Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI., št. 189 Ljubljana, sobota avgusta Cena 2 Din Upravništvo; Ljubljana, Knafijeva ulica o. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratm addelek: Ljubljana, Selen« burgova oL 3. — Tel. 3492, 2492, podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 19a Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Manjšinski kongres pred 40 leti Predvojna Ogrska, katere obnova je najvišji cilj madžarskih revizionistov, je bila po narodnosti in jeziku prav tako malo enotna, kakor druga polovica habsburške monarhije, Avstrija. Ne-macližarski narodi na ogrskih tleh so tvorili večino državnega prebivalstva, njihova needinost in nedostatna organizacija pa sta omogočili madžarski manjšini ne samo vodstvo, marveč tudi absolutno nadvlado. Dokler je trajala borba Madžarov proti dunajskemu centralizmu, so kazali njihovi voditelji nemadžarskim narodom prijazno lice, ker so potrebovali zaveznikov; ko pa jim je nesrečni dua-lizem za ceno nemške hegemonije v avstrijskih deželah izročil vso oblast v državni polovici vzhodno od Litve, se je situacija na mah spremenila. Ogrski parlament je sicer leta 1868 — neposredno po nagodbi — sklenil tako zvani narodnostni zakon, ki pa ni bil nič drugega kakor kulisa, za katero se je vršila najogabnejša nasilna madžariza-cija. Madžari so postavili teorijo državne nacije in so skušali z najhujšim pritiskom asimilirati »nacionalitete«, da' bi predstavili inozemstvu sliko enotne narodne države. Fevdalni sistem, M je pod krinko lažidemokratske parlamentarne svobode vladal na Madžarskem takrat, kakor vlada še danes, je okrnil zastopstvo nemadžarskih narodov in je z metodami, ki jih je pozneje ožigosal angleški publicist Seton Watson, dosegel, da so bili ti narodi v začetku devetdesetih let brez zastopnika v parlamentu. V tej dobi je dosegla madžari-zacija svoj vrhunec. Vsa prizadevanja pa niso mogla ogrskih »narodnosti« tako potlačiti, da bi ubila v njih vsako energijo in voljo za samoohranitev. Prodrla je v njih zavest, da so vsak za sebe sicer slabotna manjšina, da pa jim združenim v skupno, z življenjskimi interesi tesno spojeno fronto, gre vse druga veljava. V dobo najhujšega pritiska spadajo tudi prvi poskusi skupne obrambe. Tako je bil sklican leta 1895, pred štiridesetimi leti, v Budimpešto prvi kongres nemadžarskih manjšin. Njegovi organizatorji so bili slovaški voditelj Pavel Mudrou, Srb Polit - Desančič in Rumom Jurij Pop. Bili so vabljeni vsi manjšinski narodi, toda izostali so pred vsem Nemci, ki so se popolnoma prilagodili dualistični politiki in pričakovali od zveze z Madžari posebnih nagrad in privilegijev, podkarpatski Rusi pa so bili popolnoma desorganizirani, brez narodne inteligence in političnega vodstva, potapljajoči se v madžarizaciji. Tudi ogrskih Slovencev ni bilo v glavnem iz enakega razloga. Hrvati na ozemlju svetoštefanske krone, katere i-pars adnexa« je bila Hrvatska, niso bili manjšina. Dasi so imeli pod madžarsko oblastjo mnogo trpeti, so si ohranili vendar poseben državnopravni položaj in so imeli v gotovih mejah pvojo državo s formalno lastno upravo. Njihova politika je imela svoje cilje in interese ter ni mogla hoditi z ogrskimi manjšinskimi narodi po isti poti. Na budimpeštanskem kongresu so tedaj reprezerutirali nemadžarske manjšine Slovaki, Srbi in Rumuni. Namen kongresa je bila predvsem manifestacija za narodne pravice manjšin, pa tudi postavitev skupnega narodnostnega, pa tudi splošnega političnega programa. V sklepih kongresa se je ugotovilo, da ideja madžarske nacionalne države nasprotuje ogrskim narodnostnim iaz-irveram in ograža interese nemadžart-skih narodov. Narodnostni zakon iz leta 1868 je nezadosten in služi samo vara-nju inozemske javnosti o madžarski strpnosti, zato je njegova sprememba nujna in se mora izvršiti v duhu narodne avtonomije. Postavljena je bila zahteva po narodnostni razmejitvi upravnih edinic, v katerih vživa narodni jezik enakopravno veljavo. Ker Ogrska niti po etnološki sestavi niti po zgodovinskem razvoju ne predstavlja nacionalne enote, naj se iz tega dejstva izvajajo konsekvence, da bodo varovane pravice vseh nemadžarskih državljanov. Zbrani zastopniki so se združili v splošno političnem oziru na program dosledne demokracije. Zahtevali so popolno državljansko svobodo, svobodo šole in cerkve, tiska, društev in zborovanja- Predvsem pa so odklanjali krivični volilni red in absolutistično volilno prakso ter so sprejeli v svoj program kot najaktualnejšo točko uvedbo splošne, enake in direktne volilne pravice ter izvedbo »čistih« volitev, brez vsakega uradnega pritiska. Manjšinski kongres je s svojim odločnim nastopom dosegel pred vsem ta namen, da je razkrinkal pred inozemstvom madžarsko »svobodo« in »demokracijo« ter opozoril kulturno Evropo na vladajoče brezpravje ogrskih narodov. Praktično je ustvaril solidarnost Jugoslovanov, Slovakov in Rumunov z ustanovitvijo statoega Bfengaega odbo- j Vstaja v južni Albaniji Zaradi nezadovoljstva s sedanjim režimom in zaradi gospodarske krize se je prebivalstvo v južni Albaniji uprlo — Ogorčeni boji okrog Valone, Berata in Fierija Tirana, 16^ avgusta, č. V južni Albaniji so se številni z režimom nezadovoljni elementi nenadoma uprli. Kakor zatrjujejo, je vodja upora bivši ministrski predsednik Šefket beg Verlati. Upor je nastal v okolici Fierija, Valone in Berata. V Fieriju so ubili generala Lava Gilardija in znanega kape-tana Vaša Kirija. To je bil znak za splošen upor, ki pa je doslej ostal omejen le na južnoalbanske pokrajine. Po informacijah notranjega ministrstva vlada v severni in srednji Albaniji mir. Ker so telefonske in brzojavne zveze s Tirano in z južnimi albanskimi kraji prekinjene, je težko mogoče dobiti podrobnih vesti. V Fieriju, ki leži blizu grške meje, so se uporniki polastili oblasti. Proti njim je vlada poslala najprej nekaj oddelkov orožnikov, ki pa v boju z uporniki niso imeli mnogo uspeha. Zaradi tega so se danes razširile govorice, da bo v deželi proglašena vojaška diktatura. Vlada je odredila vojnemu ministru generalu Aranitasu, naj se takoj odpravi z vojsko proti upornikom. Pri Beratu je prišlo že do prvih spopadov med rednimi albanskimi četami in uporniki. Veliko število častnikov in vojakov redne albanske vojske je prestopilo v uporniški tabor, mnogi pa zbežali v planine. Ubiti albanski general Gilardi, ki je bil zelo vplivna oseba v albanskem državnem življenju, je bil osebni prijatelj in adjutant kralja Zogua ter inšpektor celotne albanske vojske. 0 njegovi smrti so se razširile razne verzije, dejstvo pa je, da je padM kot ena prvih žrtev revolucije. Vstaši korakajo proti Tirani Beograd, 16. avgusta, p. Po vesteh, ki prihajajo semkaj preko Dunaja in Aten, je zavzela vstaja v Albaniji zelo velik obseg in revolucionarno gibanje proti kralju Zogu se čim dalje bolj širi. Grški vojni minister Kondilis je prejel danes brzojavko grškega guvernerja v Epiru, da korakajo vstaške čete proti Tirani. Med uporniškimi in vladnimi četami je došlo do krvavega spopada, v katerem je padel poveljnik- vladnih čet Kemal Arbas. Vodja albanskih vstašev je Šefket Verlati. Upor se naglo širi Valona, 16. avgusta, p. Vstaja proti vladi se naglo širi tudi v druge kraje. Revolucija je zelo resnega značaja. V Valoni sami je vse vojaštvo in orož-ništvo v strogi pripravljenosti. V severni Albaniji vlada ponolen r^d in mir. Razlogi in razvoj upora Dunaj, 16. avgusta, p. Glavni razilogi za upor so huda gospodarska kriza, politična neurejenost v državi in nezadovoljstvo s sedanjim režimom. Vstaja je najprej izbruhnila v mestu Fieriju, nakar se je naglo razširila po vsem jugu. Ker v Fieri odposlani vodi orožnikov niso mogli odbiti vstašev, so iz Tirane poslali na pomoč tudi vojaštvo, vendar pa tudi vojakom ni uspelo zadušiti neredov. Albanska vlada in vrhovno vojaško poveljništvo sta pripra- vila vsa sredstva, ki so trenutno potrebna za obvladanje vstašev. Odrejena je povsod stroga pripravljenost in se pričakuje tudi uvedba vojaške diktature. Vlada zagotavlja, da upor ni zavzel velikega obsega in da bo lahko vzpostavila red in mir. Vlada tudi zanikuje resnost spopadov v južni Albaniji ter trdi, da gre za neznaten pojav, dočim zatrjujejo z druge strani, da je ljudsko gibanje proti vladi kralja Zogua v južni Albaniji tako močno, da ga ne bo mogoče zatreti niti s podvojeno vojaško silo. Pri tem pripominjajo, da se bo upor razširil tudi na druge dele države. Okrog Berata je vse v borbi proti vladnim četam. Tamkaj se vrše še vedno ogorčene borbe, katerih izid se še ne more prerokovati V dosedanjih bojih je že padlo mnogo žrtev na obeh straneh. Vstaja zadušena Tirana, 16. avg. p. Albanska agencija javlja, da so bili neredi, ki so nastali v Fieriju pod vplivom nekaterih ljudi, ki so jih podpirali tudi nižji orož-niški oficirji, v nekaj urah popolnoma zadušeni Pristojno sodišče je odpotovalo v Fieri, da sodi aretirane upornike, dožene izhodišče upora in njegove zveze. V vsej Albaniji Vlada popolen mir. Beograd, 16. avgusta, p. Tukajšnje albansko poslaništvo objavlja: Vse vesti o dogodkih v Albaniji, razen onfh, ki jih objavlja albanska agencija, so netočne. Sodelovanje češkoslovaške in sovjetske vojske Pomembni izjavi zastopnikov obeh armad — Močne armade najboljše jamstvo za miren razvoj obeh držav Praga, 16. avgusta, d. Na čast sovjetski vojaški delegaciji je priredil v imenu vojnega ministra generalni inšpektor češkoslovaške vojske general Sirovy na Baramdovu obed, ki so se ga razen članov sovjetske delegacije udeležili odpravnik poslov sovjetskega poslanstva Tomanov, vojaški ataše general Suirik, šef češkoslovaškega generalnega štaba general Krejči, zastopnik zunanjega ministrstva in cela vrsta višjih oficirjev. Genera1 Sirovy je v svoji napitnici, v kateri je pozdravil ruske goste, dejal med drugiim: Vaš obisk je dokaz trdne volje in stremljenja obeh držav, da storita vse za zagotovitev miru in ustvarita s tem pogoje za mirno življenje ter razvoj vseh narodov in vsega človeštva. To je naš skupni cilj, toda zgolj želja, čeprav temelji na zavednem patriotizmu, ne zadošča za dosego tega cilja. V sedanjem položaju so najboljše jamstvo močne armade in njihovo sodelovanje. Naša naloga ni lahka, je pa častna in velikega pomena. Vodja sovjetske vojaške delegacije, poveljnik vojaške šole, armadni general Sa-požrtikov je poudaril ▼ svojem odgovoru, da bosta zbližanje obeh držav v borbi za mir ter z ničemur ovirani razvoj gospodarskih in kulturnih odnošajev omogočila zastopnikom sovjetske vojske, ki ščitijo meje svoje države, izmenjati s češkoslovaško vojsko svoje vojaške izkušnje. Priče tok izmenjave teh izkušenj je bil storjen z nedavnim obiskom šefa češkoslovaškega vojaškega letalstva generala Fajfra v Sovjetski uniii in s prihodom ruske vojaške delegacije v Prago. Obisk posebne češkoslovaške delegacije v Sovjetski uniji bo omogočil, da bomo pokazali strokovnjakom, kako daleč je prišla sovjetska vojska v svojem neprestanem delu za izpopolnitev obrambe mej Sovjetske unije. Končno je izrazil general Sapožnikov trdno prepričanje, da bo medsebojno spoznavanje obeh armad pripomoglo še bolj učinkovitemu skupnemu boju češkoslovaške in Sovjetske unija za mir po vsem svetu. Nov senator Beograd, 16. avgusta, p. Z ukazom kraljevih namestnikov je imenovan za senatorja bivši minister dr. Halibeg-Hrasnica. Napredovanja v prometni službi Beograd, 15. avgusta. AA. Imenovani so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: za svetnika v 5. skupini na gradbenem oddedku inž. Anton Ozvaild, svetnik pri III. sekciji za vdržeDer "VViener Tag«. Slednje imenovani list je ostro napadel katoliški tabor, očitajoč mu mlačno zadržanje nasproti kljukastemu križu in poudarjajoč, da vzbuja ta čudna pasivnost avstrijskega katoli-čanstva nerazumevanje po vsem svetu. Liberalno glasilo je zlasti naglasilo okoliščino, da se ocena metod hitler-jevskega pokreta v vrstah avstrijskega katolicizma znatno razlikuje od stališča, ki ga zavzemajo v tem pogledu katoliške stranke v drugih državah. >I)er Tagc obsoja predvsem to, da se avstrijski katolicizem noče pridružiti skupni protihitlerjevski fronti in da zavrača zaveznike iz neklerikalnega tabora. Pri tem navaja znano smešno anekdoto o domačih gasilcih; ki tujim ne dovolijo, da bi gasili, češ: Ta ogenj je naš. Medtem prepirom seveda pogori hiša do temeljev. Ogenj, o katerem govori >Tag< je kulturni boj v Nemčiji, ki ga smatrajo ljudje okoli »Reichsposte« z-a izključno svojo zadevo in ne puste, da bi cerkev v Nemčiji reševali »demokratski in liberalni Židje«. To stališče je v načelu nedvomno pravilno, čeprav bi oportu-n i stična taktika zahtevala, da se v boju išč-ejn zavezniki tam, kjer se pač lahko najdejo, pa naj bodo že kakršnikoli. Liberalno glasilo pravi, da smatrajo avstrijski katoličani borbo med cerkvijo in državno oblastjo v Nemčiji za čisto diplomatski spor med Vatikanom in Berlinom, zato naj se ta spor poravna diplomatskim potom. Razen tega ima katoliški tabor v Avstriji neke tajne simpatije do narodnega socializma, ker je njegov antisemitski program popolnoma v skladu z miselnostjo katoliških vrst. Slednje se nadejajo, da se bo borbenost narodnih socialistov v Nemčiji izčrpala v boju proti Židom ter bo s tem pozornost na boj proti katoličanom ponehala. Zato se nočejo vezati z ne-klerikalei po načelu: to je naš ogenj, ki naj se židovski gasilci ne vtikajo vanj. Dunajski katolicizem bagatelizi-ra kulturni boj v Nemčiji in ga smatra za stvar čisto podrejenega pomena, dasi cerkev v Nemčiji trpi silno zatiranje. Klerikalna »Reiehspost« seveda ni ostala dolžna odgovora na ta odkriti izziv. Predvsem je poučila nasprotni tabor, da se avstrijski katoličani ne bore z zavezanimi očmi. da zaupajo svojim voditeljem in da priznavajo avtoriteto cerkve v vodstvu in taktiki. Kdor- koli je dobre volje in ima poštene namene, se lahko bori ramo ob rami s katoličani, le-ti pa seveda nočejo iti brez izvestnih kavtel v nekako sumljivo fronto. Kar se tiče fronte poštenih ljudi, je treba vprašati, kje so bili ti borci tedaj, ko je bilo' treba povzdigniti glas za zatirano krščanstvo v Rusiji, v Mehiki in na Španskem. Iz »Tagovega« tabora takrat ni bilo čuti besede protesta, kajti stal je tedaj na nasprotni strani barikade. >Reic.hsposta« se je dotaknila tudi omenjene anekdote o gasilcih iri nagla-sila, da ne ho nikogar ovirala pri gašenju katoliškega ognja, vendar pa se mora zamisliti nad tem, da-li med po-nujajočimi se gasilci ni morda nekdanjih požigalcev. S tem se je sicer spretno ognila glavnega očitka glede pasivnosti avstrijskega katoličanstva v borbi proti kljukastemu križu, je pa nedvoumno zavrgla mnenje >Tagac, ki je proglasil naslednje pravilo za boj proti narodnemu socializmu: »Ni bistveno, ali so nam bojevniki všeč ali ne, marveč glavno je borba proti režimu, ki bo upropast.il ves svet, ako ostane na vladi. Katoliški tabor misli tedaj ravno nasprotno in noče v skupno fronto z ljudmi, kojih borba ima čisto drugi namen nego borba katoliškega tabora. V to zanimivo polemiko je udaril nato se hitlerjevski »Volkischer Beob-achter« iz Nemčije, ki pa ni vzel na znanje ugotovitve dunajskih liberalcev, da je katoliški tabor skrivaj naklonjen kljukastemu križu, marveč je z največjo silovitostjo napadel avstrijsko katoličanstvo. Glavno glasilo hit-lcrjevcev pravi, da je sodobna Avstrija poosebljenje političnega katolicizma in srednjeveške inkvizicije; posmehuje se avstrijski vladi, ki da ustvarja nekako božjo državo, pri tem pa z izredno lahkoto prehaja preko trpljenja in muk naroda. Ves vladni aparat dela samo na to, kako bi se iz Avstrije napravilo izhodišče za vlado vatikanskih idej nad svetom ter se ustvarila možnost, da se na nemških tleh Avstrije začne odločilno obračunavanje z narodnim socializmom. Vsak pojav nemške zavesti skrbno zatre bojujoča se cerkev, ki hladno računa in gre preko vsakršnega ljudskega čustvovanja. Tako je Avstrija zavita v plašč velikega inkvizi-torja, ki z bičem ponižuje duhova in ustvarja nepopisno bedo v državi. Ta sovražni članek je cčividno napoved za novo hitlerjevsko propagandno ofenzivo proti Avstriji in »Volkischer Beobaehter« res že v člankih nadaljuje svojo borbo proti katolicizmu v Avstriji v istem slogu, ki ga poznamo iz kulturnega T^-5" v Nemčiji sami. Tmv delegatov JNS na Jesenicah Poročilo nar. poslanca Ivana MoStoriča Jesenice, 15. avgusta. V sredo popoldne je bil v dvorani Kazine na Jesenicah izredno dobro obiskan zbor delegatov JNS za radovljiški. srez. Vodil ga je predsednik sreske organizacije g. dr. Janko Vovk, poročal pa je na njem sreski narodni poslanec g. Ivan Mohorič. G. poslanec je v svojem poldrugo-nrnem govoru poročal najprej o peto-majskih volitvah, padcu Jevtičeve vlade, sestavi Stojadinovičevega kabineta in načrtih sedanje vlade. Glavna pozornost se posveča sedaj notranje-politič-nim vprašanjem v državi, ki pa so zaradi naraščajočega separatističnega gibanja v nekaterih delih države silno zamotana. Vlada pripravlja nove zakone o tisku, o društvih in o volitvah, ki jih hoče spraviti še to jesen pod streho. Obširno se je g. poslanec bavil s finančnimi težkočami. Arlada je dobila pooblastila za pol milijarde novih izdatkov, za katere ni kritja. Že lanski proračun izkazuje več sto milijonov primanjkljaja. Zemljarina se je znižala za 20*/o, kar bo izkazalo nov velik iz-patlek v proračunu. Razpravljajoč o favoriziranju rudni- kov na jugu države na škodo rudnikov v dravski banovini, je poročal g. poslanec o ukrepih, ki so jih napravile razne gospodarske in socialne ustanove ter delavske strokovne organizacije v zaščito interesov delavstva v rudnikih dravske banovine. Obrazložil je tudi problem kmečke zaščite in se zavzel za to, da se to vprašanje uredi za vsakega posameznika posebej. Dosedanja splošna zaščita bi sčasoma popolnoma upro-pastila naše denarne zavode, ki so že itak v težkem položaju. Zbrani delegati so temeljita in stvarna poročila g. poslanca poslušali z velikim zanimanjem in se mu zahvalili z živim odobravanjem. -K besedi so se oglasili gg. Matija Sušnik, Franc Robič, Jurij Jeram, Janko Avsenik, Leon Pibrovec in Tine Zupan z Jesenic, dr. Dobravec iz Radovljice, Ambrožič iz Ljubnega, Bizjak iz Žirovnice in Sodja z Blejske Dobrave, g. poslanec pa je vsem odgovarjal na vprašanja in dajal potrebna pojasnila. Debata je bila vseskozi stvarna in so navzoči delegati pokazali veliko zanimanje za vsa važna državna, posebno gospodarska vprašanja. Akcija srbijanskih opozicijskih skupin Beograd, 16. avgusta, č. Po konferencah, ,. ki so se vršile med voditelji združene opozicije v Beogradu, je bil danes na sestanku Ljube Davidoviča, Joca Jcvanoviča ter ostalih vodilnih bivših zemljoradnikov in demokratov določen program za veliko manifestacije ko zborovanje, ki ga namerava združena opozicija prirediti v Kragu-jevcu 25. t. m. Na zborovanju bodo govorili Ljuba Davidovic, Joca Jovano-vič in še nekateri drugi. Sprejeta bo tudi resolucija, v kateri bodo obravnavana vsa aktualna politična vprašanja in ki bo nekaka izhodna točka za nadaljnjo politično akcijo. Konec meseca bodo stopili voditelji posameznih frakcij opozicije spet v tesnejše stike in na njihovih sestankih se bo organiziral odbor, ki bo v smislu resolucije, sprejete v Kragujevcu tehnično pripravil nadaljno skupno politično delo opozicije. Kougt^s hranilnic Beograd, 16. avgusta, p. Včeraj se je zaključil kongres zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije. V zvezi so včlanjene tudi banovinske in druge samoupravne hranilnice. Na kongresu je bila ob zaključku sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da so v vseh naprednih državah kreditni sistemi moderno organizirani, ker morejo le tako koristiti narodnemu gospodarstvu. Pri nas pa hranilnice še vedno niso moderno organizirane. Doslej so hranilnice stavile narodnemu gospodarstvu na razpolago že dve milijardi dinarjev. Y mno- go večji meri pa bi ga lahko še podpirale, če bi se z njimi postopalo tako kakor v zapadnih naprednih državah. Novo radikalsko glasilo v Zagrebu Zagreb, 16. avgusta č. Jutri pričenja v Zagrebu izhajati novo glasilo Jugoslovenske radikalne zajednice. Imenovalo se bo >Za-jednica« in bo izhajalo po enkrat na teden. Urejeval ga bo Ivan Hlod, bivši urednik nekdanjega radikalnega lista »Straže«, ki je izhajal v Osijeku. List ima nailogo, propagirati za narodno edinstvo v smislu načel jugoslovenske ratfikaine zajednice. Beležke Marušičeva grupa se je prijavila v radikale Slovensko glasilo Radikalske zajed* niče poroča z Bleda, 14. avgusta: »Tik pred odhodom v Beograd je bil spre* jet od predsednika vlade v avdienco bivši minister za socialno politiko dr. Marušič. Avdienca je bila le kratka«. Dalje poroča »Slovenec«: »Naš do« pisnik se je danes razgovarjal z bivšim ministrom dr. Drago Marušičem, ki je v spremstvu poslancev Mravlje ta in Komana čakal na avdienco pri pred« sedniku vlade. Dr. .Marušič je izjavil, da je pripravljen sodelovati z radikal* sko stranko in da bo vse svoje sile obr* nil v to, da sodeluje in podpira veliko jugoslovansko državo«. Delo od zgoraj je opravljeno Minister brez portfelja Djura Janko-vič, ki je bil glavni izvrševalec poslov okoli organiziranja Radikalske zajednice, je sprejel po svojem prihodu v Beograd novinarje ter jim med drugim izjavil sledeče: »V Knjaževcu sem posetil g. predsednika Aco Stanojeviča ter ga seznanil s programom in statuti Radikalske zajednice, katere so skupno izdelali voditelji bivših treh strank, ki bodo tvorile odslej enotno strankarsko politično skupino. G. Stanojevič je odobril statute in program nove stranke, potem ko je dal še nekaj pripomb, ki temelje na njegovem bogatem političnem izkustvu. Aca Stanojevič je zelo zadovoljen in vesel, da je dosežen po-polen sporazum med njim in dr. Korošcem ter dr. Spahom. Globoko je uverjen, da je z organizacijo Radikalske zajednice osigurano politično delovanje nove stranke v našem političnem življenju. Njegova edina skrb je sedaj, da se v resnici inavgurira politika popolne enakopravnost i vseh državljanov naše države, ker misli, da bo le na ta način mogoče zadovoljiti vse politične osebnosti v naši državi Nadeja se, da bo v tej smeri uspel, ker ima polno zaupanje v kr. viado. Med radikalskimi voditelji obstoji danes popolna sloga v pogledih ^a razna politična prašanja. Iz Jevtičevega kluba Povodom informacij, da sta posl. La-zič in Stajic preklicala svoj izstop iz Jevtičevega poslanskega kluba, je izjavil Lazič novinarjem, da je poslal g. Jevtiču daljše pismo, v katerem prar vi, da nima osebno ničesar proti g. Jevtiču, da pa ne more sodelovati v njegovem klubu z Ilijo Mihajlovičem, dr. Kojičem in dr. Jevremovičem. Po sestanku Narodne skupščine misli pristopiti posl. Lazič, k osnovanju posebnega zemljoradniŠkega kluba, ki bo imel po njegovem mnenju kakih 15 članov. Snovanje nove, vsedržavne bojevniške organizacije Minister za šume in rudnike g. Ignjat Štefanovič, ki je tudi predsednik Udru-ženja rezervnih oficirjev, je pričel s ši-rokopotezno akcijo za osnovanje velike bojevniške organizacije. V ta namen je sklical v četrtek sejo, katere so se udeležili predsednik Udruženja vojnih invalidov general Božidar Nedič, predsednik Udiruženja dobrovoljcev podpolkovnik Lujo Lovrič, in zastopnik Udruženja četnikov. Na konferenci je bilo sklenjeno osnovati Zvezo bojevnikov, v katero bodo vstopila udruženja rezervnih oficirjev, vojnih invalidov, dobrovoljcev in četnikov. Izdelana so že pravila, ki so bila sprejeta na tej konferenci ter bodo predložena v teku prihodnjih dni ministrstvu notranjih del v potrditev. Kakšni so cilji te nove bojevniške organizacije, še ni znano. I Nacionalni šahovski turnir Ljubljana, 16. avgusta Danes so igrali samo prekinjene partije. Hren in Preinfalk sta remizirala. Matvejev je nasproti C. Vidmarju uveljavil premoč kvalitete in zmagal. Grenčarski je imel nasproti Carevu dobljeno partijo, je pa tako nesrečno nadaljeval, da je moral deliti točko. Enak rezultat je imela partija Marek—Šorli. Sikošek je končnico s premočjo dveh kmetov nasproti Longerju dobil takisto je Grenčarski premagal s premočjo figure in dveh kmetov Nikoliča. Danes so bile odigrane tudi 4 partije zadnjega kola. Nikolič—Jonke in Šorli—C. Vidmar so remizirali. Licul je kot črni s krasno žrtvijo premagal Beriča, Mareku pa se je pripisala zmaga proti Herbatimi, ker je slednji že odpotoval. Stanje po X. kolu: A skupina: M. Vidmar 7, inž. Prek in Preinfalk 6, Carev 514, šiška in Gabrovšek 5, Nikolič 4%, Jonke 4, Hren in Grenčarski 3, B. Savič 2; B skupina: Sikošek in R. Savič 7. Matvejev 6, Šorii in C. Vidmar 514, Herbatin 4Vs, Berič 4, Marek 3V« (1), Licul 3!4 Longer 3 (1), Šubarič 2V*. Jonke, Gabrovšek, Nikolič, Sorti, Licul, Herbatin, R. Savič, Berič in C vidmar so odigrali že vse partije. V zadnjem jutrišnjem kolu se srečajo še Prek—M. Vidmar, Carev—šiška, Hren—B. Savič, Grenčarski —Preinfalk, Longer—Matvejev in Šubarič —Sikošek. Na podlagi predloga turnirske-ga odbora je poslovni odbor šahovskega saveza sklenil, da pridejo v finale pni štirje plasirani iz vsake skupine, vendar prejmejo nagrade samo prvi trije vsake skupine, ker je le 6 nagrad: vseh 8 pa tekmuje za naslov nacionalnega mojstra. Fi- 1 nale se prične v nedeljo. • | Minister pravde dr. Auer o novih zakonih Zakon proti korupciji — Izenačenje trgovskega prava — Težkoče z občim državljanskim zakonikom govskem zakonu bo treba tudi urediti Beograd, 16. avgusta, p. Minister prav. de, dr. Auer je opoldne sprejel novinarje ter jim podal izjar/o o novih zakonskih načrtih, ki se pripravljajo v njegovem ministrstvu. V svoji izjavi pravi minister dr. Auer, da se zakon proti korupciji še ni pričel izdelovati. da pa bo v enem ali dveh dneh imenovana posebna komisija, ki ji bo poverjena izdelava zakonskega načrta, v komisijo bodo poleg drugih imenovani univ. profesorji dr. Toma živanovič, dr. Metod Dolenc in dr. Stanko Frank kot strokovnjaki za kazensko pravo, razen njih pa tudi strokovnjaki za obče državljansko pravo. Ko bo komisija dovršila svoje delo bo načrt zakona predložen ministrskemu svetu v predhodno odobritev, nato pa izročen Narodnemu predstavništvu. Načrt novega čekovnega zakona je že dovršen. Novi zakon je potreben zaradi naših mednarodnih obveznosti, ki so se v zadnjem času v mnogočem spremenile in povečale. Sklenjenih je bilo mnogo mednarodnih konvencij, ki nas silijo, da v zakonu uveljavimo n-sto novih načel, ki jih je sprejelo Društvo narodov. Kar se tiče trgovskega zakona, se v ministrstvu prav tako pripravlja nov načrt. Novi trgovski zakon bo enoten za vso državo. To je posebno važno, ker smo imeli doslej celo vrsto trgovskih zakonov, ki so veljali za različna področja. V novem tr- vprašanja, kdo se ima smatrati za trgovca. Potrebne so nove odredbe o trgovskih firmah. Na enoten način je treba urediti določbe o ustanavljanju delniških dražb. Zakon mora dalje obsegati tudi komandit-ne družbe itd. Zelo važen je tudi problem novega občega dtžavljanskega zakonika. Nekatere formalne odredbe dosedanjih zakonov se bodo zlahka sprejele tudi v novi zakon, ne da bi povzročile kakršnekoli gospodarske motnje. Mnogo pa je takih odredb, ki se na posameznih pravnih področjih v mnogočem razlikujejo in ki so se med ljudstvom ukoreninile skoraj že kot pravni običaj. Minister je navedel konkretne primere. Tako prevzema v dravski banovini skoro redno najstarejši sin dedščino po umrlem očetu, obenem pa obveznost, da izšola, odnosno preskrbi mlajše brate in opremi sestre s primerno doto. Drugod pa se dedščina v enakih delih razdeli na vso deco. V ministrstvu se sedaj obravnavajo one norme, ki se bodo brez težave aplicirale v vsej državi. Nazadnje so novinarji vprašali ministra, kdaj bo objavljen konkordat. Minister je odgovoril, da se bo to zgodilo onega dne, ko ho konkordat predložen Narodnemu predstavništvu v odobritev. Ratifikacija konkordata bo edei izmed prvih poslov, ki jih bo opravila Narodna skupščina na svojem jesenskem zasedanju. Bojevniki odpovedujejo prijateljstvo... (Znano je, da so uživali Stane Vidmar in prijatelji pri zadnjem razračunavainju v vrstah »Boja« velike simpatije krogov okoli bivše SLS in da se jim je ravno s to pomočjo posrečilo pritisniti v kot disidente okoli »Preloma«, ki so se odločili za sodelovanje z Ljotičem. Stane Vidmar je bil tudii kot predsednik »Boja« eden prvih, ki je brzojavno pozdravil imenovanje dr. Korošca za ministra notranjih del »v pričakovanju, da bo njegovo sodelovanje ozdravilo težke razmere v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji«. To navdušenje pa se je zadnje čase očividno močno ohladilo. Tako je vsaj razvideti iz pisanja »Bojevnika«. V zadnji številki je napisal Stane Vidmar uvodnik »Jasni se...«, kjer se precej neženirano obračunava s svojimi dovčeraj-šnjimi zavezniki, od katerih so bojevniki zaman pričakovali, da bodo po primeru »Pirosvetne zveze« razveljavili tudi akt g. bana dr. Puca o razpustu »Boja«. G. Vidmar trdi, da so bojevniki radi tega močno ogorčeni in dta vprašujejo, kako je sploh vse to mogoče in kaj misli organizacija bojevnikov odgovoriti. Vidmar jim odgovarjat »Za nas vse je bilo od vsega početka jasno, da ne bomo pri srcu nobenemu politiku stare miselnosti. Vedeli smo, da bodo šli stari politiki vedno le po izhojenih starih potih, vedeli smo, da se gospoda ni in ne bo nič naučila, da je šla slepa in gluha mimo ljudstva. Zlasti ine razumejo gospodje, da ni več ponižnih backov in poslušnih ovčic, ki bi molče poslušale povelja in jih slepo izpolnjevale«. Gospodje, ki so molčali v najtežih dmeh, ko so orile bojevniške trobente po ljudskih taborih sirom naše domovine, danes vprašujejo, kaj hočejo pravzaprav še bojevniki, ko so nastopili zopet oni svoje voditeljske funkcije. Stane Vidmar odgovarja: »Hočemo, da se odstranijo zagrizenci, ki one-mogočujejo združenje vseh pozitivnih sil naroda v enotno fronto, ki bo znala in mogla zastopati interese Slovencev v državi. Samo tako bomo lahko sodelovali na preureditvi in rešitvi naših notranjepolitičnih vprašanj, ne pa da služimo Slovenci razcepJjeni, le za izigravanje in onemogočanje resnih rešitev, le za igračko spretnih in močnih političnih taktikov v svojo in v nesrečo države. Kdor sklepa in odloča brez pristanka ljudstva naj išče opore pri tistih, s katerimi je pred sklepom razpravljal. Ljudstvo pa naj načeloma odklanja vse, kar se je ali se še bo storilo brez predhodnega pristanka naroda In od vsakogar, ki prihaja kot voditelj ali general, naj zahteva najprej legitimacijo, da vidi, če je to le- gitimacijo izdalo ljudstvo, ali morda le kak štaib ali klika«. Iz teh poslednjih besedi je mogoče sklepati, da bodo bojevniki še krepko zaropotali z voditelji SLS radi njihovih zvez s srbskimi radikali in bosanskimi muslimani, katere so sklenili brez predhodnega pristanka ljudstva. Seveda pa je vprašanje, v koliko bo sledilo pozivom vrhovnega komandanta »Boja« g. Vidmarja, ono »ljudstvo«, ki ga je še pred letom dni tako »nav dušeno pozdravljalo«, ko je pozival na boj proti nacionalni fronti. Bojimo se, da se bodo Vidmarjeve straže uprle, naj legitimirajo n. pr. g. župnika Škulja, če je upravičen govoriti v imenu ljudstva in preje pričakujemo, da bodo zahtevale od g. Vidmarja, naj dokaže, ali ima na svoji legitimaciji še »imprimatur«, ki mu je do seda i pomagal vsaj do nekaj shodov, če že n? do pristašev. Žrtve poplave v Italiji Rim, 16. avgusta, b. Po poplavi pri Ovadi so doslej našli 70 trupel, ki so jih popoldne pokopali. Polagoma se dozna/vajo podrobnosti o strašnih urah, ki jih je preživelo prebivalstvo prizadetih krajev. Mnogo ljudi je teklo kilometre daleč, da so dobili kakšno višjo točko na strehah hiš, ki pa so se potem podrle pod njimi in jih je odnesla voda. Mnogi so s požrtvovalnostjo in do zadnjih sil pomagali reševati žene in otroke, dokler jih niso same odnesli valovi. Neki mehanik je rešil 21» oseb, ki jih je zajela voda in si niso vedele pomagati. Po dosedanjih vesteh je voda podrla 170 hiš, med njimi precej velikih stavb in je 275 rodbin brez strehe. Da bi se ugotovilo število smrtnih žrtev, so oblasti odredile posebno preiskavo pri vseh, ki so ostali živi. Istočasno so začeli že popravljati razdejane kraje. Letalec Post smrtno ponesrečil New York, 16. avgusta, b. Znani letalec W5lly Post se je smrtno ponesrečil 6 svojim spremljevalcem, s katerim je hotel napraviti .polet preko Aljaske in Severnega ledenega morja v Rusijo. Letalo je v Aljaski iz neznanih vzrokov padlo na zemljo in se razbilo, drzna letalca pa sta se ubila. Postov spremljevalec je bil znani ameriški humorist Vil Rovero. Oba sta 7. avgusta odletela na Aljasko, odkoder sta hotela kreniti čez polarne kraje v Rusijo. lahkoatletskega prvenstva Včeraj popoldne se je na igrišču Primorja začelo tekmovanje za državno prvenstvo v lahki atletiki s tekom na 5000 m, v katerem je z odličnim časom lo:483/s zmagal Jože Bručan (Ilirija) zadnjega tekača Rehma Ljubljana, 16. avgusta. Danes popoldne ob 18.30 se je vršil na Primorju kot prva točka letošnjega lahkoatletskega državnega prvenstva poedincev tek na 5 km, kjer je od prijavljenih 10 klubov odn. 14 tekačev nastopilo 6 klubov z 10 tekmovalci, med njimi drž. rekorderja Bručan in Krevs. Tekališče je bilo v dobrem stanju in je upati, da bo tudi vzdržalo, če ne bo novega dežja. Zmagal je že v drugič Bručan Jože (Ilirija) v odličnem času 15:48 3/5. ki je le malo za Krevsovim državnim rekordom 15:45. Lani je Bručan zmagal že z 16:18 — manjkal je nied drugim tudi Krevs. Na lanski balkanjadi pa je bil tretji v času 16:06 4/5, Krevs pa prvi v času 16:02 2/5 in to pri izredno močni konkurenci, posebno Grkov. Današnji uspeh je njegov največji živijenski in tudi v letošnjem letu daleko najboljši. Kratek petek teka; Takoj po startu prevzame vodstvo Bručan in ga tudi obdrži ves čas, le enkrat ga za kratko prehiti Krevs. Do približno polovice proge je na čelu vodilne skupine pred Krevsom, Starmanom, Srakar-jein in Krpanom. Z vsakim km vidno povečava razliko in je po 3 km že za okroglo 40 m pred drugimi _tu odstop! maratonec Storman (Sloga). y zadnjem km prehiti za celo' run do (Bačka). tik pred ciljem prehiti istega se Krevs. Bručan reže cilj pribl. 100 m pred Krevsom in okoli 200 m pred Krpanom (Pr), ki je bil tretji v zanj zelo lepem času 16:22. Posamezni rezultati so naslednji: 1. Bručan Jože (Ilirija) 15:48 3/5! — Bručan prvič pod 16 min.: 2. Krevs Ive (Prim.) 16:09 2/5; 3. Krpan (Prim.) 16:22; 4. Sra-kar ml. (Prim.) 16:4« 3/5; 5. DorHe (Marat. Zagreb 16:49 3/5; 6. Šindelar (Cone. Zagreb) 16:571/5; 7. Osterman (Ilirija) 17:033/5; 8. Šporn (Ilirija) 17:201/5: 9. Rehm (Bačka) 17:51. Gledalcev je bilo lepo število in so z navdušenjem pozdravljali posamezne tekmovalce, najbolj zmagovalca Bručana. Ive Krevs je letos pri vojakih in je zato tudi njegov uspeh zelo lep Tekmovanja se danes nadaljujejo ob 17. in je pričakovati še več tako lepih uspehov in borb, ker je letošnjih prijav rekordno število. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za soboto: Morda še oblačno, v nedeljo pa spet lepo toplo vreme. Nevihte so pustošile Po zagrebški okolici, primorskih krajih in južni Bački so v sredo in četrtek divjale orkanske nevihte — Velika gmotna škoda, več ponesrečencev, v Zagrebu tudi ena smrtna žrtev Zagreb, 16. avgusta. V sredo in včeraj so v nekaterih pokrajinah divjale orkanske nevihte. Najhujše je bilo v zagrebški okolici in po Hrvatskem Primorju. Orkanski vihar je divjal po Zagrebu in okolici že v sredo popoldne in je zahtev a1 t.j-di smrtno žrtev. Na trgovca Mirka Huzjaka v Harambašičevi ulici se je zrušil dimnik z delom strehe ter ga popolnoma zdrobil s svojimi ruševinami Nesrečni trgovec je bil takoj mrtev. Orkan je pn Zagrebu poškodoval več hiš. po parkih pa je ruval drevje. Po okolici mesta je tudi strela povzročila precej škode. V Podsusedu po žice visok električne napetosti padle na cesto in usmrtile konje nekega kmeta, ki ga je vihar zatekel na cesti. Po srečnem zaključku ie bil voznik samo one-sveščen. V Brezovici je strela zanetila r.ekaj poslopij, okolica Pndsnseda pa ima veliko škodo na nasadih. Plohe so bile so tako silne, da so lomile koruzo, orkanski vihar pa je po sadonosnikih of-r-esel ponekod vse drevie. Hudo so poškodovane tndi mnocre hiše zagrebške periferije in okoliških vasi. V zagrebškem predmestju je bil vihar tako močan, da ie daleč po cestah kotalil težke vozove in da so po zraku kar brneli deli streh. Hrvatsko Primorie ima od nevihte znatno škodo. Na Sušaku je razbitih mnogo oken in porušenih nekaj dimnikov. Na Delti, na lesnem skladišču je vihar metal drva na vse strani. Pri tvrrlki Pavlovič so skušali delavci s težkimi deskami pokriti sklade drobnih drv. a jim ie veter deske trgal iz rnk. Težka deska je padla na dva delavca in oba znatno poškodovala. Tu- di na Reki je ciklonski vihar povzročil dosti škode. Kopališkemu poslopju na Kantridi je odnesel streho, poškodoval pa je tudi neke naprave ladjedelnice. Tam je vihar porušil veliko železno dvigaio. V kabini dvigala je bil tedaj neki delavec, ki se je hudo poškodoval, ko je kabina treščila na tla. V Opatiji je vihar v nekai trenutkih razbil in razmetal vse stole in mize pred kavarnami ter porušil tudi več kopaliških kabin. Nad Koprivnico in zgornjo Podravi-no je v sredo popoldne mirno deževalo, v spodnji Podravini, zlasti pa v gjurgievaškem srezu. pa istočasno divjala orkanska nevihta z močno točo. Nevihta je rušila strehe in podirala drevje. V Kalinovici in okolici je padala kake pol ure zelo debela toča, ki ie po vinogradih in sadonosnikih napravila za 80 odstotkov škode Telefonski promet med Koprivnico, Gjur-gievc-em in Virovitico ie bil zaradi nevihte prekinjen do včerai popoldne. V sredo proti večeru je diviala nevihta tudi nad Fruško goro ter je bil ciklon posebno mor-an severno od Frn-ške gore, kjer je poškodoval mnogo hiš in izruval mpn^n drevia. V i"žni Rački je po n^adih i*1 vinogradih mnogo škode zaradi orkanske nevihte. Tudi rad Zemunom in okolico ie novzročilo neurie mnogo škode. Na Dimavu. ki je bil še no^oldn« nenavadno nizek, so se dvignili veliki valovi in odtrgali od obale mno^o plovnih objektov. Ves nromet na Drina vu je bil ustavljen. Nevihta je nastopila po silni vročini, ko ie Tvln pelo v senci 39 stopini Celziia. sledil pa ji je nenavadno hladen dan. ves poneverjeni denar, rešim preko meje. Zdaj se kovčeg nahaja na nekem kolodvoru v Franciji Zavedam se, kako velika je usluga, katere Vas prosim, a zame in za vso mojo družino ni drugega izhoda. Ln potem sledi podroben načrt: prošnja, naj pride naslovljenec v Barcelono, kjer ga bo čakal na postaji bankirjev zaupnik. Ta ga bo odvedel do njegove 16-lefcne hčerke, s katero ga bosta lahko obiskala v arestu, da podpiše pooblastilo. S hčerko naj bi dobrotnik odpotoval nato v Francko po kovčeg, se vrnil v Barcelono in nato dobil pravljično nagrado. Pismu so po navadi priključeni vsake vrste dokumenti, ki naj bi izpričali verodostojnost cele zgodbe: izrezki iz časnikov, ki poročajo o velikih poneverbah, konkurzih in aretacijah, pa tudi legalizirani prepisi pogodb in potrdila sodišč. Pismu bankirja, ki ga citiramo zgoraj, je priloženo takšno potrdilo, ki ga ie izstavil »tribunal de la instanca« v Barceloni in ki potrjuje, da je »Carlos de Salazar, viudo (vdovec) de 4S anos (let), de prof«5-cion banQuero,«' obojen na tri leta ječe. ker je poneveril 2 milijona pezet. Koliko ljudi, ki so dobili kakšne prošnje pri nas, je slepariji nasedlo, se ne da ugotoviti, ker pač nihče ne obeša rad na veliki zvon, da je postal žrtev goro-stasne potegavščine. A ne more biti dvoma, da je bile med zaprošenimi prav gotovo tudi nekaj tako uslužnih, na majhno puslovščino takoj pripravljenih ljudi, ki niso le brzojavki v Barcelono po načrt, temveč ?o ga prizkušali tudi izvesti. Policija vnovič opozori a naro javnost na početje te sleparske družbe in svari zlasti kroge, naj ne nasedajo triku. Justinova umetnina, dar viškega Sokola Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma na Viču je na svojem letošnjem 15. rednem občnem zboru izvolilo br. Avgusta Praprotnika, ki predseduje društvu že od ustanovitve, za svojega častnega člana in mu bo te dni poklonilo diplomo, ki je prvovrstna umetnina slikarja grafika Elka pripomogel, da je dom zrasel iz tal in je bila slovesna otvoritev leta 1920. Bil je društvu največji dobrotnik, zato res tudi zasluži viden dokaz hvaležnosti. Diploma, ki jo pravkar mnogi občudujejo v glavni izložbi Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici je vredna Maši iz Francije romajo na Oplenac Včeraj zjutraj je z monakovskim br-zovlakom prispela iz Pariza velika deputacija Jugoslovenov iz Francije v Ljubljano. Pod vodstvom publicista Julija Urlepa je deputacija namenjena na Oplenac, kamor ponese spominsko plo- fiSr-Si. Jutro« na kratko že opozorilo našo javnost na mednarodno sleparsko bando, ki ima svoj sedež v Barceloni v Španiji, a išče svoje žrtve po vsej Evropi, med drugim na veliko tudi v naši ožji domovini. Policijska uprava v Ljubljani je že pred leti ugotovila, da iščejo neki španski pustolovci s pomočjo skrivnostnih, v senzacije med našimi ljudmi in je že takrat iz-tudi med našimi ljudmi kn je že takrat iz-posJovala, da je bila na stvar opozorjena tudi policija v Madridu. A kakor kažejo vsa znamenja, španski policiji ni uspelo, da bi sleparje izsledila, in prav zadnji Č3S je biilo naši policijski upravi vnovič dostavljenih za celo kopo takšnih pisem, ki pričajo, da barcelonskim pustolovcem njihov posel brez dvoma dobro cvete. Stvar je v kratkem naslednja: Ugleden veletrgovec, industrijec ali finančnik v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, ali tudi v kaK-išnem majhnem zakotnem gnezdu v provinci, prejme lepega dne v čisti španščini, francoščini ali nemščini napisano pismo od neznanega človeka iz Barcelone, ki prosi v nujni stiski pomoči. Po navadi se pisec predstavi kot preganjan španski revolucionar aH kot nekdaj bogat finančnik, ki je zašel v konkurz. ali kot direktor, ki ie po-neverH nekaj milijonov pezet in ga je zdaj justica spravila med zidove. Zavoljo tega da je njegova rodbina zašla v do skrajnosti obupen položaj, a če bi mu nekdo čisto ne- do 15 tisoč Din, bi prišli njegovi svojci do velikega imetja, od katerega bi lahko dobršen delež odpadel tudi za nagrado velikodušnemu dobrotniku. Pismo je napisano zmerom v prav prisrčnem, zaupljivem tonu — »Vi ste edini, ki se Vam upam zaupati v svoji nesreči, in Vas prosim, da živi duši ne izdaste te reči« — a na koncu je pripisana prošnja: Če ste mi pripravljeni pomagati, Vas prosim, da nemuetno brzojavite na ta in ta naslov. Tudi človek, ki je bil že nekajkrat po denarnih poslih preko meje, se bo čutil vsekakor počaščenega, če mu na lepem pade z neba takšnole goreče, skrivnostno pismo iz Barcelone. Glejte, si misli, še v Barceloni vedo zame, in se prične živo in resno zanimati za stvar, v resnici pa je španski slepar našel njegovo ime v kakšnem mednarodnem trgovskem adTesarju, iz katerega si je izposodil na podoben način na stotine in na tisoč imen iz drugih dežel. Ko je zaprošeni brzojavil v Barcelono, naj imi podrobneje razložijo reč, pride s prihodnjim pismom neznanska, veličastna istorija, da človeku zaigra srce in da se mu naježijo lasje. V enem takšnih pisem stoji n. pr..' Bil sem po vsej Španiji in še daleč onstran meja ugleden in spoštovan bankir, a nesreča. ki sem jo imel v postih, me je privedla do tega, da sem segel po kriminalu. Poneveril sem 2 mUijona pezet, pa so mi prišli na sled in obsojen sem na tri leta ječe. Uspelo pa mi je vendar, da kovčeg s svojo kaj malega pomagal, takole s kakšnimi 10 | prtljago, v katerem imam spravljen tudi sco na grob kralja LTedinitelja. Spominsko ploščo je v mozaiku izdelal znani bosanski umetnik Mitrinovic s pomočjo prispevkov, ki so jih zbrali naši rudarji in drugi naši rojaki v Franciji. V mozaiku je upodobljen lik nesmrtnega. Viteškega kralja. Na kolodvoru v Ljubljani sta goste pozdravila ravnatelj izseljeniškega urada Fink v imenu banske uprave in šef tujsko-prometnega oddelka dr. Bri-lej za mestno občino in župana. Rojake je mestna občina najprej skromno pogostila, nato pa so si ogledali mesto; Ž opoldanskim brzcem so nadaljevali pot proti Beogradu. S poklonitvijo na Oplencu hočejo naši izseljenci v Franciji vidno manifestirati svojo nezlomljivo vdanost domu Karadjordjevičev. Za Jenkovo proslavo je vse pripravljeno Mavčiče, 16. a/gusta Priprave za Jenkovo proslav-) S) v polnem teku. Prireditveni prostor urejajo trije arhitekti iz Ljubljane. Domača dekleta p leto vence, fantje pa dovažajo in postavljajo mlaje. Za proslavo dobimo električno razsvetljavo, ki je doslej še nismo imeli. Odbor je že izdal lične jubilejne razglednice. Tudi znaki, ki bodo veljali kot vstopnice k slavnostnim prireditvam, -jo že dospeli. V predprodaji se dobi ji nri odboru in v Kranju v trgovini Iliriji. Udeleženci imajo polovično voznino na vseh vlakih. Na vstopni postaji kupijo legitimacijo in celo vozno karto. Ta velja tudi za povratek ako da i-.de-leženec žigosati legitimacijo na prireditvenem prostoru. Sprejem gostov, ki pridejo iz Ljubljane in z Gorenjskega. bo ob pol trinajsti uri v Medvodah. Odtod poide sprevod na Podrečo, ki je 3 km oddaljena od postaje. Gostom bodo brezplačno na razpolagi okrašeni kmetski vozovi. Ves čas bodo na razpolago tudi avtobusi in vozovi, ki bodo gostom posebno za podatek dobrodošli. Za sprevod priporočamo narodne noše. Ves čas med sprevodom bo igrala godba. Ob devetih bo na Podreči maša. Ma-ševal bo prof. J. Šolar. Po inaši pa bo otvoritev pred spomenikom. Ma H5iški pevski zbor in mladinski zbor šolarjev bosta zapela nekaj Jenkovih pesmi. položili mu bomo venec na spomenik in dali cvetje s Sorskega polja. Na grob v Kranj in na Lovrenčkovo hišo v Praše mu ponese deputacija venec. O pol treh popoldne bo zbirališče na prireditvenem prostoru. Točno ob treh začne radio s prenosom. Posebno zanimiv bo naston deseterih okoliških pevskih zborov. Zapeli bodo tudi neka,} pesmi, ki so jih nalašč za to pri- l Wimmerjeva, najuspešnejša plavačica v plavalnem dvoboju, čije velika zasluga je, da je Jugoslavija zmagala Od leve na desno: Tatjana Pertot (Italija), Stana Dovč (Jugoslavija) in Anita Giurini (Italija), ki so skakale s stolpa in zasedle mesta v obratnem reda Zastopnice Italije, ki so v izenačenem času našim plavačicam tesno podlegle Plavalni skoki niso le za moške. Kakor kažejo momentni posnetki, imajo dekleta dovelj poguma, da tudi s skoki z visokega stolpa pokažejo vso gracioznost svojih sportskih teles. Anita Giurini in naša Dovčeva med skokom s stolpa In Ginerva Paoli ter Dana Keržanova pri salta s trtmatrato deske — »JUTRO« St 189 - Domače vesti V pričakovanju veselega dogodka v Bohinju „Petit Parisien" napoveduje novo kumovanje kneza Pavla ♦ Kraljevi štipendisti. Po odobren ju. Nj. Vis. kneza namestnika bcsta ia vsake banovine iz-brana dva (Dijaka kot štipendista Nj.; Vel. kralja za študijo na univerzi v IVograidu s štipendijo l.OtK) Din mesečno. Siromašni učenci dobrega zdiravja, odličnega vedenja, ki so vso gimnazijo odlično uspevali, naj se ustno ali pismeno zglase *io 30. avgusta pri ravnateljstvu zavoda, kjer so maturirali. ♦ Obisk uglednega ameriškega sociologa. Na svojem znanstvenem potovanja po evropskih državah je prispel v Vinkov-«;e profesor sociologije na univerzi v Itha. ci (država New-York) g. Dwight Sander. scn, ki je eden od najuglednejših ameriških sociologov. Njegov spremljevalec in Toimač je njegov bivši učenec inž. Horvat, upravitelj zagrebškega hotela »Espieinade« Ameriški učenjak je obiskal v Vinkovcih razme ustanove, potem pa se je podal na izlete v okolico. Pohvalno se je izrazil o napredinosti in gostoljubnosti slavonskih kmetov. Najbolj se je zanimal za zadružno ■delo in za domačo obrt. Uglednega gosta so od vasi do vasi spremljale trume kmetov, ki so gosta lepo pogostile po svojih običajih teT ga zabavale tiudi s petjem narodnih popevk.- ♦ Velika skupščina Družbe sv, Cirila in Metoda bo tetos, ker slavi naša obrambe-na družba svoj 50 letni jubilej, v Ljubljani, dne 15. setembra.. Udeleženem skupščine je dovoljena polovična vožnja na drž. železnicah dramske banovine, iz Splita Zagreha in Beograda od 13. do 18. septembra. KAMILA KREMA očisti kožo mozoljev, lišajev, vnetij itd. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, dro-gerijah, parfumerijah in trgovinah. Glav. zal. za Ljubljano »VENUS« pred pošto. ♦ Smrt zasluženega profesorja pravoslavnega bogoslovja. Te dini je umiri dr. iDušan Jalk.šič, profesor bogoslovja v Srem-skih Karlovcih. Pokojnik se je rodil lata 1885. v iSr+rnskih iMoravLcaih, na Dunaju je dovršil filozofske študije,, bogoslovne pa v Rusiji, kjer je služboval tudi kot profesor bogoslovja. Po vojni se jie vrnil v Ju-goslavio in postal profesor bogoslovja v iSremskih Karlovcih in urednik »Glasnika srbske ipatrijatršlge«. iZaipustil je precej pomembnih razprav v srbskem in ruskem jeziku. > * Zadnji avstrijski okrajni glavar triden-tin>ki umrl. V Domaealah na Koroškem je umrl nedavno v starosti 66 let grof Guido Consolati, ki je bil zadnji avstrijski okrajni glavar v Tridentu in velik prijatelj slovenskega ljudstva. Ril je tudi zelo uslužen uradnik in velik dobrotnik revežev. Zaradi svoje dobrotljivosti je tudi sam umrl kot revež. Na njegov pogreb je prihitelo mnogo slovenskega ljudstva z Brnce, Gozdanj in Skoči dol a. Koroški Slovenci se bodo pokojnika vedno hvaležno spominjali. + O problemih plinarn in vodovodov razpravlja gtevma skupščina Jugoslovenskega iplinonakega in vodovodnega združenja, ki ise je v četrtek dopoldne pričela v Zagrebu ob lepi udeležbi predstavnikov jugoslovenski h plinarn im vodovodnih podjetij ter uglednih strokovnjakov iz Češke, Poljske, im Avstrije. Na eporediu skupščine so strokovna preidavanja naših in im<^zemtsjkih strokovnjakov. Po sejah in skupščini si bodo udeleženci ogledali naprave v Zagrebu in priredili tudi nekaj 'izletov. Vse prireditve 'bodo trajale štiri dlni. * Otvoritev ladjedelske razstave v Korčuli. V četrtek je ibila slovesno otvorje-ma v KačuTi veliika laritjedeilslka razstava, ki razkazuje mcldieOe ladij, ki so jih zgradili korčulamski ladljlejdielci od najstarejših dot do diaines. Tuidi laKitjedelci isz Pelješca sodeiiucejo pri tej pomembni razstavi. Ob «(voritvi iraizstarve so pon&uflani ObujaJli sipomine na leto 1571, ko so korčuOanski mornarji itn bojevniki premagali močno turško brodbvjte Uluza Alilje. * Planinski dom na Kopaoniku. Ob desnem bregu Ibra od Košovega polja pa vse tja gori do Ibrovega izliva v zapadno Mora-vo. skoraj 80 km v dolžino se vleče Kopao-nik od juga proti severu in dosega s svojimi vrhunci okoli 2.000 m višine. Vse to pogorje je deloma zavito v gosto gozdovje, deloma pa ga pokrivajo razsežni planinski pašniki, ki so po zimi najprikladnejše torišče za smučarski šport. Že prošle zime je prihajalo na Kopaonik mnogo smučarjev, ki pa niso imeli primernega zavetišča. Da bi odpomoglo temu nedostatku, je sklenilo beograjsko Srbsko planinsko društvo, da zgradi na Kopa-oniku planinski dom. Svoj dom pa bo tam gradilo tudi beograjsko Dijaško planinsko društvo in bosta obe stavbi s pokritim hodnikom zvezani med seboj. Vse bo zgrajeno v domačem kmečkem slogu in v obeh domovih bo lahko prenočevalo nad 100 oseb. Poleti bosta oba doma služila tudi letovi-ščarjem. Zgradbi, ki bosta dograjeni m opremljeni še letos, stojita ob tekoči vodi in urejena bo tudi električna razsvetljava. Prihodnje leto bodo gradili do planinskih domov avtomobilsko cesto. * Razna društva zahtevajo od uprave policije dovoljenja za porabo privatnih tovornih avtomobilov za prevoz svojih članov na razne prireditve izven Ljubljane. — Uprava policije dosledno odklanja take prošnje. — Upravnik policije je izdal svojim organom prepoved izdajanja takih dovoljenj, izvzem-ši v prav res izrednih in posebno ozira vrednih slučajih in le pod pogojem, da je tovorni avto tako opremljen, da izključuje nezgode, kar ima ugotoviti posebna komisija. — Nezgod pri takih vožnjah je več kot dovolj. Uprava policije ugotavlja, da je v Ljubljani zadostno število avtobusov, avto-taksijev, ki imajo pravico do obstoja in do zaslužka. — Pod nobenim pogojem pa se ne bo dovolilo rabe tovornih avtomobilov za prevoz oseb na progah, paralelnih z železnico, ker bi se proti temu upravičeno pritožila železniška uprava. * Tekma najmlajših strelcev. Strelska družina v Sumorovcu v gružanskem srezu .v Šu-madiji je priredila strelske tekme, med njimi tudi mladinske, pri katerih so tekmovali samo otroci od 8 do 15 let. Za to tekmo se je priglasilo nad 70 dečkov, določenih pa je bilo 50 nagrad. Dečki so streljali v skupinah po 5 in je bilo zelo zanimivo opazovati, s kako lahkoto in hladnokrvnostjo ravnajo ti mladi strelci s puškami. Tekmovanje je trajalo dve uri in je bil med prvimi nagrajenci tudi 9 letni Raiša Dragovič iz Lju-ljaka, ki je najmlajši strelec v vsej Šuma-diii in menda tudi v vsej državi. ir Kasaške dirke Kola jahačev in vo-začev v Ljutomeru, določene za 15. t. m. so morale zaradi slabega vremena izostati. Pač pa bo dne 18. t. m. proslava 60-letnice, kakor je bilo že objavljeno. Dirke bodo takrat po programu s kasaškim derbijem doda se še »Spominska dirka Rajha Jožka« kot 4. dirka, vozile jo bodo žene in dekleta muropoljskih rejcev. S kolodvora vozijo na dirkališče avtobusi (oseba 4 Din). Polovična voznima po železnici na povratku je zagotovljena. F.i.mvn KEVO MATICA -- — I Tel. 21-24 Te1. 21-24 Danes ob 4., 7.'/4 in 9.1/4 uii ruska veleopereta Pastir kostija Nov Paramoumtov žurnal. * Opozarjajo se absolventi srednje šole na razpisano mesto občinskega delovodie-pripravnika v občini Vitanje. Zahtevana izobrazba najmanj srednja šola z zaključnim izpitom. Začetna plača pripravnika znaša 900 Din. — Rok za vložitev prošnje traja do 15. septembra. Tozadevna prošnja mora biti opremljena z vsemi prilogami, ki jih zahtevata čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih Sluz. list 184/22 iz leta 19S4. ♦ Ciril Metodovi družbi je darovala ga. Ivana Neuholdova iz Maribora 100 Din namesto venca na grob ge. Klementine Von-činove. Lepa hvala! it Veliko ponarejevalnico kovancev so oblasti razkrile v vasd šapinu v požarev-ski okolici. Ob tržnih dneh je krožilo precej panarejemih kovancev po 10 Din in tudd v Požarevac so jih prinašali kmetje, ki so iz okolice prihajali na trg. Od pravih so se ti kovanci razlikovali samo po cvmku. Naposled so ponarejevalca razkrili v šapinskem 60 letnem kovaču Mišlču, M se je že v predvojnih časih bavil s ponarejanjem denarja. Pri njem so našli razno orodje in tudd nekaj ponarejenih kovancev. Precej ponarejevalslkega orodja pa je imel skritega tudi kovačev sosed. Oba in še nekateri razpečevale! so boli izročeni sodišču v Požarevcu. 202 Otroci ljubijo poleti to okusno mrzlo pijačo, ki varje njihovo zdravje in krepi njihovo telo. Dajte svojim otrokom poleti mrzlo OVOMALTINE Ljudski zavojček Din 7.25. Mala doza Din 13.—. Avtomatična telefonska centrala v Sarajevu. Po dolgem času dobi sedaj tudi Sarajevo avtomatično telefonsko centralo. Te dni so jo začeli montirati. Centrala bo imela 2.000 številk urejena pa bo tako, da se bo lahko razširila do 10.000 številk. Novo centralo je dobavila tvrdka Siemens. Avtomatični telefonski obrat bo urejen, do decembra. Bele lastavice so se v zadnjih dneh pojavile v nekaterih krajih v Sremu, med Vinkovci, Osijekom in Vukovarom. Ljudstvo v začetku ni moglo verjeti, da so te popolnoma bele ptice res lastavice. Prepričalo pa se je, da je to le res, ko je videlo, da imajo ,;sti let in da love na enak način mušice. Oglasili pa so se tudi praz-noverni preroki, ki pravijo, da pomenijo bele lastavice hude čase z boleznijo, lakoto in drugimi nadlogami. Drugi pa trdijo ra/vno nasprotno, češ. da so bele lastavice znamke sreče. Kdo ima prav. se ne ve in neznano je tudi, od kod so bele lastavice prispele v naše kraje. •fr Bedni vpis v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg 2 II, se vrši od 1. do 10. septembra 1935. Predvpis se vrši ves mesec avgust. V DTš se lahko vpiše vsakdo. Pri Dopisni trgovski šoli se naučite doma, potom dopisovanja moderne jezike, kakor: nemščino, francoščino, italijanščino itd. dalje vse trgovske predmete kakor: knjigovodstvo, dopisovanje, stenografijo, računstvo itd., vse zadružne predmete, ki so potrebni za vodstvo zadrug. V svoji Dvoletni trgovski šoli pripravlja hkrati svoje učence za privatni izpit na Državni trgovski šolL — Cene so znatno znižane. Prospekti in informacije brezplačno. _ " ♦ Za 11 dnevni poučni izlet hotelirjev in gostilničarjev v Avstrijo, Nemčijo in češkoslovaško vlaida. veliko zanimanje. Obiskali bodo najznamenitejše tujsko - prometne kraje in si ogledali poleg tega še znamenite češke pivovarne, škodove in Batove tovarne. Odhod S. septembra. Celotni stroški znašajo za osebo 1890 Din. Prijave se srejemajo do 26. t. m. Prospekti pri gostilniičarških udruženjih. ♦ črna Prst je lahko dostopna iz Bohinjske Bistrice. Zadostuje izkaznica SPD, da se more planinec prosto gibati. Od Orož-nove koče, ki je dobro oskrbovana ter razpolaga z mnogimi udobnimi ležišči, je dobro markirana pot po grebenih do koče na Voglu. Z izletniškim vlakom je izlet do Orožnove koče enodnevna tura. ■fr Prva slovenska zasebna enoletna trgovska šola. znani »Ohristofov zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. vpisuje. Najstarejša, najbolje obiskana! Lastno, najmodernejše novozidano poslOpje, najnižja šolnina. Odlični uspehi, skrb za službe. Zahtevajte pojasnili a^ slikane prospekte. ♦ Posebni vlak na dunajski velesejem od 5. do 10. septembra. Vožnja Ljubljana —Dunaj in obratno stane 280.— Din v HI. r., 380.— Din v D. r. Od Ljubljane do Zidanega mosta je polovična vožnja. Za nabavo potnega lista ni potrebno potrdilo o plačanih davkih. Prijave im informacije pri »Putniku«, Ljubljana. « Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2.-II. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razmi večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo ! ♦ Spet požar v dalmatinskih gozdovih. Ogienj, ki so ga po neprevidnosti zanetili baje neki izletniki iz trogirske okolice, je uničil okrog 15 km Sučuraškega gaja, kjep so lepi gozdni nasaidi stari že okrog 40 let. škoda, je ogromna. Gorelo je ves dan in pozno v noč, dasi je gasilo preko 300 HjuKfi. »Obledele obleke barva V različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Tržiča č— Kino p redi vaja dames im jutri v nedeljo krasno dramo »Sušam Lenox«, Paramoumtov tedmilk im Miško Micky. ŽIVČNA IZMUCinvOST. Sodobni človek živi v razmerah skrajne Živčne napetosti: depresija, nespečnost, predčasna onemoglost, živčna preutrujenost — vidite, na čem trpe danes mnogi! Medtem je znanstveno dognano, da regulira ekstrakt iz žleze mladih živali (>Kale- j fluid«), ko preide v organizem,- sekretarno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša .živčni sistem tako, da postane človek zopet močan in sposoben za, delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno detajlna literatura; zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5,; Miloš Markovič. — »Kale-fluid« se dobiva v lekarnah in drogeri- 1 /" jah. Reg. .Sbr. 10537/33 " > I Pariz, 15. avgusta AA. Današnji »Petit Parisien« prinaša dopis Georgea Coulona iz Bohinja pod naslovom 3-Letovanje priacev«. Vojvoda in vojvodka Kentska, ki tako lepo proslavljata obletnico svoje zaroke v romantični okolici Bohinjskega jezera, k j ar sta se seznanila, se lahko dvakrat počutita kakor doma v tem kotičku slovanskih Alp. Zakaj kakor njun naslov spominja na hriboviti Shakespear-jev kraj, ki Je bil priča gorja kralja Lea-ra in nežne Kordelije, tako sta tudi ona našla v Bohinju prelep resen kotiček sredi gora nad temnimi vodami jezera, prav tako, kakor se tudi kesitske gore strmo dvigajo iznad Kanala. Na srečo pa se v slovenskih hribih ne dogaja tragedija, temveč ravno nasprotno, prelepa idila v največja sreči. Namestu nesrečnega starega kralja Leara, iznemoglega od bolesti, ki je imel izpiti do dna grenko čašo gorja, ko je nosil v naročju telo nesrečne Korde_ lije, mislita tu v najlepših letih svojega življenja mlada vojvodka, v vsej okolici znana kot ljubezniva princesa Marina, in vojvoda Kentski na to, kako bo njuna sreča še mnogo večja, ko bo v njenih nežnih rokah počival sladici plod ljubezni, ki ga bodo navdušeni prebivalci obdali z najtoplejšo in najpazljivejšo ljubeznijo. Tudi knez Par/le, regent Jugoslavije, ki je bil lani divni kum pri zaroki, bi utegnil Iz Ljubljane u_ Sokol Ljubljana Ml. naiznamja član- stviu smrt zvestega člana im odbornika Avgusta Sulica, katerega spremi člaustvo na zaidmji poti danes izpred mrtvašnice splošne -bolnice v slavnostnih krojih s praporom Zbirališče na letnem telovadi-šču ob pol 15. u— československž Obec v Ljubljani zve člemstvo i krajany na večirek, ktery poroda dnes o Vs9. večer v restauraci Zvezda.. Doučime se s p. konsulem -Ing. J. iševčiikrtn a jetoo choti. Prosimo o hoj-nou učasit. u— Kolo jugoslovenskih sester prosi najvljudneje za čimvečjo udeležbo plebiscitne spominske svečanosti v št. Danijelu pri Velenju. n__Organizatorno propagandni cdsek SJEm udruženj vabi člane, da se udeleže proslave stoletnice rojstva Simona Jenka v nedeljo 18. tm. v Mavčičah. u— JNAK Edinstvo. Seja počitniškega odlbora bo v ponedeljek ob 19. v klubovem lkHarmo-mje« gredo 29. in 30. t. m. na vabilo domačinov na Bled kanoertirat. a— Državna klasična gimnazija. Popravni izpiti za vse razrede bodo 26. in 27. t. m., za nižji in višji tečajmi izpit dne 28. t. m. po sporedu, ki je priobčen na razglasili deski v veži. Razredni izpiti bodo 26. in 28. t m. Vpisovanje: I. razr. 2. sept. od 8. do 10., n. razr. 3. sept. od 3 do 10, HI. razred 3. septembra od 9. do 11., IV. razred 3. septembra od 9. do 11., V. in VI. razred 4. septembra ob 8. do 10., VII. in VUI. razred dne 4. septembra od 10. do 12. šolnina se mora plačati pri vpisu. Otvoritvena služba božja bo 9. septembra ob 8. v Alojzijevi cerkvi. Po maši gredo dijaki v svoje razrede. Začetek pouka bo 10. septembra. ZOBOZDRAVNIK DR. F. KARTIN, špecijalist za zobne in ustne bolezni, MARIBOR, SLOVENSKA 9, zopet redno ordinira. a— Prodaja »večinske graščine perfek. tna. Kakor smo že poročali, so se vršila med bamsko upravo v Ljubljani in lastniki »večinske graščine pogajanja, ki so se včeraj zaključila s kupno pogodbo. Ves kompleks, obstoječ od 300 oralov krasnih kultur, vinogradov, gozdov, njiv, pašnikov in travnikov, ima poleg impozantnega graščinskega poslopja še 25. viničarij. Prodal se je za ceno 1.800.000 dinarjev. Banska uprava bo kupljeno posestvo preuredila v vinarsko in sadjarsko šolo oz. v druge kmetijske kulturne srvrh-e. Posestvo prevzame banska uprava dne 1. septembra. a— Posestno gibanje. Kupili so: Trgovec Josip Vračko iz št. Ilja od mestne občine mariborske hišo v Cankarjevi ulici 34 za 340.000 dinarjev. Ida Scherbaumova od Josipa in Marije Anderlik hišo v Cankarjevi 33 za 300.000 dinarjev: _ Zasebnici Ljudmila in Kristina Kantner od mestnega stavbenika Rudolfa Kiffmana nedograjeno dvonadstropno stanovanjsko hišo v Grajskih vratih za 300:000 dinarjev. a— V samomorilnem namenu se je zabodel a nožem 19-leuni delavec Maks L., zaposlen v neki tukajšnji tekstilni tvarni-d. Ranjenega v levo prsno stran in v levo roko so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Vitez neba v prezgodnjem grobu "^ličasten pogreb poročnika fregate Draga Bežana Ljubljana, 16. avgusta Ob veliki udeležbi občinstva in z vsemi vojaškimi častmi so danes po* poldne pri Sv. Križu zagrebli komaj 26 letnega poročnika fregate Draga Bežat na, ki je prav pred tednom našel pri izvrševanju svoje službe v Divuijah tragično smrt. Dopoldne je bil vlak pri« peljal njegovo truplo v Ljubljano. K vagonu, ki se je ustavil na stranskem tiru o>b Masarykovi cesti, so romali množice, da počastijo njegov spomin. K pogrebu se je zbrala ogromna mno žica občinstva. Trije duhovniki so bla* goslovili krsto, zavito v trobojnico z velikim državnim grbom; ob krsti je za častno stražo stalo šest podoficirjev z golimi sabljami. Po Masarvkovi ce« sti se je razvil dolg žalni sprevod. Za preprostim lesenim križem je nesla dol« ga vrsta pockuficirjev in kaplarjev ven« ce iz palmovih vej ter iz domačega in južnega cvetja, ki so jiih darovali to« variši, predpostavljeni, sorodniki, pri« jatelji in znanci. Godba divizije je igrala žalne koračnice, za njo je kora« kala četa vojakov. Mlad podporočnik je pred krsto nosil pokojnikova odliko vanja. Za krsto, ki je bila vsa obsuta s cvetjem, pa so razen Dragovih stari« šev, sestre in ostalih sorodnikov kora« kali številni tovariši in prijatelji, odde« lek častnikov ljubljanske garnizije, od« poslanstvo Sokola, in . še dolga vrsta ostalega občinstva. S častno salvo m s toplimi iskrenimi besedami ob odpr« tem grobu se je Ljubljana postavila od mladega oficirja. Pokojni Drago se je rodil 14. no« vembra 1909. v Prestranku pri Postojni kot sin železniškega uradnika, zdaj že vpokojenega nadrevidenta g. Josipa Be žana. Leta 1928. je maturiral na II. dr« žavni realni gimnaziji na Poljanah. Vnet za naše morje je nato odšel na pomorsko vojno akademijo v Dubrov« nik, ki jo je 3 leta pozneje z odliko dovršil in postal poročnik korvete. Ne kaj časa je služboval v Šibeniku, na bojnem čolnu, potem eno leto na kra« ljevi jahti »Dragor« v Beogradu, potem pa se je javil k hitroavijaoiji. Na Vi« dovdan 1934 je bil povišan v poročni« ka fregate. V Divuijah pri Splitu je bil diplomi« ran za hidroizvidnika, nato pa je vsto« pil še v hidropil-otsko šolo in bi moral v^ kratkem diplomirati za hidropilota. Nesrečna usoda je pretrgala mnogo obetajočo kariero nadarjenega mladega mornarja, ki je bil med vsemi tovariši in prav med vsemi ki so ga poznali, iskreno priljubljen. Dne 9. avgusta se je ponesrečil, ko je kot hidroizvidnik letel pri nočni vaji. Medtem ko sta oba njegova tovariša v avionu, meha« •nik in pilot, ostala živa in zdrava, je Drago postal žrtev defekta v motorju, ki je sredi temne noči zrušil hidroavi« on. Vitezu zračnih višav, ki se je ves žrtvoval za svobodo našega morja in neba nad njim, bo domovina ohranila časten spomin. - ~ Zvočni kino Ideal I ! ' Dames ob 4., 7.1/4 in 9.1/4 uri | . ponovno v Ljubljani | ■ ŽIVELE ŽENE I I Vstopnina 4-50, 630 in 10 Din. I a— Kaši modrasi izvorni predmet! Znani mariborski nagačevalec Josip Ciringer je dobil od dunaj3k3ga Pasteurjevega zavoda naročilo, da dobavi čim večje število živili modrasov, ker je v znanstvenem svetu znano, da imajo naši modrasi največ strupa in je radi tega povpraševanje za to »ekspertno blago« zelo veliko. G. Ciringer je poslal doslej v Avstrijo 150 modrasov, zadnja pošiljka 50 modrasov je Sla včeraj iz Maribora. a— Dirk ni bilo v Ljutomeru dne 15. t. m. radi slabega vremena. a— Vlomili so neznani rokovnjači v gostilno gostilničarke Lahove na Radvanjski cesti. Odnesli so večjo količino tobačnih izdelkov v skupni vrednosti 2000 dinarjev. Iz Celja e— K odkritju spominske plošče gasil- ekemu organizatorju Jerneju Vengustu v škof j i vasi bodo jutri po prihod vlakov ob T., pol 8. in 10 vozili avtobusi in gasilski vozovi izpred kolodvora, v škofjo vae. e_ Celjsko obrtno razstavo je obiskalo v četrtek nad 4.000 oseb, tako da je šte-viilo posetnikov do sinotči naraslo že nad 22.00U. Včeraj in predvčerajšnjim e i je ogledialo razstavo tnadi mnogo obrtnikov iz Ljubljane, Maribora in drugih krajev dravske banovine. Včeraj zjfutraj jo je obiskal tutdi g. Mrlič Nikolič, taji. i k francosko-jiugosloveinsike zbornice v Par"-zu ir. se je zelo .askavo izrazil o lepi in veliki prireditvi. Razstava bo zaključena jutri zvečer. e— Obračun celjskega sreskega cestne-#dbora za leto 1934—35 tokaaraje 3,073.506 »in dichodtkov , 2,698.177 Ditn izdatkov in S7o.3i29 'Din prebitka. e— Sptošno obiranje hmeilja ee je pričelo včeraj po vsej Savinjski dolini. Okoli 1,2.00 cbinaflcev je prispelo v četrtek preko Ctel'ja in to večji died s posebnim vlakom iz šimarsfltiga okraja. e— Za ravnatelja novo otvorjene me-ščanske šole v žaLcu je imenovan g. Rudolf Godicellj, dloslej nastavnik na deški imelšeamskl šoli v Cefjtu. e_ Kino Union. Da.nes ob 16.30 in 20.30 zvečni velefilm »Knez Voroncov« in zvočni tednik. več j a s te ki. D. 72.50 manjša stekl. D. 40 - a d i o Sobota 17. avgusta Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, spored. — 18: Vesele melodije :— Radio orkester. — 18.40: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: .Nac. ura: Ustanak u Vasojevičima 1875. (Marko Cemovič — iz Beograda). ,— 20: Vesel planinski večer. — 22: Cas,'vreme, poročila, spored. — 22.15: Nadaljevanje veselega večera. Beograd 16.20: Koncert orkestra. — 20: Pesmi. — 20.50: Simfoničen koncert godbe kraljeve garde. — 23: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni trio.— 20.15: Pevski koncert. — 20.45: j Recitacije. — 21.15: Instrumentalna glasba. — Praga 19.30: Orkester. — 20.15: Zvočne slike. — 21.15: Zabaven program. — 22.30: Plošče. - 22.45: Orkester. — Varšava 20.10: Orkestralen koncert. - 31.30: Slike iz narave. — 22.30: Lahka in plesna-godba. — Dunaj 12: Orkester. — 15.35: Citre. — 16.45: Godba na pihala. — 17.25. — Plošče. — ]f>.45: Operetni večer. — 22.20: Slavni dirigenti na ploščah. — 23.10: Ples. — Berlin 20.10: Operni večer. — 22.30: Plesna glasba. — Miinchen 19.05: Komorna glasba. — 20.10: Nemške pesmi. — 22.20: Lahka godba. — Stuttgart 19.30: Zvočna igra. — 20.10: Prenos iž Berlina. — T ""V Ples. — 24: Schubertove pesmi. — Rim 20.40: Spevoigra. >' — Gospodarstvo Iz Trbovelj t— Veličasten pogreb je imel ponesrečeni ©bratovodja g. France Naroglav. Na zadnji poti ga je spremljala ogromna množica trboveljskega prebivalstva, poleg njegovih sorodnikov in stanovskih tovarišev. Pogreba se je udeležila tudi Delavska godba, pevsko društvo >Zarja« ter absolventi rudarske šole v krojih. Pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnika duhovni svetnik g. Gašpa-rič. V sredo so položili k večnemu počitku go. Marjano Puškarjevo. vdovo po brivskem mojstru Puškarju, ki se je smrtno ponesrečil preteklo zimo. 1— Kmetska nadaljevalna šola v Trbovljah priredi tečaj o kapunjenju petelinčkov v ponedeljek pri «&pancus v Trbovljah ob 13. uri. Udeleženci naj prinesejo s seboj 3 mesece stare, pil do */« kg. težke petelinčke, kateri 3t> ur niso dobili nobene hrane. Tečaj je brezplačen in ga vodi občinski veterinar gospod Kajko Deu. Z Jesenic s— Jezikoslovna dopisna šola na Jeseni. . cah bo začela dne 1. oktobra 1935 zopet s p tmeaimi tečajii za nemščino, esperanto in slovenščino. Učnina zelo nizka in ugodni plačiJni pogoji Zahtevajte prospekt ln priložite znamko za odigovor. Prijave sprejemamo do 15. septembra. s— Kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo olb pol 9. uri z v. (v nedeljo tudii ob 3. uri pop., če bo vreme slabo) zanimiv filim »GcsipcfSar Azije*. — Najnovejši žur-oatl. — Sfleidie : fegnibljene hčerke«. V dravski banovini se obeta zadovoljiva vinska letina Nekatera poročila govore o izredno dobri, druga pa napovedujejo slabo vinsko letino v naši banovini« Prvi in drugi pretira-vajo.Zato ne bo odveč, če pisec teh vrst objektivno pojasni položaj. Sicer pa sedanje stanje še ni odločilno za letino, zakaj do splošne trgatve imamo še dva meseca in v tem času se lahko še marsikaj izpremeni na slabše, ako nastopijo toča. suša ali dolgotrajna moča ob zoritvi. Kjub slani v prvih dneh maja tn susi v juliju je stanje vinogradov v dravski banovini splošno ugodno, tako da se obeta zadovoljiva letina, vsekakor boljša od lanske. Izvzeti so le vinogradni kraji, ki sta jih obiskali toča in delno suša. Obseg teh vinogradov pa na srečo ni prevelik. Vinogradi, prizadeti od suše, se bodo po sedanjem obilnem deževju še znatno popravili, posebno če" bo september solnčen. Grozdje po naših vinogradih je zdravo in se lepo razvija. Zato bo, kakor kaže. tudi ob pravem času dozorelch Staro pravilo vlnogradnikov pa mora ostati, da se ne sme vršiti prenaglo trganje, ki kakovost samo poslabša. Kupčija z novim vinom utegne biti, Če že ne prav dobra, pa vsaj normalna, kar se tiče cen, ker bodo stare vinske zaloge do novega vina po večini pošle. Čeprav pa so nade v vinsko kupčijo še tako ugadne, je za vinogradnike vendar priporočljivo, če vnovčijo čim več grozdja, vsaj zgodnjega, še pred splošno trgatvijo, ker pride na ta način vinogradnik najhHreje do boljšega Izkupička. Vnovčevanje grozdja pa ne more in ne sme izvrševati posameznik, če nima večje množine sam in če nima dovolj trgovinske sposobnosti, nego naj zbere več vinogradnikov za cel vagon, avto ali voz grozdja, ki ga naj potem njihov zastopnik popelje naravnost na trg. Sedanje grozdje na našem trgu (portugal-ka. žlahtnina in druge vrste, prihaja po večini iz južnih delov naše kraljevine in se prodaja po 7 do 10 Din za kg. G. Ureditev turističnega prometa z Avstrijo Kakor znano, smo nedavno sklenili z Avstrijo turistično konvencijo, ki je stopila v veljavo 2. avgusta. S sklenitvijo te konvencije je bil likvidiran turistični spor, ki je nastopil v juliju med našo državo in Avstrijo in je Avstrija uvedla znatne omejitve za potovanje Avstrijcev v Jugoslavijo. V novem sporazumu sta obe državi pristali na nekatere ugodnosti in je sedaj olajšano potovanje v eno in drugo državo. Sedaj v Avstriji ne zahtevajo od potnikov, ki potujejo v Jugoslavijo, potrdila o plačanem davku in tudi pri nas je ta predpis sistiran. Naši potniki smejo po najnovejšem sporazumu pri potovanju v Avstrijo vzeti s seboj do 800 šilingov f okrog 7000 Din), medtem ko so smeli doslej iznesti samo protivrednost do 3000 Din. Denarni zavodi so dobili navodilo, da morajo paziti pri prodaji šilingov, da znesek do 800 šilingov prodajo samo onim potnikom, ki potujejo v Avstrijo samo, medtem ko smejo prodati potnikom, ki le potujejo skozi Avstrijo, samo oni znesek tuje valute, ki je dovoljen po našem deviznem pravilniku, to je protivrednost S000 do 5000 šilingov, v kakršno državo pač potujejo. Oni potniki, ki potujejo v več držav, pa jim je glavni oilj potovanja Avstrija, morajo o tem dati pismeno izjavo denarnemu zavodu. Končno po dobili denarni zavodi navodilo, da potnikom, ki potujejo, ne smejo prodajati druge valute razen šilingov. Gospodarske vesti rKredit za nabavo semen. Za pospeševanje rastlinske proizvodnje je kmetijsko ministrstvo dovolilo iz proračuna državnega kmetijskega fonda potreben kredit banskim upravam za nabavo semen. Ta kredit so dobile vse banske uprave, in si, cer banska uprava v Banjiluki 75.000 Din, v Novem Sadu 55.000 Din, na Četi n ju 75.000 Din, v Sarajevu 75.000 Din, v Skop-lju 92.000 Din, v Nišu 70.000 Din, v Splitu 40.000 Din, v Zagrebu 90.000 Din in v Ljubljani 40.000 Din. Te zneske bodo banske uprave porabile za nabavo semen, priprav, orodja in vsega drugega, kar je potrebno za pospeševanje rastlinske proizvodnje v banovini. Nabave, izvršene iz tega kredita, sme banska uprava dati kmetovalcem in ustanovam po znižani ceni ali brezplačno po svoji uvidevnosti, denar iz teh prodaj pa mora dati v svoj semenski fond, trijerski fond ali v druge fonde, ki služijo pospeševanju rastlinske proizvodnje. = Taksa na potrdila pri denarnih zavodih. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo o plačevanju takse na potrdila pri denarnih zavodih. Tarifna št. 36 taksne tarife odreja plačilo takse tudi na potrdila v bančnih poslih. Po tej točki so vsa izplačila denarnih zavodov, bodisi neposredna ali na račun drugih zasebnikov, podvržena tej taksi in ne taksi iz tarifne št. 33. izvzemši primere, če imajo ta potrdila značaj kakega dokumenta, ki je podvržen drugačni taksi. Izjemo delajo na podlagi točke 3. čl. 57. taksnega pravilnika tisti primeri, kjer nastopajo denarni zavodi kot posredovalci za državne oblasti ali samoupravna telesa in kadar se na njihov račun vrše izplačila zasebnim osebam. V teh primerih se taksa na potrdila plačuje po tar. št. 33 *ak-sne tarife. = Češkoslovaška s svojim bombažnim pre-divom zopet konkurenčna v Jugoslaviji. Kakor znano, se je naš uvoz bombažnega pre-diva iz Češkoslovaške pred dobrim letom skoro docela ustavil, ker smo iz Italije imeli cenejše ponudbe in so naše tvornice pričele fa polfabrikat izvažati iz Italije V zadnjih mesecih pa so se cene predivu v Italiji precej dvignile, tako da je postalo češkoslovaško predivo zopet konkurenčno in je postalo'telo cenejše nego italijansko, zlasti ker sd češkoslovaške tVrdke po razpadu kartela bombažnih predilnic tudi znižali seoie ornimi be. Češkoslovaške nredilni- ee nudijo sedaj kilogram bombažnega pre- diva franko Beograd po 19.35 Din, dočim stane italijansko predivo 23.40 Din pri isti relaciji. — Ogromni nakup srebra od stran' Amerike. Iz Washingtona poročajo, da je ameriški finančni minister Morgenthau izdal sporočilo,po katerem je ameriška vlada v sredo na svetovnem trgu kupila 25 milijonov unč srebra, in sicer predvsem v Londonu. To je največji nakup ameriške vlade, odkar je pričela s politiko nakupov srebra. V sredo kupljena količina je večja nego celotna produkcija Zedinjenih držav v letu 1834. — Jubilejna obrtna razstava in jesenska slavil ost v Celovcu. Od. 29. avgusta do 8. septembra 1935 se bo vršila v Celovcu jubilejna obrtna razstava in jesenska slavnost, ki bo zvezana z deželno lovsko razstavo, z ogledom pitane živine in s pre-mijiranjem plemenskih konjev. Razstavili bodo svoje izdelke tudi rokodelci malih obratov. = Dobave. Dne 16. t. m. se bo vršila pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 4746 m3 drv. Dne 26. t m. se bo vršila pri upravi skladišča L oddelka art. tehn. zavoda v Sarajevu licitacija glede dobave strojev. Dne 17. septembra se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu pismena licitacija za dobavo bakra, svinca, cinka in kositra. Pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 29. t. m. glede dobave jekla, 7. septembra glede dobave jekla, 9 septembra pa glede dobave kompletnih parnih kotlov. Dne 13. septembra se bo vršila pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave vžigalnikov. Borze 16. avgusta Na ljubljanski borzi je dereza na New-york popustila, medtem ko se je okrepil Trst. V privatnem kliringu so notirali avstrijski šilingi 8.45—8.55. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.42, angleški funti po 234.25 in španske pezete po 5.4750. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda nekoliko slabša. Za kaso se je trgovala po 370 in 371. a za december po 372. 6% begluške so imele zaključek po 64. Devize Ljubljana. Amsterdam 2948.16—2962.76, Beriin 1753.48—1767.36, Bruselj 734.54— 739.60, Curih 1424.22—1431.29, London 216.05—218.11, Newyork 4310.03—4346.34, Pariz 288.57—290.01, Praga 1S0.91—182.02 Trst 357.35—360.44. Curih. Beograd 7, Pariz. 20.2625, London 15.1950, Newyork 305,25, Bruselj 51.6250, Milan 25.14, Madrid 41.95, Amsterdam 207.10, Berlin 123.30, Dunaj 58, Stockholm 78.35, Kobenbaven 67.85, Praga 12,71, Varšava 57.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Vojna škoda 371_372, sept, Okt. nov., dec. 370—372, 7% investicijsko 81— 82.50, 4% agrarne 46—47.50, 7% Blair 7150—72.50, 8% Blair 79.50—80.50, 7% posojilo DHB 75—80, 6% begluške 63.75— 64.50, Narodna 5800 den., PAB 233 den., šečerana Osijek 120 bi., Trbovlje 90—100, Isis 45 bi., 7% stabil. 80 den. Beograd. Vojna škoda 371.75—372.50 (371.50), za nov. 371.50 den., 7% investicijsko 81.50 den., 7% stabil. 80—8150 (80.50), 6% begluške 66.50—67 (66—67), za sept. (65.75), 8% Blair 80—81.50 (80.50), 7% Blair 72.50—73.50, 7vo posojilo DHB 65.25 den., Narodna 5880 den., PAB 233.50—234 (233—233.50). Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago 16. avgusta. Začetni tečaji: pšenica za sept. 87.75. za dec. 90, za maj 91.74; koruza: za sept. 77.625, za dec. 67.325, za maj 58. -f Winnipeg, 16. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za avg. 83.875, za okt. 85. + Novosadska blagovna borza (16. t.m.) Tendenca za turščico čvrsta. Pšenica: sremska in slavonska, 78 kg 115; banatska 78/79 kg 122; baška, 78/79 kg 123; gornjebaška in gornjebanatska, 79 kg 125; Avtomobilizem in naša javnost Po zgledu inozemstva smo pričeli tudi v Jugoslaviji širiti in propagirati avtomobilizem, ker se država prav dobro zaveda, da leži v njem mogočen faktor za poživljenje gospodarskega življenja. Žal se pa pri tem docela pozablja, da je razvit automobilizem le tedaj mogoč, če so izpolnjeni trije glavni pogoji: majhno obdavčenje vozil in ceneno pogonsko sredstvo, dobro vzdrževane in za avtopromet prikrojene ceste, slednjič zmiseln cestno-poiicijski red in sistematičen odgoj širše javnosti. Prvi pogoj je vendarle uvidela naša državna uprava, ter je davščine in ceno bencina postavila na gotovo znosno višino, kar je avtomobilizmu dalo že takoj v prvih tednih močan impulz. Ka izpolnitev drugega pogoja avtomobilisti in motoristi še vedno čakajo in če bo stanje naših cest še nekaj časa tako obupno, kakor je državna cesra I. reda iz St. Ilja preko Maribora do Celja, potem bo amaterski avtomobilizem sam od sebe prenehal docela, pa četudi bi davščine docela odpadle in bi se bencin pbcenil za polovico. Tehnika se sicer prilagodi danim razmeram, toda pri bencinskih vozilih imamo že prvo izjemo. Tu se morajo ceste prilagoditi vozilom. O tem problemu se je pri nas že toliko pisalo in debatiralo, da bi bilo vsako daljnje razmotrivanje odveč. Zadeva se brez denarja in brez državne uprave same ne da urediti in motoristom zaenkrat ne preostane nič drugega, kakor da potrpe. aH p^da sc odrečejo avtomobilnemu snorto. ' * ladja Tira, 79 kg 181; ladja Begej, 79 kg 129; baška, banatska in baranjska, ladja Dunav 78 kg 128; sremska, 77-78 kg 121.50. Bi; baška 106 — 110 Ječmen: baški in eramaki, 64 kg 110 — 112.50. O ve«: sremski in slavonski 96_98. Koreja; baška in aremska 91 — 93 banatska &8—90. Moka: baSka in banatska »Og« in »Ogg« 190 — 210, x,2* 170—190, »5« 150—170, »6« 130 •—ISO- »7« 110 —120, »8« »5 — 100. OtpO-bi: baški, sremski in bana/teki 86 — 88. 4- Budimpeštanska terminska borza (14. t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica: za okt. 15.43 — 15.45, kornza: za avg. 14.68 — 14.70. -f Budimpeštanska terminska. borza (16. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica: za okt. 15.40—15.41. Turščica; za maj 14.78— 14.80. BOMBA 2. + Lirerpool, 15. avgusta. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 5.89 (prejšnji dan 5.85), za dec. 5.75 (5.72). + Newyork, 15. avgusta. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za sept. 11.30 (11.11), za dec. 11.15 (10.98). Velika udeležba na učiteljskem kongresu Za 15. učiteljski kongres JUU je prometno ministrstvo dovolilo udeležencem, članom JUU, 75% popusta na železnici. Skupščina bo trajala od 21. do 24. t. m. Dosedanje prijave kažejo, da bo obisk v Sarajevu tako številen, kakor doslejna redko kateri drugi učiteljski skupščini, vsekakor pa bo ta prireditev ena največjih, kar jih je bilo doslej v Sarajevu. Konference delegatov bodo v prostorih Fra Ju-kiča v Volgi, skupščina pa bo v Narodnem gledališču. Iz dravske banovine bo okrog 200 udeležencev, iz vse države pa nad 2.000, a prijave še niso zaključene. Na pobudo učiteUjstva iz dravske banovine je izvršni odbor JUU zaprosil tudi za četrtin-sko voznino za krožno povratno vožnjo in je pričakovati ugodne rešitve. Delegacija iz dravske banovine odpotuje iz Ljubljane v torek z brzovlakoan ob 20. Na Zidanem mostu se priključijo delegat je s štajerske strani V Sarajevo dospejo v sredo ob 12.06. Zaradi pravočasnega naročila voz je nujno potrebno, da se udeleženci takoj prijavijo pri sreskih društvih, kjer dobe članske karte, ali pa pri sekcija JUU v Ljubljani Brez članske karte ne bo nihče pri-puščen v zboroval ni co. Pripravljalni odbor v Sarajevu je oskrbel prenočišča v hotelih in pri zasebnikih. Zakasnjenci pa bodo nameščeni tudi po .internatih in šolah. Pravočasno prijavljeni slovenski delegatje prejmejo ijakaznice za stanovanje v vlaku. Na ozkotirni železnici od Broda do Sarajeva bo moralo vodstvo rezervirati za slovenske udeležence poseben vlak. Po skupščini bodo po dogovoru skupni izleti v Dubrovnik, v Boko in na Cetinje. Del udeležencev pa bo krenil čez Užice na Oplenec in v Beograd. Sloga, ki je bila na lanski skupščini v Beogradu soglasno vzpostavljena, bo manifestirana tudi letos. Na Germovi razstavi Bled, 16. avgusta. V sredo je biHa tu otvorjena raastava umetniških del akad. slikarja I. M. Ger-ma. Razporeditev je zelo okusna in pregledna ter kaae nekaj risanih študij in olj iiz diunaj&ke šole, znatno število figuralnih slik iz njegove drvanajstletne praške dobe te-r dovršene pokrajine iz Gorenjske (Savica, Beflopeško jezero, Vintgar), iz Bele krajine slikovite in umetniško zajete poglede pri Pod:breij.u ob bregovih kristaluo* čiste Kolpe kakor tudi z našega sinjega Jaidrana, več zanimivih in miniaturno izdelanih prizorov iz Bačke, pesniško zamišljeni poletni večer iz okolice duibrovniške in nekaj značilnih pokrajin Plitvičkih jezer. Vsa dela kažejo resnega uimetniika* ki z občuitkom in razumom podaja lepote resničnega življenja ter je često romantično razpoložen, zasluži pa, diasi ni moderen, v polni meri uvaževanje vseh ljubiteljev zdrave in vedre umetnosti Zato je pričakovati, dia ne najde med obiskovalci razstave samo »vogle občudovalce, temveč tudi odjemalce raznovrstnih razglednic po njegovih delih. Ker je umetnik proslavljal s svojim delom zlasti med Čehi le,pote Bleda, bi bilo želeti, da posetijo Blejci njegovo razstavo tudi iz tega razloga. Slednjič imamo še en pogoj, ki bi moral zanimati najširšo javnost in je tako pereč kakor stanje naših cest. Zadeva cestno policijskega reda in pa odgoj naše javnosti v razmerju do avtomobilizma udarja tudi v n?šem časopisju večkrat na plan, žal pa vedno le v tisti žalostni rubriki prometnih nesreč, katere se množe v naših krajih na prav strahoten način. Zgodi se, da ta ali oni nekoga povozi, in že je javnost solidarna v trditvi, da je tega kriva brezvestnost in kakopak tudi podivjanost naših vozačev. Kako se je upošteval cestno policijski red, ki se pri nas izvaja kvečjemu v mestih, sicer pa nikjer na deželi in na odprtem terenu, tega prav nihče ne vpraša, še manj sa javnost zastavi vprašanje, kako se ljudje sami in od njih upravljena vozila ponašajo na cesti. Zdi se, da je za širšo javnost to vprašanje brez vsake važnosti, ke; odreka večina našegr. ljudstva amaterskemu in večkrat tudi poklicnemu avtomobilizmu prav vsak respekt, smatrajoč, da je avtomobilist vedno in povsod javna nadlega, katero oblasti pač nekako tolerirajo, ker se v avtomobilih in na motornih kolesih prepeljava samo gospoda, ki ima denar in ki zatorej ta luksus lahko plača. Da je pa nevarnost vozečih se oseb, pa tudi varnost tistih, ki se cest poslužujejo na ta ali oni način, zavisna !e od upoštevanja in izpolnjevanja cestno policijskega reda, o tem širša javnost ne razmišlja. Tako se množe iz dneva v dan nove nedolžne žrtve, oblast pa je pri tem vsem nekako pasivna, opirajoč se samo na šablonsko tolmačenje tiskanih predpisov. Kar se cestno policijskega reda tiče, imamo pri nas dve vrsti ljudi; Veliko kategorijo neukih in nepoučenih, pa nekaj manjšo Kupčije s parcelami v ljubljanski okolici V ljubljanski okolici so bile julija kupčije z zemljišči manj živahne kakor v mestu. Realitetni trg zaznamuje tudi manjši promet nasproti juniju, ko je bilo sklenjenih 99 kupnih pogodb za 2,358.788 Dim julija letos pa samo 40 kupnih pogodb za 1,101.467 Din. Okolica zaznamuje junija sploh največje letošnje število kupnih pogodb. Za agrarne interesente na Ižanskem j3 bilo julija podpisanih dalje 22 pogodb, s katerimi so prišli lastniki do dejanske posesti parcel, ki so pripadale Koslerjevemu vele-posestvu, a so jih drugače že več let vživa-li. Agrarnim interesentom je bil svet zaračunan po 50 par m2. Vojno ministrstvo je od dveh posestnikov v D. M. Polju kupilo večji zemljiški kompleks za 230.846 Din in 81.235 Din. Najživahnejše kupčije s parcelami so bile tudi julija v neposredni ljubljanski okolici, zlasti v občinah, ki leže ob glavnih prometnih žilah. Tu je svet zelo drag in sla že m1' 40 do 200 Din. V mestu in okolici je bilo julija sklenjenih in prijavljenih 58 kupnih pogodb za skupno kupninsko vrednost 9,188.756 Dini a julija 112 za 4,745.273 Din. Predrzen razbojniški napad Vsa vas Ranovac nedaleč od Požarevca je bila v sredo ponoči v oblasti razbojniJke tolpe, katero sta po izjavah in opisovanjih žrtev vodila razbojnika Dimitrije Novakovič in Miljutin Bogosavljevič, ki sta še edina živa člana velike razbojniške tolpe, ki je iolgo časa strahovala ves okraj. Nedavno je bil izvršen razbojniški napad na poštni voz in so domnevali, da je bil od orožnika, ki je pošto spremljal in s ceno svojega življenja obranil ubit hajduk Novakovič. Kmalu pa se je izkazalo, da je pomota in zloglasni hajduk, na čigar živo ali mrtvo glavo je razpisana večja nagrada, je sedaj z novo krvoločnostjo pokazal, da še živi. Razbojniki so bili vso noč v pravem pomenu gospodarji male vasi. Najprej so vdrli v hišo bivšega občinskega predsednika, uglednega kmeta Petra Pau-noviča ter moža z mukami prisilili, da je hodil z njimi. Klicati je moral sosede, ki so na poziv dobro znanega glasu nič hudeaa sluteč odpirali svoje domove, da so jih potem razbojniki oplenili. Razbojniki so tako izropali več hiš, odnesli precej denarja, ubili pa so kmeta Drikiča in njegovo ženo, ker sta se postavila v bran. Nevarno so ranili tudi kmeta Žutiča. Bivšega občinskega predsednika Paunoviča, ki jih je moral spremljati na razbojniškem pohodu, pa so proti jutru, preden so z bogatim plenom odšli iz vasi, hudo pretepli. Zaklala je hčerko in sebe V vasi Bečnju blizu čačka je zgodila strašna družinska tragedija. Branka Se-mičeva, žena uglednega posestnika, je v trenutni blaznosti zaklala svojo triletno hčerko, nakar se je še sama končala. Branka je hčerka kmeta Dragana Jovano. viča iz bližnje vasi. Ko je bila še dekle, je slovela po lepoti, izmed mnogih proscev pa si je izbrala Dragiča Semiča, ki je bil iz zelo spoštovane družine. P.odila je v zakonu več otrok, ki pa so zapored kmalu umrli To je menda strahovito delovalo na mlado mater, ki je neprestano silno žalovala in skoro sleherni dan zahajala na grob otročičkov. Polagoma je začela kazati znake duševnega razkroja. Svojo triletno hčerkico, ki ji je edina ostala, je Branka imela sicer zelo rada, vendar je zadnji čas nekajkrat rekla sosedom, da jo bo marala vreči v reko Moravo. Sosedje se niso brigali za te njene besede, ker je zadnji čas večkrat govorila zmedeno. Vsi so sočustvovali z njo Ln z možem. Ko pa je bila včeraj Branka sama s hčerkico doma, jo je nenadno prijela za roko in jo odvedla v bližnjo koruzo. S seboj je imela velik oster kuhinjski nož. Odrezala je hčerkici glavo. Njena nečakinja Košara, ki je bila opazila, da se v koruzi nekaj dogaja in je bila priča strašnega prizora, je začela kričati kakor iz uma: »Hitite, hitite, teta kolje otroka!« Ali v tem si je nesrečna mati že sama zadala z nožem nekaj strašnih ran v glavo in v prsi. Ko so prihiteli sosedje, so našli v veliki mlaki krvi sredi koruze mater in hčerkico mrtvo. kategorijo surovih in zlobnih. Prvi bi potrebovali sistematične vzgoje, drugi pa sistematičnega kaznovanja — in veliko zlo naših cest bi bilo odpravljeno. Toda ne dogaja se na žalost ne eno in ne drugo. Obe kategoriji pa doprinašata brez vsake potrebe velike žrtve in to iz leta v leto, ne da bi se tu kaj energično ukrenilo. Tista peščica razumnih sodobnjakov ne more prodreti ne z zgledom in ne s svarečo besedo. Odtod tista nemirna zbegana slika naših cest na prometnejšSh mestih: nič ne poteka v uglajenem, samo ob sebi umevnem tempu. Tu vidiš nenehoma razburjene kretnje, letanje v eno in drugo smer, tu čuješ vpitje, hupanje vozil in krike prestrašenih. Čemu vse to? Saj je red vožnje tako enostavna reč, da si bolj enostavne sploh ne moremo misliti. Toda če ta zadeva še danes ni urejena, potem leži tu vmes neki vzrok in tega je treba v interesu vseh čimprej odpraviti. Najhujše so razmere na deželi. Državne in samoupravne ceste, ki vežejo gospodarska središča, so javne institucije za vse premikajoče se osebe in docela vsem mora biti jasno, da cesta no takem ni zgrajena za stoječe objekte. Če se vozilo že mora na vsak način ustaviti, potem ga je treba zapeljati na skrajno desnico in vsak voznik brez razlike se mora v tem trenutku zavedati. da se poslužuje izjemnega dovolila. Po nekaterih državah je dolgo postajanje na javnih prometnih cestah prepovedano, ker so za to stranska pota, predcestje in pa takozvana počivališča ali izogibališča. Predvsem pa je treba pribiti dejstvo, da ie cestno policijski red obvezan za prav vsa vozila in za vse pešce. Tu ni nikakih izjem. A kakšne 90 razmere pri nas, o tem. bomo še izpre govorili. Na abesinskem dvoru Pet mesecev »dvorni fotograf" pri etiopskem cesarju — Deževna doba — Filmska strast tudi v Addis Abebi V odločilnem trenutku Velika Britanija je izjavila, da se v primeru vojne v vzhodni Afriki ne bo več zanimala za evropske zadeve Negus se pelje skozi Addis Abebo v svojem tradicionalnem oblačilu toda v mo dernem avtomobilu doma. Poleg tega vedo, da bodo morali Italijani za vsakega vojaka, ki se bo faktično boril na fronti, postaviti v etapo deset vojakov, da bodo skrbeli za dovod hrane in mitnici je. Addis Abeba je pravo vrtno mesto, po površini ne dosti manjše od Pariza, Je prava podoba vseh naporov, ki jih dela cesar, da bi svojo deželo moderniziral in spravil na višjo kulturno stopnjo, in to z nezmanjšanim tempom celo sedaj, ko zavzemajo vojne priprave vendar večji del vseh moči. Cesar Haile Selasi ustanavlja neprestano šole in gledališča, gradi ceste in nove stanovanjske četrti. V svoji palači ima poseben zvočni kino, kjer predvajajo njemu, njegovi družini in dvorjanom tedenske reportaže in večinoma ameriške igralne filme s francoskim tekstom. Cesar obvlada namreč francoščino popolnoma, v njegovi družini pa obvladajo najrazličnejše evropske jezike. Cesar tudi sam či-ta vsak dan francoska časniška poročila, dočim si daje važnejše stvari iz časnikov drugih narodov prevajati. V ostalem je lastnik hotelov, radijskih ko-živinskih farm in velikih posestev. Poleg niegove pisalne mize ie celotna izdaja Voltaira. Njegovo delo se prične ob petih zjutraj in se ne konča nikoli pred enajsto zvečer. Na dvoru vlada strog ceremonial, eden najvažnejših rekvizitov, ki jih je moral imeti Ri-kli pri posnetkih na dvoru, je bil — fratk. Cesar se zanima sam za vse. Zgodi se lahko, da se nenadoma poiavi v kakšni šoli, vzame učiteliu knjigo iz rok in prične učence izpraševati. Filmanje v - Abesiniji ni bilo lahko, čeprav je cesar sam dostikrat poklical RdMija, kadar je šlo za kaj posebnega, praznovanja, otvoritve šol, odkritja spo mernikov, ekserciranje vojakov, cesarjeva pronagandna potovanja. Najtežje pa je filmanje v južnejših delih države, kjer prevladujejo muslimani, ki so nasprotniki vsakega slikanja. Ženske mislijo tam, da ne bodo postale nikoli matere. če bi si dale slikati obraz. Cesar je pomaga.! režiserju često z dobrimi nasveti. Neredko se je zgodilo, da je moral Rikli fotografirati in filmati iz skrivališč v kleteh a.li na drevesih. Sicer so Abesinci navdušeni za film. V Adis Abebi so poleg cesarjevega še trije kinematografi m no^et v m~h pomeni za domačina višek vseh zabav. Sir Robert Vansittart, državni podtajnik angleškega vnanjega ministrstva (na desni), ki je spremil Edena v Parit Ščit v italijanski vojski Kakor poročajo italijanski listi, uvedejo v italijansko armado neko vrsto četve-rokotnih ščitov, ki bodo dovolj visoki, da lahko zakrijejo ležečega vojaka. Posebna priprava omogoča, da more ščit tati. Vojaki jih bodo nosila na jermenu, razdeljevali pa jih bodo moštvu neposredno pred vojaškimi akcijami. Francoski ministrski predsednik Laval med razgovorom z Edenom Volkovi v Romuniji V nekaterih vaseh botošanskega okrožja v Moldaviji so se pojavile te dni številne tolpe lačnih volkov. Kmetje so pred njimi' sprva bežali v hiše, ko so pa videli, da hočejo zveri napasti hleve, so šli z vilami in kosami nadnje. Mnogo volkov so tako ubilL ostale so pregnali. Te dni se je vrnil iz Abesinije, kjer je snemal tedenske dogodke in štiri kul turne filme, znani potovalec in filmski režiser dr. Martin Rikli. Dr. Rikli je bil edini filmski mož, ki je pet mesecev kot gost abesinskega cesarja v dobi vojnih priprav snemal deželo, ljudi in dogodke v kraljestvu Etiopcev. Deset tisoč metrov filma in 2500 fotografij je uspeh njegovega bivanja tam dol. Zna povedati mnogo zanimivega o tej daljni deželi. Pred vsem se mu je vtisnila neizbrisno v spomin tamkajšnja deževna doba. Kadar se pri nas »utrgajo« oblaki, je to otročja igra proti strašnim nalivom, ki gospodujejo nad Abesinije od začetka junija do srede septembra s presledkom kakšne ure. Ceste postanejo deroče reke, železniško progo pod-grebe, vse normalno življenje zastane. S praznikom Maskalom, t. j. 17. sept., se deževje kakor na povelje ustavi, vsaj okrog Addis Abebe. V visokogor- skem ozemlju na severu, t j. tam,kjer se Italijani pripravljajo na vpad,preneha dež 5. sept. •— s tem dnem, računajo, se pričnejo sovražnosti oiwx-je pa RrkAi doživel tudi abesinsko suho dobo. To je bilo tedaj, ko se mu je voda za umivanje v stanovanju sama od sebe, v strahotni vročini segrela na 45 stop.! Kako je z vojnimi pripravami v Abesiniji? Cesar sam je Rikli ju večkrat dejal: Nočemo vojne! Dal je pa videti, da z ozirom na razburjenje med ljudstvom ne bo mogel Italiji priznati nobenih koncesij. Milijon vojakov lahko spravi na noge. Rikli je videl na lastne oči, s kakšno vnemo se abesinski možje pod belgijskimi in švedskimi častniki vežba-jo za moderno vojno službo. Inštruktorji vzgajajo strelce s strojnicami in oddelke za obrambo proti zračnim napadom. Letalskih bomb se Abesinci na videz ne boje preveč. Vojna se bo odigravala v gorah in tu so Abesinci Cenejše nemške knjige za inozemstvo V Nemčiji so sklenili knjige, ki so namenjene izvozu v inozemstvo poceniti za 25%, dočim ostanejo cene na domačem trgu nespremenjene. S tem upajo, da bodo povečali izvoz svojih knig. Novi podkralj Indije Kralj whiskyja umrl V Londonu je umrl lord \Voolavington. član zgornje zbornice in eden najbogatejših Angležev. Mož je začel v zelo skromnih razmerah z izdelovanjem \vhiskyja in je z njim sčasoma tako obogatel, da so ga splošno imenovali »kralja whiskyja<. Bil je poleg tega tako navdušen ljubitelj konj, da je šc tedaj, ko je začutil, da se mu bliža konec, zapovedal, naj ga prepeljejo iz Londona na njegovo posestvo, da bi zadnje dni preživel med konji. Učakal je 87 let. K divjim Indijancem Pohod ekspedicije v deželo, ki je na zemljevidu označena z belo liso Pivo iz Japonske Kakor poročajo iz Tokia, se je izvoz japonskega piva od leta 1931. silno dvignil. Izvažajo ga v Zedinjene države, Indijo, Egipt, Južno Afriko. Maroko in na Finsko, v zadnjem času so pa začeli po njem pov-gorovja Ilanganatos. V tem jezeru, pripove- >rasevati celo v Nemčiji, klasični deželi pi-duje staro izročilo, je skrit pravljični zaklad va- Ta čas imajo n. pr. japonske pivovarne Inkov, ki so ga tja spravili pred požrešno- iz Nemčije naročilo za 10.000 steklenic pi-stjo španskih osvajačev va- * Tihotapljenje z letalom in avtom Nesrečen konec srečne zračne vožnje Iz Newyorka je odpotovala ameriško angleška ekspedic.i ja, ki namerava prodreti do ozemlja Indijancev Sabelcev v visokih An-dah. Iz tega ozemlja ni do danes prišel živ še noben belokožec. Pot gre najprvo do Giiava^viila k Ekvadorju, kjer se ekspediciji priključita dva domača učenjaka. Od zadnje bele naselbine, na-ciende Leite, se prične pravi pohod v doslej neraziskano deželo. Tu se bodo morali raziskovalci (»okužiti mul, kanujev in splavov, prečesto jim !>o treba tudi krčiti si pot skozi pragozdno goščavo, kjer ni nobene steze. Glavni namen eksjiedicije je. da pride Jo Satelcev. se z njimi spoprijatelji in si ustvari tako možnost, da jili bo proučevala. Vodja ekspedicije. stotnik Eric Loch, je dejal v nekem razgovoru da nima še noben muzej na svetu niti enega okostja kakšnega Sa-belra. To je nad vse divji rod, ki ga sosedni Indijanci imenujejo tudi >rod divjih ljudi« (Avki), belokožci, ki so se približali njegovemu ozemlju, pa so mu nadeli ime »rod ljudi duhov«. Sicer pa ni še noben belokožec stopil na njegovo ozemlje, ne da bi to plačal s svojo glavo L. 1927. je prodrla skupina perujskih delavcev do sem, pa so Jo Satelci napadli in poklali do zadnjega moža. Ekspedici ja torej res ne 1k> imela lahkega dela. Računati mora s tem, da bo prebila tu najmanj deset mesecev, gotovo pa tudi leto dni in da bo velik del tega časa šel samo za to. da prepriča divjake, da prihaja z miroljubnimi nameni. Sele potem oo lahko začela s svojimi študijami _ če ne bodo Indijanci že prej vseh raziskovalcev poklali. Mimogrede, pravi stotnik Loch, bodo pro drli do skrivnostnega jezera ob snežni ?rti Pri kraju Draganeštiju na Romunskem je pristalo te dni letalo, iz katerega so iztovori-li več velikih zavojev v avtomobil- ki je prispel kmalu potem. iSeki kmet je v svoji radovednosti malo odprl takšen zavoj in je ugotovil, da je v njem sama svila. Opozoril je na to orožnike v domačem kraju, vendar sta avto in letalo med tem že izginila. Z orožniške postaje so nato telefonirali v Bukarešto. Letalo je res kmalu potem pristalo na tamošnjem letališču. Iz njega je iz- češki častniki za abesinsko vojsko Enajst rezervnih častnikov iz Olomouca je naslovilo na vojnega ministra vlogo, da bi jih odpustil iz češkoslovaške armade, ker nameravajo vstopiti v abesinsko vojsko. Romantična ljubezen ma-haradževe hčere V Londonu se je poročil te dni znani vodja jazzovske godbe Harry Roy s hčerjo ma-haradže iz Saravaka. Lahko si mislimo, da je bila ta poroka dogodek, ki je privabil veliko množico radovednežev. stopil predsednik južnofrancoske družbe za zračni promet in Ikonski tovarnar svile Bour-tonne. Mož je sploh tajil, da bi bil pristal v Drangeštiju, a še bolj, da bi bil tam iztovo-ril kakšno svilo. Medtem pa je prispel tudi avlo, ki so ga bili signalizirali. Pregledali so ga in našli v njem še vse zavoje vtihotapljene svile. Vozač je takoj priznal, da je sodeloval pri dobro organizirani tihotapski aferi, na kar so ga z Bourtonnom vred aretirali. Sovjetski častniki v ČSR Velikih manevrov češkoslovaške armada se bo prvič udeležilo tudi močno zastopstvo sovjetske armade. Prišla bo cela vrsta visokih ruskih častnikov, med njimi tudi poveljnik moskovske vojne šole. Po končanih manevrih si'bodo inozemski častniki ogledali važne češkoslovaške vojaške ustanove in razna industrijska podjetja, ki so važna za opiemo češkoslovaške vojske. Političen umor Na pariški postaji podzemeljske železnice Belleville je italijanski emigrant Guido Baissi s tremi revoJverskimi streli usmrtil svojega dolgoletnega prijatelja, emigranta Montavinija. Ko so morilca prijeli, je izjavil, da je izvršil svoje dejanje zato, ker je M on ta vini izdal antifašistično stvar. Veliki italijanski manevri Ameriški zračni promet preko oceanov Ameriški poštni minister je sporočil, da se v treh mesecih otvori redni zračni promet z ameriškimi letali preko Tihega occ-ana. Na Atlantiku prične poslovati redni zračni promet nekaj pozneje. Navrflc premestitvi važnih delov vojaške moči v Eritrejo in Somalijo je zbranih nad pol milijona italijanske vojske na Brennerju. Manevrov, ki naj pokažejo Evropi, zlasti pa Nemčiji, da se čuti Italija, kljub vojaški akciji v vzhodni Afriki, vojaško dovolj močna, se bosta udeležila poleg vseh članov vlade tudi kralj in duce Francija kadi manj V zvezi s svojo sanacijsko akcijo ima fran-soska vlada namen odpustiti 1.200 nameščencev svoje tobačne režije. K temu poročajo francoski listi, da poraba tobaka na Franco skem v zadnjih letih silno nazaduje. Posel) no je prizadeta fabrikacija smotk. L. 1931. so rr' ošili še 63.000 kg tobaka za smotke, lansko leto pa že 46.000 kg. Tako so se nabrale v skladiščih tako veiike množine tega tobaka, da bi zadostovale za potrošnjo treh let. Srce na desni V moravskem zdravilišču Toplicah imajo letos zanimivega gosta. Ko so ga zdravniki preiskali, so ugotovili, da ima mož srce na desni strani. Rontgenska preiskava je po kazala, da ima vse druge organe na svojih običajnih mestih. V medicinski literaturi poznajo samo štiri primere takšne anomalije. Ženska šahovska olimpijada V zvezi s šahovsko olimpijado v Varšavi prične 22. t. m. tudi ženski šahovski turnir. Udeležile se ga bodo šahistinje iz večine evropskih držav, med njimi seveda tudi znana češkoslovaška mojstrica, gdč. Menčikova. ki se tako rada udeležuje vseh važnejših mednarodnih turnirjev svojih moških kolegov. Na teh turnirjih nima posebnih uspehov, vsekako pa velja za favoritko ženskega turnirja, ki se bo vršil sedaj v Varšavi. anekdota Pozno ponoči je poklicala Bilirotha na dom žena nekega bančnega ravnatelja in mu obširno pripovedovala, da je njen sinček padel, pa toži sedaj o hu* dih bolečinah na nogi. Billroth je mas lega preiskal in ugotovil: »Nič poseb= nega, milostiva. Dajte dečku vsaki dve uri mrzel obkladek na nogo in jutri bo== do bolečine bržkone prešle.« — »Kako pa naj napravim obkladke, z navadno vodo?« je vprašala žena. Billroth, ki je bi! že malo hud, da so ga spravili ob nočni počitek zavoljo takšne malenko« sti, je odgovoril: »Če mislite, da je šampanjec odličnejši, napravite ob* kladke lahko tudi s tem!« vsak dan ena Učitedj glasbe: »Držite gosli pod brado!« Učenka: »Pod katero ?< ^ {»RolitiBEeoc) Lord Linlitgow, ki ga je angleški kralj Jurij imenoval za WilIingdonovega naslednika ji P O R T Plavalni dvoboj v Rogaški Slatini V nedeljo se srečata v Rogaški Slatini v tekim v plavanju in \vater-poiu reprezentanci ljubljanskega in zagrebškega podsaveza. L;mi še bi bilo tako srečanje pomenilo igro mačke z miško — Ljubljana je bila daleko premočna. Toda baš v tem enem zadnjem letu so se Zagrebčani, organizirani v novem »Zagrebškem plavalnem klubu«, povzpeli tako visoko, da je izid tega tekmovanja precej negotov. V damskih disciplinah ima Drezdvomno več izgledov Zagreb s svojima reprezentantkama Dra-gičevo in Koširjevo ter Pintarjevo, pa s svojimi vedno priznano odličnimi prsnimi plavačicami. Ljubljano oo izreza! Wilfan in pa famozni Cerer, tako da bo precej izenačeno stanje, water-polo tekma pa bo šele dala definitivnega zmagovalca. Strokovnjaki napovedujejo, da bo to eno najlepših, najzanimivejših in najbolj uspelih plavalnih tekmovanj. povšek. Rupnik, Vahtar Karel, Erbežnik Fanetti. Pozivajo se klubovi člani-lahkoat-leti, Iti ne nastopajo na prvenstvu, naj sodelujejo pri tekmovanju kot reditelji in se javijo vrhovnemu reditelju g. Križu danes in jutri na igrišču najpozneje ob 16. Službeno iz SO LNP. Delegirajo se k tekmam 18.avgusta: v Domžalah ob 15.30 Domžale—Korotan Martaianc; v Ljubljani, igrišče Reke I pokalna tekma ob 16. škerlj, II. pokalna tekma ob 17.30 Vidic; v Zalogu Zalog—Slavija Mandič; k tekmam 25 avgusta: na Jasenic&h Kovinar— Bratstvo Lukežič (po sporazumu). Seja sodniškega odbora do v ponedeljek 19. t. m. ob 18. v podsavez;ii pisarni. Na sejo se vabijo gg. čamernik, škerlj. Macoratti, Ramovš. Predsednik. Službene objave LNP (Seja p. o. dne 14. t. ni. Navzoči: gg.: Stanko, Jugovec, Fajn, Breskvar. žigon, Drasler, Juvan. Vzame se v znanje brzojavki Gradjan-skega s. k. od 12. avgusta in dopis br. 183 od 10. avgusta, s katerim odpoveduje nadaljnje kvalifikacijske tekme za prvenstvo drugega razreda. Zaradi tega se verificirata tekmi Athletik s. k. — Gradjanski s. k, s 3 : 0 p. f. za Athletik s. k. — Določijo se termini kvalifikacijskih tekem za prvenstvo II. razreda: 25. avgusta Athletik s. k__sk. Hrastnik v Celju in 1. septembra v Hrastniku. — 8. septembra zmagovalec tekme Athletik—Hrastnik: Korotan. Kranj v .'kraju zmagovalca in 15. septembra v Kranju. Odobrijo se prijateljske tekme: SK. Domžale—Korotan, Kranj 18. avgusta v Domžalah. — SK. Zalog—Slavija 18. avgusta v Zalogu — SK. Laško—Gradjanski s. k. Zagreb 18. avgusta v Laškem. — Drava—železničar 15.-8. v Ptuju Sora--Hermes 11. avgusta v škof ji Doki, — SK. Trbovlje —SK. Hrastnik 11. avgusta v Trbovljah, — SK. Lendava._SK. Ptuj 11. avgusta v Lendavi. — SK. Reka—Primorje 21. julija v Ljubljani, — SK. Kamnik—Ilirija 11. avgusta v Kamniku. — Pozivajo se klubi Reka, Sora in SK. Kamnik, da pošljejo v roku treh dni poročila so odigranih tekmah 11. avgusta (Reka 21. jiul. s predpisano takso Din 5.— Rezervirajo se termini za proslavo klubov 18. aivgust SK. Domžalam 17. in 18. avgust SK. Trbovljam in 21. in 22. september SK. Amaterju. Opozarjajo se klubi, da podsavez ne bo rezerviral terminov klubom, kolikor bi ovirali reden potek prvenstvenega tekmovana. Odobrita se medmestni tekmi Maribor—Celje 15. avgusta čata se O. O. Maribor in Celje, da se tekmi vršila izključno v režiji O. O. Obvešča se Železničar, Maribor, da je ministrstvo fiz vas. naroda z dopisom br. 5090 od 10. avgusta odobrilo odigranje mednarodnih tekem s Sv. Villach in s Bewegung—Go-sting. Dopis Athletik s. k. v zadevi verifikacije igralcev bratov Schuh se odstopi J. N- S. Vzamejo se v znanje zapisniki O. O. Maribor od 13. avgusta in O. O. Celje od 5. in 9. avgusta, dopisa Sore od 12. avgusta in Korotana, Ljubljana št. 91 od 14. avgusta. brzojavka Korotana, Kranj od 10. avgusta in poročilo službojočega odbornika g. Mahkovca. Poziva se službojoči odbornik g. Mahkcrvec, da nakaže od prvenstvene tekme Athletik s. k.—•Krški s. k. Din 29.50. kot pripadajoči znesek za LNP. Tajnik n. Novak. Lahko atletsko prvenstvo Jugoslavije za poedince. Opozarjajo se gg. sodniki, naj pridejo danes in jutri na igrišče ASK Primorja polmoštevitao in najpozneje ob 16. Enako velja tudi za ostale funkcionarje tekmovanja, in sicer za blagajno: gg. še-tma. mag. Piccoli in Drufovka, vrh. reditelji g. Križ. biljetarja: Brodar, Klančnik, reditelji: Breskvar, Grzetič, Sondag, Li- Pokalni turnir na Viču. Julri popoldne se nadaljuje pokalni turnir na Reki. Kot prvi par nastopita premaganca Mars : Slovan za tolažilno darilo, drugi par pa Reka : Jadran za razpisni pokal. Pričetek tekem je ob 15.45. Tenis turnir priredi tenis sekcija Atene 18. t. m. na svojih prostorih v Tivoliju. Vabimo vse člane in prijatelje belega športa-da prijavijo udeležbo najkasneje do danes 19. ure pri oskrbniku. Turnir prične ob 8. zjutraj. Vstopnina je 10 Din- zmagovalci prejmejo plakete in darila. V primeru slabega vremena bo turnir prihodnjo nedeljo. Plavalni dvoboj S. K. Kamnik: S. K. Jadran bo julri v nedeljo ob 15. v kopališču :>Kolezija« Vstopnina 2 Din. kopalci jo doplačajo k normalni kopališki vstopnini. Športna publika vabljena! Zanimiva tekma v Laškem. Športni kluib Laško« odigra jutri na svojem igrišču v Laškem prijateljsko nogometno tekmo s komib. moštvom Gradjanskega iz Zagreba, kandidatom za naslov državnega prvaka. Ker bo tekma glede na kakovost gostujočega moštva res zanimiva, vatbimo na čim večjo udeležbo. Cene so kljub velikim režijam običajne. ASK ^rimorje (nogometna sekcija) Zaradi nedeljskega gostovanja naj bo prvo jiumiorstko moštvo danes ob 19. pred Emu-*mo. Pefcrič, Strnad, Magister sigurno! S. K. Ilirija, (nogometna sekcija). Na-čedstvo sklicuje za ponedeljek dne 19. t. m. plenarni sestanek nogometne sekcije cb 20 v restajvraciji hotela >; štrukelj«. Sestanek je obvezen za vse članstvo, — redno, podporno in aktivno, kakoT tudi za vse starešine. Zaradi važnosti pričakujemo po-Inoštevilno udeležbo. »Olimpijski šport«, štev. 8 z avgusta t. !. je izšla s pestro in zanimivo vsebino, že sami naslovi člankov, kakor »VI. balkanske igre«, Grči i mii, Zadača masaže u športu, diuboki start ter več strani aktualnega gradiva z lahkoatlefc&kega doma in na tujem so lepo priporočilo za ta mesečnik, brez katerega ne bi smel biti noben aktivni atlet niti prijatelj te naj-važnjše športne panoge. Liist ee naroča v Zagrebu, Hatzova ul. 21; posamezne št. so po 4.— Din. Vas „brez žensk" Prav za prav tale naslov ni niti najmanj pripraven za snov, ki ji je posvečen. V mislih imamo olimpijsko vas, kii jo gradijo v Doberitzu blizu Berlina za olimpijske tekmovalce in v katero ženske ne bodo imele pristopa, ker jim bodo odrejena posebna bivališča po mestu. Toda tudi naziv vasi je mnogo preskromen za svojevrstno naselbino, ki jo pripravljajo Nemci za nastanitev olimpijskih udeležencev. Površina res ni večja kakor za veliko vas, toda ureditev enonadstropnih stavb sredi bohotnih gozdov je tako smotrena, da bi morali govoriti o njej le kot o modernem in vzorno urejenem mestu z vsemu najnovejšimi pridobitvami. Enonadstropnih stanovanjskih stavb s 16, 20 ali 24 posteljami bo v vaša zgrajenih okoli 140, tako da bo v njih prostora za 3000 gostov, in sicer za največ po dva v eni sobi. Vsaka hiša bo opremljena s kopalnicami, skupnim prostorom in prostrano teraso ter telefonom. Za majhne usluge bosta v vsaki stavbi na razpolago po dve slugi. Vse hiše bodo grajene masivno iz kamenja, ker bi lažji način zaradi slabega podnebja ne bil prikladen. Razen tekmovalcev bodo smeli v vasi stanovati po štirje član/i vsakega olimpijskegaodbora, prav tako tudi nekaj sodnikov. Seveda tudi za tekmovalce ne bo obvezno, da bi se morali naseliti v tej naselbini; kdor bo hotel in mogel, bo šel seveda lahko v hotele. Zaradi oddaljenosti tekmovališč pa v vasi niso rezervirani prostori za veslače. Kakor v vsakem velikem hotelu bo tudi v olimpijski vasi vsestrankko preskrbljeno za udobnost atletov. Seveda bo imel ta hotelski aparat še prav svojevrstno nalogo, ker bo moral zadovoljiti na tisoče mladih ljudi, ki bodo prišli tjakaj zato, da se bodo borili za najvišje športne lovorike tega sveta. Uprava olimpijske vasi bo morala med drugim skrbeti, da tekmovalcev ne bodo r ulegovali radovedneži z avtogrami, izjavami in podobnim ter se bodo v njej lahko telesno in duševno pripravili za svoje težke nastope. Glavno upravno poslopje bo sezidano ob vhodu v vas; tamkaj bo upravnik naselbine in več prostorov za razne njegove podrejene organe. Cela vrsta prostorov bo tamkaj dodeljena tako imenovanemu transportnemu oddelku, ki bo skrbel /a odvoz in dovoz stanovalcev na tekmovanja v stadion. V tem poslopju bo imelo vsako tuje moštvo svoj poseben prostor, kjer bodo njegovi predstavniki lahko sprejemali obiske. V stavbi pa bo razen tega posebna «dvo-rana narodov«, ki bo opremljena prav razkošno in sc bodo v njej ob oficiclnih prilikah zbirali zastopniki vseh držav. Seveda v uoravnem poslopju tudi ne bo manjkalo telefonskih govorilnic, menjalnic, prostorov ' za prtljago itd. Na nasprotni strani vasi bo za številne ostale potrebe tekmovalcev sc/idano še tri-nadstropno gospodarsko poslopje, v katerem bodo nameščene razne delavnicc, pralnice, telefonske centrale, sobe za gasilce in podobno. V tem poslopju bo slednjič poleg 38 jedilnic tudi 38 kuhinj, ki bodo na razpolago posameznim narodom, če bodo imeli s seboj svoje kuharje. Nedaleč od upravnega poslopja bo stala še «hiša za vse», kjer bodo udobni prostori za družabne prireditve in manjše mednarodne prireditve. Po vzorcu olimpijske vasi v Ameriki bo tudi nemška olimpijska vas brez žensk. Ne samo. da - vas ne bodo smele prihajati ženske np " tudi vsa služinčad. ki jo bo «pOsodil» •severnonemški Llovd, bo moška. Domačin olimpijske vasi bo vojni minister, ki je odredil, da bo vsaki tuji ekipi dodeljen .častnik, ki bo znal njen jezik in ji pomagal z nasveti. Vse kaže, in garancije je tudi dovolj, da bodo Nemci pripravili prihodnjo olimpiado tako, kakor je menda še ni nibče po veliki vojni. Poljske prvakinje v lahki atletiki Tri prvenstvene naslove je spravila znana Walasiewicz, ki je tekla 60 m 7.8, 100 m 11.8 in 200 m 24.5. Dalje so zmagale: na 80 m z zaprekami: Freivvald (12.4), na 800 m Swiderska (2:33.4), v skoku v daljino: Paliszevrska (2.25 brez zaleta) in Dunin (4.98 m z zaletom), v kopju Kwas-niewska (36.56). Nemci in Angleži, v lahki atletiki V Monakovem so se pomerili nemški in angleški lahkoatleti. in so Nemci zmagali s 75 : 61 točkam. Izidi _ posebno z nemške strani — so bili prav dobri in spet kažejo, da bodo Nemci ob letu prekrižali marsikaterim najhujšim račune. Zmagovalci so bili: na 100 m: Leichum (N> 10.5, na 200 m: Sweenay in Rangelejr (A) 21.9, na 400 m: Roberts (A) 47.7, na 800 m: Stothart (A) 1:54.4, na 1500 m: Schaum-burg (N) 3:53.9, na 5000 m: Syrimg (N), 16: 16, na 110 m z zaprekami: Finlay (A) 14.6, v skoku ob palici: Miiller in Hart-marnn (oba N) 4 m, v disku: Wiirfelsdob-ler (N) 49.36, v krogli: Wollke (N) 16 m, v skoku v višino: Wednkotz (N) 1.90 m, v skoku v daljino: Leichum (N» 7.55 m ter v olimpijski štafeti: Anglija 3:28.8. , Francozinje v lahki atletiki Najboljše Francozinje v lahki atletiki so tele: na 60 m: Vellu (8 sek.), v kopju Behr (31.18), na 100 m: Bloch (13 sek.), v krogli Vellu (10.48), na 200 m Perrou (27 sekund), v skoku v višino Nicolas (1.5), v disku Vellu (33.78), na 800 m Paysant (2: 27.2), skoku v daljino: Gruss (5.22). Položaj delavstva na Goriškem, V |H«lcdiijili mesecih je nezaposlenost v Italiji naglo nazadovala. V prvi polovici t. 1. je padla skoraj za 40%■ Nedvomno je to ]K)jav, ki ni samo v zvezi s sezonskim izboljšanjem delovnih razmer, ker bi bila sicer nezajioslenost nazadovala tudi v prejšnjih letih v poletnih mesecih vsaj v enakem sorazmerju. Sicer obstojajo letos 5e specialni razlogi za nazadovanje nezaposlenih moči. vendar kažejo tudi drugi znaki, da se je pričel j hi loža j v državi polagoma izboljševati. Po {KKiatkih. objavijc ''• v biltenu osrednjega statističnega urada je bilo nezaposlenih meseca januarja 1.011.711. februarja 953.333. marca 853.189. aprila 803.034. maja 733.349. junija pa 638.100 ljudi. Nezaposlenost V goriški, tržaški, puljski. reški in zadr-ski pokrajini pa je nezajioslenost sicer nazadovala približno v enaki meri. vendar se razmerje med delovnimi prilikami v teh in v ostaldi pokrajinah držav«' ni mnogo spremenilo. V omenjenih petih pokrajinah bilo nezaposlenih meseca januarja 39.033. februarja 37.320. marca 31.04:;, aprila '.29.961, maja 27.101. junija pa 26.790 ljudi. Če primerjamo te podatke s podatki za vso državo in vpoštevamo. da šteje vsa država okro^r 43 omenjenih 5 ]x>krajin pa 1 milijon prebivalcev, bi moralo biti v teh pokrajinah povprečno 43-krat manj nezaposlenih nego v vsej državi. Potemtakem bi bilo moralo biti v omenjenih pokrajinah neza|x>slen"-h meseca januarja okrog 23.0<)0. februarja 23.0T0, marca 21.000, aprila 20.000. maja 18.800 in junija 13.900 ljudi. Delo in mezde Položaj zaposlenih delavcev je ostal nespremenjen, tako glede efektivnih mesečnih delovnih ur kakor glede mezd. Izboljšal pa se je ulede na število zaposlenih delavcev. Bilten osrednjega statističnega urada podaja točne podatke le za industrijsko delavstvo. Po teh jiodalkih je delal povprečno vsak posamezen delavec januarja |k> 165, februarja 138, marca 173. aprila 168 ur na mesec. Njegov povprečni zaslužek je znašal po 1.97 v januarju. 1.96 v februarju. 2.02 v marcu in 1.97 lir na uro deia v mesecu aprilu.Ta zaslužek je izračunan na podlagi mesečnih prejemkov vseh nameščencev, od uradnikov do delavcev, pri podjetjih, ki so bila v omenjenih mesecih včlanjena v pokrajinskih strokovnUi. industrijskih zvezah. Zaslužek na kmetih Povprečni zaslužek kmetijskega delavstva pa je znašal po podatkih omenjenega biltena januarja in februarja po 1.11, marca in aprila pa po 1.13 lir na uro. Povprečni zaslužek kmetijskega delavstva je znašal v vsej državi 1931" leta 1.30. 1932. leta 1.18, 1933. leta 1.16, 1934. pa 1.13 lir na uro. Priznati je treba, da je na drugi strani povprečni zaslužek industrijskega delavstva v ostalih pokrajinah Italije nižji, ker je znašal 1930. leta 2, 1931. leta 1.81, 1932. leta 1.74, 1933. leta 1.70, 1934.1eta pa še manj lir na uro. Življenske razmere so bile v drugi polo-"ici preteklega leta take. da se je porabilo po 329 lir za življenske potrebščine, ki so. enake po količini in kakovosti, leta 1924. stale 100 lir. Tržaškem in v Istri pomoč so prišli r;.zeu karabimjerjev gasilci iz Pule, ki so požar omejili relo je poleg gozda še 100 ha pašn... . in grmič ja. V Renčah je nastal požar na seniku posestnika Andreja žigoma. Caeilci so požar omiejili, vendar je senik pogorel d« tal. Uničenih jo bilo okrog 154) etotov krme. Požar je prizadejal Žigonu 500krajefvno ime od besede ;-zli<< (Zlii log) res zna ko- mu včasih kaj zlega tu fa-lni liti (kakor n. pr., moni, ko so me pre>raimatkiim grani-čarji v Davči aretirali išne mikaj do kasarne v Zalem logu pnankai). Kljuib te-onu ne vzamem to tako ta tudi za Ra+itovec in druge telet«*16 godno malo letovišče. Dvoje gostilenv kaT dobra Kopališče mogoče. Važen^rg (ležišče) za škrl (plošče, skalce) za ftov vonje sitjreh, čeprav sedaj ne v obrati im an oga loga ne daim za 'Rudno- niti za dva) Podrošt 568 m. Cedtna, skromna gostilna v važni cesitmi rogovili ob priiljiučku ceste iiz Italije, Važno križišče mnogih potov. Neferaibljetna vodna moč. Važno ležišče (koP šlkrla. Spodnja in Zgornja Sorica 900 m. — Prispeli simo do kraja, eegar lepo sloven-eko ime od lani sem zelo spoštljivo izgovarjam. V zadregi sem pa. Res, kar sram me je, ko moram priznati, da sem tako pozno našed Sorico, šele potem, ko sem obrede! križkraž vso Slovenijo in preteknil vse njene tudi najibolj sikrite in težje pristopne kotičke celo na najbolj pozabljenem. Na Roštu je bilo, ko mj je izneaiada vzhi-čenio zatrepetalo srce, da sem častitljivo snel klobuk pred to duivno podobo slovenske zemlje in vzkliknil: Pozdravljene Slovenske Tirole! Hvala Tebi nad oblaki, ki si nam očuval ta prelepi kos zemlje.' Ni danes tu prostora, toda .pride čae. ko bomo na drugem mestu govorili, med drugim tudi o tem. kako se je moglo zgoditi in kdo ga je bolj polohiil ali jaz ali drugi, dta je ostala ta divna naša slovenska planinska va« dO dames taim na pozabljenem«, dta je še do sedaj v naši slovenski tiujsko.premetnii literaturi znana komaj po iiuenu in da se dio danes po 17 letih svobodne Jugoslavije zanjo nihče zmenil ni. Okrog 2i7 let raziskujem in motrim kraje po Sloveniji skoz tujskoprometne naočnike, pa moraim reči: za Sorico nisem iz. . tatom! kaj enakega. Ocenjujem jo na krat- | ko tako-le: Zdrava, idilsko lepa, izredno slikovita planinska vas, ki nudi vee pogoje za letovišče in zimovišče velikega formata! Samo eno napako ima in ta je: manjka ji samo 3—4 km dobre avtomobilske zveze e Podnoštom, z Bohinjem pa žal nima niti dobrega kolovoza! Pa, Bog ne daj, da bi me kdo tako neznansko napak razumel, da kakor plediram zgolj za izboljšanje kollovoza v Bohinj. O ne, za 16 km dobre avtoceste do Bohinja se poganjam in — ne boano prej odnehali! V čem leži tako visok pomen Sorice? Kaj odlikuje ta kraj pred drugimi in tolikimi širom Slovenije? — Predvsem izredno srečno izbrana lega! Položaj na 900 m višine, kakor m.pr. Raven na Jezerskem. Dejstvo, da je vas okrog 350 m dvign jena iz dna Zgornje Selške doline in zaščitena proti severu. Blaga solnčna stran, kraj ves dan na solnou, zelo prostorna, tudi lepo odiprta, voljno viseča, valovita stran, da vas lahko prosto diha evoj neiz-prijeni, planinski zrak. Lega va6i nad Zgornjo Selško dolino a že prav blizu pre-vega na Bohinjsko stran, komaj 8 km zračne daljave do Bohinjske Bistrice (od Dražgoš še enkrat toliiko). Zdrava, obilna planinska studančnica (izvir Selške Sore), izdatne vodine sile za električni pogon, možnost za napravo kopališča. SUkovit gorski okvir (možnost vsakovrstnih hvaležnih izletov). Jzredino ugodne prilike za razvoj zimskega sp0rta, kar pa zahteva poglavje zase im ee bomo o tem pomenili pod točko 6! v Sorica ima že od predvojnih časov le-toviščuiike. Tu so 3 gostilne. Prav dobra gostilna Pri pošti (Pintar) ima zasedene v letni sezoni vse prostore. Ponujajo se še mnogi gostje, pa. jih mora gostilna po vnsti odklanjati, vsletd pomanjkanja pro- sitorov (sob), ker mnoge lične kmetske hiše nimajo še urejenih sob za sprejem gostov. Umestno se nam zdi tu pripomniti, kako nujnio potrebno bi bilo za našo banovino, da se vpostavi • posebna ustanova z nekim kreditom, ki bi skušala odponioi-kmečkemu prebivalstvu v takih krajih namreč, kamor ljudje, s i 1 i j o na letovišče, pa jim ni moč vsitreči ku et; uioi'a zaito goste po vrsti odvračati, leto za letom. V takih krajih pravimi, bi bilo treba nekaj podpore in nekaj posojila v ta na-meai, da bi poediue boljše čedne hiše uredile sobe za goste, da bi si vasi priredile in izpolnile prirodna kopališča itd. Za marsikateri kraj bi bil važen, tudi že regulacijski . načrt, premestitev javnih na-pajališč. skrb za studence in vodrišea ob mnogo obiskovanih gorskih potih lisauje, izboljševanje izletnih potov, zimskih sumi-čarskih tirov in vežbaM&č in še marsikaj drugega. Ako se brigamo za druga narodna gospodarska vprašanja kakor n.pr. ža hu. dournike, za hk-ve in greznice iid. prarta. ko bi bil čas. da začnemo posvečati večjo pažnjo tudi v gori omenjeni tujskopromet. ni panogi, da pomagamo prebivalstvu na deželi ter tako pospešimo, ne pa zadržujemo razmah tujskega prometa, tam, koder eo zanj dani ugodni pogoji iu je raz-voo hitro mogoč. V tem pogledu bi se dalo tu Ji ljudstvu v Poljanski .in Selški dolini s primeroma skromnimi sredstvi in nialo dobre volje mnogo pripomoči k boljšemu blagostanju.— Velika napaka je v tem. ker živimo v na turistično že davno in popolnoma raz. iskana in vse prilike dogname. O še dolgo ne. Kako kvarna je ta zmota! Ravno v tem erečneim prepričanju, da je naša banovi-tiči mnogo krivde, da smo v tujskem po- gledu še vedno tako zaostali. Vse premalo še poznamo naše kraje, njih prilike in ne-prilitke. to je tisto in pa, da nihče nima dobrega celotnega podrobnega pregleda o naši lastni domovini; da ne znatno pra» tehtati in« ločiti: kaj je nujno, kaj ne, kaj je pomembno in kaj mam j. In tako delamo mnoge napake in si kvarimo saimi naš tuj-ski promet po nepotrebnem. O tem priča v zadnjem časni n.pr. tudi drastičen primer letovišča Kamnika, ki so mu upihnili ugodnost, polovične vožnje po železnici in drugi primeri! Od sveta sedaj se skoTO odrezana Sorica je za na« bosat. a danes zamrzel kapital. iz katerega bi se dalo nekaj iepes*. pomembnega vs* variti. Od t a j a j mo: ga in izgtadimo čimprej vsaj teh borih 3—4 km ceste do Sorice. da. bo lahko dospel puImam—avtobus do nje. Prepričani smo lahko, že v ."» letili bo tu napredek p rese. netljiv! - ' lz Soric-e. gospodarskega središča Slovenskih Tirol na pravo pod visokimi gorami Danjawkili iu Torkarškili planin Da vzhodnem grebenu Bohinjskih Spodnjih gora. se opleta žeto zanimiva, takozvana ; >;Podgorska pot- , danes še skromen kolovoz. Ob njem je nanizanih ostalih 6 slikovito ležečih nase*W>in 'Slovenskih^ TirolT ki vs^ so .na sor-ški efcsti. v'Bohinj živijenl sk-6 Otroške vozičke najnovejše modiele, dobite vsled odprodaje r>o z»lo 7ni-žariih cenah. M. Tomšič, Sv. Petra c. 52. 17SQl-a Pisalno mizo hrastovo, prodiam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18314-6 6 sedežni Buick odprt, 38.000 km, izvrstno ohranjen 6 sedežni Adler pripraven za taksi, ugodno zaprt, pripraven za taksi, ugodno prodam, tudi proti knjižicam. Lovše, Beethovnova 14. 163-15-10 Šestsedežen avtotaksi ugodno prodam. Trnovska ulica 25. 18283-10 Lancia voz tipa Lambda, torpedo, 4 sedežni, cenjen Din 40.000, naprodaj dne 19. VIII. ob 14. uri za tretjino navedenega zneska. Na vpogled v garaži Schuller. Davčna uprava Slovenjgradec. 181135-10 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kupim knjižice Ljubljanske kreditne banke, Prve hrvatske štedionice, kakor tudi vseh drugih zavodov po najvišji ceni. Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Ljubljana. Gledališka i. Teklon 33-04. 18165-16 Družabnika s kapitalom 50.000 do Din Stanovanje Vsaka beseda 1 Din: a dajanj« oaetova aH xa iifro pa S Din. (20.) Štirisobno stanovanje oddam za 1. september Gosposki ulici št. 7. Pojasnila v trgovini istotam. 16268-31 Dvosob. stanovanje oddam za spptember. Po- lft'I. 18273-31 100.000 išče tovarna lesnih iz.v« se v Fugnerjevi __ulipi izdelkov. Ponudbe na »Pro-speriteta« na ogl. odd. Jutra. 18352-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe pod '14.009« na ogl. odd. Jutra. 18353-16 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 2 D-13 Šifro ali dajanje oaslova : Din NaimanjSI znesek 17 Din. Damska in moška kolesa na.prodaj po neverjetno nizki ceni. Nova trgovina koles, TjTševa (Dunajska) 36. 13391-lil Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje dveh sob kuhinje in pritiklin iščem za november. Točen plačnik. Ponudbe z navedbo na-183H6-16 jemnine na 0. Christof, ------uprava »Slov. Naroda«, Hranilne knjižice in Ljub,jana- Hranilne knjižice kupim in izplačam takoj v gotovini. Poštni predal 130, Kaven. I>vema dijakoma oddam lepo sobo s hrano, tik trgov, akademije in trgovske šole. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18346-32 Posredovalnica Novotny naznanja ceni. staršem, da ima lepo izbiro stanovanj za dijake, dijakinje. Slaščičarna, Gosposvetska 2. 18Sli5-22 Beseda I Din. davek 2 Din. za Šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Akademičarka išče sobo v Ljubljani z vfo oskrbo. Pogoj klavir in | nemška konverzac.ija. Ora-žem, Celje, Gledališka 9. 183U6-23a Dijakinjo nižješolko sprejmem v dobro oskrbo v posebno sobo za Din 450 iz poštene rodbine. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18-80-32 r/7/ Vsaka besed« 8 Din; sa dajanj« nadeva ali Mfw> pa 5 Din. (24) ujjTiMmn Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma v bližini Obrtne šole, tik tr- J novske cerkve. Naslov s-fjh poslovalnicah Jutra. 18382-33 I Breda Ponedeljek ob 2 svidenje. 18240-21 more še dandanes vsaj malo razumen človek nasesti, človeka sta si dala prinesti križ stekleinko blagoslovljene vode, živo pišče in jajce pa moško srajco iz tenkega blaga im telovnik, nato pa zahtevala od gospodarja, naj jima izroči stotak. Mavrin, ki je po vsej soseski znan kot dober, varčen gospodar, je prinesel bankovec. Tedaj si je neznajna ženska domislila, da potrebuje za uspešno čarovnijo prav za prav ves denar, kar ga je pri hiši. Nato je Mavrin prinesel iz skrinje še nekaj ameriških in kanadskih dolarjev pa nekaj domače valute, tako da sta imela cigana pred sabo na mizi okrog 7000 Din. ženska je delala z blagoslovljeno vodo nekakšne križe nad vsem skupaj, zamotala je bankovce in srebrnike v srajco, mrmrala nad svežnjem neke čarovniške molitvice, nato pa srajco spet razmotala in pokazala, da denarja ni več. A preden pojdete spat, je rekla, boste vse skupaj našli na postelji, njene molitvice, pa bodo prinesle najboljšo srečo vsej hiši. Gospodarja je še potegnila, naj gre na polje in naj to srečo raz-stroei tudi po njivah in travnikih. Mavrin je v resnici obšel vse svoje polje, a ko se je čez eno uro vrnil, o dobrotljivih čarovnikih ni bilo več ne duha ne sluha, šele takrat se je zabliskalo gospodarju, da je bilo vse skupaj pusta, nesramna potegavščina. Zapreged je in z vozom hitel za njima proti Kočevju, a spelarja kakor da sta se vdrla v zemljo. Na podoben način sta neznanca, ki sta baje od nekod iz okolice Siska doma — on okrog 40 do 45 let star, na desni roki mu manjka palec, ženska pa majhna in dosti mlajša od njega — oguljufala še nekega posestnika v Jelševniku pri Črnomlju in okradla nekega kmeta na Griču, ki ju je gostoljubno vzel pod streho čez noč. žan-dermerija je sleparjema za petami. Vsaka beseda 1 Din: n dajanj« naslova sit sa iifro pa 6 Din. (27) Opremljeno sobo lepo. poleg poljanske gimnazije takoj odda-m. Naslov | v ogl. odd. Jutra. 18360-33 | Opremljeno sobo lepo. sončno, z 2 poste-am-a in sobo z eno posteljo. z uporabo kuhinje, oddam s 1. septembrom. ..a-slov v ogl. odd. Jutra. Foksterierja čistokrvnega, tr.iodla.ka, proda H. Kenda, Ljubiiana, Mestni trg 17. 18351-27 (Daienct (fie) Naučnicu vrednostne papirje kupujemo po najvišjih cenah. Dajemo posojila proti vknjižbi na prvo mesto. Adamič. L.;ithl;ana. Go-sposvet-ska c. 8. zastopnik tt. »Sted-ovne i Privredne Zadruge«. — Za odgovor Din 3 v znamkah. 18285-16 18266-31a Dijaške sobe 2 dijakinji iščeta stanovanje v Ljubljani. Pogoji: kopalnica, klavir, brez otrok in drugih dijakinj. Erna Ilanck. Trbovlje. 1831:-31a Opremljeno sobo posebnim vhodom, oddam takoj v Rožni ul. 3! (Sveti Jakob). 18357-33 Opremljeno sobe s posebnim vhodom in no- j strežbo event. hraflo, oddam. Nebotičnik 5. nad. 18502-33 ) Lepo sončno sobo zračno, s posebnim vhodom in npornho kopalnice takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 182SM-33 tražim, poštenu, zdravu i marljivu za odma-h. Ponud« slati: Slava Gosti, trgovina, 1834733 I Pregrada, Hrvatska. 18341-44 uspehov na en oglas w JUTRU M Živ pokopan Kragujcvac, 16. avgusta. Prav taka nesreča, kakor pred meseci na Pobrežju pri Mariboru se je te dni, kakor je iJutros: že poročalo, pripetila pri kopanju vodnjaka na periferiji Kragujevca ob tamo-šnjem lovskem domu. Na dnu 13 m globokega vodnjaka je zemlja zasula delavca Rado-mira Savica, ko je pritrjeval deske, da bi preprečil udiranje zemlje. Ta tragedija se je končala j>rav tako, kakor ona v Mariboru s smrtjo nesrečnega delavca, ki je bil živ pokopan in .mu niso mogli pomagati vsi napori tovaričjjv gasilcev, vojakov in rudarjev iz Ru'',^ ooori Cacku. Nekajkrat so reveža tolp to tud'ali> da je imel glavo prosto- a sr.;n m vsule nanj plasti zemlje. Kopali a.j-jp^. 3 njega rove od strani. Delali so di.J «in so bili reševalci že dva Janim revežem. Napravili >bod- da bi z nj-m zadržali ). Ko so rudarji in vojaki Tski rov, pa je vdrla vanj in od zgoraj so se v vod-plasti, ki so zlomile vse nesrečnega moža. dela ima za svoj grob lje in kamenja, na katerem nca, ki je prihitel iz r.eke X tovariši do dna duše pre-ekaj sveč. met™. £n so.tbl1' ^tiral_ pritiskaj . .. še pogk, \ in v vod zI( niak va, opore te'v.!aj- Nesr1Co' ogrom n hra okoliški treseni urejulc Davorin Barijen. - Izdaja n konzordj »Jutra« AdoU aibnikar. —: Za Narodno tiskarno jI. d. kot tiskarnada FranoJezertek. — Za taaoatnl del Je odgovoren — .Vsi s LJubljani.