LETO XXIII. — Številka 24 Ustanovi lei ji: obe konference SZDL 'Menice, Kranj. Radovljica, Sk. Loka Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk KlVaj. — Glavni urednik Igor Janhar *» Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko KRANJ, sobota, 28. TTT. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 194/ kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od i. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah ZIMA SE JE POSLOVILA IN ZAPUSTILA NAŠIM CESTARJEM RAZRITE CESTE IN VELIKO DELA. — Foto: F. Perdan Državno prvenstvo v alpskih disciplinah Dež, snežni metež in megla Zelenica, 27. marca — S sla-*°moin sc je včeraj na Zeleni-jl začelo l-iošnjc jubilejno državno prvenstvo v alpskih disciplinah za člane in c'anice. Nastopa 96 tekmovalcev iz dvanajstih Jugoslovanih klubov. Vrstni red: članice — 1. Pirnat (Branik), 2.- Cizej (Branik), 3. Nišavić (Beograd), 4. Magušar (Enotnost), 5. M. Bem (Radovljica) Člani — 1. Kavčič (Enotnost), 2. Jaunik (Branik), 3. M. Klinar, 4. Jakopič, 5. Pesjak (vsi Jesenice)! Tudi danes organizatorjem vreme ni bilo naklonjeno, saj so spričo slabih vrememsikih razmer morali namesto smuka na hitro pripraviti vetesla-lomsko progo. Neuradni vrstni red: članice — 1. Vida Tevž (Fužinar), 2. Mojca Magušar (Enotnost), 3. Milena Pirnat (Branik), člani — Mirko Klinar (Jesenice, 2. Marko Kavčič (Enotnost), 3. Blaž Jakopič (Jesenice). Ce se bodo vremenske razmere izboljšale, bo jutri dopoldan na sporedu Se zadnja disciplina letošnjega državnega prvenstva — smuk. Gorenjska perspektiva Zamisel, da Gorenjska, kot geografsko zaokrožena celota, potrebuje organ, ki bi na gospodarskem in družbenem področju ocenjeval in usmerjal nadaljnji razvoj, je mnogo starejša od razprav, ki so se novembra lani začele na pobudo Medobčinskega sveta ZK. 2e kmalu po ukinitvi okrajev so se ob različnih prilikah porajale takšne pobude. Kot nadomestilo za nekatere praznine, ki so nastale po ukinitvi, so bile potem kmalu ustanovljene nekatere samoupravne skupnosti (socialno zavarovanje, skupščina za zaposlovanje, zbor banke itd.). Gorenjske občine so sprejele vrsto skupnih dogovorov (upravnih družbenih in drugih). Za skladen in celovit razvoj pa je seveda vse to premalo. Komuna kot osnovna samoupravna skupnost pri svojih željah, potrebah in odločitvah namreč ne more in ne sme neprizadeto mimo odločitev in ciljev sosednjih občin. Za enakomeren gospodarski in družbeni razvoj širšega področja je potreben usklajen program. In Gorenjska je takšna gospodarska in družbena-celota, kjer- bo ob skorajšnjih razpravah o prihodnjem 20 letnem razvoju potrebno usklajevanje in skupno dogovarjanje o perspektivah. Po torkovi ustanovitvi Sveta gorenjskih občin je bila tako postavljena osnova za jasnejšo perspektivo. Za mnoga pomembna razvojna vprašanja so sc odprla vrata: gospodarstvo, turizem, kuli ura itd. Seveda pa bi bilo zelo narobe, če bi bili po ustanovitvi tega organa prepri- čani, da Je sedaj vse storjeno. Za zdaj je namreč to posvetovalni oziroma usklajevalni organ, ki si bo ob upoštevanju nadaljnje krepitve komunalnega oziroma samoupravnega sistema moral izoblikovati takšno pot, da pri delu ne bo zadeval na že preživete družbene oblike. Čeprav že sestav organa kaže, da le-1 a nima nič skupnega z nekdanjim okrajem, velja še enkrat zapisati, da je za prihodnje njegova sedanja vloga najboljša osnova za širše družbeno dogovarjanje o vseh področnih vprašanjih. In še nekaj kaže na ugodnejšo gorenjsko perspektivo: Svet gorenjskih občin ni zaprt organ; že na torkovi ustanovitvi so poudarili, da so vrata odprta tudi predstavnikom kamniške In domžalske občine A. 2alar • r\iovo ima TRŽIŠČU ZMRZNJENA Z E«L E N JAVA hŠIVII-A Pred 29 leti se je sprožil plaz.. Včeraj je minilo 29 let, odkar so režimu nasprotujoči oficirji v Beogradu izvedli državni' udar, vrgli takratno vlado, razglasili mladega kralja Petra II. za polnoletnega in sestavili vlado »narodne sloge«, katere predsednik je postal general Dužan Simo-vič. Nekaj dni trajajoče demonstracije ljudi, ogorčenih spričo pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu — sporazum sta dva dni poprej podpisala predsednik vlade Dragiša Cvetko vič in zunanji minister Cincar Marković — so dosegle vrhunec. Množica komunistični partiji naklonjenih proletarcev in studentov se je razlila po ulicah glavnega mesta, vzklikala gesla »Bolje rat nego pakt!«, »Bolje grob nego robi« in zahtevala, naj armada poskrbi za obrambo države. Demonstracije so bile tudi v drugih krajih države. Razjarjeni Hitler je ustavil priprave na spopad s Sovjetsko zvezo in ukazal udariti po »izdajalskem« Balkanu. Teden dni kasneje, 7. aprila zjutraj, so — brez poprejšnje vojne napovedi — nemška letala napadla Beograd. Istočasno sta 2. in 12. armada VVerma-chta vdrli čez mejo ter preplaviti deželo. Pri tem so jima pomagale italijanske in madžarske divizije. Začelo se je štiriletno klanje, iz katerega pa so jugoslovanski narodi izšli kot zmagovalci. Posvet predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov Odhod mladincev v JLA V petek dopoldne je večja skupina mladincev iz radovljiške občine odšla na odslu-lenje vojaškega roka. Pred odhodom so se zbrali v sejni dvorani skupščine občine Radovljica, kjer so jih pozdravili in se obenem poslovili od njih načelnik oddelka za narodno obrambo tov. Vobič, predsednik občinske konference SZDL tov. Rolc in pred- sednik občinske konference zveze mladine tov. Kapus. V priložnostnem nagovoru so jim zaželeli, da bi kot vojaki in mladinci tudi med služenjem roka ne pretrgali vezi z mladinsko organizacijo in drugimi organizacijami. Mladi rekruti so to z veseljem obljubili. -Jr Na Jesenicah je bil preteklo sredo posvet predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov Gorenjske. Obravnavali so politične cilje ln naloge slovenskih sindikatov (o njih so govorili tudi na zadnjem plenumu republiškega sveta ZSS). Uvodoma je tov. Stane Božič, član predsedstva RS ZSS, obrazložil navzočim vsebino gradiva, ki je zajeto v politič- nih ciljih in naloge slovenskih sindikatov ter opozoril predvsem, kaj bodo morali storiti občinski sindikalni sveti Gorenjske in osnovne sindikalne organizacije. V razpravi je bilo največ govora, kako gradivo približati članom sindikata ter dobiti mnenja in dopolnitve članov sindikata iz osnovnih organizacij, njihovih vodstev in Na rob zborom volilcev Obljube obvezujejo Pred nedavnim so vse gorenjske občinske skupščine sprejele letošnje razvojne programe in proračune. Podobno kot vsako leto so pred sprejetjem o predlogih razpravljali tudi na zborih volivcev. In prav na letošnjih zborih smo lahko opazili, da je bil v primerjavi s prejšnjimi storjen precejšen razvojni korak v krajevni samoupravi. čeprav so bile še pred kratkim sprejete teze Socialistična zveza danes, že lahko naredimo prve primerjave. ?.e v široki razpravi o tezah je bilo poudarjeno, da mora sleherni občan v socialistični zvezi videti oporo in obliko za uresničevanje želja, potreb itd. Zadnji zbori volivcev so bili do neke mere že prva preizkušnja. Povsod sicer niso bili sklepčni (za sklepčnost mora biti navzočih najmanj 10 odstotkov volivcev), vendar so bili povečini bolje obiskani kot prejšnji. Prav tako letos niso bili ravno redki primeri, da so se jih udeležili tudi predstavniki delovnih in drugih organizacij ali služb, ki so odgovarjali na vprašanja, za katera so bili poklicani. Skoro za vse zbore volivcev pa je značilna precejšnja mera kritičnosti in razumevanja za postopno uresničevanje različnih potreb. Za večino zborov tudi lahko trdimo, da so občani po temeljitih razpravah razumeli, da vseh problemov in potreb ni moč naenkrat resiti, da imajo nekatere stvari prednost in da je treba skrbno razmisliti, za kaj Je bolj pametno porabiti denar iz proračuna. Ponekod so bile zahteve na zborih volivcev sicer prevelike, neutemeljene v primerjavi z drugimi in jim ni bilo moč ustreči. Nič zato; toda dobili so odgovor in hkrati obrazložitev, kdaj bi jih bik> moč uresničiti; in če ne, zakaj ne. — Vse to pa seveda tudi sodi v okvir samoupravnega dogovarjanja. Pa še nekaj se je pokazalo na letošnjih zborih. Slišati je bilo tudi pripombe: že lani smo dobili odgovor, da bo stvar urejena; že nekaj let je naša zahteva zapisana v letnem programu; obljubili so \ nam, da bomo problem lahko rešili prihodnje leto, ko pa je leto naokrog, je naša zahteva spet premalo pomembna itd. — Gre torej za stare obljube, ki se včasih vlečejo iz leta v leto. Te pa so mnogokrat vzrok, da so potem naslednji zbori slabo obiskani. Letos so bili tudi takšni primeri. Zato do prihodnjih zborov volivcev tega ne bi smeli pozabiti. če vseh obljub zaradi objektivnih oziroma nepredvidenih težav ne bo moč izpolniti, potem ne smemo pozabiti, da obljube pomenijo tudi obvezo in da je neizpolnjene obljube potrebno pojasniti, ne pa pozabiti. A. 2. organov občinskih sindikat* nih svetov. Na posvetu predsednikov W tajnikov je prevladovalo mnenje, da je gradivo že sedaj toliko konkretno in pomembno, da ga je potrebno podpret] in se prizadevati tudi za njegovo uveljavitev ft"> uresničitev. Zato so se navzoči dogovorili: — da se v naslednjem tednu sestanejo predsedstva ob" činskih sindikalnih svetoV Gorenjske; na tem posvet« pa naj bi sodelovali tudi funkcionarji RS ZSS; — da temu sledijo razgovori s predsedniki in tajniki osnovnih sindikalnih organi' zacij; — da pride nato do sestali' kov izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, t& katerih bodo govorili in tolmačili prisotnim politične cilje in naloge slovenskih sindikatov tudi člani predsedstev ObSS Gorenjske. Zbrana mnenja, predloge h1 stališča sindikalnih organizacij iz delovnih organizacij i0 organov občinskih sindikalnih svetov Gorenjske bodo nato posredovala RS ZSS oz. konferenci slovenskih sindikatov* ki bo predvidoma meseca maja ta dokument dokončno sprejela. S. K. Izvršni odbor Občinske konference SZDL Kranj na podlagi pravilnika občinske konference SZDL razpisuje zbiranje predlogov za podelitev »Priznanja OF« za leto 1970 Priznanje OF obsega diplomo in značko — s r.imbolom OF slovenskega naroda. Podeljenih bo 10 priznanj. Priznanje OF bo podeljeno posameznikom in organizacijam za posebne dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. Podeljena bodo predvsem tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, pa tudi z drugimi kvalitetami prispevali k uveljavljanju in razvijanju socialističnega družbenopolitičnega sistema, samoupravnih družbenopolitičnih odnosov in razvoju samoupravljanja; zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje in odločanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in oblikah družbenega življenja ter pri razvijanju vloge SZDL v krajevni skupnosti in občini. Priznanja bo občinska* konferenca SZDL podelila letos prvič ob praznovanju 25-ktnice osvoboditve. Pismene predloge sprejema žirija do 10. aprila. Lahko jih pošljejo družbenopolitične, samoupravne in druge organizacije, društva in občani na posebnem obrazcu, ki ga je mogoče dobiti na občinski konferenci SZDL Kranj. Predloge pošiljajte na naslov Občinska konferenca SZDL Kranj, poštni predal 118 s pripisom — »Žirija za priznanja OF«. Izvršni odbor Občinske konference SZDL Kranj ZAKAJ okna vrata „jelo vica"? • zato, ker so finalizirana in embalirana v transportno in vgraditveno embalažo, • izdelana iz prvovrstnih materialov, • plod natančnih raziskav tržišča in ker so proizvod priznanega proizvajalca stavbnega pohištva: »Jelovice«, lesne industrije Škofja Loka, tel.85-336. Janez, dobro preberi Še bolje pa je, da ta del izrežeš in spraviš Bilo je sredi tedna, čeprav je še marec, se je že ponujalo aprilsko vreme. Čakal sem avtobus, ko je nenadoma stopil predme: »Oho, to pa je srečanje po tolikih letih. Pozdravljen!« Takoj sem ga spoznal. Bil je Janez; kolega iz šolskih klopi. Vedno dober tovariš in vsakomur je rad pomagal, če je mogel. »Ja od kod pa ti?« Saj je res že prava večnost, od najinega zadnjega srečanj a. k Precej avtobusov je potem odpeljalo, ko sva kramljala v restavraciji in obujala stare spomine. »Kako je kaj v Franciji? Si zadovoljen z delom? Boš lahko kaj prihranil?« »Nekaj sem že. Sedaj sem prišel na dopust, da se srečam z družino in postorim nekatere stvari okrog hiše. Če bo vse posreči, bom še kakšno leto delal zunaj. Sprva sem mislit, da bi še žena in sin prišla za mano, potem pa sem se premislil. Odločila sva se, da narediva hišo, Žena je že sedaj v službi, jaz pa se bom potem vrnil v podjetje, kjer sem ie prej delal.« Videl sem, da ga nekaj teži. Nisem drezal vanj, potem pa je sam začel. »Veš, tujina je tujina. Ko sem še z nekaterimi prišel tja, sem bil neizkušen. Delal sem od jutra do večera in pazil, da sem čimmanj porabil. Nekega dne pa so vsi prihranki izginili. Okradli so me. Nisem zvedel, kdo. Vem le to, da mi sedaj ne bi bilo treba več nazaj, če mi ne bi zmanjkal denar.« »Zakaj pa ne shraniš prihranjene devize v banko?« »O tem sem že razmišljal, vendar bi jih raje v domačo, pa ne vem, kako je s tem. Je tebi morda kaj znano?« — »Poprašati bi moral?« — »Daj, prepričan sem, da ti bodo tudi drugi hvaleini, saj poznam precej takšnih, ki so o tem ie razmišljali.« Janez, sedaj pa dobro preberi. Se bolje Pa je, da ta del izrežeš In spraviš: Devizni račun pri Gorenjski kreditni oanki v Kranju ali pri njenih poslovnih enotah na Bledu, Jesenicah, v Kranju, Radovljici, škof j i Loki in v Tržiču lahko odpre vsak Jugoslovan, ki je bil ali pa je zaposlen v tujini. Zadostuje Ie, da izpolni Poseben obrazec in ga pošlje eni od poslovnih enot Gorenjske kreditne banke. Banka odpira in kasneje vodi devizne račune brezplačno. Ob odpiranju deviznega Računa pa je treba na obrazec napisati, za koliko časa želiš vezati sredstva. To je pomembno zato, ker so sredstva na deviznem računu vezana za več kot eno leto bolje obrestovana. OBRESTI SO RES UGODNE Gorenjska kreditna banka obrestuje devizna sredstva brez odpovednega roka 5 odstotkov v devizah in 1 odstotek v dinarjih, vezana sredstva na več kot eno leto pa * odstotkov v devizah in pol odstotka v dinarjih. Obresti se obračunavajo ob koncu leta ln pripišejo h glavnici. Zanimivo in hkrati ugodno pa je to, da sredstva na devizni račun Gorenjske kreditne banke lahko na-kažeš s poštno nakaznico prek vseh pošt V tujini ali z deviznim nakazilom prek vseh Inozemskih bank. Banko pa lahko tudi pooblastiš, da iz tvojega deviznega računa dinarske zneske, ki jih seveda sam določiš, Vplačuje članom družine (žena, starši, otroci). Kako pa je z dviganjem sredstev? Sredstva na deviznem računu Gorenjske kreditne banke so neomejena in jih je moe uporabili vsak hip; tako za nakazilo ooina ali v tujino. Dviganje deviz za potovanje v tujino nI omejeno. Prt vsakem ovigu je treba navesti le številko deviznega računa. Ce pa nekdo želi, da člani njegove družine izkoristijo ugodnosti pri nakupu z devizami, lahko pooblasti člane družine, da tudi oni razpolagajo s sredstvi na deviznem računu. Devize pa je moč tudi kadar koli prodati enotam Gorenjske kreditne banke. Pa še nekaj nikar ne pozabi, Janez: Sredstva naložena na deviznem računu, so varna pred izgubo, krajo in podobno. Tajnost vlog pa je zajamčena. ^ KDOR VARČUJE ZA STANOVANJE Jugoslovani, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo pri eni od enot Gorenjske kreditne banke devizni račun, se lahko prijavijo za stanovanjsko varčevanje. V takšnih primerih lahko dobijo tudi posojilo. Pogoji za odobravanje posojil pa so enaki pri vseh poslovnih bankah v Sloveniji. če želi lastnik deviznega računa varčevati za stanovanje, lahko del al| pa vsa devizna sredstva veže za določen čas (najmanj pa za 13 mesecev). Banka takoj aH pa po preteku varčevalne dobe odobri določeno višino posojila. Posojilo za stanovanje se obrestuje po 2-odstotni obrestni meri. Vložena devizna sredstva za stanovanjsko varčevanje pa banka obrestuje po 1-odstotni obrestni meri. Po prenehanju varčevanja pa banka vrne vezana sredstva v dinarjih ali devizah, če jih izplača v dinarjih hkrati poveča višino posojila za stanovanje od 10 do 20 odstotkov. Takšno posojilo ni prav nič vezano na bivališče, kdor pa želi dobiti posojilo se za-ij v tujini lahko prijavi tudi pismeno. # Janez, pa nikar ne misli, da boš med prvimi, ki je pri Gorenjski kreditni banki odprl devizni račun. Konec minulega leta je bilo pri banki 3092 lastnikov deviznih računov, na njih pa je bilo vloženih 8,583 milijona novih dinarjev. % Prednosti deviznega varčevanja so: visoke obresti, varnost in tajnost vlog, hitro poslovanje in še vrsta drugih. Sredstva skladov skupne porabe Družbenopolitični dejavnik, zlasti sindikati, se že več let prizadevajo, da bi bila politika zbiranja sredstev za financiranje potreb družbenega standarda v delovnih organizacijah načrtna, torej ne stihijska in tako podrejena vsakovrstnim vplivom. Eden pomembnih virov sredstev za financiranje potreb družbenega standarda v delovnih organizacijah, čeprav ne edini, so skladi skupne porabe v gospodarskih organizacijah. Koliko sredstev so Imele gospodarske organizacije v svojih skladih skupne porabe ob koncu preteklega leta, sedat še ne vemo, ker še niso zbrani podatki iz zaključnih računov za leto 1969. Pač pa so nam na razpolago nekateri kazalniki o gibanju sredstev skladov skupne porabe v prejšnjih letih. Ti statistični podatki se nanašajo le na občino Kranj, vendar lahko sklepamo, da problematika gibanja skladov skupne porabe ni bila bistveno drugačna v preostalih občinah. In še mimogrede. Kranjski občinski sindikalni svet meni, da je slovenska skupščina s sprejetjem zakona o progresivni obdavčitvi sredstev sklada skupne porabe v letu 1969 naredila več škode kot koristi pri nadaljnji skrbi delovnih organizacij za družbeni standard zaposlenih. Kazalniki o tem, koliko sredstev sklada skupne porabe odpade na enega zaposlenega v posameznih gospodarskih dejavnostih, kažejo, da je pri tem viru zbiranja sredstev za družbeni stan- dard zaposlenih še dokaj ne* enotnosti ali celo nenačri nosil. Prvič opažamo dokajšnjs razlike glede višine sredstev sklada skupne porabe na za* poslenega po posameznih letih, drugič pa so tudi velike razlike v višini sredstev sklada skupne porabe na zaposlenega po posameznih gospodarskih dejavnostih. v gospodarstvu kranjska občine je leta 1963 odpadlo na enega zaposlenega 324 dinarjev sredstev sklada skup. ne porabe, leta 1964 512 dinarjev, leta 1965 376 dinarjev, leta 1966 643 dinarjev, leta 1967 438 dinarjev in predpreteklo leto 566 dinarjev. Razlike po letih so občutne, zla. stl še, če si skušamo predočiti realno vrednost teh sredstev. Največ sredstev sklada skupne porabe na zaposlenega je imelo gospodarstvo kranjske občine leta 1966. Vendar gre to povečanje sredstev sklada skupne porabe na zaposlenega tudi na račun povečanja cen ob reformi, kar je vplivalo na povečanje nominalnega obsega dohodka. Leto kasneje so se sredstva skupne porabe na zaposlenega celo v nominalnem obsegu občutno znižale. Leta 1968 se je nominalni obseg sredstev sklada skupna porabe na zaposlenega v primerjavi z letom 1967 precej povečal, vendar Je treba tudi upoštevati, da se je prav to leto pričelo oživljanje inflacijskih teženj. To pa je vplivalo na obseg realu« vrednosti teh sredstev. abc Zavod za letovanja KRANJ Za delo v zdravstvenih kolonijah v letovišču Novigrad in Stenjak vabimo k sodelovanju ZDRAVNIKE PEDAGOŠKE VODJE VZGOJITELJE MEDICINSKE SESTRE Delo v eni izmeni traja 20 dni. S sprejetimi kandidati bodo sklenjene pogodbe o delu. Prijave sprejemamo do 10. 4. 1970 na naslov Zavod za letovanja, Kranj. Informaoije lahko dobite tudi telefonično na št. 220-52. Razpisna komisija pri upravnih organih SKUPŠČINA OBČINE KRANJ RAZPISUJE delovno mesto načelnika oddelka za narodno obrambo POGOJI: Visoka strokovna izobrazba in 10 let delovnih izkušenj. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov Skupščine Kranj, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Več pomoči kmetijstvu Odlikovanja v Kranju Predsednik občinske skupščine Slavko Za lok ar je v imenu predsednika republike slovesno izročil danes odlikovanja raznih stopenj 51 aktivnim občanom, ki so s svojo nesebično in požrtvovalno dejavnostjo že v predvojnem, zlasti pa v povoj nem času z vso vnemo sodelovali v političnih, sindikalnih, prosvetnih in drugih družbenih organizacijah. Najvišje odlikovanje — red bratstva in edinstva s srebrnim vencem — je prejel Sdilvo Ovsenek za razvoj kulturno prosvetne dejavnosti pri nas in zaradi so-sodelovanja z zamejstvom. Zlato mačko, najvišje odliko- vanje zveze prijateljev mladine Slovenije, pa sta ob tej priložnosti prejela zakonca Jak.šič Jože in Antonija za nesebični prevzem med svoje otroke 11. letno punčko, ki je ob mamini smrti ostala popolnoma sama v njihovem bloku. S kmetijstvom se preživlja v škofjeloški občini še vedno 19,7 odstotka prebivalcev. Ker je narodni dohodek na kmetijskega prebivalca skoraj za polovico manjši od narodnega dohodka na prebivalca v občini so sklenili pristojni organi več pozornosti posvetiti problemom v kmetijstvu. V preteklem letu se je narodni dohodek v kmetijstvu celo znižal in to za celih šest odstotkov. Zaradi nenormalnih razmerij med odkupno ceno živine Na proračun ni bilo pripomb Konec preteklega meseca so se v jeseniški občini končali zbori volivcev, 11 po številu. Sklicali so Jih sicer 12, vendar je na Plavžu zaradi slabe udeležbe odpadel. Na zbore so povabili 19311 volivcev, vabilu pa se jih je odzvalo 7*5 ali 3,96 odstotka. Občani so na zborih obravnavali predlog proračuna in predlog programa komunalnih del v občini. Na predlog proračuna volivci skoraj niso imeli pripomb, nekoliko več govora pa je bilo o predlogu programa komunalnih del. Iz zapisnikov zborov volivcev povzemamo najvažnejše pripombe in sklepe. V Ratečah so zahtevali, naj skupščina glede na stalne težave z vodo dokončno uredi ta problem. Odgovor skupščine se je glasil: Podjetje Vodovod je v letu 1970 planiralo izgradnjo črpalnice in cevovoda do vasi, in sicer pod pogojem, da podjetje Putnik iz Beograda, ki gradi ob meji menjalnico, poravna svoje obveznosti. Po mnenju strokovnih služb pa so vzrok za pomanjkanje vode neurejeni priključki, zunanji iz!ivici in nevgrajeni vodomeri, ki bi jih bilo treba vgraditi pri 50 hišah. Ta služba prav tako meni, da bi se vodno stanje izboljšalo, če bi prebivalci upoštevali strokovna navodila podjetja Vodovod. Prav tako bi bilo treba rateškim kmetom omogočiti preusmeritev kmetijstva. Volivci Kranjske gore so zahtevali ureditev cestišča od »Naše djece« proti Porentavernu domu z ustrezno kanalizacijo. Občina za to letos nima denarja, zahtevo pa so uvrstili v prihodnji petletni ;p]an. Zahtevali so ureditev ostale kanalizacije v vasi ter modernizacijo ceste na Sred- nji vrh. Menili so, da bi jih morali prej obvestiti o nameravanih rušenjih zasebnih hiš v Smrinju. V Dovjem in Mojstrani so zahtevali, da trgovina v Dovjem ostane in naj jo upravlja jeseniška Ddlikatesa, KZ Radovljica ali KŽK iz Kranja. Krajevna skupnost bo naročila izdelavo projekta za asfaltiranje ceste skozi Dovje in uredila lastninska vprašanja glede odkupa zemljišča. Skupščina se s tem strinja. Veliko prahu je dvignila cesta v Vrata, vendar smo o njej že obširneje pisali. Na Hrušici so volivci zahtevali izdelavo urbanističnega načrta naselja, kar sedaj ureja urbanistični red, regulacijska dela v savski strugi in zavarovanje spodnjega dela hudournika Dobršnik. Planina pod Golico. Kmete je zanimalo, kakšni bodo letos prispevki od kmetijskih površin, ki spadajo v 4. kakovostni razred. Prav tako pa volivci iz tega konca občine želijo zavarovanje ceste v Plavški rovt, ki je na nekaterih odsekih smrtno nevarna. Na Plavžu zbora volivcev ni bilo! Jesenlce-Sava. Tomšičeva cesta se bo urejevala po programu, pregledajo pa naj se možnosti za razširitev Ulice Gustla štravsa. Skupščina bo ustanovila posebno komisijo. Nekaj govora je bilo tudi o ureditvi javnih razsvetljav, čistoči in kanalizaciji. Volivci iz Podmežaklje so zahtevali ureditev Prešernove ceste od Hermana proti železniški postaji, redno pluženje snega, ne pa z večdnevno zamudo (Kovinar), ureditev trgovine in Fužinske ceste. Prav tako bi morali urediti obrežni zid ob Savi. Volivcem so pojasnili, da se zaradi pomanjkanja sredstev dela izvajajo v etapah. Javor-nlk-Koroška Bela. V vasi Potoki naj se takoj uredi vodovod, asfaltira Savska cesta, popravi pa Pionirska, Grad-nikova in Ulica Alojza Travna, pot O t mar j a Novaka pa naj se zapre za motorna vozila. Skupščina je predloge posredovala pristojnim organom. Volivci so prav tako zahtevali asfaltiranje ceste Ivana Cankarja in primerne hitrosti na stranskih cestah po Javorniku in Koroški Beli. Menili so tudi, da podjetje Kovinar zapostavlja komunalna dela. Prebivalci Blejske Dobrave želijo ureditev pokopališča, za kar bo letos pripravljena urbanistična dokumentacija. V Žirovnici sta bila dva zbora volivcev. Prvi za naselja Žirovnica, Moste in Breg, drugi pa za vasi Selo, Zabreznica, Breznica, Doslo-viče, Smokuč in Rodine. Zahteve prvega so bile naslednje: urbanistični načrt za omenjene tri vasi, prehod za pešce prek glavne ceste ki varen dohod kmetov do svojih posesti, asfalt skozi Breg, dom TVD Partizan naj prevzame krajevna skupnost, avtobusna postaja v Žirovnici pa naj bi bilo krožna. Na drugem zboru pa šo podprli idejo za zgraditev nadvoza nad železniško progo (predlog skupščine), nadaljuje naj se urejevanje kanalizacije v Za-brezniei, v perspektivni plan občine pa naj se vključi tudi asfaltiranje ceste v Doslovi-če in Rodine. Kritizirali so Komunalno podjetje, ker je bilo delo na ponikovalnici v Doslovičah opravljeno slabo itd. Nanizali smo glavne pripombe jeseniških zborov volivcev. Glavne bodo že prihodnje leto uvrščene v program komunalnih- del, druge pa bodo prišle na vrsto čez leto ali dve. J. Košnjek in prodajno ceno mesa se jc znižala tudi stopnja rentabilnosti. Neugodnosti pri izvozu goveje živine so lansko leto prizadele zlasti družbeni sektor. Letos se je položaj glede izvoza precej izboljšal. Zasebni sektor kmetijstva izkazuje v minulem letu boljšo sliko, zato nameravajo V Skofji Loki razširiti oblike kreditiranja zasebnega kmetijstva. Tudi svetovalna služba bo v bodoče bolj delavna. Občinski družbeni plan za leto 1970 na koncu ugotavlja, da brez pomoči celotnega gospodarstva ne bo mogoče doseči v kratkem času povečanja produktivnosti v kmetijstvu. A. Igličar Vikend sem.nar v Bohan u Danes se je začel v domu Staneta Žagarja v Bohinju dvodnevni vikend seminar, že Četrti po vrsti, ki ga prireja Delavska univerza iz Radovljice skupno z občinsko konferenco zveze mladine in je tako kot vsi dosedanji izredno dobro obiskan. Danes bo mladinskim aktivistom iz radovljiške občine govoril znani slovenski publicist Frančck Saje, in sicer o poreklu in vlogi belogardizma, jutri pa bo podpolkovnik Stevo Bura, ki je bil dalj časa na Sinaju, govoril o krizi na Bližnjem vzhodu. Predavanje bo popestril s številnimi barvnimi diapozilivi. J. R. Sprejet koledar prireditev Na zadnji seji odbora za pripravo praznovanja ob 25-letnici osvoboditve, ki je bila minulo sredo, so v Skofji Loki izdelali koledar prireditev. Proslave, nastope, športna tekmovanja, kulturne večere in razne druge slovesnosti je skupina skušala čim bolj smiselno razporedita, jih porazdeliti tako, da se ne bodo časovno pokrivali. Določili so tudi, katere izmed 40 prijavljenih dogodkov bi sipričo pomembnosti ka/alo finančno podpreti. Večji del denarja je namenjen organizaciji osrednje proslave, ki bo 30. aprila zvečer na plo ščadi pred stavbo občinske skupščine. -ig Tudi SZDL naj pomaga obubožanim sodelavcem NOB Živahna razprava -občinske Minuli petek popoldan je bila v Skofji Loki prva seja novoizvoljene občinske konference SZDL. Navzoči so najprej pretresali in potem sprejeli poslovnik o delu konference, nato pa je predsednik Janez Thalar prebral referat Belo in vloga SZDL v občini. Referat bi pravzaprav lahko imenovali tudi seznam sprememb in nujnih ukrepov, ki jih bo organizacija skušala letos uresničiti. Govornik je med drugim poudaril, da se mora socialistična zveza tesneje povezati z drugimi družbenopolitičnimi forumi, pritegniti odbornike ni poslance, ki naj prisluhnejo ljudem, ter poskrbeti za boljše obveščanje občanov, saj prek tovarniških in krajevnih glasil zvedo le za majhen del pomembnih dogodkov in odločitev v skupščini ali kje drugje, člani konference so potlej prešli na razpravo. Predstavnik KO Trata je menil, da SZDL in starejša generacija nasploh premalo podpirata ter sodelujeta z mladinci, ki so vse bolj prepuščeni sami sebi. Pri tem ga je podprl predsednik ZZB NOB Skofja Loka Mirko Tolar. Poudaril je namreč, da občinski komite ZM očitno zelo slabo dela, saj ne daje krajevnim aktivom nobenih napotkov niti 8e ne zanima kaj dosti zanje. Mladi so tako — če jih ni pri- - glavna značilnost 1. seje novoizvoljene konference SZDL Škofja Loka tegnilo kakšno društvo ali klub — popolnoma neorganizirani. Nadalje smo slišali zahtevo, naj občinska skupščina oziroma njeni predstavniki na zborih volivcev ljudem obrazložijo, kateri predvideni načrti se niso realizirali kot bi bilo treba in kje je vzrok za to. Tov. Tolar predlaga, da bi morda kazalo vsak osnutek odloka, ki ga ustrezne službe nameravajo predložiti skupščini, najprej dati v pretres krajevni organizaciji in prek nje ljudem, katerih okoliš bo s spremembo kakorkoli prizadet. Predsednik ZB se je zatem dotaknil problema sodelovanja med SZDL, občinsko skupščino in zvezo borcev. Pripomnil je, da bo nujno treba poglobiti medsebojne stike, predvsem kar zadeva pomoč ostarelim in obubožanim sodelavcem NOB, zlasti hribovskim kmetom. Le-ti bi v primeru vojne ne bili več sposobni niti podpirati, kaj šele vzdrževati partizanov, saj domačije počasi, a vztrajno propadajo. Načel je tudi vprašanje izvedbe bližnjega popisa neznanih in pozabljenih vojnih aktivistov, ki ga ZB ne zmore opraviti sama. Izredno zanimive pa so bile pripombe poslanca republiškega gospodarskega zbora Toneta Polajnarja, ki se je lotil že tolikokrat poudarjene nujnosti" navezovanja stikov med volivci in odborniki ter poslanci. Poslanec, je povedal, dostikrat nima časa stalno in intenzivno kontaktirati z občani, saj ga utesnjuje cel kup dolžnosti. Poleg službe, sej skupščine in raznih komisij so tu še gore materialov, ki jih mora sproti študirati, občinske seje, ki naj bi jim po možnosti prisostvoval, zbori volivcev in podobno. »Razen tega pa«, je dodal, »me ni doslej še nobena gospodarska organizacija povabila na sejo svojega delavskega sveta, čeprav sem jim večkrat zapored telefonično sporočil, da bi bil rad navzoč.« Razpravo je zaključil podpredsednik občinske konference SZDL Škofja Loka Ciril Jelovšek, ki sodi, da so odgovorni forumi doslej preveč zapostavljali otroško varstvo, saj podatki o kadrovski strukturi v občini kažejo, da je delež žensk enak deležu moških (50:50). Takšno stanje seveda terja urejene in dovolj zmogljive vrtce ter domove, kajti otroci zaposlenih mater morajo biti dobro preskrbljeni. Na koncu je konferenca izvolila nov izvršni in nadzorni odbor ter za predsednika SZDL ponovno izbrala Janeza Thalarja. I. G. Nova hala tovarne Alples TOVARNA VERIG, Lesce pri Bledu RAZPISUJE v šolskem letu 1970/71 učna mesta za naslednje poklice: — 8 strojnih ključavničarjev — 5 strugarjev — 4 orodjarje — 3 električarje — 2 brusilca i— 1 orodni kovač — 1 klepar — 1 vodovodni instalater Kandidati morajo imeti dokončano osemletko in morajo biti zdravstveno sposobni za opravljanje poklica. Vse nadaljnje informacije daje kadrovska služba podjetja in Komunalni zavod za zaposlovanje — izpostava Radovljica. Najprej doseči enotnost Te dni so tehniki nodjetja Termlka iz Ljubljana začeli s prekrivanjem nove bale tovarne Alples Železniki. Streha tefja orjaškega lesnoindustrijskega obrata bo iz aluminijaste pločevine. Znano je, da v škofjeloški občini zadnji dve leti ugotavljajo izreden vzpon skoraj vseh panog gospodarstva in da to velja tako za samo mesto kot tudi za obe dolini. A žal se povsod najdejo izjeme, j kj potrjujejo pravilo. Izjema | med Ločam in Sovodenjčani, prebivalci kraja, ki je bil pred časom eno najbolj obetajočih gospodarskih območij komune. In prav tu ljudje niso znali (ah hoteli) izkoristiti prednosti, kakršne ima le malokaten okoliš, prednosti, izvirajoče iz že dokaj razvite industrije plastičnih mas. Njihova vodilna gospodarska organizacija je namreč tovarna Termopol, znan proizvajalec ovitkov, map, etuijev in platnic, k; gredo na trgu dobro v denar. Toda kljub prizadevanju občinske skupščine se podjetje doslej ni bistveno razširilo. Delno sta za to krivi slaba kadrovska struktura zaposlenih in precejšnja oddaljenost od glavnih potrošniških bazenov — slednjo povečuje tudi neurejena cesta — še bolj pa neenotnost ter deljeni interesi ljudi. Namesto da bi vodstva vseh ustanov trobila v isti rog in pomagala Termopol u prebroditi težave, raje ubirajo samosvoja pota. Doslej je bilo izdelanih že cel kup razvojnih načrtov, ki so — vsaj okvirno — nakazali, kako prerasti trenutno gospodarsko stagnacijo, vendar jih spričo notranjih razprtij ni nihče skušal izpeljati. Vzemimo za primer kmetij- sko zadrugo, ki kljub dogovoru hiti popravljati stare prostore zadružnega doma, hoteč urediti lastno prodajalno, čeprav je Veletrgovina Loka decembra lani v Sovodnju odprla novo, dobro založeno samopostrežbo, katere zmogljivosti več kot pokrivajo kupno moč prebivalstva in čeprav so ljudje na zboru volivcev sprejeli sklep, da naj omenjene prostore prevzame Termopol, ki mu primanjkuje skladišč. Želeč napraviti konec nemogočemu stanju se je minuli petek, 19. marca, sestal poseben odbor za izdelavo programa razvoja Sovodenj. Člani odbora so po burni debati končno sklenili, da je treba kar najhitreje pomiriti med seboj sprte gospodarske organizacije in doseči enotnost. Druga ugotovitev je bila, da ne gre več odlašati s sprejetjem dolgoročnega gospodarskega načrta, ki ga bodo kajpak morala spoštovati vsa domača podjetja. V tretji fazi naj bi skušali razkrinkati io-onemogočiti posameznike, katerih spletke povzročajo spore in razdor, šele nazadnje se nameravajo obrniti na skupščino občine Škofja Loka in zahtevati finančno pomoč. Dobro namreč vedo, da jim le naglo in učinkovito ukrepanje lahko povrne izgubljeno zaupanje tega najvišjega občinskega organa. Lepi sklepi. So jih res sposobni spremeniti v prakso? I. G. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA RAZPISUJE za svoje kooperante natečaj za srednjeročne kmetijske investicijske kredite. Podrobnejša pismena pojasnila o pogojih kred*tiranja lahko kooperanti dobe na svojih proizvodnih okoliših. Rok prijave je 15; 4. 1970 na upravo Kmetijske zadruge Škofja Loka. Prizadevni igralci iz Sv. Duha Med družbenimi in političnimi organizacijami ter društvi v Sv. Duhu je prav gotovo njihova dramska sekcija »Ivan Cankar«, saj so letos naštudirali že drugo igro in sicer Črno ženo. Prva predstava je bila izredno dobro obiskana. Sedaj se pripravljajo na dve gostovanji. TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV KRANJ v Združenem podjetju ISKRA Kranj Zaradi razširitve proizvodnega programa in povečanja proizvodnje na področju telefonije, rotacijskih strojev in stikalne tehnike nameravamo zaposliti večje število mlajših sodelavcev in zato vabimo k sodelovanju zlasti: DIPLOMIRANE INŽENIRJE STROJNIŠTVA za delo v razvoju, projektivi, tehnologiji in proizvodnji DIPLOMIRASTE INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE za delo v razvoju, projektivi in tehnični kontroli DIPLOMIRANE INŽENIRJE KEMIJE za delo v tehničnih službah na kemijsko-tehnološkem področju DIPLOMIRANE EKONOMISTE za delo v gospodarsko-planskih službah obratov, za delo v nabavi, kooperacijah in analizah KVALIFICIRANE DELAVCE KOVINSKE STROKE, zlasti ORODJARJE, REZKALCE, STRUGARJE, BRUSILCE IN STROJNE KLJUČAVNIČARJE za delo v orodja rti i, vzdrževanju, proizvodnji delov, pri urejanju obdelovalnih .strojev in v tehnični kontroli. Kandidate z višjo in visokošolsko izobrazbo, ki so začetniki, sprejemamo kot pripravnike. V času pripravniške dobe, ki traja eno leto, nudimo vse pogoje pri spoznavanju proizvodnega procesa in pri uvajanju v delo. Tovarna je pripravljena v nekaterih primerih po dogovoru dodeliti družinsko stanovanje ali stanovanje v samskem domu, sicer pa prispevati posojilo za gradnjo hiše ali nakup stanovanja. Osebne ali pismene ponudbe sprejema kadrovska služba tovarne ISKRA — Elektromehanika Kranj, Savska loka 4. V ponedeljek bodo odšli, kot že leta nazaj, na Vrhniko, kjer se bodo občinstvu predstavili dvakrat, kasneje pa bodo zaigrali tudi v Vodicah. jk Komisija za urejanje delovnih raatmerij Industrijskega kombinata \ PLANIKA Kranj obfavljja prosto delovno mesto Kuharice Pogoj: kvalificirana kuharica z nekaj let uspešne prakse v obratih družbene prehrane. Kandidatke naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek »PLANIKA« do 4. 4. 1970. KOMUNALNI SERVIS KRANJ RAZPISUJE nasiednja prosta učna mesta: 2 učenca za steklarje 2 učenca za pečarje 2 učenca za zidarje Pogoji: — uspešno dokončana osemletka — starost od 15 do 17 tet — zdravstv. sposobnost Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Mladinska ulica 1, Kranj Planinsko društvo Radovljica razpisuje delovno mesto oskrbnika Roblekcvega doma na Begunjščici Zaposlitev je priložnostna in traja od 1. 6. do 30. 9. 1970. Prednost imajo zakonski pari — upokojenci. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Planinski dom na Goški ravni na Jelovici pa dajemo v zakup za čas od 15. 4. do 31. 10. 1970. Najemnina za vso sezono je 6.000,— N din. Interesenti naj pošljejo ponudbe na gornji naslov. Foto klub Janez Puhar ne počiva Te dni se je končal enomesečni foto-tečaj za začetnike, ki ga je foto klub Janez Puhar iz Kranja organiziral v počastitev 25-letnice osvoboditve, 60-Iet-nice ustanovitve kluba in 130 obletnice, odkar je Kranjčan Janez Puhar prejel od dunajske in pariške akademije častni naslov: Izumitelj fotografije na steklo. Tečaj, ki ga je obiskovalo 20 fotoamaterjev, je obsegal najpomembnejša teoretična vprašanja iz osnov črno-bele in barvne fotografije, pa tudi izdelavo črno-belih fotografij. Vodila sta ga Alojz žibert in Ciril Pokora. Foto tečaj je bil zelo dobro pri. pravljen in izveden, kar priča dober obisk in želja tečajnikov po še nadaljnje! a sodelovanju. To pa ni edina akcija, ki jo Je v okviru letošnjih jubilejev predvidel kranjski foto klub. Med pomembnejšimi akcijami naj omenimo foto razstavo mladih, ki bo v prvi polovici junija v Kranju. Na njej bo sodelovala šolska mladina mesta Kranja. še prej, meseca maja, bo- klub organiziral razstavo fotografij v Ambergu- (Zahodna Nemčija) in železni Kapli, s katero ima klub že štiri leta stike. Nadalje bo v Kranju 13. republiška razstava umetniške fotografije. Istočasno bo tudi razstava fotografij sodelovanja železna Kap> Ia in Amberg — Kranj. Spomenik generalu Maistru Pred kratkim so se v Kamniku sestali član] pri. pravljalnega odbora za postavitev spomenika borcu za severno mejo, generalu Maistru. Sestanka so se udeležili predstavniki iz Kamnika, Ljubljane, Maribora, Celja in Ravn na Koroškem. Republiški odbor borcev za severno mejo je že pripravil idejni osnutek spomenika, ki ga je izdelal Tone Segulin. Osnutek bodo razstavili v Kamniku. Postavitev spomenika generalu Maistru ni kamniška ali mariborska akcija, temveč slovenska akcija. Zato bodo finančna sredstva zbirali po vsej Sloveniji. Želja organizatorjev je, da bi bila otvoritev 'spomenika že oktobra letos. Prvemu slovenskemu generalu, borcu za severno mejo, rojaku Kamnika, vsekakor pripada dostojen spomenik. J. Vidic »Dvojčka« v Prešernovem gledališču Rimljan Titus Maccius Pla-utus je pred tolikim časom tudi za danes napisal komedijo Dvojčka, ki jo v režiji Marjana Beline Prešernovo gledališče v tem času razmeroma uspešno predvaja. Scena Saše Kumpa in kostumi Anje Dolenčeve so prepričljivi. Menehmus Dračan (Tine Oblak) in Menehmus Sira kužan (Vlado Uršič) — oba dvojčka ustvarjata vtis, da se s pravim čutom da ustvariti tudi komični lik z vso prizadevnostjo, na kar tudi ni pozabil Mesenio suženj (Jože Vunšek), ki naj bi ob kreaciji podobnih likov pazil le na preveč vznesenosti, ki tu in tam izstopa nasilno in sicer samo dobro mišljenega in ob tem (Cveto Sever) s pravo mero ubranosti komične barvitosti povsem uspešno in občudovanja vredno predstavlja Penikulusa parazita, medtem ko je v vlogi zdravnika nekako tog, tako kot je starec (Tone Dolinar) preži-vahen, kuhar Cilinder pa jo dovolj prepričljiv. Lahkoživ-ka Zrotija (Miša Udir) je zadovoljiva in enako že s pojavnostjo sanjo tudi »uboga« Matrona (Biba Uršič),' ki so dovolj dovršeno skozi vso komedijo »bori« za svojo oblačilo ... Ob vsem tem sta tudi sužnja (Tine Delovec in Janez Zalar) razumela namen svojih vlog. Ni odveč pripomniti, da je v tej sezoni najvidnejši uspeh Prešernovega gledališča prav ta komedija. Ob koncertu glasbene šole V ponedeljek, 23. t m., je glasbena šola iz Kranja priredila v letošnjem letu prvi javni nastop solistov in mladinskega godalnega orkestra. Prejšnji nastopi glasbene šole so bili v koncertni dvorani delavskega doma. Letos pa se je šola odločila, da zaradi čedalje manjšega zanimanja za te koncerte in iz finančnih razlogov organizira svoje nastope v dvorani glasbene šole, katera lahko sprejme 60 do 70 poslušalcev. Koncertni spored Je obsegal predvsem pianist ične točke (kar osem od dvanajstih), dalje so nastopili še duet klarinetistov in solopevca, medtem ko nismo imeli priložnost slišati niti enega godalca. Nastopajoči so se pod vodstvom svojih pedagogov dobro pripravili in pokazali solidno glasbeno znanje. Koncert je zaključil mladinski godalni orke- ster pod vodstvom Petra Liparja z dvema skladbama. Med približno 60 poslušalci je bilo največ mladine in staršev nastopajočih, ki so z zanimanjem spremljali izvajanje nastopajočih, žal pa so ti koncerti iz leta v leto po obliki preveč togi. čeprav gre za šolske produkcije, bi vendar lahko bili bolj zanimivi, pestri in privlačni. Predvsem bi bil potreben kratek komentar o posamezni skladbi in skladatelju, saj je težko reči, da so poslušalci (zlasti mladi) toliko glasbeno razgledani, da poznajo skladatelje kot npr. Deklevo, Tarenghija, Le-fevra, Kali ni kova. S tako obliko koncertov bi nedvomno povečali zanimanje za koncerte, pa tudi vzgojno in izobraževalno vplivali na koncertno publiko. D. Stanjko Delovna skupnost ŠOLSKEGA CENTRA ZA BLAGOVNI PROMET v Kranju razpisuje prosto delovno mesto administrativne moči za nedoločen čas. Kandidat mora Izpolnjevati naslednje pogoje: — končana ekonomska srednja šola — nekaj let prakse Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD centra. Stanovanja nI. Zavod za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov in naprav Kranj SPREJME V REDNO DELOVNO RAZMERJE VEC DELAVCEV ZA DELO NA STADIONU POGOJ: fiaično sposobni in odslužen vojaški roik. Prijave sprejema razpisna komisija zavoda. ELEKTRO-KRANJ, KRANJ išče inkasante za Inkaso računov električne energije na območju Kranja za določen čas. Interesenti morajo Imeti vsaj osemletko. Prednost Imajo mlajši upokojenci z benificirano pokojninsko dobo. Interesenti naj se osebno zglase na Upravi podjetja Elektro - Kranj, Kranj, Cesta JLA 6/III, kjer bodo dobili nadaljnje Informacije. POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLJUANIH OSEBNIH AVTOMOBILOV I . 1. TAUNUS 12 M, letnik 1966, prevoženih 50.000 km. Začetna cena 9.500.— din. 2. TAUNUS 17 M, letnik 1966, prevoženih 56.000 km. Začetna cena 10.000.— din. 3. FIAT-SEAT 124, letnik 1969, prevoženih 4.000 km. Začetna cena 14.500.— din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 10. do 12. ure pri Zavarovalnici SAVA — PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do vključno 1. aprila 1970 dc 12. ure. Novost na našem trgu Snežne verige skoraj neverjetnih lastnosti Čeprav je zima tako rekoč že za nami, čeprav se letos najbrže ne bomo več otepali s snegom, si tale članek — če ste šofer, seveda — vseeno preberite. Govori o snežnih verigah, in sicer o povsem novih, izredno kvalitetnih snežnih verigah, kakršnih do nedavna pri nas še ni bilo moč dobiti. Izdeluje jih zahodnonemška firma RUD (Rieger und Dietz), generalno zastopstvo v Jugoslaviji pa je prevzel ljubljanski Autocom-merce. Rudove verige so narejene iz specialnega krom-nikelj-molib-denovega jekla. Glavno značilnost predstavlja posebno robo-smerno (vzdolžno) pletenje, ki tudi pri najbolj sunkovitem zaviranju onemogoči »plesanje« avtomobila, ga torej obdrži v smeri premikanja. Druga, nič manj revolucionarna prednost Riegerjevih proizvodov je nenavadno preprosta montaža in demontaža; opravi jo lahko en sam človek, in to v borih treh minutah. Verige so namreč nameščene na kolo zelo ohlapno. Med vožnjo »plavajo« skoraj 1 cm nad površino gume, kar bistveno zmanjša njeno obrabo. Členki ne pritiskajo vselej ob isto mesto, zato je poškodba plašča skoraj nemogoča. S poskusi so ugotovili, da nove zahodnonemške snežne verige zdržijo najmanj 4 tisoč ur nepretrgane vožnje (od tega tisoč ur po suhem, asfaltnem ali betonskem cestišču), se pravi približno desetkrat več kot klasične. Ko so členi na zunanji strani obrabljeni za 40 odstotkov, je treba verigo samo obrniti in prenese še enkrat toliko. Kaj pa cena? Kupci bodo morali odriniti 600 do 750 din, pač odvisno od velikosti in debeline verige. Resnično je precej dražja kot smo vajeni, toda spričo svojih lastnosti pomeni dobro investicijo. Firma primakne tudi navodilo in nekaj rezervnih členov, čeprav so testi pokazali, da se jekleni obročki prej izrabijo kakor strgajo. Novost je primerna predvsem za težje avtomobile (tovornjaki, avtobusi), za močnejša osebna vozila in za specialne vlečne stroje (snežni rezkarji, razni transporterji, nakladalci itd.). V ilustracijo naj povemo, da bi brez Rudovih verig znani Unimog-Schmidt stroji, s katerimi čistijo zasnežene ceste in gorske prelaze, ne prišli nikamor. / Drug pomemben izdelek nemške tvrdke Rieger und Dietz so zaščitne verige, namenjene posebnim razmeram, kakršne vladajo v železarnah, rafinerijah, topilnicah ter raznih skladiščih in kjer spričo vročine, kemičnih in mehanskih vplivov odpovedo še tako odporni gumijasti plašči. Tudi slednje bo kmalu moč dobiti na našem trgu. I. Guzelj VAUXHALL VIVA za vas in vašo družino Besf.-Nr. IV 4 (85 mm) ŠPORTNA VOŽNJA, EKONOMIČNOST SOLIDNA ANGLEŠKA IZDELAVA Cena vozila (1200 cent, 47—60 KM) od DM 4367 in N din 12.015 dalje. Servisi in rezervni del! zagotovljeni. INFORMACIJE IN PRODAJA: avtotehna LJUBLJANA, Titova 25, tel. 312-022 SGP »TEHNIK« Skcf{a Leka Razglaša PROSTA DELOVNA MESTA: 1. KV električar 2. KV šofer 3. KV vodovodni instalater 4. KV železokrivec 5 mest 5. KV tesar 20 mest 6. KV zidar 10 mest 7. gradbeni delovodja 1 mesto 8. pomočnika vodje sektorja 1 mesto 9. referent usluž. enote 1 mesto Pogoji: pod 1. KV obratni električar pod 2. KV vodovodni instalater s prakso na zunanjih vodnih inštalacijah pod 4. KV železokrivec pod 5. KV ali PK tesar pod 6. KV zidar pod 7. gradbeni delovodja pod 8. dipl. gr. inženir z 2 leti prakse alt gradbeni tehnik s 3 leti prakse in strokovnim izpitom pod 9. strojni tehnik ali gradbeni tehnik Za vsa mesta je določeno poskusno delo. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Samska stanovanja zagotovljena. Delovno razmerje za nedoločen čas. Priglasitve se sprejemajo do 1. 4. 1970. Kaj vam prinaša Pavlihova stoletna pralika 1970-2070 0 Vpliv sedmih zvezd na človeški značaj in življenjsko usodo % Zakaj smo rojeni v nebesnih znamenjih? 9 Vesoljski stoletni horoskop 0 Pomembnost naše rojstne ure % Značaj In usoda rojstnega dne 0 Zakonska sreča po horoskopsko % Ali lahko sami uganemo vreme? % Kaj povedo ženske oči 0 Kaj povedo moške oči 9 Kaj pravi numerologija, najstarejša magična veda na svetu 0 Hiromantija ali prerokovanje z dlaiJ £ Tabela sreče # Sanje vedno nekaj pomenijo O Kuhinja prihodnosti 0 Kako se bomo zdravili naslednjih sto let % Uganke % Pred sto leti — čez sto let % Risane in pisane šale 0 Humoreske Pavlihovo stoletno pratiko dobite v vseh trafikah in knjigarnah za 4 din ■HI Za spomladansko sezono so trgovine Trgovskega podjetja ELITA KRANJ že založene. Posebej opozarjamo na specializirano trgovino z metrskim blagom: Pri KRANJCU Cankarjeva 7 Najnovejši vzorci diolenov za letne ženske in moške obleke, volnene tkanine (kamgarni) za moške obleke po ZN12 AN IH CENAH, tkanine vseh vrst za letne ženske obleke. Iskanje moške srajce in perila odslej odpade. Zanesljivo vam lahko postrežemo s srajco, ki jo potrebujete. Posebej opozarjamo na moško srajco SPLENDESTO — 100 % bombaž — nič likanja! v trgovini KLUB Cankarjeva 5 KO\FEKCIJA Na KLANCU Vodopivčeva 7 založena samo s konfekcijo po znižanih cenah ženske obleke od 80 din dalje, moške obleke od 390 din dalje, moške hlače od 98 din dalje, ženski letni plašči že od 70 din dalje. Titov trg 15 40% ZNI2ANE PRODAJNE CENE moškemu perilu. MAJA Prešernova ulica 11 30—40 % ZNIŽANA PRODAJNA CENA ženskim spomladanskim pleteninam. Denar boste prihranili le, če boste kupovali v trgovinah ELITA, KRANJ Novo tablo bo treba, ne gre drugače! Zaklepajte vozila! Delavci milice vedno vedno znova ugotavljajo, da so nekateri lastniki motornih vozil dokaj brezbrižni do svoje lastnine. Lani je bilo na primer »izposojenih« na področju kranjske uprave javne varnosti 97 motornih vozil. V večini primerov teh neopravičenih odvzemov, so si i/posojevalci zlahka sedli za volan oziroma moped. Vozila namreč niso bila zaklenjena. Precejšnje število odvzemov motornih vozil je bilo tudi že v prvih mesecih letos. Najpogosteje pozabijo zakleniti svoje vozilo lastniki mopedov. Delavci milice zatrjujejo, da bi imeli veliko manj opravka s te vrste tatvinami, lastniki pa veliko manj skrbi, če bi svoja vozila oziroma krmila mopedov in ponijev ter podobnih vozil zaklepali. Isto velja za lastnike avtomobilov, čeprav ti bolj pazijo, da so njihova vozila zaklenjena. Čeprav si tatdVi pomagajo na različ- Aktivisti Nenadoma mi je v blilini neke univerze, ki so jo pretresali študentovski nemiri, prišel nasproti profesor s krvavečim nosom. »Kaj se je zgodilo, profesor?« sem vprašal. »Razsajajoči študentje so zasedli mojo delovno sobo in me vrgli po stopnicah.« »Nesramno!« sem dejal. »Po eni strani ie, toda poskušati moramo ogledati si zadevo tudi z nasprotne strani. Zakaj so me vrgli po stopnicah? Kje smo mi, učitelji, pogre "i.'/?« »Poglejte no, profesor, ali ni tistole tam, kar gori, filozofski institut? Saj so zblazneli!« »Izogibati se moramo prenaglim sodbam, dokler ne poznamo stvari v vseh podrobnostih. Požig univerzitetnega poslopja si lahko razlagamo kot akt samovolje, toda nedvomno so tu situacije, kjer akti samovolje zahtevajo nujno potrebne reforme. Na vsak način pa moramo najprej slišati, kaj imajo k stvari pripomniti študentu Saj ne načine, da vlomijo v avtomobile ali s ponarejenimi ključi aU sežejo do ključavnice skozi trikotno okence, pa se jim, odkar Veljajo predpisi o obvezni ključavnici na volanih, Še ni posrečilo odpeljati tako zavarovan avtomobil, vsaj tako trdijo na kriminalističnem oddelku U J V Kranj. Ker so vozniki oziroma lastniki motornh vozil po 43. členu temeljnega zakona o varnosti v cestnem prometu dolžni ukreniti vse, da nepoklicani ne more odpeljati vozila, so se pri UJV Kranj odločili za akcijo. Od naslednjega tedna naprej bodo redno pregledovali motorna vozila na parkirnih prostorih ali izven njih ter preverjali ali so zaklenjena. Lastnike nezaklenjenih vozil bodo kaznovali z mandatno kaznijo. S tem hočejo doseči, da bi lastniki motornih vozil boš j skrbeli za svojo lastnino, za kar so dolžni tudi po zakonu. L. M. jim mora biti končno blaginja univerze ravno tako pri srcu kot vsem drugim ljudem.« Medtem ko sva tako razpravljala, je pridrlo nekaj študentov, ki so pograbili profesorja za ovratnik. Eden od njih je zatulil: »Dajmo, sem z vrvjo!« »Branite se!« sem zaklical profesorju. »Po policijo s':o-čim!« »Le tega nikar,« me je rotil, ko so ga vlekli h kandelabru. »Če ne bomo dali mladim ljudem nobene priložnosti, da bi mogli prr.kusiti nove ak-tivislične oblike razpravljanja, se ne bodo nikoli naučili, katere od njih vodijo k cilju in katere so neproduktivne.« 0 UKREPIH ZA ODPRLO NEL/KV/DNOSTI — j\o9 še par takih seminarjev, in naš dinar bo rešen? \ DROBCI m I HENRIK Jf I ZB1L / Nasilju se upri z nasiljem šele takrat, ko si toliko slab, da ije najdeš več nobene druge možnosti! Če te ljudje potrebujejo, je spoštovanje resnično, če se te pa samo bojijo, pa prividno. Hrup je vselej škodljiv. Zaostal človek težko razume, da udari sebe, ko udari po človeku. -Starši tudi vaš dojenček bo dobil svojo hišico od Gorenjske kreditne banke Položaj v Jugovzhodni Aziji se je prejšnji teden — v sredo, 18. marca — nevarno zasukal, ko so kamboški desni nacionalisti med odsotnostjo šefa države princa No-rodoma Sihanuka izvedli državni udar. Ta je prišel po velikih demonstracijah v kam-boškem glavnem mestu Phnom Penim, med katerimi so demonstranti vdrli t diplomatska predstavništva Severnega Vietnama ki začasne vlade FNO in ju razdejali. Takrat je bil Sihanuk v Parizu. Kakor je znano, so demonstracije izbruhnile zaradi navzočnosti severnovietnamskih in osvobodilnih sil Južnega Vietnama v Kambodži. Zahtevali so takojšen umik teh enot s kamboškega ozemlja. Princ Shanuk je lz Pariza odpotoval v Moskvo. Toda Kamboški udar preden so se dobro začeli pogovori med njim in sovjetskimi voditelji, je prišla novica, da so v Phnom Penllu izvedli državni udar, s katerim so predvsem odstavili Sihanuka. V Phnom Penhu so seveda trdili, da se Je vse zgodilo po ustavni poti. Predsednik parlamenta je postal šef države, poslanci pa so odobrili udar. Sicer je za vsakim poslancem —- kakor poročajo japonski novinarji — stal po en vojak z bajonetom, toda predsednika vlade in »močnega moža« udara Lon Nola to ne moti. Princ Sihanuk je izjavil, da odstopa, da pa se bo vrnil, ko bo odstranjena »skrajna desničarska reakcionarna klika«. V Moskvi in Pekingu, kamor je Sihanuk prišel po obisku v Moskvi, so državni udar obsodili. Toda čutiti je negotovost, ker nihče ne ve, kakšne posledice bo imela sprememba režima v Kambodži za položaj v Vietnamu in Laosu, a tudi za položaj v Jugovzhodni Aziji. V Saigonu so navdušeni nad novim »zaveznikom«, čeprav je kamboški predsednik Lon Nol izjavil, da se bo njegova vlada »brez odmikov držala politike neodvisnosti, nevtralnosti in ozemeljske nedotakljivosti in da bo sodelovala z vsemi državami ...« To so izjave, toda kako se bo položaj razvijal naprej, Je težko reči. Previdnost je čutiti tako v Moskvi, Pekingu in Washingtonu. V sosednjem Laosu se kriza še zaostruje in sile Patet Lao ob podpori severnovietnamskih sil čedalje bolj pritiskajo na vlado Suvana Fume, naj se začne pogajati. Nihče ne dvomi, da bi te sile s severa lahko zavzele glavno mesto Vientian, če bi hotele. Vse kaže, da se spopad širi še na tista območja izven Južnega Vietnama, ki doslej niso bila tako izpostavljena. Kaže celo, da se teža spopada prenaša iz Južnega Vietnama v Laos in zdaj celo v Kambo-džo. Kako se bo ta spopad končal pa nihče ne ve. Tudi v Evropi smo pretek-11 teden zabeležili zelo pomemben dogodek, le da je dosti spodbudnejši od državnega udara v Kambodži. Prvič, odkar obstajata dve nemški državi, je prišlo v Erfurtu v Turingi j i — zdaj v nd Nemčiji — do sestanka med najvišjima predstavnikoma obeh držav. Sestala sta se zahod-nonemški kancler 13 ran d t in predsednik ministrskega sveta NDR Willi Stoph. Na sestanku ni bil sklenjen noben sporazum ali dogovor, razen sklepa, da se bodo pogovori nadaljevali 21. maja v zahodnonemškem mestu Kas-slu. Pomen sestanka je v tem, da je do njega sploh prišlo. Kakih tisoč novinarjev, ki so pridrveli v Erfurt, je lahko pisalo predvsem o »ozračju«, ki je nastalo ob tem sestanku. Nihče ne upa, da bodo pogovori lahki in kratki. Med Bonnom in Berlinom se je v 25 letih nakopičilo toliko nasprotij, da jih bodo odstranjevali leta in leta. Ker pa spodbudno napredujejo tudi pogovori med Bonnom in Moskvo in celo med Bonnom in Varšavo, je upravičen zmeren optimizem. Vsaj dokler se pogovarjajo, se ne vojskujejo. Koledarske zime Je konec, zato izkoristimo ie zadnji Foto: P. Perdan Ljudje in dogodki \ Puntar iz Šeširi a Kompas Ljubelj prireja v soboto, 28. III. ob 20, uri ZABAVO S PLESOM v veliki restavraciji na Ljubelju Zabava bo svečani zaključek smučarskih tekmovanj na Zelenici Franc Logonder je bil soorganizator prvega štrajka v Skofji Loki Kdor vsaj malo pozna razvoj delavskega gibanja na Gorenjskem, uspehe in neuspehe, ki so jih proletarci doživljali med obema vojnama, mu ime škofjeloške tovarne Šešir gotovo ni neznano. Kolektiv tega velikega proizvajalca klobukov je namreč še pred dobrimi tridesetimi leti veljal za eno najbolj revolucionarnih skupin daleč naokrog. Nizke plače, izkoriščanje in pritisk, ki sta ga zganjala lastnik, Zadružna gospodarska banka ter direktor, so delavstvo prisilili, da se je avgusta 1933 organiziralo in pod okriljem Jugoslovanske strokovne zveze začelo boj proti neznosnim razmeram. Cez noč so postali trn v peti elite krajevnih kapitalistov, ki seveda ni brezbrižno gledala, kako ugled »upornikov« naglo raste, kako tudi ostalo delovno silo zajema revolucionarni nemir. Napetost in sovraštvo sta dosegla višek leta 1935, ko je sindikalna organizacija v Šeširju razglasila splošno stavko. Direktor in člani sveta Zadružne gospodarske banke so namreč zavrnili zahtevo po obnovitvi kolektivne pogodbe in po zvišanju plač. Točno mesec dni je trajal štrajk, prva in najmočnejša tovrstna akcija v Skofji Loki. Delodajalcem nazadnje ni preostalo drugega kot da popustijo. Prejemki so se zvečali, pogoji dela pa znatno izboljšali. Bitka je bila dobljena, mit o nemoči »malih« pa porušen. Med redkimi še živečimi pobudniki in voditelji »puntar-stva« v Šeširju velja omeniti zlasti 66-lelnega Franca Lo-gondra, nosilca medalje in plakete občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka. Ni se branil povedali nam kaj več j o dogodkih izpred treh de-setletij. Govoril je kar na pa- j met, gladko in brez omahovanja, kot da bi ga od tistih burnih časov ločilo komaj teden dni. »Tovarno šešir so odprli leta 1921. Takrat sem bil zaposlen v vincarški elektrarni. Delo mi ni ustrezalo — moj osnovni poklic je čevljarstvo — zato sem izkoristil priložnost ln brž presedlal. Reči ; moram, da so razmere v še- : širju že kmalu, že na samem | začetku postale slabe. Spričo i tega smo leta 1922 skušali i ustanoviti interno delavsko organizacijo, ki naj bi obrz- dala naraščajoče izkoriščanje. Toda vmes je posegel direktor Peklič, zvit človek, čigar zakulirne spletke so razbile enotnost kolektiva in ga razcepile v več nasprotujočih si skupin.« Zamisel o delavski organizaciji je znova zaživela šele leta 1933, ko so nizke plače, obupni pogoji v tovarniških prostorih in samovolja vodilnih presegli sleherne meje. »Naj stane kar hoče, treba bo ukrepati, smo sklenili in začeli z načrtnim novačenjem delavcev, ki jih je bilo tedaj 160,« se spominja Logonder. »Pripeljali smo strogo tajne sestanke, saj direktor ni smel niti slutiti, kaj nameravamo. In res nam je uspelo ohraniti skrivnost zase.« Na enega izmed sestankov so se Franc in 11 njegovih somišljenikov odločili povabi- ti tudi zastopnika Delavske zbornice, pred vojno najbolj množične organizacije pri nas, mu opisati stanje v tovarni in ga seznaniti s predvidenimi akcijami. Slučajno je bil to delegat Jugoslovanske strokovne zveze (krščanski socialisti). Pregovoril jih je, da so čez nekaj dni — 8. junija 1933 — v gostilni Plevna sklicali masovni sestanek delavcev tovarne Šešir in vsi hkrati pristopili k JSZ. »Prišlo je nič več in nič manj kot 90 ljudi. Delodajalcem shod kajpak ni ostal skrit. Začeli so mrzlično posredovati, vendar zaman. Preveč enotni smo že postali, preveč odločni. 13. avgusta 1933 se je na ustanovnem občnem zboru Strokovne skupine oblačilnega delavstva škofja Loka, kot je organizacija dobila trne, zbralo 115 članov natega kolektiva. Brez pridržkov so potrdili predlagani program.« Moža, ki je naslednji dan obiskal upravo podjetja in jo hotel obvestili, da bodo poslej delavci nastopili organizirano, je direktor postavil pred vrata. Šele kasneje, ko sta ga spremljala predstavnika Delavske zbornice in Jugoslovanske strokovne zveze, je tudi uradno priznal' novonastali organ v tovarni. In kakšne so bile posledice? »S pomočjo Strokovne skupine smo pritisnili na vodstvo in lastnika, da sta podpisala kolektivno pogodbo, nekakšen interni pravilnik, ki je med drugim predpisoval točno višino mezd za posamezne kategorije ter prepovedoval di- Franca Logondra, »puntarja lz šeširja«, so za njegova dolgoletno delo v sindikatu in družbenopolitičnih organizacijah nedavno tega odlikovali i medaljo in plaketo občinskega sindikalnega sveta škofja Loka, Priznanji mu je izročil sekretar centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič. Foto: F. Perdan rektorju, da bi samovoljno preme:.ća! zaposlene z boljših na slabša delovna mesta. Razen naštetega so .delavci «ami odločali, kdo bo v izvensezon-skem času, 'ko je sjsir delal le s polovično zmogljivos.jo, ostal doma. Nadalje srno uspeli iztisniti poseben nadurni dodatek in dosegli, da je edino organizacija imela pravico voliti delavske zaupivl.c, ki so bdeli nad ravnanj an ene in druge strani, ter hkrati vzdrževali stike med njima,« je pripoviidovaJ dhranc Logonder. Naš sobosednik bi skoraj zagotovo izgubil siu/oo, če bi ne bil vedno znova oMOljen za delavskega zaupnika. Kapitalisti so namreč vedeli, Kako pomembno »togo pri usta-novilvi Strokovno skup.ne ja odigral. Toda delavski^ zaupnikov niso smeli odpušeali — tako je stalo v pogodbi in to dejstvo je kolektiv znal dobro izkoristili. Logondra smo zaprosili, naj pove, kako so se leta 1935, v dneh velike stavke — o njej sem pisal že uvodoma — obnašali njihovi someščani, kako je Skofjil Loka prenes.a svoj prvi štrajk. »Mali ljudje, proletarci in kmetje, so simpatizirali z nam), nam pomagali, Hrli-tičnih orgam/.aeij, aktiven zlasti v sindikatu. Tudi sedaj, kot upokojenec s 47 leti delovne dobe, ne miruje. Niso mu zaman podelili medafie dela. Pravzaprav bi zaslužil še kaj več. I. Guzelj Turistično prometno podjetje (MINA Kranj vas vabi na prvomajski izlet — Marta bo pripeljala zate svojo prijateljico, stjuardesa je pri kubanski letalski družbi . . . od 1. do 3. maja 1970 INFORMACIJE: turistična poslovalnica CREiNA KRANJ, Koroška c. 8, telefon 21-022 ECREinn — Da. Janez, danes zvečer se*n prosta. Lahko prideš malo naokoli . . . Slišiš? Zakaj ne odgovoriš? — Prav ste storili, ko ste vzeli s seboj še Marjun^ka. Moj Grcgec je vedno tako sam . . . — Ti si strašen pesimist! Vedno vidiš vse črno! - CD — Zaman se trudiš, dragi možek! Tokrat je omara res prazna . . . — Zakaj pa mi nisi povedala, da stanuješ v pritličju? KRVOS »Prosim, vaša milost?« »Bodite tako ljubeznivi in oglejte si kartonček št. 16 še enkrat! »Da, vaša milost!« »Ta kartonček ste prejeli sinoči, kajne?« »Da ... seveda bi ga morala prejeti.« »V pisarni Mr. Masona?« »Da.« »In ste v tistem času odtis na kartončku št. 16 že primerjali s tistimi, ki izhajajo od Mrs. Bedfordove?« »Da, vaša milost!« »In kartonček je bil od tedaj v vašem varstvu?« »Da, vaša milost!« »Ali bi mi povedali, kaj ste posebnega 3tori!i s tem enim kartončkom, potem ko ste sc prepričali, da gre za odtis Mrs. Bedfordove?« »Vtaknila sem si ga za bluzo.« »In potem?« »Nato me je spremljal ser-žant Holcombe v pisarno Mr. BurgerJa, ki me je prosil, naj mu izročim ta prstni odtis, pa tudi dni*a, vendar sem to odklonila. Na njegovo prošnjo jem sc nato podpisala na hrbtno stran vseh štirih kartončkov, nato se je podpisal še on in pripisal datum. Potemtakem nisem mogla za-mcii;li kartončkov niti jaz niti kdo dru.ni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naš.i operni pevci — 21.15 Beethovnovi klavirski trii — 22.15 S francoskih glasbenih festivalov — 23.45 Nočni pastorale — 00.05 lz slovenske poezije Lv 11 nI Kmetijski nasveti — 12.40 S pesmijo po Jugoslaviji — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sobi iti vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — | 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 201X3 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke i/, studia radia Beograd — 23.40 Zaplešimo z ansamblom Francija Puharja Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 15.00 Po tipkah in strunah — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Revijski orkester Ste-ve Race — 18.00 Melodije mediteranskih dežel — 18.35 R:.di ste jih noslušali — 19.00 Šoferjem na pot — 19.15 Panorama zabavnih zborov — 20.05 Na mednarodnih križ-potjih — 20.20 Nova glasba 16. stoletja — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.40 2ive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije Kantata za bariton — 23.30 Skladbe Alojza Srcbotnjaka — 00.05 Iz slovenske poezijo PETEK 1. aprila 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Z zabavnim orkestrom radia Beograd — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Iz oper Danila Svare — 12.30 2. APRIIA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji daa — 12.10 Suita — 12.30 Kmetijski nasveti — J2.40 Cez polja in potoke —■ 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Piesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mehurčki — 15.40 Koncert Komornega zbora RT-V Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svelu — 18.45 Nasi znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 S triom Silva Stingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21j00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Nočni koncert — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke iz studia radia Zagreb Drugi program 14.05 Panorama zabavne glasbe — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Od popevke do popevke — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po' pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Pričevanje o glasbi — 20.45 Iz Mozartove klavirske zapuščine — 21.15 Iz domače J literature za godala — 22.00 3. APRILA 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Operetne melodije — 9.45 Pesmi raznih narodov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste 12.00 Na današnji dan — 12.1« Iz Mozartove glasbene bon-boniere — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Z izvajalci skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Ameri-kanec v Parizu — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek ia zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 20.00 Posnetki iz zborovskega festivala v Spittalu — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz klub DrugI program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Melodije iz filmov — 15.00 Radi ste jih poslušali — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.00 Popevke Latinske Amerike — 19jOO Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 21.15 Za ljubitelje godalnih kvartetov — 22.00 Berlinski slavnostni tedni 1969 — 23.40 Novi posne' !d Hindlovih del — 00.05 Iz >■ venske poezije Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Mose Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročena: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda I din, naročniki imajo 10! »Takoj pridem,« jc reket v namizni mikrofon, vrata pn istočasno s pritiskom na gumb zaprl. »2e dolgo čakam,« je slišal Valerijanov glas iz zvočnika nad omaro. Hitro se je oblekel in nadet naglavni zaščitnik z ampulo kisika. Ksenija jc skočila preden j: »Nikamor ne greš! Ostani pri meni! Kako grozno pust je Valerijan!« »Moram 'iti,« je polglasno rekel Leander, ker tudi sam )ti bil odločen. »Spremeni ga v nič! Jaz pa bom ostala pri tebi. Vse dni!« •Odkrili bi naju.« S temi besedami je zapustil domovanje. Avtomati so Z Leandrovo pomočjo napol-nili raketo z visoko radioaktivni,;: plutonijem. •Koliko goriva pa sprejme naenkrat?« jc vprašal Leander V alerijana. »Ne vem točno. Poglejte v raketo, saj ima števec!« Ko je stopil na prvo stopnico, ki je vodila v vesoljsko ladjo, je vsa objokana pritekla Ksenija. Oklenila se je preskrbovaica Leandra: »Vidiva!« je vzkliknila. Valerijan, njen mož, je hitro ugotovit, pri čem je. Ker je leander stopil za stopnico višje, je bil prepričan, da misli resnično uiti. Ksenija sc je tudi za njim vzpenjala v raketo. V jezi je pograbil protimaterijsko pištolo in uničil Ksenijo, Leandra in vesoljsko ladjo. Le hrup eksplozije ga je prepričal, da je storil res tako. Kmalu se je zavedel, kakšno ne:: m nos t je naredil. Bil je a;-rovom in se je kaj malo spoznal na druge naprave. Izpit za upravljanje rakete je -ie imel kot vsak drug polnoletni Zemljan, a to jc bilo premalo. Upal je, da bo kmalu pristala kakšna ladja, ki g:i bo rešila. Toda če bo brez goriva? Z avtomati ni znal upravljati. Ni mu preostalo drugega, da si je naredil preprosto motikO in grablje ter začel obdelovati prst okrog Lcan-drovega bivališča, kot so to delali pred tisoč leti. Signala za rešitev ni znat poslati... Pozneje se je pri njem ustavilo še več raket, ki so potrebovale gorivo, a ga jim ni znal dati. Vesoljski porotniki so se mu pridružili v kmetijstvu. Ko pa so čez. leta pristali na asteroidu Ceresu tudi znanstveniki in napolnili vse rakete z gorivom, se je Valerijan ie tako navadil, da se je prostovoljno javil za preskrbovaica. Z VOP je podpisal pogodbo kar za sto let. I. S. IZBRALI SMO ZA VAS ® IZBRALI SMO ZA VAS & IZBRALI SMO ZA VAS RazceStja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 5. Na konferenci med tolikimi znanimi in vodilnimi slovenskimi primorskimi socialisti Štefi še ni nikoli bila. Skoraj nerodno ji je. Ne toliko Zaradi znanih in najbolj spoštovanih sodrugov v gibanju, kolikor zaradi tega, ker je malo da ne edina delegatka med več kakor šestdesetimi delegati, izvoljenimi s strani naraščajoče množice članstva za zgodovinsko konferenco slovenskih Primorskih socialistov, za konferenco, na kateri bodo sprejeli ali pa odklonili združitev s Socialistično stranko Italije, ki je že pomladi izstopila 12 II. internacionale in se podobno kakor teden dni kasneje ustanovljena Socialistična delavska •tranka Jugoslavije — komunistov pridružila •JI, internacionah z enakimi smotri in cilji: zrušiti stari roparski družbeni red in ga nadomestiti s socialističnim družbenim redom, ki bo pripravi pogoje za rojstvo komunistične družbe, te najbolj popolne človeške družbe, ki bo zagoto-vila človeštvu mir, srečo in blaginjo, o kakršni danes ne moremo niti sanjati. Do te družbe pa je seveda še težka in dolga Pot. Bila bi lažja in krajša, ko bi v vseh delovnih ljudeh prevladovala zavest o potrebi boja za revolucionarno spremembo družbe. A ker tega ni in ker to revolucionarno spremembo zavirajo celo nekateri voditelji v svetovnem socialističnem gibanju, je treba najprej očistiti to gibanje in se iztrgati vajetim desničarskih strankinih voditeljev, ki danes vdano hlapčujejo buržoaziji ln ji pomagajo pri utrjevanju oblasti starega na-s'Ua in stare krivice. Tudi tu na Tržaškem in drugih predelih, iztrganih nekdanjemu cesarstvu, So Aldo Oberdorfer in njegova druščina hoteli vPreči stranko v italijanski nacionalistični voz, s tem da so takoj po prevratnih dneh vključili bivšo italijansko socialno demokratično stranko s socialistično stranko kraljevine Italije, a so se na srečo delavstva in podjarmljenih ljudstev uračunali. Združitev se je obrnila proti Oberdorferju in podobnim socialnim .šovinistom, zakaj leva struja v Socialistični stranki Italije, imenovana tudi ,maksimalistična' ali .intrasingentna', je prevladala nad desničarji. V svojem boju se je podredila načelu o razpadajočem meščanskem redu, ki naj bi ga zamenjala diktatura proletariata, obenem pa, kar najbolj bode italijanske .zmagovalce' in kar najbolj privlači množice slovenskega in hrvaškega delavskega in kmečkega ljudstva, je zavzela tudi revolucionarno stališče do rešitve narodnostnih vprašanj in izpovedovala pravico samoodločbe slovenskega in hrvaškega prebivalstva v zasedenih predelih med Jadranom in Julijskimi Alpami ter nemškega v južnotirolskih pokrajinah. »Tako je bilo ob prevratu,« govori sodrug dr. Henrik Turna, ki mu je predsedujoči sodrug Jer-nejcič, poleni ko je prebral dnevni red konference, dal besedo »Tudi slovenski socialisti se nismo smeli dolgo zavijali v molk. Položaj je terjal, da smo se tisti, ki smo spoznali že ob prevratu škodljivost sodelovanja z buržoazijo, oklicali za neodvisne socialiste in premagali nacionalistični val, ki je takrat zajel našo socialistično omladino in ki se je svojih takratnih utvar o svobodi slovenskega naroda, vpreženega v voz slovenske buržoazije, vsaj na našem področju z redkimi izjemami že otresla Slovenski proleta-riat v zasedenih krajih je spregovoril, moral je spregovoriti in ob naraščanju revolucionarne organiziranosti italijanskega proletariata povedati, da teži k istim smotrom kakor italijanski revolucionarni proletariat, povedati, da se hoče boriti in ne samo pobirati sadov, ki jih bodo zanj izbojevali njihovi italijanski sodrugi. Tudi mi smo spoznali in povedali tudi v svoji takratni resoluciji, da vojna in mirovna pogajanja z vsemi imperialističnimi prepiri in spletkami... da vse to kaže na razkroj kapitalističnega sistema in meščanskih ideologij in da je v sodobnem svetu mogoče reševati vsa pereča vprašanja, ki tarejo in zasužnjil je jo človeštvo, samo z diktaturo proletariata. Na podhlgi teh ugotovitev smo se odločili za načela in taktiko ruske proletarske revolucije ob strani italijanskih sodrugov in sodrugov vseh narodov. Tako smo se slovenski socialisti med Triglavom in Adrijo že tedaj približali revolucionarnim italijanskim socialistom, pa tudi stranki jugoslovanskih socialistov - komunistov^ med katerimi žal še vedno po krivdi Kristana in kompanije ni slovenskega socialističnega prole« tariata v tako imenovani osvobojeni domovini Toda tudi tam bo že v bližnji prihodnosti prišla do tega. V to trdno upam in verujem, saj tudi tam večina članstva že od pomladi sem terja združitev slovenskih socialistov z revolucionarna stranko jugoslovanskega proletariata. Tudi v Sloveniji naši sodrugi ne bodo večno stali na razcestju, na katerem ga zadržujejo Kristan, Pre-peluh in drugi z zvijačami in obljubami, da bodo ustregli njihovim željam po združitvi z jugoslovanskim proletariatem. Mislim, da bo slovenski proletariat kmalu krenil s tega razcestja brez Kristana, brez Prepeluha, brez ministerialistov in ministrantov slovenske in jugoslovanske buržoazije. Mi smo tem hlapcem meščanske oblasti že ob povratku pokazali hrbet, kakor so ga naši italijanski sodrugi pokazali Oberdorferju in drugim služabnikom italijanske buržoazije.« Tako govori dr. Turna, odločen nasprotnik slehernega sodelovanja z nacionalističnimi meščanskimi strankami, bodisi slovenskimi, bodisi italijanskimi. »Potreben je boj, skupni boj medrarodnega proletariata proti kapitalizmu, nacionalizmu in imperializmu mednarodne buržoazije, a pri nas še posebej proti peščici slovenskega in hrvaškega meščanstva ter vladajočega italijanskega meščanskega razreda, ki bi rad zasužnjil italijansko, slovensko in hrvaško delavstvo, nas Slovence in Hrvate pa sploh zbrisal z obličja zemlje. Tega se zaveda italijansko delavstvo, mi pa bi se morali tega zavedati še dvakrat bolj: prvič kot delavci, drugič kot Slovenci.« Vzkliki in ploskanje pritrjuje govorniku, ki odkriva zgodovino slovenskega nacionalnega boja, ki ne bo nikoli kronan z zmago, a slovensko ljudstvo bo v večni negotovosti za svoj socialni in nacionalni obstoj, drobiž v rokah mednarodne imperialistične buržoazije, če mednarodno delavstvo ne bo vzelo oblasti v svoje roke in preobrazilo sveta. »Združitev z italijansko socialistično stranko zato ni protinarodno dejanje, marveč je potreba v boju za ohranitev naše narodne samobitnosti. Sv. Lenart pod Krvavcem (6) »Štetje denarja« za oltarjem Je bila nevesta bogatejša, je imela tudi več bale. Pri takih *o vozili tudi štirje vozovi. Tisti, ki so balo nakladali — bili *o samo moški — so imeli pravico, da toliko časa, dokler niso dali domači na voz na vrh skrinje še petega kolesa (to je ve-"kega hlebca kruha), lahko pobirajo vse, kar jim je prišlo Pod roke, to je motike, vile, brane ipd. Hlebec so morali na skrinjo pribiti z velikimi vilicami. Včasih so hleb tudi skrili, kar je bilo za ženina seveda bolje, saj je na ta način več dobil za svojo hišo. Nagajali so jim tudi pri nakladanju. Domači so robo-Vc skrinje namazali z mastjo, da so bila mesta, kjer naj bi fantje prijeli in nesli na voz, sPolzka; to delo so seveda potem precej težje opravili. Sramota pa je bila za hišo, če je bilo v skrinji premalo žita. V takem primeru so tisti, ki so Prišli po balo, naložili v vre-c° pesek in to dali v skrinjo, i **a je le-ta dovolj tehtala. Vozniki bale prej niso odbijali, dokler ni nevesta pred £°nji, ki so vozili skrinjo, z "ičem trikrat naredila križ. *o naj bi pomenilo srečo. Po-^eJ šele so balo odpeljali *ned vriskanjem, petjem in **°skočnimi zvoki harmonike. Posebna navada je bila še j°, da čevljev niso nikdar pe-pač pa jih je eden nesel zadaj s košem. Na svatbo so vabili: izven soseske v torek ali sredo, sosesko pa na četrtek. Vabit jc šel drug, po ženinovi strani izbran jifcrok, zraven pa je šel še en fant ali mož. Če sc je pripravljala velika svatba, so ponekod vabili štirje. Že pred hišo, v katero so nameravali vstopiti, so se najavili s pokanjem iz pištole, ki so jo imeli posebej za take priložnosti. Ce je dvakrat počilo, je to pomenilo, da sta zunaj dva, če pa štirikrat, pa štirje. Ko sta vstopila — vzemimo za primer, da sta bila dva — je drug pozdravil v božjem imenu in povedal kratko molitev, potlej pa takoj povabil na svatbo. Vabljeni so seveda že vedeli, da jih bosta prišla vabit, zato so nalašč nastavili oz. pripravili kakšno stvar, da drug ni mogel vsega do konca povedati in je moral zato začeti od novega. Pred vrata so postavili kakšno desko, da se je sprožila, ali pa je gospodinja zagnala vanju pehar ipd. Drug je moral toliko časa ponavljati besedilo povabila, da je povedal vse brez smeha in brez odmora. Tista dva, ki sta vabila, sta imela s seboj navadno pijačo, domači pa so poskrbeli za kaj trdega za pod zob. Jedla in pila onadva nista prej, dokler nista zvedela, koliko jih bo prišlo na ohcet. Ce se je pripravljala večja svatba, potem so dobili kuharico že v sredo, drugače pa v četrtek ali petek. Zadnje tri dneve so povabljenci pri- Gorenjski kraji iti ljudje nesli v dar stvari, ki so jih potrebovali na svatbi za hra-' no: svinjsko pleče, kokoš, jajca, maslo, moko ipd. Kdor ni nameraval priti na svatbo, ni prinesel ničesar. Poroka — takrat je bila samo še cerkvena — je bila v ponedeljek dopoldne. Pred odhodom od doma sta dala doma oče in mati nevesti blagoslov. Svate so pobrali godci po domovih. Do cerkve so šli takole: ženin z drugom, nevesta z družico, starešina s teto. Starešina in teta sta bila navadno starejša, oba že obvezno oženjena. Drug je bil lahko brat ali prijatelj ženinov, družica pa nevestina sestra ali prijateljica. Navadno so za druga in družico izbrali tak par, ki se je že prej rad videl. Rekli so, da je od tega para veliko odvisno, kako se bo svatba odvijala, saj sta bila ta dva edina, ki še nista bila poročena. V cerkev lč poroki so šli tudi vsi svatje. Po poročnem obredu je bil v cerkvi »ofer« — denarno darovanje. Nevesta in ženin sta šla prva, potem pa sta počakala za župnikom in dajala svatom, ki so prišli okrog oltarja, roke. Ko je zadnji daroval denar, sta šla nevesta in ženin še enkrat okrog oltarja. Za oltarjem sta postala ih nekaj časa ju ni bilo videti. Rekli so, da menjata denar, čim dije ju ni bilo iz- za oltarja, tem bolj je šlo ljudem v cerkvi na smeh; tem bolj je bilo videti tudi, da bosta imela v zakonu ve» liko denarja. Pred cerkvijo je godec razporedil svate. Ženin je šel zdaj z nevesto, drug z družico, starešina s leto, potem pa starši itd., pač po sorodstvu. Takoj pred cerkvijo jih je lahko čakala že prva prepie-ga. Ce so se morali do ž.e-ninovega doma peljati skozi več vasi, so naredili fantje preprego posebej v vsaki vasi. Prvo preprego je plačal starešina, drugo drug, tretjo ženin. Preprego so naredili fantje, manjkalo pa ni seveda tudi radovednih otroških in ženskih glav. Na sredo ceste so postavili mizo s steklenico vina. Cesto so zaprli z vrvjo. Imeli so svojega godca in precej kupljene pijače. Za klobuki so imeli vtaknjen star denar, da je bilo videti, kako so bogati. Ivan Sivec ^Maprej prihodnjič) r Tovariš Erncst Petrič, Slan slovenskega Izvršnega sveta, se je nedolgo tega vrnil s 6-tedenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se je odzval našemu vabilu. V več številkah bomo priobčili njegov razgovor z našimi sodelavci ln tako skušali našim bralcem predstaviti Ameriko. Računalniki Rekel bi, da je naš položaj, vsaj z vidika tega, kar sem videl v Ameriki, normalnejši. Mar se v nekaterih drugih naših republikah že ne dogaja to, da inženirji delajo na mestih, kjer bi lahko delali tehniki in bi to bilo bolj racionalno oz. da ti dedi naše države formirajo kadre, še bolj kot mi v Sloveniji, za zahodno Evropo in celo za Ameriko — tiste kadre, ki so res nekaj vredni. Visok nivo slovenske produktivnosti pa prav gotovo v veliki meri temelji na visokem splošnem nivoju izobraženosti, saj smo po številu vrhunskih kadrov že danes najslabši r Jugoslaviji, pa vendarle še najbolje organizirani in najbolj produktivni. Seveda to razmišljanje ne pomeni, da ni potrebno velikih naporov pri nas v Sloveniji vlagati prav v formiranje kvalitetnega visokošolskega kadra, zlasti pa raziskovalcev, pomeni le to, da je dobro biti tudi pri tem uravnotežen, racionalen. Ko smo ie pri tem, ali bi nam lahko povedan kaj o takoimenovanl kompjutorizaciji? Mnogokrat namreč slišimo, da postaja Amerika dežela računalnikov. To drži. V Ameriki je elektronika, kompjutorizacija in na njej grajena informatika v polnem razmahu. Pouk, od vključno osnovne šole naprej, računa z dejstvom, da bodo kompjulorji že jutri nekaj vsakdanjega, in najboljši funkcionarji in direktorji ter tudi predsedniki največjih firm nimajo za odveč, da si v raznih tečajih in k ur/, i h pridobe osnovno znanje o možnostih in posledicah, ki jih računalnik vnaša v človekovo življenje in v življenje družbe. Menim, da drži tisto, na kar so me mnogi opozarjali, da učinkovita uporaba računalnikov zahteva nov način mišljenja, zahteva na nek način filozofijo računalnikov. V naših razmerah, ko gradimo posebno družbeno organizacijo na bazi samoupravljanja, bomo, izgleda, morali v bodoče silne energije usme- riti prav v preučevanje celotnega sklopa vprašanj in problemov kompjutorizacije sodobnega življenja, da se bomo izognili ali tehničnemu zaostajanju zaradi neizrabljanja možnosti, ki jih računalniki nudijo, ali pa da ne bomo zašli v položaj, ko bo stroj in ne človekova hotenja diktiral družbeno organizacijo. Ob raznih prilikah sem se pogovarjal o nekaterih praktičnih problemih, ki nastajajo v zvezi z uvajanjem računalni kov v družbeno življenje. Pri tem naj opozorim samo na tole, po mojem mnenju zanimivo dejstvo. Po mnenju ameriških strokovnjakov smo mi med deželami, ki imajo trenutno raje preveč kot premalo računalnikov, nimamo pa nobene resne informacijske mreže in je večina računalnikov, ki jih imamo, slabo izrabljenih, predvsem pa se uporabljajo samo enodimenzionalno. Sicer pa je to problematika večine držav, ki skušajo ambiciozneje uveljaviti in uporabljati računalnike. Zanimivo je tudi to, da v večini dežel, ki uvajajo računalnike računajo s tem, da bodo s pomočjo računalnikov delali ceneje. To pa v večini primerov ni res. Z računalniki se ne dela ceneje, pač pa mnogo bolje in hitreje in da se opraviti marsikaj, kar se doslej ni opravljalo. Za poln kvaliteten preskok pa je usposobljena šele organizirana mreža računalnikov z razvito informatiko na njihovi osnovi. Naj opišem to z naslednjim primerom s področja kadrovske službe. V računalnik je možno shraniti vsemogoče podatke o vsakoletni generacija diplomatov univerz npr. študijski uspeh, znanje jezikov, zakonski stan, ali nekdo vozi avto ali ne in podobno. Vsak trenutek je mogoče za vse tiste generacije, o katerih hrani računalnik podatke, iz njega dobiti na osnovi zastavljenega vprašanja (npr. potrebujemo človeka, ki je toliko star, ki ni poročen, k«* sna voziti avto, ki govori te in te jezike) odgovor o ustreznih ljudeh. No, to je enodimenzionalno. To še zdaleč ni vse, kar bi mogli dobiti od računalnika. Že pred tednom sem obžaloval, da v Kranju vse premalo vemo za živo ljudsko-prosvetno delo, ki na našem podeželju le ni zamrlo, niti noče zamreti. Vsem oviram in težavam navkljub! Zato pa je gotovo več kot prav, da vsaj vrhunske dosežke društev na področju občine registriramo, če že ne analiziramo in ocenimo. Saj so polne dvorane in javno priznanje edino plačilo amaterjem za njihovo, dostikrat večmesečno delo. V zimski sezoni, ki zdaj kopni v pomlad, sem prisostvoval več amaterskim prireditvam — tako na Jezerskem, na Zgornji Beli in drugod. Preteklo soboto sem bil na Kokrici, kjer je domači moški pevski zbor priredil koncert narodnih in umetnih pesmi. sonanc? — Držim sc namreč načela: pri amaterjih ne skopariti s priznanji in pohvalo: pri ljudeh pa, ki so plač: :i, večkrat celo zelo obilno, za svoje kulturno ali ljudsko-prosvetno udejstvovanje, je treba seve uporabljati strožja merila. Kajti večkrat se zgodi, da se za profesionalizmom ali polprofesionaliz-mom skriva najslabše dile-tantstvo ali zoprna rutina — a vse brez onega prisrčnega žara preprostega amaterizma. A le kam smo zašli s temi premišljevanji, ki pa so le aktualna. Do teh misli kar nehote pripeljejo doživetja ob nespornih uspehih naših prosvetnih društev v vaseh daleč od mestnih središč. Mačehovski odnos do podeželskih ljudsko-prosvetnih organizacij bi moralo nadomestiti razumevanje in prizna- samo po sebi umevno, da se neke kulturne prireditve v mestu udeleže poleg uradnih predstavnikov občine in okraja prav vsi profesorji in učitelji, odvetniki in inženirji iz tovarn, sodniki in uradniki, — skratka vsi, ki so hoteli veljati za kulturne ljudi. A ne samo to. Mnogi od naštetih so tudi aktivno sodelovali pri oblikovanju kulturnega profila Prešernovega mesta. A bila je tedaj v Kranju le ena sama osnovna šola, gimnazija in strokovna šola. Tehnična inteligenca v tovarnah pa je bila izvečine le tujerodna. Pa vendarle vprašanje publike pri taki ali drugačni kulturni prireditvi ni bilo nikoli tako pereče kot je dandanašnji. — Ko skuša-mo ne le predavanja, pač pa tudi koncerte prirejati v čim-manjših dvoranicah, da ne Koncert na Kokrici Predvsem me je presenetila resnost, s katero je dvajset-članski moški pevski zbor odpel svoj bogat program. Ubranost glasov in pevsko disciplino je lahko pohvalil tudi glasbeni strokovnjak. Morda ne bo napak — drugim, sosednim pevskim zborom pa bo morda prišlo celo zelo prav — če kar povem, katere pesmi so bile na sporedu: Jobstova Kam pa fantje drev v vas poj demo, Slomškova Glejte, že sonce zahaja, Ipavčeva Zvezda; Pregljeva Preljubi fantič moj; Focr-sterjevo Slovo; Maroltova Bareica; Bučarjeva Saj lepše rožce nima svet; Schvvabovo Oj dekle, kaj si tako žalostno; Hafnerjev Polžek; Lipar-jeva ćukova ženitev; Vilhar-jeva Večerna; Hubadova Luna sije; Vrečkova Na nebu zvezde sevajo; Rijavčeva Ob Kolpi; Gregorčeva Bleda luna; Kernjakova Je na Dravci megla; Bučarjeva Dečva pa v garteljcu rožce napaja; Lipar-jeva Snubaška in Simonitijev Debeli kum. Pevovodji Vinku Strniši, ki je glasbenik-amater, je treba izreči polno priznanje in zahvalo za delo z zborom. Več, občudovati morama take pe-vovodje, ki jim dan poteka v trdem poklicnem delu ob strojih v tovarni — ob večerih, na stoterih vajah, ki so potrebne pred koncertom, pa žrtvuje svoj prosti čas, svoj počitek, svoje zdravje —t le zato, da svoje znanje nesebično deli med tovariše, da u/teše svoje plemenito hotenje po kulturnem udejstvo-vanju — brez misli na plačilo, pohvale pa so itak raje bolj skope kot bogate. Kajti malokdo dojame obsežnost takega dela in žrtvovanja. Seveda, utegne kdo reči, sama hvala, preveč hvale. Ali narobe pa nič ni, nobenih di- nje. Sedanja primerjava, ko ima en sam poklicni kulturni delavec v mestu večjo plačo na mesec, kot ima neko prosvetno društvo na vasi dotacije za vse leto! Polne dvorane na Jezerskem in na Kokrici pa tudi dri'god — in prazne ali pol-prazne dvorane v mestu marsikaj povedo. Tisti ugovor, češ, v mestu imajo v vseh družinah televizorje pa jih zato ni iz stanovanj na prireditve, nikakor ne more veljati. Kajti na Jezerskem, na Kokrici in drugod po vaseh je vse polno televzorjev. Slepiti se s kako imenitnostjo mestnih družin, to re* ne gre več. Podeželje, vsaj okrog Kranja, ni prav nič revno ali celo zaostalo. Le prisrčne j še je od mesta in hvaležne j še za darove kulture. V mestu pa napolni dvorane le kaka kino predstava ali lasata maškaradna popevkarska prireditev . . . Priložnost je zdajle kot nalašč, da povem misel o nič-kaj spodbudnem dejstvu: v mestu je celo solidarnost zamrla. Le tako si lahko razlagam odsotnost, n. pr. literarnih ustvarjalcev, pri nekem pesniškem večeru^- ali glasbenikov pri nekem koncertu. Ali je to ignoranca ali je cel6 kaj gršega? K sreči je na podeželju več iskrenih tovariških odnosov: koncertu na Kokrici je prisostvovala cela vrsta pevo-vodij in pevcem iz sosednjih vasi. Bilo je kar spodbudno ko jih je predstavnik domačinov uvodoma imenoma pozdravil. Tako sem moral verjeti, da so stvari na podeželju bolj zdrave, da je manj zavisti in več prijateljskih odnosov kot v mestu. In še to: živel sem v Kranju v časih, ko je bilo kar bi mučna praznina žalila nastopajočih. Današnji rod sicer gleda nazaj in se raje smehlja dobrim starim, zlatim časom. Res da niso bili dobri in zlati, a kako stvar bi bilo le prav povzeti iz dni, ki jih ni več, a je vendarle dobra in veljavna. Kdaj je že to bilo, ko so graditelji gledališč vedno predvideli v svojih načrtih tudi tako imenovano »dvorno ložo«. V prestolniških gledališčih je bila ta loža namenjena vladarju in njegovi družini, v glavnih pokrajinah pa so bile te lože namenjene za deželnega glavarja ali za predsednika deželne vlade. Bila bi za nastopajoče huda žalitev, če bi ta loža pri premieri zevala prazna. Prisotnost vladarja, deželnega predsednika, okrajnega glavarja ali župana — to je bila ne le spodbuda in priznanje, pač pa tudi direktna informacija ustanovatel jem O umetniškem potencialu ustanove. Danes pa pišemo in pošiljamo poročda . . . A pustimo ta grenka razmišljanja! Konoert moškega pevskega zbora na Kokrici je bil 21. marca. Prvi dan pomladi! Bil je sončen in topel dan. Kaf pravšen ode vir za tako žlahtno kulturno doživetje! In hvala za lepo pesem! Črtomir Zoreč sla y Sobota — 28. marca 1970 GI AS * 23. STRAN Rešitev nagradne uganke Dragi mladi sodelavci! Sodeč po odgovorih, ki so pri-romali na naš naslov, je bila zadnja uganka zares precej trd oreh. Šteli smo in našteli vsega 41 dopisnic; 26 pionirjev je zadelo V črno, petnajsterici pa se to ni posrečilo. Slika namreč prikazuje Janeza Goriška, medtem ko so nekateri zapisali, da gre za ing. Lada Goriška, za Jožeta, Lojzeta, Bogdana ali Franceta Goriška (konstruktorjev skakalnic s takimi imeni pri nas ne poznamo) in celo za brata inž. Stanka Bloudka. Nemalo napak ste zagrešili tudi pri priimku, vendar smo površ-nežem — če je bilo vsaj ime pravilno — zaenkrat pogledali skozi prste. In komu se je tokrat nasmehnila sreča? Moji novinarski koleg!, ki vsako sredo pridejo vprašat, koliko odgovorov sem dobil — mimogrede naj vam povem, da tudi oni včasih »pošljejo« rešitev, žal ponavadi napačno — so Izžrebali Boruta Praprotnlka, učenca osnovne šole A. T. Linhart iz Radovljice. Borut, nagrado ti bomo poslali po pošti. Zdaj pa k novi uganki. Dobro premislite, preden zgrabite za pero! OD KOD JE TA POSNETEK? Dopisnice nam pošljite na naslov: Uredništvo lista Glas, Kranj, Trg revolucije 1. Opremljene naj bodo s pripisom »Nagradna uganka«. UREDNIK Srečanje s ptico Bilo jc lani spomladi. Ma-JU*. brat in jaz smo se motali Z? kuhinji. Gledal sem skozi l*n°- Vsepovsod so po drevju *yr8oleli ptički. Tedaj je milj?0 Priletela grlica in sedla na Jonsko polico. Hip zatem je r*Jeknil strel iz zračne puške. ?*ko 'ca je zadeta padla na tla. žalostno me je pogleda- tej da se mi je zasmilila. Ho » - *em jo obvezati, a mama * rekla, da je prepozno. Sel sem ven in videl, da je mrtva. Pod njo je bila lužica krvi. Z bratom sva ubito živalco pokopala pod bližnjim drevesom. žalostnega pogleda umirajoče grlice ne bom nikoli pozabil. Vinko Vreček, 5. razred os. š. Stanko Mlakar, Šenčur Nekega zimskega večera smo sedeli okrog peči in oče nam je začel pripovedovati zgodbo iz partizanskih dni. Prisluhnite ji še vi. Takole se je glasila: »Greli smo se v baraki in kramljali o dogodkih, ki smo jih doživeli še pred vojno. Zunaj je močno pihalo in veter je dvigal cele oblake snega. V bližini so zavijali volkovi. Njihovo tuljenje je bilo slišati daleč naokrog. Medtem se je stemnilo in prižgali smo petrolejke. Nekateri borci so polegli in utrujeni zaspali, mi pa smo še dolgo v noč čistili orožje. Okoli tretje Boj v grapi zjutraj je v skrivališče planil kurir in ves zadihan sporočil, da se moramo nemudoma umakniti. Skočili smo na noge, pograbili orožje in opremo ter odrinili v temo. Pred barako nas je že čakal komandant odreda Ivan Javor-Igor. Takoj je dal povelje za odhod. Obdajala nas je pošastna tišina, le sneg je šumel pod nogami in kdaj pa kdaj je zarožljalo orožje. Bilo nas je petinosem-deset. Vsi srno bili že izkušeni partizani in na srečo tudi spočiti. Po dveh urah hoje se je začelo svetlikali, kar nam je nekoliko olajšalo hojo. Tedaj smo pred seboj zagledali čistino. Ležala jc nad vasjo, zato smo morali hoditi zelo previdno, saj bi se vsak hip lahko pojav ili Nemci. Na pobočju onkraj ravnine smo opazili podrto bukovino in razorano zemljo. Počasi smo se bližali drevju. Hip zatem je zaropotalo. Vrgli smo se v sneg in užgali nazaj proti skrilemn sovražniku. Rezgetanje strojnic in pokanje pušk so prekinjali samo kriki umirajočih in ranjenih. Tedaj je prišlo povelje za juriš. Zaslišali so se klici hura, hura, in pognali smo se naprej. Prestrašeni Nemci so začeli bežati in metati orožje. Nekaj časa smo jih podili, nato pa se vrnili na bojišče. Toda z drevesa v bližini se je oglasil nemški mitraljez in pokosil mojega najboljšega prijatelja. Ostrostrelci so Švaba kmalu opazili, potem pa smo začeli preštevati mrtve in ranjene. Padlo je kar dvaindvajset tovarišev. Nemške izgube so bile še mnogo večje. Pobrali smo orožje, pokopali trupla tovarišev in odšli. Z vrha hriba smo kasneje videli, kako Nemci odvažajo trupla svojih »kameradov«, ranjene pa nosijo v vas. Grapa je tako postala skupen grob Nemcev in partizanov.« Ko je oče končal, smo imeli vsi solze v očeh. Jure Markič, 7. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Rada bi Š3a na Krvavec V ponedeljek je začelo snežiti. Ves dan in vso dplgO noč je naletavalo in zjutraj, ko smo šli v šolo, je bil svet zakopan v belo odejo. Avtobusi so vozili z zamudo, ljudi pa iz globokih gazi skoraj ni bilo vick 'i. Potem je posijalo sonce. Zaželela sem si, da bi bila na kakšni strmini in se smučala, vendar to ni bilo mogoče, kajti očka je bil zdoma in ker je mamica imela veliko dela, sem morala sama stopiti za točilno mizo (pri nas je namreč gostilna). Mamica mi je obljubila, da bomo v sredo ali v nedeljo šli na Krvavec. Toda očka je zbolel in tudi mamica se ni počutila dobro, zato smo ostali doma. Morala s«m se zadovoljili s smučanjem na sosedovem griču. Na Krvavcu je še veliko snega in upam, da se bomo Pri nas doma Pri nas doma imamo veliko živine, ie, dve kravi manj kot dvajset. Stara mama zjutraj zgodaj vstane in gre takoj v hlev. Potem vstaneva tudi midva s teto in neseva mleko v mlekarno. Mamica hodi v službo, zalo mora doma delati stara mama. Nekoč jo je brcnila krava, tako da se je onesvestila. Nesli smo jo v hišo, kjer se je na srečo kmalu zavedla. Oddahnil sem se, ko sem videl, da ji ni nič hudega, saj sc zelo bojim zanjo. Mamice takrat ni bilo doma in to je dobro, kajti gotovo bi se preveč prestrašila. Veselim se, kadar se lahko igram z mamo ali mamico. Obe imam enako rad. Roman Demšar, 1. razred os. š. Gorenja vas, Gorenja vas Spuščanje barčic Spuščanje barčic je v Kropi in Kamni gorici že zelo star običaj. Spominja nas na trpljenje naših prednikov, ki so bili žebljarji. Ob Gregorju, 11. marca, niso več potrebovali razsvetljave v vigenjcih, saj je dan postal daljši, noči pa krajše. Tedaj so sneli stare, lesene cokle, jih napolnili s slamo, pridali nekaj olja in jih goreče spustili po umetno napeljani strugi skozi Kam no gorico. Otroci in odrasli se vsako leto spomnimo tega lepega običaja. V mraku 11. marca spuščamo lesene in papirnate, velike in male barčice. Vsemogoče stvari predstavljajo: hišice, gradove, cerkvice, ko-vačnice, ladje .. . Vanje pritrdimo svečke, jih prižgemo ter tako lepo osvetljene pošljemo na pot. Tudi letos smo spuščali barčice. Niti dež niti sneg nas nista mogla zmotiti. Učenci z naše šole, ki so naredili najlepše barčice, so dobili nagrado. Dragica Pretnar, 3.razred os. š. Stane Žagar, Lipnica enkrat letos le še odpravili tjakaj. Simonka Herlec, 7.razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Moja punčka Čudili se boste, če vam povem, da imam punčko. Sele v četrti razred hodim, a sem že mamica. Moja punčka je 30 centimetrov dolga. Ima črne lase in modre oči. Ime ji jc Ksenija. Je zelo pridna in ubogljiva. Vedno jc dobre volje. Kadar jo pesUijcm, se zadovoljno drži. Včasih sem jezna in jo vržem v kot. Toda Ksenija ni nič htula. Mirno in veselo me opazuje. Ko jo ljubkujem, se mi smehlja. V postelji leži čisto mirno in me čaka, da pridem iz šole. Takrat me razposajeno pogleda. Ksenija nikdar ne joče. Tudi mule ne kuha, pa čeprav jo natepem. Zlata punčka je in neizmerno jo imam rada. Skrbim, da veliko počiva in da je ne zebe. Vedno ji bom dobra mamica. Janka Volčjak, 4.razred os. š. Cvetko Golar, Trata S ŠOLSKIH KLOPI Marta i_ee: cd Tovarna čipk in vezenin Bled ima v svojem proizvodnem programu tudi bluze iz diolena za sve-čanejše priložnosti. Te bluze so Izdelane iz teksturiranega dioiona, ki ima lep lesk, tako da so zaradi svilenega videza primerne za večer. Vezene so po vsej dolžini ali pa imajo bor-dure. Vzdrževanje bluz iz diolena je zelo enostavno, saj jih peremo tako kot moške srajce iz istega blaga. Likanje ni potrebno. odgovarja Andreja M. iz Žirovnice — Sem redna bralka Glasa in z veseljem spremljam vaše modne nasvete. Tudi sama bi vas rada prosila za mnenje. Kupila sem blago za obleko, vzorec prilagam. Oblaka naj ima dolge rokave in la-kast pas. Lepo prosim za nasvet. — Stara sem 25 let, visoka 165 cm, tehtam 57 kg. Marta — Po vaših željah sem narisala dva modela. Prvi na levi ima okrogel vratni izrez v obliki pasu, ki se zapenja z lakastim pasom v rjavi barvi. Tudi pas je la-kast in v rjavi barvi. Desna obleka pa ima šal ovratnik spredaj re/aa v konico, ki jo lahko tudi zapne le ,z lakastim gumbom. Obe obleki sla v princes kroju in imata zadrgo na hrbtu. Ce vam obleka s takimi ovratniki ne ugaja, si lahko omislite športen podaljšan koničast ovratnik ter | manšetc na rokavih. Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic? INTERESI. Pravimo, da so interesi trajnejša usmerjenost na določeno aktivnost ali trajnejše zanimanje za določeno področje. Interese lahko razvija dom ali šola. Prav gotovo pa so osnova za razvoj interesov otrokove psihofizične sposobnosti. Otrok se sprva ukvarja s tistim, kar mu najbolj »leži«, j Ko na določenem področju ' doseže uspeh, mu to zbudi 1 zanimanje, zaradi tega se z določeno aktivnostjo še več ukvarja, tako veča uspeh in interes. Če opazujemo otroke v igralni šobi, vidimo, da se ukvarjajo z različnimi aktivnostmi. Tudi kasneje se v šoli ali doma ukvarjajo s stvarmi ali z aktivnostmi, pri katerih dosegajo uspehe. Otroka napravimo sposobnega za neko aktivnost, če mu omogočimo, da se z njo ukvarja. Zato tudi otroci, ki morajo mnogo delati, tudi mnogo znajo in imajo običajno ob koncu osnovnega šolanja razvite interese. Če je otrok imel malo dolžnosti, je verjetno, da malo del tudi obvlada. Poklicne želje, o katerih učenci osmih razredov govore že dve leti ali več, imamo za zelo resne. Tako resne, da otroka vodijo v poklic. Pogosto pa doživljamo, da mladostnik vsakih nekaj mesecev spreminja svoje poklicne načrte. Pri takih je jasno, da so njihovi interesi biti premalo izoblikovani. Za razvoj interesov imajo navadno velike zasluge posamezni učitelji, ki učence pridobe za svoje področje, za predmet, ki ga predavajo. A. Križaj Vitamini in naša koža Spomladi se pozna na koži pomanjkanje sonca in zraka. Koža, ki je bila prej sveža in rožnata, se spremeni. Pojavijo se lišaji, pore se razširijo, barva je sivkasta — koža je lačna vitaminov. Nobena kozmetika do sedaj še ni nadomestila pomanjkanja vitaminov. Po mrzlih zimskih dneh in bivanju v zaprtih prostorih s slabim zrakom koži najbolj prija sprehod po čistem zraku. Vsaj eno uro na dan se sprehaja j mo, med kozmetičnimi preparati pa izbirajmo tiste z vitaminom A. Vitamin A je namreč lepotni vitamin. Veliko ga je v radi-ču, endiviji, korenju, ohrovtu, špinači, paradižniku, petršilju, marelicah, češpljah, breskvah, češnjah, šipku, jajčnem rumenjaku, mleku, smetani, maslu, siru, skuti, leči in v jetrih. Vitamin A. daje koži lesk, vlago, gladkost, dobro vpliva na vid, oči so bleščeče, blagodejno vpliva tudi na lase. Ce ga telesu primanjkuje, dobimo lišajasto in aknasto kožo, lasje izpadajo, slabo vidimo. (Dalje prihodnjič) H. R. Grah po italijansko Grah iz konzerve je zelo dobrodošla in hitro pripravljena zelenjava v vsakem letnem času. Navadno ga samo stresemo iz konzerve, prevremo in zabelimo in že je tu dodatek k rižu, testeninam ali različnim vrstam mesa. Poskuste enkrat grah malo drugače. Recept je primeren za nedeljska malo s veća ne j ša kosila, ko si z jedrni damo več opravka kot sicer. Grah skuhamo do mehkega in preostalo vodo, ki je sicer v konzervi nikoli ni preveč, odlijemo. Na vročem olju zarumenimo čebulo in petršilj ter dodamo grah. Solimo ln popopramo ter previdno pomešamo. Namesto olja lahko vzamemo tudi maslo ali slanino. V gosti kisli smetani razžvrkljamo enega ali več rumenjakov, odvisno od količine graha ter zlijemo z grahom vred v ognjevarno posodo. Potresenu) s parmezanom ln denemo na vrh še košček masla. Pečemo pol ure v pečici ln ponudimo k mesu. Zdravnik svetuje Izpadanje las (I) Najprej nekaj zanimivejših podatkov o laseh. Svetli lasje so tanjši od temnejših, najdebelcjši pa so rdeči lasje. Na glavi je navadno polovico več tankih las kot debelih. Las živi 4 do 6 let, v šestih letih pa se zamenjajo vsi lasje na glavi. Rast las je enakomerna poleti in pozimi. Lasje najhitreje rastejo na čelu in temenu, najpočasneje pa na seneih in na zatilju. Dnevno zraste las za 0,2 do 0,5 mm. Lasje, ki jih pogosto strižemo, rastejo hitreje. Vsak las ima ob korenini žlezo lojnico, ki ga masti, da se ne lomi. Ce lojnica ustvarja preveč loja, so lasje mastni, če pa premalo, so pusti, lomljivi in se lomijo podoljem. Hrano dobijo lasje po žili, ki vodi v las v sredici. Zato je nemogoče z različnimi olji, ki so naprodaj, dovajati lasem hrano od zunaj, da bi dlje »živeli« in manj izpadali. Rast las hi njihova razporeditev po lasišču je odvisna od spolnih hormonov, zato imamo poraslost kože za tako imenovani drugotni spolni znak. Izpadanje las je lahko bolezensko znamenje ali pa le znamenje staranja. V tem drugem primeru niso toliko važna leta kot dednost. Pri nekaterih izpadajo lasje prej, pri nekaterih kasneje. Normalno začno lasje pri moških izpadati na čelu in temenu, pri ženskah pa se redčijo po vsej glavi. Izpadanje las zaradi bolezni se lahko začne že pri otrocih. Vzrok je lahko notranji in zunanji. Med zunanje vzroke štejemo mehanično kvarjenje las-česanje s kovinskim glavnikom, »tu-piranje«, prenaglo in prevroče sušenje mokrih las. Lasje izgubijo svoj lesk, se lomijo in hitreje izpadajo. Včasih opazimo, da so lasje izgubili lesk in da so pričeli intenzivno Izpadati. Izpadajo enakomerno po vsej glavi ali pa le na posameznih mestih, kjer koža postane gladka in bleda. V takih primerih pomislimo na neko notranjo bolezen. O tem pa prihodnjič. dr. Tone Košir DRUŽINSKI POMENKI Sava. Urarj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov zaposli takoj Večje število delavcev v starosti do 30 let Pogoj: končana osemletka Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Pismene prijave sprejema kadrovska služba (delovna razmerja) najkasneje do srede, 6. aprila 1970. ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOMEHANSKO STROKO ŠKOFJA LOKA Razpisuje prosti delovni mesti za: 1. učitelja za predmet motoroznanstvo. Pogoj: srednja strokovna izobrazba 2. učitelja slovenskega jezika ali profesor za slovenski jezik Nastop službe 1. septembra 1970. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Voznikom in uporabnikom vozil v premislek in svarilo! Ni zavarovanja, ki bi zajelo vse rizike in potrebe posameznika. Včasih je veljalo načelo, da je treba skleniti 14 vrst zavarovanj, da bi lahko nekdo pokril vse svoje lizike oziroma Potrebe po zaščiti. Večina voznikov in uporabnikov motornih vozil je trdno Prepričanih, da so dobro zavarovani že s tem, da se usedejo v avto ali na motorno kolo, češ, saj voznik odgovarja za morebitno nezgodo ali drugače povedano splošno razširjeno mnenje J*, da obvezno zavarovanje avtoodgovornosti (nekateri mu Pravijo jamstveno zavarovanje) krije vse. . Analizirajmo nekatere zadeve v zvezi z motornim vozilom 111 obveznim zavarovanjem: Avto, motorno kolo, moped itd. je samo po sebi vir nevarnosti, ki ga nekateri zanemarjajo. Ko kupite avto in napolnite ^zervoar z bencinom, je že nevarnost tu. Avto se lahko vžge eksplodira. Čeprav ne vozite, odgovarjate kot lastnik vozila, ^^Prav avto še ni v pogonu. Torej že ob nakupu se srečujemo 8 tako imenovano objektivno odgovornostjo iz posesti ali ''Porabe motornega vozila. Ko pa se usedete za krmilo in P°žcnete avto, se odgovornost stopnjuje in vsako početje v Razsodnem ali nerazsodnem stanju ima lahko nedogled ne Posledice za vozilo, družino, druge osebe, ki jih prevažate za vsa vozila, objekte in ljudi, ki se nahajajo na cesti, ob ^jej itd. Skratka, posledice vašega napačnega ravnanja so **hko tragične za voznika, sopotnike, družine (vaše ali katere **uge itd.). Ostane nam še, da pogledamo, do kam seže jamstvo iz Naslova avtoodgovornosti za osebe, ki jih prevažamo in druge ^aj vozila — na cesti. Voznik motornega vozila plača premijo za obvezno zavarovanje ob registraciji po sili zakona, ker so žrtve na cesti |J v vozilu zaščitene, če pride do nesreče po krivdi voznika, ^lede na to, da je za nesrečo odgovoren kot lastnik in upornik vozila, so lahko zahtevki zelo visoki, oziroma neome-kni. Namesto da bi plačal sam, je z obveznim zavarovanjem ^rencsel to breme na zavarovalnico. Poudariti je treba, da ^varoval niča izplača odškodnino prizadetim vselej, kadar je j'okazana krivda voznika, vendar v gotovih primerih regresira Mjfcterja) od voznika izplačano odškodnino (v primerih vinjenosti, naklepnega dejanja, črne vožnje — vožnje brez predpi-p*nega vozniškega dovoljenja itd.). S temi uvodnimi besedami smo šele delno opisali odgovor-JjO-st voznika, oziroma lastnika z namenom, da bomo postavili r\eJo, do kam seže jamstvo zavarovalnice iz naslova avto-^Sovornosli oziroma kdaj ni jamstva. Ce je nastala ne/goda po krivdi voznika oziroma lastnika t*2''a in so bile prizadete druge osebe (zavarovalci imajo az tretje osebe), jc žc odškodninski zahtevek tu. Katere osebe pa nimajo pravice zahtevati odškodnine iz /■slova obveznega zavarovanja oziroma iz naslova objektivne zgovornosti, iz posesti ali uporabe motornega vozila? ^ Voznik, ki pelje svojo družino, tj. ženo in otroke, oziroma tj .e an °Žie sorodnike, če živijo v skupnem gospodinjstvu, kimajo pravice do odškodnine. Ali si lahko pomagamo kako drugače? Da. Predlagamo, priporočamo in svetujemo nezgodno zavarovanje voznikov in potnikov v motornih vozilih, kajti to zavarovanje lahko nadomesti izpad pri družini in svojcih kot sem že preje povedal. Navedli bi le primere za pretežno število voznikov in uporabnikov motornih vozil: 1. Ce zavarujete proti nezgodam sebe kot voznika amaterja in tri potnike v osebnem avtomobilu, vsakega posebej za 10.000 v primeru nezgodne smrti in 20.000 v primeru trajne invalidnosti, boste plačali letno premijo 48 din. Je to veliko? Menimo da ne. Uprava zavarovalnice Sava PE Kranj se je lotila akcije, s katero namerava omogočiti vsem voznikom nezgodno zavarovanje, voznikov in potnikov na zelo enostaven način. Odslej bo mogoče vključiti nezgodno zavarovanje ob registraciji vozila kar na polico za obvezno zavarovanje. Seveda pa tudi prek zastopnikov na terenu ali neposredno v informacijski pisarni. JAMSTVO ZAVAROVALNICE Zavarovalnica SAVA, PE Kranj jamči za nezgode, ki se pripetijo med vožnjo, pri vstopu in izstopu, ob nakladanju in razkladanju, kakor tudi pri popravljanju ali drugi manipulaciji v neposredni zvezi z motornim vozilom. Poleg tega Zavarovalnica jamči tudi za nezgode pri upravljanju in delu na priključenih strojih, ki jih poganja motorno vozilo. JAMSTVA ZA TO ZAVAROVANJE NI L pri udeležbi avtomobilskih, motornih in mopedističnih dirkah in treningih zanje, 2. pri vožnji brez vednosti ali odobritve lastnika vozila, 3. vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja, pod vplivom alkohola 0,5 % ali več v krvi in podobno. Kot je navedeno, je Zavarovalnica poskrbela za primerne načine zavarovanja nevarnosti, ki jih prinaša hiter razvoj motorizacije. Ker nikoli ne vemo za nesrečo in da bi se izognili težkim posledicam, se posvetujemo z zastopniki Zavarovalnice. Dali nam bodo vsa potrebna pojasnila in svetovali najprimernejšo zavarovalno zaščito. Vsem uporabnikom motornih vozil želimo srečno vožnjo! T. Jotlč POPRAVEK V 20. številki našega lista z dne 14. marca 1970 se je v članek tovariša T. Jotiča na 10. strani z naslovom »Zavarovalnica Sava je uvedla novo zavarovanje« vrinila neljuba pomota. Pri zavarovanju avtobusnih potnikov je za nezgodno smrt pravilna postavka 10.000 din (deset tisoč) in ne 100.000 (sto tisoč), kar je bilo pomotoma objavljeno. Razen tega je avtor članka napravil napako pri množenju odstotka za invalidnost. Zapisal je, da je 33 odstotkov ene tretjine od 3G.0O0 12.200, pravilno pa je 12.000. Za pomoto sc bralcem opravičujemo! Veselje in težave zlatopolj-skih tabornikov Taborniki Kokrškega odreda na Zlatem polju v Kranju so pred kratkim na obenem zboru kritično pregledali svoje delo. To je ena izmed najbolj delavnih taborniških organizacij. V svojih družinah, četah, klubih m vodih združujejo zlasti veliko predšolskih otrok — medvedke in čebelice. Samo lani so organizirali 9 tabornih ognjev, 6 taborenj in zimovanj, 19 zabavnih prireditev, 16 razstav, 22 tekmovanj in 33 izletov in pohodov. Tudi v letošnjem programu, ki so ga sprejeli, je predvidenih mnogo tekmovanj in prireditev. Njihovo osnovno geslo je, da se mora vsak naučiti plavati, smučati in streljati. Hudo pa jim primanjkuje sredstev in opreme. Kljub temu pa so na občnem zboru izražali veliko veselja in pripravljenosti za delo, izrazili zahvalo njihovi najprizadev-nejši voditeljici Tončki Vodnikovi ter izvolili novo vodstvo odreda. K. M. Kegljanje Dve zmagi za Elektro V Kranju je bilo pred nedavnim sindikalno prvenstvo Kranja v kegljanju. Med ekipami je bila najboljša ekipa Elektro, najboljši rezultat pa je postavil državni reprezen-tant Turk s 479 podrtimi keg-lji. Vrstni red na j boljših: disciplina 6X 100 lučajev: 1. Elektro 2559, 2. Planika 2467, 3. Tekstilindus 2450, 4. Iskra 2444, 5. Borec 2422 itd. Borbene igre — 1. Elektro 415# 2. Borec 402, 3. Cestno podjetje 386, 4. Planika 370, 5, Iskra B 368 itd. P. D. Asfaltirali bodo cesto Pred dnevi so se vašeani severnega dela Cerkelj na sestanku krajevne skupnosti dogovorili za prostovoljno nabiralno akcijo za asfaltiranje ceste, ki povezuje Dvor-je in Cerklje, to je od Bohinca do gostilne Kern. Dogovorili so se, da bo vsaka hiša prispevala po 650 novih din in po 5 delovnih ur. Na ta način bodo zbrali dva in pol milijona starih din, ostalo pa bi prispevala krajevna skupnost. Cesta naj bi bila asi al tirana do konca junija letos. !:i!;!Ulii;iii:i:i:illllllllMKiMMM agrotehnika * K HI E T O VAL CI! EXPORT - IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 48 Naprave renomiranih tvrdk: KARL MENGELE, BCS, VOGEL & NOOT in FERRARI, imamo tudi letos na naših kon-signacijah NUDIMO VAM: stroje za spravilo sena — sa-monakladalne prikolice firme MENGELE f različnih izvedbah: Tip DM USA$ A SCH Carina in stroški samonakladalna prikolica Nico 3.993,10 1.09101 28.36630 6.118,65 samonakladalna prikolica LW 16 4.358,40 1.190,82 30.961.35 6.555,75 samonakladalna prikolica LW 17 4.548,00 1.242,62 32.308,20 6.895.30 samonakladalna prikolica LW 19 5.018,10 1371,07 35.647,80 7353,10 Univerzalni specialni traktorji firme Ferrari: PRVOVRSTNA TEHNIKA ZA y®&amk IZREDNE POGOJE: vsestransko preizkušen motor, ekonomičen pri delu, dolga življenjska doba, upravljanje traktorja je izredno lahko zaradi majhnih dimenzij traktorja, majhnega rajdnega kroga in hidravličnega krmila, izredna okretnost; osem hitrosti naprej, štiri hitrosti nazaj, štiri hitrosti za delovno orodje — frezo, kosilnico itd., Za traktor Ferrari ni terenskih omejitev — štiri pogonska kolesa se »zagrizejo« v vsak vzpon. Traktor MC s 60/RT 938.720 Lit ln 9.96530 din carina in ostali stroški I BCS Motorna kosilnica BCS s snopovezalko: KOSILNICA 13 Ks 110, 127 cm z diferencialom: 250300 Lit, 1467,00 DM, 400,80 USA $, 10.420 A. SCH ln 2.100 din carina ln stroški SNOPOVEZALKA za BCS: 200.500 Lit, 1.174,00 DM, 320,80 USA J, 8340 A. SCH hi 1.800 Din carina ln stroški VOGEL & NOTT — AVSTRIJA motorna kosilnica Typ Alpinist, primerna za hribovite predele ALPINIST 9.842 A. SCH, 1.385,50 DM, 37830 USA J, 236.600 Lit in 1.950 din carina in ostali stroški in traktorski obračalnik Heublitz vsestransko uporaben obračalnik, zgrabelnik za seno — variator REGULACIJA HITROSTI OBRATOVANJA NAPRAVE Traktorski obračalnik Heublitz s kardanom in napravo za vzdolžno vožnjo 2.5 metra: 7.707 A. SCH, 1.085,00 DM, 296.50 USA J, 185260 LIT in 1600 Din carina in ostali stroški Traktorski obračalnik miniblitz s kardanom: 5.427 A. SCH, 77030 DM, 210,50 USA J, 131340 LIT in 1.200 din carina in ostali stroški Dobava takoj po plačilu na naš devizni račun pri Poljo-banki Beograd: 608-620-10-32015-10-57, Agrotehnika Ljubljana Dinarski znesek za carino in ostale stroške na naš račun pri Narodni banki Ljubljana, Št. 501-1-691 Rezervni deli so na zalogi, servis je zagotovljen. TRAKTORJE FIAT VAM NUDIMO NA KREDIT. Obiščite naš prodajni sejem ▼ Ljubljani na Gospodarskem razstavišču do 6. aprila 1970. MIIIIIWIIIIII!lll!i!l ;!!!!limilllll!llllllllllllllN iiiuiuui sobota — 28. marca 1970 glas * 27 stran Smrt v garaži v torek, 24. marca, po de-v*ti uri zvečer so na Zlatem P°lju pri Kranju opazili, da v eni od garaž že dolgo ča-brni motor avtomobila. Kljub trkanju po vratih ga-se ni nihče oglasil. Za- radi skrbi, da se lastniku avtomobila ni kaj zgodilo, so gasilci v navzočnosti delavca milice nasilno odprli vrata garaže. Na zadnjem sedežu avtomobila v garaži je ležal 34-letni Valentin Omcjc iz Kranja, zaposlen na bencinski črpalki na Zlatem polju. Zdravnik je ugotovil, da je pokojnik umrl že pred kakimi tremi urami zaradi zastrupitve z izpušnimi plini. Zahvala Ob prezgodnji izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta Janeza Oblaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in mu darovali vence ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno smo hvaležni vsem vaščanom, organizaciji ZB NOV Treftija, Žiri in Sovodenj, PGI> Trebija za izkazano pozornost, vsem govornikom za izbrane poslovilne besede, župniku g. Bergantu in cerkvenemu pevskemu zboru za žalost i n&o. Vsem, ki ste karkoli storili in nam pomagali v najtežjih trenutkih, prisrčna hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova v Jože in Janko i družinami Trebija, 24. marca 1970 ter drugo sorodstvo Zahvala Ob nenadni in boleči nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica Vinka Nadižarfa Zuženkovega ata iz Čirč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tov. Suhiju za ganljiv prizor ob odprtem grobu, č. župniku za poslovilne besede, pevcem društva upokojencev in prav vsem, ki so sočustvovali z nami v tem težkem trenutku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Meri, sin Vinko, hčerke Mari in Stefi z družinami, sestra Micka ter družina Kastelic in drugo sorodstvo Kranj, 24. marca /970 Zahvala Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta ' Valentina Jamnika se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu izkazali zadnjo čast in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Udirju, pevcem in g. župniku, sindikalni podružnici Planika in Mesarskemu podjetju Tržič. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sin Marjan z družino in hči Albina por. Bakota z družino Kranj, 24. marca 1970 Zahvala Ob izgubi naše drage žene, sestre in tete Mane Podfed se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sosedom, ki so nam izrekli sožalje in nam na kakršenkoli način pomagali. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem cvetja in duhovščini iz Šenčurja. Še posebej se zahvaljujemo osebju doma onemoglih Franca Berglja z Jesenic, ki so ji lajšali zadnja leta življenja. Še enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: mož Matevž, brat Franc in drugo sorodstvo Šenčur, 23. marca 1970 Kdo je vozil avtomobil? Prihodnji teden se bo pred okrožnim sodiščem v Kranju začela sodna obravnava zoper Milana Ma-jerja iz Ljubljane. Obtožnica ga dolži, da jc septembra lani na cesti Ljubelj - Tržič povzročil hudo prometno nesrečo, v kateri je umrl njegov sopotnik Anton Skubic iz Ljubljane. Zaradi neprimerne hitrosti je moskviča svetle barve začelo zanašati, tako da je zapeljal v levo s ceste in pri Dov-žanovi žagi v Podljubelju trčil z desno stranjo v betonsko ograjo ter obstal na kolesih v potoka Mo-šenik. Sopotnika Skubica je pri tem vrglo iz avtomobila v potok. Majer ni bil ranjen, medtem ko je Skubic kmalu po nesreči umrl. Obtoženi Milan Majer je v preiskovalnem postopku izjavil, da je vozil pokojni Skubic, ob premetavanju pa je oba potnika na sedežih zamenjalo. Sodišče bo moralo ugotoviti, koliko je resnice v Hfajer-fevih trditvah, obenem pa se bo pri preučevanju te hude nesreče opiralo tudi na mnenja izvedencev. Ti so mnenja, da sopotnik na desni strani, kjer j« avtomobil najbolj poškodovan, ne bi mogel ostati živ, medtem ko je imel voznik večje možnosti, da preživi nesrečo. Oba potnika v moskviču nista imela vozniškega dovoljenja. Sk»bic j« svojega pustil v Ljubljani, medtem ko je bilo Majerju dovoljenje vzeto leta 1965 za dobo petih let. L. M. V ponedeljek, 23. marca popoldne se je v podvozu železniške postaje na Jesenicah prevrnil tovorni avtomobil, ki ga je vozil Jože Štefelin iz Planine pod Golico. Mesreča s« je pripetila, ko je voznik zaradi neprimerne hitrosti v ostrem ovinku in pod vplivom alkohola privozil v podvoz. V nesreči je bil voznik huje ranjen in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na tovornjaku je za 15.000 din. Na cesti drugega reda med Kranjem m Brniki se je v sredo, 25. marca, popoldne pripetila hujša prometna nesreča. Voznik tevornega avtomobila Alojz Potočnik iz Pristave pri Tržiču je začel v gosti megli prehitevati tovorni avtomobil, voznik Franc Podpeskar iz pristave pri Trebnjem. V tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil, vozil ga je Franc Ovčak, star 33 let, iz Most prj Žirovnici. Voznik tovornjaka Afojz Potočnik se je začel umikati v desno, pri tem pa je s prednjim desnim blatnikom oplazil levj prednji blatnik Podpcskarjcvega avtomobila in ga tako zrinil v desno a vozišča. V tem trenutku pa je že osebni avtomobil silovito trčil v Potočnikov tovornjak. Voznik Franc Ovčjak je na kraju nesreče umrl. Sopotnika v osebnem avtomobilu Ivan Križanec z Jesenic in Anton R i sel j tudi z Jesenic pe sta bita hudo ranjena in se ju odpeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih je za 19.000 din. Zaradi vožnje po levi v nepreglednem ovinku se je v četrtek, 26. marca, popoldne pripetila prometna nezgoda na cesti rned Goricami in Preddvorom. Voani.k mopeda Josip Škorc se je zaradi take vožnje zaletel v nasproti vozeči osebni avtomobil, voznik Anton Bedina iz Kokrice. Mopedist s« je v nesreči huje ranil in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih je za 2200 din. Zaradi neprimerne hitrosti se je v četrtek na cesti med Kranjem in Brnikom zaletel v drevo ob cesti voznik osebnega avtomobila Janez Orel iz Ljubljane. Voznik je bil v nesreči huje ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na avtomobilu je za 8090 din. V četrtek zvečer okoij devete ure se je na cesti prvega reda med Kranjem in Jeprco pripetila prometna nezgoda, v kateri je na sreča nastala samo večja materialna škoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Milivoj šrbac iz Zenice je zaradi utrujenosti v Drulovki zapeljal na levo stran ceste in trčil v nasproti vozeči tovorni avtomobil, vozil ga je Andrej Kokalj iz Bistrice pri Tržiču škode na vozilih je za 10.000 dim Voznikoma so odvzeli vozniška dovoljenja. L. M. Zahvala Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš diobri oče in stari oče Janez Kalan Birtov ata iz Suhe Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, dr. Hriberniku, dežurni službi ZD Kranj in g. župniku Kovačiču iz Predosel j za obiske in poslovilne besede ob krsti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Janez in Jože, hčerke Micka, Cilka in Manca z družinami Suha, Primskovo, Tcnetišc, Trstenik, 26. marca 1970 Razpis republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani za sprejem 160 učencev v strokovno šolo za notranje zadeve v Ljubljani, v odsek za miličnike-kadete Pogoji za sprejem: Razpisa se lahko udeležijo moški, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: —- da so uspešno končali osemletno osnovno šolo, — da niso starejši kot 17 let, — da so telesno, in duševno zdravi, — da zoper nje ni bil izrečeno vzgojni ukrep in da niso v kazenskem postopku, mm da obvladajo slovenski jezik, -v da imajo pismeno privoljenje staršev. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Pouk na šoli se začne 7. septembra 1970 in traja tri leta. Pravice in dolžnosti učencev: Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli pravico do brezplačnega stanovanja in hrane v šolskem internatu, do uniforme, obutve, perila, učnih pripomočkov, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Absolvent šole je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj šest let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Po končanem šolanju se prizna absolventu srednja strokovna izobrazba. KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELEŽIJO RAZPISA Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice takoj, najpozneje do 1. julija, naslednje dokumente: 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolko-vano s 1,00 din, ki jo morajo obvezno .podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o privoljenju'staršev; 2. spričevalo o končani osemletni osnovni šoli; tisti, ki 8. razred še obiskujejo, naj prilože spri- j čevalo 7. razreda; ob prihodu na izpit pa morajo kandidati prinesti originalno spričevalo o končani osemletni osnovni šoli; 3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep; 4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku; 5. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal. Kandidati, k: bodo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega: preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesne zmogljivosti Sprejemni izpiti bodo v strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani v mesecu juniju in v prvi polovici julija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnem izpitu dosegli boljši uspeh. Vsa pojasnila daje strokovna šola za notranje zadeve Ljubljana, Tacen, tel. št. 51-737 al; 312-227, in postaje milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LJUBLJANA Gostinsko podjetje hotel POŠTA JESENICE razpisu fe prosto delovno mesto upravnika-ce za Dom pod Golico Planina pod Golico Pogoji: triletna praksa v gostinstvu. Zaželen zakonski par. Nastop službe in osebni dohodki po dogovoru. Interesenti naj se oglasijo osebno ali pismeno na upravi hotela POSTA Jesenice. SE NT A skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, telefon 22-053 vam nudi: — najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko — testenine bačvanka — vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka išče družinsko stanovanje v Skofji Loki ali bližnji okolici, da bi ga najelo za vodilnega delavca. Stanovanje potrebujemo takoj, izpraznimo pa ga do konca leta 1971. Ponudbe pošljite na naslov: Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka, Mestni trg 20. IX. SPOMLADANSKI SEJEM TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse, dobite v gostilni in trgovini Govorimo slovensko! Ugodna menjaval Dobrodošli! Jože Hlalle Loibltal — Sv. Lenart v Brodeb le 3 km od ljubeljskega predora. V KRANJU od 11. do 20. IV. 1970 Zaščitna krema, prvi pogoj za negovane roke Z rokami delamo in čutimo, z njimi kompletiramo urejen zunanji videz. Časi, ko so se žene izogibale zahtevnih opravil samo zato, da bi bile njihove roke lepe in negovane, so že davno za nami. Vsakdanji delovnik zahteva od nas oboje: tako umsko kot fizično delo. Prvo mesto pri negi rok zavzema zaščitna krema, ki jo obravnavamo kot preventivno nego, to je tisto, ki preprečuje, da bi pri fizičnem delu pokvarili lep zunanji videz rok. Tovarna Lek iz Ljubljane izdeluje v ta namen že leta Zaščitno kremo 48 Krema preprečuje, da bi se roke zaradi škodljivih vremenskih vplivov in vsakodnevnega fizičnega dela trajno poškodovale. Zaščitno kremo 48 namažite na roke vsako jutro preden greste od doma. S tem boste preprečili, da bi vam na mrazu ali vetru razpokale. Zaščitna krema vam kot tanka, nevidna rokavica prekrije kožo in jo izolira. Pri tem pa ne ovira naravnega dihanja kože. Sestav Zaščitne kreme 48 se ujema z naravnim kislim zaščitnim plaščem kože. Ta njena lastnost je za nego rok zelo pomembna, saj ob nanašanju Zaščitne kreme 48 rok ne prizadenemo s substanco, ki jim ne bi ustrezala. Uporaba Zaščitne kreme 48 za obvarovanje pred zunanjimi vremenskimi vplivi pa je seveda nepomembna v primerjavi z zaščito, ki jo krema nudi rokam pri fizičnem delu. Nekatera opravila npr. delo delavke za strojem ali gospodinjsko delo ali delo na polju in podobno, roke močno prizadenejo. Ce z rokami dnevno opravljate fizična dela in jih umivate samo z milom in vodo, bodo roke sčasoma postale razpokane in izsušene. Take pa so najprimernejše mesto za to, da se nečistoča zazre globoko v kožo. Zato vam svetujem, da pred vsakim takim opravilom roke skrbno namažete z Zaščitno kremo 48. Posebno natančno namažite kremo ob nohtih, ker se sicer na teh mestjh nečistoča najtežje odstrani. Roke namazane z zaščitno kremo rahlo zmasirajte s par krožnimi gibi, da se krema enakomerno vire v kožo. Pri vsakem umivanju rok boste videli, da se skupaj s kremo z lahkoto odstrani vsa nečistoča z rok. Po umivanju roke ponovno enakomerno namažite s kremo. Zaščita rok z Zaščitno kremo 48 ima torej dve, nepogrešljivi lastnosti, ki jih morate vsak dan znova pravilno izbrati. To sta: zaščita rok pred zunanjimi vplivi in zaščita rok pri težkem oz. nečistem fizičnem delu. Po opisanih pozitivnih lastnosti zaščitne kreme bi vam rada še enkrat poudarila, kje je njeno mesto. To je tisto prvo in najosnovnejše v kozmetiki: preprečevati. In s tem je najpomembnejše, kar za nego svojih rok lahko storite, že opravljeno. In še kratek opis nege rok za en mesec: 1-krat -mesečno zvečer pripravite oljno kopel tako, da segrejete skodelico olivnega olja in v njej namakate roke 10 do 15 minut. Taka kopel ima namen hranjenja kože. Vsak večer zapored pa vam priporočam, da pred spran jem oz. po zadnjem umivanju rok, kožo na rokah skrbno natrete s par kapljicami limone in v še vlažne vmasirate par kapljic glicerina iz lekarne. 1-krat tedensko posvetite rokam toliko časa, da jih manikirate in lakirate. če se boste držali vseh opisanih navodil in se že takoj zjutraj spomnili na zaščito rok z Zaščitno kremo 48, bodo vaše roke res take, kot si sami najbolj želite. Roke bodo mehke in voljne, lepe in zdrave, take, da boste lahko ponosni nanje. Manja Pečnik-Vovkova pharm dipl. cosm. Prodam 8 let starega KONJA ali zamenjam za BIKA. Praprotna polica 8, Cerklje 1288 Prodam krmilno PESO ali ^menjam za SENO. Kokrica *», Kranj 1312 Prodam 20 srebrnih SMREK Po 50 din in par visečih BRESTOV. Osebna izbira. Ogled °b sobotah in nedeljah. Jože Tavčar (Matcjcov Pepe), Pu *tal 32, Škofja Loka 1313 PRODAMO 1 leto stare kokoši. Valilnica Naklo Ugodno prodam odlično °hranjen tovorni AVTO deutz "lagirus 4500 v voznem stanju, 3-tonski MAN z novo ka-£'no, ni v voznem stanju, OBROČE, dromeljne 20 x 7,5 za Kumi voz ali traktorsko prikolico, 4-valjno črpalko bosch, STROJ tam pionir, STROJ, MENJAI.NIK, DIFERENCIAL JJ?an 3-tonski, razne VZME-Jl. JERMENTCE in LEZAJE. Sedej Ludvik, Jesenice, Javor-^k, Kidričeva 25 1314 Od 8 PRAŠIČEV prodam po izbiri, težka po 50 kg. v°glje 76. Šenčur 1315 Prodam LOPO, primerno za •Pravilo gradbenega materia-jj in MACESNOVE PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 1316 v Prodam l^colski GUMI vOZ in popolnoma nov 80-li-trski BETONSKI MEŠALEC *a elektriko. Srednja Dobra* Va 9, Kropa 1317 Prodam italijanski kombini-JJni OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v oglasnem odelku 1318 Prodam OTROŠKI kombi-J,rani VOZIČEK. Murko, Old-^"iska 1. Kranj 1319 ^Prodam SEMENSKI KROM- *° (dvakrat sajen) vesna in ^or). Trboje 70, Smlednik „ 1320 prodam SEMENSKI KROM-•»lT dezire m cvetnik. Okro-8,0 6, Naklo 1321 prodam SEMENSKI KROM- 1R igor in 2 kubična metra funih BOROVIH PLOHOV. *rboje 45, Smlednik 1322 Poceni prodam lepo ohra-JJeno kompletno SPALNICO. valvasorjeva 7, Lesce 1323 prodam globok italijanski ^ROSKI VOZIČEK. Klanec, lde Sinkovčeve 7, Kranj 1324 Prodam OBRAČALNIK za j*no. ZGRABUALNIK sonce ^ SLAMOREZNICO. Soklič, 22, Bled 1325 > Vodarn dve rabljeni OKNI v notranjimi »polkni« 90 X ^150cm. Zbilje 4, Medvode jajrodam HRASTOVE PLO-Jl*1 Križaj, Zg. Senica 10. "edvode 1327 ^odam 40-litrski KOTEL j? *ganjekuho. Košir Franc, .^nkovo naselje 99, Škofja ^>ka 1328 Prodam kmečki MLIN, premer kamnov 65 cm, manjšo SLAMORF/.NICO s puhalni-kom in SVINJO, težko 80 kg. Sodja Franc. Blejska Dobrava 87, p. Jesenice II 1329 Prodam vpicžni TROSI LEC za umetna gnojila. Praše 6, Kranj 1330 Prodam traktorski SADI-LEC krompirja (!eryuson) in motorno KOSILNICO alpina. Stm/.evo 15, Kranj 1331 Ugodno prodam zastek!ena BALKONSKA VRATA z OKNOM in ROLETAMI, 4 vezana OKNA. 2 kletm OK^I in 17 »SPIROVCEV« in »KLEŠČ«. Zevsiikova 4 a, Kranj 1332 Poceni prodam globok OTROČKI VOZIČEK Jadran. Marondini, Podreča 65, Medvode 1333 Prodam sadno »ŠKROPILNICO« pohorko (50-lili-ko). Rebernik, Šenčur 119 1334 Prodam skoraj novo DNEVNO SOBO mahagoni. Poličar Viktor, Naklo 30 1335 Prodam suha BUKOVA DRVA in SENO. Sp. Brnik 61, Cerklje 1336 Prodam 3000 kg suhega SENA. Stupar Jernej, Kon.end-ska Dobrava 10, Komenda 1337 Prodam KONJA po izbiri. Vodice 75 nad Ljubljano 1338 Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Podreča 45, Medvode 1339 Prodam dobro ohranjene VPREŽNE GRABUE. Mežan Jože, Prešernova 92, Bled 1340 Prodam KRAVO s teličkom. Bričar Vinko, Kratka pot 1, Jezica - Ljubljana 1341 Prodam SEMENSKI KROMPIR zgodnji saški in igor. Rupa 16, Kranj 1342 Prodam 1000 kg KRMILNEGA KROMPIRJA. Kalan Franc, Mavčiče 52, Medvode 1343 Prodam VPREŽNE GRAB LJE in VILE, motorno SLA-MOREZNICO in ZAPRAV-LJIVČEK«. Srednje Bitnje 19, Žabnica 1344 Ugodno prodam SLAMO-RE7.NICO mengele in SEMENSKI KROMPIR igor. Janhar, Hraše 46, Smlednik 1345 POSREDUJEMO PRODAJO vseh vrst SADNIH DREVESC iz priznanih drevesnic. Dobite jih vsak dan od 6. do 18. ure na plantaži Preddvor. Avsec Ivan, Potoče 27 1346 Prodam avstrijski športni VOZIČEK in PRIMO NSU 150 ccm. Ogled po 16. uri. Anica Nograšek, Rupa 40, Kranj 1347 Ugodno prodam PLETILNI STROJ singer in brother. Knific Jožica, Oprešnikova 29, Kranj 1348 Prodam PIANI NO znamke hofmann in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje. Britof 116, Kranj 1349 Poceni prodam gjobok OTROŠKI VOZIČEK. Mestin šek, Kranj, Savska cesta 20, 1350 Prodam SEMENSKI KROM PIR bintje. Zalog 63, Cerklje 1351 Prodam SEMENSKI KROM PIR igor. Sp. Brnik 25, Cer kije 1352 Prodam PRAŠIČA za zakol, Cerklje 1353 Prodam 3 PRAŠIČKE, stare 6 tednov. Zalog 61, Cerklje 1354 Prodam KRAVO po teletu. Dvor je 38. Cerklje 1355 Prodam SEMENSKI KROMPIR vesna. NasovČc 10, Komenda 1356 Prodam PRAŠIČA za zakol, Sp. Bitnje 21, Žabnica 1357 Prodam plemensko SVINJO teŽkb okrog 100 kg. Jerič, Dvorje 8, Cerklje 1358 Prodam kombinirane vprež-nc ali traktorske GRABLJE. PrchaČevo 43, Kranj 1359 Prodam SEMENSKI KROMPIR saški. Breg ob Savi 11, Kranj 1360 Prodam mlndo KRAVO s teletom in 16-colski GUMI VOZ. Visoko 90, Šenčur 1361 Prodam SEMENSKI KROMPIR de/ire in JABOLKA. Zg. Brnik 96, Cerklje 1362 Prodam 4 leta starega KONJA ali menjam za starejšega. Visoko 5, -Šenčur 1363 Prodam VOI A in MOTORNO KOSILNICO. Tatine 6, Preddvor 1364 Prodam 39 kosov žaganega LESA za ostrešje 12 x 14 cm, dolžine 8,60 metra in suhe BOROVE PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 1365 Prodam KMEČKI MLIN, OPAŽE za betonske nosilce in ročno ČRPALKO za gnojnico. Goren jesavska 21, Kranj 1366 Prodam PRALNI STROJ ignis in 3 kroparska SVETLOBNA TELESA. Dobrenič Zvone, Valjavčeva 9, Kranj 1367 Prodam dobro ohranjen MOPED -12 (800 din) in 800 kosov POROLITA, debeline 5 cm. Moste 94, Komenda 1368 Prodam KRMILNO PESO. Trboje 11, Smlednik 1369 Kupim Kupim kombiniran skobeljni MIZARSKI STROJ. Špen-ko Franc, Vodice 129 nad Ljubljano 1220 Kupim vprežne GRABLJE ter prodam 150 litrov ZGANJA. Kranj, Jezerska cesta 8 1370 Kupim MOTOR 10 do 15 KM. Krč Štefan, Huje 9, Kranj 1371 Kupim suh ČEŠNJEV, OREHOV in HRASTOV LES vseh dimenzij. Jurman Francka, Sp. Senice 17, Medvode 1372 Kupim dobro ohranjen kabinet ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Naslov v oglasnem oddelku 1373 Kupim vprežne GRABLJE in VILE (ozke). Prosen, Ko mendska Dobrava 5, p. Komenda 1374 Kupim SENO. Dvorje 39, Cerklje 1375 Motorna vozila Prodam MOPED kolibri Klanec, Vide Sinkovčeve 7, Kranj 1376 Po ugodni ceni prodam AVTO DKW 1000 S, tudi na ček za opremo stanovanja. Poizve se v mesnici Zg. Bitnje v soboto popoldne in nedeljo dopoldne. 1377 Prodani dva MOPEDA, enega na tri prestave. Šenčur 15 1378 Ugodno predam dobro ohranjen NSU-PRINZ 1000. Volčič Jože, Gorenja vas, Re-teče 52, Škoija Loka 1379 Prodam zapit KOMBI IMV, registriran kot osebni ali zamenjam za FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 1380 Prodam karamboliran FIAT 600 D za 2300 din. Ogled pri kleparju v Cerkljah 1381 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Sp. Brnik 76, Cerklje 1382 Ugodno prodam VW, letnik 1962. Britof 116, Kranj 1383 Prodam rabljeno PRIKOLICO za avto, nosilnosti 1000 kg. Grad 15, Cerklje 1384 Stanovanja Prodam HIŠO v središču mesta KAMNIK, Trg svobode 3. Pojasnila dobite pri Pe-ternelju Jožetu, Grajska pot 14, Škofja Loka, telefon 85-956 1294 SOBO v Skofji Loki potrebujem takoj. Plačilo po dogovoru, lahko tudi vnaprej. Ponudbe poslati ekspres-bifeju Loški hram, škofja Loka 1309 Takoj oddam prazno ali opremljeno SOBO. Brezje 1 pri Tržiču (preje Sv. Neža) 1385 Mlada zakonca iščeta SOBO IN KUHINJO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1386 Iščem SOBO. Grem tudi k dobri družini za pomoč v gospodinjstvu ali za varstvo otrok. Delam v treh izmenah. ! Planina 4c, Kranj 1387 i Oddam SOBO v Kranju. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1388 1 Zaposlit ■ ve TKALSKI MOJSTER Za pomoč v bombažni tkalnici v Ribnici na Dolenjskem iščemo upokojenega tkalskega mojstra. Plačilo po dogovoru. Tkalnica IDEK Ribnica MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA za stavbna in pohištvena dela sprejmem takoj. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Peternelj Jože, strojno mizarstvo Škofja Loka 1299 Kvalificirano NATAKARICO sprejmem takoj ali po dogovoru. Oglasite se v eks-pies-bilcju Loški hram, Škofja Loka 1300 Kinematografsko podjetje v Kranju razpisuje prosta delovna mesta za: POSLOVODJO — Snack bara v kinu Center. Pogoj za zasedbo delovnega mesta: kvalificiran gostinski delavec s 4-letno delovno prakso. BILJETERJA - kino Center — kino Storžič Pogoj za zasedbo delovnega mesta: dokončana 8-let-ka in odsluženi vojaški rok. Za obe delovni mesti uspešno opravljeno poiz-kusno delo. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Da ima preskrbljeno stanovanje v Kranju. Prijave z dokazili o strokovnosti in praksi vložite v 15 dneh na upravo podjetja, kjer lahko dobite tudi zaželene informacije, Nudim SOBO in KUHINJO za varstvo otroka ali plačam po dogovoru. Kokrški breg la, Kranj 1389 Nudim sobo ŽENSKI za varstvo dveh otrok. Lahko tudi delavka na dve izmeni. Kavčič Nada, Stražišče, Škofjeloška 38/c, Kranj 1390 Iščem honorarno ZAPOSLITEV med letno sezono kot MESAR v kuhinji. Naslov v oglasnem oddelku 1392 Iščem MIZARSKEGA POMOČNIKA. Hrana in stanovanje v hiši. Plača dobra. Oražem Anton, mizarstvo, Ribenska 14, Bled 1393 Iščem kvalificirano ali nekvalificirano GOSTINSKO DELAVKO za pomoč v gostinstvu. Plača po dogovoru, ponudbe poslati pod »pridnost« 1394 Iščem honorarno ZAPOSLITEV v "različnem času in za različno stroko. Naslov v oglasnem oddelku 1395 KMETOVALCI, POZOR! ZGRABUALNIK širine 2,3 m dobite najceneje pri izdelovalcu ERBEZNIKU JANEZU. Ljubljana, Cesta dalmatinskega odreda 137 (cesta na Polhov Gradec). Zgrabljalniki so preizkušeni in sc lahko pozanimate pri kmetovalcih, ki jih ie uporabljajo. Pohitite, ker je količina omejena 1306 ZADNJI PLESNI TEČAJI V DELAVSKEM DOMU V KRANJU — začetniški ob sredah in petkih od 18.30 do 20.30 ter nedeljah od 8.30 do 10.30, nadaljevalni PLESNI TEČAJ ob nedeljah od 10.30 do 12.30. MLADINSKI PLES VSAKO NEDEUO od 17. do 21. ure. 1307 Zavod za letovanja KRANJ Razpisujemo prosta delovna mesta za določen čas v letovišču Novigrad in Stenjak, in to: 2 zdravnika 2 upravnika 2 medicinski sestri 1 blagajnik 2 skladiščnika 2 kuharja 5 gosp. pomočnic 1 šef strežbe 5 snažilk 1 detavec 1 perica Posebni pogoji za zasedbo delovnih mest so na razpolago na upravi Zavoda. Prednost pri zaposlitvi imajo osebe, ki niso v delovnem razmerju. Prijave pošljite do 10. 4. 1970 na naslov Zavod za letovanja, Kranj. Potrebne informacije dobite tudi telefonično na št. 220-52! Ljubitelji športa! ZA 6. SVETOVNO PRVENSTVO KOŠARKE, KI BO V LJUBLJANI, od 16. 5. do 24. 5.1970, IMAMO VSTOPNICE ZA VSE TEKME Z JUGOSLAVIJO IN ZA OSTALE TEKME A SKUPINE. Dobite jih lahko vsak dan od 7. do 19. v turistični poslovalnici Creine od 30. m dalje. Vsa pojasnila dobite v turističnem oddelku Ćreine Kranj, Koroška e. 8 aH po telefonu 21-022. 40 let športnik in športni delavec »Človeku to v kri pride,« pravi Franc Medja, ki je pred dnevi praznoval 50- letnico Ob vznožju ceste na šmar-jetno goro je na levi odcep, kjer se pot zakoplje v breg. — Pasji lajež nama je potrdil, da sva prišla prav. — V dnevni sobi z lepim razgledom na Kranj, na Delavski cesti 47 v Stražišču, je Franc Medja pravkar opremljal bilten o III. sindikalnih športnih igrah na Krvavcu. »Na Krvavcu sem bil predsednik tekmovalnega odbora. In da bo organizacija popolna, smo se odločili, da izdamo bilten. Poslali ga bomo vsem sindikalnim organizacijam v občini.« Prod kratkim je Franc Medja, po rodu Jeseničan, sedaj pa že vrsto let živi v Stražišču pri Kranju, praznoval 50-letnico. Kranjčani ga prav gotovo dobro poznajo. Čeprav je 80-odstotni vojni invalid, ima še vedno okrog 12 funkcij na terenu in v občini. Najbolj pa je aktiven v Športnih organizacijah. Od nekdanjih pobudnikov, da se Športna društva v Kranju združijo, — to se je zgodilo 1954. leta — je Medja edini, ki je še vedno član izvršnega odbora športnega društva Triglav in občinske športne zveze. »Doma, na Jesenicah, smo v revščini gor zrasli. Morda je prav to vplivalo name, da sem se v mladih letih začel ukvarjati s športom. Tekmoval sem v vseh športnih panogah razen v boksu. Najraje sem smučal. Po tolikih letih to človeku v kri pride, zato še danes sodelujem v športu. Tekmujem sicer le ie pri vojnih invalidih, medtem ko v športnih organizacijah najbrž še ne bom spregel. Ca pride enkrat tako daleč, da človeku šport ni več konjiček, ampak mu pomeni »življenje, potem me najbrž razumete. In prav športu se moram zahvaliti, da sem ie živ.« Franc Medja Je bfl borec od 1941. leta. Sodeloval J« v dražgoškl bitki in v spomin OGP GRADLES Medvode obfavlja prosta delovna mesta za: 3 KV ZIDARJEV 2 KV TESARJA Za vsa delovna mesta je obvezna poskusna doba. Osebni dohodek po pravilniku. 42-urni delovni teden. Rok prijave: 15 dni po objavi na bitko na Mošenski planini še danes nosi kroglo v prsih. Ustaši so ga že 13. maja 1941 v Zagrebu obsodili na smrt. Kasneje so ga izpustili pod pogojem, da nikdar več ne pride na Hrvatsko. Medja je spoznal trpljenje v taborišču Dachau. — Tako so vojna leta naredila svoje . . . »Pred 20 leti so mi v bolnišnici odstranili sedem reber in krilo pljuč. Zdravnik ml je takrat rekel: »Tovariš Medja, za deset let smo vam podaljšali življenje/ Napoved pa se ni uresničila. Da nisem že deset let pokopan, se lahko zahvalim samo športu in nenehnemu gibanju.« Listali smo po njegovem lepo opremljenem življenjskem in družinskem albumu. Začne se z delom v Železarni Jesenice, ko je Medja že nastopal v telovadni vrsti; potem je bil atlet, smučar, partizan, poročil se je in postal oče, pa spet smučal in tako naprej. »Albuma še nisem opremil do konca. Nekega dne bom sedel k njemu, opremil slike ln ga najbrž tudi dokončal.« 40 let je Medja že športnik in aktivni športni delavec. Njegove izkušnje so bogate. — »Pred 16 leti je bil šport v Kranju tako rekoč na tleh. Z združitvijo društev oziroma klubov in sredstev se je postavil na noge. Danes spet malo škriplje. — Za šport je pomembno dvoje: res je potreben denar, vendar denar ni vse. Posebno pri organizaciji ne. Kdor dela v športu zaradi denarja, ta ni pravi športnik. Danes pa je tako, da skoraj ni več dobrih organizatorjev. Mnogi, sposobni, nimajo časa. Preobremenjeni so. Pa še nekaj včasih močno moti. Športni delavci, čeprav so družbeni delavci, dobivajo le redka družbena priznanja.« Tako je razmišljal med prelistavanjem albuma in dejali, da se v Kranju že predolgo mudijo pri izdelavi programa o razvoju telesnovzgojne dejavnosti. »Treba bo pohiteti, sicer bomo kljub precejšnjemu denarju, Id je v občini name' njen za Šport oziroma telesno kulturo, ugotovili da ta dejavnost zaostaja.« # Fotoreporter je po prijet-0 nem pogovoru napravil še 9 obvezni posnetek in ob # kavi ter kozarčku konja-% ka sva Francu Medji zaže-0 lela vso srečo in se p°" 9 slovila. Zaželela sva mit # še veliko delovnih uspj % hov v športu in kranjski'1 0 športnih organizacijah. A. Žalar Pogovor tedna Vinko Frelih: Ze sedmič Zlata puščica Pred sedmimi leti se je njegovo ime prvič pojavilo na spisku prvakov, ki so zmagali na občinskih prvenstvih za zlato puščico. Kar šestkrat zapored je nato postal občinski prvak. Samo lani je imel slab dan. Toda to ga ni zaustavilo. Letos se je spet resno pripravljal na to vsakoletno tekmovanje in uspeh. Osvojil je zlato puščico že sedmič. Najbolj ponosen pa je Vinko Frelih na dvakratno zmago v tekmovanju za zlato puščico na republiških prvenstvih v letih 1963 in 1968. Njegovi letošnji dosežki kažejo, da bo spet resno posegel v borbo za prvo mesto. ■ Kako ti je uspelo, da si tolikokrat zmagal z izredno visokimi rezultati? »Začetki mojega nastopanja segajo v leto 1959. Težko bj preštel vse ure, ki sem jih od tedaj preživel na treningih in tekmovanjih. Seveda ni vse odvisno le od tega. Dobro je treba poznati puško in jo vzdrževati, da bo vedno sposobna za največje dosežke. Tudi strelivo naj bo kvalitetno, drugače je ves trud zaman.« ■ Kaj pa trema pred nastopom? »Lahko rečem, da je velik sovražnik strelcev. Težko Je doseči dober rezultat, Če te roke in noge ne ubogajo in ti ob tem srce razbija kot kovaško kladivo. Tekmovalcu lahko veliko pomaga zaupanje v lastne sposobnosti.« ■ Pogosto nastbpaš na raznih tekmovanjih doma in v tujini ...? »Vesel sem, da smo navezali stike s športniki v drugih državah. Za vsakega strelca je lepa nagrada, če lahko sodeluje v teh srečanjih. To ga spodbuja k resnejšemu delu v organizaciji in k pripravam na tekmovanja, škoda, da se ne moremo pohvaliti s takimi .strelišči kot lih vidimo drugod.« n Po rezultatih sodeč še ne misliš odnehati? »Težko se je odločiti za tak korak, če se zavedaš, da še n!si za staro šaro. Sicer pa leta ne igrajo pri streljanju take vloge kot pri nekaterih drugih športih. Dokler bo roka mirna in pogled oster, se še ne mislim odreči tekmovanjem.« Končal je z vadbo, občutil je, da puška ne dela dobro. Takoj je odšel, da odpravi pomanjkljivost. Ni časa za odlašanje. Ze jutri, v nedeljo, bo namreč na vrsti letošnje republiško prvenstvo za zlato puščico in zato mora biti vse v najlepšem redu. B. Malovrh Na letni skupščini plavalnega kluba Triglav so bili proglašeni za najboljše v letu 1969: Viktor Mohorič (vaterpolo), Breda Pečjak in Janez Slavec Letna skupščina plavalnega kluba Triglav Nadvse uspešno leto Pred dnevi so imeli plavalci in vaterpolisti PK Triglav redno letno skupščino, na kateri so pregledali dosedanje delo in sprejeli program za novo sezono. Dosedanji predsednik Igor Slavec je v svojem poročilu navedel tudi tole: »Leto 1969 bo zapisano z zlatimi črkami v bogati zgodovini plavalnega kluba Triglav. Vaterpolisti so se namreč uvrstili v prvo zvezno ligo. Čeprav so imena vaterpolistov vsem že dobro znana, želim še enkrat navesti njihova imena. Ta nevsakdanji uspeh kranjskega športa so dosegli naslednji igralci: Franc Rebolj, Franc Finžgar, Borut Chvatal, Viktor Mohorič, Matjaž Kodek, Joža Velikanje, Darko Torkar, Milan Košnik, Franc Nadižar, Milan Klemenčič, Joža Rebolj, Tomo Balderman in Vinko Sorli.« Tudi ostali vaterpolisti so bili v minuli sezoni podobno kot v prejšnjih letih najboljši v Sloveniji. Mladinci pa so osvojili prvo mesto na neuradnem zimskem prvenstvu Jugoslavije. Plavalci so osvojili četrto mesto v konkurenci najboljših klubov Jugoslavije. Lidija Svare, Judita Mandeljc in Breda Pečjak pa so branile tudj barve državne reprezentance. Mlajši in starejši pionirji ter mlajši mladinci so bili republiški prvaki. Tudi pokal plavalne zveze Slovenije je prišel v Kranj. Za vse te uspehe in za rezultate v prejšnjih letih je plavalni klub Triglav lani prejel »nagrado Kranja« v vrednosti 10.000 N din. Rezultati kluba so ozko povezani s solidnim reševanjem finančne situacije. Klubu so nudili pomoč predvsem naslednje delovne organizacije: Sava, ' Iskra, Lisca, Krka, ŠC Iskra, Planika, pa tudi nekateri privatniki med njimi optik Lovro Dvornik. Najboljši tekmovalci kluba: Breda Pečjak, Andrej Slavec in Viktor Mohorič so prejeli posebne nagrade, enako tudi Zimsko državno prvenstvo je za kranjskimi plavalci. Minuli teden so se v Zagrebu pokazali v najboljši luči, čeprav je ekipa štela samo pet plavalk in dva plavalca. Vodstvo kluba je mamreč sklenilo, da ne glede na končno uvrstitev Triglava, pošlje samo tiste tekmovalce, ki imajo realne možnosti, da pridejo v finale, tj. med Šest najboljših v državi. To težko nalogo so vsi izpolnili, celo, po večkrat in osvojili dve zlati, tri srebrne in tri bronaste medalje. Kvaliteten nastop Kranjčanov pa najlepše predstavi podatek, da so zbrali še enkrat več točk kot ostali slovenski klubi skupaj. Odlični plavalci Največ so k temu pripomogle Lidija švarc, Judita Mandeljc in Boni Pajntar, ki so na 100 m in 200 m prsno bile vsaka po dvakrat v finalu. Pokazale so premoč kranjskega prsnega sloga, saj se malokdaj vidi hkrati kar tri tekmovalce iz tistega kluba v finalu. Švarčeva je postala dvakratna državna prvakinja, Madeljčeva je bila druga in tretja, Boni Pajn-ter pa si Je prvič priborila mesto v mladinski državni reprezentanci. Breda Pečjak ln Porenta Rebeka sta marsikomu prekrižali račune v hrbt- nem. Prva je bila tretja na 200 m z odličnim časom 2:39.8, ter tretja na 200 m mešano, čas pionirke Po-rentove 2:40,1 na 200 m hrbtno pa je celo boljši od slovenskega rekorda na 200 m kravi za pionirke. Tudi oba moška predstavnika sta žela uspehe. Mladi Bojan Grošelj je z izredno borbenostjo in rezultatom prepričal zveznega kapetana, da ga je uvrstil v mladinsko drž. reprezentanco, veteran Sašo Košnik pa je na 400 m kravi dosegel najboljši čas v Sloveniji (4:35,2) ter osvojil eno drugo in eno tretje mesto (na 200 m). Po končanem prvenstvu je zvezni kapetan določil, da odpotujejo z državno mladinsko reprezentanco na Poljsko (Lubin), kjer bo troboj z Poljsko in DDR, Mandeljčeva, Pajn-terjeva, Porenta In Grošelj. Na mednarodni miting v Bukarešto pa bosta odšli švarčeva in Pečjako-va. Tako je Triglav doletela čast, da ima kar Sest svojih plavalcev v državni reprezentanci, kar je največje število, ki ga jc klub dosegel v svojem cbsloju. Prav gotovo je to najlepše priznanje trenerjem za njihovo delo in dokaz, da se plavanje v Kranju kvalitetno razvija. člani državne reprezentance Judita Mandeljc, Lidija Švarc, Joža Velikanje, Vinko Šorli in Tomo Balderman. • Kljub številnim uspehom, ki so jih zabeležili plavalci in vaterpolisti, pa ne moremo biti zadovoljni z vodstvom kluba, saj je pri vzgoji in napredku sodelovalo premalo članov upravnega odbora in je vse breme kluba praktično ležalo le na nekaj najbolj aktivnih delavcih kluba. Posebno priznanje pa jo klub dal trenerjem Anki Coi-nar-Košnik in Petru Didiču, ki sta nedvomno najzaslužnejša za uspehe kluba v minuli sezoni. Ob koncu so izvolili nov upravni odbor, katerega bo vodil dr. Drago Petrič, ostali člani pa so naslednji: Mate Bečič, Peter Didič, dr. Jože Rebolj, Franc Nadižar, Zdrav-ko Mar žic, dr. Milivoj Velič-kovič, Rudi Balderman, Franc Trona, Ruža Kraljic, Sašo Košnik, Janez Slavec, Majda Zupančič, Franc Draksler in Igor Slavec. P. Didič Zlata puščica Omanu Na letošnjem občinskem tekmovanju Škofje Loke za zlato puščico jc v petih strelskih družinah tekmovalo več kot 360 strelcev. Prvo ms-sto jc pripadlo Antonu Omanu, predsedniku občinska strelske zveze. Le za tri kroge pa je bil slabši Rudi Fog-kar, dosedanji šest k ratni zmagovalec. Henrik Pater« nelj pa sc jc moral ead »'■ >-Ijiti s 3. mestom. Poteg I treh tekmovalcev pa b-> ;u-tri na rcpublišl..in p l i stvu iz škofje Loke rr-' 'I še M. Fojkar. P. Pokom Seje občinskih skupščin Hamriik Skupščina občine Kamnik je zavrnila predlog za odobritev novih višjih cen belega kruha. Smo mar res v začaranem krogu? Ali nam nenehne podražitve rušijo osnovna prizadevanja reforme. To so bila vprašanja, ki so v četrtek na seji skupščine občine Kamnik hudo razburila odbornike. Pekarna Center Ljubljana in pekarna in slaščičarna »Vesna« Kamnik sta že lani zaprosili občinsko skupščino za odobritev nove cene belega kruha, ki naj bi se podražil za 0,20 din. Tako bi lahko pokrili izgubo pri črnem kruhu. Na seji skupščine je bilo jasno rečeno, da skupščina izda le soglasje k novim cenam, je pa to le pravna formalnost, kajti občinska skupščina nima dejanske moči, da bi sama veljavno oblikovala cene kruhu. Proizvajalci lahko zagrozijo in ustavijo prodajo kruha v tistih občinah, kjer se niso strinjali z novimi višjimi cenami. »Zakaj ne bi te stvari urejali na republiški ravni?« smo slišali na seji v Kamniku. Odborniki so predlog za nove višje cene zavrnili, čeprav jih je predsednik občinske skupščine tovariš Gobec opozoril, da se zna zgoditi, da bo moral zaradi tega sklicati izredno sejo skupščine na kateri bi obravnavali samo to vprašanje. Se bolj pa so bili odborniki presenečeni, ko so zvedeli, da je kamniško mesarsko podjetje pretekli teden brez soglasja občinske skupščine zvišalo cene mesu in sicer teletini od 1516 na 2200 S din za kg, govedini pa od 1330 na 1600 S din za kg. To so poprečne cene, dejansko pa je v mesnici takole: kilogram stegna brez kosti odslej stane 4200 S din, pleče 3.800 S din, flam 2000 S din, prsa in rebra 1400 S din. Marsikdo se bo poslovil od pečenke. Za uteho je direktor mesarskega podjetja povedal, da je imelo mesarsko podjetje v zadnjih dveh mesecih, vsak teden 600.000 do 700.000 S din izgube pri teletini, pri govedini pa od 100.000 do 200.000 S din. Nove višje cene mesu je določil Zavod za cene SRS na predlog gospodarske zbornice, v Kamniku bi skupščina morala izdati le soglasje k novim cenam. Nove višje cene mesu so že v veljavi, ker pa so jih v Kamniku začeli prehitro uporabljati, bo podjetje »Meso« imelo opravka S tržno inšpekcijo. Komunalno podjetje Kamnik je zaprosilo za izdajo soglasja k novim višjim cenam pokopaliških in pogrebnih storitev. Po novem ceniku naj bi enkratna uporaba mrliške vežice stala 12.500 S din, prevoz pokojnika iz Kamnika na ?.ale 9,600 S din, iz drugih krajev pa po 350 SKEčtiO.. FANTJE! PA DOBRI VOJAKI BODITE. — Foto: F. Perdan S din za kilometer, izkop in zasip jame 11.800 s din itd. Zaradi številnih pripomb so predlog zavrnili s tem, da komunalno podjetje Kamnik izdela nov predlog. Na seji skupščine občine Kamnik so razpravljali in sklepali tudi o drugih pomembnih zadevah: o predlogu programa dela občinske skupščine, o predlogu srednjeročnega in dolgoročnega načrta razvoja telesne kulture, o delu uprave občine in še o nekaterih drugih vprašanjih s kateremi pa vas bo; mo seznanili posebej. j. Vidic Kranj V četrtek je bila v Kranju seja občinske skupščine. Odborniki in predstavniki družbenopolitičnih organizacij so poslušali poročilo komisije za izdelavo statutov delovnih organizacij in ugotovili, da so le redki statuti prilagojeni republiškemu in zveznemu ustavnemu amandmaju, kar kaže, da velika večina delovnih organizacij zadeve ni vzela resno. Enako velja*tudi za šolske kolektive. Tudi občinski sindikalni svet je podobnega mnenja. Na seji so sklenili, da bo poročilo še enkrat obdelalo predsedstvo skupščine skupno a. občinskim komitejem ZK in občinskim sindikalnim svetom in ga dopolnjenega poslali delovnim organizacijam. Na seji so prav tako sprejeli in dopolnili predlog programa dela kranjske občinske skupščine, ki je izredno obširen in zahteven obenem. Poudarek je na izdelavi srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja občine, sa- nacijskih programih, razvoju trgovine, kmetijstva in stanovanjske izgradnje, šolah in vrtcih, razvoju telesne kulture, krepitvi sveta gorenjskih občin ter sodelovanju med republiko in občinami. Tovariš Zalokar je dejal, da bo letošnje leto prav zaradi tega izredno intenzivno in napeto. Odborniki so poslušali .poročilo o delu občinske uprave in ugotovili, da je bilo uspešno in da mora biti v prihodnje poudarek na še višji strokovnosti upravnega dela, kar pa zahteva zaposlitev novih, šolanih kadrov. Sprejeti so predlogi za priključitev doma šolske mladine Vzgojno - varstvenemu zavodu Kranj in imenovali nekatere nove člane različnih občinskih organov in komisij. j. Košnjek Radovljica Predsednik občinske skupščine v Radovljici Stanko Kajdiž je na zadnji seji skupščine, bila je v sredo, 25. marca, razen republiških poslancev še posebno toplo pozdravil mladinke in mladince, udeležence politične šole, ki so na lastno željo hoteli prisostvovati seji. Zaželel je, da bi se čim prej vključili v -družbenopolitično življenje občine in da bi čim več njih zasedlo odborniška mesta v najvišjem samoupravnem organu v občini. Pod prvo točko so obravnavali odborniška vprašanja. Eno od njih se je nanašalo na predvideno podražitev mesa. Goveje meso naj bi se podražilo za 11 odstotkov, telečje pa za 46 odstotkov! Pri obravnavi tega vprašanja so menili, da mesarska podjetja večkrat brezglavo dvigajo cone in da radovljiška skupščina ne bo dovolila nobene, ekonomsko neutemeljene podražitve. Na žalost pa je največkrat tako, da ena podražitev povzroči drugo in da smo kaj kmalu priča pravi verižni reakciji. Radovljiški odborniki so prav tako sprejeli odlok o določitvi pristojnosti svetom in upravnim organom občinske skupščine. Po tem odloku bodo sedaj o precejšnjem številu zadev lahko odločali sveti skupščine in njeni upravni organi, skupščina pa bo sklepala le o najvažnejših stvareh. Seveda bodo tako upravni organi občine kakor tudi sveti le vedno odgovorni skupščini. Odborniki so prav tako sprejeli spremenjen odlok o komunalnih taksah, ih sicer o tistih, ki veljajo za področje turizma. Le-te sc bodo malenkostno povišale, vendar bodo še vedno nižje od du-brovniških, makarskih ali ljubljanskih. Potrdili so tudi odlok o cenah geodetskih storitev in urejanju ter oddajanju gradbenih zemljišč. Po tem bodo člani zveze hov* cev in občani, ki stanujejo ali so zaposleni na območja občine, lahko kupili gradbeno parcelo brez licitacije. Po-temtakem bo javni natečaj veljal samo za graditelje vikendov. Skupščina je na zadnji seji potrdila zaključni račun sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij in poslušala poročilo o problematiki storitvene obrti v občini. To poročilo, seveda dopolnjeno in bolj obdelano, bodo obravnavali na eni od prihodnjih sej. Na koncu seje so odborniki poslušali tudi poročilo upravnega organa za narodno obrambo, ki ga je prebral in razložil načelnik oddelka za narodno obrambo Jule Vo-bič. Poročilo, v katerem so temeljito obdelane priprave na vseljudski odpor v občini in prihodnji petletni plan, so odborniki z aplavzom sprejeli in se zavezali, da si na tem področju ne smejo dovoliti niti minute počitka. j. Košnjek Marjan Mesec žrtev prometne nesreče Zabnica, 27. marca — Danes približno ob 16.15 se je v Zabnlci zgodila prometna nesreča, v kateri je bil ranjen tudi smučarski skakalec Marjan Mesec. Na ravnem delu ceste Kranj - škofja Loka sta čelno trčila avtomobila KR 15-47 in KR 165-47. Prvega je vozil voznik Za-kotnlk Stane, drugega pa Mescev sopotnik, za čigar ime do zaključka redakcije nismo uspeli zvedeti. Vozili je zajel plamen. Resneje ranjeni so Uroš Hafner, Marjan Mesec ln oseba, ki je upravljala drugo vozilo. Stane Zakot-nik ni utrpel kakih večjih poškodb. O vzrokih in posledicah nezgode bomo natančneje poročaii v prihodnji številk!. -ig