; 26. mag. PENGAL Peter, roj. 1 7. O/L, 1946) stan. Dob, Staretova 1, 1233 DOB; 27. KOS Saša, roj. 02. 05. 1953, stan. Domžale, Ljubljanska 22, 1230 DOMŽALE; 28. POZNIČ Franc, roj. 09. 07. 1935, stan. Domžale, Kamniška 14, 1230 DOMŽALE; 29. ČERNAGOJ Franc, roj. 13. 03.1959, stan. Domžale, Zupančičeva ulica 4, 1230 DOMŽALE; 30. SREBOTNJAK Emilijana, roj. 2,8. nr). 1937, Dob, Kidričeva 22, 1230 DOMŽALE; 31. BERLOT Jurij, roj. 10. 03. 1960, Domžale, Miklošičeva 9, 1230 DOMŽALE. , Slovesna izjava Soglasno je bil potrjen tudi mandat županji Cveti Zalokar Oražem. V imenu ( >b< inske volilne komisije, katere člani so bili tudi na seji, je g. Peter Primožič čestital novo i/vo Ijenim svetnicam in svetnikom ter Županji, ta pa seje za korektno opravljeno delo zahvalila članom in predsedniku komisije ler nato podala naslednjo slovesno izjavo: Izjavljam, da bom ravnala po Ustavi, zakonih in Statutu Občine Domžale in da bom svojo dolžnost opravljala vestno in odgovorno. Svoje moči bom usmerjala v napredek in razvoj občine ter nenehno skrbela za blaginjo občanov. S tem je bila prva konstitutivna seja Občinskega sveta občine Domžale zaključena in županja ga. Cveta Zalokar Oražem je po čestitki vsem izvoljenim svetnicam in svetnikom predlagala nadaljevanje redne seje. Nadaljevanje redne seje Županja je predlagala v sprejem dnevni red, ki so ga člani sveta prejeli pred začetkom seje skupaj z gradivom. V razpravi je g. Miha Brejc zahteval, da predlagatelj utemelji nujnost obravnave posameznih točk dnevnega reda. To sta pojasnila ga. županja in g. Simon Mav-s.ir, ki je utemeljil potrebnost obravnave programa prestrukturiranja družbe Induplati Holding ter pred-bg transformacije terjatve Občine Domžale. V nadaljnji razpravi so sodelovali še g. lanez Stibrič (SDS), g. Bogdan Osolin (SKD) in g. Anton Preskar (LDS). Z 20 glasovi ZA je bil predlagani dnevni rerl sprejet. Za poplave, za most, za šolo pa v prihodnjem letu Po soglasno sprejetem sklepu o začasnem financiranju proračuna občine Domžale za leto 1999 so svetniki več besed namenili predlogu spremembe odloka o Proračunu občine Domžale za leto 1998, ki sta ga podrobneje predstavili ga. Cveta Zalokar Oražem, županja, ter ga. Metka Cerar, načelnica Oddelka za gospodarske zadeve. Poudarili sta, da se proračun spreminja zaradi zagotovitve potrebnih sredstev zaradi poplav ter da se sredstva, ki so ostala, ker ni bilo možnosti, da bi gradili OŠ v Dra-gomlju, preusmerijo v gradnjo pomožnega mostu čez Kamniško Bistrico v Radomljah ter rekonstrukcijo dela Gajeve ulice v Preserjah z mostom. Po daljši razpravi, v kateri so sodelovali: Jurij Berlot (SLS), Anton Preskar (LDS), dr. Miha Brejc (SDS), Breda Kokalj-Limbek (SKD), g. Franci Gerbec (ZLSD), Janez Stibrič (SDS), g. Janez Grmek (SDS), županja Cveta Zalokar-Oražem in g. Simon Mavsar (LDS), so bile s 26 glasovi ZA spremembe Proračuna občine Domžale za leto 1998 in Odlok o spremembah odloka o proračunu za leto 1998 sprejete v predloženem besedilu. Nova vrednost točke za izračun nadomestila Ker Občinski svet v prejšnji sestavi ni določil višine vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je Občinski svet po krajši razpravi (dr. Miha Brejc (SDS), dr. Marko Starbek (SKD), Jiirij Berlot (SLD), županja Cveta Zalokar Oražem, Metka Cerar (načelnica)) sprejel sklep, da bo nova vrednost točke 0,195 SIT, kar pomeni petodstotno podražitev. Na predlog svetnika dr. Marka Star-beka (SKD) pa bo pristojna služba občinske uprave do ene izmed naslednjih sej pripravila praktičen primer izračuna višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. skupina SDS in SKD v amandmaju predlagala usianovilov dveh novih komisij: Komisije za javno prometno infrastrukturo in Komisijo za iskanje nove lokacije odlagališča odpadkov. Po ponovnem odmoru, na predlog g. Francija Gerbca (ZLSD) so v razpravi sodelovali mag. Milan Pirman, g. Franci Gerbec (ZLSD), županja Cveta Zalokar Oražem, Jurij Berlot (SLS), Roman Kurmanšek (SDS), Bogdan Osolin (SKD), Martina Urbanija (SDS) ter dr. Marko Starbek (SKD) in po glasovanju o posameznih amandmajih z 18 glasovali ZA odločili, da bo Občinski svet ustanovil naslednje odbore: •odbor za finance •odbor za družbene dejavnosti •odbor za gospodarstvo • odbor za gospodarske javne službe •odbor za prostor in varstvo okolja •odbor za kulturo, šport in dejavnost društev. Hkrati je Občinski svet zadolžil KVIAZ, da do naslednje seje pripravi predlog sklepov o imenovanju posameznih odborov, Nadzornega odbora, Komisije za vloge in pritožbe, Statutarno-pravne komisije in Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena. V razpravi o izvajanju programa prestrukturiranja gospodarske družbe Induplati Holding d. d. sta sodelovala g. Jurij Berlot (SLS) ter Marko Vresk (LDS). S 26 glasovi ZA so svetniki sprejeli informacijo o izvajanju Programa prestrukturiranja družbe Induplati Holding d. d. ter soglašali z nadaljnjim vključevanjem Občine Domžale v postopke sanacije poslovanja omenjene gospodarske službe. Hkrati je Občin-čkj.svet soglašal, da se pet odsioL. kov terjatve občine do posloviteg.V sislcma Induplati preoblikuje v lasi niski delež družbe Induplati I lol-dingd. d. Natančen obse^ dela terjatve se ugotovi na dan podpisa po gpdbe O preoblikovanju lerjalve, soglasje p.i je veljavno pod pogojem, da je ostalih 95 odstotkov ter- mm mm mm podžupan Simon Mavsar podžupan Roman Kurmanšek podžupan mag. Milan Pirman Skupna uprava za dve občini Na predlog županje občine Domžale, ge. Cvete Zalokar Oražem, in župana občine Trzin, g. Antona Peršaka, je Občinski svet sklepal tudi o sprejemu Odloka o skupni občinski upravi za obe občini, ki naj bi najmanj do 30. junija 1999 urejal skupno upravo. Povejmo še, da /a skupno upravo Občina Domžale prispeva nekaj več kot 90% potrebnih sredstev, preostalo pa je delež Občine Trzin. Šest odborov in njihove pristojnosti Predlagani sklep 0 ustanovitvi in pristojnostih odborov Občinskega sveta je predvideval pet odborov. V prvem delu razprave je Bogdan Osolin (SKD) predlagal ustanovitev odbora, ki bo pokrival področje kulture, športa in društvenih dejavnosti, po krajšem odmoru pa sla bi l.i vložena se dva amandmaja, in sicer: svetniška skupina SLS je ob podpori nekaterih svetnikov SKD in SDS predlagala, da se predlagani Odbor za gospodarstvo spremeni v Odbor za gospodarstvo, obrtništvo ter turizem ter da se ustanovi Odbor za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, enako pa je svetniška jatve predhodno poplaćanih z denarnimi sredstvi ali obveznicami za prestrukturiranje podjetij. Ob enakih pogojih in v obsegu petih odstotkov se v lastniške deleže preoblikujeta tudi terjatvi Komunalno stanovanjskega podjetja in Centralne čistilne naprave Domžale. Trije podžupani in številna svetniška vprašanja V skladu z veljavnim statutom so bili na prvi seji izvoljeni tudi trije podžupani in sicer bodo to funkcijo opravljali: g. Roman Kurmanšek, Simon Mavsar in mag. Milan Pirman, ki se bodo z županjo dogovorili o pokrivanju posameznih področij, hkrati pa je bil sprejet tudi sklep, da bo v primeru predčasnega prenehanja mandata županje funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana opravljal mag. Milan Pirman. Prva seja novega Občinskega sveta se je zaključila s številnimi svetniškimi vprašanji. Na večino izmed njih je županja odgovoril,! na seji, na preostale odgovore pa bodo morale svetnice in svetniki počakati-do naslednje seje. V. V. Akti, ki jih je Občinski svet občine Domžale sprejel na svoji 1. seji 16. decembra 1998: 1. sklep o potrditvi mandatov članov Občinskega sveta občine Domžale 2. sklep o potrditvi mandata županji občine Domžale 3. sklep o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 4. sklep o imenovanju podžupanov občine Domžale 5. odlok o spremembi odloka o proračunu občine Domžale za leto I ('sti važna, saj smo vsakodnevne te zave vsaj za praznike nekako uspeli potisniti v kot, zdaj so pa spet že lep čas tu, zato vsakdo od nas skuša narediti, kar se pač da. In kaj se dogaja okrog nas? lakoj po praznikih se je najprej sestal svet LDS in ugotovil, da je SLS ob interpelat iji zoper ministra Gabra kršila koalicijsko pogodbo, kar po njihovem seve da ni v redu, vendar pa vseeno menijo, da je zelo v redu, zaradi interesov države, kakopak, če sedanja koalicija obstane. Tako je bila SLS deležna »samo« ukora, češ, če bo vsaj odslej pri dna, bo lahko še vse dobro. V prvih januarskih dnevih pa so za sedali tudi organi SI S in ugotovili, le kaj bi drugega, da je I l)S večkrat kršila koalicijsko pogodbo, vendar pa bo SLS, zaradi koristi Slovenije seveda, vztrajala v koaliciji, lepo in skoraj idilično! Ne smemo pozabiti na tretjega koal/t ijskega partnerja, I)i • sus, ta pa ugotavlja, da koalicija sploh ne deluje, vendar f>a, kot krhko že ves čas obstoja koalicije vidimo, da vedno (Desus) ravna tako kot LDS. Tako se prvp dni januarja praktično ni nič. posebnega zgodilo, saj LDS še naprej ostaja politična stranka, ki s pomočjo združene liste vodi igro, medtem ko si opozicija, s tem mislim le na SDS in SKD, prizadevata javnosti prikazati vse nesmisle in napake Drnovškove vlade. Pa javnost? Ta ostaja ravnodušna, kot vedno. Da gre v delu slovenskega političnega prostora za eno samo veliko preproščino, polno sprenevedanja in dvojne morale, lepo kaže tudi primer gospoda jagodnika, nekoč poslanca ZA v .državnem zboru. Na volitvah 1996 ni bil izvoljen v parlament, kmalu za tem je ponyp0jt.no izstopil iz ZL, dve leti kasni ,< 11998) pa kot kandidat LDS postal svetnik v mariborskem mestnem svetu. Pa očitno ne bo več dolgo samo svetnik. Ker je bil poslanec Sovič iz ZL izvoljen za mani »irskega župana, njegov izpraznjeni poslanski sedež pripada naslednjemu na listi ZL, to pa ni nihče drug kot mariborski svetnik Jagodnik, lako se bo verjetno zgodilo, da bo gospod Jagodnik v Mariboru nastopal kot svetnik LDS, v državnem zboru pa kot poslanec združene liste. Zadeva je milo rečeno smešna, hkrati pa tutli jasno potrjuje vsem znano dejstvo o naravni zlitosti LDS in ZL. Naj si v LDS in ZL še tako prizadevajo javnosti dopovedati, da gre za dve stranki, primeri kot Jagodnik in Sovič povedo vse. Na drugi strani pa tudi ni nič čudnega, če ti dve stranki tako dobro sodelujeta, saj gre v bistvu za očete in sinove. V drugem tednu januarja pa je prišlo do prvega letošnjega poraza teh dveh strank. Kot je znano, se je poslanec Z.i Potrč na vso moč zavzemal za gradnjo termoelektrarne TET i v Ir bovljah, podprl ga je seveda tudi Drnovšek, kakopak, saj gre vendar za njegove revirje. Kljub vsem dokazilom, da bi bila gradnja termoelektrarne prevelik finančni zaloga/, da bi bila električna energija iz le elektrarne dražja, tla gre, skratka, za ekonomsko in ekološko sporno investk ijo, je Drnovšek vztra jal. Na srečo je bil ndbe« ni v SJar le ni bilo Ijrez Sla- '■/V' k. t* BOGDAN OSOLIN odgovorni urednik /lamnik Domžale POVPRAŠALI SMO NAMESTO VAS Že veste, kdo je novi predsednik sveta vaše KS Na volitvah 22. novembra 1998 so potekale tudi volitve svetov krajevnih skupnosti, v decembru pa so se na prvih sejah zbrali novi člani svetov KS. Na teh sejah so sodelovali tudi predsedniki volilnih komisij KS in podali poročila o poteku volitev. Po potrditvi mandatov so člani posameznih svetov KS izvolili nove predsednike svetov krajevnih skupnosti. Vsem smo zastavili štiri vprašanja, in sicer: 1. Katerim zadevam boste v KS v le tu 1999 namenjali največ skrbi? 2. Katere najpomembnejše (tri) in investicije boste izvajali v letu 1999? 3. Kaj pričakujete od članov Sveta vaše KS? 4. Kaj si želite od krajanov? Preberite, kaj so povedali! KS DOB, predsednik Pavel Cerar, Dob, Cubčeva ulica 14 1. Komunalnemu urejanju krajevne skupnosti in razširitvi pokopališča v Dobu. 2. Rekonstrukcija cest v Češeniku, Žeje - Sv. Trojica, razširitev pokopališča, ureditev obrambnega nasipa in sotočja voda v okviru pripravljalnih del gradnje avtoceste (pridobivanje soglasij lastnikov). 3. Pričakujem, da bodo člani Sveta KS vestno opravljali sprejete dogovore in pokrivali področja, za katera smo se dogovorili. 4. Več razumevanja in dobre volje. KS SIMONA JENKO, predsednik Peter Pavli, Domžale, Savska cesta 30 1. Zaradi izredno slabega stanja cest v južnem delu KS bomo največ skrbi name nili tem. Najprej bo na vrsti rekonstrukcija najjužnejše ceste v Studi (od Savske c. do bodočega nadvoza čez avtocesto); urediti želimo cesto Študa-Šentpavel, pre plastiti odseka Savske c. proti centru Domžal ter tako zagotoviti primernejše razmere za pešce zlasti ob dežju. Problem je tudi gradnja mrliških vežic. 2. Nadaljevanje rekonstrukcije cest v Studi: cesta A (od Kosa do lipe, nato od lipe do Savske c, zamenjava vodovoda, urejanje javne razsvetljave, enostranski hodnik za pe?ce ob cesti A, rekonstrukcija dela ceste od lipe do križišča z južno cesto. Obnovili bomo vodovod ob gradnji kanalizacije na severnem kraku Vodnikove c, skozi Šentpavel naj bi bila zgrajena kanalizacija, dokončan pa tudi odsek Krakovske c. pri AMD. 3. Že sedaj so mi člani Sveta pomagali z zbiranjem soglasij, s predlogi in pobudami. Pričakujemo, da bomo tako dobro sodelovali tudi v tem mandatu. 4. Želim si, da bi zaupanje med krajani in krajevno skupnostjo še naprej rastlo, saj je dobro sodelovanje pogoj, ' da uresničimo skupne želje. KS SLAVKA ŠLANDRA, predsednik Pavle Pevec, Domžale, Staretova 6, 1230 Domžale 1. Največ skrbi bo namenjene uresničenju programa investicij, ki smo ga sprejeli za letošnje leto, problemom gradnje avtoceste skozi našo KS, nadaljevanju gradnje kabelske napeljave, ure janju zelenic in bregov Kamniške Bistrice. 2. Gradnja hodnika in javne razsvetljave ob Cesti talcev do brvi, gradnja kanalizacije Zaboršt-Prelog, izvedba hodnika na Kettejevi ulici - če bodo sredstva zanj v proračunu. 3. Od članov Sveta KS pričakujem, da bodo še naprej sodelovali na sejah sveta in pri uresničenju zastavljenih ciljev. 4. Od krajanov pa veliko pobud, saj bi s tem krajevna skupnost delovala po že Ijah krajanov. KS VENCLJA PERKA, predsednik |a-nez Ulčar, Domžale, Prešernova 37 1. Poleg izvedbe kanalizacije v Depa-li vasi in drugih že začetih projektov se bomo lotili plinifikacije, javne razprave o zazidalnem načrtu Stoba, razširitve kabelskega TV omrežja v naši KS ter reše vanja vseh trenutnih problemov. 2. Če bodo pri pripravi proračuna upoštevani vsi naši predlogi, bodo najpomembnejše investicije naslednje: dokončanje kanalizacije v Depali vasi, izvedba kanalizacije na območju Poti na Pridavko, Krožne poti in Ravnikarjeve ul. z javno razsvetljavo - tudi v Masljevi ul., imamo pa že tudi projekt ureditve otroškega igrišča na Prešernovi cesti. 3. Od članov Sveta KS pričakujem re dno sodelovanje, dobre nasvete in pomoč pri reševanju in izvajanju sprejetih sklepov. 4. Od krajanov pa želim predvsem sodelovanje pri reševanju skupnih problemov - bolj ko bomo sodelovali, več bomo naredili. KS DRAGOMELI-PŠATA, predsednik lože Rozman, Pšata 41 1. Največ skrbi bomo namenjali reševanju problematike komunalne infrastrukture. 2. Nadaljevali bomo gradnjo kanalizacije in ob tem zamenjali dotrajane vodovodne cevi. 3. Od članov sveta pričakujem čimbolj redno udeleževanje sej in pomoč pri pomembnih odločitvah. Ker je ekipa dobra, mislim, da bomo lahko marsikaj naredili. 4. Od krajanov si želimo sodelovanje in veliko strpnosti pri gradnji kanalizacije. KS HOMEC-NOŽICE, predsednik Alojz Rogina, Homec, IV. ulica 3 1. Največji problem v naši KS je slaba pitna voda, zato bo naša prva naloga, da Pavel Cerar, predse- Peter Pavli, predsednik Pavle Pevec, predsednik Sveta KS Dob Sveta KS Simona Jenka dnik Sveta KS Slavka Štand Janez Ulčar, predsednik Sveta KS Venclja Perka Jože Rozman, predsednik Sveta KS Drago-melj-Pšata Alojz Rogina, dnik Sveta KS Nožice predse-Homec- im mt Boštjan Lekan, predse dnik Sveta KS Ihan Marjan Ručigaj, predsednik Sveta KS |arše-Rodica Mavricij Grošelj, predsednik Sveta KS Krtina |anez Hribar, predsednik Sveta KS Preserje Lidija Ambrož-Mar-čun, predsednica Sveta KS Radomlje Milan Šinkovec, predsednik Sveta KS Rova mag. Milan Pirman, predsednik Sveta KS Toma Brejca Vir Občina Domžale zagotovi potrebna sredstva za dograditev cevovoda med novim črpališčem na Kolovcu in vodo-hramom na Homškem hribu. Jesenske poplave (poplavljenih 60 hiš v Nožicah) pa zahtevajo gradnjo nasipa ob Kamniški Bistrici; načrti so že v pripravi. 2. Dokončanje gradnje pločnika na VII. ul. v Homcu, začetek priprav na ure ditev nevarnega križišča regionalne ceste Domžale-Kamnik z Gostičevo ul. Na Homcu, v pripravi so tudi načrti za celotno ureditev območja Homškega hriba. 3. Pričakujem, da bomo tudi v bodoče dobro sodelovali in delali za dobro naše KS, da bomo pripravljeni prisluhniti potrebam krajanov in bo vsak po svojih najboljših močeh pomagal pri uresničitvi zastavljenih nalog. 4. Predvsem si želim, da bi razumeli, da delamo za dobro skupnosti. Četudi je kdaj potrebno odstopiti ali ponuditi v odkup del zemljišča, pričakujem in upam, da se zavedajo, da je to tudi njihov prispevek k boljšim žilvjenjskim razmeram in lepi urejenosti kraja. Naš prostor je skupna skrb nas vseh, zato naj k temu prispevajo tudi urejeni domači vrtovi in zadovoijstvo nad novimi prireditvami v celotni KS. Upam, da bomo tudi v prihodnje dobro sodelovali. KS IHAN, predsednik Boštjan Lekan, Ihan, Drinova 1 1. Največ truda bomo namenili začetku pobiranja potrdil o gradnji kanalizacije v naseljih Prelog in Ihan. Želje in predlog Sveta je, da bi glavni vod za kanalizacijo naredili skozi celo KS od Pre-loga do Sela pri Ihanu in do Goričice. Ob glavnem vodu kanalizacije bi radi LETNA KONFERENCA OO SDS DOMŽALE Socialdemokrati se znamo tudi poveseliti Prednovoletni čas je primeren za najrazličnejša srečanja, zabave in analizo dela v letu, ki se poslavlja. Domžalski Socialdemokrati smo vse to združili v eno prireditev, ki se je imenovala Letna konferenca OO SDS Domžale, odvijala pa se je zadnje dni leta 1998 v gostišču Pire na Rovah. Začetek je bil, kot se za tovrstne prireditve spodobi, predvsem deloven. Predsednik OO SDS Domžale (in tudi sedanji podžupan), g. Roman Kurmanšek, je v uvodnem poročilu povzel delo, ki je bilo opravljeno v letu 1998. Ker je bilo to leto tudi leto lokalnih volitev, je prisotne seznanil tudi z volilnimi rezultati. Ti so v Domžalah za Socialdemokratsko stranko več kot spodbudni. Opazen je naraščajoč trend volilnih rezultatov, iz leta v leto nam več volilcev zaupa svoje glasove. SDS je sedaj druga najmočnejša stranka v občini. In čeprav so stranke slovenske pomladi izgubile večino v Občinskem svetu, razloga za obup ni. Prihodnje volitve bodo namreč potekale po večinskem volilnem sistemu, ki je neprimerno bolj pošten od sedanjega, od strank pa terja dogovor o koalicijah že pred volitvami, zato bo na naslednjih volitvah konec oblasti strank tako imenovane nomenklature, ki izhajajo iz komunizma. Podpredsednik SDS na državnem nivoju ter vodja svetniške skupine SDS v domžalskem Občinskem svetu, dr. Miha Brejc, je pri- sotne seznanil z nekaterimi aktualnimi političnimi dogodki in ocenami. Orisal je tudi smernice delovanja svetniške skupine SDS v novoizvoljenem Občinskem svetu Občine Domžale. Po teh uvodnih besedah so sledila še poročila o delu svetniške skupine v preteklem mandatu, o letnem obračunu in poslovanju, o delu nadzorne komisije, sledita pa ji razprava o določtivi smernic za nadaljnje delo SDS v Domžalah. Nanizanih je bilo precej predlogov, zato dela zagotovo ne bo zmanjkalo. Po razpravah so sledile še volitve v predsedstvo in nadzorno komisijo. S tem je bilo konec uradnega dela letne konference, pričelo pa se je tisto neuradno, ki povezuje naše članstvo in simpatizerje. Ob tem se je pokazalo, da se znamo Socialdemokrati tudi krasno poveseliti in še daleč nismo takšni, kot nas prikazujejo nekateri mediji, ki o nas pišejo, da smo samo za prepir in za ustvarjanje tesnobnih ozračij itd. Kdor je bil kdaj z nami, se je lahko na lastne oči prepričal, da smo veseli, zadovoljni in uspešni ljudje. Drži pa, da smo kritični do oblasti, da smo načelni in bomo takšni tudi ostali. Da je naša politika prava, navsezadnje dokazujejo tudi volilni rezultati, saj SDS na vsakih volitvah prejme več glasov. JANEZ STIBRIČ Resno pri analizi volitev in dela SDS v letu 1998 položili plinovod. Vemo, da je vodovod v celotni KS zelo slab in da v vaseh Go-ričica, Brdo in Dobovlje ob malo večji suši nimajo vode, Goropeče pa vodovoda sploh nimajo. V lanskem letu je bil narejen idejni projekt, potekajo pa tudi dogovori s sosednjo občino Dolsko, da bi vodovod peljali z njihove strani. 2. Pridobitev dovoljenj za izdelavo in gradnjo kanalizacije, plinskega omrežja ter hkralna zamenjava azbestnih vodovodnih cevi; vodovod v vas Goropeče; sanacija in ureditev odvodnjavanja hudournikov v celotni KS (poplave), predvsem cest; pridobitev ekološkega tolarja od Farme Ihan in CČN. 3. Že na prvi seji Sveta KS Ihan smo se dogovorili, da si delo razdelimo po posameznih področjih in vaseh, iz katerih so člani sveta, saj so bile doslej vse obveznosti prevečkrat na ramenih predsednika. Veliko lažje pa bo tudi, zdaj saj v mesecu februarju po pogodbi zaposlimo tajnika KS. Nadejamo se tudi boljšega sodeiova-nja z našima dvema svetnikoma. 4. Krajane KS Ihan lahko pohvalim, da so zelo skrbni in prijazni, saj poznajo trud in delo članov sveta. Kot v vsaki skupnosti pa pride občasno tudi do kakšnih neprijetnih zadev, ki se nekatere hitro, druge pa počasneje rešujejo. Velikokrat se zgodi, da so problemi stari že več let in desetletij, ki pa jih z močjo KS ne moremo rešiti. KS IA K S t -RODK A, predsednik Marjan Ručigaj, Srednje |arše, Mlinska 7 1. Poleg obnove cest, vodovoda, javne razsvetljave bomo največ časa name nili varstvu okolja, urejanju varnih poti šolarjev ter akciji za lepšo in bolj urejeno KS. Pomembna naloga je obnova Kulturnega doma in njegove okolice, da bo tudi pri nas zaživela kulturna dejavnost, poskrbeli pa bomo tudi za lepše in kvalitetnejše življenje krajanov. 2. Obnova ceste, pločnika, javne razsvetljave in vodovodnih cevi v Miševi in Perkovi ul.; rekonstrukcija Golčajske ul. ter gradnja javne razsv. v Slomškovi ul., Cesti v Groblje ter peš pot do cerkve; 3. Svet je za boljše delo imenoval tri komisije: za varstvo okolja in prostora, za oživitev Kulturnega doma, kulturno in športno dejavnost, za priznanja in odlikovanja. Vsak član se bo moral čimbolj angažirati v delu komisije in v Svetu KS, če hočemo uresničiti zastavljene cilje. 4. Želim, da bodo pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku, da bodo radi sodelovali v organizacijah in društvih, saj vsi delamo za blaginjo krajanov in širše okolice. Čuvajmo že pridobljene dobrine, za katero gre zahvala krajanom, ki že sedaj veliko prispevajo in jim ni žal ne časa ne truda, saj so pri večjih akcijah, kot je očiščevanje okolice, v velikem številu priskočil na pomoč. Hvala volivcem ža glasove, ki so mi omogočili izvolitev. KS KRTINA, predsednik Mavricij Grošelj, Krtina 25/a 1. ureditvi prostorov za potrebe KS, ki jih bo potrebno opremiti, komunalnim investicijam, spremljanju gradnje avtoceste in uresničevanju sprejetih dogovorov na območju KS; 2. Kanalizacija, nadaljevanje obnove cerkve in obzidja ter v okviru možnosti dokončanje rekonstrukcije ceste Rače-Račni vrh. 3. Od članov Sveta KS si želim, da bi bili čim tesneje povezani s krajani, saj bi tako laže reševali njihove zadeve in pro bleme KS. Pričakujem, da se bodo redno udeleževali sej in vestno izpolnjevali zadolžitve in naloge ter tako velikopripo-mogli k uspešnemu razvoju KS. 4. Od krajanov pričakujem veliko strpnosti pri reševanju zadev, veliko pomoči pri raznih akcijah, razumevanja pri pridobivanju različnih soglasij in sofinanciranju raznih investicij, saj bomo le tako marsikaj pridobili za dobro naših krajev in nas vseh. KS ('KISIKU, predsednik lam / Hribar, Preserje, Kamniška 27 1. Zadevam, ki so v teku iz prejšnjega mandatnega obdobja, ki smo jih dali v proračun za letošnje leto. 2. Asfaltiranje še dveh ulic, urejanje javne razsvetljave, izdelava projekta plinifikacije in reševanje tekoče problematike v KS. 3. Pomoč pri delu, kolikor se pač da ali je v njihovi moči. 4. Od krajanov pričakujem, da nas opozarjajo na stvari, za katere menijo, da so nepravilne, da pridejo na dan tudi s kakšno pobudo. Seveda pa se morajo ludi oni zavedali, da je vse odvisno od denarnih sredstev, pa tudi moč sveta KS ni več: taka, kot je bila včasih. KS RADOMLJE, predsednica Lidija Ambrož-Marčun, Radomlje, Prešernova 12 1. Največji problem Radomelj je ure ditev prometne povezave in centra kraja proti Volčjemu Potoku. Zaradi povečanega prometa skozi Radomlje proti vpadnici, vzrok je gradnja ceste skozi Trojane, je nujna ureditev križišča v centru in razširitev ceste s pločni proti Volčjemu Potoku. Veliko skrbi povzroča pomanjkanje parkirnih mest pri novo zgrajenem posl. stan. objektu MALIN, potrebna je tudi obnova vodovoda in napeljava javne razsvetljave in pločnika v smeri Rova-Radomlje center. 2. Razrešitev prometnih zagat v centru Radomelj, razširitev ceste in gradnja pločnika RadomljeVolčji Potok, povečanje števila parkirnih mest v centru, obnova vodovoda ter gradnja jav. razsvetljave in pločnika v smeri Rova-Radomlje. 3. Prepričana sem, da so člani Sveta KS Radomlje pripravljeni, kolikor bodo moglj, sodelovati pri zastavljenih planih v letu 1999. 4. Od krajanov pričakujemo razumevanje, sodelovanje in pomoč, da zastavljene plane čim hitreje uresničimo. Iskreno si želimo složnosti in medsebojnega razumevanja, kajti le skupaj smo močni in učinkoviti pri razvoju okolja, v katerem lahko složno in prijetno živimo. Pozabiti ne smemo (udi na najmlajše kra Jane, ki potrebujejo primerno okolje za igro in prosti čas, kajti mi kot celota smo jim vzorniki za oblikovanje njihovega življenja v prihodnosti. KS ROVA, predsednik Milan Sinke vec, Rova, Rovska 50 1. Letos bo največji poudarek dan gradnji II.stopnje kanalizac ije na Kovah. S tem je povezana obnova ceste in gradnje pločnikov za varno pot otrok v šolo, zaradi poplav je predvidena tudi delna regulacija potoka Rovščica. 2. Najpomembnejše je nadaljevanje gradnje kanalizacije skozi Rova, gradnja ceste s pločnikom in javno razsvetljavo, pripravljen pa bo tudi projekt gradnje javne razsvetljave za vasi Žice, Zagorica in Dolenje. Poskušali bomo zagotovili zdravo pitno vodo vasem, v katerih se daj prihaja do pomanjkanja. 3. Od članov Sveta KS pričakujem pošteno in korektno sodelovanje in pomoč pri opravljanju funkcije. 3. Krajanom se najprej zahvaljujem za izkazano zaupanje, od njih pa pričakujem strpnost in razumevanje pri težavah, ki bodo nastajale pri izvajanju gradbenih del. KS TOMA BREJCA VIR, mag. Milan Pirman, Podrečje 46 1. Največ skrbi bomo namenili pripravi občinskega proračuna za leto 1999, z zahtevami, da se v tem letu zagotovi primeren obseg investicij na območju naše krajevne skupnosti. 2. V letošnjem letu bomo dokončali že lani začeto investicijo - rekonslrukc i-jo Bukovč.eve ul. in ureditev pločnika na Papirniški ulici. Sledila pa bo rekonstrukcija Zoisove ulice in gradnja javne razsvetljave na Litijski cesti. Del pozornosti pa bo namenjen tudi pripravi na gradnjo otroškega igrišča v Športnem parku Vir in ureditvi večnamenskega objekta. 4. Uspešno sodelovanje pri razvoju celotne krajevne skupnosti. Vsem novoizvoljenim predsednikom sveta KS hvala za sodelovanje, iskrene čestitke in uspešno delo! VERA VOISKA Občinske volitve 1998 V mesecu novembru sem imela priložnost, da se za mesec dni izpopolnjujem v porodnišnici Kliničnega centra v Ljubljani. Prišla sem iz daljne Švedske, kjer de lam v zdravstvu že mnogo let. V Ljubljani sem videla veliko in tudi naučila sem se marsikaj. Ljudje, s katerimi sem prišla v stik, so bili zelo prijazni, enako tudi moji mentorji. Ginekološka klinika ali porodnišnica ima kvalitetno visok standard, če gledam na vse težave, s katerimi se bolniško osebje srečuje vsak dan. Namen mojega pisanja pa ni moja hospilac ij.i, temveč letošnje lokalne volitve. Kavno takrat, ko sem bila doma, sem namreč dobila povabilo na volitve za občinske svetnike v Občinski svet in župana Občine Domžale. Dobila sem (udi povabilo za predvolilno srečanje SKD v kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Večerni program je bil zelo pester in lepo pripravljen. Ker je moje bivanje v Sloveniji poleklo že pred volitvami, sva se z možem udeležila le leh predčasno, in to na občini. Ko sva tam dobila vse potrebne listine za volitve in ko sva se »skrila« vsak za svoj zastorček, da opraviva svojo dolžnost, sem jaz kar tako mimogrede dejala, da sem zadnjikrat, ko sem bila še doma, volila tovariša Tita. Uslužbenke, ki so sedele nasproti mene in nadzorovale potek volitev, so se začele smejati. Mojemu možu je bilo malo nerodno, sicer pa ve, da jaz rada spontano povem, kar mislim. Ja, zares je bilo resnično in spontano! Pri 18-tih letih sem prvič imela priložnost, da se ude ležim volitev skupaj s svojimi starši. Takrat sem stanovala še doma in nisem vedela drugega kot to, da je predsednik Jugoslavije izvoljen za nedoločen čas, točneje re ceno /.i < elo življenje. Kje je bila l.ikr.il svoboda mišljenj.i in svobod.i Idej in kiilič nih misli? Ker tega nismo poznali, smo se pač strinjali s tistim, kar nam je bilo servirano. ■ Kasneje sem odšla na Švedsko in se takih nedemokratičnih volitev nisem več udeleževala. Vse do plebiscita, ko je zares šlo za samostojno Slovenijo. Takrat smo po velikem naporu in v lastnem prepričanju, da Slovenija res mora postati samostojna in neodvisna država, potrdili vse potrebne dokumente pri Notarius Publikus (plačali veliko vsoto za to uslugo) in tako končno poslali vse dokumente v Ljubljano. Do samostojne Slovenije je hvala Bogu res prišlo in (udi to, da lahko volimo tistega, za katerega smo zares prepričani, da bo zastopal nase interese lako doma, kot tudi zunaj naših meja. Toda tukaj se začnejo težave. Državljani Slovenije še vedno ne morejo sprejeti dejstva, da mora biti več strank in več rivalov, da lako pač mora bili, da bo Zmagal listi, ki bo največ obljubil in seveda tudi največ naredil za SVOJ narod. Ko ob počitnicah prihajam v domovino in se pogovarjam z ljudmi, še dottj krat slišim: »Ja, saj bi šel na volitve, pa kaj čem, ko se pa samo kregajo.« Se vedno ne morejo razumeti, da je pač več strank in da konkurenca mora biti. v Bila sem močno presenečena, ko sem kasneje brala, kako majhna je bila volilna udeležba ravno v Domžalah. Kaj je temu vzrok? Saj tega se prav golovo zavedajo tudi politične osebnosti in si hočejo najti odgovor na to vprašanje. Prav golovo bo treba še veliko narediti na tem področju, poiskati bo treba tudi vzrok med mladino, saj je ravno ta tisla, ki nas bo pripeljala v novo tisočletje z novimi upanji in nalogami. Ni samo dovolj sedeti doma pri topli peči in s svojimi prijatelji premlcvati svoje ideje in misli. Naši mladi le sploh ne zavedajo, kako dragoceno »doto« so de bili od svojih staršev, ki jo morajo čuvati in negovati, da bodo to isto kasneje tudi oni sami izročili svojim otrokom. Jaz in mnogi z menoj, ki se »potepamo« po sve-tu, se močno zavedamo, kako veliko pomeni lo, da človek lahko živi v samostojni in neodvisni državi. Da ima Slovenija težave z vstopom v Evropsko skupnost, tudi vemo, in da bodo morali listi, ki imajo v rokah vajeti, še veliko narediti, da se bodo prilagodili zahtevam, katere ta zahteva. Se vedno manjka veliko sodelovanja in razumevanja tako znotraj kakor tudi zunaj države Slovenija ne more in tudi ne sme stati ob strani in čakati, da se je bo kdo usmilil in jo potegnil s seboj v to skupnost. Vodilni politiki stalno hodijo okrog tistih, ki se bodo odločili za la sprejem in »prosjačijo«, da bi jim le enkrat uspelo dobili vozovnico, katera jih bo popeljala v svel Evrope. Evropa pa hoče imeti le dobre in poštene člane, ki bodo vredni sodelovanja. V slogi je moč, pravi pregovor, in če se bodo ljudje dobro razumeli doma in »držali skupaj«, bo ludi v Evropi lažje. Zato apeliram na vse liste, ki so odgovorni za lo važno vprašanje, da so malo manj »ošabni« in da prepustijo to nalogo drugim, ki so bolj sposobni opravljali takšne zadeve. Ker je Slovenija demokratična država, to tudi zasluži in je tega tudi vrednal VERONIKA TURK Švedska Domžale /lamnik Razmišljanje o kapitalistih Najprej - kaj je kapitalizem. Po naši enciklopediji: gospodarski sistem, v katerem posestnik premičnega kapitala organizira v okviru svobodnega trga proizvodnjo v gospodarsko samostojnih podjetjih in v njih zaposluje delavce brez kakega premože n|a. Posebne značilnosti kapitalizma so: uporaba velikega začetnega kapitala kot pobudnika proizvodnje; naraščajoče oddaljevanje kapitala od dela, delodajalca od delavcev, posestnika proizvodnih sredstev od proizvajalca, ki omogoča učinek teh sredstev. Gospodarski napredek je odvisen od akumulacije in učinkovi-le uporabe kapitala, količine opreme, surovin in polproizvodov ter fondov za vzdrževanje delavcev. Najprej pa bolj po domače. Čas med obema svetovnima vojnama naši zgodovinarji na splošno ocenjujejo, da je bil kapitalističen. Mali kmetje, delavci in majhni obrtniki so to precej Občutili, Pridno so delali in zelo skromno živeli, posebno tisti, ki so imeli velike družine. Nam, takratnim Otrokom, begali kapitalisti, to so bili gra-ščaki, tovarnarji, trgovci, gostilničarji, večji mlinarji in mssarji, seveda s posameznimi izjemami, niso bili kaj posebno všeč. Imeli so se za boljše in imenltnejše družine; in tO predvsem zaradi večjega premoženja. Šele po letu 1930 so sčasoma postajali pomembni razni predsedniki društev, režiserji iger in različnih prireditev, vzgojitelji in organizatorji telovadbe ter pridni načelniki tako gasilskih, prosvetnih, sokolskih in drugih društev. Toda vsi ti so se uveljavili predvsem s svojim dodatnim »delom« - večkrat tudi globoko v noč. Med njimi je bilo največ navadnih delavcev in malih obrtnikov, premoženjsko sicer revnih, duhovno pa zelo bogatih. Njihovo delo je bilo le za rast in časi narodne zavesti. Vzporedno pa so pri ljudeh že dozorevali novi pogledi na delo, veljavo in premoženje ter čast in ponos. Večkrat so se izkazali posamezniki, ki so izdatno podpirali društva, prireditve, predvsem pa gradnjo društvo nih domov. Čas med obema vojnama je poznan tudi po tem, da so bogataši in večje kmetije imeli še hlapce in dekle. Na neki taki kmetiji, in še mlin so imeli, so bile kar Iri dekle. Ena za v kuhinjo, druga za v hlev in na polje, tretja pa za v svinjak, da je skrbela za prali če. Dva hlapca pa sta bila za težaško delo. Hlapci in dekle so bili tedaj večinoma slabo plačani in slabo oblečeni. No, bile so tudi izjeme in hlapec pri sosedu je zadnja leta ob nedeljah v kmašni obleki hodil v cerkev in na različne prireditve. Priden ie bil in ludi pošteno pfačo ie dobival. V tistih časih so tovarniški delavc i imeli prav, da so zahtevali bolje plačano delo, pravice do dopusta in sindikalnega organiziranja ler poslavilev delavskih zaupnikov. V boju za vse to je v nekaterih tovarnah prišlo do stavke. Tovarnarji so glede pravic in plač. delavcem ob splošnem razvoju večina ma popuščali. Marsikje pa so se stvari, potem ko |e bilo ugotovljeno, da je vo denje stavk prevzela boljševistična par lija, vočkral se bolj zaostrile. Ponekod je bilo delo izredno na Porno, na primer v tekstilnih tovarnah v mokrih predilnicah, v kemičnih tovarnah, v kamnolomih ter na opekar- nah v jami ali v peči. Delavc i pa niso vedno stavkali tam, kjer so bili najslabše plačani. Zanimivo je bilo tudi z zidarji. Prolestirali so, da je triinpolkilo-gramska opeka pretežka; uspeli so, da je bila nova za pol kilograma lažja, in to v formatu 25x12,5x6 cm. Seveda takrat še niso vedeli, da jim bo socializem prinesel betonske kvadre, ki so težki »samo« po 30 kilogramov. Današnja zgodovina nam na nekdanje kapitaliste ne nudi širokega pogleda in jih v glavnem osvetljuje kot izkoriščevalce delavskega razreda. Res je, da so tovarnarji večkrat pretiravali in delavce tudi za izredno težka dela slabo plačevali. Toda če te kapitaliste pogledamo iz drugega zornega kota, so bili vsi izredno delavni in gospodarni. Dobiček so v glavnem vlagali v širitev podjetij, proizvodnje in izdelkov: vzporedno s tem pa so se ustvarjala nova delovna mesta. Vse več ljudi je bilo zaposlenih. Obenem pa so nekateri kapitalisti osebno živeii zelo skromno, do članov svojih družin pa so bili celo skopi. Vsak dinar je šel le za razvoj podjetij. Na Viru je zrasla tovarna sanitetnega materiala. Lastnik Franc Kocjančič ie bl| zelo gospodaren, priden In do ber človek. V težkih razmerah je svojim delavcem tudi z denarjem veliko pomagal. Dolga leta je s konjem prevažal polizdelke v Mekinje in nazaj. Izredno sposoben trgovec je bil Josip Senica v Domžalah, poleg lega pa se je ukvarjal s prašičerejo na Pod-rečju. Nekaj izjemnega je bil priden in vsestransko sposoben tovarnar Ernest Švajger, upravljavec Staretove lesne tovarne v Preserjah. Za poštenjaka so ga imeli celo kmetje, ki so mu za na žago prodajali les. O velikem podjetniku Francu Bonacu, lastniku tovarne papirja, kartona in lepenke na Količevem, je bila tedanjim delavcem poznana anekdota o njem. Iz Ljubljane se je do |arš pripeljal z vlakom. Ker ni imel prevoza, jo je proti svoji tovarni mahnil kar peš. Toda čez Bistrico takrat še ni bilo ne mostu in ne brvi. Sezul si je čevlje, jo prebredel in si tako za poldrugi kilometer skrajšal pot do tovarne. In kako si naši današnji kapitalisti plemenitijo svoj kapital? Nekaterim je »pripbval skoraj čez noć«. V kaj si ga vlagajo? V moderna in razkošna stanovanja, v velike počitniške hiše in buržujske avtomobile, v jahte ter draga potovanja po svetu in še in še. Skoraj nič pa ni slišati, da bi vlagali v gradnjo tovarn, stanovanj, šol, bolnišnic, cest in drugega, predvsem pa v širitev pridelave, izdelave in proizvodnje ter s tem v nova delovna mesta - kot to počnejo drugod po svetu. Bo potemtakem pri nas gospodoval kapitalizem z napako? FRANCE CERAR (Občasna) izguba spomina borcev NOV V zadnjem času so borci NOV zopet dobili krila. Sicer ne vem, ali so pili Red Buli ali kakšno drugo energetsko pijačo, dejstvo je, da se imajo zopet za »glavne«. Namesto da bi bili tiho, saj so bolj po naključju kot po tem, da bi jim to res pripadalo, obdržali neupravičene bonitete. Sedaj za nameček hočejo celo ponovno delovati tako, kot so v diktator- skem komunističnem režimu oz. želijo imeti enako močan ali celo večji vpliv na politiko. Zato se (resda sicer ene in iste osebe) udeležujejo nekakšnih proslav, na katerih mlahedravo vihrajo z zastavami z veliko rdečo packo (zvezdo) in se naslavljajo s »tovariši«. Da'bo jasno, o katerih borcih NOV pišem, že uvodoma navajam, da imam tu v mislih tiste borce, ki so do tega naziva in bonitet iz tega naziva prišli nepošteno, bodisi z dvema pričama bodisi z udeležbo pri povojnih pobojih lastnega naroda ali pa s kakšnimi drugačnimi »uslugami« in sedaj uživajo privilegirane pokojnine, stanovanja, hiše, popuste pri vožnjah z javnimi prevoznimi sredstvi, popuste v hotelih, toplicah ild. Da v to kategorijo očitno spada večina tistih, ki so včlanjeni v to proslulo organizacijo z nazivom Zveza borcev, o tem čivkajo že vrabci na strehi. Tisti pravi borci, ki jim je šlo za obrambo domovine, ne pa za prevlado in zlorabo komunizma, so namreč ali mrtvi ali pa izključeni iz vpliva pri odločanju ali pa so celo izključeni iz te organizacije. Bolj kot to zbuja pozornost, kako se na njihovih proslavah in srečanjih do najmanjših podrobnosti spominjajo »bilk«, ki so jih imeli. Ko pa jih na kakšni npr. preiskovalni komisiji o množičnih povojnih pobojih (mimogrede, to so zločini, ki nikoii ne zastarajo) kdo povpraša po kakšni informaciji o teh pobojih, takrat se nenadoma ne spomnijo ničesar. Resda so to starejši ljudje, vendar kljub temu takšna »izguba« spomina ni logična. Ali so potem oni medicinski fenomeni ali pa namenoma prikrivajo dejstvo in resnico o največjem zločinu nad človeštvom, ki je bil zagrešen pri nas takoj po končani 2. svetovni vojni. Kljub njihovemu »trudu« in »izgubi spomina« pa resnica o krvavih dogodkih in državljanski vojni med 2. svetovno vojno prihajana piano. In na srečo se čedalje več mladih zaveda, da brez razja-snilve teh povojnih dogodkov, brez sprave med domobrane i in komunističnimi borci, brez odvzema bonitet komunističnega režima se naša drŽava ne bo izvila iz prehodnega, tranzi-cijskega obdobja in da bomo zaradi tega večno capljali za Evropo. Zato naslavljam poziv vsem borcem N( )V, naj se spomnijo vseh krvavih dogodkov, ki jih še vedno prikrivajo, in naj se v dobro vseh nas resnično spravijo ter se odrečejo bonitet, ki jih (še vedno) imajo. IANEZ STIBRIČ Mladi ekologi, kje ste? Pred mesecem ali več mi je starejši gospod, ki sem ga prestregla na pragu, stisnil v roko listek, s katerim me M. EKOLOGI obveščajo, da bodo tega in tega dne od 8. ure naprej, dokler ne poberejo vsega papirja, pobirali odpadni papir po hišah. Na majhnem listku, tiskanem na recikliranem papirju, še piše, da prosijo, da odpadni papir že zvečer postavimo pred svoja vhodna vrata oziroma na ulice (na vidno mesto) in jim tako omogočijo nemoten jutranji odvoz. Priporočajo se tudi za manjše količine, 5 do 10 časopisov ali revij, ker bomo s tem pripomogli k ohranitvi gozdov za prihodnje rodove. PAPIRJA NI POTREBNO VEZATI. Obenem so nas obvestili, da bodo akcijo zbiranja ponavljali 2x letno (na (> mese- cev približno v tem času), o čemer nas bodo obvestili nekaj dni pred začetkom akcije. Obvestilo se zaključuje z: Za sodelovanje v akciji zbiranja papirja ZA OHRANITEV SLOVENSKIH GOZDOV se vam vnaprej zahvaljujemo. Gozdovi so slovensko narodno bogastvo - pazimo nanje. M. EKOLOGI - AKCIJA BO V VSAKEM VREMENU. OHRANJAJMO OKOLJE. Žal potem po pripravljen papir ni bilo nikogar, pač pa je bilo veliko klicev na različne telefone na občini, kdo so to M. EKOLOGI in zakaj niso prišli po papir, ki je bil pripravljen in ga je nato močil dež in sneg, ljudje pa so se jezili. Škoda, spoštovani M. EKOLOGI, ker zelo dobro sprejete akcije niste izpeljali, kot ste zapisali. Pa še to: veseli bomo, če se boste oglasili in povedali telefonsko številko, kje se vas dobi, saj se je prav lahko zgodilo, da ste akcijo izpeljali, pozabili pa le tu in lam kakšen snop papirja. Pokličite uredništvo! V. V. Opravičilo Bralce Slamnika obveščam, da je pri napovedniku za predvolilne prireditve pri SLS - MERCEDES SHOW bilo objavljeno ime Petra Repanška - KOKIJA brez njegovega pisnega soglasja. Organizacijsko vrzel obžalujem in se opravičujem gospodu Petru Re-panšku. JURI) BERLOT Zahvala Dne 22. decembra 1998 dopoldne me je neznana gospa iz Domžal poklicala in me vprašala, če morda kaj pogrešam. Nato mi je povedala, da je našla mojo čekovno kartico na Ljubljanski c. Jaz je takrat še nisem pogrešila, ker je nisem potrebovala. Dogovorili sva se, da gospo po-iščem. Žal je nisem našla, verjetno zaradi nesporazuma, kje se dobiva. Bila sem zelo negotova, kaj bo sedaj. Takrat sem šele razmišljala, kakšne so lahko posledice, če izgubiš kartico. Upala sem, da se bo gospa še oglasila. Popoldne pa so me iz LB Dornža le obvestili, da je moja čekovna kartica pri njih. Gospa jo je namreč tam oddala. Najlepše se zahvaljujem neznani gospe iz Domžal. Še so pošteni ljudje in želimo si verjetno vsi, da bi jih bilo čimveč, saj bi nam bilo lako vsem lepše. Še enkrat iskrena hvala! ANA MARKIČ Zahvala Beseda hvala ima kar premalo črk, a je tako dragocenega pomena. Kolikokrat je izrečena iz lepe navade, a mnogokrat rečemo iskrena hvala iz hvaležnosti. Ko sem lani čistila cesto za umazanijo traktorskih koles, sem sredi ceste prenehala, ker sem srečala znanko. A kaj je slorila moja soseda, vzela je svoje) metlo v roke in počistila vso cesto. Šele sedaj se zavedam, da imam dobre sosede. Saj sem slišala, da ni po vsod tako. Eni namesto da bi ti pomagali, te raje pošljejo k sodniku za prekrške. Jaz bi takemu rekla izdajalec, vemo pa, da mnogo naših vojakov ali drugih bi se domov vrnilo iz vojske, če ne bi bilo domačih izdajalcev. Ko je bilo seno premalo suho, sem kar po asfaltu razstlala, a proti večeru pridejo temni oblaki, jaz sem hitela mrvo pod streho dajat, pa je prihitela na pomoč mlada študentka in kmalu sva delo srečno končali. To mi bo ostalo v lepem spominu, ko smo včasih z veseljem drug drugemu pomagali in bila je sreča v vasi. ja, pa mi je eden rekel, veš, če je v naši vasi cesta umazana, pa očka da dve metli otrokoma, kar vidva pometita cesto, ko drugi nimajo časa. Jaz mislim, da jima ne bo škodilo, če bosta imela delovne navade. Hvala vsem, ki se trudite za lepše življenje. Iz naše vasi se enkrat na leto zberemo na Pšenku, po prijetnem klepetu in veseli zabavi se vrnemo domov, ker imamo pridnega in skrbnega vodjo B. P. S hvaležnim pozdravom U. J. Prevojčanom v premislek Vsakokrat, ko me pot zanese proti Prevojam, mi pogled obstane na razvalini, ki je bila nekoč verjetno zelo lepa kapelica. Sram naj vas bo vse prebivalce Prevoj od prve do zadnje niše v vasi. Pomislite na tujce, ki se vsak dan vozijo mimo take sramote pa ne samo za vas, temveč za vse Slovence. Le kaj si lahko mislijo o nas Kaj ne morete zbrati toliko denarja, da bi kapelic o obnovili in zanjo redno skrbeli? Vaši predniki so jo verjetno z odrekanjem zgradili, vendar pa zagotovo z veseljem in vsem spoštovanjem. Če mislite, da se to ne da, pridite pogledal k nam na Vir, kakšno kapelo smo zgradili v enem letu in pol, poleg tega pa kupili že lep kos zemljišča za novo cerkev. Nič nam ni pretežko. Naredili bomo še marsikaj, boste videli. Prepričana sem o tem, da se bo na Prevojah našel nekdo, ki bo zadevo vzel v svoje roke. Verjemite, da bo vaš Irud vsem, ki se vozijo mimo kapelice, v veselje, vam pa v zadovoljstvo. Bo- I ste videli. Če pa lega res ne boste zmogli, potem jo raje podrite. VIRJANKA Bo potrebna kazenska ovadba zoper županjo Če se še spominjate, ste malo pred pričetkom uradne volilne kampanje za lanskoletne volitve županov in občinskih svetnikov na dom brezplačno prejeli brošuro z naslovom Kjer hotenja zmagujejo. V njej so bili v sliki in besedi nanizani rezultati dela strank slovenske pomladi, ki so se v občinskem svetu borile za lepšo prihodnost občank in občanov Domžal, a je vse te rezultate županja pripisala sebi. V javnosti so sprva govorili, da je šel denar za to brošuro iz občinskega proračuna, kar je seveda nezakonito dejanje. Kasneje pa je domžalska županja to demantirala in izjavila, da je zgibanko financirala sama. Kar pa naj bi bilo seveda še hujše kaznivo dejanje, saj je bil na brošuri odtisnjen tudi uradni grb Občine Domžale. To pa seveda pomeni sum zlorabe uradnega znaka v privatne namene. Seveda se lahko sprašujemo, ali je res, da je županja financirala omenjeno brošuro sama, saj je to kar zajeten finančni zalogaj. To je malo verjetno. Ker je bilo to malo pred uradnim začetkom volilne kampanje (po zakonu so tovrstna dejanja striktno prepovedana in so zagrožene kazenske sankcije), se lahko vprašamo še marsikaj. Npr. čemu bi ona kot navadna občanka sploh financirala tovrstne izdelke oz. brošure, če pa gre za pregled opravljenega dela in dosežkov Občine Domžale v štiriletnem obdobju, kol pravi županja? Recimo, da ste vi zaposleni v nekem podjetju in bi želeli predstaviti delo podjetja v obliki brezplačne brošure vsem občanom. Bi vi to brošuro financirali sami ali bi zahtevali, da to plača delodajalec, saj gre vendar za podjetje, ne za vas osebno? Vprašajmo se še naprej: ali bi vi to brošuro plačali sami tudi v primeru, če bi v njej navedli in si prilastili dosežke podjetja, za katere so zaslužni vaši sodelavci, veste pa, da vi s temi uspehi nimate praktično nič? Kako bi vas potem gledali sodelavci, prijatelji, znanci, če bi sebi pripisali njihove uspehe? Ste toliko moralni, da bi sami zapustili podjetje? Recimo, da bi sami zapustili funkcijo, ker se zavedate, da ste zlorabili zaupanje sodelavcev, pa tudi tistih, ki ste jim poslali brošuro. Kaj pa menite o tem, da bi županja zaradi tega, kar je slorila, odstopila sama? Če stavite na to, da ne bo odstopila, ste skoraj zagotovo zadeli v polno in bi dobili stavo. Vsekakor bo potrebno napisati kazensko ovadbo zoper županjo, saj gre očitno za sum kaznivega dejanja. Če je financirala brošuro sama, je zlorabila uradni znak (grb Občine Domžale) v lastne, privatne namene. Če pa je bila brošura financirana iz proračunske postavke, potem je tudi to kaznivo dejanje, saj bi za to moral vedeti in dati soglasje Občinski svet Občine Domžale. Tega pa zagotovo ni bilo. Županja pa je tudi meni kot občinskemu svetniku na zastavljeno vprašanje o lej brošuri odgovorila, da ta brošura (Album štiriletnih dosežkov) ni bila financirana iz proračunskega denarja. V dobro vseh občanov močno upam, da bo županja odstopila sama, pa čeprav bi jaz v tem primeru izgubil stavo IANEZ STIBRIČ Novi Pragomelj Čas po drugi svetovni vojni sama vas ni napredovala kot ostale vasi v bližini. Predvsem pa zadnjih dvajset let ni bilo možnosti razširitve gradnje večjega kompleksa stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov, čeprav je bilo v planu zazidalnega načrta občine Domžale na zahodni strani Dra-gomlja predvideno stanovanjsko na selje. Na tem področju ni bila možna gradnja, ker pač ni bila določena trasa avto ceste. Zato smatram, da smo bili krajani vsa ta leta zapostavljeni in so se morali marsikateri stanujoči vase ani preseliti iz krajevne skupnosti, saj ni bilo možnosti širitve življenjskega prostora. Vas je zelo gosto poseljena, predvsam ob glavni cesti, kjer so strnjene kmetije. V lanskem in letošnjem letu je občina Domžale realizirala določitev avto ceste in prostor za izgradnjo nove osnovne šole, istočasno pa so potekale aktivnosti in pogovori za možnost pro storskega planiranja novega Dragom-Ija 1,2 in 3. V zadnjem času so se po javila mnenja zavoda za varstvo naravne dediščine iz Kranja, kot da v tem prostoru rastejo zaščiteni tulipani, čeprav pa moram navesti, da sem na tem področju oral, kosil, kopal in nava-žal zemljo ter ostale nasipnine in me v vseh dvajsetih letih ni nihče opozoril, da moram paziti na zaščitene tulipane. Prav tako so v tem času uredili obvoznico čez to območje, poglobili strugo Pšate in uredili nabrežine z betonskim robom, za robom pa nasuli več metrov gramoza stran od struge. Pri vseh teh delih pa ni bilo nobenih posebnih ovir. Pri planski ureditvi širitve novega Dragomlja bi morali pregledati plan, kateri je bil predviden že pred leti, oziroma obstoječi plan zazidalnega načr- ta novi Dragomelj I, kol tudi plan so sednje vasi Podgorica, saj smatram, da bi se moralo področje novega Dragomlja širiti v enaki smeri, kot zazidalni načrt Podgorice, ne glede na orne jitve, saj po vsej verietnosti po zapisu varstva narave in kulturne dediščine iz Kranja 100 m od novega Dragornlj.i rastejo tudi tulipani. V prihodnosti je potrebno pri planiranju zazidalnega načrta razširitve no vega Dragomlja 2 in 3 planirati tudi prostor za športni park za potrebe krajanov in učencev osnovne šole, katera bo postavljena v neposredni bližini, prostor za večnamenski objekt, kot tudi možnosti preselitve gospodarsko-stanovanjskih objektov za potrebe kmetijske dejavnosti iz vasi Dragomelj na obrobje zazidalnega načrta novi Dragomelj 1, 2, 3, saj v vasi ni možna gradnja sodobnega objekta. OBČAN Odsevi lastne slepote Z velikim pričakovanjem in neslr pnostjo sem čakala na odmeve in odseve v našem »neodvisnem« občinskem glasilu Slamnik po volitvah. Kako bodo reagirali Osolin, Stibrič, Dada in še nekateri po porazu, ki so ga doživeli na volitvah in je v veliki meri prav njihova zasluga - rezultat stalnih napadov, klevetanja, trošenja negativne energije in laži, ki so jo volivci primerno nagradili. Toda žal tega še vedno ne spregledajo in ne vidijo, zaslepljeni v svoji zadrtosti in maščevanju. Kaj storiti z volivci, ki so mi dali več kot dve tretjini glasov že v prvem kro gu, v občinskem svetu pa strankam, ki so podprle mojo kandidaturo, zaupali prepričljivo večino? To so povedali že pred volitvami: da so neumni, zavedeni, prežeti s starim sistemom in napačnimi vrednotami. Kaj res? Slovenska država in družba sta demokratični, volitve so bile demokratične in demo kracijo podpirajo vse politične stranke, tudi ZLSD in LDS. Draga gospa Dada, komunizma ni več nikjer, propadel je in stranke so se prenovile in v nobenem programu ni zaslediti nostalgije po komunistični ideologiji. Zato posta ja demoniziranje komunizma in iskanje ljudi, ki naj bi bili po duši še vedno komunisti, jalov posel kar so najlepše pokazali volivci. O tem je zanimivo misel zapisal tudi dr. Tomaž Mastnak: »Z demoniziranjem komunizma gojimo demone, ki nam pijejo kri. Življenje zapiramo v kraljestvo duhov. Namesto da bi pokopali mrtve, živimo z mrliči. Miru ne damo ne mrtvim ne živim. In če v vse to mMamo pravičnost, pravičnost začne služiti demonom in postane demonska sila, mi pa korak za korakom izgubljamo zmožnost razlo čevanja med tem, kar je prav in tistim, kar ni, med dobrim in zlim« Kako je vse relativno, pove tudi naslednji pri mer: lahko mi seveda očitate nekajletno članstvo v Zvezi komunistov (kar ste v predvolilni kampanji stalno počenjali), a ob tem, žal, molčite, da se z dolgoletnim partijskim stažem ponaša tudi vaš mož in vodilni politik in strateg Social-demo(n)-kratske stranke Slovenije dr. Miha Brejc ali pa da ste sami poučevali predmet samoupravljanje s temelji marksizma in morda pri tem nas, mlajše, tudi naučili samoupravne latovščine, ki jo očitate meni. Ker sodite, da imate demokracijo v zakupu le stranke slovenske pomladi (le zakaj pomladi?), vsi ostali pa smo le oblastižejnikoritniki, vas prosim, da mi odgovorite: je bilo mar demokratično to, da ste mi pred volitvami (tudi z vašim glasom) onemogočili objaviti v Slamniku odgovor na dve strani napadov in kritik? Je bil mar demokratičen »rdeči« letak, ki je bil tik pred volitvami in celo v času predvolilnega molka v soboto dopoldne (kršitev) razdeljen po gospodinjstvih in poštnih nabiralnikih? In to s potvorjenim podpisnikom (mladi forum ZLSD), za katerega seje skril nekdo, ki se še podpisati ne upa. Upam, da bodo kriminalisti, ki primer raziskujejo, tokrat ejpravili svoje delo in našli avtorje pamfleta. Tudi s tem bi se lahko marsikaj razjasnilo in razbistrilo. Je bilo demokratično to, da so nekateri duhovniki svojim vernikom gro žili, da bodo naredili greh, če ne bodo pravilno volili. Nenazadnje so nekateri duhovniki, kljub ustavno določeni lo čenosti vere od države, glasno in javno agitirali za posamezne stranke in kandidate ali proti njim. Žal se cerkveni dostojanstveniki ne zavedajo, da z vpadanjem in vtikovanjem v javno življenje in posvetno oblast najbolj ško dujejo veri, ki je nekaj globoko intimnega in duhovnega. Ljudje so dandanes osamljeni in polni dvomov o prihodnosti, iščejo odgovore o smislu bivanja in načinu urejanja medsebojnih odnosov, zato cenijo in spoštujejo tiste duhovnike (dušne pastirje), ki jim pomagajo v najboj intimnih problemih in so ljudje z veliko začetnico. Na srečo je tudi takšnih kar veliko, le bolj tiho in skromno delujejo. Takšnih ljudi si želijo tudi na odgovornih mestih v po litiki in javnih zadevah. Kdor se lega zaveda, deluje zvesto in vdano po lastnih moralnih in etičnih kriterijih, svoj družbeni položaj pa razume kot poslanstvo in dolžnost, pomagati in ocllo čati v dobro skupnosti in posameznika, še posebej tistega, ki živi na robu in je odrinjen. Takšno sporočilo so ob letošnjih volitvah v naši občini izrazili volivke in volivci in temu sporočilu bom skušala slediti v naslednjih letih svojega delovanja in vodenja občine Domžale. CVETA ZALOKAR - ORAŽEM Cesta skozi Selo in _ občinske oznake Vsa čast in priznanje vrlim občinarjem, ki so se odločili postaviti oznake z napisom Občina Domžale na »vpadnice« v našo ljubo občino. Vendar ima ta njihova odločitev vsaj toliko lukenj kot moja stara nogavica. Organom na občini se namreč očitno ni zdelo vredno postaviti obeležij občine na vseh dovozih v občino. Tako oznake niso postavili na precej in vedno bolj prometni cesti iz Dola v Ihan, po katerem se vsak dan pelje veliko vozil. Pa ne samo iz okolice, tudi vrli Štajerci že dobro poznajo »obvoznico« mimo Trzina. Morda pa se za postavitev napisa niso odločili iz nam, ki se po tej cesti vozimo vsak dan, dobro poznanih razlogov. Težko bi namreč zaželeli prišleku »Dobrodošli« (oz. bognedaj celo »VVelcome«, če bi kakšen tujec zajadral v našo občino). Od občinske meje naprej namreč vozniki nimajo časa občudovati lepote naše občine, ampak se morajo kot Jure Košir na razriti progi boriti in voziti slalom med j/šip," »• Ni občinske tablice Luknjica pri luk cestnimi luknjami, da sploh pridejo živi preko bojnega polja in ohranijo okončine svojega jeklenega konjička kolikor toliko cele. V teh razmerah bi bilo pa ze-skoraj malo nesramno želeti »Dobrodošli«. Vsekakor pa ima tako stanje cest tudi ugoden vpliv na »gospodarsko stanje« v žepih avtomehanikov. Menda je bila obnova ceste obljubljena že pred zimo, ampak volilni čas je žal že mimo. Ob tem bi bilo verjetno zanimivo tudi izračunati, koliko raket iz novoletnega ognjemeta bi bilo potrebnih za pokrpanje lukenj. Seveda so malo drugačnega mnenja v občini Dol, kjer so vrlo postavili tablo, kje se začenja njihova občina. Pa saj njim se ni treba sramovati svojega, kajli lani so prav lepopopravili cesto, tako da voznik prav do bro ve, kdaj je prestopil občinsko »mejo« in table pravzaprav ne potrebuje. Torej šalo rfa stran. Zgornje pisanje ima en sam dober namen. Vabim namreč vse ljudi dobre volje na občini, da pridejo »odpret naš prostor« ter se vsaj enkr.it peljejo po naši cesti in naredijo nekaj za njeno obnovo. Potem verjamem, da ne po težko postaviti tiste lepe table z napisom »Dobrodošli«. ROBERT LJOLJO Mar'« i ■■■■■■i afig «**. • ■ ■• •„ jicl /lamnik Domžale ČESTITAMO! Zlatoporočenca Miroslava in Franc Mihelčič Življenje vsakega izmed nas sestavlja vrsta večjih in manjših dogodkov, lepih in manj prijetnih, ki, prepleteni med sabo, sestavljajo življenjsko pot posameznika. Ta sam, skupaj s partnerjem, prijatelji in sodelavci hodi po tej poti in skuša na njej najti čimveč prijetnih dogodkov. Tako tečejo leta, desetletja in na tej poti so postaje, so obletnice, ki jih praznujemo. Eden takih jubilejev je zlata poroka, praznujeta jo zakonca, ki sta skupaj v dobrem in slabem prehodila pet desetletij skupnega življenja. Kljub temu da se življenjska doba podaljšuje, ni veliko srečnežev, ki bi se lahko pohvalili z nazivom zlatoporočencev, zato smo toliko bolj veseli vseh, ki se odločijo, da svojo zaobljubo obnovijo skupaj s sorodniki, prijatelji in znanci. To sta v začetku decembra storila tudi zakonca Miroslava in Franc Mihelčič z Vira. Gospa Miroslava Mihelčič se je rodila 18. februarja 1930 materi Je-dert Kovic in jo vse življenje kličejo Slavka. Spomini na, kot sama pravi, res lepo otroštvo pri babici Halute-ževi Jerci v Preserjah so povezani s spomini, kako sta s starim očetom hodila v gozd in se veliko pogovarjala, spominja pa se tudi prijaznih tet. Ko je bila gospa Slavka stara dve leti, se je mati poročila in gospa Slavka je dobila skrbnega očima ter sestro Tončko in polbrata Janeza in Franceta. Mati je bila pridna gospodinja, oče je sprva delal v tedanjem Majdičevem mlinu, kasneje pa v Papirnici, Slavka pa je osem let obiskovala Osnovno šolo v Dobu. Medtem so doma naredili novo hišo. Prišla je vojna, dobska šola je bila požgana in z njo so zgoreli tudi vsi dokumenti o njenem šolanju. Takoj po vojni je hodila v tedanjo Kemično tovarno v Domžalah, kjer so nekaj časa polnile zlato barvo. Ker je bila barva strupena, je inšpektor prepovedal, da bi dekleta delala. Mlado dekle je ostalo doma in udarniško pomagalo graditi železniško progo Šamac-Sarajevo, kjer je ostala dva meseca, nato pa je v Beogradu delala tovarno Ivo Lola Ribar, potem pa je prišla domov. Spominja se nekdanjega Vira, »sola-tendorgfa«, sahare, gmajne ali kakorkoli so ga že imenovali, preden so hiše zrasle kot po dežju. Gospod Franc Mihelčič se je rodil 11. marca 1923 v Zapodju pri Litiji. Tudi njegova mati, Ivana Mihelčič, ni bila poročena in g. Franc očeta ni nikoli poznal. Živel je pri starih starših na manjši kmetiji, zlasti se spominja ovac in koz, ki jih je pasel do 14. leta. Vmes je hodil v osnovno šolo Hotič. Nato se je mama poročila in skupaj z njo se je preselil na novo domačijo na Pšato, kjer je dobil še štiri brate. Pri štirinajstih letih je moral delat k zidarjem, čeprav si je želel, da bi se kaj izučil. Ko je bil mlad, ga je zelo veselila muzika, vendar možnosti za to, da bi postal muzikant, ni bilo, saj so bili revni. S Pšate so se preselili v vilo satan na Podrečju, kjer je nato preživel kar četrt stoletja. Ob začetku druge svetovne vojne, ko bi moral na tedanjo »štelengo« v tedanji Jugoslaviji, so jih Nemci pobrali in odpeljali na Koroško, kjer je vseskozi »fural« s konji. Ko so mladi fantje spoznali, da jih hočejo Nemci poslati v vojsko, so organizirali pobeg. Uspelo mu je uiti, pomagači so jim pod vagoni pripravili skrivališče in srečno je prišel domov ter vse do leta 1943 delal v Okršlarjevi tovarni. Prišli so gestapovci in ga za nekaj časa zaprli v Kamniku, nato pa je bil potrjen k težki artileriji in moral bi v nemško vojsko. Tudi zaradi spomina na očeta, ki je umrl v tabo rišču, se je odločil, da odide v partizane. Ob pomoči zveze na Sv. Trojici je odšel v partizane in poslali so ga v Dolenjski odred. Partizanil je po Dolenjskem, bil tudi ranjen in ker ni bil sposoben za operativno enoto, so ga poslali v enoto narodne zaščite v Črnomlju. Na njego vo prošnjo so ga poslali v Domžale, kjer je bil nekaj časa v enoti narodne zaščite, nato v Gradbenem podjetju Domžale. Po služenju vojske v Varaždinu se je zaposlil v Papirnici Količevo, bil sekretar SKO|-a, organiziral udarniško delo in bil v mladinski brigadi na progi Brčko-Banoviči. Mlado dekle Slavka je junija 1945 odšla na miting, ki je bil na Prevojah pri Gašperju. Spremljala jo je sestrična in tam je spoznala mladega Franca Mihelčiča. Začelo se je s prijateljstvom, kateremu so sledila številna srečanja, pozneje je prišla ljubezen. Gospod Franc je s Podrečja največkrat prehitel na Vir kar peš, največkrat sta bila doma, včasih sta odšla tudi na kakšno veselico. Poročila sta se 4. decembra 1948, na željo gospe Slavke sta poroko z oktobra preložila na december. Ženinova mati je zaklala prašiča, nevestina je spekla cel kup do brot, za katere je vse potrebno dobila pri Rapovcu in kar 34 jih je bilo na poroki. Mladoporočenca sta se k poroki odpeljala s prvim taksijem v Domžalah, ki ga je vozil g. Mermal. Civilno poroko sta opravila na občini v Domžalah, kjer ju je poročil g. Franc Habjan, matičarka je bila Anica Kožar. Cerkvena poro ka je bila v cerkvi v Dobu. Blago za obleko jima je »zrihtal« neki gospod Jože, trgovec iz Mengša; gospa je bila v sivem kostimu, gospod pa v ČLANI ZAGREBŠKE OPERE ZAPELI NA HOMCU Operni pevec Jože Gostič jim ostaja v zelo lepem spominu Letos mineva 35. obletnica smrti (ožeta Gostiča, slovenskega tenorista, ki je dobro znan tudi hrvaškim ljubiteljem opere, saj je v Zagrebu prvič nastopil leta 1932 v operi Prodana nevesta, in mu ostal zvest več kot 25 let. Bil je zelo priljubljen med občinstvom, v zelo lepem spominu pa ostaja tudi sedanjim članom Opere hrvaškega narodnega gledališča in opere, ki so ob koncu prejšnjega leta gostovali v njegovem rojstnem kraju. Že prej pa so v spomin svojega dolgoletnega člana v Operi Hrvaškega narodnega gledališča pripravili slo vesnost in razstavo ter spomin nanj počastii tudi z nagovori in obujanjem spominov na priljubljenega tenorista. Veliko lepih besed, pa tudi kvalitetnega petja smo slišali ob obisku opernega ansambla na Homcu. Najprej so se našega rojaka spomnili s petjem pri sveti maši v homški cerkvi, srečanje pa so v organizaciji Kulturnega društva Jože Gostič in Krajevne skupnosti Homec-Nožice nadaljevali v gostišču Repanšek, kjer so se jim pridružili tudi predstavniki občine ter Zveze kulturnih društev Domžale. Pevcem, ki jih je vodil direktor opere g. Vladimir Kranjčevič, so se pridružili tudi člani Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba, ki Slovence združuje že sedem desetletij in so ob tej priložnosti predstavili tudi svoj časo pis ODMEV. V priložnostnih govorih so gostje poudarjali veliko priljubljenost našega rojaka, opernega tenorista Jožeta Go stiča, ki je med opernimi pevci še danes pojem in se še vidno radi primerjajo s kvaliteto njegovega petja. V spomin na obisk so gostje prejeli malo plastiko Jožeta Gostiča (izdelal g. Martin Kač), propagandno gradivo Občine Domžale, med katerim je bila tudi knjiga o glasbeniku Matiji Tom-cu, cvetje in željo, da' to ni bil zadnji obisk dobrih prijateljev, ki so skupaj, v besedi, zlasti pa v pesmi obudili spomine na nepozabnega rojaka. V. V. rjavi obleki. Poročni dan je bil skro men, a lep, in gospod mi je pokazal povečano fotografijo. In ob zlati poroki bo tudi povečana, je odlo čen gospod Franc in verjamem mu. Kasneje se je odločil, da gre. v Nemčijo, doma je pustil ženo z dvema sinovoma. Težko je biti sam v tujini, zato je pisal ženi, naj pride za njim in zaradi velike pomoči in razumevanja sestre Slavke, ki sta ji še danes hvaležna, je tudi gospa Slavka odšla v Nemčijo. Tam je on ostal sedem let, ona pa pet in nato sta se vrnila domov. Danes živita zlatoporočenca na Viru. Največje veselje, pa tudi največja bolečina na njuni življenjski poti, je bilo rojstvo prvega sina. Še danes vesta prav vse, kaj se je zgo dilo tistega dne leta 1959, ko so go spe Slavki po številnih letih težkega pričakovanja povedali, da bosta do bila otroka. Nikomur ne privoščim, kar sem sama preizkusila, se sporni- Zlatoporočenca Miroslava in Franc Mihelčič. Iskrene čestitke in še na mnoga zdrava leta! nja. Ob rojstvu prvega sina je bila njuna sreča brezmejna. Žalost je prišla kasneje, ko je sedemletni Franci umrl v prometni nesreči. Tudi če bova sto let ali še več na svetu, nikoli ne bova pozabila sinove smrti, sta mi povedala in njune živahne oči so postale žalostne. Ostal jima je sin Zvonko, rojen leta 1963, ki se je skupaj z ženo Materjo in vnuki iskreno veselil zlate po roke dobrih staršev. O vnukinjah bi stara starša govorila in govorila. Čas v prijetnem domu na Viru preživita ob televiziji, gresta na sprehod, g. Franc pomaga sinu, ki z družino živi v Turnšah. Čas si krajšata z majhnim vrtom, z vnukinjama, ki znata babico in dedka vedno razveseliti. Stara starša komaj čakata, da Lea in Alja, zlasti mala Alja je zelo navezana na dedka, prideta k njima. Živita z eno pokojnino in če le moreta, pomagata sinu: »Komu pa boš pomagal, če ne boš svojemu«, pravita. Njuno življenje je bilo vseskozi skromno, nikoli nisva živela na veliki nogi, pravita, pridejo pa različne stvari in včasih je treba kar precej potrpljenja z obeh strani, saj nikjer ne ropota samo ena žlica, povsod sta dve. Najpomembnejše je z upanje, to je največ, kar lahko dasl drug drugemu. Nikoli jima ni bi žal, da sta se odločila drug za dn gega. Še danes se rada spominjat s kakšnim velikim veseljem sta gr, dila dom in kako srečna sta biLi, k sta se vanj vselila. Pa še na nekaj i smem pozabiti, (i. Franci je namn gobar po duši in srcu že od šesteg leta. Z ženo zelo veliko gob vlo ta, ampak ga. Slavka gob ne je, z to večino poklonita. Nabira jih vse povsod, gre tudi na Dolenjsko, n janče in če ne gre gobarit, je ka bolan. Sin Zvonko je zaposlen Delu in velikokrat ju preseneti s časopisi, ki jih rada prebereta. Gospa Slavka rešuje križanke. Nekaj jih je poslala in dobila tudi nekaj nagrad. Zdravje jima še kar služi in upata, da bo tudi v prihodnje tako. Najbolje se počutita, če sta doma, če sta drug z drugim. Nikoli jima zmanjka besed, spominov in ko pi deta vnukinji, je njuno veselje p polno. In kaj bi svetovala mladim:'ne bodite tako »scrkljani«, pravita zlatoporočenca, ki nikdar ne pozabita poudariti, da sta skromnost in razumevanje najpomembnejša za dolgoletno skupno življenjsko pot. Ker bo zanesljivo teh na njuni življenjski poti proti biserni poroki dovolj, jima torej skupaj s čestitkami ob njuni zlati poroki zaželimo predvsem veliko zdravja in veselja z vnukinjama Leo in Aljo! V. VOISKA i SKRJANSKI MENGSAN Anton Meklav devetdesetletnik Ne glede na to, da se življenjska doba Zemljanov daljša, se je pred vsakomer, ki doživi 90 let, le treba odkriti, mu z nasmehom seči v roko ter mu zaželeti zdravja in dobrega duhovnega počutja. Poleg telesnega tudi duhovno zdravje ohranja človeka do takih častitljivih let. Vsak 90-letnik, pa naj bo to Slovenec ali Slo venka, dokazuje, da je prava korenina. Ni malo primerov, da visoko starost dočakajo tudi tisti, ki jim v življenju ni bilo z rožicami postlano. Tak korenjak je tudi tokratni sogovornik, nekdanji dolgoletni mengeški cerkovnik in organist Anton Meklav, ki danes kot bister, družaben in vesel upokojenec živi v družini svoje hčerke Mije Kosmač na Škr-jančevem. Spoštovani ata, najprej čestitke za 90 let vašega čilega in poštenega, po svoje pa zelo napornega življenja. Ata Meklav, v katerem koncu Slovenije se je začela vaša življenjska pot oziroma kje ste doma in iz kakšne družine izhajate? Moj rojstni kraj je Mali Vrh; vas je tik nad Šmartnim ob Paki. Bili smo velika družina z osmimi otroki, se pravi, imel sem dve sestri in pet bratov. Pri hiši je bilo toliko obdelovalne zemlje, da smo redili po dve kravi, konja in dva prašiča. Veliko dela smo imeli tudi v vinogradu, v katerem smo pridelali po nekaj več kot tisoč litrov vina. V vinogradu so rasle tudi breskve in češnje, ki so večinoma zelo dobro obrodile. Večkrat sva jih z atom na ci-zi peljala prodajat v 25 kilometrov oddaljeni Gornji Grad. Prenočila sva v Bočni, tako da sva bila na gornje-grajskem trgu že zgodaj zjutraj. Kakšni so še spomini na otroška leta? Že kot otrok sem se v šmartenski cerkvi rad sukal okrog orgel in pomagal vleči za eno vrv. Za polnjenje mehu je bilo treba vleči za dve vrvi. Meni se je vse to zdelo kot nekakšna skrita krava, ki jo molzemo. Toda ta krava ni dajala mleka, ampak so orgle s polnim mehom ustvarjale lepo in božansko glasbo. Kako je bilo po šoli? Po štirih razredih uspešne osnovne šole so me dali starši v Ljubljano v Zavetišče sv. Jožefa, da bi od tam hodil v gimnazijo. Pol leta sem vzdržal, naprej pa ni šlo več. Predaleč je bil dom, predaleč ljubljena Štajerska - in slabo sem se počutil. Mamo sem pro sil, da so me vzeli domov. Po dveh letih pa sem začel hoditi v Srednjo glasbeno šolo v Celju, kamor sem se od doma lahko vozil z vlakom. Prvo leto smo imeli predmete: klavir, verouk, slovenščino in liturgiko, naslednji dve leti pa namesto klavirja orgle. Ker je bila šola zasebna, je bilo šolanje drago, po 250 dinarjev na mesec, to pa je bila cena za eno klaftro bukovih drv. Zelo lepe spomine sem ohranil na odličnega učitelja glasbe prof. Karla Bervarja. V tretjem letu sem za ko nec tedna hodil v Slovensko Bistrico. Ob sobotah sem vadil, ob nedeljah pa igral na orgle pri obeh mašah. To pomeni, da ste že kot sedemnajstletni fant delali in služili prve denarce. Kje ste po uspešno končani glasbeni šoli začeli s prvo redno službo? Ja ja, to pa je bilo v Župniji Sv. Petra na Kronski gori (nad Otiškim Vrhom), kjer sem bil eno leto. Poleg cerkovniških opravil sem učil in vodil tudi cerkveni pevski zbor. Kaj pa fantovska leta? Po enem letu sem zapustil Koroško ter prevzel opravila in delo cerkovnika in organista v Bučah pri Kozjem. Tam sem se spoznal tudi s svojo poznejšo ženo Ančko. Po letu dni sem šel za osemnajst mesecev k vo jakom. Po treh letih v Bučah me je spet gnalo po svetu. Na podobno službo sem šel v Planino pri Rakeku, obenem pa sem se naveličal sameva-nja. Poročil sem se in skupaj z ženo sva opravljala dela pri župniji in v cerkvi. Orgle so bile dobre in cerkveni pevci tudi, cerkovniška služba pa zelo naporna. Veliko je bilo treba zvoniti, prek vsega leta pa tudi potrkavati, in žena se je pri tem težkem delu kar pretegnila. Vsakršno početje pa je bilo pod strogo župnikovo kontrolo. Tam se nama je rodil prvi otrok, hčerka Darinka. Plača pa je bila kar v redu, 900 dinarjev na mesec. Ali ste bili v Planini dolgo? Približno pet let. Potem smo odšli v ihansko župnijo. Poleg vsestranskega običajnega cerkovniškega in orga-nistovskega dela je župnija imela še toliko obdelovalne zemlje, da smo redili kravo. V Ihanu se nama je rodil sin Bojan. Vse je bilo v redu. Okolica idilična, ljudje dobri in prijazni, toda ko sem zvedel, da cerkovnika in organista išče Župnija Mengeš, sem sedel na kolo in šel povprašat. Takratni župnik Janko Sušnik ni rekel nič do ločenega. Čez mesec dni pa mi je mengeški ministrant prinesel župnikovo povabilo kar v Ihan na njivo. V maju 1940 smo se preselili v mengeško Mežnarijo in tu je bila potem družina - doma. Po svoje me je pritegnil lep glas mengeških zvonov, posebno velikega, dobre in velike orgle ter odličen cerkveni pevski zbor. Plača pa je bila slaba. Večkrat sem župniku potožil, da se s skromnim denarjem ne moremo preživljati, on pa je kar odlašal. Vmes je prišla vojna in z njo okupacija. Župnik se je preselil v Ljubljano, sicer bi ga Nemci izgnali, kot so druge kulturne in zavedne Slovence. Ža bližnjo in daljno okolico je ostal le zavetniški duhovnik Anton Plevnik. On pa ni zmogel vsega postoriti. Zato sem več domačinov kar sam pokopal. Opravil sem vse pogrebne molitve in blagoslovil grob. Med vernimi in nevernimi ljudmi je slišati, da je mengeška župnija med župnikovanjem Franca Čampe doživela pravo duhovno prenovo. Drži. Takih duhovnikov res ni veli- ko. V Mengeš je prišel 18. avgusta 1945. Preprost, domač, prijazen in družaben ter vsestransko delaven, zraven pa je imel še izreden čut za duhovni svet in umetnost. Pripravljal se je tudi na doktorat. V njegovem času je bila v cerkvi postavljena ena najlepših Plečnikovih krstilnic. Okolice cerkve pa oblast Plečniku ni pustila spreminjati. Ker je župnija takrat še imela kmetijo, je Čampa pri različnem kmečkem delu veliko pomagal. Večkrat sva šla v gozd na Rašico na-pravljat drva. lužino sva vzela kar s sabo. Zvečer sva se utrujena vsakokrat ustavila v Ručigajevi gostilni na Dobe-nemu in malico zalila z litrom vina. Čampa se je pogosto pridružil tudi cerkvenim pevcem pri vajah. Za ko nec je znal povedati marsikatero veselo šalo. Kaj pa za vas pomeni leto 1949? Takrat se je začel najhujši del mo jega življenja. Čudno, grozno in hudo je bilo. Pošteno sem opravljal delo organista in cerkovnika ter pomagal na župnijski kmetiji. Zraven sem bil redni inkasant za tokovino pri Elektrostroj-ni zadrugi, ki je imela veliko območje. 14. julija 1949 sem bil pred cerkvijo aretiran. V Domžalah so me zaslišali in me z drugimi pod stražo poslali v Kamnik. Tam sem bil obsojen na tri mesece poboljševalnega dela. Nič pisnega nisem nikoli dobil v roke. Vse drobnarije so mi vzeli, edino poročni prstan sem skril v usta. Ko smo se z vlakom peljali proti Ljubljani, sem v Grobljah mislil pobegniti, a je vame gledalo preveč puškinih cevi. Znašli smo se ob rastočem Litostroju. Tam smo opravljali vsakovrstna težaška dela, največ pa smo kopali temelje za litostrojska stanovanja. Bili smo utrujeni in lačni, lačni. Delati je bilo treba od jutra do večera, opolcine pa si do bil »plonk« juhico, v kateri je plavala kakšna repica. Tisti, ki norme niso dosegli, so bili zvečer deležni dolge dodatne prevzgoje: lezi-diži se! lezi-diži se!, potem pa brez večerje spat. Najbolj poceni si »prišel skozi«, če si do skrajnosti garal. Toda zaradi izčrpanosti sem se pri prenašanju težkega betonskega železa tudi sam zgrudil. I ),i bi kdo ušel? Kje pa! A vendarle se je zgodilo. V gosti megli smo delali za cesto. Kot v filmu. Osebni avto je pripeljal, se ustavil meter pred zapornikom, on je skočil v avto, ki je z močnim plinom odpeljal. Pozneje sem /vedel, da je rešenec pobegnil čez mejo. Nekoč nas je obiskal minister Rankovič. Hotel nas je prepričati, da nismo zaporniki, pač pa svobodni, ker da nam ni bila odvzeta volilna pravica. Svobodni - to pa to! Na vsakih deset metrov po ena puška! Pozimi pa nas je zeblo, saj smo imeli isto obleko kot poleti. Pod bluzo sem si dal spredaj in zadaj polovico cementne vreče (pet plasti papirja!), na ramenih pa to »zašil« z »drotom«. S takimi vrečami smo si pomagali tudi ponoči, ker je bila odeja pretenka. Tega mučnega suženjstva me je rešil mengeški o/novec Zvonko ' iOiju|). /a to ga |e preprosila njegova dobra mama. I.i ko je moja uradna trimesečna kazen trajala samo sedem mesecev, drugim pa se je razpotegnila na leto dni in več. Tam so ostali trgovci in jazlični podjetniki iz Tržiča in Maribora. Kako »poboljšani« ste se vračali domov? Oglasil sem se v ljubljanski gostilni Pri sokolu. Sestracian sem pojedel tri normalni' malic e, doma jedel in jedel. V 14 dneh sem dobil nazaj 12 kilogramov. Življenje in delo pa sta spet tekla naprej. Kljub temu, da je oblast začela Cerkev in vernike vse bolj sekirati in poniževati, je bila mengeška cerkev pri glavnih mašah vedno nabito pol na. Dela in različnih opravil je bilo veliko, najtežje pa je bilo z zvonjenjem. Kadar je zvonil veliki zvon, so bili potrebni štirje dedci, pri manjših zvono vih pa so mi sčasoma že pomagali otroci, sin in štiri hčere. »Ja, to je pa res,« se je vmes oglasila gospa Mija. »Tudi jaz sem veliko zvonila.« Kedno pa sem se zaposlil še pri gradbenem podjetju Projekt Kranj. V letu 1965 sem šel s polno delovno dobo v po koj. Leta 1974 sem pustil tudi mengeško organistovsko in cerkovniško službo ter šel na enako delo v Šent-gotard. Takrat pa sem šel v drugi pokoj, to je - po cerkveni strani. Pokoj, ostati brez dela - to je za marsikoga zelo hudo. Obsedi na klopci. Jaz s tem nisem imel težav. Žena mi je umrla že leta 1972, otroci pa so sli na svoje. V letu 1983 sem šel v primorske hribe, kjer ima sin Bojan veliko kmetijo s 24 kravami-molznie ami. Iz mleka smo delali sir. Tam je bilo deset pridnih in veselih let. K maši smo hodili v Podmelec, eno uro dol do c erkve, potem pa spet eno uro nazaj domov. Za spremljavo petja sem večkrat igral na orgle. In kako se imate zdaj? 1 lm, česa boljšega in lepšega si ne morem želeti. Veste, odkar sem tu na Škrjančevem, sem pa že res v poko ju. Zdravje se me še kar dr/i. Najbolj pomembno pa je, da je človek zado voljen in vesel. Po zadnji besedi se je naš 90 let nik, po štajersko Tonč, po gorenjsko pa Tone, prisrčno zasmejal. Zato pa mu ob visoki in častitljivi obletnici tudi bralci Slamnika zaželimo zdravja, sreče in dobrega počutja. Ata, hvala za zanimiv pogovor in delček slovenske zgodovine. FRANCE CERAR Domžale /lamnik januar 7 prosinec / RESNIČNA ZGODBA O GOSPE ANICI KVAS Ko bolezen pomeni začetek novega življenja Pred kratkim so me opozorili na članek v eni izmed angleških zdravniških revij, v kateri so kar precej prostora namenili naši občanki gospe Anici Kvas. O njej so objavili zanimiv večstranski prispevek pod naslovom, ki bi ga lahko prevedla: ALI JE LAHKO TO RES - Uspešna zgodba o slovenski ženski s sladkorno boleznijo. Članek podrobno opisuje življenjsko pot ge. Anice Kvas, rojene pred dobrimi petdesetimi leti v Sloveniji, čudoviti državi med Alpami in Jadranskim morjem ter med Dunajem in Benetkami. S prvih strani Življenjske knjige gospe Anice Kvas zvemo, da je kol višja medicinska sestra iširu-mentarka delala na področju radioi7otopnega in rentgenskega sevanja. Njeno življenjsko poslanstvo - pomagali bolnim ljudem-je uresničila, njena vedno večja utrujenost, huda žeja in hujšanje ter še drugi bolezenski simptomi pa so v njej zelo neradi prebudili razmišljanje o lastnem zdravju. Obisk pri zdravniku je njeno bojazen, da ima mladostni diabetes, potrdil. SAJ NI RES! Začela je hoditi po poti, polni skrbi glede pravilne prehrane, rednega jemanja zdravil-in-jekcij inzulina in kako na začetku samostojnosti mlade, delovne ženske vse to usklajevati tako, da krv ni sladkor ne bo previsok in ne prenizek. Zelo je bil prisoten tudi strah pred negativnimi posledicami, ki jih prinaša neozdravljiva kronična bolezen. Prva leta s sladkorno boleznijo so jo zelo ogrožala, ker so jo spremljale tudi druge bolezni. Z njo je vseskozi mož, ki ji pomaga, skupaj sta zgradila hišo, vanjo pa pripeljala sina Milja. Mitja je dvaindvajsetleten študent - obema v veliko spodbudo, veselje in učenje. Aničino zdravje se je poslabševalo vse dotlej, dokler ni upoštevala zdravnikovega nasveta - bolečine, slabe izvide krvnega sladkorja in neodpornosti za druge bolezni bo morda pregnala večja telesna dejavnost. Leto 1980 je bilo za Anico prelomno. Že začetno hojo okoli hiše so spremljale težave, ampak vsak dan je šlo lažje in z vztrajnostjo ter počasnim povečanjem treningov je sprehode zamenjala s tekom v naravi. Vse manj je bilo bolečin, vedno večja je bila telesna in duševna moč, spremenila je podobo o nekdanji bolehni ženski. Kljub temu da osemdeseta leta niso bila naklonjena rekreaciji in športu pri ženski srednjih let - saj te spadajo za štedilnik - v njeni družini ni bilo tako. Po letu dni lahkotnih tekov je gospa Anica že lahko pretekla deset kilometrov in pO dveh letih mali maraton, ki se je po treh letih spremenil v velikega -42 km. Skupaj z možem, s sinom in prijatelji ali pa kar sama seje povzpela na številne slovenske gore in ob tem pozabljala na bolezen, ki jo spremlja še danes in za katero je nekoč mislila, da pomeni konec njenega življenja. Pa ni, poudarja in spodbuja vse, ki jih spremlja sladkorna bolezen. Ta lahko za človeka sicer pomeni veliko spremembo, lahko pa je tudi začetek novega življenja, v katerem, tako kot Anica, lahko s trdno MORDA SE NISTE VEDELI Če bi radi oglaševali s panoji, transparenti..... Ker v zadnjem času številni občani kličejo v Urad županje Občine Domžale, kako bi lahko oglaševali na objektih zunanjega oglaševanja, in so prepričani, da potrebna dovoljenja dobijo na občini, smo za bralce SLAMNIKA pripravili naslednjo kratko informacijo: Na območju občin Domžale in rtzina lahko oglašujete na naslednjih objektih zunanjega oglaševanja: 1. Drogovi javne razsvetljave Reklamni panoji so veliki 1 70 x 110 cm dvostranski. Najbolj so primerni za oglaševanje za daljše obdobje, saj jih lahko izkoristite v reklamne in usmerjevalne namene ali kot kombinacijo reklamno-usmerje-Valne table. Lokacije si lahko izbirale poljubno z določenimi omejitvami glede veljavnih zakonov o cestah. Nudijo vam izredno ugodne m konkurenčne cene oglaševanja, možnost mesečnega plačevanja obveznosti ter količinske in popuste v primeru vnaprejšnjega plačila. Glede na dosedanje izkušnje vam tovrstno oglaševanje zagotavlja veliko opaženost in odzivnost. Pri izdelavi reklamnega sporočila vam nudijo strokovno oblikovanje reklame, kvalitetno izdelavo in jamstvo na celotno storitev. 2. Čezcestni transparenti To je nova in izredno privlačna možnost oglaševanja. Primerna je predvsem za najavo prireditev, prodajnih akcij, otvoritev trgovin, pa tudi kot možnost oglaševanja za daljše obdobje. Transparenti so veliki do 8,0 x 1,0 m. Na voljo je dvanajst lokacij, ki so enakomerno porazdeljene po celotnem območju. Naročite lahko tudi izdelavo transparenta, kjer vam na podlagi dolgoletnih izkušenj lahko kvalitetno svetujejo pri oblikovanju, zagotavljajo pa tudi garancijo in izdelavo. 3. Okrogli reklamni panoji Najbolj so vam poznani kot okrogli reklamni stebri, ki jih lahko srečujete na celotnem območju obeh občin. Namenjeni so predvsem za obveščanje občanov o športnih in kulturnih prireditvah, tečajih in drugih pomembnih 'dogodkih. Na voljo je 23 lokacij. Plakater poleg plakatiranja tudi dnevno kontrolira plakatna mesta in glede na potrebe obnavlja poškodovane plakate. Za vse naštete možnosti zunanjega oglaševanja se lahko v vsakem trenutku obrnete na pogodbenega izvajalca: AMICUS d. o. o. Ljubljanska cesta 63, 1230 Domžale tel: 061/716-010 »Pokličite nas, z veseljem vam bomo podrobneje predstavili ponudbo, vam svetovali, kako kar najbolje predstaviti vašo dejavnost in se skupaj veselili vaših uspehov,« pravi direktor g. Primož Kapus. Tek je njuno življenje, bi bil lahko kratek komentar k fotografiji, ki je nastla v lanskem letu, ko sta gospa Anica in gospod Lovro Kvas pritekla na cilj Maratona treh src v Radencih. Iz rok ge. Štefke Kučan je ga. Anica Kvas v letu 1996 za svoja humanitarna in plemenita dela prejela priznanje, ki ji ga je za njene zasluge podelila revija NAŠA ŽENA. Foto iz arhiva družine Kvas voljo dosežete mnogo več kot marsikateri zdrav človek. Ampak to še ni vse. Lotila se je tudi smučarskih tekov, plavalnih in kolesarskih maratonov. Človek težko verjame, ampak v njenih vitrinah je vrsta medalj in pokalov, v njih najdete številko F 5175-štartna številka Nevvvorškega maratona, ki ga je uspešno pretekla leta 1994. Svoj prosti čas preživlja kot rekreativka in zapisovalka osebnih, bogatih izkušenj. Srečuje se s prijatelji i/ Mednarodne diabetične športne zveze in obiskuje njihove kongrese po svetu. Organizira in z osebnim zgledom spodbuja športna srečanja diabetikov v Sloveniji. Predava in piše članke, bila pa je prisotna na Radiu in TV. Leto 1996 je dobila za humanitarna in plemenita dela »Nobelovo nagrado«, kot ona imenuje odlikovanje, ki ji ga je podelila za njene zasluge revije NAŠA ŽENA. Ocenjuje, da je slovenska diabeto-logija na zelo visoki poklicni ravni, saj imajo ljudje dobro oskrbo v posebnih specialističnih ambulantah za sladkorne bolnike. Gospa Anica Kvas pa ni le športnica, dejavna je tudi v Društvu diabetikov Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Tu si zlasti prizadeva učiti člane, da se s sladkorno boleznijo da v redu živeti. S strokovnimi predavanji želijo diabetike izobraževati o vlogi prehrane, samokontrole krvnega sladkorja, rekreacije in o učinkih zdravil. Društvo za svoje člane in sorodnike ter prijatelje prireja zanimive izlete, enotedenska okrevanja v slovenskih zdraviliščih s praktično so lo kuhanja, kulturnih in družabnih srečanj. In kaj Anica svetuje vsem sladkornim bolnikom? Zdravnik svetuje. Živim za danes, da mi bo tudi jutri še dobro. Nedelja je. Z možem sva bila na štiriurnem planinskem pohodu. I dopoldne v naravi in v dvoje je bilo čudovito, srce je močno utripalo, dihanje je bilo globoko, vrela je Anica, Rajko in Mitja Kvas so se pred nekaj več kot desetimi leti ob kratkem postanku ob Krnskem jezeru takole postavili pred fotografski objektiv. kri po žilah. Srce je polno upanja in ljubezni. Danes si je treba vzeti čas zase, da ne bo treba jutri v bolniško posteljo, za dejavnosti, ki jih vsak posameznik še zmore. Pa naj bo to vsakodnevna jutranja telovadba ali masaža v postelji ali vrhunski dosežek v športu. VERA VOJSKA NAGRAJENCI Nagradna novoletna križanka Pravilna rešitev KRIŽANKE je: Krka, askar, laon, mustang, hitra dostava, bron, moro, na Moravčah, Mara, KP, volan, los, Vardar, voda, arenal, brkač, taro, Ahil, NM, eroti, Ines, Natalija, dok, kan, RM, padišah, anortit, pehota, Ritt, Villon, Rurik, RB, levak, najboljši za, Toni, les, Sae, stranpot, Cal, krt, boom, ora, aroma, maj. Slovenija-les, Ela, Napredek, Ani, Rim, ona, is, adrija, sani, ist, Mia, AR, VR, LAS, KK, prodajni center, Jaila, urna, orkan, Mežnarjevih, arena, kos, adrar, naklep, dama, vu, ano, uši, tao, atka, ikar, NT, sket, Irka, Rl, smreka, Tomi, Vistra, ovire, polepša dom, nalet, lin, arara, inana, enos, Ivan, Nina, Tara, jena. Uredništvo je prejelo 682 rešenih križank; pri žrebanju je bilo nepravilnih 75. Nagrade so izžrebali člani Uredniškega odbora na svoji seji 19. januarja 1999. Nagrade prejmejo: l nagrada: Milena Štiftar, Partizanska 8, Domžale - nakup izdelkov v vrednosti 6.000 SIT - HALLO BINGO, Domžale, Kopališka 1 2. nagrada: Tone Lisjak, Miklošičeva 1 a, Domžale nakup izdelkov . /redno sti 3.000 SIT - HALLO BINGO, Domžale, Kopališka 1 3. nagrada: Ivanka Oštir, Tovarniška 57, Preserje, Radomlje - nakup izdelke v vrednosti 3.000 SIT - HALLO BINGO, Domžale, Kopališka 1 4. nagrada: Anica Zupan, Preserje, Vaška pot 17 a, Radomlje - 20 litrov mo- tornega olja - PIŽEM SERVIS, MALA LOKA 5. nagrada: Matej Primožič, Prečna 16, Domžale - darilni bon v vrednosti 10.000,00 SIT - NAPREDEK, d d., Domžale 6. nagrada: Damjana Markovič, I. brigade VDV 3, Dolenjske toplice - NA PKEDKOVA torta - NAPREDEK, d. d., Domžale 7. nagrada: Majda Brojan, Tabor 6, Domžale - NAPREDKOVA potica - NA- PREDEK, d. d., Domžale 8. nagrada: Miro Glavinac, Miklošičeva 4 c, Domžale - NAPREDKOVA po- tica - NAPREDEK, d. d., Domžale 9. nagrada: Žiga Sitar, Bazoviška 2, Radovljica blago v vrednosti 10.000,00 SIT - VISTRA, d. o. o., Groblje 3 a, Domžale 10. nagrada: Manca Karlovšek, Češminova 9, Domžale - blago v vrednosti 10.000,00 SIT - AST Domžale, Prešernova 1a 11. nagrada: Peter Jeglič, Ljubljanska 84, Domžale - klubska mizica KAMA - LIIZ KARANTANIA Domžale 12. nagrada: Marija Petrič, Ljubljanska 103, Domžale sončna očala v vredno- sti 10.000,00 SIT - OPTIKA ŠKOFIC, Domžale, Ljubljanska 87 13. nagrada: Srečko Hribar, Krožna pot 25, Prelog, Domžale blago v vredno sti 8.000,00 SIT - SLOVENIJALES DOMŽALE, A. Skoka 20 a 14. nagrada: Anica Lazar, Pšata 10, Dol pri Ljubljani beli >>■ sarol HELH < HELKO KOLIČEVO 15. nagrada: Karol Štebal, Tovarniška 32, Radomlje domači piškoti SI A'.' i ČARNA OGER STARI TRZIN 16 nagrada: Aljo Musič, C. Rad. čete 38, Radomlje komplet obvezne opre me za vozilo in reklamni dežnik - SERVIS ŠUBEL) DOMŽALE, Obrtniška 6 17. nagrada: Anica Črne Ivkovič, Vir, Finžgarjeva 4, Domžale namizni prt - IN- DIJU Ali IAKŠE 18. nagrada: Boris Rejc, M. Tomca 2, Domžale - dežnik - stavbarstvo KAVKA 19. nagrada: janež Vesel, Češnjice 16a, Moravče -CD kaseta-ELEKf ROSI k VIS PRELOVŠEK, Gorica 20, p. Moravče 20. nagrada: Samo Rode, Pot pod hribom 11, Domžale ;>• /..... vrednosti 3.000,00 SIT- KAVARNA DETELCA, SELO PRI MORAVČAH 21. nagrada Anica Zupan, Preserje, Vaška pot 17, Radomlje blago v /rednosti 3.000,00 SIT - SEDLAR KOKALJ, s. p. Moravče 22. nagrada: Mojca Rejc, M. Tomca 2, Domžale blago v vrednosti 3.000,0OSIT - MANUFAKTURA VANDA, Moravče 23. nagrada: Ivanka Štrukelj, Peče 20, Moravče - kosilo za dve osebi KMETI JA PRI MEŽNARJEVIH, SV. MIKLAVŽ, Katarija 7 24. nagrada: Franc Košenina, Kajuhova 10, Radomlje - usluga v vrednosti 2.000,00 SIT - FRIZERSTVO IRENA POGAČAR, Šentvid :; 25. nagrada: Ana Vrenjak, Vodopivčeva 3, Domžale - usluga v vrednosti 2.000,00 SIT - FRIZERSTVO IRENA POGAČAR, Šentvid 33 26. nagrada: Tone Avsec, Varškova 4, Domžale - malica - BISIRO FURMAN 27. nagrada: Franc Ravnikar, Gregorčičeva 9, Domžale malii a- BISTRO I DR- MAN 28. nagrada: Ani Pirnat, Prešernova 13, Domžale gostinska Storitev v vredno sti 1.500,00 SIT - RCU Lukovica 29. nagrada: Tatjana Kariovšek, Vodopivčeva 6, Domžale gostinski storiti v vrednosti 1.500,00 SIT - RCU Lukovica 30. nagrada: Minka Oražem, Prešernova 32, Domžale bon za i 000,00 1' TRGO LJUBLJANA 31. nagrada: Franc Rotar, Moravče - mlevski izdelki 3000 SIT 32. nagrada; Erna Kočar Domžale, AMD I )ornžale, brezplačni tečaj'( P 33. -43. nagr: knjigo Oj ta Slamnik prejmejo: Vid Vavpetič, Škrjančevo 15 a, Radomlje Karla Kušar, Levstikova 1, Mengeš Milka Novak, Lobodova 2, Domžale Tone Perne, Mlaka 23 a, Komenda Slavica Peric, Simona Jenka 10, Domžale Nataša Čokan, Prečna 6, Domžale Nada Majdič, Češenik 13, Dob Martina Sodja, Zupančičeva 6, Domžale Rufina Kavaš, Ihan, Breznikova 67, Domžale Vlado Kralj, Moškričeva 26, Ljubljana Lojzka Žavbi, Blagovica 2, Blagovica Frangež Jolica, Ljubljanska 76, Domžale Potrdila o nagradah nagrajenci prevzamejo v uredništvu glasila Slamnik vsako sredo popoldne od 29. januarja 1999 do 10. februarja 1999. Vsem nagrajencem čestitamo, ostalim se zahvaljujemo za sodelovanje in še kdaj na svidenje ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA DOMŽALE - KAMNIK Energijsko varčne žarnice Obveščamo Vas, da se bo 29. 1. 1999 pričela akcija subvencioniranja energijsko varčnih žarnic. Akcija bo potekala vsak dan med 10. in 18. uro Naj naštejem nekaj najbližjih mest, kjer bo potekala promocija: DATUM PODJETJE ULICA KRAJ 29. 1. 99 Elektrotehna Set, d. d. Slovenska C. 51 Ljubljana 1. 2. 99 Elektrotehna Set, d. d. Miklošičeva 38 Ljubljana 2. 2. 99 Elektrotehna Set, d. d. Mestni trg 15 Ljubljana 4. 2. 99 Elektrotehna Set, d. d. Rojčeva 24 Ljubljana 5. 2. 99 Elektrotehna Set, d. d. Čopova 4 Ljubljana 10. 2. 09 Elektrotehna Set, d. d. Ljubljanska 92 Domžale 12. 2. 99 Elektrotehna Set, d. d. Bleivveisova 10 Kranj 19. 2. 99 Elektronabava Cesta 24. junija 3 Ljubljana 23. 2. 99 Eramat, d. o. o. ljubljanska 21 i Kamnik 24. 2. 99 Breval, d. o. o. Kidričeva 74 Škofja Loka BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA Še o pravopisu Naj navedem nekaj pravopisnih napak, ki smo jim vsakodnevno priča. Že v prejšnji številki Slamnika sem omenil pogosto napako, ko za \ rstilni-mi števniki s piko ni presledkov, ampak se stikajo z naslednjo besedo. K temu dodajam še drugo veliko napako, in sicer, da je vse več vrstilnih štev-nikov brez pike. Poglejte, prosim, napise za obratovalni čas na vhodnih vratih trgovin, delavnic, uradov in drugih različnih javnih prostorov. Vse več je na primer takihle napisov: ODPRTO OD 8 DO 19 URE ali OD 8 DO 12 URE in OD 14 DO 19 URE. To so vr-stilni števniki, saj prva dva preberemo: od osme do devetnajste ure; za vsemi mora biti pika. Le Srbi pišejo vrstilne števnike brez pike, pa naj bo to za arabskimi ali rimskimi številkami. Drugo je seveda, kadar je napis: ODPRTO OD 1 DO 4 POPOLDNE. To pa sta glavna števnika in se da prebrati: od ene ali enih do štirih popoldne. Kogar moti, kdaj je glavni števnik, ki ga pri navedbi ur pišemo brez pike, in kdaj vrstilni, ki ga pišemo s piko, naj si pomaga s števniki od 1 do 4. Glavne beremo: ena, dve, tri, štiri, vrstilne pa: prvi, drugi, tretji, četrti. Na žalost tudi v časopisu, in to celo v naslovu kdaj zasledimo na primer: V 40. državah... Napaka! Napake v zvezi s piko pri štev ni-kih velikokrat vidimo tudi na velikih napisih čez cesto. Recimo: PRIREDITEV BO 23. JANUARJA OB 15 URI. Le zakaj je tolikokrat prav pri drugem vrstilnem števniku izpuščena pika? Nesmiselno je tudi, kadar piše: OBRATOVALNI ČAS OD 8,30 DO 14,00 URE. Beseda URA je popolnoma nepotrebna. Podobno je v primeru: OD 8h do 12h. Glede na- pisov za obratovalni čas pa je treba pohvaliti, da skoraj ne zasledimo več neokusnega NON-STOP, pač pa se namesto tega pojavlja lep slovenski izraz: NEPREKINJENO. S pisanjem številk, to je v pisavi ali tisku, je v današnjem modernem času veliko težav, nedoslednosti in površnosti. Vsakdo piše po svoje, kakor se mu pač zdi. Nekako do 80. let je bilo popolnoma jasno, da smo na primer tisočice (1000) pisali brez pike. Te so se pojavljale le v tabelaričnem stavku, in to v kolonah ali rubrikah in v povezavi z večjimi številkami. Danes pa ljudje pišejo pike v vseh mogočih tiskovinah in »tiskovinah«. Včasih je nekaj stalo 1500 dinarjev, danes pa 1.500,00 tolarjev. V kakšnem propagandnem ceniku te zaradi tolikih pik v štirimestnih številkah že kar glava boli. V omenjenih 80. letih so k nam prišli evropski predpisi, da moramo namesto dosledne in ustaljene oblike: 1000, 10.000, 100.000, 1,000.000 in za milijardo 1.000,000.000 uporabljati novo obliko - ta pa je v tem, da je v večjih ali daljših številih treba namesto vejic in pik uporabljati le enako velike presledke. Šest let, to je od leta 1992 do 1998, je bila za 4. razred OŠ veljavna učna knjiga Matematika, v kateri je bilo veliko »kačastih« števil, ki so segala čez milijardo. V njih ni bilo ne ločil in ne presledkov. Mučno za učitelje in za učence. Šele nova Matematika za 4. razred OŠ ima daljša števila, kot so milijonska in milijar-dna, tiskana s presledki. Pozorno lahko pogledate tudi števila v različnih propagandnih tiskovinah ali v TV loterijskih napovedih. V njih so pike ali vejice, toda zapisane, kakor se komu zljubi. Zavarovalnice pa pravijo, da ločila niso pomembna, pač pa le številke in števila. Poglejmo še decimalne vejice, ki jih uporabljajo vsi evropski narodi. Izjeme so samo Angleži, ki zahtevajo decimalno piko. Če v izložbi kakšne naše trgovine vidiš napis, da določen izdelek stane 125,00 SIT, se ti najbrž zdi, da sta ničli za decimalno vejico nepotrebni. Sam zagovarjam načelo, da so ničle za decimalno vejico nepotrebna navlaka. FRANCE CERAR r Poročilo Župnijske Karitas za leto 1998 Kakor vsako leto tudi letos dajemo poročilo o delu Župnijske Karitas Domžale (ŽKD) z željo, da se z našim delom seznanite in nam po svojih možnostih pomagate. Pomoč socialno ogroženim, brezdomcem in beguncem Največ pozornosti smo posvetili pomoči socialno ogroženim ljudjem. Tem smo pomagali s hrano, pralnim praškom, plačilom položnic, obleko, nuđenjem prenočišča. Pomoč so dobili vsi prosilci, ne glede na svetovni nazor ali narodnost. Pomagali smo 574 ljudem. Razdelili smo nad 18.000 kg hrane: 10.675 kg smo je Tudi virski »Zvonček« je pozvanjal v »jnski jami Postoji Na božični dan je skoraj 160 žup-Ijanov župnije sv. Jožefa na Viru z avtobusoma in osebnimi avtomobili krenilo proti sončni Primorski. Pod vodstvom našega gospoda župnika Jožeta Tomšiča in z otroško-mladinskim pevskim zborom »Zvonček« smo kmalu ušli megleno-če-mernemu dnevu in pozdravilo nas je zimsko sonce, ki nas je spremljalo vse do Postojne, tu pa se mu je pridružil še rahli kraški vetrič. Pred vhodom v Postojnsko jamo nam je gospod župnik razdelil vstopnice in spustili smo se v skrivnostno kraško podzemlje. Zborovodkinja gospodična Sabina in njeni pomočniki so odpeljali male »zvončke«, da so se pripravili na najavljeni nastop. Drugi pa smo se vkrcali na mali podzemni vlakec. Brzeli smo mimo kapnikov, stebrov in občudovali umetno razsvetljene kamnite zavese ter podzemni svet, star milijone let. Globoko v notranjosti jame smo si v skrivnostni tišini med najlepšimi kapniškimi prostori ogledovali žive jaslice - svetopisemske zgodbe o Božjem rojstvu. Posamezne pevske skupine so to razpoloženje še polepšale s petjem božičnih napevov. Mi smo poslušali naš »Zvonček«, ki je milodoneče pozvanjal v skrivnostno globino podzem-Ija. Po nastopu naše mladeži smo krenili naprej. Občudovali smo mlade nastopajoče igralce, ki so izvirno ustvarili prijetno božično razpoloženje v edinstvenem kraškem podzemlju. Pri izhodu nas je pozdravila temina poznega božičnega popoldneva. Na nebu so se prižigale prve zvezdice. Tudi v naših srcih je zagorel še večji plamenček ljubezni za vse dobro in lepo, ki naj nikdar ne ugasne! Hvala vsem, ki ste nam polepšali letošnje božično popoldne! Posebna zahvala prizadevni zborovodkinji gospodični Sabini in njenemu otroško-mladinskemu pevskemu zboru »Zvonček«. V prihodnjem letu Gospodovem jim želimo še mnogo lepih in uspešnih nastopov. S tiho molitvijo na ustnicah »Bogu hvala za današnji dan« smo srečno prispeli domov. Župljani župnije sv. Jožefa na Viru dobili od Škofijske Karitas Ljubljana (ŠKL), 7310 kg smo kupili sami, nekaj hrane pa smo prejeli iz trgovin, v katerih dovolijo zbiranje prispevkov dobrotnikov Karitas. Razdelil smo 1068 kg praška, ki smo ga prejeli iz ŠKL Plačaii smo položnice za stanarino ali elektriko in druge položnice ljudem v hudi socialni stiski. Obleko smo nudili vsem v okviru tega, kar smo dobili. Zainteresirani so si obleko izbrali sami. Del obleke, posebno tiste, za katero naši obiskovalci niso bili zainteresirani (plašči in drugo), smo odposlali na ŠKL. Delitev hrane in obleke ter možnost pogovora je vsak torek in četrtek od 16.-18. ure v prostorih Karitas, Ljubljanska 34, Domžale. Brezdomci Prenočišče za brezdomce ima sobo s štirimi posteljami (dva pograda), predprostor ter stranišče z umivalnikom in tušem. Stanarino, elektriko in druge dajatve plačuje ŽKD. Posteljnino dobimo od dobrotnikov, perejo pa jo članice ŽKD. Eden od uporabnikov prenočišča ima svojo posteljnino in jo pere sam. Pomoč pri vzgoji otrok in mladine VRTEC Sv. Dominik Savio Karitas Domžale deluje samostojno in je polno zaseden. Povpraševanje za varstvo otrok je večje, kakor so možnosti sprejema, kar kaže na željo staršev po pluralizaciji vzgoje. Staro Osnovno šolo Rova, ki smo jo dobili v najem, naj bi preuredili v vrtec. Zaradi pomanjkanja denarja in problemov z zamenjavo zemljišča, dela potekajo počasneje, kakor bi želeli, vendar upamo, da se bo vse uredilo. Kakršnakoli pomoč bi bila dobrodošla. MLADINSKI CENTER LUKA Deluje že peto leto v prostorih ŽKD in je odprt vsak petek, soboto in nedeljo od 19.30 do 22. ure. Poleg igranja namiznega nogometa, pikada in drugih družabnih iger, animatorji pripravijo večerne programe. MKC Luka je odprt za vso mladino, ki se lahko v dejavnosti tudi aktivno vključi. Z januarjem smo dobili v najem podstrešne prostore v isti stavbi, tako da so dane možnosti za razširitev de- javnosti za mlade. Vsi animatorji so bili do sedaj prostovoljci. Z razširitvijo dejavnosti, pa bi bila nujna zaposlitev vsaj enega strokovno usposobljenega človeka, ki bi vodil in organiziral delo z mladimi. Tukaj pa se spet srečujemo s finančnimi problemi. Organizirali smo naslednje prireditve PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNEVA 25. 3. 1998 v Kulturnem domu Franca Bernika. Sodelovali so učenci osnovnih šol Domžale: Venc-Ija Perka, Rodica in Roje, otroci vrtca Ostržek in Sv. Dominik Savio Karitas Domžale, učenci Glasbene šole, župnijski otroški zbor, domžalski skavti, jerca_Pavli in pevec Ivan Hudnik. Program sta povezovala Blažka Mali in Vito Kotnik. DOBRODELNI KONCERT »SKUPAJ NA POTI« v hali Komunalnega centra v Domžalah dne 18. 6. 1998. Nastopali so Domžalski rogisti, ansambel Svetlin, Vrhpoljski tamburaši, otroški cerkveni zbor Domžale, ansambel Vrhovec, Franc Kompare, Nina Kompare, bratje Pirnat, folklorna skupina Mengeš, pevski zbor Limbar Moravče. Častna pokrovitelja sta bila g. nadškof dr. Alojzij Šuštar in Občina Domžale. SREČANJE STAREJŠIH LJUDI IN SV. MAŠO smo imeli v Domu upokojencev ter v župnijski cerkvi v Domžalah. Pri obeh prireditvah je bila tudi pogostitev udeležencev. SREČANJE ŽUPNIJE na pikniku po sv. maši za vse župljane smo imeli v gozdu pri radijski postaji. MIKLAVŽEVANJE smo imeli v Domu upokojencev, kjer je sv. Miklavž obiskal vse varovance doma in jih tudi skromno obdaroval. SILVESTROVANJE INVALIDOV smo imeli v veroučnih prostorih žu-pnišča Domžale. SREČANJA BIBLIČNE SKUPINE dvakrat mesečno je vodil pater Marko Novak. Srečanja so 2. in 4. ponedeljek ob 20. uri v prostorih ŽKD. PO MAŠI ZA MIR vsak tretji torek v mesecu imamo kratek nagovor ali branje misli ljudi, ki so zmogli darovati več. SODELOVANJE PRI ORGANIZACIJI MIKLAVŽEVANJA v hali Komunalnega centra s Kulturnim društvom Miran Jarc. ŽKD je na javnem natečaju Občine Domžale dobila sredstva za nakup daril za predšolske otroke. Pripravili smo 1440 daril. Ker jih je nekaj ostalo, smo le te darovali Bolniški župniji v Ljubljani za bolne otroke v Kliničnem centru. IZOBRAŽEVANJE KMETOV Tečaj iz predelave mleka Kmetijski zavod Ljubljana, kmetijska svetovalna služba, področje za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah v letošnjem letu nadaljuje z izobraževanjem na področju predelave živil na kmetijah. V ta namen organiziramo za zainteresirana kmečka gospodarstva na področju občine Domžale in Trzin: TRIDNEVN (3 dni po 5 ur) TEČAJ IZ PREDELAVE MLEKA V MLEČNE IZDELKE. TEČA) BO POTEKAL NA ŠOLSKEM POSESTVU SREDNJE MLEKARSKE IN KMETIJSKE ŠOLE KRANJ V STRAHINJU PRI KRANJU PREDVIDOMA OD 15 DO 20. URE ZA SKUPINO NAJVEČ 15 TEČAJNIKOV. TEČAJ BO OD 9. FEBRUARJA DO VKLJUČNO 11. FEBRUARJA. Tečaj vsebuje teoretični del (mleko, sestavine mleka, usirjanje, mlečnokislin-ske bakterije, tehnološki postopki, napake pri izdelkih...) in praktični del, ki vsebuje pripravo različnih vrst fermentiranega mleka: jogurt, sadni jogurt, kislo mleko, kefir; izdelovanje poltrdega sira, mehkega sira, skute, masla, kisle smetane, sladoleda,... Tečaj priporočamo za kmetije, ki se že ukvarjajo s predelavo mleka, kmetije, ki že delajo v kmečkem turizmu ali se usmerjajo v turizem, in tiste, ki ob sedanjem pridobivanju mleka razmišljajo zaradi raznih vzrokov o predelavi mleka. Prispevek po udeležencu je 5.500 SIT. Prijave sprejema kmetijska svetovalka v Komendi Marta Kos, tel.: 842-250, do zasedbe 15 udeležencev oziroma najkasneje do petka, 5. februarja. Poslovanje ŽKD Poslovali smo s sredstvi, ki smo jih prejeli iz proračuna Občine Domžale, dotacij dobrotnikov, denarjem, zbranim v nabiralniku v cerkvi, dohodkom od dobrodelnega koncerta in prihrankom iz leta 1997 v skupnem znesku 2.948.386,40 SIT. Zbrana sredstva smo porabili za nakup hrane, plačilo položnic za socialno najbolj ogrožene ljudi, plačilo stanarine in ogrevanja za najete prostore, v katerih so ŽKD, MIC Luka in brezdomci ter ostalo v skupnem znesku 2.815,795,81 SIT. Škofijska Karitas Ljubljana je poleg pomoči v hrani in prašku pomagala tudi pri nakupu šolskih potrebščin 29 družinam v skupni vrednosti 650.000 SIT ter omogočila poceni počitnice na morju družinam z več otroki. Vse pogostitve ob srečanjih so bile v glavnem dar pridnih gospodinj, ki so nam priskočile na pomoč. Vsa dela v zvezi z dejavnostjo Župnijske Karitas Domžale smo opravili brezplačno. Potreb za pomoč je še veliko. Iskreno se bi radi zahvalili vsem, ki nas podpirate. Hvala za vašo pomoč in darove, ki so pomagali rešiti premnoge stiske. Dobra dela naj bodo izraz naše skupne ljubezni do bližnjega. S spoštovanjem tajnik Župnijske Karitas Domžale dr. MARIJA BIZJAK-. SCHVVARZBARTL Novoletni pozdrav iz Knjižnice Domžale Spoštovani! Staro leto se nezadržno bliža svojemu koncu. Vsega mogočega nam je natrosilo: dobrega pa tudi kaj slabega. Takšno je pač življenje. V letu, ki odhaja, ste obiskovalci od blizu pa tudi od daleč, radi obiskovali domžalski knjižni hram. Knjižničarji smo se trudili slediti knjižnemu trgu in smo vam ponudili vedno »svežo« knjigo. Še posebej smo bili veseli številnih mladih obiskovalcev, ki so k nam prihajali organizirano (iz vrtcev, šol) ali posamezno. Prav zanje smo izdelali poseben program vključevanja v knjižnico (bibliope-dagoške ure, pravljične ure, knjižni kviz, predbralna značka). Radi ste, cenjeni obiskovalci, prihajali tudi na naše prireditve, ki smo jih pripravljali z namenom, da bi obogatili ponudbo naše osnovne knjižnične dejavnosti. Še posebej so zaživeli etnološki večeri, ki smo jih pripravljali skupaj z go. Majo Jovan. Radi in redno ste obiskovali naš bibliobus, ki vam je duhovno hrano skozi vse leto razvažal tako rekoč na dom. Mengšani ste bili veseli nove knjižnice, saj bo po premostitvi investicijskih finančnih zadreg znova ažurfio sledila novim knjižnim naslovom. V Moravčah ste dočakali vključitev v sistem vzajemne kategorizacije in avtomatizirano izposojo... Trudili smo se ustreči vsem vašim željam. Uspešno ali ne, to boste presodili vi. Prepričan s^m, da ob prelomu tisočletja knjiga ne bo izgubila svojega pomena, ki si ga je ustvarila skozi tisočletje. Razsežnosti, ki nam jih odkriva, so neizmerne. Tukaj smo, da vam jo predstavimo, da se z njo seznanite, da odkrijete njeno sporočilo, da se zaljubite vanjo... Vso srečo vam želim! MARJAN GUJTMAN ravnatelj Novoletno srečanje upokojencev ZD Domžale Zdravstveni dom Domžale vabi že veliko let svoje bivše - upokojene - sodelavce na novoletno srečanje - letos 14. decembra pri KOVAČU na Količevem. Upokojencem daje to vabljenje vedeti, da smo delali v strokovno cenjenem in tudi v teh novih časih poslovno uspešnem zavodu. Okoli petdeset sorazmerno mlajših in starejših je bilo zbranih. Živahno smo obujali spomine na stalno kvalitativno in kvantitativno rast zdravstvene dejavnosti v bivši skupni občini s sodelovanjem institucij oblasti, gospodarstva in prebivalstva v Domžalah, Mengšu, Moravčah in Lukovici. Ugotavljali smo, da nismo naredili malo, saj je naše minulo delo nevidno vtkano v sedanji zdravstveni standard prebivalstva. Osebni problemi so seveda bolezni in pomanjkanje časa. Radi bi si tegobe let lajšali čimbolj neboleče, tudi s pogovarjanjem in izmenjavo »receptov«. Novoletna srečanja so za to priložnost. Problem »nimam časa« pa je tudi za upokojence zdravstvenega doma nerešljiv. Direktor Zdravstvenega doma, g. dr. Svoljšak, in glavna sestra, ga. Kavka, sta nas nagovorila, nam želela dobro počutje ob obloženi mizi ter zdravja v letu 1999. Hvala Zdravstvenemu domu za prijetno druženje z željo, da bi zdravstvo tudi v teh - za zdravstvene izdatke - znatno težjih časih uspevalo vzdrževati zdravstveni standard prebivalstva - in s tem tudi svojih upokojencev. ZA PRIJATELJE SI ZDRAVSTVENI DOM ČAS JE VZEL... TILKA LEB višja med. sestra upokojenka Prostovoljno gasilsko društvo Ihan se krajanom vseh sedmih vasi v Krajevni skupnosti Ihan lepo zahvaljuje za denarno pomoč in sodelovanje. Obenem se vljudno opravičujemo za neljube napake v gasilskem koledarju. Na pomoč! PCD Ihan Radomeljsko vaško znamenje V letu 1954 je bilo radomeljsko vaško znamenje, ki je stalo na sredi današnjega križišča, podrto. Pozneje so bila odstranjena še Bolte-zova lurška kapelica (če bi ostala, bi bila danes za ograjo ob cesti), Polžev križ, križ pri starem gasilskem domu in še kateri. Pokojni zgodovinopisec in kronist Stane Stražar je v knjigi Ob bregovih Bistrice o znamenjih zapisal (žal moram to še enkrat ponoviti): »Verno ljudstvo je že od srednjega veka dalje postavljalo znamenja iz najrazličnejših nagibov, v spomin in opomin na hude nesreče, epidemije, kugo, turške vpade, požare, potrese, povodnji in druge nezgode, ki so človeštvo, posameznika, vso sosesko ali vso družbo spremljali skozi čase*. Radomeljsko znamenje zaradi prometa na nekdanjem prostoru do danes seveda ne bi moglo ostati. Kulturni narodi tako znamenje prestavijo oziroma ga v najbližji soseščini na novo zgradijo. V letu 1975 so sosednji Jaršani vaško kapelico Matere Božje prestavili oziroma na novo pozidali. V tistih letih se je podobno zgodilo tudi z Zelenčevo kapelico ŽMB v Mengšu. Pred nekaj leti so Moravča-ni z gradbenim strojem preselili znamenje na primernejšo lokacijo. Leta 1990 se je v Radomljah začela akcija, da bi znova zgradili enako kapelico oziroma vaško znamenje. Do današnjih dni je bila edina lokacija v parku ob križišču. Začasni iniciativni odbor žal ni deloval. Pobuda pa je bila prenesena na radomeljskega ljudskega umetnika Otona Svetlina. On se je za novo znamenje zelo zavzel in zanj narisal načrte. Obenem pa je poudarjal, da naj bi bilo partizansko grobišče, ki je tudi v omenjenem parku, preseljeno nazaj k skupnemu radomeljskemu pokopališču. Potem je stvar malo zastala. Krajevna skupnost Radomlje je na predlog glavnih pobudnikov 25. aprila 1994 za to nadomestno gradnjo naredila vlogo in jo poslala na Občino Domžale. Odgovorna občinska služba je 1 7. maja 1994 organizirala ogled lokacije na kraju samem. Tega so se udeležili predstavniki občine, Zveze borcev Radomlje in nekaj članov Sveta KS Radomlje. Predstavnik Risba za novo vaško znamenje. Avtor: Oton Svetlin ZB Rajko Hafner je pristal na selitev grobišča in na zgraditev znamenja na tej lokaciji. Zadeva se je vlekla in se zavlekla v leto 1996, ko je KS Radomlje na Občino poslala zahtevo, da se radomeljsko križišče semaforizira. Na osnovni risbi, ki jo je Krajevna skupnost dobila v roke, je bilo v križišču zarisano krožišče, lokacija za vaško znamenje pa je bila pred Špornovo hišo oziroma hotelom. Temu večina krajanov nasprotuje. Prav zato je naš svetnik lanez Cerar s Hudega v prejšnjem Svetu Občine Domžale predložil amandma, da naj se lokacija za znamenje premakne izpred Sporna \ park, kjer je ob grobišču dovolj prostora. Svetniki so amandma z večino podprli. Ustanovljen je bil gradbeni odbor, ki ga vodi delaven in prizadeven predsednik Marjan Gorjup. Znamenje v parku sta podprla tudi domžalska županja Cveta Oražem Zalokar in občinska služba za okolje in prostor. Ponovnemu ogledu prostora, ki je bil novembra lani, so prisostvovali predstavnik LD 2000, zastopnik Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, predstavniki KS Radomlje in gradbenega odbora. Z načrti in lokacijo so se vsi strinjali. Kmalu po tem pa je iz Kranja prišel dopis, da novo oziroma nadomestno znamenje lahko stoji kjerkoli, le na omenjeni lokaciji v parku ne. Temu stališču se je pridružila tudi Zveza borcev Radomlje, katere novi predsednik je g. Štefan Kočar iz Preserij. Za večino krajanov, ki zahteva, da naj novo znamenje stoji v neposredni bližini križišča, ta prostor pa je primeren samo v parku ob grobišču, kot tudi za predstavnike Občine Domžale, je to pojem ali simbol sprave. Spoštujmo vse naše prednike, ki so postavili nekdanje vaško znamenje. FRANCE CERAR Domžale Kamnik Strel v prazno ali Združena lista želi prevzeti Slamnik Nadaljevanje s prve strani Navedene stranke so sicer v obrazložitvi navedle »razloge« za predčasno zamenjavo uredniškega odbora, ki pa so vse po vrsti, milo rečeno, produkt in odsev komunistične miselnosti in dejanj. Svojih »argumentov« niso podkrepili z dokazi, ker jih očitno nimajo, zanašajo se samo na moč prevlade v Občinskem svetu. Torej se še vedno ne morejo iztrgati iz starorežimske miselnosti in za njih je očitno važen samo argument moči (ki jo sedaj sicer imajo z večino v Občinskem svetu), ne pa moč argumentov (niso podali nobenega dokazljivega argumenta za razrešitev starega uredniškega odbora). Pri vsem tem pa je zelo čudno tudi to, da jih pri tem podpira LDS, saj imajo v uredniškem odboru LDSovci kar dva predstavnika. Če si ZLSD tako zelo želi priti v uredniški odbor, bi se lahko LDS odpovedala enemu članu in bi ga »podarila« ZLSD. To jim je bilo v preteklem mandalu Občinskega sveta večkrat ponujeno, vendar niso hoteli sodelovali v uredniškem odboru. Od kod lorej sedaj nenadoma ta želja i>o rušitvi ure dnišlva še pred iztekom mandata? Morebiti samo zato, ker imajo stranke kontinuitete večino v Občinskem svetu (čeprav je ZLSD pn>jt '-la manj glasov kot pred štirimi leti)? Mandat se sedanjemu uredniškemu odboru izteče že Čez nekaj mesecev in takrat bi ZSD lahko brez težav in zapletov predlagala novo sestavo uredniškega odbora. Zakaj torej ubirajo takšno pot, pot razdora in nesoglasij? je želja po (ponovni) prevladi res toliko močna, močnejša od argumentov, močnejša od lega, da so kol svetniki in stranka dolžni služili občanom, ne pa si to prilaščati za lastne koristi/ Ali pa si nekateri člani ZLSD, ki se že vidijo v uredniškem odboru, želijo satno pridobiti dodaten vir zaslužka, saj bodo gotovo tudi Predlagali izplačilo nagrad za »njihove zasluge«. In ker imajo stranke komunistične kontinuitete večino v (občinskem svetu, bo to sprejeto in davkoplačevalki denar bo sel zopet »rakom žvižgat«. Sicer pa smo tovrstnega zapravljanja davkoplačevalske-ga denarja že navajeni, saj ga je županja vseskozi uspešno izvajala. Za »nagrado« pa so jo volivci ponovno izvolili za županjo. Upam, da se bodo ti volivci zamislili nad svojim dejanjem. Do takrat pa bo županja veselo in očitno brez nadzora še na prej zapravljala njihov denar, ZLSD pa bo še vedno strelja la v prazno, brez argumentov. Sedaj je res skrajni čas, da se zapiše - Zaustavile levico... IANEZSTIBRIČ Izlet v neznano Vsak december,-takrat, ko nas obiskujejo trije dobri možički, imamo mladi domžalski planinci izlet v neznano. To »neznano« pomeni, da katerega od njih, največkrat dedka Mraza, ponavadi tudi najdemo. Letos, 19. decembra, ko je bil načrtovan izlet, je bilo kar precej snega. Ali bodo starši pustili otroke v snežni dan? S kolegico Tadejo z OŠ Brdo sva jih nabrali kar 53, za en velik avtobus in ravno prav za dobro družbo. Sobotno jutro je kr-mežljavo, otroci, ki jih starši ob 8. uri pripeljejo na parkirišče za Veleblagovnico, pa zaspani. Že smo v avlohusu in razpoloženje raste. Le kam bomo zavili? Za cilj vedo le trije - vodje izleta! Otroci radovedno gledajo skozi okno. Aha, tole bo Kamnik, kam pa zdaj? Saj bi morali vedeti, da v Kamniško Bistrico! Z Metodom imava 9 otrok. V gosjem redu se vzpenjamo po gorski stezici. Gore okrog nas so kot ogromne zlato rožnate kepe sladoleda. Vreme je toplo, sončno, kar naprej se slačimo in pijemo čaj. Stezica je ponekod pot, drugje celo cesta, ponekod že gola, ledena ali snežena. Zelo pazljivo hodimo, da ne bi bilo kaj narobe. Otroci, kje mislite, da je doma dedek Mraz, po levi poti ali po desni? Polovica otrok kriči, da na levi, druga polovica pa, da na desni. Pa bomo šli malo desno, pomalicali, nato šli na levo. Aleš mi prišepne, da potrebujejo čas, ker naš »sladki tovor« ne morejo več peljati z avtom, ampak nesti na hrbtu. Je pač zima in sneg, smo v gorah. Opazujemo velikanske skale. Borut razloži, da so to balvani, ostanki iz ledene dobe, ki jih je ledenik odtrgal od gora. Otroci si ogledujejo sledi živali v snegu. Ali je tole zajčja sled? Kaj pa te velike šape, ali so od volka ali od medveda, zanima moje prvošolčke. Celo morje prašanj. Vodja Aleš je zelo strog: »Smo v kraljestvu gorskih živali. Videli boste krmišča. Ne smete biti glasni, ne se jim približevati, da jih ne prestrašite. Za živali v gorah je zima še posebej kruta. Lovci so nam naročili, da moramo biti še posebno tihi in pazljivi.« Spet se vzpenjamo proti zahodu. Po dobre pol ure hoje zagledamo prekrasno velikansko skalo, na njej pa med drevesi slikovito leseno hišico - Lepi Kamen. To bo gotovo domovanje dedka Mraza. Pokličemo ga. Kličemo, kličemo, čez nekaj časa le pride počasi po lestvi, podobni stopnicam. »Od kje pa ste, dragi otroci? Nekaj malega sem vam prinesel v svoji vreči že danes, da se odžejate in posladkate. Sicer pa me pridno čakajte, saj je do novega leta še kar nekaj časa.« Mali Občina dobiva novo podobo V neposredni bližini Gorjušc so tudi v zimskih dneh živahno potekala dela pri gradnji bodoče avtoceste. To je gradbišče prihodnjega mostu, kjer dela kljub snegu in nizkim temperaturam niso počivala. V. Brezsrčni lastniki hišnih ljubljenčkov V prvih decembrskih dneh so lovci lovske družine Domžale poslali članek na naslov medobčinskega glasila Slamnik na temo Lačni psi. Glasilo je bilo že v tiskarni, a se je neljubi dogodek s psi zopet ponovil v kraju Trojica. V noči z nedelje 6. na ponedeljek 7.12.1998 sta dva večja psa umorila mladega srnjaka. Občan je slišal renčanje mrcin in neznani jok. Vzel je baterijo in šel proti glasovoma in videl borbo za življenje dva proti enemu. Možakar je morilca od-podil in hotel pomagati srnjaku, a bilo je zaman. Poškodbe so bile prehude, saj je bilo celo srnjakovo telo zgrizeno, kot bi ga večkrat spustil skozi šivalni stroj. V sredo, 9. 12. 1998 pa je občan očividec o dogodku obvestil lovskega čuvaja, slednji pa je povabil še dva solovca, ki so se dobili na kraju dogodka. Med pogovorom lovcev z očividcem pa sta mrcini, ki sta umorili srnjaka, veselo pritekli do njih, bilo je kaj videti. Po pripovedovanju naj bi bil črni volčjak brezdomec, ki se je kar naenkrat pojavil v kraju Trojica. Streho si je poiskal v garaži nedograjene nove hiše, prehranjeval se je od hiše do hiše in v gozdu. Po videzu naj bi bil ta pes star prek deset let, na telesu je imel veliko bulastih tvorb velikosti pesti. Zato predvidevamo, da je brezsrčni lastnik psa pripeljal iz drugega neznanega kraja, nemesto da bi poskrbel za usmrtitev starega bolnega »hišnega ljubljenčka«. Kot je pisalo lanskega decembra, ko je lovec lovske družine Domžale ustrelil psa »hišnega ljubljenčka«, vsaj tako so zatrjevali domači, kako je preganjal srnjad, pa niso hoteli slišati. Se ve, da srne niso hišni ljubljenčki, zato naj jih psi ne preganjajo in morijo po Zavržen bolan pes. Ob repu je bila vidna debela bula, katerih je bilo polno tudi po vsem njegovem trupu. Enoletni srnjak je podlegel pod ostrimi pasjimi zobmi. travnikih in gozdovih. Lastniki psov naj se zamislijo o neljubih dogodkih in si zapomnijo, da je Zakon o lovu iz leta 1976 še vedno pravnomočen, ki piše v 17. členu, da lovec ali lovski čuvaj lahko psa ustreli na mestu, če ga dobi, da preganja in ogroža divjo žival ali da je brez nadzora od naseljenega kraja 250 metrov ali 50 metrov od lastnika. V četrtek, 10. 12. 1998 v dopoldanskih urah je bil črni mesar usmrčen in ga je odpeljal delavec veterinarske službe, imenovan higienik. Občane naporošamo, kolikor je pes iz slike komu poznan in pozna brezsrčnega lastnika, naj sporoči naslov lastnika v uredništvo Slamnika, da mu izrečejo javno priznanje za tako junaško početje in pošljejo račun, da poravna stroške, ki so nastali v zvezi z njegovim ljubljenim psom. Zaenkrat je bilo prizanešeno drugemu ovčarju, katerega lastnik je dobro znan, saj je negodoval zaradi pr-voomenjenega psa, da se klati naokoli in lovi v bližnjem gozdu. Povedal pa ni, da je bil njegov pes dober pomočnik črnemu. Omenjeni zakon naj spoštujejo lastniki psov. Da ga ne bo potrebno izvajati lovcem. Državljani spoštujejo veliko zakonov, če jih ne, so kaznovani, še posebno udeleženci v cestnem prometu. Zakaj se ne bi ravnali tudi po Zakonu o lovu, za katerega so prav tako predpisane kazni. Izvršni odbor Lovske družine Domžale otroci se čudijo, odrasli pritajeno šepetajo, kdo neki je. Saj je vseeno, doživljaj je prelep. Še malo mu zapojemo, pa se poslovi in odide nazaj v kočo. Ha, to je pa bilo presenečenje. Posedemo se na nanrbtni-ke in bunde, se sončimo na zimskem soncu, vodniki vpisujemo v planinske dnevnike. Po malici sledi ena ura kepanja, Kdor noče, sedi na varnem, drugi pa veselo v sneg. Kar ne morem verjeti, da se tako razživijo. Največji užitek je, ko na-kepajo svoje vodnike. Pa smo ga! Komaj jih ustavim, saj so od zunaj mokri od snega, od znotraj pa od potu. Pa ni nič hudega, saj imajo v nahrbtniku za preobleči, čisto blizu pa je topel Dom v Kamniški Bistrici. Preoblečejo se, popijejo topel čaj ali si kupijo juho, nato pa sledi spet igra. Tokrat se lovijo in skrivajo na dvorišču doma. Le kje jemljejo energijo? Ob 1 5. uri pride avtobus in kar ne bi šli domov. A čez pol ure jih v Domžalah čakajo starši, zato moramo na pot. V avtobusu veselo čebljajo. Nekateri so si kupili spominčke! To je najimenitnejše. Pa kakšen je bil dedek Mraz. O, pa kako smo se kepa-li! Meni veselo igra srce, saj sem svojim planincem pomagala, da so doživeli nepozaben dan. JOŽICA DEKLEVA OŠ Venclja Perka Domžale Leto 1999 je naše leto -leto starejših Pričenja se zadnje leto tega stoletja in tega tisočletja. Organizacija Združenih narodov OZN je to leto razglasila za leto starejših. Prav je tako, saj vsaka starejša generacija s svojim delom zagotovi boljšo materialno osnovo mlajši generaciji, prispeva k razvoju znanosti, kulture in umetnosti. In kaj pričakujemo mi, ki smo že stopili v tretje življenjsko obdobje in katerim je to leto namenjeno? Pozitiven odnos do staranja, kakovostno sožitje med generacijami in družbeno pomoč pri zagotavljanju specifičnih potreb, ki jih prinaša tretje življenjsko obdobje. K pozitivnemu sprejemanju sprememb, ki jih prinašajo leta, sami lahko veliko pripomoremo. Poiskati moramo dejavnosti, iz katerih lahko črpamo samozavest, kjer lahko uresničimo neizpolnjene želje in obogatimo svoje življenje. Veselimo se prijetnih srečanj in pogovorov, pridobimo si novih znanj, spoznajmo zgodovinske in naravne lepote naše domovine in zunaj meja. Življenje nam ne bo teklo kot mrtva reka, če bomo uresničili neizpolnjene želje, obogatili svoje znanje in s tem tudi življenje. METKA ZUPANEK predsednica društva »LIPA« Domžale Univerza za tretje življenjsko obdobje se je preimenovala v društvo »Lipa« Domžale Z novim letom smo se iz Univerza za tretje življenjsko obdobje preimenovali v Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje »Lipa« Domžale. Žal nam je za že uveljavljeno ime. Preimenovanje so narekovale razvojne zahteve in dejstvo, da od novega leta dalje delujemo kot samostojno društvo v prostorih nekdanje knjižnice na Kolodvorski 8 v Domžalah. Usmeritve in cilji, ki smo jih sprejeli marca 1989 na ustanovnem občnem zboru, ostajajo isti: - ohranjati že pridobljeno znanje, ga krepiti in si pridobivati nova znanja in spretnosti, - krepiti, ohranjati in razvijati naše umske in fizične sposobnosti, - graditi humane in prijateljske medsebojne odnose, - razvijati pozitiven pogled na proces staranja. Na osnovi teh usmeritev vam predstavljamo program Društva »Lipa« za leto 1999: DRUŽBENA ZNANJA - vloga državljanov v demokraciji - družbene in gospodarske razmere - religije sveta ZDRAVSTVO - predavanja (ohranjajmo zdravje) - zdravstvene delavnice - zeliščarska delavnica CVETLIČARSKO-VRTNARSKA DELAVNICA DELAVNICA ROČNIH DEL - šivanje - makrame - slikanje na svilo - kuhanje za seniorje - pletarstvo - slamnikarska delavnica GLASBENA DELAVNICA - sintesizer - kitara ZGODOVINA Splošna zgodovina: ■ Domžale skozi stoletja - Slovenci in južni Slovani - Ogledi zgodovinskih zanimivosti Umetnostna zgodovina: - predavanja - ogledi muzejev, razstav, izleti IHFRARNA DELAVNICA - srečanje članic delavnice - pogovori s slovenskimi pesniki in pisatelji - izdaja zbornika TUJI JEZIKI - začetni, nadaljevalni in konverzacijski - angleščina - nemščina - italijanščina RAČUNALNIŠTVO - VVord v VVindovvsu REKREACIJA - sproščanje duha in telesa - fitnes in rekreacija - pohodništvo in kolesarstvo Nekatere oblike iz predstavljenega programa že tečejo. Ne glede na to je vedno čas, da se nam pridružite. Veseli bomo, če nas boste obiskali na sedežu Društva »Lipa« na Kolodvorski 8, Domžale (vhod od žel. postaje). Od 1. februarja smo dosegljivi vsak dan od 10.-12. ure. Lahko nas tudi pokličite na mobitel: 041 727-873, radi se bomo pogovorili z vami, saj imamo enake želje in interese. V imenu upravnega odbora društva METKA ZUPANEK vabi na predstavitev SOCIALNE ORGANIZIRANOSTI ŠKOTSKEGA MESTA GlASG0W, ki bo v prostorih CENTRA ZA MLADE, Ljubljanska 70, Domžale, dne 28. 1. 1999, ob 20. url Pogovor bo na podlagi lastnih izkušenj vodil DAMJAN HABE-HABO. Vljudno vabljeni! Informacije lahko dobite na tel.: 713-421. e-mail: CZM@siol.nef In JANUAR U PROSINEC zlamnik Moravče v i c lit** E ^^^^^ OBČINA M O 11 A V Č IS NOVOIZVOLIENI OBČINSKI SVET OBČINE MORAVČE Pričel je z delom V začetku letošnjega leta se je sestal novoizvoljeni Občinski svet Občine Moravče in pričel z delom. Po uvodnem delu je predsednica Občinske volilne komisije poročala o izidu glasovanja na volitvah članov občinskega sveta in župana Občine Moravče. Pripomb oziroma pritožb na izvedene lokalne volitve v občini Moravče ni bilo, zato je občinskemu svetu predlagala potrditev mandatov članov občinskega sveta in župana. Županu Matjažu Kočarju in novoizvoljenim članom občinskega sveta je zaže- lela uspešno delo v novem mandatu. Na prvi konstitutivni seji je občinski svet sprejel sklep, da bo v odborih občinskega sveta delovalo po pet članov, od tega najmanj po trije člani Občinskega sveta v vsakem odboru. Občinski svet je imenoval tudi Nadzorni odbor, ki bo spremljal pravilnost in zakonitost poslovanja Občine Moravče. Oblikovala se je koalicija treh političnih strank, ki jo sestavljajo Slovenska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka in Slovenski krščanski demokrati. Župan je Občinskem svetu Občine Moravče predlagal v imenovanje dva podžupana. Na podlagi glasovanja sta bila za podžupana Občine Moravče izvoljena: Roman Cerar - Socialdemokratska stranka in Roman Novak - Slovenski krščanski demokrati. Seveda si vsi volivci želijo, da bodo izvoljeni člani občinskega sveta kar najbolje zastopali njihove interese. Neodložljivih nalog na področju vodo-oskrbe, rekonstrukcije cest, kot tudi na ostalih področjih življenja in dela v občini je veliko, zato bo nujen selektivni pristop pri sestavi občinskega proračuna, predvsem še zato, ker s strani države ni pričakovati finančne pomoči, ki bi zadostovala za sprotno reševanje problematike predvsem na komunalnem področju in na področju vzgoje in izobraževanja. MILAN BRODAR Seznam komisij in odborov Občinskega sveta Občine Moravče Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lože Razpotnik, Gora pri Pečah 24, predsednik Franc Rotar, Ples 11 Roman Cerar, Češnjice pri Moravčah 24 a Stanislav Ravnikar, Zalog pri Moravčah 28 lanez Cerar, Prikrnica 1 a Odbor za gospodarstvo Franc Tič, Cesta na Grmače 3, Moravče, predsednik Roman Cerar, Češnjice pri Moravčah 24 a Franc Rotar, Ples 11 Metod Vidergar, Dvorje 10 Franc Kocjančič, Imenje 23 Odbor za urejanje prostora in komunalnih zadev lože Razpotnik, Gora pri Pečah 24, predsednik Franc Avbelj, Zgornje Koseze 7 Jože Ribič, Drtija 24 Franc Rotar, Ples 11 Marijan Grilj, Dole pri Krašcah 14 Odbor za kmetijstvo Franc Rotar, Ples 11, predsednik Karol Svetlin, Spodnji Tuštanj 8 lanez Pirnat, Zg. Tuštanj 1 Igor Bizilj, Češnjice pr Moravčah 15 Marijan Grilj, Dole pri Krašcah 14 Odbor za zdravstvo in socialo Stanislav Ravnikar, Zalog pri Moravčah 28, predsednik Franc Rotar, Ples 11 Barbara Kunavar, Zalog pri Moravčah 13 Franc Cerar, Spodnji Tuštanj 14 a lana Konček Cigula, Peče 8 Odbor za otroško varstvo in izobraževanje Roman Novak, Imenje 8, predsednik Ivanka Kocjančič, Katarija 7 Marijan Grilj, Dole pri Krašcah 14 Alojz Štefan, Šlandrova 5, Moravče Martina Capuder, Soteska n. h. Komisija za poslovnik in statut Roman Cerar, Češnjice pri Moravčah 24a, predsednik Jože Razpotnik, Gora pri Pečah 24 Roman Novak, Imenje 8 Stanislav Ravnikar, Zalog pri Moravčah 28 lanez Cerar, Prikrnica 1/a Nadzorni odbor Franc Novak, Imenje 8a Janez Javoršek, Zalog pri Moravčah 11 Marija Marolt, Češnjice pri Moravčah 36 Franc Ravnikar, Zalog pri Moravčah 23 Maksimiljan Zaje ml., Vegova 27, Moravče Odbor za kulturo Roman Cerar, Češnjice pri Moravčah 24a, predsednik Marijan Grilj, Dole pri Krašcah 14 Jože Razpotnik, Gora pri Pečah 24 Elizabeta Kunavar, Zalog pri Moravčah 13 Vitomir Cerar, Drtija 1 Odbor za šport Roman Cerar, Češnjice pri Moravčah 24a, predsednik Roman Novak, Imenje 8 Matjaž Javoršek, Zalog pri Moravčah 11 a Marijan Grilj, Dole pri Krašcah 14 Franc Ravnikar, Masljeva 2, Moravče Odbor za turizem Ivanka Kocjančič, Katarija 7, predsednik Karol Svetlin, Spodnji Tuštanj 8 Peter Pirnat, Zgornji Tuštanj 1 Ivica Cerar, Zalog pri Moravčah 4a Franc Rotar, Ples 11 Z jesenskimi volitvami so svetniki prvega občinskega sveta v občini Moravče prepustili mesta novim, ki so se že sestali na prvi konstitutivni seji. Prvi OS Občine Moravče so sestavljali: (od leve proti desni sedijo) Ivanka Kocjančič, Matjaž Kočar - župan, Jože Razpotnik - predsednik, Marija Lap Drozg, (prva vrsta stojijo, od leve proti desni) Franc Capuder, Franc Rotar, Maks Kosmač, Franc Avbelj, Miro Capuder, Roman Serianz, Pavel Barlič, Peter Janežič, (v zadnji vrsti od leve proti desni) Roman Novak, Karol Svetlin, Maks Strmljan. S svojim delom so dosegli velik razvoj občine, ki je v »prejšnjih časih« v razvoju pomenila »nerazviti jug«. Vsem vam, spoštovani svetniki, namenjamo iskrena hvala in vam želimo tudi v bodoče mnogo ustvarjalnosti in delavnosti na vseh področjih vašega udejstvovanja. OBČINA MORAVČE IN KULTURNI DOM vabita ob slovenskem kulturnem prazniku na prireditev z bogatim kulturnim programom. Prireditev bo v petek. 5. feb. 1999, ob 19.00 v dvorani kulturnega doma Moravče. Lepo vabljeni! Za tO številko Slamnika srno dobili ponovno dva nepodpisana prispevka. Že pred časom sem vas opozorila, da nepodpisanih prispevkov ne bomo objavljali, /nova pa vas pozivam, da to storite, četudi je prispevek oddan z željo društva, da se podpiše z uradnim nazivom društva, mora laslnotot ni podpis odgovorne osebe jamčiti, da so podal ki v članku verodostojni in da zanje prevzemate vso odgovornost. Vljudno vas torej naprošam, da se tega pravila držite, kajti v nasprotnem primeru poslanih prispevkov ne bomo objavljali. BERNARDA MAL, urednica KULTURNI DOM MORAVČE Koledar kulturnih prireditev za obdobje od januarja do junija 1999 JANUAR: - sobota 30. jan. 1999 ob 19.30 - gledališka predstava »MAKSEL« (kmečka burka v 3 dejanjih) FEBRUAR: - petek 5. feb. 1999 ob 19.00 - kulturna KULTURNI DOM MORAVČE VABI NA OGLED KMEČKE BURKE Z NASLOVOM: MAKSEL Predstava bo v soboto, 30. jan. 99 ob 19.30 v dvorani KD Moravče. Gostuje gledališka skupina KUD »Janko Kersnik« iz Lukovice. LEPO VABLJENI! prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku - sobota 27. feb. 1999 ob 19.30 - gledališka predstava »Iz garderobe - gledališki om-nibus« MAREC: - četrtek 25. mar. 1999 ob 16.30 - kulturna prireditev za Malerinski dan - petek 26. mar. 1999 ob 19.30 - praznovanje občinskega praznika - slavnostna akademija - sobota 27. mar. 1999 ob 19.00 - uprizoritev gledališke predstave »Veriga« APRIL: - nedelja 11. apr. 1999 - ponovitev gledališke predstave »Veriga« - petek 16. apr. 1999 ob 20.00 - jubilejni koncert ob 20-letnici Dekliškega zbora MA|: - sobota 8. maj 1999 ob 20.00 - koncert Kom, /bora »Limbar« z gosti - sobota 22. maj 1999 ob 20.00 - jubilejni koncert ob 3.5-letnici Moškega zbora JUNIJ: - četrtek 24. jun. 1999 ob 21.00 - prireditev ob praznovanju Dneva državnosti - petek 25. jun. 1999 ob 20.00 - slavnostni koncert ob jubileju Pihalne godbe Moravče - sobota 26. jun. 1999 - promenadni koncert s povorko Pihalne godbe Moravče in ostalih gostujočih pihalnih orkestrov. VRHPOL|E - dvorana nad Gasilskim domom - nedelja 7. feb. 1999 - prireditev ob kulturnem prazniku - nedelja 21. mar. 1999 - prireditev v počastitev Materinskega dne Stenski koledar za Moravče Na pobudo Komisije za turizem je Občina Moravče prvič izdala stenski koledar za leto 1999 z motivi iz Moravske doline. Koledarju bi lahko dali naslov »Spoznavajmo našo dolino«, saj posamezne mesece krasijo čudoviti posnetki motivov iz vse doline, ki so jih v svoje objektive uspešno ujel Leonida Kočar, Marko Turk in Franci Skok. Za vso pomoč pri izdaji koledarja se moramo najprej zahvaliti županu g. Matjažu Kočarju za idejno zasnovo in vsem sponzorjem, ki so omogočili, da so vsa gospodinjstva v občini prejela koledar brezplačno. Naj to prijetno presenečenje, ki vam ga je pripravila moravska občina, krasi vaše stanovanje in naj vam dnevi v letu ob listanju koledarskih mesecev teko mirno in domače. A. MOČILNIKAR Pohvala mladim z Vrhpolj Med božičnimi prazniki in tudi še sedaj vsak dan hodim v Klinični center. V predprostoru hodnika so lepe velike jaslice. Obiskovalci in tudi bolniki množično postajajo ob stekleni steni ali ob samih jaslicah. Ob jaslicah je napis: »IASLICE POSTAVILA MLADINA Z VRHPOLJ PRI MORAVČAH«. Ta zamisel je res enkratna. Že sami stavbi Kliničnega centra daje v tem času domačnost. Pozitivno pa vpliva ha marsikaterega bolnika in mu v osamljenosti lajša bolezen in trpljenje. Menim, da si mladina z Vrhpolj za to humano dejanje zasluži javno pohvalo v Slamniku, ki jo izrekam v svojem imenu in imenu vseh, ki so jaslice občudovali. S. P. Kmetijski zavod Ljubljana, Kmetijska svetovalna služba Moravče prireja strokovna predavanja za kmetovalce, člane njihovih družin in ostale občane, ki bodo v avli Kulturnega doma v Moravčah. Predavanja bodo po naslednjem razporedu: 1) četrtek, 21. januarja 1999, ob 9. uri, predavatelj dr. Andrej PENGOV, dr. vet. meri., tema predavanja je SOMATSKA CELICA, 2) petek, 29. januarja 1999, ob 9. uri, predavateljica Anamarija SI ABI, dipl. ing. agr., tema predavanja je PREDSTAVITEV PRIPOROČIL ZA EKOLOŠKO KMETO VANJE, 3) četrtek, 4. februarja 1999, ob 9. uri, predavateljica Tatjana PEVEC, dipl, ing. agr., tema predavanja je EKOLOŠKA-BIOLOŠKA PRIDELAVA KRMENA TRAVINjU, 4) četrtek, 4. februarja 1999,ob 11. uri, predavatelji« a Iva TKALČIČ, dipl. ing. agr., tema predavanja je PRIREJA BIO TELETINE - GOVEDINE »Pohorje Beef« na naši Štajerski in »Steir Beef« v Avstriji, ter predstavitev kriterijev za pridobitev blagovne znamke, 5) četrtek, 11. februarja 1999, ob 9. uri, predavateljica Irena BANTAN, dipl. ing. agr., tema predavanja je EKOLOŠKO - BIOLOŠKA RASTLINSKA PRIDELAVA POLJŠČIN na njivah (koruza, žita, krmne rastline...), 6) četrtek, 18. februarja 1999, ob 9. uri, predavateljica Ana OCORELEC, dipl. ing. agr., tema predavanja je MOŽNOSTI BIOLOŠKE PRIDELAVE ZELENJAVE, 7) četrtek, 25. februarja 1999, ob 9. uri, predavateljica Alenka CAF, dipl. ing. agr., tema predavanja je TRŽENJE KMETIJSKIH PRIDELKOV proizvodov na tržnici, na domu, preko združenj in druge možnosti trženja, 8) petek ,5. marca 1999, ob 9. uri, predavateljica Alenka CAF, dipl. ing. agr., tema predavanja je DAVEK NA DODANO VREDNOST. J. OCEPEK, L. LOVŠE GZ MORAVČE Mladi na kvizu zelo uspešni Vrhpolje, 19. decembra 1998 Prav vsako društvo si želi v svojih vrstah veliko članov. Pridobiti nove in delavne Člane je prava umetnost. Modrost, da na mladih svet stoji, je bila vodilo GZ Moravče, ko so se odločili za svojevrstno tekmovalno motivacijo mladih. V ta namen so zanje organizirali kvi/. In odločitev je rodila bogate sadove, saj so se mladi dobro odrezali in tudi dvorana, polna navdušenih navijačev, je merilo za dobro potezo. Kviz so si ogledali tudi predsednik komisije za delo z mladimi pri GZ Domžale Florjan Zabret, predstavnik Občine Moravče Milan Brodar in predstavnik GZ Moravče. PGD Vrhpolje je gostilo mlade člane vseh PGD v občini Moravče. Na veliko veselje organizatorja so se povabilu odzvali vsi in bili pripravljeni sodelovati. Levji delež pri organizaciji in pripravi gradiva za kvi/ je opravil Anton Stenico iz PGD Peče, ki je mentor podmladka v tem društvu, hkrati pa tudi predsednik komisije za delo z mladimi pri GZ Moravče. Skrbno je izbral teme iz različnih področji in jih razdelil na pet tekmovalnih sklopov. Teme so bile: zgodovina in organiziranost gasilstva, prepoznava- nje gasilnega orodja in opreme, šport, Slovenija in zabavna igra drži - ne drži. Vse ekipe so se s svojimi mentorji odlično pripra vile, zato je o zmagovalcu odločil že prvi krog vprašanj, saj je bil en sam nepopolen ali napačen odgovor usoden. Pa nič zato, saj je bil namen kviza drugačen, Želeli smo, da bi se mladi med seboj spoznali, se pove-selili in postali prijatelji, kar je za delo v humanitarnem društvu, kot je gasilsko, lahko uspešno le, če v njem delujejo odgovorni, prijazni in tovariški ljudje. Mladi, ki so n.i kvizu sodelovali, so del teh lastnosti poka zali in jih bodo do svoje odraslosti, ko bo do pravi gasilci, gotovo še oplemenitili. Ker je bilo tekmovanje kljub vsemu napeto, so učenci i/ podružnice OŠ Vrhpolje odigrali prizor iz gasilskega življenja tako doživeto, da smo skupaj z njihovo učiteljico Fani Pač-nik lovili sapo in se smejali domislicam. Tudi Ida in Nina iz PGD Peče sta razgrete tekmovalce poskušali pomiriti z branjem odlomkov, objavljenih v reviji Gasilec iz leta 1937. Na koncu je bilo potrebno razglasiti ekipo, ki je prejela v enoletno last prehodni pokal. Pokal in nagrade sta podelila predsednik GZ Moravče Ivan Vidic in poveljnik Franc Bizilj, ki sta mlade tudi spodbudno nagovorila. Pokal je bil izročen ekipi P( .1) Peče, ki je osvojila vseh 135 možnih točk. Vse ekipe, od katerih niti ena ni dosegla manj kot sto točk, so bile nagrajene s praktičnimi in sladkimi nagradami, ki so jih prav tako navdušile. Kateri ekipi bodo Pečani to leto morali odstopiti pokal, pa bo pokazal rezultat prihodnjega kviza, ki ga z navdušenjem pričakujemo. MAL Dogajanje ob požaru na Dolah pri Krašcah Ponavadi nesreča združuje ljudi, so pa tudi primeri, ko nekateri opazovalci gasilske intervencije s svojo prisotnostjo ovirajo delo gasilcev in z nepremišljenimi in nestrokovnimi izjavami povzročajo več škode kot nesreča sama. Gasilci dobro poznamo ukrepe, kako se uničujoči plameni zaustavijo in pogasijo, ne poznamo pa taktike, ki bi ohl,idila zlobne jezike. Zgodilo se je, da je pregreto olje za netKo požar v kuhinji mansardnega sta novartja na Dolah pri Krašcah. Mm no razširjeni po/.ir je bil opažen ob 21.10. V sosednji sobi mansardnega stanovanja sta bila dva otroka, ki so ju domači s svojo prisebnostjo pravočasno rešili. OJ) 21.35 |e I >il s| »rožen alarm v PGD Krašce. Ob 21.40 je operativna enota prispeli n.i | rožarišče in ugotovila, da je požar v kuhinji mansardnega stanovanja, ki že ogroža sosednje prosti ire, ki so bili v veliki meri obd.ini Z lesom. Prva napadalna skupina je z ustrezno zaščitno opremo prek stopnišča vstopila v prostor in požar poskušala pogasiti / ročnim) gasilnimi aparati. Zaradi lesenega stropa in gorečih kuhinjskih elementov je bil požar le delno zaustavljen. Potreben je bil drug prislop. Na po žarišču je bilo v tem času zadostno število domačih gasilcev z ustrezno tehni ko, dovolj pa |e bilo tudi požarne vode. Pre radijske zveze so nudila pomoč tudi sosednja prostovoljna gasilska dttlštva, zakadi morebitne potrebe je bi la pozvana avtor islorna iz l'( ,l) Morav če, gasilski enoti v Pečah in na Vrhpo-Ijah pa sla bili v svojili orodiščih v pri-pravljenostl. Pred tem je bil obveščen tudi regijski center 112 o nastalem dogodku, med požarom pa je bil prek regijskega centra na zahtevo uporabnika prostorov klican tudi Center požarne varnosti Količevo, kar pa je povzročilo le zmedo, saj je bil požar takrat praktično pogašen. Vodja intervencije F. B. seje na pod lagi o( ene slanja odločil, da bo zaradi varnosti prostorov v spodnji etaži napadel požar po lestvi prek balkona s kombiniranim nastopom prah - voda, ko je bila napadalna skupin,] oskrbljena s sredstvi za gašenje in primerno zaščitena. V prostoru je bilo nemreč nekaj sto stopinj Celzija vročine, prisotni pa so bili tudi Strupeni in smrtonosni plini. Pričakovati je bilo, da bo v zelo kratkem času prišlo do eksplozije plinske jeklenke. I Ipoštovajoč navedena dejstva, je napa dalna skupina PGD Krašce praktično vskočila v prostor, požar lokalizirala in ga pogasila ob 21.5.5. lakoj za tem so gasili i iz rezerve vstopili v prostor in ga očislili. Požar je uničil vse kuhinjske elemente, prebil fe strop in v manjši površini poškodoval stresno konstrukcijo in Opeko, /ai.uli dima so bili poškodovani In di sosednji proslori in eleklroinslalai ije, spodnja etaža pa zaradi posledli gaše nja ni bila prizadela. Vsi ti podatki, ki jih navajamo, so ludi v zapisniku n inln veni iji in v pol it ijskrm poročilu, Intervencija je bila glede na zablevnosl 01 e njena kot zrlo dobra. Sanac ija škode se je pričela takoj na slednji dan. K delu so pristopili tudi Iiredslavniki Zavarovalnici- I riglav, ki so škodo ocenili in izplačali odškodnino, da si je mlada družina lahko spel uredi la stanovanje. Ponavadi nesreča združuje ljudi, v tem primeru pa so nastopili nekateri opazovali i, ki so v času intervein ije kri-lično in nestrokovno ocenjevali delo gasili ev, naslednji dan pa so sledili tudi anonimni klici v nekalere časopisne hi Se in tudi v Zavarovalnico Friglav, s tem so hoteli še dodatno Škodovat! nesrei n družini, kol ludi prizadevnim gasili em l'( ,l) KraSce v interveni iji. < .asili i P( ,l) Krasi e so kljub izkrivljenim izjavam posameznikov pripravljeni pomagati vsa kiiini človeku v primeru poz.ua ali dni ge naravne nesreče, kar je njihovo os nnviii) poslanstvo. PGD Krašce Moravče /lamnik KID LIMBAR KOMORNI ZBOR Božični koncert Podružnična cerkev Svetega Andreja v neposredni bližini Moravč je letos že tretje leto zapored široko odprla vrata, da je skoznja v nas pronicala vedno čudežno lepa skrivnost, ko »Bug Ota ta Sinu rodi, večnu u nim prebiva« (Trubarjeva božična pesem). Ravnodušen ne bi mogel ostati že zaradi sonca, ki je na praznično popoldne 26.12.1998 pokrajino prežemalo s svojim sijajem. Poslušalcem od blizu in daleč je olepšalo in olajšalo prihod do cerkve Svetega Andreja. Znamenite freske, izvrstna akustika in bogata arhitektura cerkve z gotskimi šilastimi okni so odlično okolje za glasbene dogodke, kakršen je božični koncert. Hvaležni smo župniku Viktorju Primožiču, da leto za letom velikodušno pripomore k uresničitvi zastavljenih ciljev. Komorni zbor Limbar, ki ga vodi Elizabeta Kunavar, je a cappella ali ob orgelski spremljavi Ane Štele izvajal (če odštejemo dodalke) dvanajst pesmi domačih in tujih avtorjev. Vsako leto najde v koncertnem programu svoje mesto tudi praznik slovenske samostojnosti. Praznični nagovor se je z mogočno pesmijo zlil v hvalnico domovini in slovenski zavednosti doma in na tujem. \ Letos smo v goste povabili citrarja Miho Dovžana in pevko loži Kališnik, ki sta s petjem slovenskih narodnih, božičnih in domovinskih pesmi navdušila občinstvo. Skupaj z njima so poslušali i ob spremljavi cifer Peli domače, vsem znane in ljube bo- žične pesmi. V prezbiteriju cerkve so bile postavljene izvirne jaslice, ki sta jih, vključno s figurami, oblikovali dve članici zbora. Programska zasnova pesmi in vezne besede se je osredotočila na jaslične like, katerih opisi so bili povzeti po zanimivi knjigi p. Leopolda A. Grčarja z naslovom (aslice. S pesmijo in govorjeno besedo povezovalca Vita Kotnika smo skušali poslušalcem prenašati nebeško mila sporočila angelov in dali slututi zadrego pastirjev, presenečenih ob veličastnem nenadnem dogodku. Opazovali, opisovali in opevali smo jaslično po krajino ter svetlobo - znamenje Življenja, ki se je z rojstvom Kristusa v poinosti razode-lo. Prijetno počutje morda niti ni bilo naključno. V pripravo koncerta je bilo namreč vloženo precej truda, bodisi na pevskih vajah, bodi pri tehnični izvedbi koncer-la. Vsak član zbora je prevzel določeno nalogo in jo z dobro voljo tudi izvršil. Za pomoč se zahvaljujemo še prebivalcem soseske Svetega Andreja in vsem drugim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k prazničnemu vzdušju. V torek, 12.01.1999 je del koncerlnega programa posnela Televizija Slovenija, in ga uvrstila v svoj spored na prvem programu TVS. Na Štefanovo smo dopustili, tako Komorni zbor Limbar kot polna cerkev poslušalcev, da nas je znova prevzela skrivnost svete noči. Pregloboka je, da bi jo mogel predstavljati zgolj zunanji blišč božiča, ki se izvotli v kičastem okrasju. To je skrivnost, ki se da spoznavati z očmi vere in v zgovornosti tišine. Pevci Komornega /bora I imbar bomo njeno brezmejnost na enak način z veseljem ponovno odkrivali: ob letu osorej, na istem kraju, upamo, da tudi skupaj z vami. ,,., Kd Novoletni koncert Zima je poskrbela, da je bil novoletni koncert res novoletni. Snežna odeja, mraz in ledene sveče so ustvarili pravo zimsko idilo. Tudi plakati, ki jih je oblikovala Nina, so imeli črke v obliki ledenih sveč. Plakati so vabili na prireditev, ki bo v nedeljo, 27.12.1998, v kulturnem domu v Moravčah. V nedeljo se je zbralo veliko število gledalcev. Zbrali so se v lepo okrašeni, prenovljeni dvorani kulturnega doma. Za sceno so poskrbeli člani Turističnega društva Moravče, ki so se dosedaj že nekateri izkazali kot domiselni in izvirni ar-nažerji. Gledalci so pričakovali bogat kulturni program in niso bili razočarani. Organizator Kulturni dom Moravče z vodjem Milanom Kokaljem se je pri izbiri in izvedbi koncerta zelo potrudil. Za uvod je skupina rogistov na lesenih rogovih posebnih oblik in velikosti zaigrala skladbi, ki sta prevetrili ves prostor. Družinsko gledališče Kolone je poskrbelo za odlično, domiselno in hu-morno povezavo programa. Med prvimi izvajalci sta se predstavila duet Nina in Franc Kompare. Čudovit glas pevke in spremljava trobente sta bila nepozabna. • Program so z narodnozabavnimi vi-žami popestrili trije mladi fantje s spretnimi prstki, imenovani Mačkoni. Posebna pohvala velja domačim i/ vajalcem. Moški in dekliški pevski zbor KD Tine Kos, sta kot vedno ubrano in s čistimi glasovi navdušila poslušalce. Moravska godba je blestela kot že dolgo ne. Vse skladbe, ki so jih zaigrali, so bile lahkotno in mojstrsko izvedene. Mladi pevski talent Anja Obran se je predstavila z nekaj zabavnimi skladbami. Samozavestno in z lepim glasom je zapela občinstvu, ki jo je toplo pozdravilo. Župan občine Moravče Matjaž Kočar ie zaželel vsem občanom in občankam srečno, zdravo in uspešno novo leto, predvsem pa je izrazil željo: Ostanimo prijatelji! Vsi, ki so obiskali novoletni koncert, so se lahko popolnoma predali lepoti glasbe in govorjene besede. Ne samo, da so si polepšali praznične dneve, v njih bo še dolgo ostal spomin na čudovito preživet večer s prijatelji. BOJANA DORIČ OŠ JURIJA VEGE MORAVČE Božične pesmi navdušile Tradicija so že nastopi otroškega pevskega zbora in njihove zborovodkinje Mojce Malovrh. Malokatera prireditev v soli in izven nje mine brez njihovega nastopa. Ob praznikih je pesem zagotovo še bolj dobrodošla, saj odpira pot do srca. Tako so tudi to leto pripravili splet božičnih pesmi in z njimi nastopili na dveh samostojnih koncertih. Najprej 5. januarja v župnijski cerkvi Sv. Martina v Moravčah. Mladim pevcem se je z orgelsko spremljavo pridružil Moravčanom dobro poznani in neponovljivi organist Alojz Štefan. Pesem je v vsej svoji veličini poslala del poslušalcev, ki so jo spremljali s prila jenimi dihi, da ne bi motili prečudovitih trenutkov otroškega petja. Zagotovo je pri marsikaterem poslušali u zbudil,i ponovno doživetje božičnega veselja, saj so si pesmi po vsebinski plati sledile tako, kot so si sledili svetopisemski dogodki veselega božičnega časa. Poseben zven je imela tudi pesem, v kateri je zborovodkinja pela solo, otroci pa so ji z neponarejeno srčnostjo odpevali. Dan kasneje so na praznik gospodovega razglašenja, razveselili krajane v župnijski cerkvi Sv. Jerneja v Pečah, ki so še potem navdušeno pripovedovali 0 koncertu in orglanju morav-škega organista Alojza Štefana, ki si je kljub mnogim obveznostim odškrinil še uro časa za koncert v peški cerkvi. Vsi, ki so pri koncertu sodelovali, si prav gotovo zaslužijo pohvalo. Pevci pa se vsako leto še posebej veselijo dobrega čaja in izvrstnega peciva, ki jih čaka kot velika nagrada za vloženi trud na pevskih vajah, v župnišču v Moravčah in Pečah. Gospodinje, ki poskrbite tudi za te, včasih neopazne, malenkosti iskrena vam hvala! MAL Gostovanje v Dolu pri Ljubljani Vabilu Kulturnega druJtva iz Dola pri Ljubljani, da bi Dekliški pevski zbor sodeloval na njihovem božičnem koncertu, smo se 1'evko prijazno odzvale. Zadnjo soboto v le tu 1998 smo samostojno in skupaj / doma prepevale v njihovi prijetno ogrevani cerkvici. Aplavz številnih poslušali rv je bil znak, ™ |im je bilo našo petje všeč. Po koncertu smo se zbrali v njihovem župnišču ter ob prijazni postrežbi in v veselem razpoloženju je večer kar prehitro minil. Razšli smo se z voščili in najlepšimi željami za novo lolo, ()bljubili smo si ,da to naše sicer prvo srečanje, ni bilo zadnjo. Takšnih in podobnih gostovanj si pevke Dekliškega pevskega zbora še želimo. I. ZUPANČIČ SKD PEČE Začeli so s komedijo Peče, 19. december, 1998 ŠKD Peče je malo društvo po stažu, saj deluje šele drugo leto. To seveda ne pomeni, da do sedaj v kraju niso potekale različne dejavnosti s športnega in kulturnega področja. Seveda so, vendar zelo neorganizirano in nenačrtovano. Posamezni poskusi so bili uspešni in med prebivalci sprejeti z velikim navdušenjem in odobravanjem, kar so dokazali s številnim obiskom na vseh prireditvah. Vsi ti razlogi pa so jasen in nedvoumen dokaz, da je bilo samo vprašanje časa, kdaj si bodo amaterski ljubitelji uredili še formalno pravni položaj v KS in občini. Prvi dve leti sta rodili bogato bero prireditev, med katerimi ima prav gotovo posebno mesto uprizoritev komedije Ščuke pa ne po besedilu Toneta Partljiča. . Komedijo so prvič postavili na ogled v mesecu aprilu. Doživela je navdušujoč odziv med prebivalci, ki so vse bolj jasno postavljali zahteve po ponovni uprizoritvi. Le-ta se je zgodila 19. decembra in je bila svojevrsten uvod v praznične dni poslavljajočega se leta. Gledalci so znova napolnili dvorano v gasilskem domu. Nekateri so si komedijo ogledali že drugič, a ob uprizoritvi znova uživali. Odersko uprizoritev zagotovo odlikujejo izbrani igralci, ki so si vloge porazdelili ta- ko, da so v njih uživali in jih zato odigrali doživeto, za kar je bilo tudi besedilo zelo prikladno in duhovito. Ali - vloge so jim bile pisane na kožo. Dramske like so odigrali: Boris Huber kol Kremžar- direktor radijske postaje, Karla Barlič kot njegova žena in tajnica redakcije, Nuša Šušnik kot novinarka Helena, Silvo Kos kot novinar Kadivec, Jana K. Cigula kot napovedovalka Matilda, Klemen Barlič kot novinar Klander, Nuša Prašnikar kol Klandrova žena in lani Skok kot praktikant Peter. Pohvale vredna je tudi dikcija nastopajočih, ki so pri izgovorjavi pazili na prav vsako podrobnost izrazne moči govorjene besede in skrbeli za zadostno glasnost, da je bilo besedilo razumljivo tudi za sedeče v zadnjih vrstah. Vsa prizadevanja so spretno dopolnili s kostumi nastopajočih, ki so jih znova'poiskali v omarah svojih mamic in babic, da niso klestili društevnih financ. Domiselno so s preprostimi vsakdanjimi predmeti postavili sceno, ki je predstavljala direktorjevo pisarno in je bila glavno prizorišče dramskega dogajanja na odru. Odmore med dejanji so zapolnili z glasbo iz zvočnikov. Do tu je bilo potrebno uporabljati pohvalne besede, ki so jih igralci za vloženi trud in igro zagotovo zaslužili. Vendar pa bodo v bodoče vseeno morali razmisliti tudi o režiji dramskega dela ter pomembnosti gledališke igre, gibanja na odru in kretenj, ki bodo dopolnili dramsko besedilo v predstavo umetniških razsežnosti. Kajti pogoste dramske igre, ki jih v bližnji prihodnosti zagotovo pričakujemo, bodo hvaležne gledalce spremenile v zahtevno publiko stremečo za vse bolj kvalitetnimi predstavami. MAL DU MORAVČE Prednovoletno srečanje Moravče je 22. decembra 1998 v večernih urah v društvenih prostorih pripravilo novoletno srečanje za člane Upravnega in Nadzornega odbora ter za poverjenike društva. Nagovoril jih je predsednik Franc Novak, zahvalil se je za pomoč pri uresničevanju društvenega programa in izvedbo radijske oddaje Prizma optimizma. Mešani pevski zbor DU je pripravil kulturni program, za dobro voljo pa je poskrbela Francka Kosmač. Za domači narezek in kruh je poskrbel član OU DU Pavle Barlič. Med nas je prišel dedek Mraz s polnim košem daril. Po veselem druženju smo si zaželeli, da bi srečanja postala tradicionalna. Poverjeniki smo prejeli sezname članov za pobiranje članarine in VS za tekoče 1999. leto. Društvo ni pozabilo na člane starejše od 80 let. Obdarili smo jih s praktičnimi darili, ko smo jih obiskali na domu ali v domo- PIHALNA GODBA MORAVČE Pojasnilo za občane Zadnje mesece se v Moravčah (zlasti v gostinskih lokalih) veliko govori o kadrovskih in strokovnih spremembah v PG Moravče. Zasledili smo tudi zbadljivo ugibanje v Sla mnikovi notički. Upravni odbor godbe je zato sklenil o omenjenih kadrovskih spremembah javnosoti napisati spodnja dejstva v prid poštene in objektivne obveščenosti krajanov. Zapisali bomo kronološki potek dogodkov; za verodostojnost napisanega jamčimo člani PGM in Upravni odbor PGM. V avgustu 1998 je Upravni odbor godbe na svoji seji začrlal priprave na pomembne dogodke, glasbene revije in praznovanja, ki čakajo godbo v sezoni 1998/99 (revija območnih godb v Mengšu že v septembru 1998, novoletni koncert, samostojni slavnostni koncert ob 25-letnici PG Moravče, jubilejna koncerta sosednjih godb -Domžale in Mengeš, organizacija tekmovanja gorenjskih pihalnih orkestrov v Moravčah in drugi, redni praznični nastopi, kjer godba nikoli ne manjka).,, in predvsem na pričetek dela v novih prostorih s 1. septembrom 1998. - Občina Moravče, Moravčani in zlasti člani godbe smo skupaj z roko v roki uresničili naše dolgoletne želje: 1. septembra smo lahko začeli delati v novih, lastnih prostorih v prizidku h Kulturnemu domu Moravče. Prostori še niso v celoti opremljeni, zato bo uradna, javna otvoritev prostorov v sklopu praznovanj 25-letnice PG Moravče, v juniju 1999. - Člani upravnega odbora smo na tem.sestanku menili, da je zato treba okrepili strokovno delo na glasbenem področju, pripraviti svež in smelejši program, imeti več in kvalitetnejše vaje in podobno. Dedek Mraz ob najstarejši pevki in udeleženki srečanja Frančiški Marolt iz Soteske pri Moravčah. vih upokojencev Domžale in Mengeš. < >l> zaključku smo si zaželeli zdravja, sreče, zadovoljstva in skupnega sodelovanja v 1999. letu. Tekst in foto )OŽE NOVAK - Na sestanek upravnega odbora je bil kot vedno vabljen tudi kapelnik g. Miro Capuder. Iz nam neznanega razloga se sestanka ni udeležil, svoje odsotnosti tudi ni opravičil ali pojasnil. - Zelo smo bili presenečeni, ko je predsednik godbe nato 28. avgusta 1998 dobil pisno, nepreklicno odpoved kapelnika godbe, iz katere je razbrati nestrinjanje s sklepi upravnega odbora. - Upravni odbor je zato poveril začasno vodenje orkestra - namestniku kapelnika. - Kapelnik je žal vztrajal pri svoji odločitvi, zato je bil sklican izredni občni zbor PG Moravče v oktobru 1998. Na njem smo člani soglasno izvolili novega kapelnika. Godbeniki dobro in pridno vadimo, kar smo pokazali tudi na novoletnem koncertu. Upravni odbor PG Moravče. P. S: Gradivo ni lektorirano zaradi objektivnosli poročanja. Veseli december predšolskih otrok v Moravčah December je mesec veselih pričakovanj, presenečenj in prazničnega vzdušja. Za otroke, posebej še za ji red šolske, je to prav gotovo najbolj vesel mesec v letu. Ker tudi vzgojiteljice v vrtcu in mali šoli to prav dobro vemo, smo se še posebej potrudile, da bi bil ta Veseli december čim lepši. 4. decembra so si otroci v kulturnem domu lahko ogledah lutkovno predstavo o simpatičnem kužku Tobiji. Brezplačen ogled nam je omogočila Občina Moravče, za kar se ji ob tej priložnosti zahvaljujemo. 15. decembra nas je obiskal Kužek Postružek, 18 decembra pa so otroke razveselili učenci, ki obiskujejo dramski krožek vOŠ Jurija Vege pod vodstvom mento- rice Duške Lalič kar z dvema predstavama Mojca Pokrajculja in Dideldaja, božiček že prihaja. Otroci in starši so s«1 lahko razgibali na športnem popoldnevu, ki smo ga poimenovali »Cicidirendaj«. Ime je bilo vsekakor upravičeno, saj je bil v Šolski telovadnici in na galeriji resničen direndaj: na poligonu, popularnem Fit-kluou in pri TV-aerobiki. Nekateri starši ste izrazili zeljo, da bi »Cici-di-rendaj" organizirali še kdaj. Obveščamo vas, da imate to priložnost že v petek, 29. 1. od 17.30.-19. ure. Končno smo pričakali tudi dobrega dedka Mraza. Za dobrodošlico so otroci iz starejše skupine vrtca kot či- sto pravi igralci odigrali igrico »Sani in rokavice za dedka Mraza«. Se večje prevntVe-nje nam je pripravil dedek Mraz (Janez Urankar-eden od staršev otrok), ki je kar sam poskrbel, da so vsi otroci dobili darila. Dedek Mraz nam je prišepnil, da je darila sponzoriralo AMD Moravče, kateremu se iz srca zahvaljujemo. Na žalost pa nam dedek Mraz letos ni prinesel nobenih igrač, ker menda posluje z izgubo. Ob zaključku Veselega decembra smo z veseljem ugotovile, da je bil obisk na vseh prireditvah zelo velik in nam ni žal truda, ki smo ga vložile ob pripravah na prireditve. Staršem se v imenu otrok zahvaljujemo, da ste si vzeli čas zanje in upamo, da boste še naprej tako zavzeto sodelovali z nami. VZGOjmi JK F VABILO NA POSTNO ZABAVO Na pustni torek, 16.3. W?, vabimo vse predšolske /~\ otroke na zabavo s r K ČUKCEMinftOZI. / Zabava bo ob 12. uri v telovadnici 05 Jurya Vege. Vstopnina 300 5If. Otroci, pridfte v maskah" Vrtec Moravče Radovednost V uredništvo smo dobili prav zanimivo razmišljanje, ki ga je rodila radovednost bralke U. j. iz Tštanja. Gospod Marjan Slevec je njeni radovednosti poiskal odgovor, hkrati pa razmišlja še o drugih za običajnega bralca »vsakdanjih stvareh«. Ker je prispevek precej dolg sem se odločila za objavo v dveh nadaljevanjih. Upam, da bo branje tudi za vas zanimivo, poučno in vas bo prisililo, da boste kdaj pa kdaj pustili svoji raziskovalni žilici, da vas popelje v svet besed njihovega pomena in nastanka. urednica Tuštan, Tuštanj (pa še kako drugače) od koder ste doma, draga U. J., je najbrž tudi še danes prijeten kraj. To ime namreč pomeni prav to! - A zakaj je tako, da zdaj ne razumemo pomena mnogih imen svojih domačih krajev, pa tudi mnogih lastnih priimkov ne?! Zdi se, kot da bi imel pri tem sam hudič kremplje vmes! Domačij naših davnih mater in očetov ni več! Vsa nekdanja lončevina je razbila! Tudi mnoge besede so nam, potomcem, ušle iz spomina! Tisti pojoči »nina nana«, s katerim so mame in babice zaujčkale v spanec svoje miljenčke, pa je komu le še ostal v ušesih (v t. i. kolektivnem spominu)! Je pa to le delček nekdanje uspavanke, stare vsaj 5000 let! Če kdo od nas hoče zdaj zvedeti kaj več o teh naših prednikih, če komu srce zahrepeni, kot je meni nekoč, in kot je sedaj tudi vam, kaj naj tedaj stori? Iskanju in trudu je treba zapisati svojo dušo! r-^P—, TURISTIČNO --i DRUŠTVO C^-Js MORAVČE V-^>C^ IN GODBA MORAVČE VABITA NA PUSTNO POVORKO, KI BO 13. 2. 1999 5 PRICETKOM OB 15. URI IZPRED KULTURNEGA DOMA. Pridružite se pustni povorki z masko ali brez nje. Vse maškare bodo pogoščene s krofom in čajem. VABLJENI! To delo je takšno, kot da bi urejal kosti iz množičnega grobišča, katerega so razkopavali že mnogi pred teboj! Nekateri tudi z zlobnimi nameni! Za »ogrevanje« si oglejmo imena me secev: oktober, november, december. Ali so to res osmi, deveti in deseti mesec?! Komu se je zdelo potrebno narediti to zmedo? Ta prekucija je bila narejena namenoma! Nesramno in brezobzirno! In takšnih lumparij je bilo narejenih na tisoče! (»Gledate, a ne vidite!«) V teh krajih (pa tudi povsod drugod!) so nekdaj bivali drugi ljudje, / drugačno govorico! In mnogo še drugačnejših ljudstev je v tisočletjih (!) »obiskalo« le kraje. Za temi ljudmi so ostala imena gor, rek, krajev... pa tudi priimkov (-vzdevkov)! Vse to dokazuje, da prvotno prebivalstvo ni bilo vsakič vse od kraja pobito (takšne pa tudi še dru-gačnejše »kozle« streljajo mnogi zgodovinarji - prepisovalci!). Naša govorica ie zadosten dokaz, da smo mi potomci teh pre-bivalcev! Seveda pa je treba govorico teh prebivalcev (tudi izpred več tisoč let!) iz grebsti iz že omenjenega »grobišča«! Vse tisto »znanstveno« dvoumljenje o naši avtohtonosti se tedaj izkaže za strašansko brezumje, pa tudi za zlobo! Zaprepaščujo-če je, kako nekateri v svoji skrbi za ugled svojih laži vse bolj »meštrajo« (potvarjajo) zgodovino, onemogočajo, preprečujejo drugim lastno razmišljanje in raziskovanje, in »tolčejo« po vsakem, ki skuša zaobiti njihovo hudobijo! Ti, mešanci (sicer pa smo vsi mešanci raznih ljudstev!), ne zavedajoč se (?) kakšno zgago delajo, tako nadaljuje jo raboto nekoč »povabljenih« Frankov, Bavarcev... (SE NADALIUJF) Skrivnosti zimskega neba Pogosto se oziramo v nebo, podnevi pogledujemo za soncem, zlasti če nas zjutraj pozdravi megla. Večer, ki v januarju sicer malo kasneje potrka na naša okna, pa ponuja čudovit pogled na zimsko zvezdno nebo, ki je precej drugačno od poletnega. Zvezde, v njih je vse zapisano pravijo astrologi, so zvabile radovedne, mlade moravske zvezdoglede na hrib nad osnovno šolo. V trdi temi sem previdno korakala za njimi, ki svoje šolsko kraljestvo dobro poznajo. Tema je razkrila tudi imeni dveh odraslih oseb, ki sta bili sredi radovedne mladine; Marko Osolnik in Andrej Rpus, učitelja matematike in fizike na O S v Moravčah; eden od njiju me r PA BREZ ZAMERE Smo občinski koledar v dar dobili, v njem so lepe slike cerkvic Moravske doline, samo sliki cerkvic na vrhu Miklavža in Mohorja, nista zagledali luči obzorja Morda pa avtorji koledarja, nam stoletja že vladarja, za omenjena ta kraja, še nikoli slišali niso, zato ju najbrž tudi v koledarju ni. Če vzrok je le v 12 mesecih, pa eno leto še strpno bomo počakali. mr- le občina na krajane -** Kovačije pozabMa, da bi zimsko posipanje ceste zagotovila, krajani so to sami uredili in so vreče peska navozili, da bi se po ledeni cesti varneje vozili. A našel se je mimovozeči, ki je naložil vsaj dve vreči. — - So odbore, komisije iz **- volili, pa, ojoj, na strokovnost pozabili, ko barve so politične(l) razlili. r*»>»5 Selo pri Moravčah Le kakšno avtobusno postajališče si želimo? Verjetno takšno, da bo prijetno, tudi, če je potrebno dalj časa čakati na avtobus in je vreme neprijazno. Če pa želimo, da bo naše čakanje prijetno in da bo prijetno tudi lislim, ki pridejo za nami, moramo paziti na red in čistočo. To pomeni, da ne smemo smeti metati kar vsevprek, ampak jih odlagati v koš. Ugotavljamo, da ravno tega ponekod ne počnete. Groza! In za nekaterimi morajo potem čistiti drugi. Ne bodimo osli in ne puščajmo dlake povsod, kjer se ustavimo. Poskrbimo, da bodo naša postajališča zgledna, ne pa takšna kot je bilo pred novoletnimi prazniki videti na Selu. je prijazno povabil, naj se jim kar pridružim in potešim svojo radovednost. Med potjo sem izvedala, da je teleskop last prijaznega Marka, da pa ga rade volje posodi za take sezonske oglede zvezdic kot je bil torkov večer v letošnjem januarju. Astronomski krožek, ki ga Marko vodi, ponuja znanje o zvezdah mladim radove dnežem. Marko sem, Andrej tja, kar je listo tam zgoraj, ne sveti z baterijo, glas mlade niča, ki malo mutira, mi je razložil kako se orientiraš po zvezdi Severnici in se ne moreš nikoli izgubiti; dečko pozna mesta kje so posamezne zvezde in ozvezdja, astronomski atlas zna uporabljati tako dobro, da se, kadar je nočna vidljivost maksimalna, zamakne v zvezdna potovanja in Rimsko cesto, znanje je kar letelo iz njega Med pogovorom sem ugotovila, da je skupinica 25 po številu, sestavljena po starosti in spolu zelo pestro, odnos učiteljev in učencev pa zgled za marsikatero šolo; poklicati učitelja po imenu kaže na tisti demokratični odnos učitelja in učenca, ki ie v marsikateri šoli še velika neznanka. Tudi sama sem se lahko vključevala v njihov pogovor nemoteno, čeprav me niso poznali in tudi ne dobro videli, saj je bila noč naša skupna prijateljica. V službo sem odšla precej zgodaj, med dnevom sem izvedela, kaj se bo dogajalo na hribu za šolo; v večernih urah, ko sem prišla domov, sem z velikim veseljem sporočila družini, da sem opazovala skozi te leskop lunin zahod, planeta Jupiter in Saturn ter Zvezdno porodnišnico. Vsa navdušena sem domačim opisovala zvezdno le poto in iz pogovora zaznala, da je še kako prav, da so na šoli tudi taki zanesenjaki, ki si vzamejo čas in potešijo otroške in svoje želje. Veliko vedeti, nikoli ne škoduje, ve deti zanimive stvari, pa je posebna radost, ki nam kdo ve kdaj lanko koristi. Ko sem U-la še frklja, sem se zvezd kar malo bala, po tem so prišle drugačne dolžnosti, sedaj pa imam zopet čas za zvezde. Mladi astrono mi so me povabili ludi na spomladanski ogled zvezdnega neba. Izkoristila bom njihovo povabilo in pokukala v svet Drejčka in treh Marsovčkov. MICA KAVKA 12 1TOVICE r.n /lamnik Lukovica Problematika ukinitve podaljšanih avtobusnih prog od Trojan do Blagovice Kronologija: Avtobusni prevozi do Trojan, da ali ne, v letih 1995 do 1999 september 1995: dopis g. Rajka Kerši-ča, ki opozarja na težave pri prevozih dijakov in študentov februar 1996: KS Trojane opozarja na velike razlike v cenah vozovnic in neenakopravnem položaju dijakov in študentov pri prevozih glede na druge KS v občini junij 1996: obravnava problematike prevozov na občinskem svetu in sprejeti sklepi julij 1996: podpisana pogodba med Slovenskimi železnicami, KAM-BUS-om in občinami Domžale, Kamnik, Mengeš, Moravče in Lukovica o izvajanju primestnega prometa na osnovi enotne vozovnice september 1996: Protest staršev iz območja KS Trojane, ki zahtevajo podaljšanje prog in enakopraven položaj njihovih otrok v primerjavi z drugimi september 1996: obravnava problematike prevozov na občinskem svetu september 1996: posredovanje sklepov občinskega sveta in vseh protestov na Ministrstvu za promet in zveze - odgovora kljub urgencam nismo prejeli oktober 1996: obravnavanje omenjene teme na Odboru za urejanje primestnega potniškega prometa občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Moravče in Lukovica november 1996: Trojane sestanek KS Trojane, občina Lukovica, KAM-BUS december 1996: občina s svojim kombijem za prevoz otrok opravlja prevoze s Trojan do Blagovice in obratno, vendar zaradi posredovanja republiškega prometnega inšpektorja preneha s prevozi januar 1997: posredovanje KS Trojane pri usklajevanju voznih redov za leto 1997 pri CZS februar 1997: ponovno obravnavanje omenjene teme na Odboru za urejanje primestnega potniškega prometa občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Moravče in Lukovica maj 1997: na usklajevanju voznih redov KAM-BUS ni dobil soglasja za prevoze do Trojan julij 1997: ponpvcn dopis na Ministrstvo za promet in zveze - odgovora nismo prejeli december 1998: KAM-BUS podaljša proge do Trojan v letu 1998 si je občina prizadevala preko Odbora za urejanje primestnega potniškega prometa občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Moravče in Lukovica in v sodelovanju s KAM-BUS-om, da bi prišlo od GZS do potrditve voznega reda oziroma za ločeno obravnavo omenjenega prevoznika pri usklajevanju voznih redov. december 1998: Republiški inšpektor za cestni promet prepove opravljanje prevozov na podaljšanih linijah do Trojan z 8. januarjem 1999 11. januarja 1999 - KAM-BUS preneha voziti na omenjenih linijah To je le del vseh prizadevanj občine, KS Trojane in občanov, da omogočimo vsem svojim prebivalcem enakovredne prevoze, posebno še dijakom in študentom. Na koncu objavljamo zadnje pismo, ki ga je občina naslovila na MPZ in njihov prvi odgovor v zvezi s prevozi do Trojan. Presodite sami! V. P. ZUPANOV DOPIS NA MINISTRSTVO ZA PROMET IN ZVEZE Spoštovani gospod minister! Že dalj časa poznate večletna prizadevanja Občine Lukovica za podaljšanje avtobusnih prog iz Blagovice do Trojan, prav tako si je za to prizadeval avtobusni prevoznik KAM - BUS d. d. iz Kamnika; glede na zadnje opozorilo prometnega inšpektorata RS z dne 28. 12.1998 KAM - BUS-u o izpolnitvi obveznosti iz odločbe z dne 13.1.1998 o odpravi nepravilnosti v načinu opravljanja javnega prevoza oseb v prostem cestnem prometu, ki naj bi bilo v nasprotju z določilom 14. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 72/94,18/95 in 54/96), torej o ukinitvi prevozov na sedaj podaljšani progi do Trojan, smo prisiljeni ponovno urgirati. Navajamo naslednja dejstva: Občina Lukovica je skupaj s podjetjem KAM-BUS in prebivalci Trojan oziroma vseh naselij od Blagovice do Trojan vložila ogromno naporov, da bi ti ljudje imeli vsaj minimalne možnosti uporabljati enotne vozovnice, večjega števila prevozov do Domžal in Ljubljane, predvsem pa cenejših mesečnih vozovnic za dijake in študente. Ne moremo mimo dejstva, da vaše ministrstvo kljub moralni podpori projekta enotne vozovnics-na območju petih občin, zavira realizacijo samega projekta, na kar kaže tudi pasivnost ministrstva ob številnih prošnjah in urgencah krajanov, Občine Lukovica, podjetja Kam - Bus ter Odbora za urejanje primestnega potniškega prometa občin Domžale, Mengeš, Luko- vica, Moravče in Kamnik. Niti na eno vlogo nismo prejeli vašega odgovora. Kljub številnim argumentom, ki smo jih že naslovili na vas, ponovno poudarjamo naslednje: kljub uvedbi enotne vozovnice (prevoznika Kam-Bus in Slovenske železnice), s katero je možno v veliki prometni gneči prestopiti z avtobusa na vlak in nato na mestni potniški promet v Ljubljani prebivalci naše občine od Blagovice proti Trojanam osta|ajo tako rekoč »odrezani«, saj ostajajo brez medkrajevne povezave z Domžalami in Ljubljano. Dijaki, študenti in delavci se morajo tako voziti s 15 različnimi prevozniki. Tako ne morejo kupiti cenejših mesečnih kart, prav tako pa ne morejo uporabljati enotne vozovnice. Starši teh otrok v enem šolskem letu tako prispevajo tudi do 160.000,00 SIT več, kot bi jih stala enotna mesečna vozovnica. Pri tem sploh ne omenjamo obiskov kulturnih prireditev, knjižnice, šolskih aktivnosti, športnih prireditev, za katere je ta del naše občine prikrajšan. Neizpodbojno dejstvo je, da omenjeni prevoz ni primerljiv z ostalimi avtobusnimi prevozi, saj ravno enotna vozovnica omogoča neovirano izbiro načina prevoza. Torej gre za kombinirani avtobusni in železniški prevoz, zaradi česar utemeljeno zahtevamo, da te prevoze obravnavate ločeno od ostalih avtobusnih prevoznikov. Menimo, da bo z začetkom izgradnje avtoceste, ki našo občino prepolovi v dol- žini 24 km (najbolj prizadeta lokalna skupnost v Sloveniji), ta problem še bolj očiten, saj bo veliko prevoznikov uporabljalo obvoz skozi Tuhinjsko dolino. Največ fizičnih zapor pričakujemo ravno na odseku Trojane-Vransko in bodo tako prebivalci KS Trojane odrezani od možnosti javnega prevoza. Resnično smo prizadeti in ogorčeni nad vašim molkom, kljub siceršnjim ustnim obljubam. Vsi namreč poznamo edino rešitev tega vse večjega problema, to je vaše dovoljenje za ločeno obravnavanje teh prevozov na relaciji Domžale -Trojane. V tej smeri so tekla vsa prizadevanja doslej. Na žalost, brez uspeha. Poudarjamo, da ukinitve prevozov z 8. januarjam 1999 ne bomo sprejeli; v tem primeru bomo naredili vse, da se proga od Blagovice do Trojan ponovno uvede. Predvidevamo, da je to v obojestranskem interesu, zato vas ponovno prosimo in pozivamo, da v skladu s svojimi pristojnostmi izdate akt, s katerim bo podjetje Kam - Bus legalno opravljalo prevoze na tej relaciji. V primeru ukinitve omenjene proge bo Občina Lukovica brez pomislekov podprla državljansko neposlušnost prebivalcev krajevne skupnosti Trojane in dela krajevne skupnosti Blagovice. Pričakujemo vaš takojšnji osebni odgovor. S spoštovanjem! župan ANASTAZI) ŽIVKO BURJA Ministrov odgovor Avtobusni prevoz na relaciji Itl.igo-vica - Trojane Z dopisom št. 11/99 - ML z dne 6. januar 1999 ste me seznanili z vašimi željami za ohranitev avtobusnega prevoza na relaciji Blagovica - Trojane, ki jo je izvajal prevoznik KAMBUS d. d. iz Kamnika. Dne 26. 7. 1996 je bila med Občinami Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče, Slovenskimi železnicami d. d. Ljubljana in avtobusnim podjetjem KAMBUS d. d. Kamnik podpisana Pogodba o izvajanju primestnega potniškega prometa iz območij občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče na osnovi enotne vozovnice. Ob tem je potrebno poudariti, da Ministrstvo za promet in zveze ni podpisnik pogodbe in nima nikakršnih obveznosti in pristojnosti v zvezi z neposrednim izvajanjem pogodbe. Na pobudo krajanov občine Lukovica so bili prevozi na liniji Ljubljana - Blagovica, ki jih izvaja prevoznik KAMBUS d. d. Kamnik, podaljšani do Trojan in je zanje veljala enotna vozovnica. Vendar pa so bile ob nadzoru cestnega prometa od Prometnega inšpektorata Republike Slovenije ugotovljene nekatere nepravilnosti. Z odločbo PIRS-a št. 149 12/ 98 DN z dne 13.01. 1998 je bilo prevozniku naloženo, da ugotovljene nepravilnosti odpravi iti način Izvajanja prevoza oseb v javnem cestnem prometu uskladi z določili Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS št. 72/ 94, 18/95, 54/96 in 48/98). Iz odločbe PIRS-a izhaja, da mora prevoznik za zgoraj navedeni prevoz pridobiti registracijo linije, vozni red pa je potrebno predhodno uskladiti, kot to določa pravilnik o avtubusnih voznih redih (Uradni list RS št. 9/98). Prevoznik je to poskušal, vendar niti v usklajevalnem postopku na redni usklajevalni konferenci niti v arbitražnem postopku voznega reda ni uspel uskladiti in registrirati. Razlog je v tem, da je pokritost navedene relacije z javnimi avtobusnimi prevozi zelo dobra. To pomeni, da so odhodi na tej relaciji v konicah v manj kot 15-minutnih intervalih. Takšen interval pa pravilnik o avtobusnih voznih redih opredeljuje kot zadostno dostopnost v primestnem prometu, ki zadovoljuje potrebe po prevozih v dnevni migraciji, kamor spada tudi prevoz dijakov in študentov v šole in iz njih. Iz navedenega sledi, da trditev v vašem dopisu o »odrezanosti« krajanov Trojan ni točna, celo nasprotno, ponudba prevozov na tem koridorju je bistveno boljša od slovenskega povprečja. Na podlagi Zakona o prevozih v cestnem prometu je mogoče opravljati javni prevoz oseb v prostem cestnem prometu, ki vsebuje elemente linijskega prometa na podlagi dovoljenja ministra pristojnega za promet. Izjemoma se takšen prevoz lahko opravlja v primerih, ko se opravlja iz krajev in v kraje, kjer ni linijskega prevoza ali ta ne ustreza potrebam uporabnikov. Prevoznik KAMBUS je izvedel tudi aktivnosti, ki so potrebne pred začetkom postopka za izdajo dovoljenja. To pa je pridobitev mnenja Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije, ki ju mora skladno z določili citiranega zakona priložiti vlogi za izdajo dovoljenja. Mnenji obeh zbornic sta bili negativni, tako da prevoznik niti ni začel postopka za izdajo dovoljenja za prevoze na relaciji Trojane - Blagovica oziroma Trojane - Ljubljana. Glede na navedeno ugotavljam, da niso podani pogoji za izdajo dovoljenja na podlagi 14. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu. minister mag. ANTON BERGAUER Stopimo iz teme Pod tem geslom Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu priporoča uporabo svetlečih odsevnikov-kresničk za pešce za večjo varnost v prometu. Po novem zakonu pa so tudi vozniki dolžni podnevi voziti z kratkimi zasenčenimi lučmi. Na slabšem so vozniki, ki nimajo že vgrajenega stikala za dnevne luči. Povprašali smo serviserje pri nas najbolj pogostih znamk avtomobilov: Renault Avto car Mengeš ter Servis Debevc Volksvvagen, Audi servis Mengeš ter dobili odgovor, da je pri njih že močna naknadna vgradnja stikala za dnevne luči. Verjetno pa tudi za vozila, ki niso tako pogosta na naših cestah, obstaja rešitev, samo na pooblaščeni servis se bomo morali odpraviti. V teh meglenih dneh vam priporočamo uporabo kresničk, če ste se peš ali s kolesom odpravili na potep ali v trgovino. Voznikom in vsem ostalim udeležencem v prometu pa: »Če bomo pametni in strpni, bo srečno 1999«. DRAGO JUTERŠEK OBČINA ) r i r e d i t t VSOuOto, t), februarja 190,0, ol 19. uri v kulturnem domu v Lukovici TOPE SRCE JfU t C,lCi < '< '/// RAZSTAVA. liU-mb dVl JM - v a l> l i e n i Izid februarske šlevilke jo predviden 18. februarja, rok za oddajo prispevkov, ki bodo objavljeni v februarski številki, je 9. februar. Prispevke oddajte na Občino Lukovica, v tajništvo. GORJAČA HVALI Lukovica iz proslave ob Dnevu samostojnosti Razmišljanje po proslavi ob oblet-nii 1 I )neva samostojnosti Republike Slovenije v Lukovici. Scenarij se je izvedel na lemo |anko Kersnik pisatelj, polilik in narodni buditelj. Slavnostni govornik je bil župan občine Lukovi-1 a, g. Anastazij z'ivko Burja. I dino njegov govor je vseboval prave misli o prazniku, se pravi, bil je v zvezi s praznikom. Opisal je prehojeno pol Slo venije in občine Lukovice po plebiscitu in naše dosežke doma in v svetu. Na kraju pa je poudaril, da Slovenci ne znamo spoštovali naših slovenskih praznikov, nas je sram ali se bojimo pred sosedom izobesiti slovensko zastavo v novo nastali državi. Menim, da bi morali biti ponosni n.1 državo Slovenijo vsi državljani, saj smo si jo preveč želeli, ne glede na to, da smo sedaj priča grobemu liberalizmu in brezpravni državi! Za primer naj vam povem, da kurdski narod Ste je blizu 20 milijonov Kurdov, pa še vedno nimajo svoje državo! Vredno je razmislili o tem! |UR Pristojni za vzgojo in izobraževanje naših otrok za isto mizo Že stari rek pravi, da so otroci naše največje bogastvo. Njihova prihodnost je veliko odvisna od tistih, ki je vzgajajo. Poleg staršev, ki imajo za svoje otroke največjo odgovornost, na njihovo življenje vpliva še vrsto drugih ljudi. Gotovo so to v prvi vrsli učiteji in duhovniki. . Gospod župan, Anastazij Živko Burja, je dne 20. januarja, na skupni sestanek poleg odgovornih na občini, povabil še ravnateljic o osnovne šole Janka Kersnika Brdo, ga. Zdenko Pengal, vodji podružičnih šol Krašnje in Blagovice, ga. Božo Požar in ga. Gizeto Kosmati n, g. arhidiakona Andreja Sveteta iz Brda, dekana domžalske dekanije, g. Vlada Pečnika, iz Doba in duhovnike-posameznih župnij v občini Lukovica, g. Antona Poto-karja iz Krašnje, g. Jožeta Vrtovška iz Blagovice. Upravičeno odsotna sta bila le g. Mihael Trdin, upokojeni župnik iz Češnjic, in g. Janez Očkon, župnik z Šentgotar-da. Gospod župan je najprej pozdravil vse pristone. Nato je kratko spregovoril o pomembnosti sodelovanja med ljudmi tako na področju vzgoje in izobraževanja, kot tudi na vseh drugih področjih. Površina, njihove narave značilnosti in število ljudi vsekakor vplivajo na razvoj občine, loda lokaj živimo, tako je in tu se kaj dosti spreminjati ne da. Edino, kar nam ostane, je, da stopimo skupaj, se pogovorimo o perečih vprašanjih ter jih poskušamo rešiti tako, da bo sprejemljivo za vse. Pogovor med občino, šolo, cerkvijo itd. je še toliko bolj pomemben pri občinah, ki so majhne. Izkazalo se je, da so sestanki tudi v takšni sestavi zelo potrebni. Odprla so se marsikatera vprašanja, ki nas povezujejo in jih lahko, in kar je tudi prav, rešujemo skupaj. Med drugim je bila izražena želja, naj se pouk in dejavnosti v šolah usklajujejo z dejavnostmi po župnijah. Res nas je malo v tej dolini črnega grabna, toda prepričani smo, da lahko storimo veliko, če smo v stvareh, ki služijo za dobro naših ljudi, enotni, potrpežljivi in včasih tudi strpni. V. POGRAIC Blagoslov konj in živine na Štefanovo Navada je, da se na Štefanovo, to je dan po božiču, blagoslovi sol za živino, da bo le-ta zdrava skozi prihajajoče leto. V Šentvidu, v podružnični cerkvi pa na ta dan tudi blagoslovijo konje, katere pripeljejo k blagoslovu. Tudi v soboto, 26. decembra je bilo tako. Slovesnost se je pričela s sveto mašo, maševal je domači župnik, g. Andrej Svete, bogoslužje pa je spremljalo ubrano petje. Po končani maši je župnik pred cerkvijo blagoslovil množico konj. I ,istroki svoje konje ob tej priložnosti še posebej lepo okrasijo oz. polepšajo, Nekateri so s konji kar prijezdili na slovesnost, drugi so se. pripeljali s konjskim vpregami, tisti, bolj od daleč, pa so konje raje pripeljali v prikolic ah. Vseh konj je bilo okoli štirideset. Prišli so od blizu in daleč oziroma iz vseh okoliških krajev (tudi iz sosednjih občin). Opažam, da je vsako leto pri bla- goslovu vedno več konj in prav razveseljivo je, da se vse več domači- nov odloča, da tam, kjer imajo možnost, skrbijo za vzgojo in rejo konj. Zato tudi ni čudo, da so se rejci konj v Črnem grabnu odločili in ustanovili Konjerejsko društvo I u kovica, o katerem bomo še slišali Verjamem, da bo blagoslov spremljal živino, konje ter vse tiste, ki skrbijo za te živali skozi vse leto. MONIKA Konje ob tej priložnosti še posebej lepo okrasijo Foto: B. Stupica Sveti Miklavž, pomagaj mi-Ti, da bom postal dober kot Ti. Ko zagledaš nedolžni obrazek otročička, se ti mora v srcu nekaj premakniti, pa če je srce še tako trdo. V soboto, 5.12.1998, nas je v Štentvidu in Lukovici obiskal sveti Miklavž in ob tem obisku smo videli mnogo prisrčnih, nedolžnih in tudi malce prestrašenih olroških obrazkov, ko jih je obdaril. Zelo smo hvaležni prav vsem za srečanje s svetim Miklavžem: za pomoč Občini Lukovica, KS Lukovica, KS Rafolče in KS Zlato Polje ter Napredku Domžale, g. Skoku. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem župnije Brdo in /lato Polje, prav tako pa se zahvaljujemo vsem nastopajočim. ISKRENA HVAI A! Ljubezen je dajanje vere in kdor ima malo vere, ima tudi malo ljubezni. (Erich Fromm) Lukovica /lamnik NA OBISKU PRI BOŠTJANČEVI MAMI IZ ŠENTVIDA Najstarejša občanka občine Lukovica V predprazničnih dneh, ko si vsi želimo toplega stiska rok in prijaznih besed, v dneh, ko se izteka vse »staro« in z upanjem pričakujemo novo leto, ki naj bi bilo vsaj takšno, kakršno je bilo prejšnje, sva z županom, g. Anastazijem Živkom Burjo, obiskala Maksa Cerarja iz Krašnje in družino Planine iz Trnjave. Župan je vsem zaželel zvrhan koš zdravja in miru ter najlepše želje za prihajajoče leto. Obiskala pa sva tudi našo najstarejšo občanko, Jožefe) Novak, po domače Boštjančevo mamo. Rodila se je 27. 4. 1903 na Vrhu nad Krašnjo, danes pa živi v Šentvidu pri Lukovici. Z njo sva malce pokramljala. Pri Johani in Matevžu Osredkarju je bilo devet otrok. Sedem hčera in dva sinova. Jožefa se je rodila kot tretji otrok. Doma so imeli kmetijo, ki pa je bila premajhna, da bi lahko preživeli. Zato so otroci večkrat zahajali v gozd, da so nabirali borovnice, jagode, kostanj, gobe, skratka vse, kar je bilo dobro za pod zob. Leta 1925 se je Jožefa poročila. Za moža je vzela Franca Novaka, edinega sina pri Boštjančevih v Šentvidu. Pred poroko je Franc preživel kar 10 let v Ameriki. Ker tam ni našel tako brhkega dekleta, kot je bila Jožefa, seje raje vrnil domov. Skupaj sta si zgradila nov dom in na svet jima je prijokalo osem otrok. Hči in sedem sinov. Leto 1962 je bilo za Jožefo žalostno. V 66. letu starosti ji je umrl mož Franc in sama je morala prevzeti vso skrb za družino. Na moža ima Jožefa lepe spomine. Bil je dober mož. Ukvarjal se je še z marsičim. Leta 1947 je bil izvoljen za predsednika Krajevnega ljudskega odbora Prevoje, bil je predsednik gasilskega društva Prevoje in dober pevec ta- kratnega šentviškega zbora. Mama Jožefa se še dobro spominja mladosti. V šoli se je naučila veliko pesmic, ki jih še danes, pri 95 letih, rada pripoveduje svojim domačim. Najraje se spominja, ko so jo domači peljali v njen rodni kraj na Vrh. Od njenih osmih otrok sta živa še sin Pavel in hči Ana, sedaj z družino skrbita za mamo Jožefo. Boštjančeva mama je videti kar trdnega zdravja. Prepričana je, da bo živela vsaj tako dolgo kot njena sestra Angela, ki je spomladi lansko leto umrla v Ameriki, stara dobrih 99 let. Tudi mi ji želimo še vrsto zdravih let. Upamo, da se prihodnje leto zopet srečamo. Za darilo ji je župan obljubil pomoč pri napeljavi telefona. Tega je bila vesela, saj bo telefon v primeru njene bolezni hudo potreben. »Oj, kje so zdaj ta leta? Kje mladost? Saj sem dolgo na tem svet, pa še prekratko.« Da, kratka, prekratka so leta življenja, pa tudi če dočakaš starost, kakršno je naša mama Jožefa. V. POGRAJC ~1 Zdravje je naše največje bogastvo Zaradi premajhnega zavedanja bogastva zdravja so se pri lukov-ški zvezi prijateljev mladine odločili, da bodo naše krajane seznanili o tem, da je zdravje naš največji zaklad. K sodelovanju so povabili prof. Nedeljko Luznar, ki nas bo skozi vse leto seznanjala z radostmi, ki jih prinaša zdravje, in slabostmi zaradi katerih zbolimo. Prisluhnimo ji! odsotnost bolezni - je življenjska kakovost. Ta življenjska kakovost nam zagotavlja, da bomo uspešno premagovali vsakdanje naloge, strese in obremenitve, ne na- Kako bolje upravljati s svojim življenjem? V prvi vrsti moramo poiskati UREDNICA Zdravje Najpogostejša dobra želja ob praznikih, ki so ravno minili, jebi la izrečena z besedami »pred vsem zdravja vam (si)želimo«, »samo da bo zdravje«... Velikokrat smo čutili, da so želje iskrene in izrečene iz srca. Vendar je zdravje predvsem naša osebna notranja moč in zave danje! Zelje nam lahko to moč in samozavedanje samo ojačajo, nimajo pa večjega vpliva na samo stanje. Zdravje je osnovna človekova pravica in hkrati dolžnost vsakega posameznika. Kako to pravi c.o uveljavljamo in uresničujemo, pa je v prvi vrsti odvisno od naših vrednot, stališč, znanja in odnosa do zdravja. V prvi vrsti se moramo vprašati: Kaj meni pomeni zdravje? Kako zdravje občutim in doživljam? Kaj sem pripravljen narediti za ohranitev ali izboljšanje svojega zdravja? Ali obstajajo različna stanja zdravja? Nekateri strokovnjaki opažajo, da smo do nedavnega zdravje in bolezen označevali kot dve nasprotji. Danes ugotavljajo, da je oboje del procesa, ki ga imenujemo življenje. Zdravje je moč, s katero upravljamo svoje šibke točke. Tako zdravje kot bolezen sta soodvisna od vplivanja telesa, duha in duše. Svetovna zdravstvena organizacija je pojem zdravja na novo defi- Bodimo ponosni na to, kar smo, kar znamo in kar delamo. Imejmo dobro samopodobo. Naredimo bilanco: Kaj me ovira? Kaj me spodbuja? Kaj nosim v sebi iz preteklosti? Postavimo si prioritete in r ilje. Poiščimo svoje talente, odkrijmo, kar dobro obvladamo, nad čim se navdušujemo, kaj nas zanima. Izogibajmo se ljudem, ki širijo negativne energije. Družimo se s tistimi, ki so navdušeni, dobro razpoloženi. O svojih pomembnih zadevah odločajmo sami. Napake niso katastrofa, temveč usmerjevalke za prihodnost. NEDELJKA LUZNAR, prof. /drav. vzgoje Ex tempore Krašnja '98 Že osmo leto se ljubitelji novih izzivov in vsega lepega srečujemo v skupini amaterskih slikarjev, ki sodelujejo v okviru KUD Fran Maselj Podlimbarski v Krašnji. Skupina šteje do osem članov. Med delovanjem smo svoja iskanja usmerili v različne tehnike slikanja in se spogledovali z različnimi umetniškimi smermi. V letošnjem letu smo se odločili za »črno umetnost«. Zanimiva besedna prispodoba in še bolj zanimivo delo, ko do končnega odtisa nisi prepričan, kaj se bo prikazalo na papirju. Pri tem delu se srečujemo z lino-lejem, lesom, lepilom, s krpicami, z bakrom in nazadnje še s tiskarsko barvo, ki tudi na nas pušča sledi. Tako nam postane samoumevno, od kod ime »črna umetnost«. Spoznavati smo začeli grafiko. In da bi s to zvrstjo umetnosti seznanili še koga, smo letošnji ex tempore organizirali malo drugače. Namenjen je bil grafiki in pa spoznavanju ter družabnemu srečanju ljubiteljev likovne umetnosti, ki delujejo v Mengšu, Domžalah, Kamniku in Krašnji. Povsod imajo namreč likovne skupine, člani pa se redno srečujejo in ustvarjajo pod strokovnim vodstvom. Na letošnji jubilejni 10. ex tempore v Krašnjo izjemoma nismo vabili akademskih slikarjev, to pa bomo v tem letu še storili. Našemu vabilu se je odzvalo 29 ljubiteljev likovne umetnosti. Tema in tehnika sta bili prepuščeni odločitvi posameznika. Tako so udeleženci iz Mengša ustvarjali bakroreze, v tem početju so bili že pravi strokovnjaki. Nekoliko manj spretni v tej zvrsti smo bili Krašnjani, ki smo jim sledili, Domžalčani in Kamničani pa tudi niso samo opazovali, ampak so naredili kar nekaj zanimivih odtisov. Vse to naše ustvarjalno početje je spremljal in usmerjal gospod Vinko Železnikar. Izdelki tokratnega ex tempora bodo zanimivi. Na razstavi bodo bakrorezi in slike z oljnimi, akvarelnimi in pastelnimi barvami. Ex tempore Krašnja '98 je uspel delovno in družabno. Vsi udeleženci srečanja so iskreno izrazili željo po ponovnem druženju, saj se tako osebno spoznamo, izmenjujemo izkušnje in se marsičesa naučimo. Ostanejo pa tudi zanimivi likovni izdelki. MAGDA KREFT KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja vas vabi na otvoritev razstave Ex tempore Krašnja 98 Otvoritev razstave, kije namenjena tudi praznovanju slovenskega kulturnega praznika, bo v petek, 12. februarja, ob 19. uri v prostorih šole v Krašnji. Razstava bo odprta do 21. februarja, in sicer meil tednom od 16. do 18. ure, ob nedeljah pa od 1,0. tlo 12. ure ni od 15. do ifi. ure. ŠOLSKI KOTIČEK • ŠOLSKI KOTIČEK • ŠOLSKI KOTIČEK • ŠOLSKI KOTIČEK • ŠOLSKI KOTIČEK Živimo Z naravo Naša šola je vključena v evropski projekt Mreža zdravih šol. V okviru tega projekta smo se odločili, da bomo vsem učencem od male šole do 7. razreda ponudili 2- do 5-dnevne tabore z namenom raziskati naravo, jo spoznati, se naučiti aktivno preživljati prosti čas, širiti športna znanja, se bolje spoznati in družiti, saj večina učencev živi v odmaknjenih vaseh. V taborih združujemo športne, naravoslovne, kulturne dneve in ekskurzije, da učenci do konca osemletke spoznajo in obiščejo večino slovenskih pokrajin. Udeleženci taborov od male šole do 4. razreda so na teh straneh že poročali o doživetjih v taborih, lokrat predstavljamo tabore na predmetni stopnji, ki imajo svoj začetek v juniju 1995, ko smo se z učenci takratnega 6. b razreda z nahrbtniki na ramah in dvema tisočakoma v žepu zbrali na avtobusni postaji v 1 ukovii i in potovali z avtobusi in vlakom v Belo krajino v vas Vukovce pri Vinici. Fantje so postavili šotore, dekleta pa so bivala v stari kmečki hiši. Za hrano smo po-skrbeli sami. Nepozabni pa so spomini na veslanje na Kolpi, plavanje, srečanje z ribičem, lovcem in vaščani. V letošnjem šolskem letu bomo že četrtič organizirali tabore za 5., 6. in 7. razrede. S. razredi bodo na tridnevnem taboru na Blokah raziskovali kraški svet, z meandri, ponikalnicami, kraškimi jamami, travniki in zdravilna zelišča, živalstvo, ljudsko izročilo in kulturo v Krpanovi deželi. Pohodništvo z orientacijo in športne igre bodo zapolnile življenje na Blokah. b. razredi so v oktobru preživeli teden dni v dqmu Škorpijon na Kozjaku. Prvič smo bili v domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Strokovni delavci doma so nam pripravili program »Življenje v naravi« in nam približali naravo z veliko mero ljubezni in nam zbudili čut za ohranitev čistega in zdravega okolja. Navdušili so nas za lokostrelstvo, jahanje in orientacijo s taborniškimi veščinami. Na naši poti smo si ogledali velik del Štajerske in Ptuj z okolico. 7. razredi bodo v juniju preživeli teden v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah. Izpopolnili bodo plavalno znanje, čolnarili na Kolpi, se pomerili v lokostrelstvu in športnih igrah, izvedli naravoslovni dan o meteorologiji, se udeležili delavnic o samopodobi in sproščanju, raziskali Dolenjske Toplice in okolico. Spodbujali jih bomo k strpnosti, medsebojnemu sodelovanju in razumevanju. Na ekskurziji pa bodo spoznali dolino Krke, Jurčičevo domačijo, Dolenjsko z Novim mestom, Kostanjevico, Otočec in Belo krajino od Semiča, Metlike, Adlešičev do Župančičeve Vinice. i Zastavljene cilje dosegamo z izjemnim sodelovanjem učiteljev naravoslovja, športnih pedagogov, šolske psihologinje, razredničark, ki s svojimi specialnostmi obogati jo vsebine taborov in vodstva šole. Menimo, da se nam vložen trud obrestuje in se lahko pohvalimo, da se z učenci dobro poznamo, smo prijatelji in tako laže premagujemo naše skupne poti. Udeležba v naših taborih je od 90 - 100%. Stroške plačajo starši večinoma v več obrokih. Želimo si, da bi nam tudi za te dejavnosti nudila denarno pomoč občina Lukovica, saj je tovrstna naložba dolgoročno najobetavnejša. IOŽICA KRALJ Športna pedagoginja TABOR SESTOSOLCEV Bili smo na Kozjaku Na poti na tabor je bilo v avtobusu zelo živahno. Med potjo smo se ustavili v Mariboru in si ga ogledali. Ko smo končno prispeli na težko pričakovan Boč, se je začelo... Kje bom spal? Kam s prtljago? Kje se naj sezujem?... Bili smo nestrpni in hkrati radovedni. Toliko smo potrpeli, da smo na vsa ta vprašanja dobili odgovore. Na taboru pa je bilo takole: Risali smo na svilo in pri tem neznansko uživali. Fantje, katerim risanje na svilo ni bilo všeč, so zagotovo potrdili, da je bilo lokostrelstvo fantastično. Tudi ljubitelji konj so prišli na svoj račun. Lahko smo zajahali konja, da nas je malce ponesel. Zadnji dan pa smo imeli orientacijski pohod, najboljši pa so dobili tudi nagrade. Najhujše je bilo pospravljanje sob, za fante 6. c pa to ni bilo, saj so zmagali in dobili nagrade. Noči so minevale za nas razburljivo, za učitelje pa mučno. Zelo težko pa je bilo oditi, a če smo hoteli ali ne, morali smo oditi. Ustavili smo se na Ptuju in si od zunaj ogledali grad. Potem je bilo tisto, kar smo čakali. »Trgovina!« vsi smo se zapodili noter in začeli nakupovati. V avtobusu je bila prava katastrofa, papirček tu, papirček tam, učitelji pa s košem za njimi. Ko smo se peljali po avtocesti, smo se začeli poslavljati. Ko pa smo izstopili, so nas že čakali starši. Na taboru smo se imeli COOL, NORO, THE BEST - plesi, lokostrelstvo, jahanje... je bilo fantastično. ŠPELA BRVAR, 6. t Obisk doma ostarelih v Domžalah in Mengšu Če boš kadarkoli potreboval dlan, ki bi ti pomagala, se spomni, da imaš eno, na koncu svoje roke. In ko boš starejši, se spomni, da imaš dve dlani, eno, s katero pomagaš sebi, in drugo, s katero pomagaš drugim. Razredničarka nam je predlagala, da bi obiskali dom ostarelih v Domžalah in Mengšu. Pri tem nas je opozorila na trdo delo. Kljub temu smo to pobudo z veseljem sprejeli. Takoj smo začeii z delom. Naredili smo preko 400 čestitk, s katerimi smo jim zaželeli vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto. Na programu pa je bilo nekaj skečev, s katerimi smo želeli razvedriti upokojence v domu. Učenke iz 7. c so pod vodstvom Maje Pustotnik zaplesale ples na techno glasbo. Tudi narodno zabavne glasbe nam ni manjkalo, Saj je Špela urno raztegnila svoj meh. Z igro Stara jablana, ki so jo zaigrali učenci iz 7. b (Ines Zaje, Cirila Celestina, Teja Smerkolj, Nina Sever, Metod Celestina in Vasja Jarc), pa je poskrbela za razpoloženje starih časov. Za obisk teh dveh domov smo se dogovorili v začetku decembra 1998. Odpravili smo se dopoldne ob 9. uri. To nam je bilo še dodatno veselje, saj nam ni bilo treba k pouku. Odpeljali smo se z avtobusom. Najprej smo šli v Domžale. Kaj hitro smo začeli z našim programom. V dvorani so se že zbirali varovanci. Tiste - onemogle, ki niso mogli priti, smo obiskali v sobah. Nekaj učen- cev je po sobah nosilo čestitke in jim zaželelo vse najboljše ob prihajajočem letu. Drugi pa smo jim to pokazali kar z odra. Ko je bil program končan, so nas uslužbenci pogostili s keksi in čajem. Tega smo bili zelo veseli. Na poti v Mengeš smo si v avtobusu malce odpočili in si pripovedovali svoja doživetja. Ko smo prispeli, smo se zopet pri pravili na program. Ta je bil enak kot v Domžalah. Podobno kot v prejšnjem domu so bili tudi tukaj nepokretni, zato smo jih obiskali po sobah. Za zahvalo pa so vsake ga izmed nas obdarili z vrečko bonbonov in sokom. Upokojenci so bili zelo veseli našega obiska, saj jih razen domačih le redko kdo obišče. Upam, da smo jim polepšali božične in novoletne praznike. Mednje smo prinesli nekaj mladostnega veselja. Tisti učenci, ki nimajo stika s starejšimi ljudmi, so se jim ti malce zasmilili. Marsikdo je pomislil na to, kakšni reveži so, saj so prepuščeni sami sebi. In do konca življenja bodo preživeli v takšnem stanju. V imenu učencev bi se rada zahvalila obema domovoma za gostoljubnost in pogostitev. Veseli smo, da smo lahko bili vaši gostje. Vsem pa še enkrat zaželim obilo zdravja in sreče v prihajajočem letu. Naj se vam izpolnijo vse želje. Posebna zahvala pa pripada tudi učiteljici lani Kovic za to čudovito spodbudo. Res lepa hvala! ŠPELA KVEDER, 7. c UJANUAR PROSINEC /lamnik Lukovica ČEBELARSTVO V LUKOVICI Praznovanje 80-letnice Začetki čebelarstva v Lukovici segajo v leto 1919, ko je bila na Brdu ustanovljena čebelarska podružnica za takratni brdski sodni okraj. Letos tako Čebelarsko društvo Lukovica praznuje 80-letnico obstoja, žal pa ob tem prihaja do različnih razlag glede Ustanovitve oziroma sedeža nastanka te, nekdaj skupne podružnice. Povsem razumljivo je, da je njenih »pravnih naslednikov« več, saj je sodni okraj Brdo v tistih časih zajemal več sedanjih občin. Razumljivo je tudi, da si vsi želijo obeležiti visok jubilej: vendar pa nas, lukoviške čebelarje boli, da nekateri, žal, ne vedo več oziroma nočejo vedeti, KJE je bila nekoč skupna čebelarska podružnica ustanovljena. Čebelarsko društvo Lukovica je v zvezi z omenjenim praznovanjem domžalskemu društvu poslalo pismo, ki ga objavljamo v celoti. Govorijo in slišimo, da vaše društvo v letošnjem letu praznuje 80-letnico svojega obstoja. Strinjamo se, da so tako častitljivi jubileji lepa priložnost za pregled doseženih uspehov in potrditev zgodovinskih resnic, žal pa ob tem ne moremo mimo nekaterih dejstev. Ob pregledu rokopisnega gradiva zgodovinskih zapisov o organiziranosti in delu čebelarske podružnice za brdski sodni okraj (1919-1941) kot nesporno ugotavljamo naslednje: Komaj leto po koncu 1. svetovne vojne je bila za brdski sodni okraj ustanovljena čebelarska podružnica v Lukovici pri Slaparju, torej v takratni Občini Lukovica. Prvi predsednik je bil Janko Rahne, notar na Brdu, ki je bil ponovno izvoljen še večkrat. Navedba stalnega bivališča takrat vpisanih članov nam pojasnjuje tudi uradni naziv čebelarske podružnice za brdski sodni okraj, saj je bil vpis v ta sodni register pogojen s takratno deželno zakonodajo in sodno prakso. Največ članov podružnice je bilo iz Lukovice, seveda pa so bili člani tudi od drugod, saj je naš sodni okraj zajemal širši del sedanjega domžalsko-kamniškega območja. Tudi naslednji občni zbori podružnice so potekali v okolici Lukovice (I. 1920 na Prevojah, kasneje pa seveda tudi drugje v Dobu), saj se je število članov začelo povečevati tudi z ljubitelji čebelarstva iz širšega območ-jatbrdltoega sodnega okraja." rvlentmo, da podrobnejše pojasnjevanje ni potrebno, saj je nastanek te čebelarske podružnice jasno prikazan v omenjenih zapisih. Danes vsi, tako Čebelarsko društvo Lukovica kot tudi Čebelarsko društvo Domžale, lahko govorimo o nekakšnem pravnem nasledstvu čebelarske podružnice brdskega sodnega okraja. Obe društvi sta novoustanovljeni; ob tem ne zanikamo dejstva, da je vaše društvo že dalj časa registrirano, vendar pa je tudi čebelarska družina Lukovica obstajala ves čas od I. 1941 - naprej v okviru društva Domžale-Kamnik, nato pa v okviru domžalskega društva. Ne oporekamo upravičenosti vašega praznovanja, glasno pa želimo poudariti, da je bil predhodnik vašega društva ustanovljen v Lukovici. Pričakujemo torej, da boste verjetno spregledano zgodovinsko dejstvo umestili na zasluženo mesto. Ob tem tudi poudarjamo, da glede na sedež in kraj ustanovljene podružnice za brdski sodni okraj originalni rokopisi zapisov o ustanovitvi sodijo k Čebelarskemu društvu Lukovica. Čebele ne poznajo občinskih meja, zato naj bi tudi naše sodelovanje v bodoče te meje preseglo. Tako pri nas kot v domžalski občini smo lahko ponosni na opravljeno delo, saj je bilo razen nekaj kratkih izjem neprekinjeno. Želimo vas tudi seznaniti o praznovanju naše 80-letnice, ki ji bomo dali poudarek ob letošnjem občinskem prazniku. ČD LUKOVICA V Občni zbor Športnega društva Zlato polje Ob koncu lanskega leta smo se člani Š. D. Zlato polje zbrali na občnem zboru, na katerem je bilo podano poročilo o delu društva za leto 1998. Poleg članov smo nanj povabili predstavnike občine Lukovica, vendar pa se zaradi zadržanosti povabilu niso odzvali. Predsednik društva, g. Milan Šinkovec, je navzoče seznanil o delu katerega smo opravili v lanskem letu, o delovanju društva ter poudaril, da bi bili lahko še veliko bolj dejavni, kakor pa smo bili. Naše prvo delo je odprava posledic vodne ujme, saj je plaz odnesel velik del nasipa in samega igrišča, s tem pa nam je bila povzročena huda materialna škoda, je dejal predsedujoči. Podano je bilo poročilo o športnih dejavnostih društva; to se to pot lahko pohvali z največ odigranimi tekmami malega in /lamnik velikega nogometa v preteklem letu, saj je bilo kar trideset medsebojnih srečanj. Z nekaterimi ekipami smo navezali prave prijateljske vezi. Zato smo si tudi za letošnje leto zadali obvezo, da vsa srečanja obnovimo. Iz celoletne evidence je razvidno, da je najboljši strelec z največ zadetki v lanski sezoni ROMAN HRIBAR, sledijo pa mu STANE HRIBAR, JANEZ HRIBAR, DAMJAN MOČNIK in ROMAN KLOPIČ. Povedati moram, da smo se udeležili tudi nekaj turnirjev, podobnega pa organizirali tudi sami. Na njem je sodelovalo dvanajst ekip. Sicer pa smo se odzvali in udeležili tudi vlečenja vrvi; to je organizirala gostilna Bevc v Lukovici. Za osvojeno tretje mesto v kategoriji do 600 kg smo prejeli pokal. Predsednik društva nas je ob koncu pohvalil za vloženo delo. Pohvalo je namenil tudi občini Lukovica za podporo društva ter izrazil željo, da bi bila ta v prihodnje še izdatnejša. Poudaril je, da moramo biti v letu, ki je pred nami, še bolj delavni. T. HABJANIČ »Šentviški zvončki na Dunaju pred Burgtheatrom« Šentviški zvon z božično pesmijo na Dunaju Pevke in pevci Šentviškega zvona smo pravkar sklenili venec božičnih nastopov, s katerimi smo obeležili 10-letnico pevskega delovanja. Ob glasbeni spremljavi citrarja Plahutnika in organista Primoža Krta smo z zborovodjem Karlom Leskovcem spet obnovili tiste najlepše mehkobne melodije, ki vedno znova osvojijo človeško srce in dajo polet duši. Božična pesem ni nikoli izpeta, je preprosta in nikoli dolgočasna. Na vsaki vaji jo pojemo spoštljivo in čuteče, z njo doživljamo duhovno pripravo na božične praznične dneve in na najlepšo, sveto noč. Kako pomirjujoč je občutek, da je v življenju nekaj stalnega, oprijemljivega, kar se znova in znova ponavlja, 2000 let. Ko so se v decembru in prvih dneh januarja napolnile cerkve s poslušalci in so se zvoki dvignili v višino kupole med angele, svetnike in sveto družino, smo se vsi zlili v eno samo harmonijo. V tistem trenutku začutiš Dobroto in človeško duhovno bližino. Ko da so se zganili pastirci v jaslicah, ko da je prisluhnilo Dete. Tako je bilo v cerkvah v Šentvidu, v Mengšu, na Križu pri Komendi, na Viru, v Ribnici in v slovenski cerkvi Srca lezusovega na Dunaju. Predstavljeni smo bili tudi na radiu Ognjišče, s pesmijo in besedo. Na Dunaju je poiskal zvezo s slovenskim župnikom g. Antonom Steklom naš predsednik Darko, ko je jeseni potoval z izletniki domače Karitas in cerkvenimi pevci. In tako smo se v nedeljo, 10. januarja, ob i. uri ponoči vsi krmežljavi odpeljali z avtobusom proti avstrijski prestolnici. Dunaj nas je pozdravil ves v soncu, blišču starodavnosti, kraljevski veličini in s prijaznim nadihom slovenske zgodovine. Dožive- li smo enkraten, nepozaben sprejem. Prišli smo med svoje ljudi, ki čakajo na slovenske kulturne dogodke in željno vpijajo slovensko pesem in besedo. Zanjo se vztrajno borijo že od nekdaj, zato jim pomeni zadnjo svetinjo slovenstva. G. župnik je bil presrečen, da se je cerkev napolnila, kot se ne napolni vsako nedeljo. V takšnem razpoloženju je trema splahnela, grla so se zmehčala in naša pesem je vse očarala. Presenetilo nas je tolikšno število Slovencev na Dunaju in njihova spontana prisrčnost. Po maši se navadno slovenska skupnost zbere v župnišču ob prigrizku in družabnem klepetu. To jo ohranja. Slovence najbolj povezuje Cerkev in duhovniki. To so današnji Čedar-maci. Opravljajo plemenito narodno poslanstvo. Prijetno razpoloženi smo si ogledali največje znamenitosti in v Štefanovi katedrali se je spet ulila naša Z aerobiko v novo tisočletje Eno leto mineva, odkar smo tudi v Občini Lukovica začeli z vadbo aerobike. Za nami je zares uspešno leto, to potrjujejo številne obiskovalke, ki se vedno znova rade vračajo oziroma so vseskozi z menoj. Aerobika ne pomeni le vadbe, ki je namenjena mestnim ljudem. Primerna je za vse generacije. Potrebujete le prijateljico, sosedo ali sodelavko, s katero bosta obiskovali vadbo, saj tako druga drugo spodbujata in redno hodita na ure aerobike. Naše ure pa so obogatene z dobro voljo obiskovalk. Že navada je, da se dobimo vsak torek in četrtek ob 20. in 21. uri v osnovni šoli na Brdu pri Lukovici. Ljudje smo različni in nas v svet vodijo različna zanimanja, skoraj vsi pa bi radi imeli dovolj lepo oblikovano postavo. Zato vsi, ki bi do leta 2000 nekaj storili za svoje zdravje in za svo| videz, si povečali samozavest lor si okrepili mišice, ne odlašajte do konca leta. Pridružite se nam zdaj, ne bo vam žal. Torej, dobimo se v torek, 2. 2. 1999, ob 20. uri v mali telovadnici na osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu. Vaditelj BOGDAN CAPUDER Badminton Državno prvenstvo policije v badmintonu nam je ob odlični organizaciji PP Center potrdilo, da na naših osnovnih šolah dobro delajo z mladimi. Kajti tretje mesto v igri dvojic sta osvojila Luka (uteršek iz I u Jcovice ter Šalamon Rok iz Hrastnika. Oba pa sta se navdušila za igranje badmintona ravno na osnovni šoli. Tako se gre za uspeh zahvaliti tudi trenerjem na osnovnih šolah. D. |. Najuspešnejši skakalci po tekmi. Smučarski skoki v Zlatem polju V Trnovčah pri Zlatem polju so člani športnega društva med novoletnimi prazniki organizirali in izvedeli smučarske skoke za pokal ZLATO POLJE. Ne glede na slabo vreme in pomanjkanje snega so tekmo uspešno izpeljali do konca. Udeležilo se je kar dvaintridesel tekmovalcev iz občine I ukovic a, Moravče, Domžal, Kamnika in Zagorje. Za vse nastopajoče so pripravili nagrade. Te so prispevali gostilni Bevc in Furman iz Lukovice, RCU Lukovica, RUCf) d. o. o., gostilni (iašpei m Škarja iz Prevoj, Malj,iz I iolini , Vrba, |egli< iz I az, lor sampostrožba pri (i.išpeiju iz Šenlvi da. Roman KlopČiČ iz I rnovČ je za nastopajo« 4 prispe val dva zaboja dobrih domačih jabolk, tako da smo tekmo poimenovali z geslom - domače jabolko za zdravega športnika. Priznanja in pokale so za prva tri mesta prejeli: DINO KLEMENČIČ - Dupeljne ROK CERAR - SK Termit Moravče MATE) UŠTAR - Prevana Priznanja in medalje so dobili najboljši trije skakali i do petnajst let: prvi Mitja lerman iz Kanderš, drugi Primož Kveder, SK Termit, Moravče in tretje mesto Simon kukali SK Termit, Moravče. Posebno priznanje sta prejela tudi najmlajši, komaj osemletni Neji Mihelčič iz Imenj ter najstarejši sedeminlridesetletni Slavko Smrkolj iz Lukovice. Gledalci so z velikim zanimanjem spremljali vse nastopajoče, videli so lepe skoke. Organizac ija tekme je bila solidna, prav tako so svoje delo vestno opravili vsi člani, ki so sodelovali pri izvedbi skokov. T. HABJANIČ pesem, ki so ji med gotskimi oboki prisluhnili naključni občudovalci umetnosti. Prav tako smo zapeli še na prostem in se polni lepih vlisov odpravili i>roti domu. Nepozabno. Čarobni čas je minil, januar nas je zasul z napeto vsakdanjostjo, spomladi pa se srečamo s tretjim delom naših koncertov. MO|CA S. Prizadevni člani MPZ Kersnik Lukovica, gledališka skupina KUD ). Kersnik Lukovica in učenci O. Š. Janko Kersnik Brdo so nato zelo lepo in na visoki ravni izvedli kulturni program. Za konec programa so na željo nastopajočih v dvorani celo bučno zaploskali? Menim, da je S< onarist in reži ser moral predstavo napraviti po volji strank Liberalcev, Neodvisnih, Združene liste. Kajti na poziv članov KUD lanko Kersnik naj se udeležujejo kulturnih dogodkov, so sklenili, DA pridejo samo, če bo dišalo vsaj malo po liberalnem! Prav lu sem pa pripravljen braniti našega Janka Kersnika in ne dovolim, da ga izkoristijo in primerjajo z liberalizmom danes. Njihov cilj je, da z njim do-sežejo svoj namen, potem bo na vrsti drugi. Kajti on je bil napreden politik, liberalec, pisatelj in domoljub, kar je izpovedal v svojih delih. Naj vas spomnim, da so prav LDS in ZLSD v parlamentu glasovali proti osamosvojitvi Slovenije. Našteto druščino pa bi Kersnik, če bi živel, danes opisal kol (.no (lospodo, ki ji ni m,u za Slovenstvo no za Sloven < o, kajti:« Gospodi šteje le denar in slava ne pa čast biti posten Slovenec in bodoči čl,m združeni' Evrope«? Še bolje In bilo, da si preberejo I rana Mil-činskega v knjigi »MUHOBOR- < i«, kajti ta vloga jim je pisana na kozo! Na kom u pa moram pohvaliti se zborovodkinjo otro škega pevskega zbora, ki je tako cJružno pristopila v zbor in so skupaj zapeli brigadirsko himno: »LEPO JE V NAŠI DOMOVINI HIII Ml Al K Ah v ( >š Urilo u, , jo le liberalno vzgojo naše otroki: in jim še naprej vlivajo gesla kol v bivšem sistemu? Sam n,i slov pesmi je lep, če bi vse to držalo v današnjem času. Kajli prav ti bi radi vzgajali samo elil ne učence v O. šolah. Sami pa vedno glasujejo proti brezplačni osnovni šoli in prehrani v njej. Rajši pa podpirajo propadle investicije. Nekateri poslušalci so si dovolili že pred koncem pe srni od navdušenja bučno zaploskati, ko si; je pa pesem končala, so sledile ovacije in radost. P. S. Občinski predstavniki naj naslednjič, ko bo spet kakšna prireditev, pregledajo in Izberejo izvajalca, ki bo imel pripravljeno temo |>rograma. JUR Domžale /lomnik V organizaciji GAP AKTIV smo si letos v Domžalah lahko prvič ogledali ŽIVE JASLICE in prisluh nili izvirni božični pravljici. V. Foto: V. MAJHENIČ NA KRATKO - V SLIKI IN BESEDI Decembrske prireditve v Občini Domžale Letošnji praznični december je bil bogat s prireditvami, na katerih je prav vsak lahko našel kaj zase. Začelo se je z Miklavževanjem, nadaljevalo z gledališkimi predstavami za učence osnovnih šol, v vrt-c ih so se otroci veselili in zabavali v okviru Pravljičnega decembra, lahko smo obiskali božično razstavo učencev Likovne šole Vere Ter-stenjak Jovičič ali katero od delavnic, kjer smo se lahko naučili izdelovanja novoletnih okraskov, v Knjižnici pa so bile tudi lutkovne predstave, ure pravljic in obisk Božička. Pet božičnih koncertov je pripravila Glasbana skupina Sirene, posebnost letošnjih prazno- vanj pa sta bila božično-novoletni sejem v Kolodvorski ulici z vrsto spremljevalnih prireditev praktično od jutra do večera, in decembrski MIS-MAŠ. V njegovem okviru smo spoznavali otroški pisani svet ustvarjanja, prvič v Domžalah ŽIVE JASLICE, dedek Mraz pa je najmlajše obiskal s plesno pravljic o Vidkova srajčica, praznovanja pa so se končala s silvestrovanjem na prostem in ognjemetom. To pa je ie kratek pregled prireditev, saj sem prepričana, da v občini ni bilo večjega naselja, kjer eden .od treh decembrskih dobrih mož ne bi bil prinesel prijetnega presenečenja. Prav poseben predbožični večer Božični čas nas še kar noče zapustiti; povedati si moramo še marsikaj lepega, zanimivega, posebnega. Nabirala sem nagrade za novoletno križanko v Slamniku, poklicala sem tudi v Induplati, saj sem vedela, da mi gospa Minki Škerjanec ne bo odrekla pomoči. In res je bilo tako, hkrati z nagrado sem dobila tudi povabilo na koncert v Kulturnem domu v Ihanu. Vem, da imajo v Ihanu marljive in prizadevne krajane, ki poskrbijo, da je ljudem v kraju lepo. Torek pred svetim večerom smo se imeli lepo prav vsi, ki smo prišli poslušat čudovite melodije, ki so se vile iz instrumentov v mladih rokah. Kakšen žar interpretacije, kako lepo in doživeto so se prelivali zvoki iz raznovrstnih instrumentov. Na oder so prihajali sami mladi ljudje, prepričani v svoje znanje in sposobnosti, popeljali so nas v čudoviti pravljični svet, ki so ga pričarale melodije, ki so jih učenci Glasbene šole Domžale naštudirali skupaj s svojimi pedagogi. Prireditev je pogumno začel mali pianist, ki je komaj sedel na stol pred klavirjem, vrstili so se posameznice in posamezniki, skladbe različnih mojstrov so izvajali z vso preciznostjo in mladostnim pogumom. Poskočnim skladbam so sledile počasnejše, za milim zvokom prečne flavte je zadonel mogočni zvok trobent, kar naenkrat so se na odru znašla trebušasta violončela, ki so bila v rokah mladih koncertan-tov. Presenetljivo natančno so se prelivali zvoki božičnih pesmi iz violončel pod vodstvom ge. Zdenke Kristl-Marinič. Orkester in njegovi mladi člani sodelujejo na različnih prireditvah doma in po svetu: tudi nagrajenci so med njimi. Godalni orkester pod vodstvom g. Anastazije Sesek se je predstavil tako dobro, kot da bi bili mladi izvajalci že izurjeni profesionalisti. Vem, da to še niso, vendar vse kaže na to, da bodo ob podpori svojih staršev in s prizadevnim delom svojih glasbenih pedagogov nekateri izmed nastopajočih z leti to tudi postali. Ne le šport, tudi glasba lahko pomaga otroku preživeti najtrše dni njegovega odraščanja, saj se mu ob vsakem dobrem nastopu pred občinstvom dokazuje, da vloženo delo ni bilo zaman, s svojim lepim igranjem je privabil nasmeh na lice staršev, starih staršev, stricev in tet, pa tudi njihove vzgojiteljice, ki jim je v njihovem najnežnejšem obdobju zapela marsikatero pesmico in zaigrala prijetno melodijo. Lepo je gledati in poslušati otroke, ki so sposobni pripeljati zahtevno prireditev do konca. Koncert mladih glasbenikov naj postane tradicionalen, saj si taki mladi mojstri, ki vse leto prizadevno vadijo, zaslužijo, da jih, ko v domačem kraju igrajo samo za nas, nagradimo z bogatim aplavzom. MICA KAVKA Gankčarji izvajajo skladbo na »originalnih ljudskih« instrumentih Instrumentalni trio Teja Škerjanec, klavir, Nina Jan, violina Mija Škerjanec, violina IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Nauči nas šteti naše dni« Počasi se navajamo na novo letnico 1999, ki že s svojo zunanjo podobo oznanja, da je nekaj posebnega. |e zadnje leto, ki ima na začetku eni-co. Še malo več kot štiristo dni nas loči od leta 2000, ki sicer samo spada še v drugo tisočletje, a je že most v tretje. Ko ob novem letu položimo Blagoslavitev konj na dan sv. Štefana v Ihanu Sveti Štefan goduje 26. decembra. Je zavetnik živine. V času naših babic in dedkov so na ta dan po župnijah blagoslavljali živino. Pred cerkve in župnišča so kmetje pripeljali živino, v večini primerov konje, da jih je župnik blagoslovil. Te lepi stari običaj se sedaj vrača. V Ihanu je letos potekal že četrtič zapored. Po sveti maši so se ob 11. uri pred župniščem v Ihanu pričeli zbirali konji in njihovi lastniki. Letos jih je bilo kar '14, prišli oz. prihajali so iz bližnje, pa tudi daljno okolit e, i elo iz I itije in Trbovelj. Po krajšem kulturnem sporedu je konje blagoslovil ihanski župnik, g. Franc Zaplata. Obiskovalcem te prireditve se je ponudil enkraten pogled na lepe živali, saj dandanes redkokje še vidimo konje. I Judje smo se zaradi hi- trega utripa življenja pač navadili na avtomobile in kolesa. Ravno zaradi tega je pohvalno, da takšne stare običaje ponovno obujamo. Po blagoslovitvi so konji in njihovi lastniki v procesiji odhajali skozi Ihan, organizatorji pa bodo po zagotovilih naslednje leto ponovno pripravili blagoslovitev konj, ki bo že peta po vrsti. Zahvala za obuditev lega običaja v Ihanu pa gio pr> leg drugim organizatorjem seveda tudi ihanskemu župniku, g. Francu Zaplati. Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ na pisalno mizo nov koledar, se zavemo, kako hitro mineva čas, ki nam je odmerjen. Ljudje so vedno razmišljali o času in svoji minljivosti. Svoje misli in izkustva so povzeli tudi v tehle pregovorih: Čas ne mine, preminemo mi. Preden prav vemo, kaj je življenje, ga polovica že mine. Eno leto je dolgo, več jih pa hitro mine. Ko je življenje pri kraju, odhajamo s praznimi rokami. Čas je krhko gradivo našega življenja, zato je eden največjih zakladov: Čas je najdražji biser. Minuta, ki je minila, se ne bo povrnila; kar časa zamudiš, ga vekomaj izgubiš. (Slomšek) Lenuh sam sebi čas krade. Obstajata samo dve vrsti resničnega kapitala: eden je čas, drugi pa znanje jezikov (Otto von Habsburg). Žal naj ti bo le za tri reči tvojih preteklih dni: za hudo storjeno, za dobro zamujeno in pa za izgubljeni čas. (Slomšek). »Vse ima svoj čas pod nebom,« je zapisal starozavezni Pridigar. Moder človek prav razporeja svoj čas in vse dela brez naglice, saj velja, da je naglica hudičevo delo. Imam vtis, da je mnogo hude krvi med ljudmi in mnogo nesreč na cesti posledica nereda v osebnem življenju. Ne znamo si prav razporediti časa. Odlašanje je dobro samo pri izdelavi sira. Lenuh mora napraviti sto korakov, ker ne napravi enega koraka o pravem času. (angleški) Kar v mladih letih zamudiš, lezko še kdaj popraviš. (Slomšek) Kdor do dvajsetega leta ni lep, do tridesetega leta ni močan, do štiridesetega ni pameten (duhovit) in do petdesetega ni bogat, ta ima malo upanja, (nizozemski) Slomšek je takole svaril pred odlašanjem: Dveh reči na jutri ne odlagaj: poboljšanja in pa dobrega dejanja. Odlog je dobrega najhujši sovražnik. Za danes vemo, da ga imamo; ako še jutro doživimo, ne vemo. Kaj nam bo prineslo to leto? Mnogi iščejo odgovore v zvezdah in pri ve-deževalcih in menijo, da jim je to in ono usojeno. Grški filozof Heraklit pametno pove. Človekova usoda je njegov značaj. Še bolj mirno živijo tisti, ki upoštevajo naslednja dva pregovora: Človekovo usodo piše božji prst. (perzijski) Čez tri leta utegne tudi nesreća služiti nečemu dobremu, (japonski) Ob vsem minevanju verujoči ljudje vemo, da nekaj ostaja trdno in neo- majno - Bog, njegova zvestoba in ljubezen. Te resnice ni mogoče lepše izraziti, kot je to storil psalmist, ko je zapisal: Preden so bile rojene gore in si rodil zemljo in svet, od vekov in na veke si ti Bog. V tvojih očeh je tisoč let kakor včerajšnji dan, ki je minil, kakor nočna straža. Dni naših let je sedemdeset let, če smo krepki, osemdeset let... Nauči nas šteti naše dni, da pridemo k srčni modrosti. (Ps 90). Iz časov, ko so poznali le sončne ure, poznamo izrek: Sončna ura šteje samo vesele (sončne) ure. Našim bralkam in bralcem želim, veliko sončnih, veselih ur v tem letu. A naj bodo tudi ure brez sonca presvetlje-ne z optimizmom in upanjem. BOCDAN IX,i i '.< Silvestrovanje v naravi Vse se hitro spreminja, tako tudi navade in običaji v življenju ljudi. Stare šege se oživljajo, uvajajo se nove, prinesene iz drugih krajev, skratka, življenje postaja čedalje bolj pestro in živahno. Moderno postaja silvestrovanje na prostem v vseh večjih mestih po svetu. Tudi Slovenija ne zaostaja v koraku z novimi časi na tem področju. Tako je pisec tega članka in zaprisežen ljubitelj Murovice (v zadnjih letih se je na ta vrh povzpel 323-krat) z majhno skupino prijateljev prvič pred osmimi leti pričakal novo leto na tem bližnjem, 741 v visokem hribu. Ta lahko dostopni vrh je v zadnjem letu obiskalo j iz 7400 ljubiteljev narave, miru in čistega gozdnega zraka. Predlansko leto smo silvestrovanje ponovili, zbralo se nas je okrog 50, letos pa se je silvestrovanja udeležilo več kol HO navdušenih ljubiteljev tega enkratnega pričakovanja novega leta med visokimi smrekami in bukvami. Razpoloženje veselih obiskovalcev se je še stopnjevalo ob s seboj prinesenimi maligani, mnogimi raznobarvnimi raketami m žal tudi oglušujočimi poki petard, ki ne sodijo v gozdni mir. Prijetni zvoki harmonike in prešerna pesem dobro razpoloženih obiskovale ev lega .silvestrovanja so še povečali novoletno prireditev. Kljub snegu in mokroti smo nekateri prireditelji silvpstrovari|a iz pod snega izvlekli dovolj drv za dva velika kresova, ki sla poživljala in razsvetliva ja to nepozabno pričakovanje novega leta na Murovici. Za prireditelje silvestrovanja: IVAN LOŽAR iz Domžal Silvestrski snop sreče Počasi smo se prebujali v čemerno jutro zadnjega dne v letu. Nekateri so hiteli na delovno mesto, drugi po opravkih in zadnjih nakupih, spet drjjgi so uživali, ker so lahko še malo oslali v loplih posteljah. Mestne ulice so zaživele, trgovci so si meli roke, v točilnicah in lokalih so si ljudje nazdravljali, vse je govorilo o koncu starega in začetku novega. V Krščanskem bratstvu bolnikov in invalidov smo že nekaj tednov imeli v mislih silvesterski večer. Iskali smo ljudi odprtega sr< a In odprtih rok, ki bi nam omogočil, ioprosti in duhoviti družbi. Naš vsakdan zna biti pust in I irazen, v teh zimsko turobnih d/ieh še prav posebej, ker smo zaradi mraza in drugih nevšečnosti doma v toplem stanovanju. Čas si krajša mu vsak po svojih zmožnostih. Prebiramo knjige, šivamo, vezemo m pletemo, segamo po drugih ročnih delih, nekateri skrbijo za gospodinjstvo, družino ali hodijo v službo. Ko sonce ogreje prezeblo naravo, postanemo bolj pokretni tudi mi. Zadajamo si razne cilje in naloge, ki jih skušamo sami ali s pomočjo prijateljev reševati in uresničevati. Ob skrbi za ohranjanje telesne kondicije, ki nam je še kako potrebna, skrbimo za rast in razvoj duha. Združujemo se v raznih društvih, organizacijah in gibanjih. Eno takih je tudi Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki v Slo veniji deluje že petindvajset let. Povezuje bolne, invalidne in vse ljudi dobre volje, ki so pripravljeni na ka kršen koli način pomagati. Deluje- Avlo servis Gregorc, Mengeš; Cvetličarna Omers, Domžale; Družina, Ljubljana; Dušan in Marija Peterka, Domžale; Eicon, Ljubljana; Franc (uvan, Ljubljana; Franci Baloh, Domžale; Glasbena šola Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana; Goriška Mohorjeva družba, I.urica: (.ralik.i Soča, Nova (airica; t.rafOprint, t erkno; Ivanka Pelcrlin, Domžale; lani Kosec, I jubljana Šmartno; Kemplasl, Domžale; Ljubljanska banka. Banka Domžale d. d.; Mariborski tisk, Maribor; Marjanca Pre-lng, I jubljana; Martina I ampret, Domžale; Memas International, I jubljana; Mela /aj;.ir, Domžale; Mihaela Svctek, Ljubljana; Mohorjeva družba ("elje, f 'elje; Mohorjeva družba Celovec, Ljubljana; Napredek, DomZale; Novi svel, I jubljana; Ob čina Domžale; Občina Kamnik; Občina Mengeš; Oblikovina, Domžale; Radio Ognjišče, Ljubljana; Rija Flerin, Domžale; Salve d. o. o., Ljubljana; Servis šubclj, Domžale; Sika, Ljubljana; SKD, Domžale; Slaščicama Lenček, Domžale; Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana; Stane in Urša Glavan, Ljubljana; Svetopiscm ska družba, Ljubljana; Termit, Domžale; Tiskarna Delo, d. d., Ljubljana; Tiskarna Hren, Ljubljana; Tiskarna |oze Moskrič, d. d., Ljubljana; Tiskarna Optima, Ljubljana; Tiskovno društvo Ognjišče, Koper; Tomaž Lipovšek, Mengeš; VVeber |ane, Ljubljana; Založb Brat Frančišek, Ljubljana; Založba Sidarta, Ljubljana; Zmaga Pavšič, I jubljana; Župnijski urad Dravljv, Ljubljana. mo po celi Sloveniji in izdajamo list Prijatelj. Trudimo se, da bi se čimveč' med seboj povezovali, spodim jali in pomagali drug drugemu. Člani Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov smo se letos že petič zbrali v Domžalah na novoletnem srečanju. Radi prihajamo, saj vemo, da bomo srečali dobre in prijazne ljudi iada bomo ta večer prijetno preživeli. Letos smo se zabavali ob hudomušnih vprašanjih, ša-Ijivkah, kvizih in ob podeljevanju lepih praktičnih nagrad. Vsakdo je po svojih močeh prispeval delež in ob koncu smo imeli pred seboj čudovit mozaik z dušo in veselim upanjem. Glasba, ki nas je spremljala in spodbujala k prepevanju, je bila kakor rdeča preproga, ki je vodila k začetku novega leta. Prehod ni bil pričakovan v hrupu in nemiru, am- pak zbrano in predano z obhaja-njern svete maše, ki jo je daroval Toni Burja, lazarist in župnik v Šentjakobu ob Savi. Povezani v veliko družino smo v duhu medse povabili vse tiste, ki so ta večer trpeli, jokali in ostali sami. Vse tiste, ki so delali in skrbeli za druge. Tiste, ki so tavali po cestah in lokalih, begali, iskali topline in razumevanja, kakor vse, ki so se veselo in lepo za bavali. Na drugi sveti večer je bilo v srcih čutiti, kakor je zapisal M. Ru-pnik: »To je noč, v kateri se človek, kdo ve zakaj, čuti boljšega, bolj pozornega, bolj odprtega. V tej noči se tudi zgodi, da se nam ljudje, ki so nam blizu - ali tudi oddaljeni -zdijo lepši, boljši...« Kako prijetno je, če nas neznanec ogovori, ali se nam trgovec prijazno nasmehne. In lepo je, če vemo, da ste ljudje, ki ste pripraljeni biti prijatelji, pripravljeni pomagati s svojimi rokami in idejami, s svojimi sredstvi. Zato dovolite, da se vam v imenu vseh iskreno zahvalim za vse velikodušne kretnje vaših rok, prijazne in tople besede in vsak darovani korak. Še posebej pa vsem darovalcem, ki ste s svojimi sredstvi podprli naša prizadevanja. LJUBICA ZAKOVŠEK /lamnik Domžale 28. NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK Koncert, ki obarva praznični čas Letošnji 28. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Ka-mnik je zopet potekal pod dirigentskim vodstvom prof. Tomaža Habe-ta, ki je tako prav tiho praznoval svoj srebrni jubilej sodelovanja na novoletnih koncertih. Za poslušalce v Kamniku, Mengšu in Domžalah je skupaj z orkestrom in solisti pripravil pester program, ki se je začel z uverturo Lahka konjenica, ob kateri nas je vodič po koncertnem večeru, g. Tone Ftičar, spomnil na problem premajhne slovenske skrbi za lipicance. Prijeten večer nam je v imenu Občine Domžale zaželel mag. Milan Pir-man, podžupan. Nastopajočim se je zahvalil, obenem pa vse spomnil, da je Simfonični orkester Domžale-Ka-mnik edini neprofesionalni simfonični orkester, ki uspešno igra že več kot četrt stoletja in je po mnenju uglednih glasbenih kritikov ponos in razpoznavni znak okolja, v katerem deluje. Vsem nastopajočim in poslušalcem, ki bi jih v hali Komunalnega centra Domžale lahko bilo več, pa zaželel veliko sreče, zdravja, veselja in uspe- ha v prihajajočem letu. Nato smo se vrnili v preteklost in po valčku iz baleta iz opere Faust C. Gounod nas je prijetno zasanjala Ro-manza v F duru za violino in orkester L. Van Beethovna, v kateri se nam je predstavil mladi violinist Janez Podle-sek, za njim pa smo v skladbi G. To-rellija občudovali igranje trobentarja Aleša Klančarja. Solisti so navdušili vsi po vrsti. Tako smo v prvem delu novoletnega koncerta navdušeno zaploskali baritonistu Ivanu Andresu Arn-šku, ki se nam je predstavil z arijo očeta iz opere Traviata, navdušila pa je tudi mlada sopranistka Nina Kom-pare, ki je za|)ela arijo Adele iz Slraus-sove operete Netopir. Na odmor smo odšli ob valčku iz baleta Trnjuljčice P. I. Čajkovskega. ARBORETUM VOLČJI POTOK Tudi v letu 1999 do cenejših letnih vstopnic Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok sta tudi letos s sporazumom uredila cenejši nakup letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok za vse prebivalce občine Domžale, ki bodo letne karte lahko kupili po 1.900,00 SIT (namesto S.000,00 SIT). Letne karte bodo veljale za vse prireditve v Arboretumu in se začno prodajati 1. februarja in veljajo do 30. novembra 1999. S podpisanim sporazumom pa bo Arboretum omogočil skupinam učencev osnovnih šol občine Domžale brezplačen vstop v park (razred osnovnošolskih otrok iz občine Domžale). Na kratko pa še o vrtnarsko-cvetličarskih dogodkih leta 1999: • od 10. do 14. februarja - velika razstava cvetja za VALENTINOVO -v prostorih BTC-ja v Ljubljani; • od 24. aprila do 2. maja - velika vrtnarsko-cvetličarska razstava in sejem v ARBORETUMU (posnetki detajlov nekaterih najimenitnejših evropskih parternih vrtov) • od 25. julija do 15. avgusta - razstava lilij. DOBRODOŠLI! V. V. SOBOTA, 13. 2. 1999 - Športni park Vir ob 20. uri: pustovanje z ansamblom MAMBO KINGS NEDELJA, 14. 2.1999 -.Športni park Vir ob 10. uri: rajanje za otroke s KLOVNOM ZARETOM - Tradicionalni karneval: - ob 14. uri pričetck karnevala pri papirnici Količevo - sprevod po Bukovčevi do spomenika in po Zoisovi v Športni park Vir, kjer bo predstavitev mask veselica z. ansamblom VRHOVEC in ZARETOM po karnevalu TOREK, 16. 2.1999 - Od 9. do 12. ure šolsko dopoldansko rajanje v maskah - igra ansambel FOXITEENS - Od 15.-16. ure rajanje za otroke in odrasle v športnem parku - ob 16. uri prihod krste s pustom od 16.-18. ure žalne svečanosti - ob 18. uri sežig pusta na kresu - vseskozi vas zabava ansambel BABILON OTROCI - VSE DNI SE BOSTE LAHKO ZABAVALI V ZABAVIŠČNEM PARKU! Pustna sekcija STRIČEK, Vir Koncert se je ob prijetnem vodenju g. Ftičarja, ki je iz življenja skladateljev, katerih skladbe smo poslušali, poiskal nenavadne dogodke, nadaljeval z ognjevitim španskim valčkom Es-pana ter nadaljeval z znano skladbo A. L. VVebbra Don 't crv for me Argentina, za katero je aranžma napisal prof. Tomaž Uabe, doživelo pa jo je zapela sopranistka Nina Kompare. Okus po poletju in morju nam je ob pomoči orkestra pričaral pianist laka Pucihar, nato pa smo prisluhnili psihološko utemeljeni VVest side slory, saj ima prav vsaka od članic terceta Ka-trinas nekaj zveze s psihologijo. Še enkrat smo v prijetni skladbici o tem, naj ga ne pozabi in naj se k njemu vrne čez leto, prepeval barilonist Ivan Andres Arnšek. Tudi brez prave bo- zi« ne pesmi ni šlo in Beli Božič jo bil v aranžmanu prof. Tomaža Flabeta in izvedbi priložnostnega zborčka, sestavljenega iz vseh solistov, prava po slastica letošnjega novoletnega koncerta. Ob Havdnovi Uri in valčku za klavir in orkester Slovenija smo prišli do konca prijetnega večera. Po zahvali dirigentu, vsem solistom in Simfoničnemu orkestru, v imenu katerega je rože prevzela ga. Jana Bogataj, predsednica zbora, ki jo je izrekel g. Alojz Stražar, predsednik Zveze kulturnih društev, je orkester pripravil še tri dodatke, tako da smo v ritmu llradeckega marša prijetno novoletno razpoloženi odhajali domov. Uvala orkestru, solistom in dirigentu za prijeten praznični večer! V. V. Svetovnoznani blokflavtist v Domžalah V organizaciji Glasbene šole Domžale je v okviru slalnega strokovnega izobraževanja učiteljev od 15. do 17. I. m. polekal seminar kljunaste flavte. Vodil ga je svetovno znani blokflavtist, flavtist, dirigent, komponist in pedagog, prof. Hans Martin tinele. V svoji bogati karieri je koncertiral z mnogimi odličnimi ansambli in dirigenti, kol npr. z Zubinom Meh-to domala po celem svelu. Prof. tinele sedaj poučuje na Glasbeni akademiji v li.i slu/Svita zgodovinske flavtne instrumente. Udeleženci seminarja so prišli iz 25 glasbenih šol (tudi iz osnovnih) iz vse Slovenije, iz srednjih glasbenih šol iz Ljubljane in Maribora, iz zamejskega Trsta ter celo iz Zagreba. Seminar je potekal v odličnem razpoloženju, profesor pa je poleg predavanja aktivno delal z mladimi glasbeniki. Posebej zanimiva je bila evolucijska razprava ob koncu seminarja, v kateri so udeleženci, čeprav povečini flavtisti, izrazili zahtevo, po enakopravnosti kljunaste flavte / drugimi instrumenti. Zahtevali so uvrstitev lega instrumenta v šolski sistem, se pravi tudi na srednjo stopnjo in končno tudi na akademijo. V sosednjih evropskih državah je takšen pouk že tradicionalen; nazadnje si je to mesto kljunasta flavta priborila ludi v llaliji, je povedal udeleženec seminarja iz trsta. Muzikolog i/ Zagreba je omenil, da se za kljunasto (lavto na Hrvaškem nihče ne zanima, zato je prišel k _ Prof. H. M. Linde pri pouku Prof. H. M. Linde med koncertom nam. (>paziti je ludi, da se središče vrhun skega glasbenega izobraževanja, ki ga jeza časa lugoslavije imel Zagreb, premika severozahodno proti i (ubijani. ()li zaključku je prof. 11. M. I inde položil mladim glasbenikom na srce, naj bodo kol izvajale i - interpreti zelo odgovorni do zgodovine in tradicije, do kullurc, do avtorja in konec koncev tudi do samega sebe. Seminar je prof. Linde skupaj s čembalislko Vlaslo Dolcžal-Kus zaključil s koni ertom, v katerem je glasbena dela Starih rriojstrov predstavil z izvirnimi flavt; lunu instrumenti. Zares enkratno doživetje v akustični poročni dvorani glasbene šole. V začetku februarja bo elastična šola Domžale organizirala še en seminar. Tega bo vodila priznana flavtistka Alexa Stili, ki prihaja iz Nove Zelandije. Omenjena flavtistka je po študiju v Nevv Yorku po-snela že JO samostojnih plošč, trenutno pa predava kot izredna profesorica na University of Colorado v lioulderju (ZDA). TONE SAVNIK Oktet bratov Pirnat je polepšal letošnje tradicionalno srečanje Društva izgnancev Domžale OKTET BRATOV PIRNAT POPESTRIL TRADICIONALNO SREČANJE IZGNANCEV Leto pričakovanj novih pravic »Najmanj, kar slovenski izgnanci pričakujemo od sedanjih in prihodnjih generacij, je to, da bodo vedele za nas in poznale tragedijo izgona Slovencev v letih od 1941 do 194S. Pričakujemo pa tudi spoštljiv odnos do ljudi, ki so vse to doživljali na svoji koži. Ta odnos pa naj vsebuje tudi uveljavitev pravic, s katerimi bi vsaj delno popravili krivice doslej nepriznanim prvim žrtvam nacizma,« je v eni svojih knjig zapisala ga. Ivica Žnidaršič, podpredsednica Društva izgnancev Slovenije, katerega del je tudi Društvo izgnancev Domžale. Z njenimi mislimi se strinjajo vsi člani društva, saj na območju vseh petih občin združuje izgnance, ki so se tudi tokrat v velikem številu zbrali na tradicionalnem novoletnem srečanju. Tega je letos s svojimi pesmimi polepšal OKU: T BRATOV PIRNAT, katerega pevci so bili med drugo svetovno vojno tudi izgnani. Društvo izgnancev Domžale se jim za njihov nastop iskre- no zahvaljuje. Na kratko je o letu 1998 spregovoril g. Jožef Kveder, predsednik društva. Vse člane je povabil, da tudi v letu 1999 v tako velikem številu sodelujejo pri delu društva. Od letošnjega leta izgnanci pričakujejo predvsem sprejem in uresničitev pravic iz Zakona o poplačilu rvojne odškodnine ter sporazum Slovenije z Nemčijo o |)lačilu preostale vojne škode.v slovenski sklad. Člani HrcistvaM^t#jiWW^^aido na svojem rednem občnem zboru znfali 26'. decembra 1999. V. V. Udeleženci pa so toplo pozdravili tudi priložnostni zborček, sestavljen iz članov društva, ki je ob pomoči g. Toneta Habjaniča in njegovih prijateljev zapel v družabnem delu srečanja. Domov pogosto pridem zjutraj okrog treh, ko lunin srp se ziblje nad slemeni streh, z utrujenih oči obrišem prah noči, sopiham po stopnicah kot kovaški meh. Pred vrati stanovanj,! malo postojim, na hitro zadnjo cigareto pokadim, sezujem čevlje, tiho smuknem v naš brlog-bojim se, da domačim sanje ne zdrobim. Tople zemlje položim na sredo mize, to odpustek je, ki vsak dan bolj me grize: noč dajem kruhu - podnevi nisem z njimi (tak sem kot begunec brez tranzitne vize). Pravijo, da peki sanjajo 0 žilu (kdor hoče, naj le verjame lomu milu), ko jaz se spravim spat, je svet kot kalna reka, ki preliva iz noči se proli svilu. MITJA ŠEGINA PREDSTAVITEV FOTOGRAFIJ MIMI ŠEGINA: SENCE IN ODSEVI Nekje v meni tiho poje pesem Ohhhh, ta ljubezen! - je kot svetloba: na velika vrata prihaja, a skozi majhne špranjce uhaja... To je ena izmed literarnih stvaritev, ki sta jih Mirni in Mitja Šegina predstavila ob zaključku razstave fotografij na lomo Senc e in odsevi, ki jo je v Knjižnic i i )omžale pripravila gos|>a Mirni še gina, članica Fotoko kino in video kluba Mavrica Radomlje. Svoj intimni odnos do meja gradi na ideji, da mej pravzaprav ni. So le fikcija, plod strahu in sebičnosti, ker nič na tem svetu ni samo naše - le dano nam je na uporabo za določen čas, ki se prej ali slej izteče. Sem e so neprekinjena igra teme in svetlobe, kot je življenje neprekinjen boj slabega in dobrega. Ob zaključku razstave, ki sta ga zakonca Šegina pospremila z nekaterimi »diaeseji«, pa smo lahko slišali tudi naslednjo stvaritev: Nekje v meni tiho poje jesen. Njen glas je in pel in zamolkel, kot glas ženske, ki je okušala grenko solzo in sladko vino. Ženske, ki ji- hote la žrtvovati, a je bila žrtvovana... Nekje v meni otožno šepeta jesen. Njem glas je glas moškega, lovca in borca, zmagovalca in poraženca. Kdo ve, čemu vse te bitke, sanje in dvom i Ć Nekje v meni se smeje jesen. To je glas otroka, ki nič: ne ve in se ničesar ne boji, le srečno zre v sonce in roke steguje proti dežju. Za njega je svet pisana mavrica, igrača, katero si skrije pod blazino, da zvečer lahko mirno zaspi. r>l4J'*Jpij<>. jesen. v. V. Sence in odsevi Sence so naše spremljevalke in zaupnice, one vedo za vse naše korake in strahove, za skrite poljube in prihode. One so mejniki med Svetlobo in temo, ,. med vidnim in zaznavnim, med tealnim in namiljenim. Sence nam sledijo vdano in neopazno od svita do večera, od luči do luči, od začetka do konca... MIMI ŠEGINA Domžale /lamnik Sveži zvoki V petek, 20. novembra, smo lahko v Kulturnem domu v Radomljah prisluhnili zborovskemu koncertu, ki sta ga pripravila Ženski pevski zbor CONCI-NITE z Vrhnike ter domači pevski zbor SVEŽINA, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Mlin, Radomlje. V prvem delu so zapele člancie ženskega pevskega zbora Concinite pod vodstvom priznanega dirigenta prof. Jožeta 11IRSTA. Izbrani program |e kazal na nadaljevanje začrtane poti, ki jo je izbrala prejšnja zborovodkinja, ga. Darin- ka Fabiani. Program je obsegal dela J. I favdna F. B. Mendelsohna, F. Poulenc, M. Kogoja ter različne priredbe sloven-, skih ljudskih pesmi. Na trenutke se je iz-1 bran zdel premalo pozorno, saj sestav pogOStp ni zmogel preskočiti intonanč-) nih, interpretacijskih in drugih tehničnih pasti, skritih predvsem v skaldbah Fran-cisa Poulenc a. S pomočjo tehnično skoraj popolnega dirigenta pa so skladbe vseeno dobile prijeten in doživet lok. Drugi del pa je minil v znamenju domačih »Svežincev«, kot jih imenujemo v teh logih. Vse bolj se mi dozdeva, da si zbor ni mogel izbrati bolj posrečenega imena in zborovodje. Mladi pevc i in dirigent iz nastopa v nastop rastejo v kvaliteten, z mladostno energijo nabit ansambel, ki presega sam sebe z izborom skladb, projektov (sodelovanje pri izvedbi Male maše M. A. Charpentierja) in svojo interpretacijo. Širšo lokalno zborovsko sceno, ki je precej razgibana in se lahko, v primerjavi z drugimi v Sloveniji, šteje za zelo kvalitetno, so že zaznamovali z nekaterimi vidnimi izvedbami in koncerti. Izbran program je pokazal v začetku previdnega, kasneje pa vse bolj drznega in radovednega zborovodjo, ki je zbor najlepše predstavil v skladbah lesen (A. Srebotnjak) in Veter (U. Vrabec). Opazna je bila ludi izvedba Ned-vedovega »evergreena« Nazaj v |ilanin-ski raj. Vesel sem topline in domačno sti v interpretacijah slovenske ljudske pesmi, ki se vse preveč rada sprevrže v t.i. »akademsko« izvajanje. Zbor bi za kompaktnejši zvok potreboval še nekaj jievcev, za suverenost nekaj malo več smelosti, za izvedbene vrline pa sta potrebna predvsem čas in volja do dela, katere zboru zagotovo ne manjka. Koncert je zabavno povezoval Marko Hrovat, omogočili pa so ga: Cvetličarna Erika Radomlje, Induplati Jarše, KS Radomlje in Napredek Domžale. TOMAŽ PIRNAT Trideset let Mavrice Januarja 1999 Foto kino in video klub Mavrica praznujeta trideset let obstoja. Preteklega leta se je v počastitev tega visokega jubileja zvrstilo nekaj razstav in prireditev: * Oktobra 1998 smo v Domžalah pripravili klubsko razstavo fotografij oz. portretov z naslovom ČLOVEK. Selektor razstave je bil mojster fotogialije g. Tihomir Pinter. Naša predstavitev je naletela na izredno topel sprejem obi skovale ev. Zato smo se zaobljubili, da se bomo s svojimi deli predstavili tudi v letu 1999. * 16. oktobra 1998 smo pod pokto vileljslvom 1'IAP.i v Radomljah izvedli ponovitev mednarodne razstave diapozitivov na temo KONJ. Prikazali smo 180 diapozitivov iz SO držav celega sveta. * Novembra in decembra smo v Kulturnem domu v Radomljah pripravili dva filmska večera. Obiskovale i so videli Hi kratkih avtorskih igranih in dokumentarnih filmov, s katerimi je Mavrica na številnih festivali po Sloveniji in bivši Jugoslaviji osvojila precej nagrad in priznanj. * Konec leta 1998 je Mirni Šegina pripravila v Knjižnic i I )omžale fotografsko razstavo na temo Sence in odsevi. Ob zaključku razstave sta Mirni in Mitja |>rikazala nekaj folo-esejev in pretirala svoje literarne prispevke. Lansko lelo je bilo za člane foto kluba Mavrica zelo uspešno. Na mnogih mednarodnih fotografskih natečajih Iztok Končina Alenka Marolt-Kosmač Mitja Segina it MIMI ŠEGINA, predsednica foto sekcije FKVK Mavrica med letom so bila sprejeta dela naših članov. Posebej smo ponosni na nekaj izrednih dosežkov * razstava »Na podeželju« (v organizaciji Biotehniške fakultete) je prinesla Adrijani Pestotnik I. nagrado (v zvi sti DROBNICA) Alenki Marolt Kosmač 1. nagrada (v zvrsti MLADI NA DEŽELI) Mirni Pollak 2. nSgfado (v zvrsti DROBNICA). * razstava »Domača obrt« (Cerkno) |i !n!a uspešna za Janeza Kosmača prejel je 2, nagrado. * na Pregledni državni razstavi Fotografske zveze Slovenije v Celju je Iztok Končina dobil 3. nagrado (v zvrsti MAKRO). * Mednarodna mladinska razstava PETANGE v Luksemburgu je bila uspešna za Rajka Pavlica, ki je za SVOJO lo tografijo dobil srebrno medaljo. * Na AGFA natečaju (na internetu) je Mirni Šegina dobila I. nagrado na na- tečaju »The Picture of Month June 1998«. Toliko o preteklem delu in dosežkih. Želimo si, da bi se našemu praznovanju pridružili tudi vi. Vabimo vas na naše naslednje prireditve: Prva je RAZSTAVA FOTO FILMSKE IN VIDEO TEHNIKE, plakatov in priznanj od us-t.intmtoe kluba Mavrica do da-nes. Tabo od 21.-24. januarja 1999 v kulturnem doma v Rlo. Društvo bo tudi v prihodnje' vzdrževale) de)bre' slike: s p. Robertom Podgorškom, ki vodi slovensko bogoslužje v tem delu Švice, hkrali pa nadaljevalo s humanitarnimi akcijami, s katerimi so pred liii pomagali tudi sorodnikom žrtev vojne /a Slovenijo, ki so bili njihovi gostje. Še posebej so ponosni na svoje) mo-ške> kegljaško ekipo, ki trenira dvakrat tedensko in je reden gost tudi na turnirjih hrvaške kegljaške zveze. LJdeležuje-je> se vseh pomembnih pokalnih tekmovanj, tekmujejo pa tudi v B skupini švicarske lige. Kegljajo ludi deklcia in nastopajo na vseh pomembnih turnirjih. Pe>leg športnih dej.ivne.isli organi/i rajo tudi vrsto kulturnih prireditev ob posameznih praznikih, zlasti nikoli ne pozabijo na svoje matere in žene. Na njihovih kulturnih prireditvah sodelujejo predvsem učenci sleivenske dopolnilni' šole, na prireditvi Otroci Vabijo pa se jim bodo najbrž tudi letos pridružili njihovi prijatelji - učenci osnovne šole Domžale, s katerimi jih vežejo tesne vezi, Poleti se bodo na tradicionalnem pikniku sre'čali v domovini. Pomembno je, da se Slovensko društvo SLOVENIJA Riiti vključuje tudi v življe'nje' okolja, kjer deluje. Švicarji se še danes radi spominjajo njihove bogate.' in lepo urejene stojnic e ob Odprtju velikega trgovskega centra v Rutiju. Vodstvu in članom želimo v 22. letu tljihovega delovanja mnogo uspehov ter veliko skupnega sodelovanja. V. V. sno vizijo razvoja naše šole. Vabimo vas, da nas obiščete na informativnem dnevu, ki bo v petek, 1 2. 2., in soboto, 13. 2. 1999. FRANCI KIMOVEC, dipl. iur. direktor zavoda Skavtski du vrhove nad h preplavil Jezerskim Vodniki in voditelji domžalske čete smo se 12. decembra že minulega leta vztrajno vzpenjali proti koči nad |ezer-skim. Nekoliko slabša kondicijska pri-. Božiček med nami Malčki iz vrtca »Urša« se kar niso mogli ločiti od prikupnih daril, ki jim jih je prinesel prijazni striček Božiček. V prazničnem decembru so doživeli veliko novega, lepega in veselega. Božiček je z njimi pokramljal, zapel in zarajal ter jim obljubil, da ob letu ne bo pozabil nanje. Držali ga bomo za besedo! MARTA pravljenost in razmere na poti nam niso turobili misli ob tako idilični naravi. Namen štirih vodnikov in osmih voditeljev je bil predvsem razčlenitev dela v četi, reševanje problemov in sprostitev. Že snežna odeja je ponudila izvrsten program. Med potjo in samim bivanjem smo drug drugega presenečali z večjimi ali manjšimi količinami snega v vseh možnih oblikah. Sneg smo izkoristili tudi za izdelavo iglujev, ki smo jih potrebovali naslednji dan kot varne trdnjave v veliki igri. Čas, ko so se nad štedilnikom sušile mokre cunje, smo izkoristili za resnejše teme in hranjenje. Zvečer smo poskušali biti »ta pametni« in »ta glavni«, torej vživljali smo se v probleme odraslih. To se nam ni zdela težka naloga, a kljub temu smo se vedno hitreje bližali slepi ulici in se še pravi čas - pred spanjem vrnili v svojo kožo. Bili smo priča tudi nenavadnemu obnašanju koče, razmetavanju polken, močnemu tresenju... Vzroki so še vedno neznani. Sneg nas je tudi naslednje dopoldne spremljal bliže, kol smo si ponavadi želeli. Najtrdneje smo se povezali z odkritim pogovorm o delu in problemih voda, za katere so, upamo, našli rešitve. »Tam gori« smo bili za dva dni odrezani od sveta. Verjetno pa smo ravno zato znali gledati, vonjati in prisluhniti čudovitemu stvarstvu in se posvetiti drug drugemu. ČOKOLADNA MRAVL|A Tudi letos koledar Turističnega društva Ihan Turistično društvo Ihan je tudi leto 1998 preživelo delovno. Skupina narodnih noš je bila pogost gost prireditev doma in v tujini, na različnih slovesnostih pa smo lahko zaploskali njihovi mladi folklorni skupini, ki s plesi ohranja slovensko narodno izročilo, hkrati pa lepša življenje vseh, ki se srečujejo z njo. Zelo prijeten je bil nastop članov društva na sobotnem sejmarjenju v Domžalah ter na Mihaelovem sejmu v Mengšu, mladi plesalci pa so polepšali tudi tradicionalno srečanje krvodajalcev, člani turističnega društva pa so s svojim tradicionalnim predavanjem in drugimi prireditvami popestrili tudi življenje v Krajevni skupnosti Ihan. V novo letp so člani Turističnega društva Ihan, ki lio do enako zagnano in še bolj pestro preživeli ludi zadnje leto prod novim stoletjem, vstopili s iradie ionalnim kole darjem, s katerega vam vsi člani skupine narodnih noš želijo sreče in zadovoljstva v letu 1999. V. V. Takole pa je bil videti ihanski Miklavž s spremstvom, ki je tudi letos razveselil z darili in prijazno besedo. /bmnik ČESTITKE NAJSTAREJŠI OBČANKI NAŠE OBČINE Gospa Marija Juvan, stoletnica »Ko ohranjaš svoj um mlad, svež in buden, staranja ni. Kako bi se mogel postarati, ko te v življenju zanima toliko stvari, ko v majhnih, drobnih pozornostih, razgovorih in srečanjih iščeš priložnost za prijeten postanek na življenjski poti. Tak prijeten postanek nam je vsem skupaj pripravi- vsem, ki ste jih imeli radi. Danes vam jih vračamo v želji, da bi pozabili na svojo starost in skupaj s svojimi najbližjimi še dolgo uživali sadove svojega bogatega življenja. Ostanite tudi v prihodnje zdravi in srečni. Naj vam na tej poti pomaga tudi umetniška slika vašega rojstnega doma, ki vam ga ib stotem rojstnem dnevu, gospa Marija Juvan! Slovesnost ob stotem rojstnem dnevu najstarejše Domžalčanke, gospe Marije Juvan, je polepšal Stobljanski oktet, ki ji je skupaj s čestitkami poklonil tudi šopek gorenjskih nageljnov. Na fotografiji sta tudi g. Jože Tonig (skrajno levo), ki je naslikal darilo Občine Domžale gospe Mariji, in citrarka Jana Breceljnik. Ob svojem rojstnem dnevu je gospa Marija Juvan postala tudi častna članica Društva upokojencev Domžale. Spominsko listino ji je izročil g. Vinko Pencelj, predsednik društva. V. FOTO: J. K. la naša spoštovana gospa Marija Juvan, ki prav danes praznuje svoj stoti rojstni dan. Življenjsko črto, ki je za večino smrtnikov nedosegljiva, prav danes prestopa gospa Marija in hvaležni smo ji, ker se je odloČila, da veselje ob redkem življenjskem jubileju deli z nami in nam hkrati podari trenutek, za katerega sem prepričana, da bo vsem nam ostal v prijetnem spominu,« je na prisrčni slovesnosti v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale v nagovoru slavljcnki poudarila županja: »Iskrene čestitke, gospa Marija, in najlepša hvala, da ste nam dovolili, da se skupaj z vami veselimo vaše stoletnice. Prepričana sem, da ste v svojem življenju veliko dobrih misli poslali skupaj s čestitkami poklanjam v imenu Občine Domžale.« Nato se je sprehodila po svoji življenjski poti, ki je pot prave Domžalčanke, rojene v STOBU, za katerega še danes pravi, da je bil lep in da pogreša prijetne stare domačije. Po razigrani mladosti se je zaposli- Zahvala Marija Juvan in sorodniki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji ob stoletnici življenja v okviru občine in župnije Domžale izkazali tako veliko pozornost in ji zaželeli vse dobro, i Ivalal Družini Juvan in Majnik STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE Upravni odbor o b javlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Predmet razpisa so: - poslovni prostori na ljubljanski 73. Domžale, pritličje, v površini 32,86 m2 - poslovni prostori obsegajo prostor v površini 27,32 m2, predproslor v površini 4,40 m' in souporabo sanitarij v površini 1,14 m2 Izklicna višina najemnine za poslovne prostore je 1.900,00 STITm3. Pogoj za sklenitev najemne pogodbe je odkup inventarja od predhodnega najemnik ti. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje deajvnosli. 2. Bonitetno poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (BON I, BON 2 in BON 3) oz. dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov. 3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se ho izvajala v najetih prostorih. 4. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe z označenimi dokazili od l do 4 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: STANOVANJSKI ski.il) OBČINE DOMŽALE, I..11 i PIJANSKA 69, DOM/.AI.b s priposom: »/.A JAVNI RA/.P1S P.P. - ni: ODPIRAJ«. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe hudo pO preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno vi\in<> najmenine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 722-022 in 713-686. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri. la v tedanji Ladstetterjevi tovarni klobukov, kjer je ostala vse do njenega konca, nato seje zaposlila pri bratu, danes pa je upokojena in živi pri nečakinji Majdi Majnik v Domžalah. V spomin na stoti rojstni dan je gospe Mariji v imenu Občine Domžale poklonila umetniško sliko njenega rojstnega doma v Stobu, ki jo je naslikal domžalski slikar g. Jože Tonig in bo odslej gospo Marijo v njeni sobi spominjala na njeno mladost. Prijazna, čila in še zgovorna gospa je pozorno sledila županjinemu nagOVOtP in jo tudi dopolnila. Prisotni, TWfd katerimi je bil tudilie-čak, durtpvnik Franc Juvan, in edina sestričrta, častna občana g. Stane Habe in g. Milan Flerin ter podžu- pan g. Roman Kurmanšek, predstavniki Društva upokojencev Domžale, Univerze za tretje življenjsko obdobje ter drugi sorodniki in prijatelji, smo občudovali njen spomin, njeno sproščeno sprejemanje čestitk, med katerimi je bil tudi šopek gorenjskih nageljnov, ki jih je slavljcnki izročil Stobljanski oktet in ji zapel nekaj narodnih pesmi. Posebej slovesno je bilo ob zdravici, ki so jo skupaj z g. Rokom Lapom zapeli vsi prisotni in gospe Mariji Juvan zaželeli, da bi pozabila na svojo starost, tudi v prihodnje ostala zdrav^srečna ter s^M^.sjafBJHt mi tTJtjhTOjinii se dolgo uživala sadove svojega bogatega življenja, številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo! -BODICE Štiri državne in obenem naše Vedno aktualna Šmentana ta predvolilna je obljuba in za marsikoga [Kava je poguba: IZPOLNITEV VSEGA nemogoč ukrep! Glej, denar pa da - jjotrošnikov le žep. Vojna odškodnina za slovenske izgnance S tem so izgnanci kot na cesti figa, državo našo pa to - nič ne briga. Ob zanikrnem slavju državnega praznika (»Le kaj pa je febe treba bilo«?) In kdo s tem zajoče in kdo s tem zapoje, saj čast in ponos od vseh terjata svoje. Priskledniki silijo v tirnice stare, požvižgajo pa - na uboge se pare. Zeleni za čisto in zdravo Slovenijo Le čista Narava za zdravje bo raj, Zeleni ne kimajo na vsak migljaj. FRANCE CERAR Iskrena hvala za voščila in dobre želje! V svojem imenu in v imenu sodelavcev iz Občinske uprave občine Domžale se iskreno zahvaljujem za številne čestitke in dobre želje, ki smo jih prejeli za leto 1999. Županja Cveta ZALOKAR ORAŽEM PRAZNIČNA SREČANJA Z OBČANI Ljubezen, skrb, bolečina in hrepenenje njih, od koder je Nuškd prinesla kar nekaj rnedali f Ogledali smo si fotoalbum, kjer je Nuška prav natančno vedela, kako je Me na praznovanju v INCt-ju, ko j«' dala šopek, dobila pa spominsko darilo, saj v njem dela že dvajset lat Zaupala nam jeludi, kako se bo uredi la za siivestrovo in upam, da so ga skupaj z rnarni Ano in gospo Angeko lepo preživele Srečno, Nuška1 Ob letošnjili prazničnih obiskih se je kot zelo po membna ter zlasti bolnim in stare|šnn občanom prijazna izkazala odločitev o orgaizaciji pomoči na domu, ki jo ob pomoči občine Domžale organizira C enter za s<« ialno delo Domžale. Ugotovili smo namreč, da bi marsikdo od občanov moral v dom starejših občanov, če ga ne bi vsakodnevno ali vsaj občasno obiskovale negovalke. Županja pa je v dnevih pred novim letom obiskala ludi oba častna občana naše občine, se pomudila v kratkem razgovoru z najstarejšo občanko Marijo Juvan ter se srečala tudi z družino g. AJeša Kodro, udeleženca vojne za Slovenijo, ki je bil hudo ranjen v bitki v tr-zinu. Vsem srečno in zdravo 1999! V. VOJSKA Praznična srečanja v božično-novolelnih dneh lanskega leta pri občanih, za katere so predloge županji Cveti Zalokar Oražem posredovali Center za socialno delo Domžale, Območna organizacija RK Domžale ter Župnijska Karitas Domžale, so vsako leto nekaj |»> sebnega. V dveh dneh, kot so trajali letošnji obiski, človek spozna ljubezen, skrb, bolečino, hrepenenje, pa tudi hvaležnost in včasih nemoč, zaradi katere je žalosten. Tudi lelos je bilo lako. Srečanja z občani so bila prijetna in prijazna. Vsak obisk je bil drugačen, pomenil je novo izkušnjo, novo čustvo, pa tudi nove predloge in pobude, prijazne besede in želje, da bi bilo za vse lelo 1999 |>ri|.iznejse. Jani živi skupaj s staršema na začetku Prelejga. Invalidnost ga spremlja od rojstva in zahteva od staršev že petindvajsetletno skrb in žrtvovanje »Heroja sla,« jima je dejala županja in se skupaj z njima veselila rojstva vnučke Loti in nastopa eJveli zdravih vnukov, ki sla za-j)ela pesmic o o dedku Mrazu in z njo razveselila tudi Ja-nija. Starša pa nista pozabila pohvaliti skrbi zdravstvenega osebja ter posebej dr. Janeza Crošlja. Gospa tani iz Radomelj je bila še pred leti zelo delav-no dekle-, ki jo je v njeni pridnosti lahko ustavila le bolezen. »LJpanje mora biti,« je Irdno prepričana v neomajni volji, da skupaj z zdravniki izboljša svoje zdravstveno stanje in bo nekoč zopet delala, kar je njena največja želi, i. Sin no, gospa l .mi1 Študentka Karmen je absolventka višje upravne šole v Ljubljani. Zaradi mišičnega obolenja je na invalidskem vozičku, ki pa je skoraj ne ovira, da ne bi živela kol vsi mladi. K temu prispevajo njeni prijatelji, ki ji radi pomagajo, njena starša, predvsem pa sama, saj je s svojo neomajno voljo do življenja lahko vzor marsikomu od zdravih. Tudi za invalide iz naše občine so zelo zanimive njene izkušnje o skupnem življenju invalidnih in zdravih študentov, ki skrbijo drug za drugega. Karmen, ki rada pravi, da dobrih stvari ni nikoli preveč, želim, da bi jo tudi v prihodnje spremljal hormon sreče Tega pa bi rada zaželela tudi Tadeji in njenim staršem z Vira. Obisk pri Speli, Klavdiji in Valeriji ter njihovih starših v novem delu Občine Domžale je minil v znamenju najmlajšega od štirih otrok - fantička Klemena, ki zvedavo in z velikim navdušenjem sprejema ljubezen svojih Ireh sestric. I elošnji prazniki so bili za družino srečnejši kol doslej, oče je namreč dobil službo, morda jo bo tudi mamica in potem bodo vsi skupaj še bolj veseli. V novem letu pa bi rada veliko zdravja zaželela lože-tu iz Brezij, n|egovim domačim pa, da bi vendarle zdravniki povedali, zakaj nekoč zdrav fant, ki naj bi zagospodari! na le()i kmetiji, ne ozdravi. Naj jim zalo leto 1999 prinese žarek upanja, da bo nekoč s|>et tako, kot je bilo. »Domžale so moje,« pravi ga. Pavla, ki živi v prijetnem stanovanju ene izmed stolpnic v našem mestu. O Domžalah, zlasti o njihovi zgodovini, predvsem pa o preteklosti Stoba in njegovih nekdanjih prebivale ev ve veliko. Njen dober spomin zaide v čase slamnikarstva, ko je njena mama pletla slamnate kile tudi v romunskem in madžarskem glavnem meslu, gospa Pavla pa delala v Toko. In prav dobro se spominja, kako so ji ob priho- du v Toko najprej pregledali prste, če so bili okretni, potem so le vzeli, pravi ga. Pavla, katere prsti so okretni še danes, kljub starosti namreč le rada nare di kakšen kvačkan prtiček. Pa še na nekaj ne pozabi opozoriti: na slogei in prijateljstvo, ki ju zelo pogreša med ljudmi. Njeno življenje lepša delo v skupinah starejših za samopomoč, kjer po njenem mnenju starejši lahko najdejo novih moči, predvsem pa novih prijateljstev, ki pomagajo premagovali eivire v jeseni življenja. »Vsak ima težave in vsak se po svo-je »busa«, da se postavi na noge,« je ena ejd njenih misli, ki pa ji lakoj sledi nova: »Pri čkoveku me nikoli ne zanima samo, kdo si, am|>ak kaj si naredil in kako, po tem Je treba cenili ljudi« Pohvali tudi gospo Marlo, ki ji je v okviru pomoči na domu poslala nepogrešljiva s|>remljevalka in si zaželi, da v lelu 1999 le slabše ne bi bilo. »Rada te mam, mami,« je kar nekajkrat e»b obisku z objemi iskreno povedala invalidka Nuška, ki toplo kake>r sonček in kljub težavam s svojim živahnim čebljanjem poživlja vse okoli sebe. Kaj vse je pove?-dala v kratkem času. Kako le[>o ji je v INCE, kjer rada' »šraufa«, še lepše je v bazenu ali pa na tekmova- Nuška s svojo mami Ano Županjo Cveto Zalokar Oražem je v pogovoru s študentko Karmen, absolventko Višje up ravne šole, najbolj zanimalo, kje in kako bi bilo še potrebno odpraviti arhitektonske ovire, ki onemogočajo dostop invalidom z vozički. Županja je obiskala tudi gospoda Aleša Kodro, ki je invalid postal v vojni za Slovenijo v bitki v Trzinu. Naj bo leto 1999 srečno za vas in hčerki Anjo in Katko! To so štirje mali junaki iz Kokošenj: Špela, Klavdija in Valerija, ki se jim je pred dobrim letom pridružil najmlajši Klemen. /lamnik Domžale Z Godbo Domžale v leto 1999 Tradicionalni Novoletni koncert Godbe Domžale ob Dnevu samostojnosti je svoj naziv »tradicionalni« upravičil v vseh pogledih. Res je, da je datum koncerta odstopal od tradicionalnosti; ustaljeni 26. december je letos izjemoma zamenjal 23. december, vse drugo pa je sledilo že ustaljenemu vzorcu iz prejšnjih let. Če na kratko obnovim večer v hali KC Domžale: koncert se je začel s himno in slavnostnim govorom županje Cvete Zalokar-Oražem, program pa je kot ponavadi vseboval nekaj solističnih točk mladih godbenikov, gostujoča pevca, tokrat sta pela Vida Lopič in Boris Kopitar, nepogrešljive koračnice in na koncu zares tradicionalni Radetzkv Marsch, ki je dodobra ogrel (tradicionalno) polno dvorano Komunalnega Centra v Domžalah. Ob vsem naštetem bi morda sklepali, da se člani Godbe Domžale utapljajo v povprečju in ponavljanju že ustaljenega vzorca novoletnih koncerov iz prejšnjih let. Res je, da so si v preteklih letih izoblikovali neko grobo podobo koncertov, ki jo uspešno (vsako leto drugače) izvajajo, menim pa, da niso padli v kakšen kalup božično-novoletnih prireditev, ki jih je v tem času na pretek. To trditev so s svojim raznovrstnim programom in izvirno izvedbo tudi letos ovrgli in ni bojazni, da bi se ponavljal tako program kot tudi način izvedbe programa iz leta v leto. Začetek koncerta so godbenice in godbeniki pod vodstvom dirigenta Franca Kuharica začeli z Uvodom v koncert Vinka Štruclja, ta je najbolj prevladoval med avtorji skladb omenjenega koncerta, nadaljevali pa z Lirično suito, ki je zaključila t. i. »klasični del« koncerta. Nadaljevanje koncerta so zaznamovale zabavne priredbe božičnih in narodnih pesmi ter divji latino ritmi, ki so jih popestrile plesalke in plesalci Plesne šole Urška. Na račun plesalcev se je oder za nastopajoče občutno povečal, zaradi česar so imeli godbeniki veliko več prostora - sedeli in s tem tudi igrali so bolj sproščeno in ne tako utesnjeno kot prejšnja leta. )e pa povečava odra prinesla tudi negativne posledice. Glasbeniki so med seboj sedeli zelo narazen, saj je bila razdalja med nekaterimi inštrumenti velika. To se je poznalo pri zvoku orkestra, ki ni deloval tako homogeno. Instrumentalisti se morajo namreč med seboj slišati, kar je osnovni pogoj - po- JAVNI RAZPIS za izbiro literarnih in likovnih ustvarjalcev za udeležbo pri kulturnem projektu Jesenske besede... • PREDSTAVITEV: Jesenske besede... so nadaljevanje kulturno-umetniškega projekta Jesenske besede sonca, ki ga je poskusno v lanskem letu izpeljal Center za mlade. Projekt želimo nadaljevati, saj spodbuja razvoj mladinske kulture v občini Domžale in pomaga mladim ustvarjalcem pri uveljavitvi na njihovi umetniški poli. • ORGANIZATOR: Center za mlade. Ljubljanska 70, Domžale • PREDMET RAZPISA: Izbor treh (3) pesnikov, dveh (2) prozaistov in treh (3) likovnikov, ki bodo sodelovali v projektu Jesenske besede... pri izdaji knjige z istoimenskim naslovom, izpeljavi recitala v novembru 1999 in likovni razstavi v istem času. • KRAJ IZVEDBE: Kulturni dom Franca Bernika, Ljubljanska 61. Domžale • POGOJI RAZPISA: - Starost udeležencev razpisa ne sme presegati 30 let. - Prijavljeni morajo biti občani občine Domžale. - Prijavijo se lahko tisti udeleženci, ki v letu 1998 kot ustvarjalci niso sodelovali pri izdaji knjige Jesenske besede sonca. - Prijavljeni ne smejo imeti izdanega samostojnega literarnega dela. biti že uveljavljeni umetniki ali se profesionalno ukvarjali z omenjenimi dejavnostmi. • NAClN PRIJAVE: - PESNIKI se prijavijo z deli, ki ne presegajo 350 enovrstičnih verzov (ali cca. 10 pesmi), ki so vsebinsko pripravljene na tisk. - PISCI PROZNIH TEKSTOV se prijavijo z deli (novele ali črtice), ki ne presegajo 10 tiskanih strani, ki so vsebinsko pripravljene na tisk. - LITERARNA DELA naj bodo POSLANA v veliki rjavi zaprti kuverti, v kateri je speta skripta in na kateri je navedena na prvi strani samo šifra (šifra je lahko poljubna), ki si jo izberete sami. Na kuverti naj bo napisan le naslov Centra za mlade. Kuverta naj bo zaprta, - LIKOVNI USTVARJALCI se lahko prijavijo tako, da na fotografijah formata 10x15 pošljete svoja likovna dela (na fotografiji naj bo le likovno delo). Število poslanih fotografij naj bo do slin. Na VSAKI OD FOTCKJRAFIJ naj bo na hrbtni strani napisana vaša šifra. Fotografije pošljite v belih zaprtih kuvertah, na katere napišete le naslov Centra za mlade. - VASI PODATKI IN ŠIFRA naj bodo napisani na listu, poslani v modri zaprti kuverti, na kateri naj bo le naslov Centra za mlade. Podatki, ki jih potrebujemo so: ime in priimek, točen naslov in telefonsko številko ter šifro, ki ste si jo izbrali. - Vsa poŠta mora biti poslana po pošti kot priporočena pošiljka. - Ustvarjalci se lahko prijavijo le z eno vrsto dela, torej ali s poezijo, ali s prozo ali z likovnimi deli. • ROK PRIJAVE: na razpis se lahko prijavite pod zgoraj navedenimi pogoji do vključno 22. 2.1999, na naslov Za Jesenske besede..., Center za mlade, Ljubljanska 70, Domžale 1230. • Komisijsko odpiranje ponudb bo potekalo naslednji dan po izteku razpisa. • O izboru in odločitvi komisije bodo prijavljeni obveščeni najkasneje 30 dni po odpiranju ponudb. Za vse nejasnosti lahko pokličete Center za mlade po tel. 713-421. Center za mlade leg vidnosti dirigenta, ki tudi ni bila najboljša za igranje samo in za izvajanje razmeroma zahtevnih skladb, ki so bile na tokratnem programu. Tako dvorana in postavitev glasbenikov v njej ni dopuščala, da bi bili poslušalci deležni kvalitetnejše izvedbe, ki so jo domžalske godbenice in godbeniki sposobni dati. Organizatorji in izvajalci koncerta se bodo morali zateči k že ustaljeni postavitvi iz prejš/ijih let, ki je resda bolj utesnjevala instrumentaliste Godbe Domžale, ni pa dopustila, da se zvok orkestra razprši pod strop dvorane Komunalnega centra, ki za bolj resne instrumentalne projekte in Izvedbe ni primerna. Kljub vsemu je koncert lepo uspel. Še posebej so se odrezali solisti, saj so dokazali, da se v domžalski godbi kali veliko kvalitetnih glasbenikov na različnih inštrumentih, kar dokazuje, da je razvrstitev mladih godbenikov po različnih inštrumentih dokaj enakomerna in da Godba Domžale s pomočjo Glasbene šole Domžale dobro skrbi za svoj podmladek, kar daje upanje v misel, da domžalska godba ne bo nikoli propadla. Tudi odziv publike je bil velik, še posebej po odigranem programu, ki sta ga uspešno zaključila Vida Lopič in Boris Kopitar. Takrat so kot ponavadi (če se spet vrnemo k tradicionalnosti) poslušalci koncerta »izsilili« tri dodatke in zadovoljni odšli iz dvorane. Godba Domžale bo v letu 1999 praznovala že 115-letnico svojega delovanja, ki jo bodo člani godbe maja zaznamovali s slavnostnim koncertom. Do takrat boste lahko godbenice in godbenike iz Domžal spremljali in poslušali v novem god-benem paviljonu, kjer bodo nastopili takoj, ko se bo zima umaknila pomladi, ki je primernejša za takšne prireditve. MATE) PRIMOŽIČ Foto: ACO MAJHENIČ SLOMŠEK - SLOVENSKI SVETNIK V njem je utelešen naš narodni duh Vsak narod ima svoje posebnosti, svoje od Boga podarjene darove, nekaj, kar imenujemo »narodov duh ali genij«. Italijani vidijo v sv. Frančišku Asiškem pooseblje-nje svojega naroda. Madžarom je njihov kralj sv. Štefan simbol vsega madžarstva. Podobno pomenijo sv. Bonifacij in sv. Rupert za Nemce, sv. Patrik za Irce, sv. Ciril in Metod za vse slovanske narode. Narod brez svetnikov je narod brez najvišjih ciljev, brez nosilcev duhovnih, moralnih, verskih in narodnostnih vrednot. Svetniki so duša naroda ali narodov »jaz«. In če imajo drugi narodi svoje svetnike, zakaj ne bi imeli tudi Slovenci svojega svetnika? Od letos naprej ga bomo imeli. To je blaženi škof Anton Martin Slomšek. Kar je v našem narodu plemenitega, duhovnega, preroškega, svetega in enkratnega, je osredinjeno okrog Slomška in drugih naših svetniških kandidatov (Friderik Baraga, Janez Gnidovec, p. Vendelin Voš-njak, Lojze Grozde in številni mu-čenci našega rasa). Svetniki so dokaz, da so korenine naroda zdrave, da je narorl sposoben evangelijskega junaštva, da je v narodu navzoča tista [irava sila, ki je sposobna spremeniti svet - to je svetost. Papež Janez Pavel II. je julija lani potrdil, da je svetniški proces o škofu Slomšku uspešno končan in dozorel za razglasitev. Izpolnili? so se besede njegovega novomašnega pridigarja: »Postavljen si na svetil nik, da boš svetil vsemu svetu s svo jim vedenjem in naukom, vernikom boš učenik« žalostnim tolažnik in zdravnik bolnim na duši.« Med najboljšimi |x>znavalci škofa Slomška je bil njegov najožji sodelavec in spremljevalec na vseh poteh, Franc Kosar. Takoj po škofovi smrti je začel pisati njegov življe njepis. Malo pred smrtjo je napove dal: .Slomšek še vedno raste in bo rastni, rlokler ne zrasle v svetnika, ki ga bomo častili na oltarju.«. V tej iz javi se skriva prepričanje vsega našega naroda O Slomškovi svetosti Slomšek ni kazal poti, po kateri sam ne bi hodil. Ni nalagal bremena, ki ga sam ne bi nosil. Kar je go- voril, je delal. Kar je učil, je živel. Popolnoma je bil predan Bogu, Cerkvi in človeku. Slomškove prošnje materam in očetom Prepustimo besedo našemu svetniku, vzgojitelju in učitelju. V svojih Drobtinicah (1846) se obrača .na matere in očete s sedmimi prošnjami, ki ostajajo danes enako veljavne kot takrat. Prisluhnimo jim. »Matere in očetje, sedem prošenj imam do vas: 1. Skrbite za zdravje svojih otrok. Ne smejo se preobjesti, a ne smete jih pustiti, da bi stradali. Ne zapirajte jih doma, naj čredo z vami na polje. Naj se igrajo, / ničimer jih ne razvajajte. Žganja otroi i ne smejo okusili. /dra vo telo je najdragocenejše blago. 2. Bolj skrbite za podučenjc otrok kakor za njihovo premoženje. Kakor hitro se otrok začne zavedati, mu zač-nile pripovedovati o Bogu, dobrem < )i elu. Mali, pokrižaj ga, kadar ga poviješ in spat deneš in ko se prebudi. Ko začne govoriti, mu začni tudi naprej moliti. Dobro je, če le eno ali dve besedici za tabo reče. Bog najra je posluš.i govorico nedolžnih. Ludi kratkih molitvic prerl jedjo in pO jedi jih nauči. V pravi starosti jih dajte v šolo in jih pošiljajte h krščanskemu nauku. Od sedmega do štirinajstega leta otroci niso za delo, ampak za nauk. Starši, ki otroke namesto v šolo le na paŠO pU slijo m bolj skrbijo za živino kol za otroke, niso vredni, da živi]o. Kaj pomaga, če se živinica lepo redi, otroi i pa poživinijo. Ko otroci odrastejo, dajte ml,»leni če v nauk dobremu, modremu gospodarju, dekleta pa dobri gospodinji. Naj se naučijo dela po svojem stanu. Če ne bo dobrih gospodinj, poštenih žena, pametnih in skrbnih mater, tudi ne bo srečnih hiš. Žena tri vogle drži. I, Skrbite za poštenje svojih otrok. Grdo življenje staršev hodi za njimi kakor senc a za človekom. Trnje, ki so ga sadili nepošteni starši, pika otro ke. Ne zapuščajte otrokom ne krivične zemlje ne krivičnega denarja. En krivični krajcar deset pravičnih požre. Krivično blago pod streho - molji v zrnju. Otroci krivičnih staršev gredo kruha prosit, naj jim starši še toliko zapustijo. Na ramah krivica - v rokah pa beraška palica. Vadite otroke od mladih nog v poštenju. Nikoli jim ne pustite lagali, goljufali ali krasti. 4. Skrbite, da bodo otroci imeli varuhe. Prvi varuh je otrokom strah božji. Iz mladega jim pravite, da se Bogu ne moremo skriti. Učite jih greha se bolj varovat) kot smrti. Drugi varuh otrok je sramežljivost. Vadite jih, da se (podobno oblačijo. Tretji varuh mladine za dušo in telo je sveti angel varuh, vsakemu od Boga poslan, da ga vodi, opominja, svari in varuje. Naj se mu pripo ročijo vsako jutro in večer. 5. Skrbite otrokom za potreben strah. Prvi strah mora bili šiba. Šiba novo mašo poje, to je: pridne otroke zredi. Drugi strah otrokom mora biti izguba vaše ljubezni. Zamera stai šev jih mora bolj boleti kakor skala za nohtom. lietji strah za otroke naj bo zamera božja. Pravile otrokom, kako hudo se godi človeku, ki zapusti Boga. Greh na vesli jih mora huje peči kakor žareče oglje na roki. 6. Skrbite otrokom za pošteno tovarišijo. Ne pustite, da bi se po tepali. Izberite jim poštene tovariše, i >!rok ne more biti sam: sani je le volk. Skrbno glejte, kaj Otroci počnejo; ali grintava ovi a celo čredo okuži. Kar zadeva službo ali zakon, je pravica staršev le svetovati, nikoli pa siliti. Prisiljena reč ni dobra 7. Skrbite otrokom za pobož-nost. Pobožnemu kristjanu so potrebne tri svete reči: prvič vsako jutro in vsak večer moliti. Rajši pusti te živino brez krme kakor otroke brez molitve, Ne veliko; le sveti križ pa dober namen napravili jih iz mladega navadile. Druga potrebna toč je: vsako nedeljo in zapovedan praznik biti pri sveti maši. Tretja reč je pogosto sprejemanje svetih zakramentov. Pogosta spoved je božja roka za mlade ljudi, pogosto sveto obhajilo pa nebeški studenec. Mlado srce hoče ljubiti; ako ne ljubi Jezusa, ljubi pregrešni svet. Očetje in matere, sreča ali nesreča prihodnjih dni je v vaših rokah, in lo so vaši otroci Kakor jih boste vzgojili, take čase, slabe ali dobre, bomo imeli, le za trojno suktij< > oi rokom skrbite: za poštenost, delav nosi in pobožnosl. Vse drugo jim bo navrženo.« BOGDAN DOLENC ČE ŠE NE VESTE.. Zimski obratovalni čas sanitarne deponije v Dobu »Sanitarna deponija v Dobu je v zimskem obdobju (od 1. novembra do 1. aprila) odprta za občane občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ob delavnikih od 14. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 18. ure. Zakaj novi obratovalni čas, sem povprašala g. Janeza Repnika, .tehničnega vodja Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale.« »Obratovalni čas za dovoz komunalnih odpadkov za občane smo korigirali, ker tako laže zagotovimo varnost občanov. V letu K)97 smo namreč imeli na sanitarni deponiji nesrečo s smrtnim izidom, ko je smetarsko vozilo povozilo občana, ki je pripeljal odpadke na deponijo. To pa pomeni, da se v obratovalnem času, ko je deponija odprta za občane, ne dovažajo z našimi smetarskimi vozili in ne kompaktirajo odpadkov. Organizirali smo sprejemno službo in tudi pomoč našim občanom, da lahko pripeljane odpadke sortirajo.« Nekateri menijo, da bi morala biti deponija odprta ves dan. »Nobenega razloga ni, da bi morali obratovalni čas deponije podaljšati, saj iz gospodinjstev tedensko odvažamo odplake, dvakrat letno kosovne odpadke, dvakrat pa organiziramo tudi zbira nje posebnih oziroma nevarnih odpadkov. Prav tako tudi drugi uporabniki storitev (industrija, podjetništvo,...), ki so vključeni v redni odvoz odpadkov, nimajo razloga, da bi se moral obratovalni čas podaljšati. Lahko si za odlaganje odpadkov nabavijo zabojnike različne velikosti - glede na svoje potrebe. Te lahko odvažamo v sklopu rednega ciklusa, pri odvozu Srn'kontejnerjev pa na osnovi predhodnega obvestila« Kako je z možnostjo brezplačnega odlaganja določene količine odpadkov? Res pa je, da 24. člen Cidloka o ravnanju s komunalnimi odpadki omogoča občanom možnost brezplačnega odlaganja do 2 m'odpadkov na deponiji, hkrati pa prinaša spore. Ta ugodnost naj bi namreč bila dana zlasti občanom, ki so vključeni v redni odvoz odpadkov iz gospodinjstev in to storitev tudi plačujejo..-Vseh očjpadkov, ki nastanejo kot t. im. gospodinjski odpadki, ni mogoče vedno odložiti v zabojnik. To so predvsem odpadki, nastali pri urejanju okolice, obrezovanju djeves, gr-movnic, živih mejah, to so tudi manjše količine gradbenih odpadkov, ki nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih hiš. Te odpadke bi po odloku lahko sami pripeljali in brezplačno odložili na deponijo. Pri drugih uporabnikih (industrija, obrt) pa zbiranje in odvažanje prilagodimo njihovim potrebam. Pri nadzoru dela naših smetarjev in »zvestobe« naših uporabnikov smo ugotovili, da določeni samostojni podjetniki in manjša podjetja poznajo le 24. člen odloka, tega pa si razlagajo tako, da vse odpadke brezplačno odlagajo na deponijo. Dovoz je pogosto prilagojen količini 2 m', ker število dovozov z odlokom ni omejeno. Glede na to se ne potrudijo, da bi odpadke tudi predhodno sortirali. Pri kontroli smo ugotovili, da so se teh ugodnosti posluževali ludi podjetniki iz sosednjih občin. Povedati moram tudi to, da nam je Zakon o zaščiti osebnih podatkov dejansko onemogočil kontrolo nad občani. Povzročitelji komunalnih odpadkov in komunalci kot izvajalci storitev smo bili dolžni spoštovati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, zato smo se lotili določenih ukrepov.« Kaj to pomeni? »To pomeni: podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki niso bili vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov in so brezplačno deponirali, smo poslali obvestilo o zahtevani obvezi. Ti naj bi bili dolžni nabaviti in postaviti takšen zabojnik ali kontejner, ki bo ustrezal zbrani količini, obračun storitev pa naj bi upošteval količino zbranih odpadkov v m1. Tista podjetja, ki dela občasno izvajajo na različnih lokacijah ali je reden odvoz s smetarskim vozilom otežkočen, izjemoma pripeljejo odpadke sami, in to tudi v času našega rednega dela. Seveda pa so ob dovozu dolžni posredovati podatke, od kod so odpadki pripeljani. Pri obračunu stroškov deponiranih odpadkov jim je priznan strošek prevoza, vse druge obveznosti pa so dolžni poravnati, I )o sedaj so tisti občani, ki so sami pripeljali odpadke, poravnavali le strošek deponiranja odpadkov. Ne glede na to, da smo od nekaterih uporabni-kov (predvsem tistih, ki niso bili vključeni v reden odvoz komunalnih odpadkov) neupravičeno sprejemali kritike v zvezi s sprejetimi ukrejii, menimo, da nalogo izvajamo v skladu z odlokom in v prici Občini Domžale in tistim uporabnikom, ki odlok spoštujejo in storitve tudi plačujejo. Seveda pa bi bilo potrebno odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki čimprej novelirati.« Hvala! Pogovarjala se je VERA VOJSKA. Domžale /hmnik NOVA DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA Kaj novega prinaša tudi starejšim učencem Križ 7. 12. 98 ob 9. uri. Požar, ki je nastal še iz nepojasnjenega razloga Domžale 18. 12. 98 ob 14.35. Na skoraj dve uri zaustavljenem vozilu so gasilci gasili več ur. je izbruhnil požar zaradi okvare na el. instalaciji. Poročilo CPV za mesec december Sedanja osnovna šola se deli na razredno (od 1. do 4. razreda) in predmetno stopnjo (od 5. do 8. razreda). Prehod z razrednega na predmetni pouk je za marsikaterega učenca težak, saj je povezan s povečanjem števila predmelov, večjim številom učiteljev, ki poučujejo vsak svoj predmet, in kabinel-nim poukom, ko učenci skoraj za vsak predmet zamenjajo tudi učilnico. Nova devetletna šola bo razdeljena na tri triletja ali Iriade. Te bodo omogočile postopnejši prehod iz nižjih v višje razrede in predvidoma omilile težave, ki se pri prehodu pojavljajo v zdajšnji šoli. Prvo triletje V prvih treh razredih bodo učenci imeli pouk iz šestih predmetov, med njimi bo nov predmet spoznavanje okolja, ki bo zamenjal sedanje spoznavanje narave in družbe. Pouk bo obsegal 20 ur tedensko v prvem, 21 v drugem in "22 ur v tretjem raz-redu. Polog loga bodo imeli učeni i v prvem triletju še po štiri kulturne dneve, tri naravoslovne in tri tehniške dneve ter pet športnih dni. S podaljševanjem osnovne šole na devel lel pa ludi s povečanjem šlevila ur, prebitih v šoli, bomo omilili časovni pritisk in obremenitev učencev. Sedanja šola je stresna predvsem zaradi obsežnega doma-( ega dela za solo. Novi ui ni načrti nudijo več časa za urjenje in vađenje v šoli, opismenjevanje je »faztfig njeno« na prvi dve leti, domačih na log bo manj. Če hočemo to doseči, je potrebno čas bivanja v šoli nekaj podaljšati, tako v 1. razredu s sedanjih 19 na 20 ur, v tretjem pa s sedanjih 20 na 22. Primerjalna analiza pokaže, da imajo v evropskem merilu manj ur pouka za 6-lefne Otroke samo v Nemčiji, povsod drugod več t Ični načrti za devetletno šolo so pripravljeni in večina je že tudi sprejetih. Pri njihovem oblikovanju so so delovali učitelji in vse pripombe, ki so jih posredovali področnim kuri-kularnim komisijam, so bile pregledane, veliko je bilo tudi upoštevanih, nekatere so bile argumentirano zavrnjene. Učni načrti za vse predmete v celotni osnovni šoli so pripravljeni ciljno in časovno odprto, kar pomeni, da bo učitelj tudi enake cilje lahko uresničeval z različnimi vsebinami, na različne načine in z različno hitrostjo. Cilji vzgojnoizo-braževalnega dela posegajo na različna področja učenčevega razvoja, od spoznavnega, socialnega, čustvenega do gibalnega. Posebna pozornost je bila posvečena temu, da so v vse učne načrte (bolj kot do sedaj) vgrajene aktivne oblike učenja in različno metode poučevanja, manj je zahtev po faktografskem znanju, več bo časa za ustvarjalno delo učencev. Učitelji bodo znanje in napredovanje učencev ocenjevali opisno na za to pripravljenih obrazcih. Opisno spremljanje otrokovega napredka prvi dve leti šolanja že zdaj poteka v številnih slovenskih šolah. Večina učiteljev meni, da takšno spremljanje zahteva temeljitejše poznavanje otroka, da pa je manj stresno in pn-jaznejše, otroku omogoča postopno privajanje na šolske zahteve. Opisno ocenjevanje vrednoti otrokov individualni napredek, ne primerja znanja posameznika s povprečnim znanjem v oddelku, šoli ali celo širšem šolskem prostoru. ()l> koncu prvega triletja bo znanje slovenskega jezika in matematike preverjeno z nacionalnimi preizkusi znanja, rezultati bodo povratna informacija za učence, starše in učitelja in ne bodo vplivali na šolski uspeh. Učenci se ga bodo udeležili prostovoljno. ANDREJA POGAČNIK JARC, ravnateljica OŠ Rodica Križ, 7. 12.1998 ob 9.08 so enoto CPV preko telefona napotili v kamniško občino v kraj Križ, kjer je zagorelo v zapuščenem hlevu za perutnino. < )bjekt stoji na večjem hribu. Ker so bile ceste zasnežene, je bil otežen dostop do kraja, zato vozila niso uspela pripeljati prav do hleva. Prav tako ni kombinirano vozilo CPV moglo pripeljati do kraja zaradi ustavljenih vozil na cesti. Potrebno je bilo napeljati llačni C vod, dolg preko 150 m, da so napolnili menge ško cisterno z vodo, ki jo je za gašenje ognja že primanjkovalo. Medtem je na pomoč prispelo še nekaj enot. Požar, ki je nastal iz še nepojasnjenega razloga, je bil lokaliziran na objektu, velikosti 50x20 m, zato je enota CPV kraj zapustila. Trnjava, 11. 12. 1998 ob 00.35 so s Centra za obveščanje iz Ljubljane enoto obvestili, da se v omenjenem kraju po cestišču iz enega izmed karamboliranih vozil razliva dizelsko gorivo. Poklicni gasilci so najprej podstavili lovilne posode, dokler niso uspeli preprečiti iztekanja goriva iz rezervoarja za gorivo. Razlito tekočino po cestišču so posuli s praškom kemsorb, nato vse skupaj pometli in naložili v primerne posode, ki so jih odpeljali s seboj. Domžale, 18.12 1998 ob 14.35 je občan gasilce zaprosil za pomoč. Povedal je, da gori ob sosednji hiši parkiran kombi VW transporter. Že pred prihodom gasilcev, je ogenj na vozilu z ročnimi gasilnimi aparati na prah delno pogasil požrtvovalni sosed. Dokončno so ogenj z vodo pogasili gasilci, potem ko so odprli pokrov motorja. Ogenj je verjetno nastal zaradi okvare na elektro inštalaciji, potem ko je bilo vozilo parkirano že dve uri. Domžale, 19.12.1998 ob 03.55 sta zaradi slabe vidljivosti, ki jo je povzrcnila megla, in prehitevanje v škarje, čelno trčila dva kombija in dve osebni vozili. V pravilno vo^ zečem kombiju je voznik dobil hujše tele Javni poziv vsem občanom, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in imajo interes za preselitev ali razširitev kmetije. Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, je prenehal zbirati pripombe za Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, oboje dopolnitev 1998. Zaradi posebnega postopka obdelave pripomb, ki zahtevajo obsežnejšo obrazložitev za utemeljitev predloga posega, pozivamo vse občane, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in imajo interes za preselitev ali razširitev kmetije, a niso oddali svoje pripombe, da to storijo najkasneje do vključno 12. 2. 1999. Vse informacije in potrebne obrazce dobijo zainteresirani na Oddelku za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale, med uradnimi urami. Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja sne poškodbe in bil vkleščen v vozilu. Poškodovanega voznika so iz zverižene pločevine rešili gasilci, reševalno vozilo ga je odpeljalo v bolniško oskrbo. Magistralna cesta je bila zaprta za ves promet skoraj dve uri. Podmilj, 23. 12 1998 ob 20.40 so domžalski policisti napotili enoto CPV na že omenjeni kraj zaradi prometne nesreče med terenskim osebnim in tovornim vozilom. V terenskem vozilu je bil vkleščen voznik, ki je dobil lažje telesne poškodbe. Ko so ga gasile i rešili iz vozila, so ga prepeljali v bolniško oskrbo. Manjših posegov je bilo šest: trikrat yj gasilci vlamljali vhodna vrata v stanovanje in zapirali vodo zaradi okvare ventilov na vodovodni inštalaciji in zaradi puščanja radiatorjev. Po enkrat so reševali osebe iz pokvarjenega dvigala, počistili so cestišče po prometni nesreči in enkrat pogasili ogenj v zabojniku, ki se je kar razbohotil v garažah SPB-ja. Tekst in fotografije: SVETLIN VIKTOR Kmet pred avtocesto Ali poznaš lega, ne, saj to je tisti, ki ni hotel prodati zemlje za nadvoz čez našo avtocesto. Pa saj to ne more biti res, a vendar je res. Peščica ubogih kmetov sedi in se brani na vse moči, drugi pa prosijo, daj že daj. Pa se tudi sam vprašam, kaj bo, ko se bom moral peljati skozi luknjo, v kateri bo 1 meter vode ob nalivih in se bodo otroci rolali po 8-stopinjskem klancu in takrat me prime bes, zakaj vse to, in to že tretjič. Samo sestanki, pa vedno vse isto. Vsak posameznik lahko skliče sestanek, za katerega pripravijo celo goro načrtov, kmet pa je tisti, ki se lahko upira, upira, dokler mu ne poči duša in popusti. Ne vem, če so se krajani in občani kdaj vprašali, kaj bom pa dobil, za to, če bom podpisal pogodbo, ja denar seveda, po 3 dem za kvadratni meter, morda največ 10 dem, če se bom upiral in avtomatsko prejemal cele pakete pogodb, brez kakršne koli pomoči na krajevni ali občinski ravni. Ko prejmeš prvo pogodbo od Oarsa, se ti kolena zatresejo, saj to ni mogoče, lo ni ros, kaj pa sedaj, kdo mi bo pomagal, krajevna skupnost, ali občina, katera je velika in močna, vendar povsod, kamor se obrneš, je vse proli tebi, ko sam komaj znaš prebrati, kakšne ocenitve in fraze nastopajo v pogodbi. Ko ugotoviš, da moraš kar sam nekaj napisati, ampak kako, saj ne znam,, saj to je stvar skupnosti. Toda to se vleče in vleče, na koncu pa dobiš še zadnjo možnost, podpiši ali boš razlastninjen. Opazujem zarisane črte skozi parcele in zmajujem, kdo bo obdeloval te koščke že tako zdrobljene Slovenije. Kdo bi moral pomagati, mogoče pa tisti, ki kaže s prstom na kmeta, ali pa morda občinski proračun, ki se je napolnil z namembnostjo zemljišča, vendar nikogar ni, ki bi kmetu in krajanom pomagal, da ne bi kazali s prstom drug na drugega. Pa, saj je najlepše, če smo skregani, saj bomo v prihodnje lahko živeli kar med cestami. Kmet čez avtocesto OBČINA DOMŽALE Ljubljanska 69 12 fo DOMŽALE Na jmdlagi 6. člena Pravilnika za vrednotenje šjjortnih jjrogramov v občini Domžale objavlja J AVNI RAZPIS za pripravo strokovnih prmdtogOV na področju športa za odločanje na Komisiji za šport pri Oddelku za družbene dejavnosti. Predmet razpisa je: - jmjjrava jjredloga za vrednotenje letnega jirograrna šj)orla na jjodlagi Pravilnika za vrednotenje šjjortnih jirogramov v občini Domžale. - spremljanje kazalcev razvoja šjjorta v občini za proračunsko leto 1999, - predlogi načina sjnemljanja f>orabe namenskih sredstev, - druga strokovna dela jjo nalogu jzrislojne Komisije za šport in oddelka Na razfns lahko kandidirajo zavodi in organizacije za šport, strokovne službe občinske šjjortne zveze ali posamezniki, ki predložijo: - dokazila o poznavanju organiziranosti športa. - dokazila 0 strokovni usj>osobljenosti na tem Jx>dročju, - dokazila o referencah, - predračunsko vrednost za ojnavljanje storitev. Pisne fmjave z dokazili o izf)olnjenih pogojih fjošljUe v zaprtih kuvertah na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69,1230Domžale, kjer dobite pravilnik z merili in normativi za vrednotenje šj>orta in podrobneješ informacije. Program izobraževanja za kmetovalce in kmečke žene v Občini Domžale v letu 1999 Kmetijska svetovalna služba Domžale vsako leto v zimskem času organizira strokovno predavanja za kmetovalce iz vse domžalske občine. Zima je obdobje, ko lahko tudi kmetovalci namenijo nekaj časa za strokovno izpopolnjevanje, spoznavanje novih in obnavljanje že osvojenih znanj iz kmetijskega področja, ki postaja vedno bolj zahtevno. V mesecu januarju in februarju 1999 smo pripravili vsak petek en tematski sklop strokovnih predavanj, ki se bodo pričela ob 9. uri dopoldne v dvorani Krajevne skupnosti Dob v Dobu in bodo potekala in trajala po spodaj navedenem vrstnem redu. Ker je kmetijstvo zelo obširna gospodarska panoga, smo skušali s strokovnimi predavanji pokriti vse glavne kmetijske dejavnosti. Poleg programa izobraževanja za osnovne dejavni) sti na kmetiji bomo izvajali tudi izobraževanje za kmečke žene in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, katere tir ganizira svetovalka za te dejavnosti g. Marta Kos, dipl. ing. krnet. Kmetijska svetovalna služba: IRENA ZLATNAR, ing. agr. MARTA KOS, dipl. ing. IRENA ZLATNAR PREDAVANJA TEMA DAN POLJEDELCEV-KORUZE 1. Sovke v koruzi Irena liani,in 2. Gostota sajenja glede na količino pridelka koruze Irena Bantan I. Predstavitev KVVS hibridov Teo Zor 4. Predstavitev Piorjerjevih hibridov K. Mikolčič PREDAVATE L) KRA| ČAS Dob 8.1.1'»99 ob 9.00 9.30 10.00 11.00 DAN ŽIVINOREICEV-VETERINE TEMA_PREDAVATELJ KRA) ČAS 1. Obolenja poporodnega obdobja in motnje pojatvenega ciklusa lanez Šketa - zaostala posteljica - poporodna mrzlic a - izpad maternice in vagine - tihe pojatve - pregonitve in njihovi vzroki DAN GOVEDOREJCEV-PREHRANE 1. Vpliv deleža kor. silaže na mlečnost Anton Darovic 2. Predstavitev Traunštain silosa Metka Popič 3. Ocenjevanje krme na prinesenih vzorcih DAN SADIARJEV 1. Oskrba starih kmečkih vrtov - obnova - zaščita, rez ^.Trženje -•■«.' in prodaja sadja SOMATSKE CELICE DAN EKONOMIKE 1. Davek na dodano vrednost Anton Darovit lanez Gačnik Alenka Caf dr. Andrej Pengov Alenka Caf 15.1. 99, ob 9,00 do 12.00 22. 1.99, do 9.00 10.00 11.00 2. Knjigovodstvo na kmetiji 3. Krediti in finaciranje v kmetijstvu 29. 1. 99, ob 9.00 10.30 : 5. 2. 99, ob 9.00 19.2.99, ob 9.00 9.30 TLMA PREDAVATELJ KRA) ČAS ob vstopu v EU KUN|Č|ERE|A Predstavitev reje in prodaje Neva Panjter BTF Rodica 10.00 februar 99, ob 10.00 3-DNEVNI POSVET ZA PRIDELOVALCE ZELENJAVE 1. Varstvo in zaščita Simončič, Knapič KIS Ljub. 8. 12. 98, ob 9.00 2. Tehnobgija vrtnin AOgorelec 15.12.98 3. Skladiščenje vrtnin Hribar 17.12.98 DEMONSTRACIJSKI PRIKAZI, OGLEDI 1. Prikaz uničevanja muh v hlevu; Bioteh. Ljubljana na kmetiji v maju 1999 2. Demonstracijski ogled poizkusov žit; julija 1999 v Jablah in na terenu 3. Demonstracijski ogled poizkusov koruze; v avgustu v lablah in na terenu 4. Demonstracijski ogled poizkusov vrtnin; večkrat skozi vse leto. na terenu S Pt*tjozna kg 6 kvu 5.-8. mesto SIMOMkl.MFN. Dečki 12 - 14l.-45kg5kyu 2. mesto ALES KRIŠTOF Dečki 9 - 12 L - iS kg 5 kyu 5.-ti. mesto DEIAN PKIIATH | Kdtedekl Ce 5, 4 kyu 'M 4 1. 5. mesto SAŠA SETNIKAR Dečki') - 12 1. + 35 kg 4 kyu 3.-4. mesto MATE) SAVORN Dečki') - 12 I. + 35 kg 4 kyu 5.-0. mesto MATEI KRSTIC Dečki 12 - 14 L - 45 kg 4 kyu 3.-4. mesto MIRT 1 AVRENCIC [Dečki 12 -14 1. +45 kg 4 kyu 3.-4. mesto I.OVRO SOSO Dečki 12 -14 1. +45 kg 4 kyu 5.-8. mesto IURE BALOH Dečki 12 - 14 1. +45 kg 4 kyu 5.-8. mesto UROS NOTAR Dečki 1 2 - 14 1. i, 1 kyu ABS 1. mesto ZLA I KO TKAI E( Dečki 12 - 14 1. 3 1 kyu ABS 3.-4. mesto PETER ZABRET Dečki 12 -14 1. 3, 1 kyu ABS 5.-8. mesto ERVIN VIDMAR ŠTUDIJSKA EKSKRURZIJA CENTRA ZA MLADE Danska - otoška dežela na severu Evrope Center za mlade je v lanskem letu pripravil mednarodni projekt »Slovenija in Danska - naši deželi«, ki je temeljil na izmenjavi slovenskih in danskih študentov in dijakov v starosti od 12 do 21 let. Namen projekta je bilo čimbolje spoznati naravne, kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti Danske in njenih prebivalcev, njihov način življenja, izobraževanja in seveda preživljanja prostega časa. Mladi, ki so bili zainteresirani, so se lahko na projekt prijavili prek razpisa, ki je bil objavljen v lokalnih medijih, in po nekaj srečanjih z mentorjema Natašo in Rokom, ki sva jim projekt predstavila, se je izoblikovala končna številka mladih entuziastov, ki radi potujejo in spoznavajo nov svet. Seveda pa to niti ni bilo tako lahko. Vsak izmed nas si je namreč že pred potovanjem zadal nalogo, ot bo preštudiral nekaj o državi, v katero naj bi se odpravili. Vsi smo namreč priznali, da na Danskem še nismo bili, zato smo se dela lotili toliko bolj resno, saj smo hoteli vedeti čimveč. Razdelili smo si teme seminarskih nalog in nekatere med njimi predstavili drugim kolegom že na naših srečanjih pred potovanjem, saj smo se nanj več tednov intenzivno pripravljali. Datum našega odhoda pa se je nezadržno in z veliko hitrostjo bližal. Na Brniku; sobota, 24. oktober ob 20.00 Lahko bi rekli: Slab začetek, dober konec! Zakaj? Na letališču se je zbrala cela skupina že uro pred poletom in vsi smo bili neučakani in na trnih. Mladi so se poslavljali od staršev in si zaželeli srečno pot. Letalo nas je že čakalo, zato smo se kar odpravili novim dogodivščinam naproti. Tu pa se je zataknilo. Kdor je vraževeren, bi lahko rekel, da se je prvič po kazalo neposrečeno izbrano število udeležencev ekskurzije. 13 nas je bilo in mislili smo, da je to krivo temu, da smo na Brniku ostali skoraj dve uri dlje, kot smo imeli namen. Po odpravi okvare na letalu smo končno poleteli, vendar pa smo v Kopenhagen prileteli sredi noči, zato je bilo tudi naše prvo srečanje z Dansko nekoliko drugačno (letališče po noči, avtobusne postaje ponoči, mesto Kopenhagen pono či). Sledila je dolga vožnja z vlakom do mesta Vejle, kjer smo začeli naše osemdnevno raziskovanje Danske. Program potovanja Skozi potovanje in program se bomo sprehodili kar s povzetki iz seminarskih nalog, ki smo jih pripravili in predstavili svojim kolegom na Danskem. Tadej Kokalj nam je pripravil nekaj osnovnih podatkov o Danski. Uradno ime: Kraljevina Danska je najmanjša in najjužnejša skandinavska dežela. Glavno mesto je Kopenhagen z 1,4 milijona prebivalcev. Prebivalstvo: 5,2 milijona prebivalcev, od katerih živi 85% v urbanem okolju. 3% je tujcev. 90% Dancev pripada evangeličanski verski skupnosti, ki jo podpira tudi država. lezik: Danščina skupaj s švedskim, norveškim, islandskim in ferskim jezikom spada v severno germansko jezikovno skupino. Večina Dancev govori angleško, vendar so zelo veseli, če se turisti naučijo nekaj osnovnih besed ali fraz v danščini. Geografija: Danska je majhna dežela s površino 42.930 km2. Sestavlja jo 406 otokov, od tega 90 naseljenih. Kopenhagen je na Zealandu, ki je največji otok. Danska je razen meje z Nemčijo obdana z Baltiškim morjem. )e pretežno nižinska, saj je najvišja nadmorska višina 173 m. Vlada in politika: Danska je konstitucionalna monarhija. Kraljica Margareta II. je na prestolu od leta 1972, vendar je resnična oblast v rokah Folketinga, tako se imenuje njihov parlament s 179 sedeži, v katerem so konzervativci, liberali, socialisti in socialdemokrati. Prva in zelo pomembna stvar in specifika vsake dežele je njena prehrana. Pa poglejmo, s čim smo se prehranjevali osem dni, saj vemo, da se hrana skandinavskih držav zelo razlikuje od naše. Kulinarika (Andrej jarc) Nič ne zaznamuje danske prehrane bolj kot smorrebmd (»maslen kruh«), to je sendvič, ki ga lahko pojmujemo kot osnovno prehrano in kot specialiteto. Ponavadi je to rezina rže-nega kruha, obloženega s pečeno govedino, svinjino ali ril>-jim filetom. Za boljši okus dodajo solato in raznovrstne obloge. Sm0rrehred se dobi v večini restavracij, najcenejši pa je v trafikah ob postajah in drugih javnih ustanovah. Velik pomen ima tudi hladen menu (koldt hord). To so sla-niki, solate, narezki, siri, zelenjava, kruhki, krekerji, mesne kroglice in ocvrte ribe. Zjutraj najraje pijejo kavo ali čaj, zraven pa jejo »danish pa-strie«. To so raznovrstne pite in prelivi iz sadja. Za kosilo jejo smnrrebmd (več kot 200 vrst sendvičev). Večerja je glavni obrok, servirajo pa jo okoli 6.00 popoldan. Sestavljena je iz obilnih in toplih jedi. Pred spanjem pa zopet smmrpbmd. Na Danskem imaj tujo kuhinjo. Veliko je dragih francoskih restavracij, kitajskih, indijskih in pa seveda ameriških fast fo-odov (McDonald's in Burger King), kjer se dobi tudi hot dog (p0lsemandens). Najcenejše restavracije so italijanske. Seveda brez pijače ne gre. Najbolj znana in najboljša danska pijača je pivo. Pivovarni Carlsberg in Tuborg varita najboljša piva v Evropi. Danci so po količini popitega piva na šestem mestu svetovne lestvice, saj proizvedejo in popijejo sedem milijonov hektolitrov piva, kar znese okrog dva bilijona steklenic! Največ piva vsebuje okoli 4,6% alkohola, seveda pa imajo tudi močno pivo z 8% alkohola in pa lahko pivo z 1,7% alkohola. Preden v katerokoli deželo potujemo, se je potrebno pozanimati tudi, kako živijo njeni prebivalci, od česa živijo in katere so njihove glavne dobrine - nasploh, kakšno je njihovo gospodarstvo. Dansko gospodarstvo (Manca Perko) Dansko gospodarstvo temelji na živalski in predelovalni industriji. Tovarne so osrediščene okoli prestolnice Kopenha-gna. Med izdelki so pomembni tudi električni aparati, stroji in ladje. Zaradi ugodnega podnebja in ilovnatih tal so na Danskem ugodne možnosti za kmetijstvo. To je zelo razvito, v njem uporabljajo veliko najsodobnejših strojev. Ker pridelajo veliko več, kot potrebujejo za oskrbo domačega prebivalstva, Danska kmetijske pridelke in živilske izdelke izvaža. Med značilnim blagom so siri, maslo, jajca, šunke in slanina. Poljedelstvo se skoraj v celoti posveča pridelavi živinske krme. Kljub temu da ima Danska zelo razvito kmetijstvo, že dolgo ni več kmetijska dežela. Industrija zaposluje veliko več ljudi in pridobi veliko več bruto družbenega proizvoda kot kmetijstvo. Na Danskem ni pomembnih surovin in rud, zato se je industrijski razvoj oprl na predelavo kmetijskih pridelkov. Ribištvo se osredotoča na Severno morje in njegovo ribje bogastvo. Večji del ulova v tovarnah predelajo v ribjo mo ko in olje. Na Danskem je zastopano eno samo slovensko podjetje, Gorenje. Obstaja že 15 let in se ukvarja s prodajo malih gospodinjskih aparatov. Ima dober pristop do strank, zato po kriva tudi tržišča južne Švedske in Norveške. Naša prva postaja odkrivanja te severne dežele je bila, kot sem že omenila, v mestu Vejle. Tega smo si ogledali, potem pa smo se odpravili tja, zaradi česar smo v tem kraju sploh bili. LEGOLAND. Dandanes ni otroka, ki se ne bi vsaj želel igrati, če se že ne bi igral z eno najbolj popularnih igrač na svetu: z lego kockami. Gotovo se še spomnite, ko nas je v Domžalah v mesecu oktobru obiskal danski lego kamion. No, mi smo se odločili da še nismo prestari in smo si deželo, kjer so lego kocke doma, ogledali. Lego (Rok Koren) Lego kocke danes niso več igrača, kakršna so bile pred šestdesetimi leti: izdelane iz lesa, temveč so strokovno oblikovane in namenjene predvsem kreativnosti otrok in mladih. Lego je danes eno najbolj znanih danskih družinskih podjetij, ki je razvejeno na šestih celinah s skupaj dvainštiride-setimi podjetji. Legoland pa je samo dopolnitev k celovitemu programu I ega. Največji Izdelek, ki ga lahko tu vidimo, je kar 10 m visok Statue of Liberty (Kip svobode) in je zgrajen iz nič manj kot 1.4 milijona lego kock. Najbolj dovršen eksponat pa je Port of Copenhagen (kopenhagensko pristanišče), ki vsebuje kar 3 milijone kock. Luka je dopolnjena z elektronsko reguliranimi viaki, ladjami in žerjavi. Lego vsako leto prireja razna tekmovanja, kjer se zberejo navdušenci lega in pred komisijami pokažejo, kaj so skre-irali. Prirejajo celo tekmovanja v lego nogometu, lego »roko borbi« in lego robotiki. Lego kocke so zagotovo ena najpopularnejših igrač na celem svetu. Vsebujejo sisteme za vse starosti otrok, od najmlajših pa do najstarejših, prodirajo na področje učnih pripomočkov, celo na tako zahtevno, kot je robotika. Torej so lego kocke ne samo igrača, ampak tudi igrača, ob kateri se igralec marsičesa tudi nauči in marsikaj ustvari. Lego mesto Domžale /lamnik SMUČARSKA SEKCIJA TURNŠE - ČEŠENIK V LETU 1998 Taborjenje, izleti, lickanje in še kaj... Ker zima 1997/98 ni bila naklonjena in s smučanjem na Hribarjevem hribu v Turnšah ni bilo skoraj nič, so člani Smučarske sekcije Češe-nik - Turnše, ki so doslej delali v okviru Športnega društva Dob, svojo dejavnost preusmerili k razvijanju družabnega življenja obeh vasi. V pester program različnih dejavnosti so vključili otroški tabor ter vrsto tradicionalnih prireditev, od katerih je žal prvomajski golaž skoraj odpadel, saj je slabo vreme preprečilo prijetno druženje v zgodnjem prvomajskem jutru. Izlet, piknik /.ilo |),i je bil toliko bolj lep in pri jelen tradicionalni spomladanski izlet, ki je zvezda stalnica programa. Letos so se odpeljali proti (iornjemu Gradu, kjer je bila prva postaja ogled cerkve v Gornjem Gradu, ki je bila nekoč letna rezidenca škofov. Nato so se ustavili v Kadmirju, kjer so občudovali zgodovinsko zbirko masnih pla-ščev, mnogi izmed njih imajo poleg zgodovinske tudi »finančno« vrednost, saj je v njih vtkano zlato. V |>o-vezavi s Turističnim društvom, ki je zagotovilo strokovno vodenje, so si ogledali ta lep konec naše domovine, še posebej pa občudovali Logarsko dolino. Izlet so končali na prijetni kmetiji v Ljubnem, kjer je bilo dovolj časa tudi za družabne igre, predvsem pa za prijetno druženje starih prijateljev in novih znancev. Organizirali so tradicionalni vaški pikniki, ki vedno privabi veliko krajanov, včasih pa tudi kakšne goste. Pripravili so vrsto družabnih iger in letos prvič sestavili ludi dve tekmovalni ekipi. Eno so sestavljali krajani iz Turnš, drugo krajani iz Češenika in tekmovanje se je lahko začelo. Iger je bilo kar nekaj, najbolj razburljivo pa je bilo pri žaganju hloda in vožnji s samokolnico, kjer pi manjkalo niti sproščenega smeha. , Lickanje Sekcija išče vedno nove in nove priložnosti za druženje, zato so bili zelo veseli povabila Janeza Gabrška, Antonovčega iz Češenika, da na njegovi domačiji organizirajo lickanje. 52 gostov in seveda vsi domači so se lotili velikih kupov neoličkane koruze. Manjkalo ni niti hrane, pri peki so domači gospodinji pomagala ludi druga dekleta, niti pijače, prišli so harmonikarji, zazvenela je pesem, predvsem pa ni manjkalo dobre družbe in neo-ličkana koruza je kar izginjala izpod nog navdušenih krajanov. Seveda ni šlo niti brez tradicionalnega »flaško-na«, ki je skril pod kupom koruze čakal, da ga najdejo. Lickanje je popolnoma uspelo: koruza je bila oličkana, zvezana in obešena. Delu pa je sledil ples, malica in pesem do zgodnjega jutra, saj so domači pripravili pravo gostijo. Lahko ste prepričani, da lička-nja udeleženci ne bodo kmalu pozabili in ga bodo zanesljivo še kdaj ponovili. Miklavžev sprevod Tradicionalen je tudi Miklavžev sprevod, ki je letos v Češeniku in Turnšah obiskal kar 75 otrok in jih obdaril. Otroci so se zbrali na šestih »postajah«, prisluhnili dobremu možu in se razveselili daril. Miklavževanje je lepo uspelo. Letos ga je bilo laže organizirati, saj je Smučarska sekcija že lani kupila potrebne kostume. Medtem pa sta se obe vasi, Turnše in Če-šenik, praznično odeli. Zasvetile so praznične novoletne lučke, pod katerimi so se na silvestrovo zbrali krajani in si voščili srečno in zdravo 1999. Skrb za okolje Kot je v pogovoru povedal predsednik Smučarske sekcije, g. Janko Jeraj, krajani veliko skrbi namenjajo tudi urejanju okolja. Tako so veliko časa in finančnih sredstev zagotovili za začetek urejanja krčevine, kjer je bil včasih silos. S prostovoljnim delom so že uredili primeren prostor, kjer naj bi kmalu našlo svoje mesto otroško igrišče, ludi igrišča za odrasle, predvsem pa naj bi to postal bolj urejen del liga dela Krajevne skupnosti Dob. Turistično društvo Člani Smučarske sekcije Češenik Turnše pa so se ob koncu leta odločili, da na območju obeh vasi organizirajo turistično društvo. Zato vabijo vse, ki bi radi prispevali k turističnemu razvoju tega območja, da se iim pridružijo in skupaj z njimi poskrbijo, da bo življenje v obeh vaseh še prijetnejše. V. V. Smučarski skakalni klub iz Ihana izbira mlade skakalce ! zima radodarna.. Na ihanskih skakalnicah se v času, ko sneg pobeli naše kraje, dogaja vedno kaj zanimivega. To lahko opazijo tudi naključni obiskovalci, ki so namenjeni na sprehod v smeri proti Krumper-ku. Sedaj namreč potekajo aktivni treningi pred prvimi tekmami. Prizadevni člani Smučarskega skakalnega kluba iz Ihana se zavedajo, da je potrebno precej vlagati v mladi rod. Zato veliko časa in truda namenijo predvsem iskanju novih, mladih skakalcev. Pred kraktim so na novo vpisali 10 mladih članov, ki so že pričeli s prvimi treningi. Močno si želijo, da bi iz njih razvili nove, uspešne skakalce, ki bi se lahko kosali z najboljšimi na svetu. Pri tem kot primer navajajo Miha Rihtarja, ki izhaja iz njihovih vrst in ki je že nastopil na nekaterih tekmah v svetovnem pokalu. Vsi mladi, ki imajo veselje do smučarskih skokov, so še vedno vabljeni, da se jim pridružijo. Ravno tako pa bodo veseli tudi obiskovalcev, ki se bodo ustavili pri njihovih skakalnih objektih ter opazovali treninge in tekmovanja, ki se odvijajo na ihanskih skakalnicah. Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ V to malo mesto na jugozahodu lutlandije smo prispeli že drugi dan (v nedeljo, 25. oktobra) zvečer in se nastanili v zares najboljšem youth hostlu na Danskem - kasneje smo vsi močno žalovali za njim!!! Najbrž mi ni treba posebej omenjati, da nas je vsakič, kadar smo stopili na svež zrak, prepihal močan veter in osvežil droben dež. Po prijetnem večeru v dnevni sobi hostla smo utrujeni popadali v udobne postelje. Naslednji dan smo morali zgodaj vstati, kajti bili smo zmenjeni z gospodom, bivšim ravnateljem tamkajšnje šole, da nas je vodil po tem idiličnem danskem mestecu. Najprej nam je pokazal staro jadrnico Johanne Dan s ploskim dnom, ki je lahko plula po reki Ribe A, poleg nje pa stoji tudi drog za merjenje poplav (najvišja je segala kar 6 metrov nad normalno gladino reke). Potem smo se sprehodili po ozkih tlakovanih ulicah do katedrale, ki ima stolp, s katerega so včasih opazovali poplave. Nanj smo se povzpeli po 209 stopnicah, si med hojo ogledali mehanizem cerkvene ure, in z vrha se nam je odprl pogled na ravno pokrajino, razmočeno zaradi močnega deževja, vse do Severnega morja. Šli smo pogledat tudi šolo, kjer nam je naš vodič pokazal kamen, na katerem so otro« i včasih silili svinčnike. Videli smo mestno hišo, na vrhu katere poleti gnezdijo štorklje, najstarejšo dansko škofijo, najstarejšo dansko hišo iz I. 1580 in pokukali v vikinški muzej. Dopoldne je hitro minilo, mi pa smo morali naprej novim zanimivostim na()roti. Poslovili smo se od prijaznega gospoda, ki je obljubil, da bo prišel v Slovenijo še kdaj (kajti poznal jo je kar dobro). Za gostoljubnost smo se mu zahvalili s knjigo Staneta Stražarja Oj, ta slamnik. Potem smo se usedli na vlak in se odpelali proti novemu mestu, v Esbjerg. Esbjerg (Andrej jure) Esbjerg je najmlajše mesto na Danskem. Na kmetijskih površinah je I. 18(>4 tu začelo naslajati mesto predvsem za- Pogled na ozko ulico starega mesta Ribe Primer vikinške ladje - Vikingi so s seboj na pot morali jemati vse za preživetje na več mesecev dolgih osvajanjih radi tega, ker so Nemci potrebovali pristanišče za izvoz svojih pridelkov v Anglijo. Pristanišče je bilo odprto leta 1874. V samo nekaj desetletjih je prebivalstvo naraslo na 20.000. Sedaj je Esbjerg peto največje Dansko mesto (55.000 prebivalcev), je pa tudi središče trgovine z nafto in ribami v Severnem morju. Da so tu ribe, potrjuje smrad, ki pesti mesto zlasti v toplih vetrovnih dnevih. Kljub temu da mestu primanjkuje srednjeveških značilnosti, ga obišče veliko turistov, saj je vstopna točka za ljudi, ki se na Dansko pripeljejo z ladjo. Torvet, mestni trg, je obdan s kavarnami, banko, pošto in turističnimi biroji. Tu se v tojjlih poletnih dneh odvija kar nekaj priredilev. Na trgu je tudi restavracija Flanigan's, kjer ku-hajo dansko hrano. Železniška postaja je okoli 100 metrov vzhodno, pristanišče pa je 1 km severno. Nasproti turističnega biroja stoji kip kralju Christjanu IX, ki je vladal I. 1899, ko je Esbjerg poslalo mesto. Vodni stolp (Vandlarnj je leta 1897 zgradil mestni arhitekt CH Clausen, da bi mestu dal bolj zgodovinski videz. (Vzpon na slolp stane 10 kron). V mestu so še štirje omembe vredni muzeji. Prvi je muzej jantarja, drugi je muzej danske umetnosti, Iretji je muzej tiska, četrti pa je muzej ribištva in pomorstva. Muzej ribištva in pomorstva smo si tudi ogledali, nekaj več o samem pomenu pomorstva na Danskem pa je pripravil in nam predstavil Jani Novljan. Danska pomorska tradicija je namreč že zelo stara, predvsem zaradi ugodnega podnebja, saj so vlažni oceanski vetrovi slalni. Danci imajo pomorstvo že v krvi, zato poseben poudarek v industriji dajejo izdelavi ladij. To potrjuje tudi sicer star podatek iz leta 199(5, ko so v tem letu izdelali 69 večjih ladij v skupni nosilnosti 2.034.109 bruto registrskih ton. Nadaljevanje prihodnič NATAŠA IIMONI "; Šahovske novice Piše: Bogdan Osolin V četrtek, 17. decembra 1998, sta se na desetih deskah na tradicionalnem memorialnem šahovskem dvoboju V spomin Milana Osolina pomerili šahovski reprezentanci občine Kamnik (Igor Kragelj, Marjan Karnar, Robert Bergant, Petra Ipavec, Igor Juhant, Vladmir Ko-hek, Anton Trebušak, Srečo Sitar, Jožef Zidarič, Albin Štrajhar) in območja Domžal (Vid Vavpetič, fanez Hribar, Vitomir Janjič, Boris in Jože Skok, Hasa Rošič, Peter Zupančič, Franc Zupane, Alojz Cerar, Bojan Osolin, Bogdan Osolin). V desetih medsebojnih dvobojih (ševeniški sistem) v pospešenem šahu so zmagali šahisti Kamnika, čeprav so gostitelji pred zadnjim, 10. krogom, vodili 47 : 43, so v zadnjem krogu domači šahisti hudo izgubili - 2,5:7,5. Za tesno zmago gostov iz Kamnika je bil najbolj zaslužen MK Marjan Karnar, ki je zbral 7 točk. Med domačimi šahisti pa sta bila najboljša MK Jože Skok in |)rvokalegornik Vitomir Janjič, oba sta zbrala po 8 točk. Že naslednji teden, 21. decembra 1998, sta se šahovski reprezentanci občine Kamnik in območja Domžal spet pomerili med seboj, tokrat na osmih deskah v počastitev spomina profesorja Ivana Zike. V 8. krogih (dvokrožno) so bili v hi-tropoteznem šahu spet boljši šahisti Kamnika. Spet so šahisti območja Domžal vodili pred zadnjim krogom (57:55), vendar so morali v zadnjem krogu priznati premoč domačinov, ki so jih premagali z rezultatom 10:6 (na koncu Kamnik : Domžale 65:63). Največ točk je zbral mojster Vladimir Ivačič (13,5) Iz Domžal. Med šahisti iz območja Domžal so se najbolj odrezali MK Boris Skok (10,5), prvoka-tegornik Vito Janjič (19) in MK Bogdan Osolin (9), med zmagovalci pa MK Marjan Karnar (10), dru-gokategornik Jožef Zidarič in prvo kategornik Srečo Sitar (7,5). ()ba šahovska dvoboja je vodil glavni sodnik Franc Poglajen. Na dvodnevnem (12.-13. 12. 1998) šahovskem prvenstvu Mengša v pospešenem šahu je med 24 šahisti po 9. krogih povsem zasluženo zmagal mojstrski kandidat Boris Skok (SD Napredek Domžale) iz Vira. Drugo mesto je z enakim točkovnim izkupičkom (6,5) osvojil mojstrski kandidat Vide Vavpetič (ŠD Napredek Domžale). Za njima sta se uvrstili dve šahistki, in sicer mojstric a Pavla Košir (SI) Napre dek Domžale) in ženska FIDE mojstrica Petra Ipavec (Ljubljanski šahovski klub). Končni vrsti red: 1. Boris Skok (MK), 2. Vid Vavpetič (MK) 6,5, 3. Pavla Košir (M), 4. Petra Ipavec (ž FM), 5. Srečo Sitar (I, kat.), 6. Anton Božič (MK) 6, 7. Anton Trebušak (MK) 5,5... 13. Luka Lenič (II. kat.) 4,5 itn. Kar 105 šahistov se je zbralo 13. decembra 1998 v Celju na 4. mednarodnem šahovskem turnirju Lipa Šentjur. Na zelo močnem tekmovanju se je po 9. krogih (2x15 min.) najbolj izkazal slovenski velemojster (hrvaškega rodu) Dražen Ser-mek (rating 2550), član ŠK Triglav iz Krškega, ki bo 30. januarja praznoval 30. rojstni dan (Čestitam!). Dokaj dobro se je odrezal tudi mojster Vladimir Ivačič (ŠD Napredek Domžale), zasedel je solidno 22. mesto. Končni vrstni red: 1. Dražen Ser-mek (velemojster) 8, 2. Josip Rukavina (MM), 3. Darko Supančič (FM) 7,5, 4. Georg Mohr (velemoj- ster), 5. Darko Devčič (MK), 6. Dean Zečevič 7, 7. Zdenko Kožul (velemojster), 8. Miran Zupe (MM), 9. Boris Golubovič (MM), 10. Ivan Žaja (MM), 11. Duško Pa vasovič (MM), 6,5... 22. Vladimir Ivačič (M) 5,5... 44. Jože Skok (MK) 5... 77. Alojz Cerar (I. kat.) 3,5... 80. Janez Bizjak (IV. kat.) 3,5 itn. Na božično novoletnem šahovskem turnirju v pospešenem šahu v Komendi je v ponedeljek, 28. 12. 1998, nekoliko nepričakovano prvo mesto zasedel mojstrski kandidat Dušan Zorko (ŠS Tomo Zupan Kranj). Na solidno 4. mesto se je uvrstil mojstrski kandidat Boris Skok (ŠD Napredek Domžale), ki mu je v zadnjem, 9. krogu s porazom s prvouvrščenim najbrž »ušla« celo prva nagrada. Končni vrstni red 1. Dušan Zorko (MK), 7,5, 2. Mark Agovič (I. kat.), 3. Tomislav Špilak (II. kat.) 6,5, 4. Boris Skok (MK), 5. Marjan Kern (II. kat.), 6. Anton Božič (MK), 7. Franci Košir (MK) 5,5, 8. Anton Trebušak (MK), 9. Janez Hribar (MK), 10. Igor Kragelj (FM) 5, itn. Ljubljanski šahovski klub je pod pokroviteljstvom Nove Ljubljanske banke d.d. v soboto, 19. in v nedeljo 20. decembra 1998, organizirali zadnji, finalni turnir v pospešenem šahu. V 11. krogih je v močni konkurenci med dvanajstimi finalisti presenetljivo in s kar dvema točkami naskoka osvojil prvo mesto FIDE mojster Leon Mazi. Končni vrstni red: 1. Leon Mazi (FM) 8,5, 2. Darko Šifrer (MM), 3. Bogdan Podlesnik (MM), 4. Gregor Mohr (VM) 6,5, 5. Duško Pa-vasovič (MM), 6. Janez Barle (MM), 7. Primož Šoln (FM), 8. Marjan Črepan (FM) 6, itn. Šahovski klub Komenda je v petek, 8. januarja 1999 organiziral prvi turnir v nizu odprtih letošnjih klubskih prvenstev v pospešenem šahu (2x15 min.). Na njem je med sedemnajstimi šahisti po 9. krogih v sicer moški konkurenci nekoliko presenetljivo, vendar povsem zasluženo (kljub porazu v zadnjem krogu) zmagala 23-letna ženska FIDE mojstrica Petra Ipavec. Končni vrstni red: 1. Petra Ipavec (ž. FM) 6, 2. Bojan Hribar (MK) 5, 3. Vid Vavpetič (MK), 4. Igor Kragelj (FM), 5. Bojan Osolin (I. kat.) 4,5, 6. Jožef Zidarič (II. kat.), 7. Srečo Sitar (I. kat.), 8. Mark Agovič (I. kat.), 9. Anton Trebušak (MK) 4, itn. Turnirji v pdspešenem šahu bodo vsak prvi petek v mesecu v prostorih ŠK Komenda, Glavarjeva 63/ L. Začetek je ob 20. uri. Prijavnina za člane je 400,00 SIT, za članice, veterane in mladince 300,00 SIT in za šolarje 100,00 SIT. Najboljši igralci prejmejo denarne nagrade. Vabljeni! Mladinski šah Na šahovskem turnirju osnovnošolcev domžalskega območja, ki je bilo 5. decembra 1998 na OŠ Ven-celj Perko v Domžalah, so bili doseženi naslednji rezultati: F 15(16 udeležencev) 1. Rok Zabret (OŠ Domžale) 6 2. Aleksander Nadj (OŠ Trzin) 6 3. Žiga Podgoršek (OŠ Venclja Perka)S F 13 (12 udeležencev) 1. Luka Pavlic (OŠ Domžale) 7 2. Ervin Vidmar (OŠ Venclja Perka)6 3. Jernej Grilj (OŠ Mengeš) 4,r. D 15 (8 udeleženk) 1. Nika Arh (OŠ Dob 6) 2. Lucija Rovtar (OŠ Venclja Perka)5,5 3. Ana Martinjak (OŠ Preserje-Radomlje) 5,5 D 13 (tri udeleženke, dvokrožno) 1. Katarina Golob (OŠ Dob) 4 2. Kristina Peterka (OŠ Venclja Perka) 1,5 3. Saša Pogačar (OŠ Dob) 0,5 Torek, 8. 12. 1998 F 12 (18 udeležencev) 1. Luka Lenič (OŠ Venclja Perka) 7 2. Žiga Osolin (OŠ Dob) 5 3. Denis Kegel (OŠ Domžal«) 5 F10(12 udeležencev) 1. Andraž Šmon (OŠ Domžale) 7 2. Miha Teran (OŠ Vendja Perka) 5 3. Lan Turek (OŠ Venclja Perka) 5 4. Maj Osolin (OŠ Dob) 4 Domžale V soboto 19. in v nedeljo 20. decembra je bilo na OŠ Vencelj Perko posamezno šahovsko prvenstvo osnovnošolcev ljubljanske regije, ki ga je v okrilju Društva šahovskih mentorjev ljubljanske regije organiziralo ŠD Napredek Domžale. Priznanja za najboljše šahiste in šahistke je prispevala Športna zveza Domžale. F 15 (23 udeležencev) 1. Blaž Bratovič (OŠ Majde Vrhovnik, Ljubljana) 8,5 2. Aleksander Nadj (OŠ Trzin) 7 5. Rok Zabret (OŠ Domžale) 6 F 13 (23 udeležencev) 1. luka Lenič (OŠ Venclja Per ka) 7,5 2. Luka Pavlic (OŠ Domžal«) 7,5 6. Jernej Grilj (OŠ Mengeš) 5 D 15 (7 udeležencev) 1. Veronika Hari (OS Karel De-stovnik Kajuh, Ljubjana) 5,5 2. Ana Martinjak (OS Preserje-Radomlje) 4 3. Vesna Brezovšče (OŠ Venclja Perka) 3,5 D 13 (13 udeležencev) 1. Vesna Rožič (OŠ Toneta Ču-farja, Ljubjana) 8 2. Aja Barbo Gruden (OŠ Simona Jenka, Smlednik) 7 4. Katarina Golob (Ot Dob) r» Komenda Tik pred novim letom (28. 12. 1998) so se osnovnošolci pomerili na novoletnem šolskem turnirju, na katerem je sodelovalo kar 29 mladih šahistk oziroma šahistov. V po spešenem šahu (2x15 min.) se je po 9. krogih na stopničke za zmagovalca povzpel 10-letni drugoka-tegornik Luka Lenič iz Domžal. Končni vrstni red: 1. Luka Lenič (II. kat.) 8,5, 2. Luka Pavlic (II. kat.) 7, 3. Uroš Jeglič (III. kat.), 4. Rok Zabret (III. kat.) 6,5, 5. Lucija Rovtar (ž. II. kat.) fc,... 9. Vesna Brezovšcek (IV. kat.) S,';, itn. Ljubljana Na posameznem šahovskem prvenstvu ljubljanske regije za dečke in deklice do 10 in 12 Tet ter za fao te in dekleta do 14 let, ki ga je 9. in 10. januarja 1998 v prostorih Ministrstva za obrambo organiziralo Društvo šahovskih mentorjev ljubljanske regije, so bili doseženi naslednji rezultati: D 10(11 udeleženk) 1. Saška Bilbija (OŠ Bičevje) 9 2. Marija Eva Lavrač (OŠ Venclja Perka)9 3. Arnr.i Pandžič (OŠ Zalog) 8 8. Teja Rokavec (OŠ Dob) 3 D 12 (19 udeleženk) 1. Vesna Rožič (OŠ Toneta Ču-farja) 8 6. Nika Pavlic (OŠ Domžale) 5 18. Lora Somi (OŠ Domžale) 1 D 14 (9 udeleženk) I.Ana Martinjak (OŠ Preserje-Radomlje) 7,5 5. Njka Arh (OŠ Dob) 5 6. Vesii.i Brezovšcek (OŠ Venclja Perka) 4,r> F 10 (23 udeležencev) 1. Andraž Šmon (OŠ Domžale) 8 8. Lan Timotej Turek (OŠ Venclja Perka) 5 10. Luka Bevc (OŠ Domžale) 5 19. Maj Osolin (OŠ Dob) 4 F12 (26 udeležencev) , I. Luka Lenič (OŠ Venclja Perka) 9 10. Žiga Osolin (OŠ.Dob) 5 II. Denis Kegel (OŠ Domžale) 5 F 14 (21 udeležencev) 1. Aleksander Nadj (OŠ Trzin) 8 2. Luka Pavlic (OŠ Domžale) 6,5 9. Matej Osredkar (OŠ Dob) 5 Vsi prvaki (-nje) skupine so se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo od 6. do 8. februarja 1999 v Kristalni dvorani zdravilišča v Rogaški Slatini. Izjemen uspeh so na regijskem tekmovanju dosegli šahisti z območja Domžal in pod vodstvom mentorjev ŠD Napredek Domžale, saj se jih je kar šest uvrstilo na državno prvenstvo: Marija Eva Lavrač, Ana Martinjak, Andraž Šmon, Luka Lenič in Aleksander Nadj. Čestitamo vsem in jim želimo čim-boljši uspeh na državnem prven stvu. Verjamem, da jim bo uspelo! Glavni pokrovitelj prvenstva je bilo Ministrstvo za obrambo RS, sponzorja knjižnih nagrad pa DZS in Založba Mladinska knjiga. /lamnik Domžale Zveza Svobodnih Sindikatov W? Slovenije Pravilnik o obratovalnem času Med delavci trgovine se že nekaj časa čuti povečano nezadovoljstvo zaradi pretiranega liberalizma pri obratovalnem času in s tem tudi delovnem času zaposlenih. Trgovske družbe tekmujejo med seboj tudi s podaljševanjem delovnega časa. Delovni čas delavcem ne omogoča, da bi uživali predpisani dnevni in tedenski počitek. Veliko delavcev je prisilje- nih delati po 14 ur na dan. Posamezne delavke od sedme ure zjutraj do enajste ure zvečer. Hudi problemi so tudi v trgovinah, kjer so delodajalci uvedli 24-urni delovni čas. Pravega družinskega življenja mnogih delavcev, posebno delavk, v tej dejavnosti skorajda ni več. Težave so s šolskimi urniki in še večje so težave z varstvom predšolskih otrok. Otroci so v Sindikalna lista Januar 1999 Gospodarske dejavnosti Javni sektor" (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje r*gc«podarstvo) Prvi del SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 srr 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.846,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1,218,00 1.285,00 2. Kilometrina (od 27.3.1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 63.103,00 53.909,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1.1.1999) - po SKPGO (na delovni dan) 537,00 537,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 53.311,00 42.958,00 •za 20 tet 79.967,00 64.437,00 -za 30 let 106.622,00 85916,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 315.514,00 473.271,00 oziroma dve plaći delavca, oziroma tri plače dealvca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPO - ob smrti delavca 94.654,00 85.916,00 -ob smrti v ožji dužini 47.327,00 4. Minimalna plača (od 1.1.1999) 68.233,00 68.223,00 5. Zajamčena ptača (od 1.1.1999) 39.082,00 39.082,00 6. Regres za letni dopust -najmanj 102.000,00 84,800,00 - delavci s plačo pod 110.000,00 SIT na mesec 102,000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih deajvnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (uradni list RS. št. 87/97) 2. V javnem sektonu se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3 Regres za prehrano je v januagu nižji za 11,00 SIT na dan zaradi nižje rasti cen prehrambnih izdelkov v decembru v primerjavi z junijem 1998. Predlog za usklajevanje regresa za prehrano dvakrat na leto in z rastio cen prehrambnih izdelkov ie naš Ce bi veljala eskalacija kot za izhodiščne plače, bi bil regres za prehrano tudi v drugem polletju lani 517,00 SIT na dan Za januar pa bi se povišal na 545,00 SIT. Dejansko smo lani imeli regres v višini 548,00 SIT na dan. Z gotovostjo ocenjujemo, da bo po prvem polletju znesek iz januarja v višini 537,00 SIT usktojen na višji ravni. 4. Regres za letni dopust za letos še ni določen, zato je zapisan dosedanji znesek. Izhodiščne plače za januar 1999 po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97) Tarifni razred Znesek I. Enostavna dela 53.311 II. Manj zahtevna dela 58.642 III. Srednje zahtevna dela 65.573 rv. Zahtevna dela 73.036 v. Bolj zahtevna dela 82.632 vi. Zelo zahtevna dela 98.625 vil. Visoko zahtevna dela 111.953 VIII. Najbolj zahtevna dela 133.278 IX. Izjemno zahtevna dela 159.933 Za izračun izhodiščnih plač je upoštevano 0,85% od 6,5% rasti cen življenjskih potrebščin v letu 1998. Izhodiščne plače se usklajujejo z indeksom 105,5. usodnem obdobju svojega razvoja prepuščeni cesti. Tudi če bi se delodajalci v celoti ravnali po predpisih in kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine, plačilo ne more nadomestiti vsega izgubljenega. Številni trgovski delavci in delavke zaradi takega pravilnika ne morejo izkoristiti tudi svojega letnega dopusta. Delodajalci zlorabljajo omenjeni pravilnik tudi s tem, da brez dodatnega plačila silijo zaposlene delati ob nedeljah, praznikih, v deljenem delovnem času in celo ponoči. Tak način ravnanja z ljudmi seveda ne more trajati v nedogled. Ker smo na začetku novega leta, bi želeli, da se v podjetjih pogoji dela in odnosi spremenijo. Potrošnik je kralj... »Stalno poslušamo o pomenu in potrebi osredotočenja na potrošnika. Toda, poslušamo tudi, da so zaposleni naše največje premoženje. Ali naj bi bili torej odosi z zaposlenimi kakorkoli drugačni od odnosov s potrošniki? Govorimo o lojalnosti potrošnikov, načinih zagotavljanja njihovega trajnejšega zadržanja in ohranjanja! Je to, ali bi smelo biti, kaj drugačnega od naših razmerij z zaposlenimi?« Besedi potrošnik in zaposleni sta popolnoma... izmenljivi! (B. Plovvman) Preživetje organizacij in njihova rast sta odvisni od tega, ali bo menedžment sposoben zagotoviti okolje, vzdušje in klimo, v katerih bodo zaposleni čutili, da so spoštovani, upoštevani ter uspešni. J. ARNUŠ Pogovor z Domžalčanko Vilmo Penko, direktorico Golfturista V Domžalah je v poslovnosta-novanjskem objektu SPB podjetje Golfturist, turistična in rent agencija, ki posreduje raznovrstne turistične storitve. Letos praznuje 25 let delovanja. Ob tem okroglem jubileju sem se odločila za pogovor z vami, saj marsikaterega Domžalčana in okoličana zanima kaj več o podjetju. Morda lahko poveste, kako to, da se ukvarjate prav s turističnimi storitvami? Kot direktorica zastopam in predstavljam Golfturist. Izhajam iz Ihana. Po izobrazbi sem profesorica zgodovine; prvotnega poklica nisem nikoli opravljala, čeprav imam tudi pedagoške izkušnje - med študijem sem se preživljala s poučevanjem kitare na Glasbeni šoli Domžale, v enotah Mengeš in Radomlje. Prva ustrezna služba, ki sem jo lahko sprejela, je bila v turizmu. 20 LETINCE MENGEŠ Življenje, ki bogati INCE v Mengšu je konec leta 1998 praznoval. Minili sta namreč dve desetletji, odkar v Mengšu zagotavljajo varstvo in delo 91 odraslim duševno manj razvitim s kamniško-domžalske-ga območja. Jubilej so proslavili s prisrčno slovesnostjo, na kateri je bila slavnostna govornica gospa Štefka Kučan, soproga predsednika države, ob jubileju pa so INCE-ju čestitali tudi drugi gostje, med njimi tudi naša županja. »Zgodovina« INCE se je začela pred dvema desetletjema, ko je bila na pobudo tedanjega Društva za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik ob pomoči tedanjih občin Domžale in Kamnik kupljena stavba, v kateri je danes prijeten delovni dom varovancev in vodstva INCE, ki ga že nekaj let vodi g. )ože Mlakar. Ta je v oblikovalsko lepi in vsebinsko bogati reviji o poslanstvu INCE zapisal: »Naše osnovno vodilo je, da so delavnice nadgradnja usposabljanja. Pri delu upoštevamo sposobnosti in usposobljenost posameznika, ob novih delih in spoznanjih pa predvsem ohranjamo pridobljeni nivo znanj, spretnosti in delovnih navad, istočasno pa s spoznavanji novih del, delovnih tehnik in spretnosti povečujemo zmožnost za nova, zahtevnejša dela. Trudimo se, da bi življenje in delo ob pomoči staršev, drugih strokovnih institucij s področja zdravstva, sociale, športa, kulture, organizirali tako, da bodo naši varovanci del družbenega dogajanja v okolju, kjer živijo. In to nam uspeva. Uspeva pa nam zato, ker imamo dobre odnose z vsemi, s katerimi sodelujemo: z delovnimi organizacijami, ki nam omogočajo ustrezno zaposlitev v obojestransko korist, saj nikoli ne nastopamo kot ljudje, ki potrebujemo zgolj pomoč, temveč kot enakovreden konkurenčni partner. S svojim delom dokazujemo, da zmoremo vsa prevzeta dela opraviti natančno, korektno, v dogovorjenih rokih, predvsem pa kvalitetno in cenovno zanimivo.« INCE je že dvajset let topel dom številnih invalidom, ki pod vodstvom strokovno usposobljenih mentorjev; ti pa niso samo to, temveč so predvsem iskreni ljudje in prijatelji, dokazujejo, da je drugačnost ob razumevanju lahko lepa. To pa s svojim ravnanjem dokazujejo tudi številni ljud- je v Mengšu in širši okolici, ki vsem varovancem pomagajo, ko njihovo pomoč potrebujejo. Spoznali so, da so sicer drugačni, v svojem vedenju včasih nerodni, a prisrčni in te prisrčnosti se »naleze^ vsakdo, ki INCE obišče in spozna njihovo prijetno in prijateljsko ozračje ter mnogo veselja ob drobnih uspehih, ki se nekaterim zdijo vsakdanji, vsem v INCE pa pomenijo veliko. To pa tudi zato, ker se znajo veseliti drobnih uspehov in sreč svojih varovancev, ker jim vsak dan dokazujejo, da niso le varovanci, temveč so sodelavci in prijatelji, ki nikoli ne skrivajo, da se ob delu z invalidi bogati tudi njihovo življenje. Tako kot tega ne skriva delovni instruktor Janez, ki je napisal: »Ob vsem napisanem menim, da sem tudi sebe obogatil ob delu z ljudmi s posebnimi potrebami. To je moja zmaga!« In takih zmag je v prijetnem biltenu napisanih še veliko, čeprav med vrsticami lahko tudi preberemo, da so še ljudje, ki skrbi za drugačne ne razumejo in pozabljao, da ta temelji na humanosti in pravici do enakovrednega življenja vseh. Ko v biltenu, pripravljenem ob 20-letnici prebereš vse prispevke, med njimi tudi izjave varovancev, med katerimi je Matjaž rekel, da je ponosen, ker dela v Mengšu, te v grlu stisne, malce zaščemi v očeh, pa vendar si vesel, v sleherni vrstici, to pa sem vedno znova spoznavala tudi ob svojih obiskih v INCE, spoznavaš, da so med nami ljudje, ki znajo deliti srečo in teh je v INCE-ju veliko - med zaposlenimi, predvsem pa med varovanci. In naj ta sreča tudi v prihodnje bo stalni gost v INCE-ju, predvsem pa jima naj pomaga na poti do drugega srečnega doma - NAŠE HIŠE, za katero si tako srčno prizadevajo. Pomagajmo jim pri tem! In ko bomo srečali koga od pridnih varovancev iz INCE v Mengšu, ali imeli možnost kjerkoli reči dobro besedo zanje, se spomnimo besed Mihove mamice, ki je najbrž ne bom nikoli pozabila: »Poleg zdravja, mlajšega sina, ki ga imam prav tako rada, mi je Miha kot nagrada v življenju. Samo drugi mislijo, kako sem uboga. Koliko mam z zdravimi dvajsetletnimi otroki pa lahko pove tole: Ne da bi pokazala solze, pride k meni in pravi: »Mami, ne biti žalostna, saj imaš mene.« V. V. Vašo agencijo smo nekateri poznali tudi pod drugačnim imenom. Kako bi predstavili današnji Golfturist? Golfturist je podjetje z dolgoletno tradicijo, sedež podjetja je v Ljubljani. V centru Domžal je poslovna enota. Ponudba storitev je raznovrstna: počitnice, potovanja, izleti vseh pomembnejših domačih in tujih organizatorjev turističnih storitev, letalske vozovnice vseh glavnih svetovnih prevoznikov, rent-a-car, rezervacije hotelskih namestitev po svetu in doma, sejmi in strokovna potovanja, poročna potovanja, jezikovni tečaji v tujini, prodaja vstopnic za prireditve - Cankarjev dom, Opero, gledališče... za ročk in pop koncerte ali pa tudi vstopnice za obisk nekaterih kulturnih prireditev na področju Domžal in Kamnika. V poslovalnici si lahko vsak obiskovalec vedno tudi ogleda posamezna dela slikarjev iz domžalsko-kamniškega področja, pa tudi iz širše okolice. Golfturist je agencija, ki nudi celovite turistične storitve. Kaj in kako lahko nudite svoje storitve današnjemu modernemu turistu, ki obišče vašo agencijo z namenom, da preživi prijetne počitnice ali pa npr. želi na poslovno potovanje? Vsaki stranki lahko ponudimo ustrezen aranžma, pa naj gre za npr. organizacijo počitnic, ki jih želi preživeti z družino, za pomoč pri izbiri paketa v zdraviliščih npr. za seniorje,... za darilo poročnega potovanja,... svetujemo pri pripravi, organizaciji in izvedbi turističnega programa v celoti, kar pomeni poleg npr. rezr-vacije letalske vozovnice, hotelske namestitve, najema vozila, posredujemo tudi osnovne informacije o deželi potovanja do turističnega zavarovanja potnika. Kako preživljati prosti čas in počitnice? Služba mi vzame veliko časa, tudi zaradi vsem znanega problema voženj v Ljubljano, tako da nimam veliko prostega časa. Sicer ga izkoristim, kolikor se le da; redno igram tenis, rada hodim na sprehode. V okolici Dom/al je kar nekaj prijetnih izletniških točk, pa tudi Sumberk in Krum-pek nista prav daleč. Poleti hodi- mo z družino najraje na morje, k sosedom. Sem in tja si privoščim kakšno daljše potovanje. Katero potovanje se vam je najbolj vtisnilo v spomin? To je bilo pred dvema letoma, ko sem šla z družino na tritedenski potep v Avstralijo. Čeprav smo veliko potovali z avtom in letalom, smo si v tem času zaradi prostranosti in velikosti lahko ogledali le delček te čudovite dežele. Tako potovanje priporočam vsakomur, saj ob pravilnem načrtovanju potovanja ni pretirano drago, pomeni pa nepozabno doživetje. V zadnjem času nas vabijo, da izkoristimo lepote Slovenije in tukaj preživimo proste trenutke. Ali se strinjate s tem, kaj menite o akciji »Dobrodošli doma«? Menim, da je akcija dobro zastavljena. Ob koncu tedna z družino pogosto odhajam na izlete. Poznamo kar nekaj lepih kotičkov v Sloveniji. Že tradicionalni so našli izleti tik pred poletjem v najmanjšo slovensko občino Osil-nico ob Kolpi, na rading, ki je primeren tudi za predšolske in šolske otroke. Vedno bolj spoznavamo, da nam ustrezajo krajši eno, dvodnevni izleti z različnimi akti vnostmi-kopanje, kolesarjenje, sprehodi, hoja v hribe, tenis, jahanje... (iudovita je tudi Soška dolina, npr. Kobarid s širšo okolico,... drugačno podnebje, odlična gostinska ponudba. Poleg naštetega in naravnih lepot ima to področje turli svojo dediščino - zgodovinsko bogastvo. Možnosti več kot dovolj. Imate kakšno posebno željo, ki se vam še ni izpolnila. Je to morda potovanje? Tudi, načrtov za potovanje zagotovo ne bo zmanjkalo. Na enem od izletov ob koncu tedna sem želela skočiti s padalom, vendar so mi neustrezne vremenske razmere to preprečile. Ob prvi priložnosti imam namen to uresničiti. SAŠA KOS r----------------- j SERVIS - TRGOVINA | ; GREGORIČ j j □ REZERVNI DELI - Gorenje, Candy, Bosch | □ SERVIS - pralni pomivalni stroji Gorenje | - štedilniki plinski, električni I I I - hladilniki, skrinje - električni bojlerji I □ BELA TEHNIKA - Gorenje j Trgovina odprta pon.-petek od 14. do 19. ure j I I j ŠOLSKA UL22, SPODNJE JARŠE, Domžale I I TEL.:(061)714-939, I I I I GSM (041)734-688 J Domžale /lamnik r POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL (3) Spomini na mlada leta Ko so sc rojevali naši starši, to je bilo pred okroglo sto leti, so imele nekatere srednje in velike domačije po deset ali celo več otrok. V naslednjem rodu se je to prepolovilo. Naših otrok pa ni niti četrtina prvotnega števila. Torej ima zdajšnji rod po dva ali celo le po enega otroka. Družine s po tremi ali več otroki so zelo redke. V mestih na to vpliva tudi stanovanjska stiska. Srajčke ste nam orali, lepo popeglovali, lepo popeglovali, oj mamica. Tako lahko po narodni pesmi zapojemo ob spominu na otroška leta in predvsem na mamo. Tudi mi smo starše vikali. Meni se je to zdelo prav in se mi zdi lepo še danes. S tem so povezani avtoriteta in spoštovanje Staršev ler njihovo skrbno, verno, pridno in skoraj garaško življenje. Majhna kmetija - šest otrok. Starša sla nas vzgajala največ z zgledom. Pri skupnem delu doma ali na polju, predvsem pri okopavanju ali |>letju pa smo sc veliko pogovarjali, se vmes šalili in smejali. Tako je bilo tudi ob nedeljah in praznikih. Vsakokrat pa, ko smo skupaj prišli od nedeljske ali prazniške maše, so nas doma takoj vprašali: »Slišali ste pridigo, ste si jo kaj zapomnili!«. Kadar je kdo od otrok kam odhajal, je bil pa deležen splošnega nasveta: »In glej, da se boš lepo obnašal.« Otroci smo že zgodaj poprijemali za vsakršno primemo delo. Na kmetijah pa |eto potekali rod zgodnje jjomladi do pozne jeseni. Včasih se je zdelo, kol da je slarše bolj skrbelo predvsem lo, da je bita sproli in hitro poslorjcno delo tako doma pri živini kol na poljih in Iravnikih. Ce je kdo od otrok pred kakšnim nujnim opravilom rekel, da mora po kosilu napisati domačo nalogo, je bila i/rečena kar čudna odločitev: »Ne, za nalogo pa zdajle ni časa, danes moramo še lo in to postoriti in je še veliko dela. Domačo nalogo boš že v šoli napisal.« Tudi tega1 se ne spomnim, da bi se kdo od otrok za osnovno šolo popoldne kaj posebej učil. Kljub temu pa smo v šoli kar dobro izdelovali. Se po vojni najmlajša sestra, ki je hodila v domžalsko gimnazijo, ni imela časa, da bi doma napisala domačo naloge. Vsako jutro je šla pol ure prej v Šolo, da jih je lam na hitro pripravila in kakšne ludi prepisala od sošolcev. Večkrat je bilo ludi slišali: »Delat, delal, da bomo preživeli.« Kdaj smo morali Otroci zgodaj vslali in iti z atom na polje, ko so šli oral. I lodili smo /,i plugom in pobi jali debele kepe na zoranih brazdah, le smo potem tolkli tudi po brananju. Kadar smo med počitnicami okopavali in pleli, smo luli na njivi /e ob sedmih zjutraj. Ob pol dvanajstih so šli mama domov, da so skuhali kosilo. Ob dveh smo bili pa že spet na njivi, in lo tudi v najhujši vročini. Zelo vroče je bilo tudi pri sušenju sena; predvsem pri ročnem obračanju, ko je bilo seno šele napol suho in zato še težko. Zaradi vročine pa je bilo najhuje »na štali«, kamor smo zmetavali seno. Ker je bilo /a celotno spravilo vedno premalo prostora, smo otroci seno tlačili in ga basali za streho. Toda pnd c emenlno streho je bik) bolj vroče kol v savni. ()lro( i smo sc od majhnih nog veliko igrali. Pozimi ali ob slabem vremenu smo se šli različne špane ali igro človek ne jezi se, se igrali domino ali slepe miši in druge igre. Prek leta smo se v proslem času m,i sosedovem travniku lovili ali sc okrog hiše skrivali »na pofoškanje«. Šli smo se tudi gnilo jajce, ali je kaj trden mosl in /avi janje polža. To je bila kar nevarna igra. Osem ali deset se nas je prijelo za roke, tekli smo v vijugasti črti, nazadnje pa je voditelj na ostro zavil in zaradi sredobež-ne sile je zadnji v »kači« večkrat odlclcl v kakšne planke. Romantični pa so spomini na čase, ko smo kdaj trije pastirji pasli tri krave. Mama so bili odlična kuharica. Vse je bilo zelo okusno skuhano. Naš kruh pa je bil najlepše zapečen. Sosedje so si ga zelo radi sposojali. Pozimi smo jedli koruznega, poleli pa rženega, da je ves leden ostal svež. Za glavna praznika, božič in veliko noč, sta bili spečeni tudi dve veliki polici in nekaj štrukljev. Ena potica je bila orehova, druga pa rožičeva, ker je bila precej cenejša. Večkrat na leto, predvsem za na kakšno potovanje, so mama kar v »roru« (štedilniŠki pečici) spekli lepo porj.i vele buhteljne. Za smajno nedeljo ali že gnanje, za pustno nedeljo in pustni torek pa so bili scvrli bobi z lepim belim »kran-celjnom«. Poleg gospodinjstva so mama imeli na skrbi še prašiče in molžo (Iri krave), ata pa krmljenje govedi in konja; vse pa se je opravljalo po trikrat na dan. Najhujše delo pa je bilo za mamo pozimi, ko so ob Mlinščici otrkavali perilo ob perilnik, vmes pa ga pomakali v ledeno mrzlo vodo in ga nazadnje ovijali. Veliko dela je bilo tudi s sušenjem in likanjem (likalnik je bil na žerjavico). Ata in mama sta bila srčna in dobra človeka. Pomoči potrebnim sta vedno in povsod veliko pomagala. Tradicija pa je bila, da se je za vse, kar se je doma prodajalo, uporabljal desetinski dodatek. Ata so temu rekli »kupček« ali pa: »Dobra vaga v nebesa pomaga.« Dolga leta so ob nedeljah zastonj urejevali blagajno za mlekarno, sodelovali v različnih društvih, 32 let pa so bili cerkveni ključar. V veliki družini je bilo precej stroškov in izdatkov, tudi za šolanje. Mama so ob torkih hodili s konjem v Kamnik na trg. Jajca, piščanci, moka, polenta, pšeno, je-šprenj, skuta, smetana - ponavadi je bil poln jerbas - je šlo v prodajo. Doma pa se je precej zaslužilo z mlekom in krompirjem. Ata so ljudem od blizu in daleč predvsem za gradnjo hiš precej navozili i/ bi striške struge - gramoz, pesek in mivko. Obrtnikom, ki niso imeli vprežne živine, pa so sproti vse orali in oskrbeli njive. V šestdesetih letih se je kmečko življenje popolnoma spremenilo. O tem pa drugič. FRANCE CERAR SREDNJA SOLA DOMŽALE Cesta talcev 12 1230 Domžale Tel./faks: 061/714-101 razpisuje vpis v programa: prekvalifikacija za poklic prodajalca (pogoj: dokončana 3-letna šola katerekoli smeri) ekonomsko-komercialni tehnik dif. program (pogoj: dokončana srednja trgovska šola) Rok za prijavo: 30. januar 1999. Informacije in prijave na tel.: 061/714-101 ali osebno pri Moniki Maleš na Srednji šoli Domžale vsak torek v januarju med 13. in 15. uro. Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA DOMŽALE vpisuje v verificiran program a) diferencialni program strojni tehnik b) diferencialni program ekonomsko-komercialni tehnik Pogoj za vpis je končana ustrezna triletna šola. Začetek šolanja bo v ponedeljek, 1. marca ob 18.40. Vse informacije dobite po telefonskih številkah: 061 773-592 041 532-112 CONTINUA OD 1993 1 Darilo kupcem HYunoni Šubeli Domžale ..........................,.................„, MITSUBISHI MOTORS Šubclj Domžale Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: (061)716 221 SERVIS TEL/FAX.: (061)716 221 ' darilo kupcem Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: (061)716 221 SERVIS TEL/FAX.: (061)716 221 MITSUBISHI 5PRCESTRR j) o >N E o o E lliHB "O t- Koledar kulturnih prireditev proslava petek, S. februar 1999 ob 20. uri - za IZVEN SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Od leta 1945 praznujemo Slovenci obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna (8.2.1849) kot kulturni praznik slovenskega naroda. S slovesno akademijo bomo počastili ne le 1 50 letnico smrti tega slovenskega pesnika pač pa tudi poudarili našo kulturno ustvarjalnost. Slavnostni govornik bo dr. Tomo VIRK, v kulturnem programu bodo sodelovali Mešani pevski zbor KD Groblje (pod vodstvom zborovodke )anje Dragan), flavtista Matej Zupan in Karolina Šantl Zupan ob klavirski spremljavi Vlaste Doležal Rus, gledališki igralec Zvone Hribar in Draga Jeretina Anžin, sopranistka Francka Šenk, gostja iz Nove Zelandije flavtistka Alexa Stili, vezna beseda: Nataša Dolenc Organizatorja: Občina Domžale in Zveza kulturnih društev Domžale Vstopnine ni, brezplačne vstopnice dobite v upravi kulturnega doma. otrok za sobota, 6. februar 1999 ob 9,T0 - za IZVEN Marija Vogelnik: DUŠICA MAJCENA Kinetikon, Ljubljana lutkovna predstava za otroke od petega leta dalje Dušica majcena je, zvečer rojena, zjutraj ob sivem svitu zapustila svet in poizkuša priti v nebo. Vrata v nebo pa se ji ne odpro, dokler ne prinese tja kanglice, napolnjene s solzami njene matere in dokler ne pričaka svojih bratov, razbojnikov. Te pošlje domov, mamo potolažit, potem pa ji dobra nebeška roka odpre vrata in Dušica postane zvezdica na nebu. Bistvo legende je, da prevzame Dušica majcena tuje težave nase in jih premaga. cena vstopnic: 400,00 SIT petek, 19. februar ob 930 in 10.45 -za abonmaja URŠA 1 in URŠA 2 sobota, 20. februar 1999 ob 9 30 - za IZVEN F.Bevk - P. Lužan: PETER KLEPEC Lutkovno gledališče Tri Kranj lutkovna predstava za otroke od petega leta dalje Ljudska pravljica o majhnem in šibkem fantku, ki ga preganjajo in tlačijo, na koncu pa se jim upre s silno močjo, ki si jo je pridobil s svojo pridnostjo in plemenitim srcem, je doživela že veliko literarnih priredb. Tudi radijske igrice smo že slišali o Petru Klepcu. Tokrat je Pavel Lužan napisal priredbo za lutke. Lutke, ki so po tehniki marionete in javajke, se poigravajo na veliki plahti, ki je Petrov dom, naslednji trenutek pašnik, pa tudi jasa, na kateri spi vila. Dogajanje spremlja glasba na kitari, frulici in ci-trah, lepo pa je slišati tudi pastirske pesmi, ki smo jih že pozabili. cena vstopnic: 400,00 SIT gledališče mm sobota, 30. januar 1999 ob 19.30-za IZVEN Albert Ramsdell Gurney: LJUBEZENSKA PISMA Gledališče Ptuj Melissa in Andrevv si večino svojega življenja pišeta pisma, od zgodnjega otroštva do zrelih let. Melissa je bogata in razvajena, pogreša pa tisto, kar se ne da kupiti - ljubezen in toplino. Andrevv izhaja iz manj bogate družine, ki pa mu je nudila razumevanje in ljubezen. Njuni poti sta se zelo kmalu razšli. Andrevv je postal senator, Melissa pa umetnica, ki ni izkoristila svojega talenta. Celo življenje sta imela zapleten odnos, ki sta ga ohranjala prek pisem., V pisma sta lahko zlila tisti delček sebe, ki sta ga v realnem življenju skrbno skrivala. Njuna srečanja so bila redka, pa še takrat sta se ves čas ozirala čez ramo, kot da bi iskala človeka, ki sta ga poznala iz pisem. Zapleten in nenavaden odnos sta ohranjala le preko pisem in kljub temu sta drug drugemu dajala oporo. Igrata: Bernarda Oman in (ožef Ropoša cena vstopnic: 1.500,00 SIT sreda, 10. februar 1999 ob 19, W za abonma RUMENI in IZVEN četrtek, 11. februar 1999 ob 19.30-za abonma ZELENI in IZVEN petek, 12. februar 1999 ob 19.30 - za IZVEN Svetlana Makarovič: TETA MAGDA komedija, Prešernovo gledališče Kranj Režija: Dušan MLAKAR Igrajo: Ivo GODNIČ, Vesna SLAPAR, Darja REECHMAN, Vesna JEVNIKAR, Tine OMAN, Matjaž VIŠNAR, Robert KAVČIČ »Ko bo teta Magda videla tole predstavo, bo zmajala z glavo in se zamislila, češ, kakšni čudaki se najdejo na svetu - prepoznala se seveda ne bo, ker je povsem izmišlje na oseba, tako kot večina ljudi, ki jih po znam. Zato je sleherna podobnost kogar koli s komerkoli zgolj zlonamerno naključje. Kar zadeva gospoda Poglajena, enega izmed glavnih junakov postranskih dogodkov, mu iz srca želim, da predstave ne bo videl, že zato ne, ker vsako stvar obrne nase; gospodična Pavlina iz Žabovčeve uIk C bo prav gotovo mislila, da gre v njenem primeru zgolj za literarno osebo, preprosto zato, ker Žabovčeve ulice sploh ni. Gospa Fri-da z rdečim nosom naj se nikar ne razburja, saj nisem mislila nje, ampak neko povsem drugo gospo, ki ji še zdaleč ni podobna in je seveda tudi izmišljena. Enako velja za gospo Merjaščevo, ki je v resnici še dosti hujša. Gospod Štokerle in njegov doktor Kavelj naj bosta lepo tiho, ker vsi vedo, da takih ljudi sploh ni. Nečakinja tete Magde pa naj kar sebi pripiše, če si je sama sebe izmislila.« (Svetlana Makarovič v gledališkem listu PG) cena vstopnic: 1.500,00 SIT S ' glasba sreda, 24. februar 1999 ob 19.30 - za abonma MODKI in IZVEN Ciril ŠKERJANEC - violončelo Mojca PUCELJ - klavir Violončelist Ciril Škerjanec sodi v prvo vrsto slovenskih glasbenih poustvarjalcev. Po študiju pri Andreju Navarri v Parizu je dolga leta deloval kot soločelist v Nemčiji (Essen, Koln, Deutsche Bachsolisten), zdaj pa je profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist in komorni glasbenik je nastopal po Evropi, ZDA in Kanadi Pianistka Mojca Pucelj je študirala pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se po diplomi izpopolnjevala na dunajski Visoki šoli za glasbo v razredu prof. Hansa Petermandla. )e stalna umetniška sodelavka na ljubljanski Akademiji za glasbo in nastopa doma in po svetu s priznanimi slovenskimi in tujimi umetniki. Na sporedu: Ottorino Kespighi, Risto Savin, Manuel de Falla, Enrique (Jranados, Maurice Ravel, Joaquin Nin cena vstopnic: 1 500,00 SIT Pt razstava Likovno razstavišče Domžale četrtek, 4. februar 1999 ob 18. uri razstavlja akademski slikar Tomaž GOR|UP Akademski slikar Tomaž Gorjup, specialist, je bil, rojen 9. 4. 1950 v Ljubljani. Leta 1974 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. J. Berniku, leta 1976 pa je končal tudi slikarsko speci-alko pri prof. A. Jemcu. Leta 1984 je bil na ALU izvoljen za naziv docenta, leta 1995 pa za izrednega profesorja za risanje in slikanje. Je član Galerije Equrna in ZDSLU, izredni profesor za risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Razstava je odprta od 5. do 20. februar ja 1999 in sicer od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Vstopnine ni Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami v upravi Kulturnega doma Franca Bernika vsako dopoldne od 10. do 12. ure, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 725 050. Rezervirane vstopnice je potrebo prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditev, si( er jih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega doma! Prosimo vas, da ne zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefo nov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo vas, da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Bernika, ki je odprt vsak delavnik od 16. do 19. ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko s prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih. 26 /lamnik Domžale Še en lep kamenček v mozaiku HAIKU pesnjenja pri nas Ko se dogajenje ki smo ga sprožili in v katerem smo soudeleženci, širi hitreje in močneje, kot smo pričakovali, smo nedvomno zadovoljni. Zdi se mi, da se to pri nas v Sloveniji dogaja s HAIKU pesnje-njem. Od osnovanja HAIKU DRUŠTVA SLOVENIJE, v septembru 1997 leta, sem zaznal več časopisnih in revijskih objav haiku pesmi in sporočil v zvezi z haiku dogajanjem. Prav tako sem zasledil vsaj deset zbirk haiku pesmi. V novembru 1998 pa je izšel Zbornik Literarne delavnice Univerze za tretje življenjsko obdobje, Domžale: IUTRI BO SIJALO. Zvabila me je zanimivost, da so v njem predstavljeni haikuji. V zborniku se predstavlja osem članic DELAVNICE in med njimi tri tudi s haikuji. Zbornik je tudi kot celota zanimiv, o njem bodo še pisali, moj namen je, da predstavim našim bralcem haiku pesnjenje v njem. 1. Zlata LEVSTEK, ki jo že poznamo kot pesnico za otroke in odrasle in je pred kratkim izdala tudi zbirko haiku pesmi NITKE SVETLOBE, se v zborniku predstavlja z 29 haikuji. Kakor v omenjeni zbirki, so tudi ti haikuji izredno ubrani na drobce naravnih danosti, občasno z rahlim humorjem ali filozofskim ozadjem, toda vsem je osnovna nota vsakdanje življenje v naravi. (Siva vsakdanjost / tišina molče leži / kamen ob poti.). Kako lepo zazveni človeško namišljena molče ležeča tišina, pa še ob (molčečem si- vem) kamnu siva vsakdanjost. (Srednjeveški grad / čepi na gnezdu drevja /izven časa nem.). Delno srednji, predvsem pa zadnji verz je ta haiku dvignil na raven duhovnega užitka, dal mu je težo bivanja v brezčasju. (Vitka debla smrek / preštevajo poletja/staranje v gruči.) Komentar temu haikuju bo podoben duhu bralca, v tem je njegova vrednost in veličina haikuja nasploh. On je sedanjost v večnosti, konkretnost v imaginaciji, enost v neštetosti... 2. Silva MIZERIT se predstavlja s 25 haikuji, ki zelo lepo prezentiralo bogate izkušnje profesure in, upam trditi, hajkujinski čut za izpoved drobca iz narave - za upesnitev njegovega hotenja skozi človeško dojemljivost. (Tisoč poljubov / omotičnim cvetovom / nosi topli dež.) Haiku, ki kar odbrzi s tisočimi poljubi, kakor poletni (topli) dež, ki ga prosi in pričakuje usihajoče življenje ubogih cvetlic. V sebi (od)(s)kriva občutenje pripeke, ki jo morajo prenesti, za izsušena tla vezane rastline in izpostavljene soncu v nadglavju. (Krhek češnjev cvet/ v ostrih kristalih jutra / vdano umira.). Brzenje s prav tako globoko zaznavo trenutka, ki je s prejšnjim na istem listu, le z druge strani, sedaj se del narave ponuja z nasprotjem, kot je bilo v prvem haikuju, to da tukaj je videti, da ni rešitve - mogoče še kaj reši sonce. (Drobni kristali / meglenega zastora, / ne vidimo se.). To je haiku z, vsaj na videz globinskim izkazom, ki mu ob površnosti lahko nadenemo filozofsko masko. Spomnimo se meglenega jutra, ko drvimo nekam in pred pogledom se pojavi nepričakovano, ali pa z druge strani, ko razmišljamo o določeni reči in se nam v zavesti zgodi preblisk nečesa, kar nismo pričakovali. To je haiku, ki vsebuje mnogoličje - večpodobje in zato težo. 3. Cecilija PRELOVŠEK se pred-stavja z 28 haikuji, v čisti trovrstični silabičnosti 5/ 7 / 5 in z občutenimi osnovnimi elementi za haiku izkaz. V njih je pesnica resnično zrcalo narave s poduhovljeno izpovedjo, s toliko povedanega, da smo povabljeni in toliko skritega, da smo radovedni. (Sobotni je dan / Ura se ne premakne/je ostarela f). Sobota nam da občutek konca tedna, ko nam (predvsem gospodinjam) ostane nešteto nedokončanega dela, ki so ga ostali dnevi prezrli. Zazdi se nam, da ura, ko jo pogledamo, stoji. Če je z nihalom (tega pre- zremo), iz starih časov, pa pomislimo, da je ostarela, ker je preštela nešteto sobot. (Koruza zori/ Na drevesu so vrane /Žel ho hitrejši). Pred očmi imam zgovorne vrane, ki so sedaj tiho, čakajo, če bo kaj ostalo zanje in, da se ljudje oddaljijo ter one nadaljujejo »žetev«. Kako lepo zaznamovan trenutek in ube-sedena narava. (Prašna poljska pot / Klasje se mi priklanja / Iščem makov cvet). V zavesti se odpre zlato polje, v iztekajočem poletju, ko zaklad zrnja poveša klasje in še le redki cvetovi maka ponujajo drugačnost. V preprostosti je vse in še več. Na koncu bi povedal, da je to lepa, uspela in vredna predstavitev slovenskega haikuja in dokaz, da tudi pri nas lahko uspeva, saj so mu tu zelo trdne in globoke korenine. Hvala pesnicam in založniku. Kokrica, 25. XII. 1998 JOŽE VOLARIČ r BARBARA MARKIČ Kaj je lepo? ZIMA: Skozi okno gledam, ko sneži, zelena trava pa bledi. Grem ven, se kepam in smejim, s prijatelji iglu zgradim. TO )E LEPO! POMLAD: Trava zdaj zelena je, že zvončki, kronce rastejo, gledam sonce, smeje se, ptice lepe pa pojo. TO JE LEPO! POLETJE: Na obali sedim, v daljavo zrem, in pada že mrak in tema je že, ko z roko v roki z njim grem, kjer mir je, tišina, kjer zvezde lebde. TO JE LEPO! IESEN: Listje z drevja dol leti, ko grozdje komaj dozori, še zadnji dnevi topli so, ker kmalu zopet zima bo. TO JE LEPOI A najlepše je to, da mamo imam, me čuva skrbno in rada me ima. TO |E NAJLEPŠE!! DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOUA • DRUŠTVO ZA VARSTVO Deviacija pri kinološkem vadišču Domžale Domžale so mesto, ki doživlja velike razvojne spremembe, največja je vsekakor gradnja avtoceste in njenih deviacij vzhodno od Šumberka in skozi dolino potoka Draga, to je skozi Mlake. Že osnovna trasa bo povzročila nepopravljive negativne posledice na kulturni krajini skozi občino Domžale. Veliko škodo pa bi povzročili priključki ali deviacije na vzhodnem delu Šumberka. Tu poteka sprehajalna pot ob gozdu. Šumberk je naravni park za mesto Domžale, to so zelena pljuča za naše mesto. Po tej cesti je po sedanjem načrtu vrisan priključek na avtocesto. Ta priključek trikrat odreže celo del parka. Na tem delu rastejo stoletna drevesa, ki so že zaradi tega zaščitena. Vzhodno od Šumberka je vadišče Kinološkega društva Domžale, ki je zaradi svoje lokacije mednarodno priznano. Tu prirejajo tudi mednarodna tekmovanja. V interesu Domžal je, da se Kinološko društvo na tem mestu ohrani z vsemi svojimi prednostmi. Po izjavi odgovornih so možne take mikrospre-membe, da se mimo vadišča potekajoče deviacije umaknejo za toliko od vadišča društva, da njegovo delovanje ne bo onemogočeno. Po izjavi projektanta je omenjene mikrospre-membe mogoče opraviti v zelo kratkem času. Na večih sestankih s projektantom in odgovornimi je bilo obljubljeno, da bodo opisane mikro-spremembe upoštevane. V interesu lokalne in širše skupnosti je, da bosta DDC in DARS svoje dane obljube izpolnila. Predsednik drušlv a: ALO|Z JAGODIC Izjava Komisje za varstvo naravne in kulturne dediščine pri DVO Domžale-Ka-mnik k razpravam o poteku mengeške obvoznice. Pri dosedaj že opravljenih razpravah in študijah so upoštevali številne kriterije. Ni pa bilo upoštevano glavno dejstvo, to je naravno bogastvo Mengeškega polja. To je v celoti vo-dozbirno območje za vodne zajeme v Domžalah. Napaja tudi mengeški vodovod. Pod skrbno obdelanim poljem je do globine približno 90 metrov velika zaloga zelo dobre pitne vode v vmesnih prostorih naravno nasutega kamenja, (sodra). Tako naravno bogastvo znajo povsod po svetu ceniti. Znano je, da se omenjena podtalna voda giblje od Mengša proti Domžalam. Na takem področju ni dopustna nikakršna gradnja, najmanj pa gradnja cest. Ta gradnja bi ogrozila sedaj še čisto pitno vodo, ki teče proti zajemom. V širšem okolju Mengša in Domžal nimamo nadomestnih zalog tako dobre pitne vode. To je dejstvo, ki ga je treba upoštevati v dobro vseh prebivalcev omenjenega področja, sedanjih in prihodnjih. Še posebej je treba poudariti, da vodozbirno območje za domžalski vodovod ni le ozka okolica vodnjakov, ampak celotno Mengeško polje. Zato je treba celotno Mengeško polje razglasiti kot prvorazredno naravno in kulturno dediščino slovenskega naroda. Pri odločitvi o poteku obvoznice mora obveljati predlog DVO Domžale-Kamnik. JOŽE OBERVVALDER Kmetijstvo in gozdarstvo Nerazumljivo in za razvoj kmetijskih gospodarskih dejavnosti zavirajoče je stališče Občine Domžale (Oddelek za okolje in prostor), ki ne daje soglasij k lokacijam objektov in naprav, namenjenih izključno neposredni kmetijski proizvodnji, kolikor niso z dolgoročnim družbenim planom (DDP) v območju zazidljivih površin. Odnos navedenega organa do kmetijstva je vprašljiv še tem bolj, ker je Občina Domžale s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin DDP spremenila dobrih 47 ha kmetijskih površin v nekmetijske namene, za lokacijo rastlinjaka ali hleva pa zahteva kljub soglasju pristojnega občinskega upravnega organa za kmetijstvo in splošnem določilu v odloku, ki take lokacije dopušča, ker so v smislu določil Zakona o kmetijskih zemljiščih, da se lokacija predhodno vriše v grafični del prostorskih dokumentov. To pa pomeni najmanj dve (2) leti čakanja in sprejetje DDP in še daljšo ustavitev tovrstnih gradenj. Ali z drugimi besedami; kmetijstvo je v Domžalah zadnja in najmanj pomemba stvar občinske politke. Predsednik DVO DOMŽALE - KAMNIK ALOJZ JAGODIC Mali oglasi PRODAMO večje količine rabljenih fasciklov različnih velikosti. Tel.: 722-056. Oddajam poslovni prostor -delavnica 55 m', dokumentacija urejena. Domžale, Ihanska 38. Tel.: 716-754. PESKAMO KOVINSKE predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejnerski odvoz, drobljenje /lamnik kamenja na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722-056. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157. DOMŽALE, SPB, zunanjo zidano garažo prodam. Tel.: dop.: 1 75-34-34 pop.: 131-81-148. DOMŽALE - Trisobno stanovanje, 72 nV, pritličje, centralna, zamenjam za enosobno v Domžalah s pogojem, da je v pritličju. Tel.: (041) 757-572. 17. DECEMBRA okoli 17. ure sem v Preserjah na cesti med Marketom Napredek in Lipom Radomlje našla orodje za profesionalno uporabo. Lastnik naj pokliče 727-640. FIZIOTERAPIJA ZRNEC, Dragomelj 44A, 1230 Domžale, tel. 16-26-736 nudi bogate fizioterapevtske, preventivne in rekreativne programe. Prijazno vabljeni! BOLEČINA PRI VAS, REŠITEV PRI NAS! MBA itihh inženiring PVC okna - vrata - senčila ZAMENJAVA STARIH OKEN -NOVOGRADNJA UGODNI KREDITI T+0% 061/168-28-13 mobitel: 0609/643-293 064/863-370 ■ mobitel: 0609/621-085 OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 Nudimo vam tudi v&a avtoelektrikarska, avtokleparska in avtoličarska popravila na vozilih. Sedaj vozila A&tra-G tudi na zalogi. Ugodni krediti T0M+4% do 4 let. Menjava etaro za novo. Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OPEL avtotehna — KOSEC d.O.O., Kamniška 19, Domžale, Salon: tel.: 061/716-092, Servis: tel.: 061/715-333 ISCG IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 12.m Domžale, Kolodvorska 6, tel. 0611711-082, tel.lfaks: 0611712-278 1 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: Pričetek februarja 1999 — trgovska šola (IV. stopnja) — usposabljanje računovodij V/l (400 ur) • PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Pričetek februarja 1999 • TUJI JEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: — VVindovvs 95, VVord for VVindovvs, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO EX seminar — protieksplozijska zaščita električ-nih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) Seminar: računovodstvo malih podjetij Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. Varstvo pri delu in požarno varstvo Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) Tečaj strojepisja. Tečaj skladiščnega poslovanja Tečaj za voznike viličarjev Tečaj za traktoriste — varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: — tečaj šivanja in krojenja — kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711 -082 in (061) 712-278. Domžale /lamnik NOVO V DOMŽALAH: JATIN FAST FOOD IN JATIN DISKONT Dnevno sveži pečeni piščanci (Obogatite vaše jedilnike z zdravo, svežo domačo hrano) Podjetje Jata, d. d., Ljubljana je po zgledu »FAST FOOD« odprlo tudi pri nas v Domžalah na Ljubljanski cesti v bližini znane gostilne Keber prijeten lokal, kjer vas bodo hitro in prijazno postregli s celimi dnevno svežimi pečenimi piščanici, deli piščancev ali drugimi izdelki iz svojega programa. Tako priporočajo svojo »hišno specialiteto« sendvič z mesnim sirom, h kateremu vam lahko ponudijo tudi brezalkoholno pijačo, pivo ali kavo. Mi pa vsem prezaposlenim gospodinjam, ki želijo hitro in preprosto pripraviti slasten družinski obrok svetujemo, da se na poti iz službe ustavite v lahnem FAST FOOD-u in vročega ter hrustljavega piščanca odnesete domov. Ker vam piščanca lično zavijejo v termo vrečko, bo tako ostal vroč še dolgo po vašem prihodu domov. Dober tek. Če pa želite piščanca pripraviti sami in po svojem okusu, boste vstopili skozi sosednja vrata v JATIN DISKONT, kjer vam bo široka ponudba najrazličnejših perutninskih živil, več kot 200 jih je, zagotovo vzela sapo. Tako ponujajo iz lastnega proizvodnega programa naslednje skupine živil: - dnevno sveže piščančje in puranje meso v kosih, - sveze /mr/n|eno pisc ,iik je in puranje meso v kosih, - mesne izdelke iz piščančjega in puranjega mesa, - konzervirane jedi, Ponudijo pa vam tudi blago drugih proizvajalcev. Kakovost )atinih izdelkov zagotavlja tudi CERTIFIKAT SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001, ki - brezmesne (vegetarijanske) izdelke, - popolno domačo hrano za pse in mačke PASJE in MAČIE SANJE. - jajca je bil družbi leta 1998 podeljen za dve področji njene dejavnosti: 1. celoten proizvodni program mesnih in nemesnih izdelkov, 2. proizvodni program izdel- kov za prehrano psov in mačk. Široka ponudba perutninskih izdelkov, diskontne cene, blago z dodatnim popustom, degustacije, brezplačni recepti kot pomoč pri pripravi slastnih družinskih obrokov, pri večjih nakupih pa celo brezplačna kava - vse to vas čaka v JATINEM DISKONTU, ki je tako kot JATIN FAST FOOD ob delavnikih odprt od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. In kaj bi vsem kupcem in obiskovalcem še posebej priporočil vodja obeh enot gospod Janez Ovnik? »V DISKONTU - živila z znakom VARUJE ZDRAVJE, ki so prijazna za naše srce in ožilje, ker je v slovenskem prostoru postala JATA vodilni proizvajalec tovrstnih živil in ker jih boste lahko pri nas zmeraj zagotovo kupili. V FAST FOOD-u zelo ugodne cene dnevno svežih pečenih piščancev po 800 SIT za kg, piščanč-ja bedra in prsa po 850 SIT za kg, mesni sir pa po 700 SIT za kg. Vse, zlasti pa mlade, bi prijazno povabil na malice, kjer lahko izbirajo med pečenim piščancem in okusnimi sendviči z mesnim sirom.« Dobrodošli torej v novem JATINEM DISKONTU in FAST FOOD-u sredi našega mesta, kjer vas čaka zdrava in sveža domača hrana, ki bo popestrila Vaše jedilnike. JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU jc sistem vadbe, ki je zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet v celem svetu. Zajema poučevanje vseh glavnih vej joge (RAJA, GYANA, BHAKTI. KARMA), prilagojenih razumevanju in potrebam zahodnjakov. VPISUJE V ZAČETNO VADBO JOGE Izoblikoval ga je indijski učitelj Paramhans Swami Maheshvvarananda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem delu z učenci po svetu Vadba po sistemu »Joga v vsakdanjem življenju« vam tako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to. kateri aspekti joge vas zanimajo Rezultati redne vadbe so: * sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah * izboljšanje zdravja in počutja * povečana sposobnost koncentracije * samozavest in spokojnost * osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti * samospoznanje V začetni stopnji je vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo. Vse, ki si nam želite pridružiti, vabimo k votou od 22.2. do 10.3.1999. DOMŽALE: STARA OŠ VENCUA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA OD 18 DO 20. URE KAMNIK: Oš 27. JULIJ (zraven policij«). Tomšičeva ul. 9 PONEDELJEK IN SREDA OD 19 DO 21. URE VODOVODNE IN SANITARNE INŠTALACIJE - kompletne adaptacije kopalnic - zamenjava odtočnih cevi - polaganje keramičnih ploščic - popravilo in čiščenje bojlerjev PERIN INŠTALACIJE, d.n.o. Tel./faks: 728-601, GSM: 041-749-213 Radomlje TRGOVINA Z AVTO DE U SIMflX FILTRI, OUA, ZAVORNE OBLOGE, SVEČKE, AKUMULATORJI, PNEVMATIKE, PLATIŠČA ZA VSA VOZILA. gume: MICHELIN inSOSM,1 145/80-13 CLASSICT2 7.200 SIT 155/70-13 CLA5SICT2 8.000 SIT 165/70-13 CLASSICT2 9.780 SIT 175/70-13 CLASSIC T2 9.550 SIT 185/60-14 ENERGT XT2 13.980 SIT 195/50-15 PILOT SXXGTV 13.480 SIT PRODAJA IN MONTAŽA NA ENEM MESTU! OBOO OPEL ^ v S KI VMII DOMŽALE, Masi jeva 11, tel./faks: 721-656, 722-691 FILC MCNGCS tovarna filca, d.d. Slovenska 40,1234 Mengeš tel.: 061/737-222 Smo mlad, dinamičen kolektiv, proizvajalec netkanih tekstilij. Zaradi širitve svoje dejavnosti zaposlimo S delavcev v računalniško vodeni proizvodnji. Pogoji: - dokončana srednja tehnična ali poklicna šola elektro ali strojne smeri - odslužen vojaški rok - zaželene delovne izkušnje Nudimo stimulativno nagrajevanje in možnost strokovnega izpopolnjevanja. Prijave z življenjepisom in opisom dosedanjega dela pričakujemo do 31.1.99 n.i naslov: FILC, d.d. MENGEŠ, Slovenska 40, 1234 Mengeš papirnica, servis fotokopirnih strojev, fotokopirnica NOVO V PAPIRNICI LIPI FOTOKOPIRNI STROJI KONICA DIGITALNI - ANALOGNI PRINTER, FOTOKOPIRNI STROJ VSE V ENEM UGODNE CENE TUDI NA KREDIT OBRESTNA MERA 5,75-6,5% LETNO ZAVAROVANJE: ZA APARAT, KI STE GA KUPILI, SERVIS ZAGOTOVLJEN DOSTAVA IN MONTAŽA BREZPLAČNA Za dodatne informacije pokličite po telefonu 061/727-457, 728-018 Nekaj modelov si lahko ogledate tudi v našem salonu v Preserjah na Pelechovi 15 V DOMŽALAH V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIKA Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 1 2h RQDEX PEUGEOT SERVIS, PRODAJA Rova 3a 1235 Radomlje Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT prodajo (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM + 2,5% KOMPLETNI PROGRAM PEUGEOT P-106 P-206 P-406 1.330.000,00 SIT 1.546.000,00 SIT 2.946.000,00 SIT P-406 COUPE P-PARTNER BOXER 5.286.000,00 SIT 1.596.000,00 SIT (5%p.d, 2. 402.000,00 SIT (5% p.d.) VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RADOMLJE NA ZALOGI JE ŠE OMEJENA KOLIČINA VOZIL LETNIK 1998 PO ZELO UGODNIH CENAH. /lamnik Domžale Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce. Ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš vet*. Zdaj v grobu mirno spiš, a v srcih naših še živiš. ZAHVALA V sedeminsedemdesetem letu nas je nepričakovano zapustila dobra mama, stara mama in sestra Ivanka Kovic i roj. Starovašnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za darovano cvetje in izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi pevcem za poslovilno petje kot tudi gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta in dedka Alojza Gabriča z Rodice pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vso pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, sv. maše in druge darove. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Zahvala tudi gospodu župniku, pevcem, trobentačema, gospodu Stoparju in gospodu Komparetu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v šestinšestdesetem letu življenja zapustil,i Darinka Stoje s Homca Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi, jo pospremili na zadnji poti, ji podarili cvetje, sveče in za maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala župniku g. Golobu za opravljen obred, pevcem, trobentačema ter. g. Vinku. Žalujoči vsi njeni December 1998 Ob smrti naše mamice, babice in prababice Antonije Kepic 1915-1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem drugim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala stanovalcem Miklošičeve 1D za denarno pomoč. Iskrena hvala Domu upokojencev za skrb v letu in pol, posebno sestri Esteri za njeno prijaznost. Še enkrat vsem najlepša hvala! Vsi njeni V naših srcih še vedno živiš, zato nas pot vodi tja, kjer zdaj v tišini spiš. Tam skoraj smo v nemi bolečini, z žalostjo in lepimi spomini. ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti je v bolečinah za vedno zaspala naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta Jožefa Štrekar roj. Cencelj iz Blagovice Iskrena hvala vsem sorodnikom, sovaščanom in znancem za darovane maše, cvetje, sveče in sožalja. Posebna hvala g. župniku Vrtovšku, pogrebcem ter g. lanezu Cerarju za poslovilni govor. Vsem še enkrat hvala! Vsi njeni V SPOMIN 19. februarja bo minilo leto dni; odkar nas jo zapustila Frančiška Gregorin roj. Prašnikar Vsem, ki se je spominjate in prižgete svečko v njen spomin, iskrena hvala. Vsi njeni In smrti ni...! laz vidim le življenje, ljubezen večno vidim krog in krog. Dragotin Kette V predprazničnih dneh je v petinosemdesetem letu sklenila svojo življenjsko pot naša mami, mama, prababica in tašča Antonija Slevec Birkova mama iz Preserij Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše ter vsem prijateljem od blizu in daleč. Hvala škofu gospodu Uranu za* lepo opravljen obred, gospodu župniku Lojzetu Golobu, vsem duhovnikom, redovnicam, homškim pevcem in bratom Zupan. Vsi njeni V SPOMIN 12. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mami in stara mama Fani Žankar Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče in postojite ob grobu. Mož France, sin Franci in hči Dragica z družinama V SPOMIN 1 5, januarja je minilo leto dni, odkar ni več med nami naše drage mame in stare mame Jerice Sterle s Podrečja Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA Marija Novak-Matka roj. Marink' iz Moravč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom/prijateljem, znancem, zdravniku in patronažni sestri; hvala vsem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala moškemu zboru za lepo odpeto pesem, pa tudi g. Milanu Brodarju za lep govor. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nas tolažili. Vsi njeni Prezgodaj se ti izteklo je življenje, smrt prekinila zemeljsko trpljenje, od nas odšel v onostransko si veselje, saj veroval v večno si življenje... ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega Štefana Kordeža iz Ihana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in podarjene maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Hacetu, ki je ob njegovi hudi bolezni stal ob strani, hvala tudi g. Starinu za poslovilne besede. Vsi njegovi Človek živi, dokler ostane v srcih ljudi, ki so ga imeli radi. V SPOMIN Že leto dni in noči si v večnem življenju, naša draga Marija Planine Spomin nate ne bledi, je prelep. Hvala vsem, ki se pomudite ob njenem preranem grobu in ji prižigate luč. Hvala! Vsi njeni V devetdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila draga • mama, tašča, stara mama in prababica Marija Pestotnik Bognarjeva mama z Moravč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Dežmanu in dr. Lobodi ter sestri Kristini. Zahvala tudi župniku, trobentaču in pevcem. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči njeni domači ZAHVALA V triinsedemdesetem letu starosti se je iztekla življenjska pot možu, atu, staremu atu, pradedku, bratu in stricu Francu Bajdetu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem PGD Blagovica za spremstvo na zadnji poti in lepe. poslovilne besede. Zahvala tudi gospodu župniku Vrtovšku za lepo opravljen cerkveni pogreb, pevcem PZ Janko Kersnik Brdo za zapete žalostinke in za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi De/o in trpljenje vaše bilo je življenje, zato pri Rogu uživ.ijlr svoj mir it) pokoj. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta in pradeda Janeza Šuštarja po domače Blažičevaga Johana iz Velike vasi 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše, hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Gasilskemu društvu Velika vas in drugim gasilskim društvom, pevcem in g. Martinu LJštarju za poslovilni govor ter g. Grebencu za lepo zaigrano Tišino. Še enkrat lepa hvala vsem! Vsi njegovi ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti je tiho odšel od nas dobri in skrbni mož, oče, stari oče, brat, stric in tast Franc Lenarčič iz Turnš pri Dobu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu Količevo KARTON d.o.o., Smučarski sekciji Turnše-Češenik, KS Dob in krajevni organizaciji ZZB Dob-Krtina za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjene sveče, cvetje in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo dr. Starbekovi in dr. Zenkovčevi ter medicinskim sestram: ga. Vidi, ga. Sonji in ga. Dragici za pomoč pri njegovem zdravljenju. Lepa hvala g. župniku Vladu Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred, g. Maksu )eranu za ganljive besede slovesa, vsem nosačem, praporščakom, pevcem Zupan za prelepo petje in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Domžale /lamnik ZAHVALA Ob smrti dragega Ivana Keržana s Prevoj pri Šentvidu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, LD Lukovica in Stara Fužina, sodelavcem iz AMZ in vsem, ki ste se poklonili v njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi pevcem in rogistom, praporščakom ter gospodu župniku za opravljeni c crkveni pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in se ga spominjate. Vsi njegovi Zdelo Se bo, da sem mrtev, toda to bo samo vide/... 17. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je prezgodaj zapustil Branko Dime Ohranili ga bomo v spominu. Vsi njegovi Ob prelomu let.t, na pot brez povratka podala si se ti, a mi, ki vztrajamo, vemo, da zopet se snidemo. ZAHVALA ^tKtm^JLwk 1 nenadomestljivi izgubi naše drage gg| /ene, matere, sestre in babic e Marije Prusnik roj. Velepec iz Ihana Iskreno se zahvaljujemo prav vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za toliko darovanih sveč, cvetja in svete maše, ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni ZAHVALA Tiho in nepričakovano nas je zapustil naš dragi oče, dedek, brat, tast in stric Feliks Pogačar z Loke pri Mengšu Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na zadnjo pot. Še posebej se zahvaljujemo g. Matiji Zibelniku in g. Tonetu Orehku za poslovilne besede, Zvezi borcev NOV, Zvezi vojnih invalidov, Društvu upokojencev ter vsem nosilcem številnih praporov. Zahvaljujemo se prav vsem za darovano cvetje, sveče, za pisna in ustna sožalja, hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Feliksovim sodelavcem iz Mlinostroja Domžale ter vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi Ne mine ura, dan ne noč, med nami vedno v n.n . <» . v naših srcih ti živiš", zato pot nas vodi //•>, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in drobni lut le ii \ spomin gorijo, sel/,i, UAoŠt, iioleiin.t te /l>iuiil,i ni. a ostala je pra/nina, ki hudo boli. ZAHVALA V sedeminsedemdesetem letu starosti se je iztekla življenjska pot dragemu možu, atu, staremu atu, pradedku, tastu in stricu Gregorju Podbevšku iz Peč pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Peč in Vira, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, podarjeno (vetje in sveče, darove za cerkev in svete maše, denarno pomoč, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala Slavki Osolnik iz Peč, patronažnima sestrama Kristini in Sabini iz ZD Domžale pri negi na domu, osebju doma upokojencev Domžale za skrbno nego, praporščakom, g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, pevskemu zboru I imbar iz Moravč za lepo petje, g. luretu Močilnikarju za lepo zaigrano Tišino. Vsem skupaj in vsakemu posebej se enki.il lepa hvala! Vsi njegovi O Bog, daj, da v Tvojem govorjenju duša vstala bo vzdramljena za večno prebujenje. Milja Šarahon V SPOMIN Pavle Grad Trinajsti december je pomenil za pokojno Pavlo Grad konec njenega zemeljskega življenja. Pavla Grad, po domače Piškova mama, je bila z možem Ivanom znana kot gostinka v stari in Titovi Jugoslaviji, kamor se je zatekalo veliko gostov, kasneje pa so se preusmerili v kmetijsko dejavnost. Nanjo imam izredno lepe spomine. Njen sin Ivo je bil moj sošolec v dragomeljski štiriletki. Naša družina je bila revna, vendar nas pokojna gospa Gradova ni sprejemala kot drugorazredne Dragomljane. Kadar sem bil tam na obisku, je obema enako postregla. Najbolj pa mi ostaja v spominu dogodek, ko jo je neka gospa vprašala, kako se počuti, ko sina Ivota ni doma. Gospa Pavla ji je odgovorila: »Če je Marija vztrajala pod križem svojega mrtvega sina, bom pa še jaz v odsotnosti svojega živega sina.« Zato še na poseben način kličem nanjo polnost vsega nebeškega blagoslova in milosti in jo vsem priporočam v blago misel. Ivček Kepic Vsi ljudje so prah, nekateri pa so zlat prah. ZAHVALA Nenadoma nas je mnogo prezgodaj O- zapustil naš ljubi mož, očka, sin, brat in stric Miran Tomažič z Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, zpancem, sosedom ter razredoma 7.A in 6.B OŠ Domžale, Čebelarskemu društvu Mengeš in Ribiški družini Bistrica, Društvu geodetov Gorenjske in Ljubljane za izkazano sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se za poslovilne besede Čebelarskemu društvu Mengeš, Geodetski upravi Domžale in sošolcu. Hvala pevcem Tosaminega okteta za lepo zapete žalostinke, hvala praporščakom. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. Praznina, moreča samota povsod, kjer te išče srce! A kamor fjogledam, me spremljajo tvoje pridne roke. In ti živiš še naprej v ljubljenih osebah, predmetih, kakor mi živeli smo s teboj v minulih letih. V SPOMIN Jakobu Zanoškarju Še vedno ne moremo dojeti, da mineva eno leto, odkar se je ustavilo tvoje srce. Za nas pa se nadaljuje tvoja pot z najlepšimi spomini nate. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Vsi tvoji Začetnik moj, ki si me ustvaril, Duha si iskro mi razžaril, v oklep prsteni jo zaprl - zakaj veš ti! Ko ilnato boš ječo stri - Ne bom umrl! (S. Gregorčič) ZAHVALA V 85. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, tašča in teta Apolonija Banko roj. Kavka iz Šentpavla pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in * znancem za izrečena sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Lepa hvala tudi vsem sovaščanom za pomoč pri pripravi pogrebne svečanosti. Iskrena hvala vsem duhovnikom in vsem/ki ste sodelovali pri lepem pogrebnem obredu* oktetu Tosama, zastavonoši in trobentačema za zaigrano žalostinko. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA WIM ' *H| V devetdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Jože Troha iz Zgornjih Jarš Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Kvaterniku iz Jarš, pevcem Pirnat in trobentaču gospodu Stoparju za ganljivo petje in zaigrano Tišino. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA V oseminosemdesetem letu starosti nas , je nenadoma zapustil naš dragi ata, dedek, pradedek, tast, svak in stric Stanko Dime Kodermanov ata iz Depale vasi 27 Ata, prazen je naš dom in zaman te išče naše oko. Ni te več med nami, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Zato zahvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali kot delovnega človeka in mu na kakršenkoli način pomagali. Hvala g. župniku Perčiču za lepe besede ob zadnjem slovesu in opravljen pogrebni obred. Hvala organistu Igorju, kvartetu iz Kranja in glasbenikoma za izvedene poslovilne pesmi ter Gasilskemu društvu Stob - Depala vas za izkazano poslednjo čast. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev ter darove v dobrodelne namene. Vsem in vsakomur še enkrat hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hči Silva in vsi njegovi A dan je silni moral priti, ločitve dan, oj dan teman, ko treba bilo se ločiti, a vse solze ves jok zaman. Gregorčič Tiho, kakor je živela, se je v svojem dvaindevetdesetem letu od nas tudi poslovila naša zlata mama, babica in prababica Alojzija Rokave p.d. Ahčanova mama iz Zlatenka pri Blagovici Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste daroval vence, sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala tudi g. župniku Vrtovšku za lep pogrebni obred in g. Markovšku za poslovilni govor. Lepa hvala tudi pevskemu zboru-Lipa s Trojan za lepo zapete pesmi- in g. Zupanu za zaigrani žalostinki. Posebej pa gre naša zahvala sosedom, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani in nam nesebično pomagali. Vsem in vsakemu posebej I še enkrat hvala. Žalujoči otroci: Janez, Lovro, Lojzka in Milka, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo Ne Mine ura, dan, ne noč med nami vedno si navzoč v naših srcih ti živiš - zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in drobne lučke ti v spomin gorijo. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V sedeminpetdesetem letu starosti nas je nenadoma in nepričakovano zapustil naš dragi rnož, ati, stari ata, brat in stric Marjan CENCELJ st. iz Laz pri Dobu Ob boleči izgubi našega moža, atija in starega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Vladu Pečniku, za tako lepo opravljen pogrebni obred ter za njegov dar, GOZDU Ljubljana, Krajevni skupnosti Dob, SLS rjomžale in Gasilskemu društvu Žeje - Sv. Trojica za pomoč, gospodu Cirilu Smrkolju, Mihi Brejcu, Pavlu Cerarju, Dušanu Gradišarju, Juriju Berlotu, Janezu Jegliču, Štefanu Rožiču za ganljive besede ob njegovem preranem grobu, pevcem bratom Zupan za prelepo petje ter gospodu Komparetu za zaigrano Tišino. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Pogrešali bomo tvoj smeh in tvoj nasvet. Vsi njegovi /lamnik Domžale s * ) faclcent V j on Language «.o.0. angleščina nemščina italijanščina \\ francoščina \\ '•fsHHHMMHHI • začetni in nadaljevalni tečaji • individualni pouk • konverzacija • prevajanje, lektoriranje • konverzacija za dijake in študente Naše prednosti: • majhne skupine (6 do 8 oseb) • native speaker prof s Vpis: od 25. januarja do 5. februarja 1999 od 9.-12. in 15.-18. ure ACCENT - Šola za tuje jezike Ljubljanska 36, Domžale Tel. 061/712-658 POHIŠTVO salon |£ttz ^arantetia NOVI MODELI KVALITETNEGA POHIŠTVA Sedežne garniture, novi modeli, izredne cene! Dnevne sobe iz masivnega lesa (novi modeli) Kuhinje (64 modelov), izdelava po meri! Otroške sobe in spalnice - modeli iz uvoza LANSKI MODELI - LANSKE CENE O SIT Vse to v salonu Liiz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130-77-30. Delavnik: 8. do 12. in 15.30 do 19. ure. emona farma ihan d.d 1230 domžale, ihan, breznikova 89, Slovenija POSLOVNE PROSTORE v Domžalah - SPB 2/11. nadstropje, oddamo v najem. Informacije: Farma Ihan, tel. (061)717-716 - g. Dušan Bračun. Obvestilo in vabilo lastnikom psov Obveščamo vas, da Kinološko društvo Domžale tudi letos organizira tečaj za šolanje psov. To je izredna prilika, da pod vodstvom inštruktorja izšolate svojega psa. Tečaj se bo pričel v drugi polovici februarja ali v začetku marca, odvisno od snežnih razmer, in bo trajal do 19. junija 1999 dvakrat tedensko v popoldanskem času. Šolanje bo potekalo na društvenem vadbišču za Šumberkom. Po zaključku šolanja bodo organizirani izpiti, kjer bodo vodniki s svojimi psi lahko opravili delovni izpit, če bodo imeli ustrezno znanje*. To pa je odvisno od prizadevanja posameznega vodnika pri šolanju svojega psa. Za lastnike nemških ovčarjev, ki bodo namenjeni za vzrejo, se od leta 1996 zahteva delovni izpit ISP-IPO-1, ki velja za samice in samce. Šolanje poteka po naslednjih programih: 1. A in B program - posluš-nostne vaje za pse spremljevalce in pse reševalce 2. C - program - poslušnostnc vaje, sledenje in obramba za pse, namenjene za vzrejo, športno dejavnost in osebno uporabo 3. R - program - šolanje reševalnih psov za iskanje zasutih in pogrešanih oseb 4. AGILITY - je namenjen vsem, ki se rekreacijsko, kasneje pa lahko tudi tekmovalno ukvarjajo s svojim psom. Ta vrsta športa je zelo primerna za mlade ljudi, ki so sposobni obvladati svojega psa, ta pa mora biti ubogljiv in prosto vodljiv. VPIS v navedene tečaje bo v četrtek, 4. februarja 1999, od 16.-18. ure v domu društva za Šumberkom (na Viru pri semaforju desno iz LJ smeri oziroma levo iz smeri CE, okrog 1 km v smeri Ihana), kjer boste tudi dobili vse druge informacije. Če želite izšolati psa za športno-rekerativne ali osebne namene v našem društvu, vas vljudno vabimo na vpis 4. februarja 1999. Informacije: tel. 711-037 KD Domžale Komisija za šolanje m ŠU POLIGLOT I SOLA ZA TUJE JEZIKE DOMŽALE Ljubljanska 110 TEL/FAKS: 061/723 089 TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA VPIS: do 4. 2. 99 od 9.-13. in 16.-19. PRIČETEK: 10. FEBRUARJA 1999 *M6 % POSLOVALNICA DOMŽALE: Ljubljanska 80, Domžale Tet.: 061/719 680 e-mall: gotfturlst.domzale@slol.net Potovanja, počitnice. zdravilišča Letalske vozovnice Programi po naročilu za skupine n posameznike Organizacija strokovnih potovanj ter obisk sejmov Poročna potavanja in darilni boni Vstopnice za prireditve: Cankarjev dom. oledausče, opera in balet, rok in pop koncerti,... Majem osebnih in kombi vozil iz mreže europcar Hotelske rezervacije po svetu Križarjenja in laduske vozovnice Posredovanje zavarovanj povezanih s potovanji Prodaja atlasov, zemljevidov, načrtov mest SEDEŽ PODJETJA: Trdinova 3, Ljubljana Tel.: 061/133 71 73 e-mall: gotflurist@siol.net 1974 vrni® NAJBOlfJ 005°°26 A999 LETAlISKIHkVOZOVNie Ji' 2. dnevni oddih 3. dnevni oddih 5. dnevni oddih REDNA CENA POSEBNA CENA SEDNA j POSEBNA CENA'' CENA REDNA CENA POSEBNA CENA 17.600 str 16.720 SO- 26.400 srr 25.080 BIT .44.000 SIT 41.800 SIT VSEBINA DVO, TRI AU PET DNEVNEGA PROGRAMA: -dva, tri ali pet polpenzionov na osebo v dvtDoosteljni sobi -prosto kopanje v notranjih termalnih bazenih -možnost izbire med različnimi jedilniki onKP -enkratni obisk fitnesa Ct od T."" otroci DOPLAČILA: * -turistična taksa in zavarovanje SIT 174,00 po osebi na dan -za enoposteljno sobo 1.300,00 SIT na dan, za polni penzion 700,00 SIT na dan % % < Lv1 KRKkZDRAVILIŠČK XrAl!ENlilN0\/0 U0ND0N HOTEL TURISTIČNE KATEGORIJE" dodatni dan HOTEL VIŠJE TURISTIČNE KATEGORIJE* dodatni dan 87.900,00 17.600,00 133.000,00 29.400,00 Wk doplačila: letališka pristojbina 16.200,00 za dve osebi! mm 1 •Ji LETALSKIH M&WS£SL] 9 NEWYORK 62.640,00 SIT MIAMI 64.900,00 SIT TORONTO 74.800,00 SIT KARIBI od 70.950,00 SIT (BARBADOS, MONTEGO BAY) od 91.900,00 SIT MEXICO od 94.550,00 SIT RIO DEJANEIRO 92.700,00 SIT BUENOS Al RES od 131.900,00 SIT TOKYO 101.300,00 SIT FILIPINI 90.550,00 SIT OSEBNIISVETOVAUEG ROTOVANilA omžale /lamnik Bi tudi Vi radi investirali v vrednostne papirje, pa menite, da znanja, informacij, denarja, časa? Vse to namesto Vas opravijo vzajemni skladi! |=F =Z šE= =Z = So varna, donosna, likvidna, pregledna, fleksibilna, enostavna, vsem dostopna naložba. izpostava vp+Mga mesta Kmečke drutbe "JŠ;- Skladi delujejo v skladu z. Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, stalen nadzor pravilnosti pa izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev. Ljubljanska 90, Domtale ZVESTOBA SKLADOM SE SPLAČA! G Vzajemni sklad O R Vzajemni sklad O Vzajemni sklad 3 Bor t4 ustanovljen 01.01.1992 HsMfW/eri-23.rW.19% ustanovljen 2.iM.199 Donos v zadnjih 12 mesecih (v DEM) 32,03% Donos v zadnjih 12 mesecih (v DEM) 27,63 % Donos v zadnjih 12 mesecih (v DEM) 9,38 % Povp. letni donos od ustanovitve (v DEM) 32,44 % Povp. letni donos od ustanovitve (v DEM) 20,57 % Povp. letni donos odtstanovitve(vDEM) 13,21 % Vrednost točke na dan 12.1.1999 7.463,83 SIT št, ttalnega dmvl,en)a: 27/MAG-97 (12.3.97) Vrednost točke na dan 12.1.1999 Sl tUitnepi dovoljenja: 27/9/AG-97 (12 X97) Vrednost tačko n dam 12.1.1999 1.456,57SIT Šl. ttatnega dovoljenja; 27/19/AC-97 112.3.1997) 0 VAŠI PRIHODNOSTI RAZMIŠLJAMO SKUPAJ Z VAMI! V. Pridružite se nam, skupaj nam bo uspelo! Brezplačne informacije in vpis v vzajemne sklade Kmečke družbe pri podjetju VE NET vsak dan od 10.00 do 14.00; pon., sre., pet. od 17.00 do 19.00, Ljubljanska 90 (SPB) Domžale E- m.iil: venetf« mrak.si. http://www.venet -sp.si. tel.061/ 714 838 ali GSM 041/ 757 806 - non stop SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA vas vabi, da pokusite naše slaščice. Izdelujemo vse vrste tort, potice in drobno pecivo. Stalno je na zalogi torta za diabetike. Imamo velik izbor otroških tort, tudi Hokejista in Formulo. Odprto imamo vsak dan od 7.-22. ure, tudi ob praznikih in nedeljah. Mengeška 26, 1236 Trzin, tel.: 715-699 TOU5RS IATA Februar in marec sla meseca, ko letalski prevozniki pocenijo svoje usluge. Zakaj ne bi tega i/koristili ludi vi, čeprav takrat niste imeli namena potovati. Poleg letalskih vozovnic vam homo uredili tudi vse drugo za brezskrbno pnlovanji' (od hotelskih i e/erva, i| dn najema avtomobila). Spodaj je navedenih le nekaj primerov cen, po najbolj konkurenčnih cenah vam bomo uredili vse potrebno za potovanje kamorkoli po svetu. Število sedežev na posameznih letih je po tej ceni omejeno, zato vam priporočamo zgodnje rezervacije. Pokličite 711 -229 in zahtevajte dodatne informacije. BORZA LETALSKIH VOZOVNIC Ponudba na dan 25. januar 1999 ODHODI iz LJUBLJANE Mttnchen, Sarajevo, Split, Dunaj 20.000,00 Skopje, Ohrid, Zurich, Tirana, Frankfurt 25.000,00 Bruselj, Amsterdam, Pariz, London, Kopenhagen 30.000,00 Moskva, Tel Aviv 35.000,00 Potovanje mora biti zaključeno do 27. marca Philadelphia 55.000,00 Dctroit M.000,00 Merico Cirv 83.000,00 Caracas, Johannesburg 94.000,00 Velja za potovanja v aprilu in maju, obvezen nakup do 28. februarja. New York 59.000,00 Chicago 64.900,00 Los Angeles, Nairobi 84.500,00 San Francisco 83.500,00 Toronto 7-1.800,00 Karibi (Jamajka, Portoriko...) 70.950,00 Rio de Janeiro 92.700,00 Delhi 99.100,00 Kuala Lumpur, Tokio 101.300,00 Velja za potovanja s pričel kom do 15. marca. Dubai 95.900,00 Hong Kong 92.000,00 Singapur 104.000,00 Beijing 115.900,00 Velja za potovanja s pričet kom do 31. marca. ODHODI iz ZAGREBA Madrid, Istanbul 28.000,00 Rim 24.500,00 Velja za potovanja s pričetkom do 28. februarja Vse cene so v SIT, obvezno doplačilo za letališke takse. Pri odhodih iz. Zagreba so možne manjše spremembe cen zaradi tečajnih razlik. NAPOVEDUJEMO!!! FORMULA I VN SAN MARINA Imola 2 dni (odhod 1. maja): 14.400,00 (bus) 1 dan (odhod 2. maja): 6,700,00 (bus) VN MONACO - MonteCarlo 4 dni (odhod 14. maja); 24.000,00 (bus) 1 dan (odhod 16. maja): 44.900,00 (posebnoletalo!!!) Izid kataloga Formula 1 v začetku marca. Pokličite nas na telefone: 711-229 ali 719-230 ali nasobiščik- v agenciji v Domžalah na ljubljanski 85 (delovni čas od 8.00 do 18.00 ob sobotah od 8.00dO 12.00) GO - PRES trade d.o.o. SLO - 1230 DOMŽALE, Slamnikarska 4 KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA 061/713-015 041/638-070 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OUE EL- ekstra lahko kurilno olje odgovarja vsem evropskim standardom. Vsebnost žvepla pod 0,05% dokazujemo z listino o kakovosti blaga. HITRA DOBAVA UGODNI PLAČILNI POGOJI (popust za takojšnje plačilo!) ... in zeblo vas ne bo ... V PRIČAKOVANJU PRAZNIKOV 5M0 ZA VA5 POPESTRILI P0NUD301 Trenutno na zalogi več kot 2000 različnih igrač po ugodnih cenah za vse starostne skupine na 150 m2 prodajne površine! Možnost plačila na več čekov ali s plačilnimi karticami KARANTA, EUROCARD! Pričakujemo vas med tednom od 9.00 do 19.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. 1 1 _ (1 Vljudno vabljeni! vaš NIKI. NOVA TRGOVINA V DOMŽALAH Bistrica ob Bistrici... Že kar nekaj let - menda jih mineva šest, je preteklo, odkar sta Simona in Zoran Oce-pek v Domžalah na Rojski testi 20 a odprla lastno samopostrežno trgovino / mešanim blagom. Bila je med prvimi zasebnimi trgovinami, vsekakor pa prva v tem koncu Domžal, kjer v bližini teče reka Bistrica. Po njej sta Simona in Zoran Ocepek povzela tudi ime. V tej trgovini so se že v prejšnjih, skromnejših razmerah oskrbovali ne le kupci iz tega, vzhodnejšega dela Domžal, zaradi dobre izbire, cen in pravšnje trgovske prijaznosti so prihajali tudi ljudje od drugod; celo iz precej oddaljenih krajev so prihajali v to trgovino po nakupih. V minulem tednu sta Zoran in Simona odprla v istem objektu zelo povečano in tudi z izbiro blaga obogateno trgovino, ki po novem deluje na več kot 100 kvadratnih metrih površin. S prejšnjih 45 metrov kvadrature je to za več kot še enkrat povečana površina, ki kupcem omogoča tako imenovani oskr- bovalni servis z vsem, kar družina doma vsakodnevno potrebuje. Kaj vse boste lahko kupili v novi trgovinic Ocepkovi so vam v novi trgovinici Bistrir a ponudili vse vrste hrane in pijač, sadje in zelenjavo, kruh, predpakirano sveže meso, delikatese, t.j. mesnine mnogih uveljavljenih mesarjev, kozmetiko, čistila, vsakovrstne izdelke drobne galanterije, ki je pri hiši potrebna, in mnogo drugih, za nemoteno življenje potrebnih stvari, ki jih boste pri CJcep-kovih zagotovo našli. Pet prijaznih trgovcev se bo med 7.30 in 19.30 potrudilo, da vam napravi nakup prijeten in da boste ob njem zadovoljni. Radi bi vam povedali, da nam gre za to: ob nakupu nam je najpomembneje, da ste vi kot kupec zadovoljni. Radi bi vam zagotovili take pogoje, da bo v celoti ustreženo vašim pričakovanjem. Za naročilo kakega posebnega artikla nas boste našli na telefonu (tudi fax) št. 714-092. Lepo vas pozdravljamo v pričakovanju vašega obisa. Dovolite nam, da vam ob tej priložnosti želimo obilo zadovoljstva v novem letu. SIMONA in ZORAN OCEPEK s sodelavci iz trgovine BISTRICA v Domžalah. AHAĆIĆ Domžale, ^ '"l SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel 722 107 prodajalna izdelkov gorenje BOGATA IZBIRA BELE TEHNIKE GORENJE PRALNI STROJI Simple & Logical od 112.995 SIT • pralni in pomivalni stroji, sušila perila, hladilniki, zamrzovalne skrinje in omare, štedilniki • kuhinjske nape in pomivalna korita • mali gospodinjski aparati • originalni rezervni deli Gorenje • servis pralnih in sušilnih aparatov, malih gospodinjskih aparatov sušilec perila Gorenje - 42.725 SIT - pralni stroj WA 1131 S- 81.843 8IT - barvni televizorji Gorenje od 32.842 SIT SESALNIK SIEMENS 1300 W ■ Možnost nakupa na več obrokov! Odprto od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure po>l NASIOV ZA NAKUP GOTOviNSKI POPUSTI IN ^ gorenje brezplačna dostava NAPREDEK DOMŽALE tradicionalno , pred Dlcigovmco r-> I H 0* ■M »4r .« V soboto 13. februarja od 10. do 13. ure Izbor najlepših otroških pustnih mask, ki bodo tudi nagrajene. ©£> J J, L//J pfJJlUU V blagovnici Vele in v vseh Napredkovih prehrambenih trgovinah bodo pripravljeni slastni, s^e^ krofi iz Napredkove slaščičarne. Pustna oblačila, maske, barvice in vse kar potrebujete za nepozabno pustovanje vas pričakuje v blagovnici Vele kurentom