gorenje gorenje ■ r m gorenje informator «s List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje Št. 27. — Leto XVI. — Velenje, 30. 7. 1981 Ob 40 - letnici vstaje • Poleg največje osebnosti naše revolucije in naše zgodovine — tovariša Tita — je ob plejadi velikih revolucionarjev vseh naših narodov in narodnosti posebno častno zapisano v njihovo zgodovino in zgodovino Jugoslavije tudi ime Edvarda Kardelja. • Pridobili smo si izkušnje, da se v naših pogojih lahko narodnoosvobodilni boj in njegove vojaške enote obdržijo in postanejo praktično neuničljive le, če rastejo v nepretrgani povezanosti z osvobodilnim gibanjem, organiziranim v OF, in če odkrivajo izvirne, njemu ustrezne oblike organiziranja in vojskovanja. • Ob 40. obletnici vstaje lahko s ponosom ugotovimo, da vsak del naše domovine dokazuje, kako se je izboljšalo življenje delovnih ljudi, kako se je spremenila njihova izobrazbena in kulturna raven, kako se razmeroma hitro premošča nekdanji prepad in presegajo razlike med mestom in vasjo, kako smo tudi v razvoju materialnih osnov naše družbe držali korak z napredkom v svetu. • Obračunati moramo s politiko samozadovoljnega zapiranja vase, s politiko podrejanja demokratično ugotovljenih splošnih in skupnih potreb in interesov posameznim načrtom ne glede na posledice za celoto in ne glede na težave, ki jih s tem povzročamo drugim. • V Sloveniji lahko najučinkoviteje prispevamo h konsolidaciji razmer in sožitju narodov in narodnosti na Kosovu s še bolj odgovornim, zavzetim in učinkovitim izpolnjevanjem naših obveznosti do pospešenega razvoja Kosova in zlasti do razvijanja materialnih osnov njegovega razvoja. Največjo pomoč pri urejanju političnih razmer na Kosovu pa pomeni brez dvoma naš boj proti pojavom slovenskega nacionalističnega samozadovoljstva in egoizma in proti vsem pojavom nacionalističnih reakcij v odnosih do Albancev sploh in še posebej do Albancev na delu v Sloveniji. • Sožitje in skupen boj naših narodov in narodnosti sta bila vedno trn v peti nasprotnikom neodvisne in neuvrščene politike Jugoslavije in socialističnega samoupravljanja . Vodilne si le v sosednji Albaniji so si sedaj ponovno zadale nalogo, da izpodkopljejo sožitje Albancev v Jugoslaviji z drugimi našimi narodi in narodnostmi. Škodljivost take politike za Albanijo ter za mir in sodelovanje na Balkanu, pa tudi za širše območje, je očitna. • Naj bodo Kardeljeve misli in delo vodilo ljudskim množicam, v katerih moč je neomajno zaupal, naj bo vsem nam in bodočim generacijam trajna spodbuda, da bomo s svojim deiom in življenjem, s svojo ustvarjalnostjo prispevali k novim zmagam v večno živem toku revolucije. (Iz govora Sergeja Kraigherja, predsednika predsedstva SFRJ, na osrednji proslavi 40-letnice vstaje slovenskega ljudstva in odkritju spomenika Edvardu Kardelju, 21. julija 1981 v Ljubljani) POSLOVNI USPEH OB POLLETJU 1981 Gorenje TGO Leto 1981 se je prevesilo v drugo polovico in za nami je tudi že čas obračuna poslovanja v prvem polletju. Znani so podatki o uspehu poslovanja temeljnih organizacij in delovne organizacije Gorenje TGO kot celote. S problematiko gospodarjenja in glavnimi značilnostmi poslovanja v prvem polletju smo se seznanili že v predhodni številki Informatorja. Prav tako so potekale v vseh samoupravnih delovnih skupinah razprave o poslovanju, v teh dneh pa o rezultatih poslovanja razpravljamo še na zborih delavcev in delavskih svetih vseh temeljnih organizacij in DSSS delovne organizacije Gorenje TGO. V delovni organizaciji Gorenje TGO je bil v prvem polletju dosežen celotni prihodek v višini 7 milijard 286 milijonov din (728 milijard starih din), kar je v primerjavi s prvim polletjem leta 1980 za 26 % več. V polovici letošnjega leta znaša vrednost porabljenih sredstev skupaj 6 milijard 506 milijonov, kar je povečanje za 32 % v primerjavi s preteklim obdobjem. Razlika med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi je dohodek, in sicer znaša 866.864 tisoč din. Dohodek v primerjavi s prvim polletjem 1981 manjši za en odstotek. Po pokritju vseh obveznosti iz dohodka nam je ostalo čistega dohodka v višini 532.576 tisoč din (5 % več kot v prvem polletju 1980). Za sklade smo v celoti namenili 38.062 tisoč din. Medtem, ko v prvem polletju 1980 še nismo zabeležili izgube, pa je le-ta prisotna od konca lanskega leta naprej. Ob prvem četrtletju je izguba v delovni organizaciji Gorenje TGO znašala nad 160 milijonov dinarjev, ob polletju 1981 pa je že manjša in znaša 155.208 tisoč din. Torej se je v drugem četrtletju stanje nekoliko izboljšalo in pomeni, da dodatne izgube ni več. Vendar moramo pri tem poročilu omeniti še dejstvo, da velja k obračunu pripisati še obveznosti do firme Gorenje-Koerting in je skupna izguba za toliko višja. V bilancah uspeha je seveda prikazana skupna izguba v višini 336 milijonov din, ki jo izkazujejo naslednje temeljne organizacije: TOZD Štedilniki, TOZD Elektronika Velenje, TOZD Elektronika Ptuj, TOZD Pohištvo, TOZD Pralna tehnika, TOZD Hladilna tehnika, TOZD Galvana, TOZD Em-balažnica in TOZD Plastika. V skladu z zakonom o združenem delu morajo delavci v temeljnih organizacijah, ki imajo ob periodičnih obračunih izgube pri poslovanju, v 45 dneh po poteku roka za predložitev periodičnega obračuna, ugotoviti vzroke, zaradi katerih posluje TOZD z izgubo, in določiti program ukrepov za odstranitev teh vzrokov. Ne glede na zakonske predpise, mora biti interes nas samih, da pristopimo h koreniti sanaciji poslovanja Gorenja kot celote, saj si le tako lahko izboljšamo ob obračunu izkazano stanje. Gorenje Promet Servis Celotni prihodek delovne organizacije Gorenje Promet Servis v višini 6,7 milijarde din je dosegel 48,3 % letnega plana in je za 29,7 % večji kot v lanskem enakem obdobju. Vzrok za neizpolnjen plan je predvsem v nedoseganju planskih nalog na področju maloprodaje, medtem ko lahko govorimo, da se je na področju skupnega poslovanja TOZD Promet z ostalimi članicami sozda Gorenje napravil korak naprej. Porabljena sredstva so dejansko naraščala počasneje kot celotni prihodek, kar je vsekakor pozitiven kazalec, vendar vseeno hitreje, kot smo planirali. Materialni stroški so najbolj porast li v TOZD Servis in maloprodaja in to v maloprodaji. Temu primerno se je oblikovala višina dohodka. Dohodek delovne organizacije je pod planom za 2,5 %, je za 32 % večji kot lani in dosega višino dobrih 472 milijonov din. Največji porast beleži TOZD Promet, kar za 55,9 %, medtem ko se je v TOZD Servis in maloprodaja povečal dohodek za 21 odstotkov. Obveznosti, ki izvirajo iz dohodka, so se povečale kar za 52,5 %, presegajo plan za 5,3 % in dosegajo višino 200 milijonov din. To je skoraj toliko sredstev, kot smo jih namenili za izplačila osebnih dohodkov delavcev naše delovne organizacije. Vzrok povečanju obveznosti iz dohodka je predvsem v plačevanju obresti, ki jih plačujemo zunanjim in domačim dobaviteljem za nabavljen repromaterial. Obresti so se v primerjavi z lanskim letom kar podvojile. Ostanek čistega dohodka je takšen, da so se oblikovala sredstva za sklad stanovanjske izgradnje, sredstva za ostale namene v skupni porabi in za rezervni sklad, medtem ko se je minimalno poslovni sklad oblikoval le v TOZD Servis in maloprodaja. REFERENDUM USPEL V temeljnih organizacijah združenega dela so se delavci 24. julija 1981 odločali o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Gorenje TGO, n. sol. o., Velenje, in spremembe in dopolnila statuta delovne organizacije Gorenje TGO. Referendum je v temeljnih organizacijah uspel, v tozdu Vzdrževanje pa bo referendum 12. 8. 1981. Podrobni izidi so naslednji: TOZD Za sporazum Za statut 1. Pralna tehnika 74% 75 % 2. Kuhaini aparati 70% 71 % 3. Hladilna tehnika 81 % 81 % 4. Štedilniki 53 % 53 % 5. Elektronika 61 % 61 % 6. Pohištvo 84 % 86 % 7. Galvana 77 % 77 % 8. Gostinska enota 80 % 80 % 9. Kondenzatorji Rogatec 80% 80 % 10. Avtopark 80 % 80 % 11. Embalažnica 86 % 86 % 12. Zamrzovalniki 68 % 69 % 13. Orodjarna 62 % 64 % 14. Plastika 72 % 70 % 15. MGA Nazarje 60 % 62 % 16. Elektornika Ptuj 84% 86 % 17. Gradbeni elementi 69 % 68 % Obvestilo planincem! V nedeljo, 30. avgusta, organiziramo enodnevni izlet v Karavanke (Veliki vrh — Kladivo). Odhod avtobusa ob 4. uri iz Velenja, k stroškom pa bo treba prispevati 100 dinarjev. V navado je že prišlo, da moramo planinci iz Gorenja poleg številnih visokogorskih tur vsako leto osvojiti tudi TRIGLAV Letos se bomo nanj povzpeli 5. in 6. septembra. Avtobus iz Velenja bo odpeljal ob 3. uri v Vrata, kjer bo izhodišče za vzpon. Izbrali bomo pot čez Prag, enkrat prenočili in sestopili po Dolini Triglavskih jezer. Potrebna bo seveda planinska oprema (topla obleka, čevlji z narezano gumo, kapa, rokavice ...) in kalorična hrana za dva dni. Prispevek k stroškom organizacije, prenočišča, zavarovanja in strokovnega vodstva pa znašajo 250 dinarjev. Prijave z vplačili za oba izleta, v Karavanke in na Triglav, sprejema blagajničarka planinske sekcije. Milica Lesjak v izvozu. Izlet na Korošico in Ojstrico, ki smo ga zaradi slabega vremena morali preložiti, bomo ponovno organizirali v drugi Polovici septembra. Vsem sodelavcem, ki nameravajo preživeti dopust v planinah, svetujemo, da pred odhodom nabavijo člansko izkaznico planinskega društva, s katero boste lahko v vsakem Planinskem domu plačali 40 % manj za nočnino kot ostali turisti. Letno članarino, ki znaša 80 dinarjev, pa lahko plačate pri Milici Lesjak. Odbor planinske sekcije TEKOČI RAČUNI Ljubljanska banka. Temeljna banka, Velenje, nam je k objavljenemu članku o poslovanju s tekočimi računi poslala dodatno informacijo, ki jo v celoti objavljamo: — Najnižji znesek čeka 100 din, naj višji 4.000 din. — Čeke morajo sprejemati vsi uporabniki družbenih sredstev — Imetniki naj pred dopustom nabavijo potrebno število čekov. — Imetnikitekočih računov, ki čekov ne posedujejo zaradi prekoračitve, prejmejo osebne dohodke na dosedaj običajen način. — Za vsak izdan ček brez kritja do skupne prekoračitve 5.000 din je predvidena kazen 500 din pri sodniku za prekrške. — Za prekoračitve nad 5.000 din je v predvideno sodno preganjanje in zaporna kazen. — V septembru in oktobru 1981 bodo lahko tisti, ki tekočih računov ne želijo imeti, lahko odpHi hranilno knjižico. — Imetniki tekočih računov naj bolj koristijo čeke za nakup blaga in ne toliko za dvig gotovine ! V soboto, 18. julija 1981, je nenadna smrt iztrgala iz naših vrst in prekinita življenje sodelavki Elizabeti Emeršič. Rodila se je 27. oktobra 1932, v Halozah. V Gorenje je prišla 1960. leta in delala na raznih delovnih mestih. Bita je sestavljalka, toč-kaika in stiska/ka v tozdu Kuhaini aparati, od leta 1975 pa je delala v tozdu Pohištvo. V naši veliki družini Gorenja je bi/a v najtežjih časih odpovedovanja in garaštva. Njenih jubilejnih 20 let zvestobe nam pove, da je za nas storila mnogo. Vedno je bila pridna delavka, znala pa se je boriti tudi za enakopravnost in pravico delavcev. Nenadna bolezen ji je prekinila nit življenja in za njo bo ostala praznina. Spomin nanjo pa bo še dolgo živei med nami ! Sodelavci! Na zaslužen oddih Smo sredi poletja in vreme je dosedaj pokazalo vse svoje slabe in dobre strani. Bilo je že krepko vroče, pa tudi hladno. Prava zmešnjava z vremenom. Pred nami pa je kolektivni dopust in marsikdo je z mislimi že kje ob morju, v planinah ali kje drugod. V službi za rekreativno in kulturno dejavnost smo zvedeli, da je skupno 188 družin, ki bo odšlo na oddih s posredovanjem naše službe. Imamo 50 šotorov, ki bodo kar dobro zasedeni, pa 10 prikolic, ostali pa so najeli "aranžmane"preko turističnih agencij. Toliko je torej naših "organiziranih " dopustnikov. K temu je treba prešteti tiste, ki so jim organiziran dopust omogočili zakonski tovariši ali znanci iz sosednih delovnih organizacij, in pa one, ki si letovanje organizirajo sami. Številka bo kar lepa, navsezadnje,. Zato pa naj kar sedaj opozorimo, da vsi, ki bodo potovali po naših cestah, ki bodo plavali ali kako drugače preživljali čas dopusta, posvetijo veliko pozornost tudi lastni varnosti ! Nesreča nikoli ne počiva I Imejno to v mislih in zaželimo si srečno vrnitev na delovno mesto, ki bo nas čakala potem, ko bodo naši vzdrževalci popravili in obnovili strojno in drugo opremo. MED DELA VKAMI V enem izmed oddelkov tozda Pralna tehnika, v surovinskem obratu, smo dobili kopico odgovorov, ki so bili podobni: "Odšli bomo domov, v Bosno, v Banat, na Hrvatsko, v Ptuj, v Topolščico..." Mirjana Miloš evič, točkalka: "V Gorenju sem sedmo leto. Odšla bom na dom, kot običajno, Doma sem blizu Zrenja-nina." Dragica Srdič, dve leti v Gorenju: "Mož dela pri Eri in bomo dopust izkoristili s potepom ob morju. V Šibenik se bomo odpravili." Z beležnico in fotoaparatom smo nekaj dni pred dopustom bolj bliskovito intervjuvali sodelavke na najtežjih delovnih mestih v tozdu Kuhalni aparati in Pralna tehnika. Kam in kako na letni oddih ? Silva Hrovat, 11 let deala v Gorenju, prirezovalka v tozdu Kuhalni aparati: "Kolektivni dopust bomo letos kar s pridom izkoristili, saj se bomo iz Velenja preselili v novo hišo v Konjice. Večkrat prej smo odšli na oddih, tudi na morje in drugam !" INFORMATOR -LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje, Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Švetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srne