=83 Naslor — Address nova doba Cl 17 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEndcrson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC (JaTHOLIC UNION Napredek J. S. K. Jednote ni odvisen samo od splošnih razmer, auipak v nino&o večil meri od naše as.'.'nosti. v^ntered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1810. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 27 — ŠTEV. 27 id, 1917, Authorized March 15th, 1925. ^TVENE IN DRUGE mrnm vesti P *ttia revizija jednotinih' Poslovanja se bo priče- ŠTEVILO BREZPOSELNIH Ponedeljek 18 iulija v v tcj' deželi se poveča 7,a pribli-etn uradu v Ely ju Minn. žn° 280 tisoč vsak mesec od ja-'tini uradniki, ki se mora- nuar.ia' naprej. Nekoliko izbolj-f° Pravilih udeležiti reviziie šan'ia -)e v te-> sezoni prineslo dc- •'*> zbrali “ soboto 16. lulll | >» ■» to™*, ^ndar to je le za- Duluthu, da pregledajo !casno- Ako se razmere ne iz-javljene bonde premenijo, bo konci leta do 13 milijonov brezposelnih delavcev 1», * v' Zedinjenih državah. Takega fej, *vVen° veselico priredi mnenja je mesečni buletin Arne k 0 8t. 16 J. S. Jednote v riške delavske federacije, i^u, Pa., v svojem no- Jjnem društvenem domu STAVBINSKI DELAVCI v |v Vluu na večer 16. julija. New Yorku so po sedemteden-g: 4, skem boju zmagali v toliko, da Vtletnico Slovenskega jim Plače ne bodo znižane za 25 v naselbini Center, Pa., Procentov, kot so zahtevali pod-^slavili tamkajšni roja- -ietniki' Plače bodo P° novi P°-VfiHk0 veselico, 'ki se bo ^odbi le 15 do 17 Proceritov nižJe' H;i Večer 9 juliju kot so bile prej. Nova dnevna ' plača mehanikov bo $11.20, po- Krasni raj, št. 160 močnikov pa $8.25. n, • Jednote v Clevelandu ^ v nedeljo 17. julija DRŽAVA NEW YORK eks-KtC‘ni Piknik na Maple Perimentira s pošiljanjem brez- poselnih delavcev iz mest na far-^ me. Do konca preteklega tedna je "ik Slovenske šole S N državm‘ Prožna administraci- 1 ' Clevelandu se bo vršil ja poslala na farme 240 družin-17. julija na Močilni- VpoštevaHso se v prvi vrsti tisti 'i farmi ' brezposelni mestni delavci, ki * imajo kaj izkušenj v farmerstvu triletnice svojega in vrtnarstvu. a Priredi društvo št. 203 ..Cheswicku, Pa., piknik NARODNA KONVENCIJA 17. julija' demokratske stranke, ki se je 4 ' vršila v Chicagu pretekli teden, '^cija Hrvatske Bratske Je P° dolgem in bučnem zborova-ki se je ]>ričela 16. nju nominirala za predsedniške-Gary Ind., je bila za- £a kandidata newyorškega go-22. junija. Predsedni- vernerja Franklina D. Roose-^*1 izvoljen John But- velta, za podpredsedniškega kan-pUebl0( Colo., podpred- didata Pa Johna N- Garnerja iz Pa Miloš Boyd-Boic Texasa. Garner je zdaj predsed-‘anda. Za tajnika je bil nik (speaker) poslanske zborni ^ izvoljen Vinko golič iz ce zveznega kongresa. a> novi blagajnik pa jh 0 Vukj dosedanji tajnik PROHIBICIJA je dobila res-' odseka. Novi bolni- no brco na narodni konvenciji ‘1 ■>? k Anton Derkos iz, demokratske! stranke v Chicagu, ’’ Urednik “Zajed- ker se je konvencija z 934 glaso- •ie še nadalje Milan vi proti 213 izrekla za razveljav-J^’ednik angleške sekci- Uenje 18. amendmenta in za ta-J- Horvat. Dosedanji kojšnje omiljenje Volsteadovega Gazdič in dosedanji zakona, da se dovoli zakonito iz-J fiožo Jenič sta biia delavo piva in vina. .Manjšinski predlog resolucijskega odseka, da se stranka izreče le za pono-\n;i Poštnina za pisma je vno odločevanje glede prohibici-L l Veljavo z današnjim je potom referenduma, je bil '/ sj )esto dveh centov pošt- veliko večino poražen. 'Jfai Pia ča tri cente za |, i1 teže in za vsak dro- BANČNI KRAHI so še vedno % °^n*na za Pisma, po- na dnevnem redu v raznih krajce Zla^ni Pošti, do ene jih Zedinjenih držav. V prete-zvišana na 8 cen- klem tednu je zaprlo vrata nad ftg Sako nadaljno unčo ali 50 bank. ^ cent°v- Poštnina in razglednice osta- ZVEZNI SENAT je sprejel ! , je en cent. Pisma, resolucijo, da zvezni biro za ve- fv. nnela dovoljne pošt- terane posodi veteranom, ki se ttaj^kah, bo pošta vra- nahajajo v Washingtonu, potreb-; o^jj ^teljem, če bo na ne zneske za prevoz domov in ne-h' 2aCen Povratni naslov, kaj za prehrano. Posojila bodo ^t,;h^zadostno poštnino, dobili le tisti veterani, ki bodo • ne bo povratnega na- vložili tozadevne prošnje. Ta po- , Pošta dostavila na- sojila bodo morali vrniti ali pa d er bo od istega zah- se jim bodo odračunala od vred-tlačan j e poštnine, nosti njih bonusnih certifikatov. l\lj-Ul'adniki in dopisniki r ,jJo vPoštevati te nove žal°^0’ da se s ^em ka«nitvam. '\\, , * ? Vit Naroda” v Poroča v izdaji z da je bila njego-\ < !,la v Jugoslaviji pre-,ri 'J tozadevnem ured-[\jjjnku čitamo tudi sle-!Ve stavke: “Italijan-( storila to že dosti kSih Sredstva se menda ’ j . ^asih posluži vsaka tako šibka, da niti Hit ne more prene-C še ne vemo, kdo ^ej prepovedi. Vse-^sta najbrž ne. ‘le 4. .trani), CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY pil 1932 1—------------———-------.. r-rr-rJ____—- SREDA, 6. JULIJA 1932 VOL. VIII. LETNIK VIII. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA %- Kiti “ ! se- E S! ^ »0 se r 'A ■s ZATON ABSOLUTIZMA VOLILNA PRAVICA ŽENSK Dne 26. avgusta 1920 so Američanke po dolgi ij|, burni borbi debile volilno pravico, aktivno in pasivno, ravnoJtako kot mo-! ški. Morejo volitli in biti izvo-1 ljene. Politična borba za žen-, sko volilno pravico«[je bila najdaljša in najostrej^, borba v političnem življenju|xdruženih dr-| žav. Bil je to važpn dogodek v borbi za žensko jpakopravnost po vsem svetu. Volilna pravica 1 pa ne pomenja ničesar, ako se ne izvršuje. Z ato« j e zanimivo ugotoviti, v koliki ,irieri so ženske izvrševale priborjeno si volilno pravico in ka« \pliv je ženski volilni glas iriip na politično življenje te dežele. žalibog nimamo ^uradnih podatkov,, iz katerih bi se doznalo, koliko volilcev je ženskega spola, ali bilo je precenjeno, da v prvih volitvah £p pridobitvi splošne volilne pravice, namreč v predsedniških volitvah 1. 1920, je 35% pravičenih-jvolilk šlo na velišče, kar bi pomenjalo, da 37% izmed vseh volilcev je bilo ženskega spola. Onega leta je 26 milijonov ljudi šlo na volišče, število volilcev je 1924 narasle na 29 milijonov in 1. 1928 na več kot 36 miljonoy, kar poka-zuje, da narastek jfc pripisati v glavnem čim dalj^ rastočemu številu volilk. Težko je reči, kak r vpliv ima ženski glas na izvqyfltev tega ali enega kandidata, ati da je ženska volilna pravica|vplivala na zakonodajo razne vtete, je brez-dvomno. Prvi kongres", pri izvolitvi katerega so ženske sodelovala, je sprejel zakon (Cable Act), ki daje ženskam državljansko pravico, neodvisno od moževe, tako da Američanka ostane ameriška državljanka, ako se poroči z ino-zemcem. Mednarodni problemi so vzbudili zanimanje volilk v zadnjih desetih letih. V tem pogledu je treba samo1 pomisliti na delovanje Lige Volilk (League of Women Voters), ki energično zagovarja vstop v Amerike v svetovno sodišče in druga mednarodna vprašanja. V posameznih državah je ženski volilni glas imel 'še večji vpliv kot v federalni zakonodaji. Treba je le pomisliti na razne državne zakone, tičoče se pravic mož, žen in otrok in odprave raznih določb, glede katerih so se/ ženske čutile zapostavljene ženske so imele tudi vpliv na regulacijo dela otrok, zaščito žensk v industriji in zakone proti nemoralnosti. Ženska politična enakopravnost se izraža tudi v'številu žensk v vladni službi. L. 1930 je bilo v federalni službi 80,000 žensk, začenši od pisaric do zastopnic v kongresu. V državnih legi-slaturah je bilo 156 žensk, 13 jih je sedelo v državnih senatih in šest v kongresu. Izven zakonodajnih zborov se delovanje žensk daje čutiti potom raznih velikih organizacij, ki zagovarjajo to ali ono stvar. Daughters of American Revolution in druge ženske nacionalistične organizacije so imele precej vpliva še pred pridobitvijo ženske volilne pravice. Danes vidimo ženske, ki se organizirajo v interesu raznih tekočih političnih ali ekonomskih vprašanj. Tako imamo Women’s Christian Temperance Union s članstvom 600,000 žensk, ki zagovarja prohibicijo, dočim nova “Women’s Organization for National Prohibition Reform,” ki zagovarja odpravo prohibicijo in ima baje Članstvo na milj one žensk, je jako aktivna v političnem živ-(Dalje na 4. strani) LETALO JE PADLO na hišo na večer 29. junija v Clevelandu in vdrlo v notranjost iste, Pri tem je bila precej poškodovana Mrs. Elizabeth Johnson, ki se je nahajala v hiši, pilota,L, H. Knightena pa so nezavestnega in močno ranjenega potegnili iz aeroplana. Nenavadna nesreča se je zgodila na 2176 E. 106th Street. Ni še dolgo tega, kar so skoro vsem državam sveta vladali kralji, cesarji in slični monarhi kot popolni absolutisti. Sklicevali so se na svojo oblast, ki da jim je dana od Boga ali od bogov, kakor je že bil slučaj. Ljudstvo v teh absolutističnih monarhijah ni imelo nobenih pravic pri vladi. Pravico je imelo davke plačevati, dajati vojake in molčati. Polagoma pa se je začelo to izpreminjati. Ponekod je ljudstvo odpravilo dedne vladarje in ustanovilo republike ali ljudovla-de. Drugod so se monarhije z dednimi vladarji sicer ohranile, toda pravo vlado je vzel v roke narod po svojih zastopnikih. Kronani vladarji so ostali večinoma le kot nekak okrasek. Izmed civiliziranih ali deloma civiliziranih držav sta do zadnjega časa samo dve imeli še absolutistično vlado, kjer je imel kralj vso oblast. To sta bili Etiopija ali Abisinija« v Afriki, kjer vlada kralj Ras Taffari Makon-nen, “zmagujoči lev Judeje in izvoljenec božji,” ki si .je privzel ime Haile Selassie, in pa Siam. kjer vlada kralj Prajadhipok, “lastnik 24 zlatih marel,” z drobno kraljico Rambaibarni. Nedavno pa je vojaška revolucija zrušila predzadnjo absolutistično monarhijo Siam. Glasom poročil se je kralj Prajadhi pok pedal in privolil v ustavno vlado, pri kateri bo tudi ljudstvo po svojih izvoljenih zastopnikih imelo besedo. Dozdaj je kralj vladal s pomočjo kabineta in nekake zbornice, katere člane pa je sam izbral in imenoval. Revolucija se je izvršila mirno, brez prelivanja krvi. Vzrok za revolucijo je bila depresija, ki tudi Siamu ni prizanesla, in pa ljudska legenda, da bo dinastija Cha-kri, iz katere izhaja kralj Prajadhipok, vladala le 150 let, in ta doba je zdaj pri koncu. V deželi se je začelo pojavljati pomanjkanje in ljudstvo je prišlo do prepričanja, da plača osem milijonov dolarjev letno je za kralja nekoliko preveč. Država Siam se nahaja v Aziji ob malajskem zalivu, južno od Kitajske, od katere jo loči francoska Indo-Kina. Površina dežele meri nekaj nad 200,000 kvadratnih milj, prebivalstva pa je okoli 11,500,000. Podnebje je vroče, toda zdravo. Glavno mesto dežele je Bangkok, ki šteje 745,000 prebivalcev. Po veri pripada ljudstvo po večini budistom. Glavni pridelek in glavna hrana ljudstva je riž. Prideluje se pa. tudi mnogo različnega sadja, kava, bombaž, konoplja, tobak in,'sladkor. Gozdovi dajejo mnogo lepega in dragega lesa. Dežela ima razvito svilno industrijo, med rudami pa je najvaž* nejši kositer. Vojaška služba .ie obvezna in dežela je članica Lige narodov. Kralj Prajadhipok je moderno vzgojen, zato je naj-brže hitro uvidel, da je absolutizem nevzdržljiv in se je podal volji ljudstva. --------o------- BELI INDIJANCI DOBROTNIKI NARODOV OSEM OSEB je bilo ubitih, okoli 40 pa ranjenih v železniški nesreči, ki se je pretekli teden pripetila v Coloradu. Porušil se je namreč železniški most in 18 tovornih voz Santa Fe železnico je zdrvilo v globino. (Dalje na 4. strani). Raziskovalci Južne Amerike so že veČkra,t poročali, da so videli v gotovih krajih bele Indijance, vendar znanstveniki tem vestem niso dosti verjeli. Zdaj poroča dr. Donald S. Wees, raziskovalec Harward muzeja, da je v džunglah severovzhodnega dela republike Paraguay v resnici večkrat naletel na bele Indijance z belimi ali plavimi lasmi, ki pa so tako divji, da ni nikdar mogel vzeti niti fotografij od njih. Ne poznajo nikake obleke, koč ali paisti in njih edino orožje je lok s puščicami. Med največje dobrotnike vseh narodov moramo nedvomno prištevati znanstvenike, ki neprestano iščejo sredstva, s katerimi bi zatrli ali vsaj znatno omejili bolezni, ki mučijo človeštvo. Posebna pozornost teh znanstvenikov je obrnjena na nalezljive bolezni, ki so včasi kosile ljudi v tisočih in milijonih. Skoro vse nevarne epidemije nekdanjih časov so danes popolnoma ali vsaj deloma pod kontrolo, in za vse to se imamo zahvaliti znanstvenikom, ki so žrtvovali mnogo časa in včasi tudi svoja življenja v iskanju vzrokov teh bolezni in lekov za iste. Najnovejši uspeh znanosti in zdravniške vede je zmaga nad tifusom, časopisje poroča, da je dr. R. E. Dyer, eden zdravnikov zveznega departmenta javne zdravstvene službe, izdelal serum, ki zanesljivo prepreči tifus (typhus fever). Serum je izdelan iz krvi morskih prešičkov, katere so cepili z v prah zmletimi bolhami, ki prenašajo tifus. Več mesecev so se dr. Dyer in njegovi tovariši bavili s poskusi. Da preskusijo vrednost seruma, so se sami cepili z njim, nakar so pustili, da so jih grizle s tifusom okužene bolhe po rokah in nogah. Na ta način so se izpostavljali smrtni nevarnosti samo zato, da preskusijo moč seruma in d'ajo človeštvu zanesljivo preprečevalno sredstvo napram tifusa. Znanstveniki, ki r i s k i r a j o smftno nevarnost,, da pronajde-jo .vzrok bolezni in da skušajo najti zdravilo za iste, so največji junaki sveta. Ti junaki izhajajo iz različnih narodov, in ker koristijo vsemu človeštvu, so v resnici državljani vsega sveta. Ni še zelo dolgo, kar je v Afriki umrl dr. Hideyo Noguchi, ki je iskal vzrok rumene mrzlice, da bi mogel potem najti sredstvo za preprečenje iste. Piknil ga je komar, okužen z rumeno mrzlico, in japonski znanstvenik je okužen ju podlegel.' Državljan Japonske, ki se je žrtvoval za boljše zdravje vsega človeštva, počiva zdaj na Woodlawn pokopališču v New Yorku. Major Walter Reed in njegovi tovariši so pronašli, da vrsta komarjev, imenovana “stegomia,” prenaša rumeno mrzlico, in so omogočili, da je bila ta bolezen zatrta na Cubi. Več Reedovih tovarišev je pri teh raziskavanjih pomrlo vsled pikov omenjenih komarjev. Sir David Bruce se ni strašil tropske afriške vročine, da je pronašel in dokazal, da nevarna tse-tse muha povzroča spalno bolezen. Vsi ti in mnogi drugi, ki riski-rajo svoje zdravje in življenje za boljše zdravstvene pogoje vsega človeštva, so tisti “neznani junaki,” katerim bi morali staviti naj lepše spomenike. Tifus, proti kateremu je zdaj dr. Dyer iznašel zanesljivo zdravilo, je bil več stoletij strah narodov. V srednjem veku je naravnost opustošil Evropo. Slava “neznanim junakom” zdravstvene znanosti! o-------------- 0DMKVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE V Gradcu je umrl baron Teodor Schwarz, predzadnji kranjski deželni predsednik. Njemu pripada tudi žalostna slava, da je bil deželni predsednik ob krvavih septembrskih dogodkih leta 1908. Ko je barona Schwar-za med vojno zamenjal grof Attems, zadnji avstrijski deželni glavar na Kranjskem, je ostal še dalje v Ljubljani, kjer je imel svojo vilo. Po prevratu se je preselil v Avstrijo; in kasneje prodal tudi svojo vilo, v kateri je danes italijanski generalni konzulat. V Ljubljani je dne 10. junija umrla gospa Marija Lundrova, mati Rudolfa Lundra, ki je 20. septembra leta 1908 padel kot narodna žrtev. Usoda ji ni bila naklonjena. Od osmih ji je umrlo šest otrok. Ostala sta ji samo najstarejša, hčerka Marija, ki živi poi’očena v Clevelan du, in sin, višji računski svetnik Drago Lunder. Soprog, ki je svoječasno služboval v Ljubljani, nato pa v Postojni in Škofji Loki, ji je umrl že pred leti. V Križevski vasi pri Metliki je na večer 12. junija požar uničil stanovanjski hiši in razna gospodarska poslopja sosedov štefaniča in Pavloviča. Vsega skupaj je zgorelo 12 objektov. Iz Metlike in od drugod prihiteli gasilci so k sreči omejili požar, ker je bila nevarnost za vso vas. Posestnik štefanič je bil zavarovan za 20 tisoč dinarjev, Pavlovič pa sploh nič. Požar je nastal v hlevu posestnika štefaniča vsled neumne ljudske vraže. Posestnikova žena Marija, Stefanoviča je šla na predvečer v hlev z loncem žerjavice, da po stari veri podkadi kravo, ki je nedavno otelila in bi morala iti zdaj prvič na, pašo. Verjetno je, da je pustila lonec z žerjavico v hlevu in pri kajenju ji je naj-brže padel kak ogorek v listje. Malo časa potem je domača hčerka opazila, da sc iz hleva močno kadi in kmalu nato sr> poslopje že objeli plameni. Ljubljanski trgovec Robert Kollman, ki je nedavno preminil, se je v svoji oporoki na lep način spomnil raznih dobrodelnih in kulturnih ustanov z znatnimi zneski. Za svoj grad pod Rožnikom, ki predstavlja večmilijonsko vrednost, je določil, da se proda in izkupiček po polovici porabi za slepce in za onemogle trgovske uslužbence, ki so brez lastne krivde zašli v bedo. PRVI VLAK Prvi potniški vlak v Zedinjenih državah je vozil dne 9. avgusta 1831 iz Albany, N. Y., v Schenectady, to je 17 milj daleč. De Will Clinton lokomotiva, je obsipala potnike na prvi vožnji z iskrami tako, da se je nekaterim vnela obleka. Replika te prve lokomotive je razstavljena na Grand Central postaji v New Yorku; originalna lokomotiva je šla v staro železje leta 1835. S kraljevim ukazom je bil dne 14. junija postavljen na razpoloženje dr. Ivan Shvegel, izredni poslanik in pooblaščeni minister jugoslovanskega poslaništ va v Buenos Airesu, Argentina. Za novega konzula Zedinjenih držav, Severne Amerike v Zagrebu je imenovan g. Edmond Treskow, doslej zastopnik Amerike v Amsterdamu. G. Tre-skow se je kot ameriški oficir boril na zapadni fronti, po vojni pa, se je posvetil konzularni službi. Američani na Jadranu. V Dubrovniku se mudita ameriški finančnik in predsednik Chase National Bank, Pearce. Z istim parobrodom je prispela tudi ameriška pisateljica, Amalija Novljanova, dopisnica “Associated Press,” ki je objavila že več člankov o svojih vtisih o ju-(Dalje na 4. strani). Vsaka stvar ima svojo solnčno in svojo senčno stran. Vsi težko pričakujemo povratka pro-speritete in jo bomo sprejeli z odprtimi rokami; malokdo pa pomisli, da bo prosperiteti sledila, dolga procesija krvavogledih upnikov. Ta armada upnikov bo tvorila drugo izdajo depresije. * V Denver ju je leta 1929 neki mož prodal deset delnic General Motors družbe in si je za izkupiček kupil čeden avtomobil. S tem avtomobilom se je mož vozaril tri leta, nakar ga je prodal za malenkostno vsoto, ki jo danes prinese tri leta star avtomobil, vendar je lahko za izkupiček kupil kar 20 delnic General Motors družbe. Iz te dogodbi-ce je razvidno, da. je depresija postavila na glavo najboljše račune in računarje. * Prohibicijska postava v tej deželi stane vsako osebo 9 centov na leto. Devet centov ni dosti, a prohibicija z vsemi svojimi pritiklinami še toliko ni vredna. * Prijatelj Cahej pravi, da je republikanska konvencija skušala zaklati prohibicijo pri repu, demokrati so se je lotili pa pri glavi. To je po njegovem mnenju bolj praktično in utegne teto prohibicijo hitreje in bolj gotovo spra.viti v večna lovišča. * Nekf prnfesr trd!: (hi W'b- varno poljubljati mlada dekleta, ker se iz tega razvije narcolepsy, katera bolezen sicer ni huda, pač pa je tako opojna, da njena žrtev zaspi. Jaz bi dejal, da, poljubljanje mladih deklet je nevarno že pri najboljšem zdravju, narcolepsy je morda nevarna bolezen, njej sledeča zaspanost je morda še nevarnejša,, todai najnevarnejše je to vse skupaj tekom avtomobilskih voženj. * čudovite reči se godijo tekom naše slavne depresije. Unijskim zidarjem v New Yorku je potekla pogodba in tekom pogajanj za novo lestvico in pogodbo so zidarji odklonili začasno dnevno plačo $13.50, katero so ,jim ponujali podjetniki, da bi z delom nadaljevali. Tako vsaj je bilo poročano. * Neka statistika nam pove, da je Japonska lani kupila skoro deset milijonov izvodov svetega pisma, če vpoštevamo dogodke v Mandžuriji in pred Shangha-jem, moramo priti do prepričanja, da bo Japoncem treba prodati še vsaj par sto milijonov biblij. * V novejših besednjakih mij-demo razlago, da, hooverizirati se pravi varčevati pri vsem, posebno pri hrani. Za časa Hooverjeve administracije smo se te lepe lastnosti res privadili — and how! * Med najbolj sitne pamže depresije spadajo nepotrebne ali vsaj pretirane skrbi. Z nepotrebnimi skrbmi človek ne pridela ničesar druzega kot plešo, sive lase in gube na obrazu. Skrbi so naprej plačane obresti na neprilike, ki še niso zrele in zapadle, in najbolj žalostno je, da take predplačane obresti niti malo ne zmanjšajo dolga ne-prilik. * Sentimentalen fant je visel na vrtni ograji in vpraševal kra- (Dalje na 4. strani.). PROVIZORIČNA PRAVILA (NADALJEVANJE) CERTIFICATE TWENTY YEAR ENDOWMENT (American Experiertce 4%) The South Slavonic Catholic Union Organized in 1898 , Incorporated in 1901. A fraternal beneficiary Union of the United States of America. Hereinafter called the Union. DOES HEREBY EVIDENCE, that....................................................... of.................... State of................ hereinafter called the member, is, while in good standing, entitled to all the rights and privileges of membership and subject to the obligations and responsibilities of the Union pursuant to its Constitution and Laws. The said member shall pay the Union at such times and in such manner as required by its Constitution and Laws, a monthly assessment of.............Dollars and......................Cents ($.........) for a period of twenty full years from date hereof and the Union, in consideration of the premises and the payment of said assessments, hereby agrees as follows: To pay the sum of................................Dollars ($...........) to said member on the day of.........................nineteen hundred and.................. if the member shall be then living and this certificate in full force and effect; or, should the member die prior to the aforesaid date, while in good standing, upon the filing of satisfactory proof thereof, in its principal office at.......... Minnesota, in such form and manner as it shall require, and the surrender of this certificate, the Union will pay the sum specified in the proportion hereinafter stated, to the following beneficiary or beneficiaries bearing the relationship indicated: Name in full of each beneficiary Relationship Amount It is agreed that this Certificate of membership, together with the Charter Constitution and Laws of the Union, the application for membership, and medical examination signed by applicant, shall constitute the contract between the Union and the member, and copies of the same certified by the Secretary of the Union shall be received in evidence of the terms and conditions thereof, and any changes, additions or amendments to said Charter, Articles of Incorporation, Constitution and Laws duly made or enacted subsequently to the issuance of this Certificate, shall bind the member and his or her beneficiaries, and shall govern and control the contract in all respects the same as though such changes, additions or amendments had been made prior to and were in force at the time of the application for membership. It is understood and agreed by said member that this Certificate is issued, signed and accepted subject to all of the conditions set forth in subsequent pages hereof and the same are a part of this contract and are as binding as if set out over the seal and signatures hereto attached. IN WITNESS WHEREOF, THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION OF THE UNITED STATES OF AMERICA has caused these presents to be signed by its President and Secretary and the seal of the Union to be hereunto affixed this.........day of..........................19...... ..........................................President. ..........................................Secretary. Conditions. Hr 1. CONTRIBUTIONS CEASE AT THE END OF TWENTY YEARS"—The required assessments on this Certificate shall be discontinued at the end of twenty full years from date hereof. II. PERMANENT TOTAL DISABILITY BENEFIT—After three full years’ membership and while this Certificate is in force and effect and not in default in the payment of assessments or dues, should the said member become permanently and totally disabled so that said member is and will be permanently, continuously and wholly prevented thereby from performing his or her usual duties or any work for compensation or profit, or from engaging in his or her calling, or pursuing any occupation or employment of a gainful nature, upon receipt of due and satisfactory proof of such permanent total disability, and the surrender of this Certificate for cancellation, the Union will pay to said member a sum equal to one-half the face amount of this Certificate, or the full reserve value of this Certificate, whichever is the greater. Without prejudice to any other cause of disability, the entire irrecoverable loss of the sight of both eyes, or the severance of both hands, or of both feet, or of one entire hand and one entire foot, will be considered as permanent total disability within the meaning of this Certificate. This benefit shall not be granted to persons, who, previous to admission, have lost one eye, one hand or one foot, nor to persons classified as prohibited by the Medical Director. III. AUTOMATIC INSURANCE — After the said member has maintained himself or herself in good standing by payment of assessments and dues and otherwise has complied with the Laws of the Union for three completed years or longer, the Union agrees to continue thq promised protection during such period as the reserve value of this Certificate will pay all required assessments and dues chargeable to said member at and after the date of his or her non-payment of same; provided, any time prior to the exhaustion of the reserve accumulation, and prior to ipso facto annulment of this Certificate, said member may renew payment of his or her assessments and dues by first returning to the Union the amounts advanced with six per cent interest com pounded annually, or by having the amounts, so advanced, charged as a lien against this Certificate with interest thereafter due on said accumulated sum to be paid in cash in addition to the regular assessment rate. IV. PAID-UP INSURANCE—After the said member has maintained himself or herself in good standing by payment of assessments and dues and otherwise has complied with the Laws of the Union for three completed years or longer, the Union agrees to waive periodical benefit assessments and to grant paid-up insurance, payable under the same conditions as the insurance provided hereunder, in the sum which can be purchased by the reserve value (less surrender charge not exceeding one per cent of the face amount hereof! of this Certificate, taken as a “single premium”; provided, this Certificate must be returned to the Union with the application for paid-up insurance. Should any impairment in the reserve arise during the period of paid-up insurance the member may make the same good by a cash payment, or in lieu thereof, have an equivalent reduction made in the amount of paid-up insurance. However, no paid-up Certificate shall be granted in any case if the amount insured thereby shall be less than fifty dollars. V. CASH LOAN VALUE—After the said member has maintained himself (herself) in good standing by pay ment of assessments and dues and otherwise has complied with the Laws of the Union for three completed years or longer, upon written application, the Union will loan, upon the sole security of this Certificate at six per cent interest payable annually in advance, the whole, or any part, of the reserve value of this Certificate (less any indebted ness to the Union hereon). Said reserve value shall be taken for the end of the completed certificate year prio to the date of application for loan. For the purpose of such loan this Certif icate must be returned to the Union with a proper assignment of sami executed by the member. The Union may, at any time, elect to require a written notice of not over sixty days before consenting to any such loan. VI. LIMITATIONS—It is agreed that in case of death during the first year of membership, as a result of diabetes, nephritis, alcoholism, cancer, tuberculosis, or suicide, one-half of the face amount of this Certificate shall be paid as a death benefit; and, in case of death during the second year of membership from any of the said specific causes, three-fourths of the face amount of this Certificate shall be. paid. VII. DEATH BENEFIT BY INSTALLMENTS—On the request of the said member, or at the election of the beneficiary, the Union will pay the death benefit by continuous or limited income monthly or annual installments equivalent in value to the promised death benefit, on the basis of $1,000.00 ar. follows: $1,085.50 in fifty monthly installments of $21.71 each; or $1,174.00 in one hundred monthly installments of $11.74 each; or $1,185.00 in ten annual installments of $118.50 each; or $1,297.20 in fifteen annual installments of $86.48 each; or $1,415.00 in twenty annual installments of $70.75 each. If the member shall not have directed otherwise the beneficiary may, after the death of the member, select any one of the above options with the privilege of commuting the unpaid installments at any time. If the beneficiary should die before all installments have been duly paid the remainder of the installments shall be commuted and paid in one sum to the executors, ad' ministrators or assigns of the ben eficiary. VIII. RESERVE VALUE—The re serve value of this Certificate shall be the accumulation technically required hereon according to the American Ex perience Table of Mortality and four per cent interest and on the assumption of one year full preliminary term. I’remembe zavarovanj iz načrta “A” v načrt “B” ali “C” in obratno. 428. Vsak član, ki je zavarovan pod načrtom “A” (dosmrtninska zavaroval nina) in če ni še dosegel starosti 50 let, lahko vloži prošnjo na glavni urad jed-note, potom svojega krajevnega društva, za premembo zavarovalnine iz načrta “A,” v načrt “B” ali “C.” Tako prošnjo mu izpolni društveni tajnik na formi, ki jo preskrbi krajevnim društvom jednota. Ko član naredi tako prošnjo, mora ob enem izročiti jednoti svoj originalni certifikat ter plačati petdeset (50) centov za novi certifikat, ki mu ga jednota izda za načrt, pod ka terega je prestopil. 429. Član, ki premeni svojo zavaro valnino iz načrta “A” v načrt “B” ali “C,” mora plačevati mesečne asesmente na podlagi American Experience Table of Mortality, in član, ki premeni svojo zavarovalnino iz načrta “B” ali “C,” v načrt “A,” pa mora plačevati asesmente na podlagi lestvice National Fraternal Congress. 430. Prememba zavarovalnine iz načrta “A” v načrt “B” ali “C” se lahko izvrši na enem izmed sledečih načinov: a) Ako ima certifikat člana zavarovanega pod načrtom “A” kako rezervno vrednost, se lahko taka rezervna vrednost certifikata izplača dotičnemu članu v gotovini (z odbitkom enega odstotka) in tak član prične plačevati njegove asesmente pod načrtom “B” ali “C,” na podlagi njegove starosti ob času, ko se je izvršila taka prememba. Ako bi pa tak član ne dvignil od jed-note rezervno vrednost njegovega certifikata, se pa lahko cela vsota rezervne vrednosti njegovega certifikata kreditira takemu članu za vplačilo njegovega asesmenta za nazaj, za toliko mesecev in dni, za kolikor rezervna vrednost njegovega certifikata pokrije asesment pod načrtom “B” ali “C.” V takem slučaju se njegov certifikat datira nazaj do datuma, do katerega pokrije vsota rezerve certifikata takega člana, in član začne plačevati njegove asesmente pod načrtom “B” ali “C,” na podlagi njegove starosti ob času, do katerega je bil pokrit njegov asesment. 431. V slučaju, da bi certifikat člana, zavarovanega pod načrtom “A,” ne imel nikake rezervne vrednosti ob času premembe zavarovalnine iz načrta “A” v načrt “B” ali “C,” mora tak član pla čevati njegove mesečne asesmente po lestvici American Experience Table of Mortality in na podlagi njegove starosti ob času, ko je bil premenil njegovo zavarovalnino iz načrta “A” v načrt “B” ali “C.” 432. Premembe zavarovalnin iz načrta “B” ali “C” v načrt “A” se lahko izvršijo na enem izmed sledečih načinov: a) Če ima certifikat člana, zavarovanega pod načrtom “B” ali “C” že kako rezervno vrednost, se taka rezervna vrednost (z odbitkom enega od stotka) izplača članu v gotovini, in tak član potem začne plačevati svoje mesečne asesmente na podlagi njegove starosti ob času, ko je premenil njegovo zavarovalnino iz načrta “B” ali “C” 1 načrt “A.” Če pa član ne dvigne re zervne vrednosti njegovega certifikata, se pa lahko cela vsota rezerve njegovega certifikata kreditira za vplačilo nje govega asesmenta za nazaj, za toliko mesecev in dni, za kolikor rezervna vrednost njegovega certifikata pokrije asesment pod načrtom “A.” Njegov novi certifikat pod načrtom “A” se lahko datira nazaj na dan, do katerega pokrije vsota rezerve njegovega certi fikata, in tak član potem prične plače vati asesmente pod načrtom “A,” na podlagi njegove starosti ob času, do katerega je bil pokrit njegov asesment. b) Če pa certifikat člana, zavarova nega pod načrtom “B” ali “C,” nima še nikake rezervne vrednosti, pa mora plačevati njegov asesment pod načrtom “A,” na podlagi njegove starosti ob ča su, ko je premenil njegovo zavarovalni no iz načrta “B” ali “C” pod načrt “A.” 433. V slučaju, da SlaiTpržfaeni svojo zavarovalnino iz enega načrta zavarovanja v drugega, za ravno isto vsoto zavarovalnine, kot jo je imel pod ori ginalnem certifikatom, takemu članu se ni potreba podvreči zdravniški preiskavi. Če bi pa hotel zvišati svojo zavarovalnino pod načrtom zavarovanja, katerega prestopi, se mora podvreči zdravniški preiskavi, predno mu jed nota izda nov certifikat. Ravno tako se mora član podvreči zdravniški pre iskavi ako v takem slučaju zviša bolni ško podporo ali ako prestopi med ena kopravne člane. Športni sklad. 434. Jednota obdržuje športni sklad iz prispevkov vseh članov v odraslem oddelku, enakopravnih in neenakoprav nih, kot določeno v točkah 396 in 397 S pomočjo denarja iz tega sklada pod pira športne klube krajevnih društev športni klub upravlja glavni odbor jed note. 435. Do uresničenja in aktivnosti takih klubov ima celotni glavni odbor pravico financirati polovico nastalih stroškov, kateri pa ne smejo presegati svote $100.00 v dobi enega leta za vsa ko posamezno društvo, ki ima organi ziran tak klub. 436. Vsako društvo te jednote lahko organizira športni klub z dobrostoje čimi člani te jednote. Športni klubi smejo vprizarjati le take športne igre In tekme, pri katerih ni nobene nevar nosti za zdravje, poškodbe ali izgube življenja sodelujočih članov kluba. 437. Prošnjo za finančno podporo klubu mora društvo poslati na športne ga komisarja. Ko ta prošnjo odobri, jo pošlje na glavnega tajnika in glavn tajnik potem tako prošnjo razpošlje rešitev vsem članom glavnega odbora jednote. 438. Prošnja za finančno podporb športnemu klubu mora biti podpisana po predsedniku, tajniku in blagajniku društva in opremljena z društvenim pe čatom in mora vsebovati natančen pro račun vseh takratnih nameravanih stro škov! 439. Društvo, katero porabi od jed note prejčtč podporo za šport za druge svrhe, izgubi avtomatično pravico do take podpore za dobo, kot to določi glavni odbor. 440. Urednik angleške sekcije gla sila je ob enem tudi športni komisar in član športnega odseka. Sporazumno in z nadaljnimi petimi člani športnega od seka, katere imenuje glavni odbor, se stavlja še vse druge potrebne in po drobne regulacije, tikajoče se aktivno sti športa, pod pogoji, da iste niso nasprotja s pravili te jednote. 441. V slučaju potrebe sme celotni glavni odbor dovoliti in določiti prostor sestanka športnega odseka. Članom športnega odseka se v enakih slučajih plača dnevnice in vozne stroške na isti način in meri kot glavnim odbornikom po določbah točke 144 teh pravil. Voz ne stroške posameznih športnih klubov, kadar gredo tekmovati z drugimi klubi te jednote, sme dovoliti celotni glavni odbor po določbah točke 435. Vsi ena ko nastali stroški se smejo izplačati le iz športnega sklada jednote. 442. V slučaju industrijalne depresije, ali kake velike katastrofe, ima glavni odbor pravico začasno prenehati financiranjem športnih klubov, in denar iz špottnega sklada uporabljati za podpore-potrebnim članom jednote, prizadetim od katerekoli v tej točki navedene nezgode. Bolniški sklad. 443. Bolniški sklad se vzdržuje iz prispevkov enakopravnih članov po določbah pravil. Denar iz bolniškega sklada se uporablja za plačevanje redne bolniške podpore članom, kateri so do iste v smislu pravil upravičeni. 444. Razred bolniške podpore je c in $1.00 dnevne, in $................ tedenske bolniške podpore. 445. Vsak posamezen bolniški sklad se mora sam vzdrževati, to je, vsak sklad iz samo onih prispevkov članov, ki so v dotičnem skladu zavarovani. V vsakem posameznem bolniškem skladu se mora nabirati rezerva toliko časa, dokler ista ne znaša trikratne............ skupne vsote asesmenta v posameznem mesecu v dotični bolniški sklad. V to svrho se vzame 5c c od vsakega posameznega mesečnega asesmenta člana za bolniški sklad in se naloži v poseben rezervni sklad bolniške podpore, v tisti, v katerem je dotični član zavarovan. Ko se’doseže predpisana rezerva, se preneha tako jemati omenjeni znesek in isti ostane v rednem bolniškem skladu. 446. V slučaju, da nastane primanjkljaj v rednem bolniškem skladu, ali ako ni predpisane rezerve, ali ako ista pade pod tretjino vsote, ki je predpisana, mora glavni tajnik takoj drugi mesec razpisati potrebni izredni asesment (naklado), ki se mora nadaljevati vsak mesec oziroma tako dolgo, da se pokrije primanjkljaj v dotičnem rednem bolniškem skladu, in znesek, ki se je vzel iz rezerve v dotičnem skladu. V slučaju, da se vkljub izrednemu asesmentu (nakladi) primanjkljaj ne zmanjšuje, mora glavni tajnik istega primerno zvišati. Bolniška podpora. 447. Član, ki se izkaže s spričevalom izdanim po zdravniku, M. D., da e bil vsled njegove bolezni ali telesne poškodbe nezmožen za delo, in če je bil v času njegove bolezni pod stalno oskrbo zdravnika, ter se natančno ravnal po pravilih in navodilih zdravnika, in če biva v delokrogu jednote, je upravičen do bolniške podpore kot sledi: a) Po preteku prvih sedem (7) ......... dni bolezni ali poškodbe, od dne ko je bil član pravilno javljen pri društvenem tajniku in pri zdravniku, do celotne dnevne (tedenske) bolniške podpore, za dobo šestih mesecev. b) Po preteku prvih šest mesecev neprestane bolezni, do polovične bolniške podpore za nadaljno dobo šestih mesecev. c) Po preteku drugih šest mesecev neprestane bolezni, do $10.00 mesečne podpore iz sklada onemoglih, za celo dobo njegove bolezni, kot to določa točka ...........pravil jednote. 448. Doba plačevanja bolniške podpore se šteje od dne, ko je začel bolni član prejemati bolniško podporo. 449. Noben član ni upravičen do celotne bolniške podpore, za eno in isto bolezen, za več kot šest (6) mesecev v dobi treh let, ako se taka bolezen ponovi v teku omenjene dobe. 450. Za prvih sedem (7) dni bolezni ali poškodbe jednota ne plača bolniku nikake podpore. Bolniška podpora se začne plačevati z osmim.......... dnem po datumu prijave člana bolnim, pri zdravniku in društvenemu tajniku, ne oziraje se, če se je javil dopoldne ali popoldne. Ako se je bolni član javil prej pri tajniku društva, kakor pri zdravniku, velja datum prijave pri zdravniku, kot prijava bolnim, v obratnem slučaju pa velja datum prijave pri tajniku društva. Izvzeti so samo člani, ki so bili v naglici odpeljani v bolnišnico. Datum prijave takih članov velja od dneva, ko so bili odpeljani v bolnišnico. 451. Bolniška podpora se plača le do dneva, ko je bil bolni član po zdravniku pripoznan zdravim. Ako je datum ozdravljenja člana v zdravnikovem poročilu označen pozneje kot datum, v katerem je bilo zdravnikovo poročilo izdelano, se sme plačati podpora le do datuma, v katerem je bilo poročilo zdravnika izdelano. Za dan, v katerem je zdravnik označil ozdravljenje člana, se ne plača podpora. 452. V slučaju, da začne bolni član opravljati kako delo, predno je bil po zdravniku pripoznan zdravim, ali ako se čl^n sam prej jav* za zdravega, se plača podpora le do dne, ko je začel opravljati delo oziroma do dne, ko se je, javil za zdravega. Bolezni in poškodbe, za katere se ne plača podpora. 453. Za bolezni >" poškodbe, ki so nastale vsled pretepa, pijanosti, spolne bolezni, vživanja omamljivih in' uspavajočih sredstev (narcotics), se ne plača bolniške podpore in tudi ne odškodnin ob morebitni izgubi udov, če so po škodbe nastale po načinu, kot je ozna čeno v tej točki. Jednota tudi ne plača bolniške podpore za delno onemoglost, to je, ako bolni član vkljub svoji bolezni lahko opravlja svoje delo, ali če ne potrebuje pomoči zdravnika, ali ako se bolni član ni zdravil pri doktorju medicine, M. D. V slučaju, kjer je po-izkušen samomor, ki se ni završil, ni nameravani samomorilec upravičen do odškodnin in ne do bolniške podpore za poškodbe ali bolezen P°vzročeno vsled poizkušenega samomora. Takega člana se mora črtati iz društva in jednote. izvzemši ako je bil član P° zdravniku in postavno priP°znan umobolnim. Tak član še lahko ostane v društvu in jednoti, ni pa deležen do nobenih od škodnin za poškodbe, ki so direktna ali indirektna posledica njegovega poizkušenega samomora 'n ujegova bolniška podpora je omejena kot to določajo točke .............. '454. članice' ftatere obole radi nosečnosti, preranega P0™^ ali spre membe življenja (menopause), kakor tudi za bolezen, ki "astane zara v tem slučaju zadostuje potrdi vitelja bolnišnice. Odškodnine za poškodbe-476. Vsi enakopravni člani so vičeni takoj po sprejetju v oc’ras.k0(jbe, lek jednote do odškodnin za P° p0 ki nastanejo vsled nesreče in S|C. lastni krivdi člana. Jednota P deče odškodnine: a) Za izgubo palca do 4 .. dlani ................ $100-00 $... b) Za izgubo kazalca t .. do dlani ..............$ 75-00 S... c) Za izgubo sredinca c .. do dlani ..............$ 50’ *.. ' e) Za izgubo mazinca . do dlani ..............$ 2^;:r'hoV- Za delne izgube prstov °“ e|Ot0iH> ni zdravnik sporazumno s glavnim odborom. ,,.nj ali f) Za izgubo vseh prstov do ^ je popolno otrpnenje vseh Pr sinJ. plača $400.00 $ *af L cel« tra kot odškodnina za roke. g) Za izgubo polovice - ..... stopala ................$200.00 .■■■ h) Za izgubo celega *..... stopala ali cele noge.$400.0U i) Za izgubo enega očesa ali za popolno in trajno izgubo vi- j..... da na enem očesu....$250.0 j) Za delno-trajno izgubo vida, ako je nad 75 odstotkov, se t .. plača ..................$150.00 $•- k) Za izgubo obeh očes ali za trajno izgubo vida na obeh oče- . c - sih ....................$800.00 *" I) Za izgubo ene roke $.... in ene noge............ m) Za izgubo obeh rok ..... ali obeh nog........... n) Za popolno in trajno otrpljenje roke do zapesti ali cele .... roke ..................$400-00 o) Za popolno in trajno g.... otrpljenje ene noge..$400-0u p) Za popolno in trajno otrpljenje obeh rok * ali obeh nog..........$......... r) Za nad 50 odstotkov trajne izgube uporabe ene roke ali c.... ene noge ..............Sl00-0° ^ 477. Ako katerega članao0škodb! Hi, mrtvoud, ali si vsled ^e(j t#T zlomi hrbtenico in postane '^ ^ V'ša' trajno in popolnoma nezmoze ko delo, je upravičen do ods e . znesku $800.00. Vse odško plačuje poleg bolniških P01“P°. oCjt,e 478. Vsa spričevala za po p( zahteve za odškodnine morajjravi'^0,'(| samezno izdelane od dveh z „ot*r katerih podpisi morajo b'*1 potrjeni. led P 479. V slučaju, kjer član (0W zgode ali operacije izgub' ^j, nogo (nogi), roko (roki), a‘ bi;Jm, ‘ 1 kak. drugi način poškodovan uP^lu *9. vsled take poškodbe ali oper vičen do gori navedenih , |$H ' tv, niso njegovi dediči upravičen ako tak član umrje pred P ^ ,-f-‘ dni od dneva take nezgode c'ie- » ■„ im® '{r' 480. V dvomljivem slucal hovni zdravnik pravico, prošnje za odškodnino za P° ^e{t^ ko odloži za gotovo dobo,^ ^0$ti potrebna za preiskavo, da s končne posledice take p°SN , ? 481. Prošnje za odško^^jt, ^ škodbe se sme narediti le ^ bji . poškodovani član še živ m p°s zgoraj navedenih odškodnin pret be upravičen, ali ne prej ,afl3. J. 60 dni od datuma poškodbe ti diči ne morejo narediti Pr0 mW 'jjl škodnino za poškodbo član > „3f škodovani član umrje predn tako prošnjo. ■ 482. Ako član ne nazna poškodbe društvu in zdra ^0c < ob času poškodbe, ako je t0-jottf110 upravičen do odškodnine z* škodbo. Društvo se m° ^e, P.re i* prepričati o vzroku ponesr ^ojfii1'-sme priporočati izplačilo o ’“‘"S—~ 483. Vsi enakopravni c . $ vičeni do odškodnin za z“°eI,aK^ operacije šele potem, ko s°ic(j|iote S' člani odraslega oddelka J p|ačfl (6) ali več mesecev. Je“n..|,; ..." deče odškodnine za °Pera<^75.00 a) Na mehurju ...............<75.00 b) Na obistih ................. c) Na želodcu ................<75.00 d) Na jetrih ali žolču - J e) Na črevesih ali s*e”c75.00 Piču ...................--v"'' .,/ f) Na kili (inguinalis 1 ^5,00 femoralis-ventralis) ”$75-0? č; g) Na prsih in pljučih <75.00 "’ h) Na golši (goitre)......... i) Na abdominalnih oP^^.oO : racijah in jajčniku -75.0O j) Trebušna slinovka ........«75.0® t/ k) Vranica .....................00 iV' 1) Rak ......................575.00 m) Ušesne kosti ............$75-0? 5/ n) Odrezanje ziska •••;:"."’<5O-0^ " o) Vodenice na inošnjic’-" , p) Velike vene v mos-^q0 - njici ........................ • r) Humoride (Piles) »/ s) Operacija na hrb^'^s.flO j/ niči ........................ s,-""! t) Očesne operacije .........<75.0 "j ^ u) Gnitje kosti ............. ,|an y£ $ 484. V slučaju, da oi' eno operacijo ob en5rnkot 5* ni upravičen do več k ^ 5 škodnine. eracije’ >1* *. 485. Za vse druge j*'!, potrebne za ohranitev z ^ n'5^'^ povrnitev zdravja članu> |;i’ dene v pravilih, toda so P 0ni \ « hovnega zdravnika enol^ navedene v pmvilih, s® dnifl« A if škodnina. Vsoto odšk v takem slučaju 8lavn.ravni'l° razumno z vrhovnim zd , (UHtic pr.nod'" *0 r; Ne ir t k bi b frevjd »i n; ’ki p isti j, «to ^zaci nii ^tiem 1)0 ja: J. Sc Mn t od ozi V 1 vpr v reda |v al Pravj do]( t,” Niko j S’ £ ki er, So ‘nas liti Nii h j IM P°' er, j 0 , ^ko Potei •'ičes *1.60 leie \ or ,1 hc )ene bi V 1 n O pr Ni te •ie ta ^ke j , Dravji '% •N* i, Da v Si hi Sik N “% t ? ali tiri % 'h , ^ iN % Hi ;i a] Dotj. % fr C?] S li , b Ki s? h'»» EC K * IX Oprave o pravilih I Butte, Mont. ^avno pred durmi kon-Je lr> skoro vse članstvo se ’ kako se bo izteklo. Pro-Cna Pravila so že v tisku. bil človek še tako učen l Vlc*en, se mu vendar vti-flapaka ali pomanjklji-1 Pa lahko povzroči dosti 1 'n težav* Včasi misliš, tolmačil kako stvar pri Zaciji, pa pronajdeš, da ftiti tvoj n j at el j nista t. e,T1> in ker ni podlage, ni ® jasnosti. Tako je tudi 3 S. K. Jednote, da so ^Pomanjkljiva in ne raz- 3 to ne samo v eni točki, ^ začetka do konca. Ko .. 021 vsa pravila, najdeš na ^ listu, da “v vseh koč- vPrašanjih parlamentarca na, sejah krajevnih a|i na konvenciji, kjer Javila dovolj jasna, odlo-(f°*°čbe Robert’s Rule of Je članov pri J. S. K. j^1’ ki imajo Robert’s Rule in koliko jih je, ki si 'j0 tolmačiti? Vein, da [•aših članov ne zna niti ,'t* Pisati angleški, dosti Je’ ki čitajo, pa si ne zna-kaj so čitali v an-Jaz sem pisal na glav-it(j P01 knjigo Robert’s Rule ^ Pa sem dobil odgovor, v glavnem uradu eno ‘ ° knjigo na razpolago. ,, J P% nobenih. Kaka 4 ,°tem društvo tolmači, ko i^sar za podlago ali za-iU. ^ Omenjena knjiga sta-iije do $2.00, in če nimaš Nt'6 Vso^e’ s* tudi ne moreš V* penjene knjige. Ako hoče, da bi se društva ^ ;.k n J * £ e posluževala, 0. -11 jim jih preskrbeti Toda, po mojem ^aj to sploh odpade. ^Pristopili k JSKJ, smo od' '% t b°mo spolnovali l c* ! bjj. Jednote, katera so tim. a Podana v slovenščini. ®y Provizorična pravila isdHt’f ?e^ Robert’s Rule of Or-[ftl 6 in naj iz dotične knji-pr ’ .^ar je primernega za , vr'Pe v Vlla' Vse tisto pa nsy' 5i^|Lslovenščini in tako, da rffk'° *n razl°čno’ da 1 Zna citati slovensko, li^azumel in s jih znal tol-Po njih ravnati. ^ Je voc*iti organizacijo ^;Iv»etnezna društva, dokler (j v redu in gredo člani . gemu na roke. Kakor a..Se Pojavi pri društvu ^aeijj nere(jj VSaki vle-j—'jj °j° stran. Predsednik |Oi^rez mo^i> ker sloven-£e’ ^ l !°čn a S° P°manjklj iva in Za^° Predsednik ni-\ ^.Podlage in opore, da l i^ 1 onemu povedal, ka-\ Ravnati. Tako se je r>-našem društvu o pri-*1)^ e delegata v navzoč-rf*Rednika. Volilo se .’l>6 a ^sti, ki so bili na- fC10*650 d°*)ro Povedati °.to se ve> da so vsi j^]0 °^i volili in da se ni Piti ^‘kogar, če ima pravi-ne. Celo člani, ki *i t>o,°hliški listi in so prelij P°ro, so se sklicevali se, da jih kon-ni vedel in da je H1| Pravila in ustavo, veli I>rPrqllevedoma- V odsot-n ^.Sednika je podpred-sejo in zašli smo v ' i?. ’ a se bomo težko iz-|»i^Jega. vzrok je v tem, •{jtj PFavii ne more nihče l,Vs?a naj posamezni \i -pVeni ali pa glavni od-‘Silj °^e> katera bi bila ‘s^čajih potrebna, ni. Of ^av*lih in ne v Robert’s ■ ^Uler. Zato bi pripo-^ °nim, ki bodo sestav-Nlaa i:iravila, da vpošte-J Uvedene nasvete. Nel za delegata naj \ '*■ im enakopravni P°^n° m°č glasovati r‘aj s6Vah- Neenakopravni e ne volijo za delega-6V **«*>, da bi večina s[ala neenakopravne ‘ŽO ‘er, %i, člane kot delegate, kaj bi bilo z bolniško in odškodninsko podporo, ker take člane dotični skladi ne bi nič brigali? 2. Določba, da more biti delegat le ameriški državljan, naj se izpusti, ako to ni proti državnim zakonom, ter se nadomesti s točko, ki bo določevala, da ima vsak enakopravni član pravico biti delegat. Dognano je že od zadnje konvencije, da poverilni odbor ni bil dosti natančen ali pa ni mogel zadeve natančno preiskati, in tako so bili na konvenciji delegati, ki niso bili ameriški državljani. Mi smo se po večini itak priselili iz starega kraja, pa naj bo tudi stara dežela reprezentirana, saj vsi enako plačujemo. To se naj izpre-meni, kot sem že omenil, če ni proti državnim zakonom. 3. Določi se naj natančno, kako je postopati društvu, če je izvoljen delegatom ali odbornikom član, s katerega izvolitvijo se gotovo število članov ne strinja, oziroma če gotovo število članov ni zadovoljno z načinom volitve. Naj se označi natančno, da-li- se more ovreči volitev ali ne, s koliko večino glasov in vsled kakšnega vzroka. 4. Določi naj se, da-li se more in pod kakšnimi pogoji se more ovreči zapisnik zadnje seje. 5. Glede bolnikov, ki so na bolniški listi, naj bo natančno označeno, kako se imajo ravnati in kam smejo zahajati, ako jim zdravnik dovoli, da se morejo gibati na prostem. Ali smejo taki bolniki prihajati na društvene seje,, tam debatirati ir. voliti ali ne? 6. Glede bolnikov, ki so že potegnili vso podporo in prejemajo samo še iz sklada onemoglih po $10 na mesec, naj bi se določilo, da-li spadajo v prav tisto vrsto bolnikov kot drugi, ali morajo biti obiskovani kot drugi bolniki, ali imajo na sejah iste pravice kot drugi člani. 7. Kakšno pravifco ima predsednik na seji, ali ima pravico voliti ali ne in v kakšnem slučaju ima odločilen glas? 8. Kadar se razpolaga z društvenim premoženjem, na primer, da se iz društvene blagajne komu kaj daruje, posodi ali se kaj kupi, koliko število članov naj o tem odločuje? Ali zadostuje navaden kvorum, ali mora biti obveščeno vse članstvo, predno se kaj izplača iz društvene blagajne? 9. Ako ima kateri članov interese v instituciji, kamor naj bi se dalo kaj društvenega denarja, ali ima dotični član pravico predlagati in voliti v taki zadevi ? Vse gori navedene točke so v sedanjih pravilih izpuščene ali pa so pomanjkljive in nejasne in brez takih točk in primerne jasnosti istih je vsakemu društvenemu predsedniku nemogoče voditi seje in držati pravi red. Ako pride do porotne obravnave, niti porotni odbor ne more izreči pravilne sodbe, ker se ne more naslanjati na pravila. Provizorična pravila so sicer že v tisku, toda pravila bodo sestavljena in odobrena šele na kon venci ji, zato je še dovolj časa da se gori navedena vprašanja in priporočila vpošteva. Na vsak način je želeti, da bodo bodoča pravila kar mogoče razločna in jasna. Anton F. Molek, preds. dr. št. 105 JSKJ. r les'1 y'.. j..""'. ..... S'""".. S.""" j, S"'"" v"",. ?■ ", tltf ] ■a s; Z M Barberton, O. Ker se do danes še nisem oglasil k razpravam o pravilih za bodočo konvencijo J. S. K. J., mi bo sobrat urednik gotovo oprostil, če ga nadlegujem s temi vrsticami. Ker je ime na prvi strani naših pravil ,bom tudi jaz začel pri tem. Danes v tej ekonomski krizi se težko dobi, novega člana v organizacijo, pa naj bo ta Jugoslovanska ali pa Slovansko južna, katoliška ali protestantov-ska. Vseeno bi pa po moji skromni pameti priporočal, da se prekroji ime J. S. K. J. v toliko, da bo odgovarjalo členu XXIX, točka 1, sedanjih pravil. Nisem za to, da se sama črka “K” odstrani iz imena, ker vem prav dobro, da če bi bila samo ena desetina ameriških katoličanov pri naši jednoti, bi ta štela približno dva milijona članov. Priporočam pa., da se ime predrugači v toliko, da bo prijalo ne samo jugoslovanskim-, ampak tudi drugim ameriškim katoličanom in tudi kakemu protestantu povrhu. Več razprav v našem glasilu se plete v preselitvi glavnega urada iz Ely, Minn. Pokojni glavni tajnik Joseph Pishler je na zadnji konvenciji J. S. K. J. povedal, da se je informiral pri oblastih države Minnesote glede i selitve glavnega urada iz države. Iz njegovega pojasnila je zadnja, konvencija uvidela, da je stvar neizvedljiva. Nekateri priporočajo, da se urad premesti v Duluth, Minn., češ, da bi se s tem jednoti prihranilo par tisočakov na leto. Nobeden pa ne pojasni na kakšen način bi se dalo toliko prihraniti. Po mojem mnenju bi jednota, če bi dobila prostore za glavni urad v Duluthu v najem po isti ceni kot na Ely, prihranila le par stotakov, morda nekaj več, morda manj na leto, in ne dosti več kot bi pa znašali poštni stroški med elyškimi društvi in glavnim uradom. Računati pa moramo tudi na selitvene stroške, katerih tudi ne bi bilo premalo. S tem, da preselimo glavni urad, bi pa tudi oropali slovensko naselbino, katerai je, če se ne mo-;im, druga največja po članstvu naše jednote in prva po propor-ciji Slovencev v Ameriki. Oropali bi jo tistih bornih dohodkov, ki jih prinaša glavni urad in iste dali mestu, kjer je le neznatno število Slovencev. Iz teh razlogov bi priporočal, da ostane glavni urad J. S. K. J. še za naprej na njeni prvi postojanki Elyju, Minn. Na zadnji konvenciji je bila po delegatih dr. št. 44 J. S. K. J. prečitana resolucija, tikajoča se poslovnega reda konvencije. Resolucija je bila sprejeta in ako-avno ni bila 'vseskozi vpošteva-na, je vseeno prihranila jednoti lepo svoto. Danes pa avtor omenjene resolucije molči, čemu neki? Tudi sedaj je kriza in je še več članov brez dela kot leta 1928. Ko tako pregledujem provizorična pravila, vidin, da bo kot izgleda, narastel imenik glavnih odbornikov kar za tri imena; če zraven prištejem še urednika-upravnika glasila bodo štirje več. Oh boy, al’ bomo pa agitirali in kandidirali! Vem, da je želja večine delegatov, da bi postal, če ne več, vsaj glavni porotnik. Ampak vsi ne bomo izvoljeni in kar je preveč je preveč. Kolikor je meni znano, ni imela naša jednota nobenega dobička od petih nadzornikov \ zadnjih štirih letih. Priporočam, da štirinajsta konvencija dovoli samo tri glavne nadzornike, kot so bili pred štirimi leti. če zadostujejo pri drugih organizacijah, bodo tudi pri naši. Kar se pa tiče glavnih porotnikov, pa lahko vsak vidi iz obravnav, katere so priobčene v našem glasilu, da jih sploh ne potrebujemo. če pa že morajo biti, pa zadostujejo trije kot do sedaj. Veliko se piše in priporoča, da prihodnja konvencija izvoli tudi pomožnega tajnika. Za mojo osebo se s tem prav nič ne strinjam. V slučaju, da se pomožnega tajnika res voli na konvenciji, bo prej izvoljen tisti, ki je bolj popularen, kot pa tisti, ki je zmožen. On bi bil za svoje delo odgovoren celokupnemu glavnemu odboru, ne samo glavnemu tajniku. Dvomim tudi, da bi dobili na prihodnji konvenciji katerega ,ki bi bil res zmožen dela ene dobre stenografke in bi hotel to delo prevzeti. Z uradom pomožnega tajnika se plav lah ko v glavnem uradu izcimi prepir, ki bi zahteval izredno siejo glavnega odbora., torej še več nepotrebnih stroškov. Zato še enkrat priporočam, da se tega urada ne nastavlja. Da bi pa glavni tajnik in glavna pomočnica v enem in istem času umrla, kot se nam je že pripetilo, pa nikar ponovno ne pričakujmo. Prav toplo pa priporočam prihodnji konvenciji, da uvrsti med glavne uradnike urednika in upravnika glasila. Sedanji urednik-uprav-nik, če bo še za naprej izvoljen, dela, je delal in bo delal za našo organizacijo več in boljše, kot nekateri sedanji glavni uradniki, ki niti svojega posla pravilno ne umejo. To naj zadostuje za danes, se pa še čez čas kaj oglasim. Joseph Hiti, član društva št. 195 J. S. K. J. IopisT Denver, Colo. članom društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ naznanjam, da je bilo na redni seji dne 9. junija sklenjeno, da mora vsak član in članica našega društva plačati svoj asesment za meseč julij najkasneje do 15. julija. Ta sklep je bil osvojen iz vzroka, ker se društveni tajnik kot delegat udeleži 14. redne konvencije, ki se prične 25. julija' v Indianapolisu, Ind. Ako bi torej čakal s pobiranjem asesmenta dalje kot do 15. julija, bi mu ne bilo mogoče pravočasno knjige zaključiti in denar odposlati na glavni urad. Prosim vse člane, da to vpošteva j o. Tajnik se mora ravnati tako, kot mu je društvo naročilo. Ako članstvo ne plača svojega asesmenta vsaj do 15. julija, tajnik za mesec julij enostavno ne bo mogel poslati asesmenta na glavni urad. Torej naj izvolijo gori navedeni društveni sklep vpoštevati vsi člani našega društva, bližnji in oddaljeni. Podpisani bOm članom hvaležen, če mi bodo šli tozadevno na roke. — Z bratskim pozdravom, John Schutte, tajnik, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. prostorih stanuje ena družina. Naselbina Krayn ni velika, toda je prav prija,zna. Pred odhodom sem šel obiskati na dom tudi sobrata Franka Nagliča, kjer sem bil zopet nad vse prijazno sprejet in postrežen. Prav lepa hvala vsem za vso naklonjenost in postrežbo, posebno pa še sobratu Rovanšku in Nagličevi družini! Jurij Previc, dva sinova in Jacob Vehar. Ely, Minn. Vsi člani društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ, so prošeni, da zasledujejo vesti in dopise, ki bodo pošiljam v Novo Dobo od zdaj pa do konvencije. Pošiljani dopisi bodo vsebine, ki bo velike važnosti za Rangers Athletic Club, pa tudi druge člane naše organizacije. Priobčen bo tudi poziv za našo mesečno sejo, ki bo zelo važna za naše člane. Prosim torej člane, da pazijo na naša tozadevna poročila. Joseph Mantel Jr., preds. C. & M. Rangers. Nadalje opozarjam člane, naj vsak sam skrbi, da bo imel plačan asesment o pravem času: kdor ne more plačati, je njegova dolžnost, da pride na sejo in tam pove kako in kaj. Tajnik sam ne more in ne sme založiti za nikogar iz društvene blagajne brez dovoljenja društvene seje. Kdor ne bo plačal in tudi ne prišel na sejo z apelom, da ista dovoli zanj asesment plačati iz društvene blagajne, naj sam sebi pripiše, če se bo postopalo z njim tako, kot zahtevajo pravila za tak slučaj. — Z bratskim pozdravom. ' Frank Benigar, tajnik društva št. 173 JSKJ. to že 18. julija. Plačati mor: j mo tako ali tako, torej, či prej pošljemo denar na glav urad, tem bolje je. Glavni ta j nik in glavni blagajnik greši |na konvencijo, ki se prične v Indianapolisu 25. julija, zato je želeti, da je društveni denar že pred tajnikovim odhodom v uradu. Prosim, da članstvo to vpošteva in plača svoje mesečne prispevke do 17. julija. — Z bratskim pozdravom, Anton Tratnik-, tajnik društva št. 27 JSKJ Baggaley, Pa. Sklep zadnje seje društva sv. Alojzija, št. 13 JSKJ, določa, da plačajo vsi člani po 50 centov, članice pa po 25 centov naklade v društveno blagajno, in sicer meseca julija. To naj izvolijo vpoštevati bližnji in oddaljeni člani. Prosim tudi člane, da bi se. bolj številno udeleževali društvenih sej. — Z bratskim pozdravom, Vincenc Resnik, tajnik društva št. 13 JSKJ. White Valley, Pa. Dne 26. junija sem se pridružil nekemu rojaku, 'ki se je bil podal na obisk svojih'prijateljev v Dunlo, oziroma v Krayn. Najprej smo se ustavili pri Mike Vagnerju na Park Hillu, ki ima grocerijsko trgovino in pošto. Omenjeni boleha na neki notranji bolezni; želim mu, da bi kmalu okreval. jCesta v Krayn nam ni bila znana, zato smo se ustavili pri sobratu M. Rovanšku, za katerega sem z gotovostjo računal, da pojde na, sejo Zveze JSKJ društev v Krayn. Nisem se motil. Ustavili smo se pred njegovo hišo in komaj smo se dobro pozdravili, je že zmanjkalo domačega sina Antona, kot bi se bil v zemljo vdrl. Za par trenutkov pa se je že vrnil s steklenico rdečega, nakar smo posedli v utico in' si izplaknili prašna grla. V tem so prišli še trije sobrat je, da gredo skupno s sobratom Rovanšekom na sejo, toda ni se nam toliko mudilo, da ne bi bili mogli še ene buteljke izprazniti. Sobrat Rovanšek ima prav lepo domačijo na prijaznem gričku. Ob dveh popoldne! smo se pripeljali v Krayn pred Slovenski dom, kjer sem najprej zagledal A. Milavca, s katerim sva bila prejšnji teden skupaj na konvenciji SSPZ v Pittsburghu. Povedel me je takoj v dvorano, kjer se je nahajalo že nekaj zastopnikov. Na seji Zveze JSKJ sem videl, da so člani navdušeni zanjo. Bilo je precej debat in ukrepanja in pokazalo se je, da je bila ustanovitev iste potrebna. Po seji sem se mislil takoj posloviti, pa so me zadržali, nakar sta dve sosestri prinesli okusnega prigrizka in tekočih newyor-ških dobrot in sta nam povedali, da ne sme nihče prej iz dvorane, da bo vse to pospravljeno. Kdo je to žrtvoval, ne vem, mislim pa, da sobrat Bavdek. Vsekakor, lepa hvala, naj se tiče kogarkoli. Sobrat Milavec mi je razkazal dvorano, ki sicer ni velika, toda odgovarja njih zahtevam in prireditvam; v spodnjih Johnstown, Pa. VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 JSKJ v soboto 16. julija v svoji lastni dvorani. Ker bo to' naša prva veselica po preteku potih let in otvoritev našega novopostavl j enega Društvenega doma, so vabljeni člani in članice, da se iste polnoštevilno udeleže. S tem bodo pokazali, da jim je društveni napredek pri srcu. Kadar se gre za društveno korist, se gte'bk koi*ist vseh skupaj. Poznati moramo društvo tudi takrat, kadar se je treba zanj nekoliko žrtvovati, ne samo takrat, kadar potrebujemo pomoči od društva. Vljudno so vabljena tudi vsa bratska društva in posamezni rojaki iz Johnstowna in okolice, da nas. posetijo na tej prireditvi. V ličnem slučaju bomo skušali od naše strani povrniti našim prijateljem. Za okusen prigrizek in primerno primako bo dobro poskrbljeno, za plesaželjne pa bo na razpolago izvrsten orkester. Vstopnina bo le 25 centov za moške in 15 centov za ženske. Otroci brez spremstva nimajo vstopa. — Torej na veselo svide nje 16. julija ob 8. uri zvečer (novi čas) na veselici v Morrell villu! Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ: Mihael Tomec, tajnik. Kitzville, Minn. Člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 112 JSKJ, poživljam, da se kar mogoče številno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. julija Treba bo dati razne nasvete in priporočila delegatu, ki nas bo zastopal na 14. redni konvenciji, in rešiti, bo treba še nekaj drugih važnih zadev. Zato je želeti, da pridejo člani na to sejo polnoštevilno. — Z bratskim pozdravom, Frank Shega, predsednik dr. št. 112 JSKJ. Pittsburgh, Pa. članstvu društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ, naznanjam, da se bo v nedeljo 17. julija vršila glavna pollletna seja, ki bo obenem zadnja seja pred konvencijo. Zaradi tega je priporočljivo, da se članstvo te seje polnoštevilno udeleži. Na tej seji bo predložen članstvu šestmesečni račun in razloženo poslovanje tajnika v teh resnih časih. članstvo bo tudi pozvano, da pove zadnja priporočila delegatoma za 14. konvencijo. Apeliram na člane, čTa ta mesec plačajo svoje asesmente vsaj do 22. julija, da morem denar odposlati na glavni urad najkasneje 23. julija, ker na večer istega dne bomo delegati že odpotovali proti Indianapolisu. Prosim člane, da ta poaiv vpoštevajo. — Z bratskim pozdravom, Joseph Pogačar, tajnik društva št. 26 JSKJ Soudan, Minn. Tem potom naznanjam članom društva sv. Barbare, št. 5 JSKJ, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se naša prihod nja seja vrši en teden prej kot po navadi. Vršila se bo namreč 16. julija. To iz vzroka, ker bo naš delegat odpotoval na 14. konvencijo JSKJ dne 23. julija, to je ravno isti dan, ko bi se imela vršiti seja. Torej naj člani to obvestilo vpoštevajo in se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 16. julija in se bo pričela ob 7. uri zvečer. — Z bratskim pozdravom. John Dragovan, tajnik društva št. 5 JSKJ Cleveland, O. Dne 5. junija je preminil dolgoletni član društva sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ, Anton Brzin, ki je bolehal od meseca marca. Dne 20. junija je nenadoma preminila sosestra Amalija Bombač, katere pogreb se je vršil iz Clevelanda v Lorain. O. Sorodnikom obeh pokojnikov naj bo izrečeno iskreno sožalje. Nekateri člani društva in prijatelji sobrata Perdana ga ša vedno hodijo obiskovati v bolnišnico, kjer se je zadnjič nahajal. Tem potom obveščam vse one, ki mislijo omenjenega obiskati, da to storijo na domu : 933 E. 185th St. Sedaj je n? poti okrevanja. Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71 JSKJ. Cleveland, O. Člane društva Ilirska Vila, št. 173 JSKJ poživljam, da se kar mogoče številno udeležijo prihodnje redne društvene seje, ki se bo vršila v četrtek 7. julija o polu osmih zvečer v običajnih prostorih, To bo zadnja .seja pred konvencijo, zato je želeti, da se člani iste udeležijo v kar mogoče obilem številu. Chisholm, Minn. Tem potom poživljam članice društva Danica, št. 150 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže redne mesečne seje, ki se bo vršila v torek 12. julija o polu osmih zvečer v navadnih prostorih. Na tej seji bo preči-tan polletni račun med društvom in Jednoto in trimesečni račun pri društvu. Na dnevnem redu bo tudi nekaj drugih važnih reči, ki jih je mogoče le potom večine članstva pravilno rešiti. Torej prosim, da se vse članice udeležijo seje 12. julija. — S sestrskim pozdravom. Mary Žurga, tajnica društva št. 150 JSKJ. Cheswick, Pa. Tem potom poživljam člane društva Vesela bodočnost, št. 203 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. julija ob dveh popoldne. Na dnevnem redu bo več važnih zadev. To bo tudi zadnja seja pred kon-ven«ijo, torej je dolžnost vsakega člana, da nekoliko prečita pravila in da poroča na seji, kar se mu vidi izpremembe potrebno. Naš delegat Anton Klemenčič bo gotovo skušal storiti vse, da po možnosti ugodi želji članov, katere zastopa. Dne 14. julija bo minilo tri leta od ustanovitve našega društva, zato smo sklenili to tri-letnico proslaviti s piknikom, ki ga priredimo na nedeljo 17. julija. Piknik se bo vršil na prijaznem vrtu, ki je znan pod imenom Kimel’s Picnic Grove blizu Cheswicka. Ta sklep je l^il osvojen še na zadnji letni seji, ter mora vstopnino na piknik plačati vsak član, če se piknika udeleži ali ne. Blagajna je vedno manjša in čisto izčrpati je ne smemo, da smo pripravljeni za vsak slučaj. Bratska društva in posamezne rojake v tej okolici vabimo, da nas posetijo pri tej priliki. O prilikah bomo bratskim društvom skušali obisk vrniti. Na svidenje 17. julija! Joseph Jelovčan, tajnik društva št. 203 JSKJ. Center, Pa. ■ Tem potom sporoqam rojakom in rojakinjam v naselbini Center in po vsej bližnji okolici, da bo tukajšni Slovenski dom obhajal 20-letnico svojega obstanka. Za to priliko smo tudi dvorano nekoliko popravili in olepšali in bomo priredili v soboto 9. julija veselico, ali bolje rečeno: domačo zabavo. Veselica se bo pričela ob osmi uri zvečer. Ker se zavedamo, da gre v teh časih vsakemu bolj trda za denar, bomo napravili malenkostno vstopnino, in sicer za moške 25 centov, za ženski spol pa 10 centov. To velja za plesne prostore; za spodnje prostore ne bo nikake vstopnine. Za razno postrežbo bo po najboljši možnosti in za primerno ceno preskrbljeno. Zato vabimo rojake iz vse te okolice, da pridejo pogledat našo dvorano, ker zdaj izgleda drugače, kot je izgledala pred 20 leti. Izgovor, da ni denarja, ne drži, ker nihče ne bo siljen, da bi tudi en sam cent zapravil, kdor ga ne bo prostovoljno. Vsi, ki se zanimate za naš dom, pridite, stari in mladi, da se malo pozabavamo in pogovorimo med seboj. Na svidenje na Centru v soboto 9. julija! Za odbor Slovenskega doma na Centru, Pa.: Frank Schifrar. Diamondville, Wyo. Vse člane društva sv. Mihaela Arh., št. 27 JSKJ, vljudno prosim, da skušajo plačati svoje asesmente ta mesec do seje oziroma na seji 17. julija, da morem denar odposlati na Jedno- Ely, Minn. Vsi člani in članice društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ, so vabljeni, da se gotovo udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila dne 10. julija ob dveh popoldne v Community ^Center. Za rešiti bomo imeli več važnih zadev, tako društvenih, kot takih, ki se tičejo konvencije in koristi vsega članstva. Posebno opozarjam, da pridejo na sejo tisti člani, ki kaj dolgujejo društvu, kajti tajnik ne bo več za-kladal.za člane asesmenta, ker nima kje vzeti. — Bratski pozdrav ! Joseph A. Mertel, tajnik ^lrustva št. 1 JSKJ. “J^O'da. Doba 99 GEABIEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta član* 7te letno; ta nečlane $1.50, ta inozemstvo $t OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ____________ ISSUED EVERY WEDNESDAY________________________ (S*&*ertpfioi» for members $0.71 par year; non-members $1.50 ^,j velike in važne probleme, in če bo tiste znala pravilno rešiti, bo ji reševanje malih vprašanj igrača. Prav je, da dajo društva svojim delegatom sugestije tako za reševanje velikih kot malih problemov, da bo konvencija mogla iz teh številnih sugestij sestaviti načrt, ki bo za celokupno organizacijo najboljši. Pri tem pa naša društva gotovo ne bodo pozabila, da morajo gotova podrobna dela, ki spadajo v prvi vrsti v društvena področja,; izvršiti sama. Med te društvene podrobne probleme spada obdržanje dobrih starih članov v organizaciji vsaj toliko časa, da bo konvencija avtorizirala kakšno pomoč v tem oziru, strogo nadzorovanje bolnikov in pridobivanje članov v mladinski oddelek. Ne pozabimo, daje mladinski oddelek za našo Jednoto dandanes veliko večje važnosti, kot je bil kdaj prej. To je najboljša rezerva za naš bodoči napredek, asesment pa je tako malenkosten, da tudi v teh časih ne tvori resnega zadržka za pristop. Dobrega in zdravega naraščaja in s tem dobrih kandidatov za mladinski oddelek, pa ne manjka v nobeni slovenski naselbini. ---------------------------------o RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz l. strani) Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VIII. 83 NO. 27 Pravi čas in mesto za vse V urejeni človeški družbi bi moral biti pravi čas za delo, za odpočitek in za razvedrilo. Vsega bi morala biti prava mera. Z delom preobložen človek trpi na zdravju, preveč razvedrila in preveč odpočitka pa slabo vpliva na gospodarsko stran naše eksistence. Pomlad je čas setve in sajenja, poletje in jesen čas žetve in trgatve, zima pa je čas pametnega gospodarstva s pridobitvami prejšnjih sezon. Poštenost in človeška dostojnost zahteva, da smo na-pram odkritosrčnim prijateljem tudi mi odkritosrčni prijatelji, previdnost pa nas uči, da smo napram sumljivim karakterjem previdni in napram znanim sovražnikom pripravljeni na vse. Življenje je kot film najrazličnejših situacij in naši uspehi ali neuspehi so odvisni od tega, če napram situaciji, katero srečamo, zavzamemo pravo stališče. V to svrho pa moramo rabiti svoje oči in možgane in se ne smemo prepuščati slepi sreči. Naše slovenske podporne organizacije preživljajo v tem času dvojno krizo. Dotok mladih, svežih moči iz starega kraja je prenehal in pridobivanju naše turojene mladine se še nismo prav prilagodili. K temu je pritisnila svetovna gospodarska depresija, ki je porušila mnogo solidnih institucij. Da naše podporne organizacije še precej trdno stojijo, se imamo zahvaliti strogim državnim postavam, dobri upravi istih in lojalnosti članstva. Ako bi državne postave ne bile tako stroge glede solventnosti in do gotove meje tudi glede investiranja premoženja naših organizacij, si je težko predstavljati, kje bi bili danes. Ako bi imela katerakoli teh organizacij brezbrižno, koruptno ali nezmožno vodstvo, oziroma upravo, bi bil morda v resni nevarnosti njen obstoj. Ako bi ne bili člani tako lojalni svojim organizacijam, katere so spravili do tako častnih višin, in če ne bi imeli brezmejnega zaupanja v te svoje lastne institucije, bili bi jim dnevi šteti. Toda mi vemo, da je ogromna večina članstva ponosna na svoje podporne organizacije, ki so najsijajnejši dokaz, kaj zmore varčevanje, trdna volja, vzajemnost in bratstvo. Vsaj glede naše J. S. K. Jednote lahko to trdimo. Vemo, da bo članstvo napelo vse sile in šlo v žrtvovanju do skrajnih mej, da ohrani svojo organizacijo na dobrem stališču in da ji zasigura nadaljni napredek, ko bodo dani pogoji za to Članstvo se instinktivno zaveda, da je odgovorno za obstoj organizacije nele sebi' ampak tudi svojim potomcem in zgodovini, kajti znaten del ameriško-slovenskega gospodarskega in kulturnega življenja bi bil prizadet z resnim nazadovanjem naše Jednote. Vsaka škoda, ki bi jo trpela naša organizacija, bi bila rana na telesu ameriškega Slovenstva. Bili so časi, ko so slovenske podporne organizacije v tej deželi tekmovale, katera bo bolj rastla in katera bo nudila svojim članom večje ugodnosti. Z gotovega stališča je bilo to prav, kajti brez te tekme, bi nikdar ne bilo toliko naših rojakov zavarovanih za slučaj bolezni in nesreče. V tej tekmi se nismo nadejali resnih gospodarskih potežkoč, ki so zadnja leta prišle nele nad to deželo, ampak na ves civilizirani svet. Naša skrb mora biti zdaj, da utrdimo temelje tej organizaciji, ki smo jo gradili desetletja. Vzeti bomo pač morali razmere, kakoršrje so, in na podlagi istih delati. Najvažnejše delo sedaj pa ni nabiranje novih članov, kajti mnogo bolj važno je, da obdržimo v organizaciji tiste člane, ki so jo pomagali graditi, pa so zdaj v slabem finančnem položaju. Drugo nič manj važno delo je, ja učvrstimo finančno stanje naše organizacije. To sta dva najbolj važna problema, katera bo morala rešiti prihodnja konvencija. {ednotine finance pa moramo v prvi vrsti varovati tam, kjer so največji izdatki. Varčevati pri centih in nikljih, medtem pa trpeti, da se organizacijo izkorišča za stotake, tisočake in desettisočake, je slabo gospodarstvo. Iz člankov našega glavnega tajnika lahko povzamemo, da se po njego vem mnenju in razlagi izplača ogromne vsote podpor simu-lantom. Če bo mogla konvencija to preprečiti, bo zaježen tisti hudournik, ki najbolj ogroža našo blagajno. Samo pri tem bomo prihranili Jednoti morda desetkrat toliko, kot pri vseh drugih preprečljivih izdatkih skupno. Varno investi-ranje jednotinega premoženja je drug, izredno važen problem. Včasi je bilo to primeroma enostavno, danes pa ni Za ta posel je treba najzmožnejših oseb, in če jih imamo ali dobimo, so vredni za to delo poštene plače. Vedno je vredno riskirati desetak, če je v nevarnosti tisočak.^ Površen pregled kakšne listine lahko jednotino blagajno oškoduje za stotak ali tisočak, zato je vpričo tega morebiten prihranek 10 ali 15 centov smešno majhen. Lesen, pobarvan steber je morda cenejši od jeklenega in je morda na pogled tudi prav tako ličen, toda kateri izmed obeh stavbo bolj sigurno drži. o tem ne more biti vprašanja. Bodoča konvencija J. S. K. Jednote bo imela pred seboj VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje ii 1. strani) ljico svojega srca, kako vendar je pripravila vrtno gredico, da tako bujno rasto na njej krvaveči srčki. Devojka je sentimentalno zasukala svoje oči in odgovorila, da so tam spodaj pokopani vsi njeni mladostni upi in nade-je . . . “Le nikar ne verjemi,” se je oglasila praktična mati, ki je prišla izza vogala in slišala razgovor. “Našega mladega mačka, ki se je prezgodaj odločil za pot v večna lovišča, smo pokopali tam!” VISOKA CARINA Zedinjenih držav na inozemske izdelke je povzročila, da je canadska vlada odgovorila z visoko carino na mnoge ameriške izdelke, in posledica je bila, da so mnoge ameriške tovarne zgradile podružnice v Canadi, da se izognejo carini. Samo zadnjih šest mesecev so ameriške družbe zgradile nad 20 tovarn v Torontu. To pomeni manj zaslužka za delavce v Zedinjenih državah in več zaslužka za Canadčane. Neka Bertha Ortell v St. Paulu, Minn., priporoča, naj bi se rešilo davčno vprašanje s tem, da se računa $500.00 pristojbine za vsako poročno licenco. Jaz predlagam pet tisoč! * V Los Angelesu ponuja neki trgovec zastonj lote za grobove, pa kljub temu ne beleži nikakega navala, živim se ne mudi umirati, mrtvi se pa ne brigajo za oglase. * V mestu Albany, N. Y., sta se dva ljubeznjiva zakonca s tako ihto prepirala za en kvoder, da so sosedje pozyali policijo na pomoč. Ko je sodnik Hogan zadevo zaslišal, je izjavil, da je bila sreča, ker -vsota ni bila večja, češ, če bi bil spor radi dolarja, bi bilo treba poklicati na pomoč marinarje ali pa mobilizirati državno milico. Neki nemški znanstvenik priporoča, naj vlada prevzame kontrolo nad ljubimkanjem. Ce bi se to zgodilo v Ameriki, ej, koliko bi imeli butlegerjev! * Astronomi nam pravijo, da so v vsemirju velikanske nebule, ki so nekake ogromne skupine solne in osolnčij, in da se te nebule oddaljujejo od na;s s hitrostjo 15 tisoč milj na sekundo, če bi mogli na rep take nebule privezati našo depresijo, bi se jo hitro iznebili. * Kadar bo zopet kje v Penn-sylvaniji primanjkovalo dežja, naj kar mene povabijo na piknik, pa se bo vlila ploha. Lani sem se izkazal odličnega deževnega poslanca na Centru, letos pa na Syganu. * Ko sem nekemu prijatelju na pikniku omenil, ds. na Syganu nisem bil že od leta 1915, mi je odvrnil, da sem najbrže v kakšnem sorodstvu s tistimi kobilicami, ki se pojavijo na vsakih 17 let. Pivski listki pennsylvanskih piknikov so čisto svoje vrste. Zviti so namreč v kolobarje kot nekake potice, opotičeni so pa s cvebami 5c oblike. Merijo jih pa na vatle. * Na pennsylvanskih piknikih še vedno dobro obrodijo naše slovenske pesmi, kljub vsej depresiji. Sočne so, kot tamkaj -’šne soteske v juniju, jasne,'kot oči in obrazi naših poštenih rojakov, in tako prijetno opajajo človeka kot duh žarnih vrtnic in belocvetečega bezga. A.J.T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje iz 1. strani) Močno sumimo nekatere naše ljudi v Ameriki, ki so si na vse načine prizadevali vpreči “Glas Naroda” v svoje ojnice, pa se jim ni posrečilo.” * V Chicagu je zaprla vrata znana Kaspar State banka, splošno znan finančni zavod, kjer je bilo vloženega tudi mnogo slovenskega in hrvatskega denarja, tako od organizacij kot od posameznikov. Kot poroča “Prosveta,” je imela banka 1. januarja še šest milijonov dolarjev vlog, ob zatvoritvi pa samo še štiri milijone. Tudi SNPJ je imela tam nekaj na čekovnem računu, toda najbrž ne bo trpela nobene izgube. # V avtomobilski koliziji je bil Clevelandu ubit rojak Leopold Lah, star 38 let, doma iz vasi Sv. Križ pri Ajdovščini. Dva njegova tovariša, Frank Tomažič in Frank Mavrič, sta bila v koliziji poškodovana, prvi resno, drugi pa lahko. Mrs. Anton Novak, tudi v Clevelandu, je dobila v avtomobilski nesreči resne poškodbe; njen mož in sinček pa sta bila lahko poškodovana. Za kapjo je umrl v Clevelandu rojak John Eržen, star 58 let, doma iz St. Petra pri Novem mestu. Pri kopanju v Erie jezeru je utonil 18-letni slovenski mladenič Frank Špeh. Pri skoku v vodo je zadel z glavo ob kamen ter si prebil lobanjo. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu. VOLILNA PRAVICA ŽENSK (Nadaljevanje s 1. strani) ljenju. League of Women Voters je druga velika organizacija, ki brez razlike strank zagovarja razne zakone v prilog ženskam in otrokom. Ta organizacija skuša tudi vzbujatr večje zanimanje med ženskami za politično življenje. Na polju organiziranega delavstva je Women’s Trade Union League tipičen primer organizacij delavk, dočim na socijalnem polju Jane Adams iz Chicaga ali Lillian Wald iz New Yorka predstavljata duh gibanja, v katerem bodo ženske vedno prihajala do najboljšega, izraza. Prerokovanja, da bo ženska volilna pravica napravila čudeže v “čiščenju” vsega političnega sistema te dežele, se niso uresničila. Saj je naravno, da so neizkušene volilke vstopile v politično življenje, posnemajoče tradicije političnega življenja. Ali ni dvoma, da s časom se pojavijo resnične državnice med njimi in politične voditeljice, ki bodo dale novo smer političnemu, življenju? —FLIS, -o------------ DVA VLAKA drug za drugim sta zadela avtomobil, v katerem se je vozilo pet oseb na piknik, na železniškem križišču blizu Akrona, O., v nedeljo 3. julija. Vseh pet mož je bilo iz Barberton a. Dva sta bila ubita, drugi trije pa so dobili le lahke poškodbe. V koliziji dveh osebnih vlakov, ki se je dne 4. julija zgodila na češkoslovaškem, je bilo 9 oseb ubitih, 15 težko 31 pa lahko ranjenih. V ANGLIJI je dne 2. julija nagloma umrl za neko vratno boleznijo bivši portugalski kralj Emanuel. Na prestol je prišel leta 1908, ko sta bila ustreljena njegov oče kralj Carlos in brat prestolonaslednik Luis Felipe. Dve leti pozneje je Emanuela pregnala revolucija in od takrat je večinoma živel v Angliji. Leta 1913 je poročil neko nemško princezo. Emanuel je bil zelo bogat in njegovi dohodki so znašali okrog milijon dolarjev letno. Lepa plesalka Gaby Deslys, katera je bila baje deloma kriva, da je Emanuel izgubil prestol, je umrla leta 1920 za neko boleznijo v grlu. ^ -------o-------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) goslovanskih krajih in prilikah. Njena, mati je Slovenka. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 111. GLAVNI URAD V KLY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395. Ely, Minn. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland,, O- 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E., Duluth, 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O. pa 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgn. * ^ 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d PI.. Chicas . Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 0 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne na naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se P°“ io predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih c bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov AVe„ membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nnva Doba, 6117 St. Cia Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem JuS.°-s* zglaS* za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se pa tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih druste nji obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z člani ali članicami. . KONVENČNA NAZNANILA i\y VAŽNO ZA DELEGATE Tem potom naznanjamo delegatom in delegatinjam, nom in članici glavnega odbora, da je bila nasa^p*-^ znižano vožnjo do Indianapolisa od železniških družb o ^gfl. tr Dobili smo koncesijo, na podlagi katere bomo P0*0/8. onio venčno mesto po takozvanem “Certificate” načrtu in ^vjčP°' Indianapolisa plačali celo vožnjo, nazaj pa samo P® ’ 1 Prej se je zahtevalo najmanj 150 potnikov, ako se Je y5>|t dobiti tako koncesijo, sedaj jih zadostuje 100 ali v_cC‘ član konvencije in člani njegove družine, ki potujejo ^ vencijo, bodo torej plačali do Indianapolisa običajno c ^ nega listka, za nazaj, če bodo imeli omenjeni certifl ’ plačali pa samo polovično ceno. av^el* V namenu, da bo vsak delegat in glavni odbornik v0d«lii: do znižane cene, je potrebno, da se držimo sledečega 1. Vozne listke ah tikete do Indianapolisa, Ind., 9 kupiti med 21. in 25. julijem, ne prej, in ne pozneje. ^ , KUPUJEMO TIKET, TEDAJ MORAMO VPRAŠATI A L OBENEM ZA EN TAKOZVANI “CERTIFICATE PLAceip*»"' 1 ’ TIFICATE.” Naj nihče ne vpraša za potrdilo ali kajti na podlagi potrdila se ne bo izdalo voznega listka vično ceno za nazaj iz Indianapolisa, Ind. • certi'*’' 2. Kupiti si moramo vozni listek in dobiti omenjeni ^ najmanj pol ure pred odhodom vlaka. 3. GORNJIH CERTIFIKATOV £E NE DOBI NA ^ POSTAJI, zato se priporoča, da se vsak izmed nas že IS prej prepriča pri agentu domače železniške postaje« take certifikate. Če jih nima, tedaj nam bo agent P° ^ 5|i>' to ^ bližnjo postajo, kjer se taki certifikati izdajajo, in v čaju si kupimo tiket samo do dotične postaje in ^Ata fl’f* kupimo listek do Indianapolisa in obenem dobimo ccrtifikpt. e C>f‘ I 4. Takoj po prihodu v Indianapolis se ima omenjen kate izročiti glavnemu tajniku ali glavnemu predseI 5. ŽELEZNIŠKE DRUŽBE NE BODO VRAČALE GA DENARJA V SLUČAJIH, KJER JE POTNIK P ^ VPRAŠATI ZA OMENJENI CERTIFIKAT, zato je v«^. pr da si vsak delegat in vsak glavni odbornik istega p*"es legatje in glavni odborniki, ki pridejo v Indianapolis, navedenega certifikata, BODO MORALI TUDI Z A PLAČATI CELO VOŽNJO, in ker se Jednote ne bo kriviti, BODO POLOVICO MORALI TRPETI IZ sv ŽEPA. v . P* 6. Vsi člani in članice 14. konvencije so naprošeni,^ \ q navodilo natančno prečitajo in da se po njem raVTia^l\&, ^ S ročljivo je tudi, da izrežejo angleški tekst tega navo ^t) priobčen na drugem mestu današnje izdaje, da ga .5 ^ petrebe lahko pokažejo postajnemu agentu. to \ Z bratskim pozdravom, taj1* 4» ANTON ZBAŠNIK, S1 7 0------------------------------- r,jl Si GLAVNEMU ODBORU IN DELEGAuj ^ te ter Cenjene glavne odbornike in odbornico in % gatinje H. redne konvencije JSKJ, ki se, bo vršila 11l'eS!'-ai^e9a ^0 J l Indianapolisu, Ind., prosi odbor leonvenčnega pripel J** bora JSKJ v Indianapolisu, da se kar najhitreje m°rCJ°bo P* ' ' glede stanovanj. Sporočijo naj temu. odboru kje in lc J imeli svoja stanovanja za časa konvencije. Posebno bi prosili tiste, ki imajo morda v tej n(lS.. stii^siH' sorodnike, ožje rojake, in prijatelje, in bi želeli pri nP, ^lc fljt da nam to sporočijo. Radi bi znali Jcoliko delegatov ?^ novati v privatnih domovih in katerim bi bilo ljubse ^ v hotelih, da se zamore prostor pravočasno rezervira l- ,^.to Naš odbor bo skušal po svoji možnosti ustreči cC^] ( W 1 tem oziru neobhodno potrebno sodelovanje od stra'llL ^ |j legacije. Ako prejme odbor pravočasne želje ali na, (' )0 lažje izvršiti njegovo nalogo in preskrbeti stanovau. ^ naših gostov. v • ,, TOvr dr^te>’j(Kr \ Lokalni pripravljalni konvenem odbor JSKJ ^ ii> Ji ^ lianapolisu, Ind., že zdaj kliče vsem glavnim odbom1- . megatoni: dobrodošli! Ob eyiem prosi, da sc vsi izv° J ' vadi preskrbe stanovanj nemudoma javijo na naslov-“Frank Krefel, 011 N. Ketcham St., Indianap A NEPOTREBEN DIMNIK Veliki prekooceanski parnik francoske črte, ^ ga gradijo v St. Nazaire, bo baje napravil pot preko Atlantika v manj kot potih dneh. 'Dolg bo 1,020 čevljev in gonili ga bodo štirje propelerji. Imel bo dva dimnika, toda eden teh bo samo radi. lepšega, ter bo v n.ieiri urejena ena soba kot kadilnica za častnike, druga pa za operatorja brezžičnega brzojava. V Beogradu je bila nedavno otvorjena arheološka razstava, prva te vrste v tem mestu. Njen pomen najbolj označuje dejstvo, da so tu izložene izkopine iz antičnega mesta Stobi, ki leži blizu Gradskega v vardarski banovini. Po mnenju arheologov je odkopavanje Stobov naj večji arheološki dogodek sedanjega časa na vsej evropski celini. Stobi s.0 bili pred katastrofo, ki jih je zadela nekako v četrtem stoletju po Kr., veliko, cvetoče mesto. Sodijo, da ga je porušil potres in pretežni del mesta je zasula 2 do 3 m debela plast. Tako se je to veliko mesto ohranilo v naročju zemlje, neopaženo in neznano, vse do svetovne vojne, ko so Nemci po naključju zadeli ob prvo kamenje pokopanega mesta. Pozneje so ga začeli odkopavati jugoslo-venski arheologi in so spravili na dan presenetljive spomenike, ki kažejo, da se na jugosloven-skih tleh nahajajo drugi Pompeji. Jugoslovanska vlada subvencijonira izkopavanje s 50 tisoči Din na leto, kar zadošča za enomesečno delo nai terenu. Doslej so odkopali le neznaten del mesta, vendar že sedanje najdbe obilno odtehtajo vse izdatke. Stobi so zanimivi zlasti zbog tega, ker kaže pokopano mesto s svojimi spomeniki življenje na prelomu antične dobe in zgodnjega srednjega veka. Izkopine v Stobih so pretežno poganskega in delno krščanskega značaja. Doslej so n?,šli več krasnih umetnin, med njimi Poseidono-vo glavo, kipe Venere, Apolona, Merkurja in Sreče, relijefe Nimf, Pana in druge sledove takrat še cvetoče antične kultura in helenskega okusa v sosedstvu skromnejših, ljudskih, onstranskemu idealu posvečenih spomenikov krščanstva. Arheologi primerjajo pomen Stob najnovejšim odkritjem egiptske kulture v Karnaku in Luxor ju. Mt)- s Hej It to ' % 'H % f ■ ENGLISH SECTION OF | ▼ Olt’lC',al 0rgan ▼ of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Current Thought. SOMETfflNG NEW ^ ariety is the spice of life.” Inserting new ideas in the Routine keeps the mind alert and in a receptive mood. Litton becomes boresome and even irksome without _ Modification, be it ever so little. The daily tone of . °»y must be temperd with fire of new enthusiasm to keep ^ark of life glowing. different.” How many times have we heard this phrase. ,.'VeU it applies to the lodges. Deviating somewhat from ^e-Worn path of precedent enough to keep others guess-will happen next should be uppermost in the minds of officers. " j^e meetings command variety in procedures if success is ^ ^ured. Apart from the general order of business that y can be disposed of in short time, regular monthly ^ 's should have additional attractions, be they outside |^ers> debates between members, or stunts. makes members impatient is the same drawn-out pro-^ followed month after month. At the beginning of the jj^ lnterest is at a high pitch, which makes it an ideal time ^8s matters of vital importance, e evening draws on andi the same order of business is ^nth after month, those in attendance tire of argu-I]'Pro and con, that probably are of minor importance. }'s ^difference. i ^1 snappy discussions will create interest not only in the will draw outsiders into the midst. ;k % ‘Ch [il» ADDED ATTRACTIONS frionth lodges should have added attractions. For some ,local branches have doted on the idea of furnishing • told refreshments, once the meeting was adjourned. As 1 many members attended the meetings because of the u 0 follow. To them adjournment struck a responsive t f°r they realized that entertainment followed, which I r more inviting than the cut and dry meeting. | Members ai’rived late on purpose, because to them the ^ Procedures of the monthly gathering became annoying, i* at interested them most was music and the prospect of fiends. j^rity of members can be induced to attend eyery meeting !Jlt 6 ^eir wholehearted attention. But a program of suf-^totraction must be prepared each month. ,0- j class of members is anxious to contribute its share in " y^e monthly meeting interesting and full of pep. A ^inistrative staff of a lodge will make preparations and, and thus lure indifferent ones into ardent support-41 Undertakings. c THE PRESIDENT ^Ssfui lodge meetings depend to a great extent upon the He holds the magic wand that either magnetizes into paying strict attention to what is going on, or ^ em utterly indifferent in the proceedings. >1 president will eliminate drawn-out affairs. He will pinions of members, call their attention to the measures L ■ and still refrain from voicing his conviction until all ave expressed themselves first. jtA P1’ A d<" 1 ** F »te*! and a sleep Full of sweet dreams, . and health, and quiet breathing. .—John Keats. More than 1,000,000 French nationals living in 1' rance cannot speak French. HECKLING The practice of interrupting speakers with pertinent or impertinent questions probably has been going on since the first political speech, and the date of that is not of record. The word “heckle” was first used in that connection, it is believed, in the London publication Punch, in 1880. 0------------ Yugoslavia’s Beauty Bill Women spend 300,000,000 dinars a year on perfumes and beauty products in Yugoslavia each year, according to statistics just issued. French imports of perfumes hold the first place, with Germany coming second. German face creams, hair dyes and makeup articles are important imports.—South Slav Herald. Dummox: You must have a wonderful memory to keep all that knowledge in your head. Bright: Yes, I never forget anything once it is in my head. Dummox: Well, how about that $10 I loaned you a few months ago? Bright: Oh, that’s different —I put that in my pocket. 0------------- The nine-banded armadillo of the Southwest bears its young in litters of four, and the four are invariably of the same sex. ago a man named Williams deserted from the British Army and took refuge in France. On account of his great strength this man was a wonder of his time. We are told that he pulled nails out of walls as if they were matches, and twisted bars of iron- as if they were thin twigs. On one occasion he ran with a full-grown man /or a distance of 50 yards, and then ended up by pitching him over a 20-foot wall. It . took the combined resources of a large part of the France army to shift him when, after making himself a nunis-ance to the local people, it was decided to arrest him. The Prefect of Auch called troops to his aid, and Williams was passed on from each brigade headquarters to the next until he was safety locked up in the prison at Toulon. In this way, many thousands of men were concerned with the handling of one man. Another strong man of the old days was Dan Caerton, of London. He had the remarkable power of blowing out his chest and then relaxing it in a most surprising manner. On this account he often, for the sake of fun, would cause great embarrassment to tailors. He would go into a shop and then puff out his chest to an ennor-mous size, or reduce it so that it was hardly bigger than a boy’s. The tailors were at their wits’ end to know how to fit so awkward a customer for the man seemed a different size each time they tried to fit a coat. Richard Joy was famous as the strong man of the country of Nent. The feats which this giant perfomed included snapping rope with a breaking strain of about 3,500 pounds lifting a weight of 2,200 pounds and* pulling harder than the strongest dray horse that could be found. A Russian nobleman, named Count Orloff, possessed great strength in his fingers. A favorite trick of his was to split an apple by placing it between two of his fingers. On one occasion, when doing this in a London house, a piece of the apple shot across the room and hit the Duke of Gloucester, brother to King George III, in the eye. The count resolutely 1 refused to offer any apologies to the offended royal personage. Probable one of the greatest strong men of the 18th century ! the City Road, London- ^ first attracted attention^ holding back a horse tha ^«1 not stir him, tug as the a might. He rolled up a £”'.» jt . j. ng 1* pound pewter dish just ‘ ^ls were paper; he broke the ^ of stout tobacco pipeS ^rst day pressure between t_ie ^5 and second finger; ^le teeth he lifted a massif ^ ^ with a 50 pound weight jiv it. A favorite practice ^ j called at a house was 0 stout fire poker int° J‘ When riding on horseba ^ ^ used to tell the toll-k^ ^ the roads not to bothei the gates; instead }ie 10yef simply lift the horse ^en the barriers. One day- 1^5; shown a coconut, he as ^ to j ^n] man what was the best' crack it. He was shovj® byl • the nut could be ci’aL'' hanging on a stone f'0^1' c0u^ ham laughed and said do the trick by striking ^18 1 ^ on his head. All J5?: standing round him ^1,15^ him crazy until seizing, ’ ’ e split it open on ^ I 1; without coming to any GOLD AND SILV£B j ^ What makes a s worth a dollar in money is what is ca ^ ! 1, image and supers^1 ^jte j 5: that is, the name of t States and the exclusiv® J • Congress passed an aC,hetr^?. p: izing the secretary of .(v of;l Ify. ury to maintain the Pal1 money with gold. Only one president _ jj . west of the MississipP1:, 0f» 1 It takes a letter 2 1^3 travel between two (Jo' post offices, Victor arf,iiea'1 field, which are only a a half apart. ^i,0aapel1 ,1 I ^ The water in the C ^ ^ 1 Bay has been found at I two to four times as sa 1 ^ bottom as at the top- j Mrs. Oldwed: ^ your husband apart M 1 ask him for money • jjtit j jlj; Mrs. Newwed:_ ' ^lier* Jj always goes to pieCe ask him for any^^^ |t2( “Did Jobson’s ^ 1 elude also the good-' ^ ]!•;. business?” . goo^n L. “There wasn’t al ^ f It was a coal dea . > bdught out.” se ve«' ox ENik JJIES t&E ■ ‘39; i36,1 KllOf f 40; ^id *2: 44; ‘21 to EnIK IN ADRESAR ČLANOV 14. REDNE KONVENCIJE J. S. K. J. jfe AND ADDRESSES OF THE MEMBERS OF l«E 14TH REGULAR CONVENTION OF SSCU Indianapolis, Indiana July 25, 1932. JELEGATJE IN DELEGATINJE — DELEGATES • Joseph A. Mertel, Box 1107, Ely, Minn.; Steve Bano-' ^ridan Street, Ely, Minn. ' • Louis Perushek, 48 E. Camp St., Ely, Minn.; Joe L. a> 416 E. Camp St., Ely, Minn. ^ John Tomše, 118 — 4th St., La Salle, 111. '■ John Dragovan, Box 663, Soudan, Minn. '■ Louis Balant, 1808 E. 32nd. St., Lorain, Ohio; John To-,1882 E. 34th St., Lorain, Ohio. ^. 'John D. Zunich, 4098 E. Cone St., Calumet, Mich.; Peter ctl> 4332 W. Acorn St., Calumet, Mich. John Černelič, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. Nick Povše, 924 Mina St., N. S. Pittsburgh, Pa. ^p* Peter čulig, 1227 So. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.; fedovich, 2042 E. Evans Ave., Pueblo, Colo. ' Mihael Tomec, 427 Orange Ave., Johnstown, Pa. it), 1 Louis Tauchar, Box 835, Rock Springs, Wyo.; Thomas ’ 517, Rock Springs, Wyo. 2(t. k • Joseph Novak, Box 611, Gilbert, Minn.; Jakob Mu-^20, Gilbert, Minn. 2i • • John Schutte, 4751 Baldwin, Ct., Denver, Colo.; Šte-“User, 4439 Washington St., Denver, Colo. 2?. • Anthony Mutz, 9630 Ave. “L”, So. Chicago, 111. (J.: John Nemgar, 117 Jones St., Eveleth, Minn.; John lch- 307 Fayal St., Eveleth, Minn. 2ft • H • Joseph Pogačar, 5309 Berlin Way, Pittsburgh, Pa.; ^eler, 5237 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. to. _ • Frank Virant, Box 312, Imperial, Pa. John Lamuth, 104 E. Spruce St., Chisholm, Minn.; M»hne, 223 W. Lake St., Chisholm, Minn. 3i. : John šuštar, 510 Versailles Ave., E. Pittsburgh, Pa. u: Anton Eržen, RFD No. 1, Box 92, Turtle Creek, Pa. i^: John Brezovec, Box 126, Conemaugh, Pa.; Joseph 164, Conemaugh, Pa. i» : Louis J. Pirc, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio; alar. 1101 E. 63rd St., Cleveland, Ohio. Ijo. John Segota, Box 49, Roslyn, Wash.; John Brozovich, ’ Roslyn, Wash. ■! ^ Anton Kosoglov, Box 144, Claridge, Pa; John Zupan-(4 dge> Pa. ip^l ' Frank Pechnik, 1232 Eiler Ave., Pueblo, Colo. joKfk. ? Anton žagar, 505 Brady Ave., Barberton, Ohio; John ,],en J ’ 12 First St. N.W., Barberton, Ohio. ^ jtf!: Prank Velikan, 736 N. Warman Ave., Indianapolis, f I r'nk Krof el, 911 N. Ketchem St., Indianapolis, Ind. tlr fig. W'l ’ Math Petek, 437 Orville Ave., Kansas City, Kans. Ito, id ffth ‘ Masle, 39 Danube St., Little Falls, N. Y.; »f 1 Ce Masle, 20 Danube St., Little Falls, N. Y. , Jog. 0ols| ‘ Joseph Prah, Box 97, Lemont Furnace, Pa. ut 15?. lSt 1 ‘ Anton Martinšek, Box 125, Export, Pa. i#’ |5j, I ’ Kajetan Erznožnik, Box 753, Red Lodge, Mont. f Sj. ' 111 ■ ‘ John Pezdirc, 361 N. River St., Reading, Pa. el)1 John živetz st., 1403 N. Center Ave., Joliet, 111.; Frank r’ 1812 N. Center Ave., Joliet, 111. >ii»f rO’ t ' d |s ' Joseph Dremel, 1822 So. 47th St., Cicero, 111. 1 f '1 • r ]?1 Ivan Kapelj, 709 E. 155th St., Cleveland, Ohio; Charles re'i 1 09 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio, iieo I <5; T jgfjJBj ' Joseph Markelj, Box 508, Meadowlands, Pa. j/'l • Louis Costello, Box 517, Salida, Colo. I - f:1'l IV hael 0rtar> 1122 Kentucky Ave., Sheboygan, Wis. ' Matt Karcich, Trinidad, Colo. • TV/r h ^ Anzelc, Box 12, Aurora, Minn. ^ ' Louis Urbančič, 802 Belleview Ave., Rockdale, 111. to J°SePh Petrovčič, 834 Wadsworth Ave., Waukegan, 5 w li ^>ezdir, 1114 McAlister Ave., N. Chicago, 111. i# 1%. ’ ' ' Josipina Jevnikar, 18208 Rosecliff Rd., Cleveland, hoj. ' John Petritz, 2216 Willow Ave., Butte, Montana. % , L ' Prank Prevec, 30 Gordon St., Girard, Ohio. HO. „ J, ‘ Matt Dolinshek, Box 505 Biwabik, Minn. I1*: T li, Avan Tavzelj, Ely, Minn. H§. '°a ^ael Kastelic, Box 434, Delmont, Pa. TL Jerich, E. Chapman St,. Ely, Minn.; Mary L 6nCe St., Ely, Minn. L ’ Prank Kozele, Box 45, Homer City, Pa. L ‘ Frank Bletnik, 332 — 99th Ave., Duluth, Minn. iW Alary Zgonc> 826 E-Sheridan st- E1y-Minn- lu ' J°hn Korenčič, 20927 Miller Ave., Cleveland, Ohio. ill- 1 "^ji ||j ’ barija Muhvič, Gilbert, Minn. 1 ‘ Mary Bradač, 1153 E. 167th St., Cleveland, Ohio. ,ri> št. 144: Peter Klobučar, 13511 Riopelle St., Detroit, Mich. št. 149: John žigman, Box 221, Strabane, Pa. št. 150: Mary Champa, 311 W. Poplar St., Chisholm, Minn. št. 162: Louis Krnc, Enumclaw, Wash. št. 180: Louis M. Kolar, 6011 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. št. 184: Joseph Koschak, 517 E. Sheridan St., Ely, Minn. Št. 190: Mary Schneller, 605 E. Park Street, Butte, Mont. Št. 200: John Otrin, 602 E. Camp St., Ely, Minn.; Frank Jerich, 510 E. Chapman St., Ely, Minn. Št. 4-146: Rudolph Pleter’sek, Baldwin St., Bridgeville, Pa. Št. 13-159: Paul Yaklish, Cornwall, Pa. št. 14-141: Martin Govednik, 579 San Bruno Ave., San Fran- cisco, Ca.1. št. 27-28-83: Anton Tratnik, Box 161, Diamondville, Wyo. Št. 32-167: Raymond Kladnik, 612 E. 2nd St., Cle Elum, Wash. št. 35-165: Frank Arhar, Box 434, Beaverdale, Pa. Št. 41-155-195: Joseph Hiti, 145 — 21st St., N. W., Barberton, Ohio. Št. 43-214: Anton Smole st., East Helena, Mont. št. 47-51: John Lovshin, Box 252, Aspen, Colo. št. 50-90: Valentin Orehek, 70 Union Ave., Brooklyn, N. Y. št. 52-158: John Kastelic, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Št. 54-107-197: Joseph Kern, 422 — 4th Ave., Hibbing, Minn. št. 64-127-139-178: Joseph P. Grahek, Box 233, Cadillac, Mich Št. 68-161: Matt Zoretich, 721 So. 14th St., Monessen, Pa. Št. 69-121-179-187: John Lahajnar, Box 215, Thomas, W. Va. št. 72-176: G. J. Porenta, 310 So. Maridian, Puyallup, Wash. št. 76-151-199: John Koblar, 1404 Pierce St., Oregon City, Oregon. št. 77-138: Frank Kužnik, RFD No. 2, Export, Pa. št. 79-99: Frank Maček, Box 123, Moon Run, Pa. št. 81-119: Anton Verbič, 477 Woodlawn Ave., Aurora, 111. Št. 86-168: Peter Blatnik, 254 N. Main St., Midvale, Utah. št. 87-152: Frank Kodelja, 3331 So. 7th St., St. Louis, Mo. Št. 88-212: Mg|ks Polšak, Roundup, Montana. št. 89-222: Ernest Palčič Jr., Gowanda, N. Y. št. 101-118-216: George Oswerk, Box 752, Walsenburg, Colo Št. 104-130: Ignac Benkše, Box 412, De Pue, 111. št. 106-169: John Kocjančič, Davis, W. Va. Št. 109-123: George Matakovich, Keewatin, Minn. Št. 111-147: John Vidrih, 505 Elm St., Leadville, Colo. ■J 'a-kaWI* št. 112-117: Ignatz Mušec, Kitzville, Minn. Št. 124-170: Math Vogrich, 1236 — 3rd St., La Salle, 111. Št. 125-143-207: Anton Modich, Box 54, McIntyre, Pa. št. 126-135-198-204: Terezija Penich, Box 22, New Derry, Pa Št. 131-142-217: Anton Golob, Box 146, Black Eagle, Mont. št. 134-202: John Jenko Jr., 745 Connecticut St./ Rock Springs, Wyo. Št. 136-145-163-172: Louis Bavdek, Krayn, Pa. Št. 140-201: Victor Slavec, Box 44, Morley, Colo. Št. 148-182: Mary Čadonič, 5222 Carnegie Ave., Pittsburgh. Penna. Št. 153-164-215: Frank Centa Jr., Chisholm, Minn. Št. 154-183: Valentin Murn, Box 429, Herminie, Pa. Št. 156-192: John Dreshar, Gilbert, Minn. št. 157-166-194: Louis Žnidaršič, 938 N. Ketchem St., In dianapolis, Ind. Št. 160-173: Janko N. Rogelj, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. i Št. 171-185: Louis Grantz, Box 742, Republic, Pa. št. 174-209: Frank Kramar, Box 441, Farrell, Pa. Št. 175-203: Anton Klemenčič, Cheswick, Pa. Št. 186-188: George Kovitch, 364 E. 161st St., Cleveland, O. Št. 193-211-220: Andrew Spolar, 1919 Blue Island Ave., Chi- cago, 111. št. 196-221: Louis J. Kompare, 5632 Donson Way, Pittsburgh, Pa. št. 205-213-218: Louis Pulaski Jr., 506 Highland Ave., Canonsburg, Pa. GLAVNI ODBOR — SUPREME BOARD Paul Bartel, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Rose Svetich, Box 1395, Ely, Minnesota. Anton Zbašnik, Ely, Minnesota. Louis Champa, Ely, Minnesota. . Dr. F. J. Arch, 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa. Rudolf Perdan, 933 E. 185th St., Cleveland, Ohio. John Movern, 412 — 12th Ave., E. Duluth, Minn. John Kumše, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. John Balkovec, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. Wm. B. Laurich, 1900 W. 22nd PL, Chicago, 111. Joseph Plautz, 432 — 7th St., Calumet, Mich. Joseph Mantel, Ely, Minnesota. Anton Okolish, 1078 Liberty Ave., Barberton, Ohio. UREDNIK GLASILA — EDITOR OF OFFICIAL ORGAN: Anton J. Terbovec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Skupaj 151 članov in člainic. Total 151 members. ANTON ZBAŠNIK, gl. tajnik, supreme secretary. GLEDE DEPORTACIJE INOZEMCEV V prejšnjih člankih smo razpravljali o deportacijah radi ne-postavnega prihoda in inozem-cev, ki so padli na breme javnega dobrodelštva. Naglasili smo, da le oni inozemci morejo sedaj biti deportirani radi nepostav-nega prihoda, ki so zadnjič vstopili v Združene države po 1. juliju 1924. Vedno zadnji prihod je oni, ki je merodajen, vkolikor se tiče deportacije. Kar se tiče deportacije inozemcev, ki so postali “public charges,” navedli smo, da navadno sme inozemec, ki je tukaj več kot 5 let, sprejemati podporo iz javnih skladov radi sedanje krize, ne da bi se izpostavil kaki nevarnosti deportacije. Inozemci pa, katerih zadnji prihod v Združene države je bil pred manj kot petimi leti, se izpostavljajo neki nevarnosti, ako sprejemajo javno podporo. Ako sedanja je nezaposlenost edini razlog, zakaj so padli na breme javnega dobrodelštva, ne bodo deportirani. Ali utegne biti kak drugi razlog, ki poda oblasti ob tej priliki zadosten razlog za deportacijo. Nevarnost je vedno tu in zato smo svetovali onim, ki so zadnjič prišli v Združene države tekom minulih petih let, naj se v sili rajši obrnejo na privatne podporne organizacije. Navedli smo, da nepostavni prihod in okolščina, da je inozemec padel na breme javnega do-brodelstva, so najpogostejši raz-ogi za deportacijo. Zakon pa določa še druge razrede inozemcev, ki morejo biti deportirani vsak čas po svojem prihodu. V plošnem bi se lahko reklo, da sledeče skupine inozemcev so podvržene deportacij i: 1. Inozemci, ki so bili začasno pripuščeni v Združene države po 1. juliju 1924, pa so osta-i tukaj čez dovoljeno dobo. To so oni, ki so prišli na začasen obisk, ali pa dijaki, ki so prišli na študije in so tukaj ostali po dovršitvi šole. Ti vsi ne morejo ostati in, ako bi se hoteli nastaniti v Združenih državah, ni druge pomoči, kot da se povrnejo v inozemstvo in zaprosijo za priseljeniško vizo. Umevno je, da večinoma take vize ne bi mo-^li dobiti. Ako ženska, ki je prišla začasno, se poroči z ameriškim državljanom, mora vendarle zapustiti Združene države, ali se lahko povrne kot žena ameriškega državljana. Isto velja s soprogom ameriške žene. Ako pa bi ti bili deportirani, bi bila povrnitev izključena, kajti po sedaj veljavnem zakonu vsa kdo, ki je bil enkrat deportiran, je za vedno izključen iz Združenih držav. To pomen ja, da deportirana žena ameriškega državljana ne bi mogla priti nazaj. Radi tega je nespametno v takih slučajih čakati, dokler pri seljeniška oblast ne poseže vmes. Taka žena najboljše stori, da se takoj po poroki prostovoljno povrne v kraj, in da mož vloži primerno prošnjo za njeno pripustitev izven kvote. 2. Inozemci, ki zagovarjajo nepostavno uničenje lastnine ali anarhijo oziroma nasilni prevrat ameriške vlade ali umorstvo javnih zastopnikov, so podvrže ni deportaciji vspk čas. 3. Ravnotako kriminalni zlo-cinci. To so, taki ki so bili kaznovani radi zločinstva že v inozemstvu pred svojim prihodom v Združene države, kakor tudi oni, ki so bili kaznovani v tej deželi. In sicer, so podvrženi deportaciji za vedno oni inozemci, o katerih se dozna po njihovem prihodu, da so bili kaznovani radi zločina, ki je nenarav-stvenega značaja, ali pa tudi, ako priznavajo, da so storili tak zločin, pa so ušli kazni. Kar se tiče zločinov storjenih v tej deželi, so za vedno podvrženi deportaciji oni inozemci, ki so tekom prvih petih let bili kaznovani radi nenaravstvenega zločina na eno leto zapora ali več. Po petih letih so podvrženi deportaciji oni, ki so bili vsaj dva- krat kaznovani radi takega zločina. V isto skupino spadajo ljudje, ki so zapleteni v prostitucijo. Ti morejo biti deportirani vsak čas. 4. Končno je treba zapomniti, da tekom prvih petih let bivanja je vsak inozemec podvržen deportaciji, ako se dozna, da za časa svojega prihoda je spadal med one inozemce, ki jih priseljeniški zakon izključuje. Na primer: Priseljeniški zakon prepoveduje prihod ljudi, ki trpijo na kaki duševni bolezni, oziroma one, ki so tuberkulotični ali imajo kako nalezljivo bolezen. Ako so vendarle radi nevednosti oblasti bili pripuščeni, ali se kasneje dozna, da jih oblast ni smela pripustiti, podvrženi so deportaciji tekom prvih petih let. —FLIS. ČRNOMELJ IN METLIKA Med slovenskimi mesti, ki so zgrajena na pomolih, sta tudi belokrajinski mesteci Črnomelj in Metlika. Črnomelj stoji na tesnem okljuku, ki ga delata Dobli-čanka in Lahinja. Slednja se zajeda v svetle apnence, čeprav je prav blizu struge mehka zemlja, kjer kopljejo premog. Pri vasi Kočevje tvori še en okljuk, kjer so tudi nastala prva človeška bivališča. Metlika ima podobno lego: na eni strani jo oklepa globoki dol Obrha, na drugi pa Drage s Su-horom. Da so si ljudje izbrali tako lego svojih mest, je popolnoma umljivo. Bilo jim je v prvi vrsti na tem, da se zavarujejo proti sovražnikom in dajo zavetja prebivalstvu okolice. In kaj bi jih moglo bolj ščititi, kot globok jarek, po katerem teče voda. Iz lege lahko sklepamo na starost teh mest. Gotovo je, da so nastala pred 15. stoletjem, ko ljudje še niso poznali ne smodnika ne strelnega orožja. Do srede 12. stoletja je bila Bela Krajina del Hrvaške. Šele tedaj so začeli koroški vojvode Spanheimi, ki so gospodovali v Kostanjevici, prodirati proti jugu in so zasedli Žumberak in Belo Krajino. Skupno z njimi si prodirali tudi Višnjani, ki so imeli v posesti grad Mehovo, a so kmalu izumrli. Zadnja njihovega rodu je bila Zofija Viš-njegorska, vdova po grofu An-dechs-Meranu, ki je leta 1228. ustanovila župnijo sv. Petra v Črnomlju. In to je prva letnica, s katero se imenuje v zgodovini Črnomelj in Bela Krajina. Ali Bela Krajina takrat še ni imela svojega današnjega imena, pač pa so jo imenovali “re-gio, quae Medlica dicitur,” torej je bilo takrat ime Metlika raztegnjeno preko vse Bele Krajine. Tudi Valvasor še ne pozna imena Bela Krajina, ker to ime po beli noši je dobila deželica komaj pred dobrimi sto leti, znan mu je le “Metliški kraj.” V 13. stoletju so se umaknili iz Jeruzalema vitezi križevni-škega reda in.se nastanili najprej v Benetkah, od tu pa so prišli kmalu na slovenska tla. Bili so dobrodošli, ker so bili hkrati duhovniki in vojaki, ki so branili mejo pred sovražniki. In Bela Krajina je bila obmejna dežela. Ta red je razširil svojo oblast tudi proti vzhod-nji štajerski. Takrat so nastale sorodnosti med Belo Krajino in Vzhodno Štajersko, kakor tudi med Pivko, Krasom in Istro. Če primerjamo vaške cerkvice v Beli Krajini in Istri, vidimo veliko sličnost sloga (cerkvene lope). Tudi priimki kažejo tja; jezik je soroden istrskemu po svojem besedišču. Leta 1374. so prvotni gospodarji, ki so vladali Istri, Krasu in Beli Krajini, izumrli in dediči so postali Habsburžani, vendar je Bela Krajina obdržala svoje privilegije še nadalje, saj je imela celo svoje posebne de- želne glavarje, ki so imeli svoj sedež v Metliki, tja do leta 1556., ko se je Bela Krajina končno pridružila pod enega glavarja v Ljubljani. V 14. stoletju se je začela nova doba na vsem Balkanu. Prišel je Turk v Galipoli in prodiral proti zahodu. Vrgel je bolgarsko državo, carstvo Dušana Silnega; leta 1463. je padla Bosna in tako se je približal Turek tudi Beli Krajini. S tem sta dobili mesti Metlika in Črnomelj velik pomen kot sprednja branika slovenskih dežel proti Turkom. Leta 1408. so prišli Turki prvič v Belo Krajino. Takrat je bila Metlika, kakor tudi vsa druga mesta, še lesena in Turki so jo požgali. Kakor so bežali ljudje iz Bosne proti severu, prav tako pa so bežali ljudje iz Bele Krajine še dalje proti severu in v Beli Krajini so se na~ selili Srbi in Hrvatje, v 2umber-ku najbolj na gosto. Bili so pravoslavne vere, ali polagoma so prestopili v katoliško in deloma unijatsko, samo Bojančani so obdržali še do danes pravoslavje. Lega Črnomlja in Metlike je z ozirom na daljno okolico proti jugu sijajna. Iz Črnomlja pridemo do Vinice po ravnih Dolgih dragah, ki jih oklepa na eni strani strma Poljanska gora, na drugi položnejše Veliko Bukovlje. Ključ do vrat v to ulico ima Črnomelj. Metlika ima sličen položaj, ona zapira celo vhod v dve ulici nižjega zemljišča, brajško in ribniško. Na sredi med Črnomljem in Metliko leži tudi na okljuku, ki je še posebno lep, grad Gradac, do njega drži od juga pobreška ulica. Kdaj sta dobili mesti mestne pravice, ne vemo. Leta 1377. sta bila še trga, leta 1407. pa so imenujeta že kot mesti. S tem jim je bila dana pravica napraviti obzidje. Začeli so zidati, in sicer najprej cerkvena in svetna gosposka. Zato imamo v obeh mestih po dvoje znatnejših stavb, grad in komendo. V Črnomlju sta oba ob suhih vratih, v Metliki stoji grad tudi na kopni strani, komenda pa na koncu pomola. Črnomelj si je naredil še celo prekop, tako da je stal kakor na otoku. Vrata so bila dvojna: spodnja pri vodi, zgornja na kopnem delu pomola. Na tem tesnem prostoru je ime'1 stari Črnomelj samo tri vzporedne ulice; trg, na obeh straneh pa Farovško in Zadnjo ulico. Danes,mestnega obzidja ni več in se Črnomelj širi ob pahljači starih potov izpred Suhega mostu, kjer so stari Črnomaljci imeli svoje pristave. Metlika je imela na svojem pomolu, kakor še danes, samo dve ulici, pozneje pa, ko je postalo pretesno, je nastal še Zgornji trg in po preložitvi ceste tudi Drage in Strnišče. Po zadnjem ljudskem štetju 1931 ima Metlika 1,426 prebivalcev, Črnomelj pa 1,400, torej imata obe mesti skupaj komaj 2,800 meščanov. Leta 1817 sta štela Črnomelj in Metlika skupno 1,751 prebivalcev. Tako sta obe mesteci narasli v 114 letih samo za 1,050 duš. Sicer pa vsa Bela Krajina nima več kot 27,276 ljudi, dočim jih je imela pred 114 leti (leta 1817) 25,918. Prirastek prebivalstva vse Bele Krajine znaša torej samo 1,358 in še to gre skoro vse na račun obeh mest. Zaradi tega je bil vsak 15. človek Bele Krajine meščan, danes pa stanuje že vsak deseti Belokrajinec v Črnomlju, oziroma Metliki. Bela Krajina je pač izmed vseh slovenskih pokrajin najpasivnejša, saj je dobila železnico šele tik pred svetovno vojno. --------o------- ZNAK DEPRESIJE Leta 1931 je obiskalo Francijo manj kot 100,000 turistov iz Zedinjenih držav, dočim je leto prej posetilo Francijo nad '300,000 Američanov. snan Rado Murnik: Jaroslav Hašek: Srečanje z avtorjem mojega nekrologa Med tem ko sem približno sest let živel v Rusiji, so me moji sodobniki v domovini nekajkrat proglasili za mrtvega:, vzroki moje smrti so bili različni, enkrat sem bil umorjen po naročilu tajne organizacije, drugikrat spet so me privatne osebe poslale v srečnejše onostranstvo. Ko sem se vrnil v domovino, sem izvedel, da sem bil trikrat obešen, dvakrat ustreljen, enkrat so me uporni Kirgizi ob jezeru Kale-Yšela razčveterili, nato pa so me med prepirom v neki odeški beznici pijani mornarji končnoveljavno zaklali. Poslednji način se mi je zdel še najverjetnejši. In ne samo meni, ampak tudi mojemu dobremu prijatelju Kolmanu. Ko si je oskrbel očividca moje sramotne in junaške smrti, je napisal za list, v katerega redakciji je delal, članek o tem, zame tako nevšečnem dogodku. Toda golo poročilo mu ni bilo dovolj! Njegovo sočutno srce mu ni dalo prej miru, preden ni napisal na moj naslov pravega nekrologa, ki sem ga kmalu po svojem povratku v Prago čital. V elegantni obliki je sramotil moj spomin, trdno prepričan, da se mrtvi ne morejo več braniti. Da mu dokažem nasprotno, sem ga poiskal in tako je nastala ta zgodba. Niti Poe, ta mojstrski opisovalec groze in strahu, si ne bi bil mogel izmisliti za svoje novele tako grozne vsebine . . . * Avtorja mojega nekrologa sem našel v neki majhni praški pivnici točno o polnoči, torej jb uri, ob kateri se ne vem po kakšni cesarski odredbi iz leta 1856. morajo gostilne zapirati. Opazoval je strop. V gostilni so ravno pospravljali z miz. Prisedel sem k njemu in ga mehko vprašal: “Dovolite, da sedem semkaj?” On je še nadalje opazoval neko mesto na stropu, ki ga je jčividno zelo zanimalo, in logično odgovoril: “Prosim, sicer pa itak ravno zapirajo in menim, da prav za prav ni vredno.” Zgrabil sem ga za roko in ga obrnil k sebi. Nekaj časa je molče strmel vame, potem pa je z mehkim glasom dejal: “Ali niste bili v Rusiji?” Z nasmehom sem mu odgovoril : “Torej ste me vendarle spoznali? Da, res je—v Rusiji so me v nekem prepiru mornarji zaklali.” Pobledel je: “Vi ste . . . Vi ste . . . ” “Da,” sem dejal s povdar-kom, “v neki odeški beznici so me mornarji zaklali in vi ste mi napisali nekrolog!” “Ali ste čitali, kar sem napisal?” mu je ušlo. “Kajpak. Vkljub nekaterim nesporazumom je nekrolog zelo zanimiv in nenavadno izčrpen. Niti o Njegovem Veličanstvu cesarju niso po njegovi smrti tako izčrpno pisali. Njemu je vaš list posvetil samo 152 vrstic, med tem ko jih je meni 186 po 33 vinarjev (kako so bili vendar novinarji časih slabo plačani), kar znaša skupno 55 kron 15 vinarjev.” “Kaj prav za prav hočete od mene?” me je strahoma vprašal. “Ali morda hočete imeti tistih 55 kron 15 vinarjev?” “Kar obdržite svoj denar,” sem mirno odvrnil, “mrtvi ne jemljejo honorarjev za s; voj o lastne nekrologe.” Pobledel je. “Veste kaj,” sem dejal, “plačala bova in potem greva še nekam. Rad bi to noč prebil z vami.” “Ali ne bi mogli tega odlo-;žiti do jutri?” NAVIHANCI PEKLENSKI NAPREDEK (Nadaljevanje) KROK Opoldne sva šla kosit, potem pa.hitro zopet v knjižnico. Proti večeru mi je bila glava vsa težka od trudapolnega uka. Od dolge seje so nama otrpnile noge, tako da nisva nič več hodila naravnost, temveč po ovinkih. Zlasti moj tovariš se je oprezne ogibal vseh bližnjic in se vedno lovil okoli mene. Noge so mu bile okorne; kako tudi ne, saj je imel, kakor je trdil sam, več v peti, nego drugi v glavi. Prišla sva na Ring. Krokarja je zaneslo v prečudnih vrtincih na levo. Ob železni ograji javnega vrta sva telovadila jako uspešno dalje. Pomisliti morate namreč, gospoda moja, da je bila tisti večer velika megla na Du-naji in pa potres, da malo takih. Vse hiše, vsi spomeniki so se vrteli kakor ponoreli. Skoro se mi je zmešalo v glavi. Vendai naju dveh ni zadela nikakršna nesreča, ne, pravnik se je celo smejal in mi prijateljsko zaupal, da je že tolikointolikokrat gledal, kako plešejo zgradbe čardaš. Ugledala sva klop in veslala v pogumnih kolobarjih do nje. Počivala sva nekoliko; megla je ginevala; ponehaval je tudi potres. Ko nama je odleglo, sva odrinila zopet od klopi. Krokar je bil namreč preverjen, da za danes nikakor še nisva storila svojih dolžnosti. Bil je jako dobre volje, mahal s palico in kazal luni osle. Prišla sva, še vedno ukažel-jna, naposled v knjižnico, ki se je močno razločevala od drugih. Tu se je začelo tudi moje trpljenje, skraja bolj fizično, potem pa moralično. V naj večji in najlepši sobi te hiblioteke je bil prestol z mično izdelano miizco, nekako katedri podobno. Tu je kraljevalo lepo dekle, okoli katerega so se smejali in pogovarjali mladi ljudje, Sredi sobe so bile dolge mize, prevlečene z zelenim suknom. Ob teh sta se naslanjala po dva in dva z dolgima palicama in suvala z njimi kroglje, da so letele na vse strani. Ako so se zadele vse tri, je bil oni, ki je sunil, vesel, drugi pa žalosten, ako ne, pa narobe. Tako so se prepirali ves čas. čudil sem se, da se niso stepli, ko so imeli vendar tolikanj pripravne šibe. K eni teh dvojic je stopil Krokar. Tudi njega je silno jezilo, ako so kroglje niso našle druga druge. Zato je včasi pomagal z roko. Ali s tem igravca nikakor nista bila zadovoljne.. Gotovo bi se bili razprli, da ni prinesel prav ta trenutek natakar piva. Pila sva. Potem pa se je zmislil jurist, naj tudi midvp, poizkusiva “karam bolček,” kakor je dejal. “Ne znam, ljubi moj!” sem so branil. “Lej ga tepca, se pa naučiš!” Moral sem. Toda, odkritosrčno povem, da niti ob “abecedi” ni-sem bil toliko tepen! niti ob “enkrat eni,” kakor pri tej igri. Kadarkoli nisem zadel prav, brž sem jo dobil po glavi. Da bi bil bolj Molče sem ga pogledal. “Plačati,!” sem kriknil. Ko sem na vogalu poklical iz-voščka, sem ukazal avtorju mojega nekrologa, naj stopi v kočijo, kočijažu pa sem z grobim glasom dejal: “Peljite naju na volšansko pokopališče.” Avtor mojega nekrologa se je pokrižal. Dolgo je vladala mučna tišina in slišati je bilo le pokanje biča in hrzanje konj. varen, sem si dejal svoj cilinder na glavo, in ta je trpel grozno Zato sem bil prav vesel, ko je vstopila nova družba gospodov. Krokar je takoj pustil zeleno mizo in povabil jecljavo vse nove goste k naši mizici. Pozdravjal jih je v dolgem govoru, pa, stavil za deset steklenic šampanjca, da nese nocoj debelega posestnika biblioteke štuporamo okoloinokolo Ringa. (Smeh.) Vse se mu je smejalo, on je pa delal resen obraz. In ker ni ho tel nihče z njim staviti, je udaril jezno ob mizo in izjavil slovesno, da. so vsi “petrolerji.” Ta beseda je imela velikanski vpliv! Hipoma so skočili vsi nadenj. Vkratkem je bil na hladnem, ne da bi biV storil koraka. Mene so poslali po istem potu. — “Ti si kriv ' čakaj no!” se je drl in me jel pretepati na vso moč . . . Ondaj so mi pokale vse kosti. Koliko sem takrat prebil, tega, gospoda moja, pe morem popisati. Težko sem dihal, in v glavi se mi je vrtelo Oh, da sem moral iz pekla! Naposled se je Krokar naveličal; sprijaznila sva se zopet in a lepi slogi sva ukrenila, da pojdeva domov. Zapela sva “Gaudea-mus igitur!”, kakršnega menda še ni slišal Dunaj. Kar je stal pred nama mož s svetlim mesecem pod vratom. “Al spet si tukaj, znanec moj?” ga je pozdi-avil gospod Krokar in se mu obesil okoli vratu. “Kolikokrat si me pa že zaprl, a? Ljubček moj! Povej mi, kje stanujem! Jaz tega ne vem! Ti po-lipek ti, ali si kaj pil danes, he?” Tako je jecljal moj tovariš in se krčevito oklepal moža. človekoljubno je prijel ta tudi mene pod pazduho, in to je bilo pametno. Trije smo se laže bojevali z zakoni težnosti. Krokar je stopal v sve-sti si izdatne pomoči prav moško in metal noge kvišku, kakor bi ne bile njegove. Vabil je najinega vodnika, naj nama pomaga peti. Vendar ta ni hotel; bržkone ni imel pravega posluha. Vlekel je naju v veliko hišo, kjer sva prenočevala na trdem. Zjutraj sem moral mnogo plačati. Zdelo se mi je v tej hiši jako drago mnogo draže nego v hotelu in pa mnogo slabeje. KUPČIJA Z DUŠAMI Velik del najimenitnejših knjižnic sva še obredla s Krokarjem ko sem okreval cd poškodbe one noči. Ob ugodni priliki sem mu obljubil lep denar za njegovo dušo. Dejal mi je, da se hoče on in mnogo drugih meni zapisati. Le mi-r.litc si moje veselje! Vendar se ne vrnem praznih rok! Pozabi) sem vse prebite težave! Krokar me je vedel v veliko biblioteko v notranjem mestu, kjer je bilo zbranega dijaštva na stotine. Pozdravili so naju z burnim “Prosit!” Takoj so se mi pričeli zapisavati. (Odobravanje.) Sleherni se je vrezal z nožkom v roko in s svojo roko podpisal pogodbo. Zato je dobil precej tisoč goldinarjev. Zadovoljen sem se vračal domov. Iludir je videl, kako sem spravljal iiste v omaro, in me radovedno vprašal, kaj da imam Ker sem se bal, da mi jih ne zapravi, sem mu rekel, da je to ^papir brez vsake vrednosti. Odsihdob nisem videl medicinca nikdar več. Zdaj je imel denar, seve, in pridno se je učil s tovariši po raznih bibliotekah (Veselost.) še tisti dan sem ukrenil, da odpotujem. Par sto duš je pa tudi nekaj! Tam v omari jih imam, rdeče na belem! Prišedši zvečer v hotel, sem šel takoj gledat po njih. Pa, kaj vidim! Omara odprta, ključalnica ulomljena! O Hudirju ni duha ne sluha. Ta nesreča! Vse zastonj! Odpotovati zdaj nisem maral več. Vso noč nisem zatisnil očesa> Morile so me grozne misli. Kaj bo doma! Proti jutru so privlekli Hudirja, vsega uprižanega in pijanega. Ob vsem tem je bil še dobre volje in je uganjal burke. (Dalje prihodnjič) Potem sem se sklonil k mojemu tovarišu in ga vprašal: “Ali čujete, kako zavijajo psi po ulicah Žižkova?” Zadrgetal je, se v vozu vzravnal in zajecljal: “Ali ste bili res na Ruskem?” “Da. Zaklan v neki odeški beznici med prepirom s pijanimi mornarji,” sem suho odvrnil. “Ježešmarija!” je zaječal moj tovariš, ”saj je to huje ko v ‘Svatbeni srajci.’” In spet je zavladala grobna tišina. Nekje so resnično zavijali psi. “Ali ni tu nobene gostilne?” me je zbegano in otožno vprašal avtor mojega nekrologa. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Po daljšem bolehanju je umrl v Škofji Loki posestnik in trgovec Gašpar Čarman v visoki starosti 84 let. Pokojnik je bil prava loška korenina, ki si je s pridnimi rokami in podjetnostjo pridobil znatno premoženje. iškega prednika jugoslovanske ! prestolnice. Lastnik stavbišča g. Gjurišič je o najdbi takoj obvestil univerzitetnega profesorja g. Vuliča, ki je najdene starinske predmete v imenu lastnika izročil Narodnemu muzeju. Smrt zaradi stekline. Premožnega posestnika Gašperja Ne-meša v okolici Subotice je pred mesecem dni ugriznil domači pes. Nemeš neznatni rani ni posvečal pozornosti, štiri tedne po tem pa so opazili na njem znake stekline. Nikdo se mu ni smel približati in njegova žena je bila v nevarnosti, da jo mož ubije. Reševalno društvo iz Subotice mu je s težavo obleklo prisilni jopič. Nesrečnega moža so prepeljali v bolnico, kjer je naslednjega dne podlegel steklini. “Gostilne?” sem se smejal. “Zdaj bova najprej splezala preko pokopališkega zidu in se ob kakem nagrobnem spomeniku pomenila .o nekrologu . . . Splezajte najprej vi in mi podajte roko!” Nemo in drgetaje me je ubogal in oba sva se znašla onstran zidu na pokopališču. Okolu naju so šumele ciprese in veter je vel med križi. “Ne grem naprej,” je stokal, “kam me vendar vlečete?” Grozen roparski umor. V vasi Žablju pri Novem Sadu je bil pred nedavnim izvršen grozen roparski umor. Posestnika Can-kia, starega 48 let, ki se je pred letom dni vrnil iz Amerike z lepim premoženjem, so našli mrtvega v postelji. Komisija je ugotovila, da je Cankič postal žrtev roparskega umora. Za storilcem je uvedeno zasledovanje d;*, so ustrelili deset volkov. „ II. evobod0 j Smrt bojevnice za s ju„ j Srbije. V vasi Kučevištvu ^ žni Srbiji je te dni v staros let umrla Mara Kučk°va> aktivno sodelovala v boji j Turkom za svobodo Južne j je. Znana je bila daleč na >, j s li pod imenom “Mara 0 j ^ Njeno delovanje za svobo o, j vajo tudi narodne pesmi- “Zdaj,” sem dejal zadovoljno in ga podprl, “zdaj si bova ogledala grobnico stare praške družine Bone-piani. Povsem za* nemarjena grobnica, oddelek I., vrsta 6. ob zidu. Zanemarjena od tistega dne, ko so vanjo pokopali zadnjega tega rodu, katerega so leta 1874. pripeljali iz Odese, kjer so ga v neki beznici mornarji v prepiru zaklali.” Ko sva s6dela na nagrobnem kamnu, pod katerim so trohnele kosti družine Bonepjani, sem prijel avtorja mojega nekrologa za roko in s tihim glasom dejal: “Dragi prijatelj! V srednjih šolah so vas gospodje profesorji učili, da je najlepši pregovor tisti, ki pravi : ‘O mrtvih moraš govoriti le dobro!’ Vi pa ste se potrudili, da ste pisali o meni kolikor moči nepovoljno. če bi si bil sam pisal svojo posmrtni-co, bi med drugim dejal, da me še nobena smrt ni tako ganila kakor smrt gospoda Tegainte-ga. Dalje bi napisal, da je bila najlepša lastnost umrlega tovariša njegova goreča ljubezen do vsega vzvišenega in do vseh, ki so dobrega srca. Vi pa ste po moji smrti pisali, da je umrl malopridnež in komedijant. Ne jokajte! So trenutki, v katerih srce prekipeva v hrepenenju orisati najlepše lastnosti in dela umrlega! Vi pa ste napisali, da je bil umrli pijanec!” Avtor mojega nekrologa je tarnal vedno huje in huje. Njegovo ihtenje je napolnilo tišino pokopališča in odmevalo po vsem žižkovu. “Dragi prijatelj,! sem dejal s povdarkom, “ne jokajte, zakaj zdaj je prepozno To rekši sem skočil čez pokopališki zid, pozvonil pri vratarju in mu sporočil, da sem na povratku s svojega nočnega dela slišal za pokopališkim zidom pritajeno ihtenje- “To bo pa spet kak pijan vdovec,” je menil vratar cinično, “dal ga bom zapreti.” čakal sem za pokopališkim zidom, čez kakih deset minut so stražniki odpeljali avtorja mojega nekrologa na varnostno stražnico. Branil se je z rokami in nogami ter kričal: Ali so sanje ali je resnica?” Angleški turisti v Dalmaciji. V Split je prispel ogromni angleški parnik družbe Peninsular & Oriental Strathnaver, naj večja ladja, ki se je kdaj zasidrala pred Splitom. S tem parnikom (39,000 ton nosilnosti) je prispelo 605 angleških turistov, ki so si ogledali Split in okolico in potem nadaljevali potovanje v Dubrovnik in Bolco Kotorsko. Visoka starost., V Ivancu i savski banovini je umrl tamkajšnji meščan Mirko Kriglo-vič v visoki starosti 100 let. Rojen je bil v Vojvodini leta 1832. Do zadnjih dni je še hodil na sprehod po tri kilolnetre daleč, pušil svojo pipo in z zanimanjem čital časopise. Ameriški publicist v Jugoslaviji. Znani ameriški publicist Flaming se je s soprogo v zadnjih dneh mudil v Skoplju ter je nato odpotoval v Beograd. Flaming, ki je prepotoval ves vzhod. Turkestan in Rusijo, je spisal serijo študij in člankov o svojem potovanju, je bil nenavadno zadovoljen z izboljšanjem stanja v Južni Srbiji in Z napredkom Skopi j a in njegove okolice. Po-setil je tudi Kuršumli-han,. kjer se je v muzeju mudil skoro ves dan. Dogodki za mejo. Za izredna javna dela v vseh pokrajinah je določil ministrski svet vsoto 750 milijonov. Od teh odpade na Julijsko krajino 25 milijonov, ki se porazdele tako-le : Goriška, pokrajina dobi 4.371.000 lir, in sicer se popravi most čez Sočo pri Logu, pri Idriji se uredi pot Marof-Ledi-ne-jugoslovenska granica, pri Kobaridu, v Brdih, pri Gorici in Komnu se popravijo predvsem bivše vojaške ceste, v Furlaniji so določene številne poprave cest, regulacije hudournikov in obrambna rečna dela, tudi ob Vipavi se izvrše potrebne obrežne obrambe, na Tolminskem in Bovškem se zgradijo vojašnice za obmejno milico, Tolmin dobi vojašnico za finančne stražnike. Tržaška pokrajina dobi 9.351.000 lir, in sicer se izvrše ob raznih krajih pri Soči ureditve cest in obrambna dela ob reki in v Gradežu, v Trstu se dopolni zgradba ob svetilniku *mage, v spodnjem delu tržaškega mesta se napravi kanalizacija, za finančno stražo se prirede poslopja v Trstu, Postojni in Hrenovicah, na justi-čni palači v Trstu se dokončajo zadnja dela. Istrska pokrajina dobi 6.161.000 lir, in sicer se zgradi v Puli velika vojašnica za orožnike in popravi se poslopje finančne straže, določene so številne cestne poprave in ureditve pri Herpeljah, Kozini, Materiji, Marezigah, Kanfanaru, Poreču, v Boljunu se zgradi šolsko poslopje, izvrše se razne nujne potrebe na Cresu in Lošinju Malem. Reška pokrajina dobi 4,195,--000 lir, in sicer se urede in zgrade ceste pri Klani in Ve-princu, v reškem pristanišču se zgradi nov svetilnik, za finančno stražo se popravijo na več krajih sedanja bivališča. Zadrska pokrajina dobi 1.518.000 lir, in sicer se porabi večja vsota za dovršitev občinske palače v Zadru, izvedejo se pristaniška in druga dela v Zadru, v Lastovem se uredi glavni trg in popravijo ceste. Tako je določeno, gotovo pa seveda ni, da se bo vse to točno izvršilo. DEŽNIKI IN SO LNčNIK1 . v 11[ Dežniki ali solnčniki 30 ^. j fli davnih časih znak dost°Ja ^ j Rabili so jih že stari !^s0 raznih slik pa .je razvildno, . bili v rabi tudi med s < , Egipčani. Iz Grškega s°ged#. pje , nesle marele v Italijo v ^ v ^ najstem stoletju. Prv» ,0 v | ^ Londonu, ki je n0 . ne# Htyiw varstvo proti dežju, Je Jonas Hanway leta 1^5 LISTNICA UREDNIšTVA L K Zaradi praznika v P°nc\e j,', j \ ^ je mnogo pošte zaostalo 111 la uredništvu dostavi)^ ' ltfd‘, j ter ek dopoldne. Ker $£' j nik vse gradivo za štein " ^j- i^. (ja tedna oddati v tiskar ^ kasneje do torka °'P0^>,C\-^ f j fšii S( ta teden vsled velike wW°"., j mo došlih dopisov j števati in prirediti zo> . fr najnujnejše, to je tisti, ^ L ^ izdaji prihodnjega tedn(t ^ ^ ^ li pomena. Vsi v torek ( so j pisi, ki niso mijne vse ’ bili odloženi za izdej0 njega- tedna. GLAS NARODA k trlSN* i , NAJSTAUE.TŠI Nu r SLOVENSKI »NfcVN ; . ( V AMEItlK1 . j JUli •lovf I Je najbolj razširjen vj.#fcd»' Ust v Ameriki; donas# ,bolp' j Vijy nje svetovne novosti, doifl®' L izvirna poročila lz star efod* . vine; mnogo šale w‘ teijev-romanov najboljših Pls jT Pošljite $1.0f In pričeli pa bomo Poš vsa pisma naslov,te ” . GLAS NAROpMfe 21fi W. 18th St., No« i l(l)0 (B. Z.) Ko so nedavno kopali temelje za zgradbo neke stanovanjske hiše v Stiski ulici v Beogradu, so delavci odkopali dva, starinska grobova, v katerih so našli več lepih predmetov iz dobe starodavnega rimskega mesta Singidunum, ki se je razprostiralo na delu današnjega Beograda. V enem gi’obu je bil najden verižičast nakit dolg 10, širok pa 6 cm, ki je bil očividno del kakega ženskega pasu. V sredini tega okrasa je Meduzi-na glava, okrog nje pa so vsakovrstni ornamenti. Najden je tudi srebrn prstan, poleg lepo izdelane glinaste svetilke pa več manjših loncev, okrašenih z raznovrstnimi ornamenti. Grobnice so bile zidane z opeko in so se nahajale gotovo na nekdanji važni rimski cesti, ki je vodila iz Singidunuma— sedanjega Beograda—ob Du-navu proti današnji Višnjici. Del te epste zavzema današnja ulica kralja Aleksandra in so tu pri dosedanjih gradbenih delih odkrili že večje število grobov in raznih spomenikov iz rimske dobe. Zadnja najdba ni važna samo zaradi lepih predmetov, temveč tudi zaradi tega, ker predstavlja to odkritje novo točko v arheološki karti rim- Kmetje so ubili 10 volkov. V okolici Bosanskega Broda in Dervente so se v zadnjem času začele pojavljati cele črede volkov. Med kmeti je ta pojav povzročil veliko vznemirjenje. Volkovi so v okolici Dervente raztrgali nad dvajset ovc. Zadnje dni so kmetje priredili pogon na volkove. Posrečilo se jim je. od do najved« društva in posamez izdeluje lično m0^e.r?a.nta, venska Ameriška Doino^f 61 1 7 ST. CLA CLEVELAND "•/rti o r i r Pe\ VfŠi K 1 o»r Ha S S K Julij S k Žej; ^>4 EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAJA 1 North American Trust ba11 j G131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Ima premoženja skoro "$6,000,000.00 ^ Jemlje denar na hranilne vloge Iz vseh delov ZedinJe ln tudi iz Kanade in od drugod. Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali pošljite ga potom tega varnega ln zanesljivega denanieB ki ima Izvrstne zveze z vsemi bankami sveta- Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega * jeI1i. kar garantira hranilne vlese vlagate j *itti \ to 'ti Vsem Jugoslovanom v tS okolici se priporočam za vs® ,.ujerr1J,1ien1 varovanja proti ognju. Zav \e( pohištvo, avtomobile Itd. jn. . pH nakupe in prodaje neprem* nik se tega sem še vedno tudi dr BOj&K vede' Brazso pogrebnega zavoda. ^ ii»v priporočam za postrežbo v ' nlh strokah in slučajih. JOHN BALKOVf 5400 BUTLER STR PITTSBURGH, 9750 s &0l h x