Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi .se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* * *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3 Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K $5'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K <>'30 mesečno . . . K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno . . . K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrsta po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 261.
Telefonska Številka 65.
Celje, v pondeljek, dne 15. novembra 1909. 1 ^ovm r,gUn 48.si7. | Leto I
Zadnja sodniška imenovanja na Sp. Štajerju.
Interpelacija drž. posi. Fr. Robleka na * njegovo ekscelenco pravosodnega ministra Hochenburgerja.
Zmiraj jasneje se kaže namen graškega nadsodišča odstraniti iz slovenskih krajev na Štajerskem počasi vse slovenske uradnike. Ako bode ta ponemčnjoči sistem trajal še dalje, ne bode kmalu na celem Sp. Štajerskem nobenega slov. sodnega uradnika. Pri zadnjih imenovanjih se je to preganjanje slovenskih sodnikov iz Štajerskega vnovič pokazalo.
Štajerskega Slovenca, avskultanta Hicelbergerja. kateri je vstopil na Štajerskem v sodnijsko službo in bil tam z malo izjemo nastavljen dosedaj, se je imenovalo za sodnika v Metliki na Kranjskem. Zgodovina tega imenovanja je tipična za postopanje višjega deželnega sodišča v Gradcu napram slovenskim sodnim uradnikom.
Dr. Hicelberger je napravil jeseni 1908 sodniško skušnjo z dobrim uspehom; kranjski Nemec Dev, avskultant v Ljubljani, ki je delal z njim izpit, ga ni napravil. Po skušnji se je pri-delilo dr. Hicelbergerja okrajni sodniji v Brežicah, marca meseca letos pa ga je prestavilo nadsodišče v Voitsberg, torej v popolnoma nemški kraj, medtem ko je istočasno nastavilo njegovega tovariša Bartla, trdega Nemca, ki ne razume niti besedice slovenski, v koroškem Pliberku, v sodnem okraju torej, ki obsega samo slovenske občine. Kmalu na to je bilo razpisano sodniško mesto v Ljutomeru. Dr. Hicelberger ga seveda ni dobil. Julijska imenovanja so minila, a Hicelberger je ostal avskultant v Voitsbergu, omenjeno mesto je pa tudi ostalo prazno. Čakalo se je na — Deva. Ta je julija napravil izpit in v avgustu je bilo razpisano mesto sodnika v Konjicah. Pričakovali bi, da bi se sedaj imenovalo dr. Hicelbergerja ali v Ljutomer ali v Konjice. Toda prišlo je drugače. Za sodnika v Konjice je bil imenovan kranjski Nemec Dev, v Ljutomer je bil prestavljen metliški
sodnik Bicek, Hicelbergerja pa so poslali iz Štajerskega na Kranjsko v Metliko. — Ta je moral potemtakem tako dolgo čakati na imenovanje, da je njegov konkurent Dev konečno napravil izpit, samo v ta namen, da ga izpodrine iz lepšega mesta v Konjicah. Opomniti je treba, da je Dev svak načelnika nemškega ljudskega sveta na Kranjskem, ki je seveda skrbel potom nemškega ministra rojaka za to, da je dobil Dev dobro mesto na Štajerskem brez ozira na krivico, ki se je s tem zgodila štajerskemu Slovencu. Tako postopa s slovenskimi uradniki pravosodna uprava, ki bi morala biti vzor pravičnosti in nepristranosti.
Vzroki teh imenovanj so bili v prvi vrsti politični. Konjiško okrajno sodišče se naj popolnoma ponemči. K nemškemu sodniku Rogerju in nemškemu okr. sodniku Doleschelu (alias Doležaln) je prišel še sedaj Nemec Dev, a to v okraju, ki šteje 93'2% Slovencev in le 6'8% Nemcev. Ponemčevanje pri tem sodišču se mora prav posebno ožigosati. Veljavnih predpisov o rabi jezikov pri sodnijah ne upošteva nikdo, rabijo se samo nemške tiskovine, pišejo se o prošnjah, tožbah, izjavah in rekurzih slovenskih strank, če pridejo te brez slovenskega odvetnika k sodniji, zmiraj le nemški zapisniki, bodisi že v civilnih ali kazenskih zadevah,
Tako postopanje ni le nevarno za pravosodje samo, ker ljudstvo zgubi vanj vse zaupanje, temveč je direkten škandal, to tembolj, ker se vrši z vednostjo in voljo sodne uprave. Dokazujejo ga pa mnogoštevilne pritožbe o preziranju slovenščine pri konjiškem okr. sodišču, ki so ostale doslej vse nerešene.
Podpisani stavimo torej na Vašo ekscelenco sledeča vprašanja:
1.	Ali hoče Vaša ekscelenca vplivati na to, da prideta pri sodniških vprašanjih in pri sestavi terno-predlogov pri višjem deželnem sodišču v Gradcu vpoštev samo službena doba in zmožnost', ne pa protekcija in narodnost prosilcev?
2.	Ali hoče Vaša ekscelenca vpli-
vati na to, da se drži okr. sodišče v Konjicah in druge sodnije na Štajerskem, ki v jezikovnem oziru enako ne-postavno postopajo, same veljavnih postav in odredb, katerih poklicane čn-varice morajo vendar biti?
Na Dunaju, 27. okt. 1909.
Pr. Roblek, V. Ježovnik, dr. M. Ploj in tt.
0 naši bodočnosti.
Klerikalizem uj, prišel nikdar z velikimi idejami, ki bi unemale človeštvo ter ga vrgle na nova polja socijalnega ali gospodarskega življenja. Vsi veliki preobrati v človeški družbi so bili povzročeni od ljudi, ki so stali izven konservativne in na duševni revščini trpeče cerkve. Samo tedaj, ko je mogočni napredni val že prodrl v maso ljudstva, se je prebudila za obstoj se boječa duhovščina iz letargije. Toda bilo je prepozno; ljudstvo se ni več zmenilo za grmečo mater, katero je neposlušni otrok potisnil v kot. Toda komaj je mamica zapazila, da je otrok pozabil nanjo, ker je zaposlen z reorganizacijo svojega bodočega življenja, je smuknila tiho in neopaženo zopet na prosto. Najprej se niti ni hotela ozreti na početje svojega otroka, potem ga je začela hvaliti, nazadnje pa mu je celo prednjačila z vzgledi, kako naj stori, da bode bolj — napredno. In otrok — kdo zameri otroku! — je zopet poljubil mamico in zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: ona je zopet zavladala nad njim — nad narodom in to tembolj, ker se je ljudstvo začutilo srečno z novim načinom življenja, ki je ustrezalo njegovi želji po napredku. Mamica pa se je sladko nasmejala in dejala je svojemu otroku dan na dan, zjutraj, opoldne in zvečer: Vidiš, dete! kdo te je spravil na to pot, kdo ti prinaša pravo srečo? Jaz — mati cerkev.
Nekaj primerov! V času absolutizma je bila cerkev največja sovražnica demokracije, danes pa, ko so te ideje zmagale in proniknile v zadnjo vaško kočo, danes se cerkev vzpne
kakor ranjen tur, če se ji predbaciva absolutizem.
Največji sovražnici splošne in jed-nake volilne pravice se moramo danes zahvaliti, da se je ista dosegla.
Največji sovražniki ljudske stranke izobrazbe so danes njeni najbolj vneti zagovorniki. Časopisje se je preklinjalo po vseh paragrafih rimskih postav, danes blagoslavlja papež klerikalne urednike.
» Najlepši dokaz pa nam daje Francoska, ker so nam še v spominu velikanski napori, s katerimi se je trudila cerkev, da prepreči ločitev od države in ustanovitev svobodne šole. V teh bojih je napela vsako mišico, toda čez njeno glavo je šlo ljudstvo na dnevni red. Danes pa že pravi ta lisica, da ji je popolna neutralnost šole v verskem oziru ljuba in da je njen — lastni cilj.
Toda francoskega ljudstva ne bo več zasužnila. To ljudstvo že ima svetlo vodilno solnce, katero bo vedno in vsikdar razpršilo klerikalno temo; to ljudstvo že ima svojo — izobrazbo.
Božji mlini na Slovenskem meljejo sicer bolj počasi, a nič manj sigurno. Jasnega lica gledam v bodočnost in lahen smehljaj zaigra okrog mojih usten če čitam: klerikalci so tamintam ustanovili izobraževalno drnštvo. Prisotnih je bilo nad 100 ljudi. Tedaj gledam v duhu Sv. Alfonza Liguorija, ki sklepa roke v nebesih in ihti z bolestnim glasom: Gospoda, kaj delate! Liberalci so začeli kopati jamo na eni, vi jim ^pa pomagate na drugi strani. Zid je vedno tanjši, in ko se zruši, se zruši — politični Rim.	K.
Politična hronihct.
v Izjava Slovanske jednote. „Slov. jednota" je izdala o svoji petkovi seji sledeči uradni komunike: SI. jedn. se je danes posvetovala o položaju, ki je nastal vsled audijence njegove eksce-lence ministra dr. Dulemba. Izjava njegov. Veličanstva cesarja, da on ne bi dovolil protislov. politike, se je vzela z zahvalo na znanje. Istočasno pa se
LISTEK.
_ _ \
Orlov in njegova žena.
Rnski spisal Maksim G o r k i.
Preložil Fedor Gradišnik.
(Dalje.)
Čim bližje je prihajal večČr, tem bolj razburjen je postajal. Še večkrat je govoril o svojem namenu, da se hoče napiti. Vedel je le predobro, kako jo take besede bole in videl je, kako je hodila trdovratno molčeča, mrzel sijaj v rujavih očeh, pripravljena na boj po kleti sem in tja in kako je postajala vedno besnejša.
Zvečer je potem Senka Čišik, oznanjevalec njune nesreče, lahko poročal stanovalcem na dvorišču o novi „vojski" pri Orlovih.
Potem ko je Griška svojo ženo do dobrega pretepel, je izginil po na-
vadi za celo noč in včasih ga še v nedeljo ni bilo domov. Zdelan in zamazan, s krvavimi očmi, se je slednjič vrnil. Mortija ga je molče sprejela, z resnim obrazom, a polnim skrivnega usmiljenja. Vedela je, da v takem položaju najraje izpije zopet kak požirek in pripravila je že steklenico žganja zanj.
„Natoci mi ga kozarček", je prosil s hripavim glasom, izpraznil dva, tri kozarce in se vsedel nato k delu.
Ves dan se je potem kesal, včasih tako zelo da ni mogel več zdržati in je vrgel delo v stran ter preklinjajoč dirjal po sobi ali pa se premetaval po postelji. Mortija ga je pustila pri miru, potem sta se zopet spravila,
V prvih časih je bilo v tej spravi nekaj nežnega, sladkega, sčasoma pa se je vse to porazgubilo in spravila sta se jednostavno le zato, ker jima je bilo vendar nemogoče, pet dni —
do prihodnje sobote — molčati.
„Ti se boš popolnoma" uničil z žganjem", je vzdihovala Mortija.
„To je že mogoče", ji je pritrdil Griška in izpljunil — z izrazom človeka, ki mu je popolnoma vseeno, če se uniči ali ne. „In ti boš' šla proč od mene" ... je pristavil navadno, spo-polnujoč sliko bodočnosti ter ji vprašujoče pogledal v oči.
Nekaj časa sem je pričela pri teh besedah povešati oči, česar popreje ni jtorila. Griška je preteče nagrbančil čelo, če je to zapazil, in skrivaj škripal z zobmi. V resnici pa je skušala Mortija še sedaj na vse načine pridobiti si zopet njegovo srce. Hodila je k raznim prerokinjam in čarovnicam in prinašala je od njih vsakovrstne čudodelne korenine in čarobno kamenje. Ko vse to ni nič pomagalo, je plačala mašo na čast sv. Bonifaciju, zaščitniku
zoper pijanost; med celo mašo, je klečala v nekem cerkvenem kotu in bridko jokala, moleč s tresočimi se ustnami brezbesedno molitev.
Vedno gosteje in gosteje pa se je je polaščalo napram Griški mrzlo čustvo sovraštva, ki je vzbujalo v njeni duši temne misli. Vedno manj se ji je smilil ta človek, ki' je pred tremi leti tako obogatil njeno življenje s svojim veselim smehljanjem, s svojo ljubeznivostjo in s svojimi zaljubljenimi govori ... '
Tako sta živela ta dva človeka, ki v dnu svojega srca nikakor nista bila hudobna, od enega dneva do dru-zega, pričakujoča nekaj izrednega, kar bi slednjič uničilo to grozno in nesmiselno življenje.
(Dalje prih.)
je izrekla globoko obžalovanje nad enostranskim in neresničnim obveščanjem krone od vlade, ker si moremo le tako razlagati izjavo cesarjevo, da sedanja vlada ne dela protislovanske politike in da vodi svoje posle pravilno in nepristransko. Pri tem se je opozorilo na vse Slovanom sovražne čine" sedanje vlade: na javne in tajne poštne odloke, na krivična imenovanja pri vodilnih mestih podržavljenih železnic, na si-stematičnoponemčevanje pri imenovanju uradnikov na Južnem Štaj erkem in Koroškem in na ponemčujoče delovanje drž. železnic na severu in jugu monarhije, na dunajske izgrede in sankcijo nemških je-) zikovnih obrambnih zakonov, na koncesijo bosanske agrarne banke, na uradniška imenovanja sploh, kakor so se ' upeljala na zahtevo nemšk. ministra rojaka in nemških uradnih svetov, na jezikovni in okrožni zakon — sploh na vse, kar je prisililo češka ministra, da sta izstopila iz ministerstva. Izreklo se je najglobokejše obžalovanje, da se izrablja autoriteto krone za utrjevanje stališča sedanje vlade in za tendencijogni upliv na sklepe političnih strank. Izreklo se je to obžalovanje ne le iz ozirov na ustavo temveč predvsem zaradi tega, ker trpi autoriteta krone, katero bi se moralo iz ozirov na državo varovati, v očeh slovanskega prebivalstva, ki je vsled omenjenih vladnih činov itak že do skrajnosti razburjeno.
v Rekonstrukcija kabineta. Stapinj-skijev pritisk v Poljskem kolu je rodil že svoj sad: kolo je spremenilo smer svojih pogajanj in se bode ta teden trudilo doseči rekonstrukcijo kabineta. O spremembi vladnega sistema se sedaj več ne govori., Kršč. socijalci izjavljajo, da bi bili za rekonstrukcijo, toda samo v taki obliki, ki bi ne „poniževala" nemških naprednjakov. In krogov čeških poslancev se sliši, da bi bili v slučaju rekonstrukcije pripravljeni dovoliti vladi začasni proračun, rekrute, nove davke (!) in trgovinske pogodbe; morali bi pa Slovani dobiti v takem slučaju 6 ministrov in sicer Čehi 3, Poljaki 2 in Jugoslovani 1 portfelj. Jutri se prično posvetovanja znova in sicer se posvetujejo nemški naprednjaki in kršč. socijalci z Bienerthom in Glom-binjskim.
v Slovanski blok. Nekateri politiki sklepajo iz postopanja posi. Stapinj-skega v Poljskem kolu, da ni več daleč čas, ko se bode kolo razbilo in ustvaril slovanski blok v avstrijskem državnem zboru. Kriza v Poljskem kolu je za sedaj vsled spretnega nastopa načelnika Glombinjskega sicer odgodena, a ne da se nikakor več preprečiti. Dosega velikega slovanskega bloka, ki bi štel nad poldrug sto članov, bi bila krona prizadevanju za združitvijo slovanskih strank v Avstriji.
v Prva bitka med Justhom in Kos-suthom se je vršila minulo soboto v ogrskem državnem zboru. Justh je bil sicer poražen, ker je bil izvoljen za predsednika zbornice košutijanec Gài, ali za njega je glasovalo 157 poslancev, kar pomenja lep uspeh. Gài je dobil 84 glasov Kossuthove stranke, 80 ustavne stranke, 29 klerikalne in 8 raznih malih frakcij, skupaj torej 201 glas, dočim je za Justha glasovalo 120 njegovih pristašev, 30 opozicijonalcev na levici 2 madžarska in 5 srbskih radikalcev, skupaj torej 157 glasov. Hrvati, katerih je 26, so oddali prazne glasovnice, narodnostne stranke (Slovaki, Ru-muni in Srbi) pa se volitve sploh niso udeležili. Ako bi to storile, bi bila izvolitev Gàlova zelo dvomljiva. Košuti-janci imajo torej večino — Ki je pa zelo majhna in jo lahko spravijo Hrvati ter narodnostni poslanci takoj v nevarnost. Pri volitvah podpredsednikov je došel drugi kandidat Kossuthove
skupine celo že v ožjo volitev zjednim Justhovcem. Od 376 oddanih glasov sta namreč dobila košutijanca Nagy. in Ra-kovszky 195 oz. 183 Justhovca Bat-tyany in Merey pa po 152 glasov; potrebna je bila torej ožja volitev, šele v kateri je bil izvoljen Rakovsky. Kos-suthova skupina prevzeme vlado, ali jasno je da s tako močno opozicijo ne ne bode mogla shajati in bodo potrebne nove volitve.
„Hrvatska Narodna Zajednica" in Muslimani v Bosni in Hercegovini. Zadnja št. „Hrvatske zajednice", glasila dr. Mandiča, govori v uvodnem članku „Mi in Muslimani" o razmerju nekle-rikalnih bosanskih Hrvatov nasproti Muslimanom. Izjavlja, da so njih simpatije na strani naprednih Muslimanov, kojih glasilo je „Muslimanska Svijest", in to zato, ker so v tej stranki, četudi je danes še med Muslimani v manjšini, Hrvati ki se javno kot taki priznavajo, dalje pa je v tem taboru elita muslimanske inteligence, ki je naravni voditelj naroda. Da „Hrv. Nar. Zaj." ne more biti na strani reakcijonarne muslimanske stranke, koje glasilo je ,.lfu-savat", je jasno, ker ta stranka odločno nasprotuje hrv. državnemu pravu, t. j. združitvi Bosne in Hercegovine z drugimi hrvatskimi deželami v edinstveno državo, ravnopravno Avstriji in Ogrski (trijalizem), nasprotuje torej temeljnemu načelu hrv. nar. programa.
Dnevna kronika.
v Mednarodni socijalistični kongres
se vrši 1. 1910. v Kodanju na Danskem, v Ali poljski ali ruski jezik? Dne
9. prošlega meseca so imeli moravsko-češki učitelji srednjih šol svoj shod v Brnu. Po referatih so sklenili, da bi se naj na moravskih čeških srednjih šolah uvedel obvezen pouk v poljščini. Predlog pa ni bil ednoglasno prodrl. — Manjšina (čudno!) je namreč bila zato da bi se uvedel ruski jezik. Odločiti ima seja centralnega društva.
v Proti nagluhosti. Zadnje čase uporabljajo za ozdravljenje nagluhosti fiblolysin, ki ima to lastnost, da mehča in odlušči brazgotine. Nagluhost je namreč največkrat posledica zabrazgo-tenja. Fibrolysin se uštrkne pri ušesu pod kožo. Dr. Erbstein v Petrogradu poroča o 14 slučajih, kjer je on bolnike tako zdravil. 6 nagluhih ki so trpeli radi kroničnega katara v srednjem ušesu, je ozdravil do dobra. 0d4nadalj-nih so postali boljši pri isti bolezni, ki pa niso imeli brazgotin na bobnični mreni, sta postala dva zdrava. Nobenemu se ni uštrkavalo več kot dvajset krat, pa tudi nobeden ni čutil nikakih drugih posledic, le dva sta trdila, da jih je na dan injekcij bolela glava.
z Volitev odbora hrvatskega aka-demičnega podpornega društva na zagrebškem vseučilišču se je vršila v četrtek 11. t. m. Prodrla je kompromisna kandidatna lista naprednih, fran-kovskih in starčevičanskih akademikov z 176 glasovi proti listi klerikalnih dijakov, ki je dobila 42 glasov (z bogo-siovci vred). Klerikalci so šli v boj pod geslpm: U ime Boga, a tko je protiv nas, ta je protiv Boga! No torej!
z Raba rodbinskih imen. Mnogokrat se zgodi, da se kaka ženska, ki ima kako obrt ali trgovino, omoži, a vkljub temu pa vodi svojo obrt ali trgovino pod svojim prejšnjim rodbinskim imenom. Zato je izdalo zdaj trgovinsko ministerstvo odlok, v katerem se v smislu § 92. splošnega državljanskega zakonika izreka, da je ta praksa protipostavna in da ni nobena omožena imejiteljica take obrti ali trgovine upravičena, se posluževati kakega drugega imena, odn. priimka kakor onega, ki ga je dobila po možu. Iz praktičnih vzrokov trpijo pač še oblasti prakso, da se sme poleg tega imena še pridjati „rojena N. N."
z Orožne vaje pri domobrancih. Domobransko ministerstvo je z ozirom na orožne vaje v 1. 1910 med drugim odredilo, da se neaktivno moštvo 11. in 12. službenega leta, v kolikor nima nadomestiti kake prejšnje orožne vaje, ne sme vpoklicati k vajam; dalje pa se imajo vsi, ki morajo še leta 1910.
opraviti kako orožno vajo, vpoklicati bodisi od srede jnnija do srede julija (1. perijoda), bodisi od srede avgusta do srede septembra (2. perijoda). Vsak si lahko izbere perijodo, ki mu je ugodna z ozirom na njegove gospodarske razmere.
v Nov srbski list v Mostaru. Srbi dr. Ljubomir Peleš, Ljubomir Oborina in Dušan G. kovič ustanove v Most«ru nov list „Rad". Program listu bo: zedi-njenje s Hrvatsko in sloga s Hrvati.
„Hrvatski demokrat". Pod tem naslovom prične s 1. dee. v Zagrebu izhajati politični mesečnik, ki se bo v glavnem bavil ' z madžarizacijo na Hrvatskem. Cena posameznemu zvezku 50 vin brez poštnine.
v Povišanje tarifov na južni železnici. Lokalni tarif za blago je potrdilo železniško ministerstvo. Tarif velja za celo mrežo južne železnice na Avstrijskem in Ogrskem in se bode kmalu objavil.
u Nesreča na morju. Včeraj 14. tm. zjutraj je trčil angleški parnik „Onda" blizu Singapore ob poštni parnik „Laseyne", namenjen v Singapore. Slednji ie jel v par minutah toniti. „Onda" je rešil 61 oseb in se vrnil v Singapore. Utonilo je 7 evropskih častnikov, ter 88 pasažirjev domačinov.
u Pisateljica grofica Kiinckowström
je v Monakovem umrla. Rojena je bila 1. 1850. Spisala je celo vrsto romanov.
u Velika nesreča v rudniku. V rudnike St. Paul Coal kompanije v državi Jllinois se je zgodila silna eksplozija. Po izjavah rudniških uradnikov je zasutih 400 rudarjev. Rudnik je v plamenih. Včeraj so izkopali šele 12 trupel. Večina delavcev je Avstijcev in Italjanov.
n „Veleizdajski" denar. V petek popoldne je vdrla policija v Zagrebu v uredniške prostore „Pokreta" in „Srbobrana" ter izvršila hišno preiskavo, češ da uredništvi nabirata prispevke za srbske „veleizdajalce". Pri „Pokretu" so konflseirali 31 K, pri „Srbobranu" pa 500 K. A ta denar niti ni bil nabran za „veleizdajnike", ampak kot odškodnina s strani somišljenikov za neprestane zaplembe teh listov.
u Steinheilova — oproščena. Senzacionalna parižka pravda, ki jej je bila zadnja leta jednaka samo Dreifu-sova, se je v nedeljo ob 2. uri zjutraj završila. Steinheilovi je predsednik sodišča naznanil oprostitev, za katero, so glasovali porotniki z 9 proti 3 glasovi. Po proglasitvi sodnega zaključka so se začele burne demonstracije, deloma za deloma proti obtoženi. Glasili so se klici: „To je smrt justice, ni več sodnikov na Francoskem" — in drugi.
Štajerske novice.
d Mladinski shod v Župelevcu.
Včeraj se je vršil prvi naravnost veličasten mladinski shod v Posavju. Prihiteli so iz Bizeljskega, Kapel in Do-bove vrli kmečki mladeniči in mladenke, da slišijo, kaj namerava doseči Zveza slov. napredne mladine. Veliki Janeži-čevi prostori v Župelevcu so bili natlačeno polni; poleg mladine so došli namreč tudi mnogi stariši in drugi somišljeniki, da izrazijo svoje zanimanje in veselje nad novo organizacijo. Shoda se je udeležilo vsega skupaj do 300 ljudi, nad dve tretjini mladine. V predsedstvo sta bila izvoljena g. nadučitelj iz Kapel, Jos. Pečnik in mladenič Ivan Toporišič iz Dobove; zapisnikar je bil mladenič Strahovnik iz Dobove. Prvi je povzel besedo ureduik Janko Leš-ničar, ki je prihitel na shod iz Celja, in razložil v enournem navdušuj očem govoru delo in cilje Zveze slov. napr. mladine. Povdarjal je še posebej, da je dolžnost zavednih kmečkih starišev, da tudi sami navajajo mladino k pristopu v to organizacijo, katera bode v odlični meri gojila stanovsko in narodno vzgojo naše kmečke mladine. Govor so zboro-valci sprejeli z velikanskim navdušenjem; kako je šla fantom in dekletom misel naše napredne mladinske organizacije do srca, je pokazala cela
vrsta govorov in uapitnic fantov iz posameznih vasi. Človek je moral biti ponosen in vesel, ko je gledal to mladino, ki se je na klic tovarišev in to-varišic iz Savinske doline tako čvrsto oklenila naše slovensko-napredne zastave! Kvišku srca — in na delo! Mogočno vojsko mladih čvrstih sil budimo — vsi napredno misleči krogi, podpirajte nas pri tem delu! G. naduč. Pečnik je v lepih besedah razložil fantom, kako in zakaj se imajo posluževati ljudskih knjižnic, ter jih navduševal za izobraževalno delo sploh. V pripravljalni odbor za krajevno organizacijo so bili izvoljeni tt. Blaževič Janez (Kapele) za predsednika, Ivan Toporišič (Dobova) za tajnika in Škof Kari (Sušica) za blagajnika; tt. Rožman Franc (Gregovci), Požar Vinko (Kapele) in Zaje Ivan (Dobova) za odbornike. Dekleta, katerih je bilo tudi lepo število navzočih, bodo svoje zastopnice še le pozneje imenovale. V prijateljskem pogovoru in s petjem narodnih koračnic ter pesmi se je končal shod — ki je bil najlepši in najtočnejši odgovor na ostudno obrekovanje, katerega si je privoščil zadnji teden o Z. S. N. M. od duhovniške roke pisani „Slovenski Gospodar". Gospodo v Mariboru obhaja strah pred nami — zato se brani z orožjem, ki je vredno njene srčne vzgoje in njenih političnih ciljev.
o „Vražja misel". Sinoči se je na našem odru v celjskem Narodnem domu pojavila prvič „Vražja misel". Igra je nemškega porekla in obravnava zakon, o katerem se ne ve, jeli sploh zakon ali ne. Snov ji je vzeta iz velikomestnega življenja in povsem banalna, obrabljena. Cela igra je brez prave vsebine, je pravzaprav le množina hitro se menjajočih slučajev in pripetljajev, ki se vršijo z velikansko naglico in so preračunani le za hipni efekt na gledalce. S tega stališča je seveda tudi igra bila pisana in reči se mora, da zna pisatelj držati na ta način gledalce prav dobro v šahu, seveda če so igralci tu, ki posamezne tipe dobro pogodijo. To se je včeraj našim vrlim diletantom v polni meri posrečilo. Slanina žena Friderika se „pozna" s pl. Visečem, čemur pride Slana na sled. Kar nenadoma, tako rekoč brez vzroka odpotuje vsa rodovina v Hamburg. — Slanin stričnik Slun, medicinec višjih semestrov, se pripravlja na izpite in njemu preda Slana ključe in oblast v hiši. Mesto študija nastopi doba lahko-živja. Z besedo in dejanjem podpira sluga Vrana svojega novega gospodarja. Slun mora plačati neke dolgove in da zamore to, da vse sobe v najem za kratek čas, kajti v treh mescih se ima vrniti stric. V stanovanje pridejo komponist Šibica, rentje Ljubin, Snober in subreta Oritanska. Nekateri so mu morali plačati naprej, z drugimi, ki so mu bili bolj po godu, je imel potrpljenje. Razmerje med vsemi je postalo tako zavozlano, da se slednjič ni vedelo kako in kaj. — Nenadoma pa se vrne Slana, ubogi Slun je brez pomoči, ker izve in vidi stric, kako so se slavile orgije v njegovi odsotnosti. — Glavnih ulog je bilo pet in te so zavzemale igrino vsebino tako popolno, da se druge nikakor niso mogle uveljaviti, ker so bile preneznatne. dasi sicer v priznano dobrih rokah. Če bi me kdo vprašal, kdo je najbolj igral, bi mn ne vedel odgovora: Dejstvo je, da so se Oritanska (ga dr. Kukovčeva), Adebert Ljubin (g. Salmič), in Vrana (g. Ter-ček) prekašali od prizora do prizora. Bila je Oritanska subreta čisto svoje vrste. Vse je občudovalo njen graci-jozni nastop, njeno veščo igro in česar ne smem pozabiti omeniti, ustvarila je na našem odru docela nov tip subrete. Do sedaj smo mislili, da mora biti sn-breta razposajena, lahkoživa iu — da
se tako izrazim — podivjana osebnost. Gospa dr. Kukovčeva nam je pokazala, da tega nikakor ni treba, pač pa da se taka nloga lahko dostojno izvede in s tem bolj vpliva. Zdelo bi se, kakor da je nprizoriteljica bila nekod preveč rezervirana, kar je pa zopet moralo biti, ako je hotela kavalirja Ljubina držati na uzdici. Rentir Ljnbin je bil v pravih rokah (g. Salmič). Lahkoživec skoz in skoz, blagodušen, razsipen po svojih močeh, zvit lisjak, ki vara svojo žeuo, kadar more, pri tem se pa čuti užaljenega in uničenega, ko izve, da tudi ona ni — „kakor bi morala biti". G. Salmič je kakor vedno, svojo ulogo izborno doigral; nikjer ni bilo opaziti opešanosti, ki se proti koncu rada pojavi tudi pri priznanih igralcih, nasprotno, g. Salmič je postajal z igro vedno močneji |in ga je slednjič uloga tako obvladala, da je sem ter tje zgrabil morda za kako pointo, katero je večkrat celo preveč izrazito prikazal. Sluga Vrana (g. Terček) je bil pravi pravcati lakaj. Dobro rejen, zanikern in lahkoživ lenuh, ki je delal čast la-kajski tradiciji. Dobro živeti na troške drugih in nič delati, to je lepo. Povsod ve pomagati, v zadregi ni nikoli brez sveta. Njegove kretnje, način govora, vsa mimika je bila izborna. Za trenutek je človek res mislil, da vidi livrl-ranega slugo, izlasti ko sta pila z bogo- in svetožalnim komponistom Šibico (g. Rotter) šampanjec. G. Rotter nam je kot izvrsten mimik pokazal, kaj napravi iz človeka muzika. Uniči ga. stori nervoznega, da ga trga nekaj, kot bi ga trlo, da se zvija, kot bi mu telo spreletaval električni tok. Revež Šibica trpi na nečem neznanem, naj-brže na kaki duhoviti muzikalni ideji, ki se še nI preobrazila v opus. Ta mu ne da mira ne pokoja; poda mu ga šele šampanjec. In brezbrižni medicinec Slun ? Gotova bo, če bo šlo z proučevanjem medicine tako naprej, študiral še 20 semestrov. Mladega moža, ki je s ključi dobil oblast nad stričevo hišo, je prav dobro podal g. Meglič. Vloge Slanina (g. ar. Kalan), Friderikina (gca Anka Vrečerjeva), Emina (gca Marta Hrašovčeva), Snobrova (g. Vargazon), Veronika (g. dr. Kalanova), Evina (g. Melanija Sernečeva), pl. Visca (g. Zepič), Majerjeve (gca Angela Pust), Popova (g. Pere), eksekutorjeva (g. Konjicija) pismonošina (g. Pere) so deloma nepotrebne, izlasti nekatere na koncu imenovanih, deloma pa stojijo bolj v ozadju. Izvedene so pa bile splošno dobro in to ne morda samo slučajno, kar bi se lahko pripetilo, ampak videlo se je, da igralci in igralke delajo z voljo, da hočejo nekaj nuditi. Nedvomno se opazuje pri naših dile-tantih velik napredek, ki nam obeta, da se bodo čutile naše moči, ki smo jih včeraj na odru videli, obvezane, nastopiti tudi v bodoče! To pa bo moralo kmalu zopet biti, in — želimo, da nastopijo vsi imenovani. Pohvalno moramo tndi omeniti salonsko godbo, ki se naj pridrži za bodoče, ker bo tvorila močno privlačno silo. — Čujemo, 'da pridejo v kratkem na naš oder „Legijonarji" in „Rokovnjači".
o Izvanredni občni zbor zveznih podjetij v Celju. Zveza slov. posojilnic kot lastnica tiskarne in trgovine s papirjem v Celju ima izvanredni občni zbor v četrtek 18. t. m. ob 2. uri popoldne v Celju v posvetovalni1 dvorani posojilnice v Celju. Na dnevnem redu je odobritev bilance.
u „Na jaktualneši" slovenski dnevnik je vsekakor — vsaj po lastnem zatrjevanju — ljubljanski „Slovenec". Dne 22. okt. t. 1. smo imeli mi v rubriki „po svetu" notico o Štefanu Korenu, ki je v Zagrebu umrl in zapustil tamošnji cerkvi sv. Petra 30000 K. To notico je prinesel „Slo-
venec" srečno dne 13. tm. med — dnevnimi novicami. — Dne 13. tm. ima „Slovenec" iz Zagreba sledečo „vele-zanimivo" brzojavko: „Danes se je izvedelo, koliko je stal proces zoper Srbe. Stal je vsega skup 342.719 K. „Samo za stenografe je šlo 60.000 K. Nastič je dobil kot pričnino skupno 15.000 K." Mi smo pa imeli v „Nar. Dn." z dne 6. tm., torej en teden poprej, sledečo notico v „Dnevni kroniki" : „Stroški veleizdajskega procesa znašajo do konca oktobra 342.719 K 29 v. Sam Nastič je pobral 15.000 K, tisk stenografskega zapisnika pa tudi stane krog 60000 K." — Vraga, pa naj še kdo reče, da niso pri „Slovencu" aktualni. — Dne 13. tm. smo imeli med „Primorskimi novicami" vest o podčastniku Zaveršniku v Puli, ki je v javni hiši zabodel v prepiru slikarja Logerja. „Najaktualnejši" slov. dnevnik ima to vest sicer tudi isti dan, pa kot najnovejše med —brzojavkami. Enako tudi vest o zopetni otvoritvi Ferrerje-vih šol na Španskem, ki jo imamo mi v političnem pregledu, „najbolj informirani" slov. list pa med — brzojavkami. — Najaktualnejša pa je vsekakor vest „Slovenca" z dne 13. trn., da bo v ljubljanskem „Unionu" dne 16. tm. „veliko ljudsko predavanje v spomin stoletnice bitke pod Grunwaldom. — Smola je samo to, da letos ni ne sto- niti petstoletnice bitke pri Grun-waldu; „vseslovenski" politik dr. Brejc se je s „Slovencem" vred nekoliko zmotil. Vsevednemu „Slovencu" priporočamo, da si prečita zasmehljive opazke v poljski reviji „Swiat slowi-anski" o njegovi ignoranci. Na istem vseslovenskem shodu, ki se je vršil baje tudi v spomin bitke pri Grun-waldu, niso vedeli datuma te bitke!
o Zadružni zakpn na vidiku. Iz najzanesljivejšega vira izvemo, da je glede spremembe zadružnega zakona pričakovati odločitev, brž ko se začne redno delovanje državnega zbora. — Vlada je pripravljena opustiti nekatere prestroge določbe prvotnega načrta, na drugi strani so pa zastopniki zadružništva izjavili, da se ne bodo upirali določbam novega zakona glede glasovalne pravice članov zadrug. Dovoljeno bode sicer, da bode posamezni član zadruge smel imeti gotovo število zadružnih deležev m jednako število glasov. Popolnoma je pa izključeno, da bi smela katera posojilnica imeti več vrst zadružnih deležev, tako da bi le imetniki velikih deležev imeli pravico glasovanja na občnem zboru. Akoravno odobravamo, da se bode onemogočilo, da bi v bodoče eden ali dva gospoda razpolagala na občnih zborih čez absolutno večino, dočim desettisoči, ki jamčijo neomejeno, ne pridejo do besede, vendar treba velike previdnesfi, da ne doživimo neprijetnih presenečenj. Zato opominjamo k največji paz-nosti, da nas važni trenutek ne najde nepripravljenih.
o Nov slovenski odvetnik v Ormožu. Kakor čujemo, se naseli v Ormožu kot odvetnik starosta celjskega Sokola g. dr. Gvidon Sernec iz Celja, sin odvetnika dr. Josipa Serneca. Prevzame pisarniške prostore Umrlega odvetnika g. dr. Omuleca. Čaka ga mnogo dela tudi kot politika v narodnem in vsakem oziru.
o Med Ornigove častilce je šel za župnikom Merkušem tudi župnik in dež. posi. Ozmec. „Štajerc" ponosno pripoveduje, da je na nekem sestanku glede melioracijskih del na Dravskem polju branil župnik Ozmec Orniga pred napadi zavednega narodnjaka iz Ptujske gore g. Kupčiča. „Štajerc" poroča, da je g. Ozmec hvaležno priznal Or-nigovo delo in da se mora imeti zaupanje do njega. Brez nadaljnega komentarja! Pričakujemo samo, kako ga
bodo mariborski listi zagovarjali. Najbrž tako, da smo — mi krivi tega, milo povedano, političnega škandala!
o Iz notarskih krogov. Pravosodni minister je premestil notarje: dr. Fr. Geymayerja iz Radgone v Feld-bach, dr. Alberta Beerà iz Arveža v Radgono in dr. Karla Kindla iz Man-tern v Arvež.
o Poštna vest. — Pri poštnem uradu pri Gornji Sv. Kungoti je raz-našanje pošte po vaseh sedaj tako na novo urejeno, da se dostavljajo pisma tudi pri hiši župana Hladèta pri Sv. Križu in v Baberlhofu pri Sv. Jurju na Pesnici.
o Ljubezniv celjski policaj. — V noči od sobote na nedeljo so peli neki fantje iz Gaberja proti domu. V mestu so imeli najbrž kak nastop s policijo, ker je do maksimiljanske cerkve priletel za njimi nek dolgi policaj in udaril s sabljo železničarja Jos. Gorjanca tako, da mu je presekal lice od ust do ušes. Gorjanca so morali odpeljati v bolnišnico. Nastane sedaj vprašanje, kaj ima policaj iskati izven mestnega ozemlja? In ali je imel zadosten povod ,"za tako težko rano, ki lahko Gorjanca na kak način pohabi za zmiraj ? Ali je bilo to le maščevanje nad slovenskimi fanti iz Gaberja? Zopet vzrok več za našo zahtevo po podr-žavljenju celjske policije. Te razmere gotovo nimajo para v Avstriji.
o Novi tarifi Južne železnice. — Predvčerajšnjim je bilo ravnateljstvo Južne železnice obveščeno, da je železniško ministerstvo dovolilo nove višje tarife za tovorni promet. Več o tem jutri.
o Zavarovanje privatnih uradnikov. Politična oblast je odločila, da diurnisti, ki samo prepisujejo, niso podvrženi zavarovanju privatnih uradnikov.
o Šolar je izginil. Franc Obran, učenec 2. razreda ptujske okol. šole, se je oddaljil 11. t. m. od doma, Obra-novi stanujejo v Kanižkem predmestja 86, in se ni več vrnil. Franc Obran je 8 let star, govori samo slovenski, ima rujave lase, zelenkast klobuk, dobre čevljičke, rudečepisano srajco in predpasnik. Kdor dečka zaloti, ga naj vrne starišem ali pa ptujskemu magistratu.
o Samomor blaznega. Dne 11. t. m. ob petih popoldan, si je prerezal 66 let stari Franc Kosjek od Sv. Petra pod Sv. Gorami, ki je bil zadnje čase v ptujski hiralnici, z britvijo žile na vratu in je izkrvavel. Našli so ga mrtvega v hiralnični celici, kamor so začasno spravili one, pri katerih se je pojavila hipna divjost.
o Železniškega shoda v Hart-bergu, ki se je vršil včeraj v prilog gradnji železnice Gleisdorf-Hartberg, se je udeležilo nad 4 tisoč ljudi. Navzočih je bilo 9 poslancev, naprednih, socijalističnih in klerikalnih. Tako delajo Nemci za skupne gospodarske zadeve, mariborsko škofovo časopisje pa o enakih ravno sedaj tako zelo potrebnih prireditvah na Sp. Štajerju niti noče pisati!
o 140 kron je ukradel 17 letni hlapec Andrej Greifoner doma iz Sp. Veličine, svojemu gospodarju Iv. Flu-cherju v Ploderšnici (občina Sv. Jakob v Slov. Gor.). Obsojen je na 6 mescev težke ječe.
o Razvanje. O nadučitelju Atzlerju piše Marburgerica, da je bil od leta 1834 do 1897 član in tajnik Ciril-Me-todove podružnice v Marenberku, ob enem pa član Schulvereina, od katerega je dobil podporo.
o V Mariboru je umrl 12. t. m. vpokojeni inžener juž. žel. J. Egel v 75. letu starosti.
o Pri Sv. Petru niže Maribora so našli v Dravi .žensko truplo, ki je imela na vratu tudi rano. Komisija je konstatirala, da je smrt nastopila šele
v vodi. Sodi se, da je samomor. Identitete se ni dognalo. Ženska je stara kakih 55 let in je 161 cm visoka, precej močna, okroglega obraza.
o Sv. Lenart v Slov. Gor. Blizu Gočove so našli v Pesnici pri mlinu posestnika Rajšpa truplo kakih 20 do 24 let starega moškega srednje velikosti. Sodi se, da je iz delavskega stanu. Identiteta se ni mogla dognati.
o Veliko veselico v Skalni kleti priredi v nedeljo, dne 21. novembra 1909 tamburaški in pevski zbor Slov. del. podp. drutva v Celja. Začetek ob 4. uri popoldne, vstopnina 50 vin. — Sporedi se dobe pri blagajni.
o „Schlachthofdliektor". Ta pom-pozni naslov so dali mariborski mestni očetje v zadnji seji Obč. sveta upravitelju klavnice Kernu. „Untersteirisčhe Volkszeitung" se iz tega krvavo norčuje, češ da mesarji pred tem uradnikom zaradi novega naslova ne bodo imeli prav nič večjega rešpekta. Bo menda res!
o Samomor. V Studenca (Kaltenbrunn) pri Radgoni se je ustrelil 9. t. m. železniški uradnik Obal iz Budimpešte, ki je radi prepirov s svojimi predstojniki kvitiral službo. To dejstvo in bolezen ga je napotila k obupnemu dejanju.
v Čitajte, čujte! Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpošilja te dni slovenskim občinam in denarnim zavodom prošnje za podporo, ki se glase: Slavni odbor! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani si je postavila nalogo, povsod, kjerkoli je slovenska mladina v nevarnosti, da jo naši narodni nasprotniki v nemških in italjan-skih šolah potajčijo, zlasti ob naših mejah, ustanavljati šole in otroške vrtce, kjer se ves naraščaj potem vzgaja in poučuje v slovenskem duhu. Vsak bla-gomisleč Slovenec, komur je količkaj mar, da se ohrani naš narod tamkaj, koder je naseljen od pamtiveka, bode na vso moč pospeševal vzvišene namene dražbe sv. Cirila in Metoda in jo tndi dejansko podpiral. Družba ima res vedno več dohodkov, a stroški so tudi vedno večji ker naraščajo od meseca do meseca. Letos, to je za čas od 1. januarja do 31. oktobra 1909. 1. je dražba sv. Cirila in Metoda že za 15.549 K 24 vin. več izdala, kakor prejela, ter j« bila primorana pokriti ta primanjkljaj lz blagajniškega prebitka iz leta 1908. To da veliko misliti! Da bode družba mogla nadalje plo-donosno delovati, se bodo morali dohodki znatno povišati. Zato se obrača podpisano vodstvo do slavnega odbora z iskreno prošnjo za denarno podporo, želeč, da bi se veledušno spomnil naše uboge slovenske dece, ki ji preti nevarnost potujčenja. Pri sestavi proračuna, ozir. določevanja razdelitev podpor, blagovolite določiti kak dar v prid prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda, ter izvolite tudi označevati svoje uradne spise, pisma, račune itd. z narodnim kolkom. Naši nasprotniki, nemški „Schulverein", Südmark", „Lega nazionale", in draga bojna društva pritiskajo na nas jz ogromno silo. Nemci nabirajo za zloglasni Roseggerjev sklad ter so nabrali že nad 1,000.000 kron. S tem skladom in svojimi rednimi dohodki, ki znašajo vsako leto od 1—2 miljona, nas hočejo po malem uničiti, Neobhodno je potrebno, da vsak Slovenec ter vsako društvo, oziroma občina, posojilnica itd. — brez ozirov na politično mišljenje — po svojih močeh podpira družbo sv. Cirila in Metoda, da bode mogla uspešno vršiti svojo sveto dolžnost. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 31. vinotoka 1909.
Kupujte narodni kolek!
Kranjske novice.
a Protekcija na korist klerikalcem je v naši ljubi Avstriji v polnem cvetu. Najlepše pri celi stvari pa je, da se pristojni krogi poslužujejo pri tem celo uradnih izjav. V Ljubljani je šel ravnatelj pošte g. Leban v pokoj in razpisala se je ta služba za 8. či-novni razred, namesto za 7., kakor je mesto sistemizirano. S tem se je hotelo odstraniti kompetente, ki so starejši nego klerikalec Štrukelj, ki je to mesto dobil. Pa še naj kdo reče, da ne odločuje v Avstriji le stvarnost in pravica!
a Službo višje deželne babice nameravajo ustanoviti na Kranjskem. Cujemo, da se bo potegoval za to službo škof Jeglič. Baje je s knjižico „ženinom in nevestam" položil tozadevni izpit.
a V Rožni dolini pri Ljubljani je umrl g. Mihael Jeločnik, soosnova-telj del. pevskega društva „Slavec".
a Glasbena šola v Kranju prične šolsko leto 1909/10 s 1. decembrom 1.1.
a V Idriji je umrla gospa Fani Lap ajne,* trgovka in posestnica, stara 46 let, vrla somišljenica narodnona-predne stranke.
Koroške novice.
v Sokol v Borovljah lepo napreduje. Število telovadcev vedno raste. Nekaj jih je pristopilo, ki so bili prej pri nemškem „Turnvereinu". V kratkem se ustanovi ženski odsek.
v Društvo Vsenemcev !na Koroškem je imelo včeraj izvanredni občni zbor v Beljaku.
v Nemškonacijonalno pol. društvo za Koroško ima danes v Celovcu občni zbor.
v Srebrno poroko obhajata 18 tm. v Celovcu realčni profesor Ebenhöch in gospa.
V Gospi Sveti se je 4 letni Kras-snig igral z vžigalicami in povzročil požar, ki je uničil hišo in hleve posestnika Fr. Šturma.
v Y Vrbi pri Celovcu so zaprli hišnega posestnika Herzela in delavca Janeschitza zaradi nravnega hudodelstva po § 129. k. z. Herzele je svojo žrtev najprej omamil, nazadnje ji pa še ukradel listnico s 30 K.
v Grebinj. Naše nemškutarje silno jezi, da stavba „Narodnega Doma" vkljub njihovemu protestu p|ji pol. oblasti lepo napreduje. Kaj je pravi vzrok jeze,so izdali v zadnjih „Freie Stimmen": Slovenci ne bodo več polnili grebinj-skim nemškutarjem žepov. Da, da, tu se
—	nemško navdušenje neha in se prične
—	nemška zavist in maščevalnost!
a Koroški deželni šolski nadzornik Benda je vreden naslednik svojih prednikov Gobanca in Palle, da, v nekaterih ozirih ju še prekaša. Bati se je začel, da ne bi slovensko učiteljstvo, ki ga je tudi na Koroškem od leta do leta več, začelo.vzgajati slovenske dece v smislu šolskega zakona, t> j. v slovenskem narodnem duhu. Zato se trudi nastavljati na šolah po slovenskih krajih čim največ nemških in nemško mislečih učnih moči, Slovence in Slovenke pa odriva v nemški del dežele. Le poglejmo, poslal je slovenske učiteljske kandidate (o tem smo že sicer poročali) Gabraca v Stali, Sokola v Št. Ulrich, Viternika v Zelt-schach, Wedenika v Rubland, Lakata v Zweinitz in učiteljico Mikuluš v St. Sebastian. V slovenske kraje pa je porinil 22 nemških učiteljev, oziroma učiteljic. Res krasne razmere!
Primorske novice.
d V Gorici je umrl podtajnik trgovske in obrtne zburniee Alojz Boškin. Bil je poitaljaričen Slovenec iz Mirna.
d „Primorska sokolska župa" se
ustanovi 21. t. m. Ustanovni občni zbor je v Gorici.	»
Dopolnilne volitve na Goriškem
za mandat splošne kurije po nedavno ponesrečenem klerikalnem poslancu Jeriču se vrše po poročilih goriških listov 19. decembra, morebitne ožje volitve pa 28. decembra. Naprednjaki se volitev udeležijo. Če zmaga tokrat* na-prednjàk, bi bilo razmerje mefl slov. poslanci 8 (klerikalnih): 6 (napredno-agrarnih).
d V Kanalu se osnuje v kratkem podružnica Nar. Del. Org.
d Zveza jugoslovanskih železničarjev lepo napreduje. Ustanovili sta se 7. t. m. že podružnici v Gorici in v Kanalu. V Gorici se je takoj prijavilo nad 60 članov.
d Učni minister grof Stürgkh je pomaknil ravnatelja in učitelja učiteljske pripravnice v Sežani, Alojza Bajca, v deveti činovni razred.
najnovejša brzojavno in telefonično poročila.
Dopolnilna volitev za državni zbor v Trstu.
a Trst, 15. nov. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi za državnozborski mandat Pagninijev je bil s 27 glasovi večine izvoljen laški liberalec dr. Pi-tacco. Slovenci so oddali enako število glasov kakor 1. 1907.
Razpuščen shod in demonstracije narodnih socijalcev v Pragi.
Praga, 15. nov. Včeraj so sklicali narodni socijalci na Žofinskem otoku v Pragi veliki protestni shod proti sedanji protislovanski vladi in sankciji jezikovnih zakonov. Posi. Stapinjski, ki se je imel udeležiti shoda, se je opravičil. Prvi > je govoril posi. Fresi. Ker je začel takoj po uvodnih besedah napadati cesarja, je vladni zastopnik razpustil shod. To je izzvalo silen vihar. Zborovalci so šli z vzdignjenimi palicami nad vladnega zastopnika in sklicateljem shoda se je komaj posrečilo vzdržati mir. Po shodu so se zborovalci, katerih je bilo nad 2 tišoč, postavili v vrste in so v čveterostopih korakali na Vaclavski trg, kjer je govoril pred narodnim muzejem poslanec Choc. Kasneje je poskusila množica vdreti na PFikope, kjer se je ravno vršil buml nemškega dijaštva. Policija je pa demonstrantom zabranila pristop na PFikopa.
Grof Stürgkh, bodoči minister ski predsednik?
a Praga, 15. nov. V nemških in čeških listih se pravi, da bode dosegla kriza ta teden svoj vrhunec in damo-ramo že resno računati s spremembo ministerstva. „Prager Tagbl." pravi, da je po zadnjih dogodkih v Poljskem kolu skoraj gotovo, da bode Bienerth de-misijoniral. V poučenih krogih smatrajo Bienertha že za bivšega miuisterskega predsednika in računajo z vso gotovostjo, da izbruhne kmalu oficijelna ministerska kriza. Kot prvi in resen kandidat velja za Bienerthovega naslednika naučni minister grof Stürgkh. Ta ima v Slovanski jed-neti mnogo prijateljev ;uplivneosebe delajo za njega. Monarh je obljubil Ogrom plačevanje v gotovini in novi kabinet bo imel to nepopolno zadevo pred parlamentom zastopati.
Odpotovanje japonsk. poslanika iz retrograda.
a Petrograd, 15. nov. Uradno razglaša ruska vlada, da se je japonski poslanik radi bolezni za kratek čas podal na Japonsko. Odpotovanje ni v nobeni zvezi s kako politično zadevo
Audience ogrskih ministrov na Dunaju, a Dunaj, 15. nov. Grof Andrassy se je podal dop. na dvor, kjer ga je cesar sprejel ob 11. uri v audijenci. Ob 1. uri je sprejel Kossutha. Po obeh audijencah se bode priobčil uradni ko. munike. Ni še gotovo, bode danes izrekel cesar odločilno besedo ali ne.
Pastirsko pismo toulouškega nadškofa.
Toulouse, 15. nov. Toulouški nadškof je izdal na svoje verne pastirsko pismo, v kateri obsoja ločitev cerkve od države in konfiskacijo cerkvenega blaga. O šoli pravi, da vlada v njej tlačanstvo (!).
Nesreča v rudniku.
v Cherry. (Illinois). 15. nov. Število rudarjev v gorečem rudniku se ceni na 250. Sodi se, da so že vsi mrtvi. (Glej notico v dnevni kroniki! Op. ur.)
Dva atentata. Buenos Aires, 15. nov. Ko se je peljal policijski prefekt Salcon skozi mesto, je vrgel nek 20 letni tujec bombo pod voz. Bomba se je razpočila in prefekt ter njegov tajnik, ki sta se peljaia v vozu, sta dobila tako težke rane, da sta umrla. Tujec si je pognal krogljo v glavo, vendar pa ga upajo ohraniti pri življenju. Mislijo, da je Rus.
v Ahmadabad, 15. nov. Ko se je peljal v soboto indijski podkralj Miuto popoldne s svojo ženo po mestu, je eksplodirala na ulici bomba, ravno ko je bil voz že mirno. Nekdo iz množice je vrgel tudi dve kopji za vozom, ki pa niste zadeli.
z Otto Bismarck, 12 let stari urnik bivšega kancelarja že 4 tedne trpi na omotici, kateri zdravniki ne vedo uzroka. Včasih je popolnoma zdrav in takrat obiskuje svoje inštruktorje, a na mah se ga zopet polasti njegova čudna bolezen.
LoterijsKe številke.
Dunaj, 15. novembra 1909 : 21, 68, 59 . 39, 75. Gradec, „ „	„ 30, 66, 24. TO. 17,
Iz sodne dvorane.
Poneverjenje in tatvina. V soboto se je pred mariborskim sodiščem zagovarjala 27 let stara blagajničarka Ana Bregant in trgovski pomočnik Ivan Ratnik, ki je tudi 27 let star. Uslužbena sta bila namreč pri trgovcu Kuharju v Mariboru, pa sta tako brezvestno manipulirala, da sta trgovca oškodovala za več sto kron. Spoznana sta bila krivima in obsojena, Ratnik na 18 in Bregantova na 13 mesecev težke ječe. Oba sta prijavila ničnostno pritožbo.
Po svetu.
Ravnokar je izšla!
! Samo za odrasle !
z „Za ženske pravice". Pristašica ženske volilne pravice je včeraj na bristolskem kolodvoru napadla z bičem za ježo angleškega trgovskega ministra Curchilla. Minister jej je iztrgal bič iz rok in jej ga je vrnil kot spomin. Žensko so zaprli. Neverjetno je, kaj že vse počenjajo te emancipirane pri-smode !
z Zaprli so samostan Immacolata Concezione pi i Como na Italijanskem, kjer se je odgojevalo 50 sirot, ker so baje 3 menihi čudno „odgajali" deco.
d Stražijo jih kakor zločince. Španska policija je za obisk portugalskega kralja Manuela v Španiji ukrenila ravno take odredbe, kakor italijanska ob priliki obiska ruskega carja. Od Badajoza do Madrida ni za železniško progo drugega kakor sam policaj in vojak. Od kolodvora do kraljevega grada bodo tvorile čete neprekinjeno špalir. Lastniki, hiš ne smejo davati oken v najem in nobenih neznanih oseb sprejemati. Nameravano parado so odpovedali, istotako gala-predstavo v operi.
z Konzul dr. Ivan Schwegel postane voditelj novoustanovljenega konzulata v Winipegu v Severni Ameriki.
z Slučaj za smeh. K nekemu zdravniku pride oče z 12 letnim sinom, češ, naj mu da zdravniško spričevalo, ker je sin vsled tepenja postal gluh. Zdravnik preiskuje; nakrai reče bolj tiho svojemu asistentu: „Ne morem prav notri videti; prinesite mi nož, da to odrežem". V tem trenutku plane dečko iz sobe in pusti osramočenega očeta samega. S kislim obrazom plača ta od zdravnika zahtevani znesek in mrmra pred sebe: „Ti hudiči vsi vkup držijo; nič se danes človeku več ne posreči".
Kritična razprava. I. zv. 30 vin., II. zv. 20 vin.
Spisal Anonymus. Naroča se v tiskarni v Kranju ali pri nekaterih knjigotržcih.
za špecerijsko trgovino
izvežban v občevanju s strankami, z dobrimi priporočili, se išče za takoj ali ob novem letu. — Ponudbe, ako mogoče z sliko, prevzame uprava tega lista pod napisom
Poslovodja v mestu'


Gospodična
ki je napravila trgovski tečaj, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi prevzeti službo kot blagajničarka. Gre tudi v kako pisarno. Vstopi lahko takoj. — Ponudbe pod šifro: K. S., Trbovlje 2.
542 3-3
-—-«-
Sprejme se takoj močan
učenec
z dobro šolsko izobrazbo pri Andreju Krošelju,
trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Dobovi pri Brežicah.
546 2-2
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št. 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—39 Cene nizke. = Postrežba točna.