PoStnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 250 Ljubljana, torek 30. oktobra 1934 Cena 2.— Din Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica o. — Teieton St. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor : Gosposka ulica St 11. — Teieton St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190 Računi pri pošt Cek zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga čislo 78.180. Wien St 105.241 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Balkanska zveza Danes se v mladi prestolnici prerojene Turčije prvič sestane k svojemu rednemu zasedanju stalni svet Balkanske zveze. Kakor znano, se je ta svet sestal že pred dobrim tednom, dan po pogrebu našega Viteškega kralja, v Beogradu. Poklonil se je takrat spominu kralja Aleksandra, glavnega borca za prijateljstvo in sporazum med balkanskimi narodi, največjega tvorca Balkanske zveze in s tem resnične osamosvojitve Balkana. Scstail pa se je tudi zato, da poka že vsemu svetu, kako močna je že ta mirovna bariera na jugovzhodu Evrope. Manifestiral je trdno voljo balkanskih narodov, da nadaljujejo delo, proti ka teremu je v precejšnji meri bil naperjen marsejski zločin. Učinek te manifestacije ni izostal. Pokazalo se je, da je dragocena kri Velikega kralja, ki je tako silno scementirala edinstvo jugoslovenskega naroda, v izredni meri utrdila tudi solidarnost balkanskih narodov. Sedanji sestanek v Ankari bo posvečen stvarnemu podrobnemu delu. Pogodba Balkanske zveze je pred vsem okrepila varnost in solidarnost na Balkanu, obenem pa je odprla tudi široke možnosti za sodelovanje balkanskih narodov na vseh področjih državnega udej-stvovanja. Naloga stalnega sveta, ki se danes sestane v Ankari, bo zato v prvi vrsti, da sestavi program za sodelovanje zavezniških balkanskih držav na izven-političnem po'ju. Program bo, slično kakor program Male antante, brez dvoma sestavljen tako, da ne bo zapiral vrat nobeni drugi državi, ki bi hotela s svojim sodelovanjem pripomoči h konsolidaciji južnovzhodnega dela Evrope. Balkanske države, podpisnice pogodbe o Balkanski zvezi, so že davno prišle do prepričanja, da jim moro boljšo bodočnost prinesti in zagotoviti samo intimno sodelovanje njihovih narodov. Politično sodelovanje je že doseženo. Treba je iti sedaj korak dalje in stremeti tudi po vzajemnosti in zbliževanju na drugih področjih, predvsem pa v gospodarskem in kulturnem pogledu. Za gospodarsko sodelovanje je potrebna živahnejša medsebojna izmenjava dobrin. Odstraniti bo treba vse, kar je in kar morda še ovira gospodarski promet med balkanskimi državami. Ne smemo zapirati oči pred realnimi dejstvi. Napačno bi bilo, ako si ne bi priznali, da so gospodarski stiki med prijateljskimi balkanskimi državami vse prej kakor živahni. Gospodarstvo se ne ravna po čuv-stvih in se tudi ne da lahko usmerjati. Morda je malo bolj konservativnih pojavov, kakor so gospodarski stiki. Dovolj imamo primerov, ki nam kažejo, da so se razni državniki zaman trudili odločilno vplivati na usmerjenost zunanje trgovine svojih držav. Tudi izkušnje z gospodarskim sodelovanjem držav Male antante, ki kljub najboljši volji vseh treh prijateljskih držav le počasi napreduje, so nam priča, da bo za dosego postavljenega cilja treba najboljše volje in združenega napora balkanskih držav. Pr-vi početki so že storjeni Skoro med vsemi državami balkanske zveze so že sklenjeni dvostranski sporazumi, deloma splošne trgovinske pogodbe, deloma specialne konvencije. Zlasti dobro se je obnesla na primer konvencija med Turčijo in Jugoslavijo o proizvodnji opija in o trgovini z njim. Načrt gospodarskega sodelovanja Balkanske zveze se bo moral graditi na že danih temeljih in na njih ustvariti splošni ekonomski sporazum za vse zavezniške države. Naloga sporazuma bo v prvi vrsti doseči favoriziranje izmenjave blaga med balkanskimi narodi ter skupno zaščito balkanskih proizvodov na tujih tržiščih. Napačno bi bilo, ako bi pri stremljenju po tesnejšem gospodarskem sodelovanju balkanskih držav podcenjevali pomen in potrebo kulturnega zbližanja, ki bo tudi tvorilo važno točko na dnevnem redu ankarske konference. Medsebojno kulturno spoznavanje in zbliževanje je nujno potrebno zlasti med narodi, M so dolga leta živeli drug ob drugem kot tujci ali pa celo kot nasprotniki. In tako so živeli balkanski narodi. Ne toliko po lastni krivdi, kakor po krivdi drugih, so dolge generacije hodili vsak svojo pot. Šele v zadnjih letih so, v prvi vrsti po zaslugi našega pokojnega kralja, energično izvajali konsekven-ce iz starih tragičnih izkušenj, se otresli jerobstva in se postavili na lastne noge. Da bo to sodelovanje čim bolj trdno in da bo lahko z uspehom odvrnilo vsako nevarnost, M bi mu grozila, je nujno potrebno, da se zavezniški narodi čim podrobneje seznanijo med seboj ter tako okrepe zaupanje drug v drugega. Dosedaj v tem pravcu ni bilo sistematičnega dela. Zato bo zelo koristna smo-trena akcija, ki jo bo svet Balkanske zveze brez dvoma iniciral. Možnosti kulturnega sodelovanja je mnogo. Odveč bi bilo, da bi naštevali podrobnosti, opozorimo naj samo na lepe uspehe, ki jih je tako sodelovanje že rodilo v odnosih med državami Male antante. Naloge prvega rednega zasedanja sveta Balkanske zveze so torej ne le velike, ampak tudi zelo važne. Zato je razumljivo, da vlada za ankarsko konferenco veliko zanimanje v javnosti vseh zavezniških držav in še preko nje tudi v vsej ostali Evropi. IZŽREBANI SO SENATORJI, KI JIM POTEČE MANDAT Žreb je včeraj določil ono polovico senatorjev, ki jim poteče mandat J. januarja 1935 — Med drugimi so izžrebani dr. Novak, dr. Rajar in dr. Ravnikar Beograd, 29. oktobra, p. Senat je imel danes sejo, ki spada med najvažnejše in najbolj zanimive od vseh dosedanjih. Člani senata so, kakor znano, deloma voljeni, deloma imenovani. Vsem traja mandat šest let od izvolitve, odnosno od imenovanja, vendar pa tako, da se volitve v senat vrše vsako tretje leto in se vsakokrat voli le polovica voljenih senatorjev. Ker je bilo pri prvih volitvah pred tremi leti izvoljeno celotno število senatorjev, je bilo treba sedaj z žrebom odločiti, za katere senatorje velja cela, torej šestletna funkcijska doba, in za katere le polovična. Tem slednjim poteče funkcijska doba 3. januarja 1935, zato se bodo morale za njihova mesta vršiti nove senatne volitve. Seveda lahko dosedanji senatorji vnovič kandidirajo. Žrebanje se je vršilo danes. Razumljivo je zato, da je vladalo za današnjo sejo ogromno zanimanje ne samo pri senatorjih samih, marveč tudi v javnosti. Ga'erije so bile vse napolnjene. Seji, ki se je pričela ob 17., so prisostvovali malone vsi senatorji in veliko število narodnih poslancev. Med senatorji je bilo opaziti precej nervoznosti in čim bolj se je bližal odločilni trenutek, tem bolj je naraščala napetost. Za žrebanje je bil določen naslednji postopek: V veliki žari je bilo pripravljenih 46 — toliko je namreč izvoljenih senatorjev — papirnatih patron. V nje so skrutinatorji, imenovani iz vrst večinskega in opozicijskega kluba, vložili liste z napisi »Ostanem«, odnosno »Preneham«, vsakih po 23. Vsak listek sta podpisala predsednik in prvi tajnik senata, skrutinatorji pa so do točnem pregledu vsake glasovnice overovili glasovnice še z žigom senata. Žrebanje se je vršilo na ta način, da je prvi tajnik senata po abecednem (ciril&kem) redu imenoma poklical vsakega senatorja. ki je nato pristopil k žari, pomešal patrone in eno izvlekel. Izročil jo je skrutinatorjem, ki so žreb pregledali in objavili rezultat: ostane ali preneha. Za vsakega posameznika se je rezultat takoj zabeležil v zapisniku. Med žrebanjem je vladala v dvorani naravnost grobna tišina. Napetost je naraščala vedno bolj. Najbolj napeto je bilo žrebanje proti koncu, ko je bilo izžrebanih že 22 senatorjev, ki ne izgube mandat, in je bilo v žari samo še 6 glasovnic, med njimi le še ena z napisom: Ostanem. Vsa z/bornica je z največjo nestrpnostjo pričakovala, koga bo med poslednjimi šestimi senatorji zadel žreb. Napetost je dosegla vrhunec, ko je ostal žreb še vse do predzadnjega neodločen in sta bila pred žaro samo še poslednja dva izvoljena senatorja dr. Stanko Sverl.iuga in Atanasije Šola. Prvi je žrebal dr. Šverljuga in potegnil: Ostanem. Senator Atanasije Šola je bil torej poslednji, ki ga je žreb iztočil. Seji je prisostvovala tudi vsa vlada z ministrskim predsednikom g. Uzu-novičem na čelu. Sejo je otvoril predsednik senata g. dr. Ljubomir Tomašič. Po odobritvi zapisnika zadnje seje in drugih običajnih formalnostih je predsednik dr. Tomašič najiprvo obrazložil ustavne in zakonske določbe in pojasnil način žrebanja, nato pa imenoval za skrutinatorje senatorje Altiparma-koviča in Tomiča za večinski kluib in dr. Šuperino za opozicijo. Ko so skrutinatorji pregledali glasovnice in ugotovili, da je vse v popolnem redu, je predsednik dr. Tomašič odredil žrebanje. Tajnik dr. Kotur je po imenu pozival izvoljene senatorje, za odsotne pa so glasovali skrutinatorji, in sicer po pripadnosti kluba, za opozicijo skruti-nator iz vrst opozicije, za pripadnike JNS pa skrutinator iz vrst večine. Potek glasovanja je bil naslednji (da = ostane, ne = preneha): 1. Asiedn ka vlade Izmet pašo in predsednika Narodne skupščine Kiazim pašo, ki so mu kasneje vrnili obiske. Grški zunanji minister Maksimos. gospodarski minister Pezmazoglu ln pomočnik jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Božidar Purič so prispeli v Ankaro danes ob 10.45. Na postaji so jih sprejeli tnrški zunanji minister, turški gospodarski m ni-ster, rumunski zunanji minister Titulescu, ankarski župan, poveljnik mesta, višje uradništvo zunanjega ministrstva in člani poslaništev držav Balkanske zveze. Častna četa ie na postajnem peronu izkazala gostom voj-ške časti, godba pa ie igrala himne držav Balkanske zveze. Gg. Maksimos, Pezmazoglu in Purič so se nastanili v hotelu »Ankara-Palas«. Zastopniki držav Balkanske zveze so ob 13.45 odšli na sejo turškega parlamenta, kjer so čest tali predsedniku turške republike Mustafi Kemalu k turškemu narodnemu prazniku ob proslavi 11. obletnice proklamacije turške republike. Zatem so na dirkališču prisostvovali reviji vojaštva. Oh 20.45 ie predsednik vlade Izmet paša orlredi! v Anatnlskem klubu večerjo na Jast odi čnim gostom Večeri' ie rriso-tvo-val tud! nred«:edn'k repub'''ke Kemal paša Ankara. 29 oktobra AA. Popoldne ob 16.30 je turšk' zunanji minister Ruždl bej vrnil obisk šefu jugoslovenske delegacije dr. Božidarju Puriču v njegovih apartma-nh v hotelu »Amikara-Palace«. Ostala sta v prisrčnem in prijateljskem razgovoru trieetrt ure. Ob 17.45 ie g. Purič sprejel predsednika turške vlade Izmet pašo in predsednika velike Narodne skupščine Kjazim pašo. Oba turška dostojanstvenika sta ostala četrt ure v prisrčnem razgovoru z g. Puri-čem. Nocoj ob 20.45 ie priredil tiurški ministrski predsedmk Izmet paša na čast delegacijam, ki so prišle na konferenco balkanskega iporazuma, večerjo v Amatolskem klubu. Jutri dopoldne in popoldne bo v zunanjem ministrstvu redna konferenca stalnega sveta Balkanske zveze, zvečer ob 20.45 pa bo zunanji minister Tevfiik Ruždi bej priredil zastopnikom balkanskih držav večerjo v »Arikara-Palasu«. Po večerji bo svečan sprejem povabljenih odličnikov. Tudi v -vanje v Sofijo. Tedaj se je tudi pričela prava teroristična akcija te tolpe. Da bi Perčevič in general Sarkotič prikrila sledove, sta stopila v stike z nekaterimi madžarskimi legitimisti, ki so pričeli podpirati nii-hovo akcijo. Perčevič je imel v odboru emigrantov zelo važno vlogo, ker je b'l njegov zastopnik tako za Avstrijo, kakor tudi za Madžarsko. Zelo pogosto je potoval v Budimpešto, Berlin in Milan, kjer je bil šef teroristične organizacije Pavelič. Preko Perčeviča so prihajala tudi razna denarna sredstva teroristični družbi na Madžarskem. Skrbel je, da so se teroristi v vseh svojih taboriščih čim bolj vežbali v rabi peklenskih strojev, bomb in drugega orožja. V sporih emigrantov je vedno igral vlogo predsednika njihovega »častnega sodišča«. Njegovi pomočniki so bili na Dunaju Alfred Neumann, Fur-jakovič, ki je na čuden način postal poljski upokojenec z bivališčem v Krakovu. ter propadli avstrijski slikar Johann Kodanič, ki je bil odgovorni urednik »Griča«. Ta list sta dejansko urejevala Perčevič in Fur-jakovič. Vsa korespondenca Lz inozemstva, ki je bila namenjena Paveliču ali ostalim funkcijonarjem ilegalne organizacije in taborišč, je hodila skozi Perčevičeve roke in na razne naslove njegovih avstrijskih prijateljev. Na ta način je Perčevič prikrival bivališča teror stov, ki so jih dejansko ščitile gotove tuje države. Ko so eksplodirali prvi peklenski stroji v jugoslovenskem vlaku, pri čemer je bila prizadeta tudi rodbina prof. Brunettija, se je Perčevič vrnil iz Italije v Avstrijo preko Brennerja z madžarsk m potnim listom. Tedaj se je baš mudil pri Paveliču v Italiji, kamor je prišel, da mu poroča o akciji s peklenskimi stroji v Jugoslaviji. Avstrijske oblasti so takrat Perčeviča zadržale in na vprašanje, odkod ima madžarski potni list, je odgovoril, da ga je dobil na podlagi 6voje želje, izražene pri madžarskih oblastih. da bi postal madžarski državljan. Vse zasliševanje Perčeviča pred avstrijskimi oblastmi je ostalo pri tem in ga niso več vznemirjali. Perčevič je nemoteno nadaljeval svojo razbojniško akcijo. Sodeloval je tud pri organizaciji atentata, ki je bil nameravan lani 17. decembra na pokojnega kralja Aleksandra v Zagrebu. Njegov delegat Vladimir Singer se je mudil tedaj v Celovcu. Iz Orehovih izpovedi v procesu pred sodiščem za zaščito države letos meseca marca v Beogradu je razvidno, da se je Singer imenoval za nekakšnega konzula. Singer je imel madžarski potni list na ime Seemann, S nger je tudi sprejel teroriste ter jih poslal dalje v Zagreb z Ivanom Herenčičem. ki je pri zagrebškem atentatu lani meseca decembra igral vlogo Paveličevega delegata, kakršno je imel pri marseilleski zaroti Evgen Kvaternik. Herenčiču se je tedaj Ksrečilo pobegniti iz Zagreba v Avstrijo, kor je Kvaternik pobegnil iz Marseillea v Italijo. Herenčič je bival dalje časa v Avstriji v bližini jugoslovenske meje. kjer je vodil teroristične akcije proti Jugoslaviji. Ves čas je Budimpešta, 29. oktobra p. Listi ne prikrivajo, da vlada po vsej Madžarski veliko vznemirjenje zaradi poslednjih dogodkov. Madžarske oblasti so skrajno rezervirane, kar zbuja v javnosti še bolj vtis, da nekaj ni v redu. Javnost »e čudi, ker madžarske oblasti došiej ni»o ničesar ukrenile proti teroristom, o katerih je dobr° znane, da «e še vedno mude na Madžarskem. Na zahteve inozemskih oblasti, naj bi izsledile znane krivce, odgovarjajo ma-džarske obla«tj dosledno, da so uvedle preiskavo, ki pa je ostala brez ušpeha. Da stvar ni či»to v redu, 8klepa javnost tudi še iz tega, ker listi kakor po naročilu vale vso krivdo na Belgijo, češ, da &o &e t»m zbirali teroristi, dočim je Madžarska docela nedolžna. Tudi merodajni predstavniki Madžarske si prizadevajo z raznimi izjavami pomiriti javnost. V zadnjem času Usti dan za dnem objavljajo izjave raznih madžarskih politikov, ki skušajo vso stvar predstaviti v čisto drugi luči in dokazati popolno nedolžnost Madžarske. Največjo senzacijo pa je zbudila vest, da je celo francoski zunanji minister Laval izjavil, da Madžarska in madžarski uradni krogi nimajo nobene zveze z marseilleski m zločinom in da bo francoska vlada takoj izdala primerne ukrepe, da francoski tisk ne bo več po nedolžnem napadal Madžarov. Madžarski listi so to izjavo komentirali celo v uvodnikih, oficielno glasilo ministrskega predsednika »Pesti Hiriap« pa Je celo objavilo karikaturo, kako Laval v uniformi prometnega policaja na križišču ustavlja zunanje ministre Male antante, ki hočejo s kanoni in revolverji iti na Ma. džarsko. Izmišljena izjava Lavala je bila s francoske strani sicer takoj uradno de-mantirana, toda niti en madžarski list ni tega demantija objavil. Edino socialistični »Pesti Kurir« se zgraža nad takim postopanjem in zahteva, naj Vlada stvar takoj pojasni. Vse to postopanje jasno kaže madžarske metode in le Se bolj potrjuje prepričanje. da so mnogrl madžarski krogi soodgovorni za marseilleski zločin, kaže pa tudi, kako velik strab. je zavladal v teh krogih v trenutku, ker se vedno bolj bliža čas, ko bo preiskava o marseilleskern zločinu strgala krinko z obraza madžarskih intrigantov. Zasledovanje plavolaske Zagreb, 29. oktobra d. Zadeva s skrivnostno plavolasko, ki je spremljala atentatorje na njihovem potu do Marseillea, odkoder je po zločinu izginila brez sledu, je izzvala v Zagrebu izredno zanimanje. Mnogi smatrajo kot zelo verjetno, da je ta skrivnostna ženska Dora Frank hčerka dr. Jos. Franka, ustanovitelja frankovske stranke in sestra terorista Ivice Franka, ki živi v Budimpešti. Dora Frank je bližnja sorodnica Evgena Kvaternika, ki je dal atentatorjem poslednja navodila za Izvršitev zločina, Izročil jim je orožje, po-tvorjene potne liste in denar. Dora Franik se je kot lepo in mlado dekle že med vojno seznanila z mnogimi avstro-ogrskimi oficirji ter se spuščala z njiima v burne pustolovščine. Takoj po vojni je 1. 1919. izginila iz Jugoslavije ter živela največ na Madžairsikem. hodila je trndd v Avstrijo in češkoslovaško. Poročena je bila že večkrat ter je že neštetokrat i spremenila svoje ime. zaraiii česar je zelo težko ugotoviti, pod katerim imenom je živela pred atentatom in na kakšno ime je imela potni last Kot gotovo je znano, da je bila stalno v zvezi s teroristi in da jim ie služila kot kurir. Preiskava proti Drangovu in Našteva Sofija, 29. oktobra. AA. Člana centralnega odbora razpuščene ViMRO Cirila Dram- gova in Zoz-a Našteva so včeraj prepeljali z močno stražo iz Elhova v Sofijo. Izročili so ju vojaškim oblastem, danes pa im je vojaštvo izročilo ravnateljstvu sofijske policije. Po zasliševanju bosta izročena preiskovalnim sodnim oblastem. - -• Na vprašanje novinarjev, ali sta Dran-gt>v in Nastev med zasliševanjem podata kakšne senzaconalne izjave, je minister vojske general Zlatev izjavil: »Proti Drangovu Ln Nastavil je bila v Elhovu samo predhodna preiskava. Doslej n:sta ničesar odkrila. Niuno pravo zasliševanje se bo šele pričelo.« Sofija 29. okfbdbra p. PoKcijdke oblasti temeljito zaslišujejo oba aretirana banddta Kirila Drangova in žara Našteva. Ugotovile so, da sta poizikušala iztihotapdti fz Bolgarije glavni arhiv VMRO, kd ao ga sedaj Oblasti! zaplenile. Iz tega arhiva, ki ga natanko pregledujejo so ugotovili, da so bili mnogi ljudje doma in v inozemstvu, ki zavzemajo celo zelo visoke položaje, v Službi te banditske organizacije ter dobivali od nje ogromne nagrade. Pdentičnost obeh aretirancev je sedaj docela dokazana. Ugotovita skušajo prevsam, v kakšnih okoliščinah in s pomočjo katerih Idmdi sta se pripravljala za beg iz Bolgarije. Vojaške preiskovalne oblasti čuvajo rezultate dosedanje preiskave v strogi tajnosti vendar pa se je izvedelo, da sta are ti ranča že mnogo prizmala in med drugim imenovala nekatere svoje sokrivce, ki so bili deloma tudfi že aretirani Danes sta biLa Drangov in Nastev prepeljana v zapore sofijskega sodišča. Zahteva po izročitvi Vanče Mihajlova Sofija, 29. oktobra č. Po Sofiji so razširjene vesti iz diplomatskega vira. da je turška vlada iadafla odredlbo o aretaciji voditelja ViMRO Vanče Mihajlova. Kakor zatrjujejo, je sedaj poleg Bolgarije tudi Jugoslavija zahtevala njegovo izročitev. Bolgarija je zahtevala izročitev Mihajlova zaradi cefle vrste umorov, ki Jih je izvršil sam ali pa drugi jib njegovem nalogu, na-dalje pa tudi zaradi, njegove zveze z atentatom v Marseilieu. Kakor poročajo tur-§ki lissti, so nasprotniki Vanče Mihajlova te dni skušali izvršiti atentat nanj in. na njegovo ženo Minčo Karničevo. Nova aretacija »Jutro« je že poročalo, da sta mata Bvge-na Kvaternika in njegova sestra, ki je poročena z imdustrijcem Pathoffom v Berlinu, v preiskovalnem zaiporu okrožnega sodišča v Celju. V noči na ponedeljek pa so pripeljali v Celje sedaj budi drugo mlajlšo sestro EJvgena Kvaternika in jo izročili sodišču. Ta sestra je živela zadnji čas pri svojem očetu, polkovniku v pok. Slavku Kvaterniku, ki je interniran v Plevlju. Kvaitemnkovi so, kakor znano, lastniki Kri6tininega dvora ob državni cesti v Medlogu pri Celju. Sovjetski poslanik v Sofiji Sofija, 29. oktobra. AA. Ruski poslanik Razkolnikov pride v Sofijo v začetku novembra. Po informacijah listov je že dob'1 navodila od svoie vlade, naj začne takoj po prihodu v Sofijo razgovore z bolgarsko vlado za obnovo odnošajev med Rušilo in Bolgarijo, ki naj bi se uredili na čisto kompenzacijski podlag- ČUVAJMO JUGOSLAVIJO V nedeljo pred marsejskkn atentatom je bil na Dunaju letošnji glavni zbor društva »Deutscher Schulverein Siidmark,« ki je po svojem delovanju v predvojnem času pri nas še v bridkem spominu in ki ga še zdaj le predobro poznajo in občutijo naše manjšine v Avstriji. Schulvereinov letni zbor je bil navadno pravi nacionalni praznik. V zvezi z njim so se prirejale velike narodne manifestacije. katerih so se udeleževali predstavniki pangermanizma iz vseh nemških pokrajin. Letos vsega tega šuma in sijaja ni bilo, zborovanje se jc vršilo, kakor so poročali nemško-avstrLjski Listi, »v ožjem društvenem krogu«. Vzrok za to skromnost je iskati v političnih razmerah. »Schulverein« je nacionalno bojno društvo in njegovo vodstvo je v velenemških rokah. Kot sestaven član velike vsenemške narodno-osvajalne organizacije je vzdržaval Schulverein že od svojih prvih začetkov najožje stike s pangerman-skimi krogi v Nemčiji, udejstvoval se je v delovni skupnosti z nemško pangerman-sko centralo »Verein fur das Deutschtum im Auslande«, katere avstrijska ekspozitura je v resnici b:L Društvo oficielno ni imelo političnega značaja, vršilo pa je emi-nentno nacionalno-politične naloge in si znalo priboriti odločujoč vpliv na merodaj-nih mestih v državi. S podporo vlade m upravnega aparata je opravljalo funkcije, ki jih službena mesta iz zunanjepolitičnih razlogov niso mogla vršiti. Pred vojno je v avstrijski monarhiji šlo za prodiranje nemštva preko slovanskih jezikovnih mej, za umetno ustvarjanje in vzdržavanje tako zvanih nemšikih jez kov-nih otokov, glavnih opornih postojank sistematične germanizacije. Po vojni se je vrglo društvo s podvojeno silo na skrb za mejo in na »asilimacijo« manjšin. Na Kozjaku, ob Muri dn prav posebej na Koroškem so ee občutili sadovi njegovega dela. Do prevrata je bilo nemško »obrambno« delo razdeljeno. »Schulverein« je skrbel za šole, »Sudmark« pa za vzdrževanje gospodarskih postojank in za nemško kolonizacijo. Po vojni se je vse delo koncentriralo v združeni centrali, ki si je dala novo ime »Schulverein Siidmaiik«. Društveno vodstvo pa je preko formalnih mej svoje društvene kompetence skušalo uveljavljati svoj vpliv tudi na državno politiko. Bilo je vedno velenemško usmerjeno in je propagiralo Veliko Nemčijo, ki bi naj vzrasla iz pridružitve avstrijskih dežel nemški državi Ko se je pod Dollfussovo diktaturo prvič pojavil avstrij-sko-nemski spor, je Schulvereinovo vodstvo skušalo poseči vmes; zavzelo je v nasprotju z Dollfussovo vlado velikonem-ško stališče in ga obrazložilo v posebni okrožnici, ki se je v milijonski nakladi razšli r j ala med ljudstvom. Tu je iskati prvih virov za konflikt med vlado in društvom. Na zunaj se je pokazal ta razpor predlanskim, ko sta napovedala Schulverein in VeTein fiir das Deutschtum im Aus-lande »kupno manifestacijsko zborovanje v Celovcu. Dunajska vlada je najprej to zborovanje prepovedala, ustrašila pa se je posledic in se vdala pritisku nacionalnih krogov. Toda potem je posegel vmes Hitler, ki je zabranil svojim državljanom potovanje v Avstrijo. Obe društvi sta zborovali ločeno, društvo za inozemsko nemštvo Pogreb poslanca Grdjiča Beograd, 29. oktobra p. Ob veliki udeležbi se je vršil včeraj pogreb narodnega poslanca Vasilija Grdjiča. Pokopali so ga na državne stroške. Kot zastopnik kralja se je udeležil pogreba polkovnik Radovič. navzoča pa Je bila celotna vflada z ministrskim predsednikom g. Uzunovičam na čelu, prav tako pa skoro vsi narodni poslanci in senatorji. Na zadnji poti so spremljali zaslužnega narodnega borca poleg številnih osebnih prijateOjev zastopniki vseh nacionalnih društev ln organizacij. Posebno Številne so bile deputacije lz Bosanske krajine. Cerkvene obrede je opravil episkop Nikolaj. V imenu tovarišev iz avstrijskih ječ je govoril senator dr. Popovič, ki Je orisal delo in trpljenje pokojnika za osvobojenje in uedinjenje. V imenu narodnih poslancev se je poslovil od pokojnika narodni poslanec Milan Božič, govorili pa ao nato Se zastopniki raznih društev ln organizacij, ki so Štele pokojnega Grdjiča med svoje ustanovitelje in najbolj požrtvovalne člane. Sestanek guvernerjev Narodnih bank Male antante Bukarešta, 29. oktobra. AA. Danes ob 17. se je pričela konferenca guvernerjev Narodnih bank držav Male antante. Konference se udeležujejo euverner češkoslovaške Narodne banke dr. Engliš, pod^uverner ju-ffosloveneke Narodne banke dr. Cinerija m ejverner rumunske Narodne banke Dimi trescu. Na dnevnem redu so vprašanja, ki ee tičejo denarne politike in poroštva za stabilizacijo tečajev, razširjenja traneferja in naposled sodelovanja na mednarodnih sestankih in konferencah v svrho zaščite skupnih interesov. Prijet nemški vohun Pariz, 29. oktobra, p. Francoska policija je aretirala v Belfortu nekega Krausa, ki se je izdajal za Rojeta in ie imel na to ime tudi ponarejene dokumente. Kraus je poljski zid jn je eden najbolj nevarnih nemških vohunov. V trdnjavi Belfort ie imel sestanek z nemškimi agenti, ki jim je dajal zbrane podatke o oboroževanju in stanju francoske vojske. Aretirali so ga policijski agent:, ki zasledujejo zločince, zapletene v marseilleski atentat Tako so slučajno ujeli nevarnega vohuna, ki so ga že dolgo zaman iskali. Italijanski kralj v Adenu London, 29. oktobra AA. Iz Adena poročajo, da se je tamkaj ustavil italijanski kralj, ki potuje v Eritrejo. Obisk itaVjan. skega kralja ni uradnega značaja. Vladar ostane v Adenu 24 ur. pa je na zninem zborovanju v Passau pod vodstvom Korošca dr. Ste nacherja prešlo kot celota v narodno-socialistični tabor. Formalno je bila s tem zveza med nemško in avstrijsko organizacijo pretrgana, toda v resnici je obstojala slej ko prej. kajti velenemški voditelji avstrijskega društva so z vsemi svojimi simpat jami stali na strani narodnega socializma. To je dunajska vlada dobro vedela. Zato je na eni strani uvedla tajno nadzorstvo nad delom schulvereinskega odbora, na drugi pa skušala ustanoviti posebno avstrijsko centralo za inozemsko nemštvo. Značilno je, da ta poskus ni uspel, kajti nacionalni krogi so bili napram njemu pasivni, inozemski _ Nemci pa so ga naravnost odklonili. Ko je postala borba med avstrijsko vlado in rjavo fronto ostrejša, je zašel tudi Schulverein v politični vrtnec m letošnjo pomlad je bil že pripravljen vladni odlok, s katerim se društvo razpušča. Bilo je treba skrajnega napora vplivnih simpati-zerjev schulvereinskega dela, da se je ta nevarnost odvrnila, naravno pa je, da so se morali društveni voditelji umakniti bolj v zat:šje in se kolikor mogoče depolitizirati. Take so razmere še danes zato sta v društvu še vedno glavno merilo skrajna previdnost in politična vzdržnost. V tem znamenju se je vršil tudd letošnji občni zbor, brez manifestacij na zunaj, v zaupnem krogu za zaprtimi vrati. Značilno in posebno tudi za nas poučno pa je, da je kljub vsem težavam in oviram Schulverein Sudmaric odl:čno vršil svoje obrambno in osvajalno delo. Glavno poročilo, ki je bilo letos podano, je nad vse zanimivo. Govori se v njem o šolah na naši meji, ki jih društvo vzdržuje, in izvedeli smo. da je tudi letos, v svoji težki dobi, te postojanke ojačilo in pomnožilo. Na slovenskem Koroškem našteva to poročilo sedem novih krajev, kjer so nastale ali so v postanku germanizatorske trdnjave. Društvo ne skrbi samo za šole in učila, ima svoj posebni fond za vzdrževanje učiteljskega in — duhovniškega naraščaja, skrbi za gradnjo cest v obmejnem ozemlju, daje posojila in denarne podpore svojim ljudem v tako zvanih ogroženih krajih. Poročilo sicer teh krajev ne imenuje, mi pa vemo, da jih je med njimi mnogo, ki jih ni najti na avstrijskem zemljevidu. Mnenja smo, da bi ne bilo odveč, če bi se tudi pri nas temu poročilu posvečala večja pozornost in bi se v zvezi z nj*im razmišljalo, od kod so na primer sredstva za sistematično nakupovanje posestev v našem obmejnem ozemlju po nemških kupcih. Tudi knjige marsikaterega podjetja ob meji bi nemara povedale kaj zanimivega. Denarnih sredstev Schulvereinu ne manjka. V minulem društvenem letu so znašali njegovi tekoči dohodki 449.2S5.76 šilingov, izdatki pa 438.439.45 šilingov. Posebej se nadaljuje znana zb;rka sto milijonov grošev. Društvo »Deutscher Schulverein Stki mark« je kljub vsem političnim spremembam še vedno faktor, s katerim se mora računati. Zlasti mi, katerih mejam in manjšinam velja njegovo ekspanzijsko delo, ne bi smeli njegovega pomena omalovaževati. Za nas mora biti stalen memento, da čuvamo, kar je našega in skrbimo, da tuji vpliv v bližini naših mej ne ostane brez protiutežL Naše obrambne organizacije naj ne prezrejo nemškega vzgleda. Občni zbor Odvetniške zbornice Ljubljana, 29. oktobra Redna glavna skupščina Odvetniške zbornice v Ljubljani se je vršila dne 26. t m. 6b dobri udeležbi članov. Pred prehodom na dnevni red je imel predsednik žalobni govor ob smrti Nj. VeL kralja Aleksandra I., ki ga je skupščina stoje poslušala. Na predlog predsednika skupščine je bil poslan vdanostni brzojav Nj Vel. kralju . Petru IL Nato se je predsednik spomnil preminulih članov zbornice. Iz obširnega poročila posnemamo. da! je bilo 1. julija 1934 vpisanih 268 članov, od ka-ter h pa 7 ne izvršuje advokature. Advokatskih pripravnikov je bilo 76. V teku zadnjega leta je orej priraslo 8 članov in 4 pripravniki. V civilno-pravnrh sporih so z as tona li advokati brezplačno kot zastopniki revnih v 616 zadevah, kazenskopravna zastopstva revnih niso navedena, ker imenuieio zastopnike sodišča sama. V 43 primerih je odbor imenoval zastopnike plačila zmožnim strankam. Iz poročila je razvidno, da »e je brezplačno zastopanje revnih izredno pomnožilo. V minuli poslovni dobi je odbor prejel 27 pritožb proti advokatom. Od teh je vse zavrnil razen šestih pritožb, ki jih je izročil v pristojrv poslovanje Iz podpornega sklada se je izplačalo vdovam in sirotam po umrlih članih 52.400 Din Ostali del glavne skupščine je obravnaval predvsem stanovske zadeve, posebno osnutek nove advokatske tarife. Zadevni referat sta podala člana gg. dr Krivic Rudolf in dr. Urbane Anton, ki jima je skupščina izrekla za njun trud zahvalo. — Zbornica se trudi, da zajezi zakotništvo, ki se je zelo razpaslo, ne najde pa dovolj podpore v tej borbi pri merodajnih oblast-vih. Pri dopolnilnih volitvah v disciplinski svet so bili izvoljeni: dr. Boštjančič Leopold, dr. Fettich Oton, dr. Goljar Srečko, dr. Jelenec Celestin, dr Lovrenčič Ivan, dr. Ražem Joahim. V izpitno komisijo za odvetniške izpite so bili izvoljeni: dr. Ad-lešič Juro. dr. Hacin Josip. dr. Korun Milan, dr. Krejči Viljem, dr Krivic Rudolf, dr. Sajovic Josip ml., dr. Smole Albin. dr. Švigelj Anton, za sodni izpit pa: dr. Hacin Josip, dr. Krejči Viljem, dr. Krivic Rudolf. dr. Smole Albin. Železniška nesreča v Rumuniji Bukarešta, 29. oktobra AA. Blizu Albe Julije sta trčila potniški in tovorni vlak. Ranjenih Je bilo 10 ljudi Vremenska napoved Zagrebška vremenska napove«! t* danes: Pretežno oblačno in megleno, nekoliko padavin v Primorju in zaipadnlh sorskih kra-iih. Dunajska vremenska napoved za torek: Nobene bistvene spremembe vremena, polagoma bo temperatura padla. Naši kraji in ljudje Narod Južne Srbije v spomin kralja Aleksandra L Nj. VeL kralj Aleksander s člani vlade pri posvetitvi Hrama slave. To je bila zadnja manifestacija v carskem Skoplju, ki se je je udeležil pokojni vladar Skoplje, 29. oktobra V Prosvetnem domu v Skoplju se je vršila včeraj konferenca zastopnikov vseh krajev Južne Srbije, da bi položila trdne temelje akciji za zgradbo dostojnega spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Po njegovi tragični smrti so se v vseh krajih srbskega juga ustanavljali odbori z namenom, poiskati sredstva za dostojne spomenike, ki bi poveličevali spomin vladarja, junaka in uedinitelja. Žalost zaradi tragične smrti vladarja je imela v južno-srbskih krajih še posebno pekočo bolečino, ker so toliki zgodovinski dogodki najtesnejše zvezali narod z ljubljenim vladarjem. Na srbskem j-ugu je kralj Aleksander preživel najhujše čase trpljenja, na jugu so bile prve postaje njegove zmagoslavne vrnitve in vsa leta njegovega vladanja so bili južno-srb-ski kraji deležni najrazličnejših pridobitev baš po njegovi iniciativi Iz te najožje zveze, med narodom in državo so razumljive tudi želje vsakega južno-srbskega kraja, da bi čim lepše počastil spomin pokojnega kralja. Odbori v raznih krajih pa so spoznali, da večje število skromnih spomenikov ne bi moglo odgovarjati želji vsega naroda srbskega juga, ki hoče proslaviti spomin pokojnega vladarja na najveličastnejši način in tako so se vse akcije zlile v eno samo, ki ima svoje središče v Skoplju. V Skoplju posluje že nekaj mesecev odbor, ki pripravlja veliko narodno proslavo 251et-nice osvobojenja Južne Srbije. V tem odboru so zastopani predstavn ki vseh pokrajin in vseh slojev. Ta odbor se je prej udejstvoval tudi pri veličastnih proslavah prvih rekrutov iz Južne Srbije in pri počastitvi spomina na srbsko dijaško m'adi-no, ki se je iz Skoplja podala pred 20 leti na boj šče. Na včerajšnji konferenci so poverjeniki vseh krajev poverili odboru tudi nalogo, naj vodi vse priprave za postavitev veličastnega spomenika viteškemu kralju Aleksandru L Uedinitelju. Sklenjeni/ je bilo, da se bodo prispevki za ta spomenik zbirali samo na področju Južne Srbije in pri onih njenih sinovih ki živijo v drugih pokrajinah države ali pa v inozemstvu. Z zbiranjem prispevkov bodo takoj pričeli poverjeniki v vseh krajih. Jubilej zaslužne narodne delavke Ljubljana, 29. oktobra Številne deputacije iz vrst našega žen-etva so pohitele v teh dneh na dom Minke Govekarjeve, da ji izrazijo svoje iskrene čestitke ob njeni 6Gletnici. Minka Gove-karjeva stoji danes kot predsednica bano-vinske ženske zveze v mladostni svežosti oa čelu najvažnejši organizaciji slovenske- ga ženstva. S svojim skoraj štiridesetletnim udejstvovanjem na javnem poprisču m je pridobila spoštovanje in zaupanje najširših krogov. Z izjemno prožnostjo je od mJadh dni zasledovala razvoj ženskega duhovnega pokreta širom sveta, tako da je s svojim širokim obzorjem ki iniciativnostjo pomembno vplivala na naše žen- stvo. V njeni avtoriteti najde trdne opore zlasti mlajša generacija, ki mora vojevati težke boje za svoje pravice. Največ svojih sil je darovala M:nka Go-vekarjeva delokrogu Splošnega ženskega društva, pri katerem deluje od njega ustanovitve (j. 1901.). Jubilantka se je uveljavila kot urednica raznih ženskih listov in zbornikov, kot pisateljica, prevajalka in časopisna dopisovalka. Minka Govekarjeva deluje vsikdar nesebično za napredek iz globokega notranjega prepričanja, iz pravega socialnega čuta in iskrene ljubezni do svojega naroda. Da nam ostane še dolgo ohranjena, zdrava in čila! Podpore žrtvam prirodnih nesreč Beograd, 29. oktobra Kakor vsako leto »o tudi letos toča in druge elementarne nesreče uničile večie aH manjše površne posevkov. Med njimi so tudi takšna polja, kjer je ozimina popolnoma uničena in ni niti semena za setev Da pomaga siromašnim poljedelcem, ie kmetijsko ministrstvo podelilo denarno pomoč za nabavo semena najrevnejšim kmetom, ki so zaradi elementarnih nesreč najbolj trpeli. Podpora ae takole razdeli po banskih opravah: banska uprava v Skoplju 40.000 Din, v Nišu 50.000 Din, v Sarajevu 100.000 Din, v Novem Sadu 60.000 Din, v Zagrebu 150.000 Din, v Banjalulri 150.000 Din, v Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda ugodno. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Nove „HoHmannove Ni je menda opere, ki bi nudila dirigentom. režiserjem in kiscenatoriem toliko prilike, da z njo eksperimentirajo vsak po svojem znanju i« okusa, kakor jo nudi fantastična opera v šestih slikah, Barbier-Offen-bacbove »Hoffmannove pripovedke«. Lahko bi rekli, da ima vsak oder, da, celo vsak dirigent svoje >Hoffmannove pripovedke«. V soboto smo videli premiere Štritofo-vih. Priredil si jih ie sam. prevedel jih, naMudiraJ in zrežiral, z inseenatorjem Jak-eem ie do potankosti preštudiral vse slike, e koreografom Golovinom je določil vsako kretnjo "enotno Že ob koncu pomladi sem Štritofa zalotil s težko partitaro. Odpiral mi je list za listom, kazal naeprotstva dosedanjega našega prevoda z originalnim tekstom, opozoril na predpis komponista, ki zahteva eno in isto pevko za vse štiri ženske partije (Olimpijo. Giulietto, Antomo m Stello) in prav tako za enotno izvajanje Linaorfa. Coppelija. Dappertjtta ter Mirak-la v eni osebi, na to ali ono umestno ali neumestno črto itd. Zaiedel ee je v prevod in v priredbo 6 trmasto energijo, gradil m rezal z jasnovidnostjo bistrega teatrskega praktika in širokopoteznega muzika. »Holf-mannove pripovedke« niso njegovo P™ delo za naše gledališče. Naj mM bo to všeč tli ne. opozoriti moram vendarle na ogrom- no pomoč, ne prekomerne usluge, ki jih je Štritof skorajda neopaženo storil naši operi. Prevedel in postavil je na oder naiprei Prokofjevo opero »Zaljubljen v tri oranže«, pripremil »Kneza Igorja« in »Moč usode« z 0. Zupančičem, nanovo prevedel »Carmen«, dal nam novo »Traviaio«, "lpri-zoril in prevedel »Darmekega lovca«, »Car se da fotografirati«, »Nina - nana, punčka moja«, »Katjo Kabanovo«, »Lucerno«, »Je-nufo« »Pikovo damo«, »Faustovo pogubljenje«, delno »Manon« in prevedel ter iz večine sam postavil lažje, n. pr. »Ples v Sa-voyj<. »Vesela vojna«, »Pri belem konjičku«, »Maskota«, »Jim in Jil«. To vee smo že videli, a gotove ima tudi prevode oper »Andr. Chenier«, »Strah na gradu«, Schrek-kerjev »Daljnji zvok«, »Beraško opero« in najbrž še kai drugega. Vee to je tako pro-fundno delo, da ga ni mogoče pravično izmeriti in pregledati, kaj šele po zaslugi nagraditi. Na tem stališču vendar stoji tudi naša gledališka uprava, kaiti. ko sera Štri-tofa vprašal, koliko m riu u vee to dali, ee je samo malo obrnil v stran... Laik si ne more predočiti. kai vse mora dirigent storiti, zlasti še. če je obenem tudi prevajalec in režiser; po večini ee mora za vse sam brigati od dne, ko mn uprava isroči opero v uprizoritev, pa do njene pre- Ljubljani 70.000 D6n hi na Cetinju 30.000 Din, skupno torej 650.000 Din S podeljeno podporo bodo banske uprave kupile najboljše seme pšenice ia rži in ga razdelile med najsiromašnejše kmete To seme bo izročeno kot posojilo za leto dni in ga bodo kmetje po žetvi vrnili. Jaksa Borčic f Ljubljana, 29. oktobra V svojem stanovanju v Beethovnovi ulici št. 2 je davi po dolgem trpljenju izdihnil svojo plemenito dušo mag. pharm., lastnik znane drogerije »Adria« v Selenburgovi ulici g. Jakša Borčič. Pokojnik, ki je bil star sele 36 let, je bil doma iz Komiže na otoku V su. V Ljubljani je služboval dolgo časa kot aktivni sanitetni poročnik ter se poročil z mag. pharm. gdč. Slavico Marčanovo. Njun zakon je bil blagoslovljen z sedaj 91etno hčerkico Marijanco m 81etnim sinčkom Bogdančkom. Pokojnik je b:'l nacionalist z dušo in telesom. Udejstvoval se je v raznih organizacijah, bil je eden najagilnejših delavcev med rezervnimi oficirji, Zveza apotekar-skih sotrudnikov, sekcija Ljubljana, pa ga je izvolila za podpredsednika. Njegovo udejstvovanje je prekinila šele zavratna bolezen, ki se ga je lotila pred letom. Iskal je zdravja na Golniku, a ga tudi tam ni našel. Pred tedni se je vrnil nazaj v Ljubljano k svoji družinici, kjer mu je bela žena sedaj prestrigla nit življenja v najlepši moški dobi. Pogreb spoštovanega pokojnika bo v torek ob 14.30 iz hiše žalosti v Beethovnovi ulici na pokopališče pri Sv. Križu. Jakši Borčiču bodi ohranjen blag spomin, njegovim svojcem pa iskreno sožalje! Uslužbenci policije za spomenik pokojnega kralja Na sobotnem sestanku predstavnikov društev in organizacij v zadevi postavitve spomenika blagopokojnemu viteškemu kra-llju Aleksandru I. Zedinitelja je policijski upravnik g. Vekoslav Keršovan ob spontanem odobravanju prečital naslednjo izjavo: Ko sem zvedel, da se ustanavlja posebni odbor za postavitev spomenika Nj. Vel. blagopokojnemu junaškemu Kralju Aleksandru I. Zediniteljn, sem Izdal pri-deljenim policijskim nameščencem, ki »o uslužbeni ipri "Opravi policije v Ljubljani, sledečo okrožnioo: »Nj. Vel. viteški kralj Aleksander I. Ze-dAnitedj je padel kot mučentk za svoj narod in kot najgorečnejšj pobomik za svetovni mir. Bil je in oltarne nam in vsem našim zanamcem najsvetlejši vzor požrtvovalnosti za narod in domovino. On je naš Vodmdk, ki nam je v življenju in s Svo. jo junaško smrtjo pokazal pot, po kateri moramo hoditi. Našega Velikega Kralja in Vodje ni več. Policijski uslužbenci hočemo vestno izpolnjevati Njegovo poslednje sporočilo: »čuvajte mi Jugoslavijo!« Hočemo Ga faneti vedno pred očmi. Zato hočemo biti med prvimi, ki bodo s svojimi skromnimi močmi pripomogli, da »e našemu nepozabnemu Kralju-Junaku postavi v Ljubljani dostojen spomenik te a tem vzgledno vzpodbujati ostalo prebivalstvo za ta čin trajne ljubezni in hvaležnosti! Vabim vse policijske uslužbence, da žrtvujejo v ta namen primeren znesek, ki se bo eventuelno pobiral v ^mesečnih obrokih in ki naj ga vsak nameščenec označi v priloženem sezjiamu.« Temu pozivu so ae odzvali takoj ved nameščenci in iz lastnega nagiba poklonili po svoji možnosti znesek 23.000 Din. Ker pa ne zmorejo policijski nameščenci ob svojih pičlih dohodkih tega zneska naenkrat, ae bo odtegovalo vsakemu 6 mesecev ond znesek, katerega je sam označil. Te obroke bom dostavljal danee ustanovljenem« odbora kot eden temeljnih kamnov za spomenik. Dalje je upravni in nadzorni odbor Podporne zadruge državnih policdjskih nameščencev itn upokojencev za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani na svoji seji 27. t. m. soglasno sklenil, da te svojiih skromnih denarnih sredstev prispeva za spomenik blagopokojnemu viteškem« kralju Aleksandra I. Uedinitelju znesek 3000 dinarjev. S tem Je znesek, ki ga je poklonila policija, narastel na 28.000 Din. Revni sorodniki pokojne milijonarke Kako živijo najožji sorodniki Karoline Prahove, ki Je samostanu v Jeruzalemu zapustila milijone Nečaki in nečakinje milijonarke Prahove — otroci njenega tri leta mlajšega brata Jožefa, živijo vsi v največji bedi. Kako živita France in Terezija v Hrastniku, je »Jutro« že poročalo. Na Blanci ob Savi živi še pet njunih bratov in ena sestra. Najstarejši je 40Ietni Janez Prah, ki ima malo zadolženo posestvo. Preživlja se kot dninar. Drugi je Anton Prah, 341etni dninar, ki ima dva otroka in borno kočo. Miha Prah je mali posestnik, ki ima tri otroke in je star sedaj 30 let Četrti, 241etni Jože Prah je brez premoženja, ima ženo in dva otroka ter služi sedaj pri vojakih. Martin Prah je 221etni samec, ki je nedavno prišel od vojakov, in se preživlja sedaj z dnino. Nečakinja Frančiška Požunova pa je stara 26 let, ima skromno, zadolženo domačijo in tri otroke. Tretji nečak Miha je zvedel za zanimivo zgodbo o svoji teti milijonarki pred tedni na Blanci, ko je nekemu trgovcu prinesel orehe naprodaj. Ves presenečen je orehe kar pustil pri trgovcu ter hitel bratom in sestri pravit nenavadno novico. Šele čez nekaj dni, ko je minilo prvo veselje in presenečenje, se je spomnil na orehe. pozabljene pri trgovcu Edini še živeči brat pokojre Karoline Prahove je Martin Prah, ki je staT let ter žvi kot vdovec v Zgornji Pirešci, občina Sv. Križ pri Kostanjevici. Nekdaj je bil tkalec in imel je tudi malo hišico ter nekaj zemljišča. Vse to si je kupil z denarjem. ki si ga je prištedil v Ameriki. Mož je ves nadložen od dela in skrbi ter bi bil s svojimi otroci vred potreben podpore. Njegov najstarejši sin je poročen ua nekem malem posestvu pri Brežicah, ostali trije otroci pa se preživljajo kot revni dninarji. Hrastnik, 29. oktobra Ko so hrastniSki sorodniki sAlekaandrm-ke* Karoline Prahove čitali v »Jutru« prvič o bogastvu svoje sorodn;ce in o njeni zapuščini, so se obrnili na »Jutrovega« dopisnika v Hrastniku, ki je takoj svetoval delavki Tereziji Gregorjevi, rojeni Prahovi, naj dobi čimprej rodbinsko poio o Prahovih. Terezija se je po tem nasvetu napotila v župnišče k Sv. Križu pri Kostanjevici. Iz rodbinske pole je razvidno naslednje: Martin Prah, milijonarkin oče. se je rodil leta 1838. m poročen je bil s Heleno Pežičevo. Zakonca sta imela osem otrok. Župnik pri Sv. Križu ve za vse otroke, kje so živeli in kdaj so umrli, samo hčerke Karol ne ni v rodbinski poli, pač pa je vpisana leta 1862. rojena hči Marija. Ker se vsi podatki o tej hčeri Mariji popolnoma ujemajo s podatki, ki jih je priobčila beograjska »Politika« po vesteh ljudi, ki so pokojno milijonarko in njenega moža poznali, in tudi po zapiskih, ki so jih našli zastopniki naše države, je gotovo, da si je hči Martina Praha šele pozneje, ko je bila že v Aleksandriji, dala ime Karolina. Pri slovenskih »Aleksandrinkah« je bil sploh običaj, da so si izpreminjale krstna imena. Nekatere so to storile morda oo želji svojih gospodarjev, druge pa tudi zato, ker se jim je zdelo pravo ime preveč običajno. Iz rodbinske pole je tudi razvidno, da 9e je Angelina Prahova, ki živi sedaj v Beogradu pri branjevcu Stevanoviču, rodila 10. decembra 1924 v Brezov cah, župnija Sv. Križ pri Kostanjevici. O vsem tem je bil Stevanovič v Beogradu že obveščen od »Jutrovega« dopisnika iz Hrastnika Blizu 6 milijonov je izdala Ljubljana za sveže sadje Ljubljana, 29. oktobra V Ljubljani so šle letos v denar ogromne množine svežega sadja. V prvi polovici letošnjega leta je znašal uvoz razn:h vrst svežega sadja 487.892 kg. Od julija do konca oktobra pa se je uvoz močno povečal. V teh mesecih je znašal 1.431.283 kg. Največ sadja je konzumirala Ljubljana v avgustu — 487.498 kg, septembra pa se je uvoz znižal na 485.842 kg. V devetih mesecih je bilo uvoženo v Ljubljano 1,929.175 kg. Če vzamemo za povprečno ceno svežega sadja 3 Din za kg, je izdala Ljubljana l?tos za svež« sadje okrog 5,800.000 Din. V tej množini konzumirane-ga sadja so všteti tudi gozdni sadeži, kakor borovnice, jagode, maline in sveže gobe. Vsi ti gozdni sadeži pa znašajo samo okroglo 2 odstotka, — od vsega sadnega uvoza. Suhih gob je bik) letos septembra uvoženih 10.705 kg, limon 12.692 kg, inozemskega južnega luksuznega sadja pa samo 4018 kg. Glavni tovorni kolodvor je septembra izkazal 106.937 kg sadja, poslanega iz raznih pokrajin kot brzovozno tovorno blago. Na glavnem kolodvoru so prodajalke plačale trošarino za 56.585 kg sadja, prinesenega v košarah. Mitnica v Metelkovi ulici, ki trošarini sadje tudi s tovornega kolodvora, je septembra izkazala 45.085 kg. Mnogo sadja iz kamniške okolice je šlo skozi mitnico na Tyrševi cesti, pa tudi mitnice na Dolenjski, Poljanski in Zaloški cesti so imele znaten promet. Šentjakobski oder je otvoril sezono Ljubljana, 29. oktobra Šentjakobski oder, ki zadnja leta zmerom bolj uspešno vrši nalogo naše ljudske Talije, je v soboto otvoril novo sezono % uprizoritvijo Govekarjeve dramatizacije Jurčičevih »Rokovnjače^* v režiji g. Pe-trovčiča V soboto in prav tako v nedeljo zvečer, ko so dajali prvo reprizo, je bila dvorana nabito polna, kar priča, da so si Šentjakobčani s svojim solidnim in sistematičnim igralskim delom polagoma zagotovili svojo stalno publiko, ki z vso pozornostjo in ljubeznijo sledi njihovemu razvoju. Govekarjevi »P.okovnjači« so znana ljudska igra. ki ji ni treba ne komentarja ne priporočila. Resnica je, da je v teh resnih, zadrgnjenih dneh, ko človek tako v dnevni realnosti kakor v umetnosti srečuje samo sivo resnobo, kratek oddih ob takšni-le stari romantični zgodbi za vsakogar prav blagodejen. Zgodovinski dogodki Jurčičeve povesti pa so mimo tega verna slika dejanja in nehanja, ki ga je živel naš narod v času Napoleonovih vojsk, m plemenite sile, ki so nosile romantične junake onih dni, so našemu mlademu in staremu svetu še zmerom predmet iskrenega, naivnega občudovanja. G. Petrovčič je »Rokovnjače« postavil na oder v vsej razkošni opremi, ki da zgodovinski ljudski igri lahko najbolj ble- ČUVAJMO JUGOSLAVIJO steč sijaj, in z najskrbnejšo interpretacijo tipov, katerih pestra množica giblje dejanje. Igralci so dali najboljše, kar zmorejo, in poleg starih veteranov odra so tekmovali za uspeh tudi nekateri mladi, novi talenti, ki so prinesli v igro mnogo vedre svežosti. Osrednje vloge so bile v rokah ge. \Vrischer-Petrovččeve ter gg. Košaka in Gnidovca. Ga. Petrovčičeva je bila ljubka, preprosto nežna Polonca. G. Košak je kot nesrečni Ferdinand pl. Basaj z živo intimnostjo odigral vlogo tragičnega rokovnjaškega poglavarja. G. G-nidovec je kot staroznani Blaž Mozol prinesel s svojo čvrsto, originalno zunanjostjo, s svojim klenim dijalektom in humorjem mnogo vesele vedrine. Pa prevelika je množi-ea igralcev in tudi preveč najbolj zaslužnih med njimi, da bi jih mogli vse po vrsti in po pravici našteti. Med nov mi igralci je nekaj prav talentiranih, ki so že tudi drugod dosegli lepe odrske uspehe Igra, ki jo spremlja mnogo lepega petja, je pri občinstvu doživela prav topel odmev. Sam rokovnjaški svet. ki zavzema v drami seveda zelo važno mesto, pa bi sme! biti za okus sodobnega gledalca malo manj temen in manj bradat in bi tako tudi Blažu Mozolu ne bilo treba umreti tako strašne smrti. Nekaj posrečenih dramaturških črt bi moglo dati »Rokovnjačem« še danes več neposrednosti in topline. Veter, megla, dež, mraz ne škoduje vašemu licu in rokam, ako dnevno uporabljate URAN KREMO Dobiva se povsod. Razpošilja Parfumeri ja Uran, Stari trg 28. Tatvine in vlomi v Kranju in okolici Kranj, 29. oktobra V Kernovi tovarni piškotov m čokolade so že dolgo časa opazovali, da nekdo krade, zasledovanje tatu pa ni imelo uspeha. Te dni pa je prišel h tovarnarju g. Kernu neki posestnik iz okolice ter ga vprašal, če njegovi pomočniki prodajajo poleg kruha tudi sladkor, čokolado in drugo po nenavadno nizkih cenah. Posestnik je navedel več hiš, kjer so kupili kar po 5 kg sladkorja. Po tem razgovoru je bil", tatvina seveda takoj pojasnjena, tatovi pa razkrinkani. V noči od petka na soboto pa se je po Kranju udejstvovala tudi vlomilska tolpa, kateri so tudi že na sledu. V Kokrškem predmestju so vlomilci vdrli skozi okno vile upokojenega davčnega inšpektorja g. Tajnika v shrambo, kuhinjo in klet. Odnesli so odejo in razne druge predmete v vrednosti 1000 Din. Potem so v Savskem predmestju vlomili v prostore krojača Pre-mruja ter odnesli dve obleki in čevlje. Vlomiti so hoteli tudi v stanovanje pekovskega pomočnika Mihelčiča, a so jih domači slišali, ko so odpirali okno. Mihel-čičeva žena, ki je klicala na pomoč, je vlomilce prepodila. V Savskem predmestju so se že večkrat udejstvovali tatovi in vlomilci in prosi prebivalstvo, da bi se varnostnim razmeram v tem delu posvetila večja pozornost miere- Opis vseh teh skrbi, posebno z opero, ki dopošča široko svobodo preuredbe, bi zavzel celo temeljito razpravo. Ne samo od njoga, od sto ljudi »e zavieen končni rezultat. In prav redkokdaj ee more dirigent pohvaliti, da mu je ta stotina ljudi pomagala pri zgradbi s tako vnemo, e kakršno ee je dela lotil on. še manj pa more reči po premieri, da je bilo vse tako. kakor si je on zamislil in želel. Predvsem mora dirigent proučiti opero z glasbene strani od Viko Stri te! prve do zadnje note — in not .je deset, je sto tisoč in še več; prodreti mora v avtorjevo glasbeno osebnost, ne sme videti ali slišati pred svojim duhovnim 'jšesom samo opernih kosov in koscev, marveč jo mora elišati kot arhitektonsko celoto, in šele tedaj utegne pri operah, ki to dopuščajo, spoznali, kaj sme črtati in kaj ne. Pri tem mora upoštevati tehnična sredstva, ki eo mu na razpolago, a vedno le tako, da bo delu v korist in ne v Škodo. Govoril eem o tei temi na dan pred premi ero »Hoffmannovih pripovedk« s Štrito-fom. Crt ali rezi dopuščajo n. pr. »Hoffman-nove pripovedke« mnogo. Že v partituri, ki ie bila pred nama in ki ee je uporabljala pri nas, imamo črte raznih dirigentov. So to črte, ki se delajo n. pr- pri vseh teatrih, črte, ki jih posnemajo nekateri dirigenti po vzorih vlikih kolegov, črte. nastale iz enotnih potreb, zaradi primanjkovanja prikladnih pevcev, zbora, orkestra, rekvizit, čaea, zaTadi prepričanja dirigenta, da je boljše tako kot hoče on. saj ima premnogo-krat dirigent jasnejši in točnejši vpogled v razne učinkovitosti kakor komponist in še iz sto drugih razlogov.« Vsikdar pa mora vzeti evinčnik v roke z odkrito glavo. Nikdar si ne domišljam. ?e rekel Štritof. da znam več kakor avtor- S pieteto. s spoštovanjem 6topim pred njegov umotvor. Vedno imam pred očmi to. da moram njegovemu delu koristiti, pripomoči mu do čim večjega uspeha; upoštevam vse njegove predpise in želje, ako ee mi zde po temeljitem izprašanru lastne vesti v praapeh delu; skušam poklekniti takorekoč avtorju v aree. Nekaj novih črt eem ree naredil, a vee lahko zagovarjam; niti ena ni operi v škodo. Nasprotno, v korist eo ji. ker pospešujejo razvoj dejanja, ker potencirajo motoričnost glasbenega toka. črtal eem tu in tam aH poenoetavil zbor. ki ni tak, kakor bi si sa želel, dasi eo ga obetali; odvzel sem mani-pomembnim epizodnim solistom nekai tonov prav brez vsake škode za celoto itd Nasprotno pa sem zlasti v prvi sliki hi še kje iz doeedaj običajne zapore osvobodil cele operne partije, postavil na oder rnno-gokaj. kar v izvedbah n pr. v Nemčiji sploh črtajo (vee. kar je e Stello v zvezi, cel nastop Lindorfa v prvi elrki itd.).« V umetnici goepe Zlati Gjung:ienac ie našel Štritof pevko, ki je — prvič pri nas _ mogla dati v najvišji meri ustrezajoče vee Štiri tako pevsko in karakterno različne žene in v Marjanu Rueu eolieta, ki prav tako z lahkoto izvaja vee štiri moške zna* čaje. kakor jih zahtevata libreti6t in komponist. Tudi B. PeČka ie Štritof prav izvrstno prilagodil za vse štiri vloge Andre?a, Košenilije. Pittichinaccia in posebno odlično za gluhega Franca v četrti eliki. Vse. tudi to. kar ni bilo povsem novo. fe vplivalo tako. Druga slika s silno posrečenim lutkovim baletom je pri nas docela nova in eo Štritof. Golovin in Jakac postavili no oder tak prizor, da bi ee z njim mo^el ponašati vsak_ veliki oder. Nov je bil tempo opere: sveža smotrna režija je upoštevala scenično in muzikalno plat dela sorazmerno; nov. krepkih in originalnih domislic Danes najsenzacionalnejša premiera sedanjosti ob 4. 7.15 ln 9.15 nri. FILM RESNICE, NAJVEČJE DELO TE VRSTE! JAZ SEM BEGUNEC (SPOVED UBEGLEGA KAZNENCA) Po romanu, Id je Izhajal v »Politiki«. V glavni vlogi Paul Muni. ELITNI KINO MATICA Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure. — Telefon štev. 21-24. Blomače vesti ♦ Pomemben jubilej na zagrebškem vseučilišču. V nedeljo je imelo zagrebško vseučilišče jubilej, ki sicer ni velik po letih, a je vendarle pomemben v našem kulturnem razvoju. Bila je 60 letiuiea. prvega predavanja, ki ga je imel na zagrebškem vseučilišču nekdanji profesor slavistike tir. Lavoslav Geitier. Ta profesor, ki je (prispeval Jugoslovenski akademiji mnogo važnih razprav, je 28. oktobra leta 1874. predaval na zagrebškem vseučilišču o važ-no«ti litvanskega jezika za slovansko jezikoslovje. Njegovemu predavanju so prisostvovali številni znanstveniki Ln dostojanstveniki. Med njimi je bil tudi tedanji hrvatski ban Ivan Mažuranič. ♦ Veliko zanimanje Poljakov za naš Jadran. Varšavska turistična agencija Fran-kopol je zaključila svojo organizacijo iz-letmlšikih potovanj poljskih turistov na naš Jadran. Vodja vseh teh ekskurzij in glavni organizator izd e tov je bil glavni tajnik IKdjisko-jugoslovenske lige v Varšavi, Moc-Eydlowski, ki je sedaj ob zaključku se-Kone izjavil, da se bodo novi izleti Poljakov (pričeli prihodnje ieto že februarja, ker je 11 a Poljskem zanimanje za naše obmorske kraje vedno večje. ZLATO ♦ Praktični učiteljski izpit na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, ki se Je vršil v čcieh od 19. do 26. oktobra, so položili naslednji pripravniki: Areh s. Ksenija, učiteljica v Repnjah; Bertok Dušana, Gornje Pirniče; Labernik Marija, Ljubljana; Ma-rolt Fran, Preska; Pretnar Ivan. Dol pri Hrastniku; VoLčjak Ljudmila, Bloke; šu-šteršiič Stanislava. Vrhnika in Zvanut Silvestra Rovte nad Logatcem. ♦ Vsem podružnicam in vsemu članstvu JS v dravski banovini. Kakor je bilo že po okrožnicah sporočeno, se bo letošnji »jadranski dan« zaradi tragične smrti blagopokojnega vladarja -proslavil le s komemo-raciiamri. Radio Ljubljana bo tega dne, t. j. v sredo 31. t m. ob 20. prenašal žalnd jadranski večer, pri katerem sodelujejo akademski pevski zibor in narodno železini-čansko društvo »Sloga«, ter bo imel žalni govor župnik in pisatelj g. Finžgar. Oblastni odbor JS v LjufbTjani pozava vse svoje podružnice in članstvo, kti so nosesitnika ra. dio aparatov, da sledijo prenašanju te ko-tnemoracije in da to omogočijo tudi ostalemu članstvu in prijateljem JS v svojem okolišu. ♦ Članstvu JUU sreskega učiteljskega društva Ljubljana okolica, zahodni del. V sofboto, 3. novembra bo ob 9. dopoldne v telovadnici TI. mestne deške šole na Grabnu v Ljubljani komemoracija za bla-goipokojnim Nj. V. kraljem Aleksandrom I. UedinKeljem. Udeležba obvezna. ♦ Diplomirana je bila iz pharmaclje na zagrebški univerzi g-dč. JeLka Tratnikova, hčerka akad. slikarja in restavratorja Na-rodmega muzeja v Ljubljani, čestitamo! ♦ Sodni tolmač. Apel adi jsfoo sodišče V LJubljani je postavilo Varacha Josipa, zasebnega uradnika v Kranju, za stalno zapriseženega sodnega tolmača za češki in nem&ki jezik na sedežu sreskega sodiišča v Kranju. Vihar strast! Pretresljiva ljubavna drama, v glavni vlogi slavni Emil Jannings, prvak nemških igralcev. Ana Sten, divna plavolasa Rusinja, v vlogi zapeljive in koketne Anje. Danes ob 4., 7. in 9. ob najnižji vstopnini Din 4.50 in 6.50. Telefon štev. 27-30. ZVOČNI KINO DVOR. poln prevod (n. pr. nadomestitev nam nerazumljive balade o pritlikavcu Kleinzackj s prešerno slovensko latinsko študentovako pivsko pesmijo) Skratka: to so nove in po pravici Štritofove »Hoffmannove pripovedke«. Idealni, požrtvovalni, a z zdravo žila-vostjo in neskaljenim humorjem izvršeni trud je velik in vsestransko gorko priznani uspeh premiere ;e moral po moralni plati gospoda štritofa obilo nagraditi. Nič manjšega in niti manj poštenega priznanja niso bili deležni ostali solisti. Seveda sta nad vsemi stala gospa Gjungje-n a c in gosp. M. R uGospa G.nmgjenne ie morala biti kot 01 i ni pija v drugi sliki lahkotna, mladostna koloraturka. kot Giulietta zrela, boli eli mani dramatična pevka, kot Antonija lirični mladostni sopran in približno taka tudi kot Stella; morala je tedaj peti lajrazličnejše ppv«ke značaje, ter en2ko predstavljati * osebi tri oebe: zdaj brezdušno avtomatsko, stroj, potem zapeljivo kurtizano in ra smrt bolno pevko umetnico. tri duše v eni duši. Brez dvoma sta ce ii naiodličneie prilagali Giulietta in Antonija Bila ie tudi za svoie mojstrsko poda-jar.ie nagraiena s evet;em in neskončnim ploskanjem Gospod M. R u s ee je v železni Štrilofovi roki za vse štiri partije odlično izklesal Vem iz njegovih ust. da ga visoko ceni. da ie t njim. enako kakor mi močno zadovoljen in da mn pole ter igra tako d« ei spričo njegove mladosti ne more nič bol£e?ft želeti. Mislim, da ie dirisen-tova pohvala več vredna, kakor vsaka druga. „ . S Pečkom je lahko delati. Hitro se vzivi ▼ poverjene mu naloge. Pomagaj je s svoio ♦ Mesto tajnika sreskega cestnega odbora Gornji grad, ki pa bo obenem vršil tudi cestno-nadzorniške posle, razpisuje banska uiprava. Za to mesto bi prišli predvsem v poštev prosilci z dovršeno srednjo tehnričmo šolo — gra-dbeni oddelek. Če bi pa takih ne bilo, pa tudi prosilci, ki bi mogli dokazati, da imajo poleg dovršene nižje srednje ali tej enake šole potrebno strokovno izobrazbo za samostojno cestno-nad-zorn/iško službovanje. Prošnje, premljene z vsema gokumenti po § 3. zakona o uradnikih, je vložiti najkasneje do 15. novembra pri banski upravi v Ljubljani. ♦ Nova arheološka odkritja v Bosni. De. lavci, zaposleni na neki cesti pri Visokem, so odikopali okrog 18 metrov starega zidu Odfposlanec sarajevskega muzeja je v starem zidov ju odkril ostanke zgradbe iz tretjega stoletja po Kristusu. Kustos muzeja je prepričan, da bodo s sistematičnim raziskovanjem odkrili v bližini Visokega ostanke kake važnečiše rimske naselbine. ♦ Veliki uspehi večernih tečajev in šol v Zagrebu. V Zagrebu posluje več večernih šol, ki jih obiskujejo čiani rozini h profesij, da bi si pridobili potrebno znanje ali pa izpolnili svoje kvalifikacije. Najstarejšo večerno šolo je pred 14 leti ustanovila Prosvetna zveza in je šlo skozi to šolo že na tisoče Zagrebčanov, v zadnjih letih pa največ takih, ki jim je bila potrebna izpopolnitev aH pa tudi dosega srednješolske izobrazbe Večerne šole Prosvetne zveee delujejo sedaj pod okriljem Matice Hrvatske in imajo poleg siplošnih srednješole&ih tečajev velik uspeh tudi tečaji za tuje jezike. ♦ Za zgradbo vodovoda v Brodu, ki je projektiran že več fco 30 let, je ponuidil posojilo zastopnik velikega nemškega podjetja iz Augsfourga inž. Bernheimer, ki se je nedavno mudil v Brodu. Pogoji posojila nemške tvrdke so ugodni ln. če ne bo mestna občina dobila že obljubljene pomoči od ministrstva za zgradbe in od banske uprave, se bo prihodnje leto poslužila ugodne ponudbe ter tako rešila pereče vprašanie oskrbe z vodo za mesto in okolico. ♦ Razširitev doma slepih v Zemunu. Graditev novih objektov Doma slepih v Zemumu, ki je največji te vrste v naši državi, lepo napreduje. Za razširjenje doma je biagopokojni kralj Aleksander I. nedavno daroval 100.000 Din in je ta njegov dar omogočil delo v večjem obsegu. Ko bodo dela končana, bo v domu prostora za 400 slepih otrok obeh spolov, ki bodo tam dosegla šolaioo ln strokovno izobrazbo V dom pa bedo lahko sprejeli tudi večje število malih, za šolanje še nezrelih sleprih otrok. Te Ani je obiskal Dom slepih ugledni češki karitativni delavec dr Peter Zenkl Iz Prage, ki se Je kakor znano. Iniciativno in požrtvovalno udejstvoval tudi pri ustanovitvi in ureditvi doma za jugoslovenske študente v Pragi. V fond za razširitev Do. ma slenih je dr. Zenk! vložil znatno vsoto, ker ljubi, kakor Je sam pri odhod« dejal Jugoslavijo kakor svojo domovino. ♦ Kadar povabite goste, prevzamete obenem diolžnost. da priredile svojim prijateljem nekaj prijetndh ur, potalh Jži'ka. Za zaključek se v večernih urah servira obllgatna turška ali črna kava. Gosti Vam bodo hvaležni, če uporabite pravo fino kavo Hag, ki je brez kofeina in zato ne moti spanja. Svojim prijateljem ne povejte vnaprej, da ste dali kavo Hag. Že po prvem požir.ku bos^e slišali navdušena priznanja res finemu okusu in polni a remi kave. In naslednji dan Vam bodo potrdili, da s« kljub večernemu uživanju kave 'me. raitno spali. Poskusite en'krat s kavo Hag, prijetno boste iznenadenl. ♦ Milo je milo, si misli marsfkatera gospodinja. Toda dejstva ji dokažejo nasprotno. Res je namreč, da je med milom in milom zelo velika razlika, večja kakor pa groteskno humornostjo ustvarjati srečno uspele kontraste. Izvrsten pevski tn igralski družabnik je bila gosp. M. Rusu ga. Bernot - Golobova. pesem matere nesrečne Antonije (glas ee. Kogejeve) lepa: našim predstavam o fantastičnem pesniku E. T A. Hoffmannu je popolnoma odgovarjal gosp. Goetič. izmed ostalih zaslužita posebno priznanje gg. Zjpan (Crespel) ter Janko (Schlemihl); ničesar ne smem ugovarjati tudi gg. J Risu (Spalanznni) in Franzlu (Nathanael) ter drugim. Zbor. dokaj prikrajšan. kar pa — kakor že refeno — n« nič škodilo operi. >e bil na mestj; posebno duhovito in efektno postavljen je bil lutkovni balet s srčkano zamorsko godbo In-scenator gosp. Jakac ie že seda i v našem gledališču tehtna, odlična, mojstrska moč. V pisanju imen v pnrtih zanažaio čilatelji opernih programov dokajšnio nedoslednost. Ali pišimo vsa imena fonetično, ali na tako, kakor fih navaja original. Francoskega ne poznam, toda v nemških programih ie naša Olimpiia Olvmpia. kajti fe je spet Olymoia — Olimniia. nai bi bil tudi Heffmann — Hof-man. ali pa Giulietta — Dždiieta. Z*kai ie Antonia — Antonija, če ni Stella — Štela. zakaj ie Andreas — Andrei in Cocheni!-le — KoSenilia. če ni Pitfchinaceo — Piti-kinack). SeMemihl (*nann figura Chamisfa) ee piše Sehlehmil Morda torel tudi v tovrstnemu praven**! ve? metode, p* ne take. kakršno ima Krespelov sluga Frane pri pet hi! S Stritofovo redakclio »TToffmannovih pripovedk« b< bil »oglasen nrav "ntovo tidi komponist Offpnbach. kai bi šele mi ne bili! Dobili smo z njimi opero, ki bo moč- med moko in moko. Pri tej obstoja razlika le r mletja, dočim ostanejo redilne snovi Iste. Kljub temu pa zahteva vsaka gospodinja Ie gotovo moko, dočim marsikatera pere svoje perilo s poljubnim milom, četudi ji perilo v kratkem razpade. Razumna gospodinja pa se tej nepriliki izogne in pere dosledno le z Zlatorogovlm terpentlno-vlm milom, ki ne škoduje niti najfinejši tkanini. • Redno uživanje Radenske J« za Vaše zdravje nujno potrebno. • Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Na žalnem koncertu v počastitev siTomina blagopokojnega viieškega krii.ia Aleksandra I. rrvajata spored pevski Zbor in Orkestralno društvo Glasbene Matice. Orkestralno društvo je tudi tokrat poja-čeno z konservatorijskiim orkestrom, tako da šfteje sikupai godalni orkester preko 40 članov v naslednji zasedibi: 14 •!. violin, 12 II. violin, po 8 viol in čelov ter 4 kontrabase Pevski zbor bo izvajal Hrističevo žalno mašo OPELO, orkester pa 5 resnih skladb za godalni orkester. Dirigenta »ta ravnatelj Mirko Polič za zbor in prof. L. M. škerjanc za orkester. Solist je prof. Karlo Ru>pel. O posameznih skladbah spregovorimo jutri. Danes ponovno opozarjamo na ta žalnd koncert, za katereea veljajo izredno mizke cene od 3 do 25 Din in se dobe vstopnice v Matični knjigarni. Koncert bo na Vernih duš dan 2. novembra ob 20. v veliki unionski dvorani. u— Krajevni odbor Jadranske straže v LJubljani posveti letošnjii Jadranski dan spominu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Slovesnost se bo vršiila 31 t. m. ob 20. v dvorani delavske zbornice na Miklošičev} cesti. Sodelujejo: Pisatelj Finžgar. Akademski ,pevski »bor in Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga«. Vstopnine nii! Povabljeno Je vse občinstvo. u— Ljubljanski Sokol na-znanja članstvu, da je preminil zvesti član br. Bor-čič Jakša mag. phr. Vabimo članstvo, Le Roi Alexandre ler et ranite yougoelave*. Predgovor sta spisala maršal Franchet d' Esperev in ministrski predsednik Gaston Doumergue. Branimirja Čosicfa roman »Pokošeno polje«. eden najboljših povojnih spisov srb-skohrvaške literature, izda v prevodu T. Potokaria založba >Hram« v Ljubljani. Češkoslovaški državni lavreati. Češkoslovaška podeljuje vsako leto za državni praznik 28. oktobra državne nagrade za li-teiaturo in umetnost. Letos so bile priznane pesniku Vifezslavu N e z v a 1 u, sloveče-mu pisatelj j in esejistu Karlu Capku, slovaškemu dramatiku in pripovedniku Jo-sefu Gregorju Tajovskemu, dramatiku Edmondu Konradu, opernemu pevca Vilemu Zitku. skladatelju Josefu Suk j in nemškemu romanopiscu Ludviku W i n t e r j n. Spstdesetletnic« Ksavera Meška so se soomnili tudi vodilni češki listi. »Narodni Li-stv* so priobčili na prvem mestu svoje kulturne rubrike v kurzivi natl«nieni članek dr. Otona Berkopca z Meškovo sliko. »Lidovč Novinv« na so prinesle daljšo notico iz peresa dr- Rainvinda Habfine Kakor čitamo v »Lidovih Novinah«. ie nrof dr Vadav M e r k a v N'tri na Stov*5kem izdal ra šeiefdeseMMnipo Ksaver« Meglen posebno knjižico r> rMieriii in delu jubilant Not zvezek »Proteja«. Pravkar ie izšla prva številka drueega letnik?? ilustriranega Ce ste kdaj ugotovili v svoji vodi pesek, je to znak, da se nagibate h kamnom ln sklerozi. Da to preprečite, morate piti katera ojačuje mokrenje, izloča pesek, čisti ledvice in kri ter preprečuje ne samo tvo-ritev kamnov, temveč tudi sklerozo, giht, artritis in vse komplikacije, ki jih povzroča zastajanje sečne kisline. u— Pred in na dan Vseh »vetih bo ZKD Tvredvajala film, ti najbolj odgovarja tem časom. Filnn je nekaj Izreinega in močnega. V njem nastoipa sama Greta Garbo. V tem filmu je ona taka, kakor je v resnici — nemirna, tajinstvena in globoko čuteča. Ta film pomorščakov in ribičev, katere ona najbolj ljufbi, jo je prisilil da razkrije svojo dušo. Filmu je naslov »Ana Christie«. Opozarjamo een;\ne obiskovalce ZKD kino predstav, da si to delo ogledajo. V njem bodo našli marsikaj, kar jim je do sedaj nerazumljivo. Vstopnina običajna za ZKD T-odeta ve. Prva predstava bo v sredo ob čet.- na 15. u— Sokolski oder na Viču otvori svojo letošnjo sezono na praznik 1. noverrfbra z žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Pričakujemo, da bo občinstvo kakor doslej z veliko udeležbo pokazalo priznanje vrfemu gledališkemu odseku. Predstava se ponovi v nedeljo 4. novembra. u— Pomanjkanje drv. Zadnji čas se je pojavilo precejšnje pomanjkanje suhih bukovih drv. Kmetje voziio v mesto na prodaj sveža drva. Ta pojav tolmačijo tako, da so premožnejši kmetje in lastniki goe-diov ustavili sekanje v bukovih gozdovih, ker so se bukova drva tako pocenila, da se sekanje in pripravljanje ne iziplača. Bukova drva so letos napravili le kmetje, ,ki jim gre trda za denar. Pojavilo se je tudi veliko pc^tpraševanje po suhih bukovih drvah in mnogi Jih drže, ker računajo, da se bodo podražila. Na ljulbljanski kolodvor se večkrat že dovažajo vagoni svežih bukovih drv. u— Berač o svojem srečanju s pokojnim kraljem. Zaradi prepovedanega beračenja so včeraj zjutraj privedli na policijsko upravo 52 letnega šepastega Ln grbavega berača Antona Korošca, doma od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Ko je stopil pred glavnega arhivarja g. Gregoriča, kri ga je zaslišal, je nekaj zamrmral. Na vprašanje, kaj govori, je odvrnil, kažoč na kraljevo sliko v sobi. »Kakšna škoda za tako dobrega človeka!« Po zaslišanju je povedal svojo zgodbo. Pred leti je Korošec hodil po Gorenjskem in sta ga poleg kolodvora na Lescah, ko je hotel vstopiti v vlak, prijela dva orožnika. Prr>.v tedaj pa se je pripeljal mimo pokojni naš kralj, ki je stopil k orožnikoma, rekoč: Pustita ga, kaj mu hočeta! Korošec je vzradoščen sregovoril: »Najlepša hvala Veličanstvo!« — »0>d kod me pa poznaš?« se je začudil kralj. »Po sliki«, je odvrnil berač. Kralj se je odipeljal. Korošču pa je pozneje neki oficir izročil 500 Din, rekoč, da mu to daruije kralj Aleksander. STROKOVNO POSTREŽBO IN NASVET, NAJVEČJO ZALOGO IN SOLIDNE CENE V DAMSKIH PLAŠČIH DOBITE LE V KONFEKCIJI PAULIN, LJUBLJANA KONGRESNI 5. u— Kako je prišel Dolfe do nove suknje. Adolf Z. že večkrat kaznovan zaradi raznih nepravilnosti, je sedel te dni zvečer v kavarni v nebotičniku. Kmalu za njim je prišel v kavarno tudi neki odvetnik, ki Je oddal v garderobi svojo lepo suknjo ln klobuk. Dolfe Je 6ul, da je prejel odvetnik garderobni listek s št. 17 in brž mu je šinila v glavo srečna misel. Spretno Je ponaredil številko na svojem listku, ga čez čas prezentiral garderoberki in mu je ta izročila odvetnikovo suknjo in klobuk. Pred odhodom je izročil garderoberki še neko pismo, kar pa je postalo zani usodno. Ko je prišla sleparija na dan, so na podlagi tega pisma dognali tudi Dolfetovo identiteto. Na njegovc-m stanovanju v Stožicah su našli tudi prisleparjeno suknjo ter klobuk, navihanega fanta pa so vtaknili v zapor. u— Nevaren član ciganske družbe. V Kosezah se je te dni ustanovila družba ciganov, med katerimi je bil tudi mlajši možakar, kii ni imel ciganskega videza. Mož je znal dobro slovensko. Ogovarjal je ljudi ln Jih spraševal, če često prihajajo v vas stražniki in orožniki. Policija je kmalu doznala zand in za cigansko družbo. V Koseze se je odpeljalo več stražnikov z časopisa za poljudno prirodoznanstvo »Pro-teus«, ki ga v redakciji dr. Pa^la G r o š- 1 f a izdaia Prrodoelovno društvo v Ljubljani. Številka je opremljena z žalno prilogo v spomin blagopokojnem j kralju. Na uvodnem mestu je objavljen članek Viktorja Pet-kovška »O Zoisovih cvetkah«, namreč o Zoisovi zvončnici in Zo;sovi vijolici, ki ra-seta v planinah. Zoisova zvončnica po Hegi-ju ne rase divja nikjer drugje na svetu razen na slovenskih planinah. — Dr. D. Šah-nazarov je prispeval članek »Uničevalno delo vetra«, ki v njem opisuje, kako lahko vetrovi rušijo in razglodajo cele gore. Štiri slike ilustrirajo besedilo. _ V veemirje vodi čitatelja prof. Silvo Breskvar s člankom »Beg oevetij«. ki v njem razglablia in tolmači nove teorije o gibanju osvetij, zlasti Rimske ceste- Tudi ta članek ie ilustriran. Med Drcbnimi vestmi eo objavljene: recenzija Škerljeve knjige »Človek«. urednikov ponovni članek o predzgo-dovinskih zakladih Kranjske, ki so bili prodani na javni diažbi v New Yorku. beležka dr. P. B-ežnika o londonskem tržišči za slo-novo kost. urednikov članek o »rešitvi enega naitrdovratne.ših znanstvenih problemov«, namreč o dozdevni rešitvi Fermato-ve?a problema po prof. Franki Harazimu (Naricalj-ka«, govorilni zbor. Prebivalstvo je vabljeno, da se udeleži svečanosti v čim večjem številu. e— Otrokom tople obleke za zimo! Kakor pred vsakim božičem, se drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju tudi letos živahno pripravlja na akcijo za bo-žičnico, pri kateri se vsako leto obdari s toplo obleko Ln obutvijo nekaj sto najbed-nejših šolskih otrok iz mesta in okolice. Drž. krajevna zaščita dece in mladine že od 1. 1919 prireja božičnice za revne učence celjskih narodnih šol in obhaja letos 15-letnico te dobrodelne akcije. V mestu, zlasti pa v okolici, v izrazitem delavskem predmestju, je mnogo siromašnih otrok, ki nimajo najpotrebnejše obleke za zimo. S sredstvi, ki jih prejema odbor vsako leto od banske uprave, celjske mestne tn okoliške občine, celjskih denarnih zavoderr in posameznih dobrotnikov, se vsako leto organizira širokopotezna akcija. Krajevna zaščita se je obrnila s prošnjo na svoje stare dobrotnike, na bansko upravo, obe občini in denarne zavode, četi .d i ve, da so fondi za siromašno deco čedalje sflabše založeni, a je trdno prepričana, da bo. kakor vedno, tudi tokrat uslišana, sej budno skrbi za zdravstveni prospeh niše mladine. Pa tudi občinstvo je že sedaj naprošeno, naj pridno prispeva, ko bo zaščita pobirala prispevke za božičnico. Vsak naj daruje po svojih premoženjskih prilikah. Kajti vse kaže, da bo potreba v letošnji zimi velika, ker bo brezposelnost najbrž še hujša nego dosllej. Ubogi otroci nimajo obleke. Nujna potreba je, da za zimo oblečemo in obujemo najrevnejše šolske otroke. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 6. novembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mest Celje, Razlagova S. e— V celjski bolnišnici so umrli: v soboto uletni posestnikov sfin FVanc Na-pot-nak rz Tepanja pri Konjicah, v nedeljo 461etna dminarica Ema Mikšetova iz Ga-berja pri Celju, včeraj pa eno leto stari sinček kočarja Roman Zidanšek od Sv. Uršu-le pri Dramljah. V Gaberju (Lastni dom 8) pri Celju je umrl v soboto 701etni Andrej Kastelec, kočijaž pri industrije« A. Westnu, e— Tatvina kolesa ln prometne knjižice. V soboto okrog 13.30 je neznan storilec ukradel delavcu Ivanu Bobnarju iz Zavod-ne izpred nekega vinotoča v Gosposki ufli-cd 1000 Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Diirkopp« s tov. št. 181.720, evid. štev. 2—12.053—3. Uro prej pa je nekdo izmaknil ključavničarskemu vajencu Henriku Ivanšku od Sv. Lovrenca pod Prožinom izpred neke gostilne na Glavnem trgu iz žepa prometno knjižico za kolo »Wela Nero« z evid. štev. 2—95.517—5. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Marija« in zvočni tednik. It Maribora a— Iz Narodne strokovne zveze. Zadnje dni so se razširile govorice, ki so dostikrat pretiTane, včasih pa 'majo namen, da škodujejo interesom organizac je same. V informacijo izjavljamo, da ie posle podružnice prevzel upravnteJj Fras Karol, delavec Mariborska tekstilne tovarne. Njemu pa ie bil dodeljen tričlanski sosvet Prosimo vse člane in -simpatizerje, da se ne pustijo begat, ter da se po informacije in sploh obračajo na podružnico samo, Maribor, Sodna ulica 9, dvorišče. Vnaprej pa že poudarjamo, da se je izprememiba izvršila zgolj zato, da se spravi posiovanje v sklad s cilji, rsd: katerih je bila organizacija pok! cana v življenje, to je, da bo slu-žrila predvsem organiziranemu in narodno zavednermi delavstvu. Izločil p>a se bo vsak vpliv, ki ima bodisi politično ali drugo ozadje, ra naj pridejo ti vpkvi z desne ali leve. a— Th^atralia. »Hlapci« po znižanih cenah todo ta torek zvečer. Prva ponovitev »Idealnega soproga« Ln obenem debut Milene Godinove kot Mabe.1 Chiltern bo v sredo, 31. t m. — O Vseh svetih zvečer ponove »Hamleta«. — Režiser M. Košič pripravlja za to soboto prem ero Aisber-govega »Konflikta«, glavni režiser J. Kovič pa začenja v študdkrito porazgovoriti s profesorji, četudi '« ta pot včasih težka Isto velja tud starcem. ki fmaio otroke v meščanskih šolah. Božič in z niim konec 1. tečaja sta pred vrati! — Društvo »šola in dom«. 0« po 257.50 _ 262.50; banatska »0« po 262.50 — 26750. *iodo vsem svetu znane kot IHivo h zanesljivo sredstvo zoper brez bolečin /nse/ih lahko koti nes , jobbe^_____ 4- Novosadska blagovna borsa (29. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška okol- Sombor in Novi Sad, južnobanataka 109 — 111; srednjebaaka in gornjebaška 111 — 113; baška, ladja Tisa 121 — 123; ladja Begej 119 — 121; slavonska, gornjebanateka 110 — 112; sremska 114 — 116. — Oves: baški, sremski in slavonski 72 — 74; baški ladja 82.50 — 85-— Bi: baška 102.50 — 105. — Jefmen: baška, sremski. 65/66 kg; jari. 67/68 kg 120 do 122.50. — Koruza; baška in 6remska 79 — 81; baška in sremska« nova sušena 64 — 66; za december - januar 59 — 61; banatska. nova. sušena 62 — 64; sremska. sušena, ladja 71 — 73. — Moka: baška, ba-natska (t oklepajih sremska in slavonska): >0g« in »Ogg« 187.50 — 207.50 (1«5—195); »2« 167.50 - 187.50 (165 — 175); >5i 147.50 do 167 50 (145 — 155); >6« 125 — 145 (122.50 - 132.50): >7« 110 _ 112-50); »8« 97.50—10250 (97.50—102.50). Otrobi: baški, sremski 79 — 80; banatski 76 — 78. — Fižol: baški. sremski beli 130 — 132.50. -f BudimpeštanSka terminsk-i b°rza (29. t. m.) Tendenca prijazna, promet slab. Pšenica: za marc 16.66—16.68. za maj 15.94—15.96; koruza: za maj 10.60—10.61. VINO. + Vinsko tržišče v dravski banovini (27. t. m.) V drugi polovici oktobra je na-kirpovanje novega vina nekoliko oživelo, čeprav mnogo manj, kakor je v tem času običajno. Cene so v dravski brfnovini za kupce v primeru s konsumom, ki očitno nazaduje, pač previsoke, nasprotno pa za produ cen te glede na zelo skrčeni pri'delek komaj znosne. Za navadna, nesortirana mešana vina ni2je vrste se zahteva že 4.50 do 5.50 Din, za boljša sortirana z 11 do 13 odstotki pa € do 8 Din liter pri producen-tu. Spričo takih razmer se v dravski banovini kupuje le, kolikor je neobhodno potrebno za lokalni konsum. Bolj cvete kupčija s hrvatskimi, banatskimi in dalmatinskimi vimi, ki so pri enaki jakosti (9—13 odst.) razmerno cenejša. Zanimanje za stara vina ponehava tembolj, ker so tudi pri teh dosedanje cene poskočile. Izvoz vina iz dravske banovine pa letos skoro ne bo prišel v poštev, ker celo v sosednjo Avstrijo, ki je sicer naša najboljša od^emalka gre v večini le (fvolastniško vino, ki ga je pa letos prav malo. Nade so torej začasno na vse strani neugodne tako za vinogradnike kakor za trgovce lin gostilničarje. Več čebel! Iz Savinjske doline nam pišejo ob priliki razstave šolskih vrtov v Celja: Na razstavi šolskih vrtov v Celju, ki j« odprta Se v torek, ima čebelarstvo poseben oddelek. Tudi v celjskem srezu so dani za uspešen razvoj čebelarstva vsi pogoji, ia-vzemši srednjega dela Savinjske doline, kjer zavzemajo hmeljski nasadi precejšnjo površino, tako da za čebele ni dovolj paše. Splošno pa ie vsa dravska banovina za rejo čebel jako ugodna. Sicer se trdi, da pridelamo danes mani medu in voska, toda produkcija se bo gotovo zopet dvignila, ko se bodo opriieb" vsi čebelarji naprednega čebelarjenja, ko se bo uredil kataster pasišč in bo na ta način omogočena racionalna izraba paše. Zanimanje za čebelarstvo se bo dvignilo, ko bo zopet omogočen izvoz naše čebele, ki je po vojni popolnoma prenehal- Zanimanje za naše čebele je mednarodno. Ustanovil se je mednarodni klub Car-nica, da raziskuje kranjsko čebelo, ki je po nemškem znanstven rku Goefczj najboljša čebelna rasa sveta. Goetz tudi trdi, da se nahajajo med našimi čebelami družine z daljšimi sesali, e katerimi lahko dosežejo tudi cvetne čaše onih cvetic, ki jih druge ne morejo. Čebelari ee na med in vosek. Zal še naš narod mnogo premalo ceni med, ki te v vsakem ozira boljši od navadnega sladkorja in ki ima visoko hranilno vrednost ter po zdravnikih ugotovljeno veliko zdravilno moč. dasiravno ne presega cene sladkorja, če se nabavi neposredno pri produoentu. Vosek ee prav lahko proda po ugodni ceni. Značilno za naše čebelarstvo je. da ne producira toliko voska, kolikor ga potrebujemo doma v tehniki, zdravilstvo, za cerkve itd. Moramo era uvažati. V tesni zvezi ie čebelarstvo tudi z drugimi kmetijskimi panogami, zlasti s sadjarstvom, vrtnarstvom in cvetličarstvom. Mnoge rastline bi sploh ne obrodile plodu, če bi ne bilo čebel. Seveda prihajajo v poštev tudi droge žuželke, vendar so čebele glavni faktor, od katerega zavisi oorašitev rastlin. Ako vzamemo (po Juliju Majerju). da izletava dnevno iz enoga panja 10000 čebel in vsaka čebela obišče dnevno 40P0 cvetov, čebele enesa panja torej 40 milijonov cvetov, oprašiio čebele, ki jih je v dravski banovini 100.000 panjev. 4 bilijone evetov. Pri enem odstotku oploditve bi značilo to že samo pr' fablanab 40.000 vagonov sadja. Lahko trdimo, da čebele mnogo več koristijo i opraševanjem rastlin, nego s pro-fevajanjem medu in voska Naša država Je pretežno poljedelska, dravska banovina pa še zlasti sadjarska; zato mora postati še v večji meri čebelarska nego dosedaj. škoda Je, da nimamo v naši državi nobenega znanstvenega Instituta za proučevanje čebel lin čebelarstva vobče. Tudi še nimamo zakona o čebelarstvu. V Jugoslaviji je okoli 650.000 panjev rastnih sistemov, lahko pa bi jih bfilo dva milijona. pa W J!b še ne bilo preveč. J—h. Vremensko poročilo številk« za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja 2 stanje barometra. 8. tempe, ratura. 4. relativna vlaga v odstotkih, 5 smer ln brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 padavine ▼ mm S vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temperaturo. 29 oktobra Ljubljana 7, 765.5. 3 0. 96. 0. megla, 10. iz megle 0.3; Ljubljana 13, 763.9. 6.8. 91 SI. 8. —. —; Maribor 7. 764.3. 5.0 90. 10. —, —; Zagreb 7. 765 2 6.0. 90. SSE1. 10. megla —, —; Beograd 7. 765.5. 5.0 90 0. 10. —, Sarajevo 7 767.5. 1.0. 90 0. megla 10. —, —; Skoplje 7. 766.9 0 0. 90 0 0. — —; RoraSka Slatina 7. —. 5.0 90 10. megla. Temperatura- Ljob-llana 7 4. 2.8; Maribor 7.8 5 0: Zagreb 8.0. 5.0: Beograd 8.0. 5.0: Sarajevo —.00: Skoplje 16.0, —1.0; Kumibor 20 0. —; Split 19.0, —; Rab 16.0, —; RogaSka Slatina 6.0, 4.0. Novodobni babilonski stolp Kolos, ki bi v poldrugem letu zrasel pod nebo Pred kratkim, ko so listi poročali, da je pariški občinski svet privolil v zgraditev 2000 m visokega stolpa, ki naj bi stal na pariškem ozemlju že ob času prihodnje svetovne razstave, se je marsikomu zde. lo, da gre samo za časnikarsko raco. V resnici pa ne gre za raco, temveč so pariški mestni očetje dejansko obravnavali na eni svojih zadnjih sej vprašanje tega gradbenega kolosa in bi ne imeli ničesar proti njegovi zgraditvi pod pogojem, da bi država prevzela večji del ogromnih stroškov zanj. Kolikšni bi bili ti stroški, je za sedaj ostalo še tajno. Načrti za novodobni babilonski stolp so že več nego dva meseca do potankosti iz. dejani, sestavljalo pa jih je osem inženjer-jev poldrugo leto. Duševna očeta kolosa sta Lossier in Faure du Jaruc, ki uživata kot inženjerja za visofke zgradbe svetovni sloves. Stolp bi zgradili iz jeklenega betona in bi obsegal tri ploščadi s premerom 450 m, vrh bi pa kronala ogromna kupola. Od spodnje ploščadi bi vodile 12 km dolge zavoju e stopnice do vrha. Tako dolgih stopnic tudi še niso nikoli zgradili, niti v Ameriki. Promet mte.i »podzemljem« in zračnimi višinami velikana bi oskrbovalo nadalje pet električnih dvigal. Kakšnim namenom naj bi rabil ta velikan? Pred vsem govore nekaj o tem, da bo pariško vojaško poveljstvo osnovalo na vrhu obrambno postajo zoper letalske napade. Samo ob sebi je umevno, da bi topovi s te višine bolje opravljali svoje delo nego z nižjih točk, n. pr. z neštetih stolpov trdnjaivskega pasu okrog Pariza. Toda vojaški oziri niso bih edini, Id so odločali pri sestavi načrtov. V kupoli «»Tnl bo brezžična postaja, dalje vremenorilovaia postaja in zvezdama, ki bo opremljena s najmodernejšimi teleskopi. Na drugi ploščadi v višini 1500 m hoče pariška občina osnovati sanatorij za pljučno bolne, obiskovalci, ki jih bo nedvomno veliko, pa bodo imeli po vsej priliki dostop samo do prve ploščadi v višini 1000 m, kjer se jim bo pa nudil pravljičen razgled čez velemesto in njegovo okolico. Tu, na prvi ploščadi, bodo tudi zabavišča, restorani, kavarne, kinematografi in podobna podjetja. Razsvetljava bo rabila v veliki meri reklamnim namenom za vsakovrstne tvrdke. Kolikor je javnost poučena o teh stvareh, se zdi, da bi trajalo gradbeno delo poldrugo leto. Nora angleška podmornica V Nantesu na Francoskem je te dni zboroval kongres radikalnih socialistov, na katerem se razpravljali o bodoči politiki stranke. Zmagala je končno skoro soglasno H e r-riotova teza, naj vlada državo ljudska volja. Ta resolucija je ojačila položaj Dou-merguejeve vlade V Dorvilleu na Francoskem imajo neobičajnega pevca, ki nastopa z velikim uspehom v cirkusu. Tjulenj ima vsak dan pevsko vajo a svojim učiteljem, ki se lahko pohvali, da je dosegel a svojo metodo pri njesn Izredne napeto »Sestra mi piše, da je povila otroka, a ne pove, če je novorojenček deček ali deklica, tako da zdaj ne vem, če aem stric VSAK DAN ENA Letala s topovskim stolpom in zračne mine s padali Angleško zrakoplovno ministrstvo je po uspeširh poiizkus h odobrilo tip novega napadalnega a e rop lana. Bistveni pomen tega letala tiči v gibljivem stolpu za topove. Strelec, ki bo sedel na čelni strani letale, bo predvsem prost slehernega zračnega upora, kar ga je v dosedanjih konstrukcijah sličnih aeroplanov močno ovTalo pri njegovem poslu. Letalo bo poleg tega ;melo oklep, ki bo strelca tako rekoč popolnoma zaščitil pred obstreljevanjem. Ker je zgra-ditelj tega aeroplana izboljšal še druge naprave na letalu, je hkratu povečal sigurnost izstrelkov za 30 do 40 odst pri velikih brzinah, pri manjših hitrostih pa za okroglo 15 odst. Stolp na aeroplanu je skonstruiran podobno kakor na ladjah. Zgrad teli pravi, da bo mogoče z njim brez truda streljat' pri brzini 320 km na uro. Strelec baje ne bo imel težjega položaja kakor če bi meril in sprožil top na tleh. *Morning Post«, ki poroča o teh novostih, meni, da se je angleška zračna sila z uvrstitvijo tega letala približala i,dealu oklopnega letala. Aeroplan s stolpom bodo izdelovale seveda angleške tvomice, in sicer v zvezi z Boultonovimi in Paul-Over-strandovimi bojnmi letali. Istočasno prihaja i;z Tokija sporočilo, da delajo Japonci že dalj časa poskuse z zračnim' minami. To orožje je skonstruiral neki japonski ladiisiki inženjer. Pri grozečem napadu sovražnikovih letal bodo mine spustili iz aeroplanov s posebnimi padali. V zraku plavaje bodo čakale na sovražnika. Če bo ta Izostal, bo poskrbel poseben vži-galec za to, da bodo nvne eksplodirale v zraku pred padcem na zemljo. Ljudje bodo na ta način zaščiteni pred katastrofalnimi eksplozijami na tleh. Nobelova nagrada za medicino Prejeli so Jo trije ameriški zdravniki, ki so odkrili način zdravljenja perniciozne anemije Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino so podelili trem Američanom, Georgesu, Minotu, Williamu Murphyju in Whipplu. S to podelitvijo so izrekli končno priznanje enemu najpomembnejših medicinskih odkritij naših dni, kajti še pred nekoliko leti je veljala tako avana perniciozna anemija za bolezen, ki je vodila skoraj brez izjeme v smrt, omenjeni trije učenjaki pa so kot prvi odkrili in preizkusili zanimivo dejstvo, da se da ta bolezen dovolj enostavno ozdraviti s tem, da dobiva bolnik v hrano jetra, ki v nepričakovani meri po-množujejo število rdečih telesc v krvi in odpravljajo tako najtipdčnejši znak te bo- lezni, »malokrvnost«. Pozneje so ugotovili, da imajo sličen učinek kakor jetra tudi nekateri drugi organi, kakor želodec, pljuča, limfne žleze. Neki raziskovalec je potem dognal, da vsebujejo ti organi dve snovi, kolin in hi-stamin, toda pridelovanje teto snovi v čisti obliki je prezamudno in predrago, da bi si ju mogel omisliti bolnik iz bednejših slojev, vrhu tega ju ni nikoli v zadostni količini. Tako so ostala jetra slavno zdravilo proti bolezni, ki ji še danes ne vemo pravega vzroka, a navz1ic temu ne spada več med težko ozdravljive. Strašna ljudska sodba nad črncem Množica je žrtev žgala z razbeljenimi železi Iz Marianne na Floridi poročajo o strašni smrti nekega kaznjenca, ki so ga ljudje odvedli s silo iz Rrewtona v Alabami. Množica je črnca Claudea Neala na dvorišču jetnišnice v Marianni strahovito zdelala Neal je bil zaprt zaradi tega, ker je oskrunil 22-letno belo dekle Loto Canidy. še preden je utegnilo sodišče zbrati vse dokaze o njegovi krivdi, se je dvignila pokonci razjarjena masa, ki je sklenila, da bo zločinca linčala. Ko se je zbralo pred jetnišnico, kjer je bil krivec zaprt, kakšnih 5000 oseb, se ni mogel nihče več upirati razjarjeni masi. Posebno odposlanstvo je odšlo v jetnišnico, vzelo črnca iz celice, ga odpeljalo ponoči ob svitu bakel v bližnji gozd in ga obsodilo na smrt. Množica, ki je ves čas vpila in rjdtla, je obsodila žrtev na smrt na grmadi. Vendar je prepustila zadnjo odločitev o načinu smrti očetu oskrunjenega dekleta. Med tem, ko je ta še premišljal, kako naj ga kaznuje, pa se je polotila mase nova razdražen ost. Ne da bi vprašali, kaj in ka. ko, so se ljudje iznova polastili žrtve. Slekli so črnca do pasa in so ga začeli žgati z razbeljenimi železi. Ko so videli, da jft žrtev na pol mrtva od muk. so začeti na črnca še streljati in so preluknjali njegovo truplo e svinčentoami na kakšnih 50 mestih. Pa tudi to še ni bilo razjarjeni masi dovolj. Zalključila je svojo strašno sodbo Po kongresu v Nantesu s tem, da je Neala obesila na neko drevo, kjer so ga našli in ga odnesli na dvorišče jetnišnice v Marianni. Dogodek je povzročil širom Amerike velikansko razburjenje. Zaradi Neala so skušali ljudje že trikrat poprej brez uspeha naskočiti jetnišnico, kjer je bili zaprt, toda vsak poizkus se je izjalovil, šele četrtič so uspeli in izvršili strašno ljudsko sodbo nad krivcem. Smrt očeta električne železnice V Ameriki je umri elektroinženjer Frank Julijan Sprague, mož, ki je prvi skonstruiral današnje stikalo za cestno železnico. Šele ta tznajdlba je omogočila električni cestni promet, ki ga je Sprague vedno pospeševal. Njegovemu pionirskemu delu se imajo zahvaliti za električne železnice ne le Zedinjene države Amerike, temveč tudi vse druge civilizirane države na svetu. Sprague je v zadnjem času propagral uvedbo visoke napetosti v električnih vozovih. V Franoijii in Ameriki je tudi uspel s temi svojimi predlogi in ondotni tramvaji so se s tem načinom silno okor stili. Američani so zaradi tega imenovali Spra-gueja »očeta električne železnice«. Izkazali mu bodo zdaj časti, kakršne gredo takšnemu izumitelju. Novi vodovod v San Franciscu V San Franciscu so izročili javni uporabi nov vodovod, ki dovaja kalifornijski prestolnici pitno vodo iz 150 milj oddaljenega umetnega jezera v Sierri. To jezero samo je 9 milj dolgo in se razprostira v bližini slovite Yosemitske doline. Pri grad-bi vodovoda je izgubilo življenje 35 ljudi, gradili pa so ga 20 let in je stal nad 100 milijonov dolarjev. Doslej je bilo pomanjkanje vode velika ovira za razvoj San Franci sca. V času kalifornijske zlate mrzlice je stal vrč vode skoraj dolar. Vodovod bo rabil tudi za proizvodnjo električnega toka. MNOGI NE VEDO... da eksistira nad 6000 vrst žuželk, ki igrajo zelo važno vlogo v našem gospodarstvu; da znaša največja brzina letečega goloba 20 m v sekundi ali 72 km na uro; da so v Tjumenu ob reki Parusnaji našli dva popolnoma .dobro ohranjena mamuta; da je v Ljen ngradu umrl ruski gledališki umetn'k Pjevcov, ki je ustvaril -nepozabne ruske like Othella, Tartuffea, Robespierre.i in drugih junakov. Domovinska pravica v Franciji »Eclaireur de Niče« odkriva nov Škandal, k; spravlja levičarske parlamentarce v zalo nepnijente položaj. List pravi, da so radikalni in social stični poslane! iz volilnih razlogov pospeševali naturalizacijo mnogo tisoč tujcev, ki so se zatekli na Francosko zaradi navadnih zločinov in so deloma celo v Franciji odsedali kazni. Policija se ;« naturalizaciji teh tipov upirala, a ni dosegla ničesar. Ta čas je v teku akcija, da se predkaznovanim osebam naturalizacija razveljavi. Revolucijska giljotina Prošlo sredo so v Parizu prodajali na javni dražbi revoluc jsko giljotno in so zanjo iztržili 30.000 frankov. Ta giljotina je odsekala mnogo glav na smrt obsojenih plemenitašev in meščanov. Giljotino je kupil neki kavamar iz Toursa. ki jo bo razstavil v svoji kavarn' gostom na brezplačen ogled Ženska policija v Parizu Pariški mestni svetnik Massard je izročil pariškemu mestnemu svetu spomenico, ki zahteva uvedbo ženske polic:je. Ženske policistke bodo imele omejeno področje in bodo tvorile poseben oddelek. V 97 urah iz Buenos Airesa v Pariz Letalo, ki vozi na progi Buenos Aires — Pariz, je te dni absolviralo svojo vožnjo me,d tema dvema krajema v 97 urah in postavilo s tem nov svetovni rekord. Gramofonski policaj Londonski poštni urad je uvedel novo iznajdbo proti vlomilcem. Aparat deluje naslednje: Ko se vlomilec pojavi, se s posebnega telefona dvigne slušalka sama od sebe, urad je vključen za devet minut, dovolj časa, da se zveže s policijo. V skritem malem zaboju pa je drug telefon, ki sporoča avtomatično naslov stanovanja, ne da bi vlomilec kaj opazil. Isti aparat deluje tudi v primeru izredne vročine, tako da rabi kot požarni signal. V vodi živi, na suhem pa poje V chatamski ladjedelnici so nedavno spustili v vodo angleško podmornico vSnappaac ANEKDOTA Marija Terezija je izjavila: »Bojim ae boga, za njim pa najbolj tistega, ki se prav nič ne boji boga*< Zločin metrese Staviskega Nagovorila je svojega privrženca, da je umoril gato damo zaradi denarja oa nekega Alberta Pfctpfja. hneoj princa Hohenloheja. Ta ljdbavni man je trajal natančno deset let. Potem sa je Petri oženil in je odslovil dotedanjo Ijdbtco. D« pa mu ne bi mogla očitati te-refcljanja, ji je zagotovil mesečno rento 1500 frankov. Lcmoineova se je tedaj vmk-la v Pariz, kjer je še enkrat poskusila wmo-jo srečo. Ustanovila je ▼ Parizu pod krinko Vapo-tiinega salona shajališče za moške in ionske. Toda ustanova ni uspevala in jo je morala likvidirati Na enak način je po-akuSafa svojo srečo tudi v Toulouseo. Ko je Kobra ga je usmrtila V nekem indskem templju so imeli Štiri leta (kobro, ki je bila čisto krotka in ni storila nikomur žalega. Pred kratkim pa je bila iz templja ukradena blagajna. Ker niso mogli izslediti tatu, so osumili tatvine nekega slugo, ki pa je zatrjeval, da je nedolžen. Svečeniki so torej sklenili, na-j 6e resničnost njegove trditve izkaže pri srečanju s strupenico. Izpustili so kačo iz kletke in prisilili slugo, da jo je pobožal. Kobra ga je pri tej pniči pičila in nesrečnik je umrl pol ure po piku v strašnih bolečinah. Kralj poljskih ciganov Varšavski listi pišejo, da so imeli poljski cigani te dni v nekem gozdu blizu Lodža volitev svojega kralja za prihodnjih pet let Izvolili so na sestanku za ciganskega kralja že drugič cigana Kweka, ki kraljuje pod imenom »Mihael II«- Volitve so bile precej burne, še burnejša je bila agitacija pred njimi, kajti za čast ciganskega kralja sta se potegovala tudi dva Kwiekova brata. Mihael IL je napravil načrt, ki predvideva osnutek c:ganske državi v Indiju Nomadskega življenja ciganskega rodu bo s tem konec. Kwiekova brata sta se pa temu načrtu uprla, češ, da ni združljiv s tradic'ja-mi ciganskega rodu. Marija Lemoine Ime Staviskega še vedno ne da Franci}! miru. Pred kratkim je neka Marija Lemoine dala povod za umor gospe Cormonove. Preiskava, ki so jo oblasti uvedle o prilik1 tega zločina, so odkrile neslutene stvar. Marija Lemoine, ki je začela svojo kariero kot plesalka v znanem zabavišču Moulin Rouge, se je pred kaksn mi 15 leti v tem lokalu seznanila z velesleparjem in mu je postala ljub:ca. Tri leta sta imela razmerje in Stavi ski jo je v tem času raz vpil za »demant Montmartrea«. To pa je bilo že pred enajstimi leti. Leta 1923 je prišlo med Lemoineovo m sleparjem do preloma. Plesalka je tedaj odpotovala v Mehiko, kjer je postala priležni- Gospa Cormcnova tudi tam propadla, se je vrnila v Pariz brez centima v žepu. Poiskala je svojega zadnjega prijatelja, ki ji je ostal, nekega Korzičana z imenom Nicolai ter ga nagovorila, naj umori njeno sostanovalko, gospo Cormonovo, o kateri je vedela, da ima denar. Nicolai se je v začetku up:ral njeni zahtevi, končno pa je podlegel skušnjavi m izvršil zločin. I P O R T Zaobljuba športnikov izven Ljubljane Tudi naše podeželje se je poklonilo spotnfain Viteškega kralja Aleksandra L Ueoinitelja — Lepe svečanosti v raznih krajih dravske banovine Ne samo v Ljubljani, temveč v vseh krajih dravske banovine, kjer se goji nogometni šport, so se naši nogometaš1 poklonili spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ter se zaobljubili, da bodo posvetili vse svoje sile izvršitvi zadnje volje našega ljubljenega kralja »Čuvajte Jugoslavijo«. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali v ponedelj-ski štev lki izpustiti poročila o teh lepih svečanostih, ki jih prinašamo danes. V Kamniku Kamnik, 28. oktobra, V Kamniku so danes nogometaši podali slovesno zaobljubo, da bodo zvesto izpolnjevali oporoko velikega vladarja in Čuvali Jugoslavijo. Odborniki SK Kamnika in nogometaši so se zbrali na nogometnem igrišču, kjer jih je zaobljubil predsednik kluba g. Ferdo šmuc. Zaobljubi je prisostvovalo mnogo kamniškega občinstva s predstavniki naše javnosti. Po slovesnem aktu zaobljube se je odigrala nogometna tekma med dvema enajstoricama kamniških nogometašev pod devizo: študentje proti »purgar-jem«. Splošno se je računalo, da bodo zmagali dijaki, vendar pa so se »purgarji« neobičajno dobro držali in so kmalu dosegli premoč s 3:1. Tudi drugi polčas je končal z enakim rezultatom, tako da so v celoti zmagali »purgarji« s 6:2. Publika je z zanimanjem spremljala potek tekme, v prvem polčasu pa je razkritih glav skupno z nogometaši z enominutnim molkom počastila spomin na vladarja. V Domžalah Domžale, 28. oktobra. Odborniki in nogometaši obeh domžalskih klubov SK Domžal jn SK Diska so se ob 14. zbraLi pred okrašenim sipomenikom kralja Aleksandra pod lipo na križišču ba-nov:n.ske in državne ceste, kjer so se poklonili spominu vladarja, nato pa so odkorakali na nogometno igrišče SK Domžale. Spremljala jih je velika množica občinstva. Točno ob 14.30 je predsednik SK Domžale g. inž. Stanko Skok zaobljubil obe nogometni enajstorici. Glasno so nogometaš, ponavljali besede slovesne zaobljube, ki ji je občinstvo prisostvovalo v globokem molku. Nato sta oba lokalna ri-va!a odigrala reprlzo domžalskega »derby-ja«, ki je bil odigran pred 6 tedni. Za današnjo tekmo je vladalo veliko zanimanje, ker je jesensko prvenstveno srečanje med obema kluboma končalo z rezultatom 3:0 v korist Diska. Publike je blo izredno veliko Disk je tudi to pot nastopil s kom-pletoejšlm moštvom kakor domžalska enajstorica, ki je z odhodom nekaterih igračev znatno oslabljena. Prvi polčas je ob izenačeni igri končal neodločeno in brez gola. V drugem polčasu pa se je pričela uveljavljati dobro razpoložena Disko-va napadalna vrsta, kateri se je posrečilo prot koncu igre trikrat spraviti žogo v mrežo in ponoviti rezultat 3:0 iz jesenskega prvenstva. Na obeh straneh je bila odlična obramba, domžalski napad pa je imel precej smole pri streljanju. Igra Je bila vseskozi napeta in zanimiva in je potekala v mejah športne fal/rnesse. Igrači na obeh straneh so se zelo potrudili Diskova zmag je bila zaslužena, vendar pa je rezultat 3:0 nekoliko previsok. Domžalska enajstorica je zaslužila vsaj častni gol. Sodi! je dobro g. Gottwa!d. V Kranju Kranj, 38. oktobra. _ Kranjski športniki, ki se zbirajo v SK Korotanu. so imeli spominsko proslavo in zaobljubo v nedeljo popoldne. Ob 14.30 se je zbralo na letnem telovadišču Sokola okoli 80 športnikov. Na prostor so prikorakali člani obeh moštev, za nj:mi pa še člani drugih sekcij Korotana. Zbrane športnike je nagovoril predsednik Korotana g. Joško Horvat z lepim spominskim govorom Zaobljubil je športnike podsavezni odbornik g. Kern. Nato se je vršila nogometna tekma med prvim moštvom, ki igra prvenstvene tekme za klub. in druga ganrtura, v kateri je nekaj prav odličnih igralcev, ki pa še ne smejo nastop;ti v prvenstvenih tekmah. Tekma se je končala z neodločenim rezultatom 3 : 3 (0 : 1). Bila je ves čas zelo živahna. Zaobljube športnikov se je udeležilo tudi reč zastopnikov uradov in oblasti Prihodnjo nedeljo se bo vršila prvenstvena tekma med Korotanom in jesen;ško Enakostjo, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje. Ako bo zmagal Korotan, mu je pri jesenskem delu prvenstva skoraj že zagotovljeno prvo mesto V Litiji L>tija, 28. oktobra. Pozivu svojih predpostavljenih, naj se današnjo nedeljo poklonijo naši športniki spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, so se L:tijani in nogometno moštvo iz Zaloga prav lepo odzvali. Poleg žalne proslave je bila prvotno določena nogometna tekma dveh moštev SK Lit je. V zadnjem trenutku pa se je sklenil dogovor s SK Zalogom, ki je dospel tekmovat v Litijo s popoldanskim vlakom. Vsa prireditev se je izvršila na igrišču v Švarcevi hosti. Pod zelen:mi oboki Švarce-ve hoste so priredili spom nski oder. ki je bil ves preprežen z državnimi trobojkami. Na visokem podstavku je počival kip blagopokojnega kralja, ki je bil obdan od lončnic na črnih podstavkih. Aranžma pročelja je b;l zelo posrečeno prirejen Ob krasnem solnčnem popoldnevu se je zgrnila na igrišče vsa naša narodna javnost, zastopane so ble oficijelno turi domala vse naše kulturne, prosvetne in humane organizacije, navzoči pa so bili tudi predstavniki uradov z zastopnikom sreskega načelstva g. sreskim podnačelnikom dr V;dmflrjem in članom občinske uprave g Luko Bizjakom Iz klubove garderobe so prikorakali n« igršče vsi član? m naraSčaj SK Litije pod vodstvom predsednika g Draga Jordana, ter gostje, člani SK Zaloge. Najprej je pozdravil športnike sreski podnačelnik g. dr. Vidmar, ki jih je opom- nit naj vedno slede oporok4 vzvdšenega kralja »Čuvajmo Jugoslavijo!« Žalni govor je spregovoril učitelj g. Jože Župančič ter je obsodil podli zločin v Marseilleu, ki je odel vso Jugoslavijo v tu-go. Prikazal je kralja Aleksandra kot prijatelja telovadnih in športnih organizacij. Saj je postavil na čelo SKJ svojega prvorojenca, često pa je prevzel nad sportn;mi klubi in njih prired tvami protektorate in je poklanjal za zmagovalce prekrasne pokale. Ob tem trenutku, kakor v Litiji, tugu-jejo vsi športni klubi sirom naše domovine. Vsa množica in športniki so se zatem poklonil5 spominu velikega kralja, ki sniva sredi svojih slavnih prednikov, ter so vzkliknili: »Slava mu!« Zatem ie prikazal govornik *e naSega mladega kralja, ki raste pod skrbnim nadzorstvom svo'rih vzgojiteljev in učiteljev v zdravega športnika in prijatelja narave. Gromko je odjeknil ves zbor s trikratnim »Zdravo!« našemu ljubljenemu kralju Petru II. Tajnik-SK Litije g. Edo Glavič je izvršil z vsemi domačimi in zaloškimi športniki svečano zaobljubo, ki jo je publika poslušala odkritih glav. Lepo, pijetetno proslavo je zaključ'T predsednik g. Jordan. Zatem se je pričela nogometna tekma. BiLa je ena najbolj napetih v vsej letošnj' sezoni. Odlikovala se je tudi po prijateljskem tempu. Poškodba igralca g. Gorenca je bila le po naključju. Po 9. minuti je odredil sodnik g. Bezenšek enominutni molk. Nato pa se je nadaljevala napeta igra, ki se ie končala v prvem polčasu z zmago litijske enajstorce 3 : 2. V dragem polčasu so Litijani popustili, Zaloščani p« so strnili svoje sile Končni rezultat je bil 6 : 3 v korist gostov. S to tekmo se je poslovil od litijskih nogometnikov požrtvovalni ?n d'scipinirani član g. Marjan Mi-helčič. ki se preseli v Ljubljano in jc dobil v slovo od predsednika g. Jordana krasen šopek cvetja. V Mariboru Maribor, 28. oktobra. Po nalogu JNS so se tudi mariborski športniki danes popoldne poklonili sporni, nu Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Ob 14.30 so se zbrali na igrišču L SSK Maribora na Ljudskem vrtu vsi no. gometaši vseh mariborskih klubov, a žalni svečanosti je prisostvovalo tudi mnogo športnega občinstva. Nogometaši ao se zbrali pred tribuno zbrani po klubih, Maribor in železničar sta pa postavila prvo moštvo v dresih. Zbrane športnike in ob. čiastvo je nagovoril podpredsednik mariborskega okrožnega odlbora LNP ravnatelj OSIak, ki se je v lepih patriotičnih besedah spominjal najvišjega zaščitnika blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedimu tellja. Apeliral je na športnike, naj bodo oni prvi med prvimi, ki bodo povsod in vedno znali čuvati oporoko velikega pokojnega kraffja. Športniki in Občinstvo so nato vzidikniH v spomin kralja Aleksandra trikratni »Slava«! Nato je g. Ošlak čitaB obljubo nogometašev. ki so jo vsi glasno ponavfljati za njim. Bil je nadvse ganljiv prizor, ko so naši športniki Obljubili, da bodo ftuvaB JugosJavijo pod vodstvom novega vladarja kralja Petra n. Takoj po zaprisegi pa sta nastopili a k prijateljski tekmi Železničar: ISSK Maribor 4:3 (0:2) Izkupiček te tekme gre ▼ fond kralja Aleksandra I. v Beogradu. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: železničar: Svajghofer — FrangeS IL, Anfco4ičič—Jenko, Frangeš L, škof—Konjak, Habdht. Pavlin, Eferl, Lešnik. Maribor: Bišof—Najžar, Kureot—Oc*-la, Gomol L, Gomol n.—Privršek, Kirbiš, Dušan, Miloš, Drago. Rezultat precej odgovarja poteku igre, lahko pa bi bil tudi obraten. V prvem poi-času je bil Maribor znatno v premoči, njegov napad pa zaradi neodločnosti in tudi precejšnje smole pred vrati ni znal izrabiti številnih šans. Tudi obramba je bila ▼ tem delu igre na mestu, enako uspešno je igrala krilska vrsta. Prevelika borba v prvem polčasu pa se je maščevala proti koncu tekme, ko so igračem pričele pojemati moči. V tem delu je tudi nasprotnik zabil vse goJe. Sicer je pa Maribor na najboljši poti do dobre forme, kar se je dobro pokazalo v današnji tekmi. Pri železničarjih je bilo baš narobe: V prvem polčasu moštva m bilo spoznati, ko pa je nasprotnik omagal, so vzeli vajeti v svoje roke in tekmo srečno odCočali zase. Proti vzdržljivejšemu nasprotniku bi jim pa predla slaba. V 9. min, je sodnik prekinil tekmo in so se športniki v eno minutnem molku poklonili ULsgppokojne-mu Kralju. Razliko je otvoril za Maribor že t 4. min. Miloš, isti 'igrač je v 33. min. povišal na 2:0. V drugem polčasu so Železničarji po Konjaku znižali na 2:1, izenačil je pa Paulin v 15. mim Maribor je prišel ponovno v vodstvo v 20. min., ko je Gomol zabSl lljnetrovko. Po krivdi vratarja Pišofa so žeflezničarji izenačili, toda v 30. min. je Pavlin z lepim strelom postavil končni reeultat. Kot vestni kronisti moramo zaibeležiti tudi neljub incident. Ko sodnik ni hotefl priznati iz off sida doseženega gola Železničarjev, je pritekel neki funkcionar na igrišče in se dejansko lotil sodnika. Intervenirati je morala policija, želeli bi. da se kaj takega v bodoče ne pripeti, zla^i ne pri takih tekmah! Sodil je g. Vesnaver objektivno z malimi pogreškami. Publike okrog 500. Jugoslovenska akademska smučarska organizacija Aleksandrove tmiverze v Ljubljani obvešča akademike m vso športno javnost, da se ustanovitev novega akademskega športnega kluba na Aleksandrovi univerzi ni izvršila z vednostjo in po dogovoru r odborom JASO JASO je v treh letih svojega obstoja usipešno širila smučarski šport med akadem k' S svojim? športnimi prireditvami v Ljubljani in Planici je opozorila nase vso širšo športno javnost Z dvakratno udeležbo na svetovnem smučarskem prvenstvu v Svir-' je dokazala pred svetom napredek smučanja pri nas. Kot prva športna o*ganizacna na naši uni-verzT ;n na jugoslovenskih umverzah sploh, bo JASO tudi odslej samostojno izvajala svoj program, ki se je od zadnjega občne- ga abom iazfirfl t (oliko, da namera f poleg smučanja gojiti tudi osta>e športne panoge, predvsem lahko atletiko, plavanje in veslanje. Opozarjamo športno javnost že sedaj na akademsko svetovno smuča!sko prvenstvo v St Moritzu od 4. do 8 februar-ja, katerega se namerava udeležiti naša organizacija, opozarjamo pa obenem na vsakoletne tekme za prvenstvo univerze v smučanju. Slalom klub 34. Teh. odsek. Gimnastika za sen;orje, jun?orje in mladino se vriši vsak torek in četrtek od 19. dalje. Gimnastika v četrtek na praznik odpade, pač pa bo v petek ob 18. sestanek v klubovem loka lu. Damski odsek: V sredo ob 19. gimnastika za dame v telovadnici Teh. srednje šole, vhod preko dvorišča z desne strani. V petek sestanek, združen s kratkim predavanjem ob 19.30 v klubovem lokalu. ASK Primorje. (Predsedstvo.) Pozva se celokupno Članstvo, da se danes udelež; pogreba blagopokojnega klubovega člana in podpornika, mag. pharm. g. Jakše Borči-ča. Pogreb se vrši rz Beethovnove ulice št 2 ob 14.30. Istočasno se poziva celokupno članstvo nogometne sekcije m sekcijski odbor, da se udeleži pogreba tragično preminule hčerkice našega odličnega člana g. Slamiča Hermana. Pogreb se vrši danes ob 15. ® boln;ške mrtvašnice na Zaloški ce-sti. Kolesarska sekcija ZSK Hermes sporoča vsem obveščenim dirkačem-kolesar-jem, da se prvotno zamišljene kolesarske dirke, ki bi se imele vršiti skupno z moto-ciklističnirmi dne 14. oktobra, dne 4. novembra ne bodo vršile. To pa zaradi poznega termina in p« zaradi slabega stanja proge, ki izvajanju kolesarskih točk nikakor ne ustreza. Vršile se bodo torej le motocikli-stične dirke, na kar se opozarjajo posebno zunanji dirkači. ŽSK Hermes. Sej« načelstva nogometne sekcije točno ob 19J0 v lokalu na gL kolodvoru. Ob 20. istotam seja prireditvenega in centralnega odbora. Prosijo se vsi člani pr'redi tven ega in centr. odbora, da se seje sigurno udeleže. SSK Hermes. (Motosekcija.) Seja sek-oijskega odbora dane« ob 18JO ▼ pisarni načelnika. . „ ,. SK Reka. Danes ob članski sestanek, ob 20. seja upravnega odbora v kon-zumu.___ Utegnilo bi Vas zanimati Da bo v sredo 31. novembra dramska premiera A. Strindbergove igre »Velika noč« v režiji Cirila Debevca. Da pripravlja Bratko Kreft ▼ proslavo 70 letnice Branislava Nušiča njegovo igro »Žalujoči ostali«. Da pride v najkrajšem času kot gost-re-i'ser v dramo dr. Branko Gavella, ki bo osvežil režijo Krležine drame »Gospoda Glembajevi«. Igra se bo ponovila parkrat izven abonmaja- N« novo bo naštudiral Linhartovo igro »Matiček se ženi«, b spada v ciklus »Revija slovenske dramatike od prvih početkov do danes«. Da obišče v bodočih nedeljskih popoldnevi »Šnegulčica« mladino na odra naše drame v okviru otroške predstave. Da se bodo naštudiral e za božični repertoar tri veseloigre, in sicer: »Dedek«, »Vaška Venera« in »Vražja vdova«. Ker se bodo študirale vse tri igre vzporedno bo razdeljen dramski ansambl t tn skupine. Te predstave ne pridejo v redni repertoar namenjen abonentom, temveč ss bodo igrale samo izven abonmaja. Da n; več daleč premiera že naštudirane Raortove satire »Waterloo« ▼ rezu Brat-ka Krefta. Repertoar DKAMA. Začetek ob 20. Torek, 90.: Zapite. Sreda. 31.: Velika no?. Premiera. Sreda-Četrtek. 1. novembra: Mlinar in njegova hči. Izven. OPERA. Začetek ob 20 Torek, 30.: Zaprto. Sreda. 31-: Hovanšcina. Četrtek. Četrtek, 1. novembra: Hoffmannove pripovedke Izven. Petek, 2.: Rieoletto. Dijaška predstava po znatno znižanih eenah od 5 do 15 Din. V »rede 31. t m. je premiera Strindbergove igre »Velika noč«. To delo spa-da med drame kasnejšega Strindtaerga Svetovna kritika prišteva to delo med njegova najenotnejša, najzrelejša ter vsebinsko ln tehnično najčistejša. Strindberg jo nazivlje pasijonsko igro. ker slika križev pot človeka (Strindberga samega) skozi vse majhne vsakdanjosti človeškega življenja. Snov drame je čiščenje človeka napuha in ošabnosti po vseobsegajoči ljubezni. Strindberg je propovednik nauka, da se na svetu vse spo vrača, ne samo vse hudo, temveč tudi vse dobro. Dramo reži«* g. CL ril Debevec. Na praznik 1. novembra ponovi drama Raupacbovo 'gro »Mlinar in njegova hči«. Ta ljudska Igra odgovarja s svojo vsebino in nastrojem prazniku Vseh svetih in spada med tradicijonalne igre ob tem času. Delo režim g. Skrbinšek. Prvič v letošnji sezoni se poje drevi Janačkova opera »Jenufa«, ki je imela lansko leto velik uspeh. Delo je vsled visokih umetniških kvalitet lin prvovrstne izvedbe epohalne važnosti na stopnji razvoja naše opere in se zato uvrsti letos ponovno v repertoar. Dirigent: rav. natelj Polič. Režiser: Ciril Debevec. Scenograf: V. Uljaniščev Naslovno partijo poje ga. Zlata Gjungjenac, cerkovnico ga. Thlerryjeva, staro Burjevo ga Golobova, Karol ko ga Poličeva, Rihterko ga. Koge-jeva. Moške partije pojejo gg. Marčec- Stera, GcstJč - Laea, Zupan . RJhterja te Marjan Rus - hlapca. Slavni francoski tenorist Anrtr© Burdino gostuje v ljubljanski operi v soboto 10. novembra v operi »Manon« in v četrtek 15. novembra v operi »Carmen«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Torek, 30.: Hlapci. A. Sreda. 31.: Idealen soprog. D Četrtek. 1. novembra: Hamlet. ★ Debut Milene Godinove. Pri prvi ponovitvi igre >Idealen soprog« nastopi v 'alogi Mabel Chiltern gdč. Milena Godinova. ki po skušnjah sodeč, obeta prav uspešen debut. Predstava bo za red D. Abonentie naj blagovolijo čim prej dvigniti 6voje izkaznice- »Hlapci« pri znižanih cenah. V torek. 30. t m. uprizore Cankarjevo efektno dramo »Hlapci« za red A. in po znižanih cenah. Naslednja dramska norost in četrta leto-š-nja premiera bo v kratkem. V režiji novega režiserja Milana Košiča uprizore dramo nemškega pisatelia dr. Maksa Alsbe^ea »Konflikt«. To delo ie odrsko izredno učinkovito, psihološko fino zgrajeno in obravnava vprašanie ljubezni in vesti, vprašanje, do katere meje sme mati v svoji ljubezni do sina in kam mora odvetnik v obrambi človeka in njegove sproščene vesti. Radio Torek. 30. oktobra. LJUBLJANA 10: Prenos apela lz Oplen-ea. — 11: Šolska ura: Jadranski dan (Pir-nat). — 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas. _ 18: Otroška ura (Zdravko Ocvirk). — 18.20: Država kot najvišja organizacija (N. O ). — 18.40: Radio - orkester. — 19.20: Nacionalna ura: Ciril Metodova družba. — 19.50: Jedilni list. program za sredo. — 20: Fr. Ks. Meško: »Pri Hrastovih« — drama- — 21.30: Cas, poročila, radio - orkeeter. Sreda, 31. oktobra. LJUBLJANA 12.30: Resna glasba, — 12.50: Poročila. — 13: Cas. — 18: Gospodinjska ura: Testo (Albma Traven). _ 18 20: Radio - orkester. — 19: Nacionalna ura: Naš turizem in tujci. — 19.25: Edvard Beneš (Ruda Jurčec). — 19.50: Jedilni list, program za četrtek. — 20: Prenos komemora- Pazite na svoje zdravje in obutev! Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiti jo je v vseh specialnih trgovinah ali pri glavnem založniku: »LEKARNA MR. M. LEUSTEK, Ljubljana, Resljeva cesta št. 1. DAMSKE PLAŠČE kupite najceneje pri F. I. GORIČAR, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 29. Na zalogi velika izbira športnih zimskih, od Din 220.— naprej; črni 'n v raznih temnih modnih barvah od Din 400.— naprej; dekliški v vseh velikostih od Din 180.— naprej; otroški od 2 let vse velikosti od Din 110.— naprej. Na zalogi tudi vsa ostala damska in otroška konfekcija lastnega izdelka. — Vljudno Vas vabimo, da si ogledate konfekcijo pri nas, predno kupite drugje, ker boste najboljše postreženl. 8802 rijske proslave Jadranske straže i« Delavske zbornice. — 21: Vojaška godba. — 22: Cas, poročila, radio - orkester. PRAGA 1910: Jugoslovanske pesmi — 19.45: Orkestralen koncert — 21.20: Violinski koncert. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.10: Prenos iz Prage. — 20.40: Gledališki večer. — 21.35: Klavirski koncert — VARŠAVA 19.30: Lahka glasba. — 21: Chopinov koncert. — 21 40: Poljske pesmi. — 22: Lahka glasba. — DUNAJ 12: Orkeeter. — 16.05: OtroSki koncert. _ 17-10: Moderna glasba. — 19.10: Godalni kvartet. — 21: Nordijska poezija. — 22-10: Plošče. — 2?.50. Pesmi. — 23 45: Lahka glasba _ BERLIN 20.35: 0 svetovni vojni- — 21: Orkestralen koncert. — KONIGSBERG 20.35: Program kakor v Berlinu. — STUTT-GART 20-35: Prenos iz Berlina. — 21: Mešan program. — 22.30: Ljubavne pesmi. — 22.45: Orkester. Razglas o licitaciji Uprava banovinskega zdravilišča Dobrna razpisuje za oddajo gradbenih del I. etape pri razširjalnih gradnjah v zdravilišču I. Javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9» novembra 1934« ob 11. uri dopoldne v pisarni zdraviliške uprave. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobijo med uradnimi urami v L nadstropju Beograjskega doma v Dobrni in v sobi štev. 33 (III. nadstr.) tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za težaška in zidarska, betonska in železobetonska ter kanalizacijska dela...... 9 s , , Din 515.101.69 rt 83.664.— 108.964.— 42.621.50 46.474.— 2. za tesarska dela . , . . . , 3. za kleparska dela , . , . , 4. za parketarska dela . , , 5. za pečarska dela .,..., Kavcija znaša za vse vrste del Din 80.000.—, za prvo skupino del Din 52.000.—, za drugo Din 9.000.—, za tretjo Din 11.000.—^ za četrto Din 5.000.— in za peto Din 5.000.—. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na raz-glasni deski tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani m uprave zdravilišča v Dobrni. Uprava banovinskega zdravilišča Dobrne. 8877 f Savez apotekarskih saradnika v kraljevini Jugoslaviji, sekcija Ljubljana javlja žalostno vest da je njen zaslužni in agilni član, bivši dolgoletni tajnik in podpredsednik, gospod Nr. Ph. Jakša Borčič danes po dolgi mučni bolezni umrl. Ohranili ga bomo v trajnem in častnem spominu. Odbor. šolo ljubezni, sreče tn obojestranskega ° zadovoljstva Imenujejo NOVI KATALOG ŠTEVILKA 3 ki vsebuje: Pripomočke za polno življenje v zaKonu (za moške ln žene). Pariške gumaste novosti za intimno zakonsko življenje, diskretne potrebščine za moderno damo m gospoda, zaščitna sredstva za gospe in gospode, interesantne pariške specialitete. pariške fotografije ln drage razne predmete, ki so za vsak zakonski par nujno potrebni! Ta nad vse zanimivi katalog s številnimi slikami razpo šiljamo diskretno v zaprti Kuverti brez vsakega naslova tvrdke za 10.— Din (Denar ali poštne znamke) Prospekt »SALUS STAN DARD« (patentirano mehanično sredstvo, izumljeno po zdravniku (d pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno) razpošiljamo diskretno za 10 Din (poštne znamke ali denar) v dobro zaprti kuverti brez vsakega naslova. Zastopstvo »Saltu«, Zagreb 6, Jo., Samostanska ulica št. 11. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša najboljša žena. mama, hčerka, sestra in svakinja, gospa FRANČIŠKA HOČEVAR nenadoma preminula, previdena s tolažUi sv. vere, dne 28. oktobra ob 17. uri. Pogreb se bo vršil dne 31. oktobra 1934. ob 10. dopoldne iz hiše žalosti, Mala Slevlca, na pokopališče Velike Lašče. Mala Sleviea, dne 29. oktobra 1934. 8873 Žalujoče rodbine: Hočevar, Lesar, Babnik in Kozina. Marcelle Ttnayret 42 Upornica Roman Jozana se je rahlo zganila... Noel je z fzpremenjenim glasom nadaljeval: »Oh, saj nisem mislil.. .< Ni se upal dokončati stavka in porpolnoma izraziti svoje misli... >Da,< je rekla Jozana, >po tem takem vas je mamila samo težavnost .. .< >Ne samo ta... Ali me boste grajali zaradi tega, ker mi je Montblanc ljubši od Montmartra? Isto nagnjenje imam tudi v čuv-stvenem življenju... Ljubim zaprte duše, ki se odpirajo počasi in samo zame... Najlepše so tiste, ki so najmanj dostopne.< >A zakaj se prav za prav odpravljate na Japonsko?« Presenečen jo je pogledal: >Mar veste?« >Da... Japonska je pač nekaj zelo vsakdanjega' Železnice in rumeni gospodje v cilindrih: tam ne boste srečali nobenega tigra in nikoli ne boste v nevarnosti, da bi vas nabili na kol.« Šalila se je, čeprav ji ni bilo veselo pri duši. Niti za trenutek ni odvrnila oči od »Weeklyja«, ki je ležal razgrnjen pred njo. >Odkod pa veste?« >Foucart mi je povedal... Ali kmalu odpotnjete?« >Takrat bo najinega prijateljstva konec,« je mislila sama pri sebi. »Spet bom sama, kakor sem bila. Kmailu me bo pozabil...« Obžalovala je, da je bila spoznala Noela ter mu dala nekoliko svojega mišljenja in svojega srca; in ker je moral prej ali slej vendarle oditi, je kar želela, da bi odšel prej ko mogoče. »Kmalu?... Ne prej kakor prihodnje leto... Morda pa še pozneje ... nemara da nikoli... Toliko namenov imam... In moja knjiga o .Agrarnem vprašanju v Italiji'... Pa moj članek za Neodvisni obzornik'... In kaj še vse lahko pride!« Jozana se ni ganila, toda opazil je, da je zadovoljna, in še odločneje zatrdil: »Na Japonsko!... Kaj naj delam na Japonskem!« »Spleen si lahko preganjate ...« »Pa imam boljše sredstvo... Kadar mi je težko in tesno in se čutim potrtega, mislim na vas, ki ste tako hrabri in pogumni. In si rečem: če ne boš delal, je danes ne smeš obiskati... in go-drnjaje sedem k delu... Vi ste moje plačilo.« In z ganjenim, skoraj nežnim glasom je dodal: »Terjajte kaj od mene! Dajte mi težko, zelo težko nalogo!« Ko je to rekel, je videl, kako je Jozana zardela; rožnat val se ji je razlil po nežnem, sklonjenem obrazu ter ji pobarval lice, veka in čelo prav do črnih las. Ta mila rdečica je pričala o njeni notranji ganjenosti... Ali je bila užaljena, ali zmedena, ali zadovoljna? Malce podsmehljivo je dejala: »Prav! Sedite semkajle na ožjo stran mize in mi prevedite tale odlomek iz ,Weeklyja\ Zaklepetala sva se, pa se mi mudi.. .< »O, saj znam precej dobro angleško... vaš odlomek tudi ni težak ...« »Tiho... Delajte...« »Ali ste hudobni,« je zagodrnjal. »Norčujete se iz mene.« Ubogal je pa vendarle. V predsobju je bil hrup, kakor zmerom; koraki in glasovi, kli- canje, odgovarjanje in zvonjenje telefona, ki je razburjalo živce. Jozanina delovna soba je bila videti toplejša in prijetnejša kakor po navadi, in bela luč opalastega cveta je sijala nekam mehkeje. In Noel je rekel: »Tu je pa res domače!« »Domače, da,« je ponovila Jozana. Nasmehnila sta se drug drugemu. Vsakdanje delo prevajanja ju je bilo zbližalo, in zdelo se jima je, kakor da bi jima bilo nujno prijateljstvo zdajci jasneje prišlo v zavest in jima postalo dragocenejše ... Vrata so se odprla, vstopila je gospodična Bonova in zajeclja-la nekaj o ,Ženski ligi' in o poročilu z zadnje seje. »Da, da, zanesite se name,« je rekla Jozana. Z nekoliko osuplim obrazom je gospodična Bonova odšla... In v tem, ko je Jozana pojasnjevala Noelu, da je za to četrtletje za-pisnikarica ,Ženske lige', so se vrata vnovič odprla. Svila je zašumela, in bela, plava, svetlikajoča se prikazen je stopila na prag: Floryjevka. »Jozana, dušica!« Poročevalka za soareje je kar okamenela. Z umetno plavino svojih las in v blešči«. _sti tenčici svoje obleke je bila podobna revijski igralki, ki si je podaljšala krrlo, klobuk pa pozabila doma. »Tako, tako! Delysle... Kar sedita, otroka... Od sile ljubka sta videti.« »Naprosila sem gospoda Delysla, naj mi prevede to stran iz ,"Weeklyja'.« »In jaz sem zelo ponosen na to, da smem sodelovati pri ,Ženskem svetu'.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 2.— da v na za vsaa oglas is enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo olužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12*—. Dopisi ln tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Dtn 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilagaite znamk! Le. ce zantevate oa Offlasnesa^oddetka .Jutra« JJj,, „ črnkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tisoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. GOSTILNIČARJI? Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET-VINO Črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. |3eeeda 1 Din davek 2 Din i;a šifro ali dajanje na ulova 5 Din. Najmanl« znesek 17 Din Potnikom (cam) M obiskujejo p r i t 11 n e »trareke, ee nudi dober in i»raii«n zaeimžefc. Pojasnila t Ljubljani, Dalmatinova nlvct 5, pritličje, desno. 31871-5 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na Blova Din. Najmanj^) znesek 11 Din Davčne napovedi pritožbe, ureditev poslovnih knjig izvršujem točno in teetno. Dopsnica zado-staje, da pridem no dom. Pompe Rudolf, Bežigrad it. WH. 31Š50-3 £ eseda i Oin davek 2 Din za šllro ali dajanje na Blova S Din. Najmaniš; znesek n Din. Dijak! 13 Dtn Enseignement particufier de fran$als et d' alle-mand. Lecture, gram-maire, conversatlon etc. Wolfova ul. 10,/2:ene escalier, au second. 31714-4 Službodobi seseda I Din davek 2 Din ea Slfro ali dajanje na »lova 6 Din. Najmanjš; snesek 17 Din Iščemo zbiralce naroči!! Tadi taie. ti že prodajo-trgovcem i® pekom mo ko. Ponudbe nasloviti aa: Separator, Ljubljena- poštni pre78-43 Pernice (trohne) popolnoma ffl-crve, ra finega puha po 3G0 Dim in pletilni stroj 5te Ju kuhe in Sirvacia., gre takoj k majbmi dnuiiini Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra.« pod Šifro »Pridna«. 31877-2 Mesto gospodinje i&Sem pri samostojnem gospodu, everat. vdorcu — najraje kje aa deželi. Vajena eem vseh hišnih ded. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Čedno to zmožno dekle«. 314-46^2 Slaščičarski pomočnik 28 etar, samski te za- nesljnv, išče elnžbo. Dopise prosi na podruž. »Jutra« v Maribora pod »Slaščičar« 31898-2 beseda 1 Din davek 2 Din ta Slfro ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Motorno kolo Ariel, 550 oran., e eocitos sedežem prodam oa 4500 Dim. Na ogled pri Jugo-avto, delavnica. 318T4MO Tovorni avto dobro ohranjen, nosiilrwwt 3—4 tone, v zajamčeno dobrem stenju kupim. Po-nudlbe z opisom in naved-bo znamke ter ceno na oglasrai oddelek »Jutra« pod »Avto«. 31 #78-10 Vrednote Beseda 1 Din davek 3 Din za Slfro ali dajanje oa «bama. — »nkod« d. d. Ljubljana. Tyrše>v» t. 31. 315M-19 Dvosoben lokal v Tavčarjevi ulici šte poeebntoj vbodom, oddam na Sv. Petra cesti 33 31887-23 19. VIII. 34 Hvala! Breiz Tebe ni sreče. Keda-j bo konec mojega gorja? 31S53-34 Umrla Je naša srčno ljubljena žena, oziroma hči, sestra, itd., gospa ZDENKA LETNIK roj Zoričlč žena kontrolorja mer po dolgem trpljenju, stara komaj 29 let. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil danes, v torek 30. t. m., ob 16. uri na farno pokopališče v Trbovljah. Trbovlje, Ljubljana, Zemun, dne 29. oktobra 1934. 2aInjo6e rodbine Letnik, Zoricič. Glasbila seseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na 'lova 5 Din. Nalman.S zneisek 17 Din Kratek klavir 5m, za 2800 Dim — to 2 starinska angelna proda Zima, Wolfova ca št. 10TL 31883-26 iieseda I Dtn daves 2 Dli za šifre ali dajanje na slova S Din. Najmanjš3 znesek 11 Din Telefon 2059 - . Premog mT Rarbopaketf jft drva in koks -nyai, An gora, Pirot L t. d. najceneje pri „ČILIM" pasaža nebotičnika za uspehom žanje. kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jntrovega« Tjq?f»«jui>ra<. oiov<-iv ' WTiM..i 1 'ItlEULLzMnilfiMalJllnlCMM ■HOMBMBnHHBRHMHBIHiHHHBiHBHHHHHHHHBflia^ Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja sa konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi y Ljubljani