14. številka. Ljubljana, soboto 18. januarja. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD:
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljka 111 dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati, za avstro-ogcrske dežele za celo leto 16 gold., za n,.l l-t:. 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gol d, za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I g.,ld. 10 kr. Za poiManJl na dom se računa 10 kraje, za mesee, 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih'šolah in za dijake velja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti pn-jeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če so oznanilo enkrat tjska, 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača Štoinpelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati — Kokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Upra vnistvo,  na katero naj -se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Delniško društvo „Narodna tiskarna"
#* EJitbtjftui.
Od več stranij vprašani, ali sc še do-bodo delnice našega delniškega društva, dajemo na znanje, da je še 40 delnic po 100 gold. za oddati. Vplačati sc morajo po §. 4. dr. pr. v popolnem znesku 100 gld., vendar je upravnega odbora volja, na novo vstopiv-šim dcluičarjem privoliti obroke za vplačauje.
V Ljubljani Hi. januarja 1S73.
Upravni odbor  „Narodne tiskarne"
Dr. .1. Vošnjak, Dr. K. Ahaci«',
tajnik. podpredsednik.
V IJilttlJmil. 17. januarja.
— Slovensko u radova nje terjamo Slovenci iz prvega početka, odkar smo se začeli zavedati svoje narodnosti in kovati svoje politiške programe. Na vseb taborjib je bila ena najglavnojšib toček: vpeljava slovenskega v vse šole in urade na Slovenskem kot učnega, oziroma uradnega jezika, in na tisoče zbrani naši taborci so vselej navdušeno pritrdili tej terjatvi. In čo so denes po tolikem brupu oziramo po slovenskem svetu, moramo priznati, da smo sicer na boljšem, kakor smo bili pred desetimi leti, da pa bode še treba mnogo korakov storiti, prodno do-spemo do faktične ravnopravnosti našega jezika.
Temu pa nijso krivi samo vladui organi. Če prav vcčiui od njih slovensko uradovaujc nij po volji, se bode vendar le malokedaj pripetilo, da bi sc branili, slovenske vloge sprejemati, slovenske zapisnike zapisavati, ako se
Ivan Erazem Tatenbah.
Izviren historičen roman iz slovensko zgodovine. (11. nadaljevanje.)
Deveto poglavje.
Muji,       litli l'i.iJ
V 11 lun gradi mlaj gttfti
.Ml.nl l.'ii>[mic| uihnlii l'ii>|iii.
Narodna.
Priprave za upor so s časom množile sc na Ogerskein in Hrvatskem.
Posebno brvatski ban Peter Zrinjski je nabiral doma vojsko, še bolj pak se trudil zaveznikov dobiti. Njegova pogumna žcua Katarina jo dopisovala s francoskim poslanikom v Benetkah, Briziers om, kasneje je Zrinjski sam imel osobne pogovore s francoskim poslanikom uu dunajskem dvoru, nekim Gremonvillem. Ravno tako so magjar-ski veljaki Nadasdj, Bakooi in Štefan Bar-koc  posredovali s Francosko.
Še bolj pak je izkušal Zrinjski na Poljskem zaveznikov dobiti. K poljskemu kralju
to zahteva, in na slovenske vloge slovenski odgovarjati. Večkrat smo imeli priložnost, slišati iz ust c. k. uradnikov, in dohajali so nam tudi dopisi v enakem smisli, da so n c m-š k c m u in laškemu u radovanju v prvi vrati krivi naši advokati in c. k. notarji. Ivo bi ti gospodje svoje vloge delali v slovenskem jeziku, c. k. uradi bi se ne smeli in bi se tudi ne branili, slovenski odpisavati in razpravljati. „Pa slovenske vloge," nam je te dni tožil c. k. uradnik, „od strani odvetnikov so na Kranjskem bele vrauc in tudi notarjev je prav malo, kateri slovenski uradujejo."
Zanimalo nas je, to stvar natančnejše poizvedati, in kar smo slišali, nij ravno, da bi govorilo za naše odvetnike. Ljubljana šteje 18 advokatov, izmed katerih se sedem k narodni stranki prišteva. Od vseh sedem pa gredć, kakor smo poslednjič že omenili, samo iz ene pisarno tudi slovenske vloge | vsi drugi p a, p o č e n s i od g. dr. C o s t c in dr. liazlag-a skoro izključivo v nemškem jeziku uradujejo.
Kolikor so uam razmere na Štajerskem znane, se tam od advokatov neraz-merno več sloveuskih pisem dela, kakor na Kranjskem in se tam celo uemškutarski advokati ne branijo slovenski pisati, kakor hitro stranka zahteva. Na Kranjskem pa se še narodui advokati prav kislo drže, če kdo zahteva slovensko pisanje.
Enaka se godi na Goriškem, kjer menda edini dr. Lavrič skoro izključivo slovenski uraduje.
Ako terjamo od4 c. k. uradnikov, da slo-
V osnovi c ko m u je bil Zrinjski poslal nekega patra Bariglio.
Iskal je pa Zrinjski tudi Turke pridobiti, najbrž da bi si stališče za hrbtom varno ohranil. Med drugimi poslanci, katere je Zrinjski v Carigrad poslal, bil je zadnji: bralcem že znani — Vukovač k i.
Zdi sc, da so vse to vlasti bile bolj ali nicnj pri volji upornikom pomagati, vendar obljubiti in takoj začeti nij nobena hotela i pričakovali so povsod, kako se bode stvar razvila.
Po prizoru u;i dravskem polji je bil Tatenbah mnogo dehivnejši za svojo in svojih zaveznikov svrho. Obhodil je mnogo svojih prijateljev in oskrbljcvati začel svoje gradove z orožjem.
Vukovački, to videč, bil je k Zrinjskcmu v (Jakavcc odšel, od koder je bil kakor baš prej povedano, precej v Carigrad poslan.
A ker so se vendar v Čakavcu vedno Tatenbahovc omaliljivo>ti bali, sklene grotiea Zrinjska sama obiskati ga v gradu na Kačjem.
Lepega dne se krasna velika gospa res pripelje, na Tatenbahovo nemalo veselje.
venski uradujejo, smemo tem bolje to zahtevati od naših naroduih advokatov in notarjev. „ Beseda brez dela je mrtva." Iztrebimo si prvi svojo malomarnost; doknžimo sami, da se da slovenski uradovati, uvedimo slovenski jezik tam, kjer to leliko storimo brez vladnega pritiskanja in v malo letih bo v vseh uraduijah slovenski jezik faktično vpeljan.
Govor poslanca dr. Zamika
/a p o 1 i t i i-n o svobodo lifiteljev, v 10. soji dež. zbora kranjskega.
Brali smo po nemških, nam protivnih novinah hinavščino, da je ustavoverna manjšina kranjskega zbora za učitelje in šolo delala, ter zmiroui sc nemškutarski krogi učiteljem laskajo, da oni so prijatelji šolstva, med tem ko uarodujaki delajo proti njim. Da lažnjivost teh dobrikanj in opravljanj konstatiramo, priobčujemo po steuografskem zapisniku sledeči govor dr. Zamika, kateremu jo cela narodna stranka pritrdila, nemšku-tarska pa jo bila za teroriziranje učiteljev. Dr. Zarnik je govoril:
„Slavni zbor ! Kar sc mojega poprejšnega amendement-a tiče, katerega sem o 42. predlagal, moram reči, da mi nij mnogo do tega stalo, aW sc sprejme ali ne. Ali z vsema drugi odnošaji so pri §. 52, ki se glasi: „Odstaviti sc smo učitelj navadno le takrat, ako je vnovič svoje službene dolžnosti v važnih rečeh zanemaril ali prelomil, dasi-ravno mu je že bila enkrat ustrahovalna kazen naložena. Precej odstaviti se sme le tisti, kateri je pravico kaznovati v zlo ra-
Katariua Zrinjska je bila stara blizu trideset let. Vendar Je njena majestetičua postava ohranila še celo mladost in frišuost mlade ženske. Visoka rast in polno bohotne forme njenega telesa, kakor tudi energija, izražena v njenem obrazu, dajalo so joj nekaj moževskega, dasi nič trdega. V obnašanji, govorjenji in na ti nem nežnem lici se je izraževala slovausko-italijauska njena mešana kri familije Frankopanov. Ob enem, ali kakor je slučaj zahteval, bila je sama živahnost in ogenj, takoj zopet pa ozbiljna promišljenost in duhovitost.
Sedita s Tatenbahoni sama v sobi skupaj.
Grofica Zrinjska mu jo znala mnogo ljubeznjivega povedovati. Največ je govorila o njihovem velikem političnem podjetji. Iu on je radostno poslušal njen glas, navdušilo gaje njeno navdušenje, olirabril ga pogum te pogumne žene.
A ko tako skupaj sedita, odpro se duri iu noter stopi Ana, Tatcnbahova žena.
Slučaj je hotel, da sc je bila baš ta dan odpremila iz Konjic, njenega navadnega bivališča, na Kačje.  Ker je Tatenbah njo iu sina
bil, aH kdor se je hudo pregrešil zoper vero in nravnost, ali kateri se je v državljanskih zadevah tak«, obnašal, da se to ae strinja s njegovo shažbo." V nemškem tekst« te te §. ghasi: „€rege» denjeaigen kann dfc Entlassung sofort Plat« grei-fen, weleher srch eines grossen Jfissbrauekcs des ZttchtigiHigsrechfes, einer groblichen Ver-fetzung dcr Religion und Sitte, oder eines m^i t d e r d i e n s t 1 i c h c n S t e 11 u n g onvercinbarcn staatsbllrgerli-chen Verhaltens schuldig ge-m a c h t h a t." Po mojem mnenji ravno v tem paragrafu važna in imenitna zanjka za nas tiči. Moram reči, da to je po moji misli, kar se osiguranja naše narodnosti v šoli tiče, najbolj važen paragraf cele šolske postave. Kakor so bili nekateri drugi paragrafi velike pomembe v zadevah matcrijelnega stanja naših učiteljev, tako se mi zdi ta paragraf v narodnostnem smislu imeniten, ker zadržuje v sebi vprašanje, ali bodo še smeli vprihodnjič naši učitelji slovensko in slovansko misliti in delati, odnosno : ali bo smel v naših šolah slovenski in slovanski dali vladati ali ne? Mi moramo torej tema paragrafu, kateri nam je tukaj predložen, ostro v oči pogledati, kajti mogoče bi bilo, ako bi mi kvintesen-cijo tega §. prezrli, da bi nam kmalu učitelji očitali in nam rekli: Gospodje, vi ste imeli narodno večino in ravno s to narodno večino ste v šolsko postavo tak paragraf sprejeli, da ste ž njim narodno šolstvo pokopali! (Živa pohvala!)
Vlada je v sestavi te postave jako previdno ravnala in je ta pristavek „unvereiubar mit dem statsbUrgerlichen Verhalten", v neznaten kotiček spravila, da bi ga kaj lahko spregledali, ako ne bi mi ravno jetra in o bisti cele postave preštudirali. To je prava past, katero je vlada narodni veČini nasta vila, da bi se prav nedolžno vanjo vjela! (Veselost in pohvala.)
Vprašam jaz zdaj naj poprej, kaj pa se to pravi: unvereinbar mit dem statsburgerli chen Verbalten? Jasen in določen odgovor na to je jako težek, jaz trdim, popolnem ne mogoč.   Na priliko 1849. 1850. 1851. leta, ko je bil na Dunaji  obsedni stan,   bilo je
„nnvereinbarlich mit dem statsbUrgerlichen j Verbalten" dolge lase imeti in pa študentov-ske kapice nositi. (Veselost.) Vsakega, katerega so policaji s takim kinčem na ulicah dobili, so vlekli na dotični policijski urad in tam so mu dolge kodre odstrigrl in mu nesko - frizuro oktroirali (Vescrost) To je še bila ugodna kazen, to jc še bilo po milosti ravnano, ker večji del so gospođice s „titu-som" za nekoliko časa v ječo zašili. Pod konkordatom je bilo „nnvereinbarlich mit dem statsbUrgerlichen Verbalten", katero čez duhovne oblastnije črhniti, dandeneR se tisti bolj vladi prikupi, kateri bolj čez njih zabavlja, ali bolj po njih udriha. Ravno tako dvomen je ta pristavek.
Kaj se vse z državljanskim obnašanjem ne strinja! To si lahko vsak razlaga, kakor si sam hoče. Jaz si tolmačim to tako, da deželni šolski svet naj bi imel pravico, precej takega učitelja brez preiskovanja odpustiti, katerega politično mišljenje in delovanje bi mu ne bilo všeč. To se ve, da se bodo taka odpuščanja ravnala po politiškem mnenji, katero bode merodajno v šolskem svetu. Ce bode v njem naša stranka v večini, bode ona čisto skozi druga očala gledala „das Btatsburgerliche Verbalten" nego nam protivna stranka, to je tista stranka, katera je ravnokar z enim glasom pridobila večino v šolskem svetu po prelomu, in še enkrat rečem, po prelomu jasne postave o šolskem nadzorstvu, (živahna pohvala. )j
To je gotovo, da nam je direktorja Mr-hala vlada oktroirala v deželni   šolski svet zoper ncdvomljivo določbo postave! Postavo-dajstvo v vsaki državi se pa deli na dvoje: V politično in v sodniko  (tako imenovano Justizgesetzgcbung.)   Vse  politične postave vkupno pa  sestavljajo v vsaki državi tisto telo, kateremu pravimo „ustava".    Zakon o nadzorovanji šol je pa ravno skozi in skozi političen zakon.   Po prelomu te postave je vlada gosp. Mrhala v dež. šolski svet potiš nila in s prelomom te postave je vlada obe nem „ u stavo" prelomila in gazila. To je bil pravi  pravcati „Vcrfassungsbrueh", o kojem govori §. 2. postave o Odgovornosti minister stva, po kateri spada gospod minister uka in bogočastja na obtožno klop
Ob sebi se razumeva, da se takrat, kadar se ustava Slovanom na škodo, Nemcem pa korist lomi, noben čuk zato ne zmeni. (Živa polivala.) Po tem prelomu postave imamo zdaj mi manjšino v deželnem šolskem sveta. Vided tega bode odslej „korrcktes staatsbur-gei Ksches Verbalten" eno in taisto, kakor „verfassungstreues Verbalten". Učitelji, kateri bodo za narodne stvari agitirali, teb dejanja se nebodo strinjala i državno korektnim obnašanjem in prestavljali bi po tej postavi, ako bi jo mi po predloženem načertu sklenili, naše učitelje kakor bi kateremu ostremu usta-vovernemu šolskemu nadzorniku ravno v glavo palo in kakor bi bil dobre ali slabe volje. (Živio, pohvala med poslušalci.)
Deželni glavar: Prosim poslušalce, da se vsake pohvale ali graje zdržijo , ker je moja dolžnost v zbornici skrbeti za mir in red.
Poslanec dr. Zamik (nadaljuje); To je gotovo, da ne bode precej vseh narodnih učiteljev odpustil, ali zapodil bo tri, štiri in s tem činom bode strah in trepet v celo četo učiteljev vrgel tako, da bodo ostali, posebno družinski očetje, kar na vseh udih otrpnili in bodo začeli počasi v bolj sigurno luko nemškutarstva veslati in jadrati. Baron Rauch na Hrvatskem tudi nij vseh narodnih učiteljev naenkrat odpustil, temuč zapodil jih je kacih 5 ali 6, in s takim postopanjem so drugi do malih izjemek prestrašeni bili. Ako bi ta odstavek tega paragrafa po predloženem crteži sprejeli, začelo bi tudi precej med našim učiteljstvom na tak Rauchov način strašiti. Ravno zarad tega je ta odstavek neizmerno važnosti in jaz rečem, da, kakor je za učitelja važno povik.šanje in poboljšanje njegovega materijelnega stanja, ravno tako važno je za nas, ka za to v postavodajstvu skrbimo, da morejo naši učitelji zmerom slovenskemu narodu zvesti ostati. To pa storimo s tem, da ta odstavek iz 52. paragrafa izbrišemo.
(Konec prih.)
Politični razgled.
V MllMJftlll 17. jan. Iz Dunaja iz dobrega vira izvemo, tako da moremo svojim bralcem kot pozitivno
zadnji čas še bolj zanemarjal nego običajno, — nij bilo nenaravno da ga je prišla sama obiskat.
Da nahaja tu pri možu lepo tujo gospojo, to jo je osupnilo. A tudi on je bil neprijetno dimen, da prihaja žena ravno v tem Času. Vpraša jo torej z ne prav prijaznim začude njeni:
„Ti si tukaj? Tako nepričakovano?"
Zena odgovori: „Vidim da vas motim, idem".
„Idi v svoje sobe.   Jaz imam z gospo gr6fico Zrinjsko, še nekoliko razgovoriti, po tem se takoj zopet vidimo" pravi grof hladno
„Kjcr me moj mož pred tujko tako sramoti, da mi vrata kaže, tam nij ostanka za mene" odgovori grćfica bleda, in glas se jej trese od jeze in bolečine.
„Prosim te ne žali mi gosta" reče Ta tenbah srdit.
„Ne hodite tako proč, grofica" reče ob enem Zriujska, vstavši in ženi svojega prija telja roko prožeča.
Vendar Ana Tatenbahova se z zaniče valnim pogledom na gospo, o kateri je so-
dila, da jej ljubezen zaročenega moža krade, obrne proč, solze se jej po lici ndero in odide.
„To nij bilo prav" — pravi Zrinjska. — „Idite za njo, prosite jo za oproščenje in razložite jej zmoto.   Ona je vaša žena."
„Cela stvar nič ne de. Prenaglil sem se malo, a lehko bode popraviti. Takih dogodkov je bilo med nama že več, a vse se poravna, kakor se da", pravi on.
„Jaz želim, jaz hočem, da to storite takoj", pravi Zrinjska.
„Ako vi želite, moramreče Tatenbah in odide počasi ven.
V tem hipu plemeniti ženi njen prijatelj gotovo nij dopadal. Kajti da si jo jo vodilo preračunjenje za stvar njega moža in njene domovine, vendar žensko srce jej jc kazalo krivico, ki se je eni njenih sospolovuic godila Črez nekaj časa pride Tatenbah nazaj in reče na pol jezen na pol miren:
...Moja milostiva je stvar resneje smatrala nego jaz. Baš zdaj se je odpeljala zopet od koder je prišla. A to nič ne de. Poiščem jo in sprava bode lahka, če je bode treba."
Grofica Zrinjska je morda zdaj pomislila, da jc žena njenega „prijatelja" in zaveznika eden glavnih zadržkov v stvari, katero baš ona pri Tatenbah n zastopa, zato je obmolknila in govorila zopet druge reči.
Vendar jo je ta prizor toliko motil, da se je še tist večer odpeljala iz Račjega.
Drugi dan se je tudi Tatenbah odpeljal. A vendar ne v Konjice k svojej ženi, da bi jo za odpuščanje in poravnanje prosil. Temuč v svoj grad Podčetrtek.
Tam je bil grof Tatenbah , kljubu svojemu delovanju za svoje svrhe, zadnji čas natihoma mnogokrat.
Kajti tam je bil zdaj Gornik , prejšnji vinicar v Pohorji, oskrbnik gradu.
In novi oskrbnik Gornik je imel kakor znano — lepo hčer, lopo Marijanico. Baltazar Ribelj, pisar ali tajnik, imel je mnogo posla, on nij mogel dostikrat v daljni Podčetrtek.
Tem pogosteje je tja hodil njegov gospod, — kajti on je rad gledal mlade lepe deklice, kakor že ta grešni svet vodi. Da ne bi! (Dalje prihodnjič.)
novost povedati, da so poljski poslanci sklenili državni zbor zapustiti, kakor brž Nemci prineso svoje direktne volitve na dnevni red. Ker tudi Slovencev ne bo, in ker so tirolski Nemci pismeno svojim federalističnim soboriteljem obljubili, da v rajhsrat pod nobeno ceno ne gredo — bode nstavaška klika sama sedela nad svojo volilno reformo. In krona bode prej premislila, predno postavo sankcijonira, ki jc sklenena ▼ nenazočnosti večine narodov in dežel.
— V izkazu volilnih okrajev za direktne •volitve na Kranjskem, katerega smo priobčili v Štev. 12. t. 1. „Slov. Nar.", izostala so mesta Kranj, Radolica in Loka. Vsa tri mesta volijo z gorenjsko mestno skupino: Kamnik. Tržič itd.
— Za škofovski sedež v Ljubljani so, kakor sc nam iz Dunaja iz zanesljivega vira poroča, v predlogu Č. g. pl. Prcmerstein, korar v Ljubljani, Legat, korar v Itudolfo-vern in šolski nadzornik J. Šolar v Ljubljani. Tako sc jc izrazil minister Stremavr proti kardinalu Rauscherju, pri katerem je bil na obed povabljen.
Notrmije ileisele.
W>ršnvni *ftor je 15. t. m. imel svojo prvo sejo. Ministerstvo je predložilo več postavnih načrtov: o odpravljenji inseratne ga koleka (ko bi g. minister predložil postavo o odpravi jen ji koleka za časnike, bi ga še bolje hvalili); postavni načrt o dalmatinskih železnicah se je oddal posebnem odseku, takisto tudi postava o reguliranji plač uradnikov. Kranjsko-slovenski in tirolski poslanci nijso bili pri tej seji nazoČi. To smo že naprej vedeli in upamo, da naših tudi ne bo k prihodnjim sejam. Čemu bi si sami kovali verige.
Prihodnja seja državnega zbora bo prihodnji torek in se jc nalašč tako dolgo odlagala, da ministerstvo tačas že lehko predloži volilno reformo.
Načrt rali/»te reforme se bo stoprv tekom prihodnjega tedna predložil; do tistega časa bodo baje vsi pogovori z zastopniki dežel dokončani in potem ministerstvo upa, da se postava „en bloc" sprejme.
S |>o/y«Ao delegacijo se ministri nijso spuščali v daljše pogovore, odkar Poljaci Lasserjevega povabila nijso sprejeli. Razdelitev poslancev za Gališko jc tedaj izdelana
So nasvetih gališke birokracije. Če Poljaci e sedaj ne spoznajo, kje so njihovi pravi prijatelji in kje isti navidezni, kateri bi jih samo rabili v času sile, potem kakor iztis-neno citrono proč metali, nij jim pomagati. V zvezi s federalisti zmagajo Poljaci za se in za nas, v zvezi z ustavoverci dobć kako neznatno koncesijo, a zopet za daljši čas zabrane vpeljavo federalizma, kateri edini bi mir in spravo med narodi rodil v Avstriji.
Vuaiij«* clržnve.
5'i«##eo*A« narodna skupščina je o svojem času izbrala odbor trideseterih, da se pogode z Thiersom o raznih postavah, predno poidejo na dnevni red. Ta odbor nasvetuje, da se po razpustu sedajne skupščine dve zbornici z postavodajavno oblastjo sklicujeti. Tudi določuje, kedaj sme Thiers v narodni skupščini nazoč biti. — Dokler se ta zbornica ne razpusti in nova ne voli, nij upati vspešnega napredka francozke republike.
I*vfjreb ZlfapoIeOMOU je bil v sredo opoldan v Chisclhurstu. Že poprejšni dan ga je prišlo do 10,000 ljudi kropit. Pri pogrebu je bilo uazočih do 12,000 osob. Iz Francoskega so prišli Rouher, Canrobert, rodbina Muratova in še nekteri drugi. Italijanski krajj je poslal generala Piola-Casclli s tremi oficirji, da jc zastopal italijansko armado, ka-katere višji poveljnik je Napoleon leta 1859 bil. Tako je prišel starec k pokoja. Ljudstvo je bilo ves čas tiho in mirno.
Carevič »•»».%■ k-i je že skoraj popolnem ozdravel, tako da se že od 10. t. m. ne izdajajo več poročila o njegovem stanji.
Dopisi.
I/. V;i<ovel| na Primorskem 13. t. m. [Izvir. dop.[ Naj dodamo tudi mi par vrstic k dopisu iz Gorice 0. jan. zarad šolskih zadev. — Mi v naših občinab, posebno naša šola na Vatovljah, se ne bodemo nikakor branili posvetnega podučitelja, kakor piše dopisnik, da se to godi v Brdah na Goriškem, ker učitelja željno pričakujemo. Naša šola je že nekoliko časa nehala, od kar namreč neČejo zavoljo nove šolske postave duhovni pastirji več podučevati. Torej tudi tu „pasivni vpor" v soli, šoli na škodo. Naša fara šteje mnogo otrok za šolo sposobnih, in eni so že odraščeni, ki ničesa ne znajo. To jc nam posestnikom, očetom otrok, velika krivica in izguba, kajti davke in priklade na davke moramo vse enako plačevati, imejmo podučitelja ali ne. — Vže lani smo več pro-šinj položili pred naše šolsko okrajno pred-sedništvo v Sežani, naj nam pošlje postav-uega posvetnega podučitelja, ker imamo veliko potrebo. Kaj bo, ako v denašnjih časih naši že odraščeni in mnogi otroci brez omike in zavednosti ostanejo ? To je za nas in za narod jako neugodno. — Nadjamo se, da nam ga bodo to leto in kmalu poslali, ker mislimo, da ne bode nobene neugodnosti ali nepriličnosti zanj. Resnično rečemo, da po brkinskih hribih je treba možev, kateri bodo vzbujali slovenski duh. Ce ne, zasta-nerao nezavedni in neolikani, za narod in za napredek mrtvi udje države. Večkrat smo imeli priliko opazovati naše dušne pastirje, pričakovaje, da bodo kaj več za vzbujenje naše narodnosti storili, kaj več podučevali in silili, kakor to blagodušno po druzih slovenskih krajih zares narodni duhovni delajo. A pri nas nemarno take sreče. Dobodo se pri nas dušni pastirji ki pravijo, da: vse to, kar Slovenci hote in v čemer napredujejo „ne bode nič!" Našemu kmetu je treba poduka in prave narodne izomike in napredovanja, pravega spoznanja in rodoljubja, kajti pomagati si moremo sami med soboj.
Iz Pc&te, 14. jan. [Izvir. dop.j Mag-jari potrebujejo Hrvate, Hrvati pa Magjarov ne. V mejah tega razmerja leži sto- in stoletno rogoborenje med nami in njimi. Naši Magjari bi radi Hrvate z vsemi mogočimi in nemogočimi sponami na sebe priklenili: nasprotno se pa Hrvati temu priklepanju z vsemi pripustljivimi in nepripustljivimi sredstvi upirajo. Za dalje časa je to razmerje za nas, kakor tudi za nje ncprenašljtvo. V obestra-nem spoznanji tega sta, kakor znano, naš državni zbor in hrvatski deželni sabor vsak svoj kraljevinski odbor odebrala, da državno razmerje med našo in hrvatsko kraljevino končno uravnata. Hrvatski kraljevinski odbor je svoje terjatve po razmerno kratkem posvetovanji formuliral, ter svoj elaborat našemu kraljevinskemu odboru izročil. Sedaj je na našem odboru, dana nje odgovori. Na tem njegovem odgovoru je mnogo ležeče. Naš odbor ima hrvatski elaborat že črez dva meseca v rokah, pa še zmirora ne ve, bili nanj rekel ali belo ali črno. V polajšanje in pospešenje njegovega odgovora razplclc so se zadnje dni od obeh hrvatskih strank: narodne in magjaronske,  naj  prej tajne in
sedaj obelodanjene intrige. — Kakor znano, izdal je neki Sinkovič brošuro „Kroatien auf der marterbank". Mi smo s prva mislili, da hote hrvatski narodnjaki ž njo na naš kraljevinski odbor pritiskati, razodevši v njej grde magjaronske spletkarije. Hrvatski mag-jaroni so imeli dosta uzrokov proti izdatelju Sinkoviču tožbo zavoljo razžaljenja časti vložiti. Oni tega nijso storili, in mi smo vsled tega mislili, da jc vse resnica, kar v brošuri stoji, ter magjaronsko stranko že za mora-lično ubito imeli. Tudi državni pravnik je molčal, dasiravno brošuro veleizdajstvo invol-vira. Čudno! Nenadano se pa scenerija spreobrne. Sinkovič, kakor znano, objavi, da jc brošuro po lastnem izmišljenji in po narekovanji Vončinc, Mraz o vi ča ;in Miškatoviča spisal, da tedaj brošura nij nič drugega nego javni paškvil. — Kakor smo poprej brošuro imeli za pritisek narodne stranke, ravno tako sodimo denes, da so Sinko vičevc objave magjaronski protimanever. Vsak kdor Sinkovičcve duševne zmožnosti pozna, jc prepričan, da on brošure res nij pisal. Glede te točke je Sinkovičeva objava celo resnična. On nij avtor brošure, to stoji! Da so mu jo pa Mrazovič, Vončina in Mi ikatovič diktirali, to pa spet ti vodje hrvatske narodne stranke v „Obzoru" demen-tujejo! Kdo je tedaj pisatelj Sinkovičeve brošure? Mari hrvatski magjaroni sami! Mogoče. Dokler započeta sodnijska preiskava stvari ne razjasni, ostane vprašanje avtorstva brošure „Kroatien auf der marterbank" odprto. Zelo verjetno je pa, da je vse to, kar sem že rekel, od konca do kraja magjaronski manever, s katerim so se pa magjaroni Bami, kakor z znanimi memorandumi, grdo blamirali. Njih orodje Sinkovič je moralično tako spriđen i nd i vidu j. da ga mora pošten in značajen človek kakor škorpijona samo s kleščami prijeti. Sicer so pa Sinkovičeve izjave našim Magjarom tako v prilog prišle, da se more iz njih veselja soditi, da so že kor-ij na njo Čakali! — Sedaj bo baje naš krt vinski odbor lahko na terjatve hrvat-Vatskega kralj. odb. odgovoril!
.Teli so taki javni škandali pot k po-mirjenju hrvatskega naroda? Jc-li to začetek Szlavvjevc akcije proti Hrvatom? Vsi naši časopisi, celo Cscrnatonyjcv „Elleuor" kličejo po ko m i saru, ki naj sc v Zagreb pošlje. Kaj pa magjarski komisar pomeni; to vidimo na Majthenvu v Novem Sadu. Na Hrvatskem velja red iu nravnost (?) zopet uvesti, pa makar . ed in nravnost kakor v kaznilnici: tako kriči naš časopisni mob. Je-li pri tem takem stanji čudo, da so naši državniki zopet na Raucha svoje misli vpičili?
Hrvatsko vprašanje jc začelo goreti. V oči njega so vsa druga vprašanja kakor n. pr. vprašanje o odstavljeuji velikih županov, in o naglem padanji vrednosti naših drž. papirjev, za čas od ministerskih iu uredniških miz odložena.
Domače stvari.
— (Poslanec g. dr. S er n c c) in drugi Štajerski poslanci, ki so v zadnjem štajerskem deželnem zboru interese ueiteljstva zagovarjali, so dobili od celjskega učiteljskega društva zahvalna pisma.
— (Iz Gradca) se nam piše 15. jan.: Nemila smrt je pokosila že letos četrtega medicinca, iu ta jc bil uadcpoln slovenski mladenič iz Slovenske Bistrice; imenoval se
je Štefan Zorko. Umrl je 13. t. m. za sušico v 20. letu starosti. Jako so ga ljubili njegovi tovariši in zatorej tu<li skrbeli in tožucga srca radi darovali, da se inujcska-zala spodobna zadnja rast. Včeraj, 15. p" poldne ob štirih bil jc sijajen pogreb. Njegovo truplo ležalo je v občni bolnišnici, od koder 10 ga sprevodili njegovi tovariši skozi mesto na pokopališče ob železnici (Stcinfel-dertriedhof)- Prej, ko so vzdignoli truplo na krasen voz od zavoda za mrtvaško opravo, zapeli so mu dijaki lepo nadgrobnico slovensko. Udeležilo sc jc sprevoda blizu f)00 dijakov vseh štirih strok, no samo Slovanov, ampak tudi Nemcev. Eden mož od gori ime novanega zavoda nesel mu jc krasen venec na vajšnici s slovansko tribojnico. Naj mu bo zemljica lahka!
— 'Iz Trsta) se nam piše, da so 13. t. m. začeli delati na vhodu veliko galerije, po kateri so bo potok Reka v Trst napeljal. Prevrtal se hode skozi del Krasa med Trstom in tem potokom 0000 sežnjev dolg tunel.
— (Iz Gorenjskega) sc nam piše 15. jan. „Nocoj ponoči je bila ubogemu čevljarju v Točah edina krava, katero je revež imel iz hleva vzeta iu odpeljana. Ko zjutraj zapazi, da kravce nij, šel jc po sledu, kateri je do velike ceste držal, in potem nij vedel več naprej. Več enakih dogodjajćv sc je že v okolici v pretočenem letu prigodilo. Upamo, da bodo soduijc skoraj te ponočno kupce zasačile."
— (D r. K o c s h a e h cr), sanitetni poročevalec pri deželni vladi z letno plačo 800 for.j je šc zinirom ob enem tudi v drugi službi, kot zdravnik na c. k. eigarski tovarni tudi z letno plačo 500 for. Tako nakopi-Senje slnžeb v eni osobi jc ali dokaz, da so službe odveč in samo sinekure, čo več enakih en sam človek opravlja ali pa sc ena ali druga služba zanemarja. V tem slučaji bc nuni zdi, da sc v zdravilstvonoiu oziru na 000 do 700 žensk, katere se nahajajo v eigarski tovarni, ne pazi dovolj točno. Pripoveduje se nam, da sc ženske z nalezljivimi boleznimi v deželno bolnišnico pošiljajo stoprv tučas, kadar je bolezen že mnogo tednov trpela, tedaj sc lehko dosti drugih po eni o-Bobi okužilo. To dokazuje, da se sumljive ženske redno ue preiskujejo. Dolžnost mestnega li/ikarja bi bila, gledati, da se to godi, ako zdravnik tovarne nij dovolj vestcu.
— („Bese d n i k"), kratknčasen in po dučen list za slovensko ljudstvo, že 5. leto v Oelovoi izhaja. List je lastnina vdove nc-pozabljivcga nam Antona .lunežiča iu ga sedaj ureduje, in sicer prav dobro brat Antona, g. Simon JanežiS. Zato ga priporočujemo slo venskemu bralnemu občinstvu, kot edini na Koroškem izlazeći zabavni, podacni in poli-tiški časopis ter izrečemo samo to željo, da svojo pozornost še bolje, kakor dosednj, o-brača  na domače vesti iz Koroškega.
— (Tatvina.) Matiju MikuŠU iz Rakitne pri Borovnici je bilo 3. t. m. 430 gld. — obstoječih iz f>0 tolarjev drugo pa iz srebrnih dvajsetic starega denarja — ukradeno. Tat sc nij še našel.
Bazne vesti.
* (Petletni ubijalec.) Na Duuaji jc petletni  dečko triletno deklico z plebastim mlečnim vrčkom   po glavi udaril, daje dok lica v malo urah umrla.
* (00,000 delavcev) jo v južnem VVa-
lcsi na Anglcžkem na enkrat vstavilo svoje delo v tamošnjih fužinah, ker jim fužinarji nečejo privoliti višjih plač. To jc največi stiikc, kar jih je bilo dosedaj
Tujci.
17. januarja. I uro|>:i : lioliaveič i/. K;ke. — Stitfor, Kokoš-
nik.
Tri II»runlu: Fan-ski iz Dunaja. — Fogl c.
k. lajtaant v LjnbHanl iz Dunaja. — Botsobsia i/..
Trata. — Kepaeh iz Dunaja. — Zubornetf i/. Tržiča.
Tri Maliru:   l.atrtil iz Dunaja. —. Felko iz Dunaja.
l.iNtuloa uredništva,   (i. (1——kil  v  1* o-
s t n j n i : Ker vi nijste imenovani v omenjenem dopisu iz Dostojno, no vemo, kako pridete do tega, pisarno dr. 1). umivati. Sicer pa, čo Vam jo toliko na tem ležečo, hočemo objaviti, da dotični kmet nij vinograda, ampak njivo za 880 SOlcL kupil. Koliko ho in ali .so tudi .slovenski uradtijc v postojnskih pi-sarnuh, tega nam nijsto povedali iu ba.š tO bi naj-rajit l»ili poizvedeli. — (J. Simon. Drugokrat prosimo, da nam tako reči precej pišete, mi nijsnio nič izvedeli. —
Dunajska borsa 15. januarja.
Knotni drž. dolg v bankovcih .   6(3 gld. 70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   70   „ H5 B
18(K) drž. posojilo.....10.J „ — „
London.........108 „ 7f> B
Kreditno akcije......."1'Jo „ 25 „
Akcij« loirodno banko   .   .   . „ — „
Napol..........8 „ G(J „
0. k. cekini.......— „ — n
Srebro........ 10(i _ G!) _
Pri ./««(•*«« 0miontišti'Ju v Ljubljani jc ravno na svillo prišlo:
Nova mera in vaga na trgu. Razumljivo
in z obzirom na resnično potrebe razložena. Cena o' kr. (21—2)
Dika božja ali navod, po kojem neka mladi
kršćanin Boga vsaki dan diči i slavi. Molitvenjak za mladež. — Trdo vezan 24 kr., v pol usnji 35 kr., v usnji 45 kr., v usnji in iz zlatim obrezkom 56 kr.
£ Franc Kolmann g
^ V Jjji*h9J<i»ti
^ priporoča svojo obilno
in
poreela us kega i> i a n a
od najborniše do najtiniše bire. Tam sc nahaja
ti
^ fabrike petrolejskih lamp; cena ravno ±m ista kakor v laliriki sami. Prodaje-* valei dobodo popust.
Tudi sc nahaja ondi
zaloga fabrike
M zrcalov in pozlačenih okvirov
/\ttr/ ffrof Khish'if-t't'Ut
H dedičev v IJurgstcinu
* 1 dalje obilna
zaloca v olji malanib slik
koliko #43« toliko tudi
I
t
M
■K
v   pozlačenih   okvirih ,
lanski *tii.4ti>*jt' mvete poiiohv po čudovito nizkej ceni. Tudi se sprejemajo naročila za
ki*ixc?a« |»ola
kakor tudi za oltarske slike v različnih velikosti]] po najnižjih cenah.
Stanovitna zaloga -
^ cerkvenih i salonskih lustrov. i£
Zapisniki cen, kakor tudi risarije na t> TJ (5—3) zahtevanje
lzdalclj iu za uicduištvo oUgovoicu: Ivau rt o m e u.
?      ....     ^        ,        . ^ *
Eden celo nov,  kratek   in več proigranih t/lti.%*nt j-or je pri meni na prodaj. Tudi se pri meni sprejme en t-<f ?>m-.ifilvv cV#.v###»W#r in en ff4teft#0t
Janez Giontini
(22—1) v Ljubljani.
Plučna sušica je ozdravljiva!
dokazano v knjigi, katera jo ravnokar v 8. natisu na dan prišla in katerej užc
■u n    o t isoe ii 4»i4» ipomlad
i.ji'ii j«i zahvaljuje. Načiu lečeuja jc vsakterniku razumljivo popisan od M. A u c r b a c h - a. Mm ras\■ jois.i«* J«» 1» rosi o. Nt roditi muli. imiv-
KOtL  B'tlOlJiVO.    V*|»4'll   i illii-
I4«il4"ii. Dobiva so na pošiljatcv 1 tolarja 6 sreb. grošev 2 gl. frank. 40 Čts. od (247—12)
J. V. Albert-u
Muncheii, Maxiniiliniisstr. Nr. 37.
Velika krčmarija.
Na po širokem znani božji poti JI us*ij4» |i»4>iii4>4ii š««' \ IKi-4>^|š. v radoljškem okraji na Gorenjskem je velika, novo zidana, ognja varna, dobro oskrbljena in jako obiskovana krčma s popolnim pohišnim, kuhinjskim in kletnim orodjem, s kramari jo in sadnim vrtom na prodaj. Ponudbe sprejema lastnik •fožoi" ■ iia>^4'i- v Brczji na Gorenjskem. (IG—2)
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦4>
\emi^a«ln«» KoriNtilil
ponudba igre na srečo.
Sreča in blagoslov pri Colm-u.
Veliku o«l <loli«-ii«' «l«>žvlu«>   \ lmle lauliianu tlt'iinriiu lolerijit nad
ti iiiilijoim 2MO.OOO lolui'j.
Ta koristna denarna loterija jo HcilaJ h «lol>ielii /o|M'i /«!oiui» iioiiiiiužemi; ima muiii«» (i~.(MMi lu/,uv, in dobe v malo nosečih v i> razredih sl«-iie«-i dobitki goloto, namreč: 1 veliki kIhviiI il<>l»il«'U event. 1'jo.ooo toliir|«'V, |p00. lolurje* so.tioo. 40.000« S5«OOOi S0*000, 10.000« lO.OOO, jskrat IO.O0O« »kral h<mio. Okrat oooo. Ikiat r.ooo. lOkral 4000« Ikrat aooo, »akrat 0O00t akrat lftoo, OOOkrat i4»4M». okrat BOO, BOSkrat 4O.0, BBkrat aiio, AOBkrat ^oi>. BOOkral i4»o, BSkrat BO« BOkrat TOf BBkrat no, OOkrat •"><►, BB.OBOkrat 17, lO.BBBkral i<>, BI, 05« iu i* tolarjev.
y.«lr«'l»uiijr «lol»itko% bodo v |irven» razredu uradno
'iSi. in V1 0. JanidUD-Ja t. I.
in velja k temu •
«-f lil Ol i;;ilialna Nl'l'i'lill l«> (( Kld. H. v. |iol originalu«' vrei-fn- U uld. ai. *. <i Ol 1«'   11 /._, Kld. u. v.
in pošiljam to i7.virii«>  si-et-la« t. %luduiiii
Jioni me pa od prepovedanih pronios ali privatnih loteriji na franki ran o piišiljanje /.urska. tudi v najdaljuisr krajo čestitim naročnikom tako).
I radni llf*lck t .'.dit(il«'iiili Hti'\ 11 in
i razpošilja i tj v dobičko r
no prične ItoJ |>o i/<li';nn;i na vsakega deležnika na tanko in lajno.
.Moja kupfiUa je, kakor /.11:1110, naj-Nlari'jHa in najNr«*rur|Na, kajti R<» pri niriii «lrlr#.nikl že na|vree ulmne do-liitko i»o I4>4>.4>4>4>. 80*000, BO.OOO, veekiat 4LO.OOO, BB.OOO, BO.OOO, šo večkrat po IB.OOO, 1B.OOO, lO.OOO l4»Iar{«'v itd. itd., in nrdainu iiieNccti no\ c 111 liru in drrrinbra p. I. skupni /ucsili 11.nl 175.414141 tolarjev, po uradnem j .> |. i —. 11 i K 11 «lobilko> , dobili.
»• #J«iulit.a f/n. (17—I)
Glavna pisarnica, laankino in menjiako opravilo.
Laaintuu m li»k „Narodne liMkaruc".