13. štev. V Ljubljani, dne t. aprila 1911. Leto III. Slovenski Som Ji Z' Napredno kmetsko glasilo. Uhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila sc računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka strani 6 K. Pri vseletni inscrciji primeren popust. Dopisi sc naj franklrajo in pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma' v Ljubljani, Knaflova ulica št. S. I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi it naj pošiljajo npravnišfvo Jo?. Dodii“ ? ljubljeni. Strah pred volilci. Vsem našim bralcem ,ie še v spominu, s kakim navdušenjem je v avstrijski delegaciji glasoval voditelj naših klerikalcev dr. Ivan Šušteršič za več sto milijonov kron, katere je zahtevala vojaška uprava za nove vojne ladje, in nove kanone. Dr. Ivanu Šušteršiču se je še vse preklalo zdelo, kar je vlada zahtevala, glasoval bi še za večje vsote, čeprav bi avstrijski davkoplačevalci pri tem izkrvaveli. S tem svojim glasovanjem se je dr. Šušteršič pokazal v pravi luči, pokazal se je kot največji sovražnik tistega ljudstva, ki ga .)<“ izvolilo kot poslanca v državni zbor, tistega ljudstva, kateremu se vedno prili-zuje kot njegov najboljši prijatelj. Celo vladi sami se je vsota, za katero je s takim velikim veseljem glasoval vodja kranjskih klerikalcev, zdela prevelika in je skoraj Polovico te vsote črtala — na veliko zalest naših klerikalcev! Vprašamo pa: Čemu pa naši klerikalci tako radi glasujejo za ono krvavo orožje, ki nima drugega namena, nego mo-riti čvrste, mlade ljudi, ki imajo drugo nalogo, nego nositi svoje mlado življenje na bojišče. Naši klerikalci bi morali kot Pravi katoličani z vsemi močmi na to de-*ati, da so med državami, med narodi °hrani mir. Rimski papež bi moral začeti Posredovati, da države vendar že enkrat "dnehajo graditi nove ladje, kupovati nove topove, ki stanejo vsako leto tisoče in tisoče milijonov kron. Toda tega ti krščan-sk' ljudje ne marajo. Avstrijski klerikalci 80 dobili iz Rima tajno povelje, naj na vso nioc po svojem časopisju in po shodih hujskajo zoper Italijo. S tem hočejo izzvati 'navo vojno z Italijo, v kateri naj bi posebno naš slovenski narod žrtvoval tisoče 111 tisoče zdravih, čvrstih mladeničev. In kak povod imajo klerikalci za to svoje hujskanje. S tem, da povzroče vojno z Italijo, hočejo zopet nazaj pridobiti riniske-lnu papežu njegovo posvetno državo, do a , re pa pravzaprav papež nima prav nobene pravice. Dr. Krek je sam to priznal na nekem shodu na Dunaju. Zdaj pa vprašamo našega kmeta: Ali naj naš že itak siromašni narod plačuje vsako leto milijone kron za to, da se more naše vojaštvo oboroževati za vojno z Italijo, na katero hujskajo klerikalci na povelje rimske kurije. Toda naš narod naj ne plačuje samo milijone — nas narod naj žrtvuje tudi svoje najboljše sinove, svoje najboljše delavce, ki naj bi na ljubo našim klerikalcem in rimskemu papežu pustili svoje mlado življenje na bojišču. Laški narod ne želi vojske — to je laž, katero trosijo naši klerikalci, ker hočejo s tem zakriti svoje lastno hujskanje. Laški narod prav dobro ve, kaj pomenja vojska, kake škode povzroča deželi. Naši klerikalci pa tega nočejo videti. Na ljubo rimskemu papežu hočejo naši klerikalci žrtvovati ves slovenski narod. Vojska z Italijo bi pomenjala za naš narod — smrt, pogin. Je pa še drug vzrok, da naši klerikalci s takim navdušenjem glasujejo za vojaške zahteve. Naši klerikalci potrebujejo pomoč vlade, liste viade, ki je skrajno sovražna vsem avstrijskim Slokanom. Brez vladne pomoč’ bi klerikalno stranko že zdavnaj vrag vzel. Ce bi bila politika naše klerikalne stranke poštena in narodu res koristna, tedaj bi tej stranki ne bilo treba takih nepoštenih sredstev, s katerimi zdaj delajo za svojo stranko. Izrabljajo cerkev in vero in hujskajo vlado zoper vse, kar ni napredno. Dobro blago se samo hvali. Človeku ni treba šele siliti, da kupi dobro blago. Naši klerikalci pa vzdržujejo svojo stranko samo še z nasilstvi in grožnjami. Naše ljudstvo seveda tega zdaj ne vidi, ker se še preveč boji duhovnikov. Prišel bo pa čas, ko bo naš zapeljani kmetovalec bridko občutil posledice pogubne klerikalne politike. To opisano postopanje naših klerikalcev torej jasno spričuje, da je ona ljubezen do zatiranega kmeta, katero nosijo naši klerikalci vedno na jeziku — laž in hinavščina. Klerikalni voditelji so pripravljeni izročiti gotovi pogubi ves slovenski narod, če upajo iztisniti iz vlade par stotisoč kron za svoje strankarske namene ali pa kake nove zakone, s pomočjo katerih naj bi uničili napredno misleče Slovence. Opozarjamo torej naše kmetovalce, naj dobro pregledajo in premislijo to postopanje klerikalnih mogotcev in naj lotem sodijo. Mi želimo našim kmetovalcem dobro. Na j sc vendar enkrat oproste klerikalnega jarma ter začno samostojno misliti. Postavijo naj se na lastne noge ter se naj združijo v krepko armada, ki bo pokončala vsakogar, ki bi nasprotoval naši stari kmetski pravdi. Politični razgled Avstrijski državni zbor. Naš državni zbor zopet ne more delovati. Vlada je spoznala, da je njena večina preslaba, da bi se uspešno branila pred nasprotniki. Namesto da bi ministrstvo odstopilo, je ministrski predsednik po cesarjevem naročilu razpustil državno zbornico. Nove volitve bodo dne 10. junija. Naši klerikalci se silno vesele razpusta državnega zbora in siv tudi z^ vsemi močmi na to delovali. Kakor znano, je dr. Šušteršič glasoval v delegaciji, naj se dovoli vojaški upravi več sto milijonov kron za vojaške potrebe. Državni zbor bi moral pa zdaj dovoliti sredstva, da se te vojaške zahteve jx>kri,je,jo. Tega so se pa naši klerikalci zbali. Vedeli so namreč prav dobro, da njihovi volilci ne bodo prav zelo- zadovoljni, če bodo glasovali v državni zbornici za nove velike davke in za nova posojila, ki jih naj najame država. Zato so se hoteli tega ubraniti s tem, da so pospešili razpust državne zbornice. Ministrstvo 1m> zdaj najbrže s takozvanim § 14 dobilo vsa la potrebna sredstva. Klerikalci se že pripravljajo na nove državnozborske volitve. Toda čutijo se presneto slabe. Sami se ne upajo' zmagati, ker naše ljudstvo je tudi začelo že izpregledovati. In zato je dr. Iv. Šušteršič že zdaj obljubil, da pojde v novem državnem zboru čez dni in strn z vlado, če ga bo ta podpirala pri volitvah. To je ubožno spričevalo za klerikalno stranko1. Cerkev jim več ne zadošča — vlada naj jim pomaga pri novih volitvah in ma-kari s puškami in bajoneti. Ne smemo sc bati tega. V našem narodu še tli iskrica svobode, ki mora. izbruhniti v ogenj. Delajmo brez prenehanja, razširjajmo povsod in vedno napredno misel. Italija. V Kirnu so se začele slavnosti petdesetletnice, odkar se je ustanovilo zedinjeno italijansko kraljestvo. Vsi vladarji so če-sitali italijanskemu kralju. Tudi naš cesar mu je poslal brzojavno čestitko. Le naši klerikalci zasmehujejo to slavje in se jeze nad vsakim, ki čestita ob tej slavnostni priliki Italiji. Odstopilo1 je pred kratkim laško ministrstvo. Novo ministrstvo je že sestavljeno in je popolnoma svobodomiselno in bo že skrbelo, da klerikalna drevesa v Italiji ne bodo previsoko zra-stla. Turčija. Turčija ima vedne homatije. Uprli so se Albanci in krvavi boji se vrSc ob črnogorski meji. Turška vlada je poslala že mnogo vojaštva v te kraje. Toda do zdaj še ni mogla zadušiti vstaje in je prav kmalu tudi skoraj gotovo ne bo. Kakor vse kaže, bo imela Turčija spomladi na vseh koncih in krajih prav mnogo resnega dela. Rusija in Kitajska. Vse je kazalo, da pride med Rusijo in Kitajsko do krvave vojne. Rusija je zahtevala od Kitajske, naj obnovi neko staro pogodbo. Tega pa Kitajska ni hotela. Vsled tega je Rusija zapretila, da bo nastopila z najostrejšimi sredstvi. Rusija je začela pošiljati na kitajsko mejo vojaštvo. Toda tudi Kitajska ni mirno čakala. Zbrala je velike množice vojaštva ter jih pripravljala na vojno. Po vsi kitajski državi so hujskali na vojno zoper Rusijo. In vsak hip so pričakovali, da se udarijo. V poslednjem trenutku je pa Kitajska odnehala in dovolila Rusiji, kar je ta zahtevala. »■"■TTTrrrTn---------- Razgled po Kranjskem r Našim naročnikom. Našemu zadnjemu pozivu se je odzvalo precej naših naročnikov, ki hočejo biti naši zaupniki. Danes še enkrat prosimo, naj se iz vsake vasi oglasi vsaj en naročnik, ki hoče biti naš zaupnik. Prosimo posebno naročnike na Notranjskem, naj še ta teden prijavijo svoje naslove. r V cerkvah agiirajo za ljubljanske občinske volitve. Iz raznih župnij v ljubljanski okolici nam poročajo somišljeniki, da duhovniki zlorabljajo božje hrame v to, da agitirajo za klerikalno stranko pri bodočih občinskih volitvah ljubljanskih. V spovednicah peste ljudi, o katerih vedo, da imajo volilno pravico v mestni občini ljubljanski, naj pod smrtnim grehom ne volijo naprednih volilnih kandidatov, marveč tiste kandidate, ki jih bo postavila klerikalna stranka in katere bodo priporočali duhovniki po prižnicah. Na Kranjskem je prišlo že kar v navado, da se s prižnic več ne čuje božja beseda, marveč zgolj kletev, psovanje in natolcevanje. Naši duhovniki so izpremenili cerkev v nekako tržnico, kjer prodajajo in ponujajo klerikalne časopise in knjige, kjer zabavljajo čez naprednjake in njihove časopise in kjer agitirajo za klerikalno stranko. r Škofovi zavodi. Ljubljanski škof je sezidal v Št. Vidu zavode, v katerih naj bi se šolali sinovi naših revnih kmetovalcev. V vsaki vasi se je nabiralo za te zavode. Kmetom so obljubovali, da se bodo njihovi sinovi potem lahko zastonj šolali, da bodo zastonj dobivali hrano in sploh vse, kar bodo potrebovali. In še zdaj se nabira po cerkvah za te škofove zavode. Toda vse tiste obljube so bile popolnoma navadna laž. Starši morajo za sinove presneto drago plačevati. Celih 40 K mesečno zahteva škof od vsakega dečka. In ti dečki imajo razventega še prav zelo slabo hrano. In to naj bo ona dobrota, ki jo je obljuboval škof našemu kmetovalcu. Zato pa upamo, da naš kmetovalec ne bo več tako neumen, da bo dajal za te nepotrebne škofove zavode pri raznih prilikah svoje krvavo prislu-žene krajcarje. Naš kmetovalec ima pač druge potrebe, ne pa, da podpira podjetja, od katerih ima edinole škof dobiček. r Cepljenje in siljenje (stratificiranje) trt je danes najpriprostejši in najcenejši način, po katerem se v najkrajši dobi pride do lepih cepljenih trt in s pomočjo teh do lepega vinograda. Ker je ta način cepljenja pri nas še premalo znan, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalickv pri državni trtnici v Bršlinu blizu Novega mesta v četrtek, dne 6. aprila t. 1. ob 9. dopoldne cepilni tečaj, katerega se lahko vsak udeleži, kdor se hoče v tem načinu cepljenja trt izvežbati. o Dolenjske novice o d Želimljc. Dne 25. marca dopoldne med mašo je vlomil neznan tat v tukajšnje župnišče in odnesel kuharici 50 kron, denarnico z eno krono in 98 vinarjev in črn dežnik. d Iz vaške okolice. Seme, kojega seje kaplan Majdič z ljubljanskimi pomočniki že par let v naši fari, rodi obilne sadove. Poslanec dr. Zajc je dne 1. maja 1910 imel predavanje v vaškem župnišču. Govoril je največ o lovstvu ter razlagal svojim vernim poslušalcem, kakih dobrot bodo odslej deležni, ker bo vsak kmet smel zajce sani streljati itd. Prvi je dobil skomine po do- bri zajčji pečenki Mars iz Klenika. Nekega dne jo mahne brez vsakega dovoljenja s puško na rami v gozd. Ker mu pa lovska sreča ni bila mila, ustrelil je le veverico, a tudi to je moral pri c. kr. okrajnem sodišču v Litiji drage plačati. Da pokažeta, da znata vpoštevati besede dr. Zajca in da sta poslužrni backa svojih voditeljev, se napotita dne 29. februarja t. 1. s puško na rami brez vsakega oblastvenega dovoljenja kmeta Žibcrt in Lestinar iz Podbukov-ja v lovišče najemnika gosp. Berdajsa. Ozirala sta se na levo in desno, odkod bo priskakljal brzonogec. Toda mesto zajca pride nasproti smola v podobi bistrega očesa. Bila sta ovadena in dne 14. marca t. 1. dobila pri c. ki1, sodišču v Litiji nagrado, da bosta smela mesto zajčje pečenke doma, jesti v litijskem zaporu ričet, in sicer Lestinar tri dni, Žibcrt pa pet dni. Te dneve bosta pač imela čas premišljevati, kam zapelje človeka prevelika udanost in poslušnost. Ljudski hranilnici na. Vačah pa je čestitati, da se nahajata ta dva najnovejša lovca dr. Zajca kot člana v načelstvu. Bi li ne bilo bolj pametno, da bi Ži-bert svinjsko pleče, ki je je daroval za srečolov »Čukov« na Vačah, lepo doma na zapečku obiral, nego da se je hotel polastiti tega, kar ne spada njemu? Dr. Kreku priporočamo, kadar zopet pride predavat v Majdičevo izobraževalno društvo, da svojim poslušalcem temeljito razloži ln pojasni deseto božjo zapoved, ki se glasi: »Ne želi svojega bližnjega blaga.« d Novo mesto. Preložena je cesta Brš-lin-Št. Peter pri Novem mestu, in sicer med Gerlihčevo in Gačnikovo hišo. Cesta bo dobro služila, ker na koncu drevoreda ne bo treba tako hitro in po takem klancu obračati. Vendar je preložena cesta ponesrečena v celi dolžini, posebno pa nad Medvedovo hišo do Gačnikove hiše. Na obeh teh mestih je namreč zelo ozka in pri Gačnikovi hiši gre navzdol, takoj onstran pa hrib. Pri Ferličevi hiši bo morala biti tabla: počasi vozite! ker se po preozki cesti ne vidi, če bi kdo nenadoma prišel s kolodvora. Pri Gačniku je pa premalo gorenjega vrsta odkopanega in je cesta tu v nivoju prenizko izpeljana. Da bi voda ne tekla v hišo Medvedovega soseda, to bi se. bilo od]M)moglo z jarkom. Seveda bi bilo treba potem tudi staro cesto od Medveda naprej nekoliko dvigniti do nove ceste. d Novo mesto. Dne 18. januarja 1910 je bil v Novem mestu semenj. Tudi Tone Marn iz Št. Ruperta je prignal na semenj svojega konja. V Ferlinčevi gostilni so kar obstopili cigani Marna in mu niso dali miru, dokler ni zamenjal svojega konja za ciganskega. Seveda je moral doplačati še deset kron. Cigan Pavle, ki je bil drago-nar, je zajezdil Murnovega konja in ga podil v galop proti kolodvoru. Marn Je postavil novega konja v hlev in odšel po opravkih. Ker je Pavle »dragonar« prehudo gnal Marnovega konja, si je zlomil ta eno prvih nog. Nato je prišel nek drug ci- &an nazaj, dal Marno vem u dečku (5 K nazaj. rekoč, da kup nič ne velja in je vzel ciganskega konja, pravzaprav ukradel, ker Marnovega konja ni prignal nazaj. Dolgo so iskali orožniki tistega cigana, ki je Marnu konja iz hleva vzel. Dne 24. mar-ca De. pa zasačila novomeška orožniška pasulja pri Zalogu tega cigana, ki ga zove-.10 Simon Hudoroviča, in pa nekega čez 80 let, starega Janeza Hudoroviča, ki je bil lani v Žužemberku zaprt, pa je z drugimi eigani vred v noči med 22. in 23. marcem Ušel iz zapora. Oba so izročili sodišču, kjer Jnna bodo temeljito preiskali obisti in jetra. d Iz Kostanjevice se nam piše: V jeseni leta 1909 je prodal Miloš Vidovič iz Osunje na Hrvaškem dva prašiča dvema Kranjcema, najbrže iz Novega mesta. Ker •ie bila takrat meja zaprta, bi se pravzaprav ne bilo smelo uvažati na Kranjsko Prašičev, vendar to našega Vidoviča ni °viralo niti najmanje. Za gonjača je dal svojega stričnika Ilijo Vidoviča. O tem so takoj poizvedovali orožniki in dognali resnico. Tožena sta bila Miloš in Ilija Vidovič radi pregreška tihotapstva. Ker pa se nista zglasila pri sodišču, da bi se ju bilo moglo obsoditi, je bila izdana tiralica Proti obema. Dne 23. marca so zasačili ko-fctanjeviški orožniki v Kostanjevici Ilijo Vidoviča in ga odgnali v zapor novomeškega okrajnega sodišča, kjer bo razmišljal o čuječnosti postavnih organov. d Sv. Križ pri Kostanjevici. Dne 13. februarja so imeli blizu Sv. Križa ženito-vauje. Po stari navadi so prišli fantje vo-Klarit. Ker so se pa sešli fantje iz različnih vasi in ker se navadno napijejo, je prišlo tudi tu v temi do male rabuke, pri kateri je bil na glavi nekoliko poškodovan 251otni viničar Martin Kranjc iz Zavod. Seveda ni prav nič vedel, kdo da ga je poškodoval. Na sumu pa je imel Miho Sinti-Ca in Bernarda Martiča, oba 201etna posestnikova sina v Prušnji vasi, ker sta zelo divja in v strah in nadlego celi okolici. Ko jo prišel Kranjc dne 12. marca v Staničevo gostilno pri Sv. Križu in je ondi našel Martiča in Sintiča v družbi več ran-*0v> jih je začel zbadati, rekoč, da že ve, kdo ga je na ženitovanju poškodoval in da s tem že obračunal. Beseda je dala besedo, nakar stopi Kranjc k Martiču in ga noče udariti s steklenico od piva po glavi, oda nek Stipanič mu je izvil steklenico lz 1 °k> Martič pa je udaril Kranjca s stolom P° glavi. Nato je nastal vrišč in trušč ter splošen pretep. Gostilničar Je pretepajoče ‘inte izpehal, zunaj pa se je pretep nada-Jeval. Najprej je vrgel Stipanič Kranjca 0 * tla, Sintič in Martič pa sta ga obdela-' a*a z odprtimi noži. Kranjc je zadobil na Jtu in desnem stegnu mnogo poškodb l°r je izgubil prav veliko krvi. Prepeljali so ga v Krško v bolnišnico, kjer mu je bi- lo pa vedno slabeje. Izgubil ,1e nazadnje zavest in je dne 19. marca vsled prizadetih niu ran umrl. Cuje se, da sta hotela Mar- tič in Sintič pobegniti v Ameriko, pa soju še pravočasno prijeli orožniki in ju odgna- li v zapore kostanjeviške sodnije. d Mirna peč. Jože Slak, po domače Janžgarjev, je mojster v svoji stroki. Star jc komaj 10 let in doma iz Malega Vrha pri Mirni peči, pa je začel ponarejati kovan denar. Ponaredil je 20vinarske komade tako, da je udaril košček svinca na pra- vi denar in potem obrezal svinec. Seveda je na tem denarju vse narobe, številke in črke. Vendar je opetova.no kaj kupil in menjal ponarejen denar v Kostanjevičevi prodajalni v Mirni peči, dokler mu niso prišli na sled. Na ponarejenem denarju se vidi, da ga je ponarejal neizkušen otrok. d Hrastje. Pot čez Gorjance je bila svoj čas na glasu kot skrajno- nevarna. Vedno se je zopet slišalo, da so našemljeni neznani zlikovci napadli posamične potnike, pa tudi cele skupine. Odkar je pa orožniška postaja na Cerovcu, so napadi popolnoma prenehali in zdaj ni lepšega in varnejšega izleta, osobito v maju, nego na vili Gorjancev po krasno izpeljani državni cesti. Toda strali pred Gorjanci še tiči našemu ljudstvu v kosteh. Dne 21. marca" zvečer je bilo popolnoma temno in megleno. Kakor skoraj vsako noč, je tudi ta večer patruliral orožnik V i d m a r na vrhu Gorjancev po državni cesti. Od Hrastja gor se pripelje dolg gospodarski voz brez luči. Orožnik ga pozove na primerno daljavo, da se naj ustavi in legitimuje. Voznik pa, ki je imel bojda na vozu neko žensko, in ki je najbrže, dremal, je gotovo mislil, da ga hoče kdo napasti in ubiti. Udaril je po konjih in jih zapodil v galop. Orožnik pa, ki je mislil, da voznik klubuje, se je prijel za voz in tekel za vozom. Ker je zagrabil tudi za vajeti in jih vlekel, so zavili konji na kraj ceste in zadeli z vozom ob cestni kamen. Orožnik je med tem padel, vendar se menda ni poškodoval. Voznik pa je znova ošvrknil konje in jih podil ter bil vesel, da je odbil njemu namenjeni roparski napad, ker v temi najbrže orožnika ni spoznal. d Iz kolovraške okolice se nam piše: V Kolovratu pase izročeno mu čredo župnik Knol. Da pa ne bo kdo mislil, da je ta /župnik izjema svojih bojaželjnih sodru-gov, zato podamo čitateljeni »Slovenskega Doma« za danes kratek opis, kaj vse se upa duhovnik napram svojim faranom. Na dan 0. marca t. 1. je napovedal običajno velikonočno izpraševanje za može. Mesto da bi nam razlagal verske resnice, začel je predlagati, da bo treba zidati mežnarijo, v kateri bi po naših mislih našli zavetje Cuki in marinarice, na stroške davkoplačevalcev. Ker se pa precejšno število zavednih mož ni strinjalo z njegovim predlogom, jel nam je pretiti z orožniki, katerih se pa pri gospodarskih vprašanjih seveda ne bojimo. Privrela mu je na dan vsa klerikalna manira, vsled česar ni bil čisto nič izbirčen v izrazih. To mu pa še ni bilo dovolj, zato je v nedeljo dne 12. sušca t. 1. nadaljeval na prižnici. Rekel je, da so v Zvaruljali, Dolgobrdu in Vrhu same barabe, divjaki, svinje itd. Zagrozil je, da letos ne bo v Žvaruljah običajnega blagoslova velikonočnega jagnjeta in da niti s svetim obhajilom ne bo tja prišel, kar je tudi istinito držal. Ko je stara ženica Franca Strehar z Vrha smrtno zbolela, poslala je po njega, da bi prišel k nji z zadnjimi tolažili. On pa je. odgovoril: »Jaz ne obhajam svinj in barab.« To nam je bi- lo pa že nekoliko preveč, zato smo ga ova,-dili c. kr. okrajnemu sodišču v Litiji. Ko je zaznal, da je ovaden, je dne 19. sušca t. 1. vnovič na leci ponovil žaljive psovke. Tozadevna obravnava se je vršila dne 22. marca pri c. kr. sodišču v Litiji, kjer so mu za ta junaški čin nakazali 10 dni zapora, oziroma 150 kron kazni in poravnavo vseh sodnijskih stroškov. Ker je pa s to kaznijo njegov zlobni jeziček še premalo prikrajšan, zato se bo njegova mošnja bržkone, vnovič za nekaj kron zlajšala. Zatorej na svidenje v Litiji! — Naznanjamo tudi, da je pretečeni teden preminul tukaj-šni posestnik, dober gosi>odar in nevstra-šen pristaš napredne stranke gospod Štefan Hribar v starosti 17 let. Njegovi rodbini naše sožalje. d Mokronog. Tu je umrla oskrbnikova vdova gospa Neža Tekavčič, rojena Hočevar. Naj v miru počiva! d Iz Sciniča. V nedeljo, dne 19. marca je prišel k nam potovalni učitelj gosp. Humek, ki je imel popoldne v šoli predavanje o sadjereji itd. Občinstvo je pazno sledilo vsaki njegovi besedi. Videlo se je, kako si ljudstvo želi pouka. A žal, tako malo so brigajo za nas Belokranjce, kvečjemu kadar so deželno- ali državnozborske volitve. Takrat pride kak Lampe ali Jarc metat pesek v oči. Razočarani pa smo bili, ko nam je gosp. Humek med predavanjem predstavil župnika kot vzornega strokovnjaka v sadjereji in poljedelstvu, rekoč: Lahko ste ponosni, da. imate takega strokovnjaka v svoji sredi. Oe rabite kak svet, obrnite se na župnika. — G. Humek, čo nam boste take strokovnjake priporočali, potem le doma ostanite, ker poznamo bolj nego vi župnikovo strokovnjaštvo. Ako bi se ravnali po župnikovem vzgledu, bi no imeli ne krompirja, ne koruze. Gosp. Humek, kadar pridete zopet v Semič, držite se le svoje stroke ter opustite reklamo, naj si bo za župnika ali kakega trgovca klerikalnega mišljenja, ker to ne spada na strokovna predavanja. d Št. Janž na Dolenjskem. Dne 23. marca je imela Rozalija Plazar iz Budne vasi sodnijsko obravnavo z Marijo Kos iz Lapušnika. Pri obravnavi je bil zaslišan tudi župnik Nemanič. Šlo je pa zaradi nekega »suhega kšefta«. — Župnik je nekega popoldne povabil cerkvene pevke v župnišče na malo južino, med katerimi je bila tudi Antonija Plazar. Ker je pa južina dolgo trajala in proti večeru še slabo vreme nastopilo, je župnik vsem pevkam po- nudil prenočišče v župnišču (kakor je tudi pri sodišču izpovedal: »zaradi slabega vremena sem jih obdržal«). Ko so se pevke jako zadovoljne in župniku hvaležne podale k počitku v odločeno sobo, se je baje naenkrat odstranila pobožna Marijina devicai Antonija Plazar. Njena postelja je ostala celo noč prazna. Slišati je že bilo, da je tudi že prej baje večkrat prenočila v župnišču in tako je ljudstvo to prijateljstvo med župnikom in Plazarjevo imenovalo »suh lcšeft«. Prišla je pa ta vest tudi Rozaliji Plazar na uho, ta pa je obdolžila Marijo Kos, češ, da je ona to nesramno laž na dan spravila. Kos jo je šla tožit in Plazar bi bila kaznovana, če bi no bil župnik prigovarjal, da ste se poravnali. Plazar bi morala plačati sodnijske stroške, plačal jih je pa mesto nje — župnik. Kakor razvidno, ni bila. Marija Kos v nobeni stiki z omenjeno lažjo. Ker je bila pa tudi Marijina devica, se je takoj odi>ovedala, rekoč: »Ne maram biti več pri takih hinavkah.« Da bi se pa o župniku kaj slabega ne mislilo, se je takoj v nedeljo poslužil peska, katerega je nametal pri shodu Marijini družbi v oči. Nejal je nezadovoljivo: »Ta teden sem imel zaradi ene osebe pot do sodnije, ki je tožila, pa ni nič iztožila. Ko sem pa domen- prišel, sem jo pa takoj iz družbe vrgel,« ter skočil k prednici, potegnil jo za nos, hoteč pokazati, kako jo je vrgel. d Škocijan pri Mokronogu. Eden izmed »posvečenih« se v zadnji številki pod krinko poslanske imunitete brez vednosti zaletuje v obče spoštovanega nadučitelja Benedičiča, češ, ta »brezverec« uči v šoli otroke krasti, in to mu očita le, ker v svoji zaslepljenosti meni, da je on pisal v zadnji številki »Slovenskega Doma« o »Marijinih devicah« in o »Orlih« »Cukuladi«. Te »bridke« resnice jih bodejo v oči! Dobro, da vemo, kje jih čevelj žuli! Celo gobezda-nje nesramnega dopisana si bo znalo ljudstvo najbolje samo razlagati po izpovedbi svojih otrok; zato nadaljevanje prepustim ljudski obsodbi. Na vse druge famozne obdolžitve pa bi bilo na tem mestu odgovarjati: bob ob steno. Rečem le, kdor se zadnji smeje, se smeje najbolje! Capito! Resnični dopisovalec. d Iz Škocijana pri Mokronogu. V zadnji številki »Domoljuba« je v dopisu »iz Škocijana pri Dobravi« nagromadil neki dopisun toliko laži, da mu moram odgovoriti, dasi sem že lansko leto izjavil javno, da na nepodpisane članke ne bom odgovarjal. — Ker me v prvi vrsti napada kot pisca nekih dopisov v »Slovenskem Domu«, mu povem, da ni naletel na pravo adreso, ker dotičnih člankov nisem pisal jaz, niti nisem vedel za-nje, dokler jih nisem bral v listu. To trdim in izjavljam pod častno besedo in prosim, da mi slav. uredništvo to tudi potrdi. Vsa tozadevna namigovanja prepuščam dotičnemu piscu, ki bo že obračunil z grdim dopisunom. O meni piše, »da v šoli učim otroke, da izti- kajo po gnezdih za jajci zato, da se vozijo na »ringelšpilu.« Grdi, lažnjivi in obrekljivi dopisun sam prav dobro ve, da je ta trditev najgrša laž, kar si jih je še dosedaj izmislil, in teh ni malo. Saj gre po celi fari glas, da večjega lažnjivca v fari ni, kot dotični dopisun. To je dokazal najbolj z ono trditvijo in ljudem sam oči odprl, ker je vsem prizadetim staršem znano, da je vsa ta trditev gola in debela laž. Isto velja tudi o že pozabljenem šolskem uradnem pečatu. — Ne bom tu razpravljal, kaj je služilo podlemu dopisunu kot podlaga njegovim lažem, ker bi dopis preveč narasel. Rečem samo: sveti postni čas je, čas pokore. Pojdi v se, lažnjivi obrekovalec, izprašaj si vest in naloži si za take in enake grehe pokoro, odpustiš si jih tako menda sam. A ko si pa poštenjak, pokaži se s polnim imenom! Ali pa napiši še enkrat omenjene laži, jih podpiši s svojini imenom in jih pošlji e. kr. okrajnemu ali deželnemu šolskemu svetu, da uvede proti meni disciplinarno preiskavo. Povem ti pa, da ti nalože potem drugi gospodje pošteno pokoro. — Ako pa ne storiš ne tega, ne onega, vedi, da imaš manj vesti in manj poštenja, kot najslabši ciganski pes. Zdiš se mi, kot pes za visokim plotom, ki laja na mimoidoče, ker ve, da ga kamen ne more zadeti. Izjavljam pa še enkrat, da na nepodpisane članke ne odgovarjam več. Ivan Benedičič nadučitelj. Op. uredništva: Izjavljamo, da nam gosp. nadučitelj Ivan B e n e d i č i č ni poslal nobenega dopisa in da tudi ni v nikaki zvezi z dopisi iz Škocijana. d Trebelno. Gotovo se bodete vprašali gosp. urednik, kako to, da sem svoj aparat poslal enkrat v ta kraj, iz katerega ni bilo v »Slovenskem Domu« nobenega dopisa. Veste, župnik Hladnik, poslanec pete kurije za deželni zbor je zaslovel že do nas v Trebnje zaradi svoje sirovosti. Zato sem se hotel sam prepričati o istinitosti te govorice. Zato vam hočem danes nekaj poročati, ostalo pa si pridržim za prihodnjič. Ta gospod je zopet vpeljal nedeljsko šolo, ki je od oblasti že zdavnaj odpravljena. Ni pa otrok, ki so odrasli šoli, samo povabil, naj pride, kdor hoče, ampak je zaukazal, da morajo priti vsi dečki ob nedeljah od 9. do 10. dopoldne, deklice pa od 1. do 2. popoldne. Zraven tega je še s prižnice povedal vsem očetom in materam v nelepih besedah, da morajo pošiljati otroke v šolo: Da mi ja vsi pošljete otroke v nedeljsko šolo! Kdor ga ne bo poslal, temu bom občutno škodoval, kjer in kadar se bo dale; kdor bo pa vedno pošiljal otroke v šolo, temu bom skušal vedno koristiti.. Povedati vam p aše moram, kako ta božji namestnik uči v tej protipostavni šoli. Namesto lepe, mirne besede, padajo klofute in udriha palica; gorje onemu, ki bi takoj ne razumel fajmoštrove besede, dobi jih,' da je kar črn. Lep pedagog, kaj ne. Vrhu tega si oroci ne znajo pomagati. Doma si to- žiti ne upajo, ker bi dobili eno porcijo brezovega olja več, in če so starši toliko pametni, da otrokom verjamejo, se pa ne upajo pritožiti in tudi otroke v šolo še vedno priganjajo, ker se boje, da bi župnik ne uresničil grožnje, ki jo je izrekel na prižnici. Vendar pa se časih zgodi, da starši ne morejo poslati otroka v to šolo. Tako je Zore s Trebelnega v nedeljo, dne 26. marca poslal svojega sinčka mesto v šolo v trgovino po špirit in olje, da bi si skuhal smolo, s katero se zamaže drevje pri cepljenju. Po maši, ko je prišel deček iz cerkve, ga je zagrabil župnik za vrat, ne da bi izpregovoril le besedico, ga vlekel v župnišče v svojo klet, kjer mu jih je naložil 11 s svojimi pestmi na glavo, da je bil otrok ves zatečen in črn. Za enkrat naj zadostuje. Omenim le še, da ljudje komaj čakajo, da bi prišlo to v javnost, ker se sami ne upajo storiti kaj v tem oziru. Mislim, da bo to in kar bo še prišlo na dan, zbudilo občno zanimanje in da bo enkrat konec temu srednjeveškemu suženjstvu, v katerem žive ljudje na Trebelnem. d Banjaluka. Občni zbor Kmečke posojilnice in hranilnice v Banjaloki se vrši kakor razvidno iz inserata, dne 9. aprila t. 1. ob 3. popoldne v prostorih gosp. Matije Kajfeža v Banjaloki št. 1. — Udeležite se tega zborovanja polnoštevilno, da se prepričate o neosnovanili napadih na posojilnico in o nje poslovanju. g Ivančna gorica. Pri trgovcu Rojcu se je učil kot trgovski vajenec Viktor Zajc. Ta vajenec je že delj časa zlorabljal okoli šest let staro Jožefo Š. in devetletno Ivano M. Orožnikom je prišlo to na uho in so ga odtirali v zapor v Višnjo' goro. o Gorenjske novice o g Št. Vid nad Ljubljano. Okrajne ceste v ljubljanski okolici so prav v škandaloznem stanju. Blata je v dostih krajih na celo ped visoko, cestna tla pa se pod vsakim količkaj težkim vozom udirajo, da vsled tega živina grozno trpi. Cestna uprava na teh cestah je v oskrbi Antona Belca, šentvidskega Klanfarja. Ta vzorni cestni načelnik se večkrat vozi po teh cestah na ogled, v kakšnem stanu da so in ima za ta potovanja poleg mastne plače baje še posebne dnevne dijete 10—14 K. Oe bi ta zaslužni in radodarni Klanfar namesto, da si daje za taka popotovanja plačevati dijete, isti denar izdal za voznike, da bi napeljali na ceste gramoza, bi tisočem voznikov in živinčet olajšal pot. To se pa bržkone ne bo zgodilo, ker Klanfar se lahko pelje na ogled tudi po slabih potih, pa preje obrne proti domu, saj vseeno zasluži dijete. — Naš dični Zabret se je tudi zadnjič na škofov račun jezil nad »Slovenskim Domom«, ker mu je že večkrat štreno zmešal. Na škofov račun pravimo, ker na račun »Slovenskega Doma« se ni mogel, ker »Slovenski Dom« ima po tej Škofovi in Zabretovi prepovedi ravno toliko naročnikov, kot jih je imel prej. Na take prepovedi pač ne damo nič. Zato še-le danes to omenimo, ker smatramo pod častjo, da bi naročnike »Slovenskega Doma« opozarja- li na njihovo dolžnost. Zabret pa naj se le jezi, bomo že skrbeli, da pridejo njegova dobra dela pred javnost. g Zapuže. Pri nas je umrl dne 21. marca TOletni Andrej Brecelji k. Bil je posestnik lepe kmetije ter vzoren gospodar. Ugledni rodbini pokojnikovi naše sožalje. g la Moravč. Škoduj svojemu bližnjemu, kjer in kolikor moreš. Ne brigaj se za 1'eveže, ampak hodi k bogatinu in ga sili, da naredi oporoko za — bisago. — Deset minut od Moravč stoji v bregu mala kajža — podrtija. Streha vsa razbita, za strop par tramov, tal nobenih. Stene razrušene in zamašene s cunjami, mesto oken pa so razprostrte zopet — cunje. Po tleh človeško blato. V celi sobi je samo razbit kov-čeg in na pol podrta peč. V tej podrtiji živita 831etna starka in njen sin, kateri je nekoliko slaboumen. Dokler je bil zdrav, je še toliko zaslužil, da sta se z materjo preživela. Pred 14. dnevi pa je zbolel na plučnici in dohil hud »gift«. Pol mrtev se je privlekel domu in zlezel na podrto peč k materi, katera je tam sedela' že celo zimo, ne. da bi se kam ganila, med tem, ko je sin spal brez odeje na zemlji! Mati je zavita vsa v cunje. Potrebo je opravljala kar za pečjo, tako, da je sedela cel čas v svojem blatu! Tudi sin, ko je zbolel, je opravljal potrebo v obleko. —- In drtijski g. župan se cel čas ni zmenil za to revščino, kakršna ne more obstati niti med največjimi divjaki v Afriki. Še-le, ko so ga gg. orožniki naznanili glavarstvu, je šel pogledat — revščino. Vse, kar je ukrenil, je bilo to, da je dohil dekle, katero naj bi jima streglo, in da je za sina napravil posteljo na zemlji iz slame! Sicer pa je pustil mater sedeti v svojem blatu; hišo nepopravljeno. — Upamo, da ga slavno glavarstvo že korenito pouči, kaj je njegova dolžnost. — In naši gospodje duhovniki!1? Mislite, da se kdo zmeni za to revščino1? Kaj še. Saj niso za to, da bi tolažili bolnike in reveže, če bi imela uboga mati par tisočakov — kakor jih imajo Klobčarjev oče — kaj, gospod dekan — potem bi se gotovo potrudili tja. Morda bi se potem pripeljal še sam prevzvišeni gospod knezo-skof Anton Bonaventura1? Kaj, g. dekan, niste za to tukaj, da bi reveže tolažili ln podpirali? In vidva, gospoda kaplana, seveda tudi nimata časa za reveža? Kdo bi Potem agitiral, ljudi zmerjal, vznemirjal in tožbe delal? Ali ni res tako? Pa naj še kdo reče, da niso naši duhovniki na svojem mestu! g Iz Vrhpolja pri Moravčah. Predzadnji »Domoljub« se zaletava v vrhpoljsko Micko. Ker pa je na Vrhpolju več Mick, ne vemo, katera mu je tako priljubljena, mislimo pa, da farovška. Nekatere zelo za- nima, kdo piše v naš priljubljeni »Slovenski Dom«. Tistim povemo, da smo pripravljeni izdati dopisnika, ako dajo ponudenih tisoč kron za Ciril - Metodovo družbo. Torej korajžo! — Gospod Fronc! Ali bi nam povedali, kdo dobi tisto uro, katero ste podedovali. Mislimo, da jo je predsednik »Katoliškega izobraževalnega društva v Moravčah,« kateri jo bode imel sedaj čas navijati 48 ur skupaj, pač zaslužil. Ko se potre, se bodo lahko igrali ž njo njegovi otroci. g Iz Selške doline. Na praznik sv. Jožefa je bil Peter Kunstelj, hlapec pri posestniku Josipu Pavliču na Studenem v klerikalni gostilni »Gospodarske zadruge« na Češnjici in ko se je popoldne okrog 4. namenil iti domov, ter stopi še, skozi vrata gostilniške sobe, ga pograbita, kakor besna, župan Fran Prevc in načelnik hranilnice in posojilnice Luka Pogačnik ter ga hočeta vreči na cesto. Kunstelj se je branil in se je hotel silovitežev otresti, toda med tem sta klerikalna prvaka hlapca že podrla na tla in ga je Luka Pogačnik s tako silo udaril po glavi, da je bil takoj ves krvav in še-le potem sta ga pustila, ko sta videla, da leži pred njima v krvi. Raztrgala sta mu obleko, kravato in ovratnik. Luka Pogačnik je že del j časa sovražil hlapca Kunstlja ter je že pred nekaj časom rekel Pavliču, naj ga spodi. Ker si je Kunstelj poškodoval nogo pri delu, da je sedaj nekoliko pohabljen, ga imenuje klerikalni načelnik »krevlja«. Vsa zadeva je bila naznanjena orožnikom in zato upamo, da bode sodišče tema klerikalnima petelino-ma po zaslugi za pretepanje postriglo pe-roti. Nedavno tega je bil z bičevnikom tepen tudi hlapec poslanca Demšarja, ker menda ni drva tako zložil, kakor bi bil moral in zato ga je »Šimena« z bičevnikom namahal, da se je več dni hlapcu poznalo na hrbtu, potem se je pa še čez par dni iz njega norčeval. Hlapec se je nato pritožil pri svojem gospodarju poslancu Demšarju, da ga je »Šimena« pretepal, ko je drva vozil, in dični poslanec je, rekel v pomilovanje, »ja, si že zaslužil.« Še eno leto ni minulo, ko je pokojni Tušek šel s krvavo glavo od svojega svaka proti domu in potem umrl in že se pojavljajo novi slučaji. Klerikalci so menda mnenja, da z osebo, ki jim ni po volji, lahko delajo kar hočejo. g Trzin. Dne 18. marca med jutranjo mašo se je splazil neznan tat v naše zaprto župnišče in ukradel 8 K in krtačo. Skušal je tudi vdreti v neko zaprto sobo, kar se mu pa ni posrečilo. Tudi klet je obiskal in izpil nekaj vina ter vzel s seboj nekaj jabolk. Na mestu je pustil gorjačo, ki jo je očividno vzel s seboj v svojo obrambo. g Ihan. Preteklo soboto je šel neki 18-letni fant iz Ljubljane, ko je prenočil v Domžalah, med 6. in 7. uro proti Ihanu. Zunaj Ihana se mu je pripeljal nasproti llletni posestnikov sin Herman Grčar na kolesu. Tega je ustavil, se polastil njego- vega kolesa in se odpeljal v smeri proti Litiji. Med potjo je ponudil kolo neKemu mlinarju za 80 K. Oškodmtinec pa je bil med tem že obvestil orožnike v Litiji, ki so roparja prijeli. g Dobrava pri Podnartu. Tu je po kratki bolezni umrl posestnik gosp. Matevž Šolar v starosti 67 let. Pokojnik je bil odločen in zvest naprednjak, kakršni so redko sejani. Bodi mu blag spomin! g Škofja Loka. II. zlet gorenjske sokolske župe se bo vršil v nedeljo, dne 9. julija 15)11 v Škofji Loki. Ob tej priliki bo tudi tamošnje sokolsko društvo razvilo svoj prapor. Spričo tega je za stalno pričakovati, da stori vsak gorenjski Soikol svojo dolžnost in prihiti isti dan s svojimi sobrati v naše prijazno gorenjsko mesto — Škofjo Loko. Kavnotako se nadejamo, da se bodo tega redkega slavja udeležile tudi vse ostale naše sokolske, župe in njih društva ter da pošljejo v čim največjem številu svoje krepke sokolske čete k našim krepkim Gorenjcem. Na našem lepem Gorenjskem bo našel vsakdo zavedno in gostoljubno slovensko ljudstvo. Na tem zletu se bodo izvajale proste in orodne vaje in vršile tekme, kakor je o tem poročal zadnji »Vestnik gorenjske sokolske župe«. Za sedaj le opozarjamo na ta zlet in razvitje mladega, a čvrstega škofjeloškega »Sokola« in prosimo vsa naša narodna društva, da se pri svojih prireditvah ozirajo na dan 9. julija. Spored tega slavja in druge podrobnosti se, bodo še pravočasno objavile. Na zdar! g Iz Tržiča. Neusmiljena je smrt. S kruto roko poseže sedaj sem, sedaj tja in neštetokrat iigrabi bitje, ki bi bilo bolje, da bi se ga ognila. Tržiškemu Slovenstvu je zadala pretekli teden nenadomestno izgubo. Kdor ve, s kakimi težkočami se moramo boriti Slovenci v Tržiču proti gospodarsko močnejšemu tujcu za svoj obstanek, ta bo pač pojmil, da je izguba vsakega posameznega bojevnika za našo sveto stvar, skoraj nenadomestna izguba za ves slovenski Tržič. Pred dobrimi desetimi leti je prišel Ivan C i z e 1, štajerski rojak, kot sodni kancelist v Tržič. Videl je žalostne razmere tržiške, videl kruto zatiranje slovenskega življa od strani priseljenih tujcev in zakrvavelo je njegovo rodoljubno srce. Posegel je aktivno v boj, in od tistega časa ne moremo zabeležiti ni najmanjšega dogodka v tržiškem narodnem življenju, kamor ne bi posegla njegova spretna, srečna roka. Prvi njegov korak je bil, da se je vpisal za člana v slovensko bralno društvo, v istem času edino narodno društvo. In vseh deset let je živel -— rekel bi — samo za to društvo. Vse težke boje, vse častne dneve tega društva je doživel in edino veselje mu je bilo, da je društvo kljub vsem bojem vedno bolje uspevalo. Društvo pa ni pozabilo, koliko je temu možu dolžno za svoj prospeh in podelilo mu je najvažnejšo funkcijo v druStvu — blagajnistvo. Z izredno vestnostjo in neumorno marljivostjo je vodil svoje posle kot društveni blagajnik, a poleg tega ni bilo ni ene slavnosti, pri kateri bi ne sodeloval kot aranžer. In ko so se pozneje ustanovila še druga narodna društva: podružnica sv. Cirila in Metoda, »Sokol«, podružnica planinskega društva, bil je vedno med prvimi, ki je z odkritosrčnim veseljem pozdravil vsak tak pojav v narodnem življenju in podpiral vsako društvo z isto nesebičnostjo. A bil je in ni ga več. Težka je izguba, ki je zadela narodni Tržič, društva pa — osobito bralno društvo — so izgubila močan steber. Koliko nesoglasij, nastalih iz različnih naziranj, je izgladil s svojo mehko roko! Kolikokrat se je usula nezasluženo cela ploha očitanj na njega, ki je vedno le miril in gladil! Prestal in pozabil je vse, samo da je videl pro-spevati slovensko stvar, za katero je gorel z vsem svojim srcem. Dobro so poznala društva to njegovo tiho, zlato srce, in dobro pojmijo veliko izgubo, ki jih je zadela z njegovo smrtjo. Dokazala so to z venci, častno udeležbo in petjem pred hišo, v cerkvi in na grobu, pokazala so društva veliko spoštovanje do blagega pokojnika. Želeli bi pa, da bi si podali tudi posamezniki roke v spravo ob njegovem grobu, kajti to bi najlepše osvetlilo njegovo delo, kateremu je posvetil vse svoje bivanje v Tržiču. Ob spominu na Ivana Cizla naj izginejo vse najmanjše sence izmed nas, zasije naj nam solnce bratske ljubezni. To mu bo najlepši spomenik. Slava mu! o Notranjske novice o n Begunje pri Cerknici. Umrl je po dolgi, hudi bolezni gosp. Jakob Meden, posestnik. Pokojnik je bil po vsi Notranjski znan in priljubljen. V političnem oziru je bil eden najzvestejših pristašev narodno - napredne stranke, za katero je svoje-časno na Notranjskem mnogo storil. Bodi vrlemu možu ohranjen blag spomin! n Planina pri Rakeku. Urezal se je naš župnik Rihar, ko je grmel s prižnice zoper napredne časopise. Sicer se navadnemu človeku večkrat pripeti, da doseže ravno nasprotno tega, česar si želi, da pa je imel tako smolo gospod župnik Rihar, ki je do-sedaj po zaslugi par kimavcev še vedno nekronani vodja planinske doline, je vzbudilo mnogo smeha med njemu najbolj vdanimi ovčicami. Ljudje, ki do tedaj naprednih časopisov sploh poznali niso, so se začeli za nje zanimati in vpraševati po »Slovenskem Domu« in »Slov. Narodu«. Umevno je, da sta se jim ta dva lista bolj dopadla, kakor pa coklarski »Slovenec«, ki je dosegel v sobotni številki vrhunec svoje surovosti, ko je imenoval poštenega in izobraženega človeka prasec! Tudi to bi morali poudarjati g. župnik, ako hočete govoriti pošteno. Kristus ni zahajal v tem-pelje, da bi ljudem resnico prikrival, ampak odkrival. Vi pa delate ravno nasprot- 110, ker mu priporočate liste, ki so bili mnogo večkrat toženi pred porotniki, kakor pa napredni listi. Imeli boste jako nehvaležno nalogo, alko bodete morali Planincem priporočati »Slovenca« in »Domoljuba«, ki stremita za tem, da slepita ubogo nevedno ljudstvo, ker hočeta imeti kmeta za konjička, s katerim naj se duhovščina igra. Tudi poslanec Gostinčar bo imel pri nas malo bolj trnjevo pot, ako ga bo priporočal tako nizkotno pisani list, kakor je »Slovenec«. — Planinci! Baš to župnikovo kričanje zoper napredno časopisje, ki spada vse kam drugam, kakor v hišo božjo, kjer bi se moral oznanjevati mir in ljubezen do bližnjega, naj vam bo v bodrilo, da vzamete v roke napredne časopise. Prepričani bodite, da tisti, ki več bere, več ve. Ako hočete soditi zvon po glasu, morate slišati, kako udarja na obe strani. Ce bodete tako storili,potem boste postali samozavestni in v državni zbor boste volili moža, ki bo vaše rane v resnici odkrival. Dandanes pa se vam posmehuje vse, Ker ste bili odvisni in volili, kakor vam je veleval župnik. Napredno kmečko glasilo »Slovenski Dom« je tako poceni, da si ga lahko vsakdo naroči. Ko boste brali par številk, se vam bo gotovo bolj priljubil, kakor pa »Domoljub«, ki ima toliko laži v sebi, kakor besed. n Postojna. V nedeljo se je vršil I. redni občni zbor »Idrijske sokolske župe« v Postojni v »Narodnem hotelu«. Udeležba je bila od sokolskih strani od vseh krajev Notranjske povoljna. Po poročilu odbora smo izprevideli, kako marljivo deluje ta korporacija, za kar gre vsa čast br. starosti Engelbertu Ganglu, tajniku br. Jurmanu in načelniku Jul. Novaku. Občni zbor je počastil tudi gosp. župan Pikel ter mnogo odličnega občinstva tor naš ženski oddelek. Udeležba bi bila lahko boljša od strani Postojnčanov. n Postojna. Godbeno društvo, ki je imelo dne 27. marca občni zbor, je izvolilo naslednji odbor za prihodnje društveno leto: predsednikom g. dr. Anton Pilshofer, c. kr. okrajni glavar; podpredsednikom g. Gregor Pikel, župan, trgovec in posestnik; tajnikom g. Dominik Dereani, c. kr. višji davčni upravnik; blagajnikom g. Fran Kutin, trgovec in posestnik; ravnateljem g. Ferdo Juvanec, šolski vodja; odbornikom g. Pavel Jurca, hotelir. Pregledovalcem računov g. Andrej Baraga in g. Alojzij Burger. Iz poročila tajnikovega smo izprevideli, da godbeno društvo pod novim, marljivim kapelnikom g. Mazejem pridne deluje in napreduje. Godba, ki šteje sedaj 20 mož, je tako dobro izurjena, da jo zamoremo društvom, ki prirejajo kake veselice, najtopleje priporočati. Svoji k svojim! n Postojna. Zaloga edine slovenske kisle vode »Tolstovrške slatine« je v Postojni pri tvrdki F. Kutin ter opozarjamo na današnji inserat. Priporočati je, da se podpira to novo narodno podjetje, osobito ker ta voda ne zaostaja za nobeno drugo rudninsko vodo, poleg tega gre del čistega dohodka v narodne namene. — K stavbni sezoni. Stara kaplanija se podere ter župnišče vzdigne za eno nadstropje. Na mestu stare kaplanije se sezida modern, vili podoben prizidek, kar bode v okras mestu. Gradbo prevzame domači stavbenik gosp. Rusjan. — Avtomobilna družba za vožnjo med Postojno in Gorico t. j. osebno in poštno, se snuje v Postojni. n Postojna. Hlapcu Franu Novaku je ukradel iz žepa hlač, ki jih je imel obešene v hlevu, neznan tat 53 K, pustil mu je pa 130 K, ki jih je imel Novak shranjene v istem žepu. n Dol pri Idriji. Trideset let stari, samski in vedno brezposelni hlapec Fran Lapajne iz Dol pri Idriji, je zelo nevaren tuji lastnini. Že 14krat je bil zaradi različnih prestopkov kaznovan in je prišel še-le pred kakimi tremi tedni iz zapora v Idriji. Dne 8. marca pa se je že splazil na podstrešje posestnika Frana Eržena v Jelič-nein vrhu ter tam vlomil! v zaprto omaro. Pri tem delu so ga presenetili in prepodili, drugi dan pa se je vrnil in vlomil v podstrešno' sobo. Domači ljudje pa so ga dobili ravno v trenutku, ko je hotel ukrasti nekaj obleke. Ukradel pa je že prej Blažu Pajerju v Dolih tri nove srajce in mu pustil zato dve raztrgani. Lapajne se preseli zopet v Idrijo k okrajnemu sodišču. n Vipava. Javiti moram žalostno novico. Zapustil nas je gospod Ivan Mesesnel ter se preselil na drugi sevt. — Do zadnjega trenutka smo si mislili In upali, da se bode njegovo zdravje obrnilo na bolje, toda dne 28. marca — ravno čez 14 dni, kar ga je položilo na posteljo — zjutraj nas je zapustil in je šel v večnost, kjer ni nobenih bolečin, skrbi in nadlog. Gasilno društvo je izgubilo v njem svojega načelnika in družina svojega gospodarja. To je strašno, to je hudo, nenadomestljivo. — Ljudje so se izpraševali, je - li mogoče, da je gospod Mesesnel umrl, on, ki je bil z vsakim tako prijazen, on, ki se je toliko trudil za napredna društva, posebno za gasilno društvo, kojega načelnik je bil skoraj 15 let. Pred par leti je bil tudi odlikovan z zaslužno svetinjo za 251etno sodelovanje pri društvu. Skrbel je za društvo, je takorekoč ga vzgojil in negoval, ko je bilo še v povoju, mnogo je žrtvoval', a sedaj ga ni več — neverjetno, a resnično. Ob njego- vi prezgodnji smrti žaluje gasilno društvo; — žalujejo njegovi znanci in prijatelji, kojih je mnogo imel. In to naj bo tudi v tolažbo preostali rodbini, koji izre- kamo iskreno sožalje! Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega. Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 25. marca 1911. Trst: 70, 41, 33, 2, 1. Line: 13, 33, 73, 9, 56. Dvignjene v sredo, dne 29. marca 1911. Praga: 34, 78, 82, 48, 85. Proti vsemu. Češki spisal Al. J i r a s e k. Prvi del. (Dalje.) VII. Pogosto je pravil plemič z Gvozdnega s posmehom svoji sedaj že mrtvi ženi, da krivega starega lesa ne zravna zlepa kdo. In vendar se je zgodil ta čudež. Sam je prišel do spoznanja, da bi bilo za njega, ki se je postaral v zlobi, nujno potrebno, da se poboljša, da izpraša svojo vest in se v srčni pokori očisti. Do tega spoznanja ga je pripravil, kakor sto in sto drugih, zgovorni ,Jan Hus. Tako se je zna 1 plemič od tedaj premagovati, da ni nikdar in nikjer vzplamtel v jezi in besnosti. Mirnejši je postal proti svojim podložnikom; ni zahtevali več brez usmiljenja desetine in če je bilo kmečko mito, ki je bilo dano le do smrti, izpraznjeno, je je oddajal ubogim sorodnikom umrlega kmeta, česar bi prej ne bil nikdar storil, če tudi si je bil svest krivice. Že prvo leto potem, ko se je seznanil z mojstrom Husom, je hotel storjeno krivico popravili s tem, da je — posebno še na prigovarjanje svoje licerke — vzel k sebi siroto sina svojega brata. Andrej je bil taikrat dvanajst let star. On sam pa se je vozil vedno za mojstrom Janom in je pošiljal tudi druge k njemu, zlasti pa svoje kmečke podložnike in nekatere svoje podanike. Tudi druge plemiče, s katerimi je bil znan, in njih podložnike je spodbujal, da naj gredo k ljubljenemu mojstru in krščanskemu propovedniku in naj poslušajo njegove besede. Sam je sedel na svojem rjavčku in jahal njim na čelu, sledili pa so mu ljudje na lestvenicah, na konjih, ali pa tudi peš. In vsi so goreli v svetem ognju. Vsi zavzeti so se vračali in bili so navdušeni od zgovornosti in dobrote praškega mojstra; vsak je hvalil njegovo' pobožnost in pravičnost, da on sam kot duhovnik tepe nevredne svoje stanovske tovariše, z besedami in jim očita njih grešno življenje. Vsi so ga hvalili, ker je vzpodbujal vse k rednemu in krščanskemu življenju, gospode in hlapce, staro in mlado, device in mladeniče. Na Gvozdnem je bilo sedaj tiho. Niso se shajali več tam sosedi ne na lov, ne na pojedine. Tudi družini se je boljše godilo. Gospodar je ravnal z njo milejše, in zvečer, če je, sklicala gospa Zdena vse k molitvi, je klečal tudi plemič med njimi in je sam na koncu začel peti. Ven v temno noč se je glasila pobožna pesem do stare lipe, večerna pesem, ki jo je pela gospa Zdena z družina: »Kriste, ki si nam luč in dan, hudih sanj nas nočnih obran’! Verujemo vate, ti luči luč, o nebeški luči nas poduč’! --------« Tako je ostalo tudi, ko je mojster Hus v tretjem letu zapustil te kraje in se preselil iz Ustja v Krakovec. Vsi, ki so ga poznali in ga slišali, in teh je bilo na tisoče, so sprejeli to vest z odkritosrčno žalostjo. Mnogi so ga spremili tudi lep kos pota, med njimi je bil tudi plemič z Gvozdnega. Tudi 011 mojstra ni mogel pozabiti. Tesno 11111 je bilo pri srcu in prosil K« je, kakor vsi, da naj se povrne zopet k njim. Niso ga pa več videli. Nazaj ni prišel več, odšel je še po zimi v Kostnico za mejo na koncil. Od tega časa je skušal dobiti Otibor z Gvozdnega vesti, kako se godi mojstru Husu v tujini in ikako stoji z njegovimi zadevami. Mnogo se je govorilo o očitanjih, ki so jih dvigali proti njemu v Kostnici in tudi, da. so ga kljub cesarskemu pismu, ki mu je obljubovalo prosto pot, vrgli v ječo. Naslednjo zimo in tudi pomlad se je vozil gvozdenski vladika sem in tja, tudi v najslabšem vremenu, samo da dobi natančnejša poročila. Kar je izvedel, ni bilo nič veselega; izvedel je, da je mojster še vedno v ječi; moravska gospoda je pisala dvakrat in pozneje še enkrat skupaj s češko gospodo na cesarja Zigmunda v Kostnici, da naj mojstra Husa oprosti iz ječe. Tudi so se obrnili nekateri pismeno na češke plemiče, da naj store v svojem interesu in v svojo čast vsem češko govorečim bratom vse, da prepričajo cesarja Zigmunda, da ne sme delj trpeti krivice, ki se je zgodila mojstru Husu. Vse to pa je ostalo brezuspešno. Zopet je začela plamteti v starem plemiču strast jeze.. Vsaka vest, ki je prodrla do< njega, ga je razburila, in za vse te dogodke je delal odgovornega cesarja Zigmunda, ves koncil, duhovnike, pred vsem pa češke duhovnike, ki so baje mojstra Husa najhujše napadali in obtoževali. Potem si je prizadeval zbrati mojstrova pisma 111 njih prepise, ker je bil izvedel, da pošilja iz svoje ječe v Kostnici mnogo pisem na Češko. Iskal jili je za sebe in za gospo Zdeno, ki se je ljubljenega mojstra na samem in skupno z družino v molitvi najpogosteje spominjala. Spominjala se ga je z nekim nadnaravnim spoštovanjem, saj je bil tako različen od onih duhovnikov, s katerimi je občeval njen mož in katerih se je spominjala le nerada, nekaterih celo naravnost z gnusom. Hvaležna pa mu je bila tudi za tolažbo in pomoč, ki jo je črpala iz njegovih prepovedi v času, ko je hotel zasejati, kakor je vsaj mislila, hudič nezadovoljnost in godrnanje v njeno duša. Motil jo je, da je vendar v mladih lotili že preveč pretrpela iti da jo čaka v priliodnjosti samotnost na posestvu svojega očeta. Mojster Jan pa ji je dal in obnovil zopet zaupanje na večno blaženost, na večno odpočitje v bogu, kjer spe pravični ponoči v luči, kjer ne bo več joka in stoka in kjer bo našla zopet svojo mater v večni blaženosti. V tej negotovosti, ko so razburjale najrazličnejše vesti vse, in ko sc ni dalo izvedeti ničesar zanesljivega, je minila pomlad in napočilo poletje.. Nekega večera, — bilo je to julija meseca — je šel gvozdenski gospod čez dvorišče. Vozovi, ki so liili prišli nedavno polni krme, so stali napol pospravljeni zadaj v temni senci. Umolknilo je žuborenje vode in utihnile so besede ob vodnjakih. Zadnji koraki lesenih čevljev so utihnili v kameniti veži. Vladika, oblečen v belo platneno haljo, je prišel počasi od hlevov sem čez dvorišče ob hrastovem plotu. Krog supe pa so se podile kresnice kakar žareče iskre. Nad vsem dvorom in vso okolico je vladal mir tople letne noči. Ko se je vladika približal počasi zaprtim vratom, je zaslišal skozi nočno tihota hitri topot konjskih kopit, ki se je bližal od vasi sem. Brzo se je bližal posestvu in ni dolgo trajalo, ko se je nekdo ustavil pred vratini, potrkal in zaklical, naj mu odpro. »Kaj je?« je zaklical gospodar znotraj. Iz nočne teme mu je odgovorilo nevoljno in v razburjenem glasu: »Mojster Hus je mrtev!« Vladiki je bilo, kakor da ga je kdo udaril. Ves trd je umolknil. Toda zunaj je poročal globoko razburjeni glas naprej. Bil je to namreč sosed, vladika z Radonic, na njegov dober znanec. »Sežgali so ga. V Kostnici. Živega so sežgali.« Vladika se je začel po vsem životu tresti, kakor da ga je napadla mrzlica. Naenkrat je zavpil: »Kdo ti je to povedal?« »Prihajam z Bakovskega in sem se tu nalašč ustavil. V trdnjavo je dospelo pismo iz Pribenic od vladarja.« »T11 kdaj se je to zgodilo?« je vpil vladika s hripavim glasom. »Nedavno. Tretji dan po sv. Prokopu, v osemdnevnici Petra in Pavla.« (Dalje prihodnjič.) j reg. zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po Rentni davek plačuje posojilnica sama. Ima na razpolago v 12 - 3 dni talita jako pripravne, da se navaja mladino na varčevanje. Posojila daje na osebni kredit in proti ^ .-. vknjižbi proti 5—6% obrestovanju. Vplačani deleži koncem leta 1909 40*630 K £ Rezervni zaklad koncem leta 1909 167.218 K SLAVIJ A' i i VZAJEMNO ZAVAROV. BANKA V PRAG*, »MMnviun ki ie nalvečji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe bod s: za življenje, proti požaru, pre-ti vlomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal le pri njej. — ,BANKA SLAVIJA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za pre-skrbljcnje za starost, za slučaj smrt! rod teijrv, za doto otrokom, s t najcenejši. Ona razdeljuje ves čisli dobiček svojini članom — Banka ,Slavija‘ je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo Življenslie police banke .Slavije' so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija' narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gcsp- darst Ljubljana Pisarna, Delavnica in skladišča n Tržaški cesti, tetejon št. 2%, opeka i. t. d. Stopnice, okvir! sa vrata (bassgerp), korita, nagrobni spomeniki, stebri, balkoni k t S, ?.S^?52*3SSra58^BR*fc* JULIJ ME IN L vele^galnica kave v Ljubljani, Selen btirgova uliea 7. julija M^inla kavna jmes je najfinejša, kar kave sploh pride na trg. tfupife enkrat ja poizkušajo! Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno. Zastopstoo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Contp., Stolni trg št. 9. SC. Zastopstvo za Trst z okolico, Dalmacijo in Furlanijo: L. Ungar, Trst, pošt. predal MILKO KRAPES Ljubljana, Jurčičev trg. jfojvežja razposiljevalnica ur, zlatnine in srebrnine. Najboljše stenske in žepne ure! Vela izbira - nojnlžje cene I Zahtevajte cenik! Največja zaloga zlatih in srebrifh verižic za moške In ženske. Poročni prstani, zvezdico, broške, uhani, murčki, zapestnice Vse po najnlžjl coni, 20 Razpošilja se na vse strani sveta. Če blago ne ugaja, se vzame nazaj. Zahtevajte cenike; IHaBiBCK mir UŠtaTovlFno i^-^-^^^^ '■■■■■■ ■' !!“’*•• »as** 5» amvs> naj^olSie ——-— oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann ■■■ Ljubljana 6 prva kranjska tovarna o!j’>at;h barv, firneža, laka In stoparskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. »vibv4 1% Valjčni mlin v Domžalah 11. BONČAH, Ljubljana Centralna pisarna in skladišče: Vegova ul. 6. Telafon interurb. St. 129. Telefon interurb. it. 129. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke, K rriporocamo nasttn L k k gospodinjam x x iz C2)l|CC slovenske tovarne v Rubijam Najbolj varno naložen denar! Denarnega prometa do 31. dec. 1910: nad 564 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 40 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 1,200.000 kron. Največja slovenska hranilnica! Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa Kreditno društvo. Posoja na zemljišča po 5 °/0 in proti po-plaievanju dolga po najmanj l/« °/0- Dolžnik pa more svoj dolg poplačali tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne "papirje. '=====: Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, v lastni hiši, v Prešernovi ulici št. 3 2 sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 41/ 7 ^ 14 /o v&iM brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. — Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. — Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. dež. vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. JZ Tvorniška znamka 1 K© Hijija liga ilalMliiiB. ■ ■ Listno tovarna ur v Švici. Tvorniška znamka 1 K© H. SUTTNER Mestni trg Ljubljana Sv.Petra cesta II - - II 1 ■■■■■■■■ ... » ■1 ■■■ 1!■■■■■■■■ _ 1 Zahtevajte NOVI SENIK, ki je ravno sedaj izšel zastonj in poštnine prosto. ^ Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.