Iriuja vsak dan in praznikov. issued dsöy except Saturdays, Sundays and Holiday* PROSVETA _____glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški In uprsvnilkl prostori: MIT South Lawndale Ava. Office of Publication: LETO-YEAR XXXIV. Cena lkta ».00 ZnUrad m Mcead st Chicefw. matter Januar* U. ltd, at t*e Um Act el Coaaraes oI MarsS k UTS. CHICAOO. ILL.. PETEK. ft. JUNIJA (JUNE S). 1S4S Accoptaaoa for mailinc at spadal rate poataga provldad far in aaotion UOS. Act of Oot S, 1S1V, authorlsod on Juno 1 ISIS BubaeripUon »00 Yaarly STEV. NUMBER 111 Dve japonski ladji poškodovani v bitki Admiral Nimitz poroča, da so Japonci izgubili več bojnih letal. Tisoč angleških letal metalo bombe na nemške baze v severni Franciji. Poveljstvo četrtega ameriškega vojaškega distrikta utihnilo radiopostaje na obrežju ob Pacifiku. Rusi razbijajo nemška vojaška letališča Honolulu. Havaj. 5. junija.— I Ameriška oborožena Sila, ki ščiti otok Midway, je poškodovala eno japonsko bojno ladjo in ene-i ga letalonosca v bitki pri tem ' otoku, se glasi naznanilo admirala Chesterja W. Nimitza, poveljnika ameriškega brodovja na Pacifiku. Domneva se, da je bilo več drugih enot japonske mor-\ narice poškodovanih. Bitke se \ nadaljujejo. Japonci so izgubili , tudi veliko število letal. Vse branže ameriške oborožene sile—armada, mornarica in le-| taista sila—«o bile udeležene pri ■ obrambi otoka. Nimitz ni pove-[ dal, ali so letala poškodovala I Udje. London. 5. jun.—Cez tisoč angleških letal je metalo bombe i na ozemlje severne Francije. Bombe so padale na nacijske ba-; ze pri Dunkirku, Calaisu in Bou-• logni. Letalski minister pravi, i da napadalci sploh niso naleteli , na odpor. San Francisco. Cel.. 4. jun. — ^ Poveljstvo četrtega vojaškega [ distrikta je utihnilo vse radio-i postaje ns obrežju ob Pacifiku od Kanade do mehiške meje po [ japonskem bombnem napadu krogi navdušeno pozdravili. V teh vidijo prvo fazo v veliki angleški letalski ofenzivi, ki jo je napovedal premier Churchill. Ruski letalci so poostrili bombardiranje nemških letališč na sovjetsko-nemški fronti, se glase sem dospela poročila. Ta na-glašajo, da se nemška letalska sila krha in da Hitler ne more izvesti grožnje, da bodo oblaki nemških bojnih letal zakrili o-zračje nad ruskimi frontami. Ruski letalci so razbili dvanajst nemških bojnih letal v spopadu nad leningradsko fronto, 40 nad ukrajinsko in 60 nad ono pri Kalininu, sami pa so izgubili dvajset letal. Informacijski urad pravi v poročilu, da so ruski letalci uničili 1366 nemških bombnikov v maju, njihove izgube pa so znašale v tem času 479 letal. Kairo. Egipt, 4. jun. — Iz devet dni trajajočih bitk v libijski puščavi med osiščnimi in brit-skimi četami se je razvila srdita borba za kontrolo pozicij. Dve močni osiščni armadi, podprti s tanki in bojnimi letali, naskaku-jeta britske pozicije na bojni črti med Ei Gazalo in Hachei-S» Dutch Harbor, ameriško le- b™>m. Brltsko poveljstvo je pri klsko in pomorsko bazo v Ala-j Si Pojasnilo je, da je izdald odredbo iz varnostnih razlogov, SMttle, Waah« 4. jun. — Japonski napad na Dutch Harbor je rezultiral v svarilu s strani voditeljev civilne obrambe, naj * prebivalci tega mesta pripravijo na vse, kar lahko pride. Možnost je, da bodo odredili po-temnevanje mesta. Poročila iz Britske Kolumbije, kanadske province, se glase, da so avtoritete na straži. Balboa, Panama. 4. jun. — A-meriške vojaške oblasti v coni Panamskega prekopa so oklicale izjemno vojno stanje in storile potrebne korake glede obram t* prekopa proti možnemu jamskemu sunku. Vsi dopusti jojakov in odhodi civilistov so »li preklicani. Čuogking, Kliajaka. 4. jun. — Usoda Čuhsiena, važnega železnega križišča v provinci Ce-«•"g. je na kocki. Japonci so znalo, da je osišče prebilo bojno črto v dveh sektorjih. Bim. 4. jun. — Vrhovno poveljstvo prsvi, da so italijanske in nemške čete ujele 3J00 angleških vojakov in enega generala v coni pri El Ualebu, Libija. Ime ujetega generala ni bilo objavljeno. London. 4 .jun. — Anglija Je poslala nove roje bojnih letal nad Nemčijo, ki so metsll bombe na Essen, kjer so velike Kruppove orožne in municijske tovarne. Koliko letal se Je u-deležilo napada, ni bilo naznanjeno. Essen in Kolin sta v razvalinah kot posledics prej izvršenih napadov iz zraka. Nad vsako mesto so Angleži poslali čez tisoč bojnih letel, ki so zmetala na tisoče ton bomb. Letalski minister Je nspovedsl bombardiranje nemških mest in industrijskih središč v še večjem obsegu v prihodnjih dneh On je Nemški rabelj Heydrich umrl Gestapovci poklali 243 Cehov London, 5. jun.—R e i n h a r d Heydrich, podnaČelnik Gesta pa, nacijske tajne policije, ki so mu dali zdevek rabelj, je včeraj umrl. Podlegel je poškodbam, katere je dobil pred osmimi dnevi, ko je bil napaden v bližini Prage. Sem dospela poročila se glase, da so nacni ustrelili nadaljnjih 36 Cehov. Število žrtev nacijake-ga terorja od napada na Heydrl-cha je narastlo na 243. Nacijska sodišča so obsodila 140 Čehov v zapor od petih let do smrti. Nacijske proklamacije so bile objavljene v vseh čeških mestih s svarilom, da morajo Čehi ko? operirati z Nemci. Ce se bodo upirali, bodo vsi postreljeni. vgl. »veže čete v boj proti Ki- dejsl, ds bo Anglijs poslsls 30- ul<*m, da zlomijo odpor. Prvi Japonski vojaški oddelki ao le milj oddaljeni od mesta. Cuhtien leži 45 milj južnoza-Nno od Kinhwe, glavnega meto province Čekiang. Vrhovho poveljstvo poroča o »Nitih bitkah med Kitajci in JaP"nci na ozemlju v bližini že-ki Sp«jt Nančang s Han-,"Vorn' V+katerih sta obe strsni «trpele velike izgube. Bitke so v kku tudi v provincah Klang-Hupeh in Kwangtung. Melbourne. Avstralija. 4. jun. j" (;,*vni »tan generala Doug M MacArthurJa, vrhovnega J^Hjnika zavezniške oborožene Poroča, da ao japonske pod-r">rm(* napadle dve tovorni »5 milj stran od Sydneyja, •v«r«l*k* luke, tretjo pe 225 juz.no od tega mesta. Poro-"" ^ pove, ali ao bili napade-"'P^kl potopljeni. i>ruKa vest pravi, da «o ame-«n avstralaki letalci ponov ' bombe na Japonske bese pri Laeju, Nova Urit, Moskva. '"""¡¡¡J*. >a Rahaulu. otok New ^L K chs, podnačslnlks nselJsks tsj ns policije. Petnsjst Cehov js bilo ustrsljsnlh v Prsgl, dsset ps v Brnu. Vsi so bili obtoženi, ds so dali zsvetje napadal cem. , Od napada na Hsvdrlohs so nacijl ustrelili 207 Cehov, Po nacljih kontrolirana radioposta js v Prsgl js spelirsl ns Čehs, nsj ne popisvljsjo Gestaps napačnimi informacijami glede napadalcev. Is tega ss sklsps, da češki patrlotje namenoma zavejsjo nemško tajno policijo, i da onemogočijo prijetje napa dalcev ns Heydr!chs. Eksplozija v municijski tovarni Okrog 40 delavcev ^ |||r|fa| pmrmUm ranjenih potopljena " Elwood. I1L 5. Jun.-Eksplozt-1 IngUnbuI, Turčtjs, 4. Jun. — js ki se Je dsnes zjutrsj pripe- Tu por^ajo. da sta bila dva tur-tila v vladni municijski tovsrni.|4|u| ^^^ parnika potopljena le zamajala ves severovzhodni M ^rnem morju prj podmornici, kot Illinoisa. Stotnik D P Tum- »dentiUU še nI u gotov- stali Je dejal, da Je bilo nekaj de- ,J#f|a v yJldnj|h dveh dneh Cia-lavcev ubitih In okrtig 40 renje- n| pmmdk ^ pamikov so se nih. rešili Eksplozijs je zamajsls me»ta ■ in vasi v razdalji W . v činih trgovin v Ksnkak^ b.vajo 22 milj pmč, so se M- rtrelba ^ Je ^ kjer se nahajsjo nsboji s streli- en TNT Več vjaikih Laval napada • Anglijo in Rueijo Vichy, Francije, .4. Juri. — Pierre Le vsi, nsčelnlk franco-ake vlade, je včeraj udaril po Veliki Britaniji In Rualji In Ju obdolžil, da skušata provocirst! civilno vojno v Frsnciji. Poskus se očitujs v W'talakih napadih na parilka industrijska srsdiščs in podžiganju terorizma proti nscijski ok upad Jaki armadi. Plačani angleški In ruski agent-je ao odgovorni za širjenje aabo-taže in terorizma. zdravnikov, ki v Jolletu. Je takoj odšlo v El wood. Tja eo bile poslane tudi p"hctjsk* *** Tovarne katers je sta I s $30.000.006. Je se ^ela obratovati 30 avguste teklega leta. Kongres odobril f* vojno napoved rffr Waahlngton. D. C.. 9. Jun — Nižja kongresna zbornica Je soglasno odobrila vojno nepoved Rumunijl, Bolgariji in (Jgnki, aatelitom ostščs. A tem se Je odzvala Rooarveliovefnu pozi vu, naj napove vojno tem državam Kongreantce Jeenette Ran Uvoz pride pod vladno kontrolo \ Raztegnitev pred' nostnega sistema Waahlngton. D. CM 4. jun. — Federalni produkcijski odbor Je Lewis obdolžen podžiganja razkola v delavskih vrstah Utrjevanje vezi med zavezniki Važna posvetovanja v Washingtonu Wasklagton, D. Cm 4. Jun. — Vsšns posvetovanja, katsrlh cilj js utrdltsv vezi med Ameriko, Veliko BritsniJo in sovjsUko Rusijo, so v teku v Washingto-nu. Cilj teh je tesnsjšs kooperacija v milltarlstičnlh zadevah ln položitev ekonomakih načel, ki bodo tvorila podlago povojni rekonstrukciji svete. _ Pričakuje ss, da bodo v prihodnjih dasstlh dneh orlssnl pogoji o tesnih odnošsjlh med tremi največjimi silami združenih narodov — Ameriko, Veliko Britanijo in Rusijo. Pogoji se bodu nanašali na guspodsrstvo ln produkcijo. vidiku Js ustsnovltsv skupnega produkcijskega odbora, v čigar področjs bo ipsdslo med drugim rsspsčsvsnjs vojnegs materiala ssvssnlškim armadam največjem možnem obssgu. Olivsr Lyttelton, angleški ml-nlstsr za produkcijo bojne opreme, js sinoči prišel v Wsshlng-ton s člani avojega štaba. Tskoj po prihodu Js Imsl vslsn razgovor s Donsldom M. Nalsonom, načelnikom Razgovori ss nanašajo na sklenitev dogovora msd Ameriko, Veliko Brltsnijo ln Rusijo, ki nsj bi nsdomsstil moskovski protokol, ki je bil podpisan Isnl ln čigar veljsvnust poteče 30. Junije. V smislu tegs prokula zalagata Amerika ln Velika Britanija Rusijo s vojnim mste-rlslom. Vladni uradnik sva-ri pred optimizmom Vojna bo ie dolgo trajala 4. Jun. — Je Izrekal Wsaklaftaa, D. C. Visok vladni uradnik rasfio svarilo, da vsi optlmlsms ki se širi po deželi, ds bo vojna končana s smsgo Amerike ln njenih zaveznikov v šestih mesecih ali enem letu, nI upravičen. / On Je dejsl, da bo vojns naj-brže še dolgo trejsls, daal ne more biti nobenega dvoma o končnem porazu osiščni h držav Nemčija in Japonaka bosta mor da strti prej kot ss prlčskuje, toda to ne pomeni, ds bo kon flikt končsn v nekaj mesecih. Očitno Js, da so uradni krogi vznemirjeni zaradi širjenja op-naznanil, da bo 2 julijs prevzel' timlzma, ker vidijo v tem ovi-konttolo nad vaem u vosom In'ran Je ameriških vojnih naporov prisilil parnika tujih držav v!Oni Izražajo zaakrbljenoat, ker prevažanje bistvenega vojnega nekateri listi prikazujejo praske materiala Predstavnik tega od- sa odločilne bitke Ko ae Je Roo-bora Je dejal, da akcija pomeni seveltova administracija izrek raztegnitev prednostnegs stat*- la proti konstrukciji novih loma In večjo kontrolo nsd uvo- vam. ki ne bi bile mogle biti zom. zgrajene do I. 1S4J. ao nekateri Kontrola uvoza Je MU doslej >»at. plasti, de to pomeni, de Je v rokah vojno-plovbnega odbo- ^m.nietracija prepričana da bo rs. v katerem Imajo zavezniki vojna zaključene v Um letu svole reprezentenU. Argentina1 In ClU, edini armrrlškl državi, ki 5 ^ Mussolinijom še nisU pretrgali diplometlčnih ITj^J^,,, 1« «19 odnošejev s oaiščem, niaU presen tirani v Um odboru J l^don, 4 jun -- Hem duape-Uvozno blago spada v tri ke- la poročila govore o konfliktu tegurtje. Prve ukljuSuje bojni med italijanskim kraljem In material, druga civilno blago, MuaaoHnIJem Kralj Je zapre-tretja pe manj važne potrebščl tli, da ae bo umaknil a preetoU lun, republikanka Iz M^nUne, ki'ne Nobene firme In noben po- če be diktator poaUI milijon ita-je glaeoveU proti vojni napove- aamesnik ne bo mogel uvažati lijenaklh vojakov na ruske frun-di Japonekl, ni blU nevzoča. ko blaga, ki apede v te ksUgorlJe, U Hitler Je ne konferenci Je MU zadev ris rssfllucijs dana brez dovoljenja federalnega pro- Mueeollnljem. ki ae ja pred ne-na. glaaovanje. ^ _ _ • lukrijakega odbore kaj Udm vrštU v Molnogrsdu, Prva znamenja revolte med rudarji se pokazala ADF ZA OBNOVO Ml- ROVN1H POGAJANJ * Waahlngton. D, C- 4. Jun. — Philip Murray, predaednlk Kongresa industrijskih organizacij, js ns seji eksekutlvnegs odbora svojs organlascije obdolžil Johns L. Lewisa podšlgsnjs rszkols v delavskih vrstah, dočlm je odbor sprejel reaolucijo, v kateri j očita Lewlau, da skuša ssboti-rstl obrambni program ln ds širi duh dsfetlsms. Resolueijs tudi ostro obaoja Lewlaa, ker je zadnji teden odatavll Murrsyjs kot podpredsednike UMWA. Resolucije Je blls soglssno sprejeta potem, ko Je Murray v 501 drugo uro trajajočem govoru obsodil zlubne napade ns svojo osebo po Lew lau in njegovih podrepnlklh, "Kljub stru-)enlm napadom ns mojo oaebo, bom še hadsljs boril zs ohrs-niUv enotnosti v delavskih vrstah ln ss delavsko kooperacijo s vlado pri isvsjsnju obrambnega programs," Je dejsl, Murray js dejsl, ds Js bil od-strsnjsn kot podprsdssdnlk U. M. W. A. v čssu, ko Js konfsrl-rsl s predsednikom Rooseveltom n se nI mogsl braniti. On Js dalja rsksl, ds Js Lswis prltlsksl nanj preteklo leto, naj ss isrsšs iroti Rooaeveltovl zunanji politi, a on se nI udsl pritisku, ^ewisu je puvedsl, ds bi bilo to Izdajstvo, On Je tsrasll dvom, da člani rudarsks unije podpirajo Lewiaovo diktatorsko politiku. "Lewis Je zavzel slslišče, da Je večji ln bolj mosočen kot njegova unija, vsčjl kot CIO ln da se mu morajo rudarji pokoriti v vseh oslrlh ln sprejemstl njegove uksze," Je rekel Murrey. /.namenja naraščajoče revolU proti Lewisu so se pokazala ns včersjšnjl seji odbors ss smsr-nice UMWA 126 representee. lov unij petdesetegs rudarskega distrikta se Je izreklo zs odcepitev od UMWA in apeliralo ns voditelje CIO za čsrUrje. Lewis Je moral pod pritiskom člsnov eksekutlvnegs odbora svoje unije revidirati svoje sU-litfe TI so na včerajšnji seji sprejeli resolucijo Z zagotovi om, da bodo podpirali Rooaevel-ta In ameriške vojne napore Lewis je zagovarjal svojo politiko ln poudarjal, da je bil proti vslopu Amerike v vojno, "dokler nI pristalo očitno, da ae JI ne bo mogla izogniti ln so se pokazala znamenje« da bo napadena." Chicago, 4. Jun, — "Ameriška delavska federacija ae bo še nadalje trudila v naporih sa enotnost med delavci ln držala vrsta odprta unijam CIO, ki ae hočejo vrniti v njen krog" Tako Je izjavil William Oreen, predsednik ADF, na konvenciji mednarodne unije tapetnikov, ki ae ^S pridela v hotelu Morrtsonu. (Jr«»en Je dejsl, ds šs nI dobil odgovora od vodlUlJev CIO na svoj apel za obnovo mirovnih pogajanj. Znano mu Js U, ds o apelu razpravljajo člani ekee-kutlvnega odbors CIO, ki zborujejo v Waahingtonu. Green Je udrihal po lamet—ni nobeno prerokovanje. Se več bo. Transportiranje "lend-leaanega" materiala v Anglijo. Rusijo in na Kitajsko se bo še to leto vršilo v masah po zraku! v tovornih letalih, ogromnih tračnih ladjah, ki jih ne dosežejo nobene podmornic« (Jrsdnja teh tovornih letal po sistemu masne produkcije bo nsrsvnost bliskovita napfsm staremu načinu gradnje tovornih parnikov I leset tovornih letal lahko nadomesti eden srednjevelik pernlk—in tisoč takšnih letal bo zgrajenih v Času gradnje enega parttike "Nemogoče"' Je fskt vas k dan In kdor je verjel, tsko trdno verjel, da Je smsga nad llltlorjevo bojno mašino, tisto famosnn "bMtrkriegško" mašino-nemo^ča, naj se skrije, da ne bo nihče videl rdečice sramote na njegovem licu. Bojne mešine. katero deties ustvarja Amerika rase, za Anglijo, za Rusijo in ca Kitajsko—Je tak., silna, da bo vse, kar ima Hitler in kar imajo Japonci tolovaji, kmalu podobno— pipcu Nemogoče Je samo eno — — da bi Amerike s svojim ogrpmnlm kapitalom zalogo strt ev in materiala, a svojo ogromno množico izurjenih delavcev in i svojo silno orgenizirano voljo za zmago, da bi ta dinamična Amerika ne zmogla te zmage. . . Edino to je nemogoče--— vse drugo pa Je mogoče! iz naselbin To is oso k Bridgeports Bridgeport O.—Prišel je čas grsduirsnja v srednjih šolah. Bil sem navzoč v naši srednji šoli, kjer je graduirelo 152 učencev. Na programu, ki je bil zelo lep, so imeli tudi govornika v osebi dr. Bena Armesona, ki je profesor politične vede v nekem kolegiju. Orisal je svetovni položaj, ki ga je dobro obdelal. Doma je iz države Wisconsin in njegovi starši so prišli iz Norvežke. Prejšnja leta so bili ob takih prilikah govori, kako bodo šli graduantje v kolegije in druga učilišča. Letos ni nič takega. Kakšna izprememba, ki jo je prinesla Hitlerjeva, Mussolinije-vs in japoqaka brutalnost. Med grsduanti je bilo tudi par članov in članic društva 13 SNPJ, ki so prestopili iz mladinskega v odrasli oddelek. Dva sta bila zelo aktivna v atletiki srednje šole. Želim vsem uspeha na bodočem polju, v kar se že mislijo podati. V nedeljo, 14. junija, bo zelo važna seja kluba Naprej 11 JSZ. Zato pozivam članstvo, da se te seje gotoVo udeležite. V nedeljo, 28. junija, ob 10. dopoldne se bo vršila konferenca naše okrožne Prosvetne matice na farmi br. Josepha Skoffa pri Bartonu. Ta konferenca bo zelo važna. Razposlana so bila pismene vabila vsem pridruženim društvom. Naše konference se zadnje čase vrše bolj poredkoma radi številnih drugih sej, ki se vrste skoraj dnevno druga za drugo. Radi tega je prišlo tudi naše kulturno delo precej v zastoj. Torej ne prezrite tega vabila in bodite navzoči, ker na dnevnem redu bodo razprave, ki bodo nam v«em v korist v teh kritičnih časih. Kot Slovenci in kot društveni bratje bodimo toliko ponosni na naš narod in na našo novo domovino, da smo pripravljeni delati, da.naše kulturne organizacije ne bodo v zastoju, pač pa, de gredo naprej. Moramo tudi delovati za progresivno delavsko gibanje in demokracijo, da bo ona zmagovalka v tem svetovnem požaru in da se osvobodi ves zatirani žlvelj, ki danes Ječi pod brutalno peto Hitlerja, Mussollnija in Japonske. Js, vsakdo lahko nekaj stori. Izgovori: "nimsm ča-sa, bodo že drugi" in podobno ne drže, in to posebno ne v današnjih Časih. Kaj ko bi rekli fantje v bojnih vrstah, da nimajo časa?! Torej delujmo vsak po svoji moči za stvari, ki so za korist bodočnosti vsega sveta. O vsem tem bodo razprave. Po konferenci se bomo pe podali v senco košatih dreves in na zelene livade in se po bratsko pozabavali ter še nadalje pogovorili. Tukaj so v teku velike priprave slovanskih narodov za praznovanje slovanskega dneva, ki se vrši v nedeljo, 21, junija. Ni ml št» vse znano, kako je vse aranžirano, to Je glede prostora in programa. O tem bom še poročal. Kolikor mi je do zdaj znano, so nekstere narodnosti "zelo sktlvne zs to proslavo, ni pe odziva od poljske narodnosti—vssj do sedej «a ni bilo. Kot vidim, je število članov SNPJ, ki so v armadi ali mornarici, zelo naraslo, pa tudi vojnih bondov so društva že precej kupila. Pri tem Je žalostno to, ker se društveni uradniki ali tejniki teko počasi odzive jo s svojimi poročili na glavni urad. Glede tega ni treba čakati društvenih soj ali kaj podobnega, kajti to lahko takoj poroča vsak tejnik. TY» pač kafce, de ne čltejo pozivov v Pros veti, Clanl-vojaki bi ne bili nič kaj veseli, če bi vedeli, ds smo mi doma teko po-čaenLStortil bi lahko vsaj to, delu tukaj ali Um—kjerkoli je treba. Seveda, vsem se ne bo nikoli ustreglo. Ampek glevno je to, da se ustreže principom ir* pravičnosti, kajti nihče ne ve, kaj nam bo prinesla bodočnost, posebno ne, če bomo držali križem roke. Zato je pe dolžnost vsakega posameznika, da deluje za boljšo bodočnost vsega sveta. Joseph Snoj, 13. » Prispevki sa rusko pomoč Detroit. — Sledeči rojaki so prispevali za ruski vojni relif: Družina Knez Plahter $7.50, John Berlisg $5, po dva dolarja Katarina Stimac, Martin Jan-schitz in družina Mat Klarich. Po dolarju so prispevali: Joe Traven, Frank Modic, Jennie Urban, Charles Benedikt, Charles Saber, Frank Jaklich, družina Kržišnik, Andrej Ko-valčik, Katy Cadez, Martin Kla-rich, Rudy Zore, John Lapp, Matt Gregorich. Po 50c: Joe Kržišnik, Joe Te-hovnik, J. Jeglich, Gregorich, družina J. Klancnik, Rudy Potočnik, Henry Kisovec, Albert Fatur, Katarina J urman, Charles Dilo, Stanley Kisovec. Po 25c: Joe Kocjan, Elizabeth Potočnik, BiH Černe Isabela Tschiltch, Frank Kokal, Louis Sweekovit in Joe Smoltz 10c. Skupaj $38.60. Nabirati sta pomagala Ilena Urban in John Plahter. Nabrana vsota je znašala $62.50, toda tukaj so navedena samo imena naših rojakov. Nabrano vsoto — $62.50 — sem izročila tukajšnjemu ruskemu relifnemu odboru. Mary Knez. Rasno Is St. Louise SL Louis. Mo. — Minilo je mesec dni, odkar sem poročal v javnosti, da bo naše pevsko društvo Zvon pelo po.radiu 17. maja in da bo priredilo svojo veselico 23. maja. No, ti dnevi so že za nami. Kar seMiče radijskega programa, ni izpadel tako kot bi moral, ali rečem pa, da smo zopet dobili precej ižkušenj, da bomo v bodoče napake popravili in poslušalce še bolj zadovoljili. Kar se tiče veselice 23. maja, pa moram priznati, da je prav povoljno izpadla. Udeležilo se je lepo število ljubiteljev petja ki so se zabavali do zadnje mi nute. Obžalujem pa, ker je bi naš pevovodja ravno tisti večer zaposlen in se nI mogel udeležiti i%,tako nam ni bilo mogoče pesmi zapeti. ^V imenu pevskega zbora Zvona ae zahvalim vsem, ki so pripomogli do tako «lepega uspeha posebno pa onim, ki so nam pomagali z delom na veselici, in sicer mrs. Stoker, Ciril Medved Joseph Hočevar, Martin Galus in miss Baudik. Hvala tudi o-skrbniku Lovšetu in njegovi ženi za vso požrtvovalnost. Omeniti moram, da je dobil udelež-beno nagrado $5 Joe Lušin, katero pa je podaril pevskemu društvu. Hvala, Joe! Ostali dve nagradi sta odnesla mrs. Clm-permen In mr. Dekota, oba čla na društva Špirit of St. Louis 65® SNPJ. Hvale tudi mrs. Fe-žak za torto Naše pevsko društvo je majhno — pet ženskih in sedem moških glasov. 2eletl jc, da še drugi pristopite, da bi nas bilo več. ds bi bili bolj močni. Veste, a pevekim druMvom je dosti raz vedrila. Včasih ee malo razjezimo, včasih malo pokaramo, včasih smo pa tudi dobre volje, posebno kadar kdo obhaja rojstni dan. Tako Je nedavno obhajal rojatni ¿an Tony Ronjak. On je že prej obljubil sodček piva za tleti večer, pa ne samo piva. kajšnja društva priredila veselico za Rdeči kril, na kateh je bilo $223.50 čistega prebitka. Pozneje je bilo poročano od In ternational Instituta, da ao Slovenci priredili veselico, ki je prinesls $312.25 čistega, dobička, ter se zahvelili ze sodelovanja. Meni se je glede te vsote čudno zdelo in sem zahteval pojas-nila od odbore. Pe ae oglasi Terezija Spek, da je ona pripomogla do te vsote na neki priredbi v šeli, kjer je uposlena. Spekla je nekaj za prigrizek, nakar so napravili kolekto, katere pa ona ni sprejela, marveč jo je darovala Rdečemu križu. Pri neki drugi priliki je dobila obrambni bond in tudi to darovala za Rdeči križ. Tako je ona sama darovala Rdečemu križu na Ime Slovencev $89, zraven je pa tudi prodala nad 100 vstopnic za veselico. Ona se tudi zelo zanima za šivanje za Rdeči križ. Potrebno je, da bi ji šle tukajšnje Slovenke še bolj na roko. Sedaj dela tudi na tem, da bi se naši rojaki in rojakinje priglasili in skupno darovali kri za vojake in s tem pokazali lojalnost do naše nove domovine. V teku ima sedaj tudi priprave za pomoč stari domovini, s katerim delom pričnemo v bližnji bodoč nosti. Veste, to je tista Terezija Spek, ki na zadnji konvenciji SNPJ ni dobila sedeža in je bila iz Pittsburgha poslana, domov. Potrebno je, da ji tukaj šnji Slovenci gremo na roko. Res Je, da ima oip tudi svoje slabosti in da največkrat pozno pride, ali vseeno pride. Njeni zapoznelosti pač ni mogoče zameriti radi preobilega dela. Njeno največje veselje je, da se naš slovenaki narod pokaže v javnosti, da smo pravi Jugoslovani in dobri državljani Amerike. Kupuj mo torej obrambne bon de in znamke, pomagajmo za mornariški relif in Rdeči križ. To je klic naše domovine in to naj bo tudi naše geslo. Frank Zvanut, predsednik Zvona. • >1 ... . — l--- — M" »"iin» piva, de bi poalah njih imena sa priA^rveč prinesel Je «udi galon občltev v Prosvetl. Iv^a m steklenico Jmte", člsni- pe preskrbe!P*prigriaek "Čemu ropat pišeš kritiko?" boceso mogoče kdo rekel. Moj odgovor je. eko bi ne «itel, ako bi ne delal, bi ne vedel, kaj je treba in kaj nI, kaj Je dobro in koristno ae orgsntzacijo in kej ni. Potem ne bi veda!, kaj se godi. Lahko Največje njegovo presenečenje Je bilo, ko je videl svojo ženo in grupo svojih prijetcljev, ki ao btli tisti večer prvič v Slovenskem domu. , Tudi Peter Dolenc Je bil pre-bi al prihranil doeti dela. če bi senečen sa svq| rojstni dan. in čepel doma, kot to delajo m no-' sicer vtled tega, ker Je bil meeec gi. in pušil mojo močno pipo, ki dni prezgodaj. Pg vseeno Je te o«nemi. če si le v bližini. Am- Ulo lajn, kaj ne. Pete? pek današnji dogodki to silijo k Poročano je le bilo, da ao tu- Ali bo taka nova Evropa? Chicago.—Slišali smo že različna mnenja, kako preurediti Evropo v namenu, da demokrat cije dosežejo stalen mir na tem razburkanem svetu. Novi načrti prihajajo na dan tako pogosto kot razne spremembe v regulacijah cen življenskih potrebščin v Ameriki, da se prepreči infla cija in draginja. Habsburžan Oton propagira že delj časa neke vrste podonavsko federacijo; bivši rumunski kralj Karol vodi svojo kampanjo iz Mehike v korist bodoč? "demokratične" Rumunije (in sebe!); italijanski grof Sforza uporablja med ameriško elito svojo aristokratično vplivnost za interese bodoče Italije; rimski papež ima v Ameriki agitatorje različnih narodnosti, da bi zainteresiral Amerikance za srednjeevropsko katoliško državo; na ša lastna Jugoslavija, oziroma njena sedanja vlada v Londonu, pošilja med nas svoje zastopnike, da pomagamo oživeti razse-kano Jugoslavijo v eni ali druiji obliki; vsi evropski nsrodi imajo tu svoje zastopnike in vsak ima svoj poseben načrt za bodočo Evropo. Imamo pa tudi razne ameriške eksperte, ki so si razgrniti zemljevid Evrope na pisalno mizo, ošpičili rdeči svinčnik in za-riaall nove meje narodov in držav bodoče Evrope. Človeška slabost je vtikati noa v posel svojega soseda, vsled tega ne moremo zameriti nikomur, ki si je zaželel neumrljive slave, ako bi se mu posrečilo svetovne težave odpraviti ter tako doeeči tisto veliko željo, tisto oddaljc-no utopijo—konec vseh vojsk. Vsi lahko priznamo, da bo po končani svetovni vojni številka 2 poleg Ruage in Anglije igrala najvarnejšo vlogo Amerika pri ureditvi bodoče Evrope. Tudi po vojni, pa naj trpi deset let, bo Amerika še vedno naj boga tejše država na svet®. Anglija In Rusije bodete finančno izčrpa ni. Tode stališče bogastva ji blagajnik ---------------MSI So. Uwmt.l, Ave. Ctetoaso, KIL LAWRENCE ORADlBHEK. Uj.uk bol odd MI Su l.awndala Avo, Chicas». III. MICHAEL VHHOVN1K. dlrokt mlad oddal......MM ao. 1 .awn da la Ava, Chicas». III. OOplNA. ueravilaU fUaUs................... -Mil So. Lawndala Ave, Chicas». IU. JOHN MOLEK. uradnik škatla ..................MM Bo. Lawndala A vs.. Chicado, 1U. » PaSpradaadalba MICHAEL R. K UM Kit. prvi ■na^rart—rfnia Boa M. Universal, fa CAMILUe ZAAN1CK. drujl po4»rodaodntk — MM W. MU, SU Ctavalaod. Ohio Jos. Cekada; po $1.00 so prispevali: John Ivančič, John Kusher, Anton Sadar Jr., Louis Skedel, Louis PVimovich. Sylvia Skedel, Theresa Foust, Sophie Skedel, Vincent Bukovec, Anton Gabre-nya, Anton Sadar Sr., Jacob Smarada.NJohn Medle, Jos. Ski-del, John Brezovec, John Korelc, Antonia Brezovec, John Deže-lan, Martin Birk, John Ceglar, Emalia Birk, George Ceglar, Frank Meie, Raymond Ceglar, Alice Meie, Michael RovanŠek, Vid Rovanšek, Jos. Turk, Anton Rovanšek Sr., Frances Turk, Anton Rovanšek Jr., Matt Klu-cevsek, John Rovanšek, Frances Klucevsek, John Kolar, John Mivec, Alojzija Kolar, Jennie Mivec, John Kolar Jr., Jacob Dolenc, Jos. Vidmar, John Pike, Frank Jančar, Theresa Pike, John Janezic, John Tome, Mary Vidmar, Mary Tome, John Klaj-der, Anton Beltz, Frank Petrov-cic, Jennie Perko, Martin Cerne-tic, Frank Perko, John Vidmar, Jacob Gabrenya Jr., William Butara, Ignac Groznik, Anton Dre-nik, Leo Bevc, Victor Dremely, Louis Rovanšek, Anton Perchin, Anton Kolar in Andrew ^Idrlc. Hvala lepa vsem nabirateljem in darovalcem. S tem smo dosegli preko $20,000.00 v našem pomožnem skladu. To je že lepa vsots, toda rabili bomo mnogo več. Vse lokalne odbore prosim, naj vsak mesec pošiljajo nabrani denar, da bom lahko več izkazoval v skupni blagajni. Rojaki po širni Ameriki, .pri-spevajte v pomožni sklad! Širite med seboj naš izrek: Kri ni voda! Daj, brat, daj; pomagaj, sestra! Leo Jurlovec, blagajnik, 1840 West 22nd Place, Chicago, Illinois. Glasovi iz naselbin (Nadaljovanjo s S. stran t.) lit vi jo, ne da* bi profesor nekoliko bolj raztolmačil svoje mesarije. Ko to stori, bo zavladal pravi muslimanski mir nad Bizancom in Zlatim rogom. Samo Jugo-slovenom naj tega ne izda, sicer bi se spomnili, da so včasih gospodarili sinovi Pcruna po Bi-zancu, kar bi znalo formulo za mir na Balkanu napraviti nekoliko nepremišljeno in negotova. Ko človek čita kaj takega, ne more biti drugačen kot sarkastičen. Dr. Rennerjev načrt za povojno Evropo zna napraviti veliko škode, posebno še nam Jugoslovanom, radi tega morajo oficielni faktorji pobijati nevarne bacile, predno se bolezen raz-pase in se rszvije v epidemijo. Ker je Jugoslovanski pomožni odbor prevzel tudi politično akcijo glede bodoče nove Jugosla-' vije, bo moral kmalu iti na delo in pričeti svojo lastno propagando. Poleg federativne vlade na demokratičnih principih naj takoj prične delovati za odrešitev naših Slovencev in Hrvatov v Primorju, Gorici in Istri, za osvoboditev našega Korotana in drugih delov Slovenije in Jugo-slsvije, kjer so jim gospodarji tujci. Taki načrti, kot ga je predložil dr- Renner, služijo samo za mednarodno sovraštvo, kar je največje orožje našemu skupnemu sovražniku — kapitalizmu. Mirke O. Kuhel. JOS CULKAR. prvo ok rolls______ JAMES MAQLICH, diugu okra«ja RAYMOND TRAVNIK, trstj« «*r JOHN SPtLLHR, ftMHa okrotja UkBULA AMBROŽ Ii il, i».tu okra EDWARD TOM all', fea tu okrolja ♦It Woodland Ava, J olma town. rs. -------------- R D NO. I, Oakdtla. fa. IMS MtSdto»olala. Uaacbom, Mich. JMS Randall St. SI. Loula, Mo. _«1S florea St. Evolath, Minn. ■~Jm W. TU» St.. Walaoaburg. Colo. MATH FSTBOVICH. prodaodntk VINCENT CAINKAR__ p. a. vumtz-..-............... MIRKO O. KUHEL..................... JACO» EVfAN »............... DONALD J. I or M ICH____________ HUlXJl.I'll WECK___ -.......Mi B. lllat at. C lowland, Ohio MIT Bo. Lawndala Avo.. Chicago. III. mi So Lawndala Avo, Chicago, III. MM So. Lawndala Avo, Chleago, III 1M0 ao. Lombard Avo, Rarwyn, III 1MT ao Trumbull Avo, Chicago, Iii. .....—«.»TOO Z MOUt at, CIsvelaad. O. Is drugih virov Donauzeitung, Belgrad, 9. a-prila: "Zaradi velikih težav pri vzdrževanju prometa je ravnateljstvo Reichsbahna izdalo u-kaz, ki dovoljuje na Donavi samo promet na velike razdalje in prepoveduje pristajanje na manjših postajah." Novo Vreme, Belgrad, 1. aprila: "V Banatu morajo kmetje predati po 500 kg koruze za vsak hektar, ki so ga posejali. Prenašanje koruze iz Banata v Srbijo je najstrožje prepovedano." Stockholm Tidningen, 28, a-prila: "Dopisnik iz Berlina poroča, da je poglavnik hrvatske države, Pavelič, imenoval Be-naka za posebnega zaupnika v Bosni. Njegova naloga je uspo-staviti mir in red v pokrajini in poskusiti pregovoriti ljudstvo, da bi se pokorilo zakonom." Jugoslavija na vojaški konferenci v Kanadi Ottawa, 10. maja (JlC*.-Da-nes je bila tu konferenca o vojaških vprašanjih in problemih letalakoga treninga, ki ao se je udeležili delegati zavezniških držav. Jugoslovanski delegat jo bil poslanik dr. Isidor Cankar. Po govoru Mackeiuie Klnga, kanadskega premierja, so govorili vsi delegati in končno kanadski vojni minister. Po konferenci je Jieneralnl guverner priredil spre-etn, ki sta se ga udeležila tudi jugoslovanski. poslanik i ženo. Pri tej priliki sta bila uba predstavljena prlncezi Alici, ki jima Je razkazala hišo in vrt in ostala s poslanikom dalj časa v pogovoru. Odmerki gaeolina na unhodu Mviiani Wsshington, D, C., 4, juti, — Leon Henderson, načelnik uprave sa kontrolo cen, Je naznanil zvišanje odmerkov gasolina na vzhodu. Nova odredba, da vsak «vtomobllist dobi 3,7 galun gasolina na teden, stopi v veljavo 1, julija. Sedanji odmerek je tri galone na teden. To pomeni, da bo avtornoblllst lahko prpvozil povprečno ftft milj na talen ali 2880 milj na loto. Tako govore Nemci Moč Idej Spoznali smo, da moC naroda nI samo v njegovem orožju, marveč tudi \ I-J» »h i«l« juh Velika Ideja In vera, ki Jo ideja navdihuje, moreta premikati gore. Dr. Uoebbela, Zbor stranke, IS. 9 19.18. Neomajni sovrstnik boljševlsma Pozvali smo tvorne alle vseh dežel na akupno borbo proti uničenju Evrope po boljševizmu. V neomajni odločnosti stojimo proti skupni fronti demokracije in boljševi/ms, Dr. Goebbels, Zbor stranke, 13. 9. 1938 Neomajni prijatelj boliševiaina Fuehrer In Stalin sla se odločila zs prijateljstvo. N »napadal nI pakt je ustanovil trdno in neomajno osnovo, ns kateri ImmU obe državi gradili In se razvijali. Joachim von Kibbentrop, v Moskvi 24 8. 19.19? TioatifA Pri ostalih panogah so se šele, odkar se je omogočilo ponovno karteliziranje industrije, raz-mere nekoliko ustalile. Meta-lurgična stroka je beležila v zadnjem desetletju pred sedanjo vojno znatno izpopolnitev in je bila pri zmanjšanem dobičku in rentabilnosti še zadovoljivo zaposlena. Velik napredek so beležile industrije lepenke, papirja, kartonaže in grafične industrije. Slovenska premogokopna industrija, ki se je po prevratu zelo razširila in modernizirala, je zašla v zadnjih letih radi stalnega zmanjševanja dobav državnim železnicam v težak položaj in je obratovala pred sedanjo vojno le še s polovico nekdanjega števila delavstva. Prilike za izvoz industrijskih izdelkov ao postajale vedno težje. Kljub temu je bil izvoz kemičnih proizvodov, stekla, emaj-lirane posode in lesnih izdelkov še dokaj znaten. Za nadaljnji razvoj industrije v Sloveniji je bila posebno važna zgradba vodnih sil in dovr-šitev elektrifikacije, ki je po iniciativi banovin* v zadnjih letih zelo napredovale. V borbi z* domače tržišče je bila slovenska industrija izpostavljena občutni konkurenci severnih podonavskih držav, ki so dovažale svoje izdelke po Donavi v Vojvodino in Belgrad, obenem pa tudi konkurenci zapadnih držav, ki ao po ceneni morski vožnji ceneje dovažale svoje izdelke v primorsko banovino Jugoalavije in Povar-darje. S temi je slovenska industrija težko konkurirala, ker je bila navezana izključno na prevoz z železnicami, ki so bile vedno dokaj dražje. Toda tudi notranja konkurenca na domačem tržišču ae je vedno bolj pojavljale. Saj ao ae neprenehoma snovala razna industrijska podjetja tudi M drugih banovinah Jugoalavije. Zato je morala slovenska industrija v marsikaterem pogledu omejiti svojo delavnost le za trg domače banovine in še tam se je vzdrževala le s konkurenčnimi cenami in kvalitetnoetjo svojih izdelkov. tTVktorj LtDEFEM » BOND STAMP ......................................... HKVATARJI (Nadaljevanje.) Počasi se je spenjalo solnce kvišku. Onima dvema ae je zdelo vroče in soparno. Usta ao bila suha, v prsih ju je žgalo, ali nista si upala tjekaj k hrastu, kjer je stala čutara z vodo. Pot jima je lil po pekočem obrazu, za seboj sta čutila poglede onih zadaj, težko jims je bilo in neznosno. Zbežala bi bila v gozd, kakor Kajn, ko je ubil svojega brata. Ali noge ao jima bile slabe, kolena so se tresla in šibila; kakor da bi se vsak trenotek zgrudila na zemljo, tako jima je bilo. Tako ob desetih je iskal Miha,po atotič z nemirnimi pogledi po stezah. In zdaj ee je nekaj »bliskalo Um doli v grmičevji. Za hip mu je oelepilo vid, v naslednjem trenotku je že skočil k bližnjemu drevesu in vrgel koso v travo. Čudno je zastokal in planil v tek. — Bajonet! Orožniki! — Ali nekaj ge je pretreslo, o-potekel se je in, kakor okamanel je obetal v travi Vee je trtpetal ln iz oči ao as mu vdrle solze. , , , Vsi kosci ao obstali. Nekaj korakov pred njimi je stal Tine. Nekaj mrzlega, strašnega mu js zsstavilo srce ali takoj na to as je vzravnat pomaknil klobuk s čela nazaj ne laae, da mu je solnce sijalo naravnost v obraz in ae naslonil na koeo. Gori po stezi sta prikorakale dve orožnika, neki deček ju je vodil. — Ta dva sta, — je dejal z uplašsnimi očmi Eden od orožnikov je pristopil k Tinetu, dru- gik Mihu. Tine je trmasto pomolil roke, ali ko je orožnik položil železje okoli, ga je zazeblo do sree. Miha je bil ves bled in s povzdignjeni-mi rokami je prosil, da naj ga nikar ne ukle-nejo. — Sej pojdem sam! Nikar me ne uklenite! Zaradi matere ne! Tega ne bojo preživeli! Oh! — Moram! — je dejal orožnik in uklenil Mihe tako teeno, da ao mu takoj roke natekle. In potem ao ae obrnili po stezah proti vasi. «•» Samo skozi vee ne! — je prosil Miha. -Kod pa?! 8ej morata k obdukciji, da vidita, kaj sta naredile • človekom, fitiri smrtne rane aamo na glavi... Živina! — Orožnik ga je pogledal z gnusom in zaničevanjem. — Sej ne oroaim zaradi tebe. Ali zaradi matere! Usmilite ee vendar! Saj jas sem saelu-žil! Ali mati! — In dvignil je uklenjene roke kvišku in ee udartl s želez jem po čelu. Par kapelj krvi mu je kanilo po obrazu. — Samo skozi vea ne! — — Ne pomaga nič! — je dejal orožnik. — Prej bi bila premislila! — ln šli ao dalje. Miha je prosil in rotil vso pot, Tine pe je molče stopsl ns prej. Niti enkrat ni pogledal v stran ns orožniks. Pred vasjo je čakala dečad, malo dalje ao m~ Ali ju vidite ubijalca! — — Vidiš, Kajne! - Pej, grdobe! Pobijte ju! — — Razbojnika! Tolovaja! — Iz Dolge vaai je prišlo nekej žensk in eorod-nlki ubitega. Pobirali so kamenje. — Mir! Mir! — ao svarili orožniki in pehali množico v stran. — Le dejte ju! - ao podžigale babe. — Kakšna sramote je za vee! Judeža! Morilca! — Dečad je grabila prah ln peaek in ge metala ne fanta, babe so Jima pljuvale v obraz. — Ubijte Jih! Kar ubijte jih! Kdor druzega ubije, naj bo šs sam ubit! — — Jas bi jih dale obesit na prvo drevo! To kugo! Te geds strupene! Ubijalci! Kakor besne ao bile ženake. Po statistiki Zbornice z« vino in obrt je bilo leta 1 Sloveniji 545 industrijskih jetij. Od teh je bilo 150 stroke, 5« tekstilne, 57 pa 1 ske stroke. Strokovna stanovska orgj cija industrije je Zveza i trijcev za dravsko banov Ljubljani. Za propagando industri bil po prevratu v Ljubljani van prvi vzorčni velesejem, dajal možnost, da se široki trgovstva in konzumentov i države aeznanijo s plodov venskega industrijskega de preorientirajo v svojih nak Ta akcija je bila hvalevred prepotrebna iniciativa, ki jc la od leta do leta večji si darski pomen. Pred Lovretovo hišo ao stali sodnijski gospodje iz trga. Lepi Jenez je le vedno ležal na zemlji, mube^ao lazile po strjeni krvi. Izprašali ao oba fanta. Orožniki ao morali delati mir. Brst ubitega je hotel vssk hip planiti na fanta. Morali ao ga držati Sodnik je pobral nekaj okrvavljenih okleškov okrog. Na cesti je stal vos pripravljen. NsložUi ao ubitega nanj. Gospodje od sodnije ao šli ob strsni, zedej ste korsksls orožnike, Mihs in TW ne sredi med njima. Za njimi ae je velite mno-žics. Z nogami so suvali fsnta, — orožniki so se morsli obračati in pretiti 1 bajonetom. Umazana, zaprašena in opljuvana sta stops-la fanta iz vaai Vee ju je preklinjelo, vas ju je paovalo z najhujšimi imeni. Ženake ao podivjale. Z beenimi pogledi, z odurno zategnje-nimi obrazi, s slinastimi ustami ao ae pehale za njima. Kletve in grožnje ao se jim valile iz — Kar ubijte jih, tolovaje! — — Judeži! Kajni! — Ruski iopatterfl ▼ akciji na krlaekl fronti ******........... iiffi,,, ŽENITVENA PONUDB želim se seznaniti s Slovenj Hrvatico v starosti 50 do 55 svrho šenitve. Jaz sem um, v< imam svojo hiio ln dobro, 1 delo. Katero veseli, naj pij naslov: "VDOVEC," 2657 So. I dale Ave„ Chicago, I1L ...................... Lovričevega Toneta ao poslali v Ljubljano v bolnišnico. Jetičen Je bil. Vse poletje je posedal okrog, pU lipovo cVetje in bezeg, ali ni mu hotelo odteči Mati je bile spočetka zmirom v solzah. — O, aaj aem vedela! Ti niai bil za na Hrovaško! Da sem ee morala polakomnlti na tiste krajcarje! Nekaj bi bil že zaalužil tudi doma. Po zimi bi sneg kidal, pe na kakšno dnino bi šei Bi bili že prestali Revež! Ali te hudo boli Tone? — Toneta ni nič bolelo, samo kašljal je in slab je bil. — Dobro naj je in pije, — je sporočil zdrev-nik materi, ko je poelale k njemu. Rso mu je skuhsls par nedelj opoldne meso in včssih je posla ls po en četrt vlne in po groš belega kruha zanj. Smilil se ji je. Menda bo vendar kaj pomagalo! Ali niti meeo ob nedeljak, niti vino, niti bel kruh, nič ni pomagalo. Tone je le poeedal in posedal okrog. — Pe oe malo okupaj vzemi — Je evetovala mati nepotrpežljivo. — Kaj te bomo zastonj redili! In toliko Je dela. Drug teden moram zopet nejeti kooce, ko o teboj tako nič nI. — Tone je vtel koeo in koš in lel dol ne travnik. Voaj se krevo bo malo pokosil! Ali ves izmučen in poten je prišel domov, koš je komaj prinesel in popoldne je morsl leči ns vrtu v solnce. / Mati mu ni nič več kuhala meoe in tudi po vino ni več pošiljsla. — Skoda denarje, če nič ne pomaga! Za lakoto je tudi krompir dober in koruzni žganjci Reveži smo, — eej še ze ze-belo ni. — Done Js dobil vedno msnj prijaznih besed, povsod je bil na poti. — Saj tako bolan tudi ni-ei, da bi prav ntteeer ne mogel! Sej nekej bi otoril pri hiši! Moj Bog, sej mi omo časih tudi vol proč, pe vendar delamo! — Vol 00 ge zbsdali. — Ko bi voaj že kmalu o-zdrevel, — si j« miolil Tone. Zeobljubil oe je k Mariji Pomagaj, k konjederki je šel v sosednjo župo, prav vee Je poskusil. Rože je pil in korenine je kuhal, vee želodec ei je že pokvaril s njimi, a pomagalo ni vee okupaj nič. Tovariši 00 ga prežimo pogledoveli, ta eli o-ni se Je peč še ustavil pri njem in mu pripove-dovel o dekletih, o delu ln o pismih, ki 00 jih dobiveli nekateri od trgovcev is Boane in iz Ograke. Jeeen ee je bližale, pe eo oe ljudje še menili o šumah In o zimi Kmalu pridejo tudi egentje in škribanl, da ee napišejo kontrakti. (Dalje prihodnjič.) NOTE] Save this copy of PROSVI It is needed for VICTO SAVE I* AllWsstep. ★ Old Re* ★ Old Robbsr ★ Scrap MaUl Turn it over to some l