Poštnin* Leto LXJX.. št. tj Ljubljana, ponedeljek 5. februarja 1936 Din L- Iznaša vsak dan popoldne, Izvzemat nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrat & Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.*. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tN UPRAVKI&TVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica l, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE: > Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. mm Mala antanta in Balkanska zveza za stabilizacijo Srednje Evrope Diplomatska akcija r»mlinskega kralja Karota in zunanjega ministra Titulesea v Parizu — Ureditev srednjeevropskega problema je predpogoj miru v Evropi Pariz, februarja z. Razgovori ru-nunskepa kraJja. KaroJa in zunanjega ministra Titulescu z zunanjim ministrom Flandinom smatrajo tukaj za začetek prihodnjih pogajanj o regijonalni pogodbi med podunavskimi državami z udeležbo Sovjetske unije. Kralj Karol je v razgovoru s predsednikom republike Lebrunarai in zunanji mminisirom Flandinom poudarjal, da smatra stabilizacijo Srednje Evrope v okvirju medsebojne varnostne pogodbe ga najbolj odločilni pogoj pri pomirjenju evropske celine. Posvetovanj«* zur?anjej»a ministra Titulesea so tem pomembnejša zaradi tega, ker Titulpscu ni predložil svojih predlogov samo kot pooblaščenec Male an-tsnte, temvvcč tudi v popolnem sporazumu / Rnlkansko zvezo in s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvino-vim. Nameravana regionalna pogodba naj bi bila dostopna vsem državam in po določbah pakta D\ registrirana v ženevi, \ekatere londonske vesti vedo povedati, da hi Anglija ta varnostni sistem priznala kot garancijska država za neod"\ isnost Avstrije. Pariz, Z. februarja. Pred svojim razgovo- rom s kraljem Karolom je zunanji minister Flanuin konfeiiral z rumunjskim zunanjim ministrom TituJescpm; Njuna konferenca jc trajala eno uro in pol. Ob tej priliki so bila podiobno razpiavljana vsa evropska vprašanja, posebno pa vprašanja odnosov med Francijo in Ftumunijo in ves problem srednje Evrope. Na podlagi teh razgovorov in izmenjave misli s kraljem Karolom je bilo ugotovljeno, da bo tradicionalna politika mod Rumunijo in Francijo ostala naprej v veljavi karkoli bi se zgodilo, ker je rumunski vladar odločen in prepričan prijatelj Francije, Prav tako so odnosi in čustvovanja Francije napram Rumuniji enaka in inspirirana od solidne in trajne privrženosti. Francoska politika v srednji Evropi bo še dalje delala po tradicionalnih smereh naslanjajoč se na prisrčno sodelovanje z državami Malo antante in na s-stena kolektivne varnosti, ki sloni na paktu Društva narodov. V teku včerajšnjih razgovorov se je govorilo tudi o vprašanju podonavskega pakta, ki je bil zadnji čas nekaj mesecev V ozadju. Misel regionalnih paktov ima še danes največ izgleda za ohranitev miru v Evropi, vendar bi tak pakt v Srednji Evropi mogel biti prava garancija za mir šele tedaj, ko bo rešen spor v Vzhodni Afriki. Italija je namreč poklicana, da igra Tcr1* Francija bo zapustila londonsko pomorsko konferenco? Pariz, 3. febr. AA. »Pariš Soir« se obširno hs\i z londonsko pomorsko konferenco in ugotavlja, da je Anglija spremenila svoje stališče v vprašanju omejitve kvalitativnega oboroževanja. JAst meni, da je Anglija torpedirala konferenco. Kcho de Pariš« pravi, da je Fran-ci.ra predložila, da naj se tonaža vojnih Indij omeji na '3:5000 ton. Najprej se je zdelo, da se Angleži in Japonci strinjajo s tem predlogom, šlo je gamo še zalo, da se VSA priključijo temu mnenju Ko pa je Francija v sredo načela to \pra-šanje, .je angleška delegacija izjavila ob največjem presenečenju vseh, d,i ne more sprejeti te omejitve. To stališče je iz-7\ alo nc-imizem v krrgih francoske delegacije. Xe bo se zato smel nikdo čuditi, če bi Francija zapustila pomorsko konferenco. Gigantski oboroževalni načrt Angtite London. V februarja. AA. DNtB poroča: Politični poročevalec lista »People« pravi, da ie sedanji načrt vjadc /a oboroževanje : a j več j i cboroževami načrt v vsej dobi mini. List meni. da ho /a izvajanje teya pro-grazna p-otreVurh okoli 300 milijom.v funtov 5tcrlini2ov. Un de! sc bo kril iz javgega posojila, drugj del pa z blagajniškimi brni. Dve tretjine, to jc okoli 2vK) milijonov funtov šteriingov. sc bo uporabilo za zgradbo no vik vojnih ladij in sicer v teku 6 let. V načrtu /a »graditev vojnih Lidij so predvidene sledeče kategorije: 11 velikih vojnih isti . 36 križank, 210 rušileev, podmor- nic in 3 matične Udje za letala. Tudi angleški letalski oborožitveni program b > izvršil v o letih in sicer bodo zgradili 1300 novih leta'. »Peoplc« niš-e. da predvideva načrt zgradbo 30 no\ ih 1 etali>J. Za potrebe voj.-kc se bo vsako leto izdalo v proračunu naknadno 4 milijone Funtov in to za nabavo tankov in oklopnih avtomobilov. Preskrbljen bo na šc denar za utrditev Gibraltarja, Smgapurja in Sueškega kanala. Na Malti bodo zgradili veliko letalsko oporišče, v načrtu pa je tudi zgraditev vojnih letališč v Indiji in Avstraliji. Hitlerfevski ideolog o modernem suženjstvu v komunističnem raju Ta riz, 3. februarja, i. Hav&S poroča, iz Seriina: Načelnik oddelka za zunanjo po-itiko v vodstvu nacionalnosocialističnc stranke Alfred Ros^nberg je imel pred de-svci jeklenih livarn v Dortmundu govo^. Fckon- svojih temperamentnih izvajanj je »ovoril o razmerah v Sovjetski Rusiji in o ->alozaju ruskega delavstva. Dejal jc, da v> ?e marksisti nekoč z vso silo borili r>rot: sistemu posebnih nagrad za prekomerno delo. Z-*aj pa uvajajo ta sistem v Sovjetski Rusiji. Dobil je celo svoje posebno ime po Stahanovim in govore v Sovjetski Rusiji o Stahanovljevem gibanju. Roeenberg smatra, ća jc ta sistem zelo krivičen, ker daje tel^sro krepkemu delavstvu posebne pi?anosti. S tem gibanjem so v Sovjetski Rusiji uvedli pravo suženjstvo. Kakor vidite, jc vzkliknil na kraju Rosenberg, so marksisti zoper izdali delavstvo vsega svet ' Stavka v itewyorških modnih trgovinah New>~ork, 3. februarja, z. Izvršni odbor . lelavskOi sindikatov je objavilo, da se bo dan-"s ob 10. Z3čela stavka 20.000 delavcev ■ modne industrije. Z njimi so se solidarizi- j rsl: tudi nastavlienei in uradniki modnih » trgovin, tako da bo v vseh trgovinah a konfekcijo in modo preneha: o -se delo pri dvigalih, centralni kurjavi in vzdrževanju snage. Zaradi tega je bila poterska službe zelo oiaeena. veliko vlogo pri tem diplomatskem delu. Vendar nikdo ne dvomi, da sc bodo razgovori aktivno in uspešno nadaljevali brž ko se bo nudila ugodna prilika. Kar se tiče trgovske pogodbo, ki naj uredi gospodarske odnošaje med obema drža vama, so razgovori za to tik pred zaključkom. Rumunski finančni minister Antonescu je zato prijel v Pariz in bo ostal nekaj časa v Parizu in če bo potrebno tudi podaljšal svoje bivanje še p:> odhod u k ra 1 ja K? rol a. Danes priredi kralj Karo) intimno kesilo na čast Flandinu in tudi ob tej priliki se bodo nadaljevali razgovori. Razgovori o evropskih problemih se bodo nadaljevali z upravičenimi zastopniki ostabli držav Flandin bo jutri obiskal kralja Bor:sa in v zunanjem ministrstvu bo sprejel turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa. Poleg tegsa sr bp razerovarjat tudi z avstrijskim podkancelarjem ^tarhembergom. S*a?ff emberg v Parizu P* i rs. 3. februarja, r. Avstrijski zv./ni p dkancekiT S"arhembcrg jc pri;el sttoci iz Londona v Pariz. \'a postaji so j*a pričakovali in pozdravili avstrijski poslanik v Parizu, kakor tudi vej drugih uglednih osebnosti. Po kratkem razgovoru ec je Star-bemberg odpetjal v hotel. Huda neurja na Nevi Zelandip \\"; rhiii*;fon, 3. februarja. /. Na Novi . Zelandiji cazsajajo silne nevihte, posebno v severnem delu. Škoda v PaJmersteou je j to;ika kot o priliki zadnjega potresa. Tri J stavbe >-o do temelja porušene Močan dc/ je prevrnil neki voz. ki jc peljal skozi me- j sto in se zvrnil na neko drevje, tako da jc bil promet ustavljen. Tudi v drugih mestih je ikeda /elo velika, V Wolingtobu je prekinjen telefonski in brzojavni promet. V ;n~a pristanišču so poškodovane tudi ladje. Upravičena jc bojazen, da je parnUc Ram;.:a*ati:a utor.;'. 50 potasko? v 1 rij- ic rešenih. Tuđi v A*r»k5 I ondc n, 3. teb ru i rj a. A A. I ' Š: j i 'i. r j i •• Južni Afriki poročalo, da :: prišlo tam 'J:» l^ajtro&moga nreloma t:'-UV..-,v Poplava je opustoiiUs cel j okolice. Doscdaj jc 97 oseb mrtvih. Fronta sankcianistov ŽPin.va, 3. februaija. o. Politični krogi S" bili danes spio.= rio menja. da bi se blc-k sankelonLaičnih držav v najkrajšem času lahko raz.širi: tuđi na tako zvane d.rnv. dezorterke. ki se doslej niso o'Uočile za sankcije; To so predvsem Avstrija. Madžarska in Albanija. Poslednji dogodki v srednji Evropi kažejo, da se tudi te tri ovžavc pripravljajo na skupno akcijo z ostalimi člani Društva narod- v preti Italiji, ki jo je treba za vsako ceno prisiliti, ciči. bo i=knla pravico in varnost le v Ženevi. Papež posreduje L,codon, 3. februarja. A A. : Dailv Telegraph s poroča iz Rima, da se papež zelo trudi najti formulo, ki bi omogočila čimprojšnjo sklenitev miru med Italijo in Afcesinijo. Vatikan išče nove canove za začetek mirovnih pogajanj, pri čemer pa se zelo nagiba na stra.n Italije, že'eč izkoristiti poslednje italijanske zmage na južni abesinski fronti. Novi transporti v Afriko Neapetj, 3. februarja. A A. Agencija Ste-fa-ni poroča, da ic danes od potov, ti v Vahocmo Afriko parnflE >»Ligurlja-n la. da je arabska stranka organizirala napeadaiiie ri/--r j.ne. Frcpcvcirao bo, cla bi smcic nositi uniiorme. Zasedanje banovinskega sveta dravske banovine Na dnevnem redu je poleg proračuna tudi sprememba občinskega volilnega reda 1934. II. No. 3040 2 (Mu/bcni Ost kar. 18422 iz leta 1934); 3. Sklepanje o uredbi. i katCfO sc i/ preminja in dopolnjuje uredba I tint- Y .septembra 1933, II. No. 1920413 (Služi beni Hat štev. 4<0 *3 i/; leta 1933) i> sc-stavi kandidatnih l;st. o se.sta\i in p4> slovanju volilnih odborov in <> glafl valneni postopku pri volitvah občinskih odborov v dravski banovini. Banovinski svet dravske banovine sc , sestane na svoje sedmo redno zaseda« nje dne 17. februarja 1936. ob 10. uri dopoklne v Ljubljani. Predmet zasedanja bo: 1. Predlog banovinskega proračuna za leto 1936 37 s pripadajočim pravil = nikoin v smislu čl. 11 eit. pravilnika; 2. Sklepanje o noveli k uredbi o ob= črnskih uslužbencih z dne 12. marca Iz Narodne skupščine Zopet viharna seja — Opozicija zahteva odstop predsednika čirića — Vlada poziva svoje poslance k disciplini Beograd, 3. februarja, p. Po enotedenskem odmoru se je d^ne-s zopet sestala Ni-r«..dna skupščina. Kaknr znano, so bile /atl-n}c seje Narodne skupščine tako burne, da po tridnevnem zasedanju še sploh ni prišla na dnevni red. Za današnjo sejo je vlad do zaradi tega v vseh parlamentarnih in političnih krogih veliko zanimanje, ker so .*e napovedovala v parlamentarnih krogih razna presenečenja. >cja bi se morula pričeti ob 10. d.-,t^-> predsednika skupščine dr. C';r:či. če> da ne uživa več zaupanji skupščine. Nemir jc traja! celo uro. Y največjem hrupu je k zapisniku povzel besedo narodni poslance Voja La/ič. ki je izjavil, da i/vaja opozicija obstrukcijo samo zaradi ter«:i. da prisili vlado, da sprejme :n v reku 20 dni izda zakon o r-'.zdolzitvi kmetov, na katerega čaka ves narod in zlasti vsi gospodarski krciii. ker povzroča sedanja negotovost v tem pogledu splošen zastonj v rj os pod a rs k em življenju. Opozicija od te svoje zahteve ne bo odnehala. Nemir v skupščini se je vedno bolj stopnjeval, tako da tajnika, ki je čital razua po-roHla. ni mogel nihče razumeti. Tajnik je moral »»topiti trdno k predsedniku C;riču. Nemška razstava v Soiiji Sofija, februarja. AA. DNli poroča: Nemški poslanik je danes otvoril Tazstavo nemskin umetnosti in nemškegn umetnega obrtništva. Otvoritvi raaatave so prisostvovali prosvetni, prometni in gradbeni minister z mnogimi člani diplomatskega zbora kakor tudi predstavniki in ugledne c-sebno-sti po'i t: čn ecja in kulturnega življenja. Minister prosvete jc izjavil v svojem govoru posebno ves-Ire. da je bila razstava otvor-jena v Sofiji in jo .pmglasil za novo manifestacijo za ojačflnj^ vza>emnvh «<»sp, Georgis. Ralis in l>erve-ris. Obnova preiskave o ugrabitvi Lindberghovega otroka Trenton, 3. feb. A A. Preiskava zaradi ugrabljenia Lindberghovega otroka je obnovljena. Otvoril jo je guverner Hof-mann s pismom, ki ga je poslal vodi i policije v Ne\v Jersevu in v katerem ga prosi, naj začne pozicija nepristransko pre-i kavo, da bi izsledila vse osebe, ki 60 sodeovale pri ropu Lind/ber^hovegi otroka. Cfuverner misli, da zloona ni :z^*TŠila samo «. ia oseba. V sodnem protokolu je dovo'j podlije za to. da se preiskava ira-'1:1 ju je v tej smeri. Guverner jc mnenja, da to dejstvo tudi upravičuje odlog izvršitve smrtne kazni nad Hauptmanoom. da ga je vsaj on razumel. V največjem prerekanju je bila t>cja naposled ob 11.35 prekinjena. V odmoru je predsednik skupščine dr. ( -rič sklical konferenco predsednikov vs<-h parlamentarnih klubov, da bi se z njimi posvetoval o nadaljnjem deki Narodne skupščine. Zastopniki opozicijskih klubov so na tej konferenci -'vhrevali takojšen odstop predsednika sikupščine dr. (~.-ir:ča in poimensko glasovanje o opozicijskem |>red-kkgn glede 'zakona o ra/dr>!žitvi kmotov. \"iadna večina na te zahteve noče pristati. Z napetostjo pričakujejo v vseh parlamentarnih krogih, kako se bodo nadalje razvijali dogodki. Beograd, 3. februarja, p. Pred današnjo sejo Narodne skupščine je bila na željo vlade sklicana seja poslanskega kluba JR7 in kluba vladne većine. Seji so prisostv« -vali vsi člani vlade. Na seji so razpravljali o položaju v Narodni e-kupšeini ter o prilikah v JRZ. Po seji je bil novinarjem izdan kratek komunike, ki nravi, da jr. poslanski klub JRZ izključil narodna po<*!an-ca Mihajla Djurovića in L.ju bornira Jova-noviča, ker sta se pregrešila zoper disciplino kluba in dedata proti interesom JRZ Dalje pravi komunike, da se poslanec Mirko Urosević ne smatra več za člana kluJha JRZ, ker sploh ni bil pravilno sprejet v JR/'. Končno navaja komunike, da so bili vsi poslanci JRZ in vladne večine pozvani, naj s«- strogo drre sklepov kluba in naj varujejo nastroaje disciplino tw ob \-saki priliki plascijejo tako. kakor je sklenilo vodstvo kluba. Nemško-japonska obrambna zveza Pariz, 3. feb. AA. Oeuvrec trdi, da sta japonski zunanji minister in nemški poslanik v Tokiju 4. januarja podpirala nem&ko-jipoDski sporazum, ki ima deloma značaj obrambno vojaške 7.vp7je. Vremenska porodila z dne 3. februarja Bistrira— Boh. ieaero po stanju danes: 1 C. z^lo oblačno, 3 em »nega. B!ed_JeM>r«i po« stanju danes: —2 C, pooblačilo se je. ni^-Slica. Pokljuka po stanju t, tebr.: 1 C oblačno, jugozapadni veter, 60 era južnega snv-tra, smuka dobra, Kraniska jrora—Rate*« po stenju danes: _4 C, harom?L*r dvlca. oblačno, mirno ?5 cm srenja, Vrsif, Krni «. Tamar po stanju danes: 90 rni prs'iča. Planina na Voeln po ^anju 1. fohr.: —3 C. sn^jj srenj, vse kotline zalite s sn**rom. smuki dobra. Kofee po stanju 1. ft-br.: ~l <\ mimo. 90 cm srenja, sončno, smuka dol ra, Pohorje po stanju danes: —2 C, zelo oblačno, mirno, na '25-50 cm podlagi 15-25 rni pr.- i -smuka dobra. Peea po -lauiu danes: — i C z->lo oblačno, na 80 em podlagi 19 cm pr^i- Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA (E>evize z všteto premijo 28 5"> > Amsterdam 2970.29 — 2984 88. Berlin 1756.06 — 1769.95, Bruselj 736.69 — 741.75. Oirih 1424.22 — 1431.29. London 215.77 — 317.83. Newyork 4281.47 _ 4317.79, Pariz 288.89 — 290 33, Pra-a 181.26 — 182.36. Avstrijski ailmg v privat, nem kliring^u 9.27 — 9.37. Tnoiemske bone. turih, 3. februarja Beograd 7.- Pariz H)-^" London 15.185. New Y0rk M \2rt BrnsđT] 51.775, Milan 24.40. Madrid 4*2025 Amsterdam 2CA55, Berlin 123.60 Dunaj 57.10 Pr-^-ga 12. 735, Varšava 57.95. Bukarešta 2.30 Šivao 2 ■ ua ■ i »SLOVENSKI NARODA ponedeljek, 5. februarja 193fr Stcv. 27 Tudi Nemci za velike skakalnice Na FIS-e v Garnrisclra bo baje prodrl glede dovoljenja velikih sfcakalaric Ljubljana 5. februarja. V mednarodnem smučarskem svetu, piše >Neua Leipziger Zeitung- že dolgo obravnavajo vprašanje velikih skakalnic Z zgraditvijo planislte skakalnica je to vprašanje postalo Se bolj perece, čel, da so skoki na tako zvanih mamutskih skakalnicah smrtno nevarni tn da spadajo v akrobacijo. To so zlasti trdili Norvežani, dočim jim jc znani strokovnjak v gradnji velikih skakalnic Švicar inž. Straumann oporekal. Trdil je, da ska kač ne more biti v nevarnosti, če je skaka) niča zgrajena pravilno, Planica j3 to trditev temeljite dokazala. Tudi na Ms kongresu FIS-e v Garmiscb—Partenkirchuu od t. do 14. februarja se bo vprašanje velikih skakalnic ponovno obravnavalo. Rezultat obravna-Tanj je že danes izven dvoma, kajti športni razvoj smuškin skokov }a na tekmah ni velikih skakalnicah pokazal, da ustrezajo v vsakem pogledu in da ne predstavljalo ni-kake ovire ali nevarnosti. V decembru 1. 1034. je predsednik FIS-e major Oostpaard naslovil na vse sa\ezo okrožniro. kj^r je poudarjal, da hi vsako povečanje sedanjih skakalni«* Ogrožalo zdrav razvoj smuških skokov in bi bilo nevarno tudi za skakače. Kongresi v St. Moritzu, Parizu in v Solleftpji so zastopali Isto Btališco. Vodstvo FIS-e ie zato stalo ua stališču, da s« dovolijo lo skakalnice, ki odgovarjajo Fi-sinim normam in ki dovoljujejo maksimalen skok 70 m. Praksa je pokazala, d* ?o te določbe zastarale. Na številnih teknnh na velikih ska- kalnicah so bili mnogokrat doseženi skoki nad 70 m, v Planici celo 100 m, a se je pri vseh teh skokih pokazalo, da jih skakač lahko zmore če je naprava v redu in da pri tam športna stran ni niti malo prizadeta. Celo Norveška, dežela predsednika FIS-e jo v spoznanju tega zgradila mamutsko skakalnico v Reni, kjer so se celo vršil? izbirne tekme za Garmiscb in je Kongsgaard v brezhibnem slogu skočil 00 in pol metra. V Guimisehu bo šlo v prvi vrsti za to, če bo dovoljen pri specialni skakalni tekmi na veliki olimpijski skakalnici celoten zalet, da bodo lahko izrabili vso možno dolžino skoka Pradsedništvo FiS-c pripravila za kongres predlog, uaj se jRftiet na olimpijski skakalni« i skrajša toliko, da bodo možni skoki do največ 70 m Po pisanju -Ncue Leipziger Zoilungc pa bo ta predlog ualetel na odpor pri Nemčiji. Norveški, Ameriki, Švici, Japonski in drugih državah, kakor tudi pri tehničnem referentu FIS-e sa skakalnica samem in sicer zato. ker nc gre ovirati narav, upga razvoja sinuškega skakalnega sporta. Prepoved velikih skakalnic ie nesmisel, kajti poedini savezj lahko vsak čas zabraniio start tekmovalcem, za katere mislijo, da ie niso zreli za velike skakalnice ln je s tem odstranjena vsaka nevarnost. List zaključuje, da je izvrn dvoma, da bo kongres prizual olimpijske skakalnice in da ho moral tudi ustreči skupni želji vseh olimpijskih kandidatov, ki zahtevajo, da se dovoli skakanje s polnim zaletom. Brigita Heira EVROPSKA GRETA GARBO pride po dolgom odmoru v Ljubljano v KINO UNION! l Gostovanje Elize Jovovic - Kovačevske Bolgarska umetnica je žela v Ljubljani zelo toplo priznanje Ljubljana 3. februarja. V stremljenju za stiki med kulturo Bolgarov in Jugoalovenov, za. izmenjavo literarnih, pevskih in glasbenih dobrin sosednih dveh držav in narodov naj prispevajo tudi operni prvaki z obeh strani. Doslej smo slišali bolgarskega tenorista in bolgarsko operetno divo: te dni je nastopila dvakrat še prva lirična sopranistka sofijske opere, gospa Eli za. Jovović Kovačev-aka Vse tri je sprejela ljubljanska publika, z izredno topdino in uprav izredno ra-ctodarnim aplavdiranjem. Ovacije, ki jih je bila snoči deležna gospa Kovačevska v partiji Manon, so doka-aovale, da nase občinstvo pravilno razume veiiki nacionalni in meddržavni pomen takih gostovanj. Prisrčno priznanje ni veljalo samo mladi pevki, nego je izražalo tudi Seljo, naj bi se utrdila in izpolnila stremljenja, ki jih podpirata z vsemi sredstvi Saša in bolgarska vlada. Seveda želimo, da tudi Ljulbjana pokaje, kakšne operne umetnike ima; želimo, da Bolgari spoznajo, da ima mala Ljubljana umetnico, kaikršne Sofija za partiji partiji Butterflv in Manon danes se nima. čitali smo, da deluje ga. Kovačevska z TcUk-inKuspehorn šele pet let na sofijskem odru, a da se izražajo bolgarske kritike izredno laskavo o njenih kreacijah. Citati pa smo tudi zelo negativno kritiko v zagrebškem dnevniku. Oboje je pretirano. Dasi se ga Kovačevska v igri, svojstve-nem, originalnem podajanju opernih osebnosti, zlasti pa v lepoti, toplini, umetnosti petja, v temperamentu in šarmu lastne osebnosti ne more primerjati z našo primadono, ji moremo priznati, da je pevka velikega probo joega glasu in igralke rutine, da je odlično muzikalna, da poje vrlo inteligentno in iskreno čustveno. Njenemu fraziranju in vokaliziranju gre vsa pohvala. Motita pa neka ostrina in rez-kost glasu, ki se pojavljata včasih ter jemljeta organu toplino in zvočnost. Zaradi premiere tragedije ; Dies Irae;< je nisem slišal v partiji Butter£ly> toda z Ma-nono je žela snoči v sliki s pismom in pred samostanom resnično velik, zasluženo z gromkim. nenehnim aplavzom priznan uspeh. Tako je bil celotni vtis njenega nastopa prav zadovoljiv. Prejela je tudi cvetlični dar in bila neštetokrat poznana pred rampo, čeprav obisk pri obeh predstavah ni bil razveseljiv, je mogla biti bolgarska, tudi zunanje simpatična pevka, s sprejemom v naši operi popolnoma zadovoljna. G. Banovec je v glavni tenorski partiji zelo ugajal, ker je imel prav srečen večer in je za svojo kreacijo zel priznanje tudi na odprti sceni. Fr. G. i Brigita Helm EVROPSKA GRETA GARBO pride po dolgem odmoru v Ljubljano v KINO UNION! I Umor siromaka v Metliki Umorjen je bil Jakob Pečar — Umora je osumljen njegov sin, ki je italijanski državljan Metlika, 3. februarja. Včeraj zjutraj se je naglo raznesla po lletliki vest, da so ubili starega Jakoba Pečarja in da je bilo vlomljeno v Valjav-dero trgovino b čevlji. Krvavi zločin je bil odkrit že zgodaj zjutraj. Čevljarski pomočnik Anton Žugelj se Je okrog pol 12. ponoči vračal domov, ko je ves prefaenečen začul z Veselico več strelov, ki so jim sledili klici na pomoč. Mislil je pa, da rogovilijo tam ponočnjaki. Zjutraj jo Pa povedal svojemu mojstru, da je slišal strele. Z mojstrom g. Kremescem sta odšla na Veselico, kjer Bta v Golobice vi zidanici, v kateri je stanoval 67 letni zidar Jakob Pečar, opazila vlomljena vrata. Takoj sta vstopila in v drugi sobi zagledala na tleh v krvi Jakoba ubitega. Nemudoma sta pohitela nazaj v mesto in obvestila orožnike. Komandir postaje g. Zdovc je brž odšel v zidanico in odredil, da ao jo zastražili. Pečar je bil ubit najbrže e kolom. Žrtev zločina ima na levem senca večjo rano, pa tudi spodnji del telesa jo bodo poškodovan. Jakob Pečar je bil v Metliki in okolici splošno znan. Doma je bil iz Barkovlja pri Trstu, v Metliko je prišel pred 20 leti. Zadnja leta se je preživljal skromno, toda pošteno s priložnostnim delom, s popravljanjem peci. štedilnikov Itd. Starček ni imel ni kakega premoŽenja, zato se splošno domneva, da je bil ubit iz maščevanja. Kdo bi prišel kot morHeo ▼ pottev, je težko reči. NI izključeno, da so starčka ubili tujci, ki so nemara pričakovali v hiši večji plen, pa se jim je še krepki Pečar postavil v bran. Pri Pečarju je do lanskega leta živel njegov sin. Stanovala sta tedaj v zidanici Kmetijske podružnice v Metliki na Veselici. Sin Marjan je bil izučen mehanik in je s popravljanjem strojev Precej zaslužil. Kmalu pa se je sin privadil tudi nepoštenih poslov in se zaradi tega z očetom nista razumela. Med njima je prišlo često do hudih prepirov. Marjan je bil napram očetu surov in je že tedaj mislil na maščevanje. Nekoč je v sobo, kjer je oče spal, napeljal plin gorečega oglja, tako da bi se bil stari skoraj zadušil. Oče Pa je še pravočasno opazil nevarnost in tako ušel gotovi smrti. Naslednji dan je prijavil sina sreskemu sodišču v Metliki radi vlomov v zidanice, iz katerih je kradel vino in drugo kar mu je prišlo pod roko. Sina so »april, a ko je prišel iz zapora, je zopet kradel. Slednjič so ga naše oblasti, kot italijanskega državljana in nadležnega tujca izgnale. Zdaj Pe-čarjevega sina že dolgo ni bilo na spregled, ker ga zaradi tatvine zasleduje tudi sodišče v Novem mestu. Oče je živel pred nasilnem sinom v večnem strahu. Is previdnosti je vedno menjaval svoje bivališče in se šele pred kratkim preselil v Golobičevo zidanico. Ljudem je bila znana njegova bojazen pred sinom, saj je pripovedoval, da ima v »vrbo obrambe vedno pripravljeno sekiro pod zglavjem. Se v soboto je mož potožil nekemu krojaču, kako se boji sina in kako se počuti zapuščenega. Krojač mu je sve- toval, naj nikar ne hodi ponoči domov, pa ga Pečar ni ubogal. Odšel je domov in v smrt. Pečar je najbrž slutil ali celo dobro vedel, da je sin kje blizu. Izključeno celo ni, da sta se v zadnjih ineh srečala in se znova s porekla. Orožniki vodijo sicer preiskavo tudi v drugih smereh, a ne izključujejo možnosti, da bi bil sin morilec lastnega očeta. Saj ga je hotel že poPreje umoriti s plinom in tudi grozil mu je, da ga bo ubil. Sum je torej utemeljen. Metliški orožniki so že včeraj zaprosili za pomoč iz Ljubljane in je popoldne odpotoval v Metliko tudi policijski daktilo-skop g. Podobnik. Truplo pokojnega Pečarja so danes prepeljali v mrtvašnico, kjer je bilo dopoldne obduc-irano. Ponoči jc bil pa izvršen v Metliki tudi drzen vlom v trgovino Ivana Valjavca. Neznanci so trgovine popolnoma izropali. Po približni cenitvi so odnesli za okrog ?0.000 Din blaga, Čavljev in usnjenih izdelkov. N"a bližnjem Pungartu so našli ljudje zjutraj večje število škatel od čevljev, prav blizu pa tuiii okrvavljen kol. zaradi Česar sklepajo, da sta oba zločina v zvezi. To pa seve ni, šc povsem jrotovo in ni izključeno, da gre za dva popolnoma ločena zločina. -Ph vlomu je delovalo več oseb in je Posestni*-a Urhova. ki stanuje Ob glavni cesti, čula ponoči tekanje po cesti miaio bi£. Sodijo tudi. da so imeli zločinci ca razpolaco avtomobil, ker je več" prebivalcev culo okrog polnoči brnenje avtomobila. Joško Bevc pred sodniki Ljubljana 3. februarja Predlanskim v novembru je vzbudil v naSi javnosti mnogo zanimanja afera zo-botehnika Joška Bevca. Policija je odredila preiskavo v njegovem ateljeju in posledica je bila sodna preiskava in obtožba Danes se je Joško Bevc zagovarjal pred sodiščem. Razprava se je pričela ob pol 9. pred tričlanskim senatom, ki mu predseduje s. o. s. Ivan Brelih. prisednika pa sta Alojzij K obal in Franc Gorečan. a obtožbo zastopa državni tožilec Branko Go-slar. Joško Bevc, rojen 10. marca 1902 v Ljubljani, je obtožen zločina zoper javno moralo po paragrafih 275 in 2SS kazen-skega zakona in prestopka goljufije po pa-ragrafu 344, ker je baje izvabil posestnici Ivanki Ajdovec hranilno knjižico z vlogo 21.244 Din in jo potem prodal. Z Bovcem vred sedi na zatožni klopi Joško D. uradnik iz Ljubljane, rojen 22. m. 1902. v Ljubjlani, obtožen treh prestopkov zoper javno moralo po § 288. Glavnega obtoženca Bevca zagovarja dr. Albin Kandare. Joška pa dr. Oto Fettich. Razprava je tajna in bo najbrž trajala ves dan. Sodišče j«?.'k zaslišanju povabilo 22 prič. Z. K. D. DANES °b 14.80 prekrasen film v barvah LEGONG PLESALKA BOGOV Naše progovno delavstvo Ljubljana. ' februarja Eno najtežjih vprašanj, ki danes zadeva prebivalstvo dravske banovine odnosno del delavskega »loja, je gotovo vprašanje uslužbencev oziroma delavcev pri progov-nih sekcijah na naših državnih železnicah. Dravska banovina je v splošnem pasivna pokrajina, kjer nt mogoče poleg ohižbe, ki jo posameznik opravlja, imeti še zemlje ali posestva, če pa jo kdo ima, so to zelo redki primeri. Naše časopisje brez razlike politične orijentiran osti se je bavilo v obširnih člankih s težkim položajem našega rudarskega delavstva, kateremu podjetja, ki izkoriščajo rudnike v dravski banovini, niso dala z«, njegovo in človeku primerno preživljanje potrebnega zaslužka. Že opetovano jo bilo ugotovljeno, da je Sloveniji pasivna in da je treba slovensko delavstvo tretirati drugače nego v ostalih pokrajinah države. Pri tem pa se je pozabljalo na progovne delavce zaposlene pri državnih železnicah, ki so v gmotnem pogledu mnogo na slabšem kakor recimo rudarji v trboveljskih revirjih, ali industrijski delavci odnosno ostali delavci v državnih ustanovah. Samo na področju Ljubljanske železniške direkcije je nad 2500 progovnm delavcev, pa jih je glede na stanje naših železnic še premalo. Da je položaj našega progovnega delavstva res obupen in da je nujno potrebna pomoč, je najboljši dokaz to. da dela pro-govno delavstvo mesečino komaj po 6 do 10 dni pri plači 30.— do 30.— Din dnevno, kar ie premalo že za preživljanje poedinea, kaj šele za preživljanje družinskimi članov. Toda varal h? se, kdor bi to plačo množil s številom delovnih dni, ker j« treba od zasfružka odhiti se razne dajatve in sicer v taJci višini, da često zaslužek ne dosega niti vseh odtegljajev, ki jih mora dati nazaj upravi. Tu po zamujenem ne bodo več pomagale nobene proti tuberkulozne lige, temveč je treba zagotovit* našemu p rodovnemu delavstvu, temu proletarijatu brez vsakega koščka zemlje, primeren zaslužek vsaj za narskromnejše preživljanje. Ta naš delavec ne zahteva nemogočih stvari, prosi m moleduje pa že leta in leta vsa i za ono, kar mu po vseh božjih in človeških postavah gre. Ta naš delavec ni Te-volucijonar, temveč globoko nacionalen in dobro vzgojen, če pa je nezadovoljen, mo-„ ramo iskati vzrok samo v tem da nima I zadostnih oziroma niti najpotrebnejših Brigita Helm EVROPSKA GRETA GARBO pride po dolgem odmoru v Ljubljano v KINO UNION! I sredstev za najskromnejse preživljanje. Dolžnost države in merodajnih faktdrjev je, da progovnemu delavstvu v dravski ba-novrni omogočijo večjo zaposlitev, s tem pa seveda tudi večji zaslužek, kar ne more in ne sme biti nemogoča stvar. Prepričani smo. da bo apel bednih p rogo vn i h delavcev našel polno razumevanje na merodajnih mestih ter da se bo progovno delavstvo v dravski banovini, tretiralo drugače nego v bogatejših delih naše države, kjer je prav za prav plača, ki jo prejema od države, samo priboljSek k njegovemu hpšnemu gospodarstvu. J. K. Trboveljski Sokoli Viču Vič, 3. februarja. Kot uvod v letošnje predpustne zabave je priredilo Diuštvo za zgradbo in vzdrževanje Sokol skega doma na Viču v soboto zvečer zabavni večer pod devizo >Pridite zares — na smeh in ples«. Vabilu društva sc je odzvalo občinstvo v izrednem številu, zlasti lepa je bila udeležba Ljubljančanov, ki so kljub številnim prireditvam v mestu priSU med viške Sokole. Posebno zanimanje pa so vzbudili gostje — člani so-kolskega gledališkega odra iz Trbovelj, ki so se radevolje odzvali vabilu viškega I društva in nam priredili večer smeha in zabave, ki bo ostal številnim posetnikom v trajnem spominu. Bratje iz Trbovelj so nam pokazali 7 izbranih komičnih točk, ki so skoraj vse močno užgale. Ze prva točka panoptikon, ki ga je izvajal izborni komik br. Jože Paternost je izzvala pri občinstvu navdušeno pohvalo in aplavz. Salve smeha so se* stopnjevale od točke do točke. Kot druga je bila /Hribovci« kvartet in ples, pod vodstvom br. Raka in Odlazka. S svojim nastopom in plesom dveh brhkih plesalk so vzbudili ogromen aplavz in so morali to točko ponoviti. Ko se je aplavz polegel nam je pokazal br. Plavšak : Me-nežarijo«. ki je s svojim opisom živali vzbudil krohot in obilo zabave v dvorani. Enako je bil prav posrečen nastop istega brata z »Lajnarjem«. Največje zanimanje je vzbudila reportaža iz Adis Abebe, ki jo je izvrstno vodil br. Paternost. Občinstvo je navdušeno ploskalo nastopajočim bratom. Lep je bil nastop ^Baleta v troje«, višek večera pa je bil nastop Društva narodov«, pod predsedstvom br. Raka. Izvrstna scenerija. posrečene maske vseh petih članov DN so vzbujali pri občinstvu salve smeha in navdušene ovacije, ki se niso polegle tako dolgo, dokler niso vrli Trboveljčani točke ponovili. Po končanem sporedu se je razvila v dvorani neprisiljena zabava s plesom, kjer je neumorno sviral sokolski orkester pomnožen s člani trboveljskega orkestra, pod taktirko br. šerbeca, dočim je vodil pevske točke br. Rudi Dolničar iz Trboevlj. Bratom iz Trbovelj izrekamo svojo iskreno zahvalo in samo želimo, da bi nam na Viču zopet priredili kmalu tako lep in zabaven večer. V. smučke tekme SSKJ Ljubljana, >. februarju Pod naslovom »Maribor — Pohorje«- je prireditevni odbor za V. sonuške tekme Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije izdal lično propagandno publikacijo, ki ji v našem turističnem propagandnem gradivu po opremi in vsebini skoraj ni primere. Publikacijo krasi predvsem velika sl»ka Nj. Vel. kralja Petra 1L pokrovitelj saveznih sokolskih tekem na Pohorju, a iz ostale vsebine naj omenimo poziv staroste mariborske župe, narodnega poslanca dr. Milana Goriška, sestavek »•Sokoli na Pohorju«, ki ga je prispeval I. podstarosta SSKJ Engel-bert Gangl, članek »Vrnimo se k naravi, ki ga je napisal savezni načelnik dr. Pihler, poziv savezne načelnice Skalarjeve »Sestram«, Krejčikovo tolmačenje ».Zakaj mora sokolstvo smučarstvu poklamjati posebno pozornost?«. Macan ovi č evo zgodovmo smučarskega sporta med Sokoli, dr MrhaHčev sestavek »Sokolska planinska koča na Pohorju«, Stnftnacov opis »Pohorja in njegovih postojank« in program sarmh tekem, ki so zaradi neugodnih snežnih razmer odgođene na sredo februarja. Skrbno izbrani tekst krasi nad 15 izredno lepih zimskih motivov s Pohorja in Kamniških planin, ki so najzgovornejše priče zimskih lepot teh alpskih pokrajin. Naglasiti moramo razveseljivo dejstvo, da je skoraj vsaka nova propagandna publikacija, ki izide o naših krajih, res umetmiško delo, ki odgovarja vsem zahtevam sodobne propagande in ki se more kosati z vsemi podobnimi inozemskimi deli. Iz Zagorja — Poverjeništvo zdruzen\a trgovcev v Zagorju sc tem potom javno zahvaljuje nižje navedenim tvrdkam, ki so prispevale za božično nabiralno akcijo revnim otrokom brezposelnih rudarjev v Zagorju, kako sledi: Miiarna Merima, Kruševac Din 200, V. Brauns, Celje Din 300, Unio. d. d. Maribor, Din 100, A. Šarabon DTm 100, Združene tov. fim«a Din 100, L. Mikuš Din 100. V. Meden Din 50, vsi v Ljubljani, Sido! d. d. Din 50. iz Zagreba. A' blagu so pa prispevale naslednje tvrdke: V. Bizjak, Zagreb 1 vrečo moke Ogl. Mautner d. s barhenta, I. Kunač, razne v./>kc predmete, I. Tičar. razne šuS&c potreb;*:me, Zesebko, razne pap. in šol. predmete. F. Zorn, 3 na-hrbnike. A. Krisper, razne plet. predmete, vsi iz Ljubljane. Vsem imenovanim daro vakem. kakor tudi gg. trpmeem i/ Zagorja, ki so prispevali v raznem blagu, v imenu najbednei-ih še enkrat prisrčna /ahval. . — Cestna dela, S reski eestni odbor bo preložil ovinek na banovinski eesti Zagorje — Trbovlje in je v to svrho Prejel v svoj proračun Din 23.000. Ovinka na tej cesti pri Koprivcu in Križaniču sta zelo ovirala cestni promet y pmeri proti Trbovljam. Na^rt za resrulacijo je že napravljen in potrebno je samo £e odkupiti svK po katerem bo tekla regulirana cestf KOLEDAR Danes: fonedtljtfc, o. felTinrjtf katoličani: Hlaž. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matiea: Ti .-i moji s<->ln<*p i'Tanberj. Kino Ideal: Trafik;; ZKD: Legonir — plesalka borov ob f*<*1 v Katici Kino Inion: Njen največji uspeli Kino Sloga: Jesenski psa ne vri. Kino Šiška: Stari iu mladi kralj. Ljudska univerza predavanje univ. prof. in?. Igl IVhanija t Problem nafte sploh in r EvTOpi« ob 20 v Dehv>ki zborni« i. DBSTJBNE LEKARNE Danes: Mr. Lenatek, Resljeva oeste 1, Rahovec, Kongresni tr? 12 in N'ada Kumo- tar. Vič — Tržaška cesta Iz Maribora — Otvoritev slikarske razstave. Včeraj dopoldne je v bivših Berdajsovih prost orth v gradu otvoril razstavo akademski slikar Slavko T*»merlin iz Zagreba, ki je nedavno s svojimi deli uspel tudi v Ljubljani .To-merlin se nam je predstavil s 7 deli. predvsem z olji s folklorist i čni m i ter pokrajinskimi motivi. Mariborčane predvsem zanimajo slike, ki prikazujejo pestro narodno življenje Hrvatske. Slavonije. Dalmacije in pa zlasti lepi motivi iz Južne Srbije. — Koncertno recitacijski večer Ljul>-Ijančanov. Trije člani Narodnega gledališča v Ljubljani nastopijo na koncertno recita-cijskem večeru v torek 4. t. m. To »o znani režiser in izvrstni igralec ljubljanske drame g. Milan Skrbinsek, ki bo recitira* odlomke iz nekaterih Sheakespeaerjevih dram, g. Angel Jarc, clati ljubljanske opere, ki bo pel razne pesmi in operne arije ter g. dr. Danilo švara, ki bo oskrbel klavirsko spremljavo. Na večeru sodeluje v dogovorih s svojim očetom tudi Majda> Skrbiuškora. _ čudak v policijskih zaporih. Včeraj se je oblastem javil 521etni potnik Koio-man B. iz Preval j ter prepričeval stražnika, da je izvršil neko kaznivo dejanje in naj ga zato zapro. Med zasliševanjem je Koloman kazal znake duševne zmedenosti. Pripovedoval je o dmžnruskih razprtijah, nato zopet, da rmi je neki italijanski trgovec dolguje veliko vsoto denarja. Med pripovedovanjem je nervozno mečkal med prsti precej dolgo vrv in zatrjeval, da se bo obesil. Ker je bila nevarnost, da mož svojo namero res izvrši, so ga dali v policijski zapor, kjer nanj pazijo, da bi w» izvršil samomora. Policija bo poizvedela, kaj je resničnega na njegovih ia^KTvedbah. — V A besi ni jo Je hotel. Avstrijski o rož. niki so v Pliberku prijeli 371e*tnega na Vrhniko pristojnega strojnega kurjača Karta Mrhevca, ki je brez dovoljenja prekoračil na Holmecu pri Prevaljah državno mejo. Ko so ga zaslišali, je Mi bevc izpovedal, da je nameraval iz Avstrije potovati v Abesinijo, kjer bi se boril proti Italijanom. Toda namesto v Abesinijo, je Mih evo moral na mariborski obmejni policijski ko-misarijat. — Za šahovsko prvenstvo Maribora. V torek, 4. t. m. se bo v kavarni -.Ccnitral-c pršftel šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Borilo se bo 16 najboljših mariborskih šah isto v in vlada v Mariboru za izid turnirja izredno zanimanje. Igrali bodo vsak torek in petek ob 20. uri. — Denar in zlatnino. Ko je bila zasebni ca Uršula Lovrečevec s Tržaške ceste 2 in zlat prstan ter nato brez sledu izginil. Policijski daktiloskop g. Gro. Din ni našel prstnih odtisov, ker je vio* mileč delal v rokavicah. — Koncertno-recitacijskl večer bo v torek 4. t. m. Nastopijo z običajnim programom Ljubljančani Milan SLkrbinšak. Angel Jarc, dr. Danilo švara in Majda Skrbtnškova. — S kolom nad očeta. V Prosenjakov-cih se je spozabil posestniški sin Viljem G. nad svojim starim očetom ter ga s kolom udaril po glavi in mu zadal težke poškodbe. Sin je bil pijan. Uradniška menza v Ljubljani sporoča svojim cenjenim članom in gostom, da se dne 5. februarja seli v KOLODVORSKO ULICO ŠTEV. 8, BLIZU HOTELA »ŠTRUKELJ«. Radi sedanje ugodnejše lege vabrrrro tucft vse frrv*e čftane in s^vste, da se poskižwo svoje najstarejše socialne ustanove. Odbor. < Sfev.27 »SLOVENSKI NAROD«, pon«ck»j«k. X fefa«Mrja Stran 3 DNEVNE VESTI — Vse naše izvenljabtjanske naročnike, ki so z naročnino za tri aH več mesecev aa dolgu, vljudno opozarjamo, da jim bomo a jutrišnjim dnem list ustavili. Ker smo vsakemu posebej poslali položnico in na njej označili dolini znesek, prosimo, da nam vsi prizadeti te zneske čim prej nakažejo, nakar jim bomo takoj zopet pričeli redno pošiljati list. ★ — Gospodarski stiki med Jugoslavija in Poljsko, Pred štirimi leti je bil ustanovljen v Beogradu poljsko - jugoslovenaki gospodarski odbor, ki deduje na poglobitvi gospodarskih stikov med obema državama in je dosegel že prav lepe uspehe. Nas izvoz na Poljsko je narastel od leta 1933 na 10,000.000 in je znašal predlanskim 45.182.000 Din. Mnogo je storil odbor tudi za medsebojno spoznavanje Poljakov in Ju gosi oven« »v. Včeraj je imel poljsko - ju-goslovenski gospodarski odbor občni zbor in iz poslovnega poročila je ra«v?dno, da je bilo njegovo delovanje tudi lani zelo uspešno. KINO SLOGA (Telefon 27-SO) Najnovejša filmska opereta" Vsa Izubijana fe navdušena! Osjlejte si še da-n c ob 1f>. 19.15 in -1.15 uri lilm Jesenski manevri Vesela, zabavna vsebina! Mnogo muzika Roberta Stolia in petja Hans ^oehnker. Ida Wust. Susi Lattner, Leo Slezak Krasno dopolnilo in nov zvočni tednik. — Veliko gospodarsko zborovanje v Beogradu. Včeraj so zborovali v Beogradu his_ ni posestniki in lastniki nepremičnin, ki 50 razpravljali o razdolžitvi in poživitvi narodnega gospodarstva. Xa zborovanju je g-'voril med drugimi minister javnih del Kožni, ki je dejal, da vsi vidimo in Čutimo kako je gospodarsko življenje zastalo in čutimo potrebo, da se gospodarsko ko'.o znova zasuče in opravi iz blata kamor je zašlo. Vprašanje razaolžitve in poživi jenja gospodarstva moramo smatrati za važen problem. Minister je dejal, da se morajo vsi gospodarski krogi združiti na temle programu: našega človeka hočemo dvigniti na nivo kulturnega človeka evropskega zapada, zahtevamo zboljšanje njegovega položaja potom pro3vete in go spodars'. va, hočemo narodno finančno politiko, da bo nacionalni denar zares naroden in da bo služil samo izmenjavi dobrin ter da bo pod najstrožjo kontrolo države. I Oči čartiP pride: w,i wraeKnso SLOGA! j — Rumunski državljani, rojeni lela 1915, ki stalno bivajo v dravski banovini se pozivlje-io. da se radi rekmtacije javijo od 5. do 10. februarja L988 pri kr. ni murskem poslaništvu v Beogradu in prinesejo s seboj: 1.) u ver en je o državljanstvu in polni list, 2.) krstni ali rojstni lisi. IS.) šolsko spričevalo. —!j Zopet je grmelo in lil«. Čim bolj nam vramenoslovci napovedujejo prihod mraza, lem topleje je in tem polj lije. Xe v petek zvecej bi bil moral doseči naše kraje mrzoi val, ; a ga ni bilo. nasprotno, dobili smo zo-pel močan Jug z nalivi, da je celo v planinah deževalo. Včeraj smo imeli pravo aprilsko vr:m,\ ponoči ie pa zopet lilo in grmelo. Gtrnienje ob tem času prinese navadno «neg, letos je pa vse narore in tako tudi sneg zaman pričakujemo. — V splitskem gledalištu >o -o udrla tia. Bivša hrvatska seljačka stranka je priredila snoči v splitskem gledališču v lik plos. Gledališče jc bilo nabilo polno, saj je prišlo na ples okrog 4.003 ljudi, dasi jc prostora za 2.000 ljudi, okrog polnoči so se pa betonska ila v parterju naenkrat do 20 cm ndrla in ob straneh razpokala. Sreča v- nesreći je bila. «la ie slo udiranj*' počasi, ker bi sicer .lasta-la panika in katastrofa l i bila neizogibna. Gledališče je igraje no na močvirnatih tleh in ob velikem deževju se rado pripeti, da pride voda v parter. Tako je bilo najbrže tudi zdaj. Voda je izpod jedla tla. ki so se udrla. Skoda je velika. s:»j bo treba temelje l opravil i. — V Zagreb« to gre. V SObOfO zvečer so imeli v Zagrebu novinarski ples, ki zbere vsako leto zagrebško elito in na katerem >e pokaže v polni meri kaj zmore bogati Zagreb. Današnji zagrebški listi priobčujejo nad dve strani dolgo poročilo o elitnem no- vinarskem plesu in našteva ne samo vse količkaj ugledne udeležence, temveč opisuje tudi do najmanjših podrobnosti kaj m imele na sebi imenitnejše dame in gospodične. Pri nas bi til takoj ogenj v strehi, če bi tako lepo in podrobno opisali kako so bile gospe in gospodičn? na plesu oblečene, v Zagrebu pa vlada v tem pogledu večja širokogrudnost, ker tudi revščina nI tako velika kakor v Ljubljani. — Prva monografija o slovenski zemlji. V založbi Slovenske matice je kot izredna publikacija pravkar insel 1. zvezek široko zasnovane monografije »Slovenija« izpod peresa univ. prof. dr. Antona Melika Prvi zvezek obsega 402 strani s 20 slikami in tabelami in tremi kartami, od katerih je ena dvobarvna. 1. zvezek obsega poglavja: Geografski značaj in. geografsko - politični položaj Slovenije, Površinsko lice, Podnebje m vodne razmere. Rastje in živali na našem ozemlju. Potek poselitve. Z drugim zvezkom, ki izide spomladi in bo približno enako obsežen, bo zaključen splošni geografski opis Slovenije. S tem delom do. bimo prvi geografski opis vsega ozemlja, kjer prebivajo Slovenci strnjeno, ne glede na državne meje. Subskribenti dobe iziali 1. zvezek broširan za 120 Din, vezanega za 131 Din, drugi za 140 oziroma 160 Din. Knjiga, ki je važna še posebno za znanstvenike, učitelje, šole. gospodarstvenike, politike, časnikarje, se naroča pri Slovenski matici. Ljubljana. Kongresni trg 7. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestalno vreme Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru. Beogradu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu in Sarajevu 15, v Beogradu in Splitu 14, v Ljubljani 13, v Rogaški Slatini 12, v Mariboru 11, v Skopi ju 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 746.2. temperatura je znašala 2. _ V smrt, ker jo je zapustil fant. V soboto popoldne se je obesila v Beogradu delavka Nadežda Popovič. Kot 151etna deklica se je seznanila z nekim trgovcem, s katerim sta se imela rada sedem let. Zdaj se je pa izkazalo, da jo je ves čas vlekel za nos. Ko ji je povedal, da se ne more poročiti z nj<», češ da mu starši tega ne dovolijo, je obupala nad življenjem Deloma je zakrililo njeno smrt tudi to, da ni imela dote. Bila je zelo lepa. toda lepota v današnjih časih nič ne pomaga, če ni denarja. — Dve človeški žrtvi za 70 frankov. Zabeležili smo že vest. da so francoske oblasti na francosko - italijanski meji aretirale dva Jugoslavena, Josipa Kaiserja in nekega Gutešo, ki sta ubila v Saloni blizu Marseilla hotelirja Aragnola in njegovo mater. Zločin je zasnoval Kaiser, ki je ho. telirja tudi zabodel, njegovo mater je pa zabodel Guteša. Zločinca sta najbrže mislila, da ima hotelir mnogo denarja pa sta dobila samo 70 frankov. I Oči carne PRIDE! KINO SLOGA J — Izprememha radioprograma. V radio- programu je bila za sredo ob SO opera. Ta odpade namesto nje: ob 20: Risto Sa-vinov večer (Slovanski vokalni k\intet). ob 20.45: radijski orkester, ob 21.15: klavirski koncert (Prof. Pavel Srvie), ob 22: poročila, ob 22.15: radijski orkester. Iz Ljubljane — Tudi vremenska hišica je v krizi. Vremenska hišica je bila doslej središče amaterskih vremenoslovcev. Vsak dan so se zbirali po večkrat ob nji ier napovedovali vreme za več dpi naprej. Tudi drogi meščani, ki se ne zanimajo samo za vzorna, >o prihajali pogosto v Zvezdo povpraševat barometer za svet. preden so šli na izlet. Že dolara desetletju je bila vremenska hišica, največja znamenitost v Zvezdi in prijatelji stare Zvezde so se najbolj bali, da bo regulacija odnesla meteorološko postajo. Zdaj se je zgodila skoraj prav tako velika nesreča. Vremenska postaja najbrž nima več nobenih subvencij ter je zaradi tega barometer odpovedal službo. Kapidno je zdrknil na najnižjo točko fer se trdovratno nikamor več ne premakne. Včeraj ga niso mogle oživeti cele množice stalnih obiskovalcev. Resignirano so ugotavljali, da je to izredno slab omen. kajti vremenska po- staja je funkcijonirala tadi v najslabših časih kolikor toliko. Včasih te je sicer toplomer zmotil za nekaj stopinj in barometer je imel sam svoj tlak. vendar se nad tem ni nihče pritoževal, saj so ti častitljivi instrumenti včasih zaradi tega napovedovali najbolj zanesljivo vreme. -4| Fokopattftfo na starta«. Ob Ljubljanici na Galusovem nabratju je trg aa starino, ki pa nima nič skupnega s pokopališčem za staro robo, ki je tudi ob Ljubljanici, a na drugam bregu. Na Krakovskem nasipu ob ustju Gradasčice so jeseni precej razširili nabrežje, ker so zbetoni rali daleč od ceste obrežni zid in opornike za bodoči razširjeni most. Med oporniki in cesto je nastal prepad, ki bi ga bik) treba zasuti. Povečini so ga zasuli z zemljo, vendar ne do vrha. da je ostalo še dovolj prostora za odlaganje stare pločevinaste posode in raznih rekvizitov, ki so izgubili spoštovanje v očeh meščanov. Lahko upamo, da bo jama kmalu zasuta. —lj Ljubljana v znamenja predpssta. V soboto in tudi včeraj je bilo v Ljubljani V3C dobro obiskanih prednostnih pr.Teditav. R3-kord je odnesel planinski ples rna Taboru, kjer je že ob 2\. zmanjkalo vstopnic in pol ure pozneje j3 morala policija zaradi prevelikega navala zapreti vrata. V lepo okrašeni dvorani, spremenjeni v gorsko pokrajino, so se planinci izvrstno zabavali In rajali do ranega jutra. — V Zvezdi je priredilo svoj ples Društvo obrtnikov v Ljubljani, v Delavski zbornici pa "Zarja« in železničarji. Obe dvorani sta bili polni in povsod je vladalo veselo razpoloženi?. KINO UNION Telet. 2221. l>anes ob 10.. 19.15 in "21.15 uri poje Marta Eggerth v prelepem filmu veselja, mladosti in petja Njen največji uspeh Dopolnite: Odlomki iz opera -Carmeo in najnovejši zvočni tednik o pogrebnih svečanostih. Kralj. namestnik princ Pavle v Londonu. —lj Nov grob. V zavetišču Sv. Jožefa na Yidovdui.sk. cesti 9. je v soboto poanti izdihnil g. Jorij JezerŠek, vpokojenec državnih železnic v visoki starosti let. Pokojnik je bil eden najstarejših Ljubljančanov, polnih 42 l?t je služI oval pri železnici. Bil je trikrat poročen, a vse tri žene so odMe pred njim v večnost. Hodilo se mu Je 21 otrok, od katerih pa žive samo Se štirje sinovi. Bled nj-slusalcev. Nekaj najzanimivejših del iz slovanske literature prinaša prihodnji koncert dlasbene Matice ljubljanski odnosno njenega pevskega zbora, ki bo v petek, 7. t. m. zvečer v opernem gledališču. Ostarčev Magni-fitat je imel že takrat, ko ga je pel Učiteljski zbor s spr 'inijevanjem klavirja zelo pomemben napeli. Učinkovitejši bo sedaj, ko se prvič izvaja s spremljevalnem velikega orkestra. Gospa Berna!—Golobov« je dosegla I Oči carne PRIDE! KINO SLOGA! z izvedbo švarovega Brodnika izreden usp^h v Rimu in pred par meseci na intimnem koncertu v Ljubljani. Za petkovo izvedbo j j napisal dr. švara spremljevanje velikega orkestra. Simfonična slika Rusa Mosolova Ž2-lezoJivamica je bila do sedaj še na vsakem koncertu po dvakrat, celo trikrat izvajana zaporedoma. Slavenskega Religiofoni ja pa nam odpira naravnost nov svet. Vse najslavnejše veroizpovedi nastopaio v tem delu v Upisnih svojih spevih na prastaro originalno besedilo. Tako zanimiv koncert, da ga mora slišati pač vsakdo, ki se zanima za glasbeno življenje predvsen« pa za slovanska glasbena dela. Preprodaja v Matični knjigarni. —lj Zastnipljenje 1 liiolom. Davi okrog 6. je prišel v stranišče na Kongresni trg neki mladenič in prosil oskrbnico za ključ. Iz stranišča ga pa tako dolgo ni bilo, da je oskrbnica malone pozabila nanj. Mislila je, da je že ocUel, a ko je nekoliko pred 8. hotela vrata odpreti, je videla, da so zaklenjena. Ker se na trkanje ni nihče odzval, je poklicala stražnika. Šiloma so odprli vrata in našli na tleh uezavestnega 23-letnega brezposelnega delavca Stanka P. iz Ljubljane. Po- XXXKKHXXX*tt3(XXXXXXXX MALI OGLASI beseda 0.50 para. davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek s Din. preklici Za pismene odgovore glede m sum oglasov je treba priložit; znamko. — Popustov aa male najjana ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din BUFFET S. J. Jeraj, Sv. Petra 38. LJubljana. Vam nudi prvovrstna in garantirano pristno žganje po sledečih konkurenčnih cenah čez ulico: H a loško belo Srbsko črno Cviček Rizling Muškat si Ivanec Jabolčni k sladki Žganje: Tropinovec Slivovka , Hruševac , Brinjevec Pri večjem odjemu aoouštl ltr. Din 7.— 9.— * „ S— 1° — H »« 1 —• L 9* ltr. Din 22.— * „ 24.- .. ,1 32,- ! primeren * 517 VSEGA V IZOBILJU za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, ollek Huberlu-sov. pumparic itd. pri Preske.--ju Sv. Petra cesta 14. 6-T. PRODAM Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din GRAMOFON kovčeg, znamke Hiss .ma-ler voice s ploščam« poceni prodam. Naslov v upravi. 340. STROJ za šivanje odej ter težjih vreč kakor tudi za krpanje vr^r, oba ucodno prodam. Naslov v upravi »Slov. Naroda;; o29. Narodna tiskarna LJUBLJANA Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda", jubljana, Knafljcva ulica štev, s pil je večjo količino lizola. Na i>omoč pozvani reševalci so ga prep?ljali v bofauftni-co. kjer se pa vse dopoldne ni zavedel. Ker je dve uri leial brez vsake j»omoči. je njegovo stanje brezupna —lj Rezervni oficirji, ki reflektirajo na železniško legitimacijo, naj predlože izpolnjeni obrazec s sliko po navodilih zadnje okrožnice najkasneje do 21. februarja. Po tem datumu se legitimacije dolgo ne bodo potrjevale. Uprava ljubljanskega pododbo- ra. Iz Trbovelj — Odhod agilnega sokolskega delavca: Na lastno prošnjo je premeščen iz tukajšnje postaje na postajo Zidani most prometnik g. Gala Gojmir. Ko je pred tremi leti Prišel na tukajšnjo postajo, se je takoj oprijel dela pri Sokolu in kmalu zaslovel kot eden najboljših telovadcev in plavačev. Pravtako gibčen, kakor je bil na telovadnem orodju, je bil tudi v vodi. Pod okriljem tukajšnjega Sokola je ustanovi! plavalni odsek in je bil že prva leta izbran za načelnika župne-ga plavalnega odseka. Organiziral in vodil je več* sokolskih plavalnih tekem, tako v tukajšnjem občinskem kopališču, kakor v Rim.-JVih toplicah. Laškem i. dr. Kadarkoli pa je nastopil t;* krepki, mišičasti sokolski telovadec, vedno j»l s svojimi vratolomnimi telovadnimi podvigi /adivil vse gledalce, zlasti njegovi nastopi na Silvestrov večer in pri ponavljanja večera so mu prinesli sloves .Sokola-atleta. — Njegovi sokolski tovariši in bratje so mu »noči priredili v sokolškem domu lepo in prisrčno odhodnico. Imenom njegove stanovske organizacije narodnih železničarjev in brodar je v se je od odhajajočega tovariša v prisrčnih besedah poslovil predsednik te ori tudi na novem službenem mestu enako iutezivno deloval ta napredek sokolske misli. — (.i. t-'ala se je vsem tovarišem in bratom iskreno zahvalil za prisrčno slovo, ki so mu ?ra priredili tei pripomnil, da se 1m) vedno 1 veseljem spominjal Sokolov in vseh Trbovrljčanov. ki jih je spoznal kot poštene. Pridni in dobre ljudi. — — Vojaška /glasitev. Uprava občim- v Trbovljah (Vojaški oddelek) poziva k vojaški zglasitvi sledeče obveznike; 1. Vso v Trbovljah stanujoče mladeniče, ki m rojeni leta l!H8 — ne glede 11 a pristojnost. 2. Vse v Trbovljah bivajoče, *pa drugam pristojne mladeniče. ki so rojeni v letu 1<>00 do 1010. ki dosedaj še sploh niso bili pregledani, ali pa so bili pregledani in proglašeni za začasno nesposobne in »hi želijo biti pregledani v letu v Trbovljah. 3. Vse obveznike operativne in rezervne vojske do 50. leta starosti, ki M postali iz kakršnegakoli vzroka pri izvrševanju po-kliea. za nadalnje izvrševanje vojaške službe nespodobni. Mladeniči rojeni leta 1918. naj prinesejo s seboj: družinski izkaz, krstni list, domovnico, vojaške dokumente vočni kino IDEAL' Danes ob 4., 7. in 91 i uri HANSI N1ESE — HANS AfOSER v veseli komediji Mala trafika Vstopnina 4.50. 6.50 in 10.— Din zglasil. bi bil zasledovan in kaznovan }>o obstoječih zakonskih predpisih, kakor tla se odteguje zakoniti \ojni obveznosti. — Športno gibanje. Sedaj, ko je p; a »o ]*>mladansko solnčno vreme, -o naši ■ • metni klubi sapet pospravili smuči in šli po žog*« v podstrešja, kamor so jih spra\ 1-li k zimskemu počitku. <*'e bo tako vreme trajalo še par it>;lno\. UmIo naš! ?i>ortni klubi začeli I rednim tek;no\anjem za |H)m -dansko prvenstvo. Zadnje neurje ji Slw Amaterju podrlo polovico ogi.ij-. s.'d-j; pa odbor premišljuje kje bi dob 1. -: ed.>t\a /» primerno popravilo ograje da bi n > k VSI -hi lice ob glavni cesli Pa M anJl vrli d< -čki iznajdljivi. Njihov dramski ods.»!< aaj na^Uidira k?.r dve igri in sicer take. ki ! o-do vlekle Prireditveni odsek pa naj p i i -rjdi sjK)rtno inaškerado, ki bo v nedeljo, -. februarja v dvorani Fort«* Povabili! 10 znane -Maiii.-t 1 o\ c«- ki aa znajo le igrati, marveč tudi lepo zaneti. Za IG. februarja pa pripravljajo v sokolski m domu špansko iituho t o kateri ž>* dano rele 1 "rix>\ |je govore. Aniaterrem pa ni toliko /a dpansko muho . kakor za gmotni uspeh, ker upajo 1 • na ta način v najkrajšem cisti popraviti podrto ograjo ob glavni testi, n;«.| katero s«- >.♦> vsakdo zgraža. I Oči carne PRIDE! KINO SLOGA! J očeta in bratov in zadnje šolsko spričevalo. Bolne ali odsotne mladeniče morajo zglasiti starši, a M svojci. Zglasiri se je do vključno lo. februarja med uradnimi urami od 8. do 12. in od lo. do 18. ure. izvzemši nedelj«' in praznikov. Kdor bi se pravočasno M Naše gledališče DRAMA Začetek ob Sfc ni Ponedeljek februarja l>b> [rae. K< «i M. Torek t. f«-i»ruarja Peseai 8 ceste« Gostovanje v Celju, faren« Sre«la S. f«brnarja Diet Ime, K««l i'. Četrtek b. b-brnarja Holiere. Red četrtek* OPHRA Začetek ob 20. ari Ponedeljek S. februarja zaprto. Torek 1. Februarja zaprto. Sreda 5. Maiiarji Pi»*>nieiiiani grad. Red Sreda. Četrtek 6Lfebruarji Plea r Bavoja. Red A. Nova ruska opera »Ladv Macbeth«, ki jo |t napisal mladi ni-ki skladatelj, nastopa svojo zmagovito ]>ot po Kvropi. Novembia je bila njena prva izvedba, v Bratislavi, Mi«»ei je bila premijera r Ziirichu. ipi*ej< j«« razne velike opeie v Nemčiji, na teš-koslovaškem in dmgod. Ko je bila premijera v Bratislavi, so prin«\>li oceno ikoni \>i dunajski eaaoptsi in naanj kritik Pavel §teiaa pravi. «la j.- Ladv Marbetli tak«, močno delo, s tako genijalno gla>bo. da I«« najbrie Pomenilo v 'zgodovini opere novo etapo. Premijerov Ljubljani pripravljata Oh? natelj Polič in prof. Sest« Iz Radeč — Sejem v Radečah. Pretekli teden jo bil pri nas velik sejem. Trgovci so pripeljali z avtomobili razno blago na Prodaj« Zaradi lepega vremena, je bil se jen dobro obiskan. Povpraševanje je bilo veliko. Za radi pomanjkanja denarja pa sn bil«» kupčije bolj slabe. Na sejnui je bilo /lasti veliko goveja živine. Kmetje >n držali za njo razmeroma visoke cene. dočim so mesarji plačevali živino slabše kakovosti (krave) od 1.— do |«86 Din za kg /i\e teze. l«olj-e kakovosti pa od 2.— do ft.fiO Oin za ktr. ELITNI KINO MATICA FRITZ KORTNER v velefilmu Rdeči sultan — Abdul Hamid Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest. da nas je naš ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod Jurij Jezeršek žel. kurjač v pokoju« danes, dne 1. februarja 1936 v 94. letu starosti za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 3. februarja 1936 ob 3. uri popoldne z Vidovdanske ceste št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. februarja 1936. ŽAL L J OĆI OSTALI. Inserirajte v »Slov. Narodu' Stran 4 IN. »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 3. februarja 1936. Stev. 27 Svečnica in žilna na obroke Po zimi se nam ie vedno ' dobivali sneg vsaj v Ljubljana, 3. februarja Kriza nam jc prinesla tudi mnogo dobrega in dolgujemo ji dosmrtno hvaležnost. Sicer ni treba nikomur več jemati krize v zaščito, saj je že kak dovolj zaščitena, hoteli smo samo povedati, da je kri-za prinesla nove ideje v izmenjavi dobrin. Zelo dobre ideje! Ne mislimo na tatvine in drugo lopovščine, temveč na kupovanje na obroke. Dandanes jo vse na obroke, od zibelke do groba spremljajo človeka obroki kakor angel varuh. Saj so. tudi zibke in otroški vozički na obroke. S Da marsikdo umre ter zapusti obroke, je samq po sebi umevno. To je zelo žalostno. Toda najbolj žalostno je, da dandanes nc moremo dobiti zime niti na obroke. Zime in snega! Niti *Aa ščepec snega! To vzdihovanje je aktualno, ker je bila včeraj svečnica. Kakor spomin na pravljico se nam zdi. če spomnimo, dti so včasih na svečnico visele ledene sveče ali cime izpod kapov. In ljudska modrost je skovala nekaj prislovic o vremenu, ki se nanašajo tudi na svečnico. Po tej modrosti bi moralo na svečnico prej kaniti od nosu kakor od ledene sveče. S> cer tudi letos marsikomu od nosu, ker je tudi nosove zajela depresija. Zd-aj se to^ko govori o trdovratnih depresijah: gospodarskih, političnih in vremenskih. Beseda kriza .ic precej obrabi jena. ker pač živimo va-ko hitro, da se vse vražje naglo obrabi, s-3-mo hlače trajajo že vsa leta krize, razen onih. ki so na obroke. Ne mislimo opredeljevati pojma depresije, saj itak vsi drvv ro vemo. d j je to nekaj takšnega, ki je nad nami in nas tlači. Nekakšna mora. toda slovenske besede zdaj niso moderne. Kaj ie depresija, vedo prav dobro nuše dame, ki se udele/.ejo dan za dnerr modnih revij na ulici. Zlasti včeraj so čuti!e na lastni k;*/: prokletstvo tega. kar ie nad nanv: n -'-?n klobuk ni bil dovolj dobro pritrien toži, srečal bi MH, £e bi na modnih glavah. Pihal je tako silen jug, da je silil tudi pod kožo ter razpihal ljubljansko kri. ki kljub vsemu ni voda. Depresije vplivajo res močno na •radi; pre zgodnja pomlad, predpust n vse druge pod žigajr če sile, ki vplivajo na bitje žile. Zato bi nedeljski kronist moral danes posvetiti glavno pozornost duševnim mukam mladega sveta, ki mu je jug razburkal kri. Pomladno cvetje, pomladne obleke tn pomladne dame — vse to na svečnico, je prav zelo resen problem. To je prava beseda, problem! Kajti Ljubljana je padla iz tečajev. Svečnica je podžgala vse, kar je bi»o za zanetiti šele maja Prešmentina svečnica! V gledališču zmaguje Prešmentan: grad, zunaj pa prešmentani Grad ali pre-šroentani Tivoli. Zunaj depresija, znotraj pa stra.šan&ko visok umetnostni tlak (lahko bi tudi zamenjali spole, n. pr. tlaka). Zdaj je že prepozno, da bi vam povedali še kaj pametnega, ker ste nos že sodili in obsodili. Treba je pa še vseeno povedati, da se nam še vedno zelo toži po zimi. Pc snegu in belih opojnostih, kajti predpust sam na seb: s plesi :n promenado, depresijo io pomladno modo ter z vsem prešmentanlm še ni vse. Človek vendar neprestano hrepeni še za čim višjim ter ni nikdar zadovoljen. In zdaj je sneg najvišje, vprav nedosegljiv Skoraj kakor ideal. In >rjčni bi brli, če bi ga dobivali vsaj v obrok:h, v apotekarskih dozah Potreben bi bi! kot :ek za razne srčne rane, ki marsikoga ne pus*e spati; lek za tujski promet in za irše, kar ie dane« preveč vroče ali pereče. Toda zime ri in časopisje mora neprestane, to! iziti !;u-di, da ne obupajo v tej snežni krizi To je bil namen tudi te tirade: za Blažev -regen. Prižgati ie par treba svečko :rpanja na b>!i-še čase. čeprav, odnosno b^iš zaradi tega, se dandanes .vsi brr^erno pod rosom ter >m j se že tolikokrat obrisali. Kako ljudje umirajo človek se privadi tudi pogledu na umiraf oče ljudi in se ne boji umreti Angleški kralj Jurij V. je legel v grobnico svojih prednikov k večnemu počitku. V njegovi državi solnce ni nikoli zahajalo. Trije zdravniki so stali ob njegovi bolniški postelji, mnogo strežnic so imeli pri rokah in najnovejše pridobitve aa polju moderne medicine so imeli na razpolago. Vse je bilo pripravljeno za morebitno pomoč in vendar je umri. In mnogi, ki so slišali ali čitali to vest, so se zdrznili, kakor da tudi po njih že sega bela žena Strah pred smrtjo je naraven, človek nerad misli na smrt, boji se je, gotovo samo zato, ker moremo umreti samo enkrat in ker se z ©nega sveta še nihče ni vrnil, da bi nam povedal, kako je tam . In vendar smrt sama na sebi ni nič strašnega To je mir, popoln mir. Stari Grki niso zaman upodabljali smrti kot lepega mladeniča, na katerem ni bilo nič strašnega. Neprijetno ali celo grozno mora biti umiranje, smrt je pa tudi v najhujših primerih prijetna, saj reši človeka trpljenja. Človek bi moral na smrt sploh več misliti in življenje bi si uredil čisto drugače, pa tudi njegovo razmerje do sočloveka bi bilo drugačno. V tem baš tiči največje zlo, da ljudje tako radi pozabljajo na smrt, da žive kar tja v en dan, kakor da jim bo teklo življenje večno, ko se pa približa smrt, je že prepozno misliti na njo. človek se pa privadi tudi pogledu na umiranje in tisti, ki so po svojem poklicu dolžni prisostvovati pogostu umiranju, ne pridejo iz ravnotežja nili v najtežjih primerih, ker vedo, da je to zadnje zlo, ki zadene človeka na tem svetu in da bo vez nekaj trenutkov vsega trpljenja in vseh skrbi konec. Poročila o tem. kakšne občutke ima umirajoči človek, imamo od ljudi,- ki so že stali z eno nogo v grobu, k£*:or pravi ljudstvo, torej od tistih, ki so ie potapljali, dušili ali pa utrpeli tež- ko poškodbo, ki so bili navidez i? mrtvi, pa so vendar 52 ostali pri življenju Zdravega, normalnega človeka obide navadno groza, če mu povedo, naj se pripravi na smrt. ki bo nastopila ob tem m tem času. Pai se pa človek, ki jc bil postavljen nenadoma smrti iz oči v oči, ne zaveda tega strahu, niti bolečin. Mn< gi trdijo, da so videli v trenutkih precino jih je objela tema nezavesti, kakor v naglem poletu sliko vsega svojega življenja Potem se ničesar več ne spominjajo in nastopivše katastrofe se sploh ne zavedajo. Ljudje, ki so bili težko ranjeni pri železniških nesrečah, vojaki v vojni ali v rudnikih zasuti delavci se spominjajo kvečjemu pokanja in bobnenja, drugega pa ne vedo povedati nič. Prej se je govori.'n. da človek še nekaj trenutkov po nenadni smrti reagira na dojme svojih čutov. V spominih nekega krvnika ie opisan poskus, pri katerem je bila obglavljenemu obsojencu glava znova nataknjena na vrat Obglavljenec je baje napravil še nekaj korakov in njegove ustnice so se premikale, kakor bi hotel nekaj povedati. Pri novih poskusih, ki so jih napravili po prejšnjem sporazumu s "pozneje usmrčenimi obsojenci, se je pa izkazalo, da to ni res. Enako negativno jc izpadel Montgeodov poskus, ki se je z na smrt I obsojenim zločincem Lasenairom dogovo-i ril, da bo le-ta po usmrtitvi odprl desno I oko. Ves ta poskus je samo pokazal, da je na svetu še vedno dovoij ljudi, ki se niti nasilne smrti ne boje. Najlepše so znali umirati Kitajci, pri katerih je bil celo predpisan poseben ce~ remonijel umiranja. Grki in Rimljani so smatrali smrt za nekaj vzvišenega. Leoni-das, ki je s svojimi zvestimi vojščaki branil Thermopilski prelaz proti Perzijcem in ki je vedel, da bodo vsi padli, je vzbod-bujal svoje tovariše mirno z besedami: 3-Le naprej, še danes bomo večerjali v podzem- lju«. Tudi Sokratea je točno opisal svojim prijateljem vse znake bližajoče ae smrti. Phocion, ki je bil kakor Sokrat tudi obao-je, da je moral piti strup in od katerega je krvnik zahteval za strup denar, je samo potožil: i človek v Atenah niti umreti ne more zastonj -.. Cesar Auguatus ae je dal pred smrtjo obleci, počesati in nalepo-tičiti, končno je pa vprašal: :AU sem dober igralec?c Marcus Aurelius je hotel do zadnjega trenutka ohraniti svojo vladarsko dostojanstvo in zato je dejal tik pred smrtjo: »Cesar Tnora umreti stoje!« Mnogi veliki možje, kralji in filozofi, so umirali brez strahu. Isto pa velja tudi za mnoge zločince. Lepa zastrupi je valka La Voisinova, ki je zastrupila već sto ljud.i je stopila na niorišče zidane volje, prepevala je vesele popevke. Pretežna večina med francosko revolucijo usmrćenih plemi-Čev je umirala mirno in pogumno. Mada-me du Barrv, ljubica Ludvika XV., je tik pred usmrtitvijo sicer omedlevala, kričala in prosila krvnika, naj se je usmili, tako da je malo manjkalo, da se ljudstvo ni zavzelo za njo, druge dame so pa umirale Čudovito mirno, nekatere celo preveč afek-tirano. Zabeleženih je več primerov, ko so na smrt obsojene dame krvniku prepovedale dotakniti se jih, ker so se se v zadnjih trenutkih bale za svojo zunanjost. Madame de Deffant je na duhovnikovo opozorilo, naj umre kot kristjanka, odgovorila: »Govoriva o čem drugem!« O smrti torej ni hotela govoriti, škotska kraljica Marketa pa pred usmrtitvijo niti slišati ni hotela o življenju. Ko so ji hoteli priklicati v spomin krasne trenutke njenega življenja, je vkliknila: Eh življenje, ne govorimo o njem. Danton je bil ponosen nase in pod giljotino je dejal krvniku: »Ne pozabi pokazati moje glave ljudem, saj je vredna tega.« Ko je bil admiral Nelson smrtno ranjen v bitki pri Trafalgaru. se je v zadnjih trenutkih opravičil svoji okolici: > Umiram res ob nepravem času.« Pač pa naša doba, ki se odlikuje z naglico in brezobzirnostjo do sočloveka, ne kaže nobenega zanimanja za smrt. Človeštvo zdaj ne zanimajo poedinci. temveč skupnost. Saj ljudje tudi kolektivno umirajo. Da nas pa tudi umiranje v množicah ne napoti k razmišljajnju, dokazujejo velike nesreče v rudnikih ali na železnici. Nikogar ne zanima, kakšne so bile zadnje besede teh nesrečnežev, nihče ne pomisli.. kakSna je bila zadnja misel človeka, ki ga je povozil avto. delavca, ki ga je zgrabil in razmesaril stroj, zdravnika, ki je postal žrtev svojega poklica. Smrt se nam zda. tudi v takih primerih skoraj naravna in zato nas ne zanima. Pač nas pa tembolj zanima smrt zločinca, ki ga vodijo na mo-rišče. Prišli smo tako daleč, da se niti nc zavedamo, kako ves gnus življenja in smrti na smrt obsojenega povzdigujemo z romantičnostjo, ki jo vidimo v njem, nad življenje in smrt junakov in žrtev dela. Pa tudi za lantno smrt se ne zmenimo več. Nimamo niti onega cinizma, ki ga ie imel Rabelsis. ko jn dejal umirajoč: Ničesar nimam, mnogo sem dolžan, ostanek zapuščam siromakom. Spustite zaveso, komedija je končana.c Morda b: lahko še vzdihnil z olojr&r.tnim abbejem Gaaaendim: : Rojen s^m bil in ne vem zakaj, živel sem pa ne vem kako, umiram, pa ne vem ne kako ne zakaj«. Gibanje prebivalstva v Angliji Te dni ie izšlo oficijelno angleško poročilo o gibanju prebivalstva v Angliji in Wa-lesu v letu 1933. Statistika kaže, da doživljajo Anglež! vedno večjo starost. Dočim se je gibala leta 1921 povprečna starost moških v Angliji okrog 29.9. žensk pa 31.2 let je dosegla leta 1933 pri moških 31.8, pri ženskah pa 35.5. število prebivalstva Anglije se je pomnožilo od leta 1932 do 1933 za 149.000. Zakonskih zvez je bilo sklenjenih leta 1933 rekordno število 31.8191 ali 11.000 več kakor v letu 1932. Ločitev je bilo štirikrat več. nego leta 1926. Število porodov, ki je znašalo leta 1933 578.413. je v primeri s prejšnjimi leti nazadovalo. £e bolj je pa padlo število porodov na Švedskem in v Avstraliji. Dokaz, da se je tudi v Angliji človeško življenje podaljšalo vidimo že v tem, da je leta 1911 na vsakih 10.000 Angležev samo 297 prekoračilo 70 leto. leta 1933 je p>\ poskočilo to število na 443. Nad sto let starih moških je bilo 110. žensk pa 91. V Angliji prevladujejo zakoni brez otiok in tudi tam tiči vzrok v gospodarskih razmerah, saj je napačno mnenje .da v Angliji ne poznajo revščine. Revež je povsod revež, najbolj pa tam. kjer imajo eni mnogo preveč drugi pa mnogo premalo, kakor je to baš v Angliji. Nova frizura Grete Garbo Zanimanje za vojno v A bes i ni ji ter za dogodke v Londonu in Egiptu je potisnila v ozadje brzojavka dopisnika Dailv Ex-preasa« iz Stockholma. ki je ponesla v svet važno novico. V življenju slavne filmske igralke Grete Garbo, vračajoče se iz svoje domovine švedske v Hollywood, kjer hoče nastopiti v dveh novih velikih filmih, je nastala temeljita izprememba tako, da slavne Grete najbrž niti v Ameriki ne bodo več spoznali. Greta Garbo se je namreč izneverila svoji frizuri, ki jo pozna ves svet in jo nadomestila s frizuro, kakršno nosi lepa Katarina Hepburnova. To pa še ni vse. Umetnica, ki je doma rada nosila stare, udobne obleke in ki tudi v družbo ni zahajala posebno elegantno oblečena, se je začela zdaj oblačiti izredno bogato in elegantno. Poleg tega ne pije več svojih priljubljenih coektailov. temveč šampanjec, ker je spoznala, da more samo taka žlahtna vinska kapljica oploditi fantazijo. Komaj se je ta vest raznesla po svetu, že je zapustila svoje sledove. Vsa dekleta na švedskem že nosijo frizure Garbo Henbur in celo še lepše kakor Greta Garbo sama. Iz Celja Darujte olimpijski dinar! —c Na ljudskem vseučilišču bo predaval ditvi ub osmih g. prof. dr. Lavo Cemielj iz Ljubljane o slovenski murski obali in bo tudi predvajal 67 zanimivih siik iz življenja našega naroda na Tržaškem. —c Sehurekovo igro s petjem in godbo »Pesem s ceste« bo vpiizorila Ijnbijinifrt drama v torek 4. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču. Predstava je za abonma. Ker je zanimanje za to predstavo veliko, priporočamo neabonentom. da si takoj nabavijo vstopnice v predprodaji v trafiki g. Frajleta na Dečko ven: trgu. —e Brezposelnost še vedno narašča. Pri epozituri javne borze dela v Celju se je od 2X. do 31. januarja nnnuvo prijavilo 95 brezposelnih, delo je bijo ponujeno za 12 oseh, posredovanj je bilo 12. odpotovalo je 11. odpadlo pa 16 oseb. Dne 31. januarja je ostalo v evidenci 701 brezposeln 643 moških in 58 žensk1 nasproti ('»18 (586 moškim in li2 ženskam] dne e?0 januarja. Delo dobijo: 2 hlapca, n zasebne kuharice, -hotelski kuhane i, 2 hotelski sobarici in 1 hotelska služkinja. —c Dve nesreči. V četrtek je vprežen vol. ki je stal na eesti pri šoli v .St. Juriju ob juž. žel., br<*nil 73-Ietno dninarico Ju-Irjano Bajcevo iz BotriSnice. Starka je padla s tako silo na gramoz, da si je /lomila levo roko. Istega dne j" Padla Sl-letaa brezposelna služkinja Mariji Jndeieva h Celja pri nabiranja dnu-ja na Starem grada s skale 8 metrov id>boko ter se močno poškodovala po levi no_ri in spodnjem đeln telesa. Ponesrečenca se zdravita v celjski '.»olnišniei. —c V celjski bolnišnici je umrl TT^eni občinski revež Rok Xežmah iz Lo„ra pri Rogatcu. —c SK Celje : SK Atletik 5:0 (1 : V nedeljo je biio v Celju o^oreua u<> « nogometna sezona. Na razmočeni Glaziji je bila trening tekma med SK Celjem in Atletiki, v kateri jc Celje za-lu/t-no zmagalo. Tekma je bila živahna in zanimiva, četudi se je ol>eraa moštvoma poznalo »Zim sko spanje«. Atletiki so bili prvih 10 minut v premoči, potem pa t»e je Celje zna&lo in do konca igro Prevladovalo. Tekma je bila zaradi teme prekinjena že v 90. minuti drugega polčasa. Coii /a Celje BO poiii v 12 minuti prvega ter v 2., 10 in 21. minuti »hudega polčasa. Tekmo je sodil g. O. h-objektivno. A' jTclrokini je mladina Celja premagala vojaški leam 30. neftpolka v razmerju 4:2 (2 : 1). Anton Hren umrl Ljubljenu, februd Včeraj popoldne jc prispela iz Maribora ža-lostna vest, da je nenadoma preinini-l ugledni Poteki upravitelj g. Mren Anton iz Studencev pri Mariboru. Pokorni je bil najmarkantnej-ša učiteljska osebnost. Njegove vrlim: in nena\ddne sposobnosti na področju praktičnega pospo-da-sketja udej-stvovanja pri sekciji JI l v Ljtibljani. kakor tudi v krajih njc'2"v B0 i službovanja 6o da'e viden odraz /gledne poz rt vov aln osti. Rojen jc bil 12. jan. 1880. v Koivtpoij ih pri Kočevju. Po dovršenih s*edn}ešobk;h in učiteljskih študijah v Ljubljani je leta 1901. nastopM svojo p\> s.luž'bo. kot pomožni učitelj na I. deški soli v Ljub j irr L>ve leti jc služboval v Središču pri Ptuju, štiri leta v Stoprcah, s.roz Šmarje pri Jelšah. 11 let je bil na Moti šolsdci upr«v;teh. kjer je posivetil vse svoje moči CMD in Sokolu. Leta 1919. je prevzel posde šolskega upra viteija v Studencih pri Mariboru, kjer ;c služboval do svoje prerane smrti. Svojim tovarišem je bil vedmo dober predstojnik in šolski svetovalec. Zaradi svojih velikih sposobnosti je bil izvoljen za podpredsednika sekcije JTJU za dravsko banovino. Bil je tudi Član glavnega odbora JL*U v Beogradu, kamor so izvoljeni samo naj vi dnu ii in najsposobnejši učiteljski delavci, ki predstavljajo učiteljsko organizacijo s sko raj 25.0HO člani. Po njegovem pr zadevanju se ie Agradil v Mariboru »l Tčiteliski dom««, ki nudi danes zatočišče učitelb-ki deci. ki obiskuje srednje šole. Od'ikoval pa se ie po 6voi;h sposobnostih v ^osipoda^ikih organizacijah ter bil irvoljen za poc'-pred^ed nika nad^omee^ o-d'Hora l'čiteljs.t;e tfckame v Ljubljani, a Kil je rudi vod.i* podružnice učiteljske knjigarne v Marnom. Za svoje neumorno m p Irtvovafcio deio ;c bi! odlikovan z redom »v. Save. V. ntan>* nje. Vso svojo zapuščino je podaril l teljskemu doimi. Sekciji .11 T v Ljubljani bo te/ko poarev'la. Pogreb dr::<:caa pokojnika bo \ i'jrtA. 4. r. m. ob 15. ur. i/nred iScfcoltkoga d< nn v Studencih pri Marboru. Pogreba vc udeleži poleg MevMncga učitel.vstva tudi vodstvo sekcije JI l* iz Ljubljane PrciUedivk g. Ivan Dimnik bo iine-1 posloveni ">vor. Pokojnikove /emske ostanke bedo prepc-lja i v Gradec, kjer bodo npopoljeiti w tamkajšnjem krematoriju. Vo na luč naj mu sveti! žalujoč;fn svojcem aaai jajeraao sožilje! R LION FEU Cl 1TVV A N G EK: V 145 Zid Suss ftoman 16. Vešala. na katerih naj bi kjnća) Siiss svoje življenje, so bila Dostavljena pred sto štiridesetimi leti. To so bila zelo draga vešala. Veljala so že v onih časih dobrih tri tisoč cekinov. Bila so čisto posebna, povsem drugačna od navadnih lesenih vešal. Visoka so bila kakor stolp, celih petinštirideset čevljev. Bila so vsa iz železa, iz šestintrideset centov in osemnajst funtov železa, ki ga je bil preskrbel alkimist Georg Honauer, da bi izdeloval zlato za vojvodo Fnedricha. pri tem }e pa pripravil vojvodo ob dve toni zlata. Temu Georgu Honauerju na čast so bila postavljena ta vešala. pobarvana z živo rdečo barvo in okrašena /. zlatom in na niih je bil Honauer obešen. Njemu so sledili po vrsti drugi alkimisti, katerim se je dal vojvoda Fried-rich opehariti. Prvi je bil Italijan Petrus AAontanus. Leto dni pozneje je prišel na vrsto Johann Heinricb Neuscheler iz Curiha. nazvan, r slepi alkimist-c. £e čez lečo dni mu je sledil na vešala Johann Heinrich von Mulleniels. Njegova sreča je cvetela dalje. Često sc je posmehoval svojim trem tovarišem, ki so bingljali v zraku, potem je pa bingljal tudi on, kakor oni. Pozneje vešal dolgo nso rabili, dokler ni prišel neki kovač iz grofije Qettiingen na misel ukrasti jih. Odnesti jih je hotel kos za kosom. Odtrgal .ie bil že tri palice in odnesel ponoči nad sedem centov železa, pa so ga zasačili in tudi on ie moral na vešala. Od takrat so stala vešala zapuščena nad adda'. Po- makal jc fige v vina To jc bila njecovt zadnja jed. Rabbi (iabr.el je lupil pojna ranče z debelimi prsti. Vsi trije m so sedeli, J»:dli sadje, molčali m bili zelo resni. Toda njihove misli >o prehajale težko in burno od enega k draueniu. Rabbi (iabrie! in SOss sta bila eno bilie w rab bi Gabriel je prvič čutil to vez ne kot pririsk in zlo usodo, temveč kot dar. Tre-ri pa. rabbr Jooathan Eybeschirtz, je čutil isti tok kakor onadva, toda b'l ie izključen iz njega, ^tal je na bregu in vaiovi ga niso odnašali. SeeVi c t njima, pil z njima, im:l je znamenj sina kukor ona dva. bil je na vodstvu in posvečen kakor ona dva. toda valovi ga ni-so odnašali. Rabbi Gabriel ic potresa! koščke pomaranče s sladkorjem m iih poda;al svojima tovarišema. Nat.Č'! '~ južnega, rdečega vina. Celica je bila polna neizrečenih licscJ, misl , prividov, boga. Toda rabbi Janathana je to teža] ». bil Je zbegan in slabe volje. Hotel