JOŽE VIDIC
Odkrili zakopano orožje v Benkovi hiši v Vrbljenju
Ldel
Do okritja skritega orožja je prišlo povsem slučajno. V soboto 24. aprila letos sta Jože Znidaršič in njegov nečak Ludvik tik ob zidu nove hiše kopala jamo za greznico. V globini dobrega metra sta naletela na zacinjeno okroglo cev, premera približno 20 cm. Odgrebla sta jo pol metra, potem pa tuhtala, kaj neki naj bi bilo skrito v njej. Še vedno nista vedela, kako dolga je cev, kajti radovednost, če je morda tu kdo zakopal kak zadklad (morda naropan med vojno), jima ni dala miru. Ludvik je previdno udaril s krampom po cevi. Skozi odprtinico sta zagledala naboje za puške in del puškinega kopita.
Na klic je iz kuhinje pritekla Ludvikova mati Milka, potem pa še sosedje. Radovednežev ni manjkalo. Tele-fonsko so obvestili postajo milice in kmalu se je na dvorišču ustavil miličniški avto. Miličniki so najprej do kraja odgrebli cev, ki je bila dolga meter in pol. Zdaj je bilo sicer že jasno, da je v cevi skrito orožje, vendar je bila še naprej potrebna previdnost, ker nihče ni vedel, ali lahko v cevi nenadoma kaj eksplodira. Nekateri radove-dneži so se sami umaknili v zavetje, druge so morali miličniki nagnati proč. Ko so raztegnili cev, so v njej našli tri puške jugoslovanske izdelave z označeno letnico 1924 (kar pa ne pomeni, da so bile izdelane tistega leta; pač pa so jih tistega leta pričeli izdelovati v Kragujevcu), nadalje več okvirov za naboje za puške in več sto, še originalno tovarniško pakiranih nabojev za puške. Tudi naboji so bili iz kragujevške tovarne orožja. Štiri bombe so bile zavite v časopisni papir; dve sta bili angleški, dve italijan-ski in poleg še jugoslovanski bajonet.
Zanimivo je, da bombe niso bile zavite v slovenski časopis, pač pa v ustaški hrvatski časopis z dokaj čudnim naslovom: »Vrhbosna«. Na straneh je označena letnica 1942, kar pomeni, da orožje pred tem letom ni bilo zakopano. Ves časopis, formata na primer Teleksa, je napisan v srbohrvatskem in italijanskem jeziku: ena stran v tem, druga stran v drugem jeziku. Iz vsebine je razvi-dno, da gre za katoliški časopis. Niti en članek ni politič-no obarvan, vojne sploh ne otnenja, ne partizanov, ne ustašev in okupacije. Časopis je objavil članke pod naslo-vom: »Opatija sv. Stjepana v Gabeli«, »Balada o malem janjetu«, »Duhovni život«, ipd. Na kraju, kjer so odkrili zakopano cev z orožjem, ki je ostalo zelo dobro ohranje-no in bi ga lahko takoj uporabili, je bila nekoč Benkova drvarnica. Zato je treba nekaj več povedati o tej družini.
V siromašni Benkovi družini v Vrbljenju pod Krimom na Ljubljanskem Barju je bilo pet otrok. Hiša je še vedno taka kot je bila nekoč. V njej so majhna kuhinja, ena manjša in ena malo večja soba in podstrešna sobica. Poleg hiše je bilo slabo vzdrževano gospodarsko poslop-je; spodaj hlev, drvarnica in šupa za steljo, zgoraj ske-denj. Janez Benko, najstarejši od otrok v družini, je hodil
v salezijansko gimnazijo v Veržeju na Štajerskem, potem pa v semenišče. Vzgojen kot odločen »protikomunistični borec« se je že od prvih dni okupacije vdinjal okupatorju in dobil ustrezni položaj v Slovenski legiji in belogardi-stičnih vaških stražah.       ^
(se nadaljuje)