Leto V.
Szombathely, 17. februara 1918.
Štev. 7.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .      6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb, v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye,
K tomi se more pošilati naročnino i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. - pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
I. postna.
Kda bi se Jezuš štirideset dni i štirideset noči posto, teda je zaglado.	Mataj. 4.
Post nalaga narava. Je-li či si betežen, ne moreš jesti? Post nalaga nevola, lakota, bojna. Je-li zmerjena je vsakomi, človeki i živini porcija? Tem bolje ma Gospod oblast nam post zapovedati, zapovedati, da od edne ali drüge jestvine se moremo zdržavati. Že vu paradižomi je prepovedo prvim roditelom, da bi jela iz dreva znanosti dobroga i hüdoga. Sam Jezuš Kristuš je nam vzgled dao. I Maticerkev je po njegovih rečah odredila post.
Kristuš nas vči, kak se moremo postiti. On se je dao prvle okrstiti i potem je šo vu podstino se postit. Ki se šče dobro postiti, more se prvle vu pokori očistiti. Kak Kristuš pravi: Namaži si glavo i zaperi si lice. Na dale Kristuš je šo vu püstino se postit. Opomba za nas, da či se postimo, ne včinmo to za volo hvale lüdih. Na dale Kristuš se je posto štirideset dni. Kak sv. Augustin razlaga, ostro se moremo postiti, kak nam zdravje dopüsti. I na slednje Kristuš je vraga s postom zavrno: Ne samo s krühom žive človek.
Kda narava betežniki post nalaga, šče ga ozdraviti. Kda nam država vu bojni meri krühšno porcijo, njeni cilj je, da vzdržimo, da živež vsem doide. I kda Maticerkev post zapovidava, velki cilj ma: dobro naše düše gleda. Zato je pa bloden guč: Ne pojém petka. Postimo se ne samo zato, ar nam Maticerkev zapovidava, nego postimo se za vekše cilje. Postimo se, da grehe steremo, k Bogi se zdignemo, napunimo se s jakostmi i dobimo vekivečno zveličanje. Maticerkev s rečmi sv. Gregora zahvalno pesem speva Kris-
tuša „ki s telovnim postom grehe zadüši, pamet zdigava, jakost deli i najem da.“ Tak naj bode. Amen.
Mirovno pogajanje v Bresti Litovskom.
1. Febr. V imeni ukrajinske ljudske republike je govorio Ssevrjuk. Naznano je, da so razglasili Ukrajino za samostojno državo, ar se je ne posrečilo, da bi nastavili federativno republiko. Či pravi Trockij, da ukrajinska delegacija ne ma pravice zastopati Ukrajine, proti postavimo, da vlade ljudskih komisarov ne pripoznavajo Tatari s Krima, kozaki od Dona, Kaukazi i Sibirci. Drugi zastopnik Ukrajine Medvjedev je na to izjavo, da ukrajinski narod pač šče mir, šče samoodločbo narodov, a li sküpno s celov ruskov republikov.
3. Febr. Naš minister grof Cernin i nemški državni tajnik pl. Kühlmann sta odpotüvala v Berlin.
6. Febr. Od Berlinskoga pogučavanja naših ministrov se javi: Tak se vidi, da Trockij i njegova vlada ne šče mira, samo vleče čas, da bi delavce pri nas proti vladi spravo. Brezi dvojnosti se slobodno vüpamo, da mir s Ukrajinov je že pred dverami. Ešče gospodarske dela, vožnjo živeža si morejo pogučati, nego vu tom deli se ukrajnci žmetno pogajajo, zato se pa pogajanja tak dugo vlečejo. Ludendorff se je tüdi vdeležo teh pogučavanj, ar na hitroma postane mir s Ukrajinov, nego ne de mira s Rusom. S Rumunom je premirje ponovljeno. Či se s Ukrajinov pogodimo, te so Rumuni v kraj vrezani od Rusov.
Gotovo, da so si tüdi pogučavali od odgovora antantinoga. (Tak se zovejo naši sovražni.) Ententa je sklenila nadaljavati bojno, ar osrednje sile — Austrijci i Nemci ešče vedno mislijo na osvojenje tühinskoga ozemlja i da ne poštüjejo sloboščino i pravičnost, štera ide vsem narodom.
Brest-Litovsk, 9. febr. Z Ukrajnov smo sklenoli mir. — Znano je, da je
Ukrajina eden del indašnje sküpne Rusije. — V Ukrajni je velika gotovčina silja i drügoga živeža. Gotovo je, da naša prehrana boljša postane.
Od reparov.
Dobo sam pismo od vojaka iz Sofije na Bulgarskom.
„Pravica je, ka so pisali od reparov . . . edno je falinga, dosta je pri nas siromakov, šteri si nači pomočti ne morejo. Kda je v nevoli, ide k paleri, peneze vzeme ali na sebe ali na svoje mlajše.“
„Mamo lepe pole i lepe gošče. Nego što je tam gospod?“
„Siromak ne more dobiti zemlje, ka bi jo obdelavo, more se potepati po sveti.“
Te rane, na štere nas opomina vojak, vsi vidimo. Vidimo, kda smo okoli zagrajeni na vse kraje s velkimi polami i goščami. Gospoda je na odajo ne šče püstiti. Pa bi naši pavri na mak falate raznesli, tak so lačni zemlje. Nönč nastele ne dobijo, ka bi grabljali. Te pa idejo i kradnejo. Tak i drv ne dobijo za nikše peneze. Tüdi vkradnejo. I či pitaš tata — ar je tat —, zakaj je to včino, ti odgovori: Moj gospod! Ne mam. Nindri ne morem küpiti drv. Bi plačo. Tak i nastelo. Morem kradnoti, či ne ščem zmrznoti i živine na golom meti.
Nindri se je zgodilo, tam kre Ledave ali kre Möre. Imena zdaj ešče na javno ne postavim. Tam je eden gospodek. Trbelo je njemi seno. Dobo je. Bila je naimre edna žena, mož, njoj je v bojni. Mela je seno, vkraj so njoj vzeli za 30 kor. Nego gospod vu svojoj gošči za nikše peneze ne oda nastele. Tam prne vu gošči.
Tista oblast, štera je njemi seno spravila, bi ga ne mogla prisiliti, da siromakom, kem slamo vkraj
2.
NOVINE
1918. februar 17.
nesejo, bi nastela dana bila? Drva samo delavci dobijo. Drügi siromak si pa naj prste žge.
Je li da se jas zdaj „baklavoga“ dela tičem.
Vsaki je baklavi na svoje. Ešče i moj naročnik, ki mi je piso, naj „Novine“ v redi hodijo, ar je on na to preveč haklavi.
Pa kak šteč je haklavo, zato smo Novine za naše ljüdstvo, da njegove nevole v pamet jemlemo i pomoč iščemo.
Mi stojimo na krščanskih tlah, mi poštüjemo vsakoga pravico. Samo edno želemo, naj se da siromaki mogočnost, da na svojem de znao živeti, kak se človeki dostaja.
Ne sejamo mi semena nezadovoljnosti, so jo pa pridejo, ki do to delali i šterim mi proti stanemo. Mi samo tiste misli i žele odkrivamo, štere moži velke düše glasijo, da vojakom, ki so našo zemlo branili, se more dati mesto, kde si hišo napravi, more se dati grünt, kde po dugom stepanji po sveti i po dugoj razločitvi vu okrogi svoje držine si de si krüh isko. Ali pa po bojni znovič naj beži vu tühinske kraje si krüh iskat? Šo de, či ne de nači, nego s velkov britkostjov. Britkost je pa ne dobra.
Dom i svet. — Glási.
Dnevnik. Nedela, 17. febr. Molba Olt. Sv. v Beltinci. Pondelek, 18. febr. Molba Olt. Sv, na Tišini. Nedela, 24. febr. Matjaš. Led tere. Či ga ne naide, ga napravi. Molba Olt. Sv. na Cankovi.
Kda bi novi naročniki vu takšem broji narasli, da njim starih Novin t. l. več ne mam poslati, prosim one,
kem je več hodilo, da na vredništvo pošlejo, kak tiskovino.
Opominamo, da poleg nove odredbe Rimskoga Papa se vüzemska spoved s 4. postnov nedelov začne, letos 10. marca.
Rüo — na članek „kaj želejo naši vojaki od nas?“ Pismo sam dobo z bojišča. Vojak piše, da sam celo od njega piso. Sam se prestrahšo, da sam kje v Novinaj šteroga vojaka razžalo. Brž čtem dale i se posvedoči, da ne na njega, nego na njegovo ženo kaplejo naše reči: da domači malo pišejo svojim vu tabor.
Moj vojak, ki mi je piso, imenüvati ga ne smem za volo žene, se toži, da večkrat piše domo svojoj ženi. Na 5—6 pisem vsaki tretji štrti mesec dobi odgovor, malo kartico, na šteroj vu ništernih redah stoji, da ona drügo delo ma, kak pa vsikdar za njim pisati. Pa či kaj drügo piše, tisto je „trnje i krpljive“, po čtenji njenoga pisma se pa tak čüti, liki bi se vu „trnji i krpljivji skobaco.“ Bi boljše bilo, či bi njemi nika ne pisala.
Oproščeni kmetje. Javili smo, da oproščeni l. 1894—1900. bodo mogli rukivati. Minister domobranstva je odredo, da okrajno glavarstvo rukivanje slobodno stavi onih poljedelavcov, ki so edina roka vu verstvi i brezi njih bi se ne dalo verstvo dale peljati.
Čüjejo se glasi, da krühšnoga silja kvoto za osebo od 12 kil na 10 kil znižajo.
Imena, šteri dosta pravijo. Čteo sam: Tri nove mašine je dobila železnica, šterim so i nova imena dana: „Grof Isolani,“ „Galilei“ i „Luter.“ Lüdje so ne razmili, zakaj je to, nego razloženo je njim bilo. Prvomi mašini
je ime dano „Grof Isolani.“ Od toga grofa piše pesnik Schiller: Kesno pridete vi, grof Isolani, nego dönok pridete! Železnica pride, či včasi pol dneva zamüdi. Drügomi mašini je dano ime „Galilei“, ki je pravo: Pa dönok se giblje. Kak šteč po mali, zato ide železnica. Tretje ime nas opomina na Luterovo reč: Jas tü stojim, jas ne morem nači. „Zato je mašini dano ime „Luter.“
Očiščenje drevja. More se doli zrezati, ka ne sliši k drevi, ka je više i škodljivo. More se doli zrezati betežen les. Tak i ona vejka, štera je preveč naklajena s gobami i s bradinjom. Vu betežnom lesi se naimre skrivajo kuke i kebri, šteri po mali na zdrav les pridejo. Vö se morejo zrezati vejke, štere notri rasejo i v križ stojijo. — Vekše vejke se samo te slobodne odrežejo, či ne ostanejo velke lüknje, ovak bi veter znao dosta kvara včiniti. — Kde se vejke ribajo, edno more odrezati, ovak les rak i prunt dobi. Mladike tüdi morejo v kraj priti, samo pri starom drevji se nihajo, da se obnovijo.
Drevje, štero preveč žene, ne slobodno na ednok preveč odrezati, ar de tem bolje vu les raslo. Rane na drevji glatko vrežemo, da se kuke notri ne spravijo. Dobro je zamazati, či s drügim ne, s ilojčnov zemljov.
Lük. Lükeca je preveč malo. V lanskoj sühoči je na nikoj prišo. Što zna, či do ga mogle dobiti vertinje. Lük je pa preveč potreben. Zdrav je. Posebno pri bolah šinjeka i prsi. — Mogle do vertinje semen sejati, na konci februara, vu začetki marca. Či je setva za dosta zraslo, se opleve, na eden peden se samo niha, ovo se pa vö poskübe. Skušajte v kakših kištah
Kde so rekvizicijškoga komisara stavili.
Žetva leta 1917. je dobra bila. Eden se je drügomi ne mogo zadosta hvaliti, kak dobro plačüje silje. Žnjeci so neverjetna dela domo pisali.
Obilno je krüha bilo vse povsedi. Vsakši si je lehko küpo. Ve so si varašanci vküp navozili. S smehom so pravili: Stradati več ne ščemo. Zadosta je bilo lani.
Pri nas je velka sühoča bila, mlini na vodi so ne mleli. — Lüdje so na prosto dali mleti vu ognjenih mlinah. Drva so vozili ali pa ovak so od metra ešče kaj plačali. S takše mele pečeni krüh je s sebom vzeo moj sosid v Sombotel. Tam je nikšo rodbino meo pa je pohodo. Vö so se ž njega smehali, da v Sombotel krüh prineso.
— Mi lepši krüh mamo, so njemi kazali svoj lepi beli krüh.
— Mi ne mamo drügoga, je pravo naš človek. Smo ešče radi, da takšega mamo.
Ove leta so varašanci samo za melo, za krüh kričali, zdaj so puni bili. — Pavri so začnoli drügo nositi, na priliko kukorco, od toga, prej, goske dosta masti majo. Od ednoga tržca pravijo, da je na slednje več nika ne šteo vzeti, te so njemi začnoli domače platno nositi. Na slednje je pavre s platnom vred vö sünjavo.
Odločeno je bilo, da letos ne bode rekvizicije, samo de „prek jemanje.“
„Odpiranje“, „prek jemanje“ se je vršilo meseca decembra. Ednoga staroga gospoda so k nam poslali, ž njim je prišo zavüpnik »vojnoga pova.«
Tak po mali je šlo prek jemanje i tak malo se naišlo, ka je zavüpnik „Vojnoga Pova« za ništerne dnih zahvalo čest.
V dostih mestah so ešče nönč ne prek vzeli silje, že je drügi ukaz prišo. Vladarstvo je ne zadovoljno s tistim, ka je vküp prišlo, prek jemanje gori stavi i rekvizicijo odredi.
To ga maš. Rekvizicija se začne meseca januara.
Prišo je rekvizicijski komisar ali častnik, ali kak bi ga imenüvo.
Zavaram ga iz okne, kak je vu oštarijo šo.
— Pitat mo ga šo, kak kaj ide, kda pride k meni, sam si mislo pa sam vzeo krščak.
— No kak kaj ide?
— Ne dobro.
1918. februar 17.
NOVINE
3.
— Ka pa te?
— Jas odidem domo. Ne mo več hodo. Ne se trbe meni s tem grizti.
— Ka se po te zgodilo? sam te že radoveden bio.
— Bio sam v ednom mesti tam vu grabi za bregom. Naišo sam kukarco, hajdino, žito, pšenico za dovole. Sam pravo: Malo pšenice ali žita prek date. Ne, pa ne, je začno kričati. On, prej, lačen ne more delati.
— To nikaj ne dene. Što je tisti, ki z dobre vole da. Vsakši se drži svojega, to ne trbe zameriti.
— Pa li odidem. Javo bodem okrajnomi glavari, naj drügoga pošlje.
— To pač ne. Ka de si mislila gospoda? Mi se ne postavlamo. To bi za nas velka sramota bila, da bi s financami ali štondarami okoli nas hodili.
Tak smo vu leti Gospodna 1918. stavili rekvizicijskoga častnika naj nas rekvirira.
sejati — to flanco te meseca aprila lehko presadite. Edno vas opominam, vu friški gnoj ne sadte. Na konci augusta bodete meli lük. Či je nad ali kak bi pravo, trava lüka ešče zelena, s blanjov doli sterete, da se lük dozori.
Naprej v živlenji pridejo samo tisti lüdje, šteri so točni, zaneslivi. Zavolo teh svojstev more meti človek dobre pa tečno idečo vüre. Slabe vüre, štere gosto henjavlejo, hitro se pokvarjajoče bazarne vüre, delajo dosta nevole, zamüde, pa žalosti. Toga se najležej tak občuvamo, či si küpimo dobroidočo, zaneslivo švicarsko vüro od stare svetovno znane tvrdke H. Suttner, Ljubljana, št. 945. Bogato izbiro vür, verižic, zlatih pa srebrnih reči i. t. d. najdete v bogato ilustriranom krasnom ceniki tvrdke H. Suttner, štera ma svojo lastno tovarno vür na Švicarskom, pa zavolo toga razpošila po najnižišoj tovarniškoj ceni.
Nove cene! Gotovo je, da ni nobenoga izdelka, kateri se od izbruha vojne ne bi najmenje za trikrat podražil, a tim prijetnejše, ako se izdelovatelj tako priljubljenih in skozi desetletij za mogo ljudi nepogrešljivih preparatov odloči za samo tako malo spremenje cene, katero komaj krijejo zvišane poštne stroške, surevine, plačilo dela in pakovanja. Ti preparati se torej izdeljujejo takorekoč same zato, da stotine odjemalcev istih ne progrešajo. To velja za širno znane Fellerjeve Elsa izdelke in sicer za priljubljeni Fellerov fluid z znamko „Elsafluid“, kateri olajša vsako bol in se mere dobiti sedaj 6 dvojnatih ali 3 špecijalni steklenici za kor. 14·32 franko, 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice za kor. 27·32 franko, meč tem ko se dobi od želodec okrepčajočih in lagodno odvajajočih Fellerovih rabarbara krogljic z znamko „Elsakrogljice“ 1 zavitek za kor. 7·37 franko ali 2 zavitka za kor.
13·47 franko. — Elsa pomada za obraz in varstvo kože (močnejše vrste) stane sedaj kor. 4·50, tanochina pomada za povspešenje rast las (močnejše vrste) kor. 4·50, usipalni prašek kot dodatek kor. 1·—, Fellerjevo lilijno milo, boraksovo milo in še drugi Elsa preparati se radi prilože po današnji ceni, dokler je še zaloga. Pri danasnjih razmerah na poštah svetujemo naročilo natančno nasloviti sledeče: E. V. Feller, lekarnar v Stubici Centrala štev 146 (Hrvatsko). Cene, katere so navedene v raznih tiskovinah še od preje, sedaj, niso več veljavne.
IŠČE SE
vekše posestvo do 200 - 300 plügov, oralov (mekota) ali srednje posestvo z mlinom na Müri. Kdor ga ima za prodati ali zna za katerega, se naj oglasi na vredništvo Novin.
Dari
Na podporo Novin P. Krištovič 2 K. Kühar J. žena Garešnica 1 K. J. Rajber Schirmdorf 2 K. M. Serec Mahersdorf 2 K. M. Peterka Mahersdorf 2 K. Horvat Janoša žena iz M. Salovec 2 K. Stef Rojnik Graz 20 K.  Fr. Bokan z Slaveč 4. K. Em. Ficko s Vidonec 3 K. Antonia Hajdinják Grad 2 K. Julija Fartek z Kuzme 1 K. Ilona Pelcar z Matjašovec 1 K. Fr. Ropoša z Matjašovec 1 K. Mihal Sukič z Vadarec 1 K. Alois Žilavec z Vadarec 1 K. Alois Lapoši z Vadarec 1 K. Ana Kovač iz Vadarec 1 K. Maria Godar z Matjašovec 1 K, Klara Ficko z Vidonec 1 K. Mihal Žöks s Kovačavec 1 K. Fr. Makovec z Veščice 1 K. Ana Rihtarič s Veščice 1 K. Kat. Zadravec z Veščice 1 K. Treza Rihtarič z raskoškoga brega 1 K. Z Markovec: Fr. Magyarič 1 K. Ana Žlebič 10 K. Z Martinja: Janoš Črpnjak 1 K. Štefan  Sukič 2 K. Jožef Sukič 2 K. Z Türke: Terez Kühar 2 K. Kullar —·50 K. Ivan Šašelj 20 K. I. Smodiš Neustitt 2 K. Jožefina Čobuk 2 K. Št. Petek Gum. 10 K. A. Tompa Gum. 4 K. S. Törnišča A. Feher 1 K. I. Horvat 2 K. O. Šernek 1 K. A. Salamon 1 K. I. Ján 1 K. J. Maroša 2 K. J. Sčap 1 K. G. Bokan 4 K. M. Bojnec 1 K. Z Nedelice M. Zver —·60 K. A. Zver —·20 K. I. Ružič —·30 K. I. Hozjan —·40 K. J. Gjörkis 2 K. A. Tivadar 2 K. F. Špilak —-·40 K. Ana Hozjan 4 K.
Na zidanje klostra sv. familije desetnik Schadl I. z Dolnj. Slaveč. Molnar Treza s Cankove 20 K.
Na misije St. Ftičar Gum. 5 K. Kühar J. žena 1 K. vojak Skafar J. iz Beltinec 10 K. Jožefa Farič od Grada 10 K.
Vdobleni so penezi sledečih vojakov: Janoš Korpič F. H. R. 14.5 K. Ivan Küplen Ep. Spital 2 K. Ivan Gjörköš p. 20. 10 K. na podporo Novin. Cmrčnjak 8 K.
Pošta.
Više so mi poslali penez i ne odpisali, na koj. Ambruš Jurja žena 24 K., Ana Jeneš 22 K, Jožef Pozvek 14 K., Mihal Flisar 12 K., Ana Vagula 12 K., Marija Ciglar 10 K., Jul. Harcan 14 K.
Ana Holsedl 20 koron je vdobljene, 4 Novin hodi na vaš naslov.
Poročnik V. V. Hvala na pozdravi.
Pripovest             6)
Kapelica na Smeči. Spisao J. Vandor.
Edina je na celom gorovji pa žmetno jo je najti, jako žmetno. Kakše so težave prle kak jo najde, ka pa še te, kda jo ščé vtrgnoti. Pečine so gladke, pa stojijo vednako, kak stene, pod tebov pa globočina štera te šče požreti. Simonček, slab dečkec si, ne vem, če se ti posreči dosegnoti planinko s trinajstimi lističi. Jaj meni, ne verjem.
Simonček se je nasmejao, „Prinesem jo mati“, je odgovoro, „te videli, ka jo prinesem. Še vütro bom jo šo iskat,“ Še vütro de zdrav vitez Stojan. Verite mi mati; samo če slobodno idem. Liki nikomi ne povejte, kama idem !»
Pastirček Simonček se je pá zasmejao, pa je odbežao iz hižičke. Stara Maruša je pa stala pri okni i mrmrala: »Bog ga obvari! Zlati dečkec je to, škoda bi bilo za njega... Bog ga občuvaj! Molila bom za njega celi den i celo noč “...
Pastirček Simonček je pa že bežao v štalo. Stopo jo pred Ciko pa jo stepeo za rogle. Ti Cika, ti stara Cika !“ njoj je pravo. „Vsikdar si mi bzikala pa mi boš tüdi vsikdar bzikala. To ti pa povem Cika, ka je ne lepo od tebe, ka si mi teliko nevole delala. To ti povem. Viš, vütro idem na gore, po tisto planinko idem, štera ima trinajst lističov; v njov prinesem vitezi Stojani zdravje. Pa znaš, kaj se to pravi? Kaj pa če ne pridem nikdar več nazaj, ti Cika? Komi boš pa te bzikala ti Cika, há?
Krava ga je gledala, kak če bi ga razumela, pritisnola je svoj gobec na pastirčekovo ramo, kak če bi štela odpüščenje prositi. Simonček jo je pobožao po brasklavih roglah pa njoj pravo: „Ne si ne tak lagoja Cika. Samo malo vdarjena si. Pa ka si znam s tebom? Što pa je scela čeden?
Pastirček Simonček je stopo k dveram. Še enkrat se je zgledno po svojih dragih kravicah. „Mu-mu“ je zamükala Cika z visoko vzdignjenov glavov. Štela je skoro lanc vrtgnoti. Pastirček Simonček se je samo zosmejao. Šo je iz štale in je zapro dveri. Stopo je na dvorišče in pogledno na nebo. Vido je nad sebom stojezer zvezdic, migljale so prijazno in pokojno na nebi. Mesec, veliki sveteo je plavao med njimi in razlevao svojo bledo svetlobo po dolini. . .
III.
Pastirček Simonček je ravno preplezo strmo pečino in henjao pod visokim, širokim jeličom, šteri je raseo
NOVINE
1918 februar 17.
na vrhi pečine. Z rokavom si je brisao vroči znoj s čela in si je žmetno odihavao od trüdov, štere je slednje vöre prestao. Nagno se je in gledao v prepad, v globočino, iz štere je šümelo in bobnelo. Razločno je vido, kak je šprickala iz srede pečine razpenjena voda in kapala z velikim hrumenjom in bobnenjom doli v brezdno. Simončeka je steplo po celom teli. Naglo se je obrno in stopo v gosto zaraščeni les. Mrzlo je bilo, okoli se je blesketala rosa. Z visokih do neba segajočih pečin je pihao mrzlo veter. Simončeki je postajalo mrzlo. Popaščo se je in prišeo do jarka, šteri je zevao kre jeličovoga lesa. Kre toga jarka je šo gor. Pomali je prišeo do širnoga snežišča, segalo je gor do razdretih pečin. Pastirček Simonček je gledao te velikanske sklade. Zaman je iskao pot med temi strašnimi pečinami, pa to ga je ne postrašlilo. Znao je, ka planinka s trinajstimi lističi ne raste kre poti. Na goloj pečini jo more iskati. Ne si je dugo premišlavao, trikrat se je prekrižao, nato se je pa začno plaziti gor po pečinah.
Že je priplezo preci visoko. Za trenutek je henjao in se zgledno v zeleno dolino pod sebom. Razločno je vido ves in vsakšo hižo, najlepše sa je pa vido gradič gospe Kunigunde. Stao je na sredi polja, njegova streha se je svetila v suncnih trakah. Pastirček Simonček je vzdigno krščakec pa skričao: „Juhuhu !“ Oh vseh strani je prihajao odmev.
Ali drügo ne, ka se je začnolo nad njim kotati kamenje. Pastirček Simonček se je zgledno in vido nad sebom čredo divjih koz: bežale so ne daleč nad njim in z nogami kamenje pošikavale navzdol. Naglo se je stisno Simonček k pečini; okoli njega je pa letelo kamenje kak toča. Najprvo debelo, nato kamenčeki, naslednje pa pesek, dekeč je ne vse henjalo in je zavladala znova smrtna tišina.
Pastirček Simonček je vstano in znova pogledno v doline. Še ednok je zajufkao. Tam stoji gradič, v njem leži bolni vitez Stojan, pa se ne more genoti. Oj, počakaj do večera vitez Stojan! Te pride nazaj pastirček Simonček s planinkov. Ozdraviš pa boš se pa veselio življenja. Le počakaj malo, vitez Stojan! Simonček je bio zaistino prepričani, ka dosegne to, ka ide iskat na bele gore. Kak ne bio? Zajütra rano je bio pri svetoj meši. Priporočo se je tam vsem angelom in je goreče molo.
Dale.
Branimo i čuvajmo kožo
i lice od skodljivoga vpliva vetra, mraza, sunca, praha, dima, sapota kühnjskoga, vročine peči i t. d. Nečista, groba, s osipnicami puna, spokana, od atk, bradajic osipana koža je ne samo grda, je i nezdrava. Samo zdrava koža včini mogoče zračanje kože, zato na kožo skrb nositi je edno skrb nositi na zdravje. Voda i žaifa največ nesnažnosti kože ne more odpraviti; nego vu dosta jezer zahvalnih pismah je spoznano, da Fellerova lice i kožo čuvajoča pomada s „Elsa“ znamenjom vse nesnažnosti koze, atke, osipnice grbe, gübe, bradajce i. t. d odpravi i obvarje lice, šinjek, roke proti zvünešnjomi škodljivomi vplivi. „Elsa“ lice i kožo čuvajočo pomado ne smemo s dostimi inozemskimi škodljivimi mazalami i pastami premeniti: „Elsa“ pomada je celo neskodljiva, od njene rabe de bela, čista, mehka i zdrava koža.
Dosta možov jo rabi zato, da nasledke vu deli, vu prahi, vu vetri, vu lagojem vremeni, vu fabrikah spravlene odpravi.
Vsikdar pazimo na znamenje „Elsa“ I. Št. velki lonec 3 K. II. Št. močneša kakoršnost 4 K 60 fil. vu edino pravoj kakoršnosti pri lekarnari V. Eugen Feller, Stubica Centrale 146 N. Žup. Zagreb. Mesto močnih, grizajočih, dostakrat škodljivih žajf rabimo Fellerove borax žaifo ali lilijsko mlečno žajfo i Fellerove toalett pastille (borax prašek) 1 kor.
Za Fellerov oli iz jeter ščukinskih, za lilijsko mlečno i borax žajfo smo ne mogli z a volo stalna dragoce i pomenkanja blaga stalno ceno popisati, nego vsikdar kak najbolje fal cena de se računala. Pakivanje i poštnina po sebim 2 K. 30 fil.
Te sredstva so dostokrat že bile pohvaljene.
Dragocen dar za vse bralce!
S pozivom na to pratiko dobi vsakdo, kdor piše dopisnico na svetovno razpošiljalnico ur H. Suttner v Ljubljani 945. bogato ilustrovani, velelepi katalog ur, verižic, zlatnine, srebrnine in naj. lepših daril, kakor na primer: amuletov, škapulirjev, križev, krstnih in birmanskih daril. — Da bi ustregla splošni zelji zvestih odjemalcev, je otvorila tvrdka Suttner posebni oddelek za koristne potrebščine, kakor na primer škarje, nože, žepne nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, steklorezne demante itd. in se trudi tudi sedaj kljub zvišanim lastnim cenam in stroškom, računati blago vsem našim bralcem po najnižjih cenah. Ker nam pa okoliščine danes ko to tiskamo, onemogočujejo postaviti cene za vse predmete, ni bila tvrdka Suttner sedaj v položaju, navesti kakor doslej pri vsakem predmetu končno veljavne cene, toda uverjeni ste lahko, da Vam bode označila tvrdka Suttner, da si ohrani tudi v bodoče sloves najrealnejše tvrdke te stroke, ki ga uživa že leta, vedno najnižje cene, ako ji pišete za kateri predmet se zanimate. Le z nakupom budilnikov, nihalnih in stenskih ur, svetuje tvrdka Suttner v interesu bralcev čakati in naročiti te šele nekoliko po vojski, da ji bode mogoče oddajati budilnike, nihalne in stenske ure v oni znani, ceneni, solidni izvršitvi, kakor se izdelujejo v švicarski urarnici te tvrdke. Žepne ure in vse ostale predmete zamorejo naročiti bralci tudi sedaj pri tvrdki:
H. SUTTNER Svetovna razpošiljanica ur v Ljubljani št. 945.
Nikše drügo sredstvo,
kajšteč njem bodi ime i s kakšteč velkim reklamom ga ponüjajo, ne more meti več zahvalnih pisem i doktorskih poročil, kak pravi Fellerov dobroga diheka
Lekarnar V. Eugen Feller
lehko posvedoči, da več, kak 100,000 zahvalnih pisem i doktorskih poročil je k njemi prišlo za to vsikdar zavüpačno domače sredstvo
Ka vsaki hvali, tisto more dobro biti!
Fellerov „Elsa-Fluid“ se rabi, kak
Sredstvo za ribanje vu vsakšem slučaji, kda je silno ribanje potrebno.
Rokam, nogam, kotrigam po dugih potah i deli, pri trüdavi, odnemoglosti i. t d. ojači i oživlja.
Vu vüsta se rado jemlje dobro je na meso okoli zobov i na zobe.
V leti či vlejemo vu vodo, s šterov se mujvlemo ali koplemo, oživlja, švic prežene i desinficira.
Guti, posebno vu mrzlom, mokrom vremeni, za pranje, či nisterno kapljo vode primešamo.
Koži, proti vsakoj nečistosti kože je očiščivalno i oživaljno.
Vlasam, kožo na glavi ojači čisti, lüske prepravi.
Stari i mladi za istinsko dobroto vzemejo.
Ob 1000 prilikah se skaže za dobro i hasnovito, za v ni ednoj hiši ne smi faliti.
Ništerna kaplja je boljša, kak alkohol vinski solni, šteroga laik dela.
Va vsakoj držini vu vnogih slučajih je izvrstno i brž pomagojoče sredstvo.
V zimi brani telo proti posledkom mraza i mokroče.
12 malih ali 6 duplinskih ali 2 specijal glaša brez poštnine samo 14 kor. 32 fil., 24 malih ali 12 duplinskih ali 4 specijalnih glašov brezi poštnine samo 27 kor. 32 fil., 48 malih ali 24 duplinskih ali 8 specijalnih glašov brezi poštnine že samo 51 kor 32 fil., penezi se naprej notri pošlejo ali s povzetjom. Dobro je, peneze na nakaznici naprej notri poslati, ar povzetje na pošti več pride.
Ki pravi „Elsa-Fluid“ žele, naj tečno naslovi:
V. Eugen Feller, lekarnar, Stubica, Centrala Nr. 146. Zagrebacka zup.
Proti Vtragljivomi prekühanji,
netečnosti, zasüšenosti, vtragljivosti črev brž i gvüsno pomagajo Fellerove poganjajoče, žalodec okrepčajoče, tek delajoče, rebarbara „Elsa-pilule", 6 škatül brezi poštnine 7 kor. 37 fil., 12 škatül brezi poštnine 13 kor. 47 fil., pri lekarnari V Eugen Felleri, Stubica Centrala Nr. 146 Žup. Zagrebečka. Več kak 100,000 zahvalnih pisem i doktorskih poročil. Dosta lüdih je oslobodilo od bolov. Zdravim je tüdi dobro.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.