NOVO MESTO, 24. 3.1982 LETO XII	ŠT. 5
LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
izpopolnjevanje
sistema
nagrajevanja
Prepričani smo, da strokovni delavci in člani organov upravljanja ter družbenopolitične organizacije precej dobro poznajo naš sistem delitve OD. Osnove za ta sistem smo začeli graditi že s tem, ko smo sprejeli pravilnik o notranji organizaciji TOZD in o razvidu del in nalog. Nadaljevali smo s tem, da smo po analitični metodi ovrednotili delovne naloge s čimer smo v glavnem določili relativna razmerja med delovnimi nalogami ter s tem, da smo s pravilnikom o delitvi OD in o uporabi sred-, štev skupne porabe opredelili način ugotavljanja rezultatov dela za vse delovne naloge ter uredili tudi ostala vprašanja delitve OD s čemer smo v osnovi izoblikovali sistem delitve OD.
Pozabili smo na nekaj in sicer na to, da smo že v pravilniku navedli, daje način ugotavljanja rezultatov dela na delih, ki niso normirana začasen, dokler ne izoblikujemo sistema ugotavljanja rezultatov dela z objektivnimi merili, ker le takšen sistem zagotavlja uveljavljanje načela delitve OD po delu. Poleg tega smo se dogovorili, da moramo do ustreznega sistema čimprej priti, kar je praktično pomenilo v letu dni. Prav tako smo bili enotni v tem, da so objektivna merila za delitev OD specifična za vsako delovno enoto — službo in da jih ne moremo določiti nobena služba iz pisarne, ampak da jih bodo določili delavci posameznih enot oz. služb, pri čemer je razumljivo, da v teh primerih ima najvažnejšo vlogo vodja enote, ki je tudi plačan zato, da organizira in vodi delo v enoti.
To z druge strani pomeni, da vodja enote ne more voditi enote (brigade ipd.), če ne zna določiti vsakemu delavcu obsega dela v enoti delovnega časa, če ne zna izmeriti ali je delavec naredil toliko, kolikor se od njega pričakuje ali je naredil več ali manj in če je vsak izdelek ustrezne kvalitete ter kako je delavec pri tem ravnal z materialom, orodjem, delovnim časom ipd. Če pa vodja enote — službe pozna ta merila, potem ni težko priti do objektivnih meril za ugotavljanje uspešnosti dela na posameznih delovnih nalogah.
Ko je 10 DS DO obravnaval to problematiko, je sprejel sklep, da se opravi analiza izvajanja sistema delitve OD v TOZD Delta, ker so predstavniki te TOZD menili, da so zelo blizu tega sistema. Resje, daje tudi v tej TOZD sistem delitve OD na žalost v osnovni ocenje-
valni sistem s pretežno uporabo besed za splošno oceno ne pa za meritev rezultatov dela z objektivnimi merili.
Osnovne naloge sindikalne organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij ter direktorja TOZD so, da aktivirajo delavce vsake posamezne organizacijske enote oz. službe na izoblikovanju objektivnih meril za ugotavljanje prispevka vsakega delavca k ustvarjanju dohodka in njegov delež v sredstvih, namenjenih za OD.
Pri tem je normalno, da strokovne službe nudijo ustrezno pomoč posameznim enotam (nasveti, administrativno tehnični posli ipd.). Takšno pomoč lahko zahteva posamezna organizacijska enota oz. služba od strokovnih služb delovne skupnosti. Prav bi bilo, da bi
(nadaljevale na 2. strani)
PRAZNIK V DELTI
Ob prazniku naše delovne organizacije so v TOZD Delta, tako kot že nekaj let nazaj, izbirali tudi najboljšega mladinca, najboljšo družbenopolitično delavko ter najboljše delavce v obeh izmenah ter v režiji.
Za najboljšega mladinca je bil izbran STANKO HRIBAR, kot najboljša družbenopolitična delavka je bila tokrat imenovana TEREZIJA TANASlC, v izmeni 100 so delavke ptoglasile za najboljšo v njihdvi sredini JUSTINO VIDOVIČ, v izmeni 200 KRISTINO PIHLER, v režiji pa MIMICO MAGDIČ.
Vsem imenovanim veljajo tudi naše iskrene čestitke!
izpopolnjenje
sistema
nagrajevanja
(nadaljevanje s 1. strani)
družbeno politične organizacije in DS TOZD zavzeli stališče do kdaj naj bi se izoblikovala ustrezna objektivna merila v TOZD. Ta rok ne bi smel biti daljši od polletja oz. konca tekočega leta.
Čeprav smo na ta problem opozorili organe in DPO v TOZD v začetku leta 1980 ni prišlo do premika na tem področju. Predlagamo, da v tem letu izpeljemo to nalogo do konca vendar menimo, da to lahko naredimo le, če izpolnimo nekatere predpogoje za to. Ti predpogoji so v tem:
1.	da bi vsi TOZD morali v prvem polletju sprejeti splošni akt — pravilnik o standardih in o normiranju v TOZD (osnutek je že v razpravi od prejšnjega leta);
2.	da TOZD sprejemajo nov splošni akt - pravilnik o urejanju delovnih razmerij z razvidom del oz. nalog. Osnutek splošnega dela in nekaj primerov opisa del oz. nalog je že pripravljenih in ga bomo posredovali TOZD v tem mesecu. TOZD lahko samostojno nadaljujejo opis svojih del oz. nalog in sicer po predloženem principu;
3.	vodje organizacijske enote, službe v sodelovanju s svojimi delavci in strokovnimi službami opredelijo objektivna merila -normative dela tudi na delih (režijskih delih), katera do sedaj niso normirana.
Menimo, da gre za tipičen primer čakanja v TOZD na rešitve iz pisarn, čeprav TOZD lahko samostojno sprejmejo splošni akt, ki je v razpravi oz. lahko samostojno določijo objektivna merila za ugotavljanje rezultatov dela na posameznih ..režijskih" delih. Direktor DO je ob prevzemu te dolžnosti opozoril na ta problem s poudarkom, da bo usmerjal nagrajevanje IPO po planskih dosežkih v TOZD in v skladu z določeno metodo. Če upoštevamo sklepe delavcev na kongresih samo-upravljalcev (1. 1981) ter sklepe kongresa o politiki nagrajevanja mislimo, da bi zastavljene naloge morali uresničevati in da je čas za večjo družbenopolitično aktivnost sindikalne organizacije TOZD in ZK v TOZD s ciljem, da pridemo do bolj ustreznih rešitev na področju delitve osebnih dohodkov.
Dmitar PERIČ
Ob jubileju
s poti
m WB W W
po trziscu
Nekaj misli glavnega direktorja iz obiska v Beogradu in okolici
V času beograjskega sejma so predstavniki Laboda obiskali tudi naše večje kupce s tega področja. Namen obiska glavnega direktorja tov. Bratoža, dolgoletnega direktorja tov. Petana, direktorja TOZD Commerce tov. Vodopivca in vodja prodaje tov. Verstovška, je bil poslovnega značaja in sicer ugotoviti problematiko prodaje in oceniti medsebojne odnose v zvezi s samim poslovanjem. V Beogradu so naši predstavniki obiskali „Jugoexport”, „Srbijateks”, ,,Ateks”, ,,Be-teks” in pa ,,Beogradske robne kuče”. Vsi ti kupci so v letu 1981 ustvarili za cca 13 starih milijard prometa z Labodom, ta pa se simetrično deli na program PŠ in VO. Močno tržišče pa je tudi področje Novega* Sada, kjer so naši predstavniki obiskali ,,Stoteks“, v Zrenja-ninu ..Tekstil” ter „Trgo-produkt” v Pančevu. Ti kupci pa so v lanskem letu ustvarili z Labodom za cca 6 starih milijard prometa in se tako tudi uvrščajo v naše močnejše odjemalce.
Nekaj vtisov iz te poti je za glasilo podal glavni direktor:
Prijetna je ugotovitev, da smo bili prav povsod zelo prisrčno sprejeti in da je naše ime zares zelo cenjeno. Labod si je ustvaril ime, ki ga kupci spoštujejo tako zaradi kvalitete naših izdelkov kot tudi zaradi odnosa in poslovnosti. V pogovorih smo vsi bili enotni, da v našem
sodelovanju doslej iz nobene strani ni bilo težav, ne zapetlja-jev. Gotovo pa moramo vse naše sile napeti za to, da bomo to dobro ime, ki ga je težko zgraditi in kaj lahko izgubiti, tudi obdržali. Kjer je potrebno, moramo izboljšati kvaliteto, v bodoče pa poslovati vsaj tako kot smo doslej, če ne še boljše. V trenutkih zaostrenih pogojev gospodarjenja je pozornost na teh področjih še toliko bolj potrebna, saj bi znala — kljub sedanjim kar najboljšim obojestranskim vtisom - postati vsaka napaka usodna. Dosedanje delo in uspehi naše prodajne službe in TOZD Commerce v celoti, kot seveda proizvodnih temeljnih organizacij, pa je gotovo garancija za uspešno poslovanje tudi v bodoče.
Na poti po tržišču smo se srečali z mnogimi našimi partnerji, spoznali razmere in pogoje, v katerih delajo. Lahko rečem, da je Labod prisoten v prodajalnah, ki bi jim lahko rekli zahtevnejše, z izbranim asortimanom, z visokimi zahtevami. Med temi mi je še posebno ostal v spominu novosadski Ugled — izredno negovana in čista prodajalna.
Posredovati pa moramo tudi misel številnih naših partnerjev, s katerimi smo se srečevali na tem področju, saj so vsi po vrsti težko razumeli zakaj smo ..spustili" tovariša Petana v pokoj. Njegov videz in njegova vitalnost ne dajeta slutiti, da je čas upokojitve že tu, so menili. Vsi so mu izrekli zahvalo za delo in mu zaželeli vse najlepše, hkrati pa so izrazili upanje, da stiki vendarle ne bodo prekinjeni popolnoma!
Torej so vtisi iz te poti kar se da ugodni, prizadevati pa si moramo, da bomo doseženo obdržali ali celo izboljšali!
vprašanje kadrov v tip - topu
V TOZD TIP—TOP je ta trenutek velik problem vprašanje kadrov. V gospodarskem planu temeljne organizacije so si zastavili — glede na lansko število zaposlenih — 140 delavcev v neposredni proizvodnji in na to številko je bil postavljen tudi plan proizvodnih minut. Težava pa je v tem, da je odstotnost nekaj nad načrtovano, da se bosta v marcu delavki upokojili in da nekaj delavcev dela zaradi zdravstvenih vzrokov po štiri ure. K tem številkam velja dodati še podatek, da so bili že sedaj štirje delavci premalo, torej bo manjko od marca dalje že šest delavcev. In kaj to predstavlja v proizvodnih minutah? Za ilustracijo naj navedemo, da je moral za 100 odstotno normo oddelati v TOZD TIP-TOP delavec 10560 minut, v marcu pa 11040 minut. Če te minute pomnožimo s šestimi manjkajočimi ter dodamo še delavce, ki delajo le polovični delovni čas, je manjko proizvodnih minut v končnem seštevku že krepko očiten.
Za rešitev vprašanja je bilo storjenih že precej korakov, vendar je v Ljubljani kaj težko dobiti delavce, še posebno, če se pri snubljenju postreže z „cifro“ osebnega dohodka, ki šteje — brez dodatkov in pri sto odstotnem doseganju norme — 6500 dinarjev. Prizadevanja za pridobitev delavcev so kar največja, vendar če ne bo uspelo pritegniti novih moči, bodo v TIP-TOP-u morali plan popraviti.
za in proti okoli
medfazne
kontrole
Tako v pogovorih z odgovornimi delavci v programu peri-lo-šport kot tudi z delavci programa vrhnjih oblačil, je bila velikokrat poudarjena misel, da bi morali uvesti medfazno kontrolo. Navedeni vzroki za to so tehtni in opozarjajo predvsem na to, da je ob končni kontroli precej komadov vrnjenih v brigado, da je nekatere izdelke ob končni kontroli že nemogoče popraviti, da so z vsem tem naši stroški vse višji. . .
Ob naštetem je seveda še bolj poudarjena vloga kontrole po operacijah, ki bi pravočasno in sprotno odkrivala napake, pravočasno opozarjala na motnje v proizvodnem procesu, skratka s sprotnim odkrivanjem napak zmanjševala stroške na račun slabe kvalitete. Ob tako predstavljenem problemu je seveda težko razumeti, da nimamo posebej uvedenega instrumentarija medfazne kontrole, ki bi lahko bistveno zmanjšal težave in stroške. Po odgovor na to vprašanje sem stopila v razvojni oddelek, k tovarišu inž. Skrinja-ru.
Gotovo je medfazna kontrola ključnega pomena za kvaliteto izdelka v vseh pogledih. Vendar ob tem ni rečeno, da vlogo medfazne kontrole opravlja le za to delo posebej razporejeno število delavcev. Vlogo medfazne kontrole imajo v naših delovnih sredinah tako vodje proizvodnje, kot brigadirji, tehnologi, kontrolorji TOZD ... Vsi ti bi morali dosledno delovati v funkciji medfazne kontrole. Poleg teh delavcev, ki so že po svoji funkciji zadolženi za izvajanje kontrole v proizvodnem procesu, pa velja opozoriti tudi na samodisciplino prav vseh delavcev, na vzgojo odgovornosti. Odgovornost bi morali poostriti in doseči, da bodo posamezniki tudi dosledno odgovarjali za izvajanje vseh dolžnosti; spremljanje kvalitete izdelka pa je med temi dolžnostmi gotovo na začetku. Vsi, ki sodelujemo v procesu proizvodnje, bi morali nenehno imeti pred očmi zahte-v o po uporabni in estetski vrednosti izdelka. Ob tako razume-tih nalogah bi gotovo tudi vlogo medfazne kontrole izvajali vsi, ki sodelujejo v proizvodnem
procesu. Med tem ko si za izvedbo medfazne kontrole ne moremo privoščiti (in ob tako zastavljenih nalogah niti ni potrebno) postaviti dodatni kontrolni aparat, s katerim bi povečali število zaposlenih in še bolj pritisnili na naše stroške.
Torej velja opozoriti le na to, da morajo vsi, ki sodelujejo v procesu proizvodnje in ki so že po svojih nalogah dolžni spremljati kvaliteto že v samem procesu, posvetiti tej svoji odgovorni nalogi več pozornosti, saj bodo s tem omogočili manjše izločanje izdelkov pri končni kontroli, manjša popravila ali celo škrat. Seveda pa ob naštetem ne smemo pozabiti, da sistem ali koncept medfazne kontrole pri nas še ni povsem dodelan in da se morajo ob dograditvi tega angažirati vsi, ki so že zadolženi oz. vsi, ki bi te naloge že morali izvajati.
L. J.
stanovanjska
posojila
Po zaključnem računu so TOZD porazdelile sredstva tudi za stanovanjsko izgradnjo oz. za nakup stanovanj. V posameznih sredinah so ta sredstva kaj različna, usmeritev teh pa seveda primerna višini. Tako v TOZD TEMENICA tudi letos ne bodo d odeljevali posojil za individualno gradnjo. Lanskoletna in letošnja sredstva pa bodo vezali pri Ljubljanski banki z namenom nakupa družbenega stanovanja. V preteklih letih je bilo veliko zanimanje za posojila, čemur so v Temenici tudi prisluhnili, v zadnjih dveh letih pa so se odločili za nakup družbenega stanovanja.
Folklorna skupina Delte je ob prazničnih programih nepogrešljiva!
V TOZD COMMERCE je na razpolago 170.000 dinarjev, ki jih bo komisija za družbeni standard porazdelila prosilcem posojila za gradnjo ali adaptacijo. Prosilcev je 23, med tem ko je še deset prošenj za družbeno stanovanje. Med prosilci posojila je sedem delavcev, ki so doslej že prejeli posojilo v TOZD Commerce, ostali pa so tokrat prvič vložili prošnje. Med prosilci stanovanj je le pri enem navedena možnost soudeležbe delovne organizacije, kjer je zaposlen partner.
Le ta dva primera v ilustracijo prizadevanj na tem področju. Gotovo bomo v našem glasilu še pisali o tej temi, prav pa bi bilo, da bi posredovali tudi odločitve oz. sklepe delavskih svetov glede dodelitve posojil ali stanovanj. Končno je dohodek družben in prav bi bilo, da so delavci vseh TOZD seznanjeni s temi gibanji. V bodoče pa bi veljalo tudi postopke natečajev za dodelitev posojil kot tudi stanovanj speljati tudi preko glasila.
IZ SEJMA V LEIPZIGU
ELEKTRIČNE ROČNE ŠKARJE
Z ročnimi škarjami S 52 lahko režemo tekstilno blago in umetna vlakna, naložena v več plasti. Rezalna višina znaša po višini zloženega blaga 8 do 10 mm. Stroj je primeren posebno za delo pri fazioniranju v industriji oblačil. Naprava deluje z osemkotnim nožem in ima zelo majhno težo. Stroj ima namensko uporabno obliko, roki prilegajoče se oblikovan držaj in ob njem pritiskalno stikalo. Tako so ustvarjeni udobni pogoji dela.
Iz Tekstilca
FRANCIJA
POMOČ TEKSTILNI INDUSTRIJI
Francoska vlada že več let pomaga tekstilni industriji, kije v neprestanih težavah. Zdaj ji je za leto dni znižala socialne dajatve. Že vsak drugi, v Franciji prodani tekstilni izdelek, je inozemski. Lani se je zunanjetrgovinski primanjkljaj panoge še nadalje povečal, potem ko je leta 1980 znašal 3,6 milijarde frankov. V zadnjih-10 letih so v francoski tekstilni industriji opustili okoli 200.000 delovnih mest. Za okoli 25000 še obstoječih tekstilnih podjetij je zdaj glavna parola ponovna osvojitev domačega trga.
nas
pogovor
V letošnjem letu praznuje trideset let dela v kolektivu Delte tudi direktorica te temeljne organizacije DELTA, tovarišica DRAGICA NOVAK. Njena fotografija je bila v našem zadnjem glasilu med drugimi tridesetletniki, tokrat pa jo želimo pobliže predstaviti. Tovarišica Novakova je imela sicer nekaj pomislekov o upravičenosti pogovora in predstavitve, vendar smo jo uspeli prepričati in steklo je prijetno kramljanje: O kom bi sploh pisali, če ne o njej - materi, ženi, družbenopolitični delavki, direktorici... ki ob vsem tem pomeni svojim sodelavkam tudi drago tovarišico, svetovalko in prijateljico? !
Pred tridesetimi leti ste se zaposlili v Delti, to pa je bilo tudi vaše prvo in edino dielovno mesto...
Po končani mariborski srednji ekonomski šoli sem se zaposlila v Delti, službo pa sem si sama našla. Najprej sem opravljala delo saldakontistke, nato pa še vrsto drugih opravil. V tem času sem ob delu študirala na VEKŠ, po desetih letih v Delti pa sem prevzela naloge računovodje. V tem obdobju je posel Delti cvetel, naročil je bilo veliko in takratni 160-član-ski kolektiv je bil uspešen in zadovoljen. Vendar stari stroji, prostorska utesnjenost in premajhna pozornost raziskavi tržišča, vsi ti momenti so v letih okoli 1968 situacijo naglo obrnili. Težave so se začele kopičiti in lahko rečem, da sem bila v najtežjem času imenovana za VD direktorico.
Veliko je bilo doživetega v teh tridesetih letih, veliko padcev in vzponov je bilo, vendar danes lahko rečem, da mi ni žal, da sem vztrajala v tem kolektivu, hkrati pa moram povedati, da so me v tej sredini zadržale prav delavke; prav za-
Dolgoletna sodelavca - tov. Novakova in tov. Petan.
radi njih sem se čutila dolžna ostati. In še enkrat lahko rečem, da mi ni žal.
Gotovo je kaj težko opisati to vašo pot, vse lepe pa tudi mnoge žalostne trenutke. Pa vendar, katero obdobje je bilo za vas najtežje?
Najtežji je bil čas, ko smo se odločali, o priključitvi. Kolektiv se je odločil za pripojitev k Labodu, interesi v regiji pa so poudarjali lokalno usmeritev. Veseli pa smo, da smo se v sorazmerno zelo kratkem času potrdili, kar pa nam v polni meri priznavajo tudi v naši regiji
Vemo, da ste mati treh otrok, da imate celo dvojčka, da ste študirali ob delu in da ste hkrati opravljali v kolektivu in širše zelo odgovorne naloge. Kako vam je vse to uspevalo?
Moram povedati, da smo tako doma kot v službi naloge vedno delili. Vseskozi je bilo potrebno racionalno živeti, pa je šlo. Delam v pridnem kolektivu. Vestno delo in odgovoren odnos do nalog se odraža na primer tako v minimalnih izostankih, kot pri strpnosti pri izdelavi zahtevnejših artiklov ... Kljub temu pa rezultati niso vedno najboljši, vendar nas hrabri dejstvo, da se resnično vsi trudimo in da se vse generacije — od najstarejših do najmlajših, zavedamo nujno-
sti vlaganja največjih naporov za čim lepše rezultate. Ob tem pa je naša velika skrb gradnja pravih in tovariških medsebojnih odnosov.
Seveda pa taki napori človeka izčrpavajo. Predvsem žene se v tako intenzivno-delovni branži kot je naša naglo iztrošajo, v zrelih letih pa se vsako leto pozna. Zato želim — za vse moje sodelavke — da bi bila omogočena upokojitev s tridesetimi leti delovne dobe, ko bi lahko še uživale sadove svojega težkega dela.
Tovarišica Novakova pravi, da je najtežje govoriti o sebi, gotovo pa k temu pomaga tudi njena skromnost. Doslednost pri sleherni nalogi, pa naj gre za tiste velike odgovornosti in dela direktorice ali pa za posluh težav delavke, odlikuje njo samo in tudi celoten kolektiv Delte. Koliko napora je bilo treba vložiti v gradnjo vsega s čimer se ta kolektiv danes lahko pohvali, bo kaj težko sploh kdaj opisati, koliko odrekanj je to zahtevalo! Vsekakor gre veliko zaslug za vse direktorici, ki je to vlogo sprejela sicer z vso odgovornostjo, vendar ... ko je bila med številkami, so bile te za njo realne, stabilne, take so bile kakršne so bile, na delovnem mestu direktorice pa se je srečavala še z marsičem drugim ... Vsa prizadevanja pa so rodila uspehe — v zadovoljstvo nas vseh.
iz skladišča v. oblačil
Problemi s katerimi se srečujejo v skladišču končnih izdelkov vrhnjih oblačil so vezani predvsem na razpošiljanje. Po mesečnem planu so dolžni v tem skladišču razposlati določeno število komadov (konkretno v mesecu februarju 16.308 kosov), ker pa izdelki ne prihajajo v skladišče pravočasno, je ta plan kaj težko „loviti”. Slika za mesec marec je še toliko bolj zapletena, saj je v TOZD Zala 4856 komadov izdelkov v delu, v TOZD TIP-TOP je v delu 6627 komadov, v Temenici pa kar 12.648 komadov. Z določeno koordinacijo bo potrebno zagotoviti pravočasen prihod teh izdelkov v skladišče, saj neusklajeno delo na tem področju ne načenja le vprašanja doseganja plana delavcev v skladišču VO, pač pa za seboj potegne še vrsto vprašanj, med katerimi je gotovo večje pozornosti vredno vprašanje prevozov. Če nalogi ne prihajajo pravočasno in če so razdrobljeni, nastajajo z razpošiljanjem večjih dostavnih vozil, tudi večji stroški.
Torej bo nujno znotraj teh relacij skoordinirati tokove in zagotoviti kar najboljšo organizacijo dela.
TOZD DELTA
TOZD LIBNA
SIS za izobraževanje:
1.	Stanko Hriberšek
2.	Marija Emeršič 1
3.	Marjana Murko
4.	Nada Nikolovski
5.	Marica Pernek
6.	Majda Strgar
7.	Rozika Terbulec
SIS za otroško varstvo:
1.	Marjan Bračič
2.	Milena Golc
3.	Katica Kurnik
4.	Marija Repec
5.	Angela Rojko 11
6.	Sonja Skrbinšek
7.	Marija Šoštaršič
SIS za kulturo:
1.	Ivan Časek
2.	Cirila Ivčetič
3.	Miroslav Kosi
4.	Marta Sok
5.	Štefka Solina
6.	Alojz Šegula
7.	Silva Vindiš
SIS za zdravstvo:
1.	Vera Erenčič
2.	Ivanka Hlušička
3.	Bariča Hrženjak
4.	Elizabeta Kunstek
5.	Antonija Kuplen
6.	Angela Notersberg
7.	Albina Štefančič
SIS za raziskovanje:
1.	Slavica Cefuta
2.	Helena Jerič
3.	Marija Jurgec
4.	Anica Kokol
5.	Vera Maroh
6.	Ivanka Trbuc
7.	Vida Zavec
SIS za telesno kulturo:
1.	Drago Belovič
2.	Anica Bezjak
3.	Vera Cef
4.	Angela Kranjc
5.	Ivan Majcen
6.	Danica Podgoršek
7.	Slavko Žunkovič
SIS za zaposlovanje:
1.	Greta Bele
2.	Anica Horvat 11
3.	Marija Janežič
4.	Marjana Kosi
5.	Marija Lešnik
6.	Cita Murko
7.	Milena Potočnik 1
SIS za stanovanjsko gospodarstvo:
1.	Majda Horvat
2.	Marija Kopše
3.	Štefka Pernek
4.	Anica Šalamun
5.	Marija Škrila
6.	Tončka Vindiš
7.	Zofka Voda
SIS za Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja:
1.	Jožica Graifoner
2.	Nežka Herga
3.	Marija Kumer
4.	Marija Majcen
5.	Marija Šnajder
6.	Štefka Vidovič
7.	Marija Žumer
SIS za socialno skrbstvo:
1.	Marija Galun
2.	Matilda Jakolič
3.	Marija Lajh
4.	Marija Magdič
5.	Vladka Papež
6.	Katica Trafela
7.	Milena Zidarič
Delegacija za zbor združenega dela:
1.	Jožica Belašek
2.	Franc Kmetec
3.	Franc Kranjc
4.	Milena Pigner
5.	Anica Prošenj ak
6.	Terezija Tanasič
7.	Marija Vaupotič
SIS za zaposlovanje:
1.	GUNDE Terezija
2.	JORD Marija
3.	KONČAR Jožica
4.	KORETIČ Alojz
5.	LEKŠE Anica
6.	PEREČ Marija
7.	PREBEJŠEK Marija
8.	SOLCE Anica
9.	STRLE Tilka
10.	STARC Antonija
11.	ŠTAMPFEU Marija
12.	ZORAN Anica
SIS za invalidsko-pokojninsko zavarovanje:
1.	BEVC Zofka
2.	FLORJANSC Jože
3.	GERJEV1Č Jožica
4.	IVAČIČ Marija
5.	JORDAN Marta
6.	KLAVŽAR Ana
7.	PLANINC Majda
8.	PRAH Marjana
9.	RADIČ Jožefa
10.	ŠPILER Dragica
11.	VOGRINC Marjana
12.	ŽARN Štefka
Posebna SIS za raziskovanje:
1.	ANDOLOVIC Ivica, Leskovec 22
2.	BAZNIK Marija, Podbočje
3.	FUKS Vera, Brežina
4.	HRUŠEVAR Alojz, C. 4. julija 64, Krško
5.	HOČEVAR Danica, Gorica 19
6.	HRIBAR Anica, Trška gora 60
7.	JALOVEC	Velinka,
Humekova 17
8.	LIBERŠAR Ivan, C. 4. julija 67, Krško
(nadaljevanje na 6. strani)
Takole rastejo nova stanovanja pred pragom novomeškega Laboda
(nadaljevanje s 5. strani)
9.	PACEK Rezi, Jevše
10.	ŠNEBERGER Jožica, Globočice
11.	VUJANOVIČ Kristina, Prešernova 4, Krško
12.	ŽOKALJ Zdenka, Aškerčeva 2, Krško
Posebna SIS za izobraževanje:
1.	BOŽIČ Anica
2.	DRŽ ANIC Zinka
3.	HOSTNIK Magda
4.	KELHAR Irena
5.	LIPAR Vera
6.	MAZNIK Milena
7.	OREŠNIK Olga
8.	PEČNIK Zinka
9.	PETAN Franc
10.	VOLOVEC Antonija
11.	ZORIC Fanika
12.	ZORKO Jožica
Posebna SIS za socialno skrbstvo:
1.	ABRAM Sabina
2.	BERNARD Marija
3.	BAGARI Dragica
4.	DROBNIČ Stanko
5.	OSTRE LIC Karel
6.	PEREČ Angela
7.	REŠETlC Marija
8.	ROSTOHAR Karolina
9.	RAClC Slavica
10.	STRNAD Anica
11.	SRPČIČ Zdenka
12.	ZAGORC Tina
Posebna SIS za zdravstvo:
1.	BLAŽEKOVlC Remi
2.	BRAČUN Marija
3.	DEBELJAK Marija
4.	HRIBAR Milka
5.	JURŠIC Anica
6.	JANKOVIČ Darinka
7.	REBSELJ Vlado
8.	SAVNIK Anica
9.	ŠKRBINA Stanka
10.	ŠKODA Anica
11.	VAHClC Dragica
12.	ZAGORC Martina
Posebna SIS za otroško varstvo:
1.	ANDOLŠEK Betka, C. 4. julija 54
2.	FRANKOVIČ Jožica, Male Vodenice
3.	KOTAR Vida, Zabukovje
4.	KUHAR Cilka, Dobe
5.	MLAKAR Breda, C. 4. julija 62, a
6.	PINTERIČ Jožica, Kolodvorska 4 c
7.	PETROVIČ Jelka, C. 4. julija 64
8.	RESNIK Vida, Sremiška 16/b, Krško
9.	SIMIČ Emilija, C. 4. julija
10.	SIMAKOVIC Nada, Kolodvorska 4/c
11.	VOGLAR Vera, Vrbina 8
12.	ŽIVODER Fanika, Velika vas 47
Z otroci varno čez cesto
Posebna SIS za telesno kulturo:
1.	Avguštin Jožica
2.	Colner Anica
3.	Dimc Anica
4.	Flis Marija
5.	Hodnik Antonija
6.	Kostrevc Ivan
7.	Kodrič Milena
8.	Kralj Majda
9.	Levstik Marija
10.	Mikolavčič Anica
11.	Zorič Ivanka
12.	Žafran Jadranka Posebna SIS za stanovanjsko gospodarstvo:
1.	Butkovič Anica
2.	Burja Silva
3.	Cimerman Štefka
4.	Godler Metka
5.	Kostrevc Irena
6.	Kerin Jožica
7.	Kučič Marija
8.	Novak Stane
9.	Pabek Anica
10.	Stanko Martina
11.	Škoda Mira
12.	Žibert Jožica
Posebna SIS za kulturo:
1.	Češnovar Anica
2.	Dušanič Jožica
3.	Kiler Jožica
4.	Menič Breda
5.	Novak Irena
6.	Petrič Jožica
7.	Podberšek Jelka
8.	Pirman M it ko
9.	Sintič Franc
10.	Sokolovič Anica
11.	Štamfelj Mira
12.	Turšič Milena
Delegati za zbor združenega dela:
1.	Benje Jožica
2.	Felicijan Marija
3.	Hruševar Marjana
4.	Hočevar Lidija
5.	Junker Marija
6.	Koljančič Vera
7.	Kodrič Slavica
8.	Kostrevc Majda
9.	Lapuh Nuša
10.	Strgar Irena
11.	Udvanc Tilka
12.	Žoher Marija
TOZD LOČNA
1.	Združena delegacija za kulturo, telesno kulturo, izobraževanje, raziskovanje:
1.	Avsec Nada 259 glasov
2.	Didovič Marinka 261 glasov
3.	Jarc Ana 259 glasov
4.	Kocjan Tončka 261 glasov
5.	Kralj Tončka 261 glasov
6.	Kralj Marija 259 glasov
7.	Negovanovič Darja 258 glasov
8.	Pavlič Ivica 260 glasov
9.	Žlogar Tinca 257 glasov
2.	Združena delegacija za stanov. gosp., zaposlovanje, inv. pokojn. zavarovanje:
1.	Gorišek Majda 258 glasov
2.	Gregorčič Milena 258 glasov
3.	Humljan Štefka 259 glasov
4.	Kopina Cirila 262 glasov
5.	Klobučar Danica 258 glasov
Ko prisluhemo ubranim zvokom . ..
labod 5 * 24. marec 1982
1.	Car Kristina
2.	Domovič Terezija
3.	Herblan Joža
4.	Japelj Slavka
5.	Madzgalj Helena
6.	Mihelič Hermina
7.	Radovanovič Žika
Združene delegacije za otroško varstvo, socialno skrbstvo, zdravstvo in invalidsko pokojninsko zavarovanje
1.	Majetič Vera
2.	Resnik Frančiška
3.	Salaj Anton
4.	Sitar Dragica
5.	Šmid Pepca
6.	Žakelj Majda
7.	Žvrirč Marinka
TOZD ZALA
Delegacija združenega dela:
1.	Bogataj Nada
2.	Brence Marija
3.	Hvala Martina
4.	Kunaver Jožica
5.	Likar Majda
6.	Loverčič Anica
7.	Mlinar Jaka
8.	Ogrič Danica
9.	Podobnik Marica
10.	Šinkovec Jožica
11.	Štravs Veronika
12.	Šubic Jožica
13.	Vidmar Jana
Splošna delegacija SIS:
1.	Cesnik Milena
2.	Erjavec Marta
3.	Horvat Agica
4.	Jeram Mira
5.	Lapajne Vera
6.	Lapajne Dragica
7.	Lapajne Milena
8.	Likar Katja •
9.	Kumer Lega
10.	Mrak Darinka
11.	Pečirer Nada
(Nadaljevanje na 8. str.)
stran 7
6.	Solce Milena 257 glasov
7.	Škedelj Ana 259 glasov
8.	Udovč Majda 259 glasov
9.	Zajc Angela 260 glasov
3.	Združena delegacija za zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo:
1.	Fink Marinka 258 glasov
2.	Fink Marija 257 glasov
3.	Blatnik Zdenka 258 glasov
4.	Božič Marija 258 glasov
5.	Knafeljc Marija 258 glasov
6.	Mikša Branka 260 glasov
7.	Penca Sonja 260 glasov
8.	Rozman Jožefa 258 glasov
9.	Sučevič Marija 260 glasov
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	Bečič Nada
2.	Gorše Marica
3.	Gazvoda Milka
4.	Hrastar Jožica
5.	Jerič Ana
6.	Krese Milka
7.	Korasa Jožefa
8.	Kuhar Zdenka
9.	Miščevič Ljubica
10.	Novak MUka
11.	Vidmar Darko
12.	Zagoranski Vera
TOZD TEMENICA
V	skupščino SIS za: Socialno skrbstvo, inv. pokoj, zavarovanje, zaposlovanje, otroško varstvo
1.	Erjavec Marija
2.	Groznik Marinka
3.	Hrib Terezija
4.	Kresal Anica
5.	Križman Anton
6.	Longar Boža
7.	Mežan Joži
V	skupščino SIS za: izobraževanje, kulturo, raziskovanje, zdravstvo, tel. kulturo, soc. varstvo
1.	Andoljšek Vida
2.	Brezar Ivanka
Kadar se zberejo upoko
3.	Goreč Terezija
4.	Horvat Kristina
5.	Jaklič Milena
6.	Koprivec Slavka
7.	Perič Niko
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	Borštnar Vida
2.	Kovačič Anica
3.	Krevs Janez
4.	Lavrič Alojzija
5.	Marš Jelka
6.	Štimec Anton
7.	Zupan Nada
TOZD TIP-TOP
1.	Gregorin Milan
2.	Kosi Marija
3.	Kuhelj Karolina
4.	Kušar Terezija
5.	Poje Marija
6.	Skok Terezija
7.	Tomšič Marija
Združena delegacija za kulturo in telesno kulturo:
1.	Cvetkovič Ilija
2.	Novak Amalija
3.	Podobnik Marija
4.	Stojanovič Zdenka
5.	Tratar Marija
6.	Žargi Samo
Združena delegacija za vzgojo in izobraževanje, zaposlovanje ter za raziskovalno dejavnost:
1.	Bajt Bernarda
2.	Borštnik Stanka
3.	Celič Majda
4.	Piškur Ivanka
5.	Radič Milka
6.	Rajh Marija
7.	Ulčnik Ivan
Posebna delegacija za stanovanjsko gospodarstvo:
(Nadaljevanje s 7. str.)
12.	Podobnik Danica
13.	Rupnik Majda
14.	Rožajc Rasim
15.	Tratnik Tanja
16.	Tratnik Urška
17.	Uršič Anica
18.	Vončina Natalija
19.	Žgavec Sonja
20.	Žonta Olga
TOZD COMMERCE - enota Ljubljana
Skupna delegacija SIS
1.	Alojz Bostner
2.	Anton Bratož
3.	Aoljz Ceglar
4.	Jožefa Dolenc
5.	Nuša Kožuh
6.	Janez Marolt
7.	Josip Mirič
8.	Milica Stupar
9.	Jožefa Škedelj
10.	Jože Tomšič
11.	Alojz Vrečar Zbor združenega dela
1.	Ljudmila Artelj
2.	Ana Ceglar
3.	Marija Juvan
4.	Ljuba Ratajc
5.	Irena Sraka
6.	Ivan Teropšič
7.	Marjeta Založnik
TOZD COMMERCE - Novo mesto
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Člani delegacije za zbor združenega dela:
1.	Brajer Damjana
2.	Dragan Ema
3.	Kumer Štefka
4.	Praznik Marica
5.	Rupnik Kazimir
6.	Šter Milan
Člani združene delegacije za: kulturo, telesno kulturo, izobraževanje, raziskovanje
1.	Bodganov Milena
2.	Hrovat Božo
3.	Jerančič Bojan
4.	Jerman Slavko
5.	Jenko Miran
6.	Klemenčič Irena
7.	Vogrinc Boris
Člani združene delegacije za: stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje, inv. pokoj, zavarovanje
1.	Grdene Jožica
2.	Juršič Tine
3.	Košak Franci
4.	Murn Breda
5.	Rukše Marija
6.	Vodopivec Alojz
7.	Zupančič Anica
Člani združene delegacije za: zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo
1.	Avbar Alojz 129 glasov
2.	Kastelic Pepca 127 glasov
3.	Obrč Dunja 127 glasov
4.	Popadič Slavica 125 glasov
5.	Šušteršič Ivanka 125 glasov
6.	Travižan Vera 128 glasov
7.	Zidarič Martina 128 glasov
DSSS
Kandidati za splošno delegacijo DSSS za vse skupščine SIS:
1.	BRAČIKA JOŽE
2.	FILIPI NIKA
3.	GOLOB BOŽENA
4.	JURŠIČ FRANCI
5.	MARESIČ TATJANA
6.	MUHIČ JOŽE
7.	NEMEC ŠTEFAN
8.	NENADIČ DRAGICA
9.	NOSE ANICA
10.	PELKO LIDIJA
11.	ŠVENT JOLANDA
12.	ŽEL METKA
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA:
1.	BEVC SONJA
2.	FABJANČIČ JOŽE
3.	GAJIČ SONJA
4.	KASTELIC SONJA
5.	KRALJ MARTINA
6.	KUM ROZINA
7.	ZUPAN RADO
8.	ŽAGAR MILENA
poslanica
Konferenca za vprašanja družbenega položaja žensk Jugoslavije je skupaj z Ligo za mir pripravila „Poslanico žensk Jugoslavije", s katero se bomo ob letošnjem osmem marcu pridružili prizadevanjem Jugoslavije in vseh naprednih sil za ohranitev miru, razorožitev in varnost v svetu, za uveljavitev izvirnih načel politike neuvrščenosti in nove pravičnejše mednarodne gospodarske ureditve.
Poslanico s podpisi udeležencev manifestacij ob osmem marcu bo Konf erenca za vprašanja družbenega položaja žensk Jugoslavije poslala v New York, da bi jo prebrali na drugem posebnem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov.
Delavke Laboda vabimo, da se na dan podpisa poslanke udeležite te manifestacije in da tako čim števil čneje povzdignemo svoj glas za mir in sodelovanje v svetu!
V začetku meseca marca je bila na uradnem obisku v občini Krško predsednica RK ZSMS, tov. Darja Colarič. Med ostalimi je obiskala tudi našo temeljno organizacijo Libna. Med gosti so bili poleg predsednice tudi predsednik KMD in član predsedstva RK ZSMS, tov. Brane Florjančič, predsednik KMVI in član predsedstva RK ZSMS, tov. Bogdan Čepin, predsednik OK ZSMS Krško, tov. Stane Dvoršek in sekretar OK ZSMS, tov. Anton Kink.
Gostje so si najprej ogledali proizvodnjo, nakar pa je sledil sproščen pogoVor, v katerem so sodelovali tudi predstavniki naše osnovne organizacije ZSMS ter direktor TOZD. Predsednica naše osnovne organizacije je predstavila TOZD Libno v celoti, DO Labod pa tudi delo naše OOZSMS in težave s katerimi smo se srečevali. Veliko mnenj bi si še lahko izmenjali, toda omejen čas nas je preganjal.
Obisk tovarišice Darje Colarič je delu mladine našega TOZD v veliko moralno podporo. Razšli smo se z željo, da bi bilo čim več takih srečanj!
Anica Baznik
predsednica rk zsms v libni
ZVEZNA KONFERENCA SZDLJ Konferenca za vprašanja družbenega položaja žensk Jugoslavije
Beograd, Bulevar Lenjina št. 6
POSLANICA
ŽENSK SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE DRUGEMU POSEBNEMU ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV O RAZOROŽITVI
NEW YORK
Ženske socialistične samoupravne in neuvrščene Titove Jugoslavije proslavljamo mednarodni dan žensk - 8. marec v znaku nenehnega boja za osvoboditev dela in človeka v naši domovini in v svetu. Poudarjamo uspehe, ki smo jih dosegli v tem boju pri zboljševanju družbenoekonomskega in političnega položaja vseh naših delovnih ljudi - žensk in moških. Vprašanja vsestranskega razvoja naše dežele in vse probleme na tej poti rešujemo z lastnimi močmi, enotno, z angažiranjem vseh delovnih ljudi za samoupravljanje in socializem, za enakopravnost in enotnost naših narodov in narodnosti in za izvirna načela gibanja in politike neuvrščenosti. Revolucionarne spremembe jugoslovanske družbe zajemajo tudi boj za zboljšanje položaja žensk.
Zavedamo se, da bomo te smotre in ideale uresničili samo v svobodi in miru, v sodelovanju z vsemi narodi in deželami sveta, v pravičnih mednarodnih, političnih in. ekonomskih odnosih nred vsemi, brez tuje nadvlade, in vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav in narodov.
V takih razmerah si bomo tudi mi, tako kot vse države, svobodno izbrali lastno razvojno pot, izkoriščali svoja bogastva in zmogljivosti, v povezavi z drugimi deželami, za srečo ljudi in odpravo izkoriščanja človeka in narodov. Znanje vseh ljudi bomo uporabljali za splošno srečo in napredek v svetu, ne pa za uničevanje človeških življenj, narave in stvaritev človeškega uma. Tako nas je usmerjal in nas. v teh velikih humanističnih 'hotenjih nenehno vodil Tito, izpričani borec za mir in svobodo, za enakopravnost in vsestransko sodelovanje med državami,'narodi in ljudmi.
Ženske Jugoslavije se zavzemamo za ustavitev oboroževalne tekme in za zmanjšanje splošne oborožitve, predvsem jedrske. Naša zahteva pa je: splošna in popolna razorožitev, jedrska in klasična, pod dosledno mednarodno kontrolo. Tako bodo ogromna materialna in človeška bogastva preusmerjena s ■ proizvodnje sredstev strahu in uničenja v proizvodnjo materialnih-, kulturnih, duhovnih in drugih dobrin, tako zelo potrebnih vsem državam in narodom, zlasti pa tistim, ki se borijo z osnovnimi problemi obstoja in razvoja.
Tudi ob 8. marcu povzdigujemo svoj glas za mir in sodelovanje v svetu. Pozdravljamo sklicanje drugega posebnega zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov o razorožitvi in pričakujemo, da bo sprejelo vseobsežen program odločnih ukrepov za 'dejansko in 'učinkovito razorožitev, zlasti jedrsko.
Dosledno vztrajamo, da se skliče konferenca za krepitev zaupanja in razorožitve v Evropi, ki bo pomembno prispevala k popuščanju mednarodne napetosti in k vsestranskemu sodelovanju držav na vseh celinah.
Razorožitev in mir bosta omogočila vsemu svetu vsestranski razvoj in uporabo znanja in materialnih sredstev za splošni napredek. Tako bodo lahko vsi ljudje sveta, vse ženske in moški, otroci, mladina in starejši, živeli in delali v miru in svobodi, živeli človeka dostojno življenje, brez strahu za bodočnost.
Udeleženci srečanj in manifestacij ob 8. marcu
razvoj
narodne zaščite v združenem delu in krajevni skupnosti
Koncepcijo družbene samozaščite in SLO, ki jo intenzivno razvijamo v zadnjem času, gradimo na nekaterih političnih, idejnih izhodiščih, in sicer na nedotakljivi in neodtujljivi ustavni pravici in dolžnosti vsakega delovnega človeka in občana varovati in braniti neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in ustavno družbeno ureditev.
Demokratizacija našega političnega sistema in odnosov med ljudmi terja vedno širše soočanje različnih interesov, uveljavljanje pravic in obveznosti delavca in občana, ter omogoča večjo demokratičnost in kritiko.
Varnostna vprašanja je treba obravnavati predvsem kot politična vprašanja in zato sodijo v stalno dejavnost družbeno-po-litičnih organizacij in samoupravnih organov.
Podružbljanje zaščitne funkcije in s tem razvijanje družbene samozaščite in vseh njenih oblik, vštevši narodno zaščito, pomeni eno bistvenih vprašanj resnične demokratičnosti družbenih odnosov.
30.200 DREVES SE RASTE
Lansko jesen so na slovenskih šolah zbrali 1.5 milijona kilogramov starega papirja s čimer so rešili kar 30.200 dreves. Slovenska papirna industrija je leta 1979 predelala 165.275 ton papirnih odpadkov in poročilo sozda Slovenija papir, ki pravi, da so se slovenski zbiralci odpadnega papirja povzpeli na prvo mesto v svetu po količini zbranega papirja glede na porabljen papir, je zares razveseljivo. Lani je bilo v naši republiki zbranih 82,165 ton papirnih odpadkov ali 44 kilogramov na prebivalca.
Cim večja je stopnja podruž-bljanja funkcije zaščite ustavne ureditve, tem širša in stalna je osnova demokratičnega življenja naše družbe. Na vlogo pod-ružbljanja teh funkcij bo treba vedno bolj gledati tudi z vidika preprečevanja ekonomske škode in ekonomske ali druge odvisnosti. Z učinkovitim družbe-nosamozaščitnim organiziranjem delovnih ljudi bomo najlažje preprečevali pojave, ki jih je v zadnjem času žal dovolj (prometne nesreče, požari, nesreče na delovnem mestu in ki pomenijo veliko družbeno škodo).
Proces podružbljanja varnosti in obrambnih priprav gotovo pomeni razvijanje naše ga socialističnega, samoupravnega sistema, ki prek samoupravnih organov krepi mehanizem, s ka-
terim družba zavrača vse, kar ogroža njeno varnost in ščiti naše pridobitve. V razvitem samoupravljanju postaja tudi družbenosamozaščitna funkcija združenega dela. Zaščitna funkcija, ki temelji na samoupravnih odnosih pa ne pomeni samo varnosti in zaščite družbenega reda, ampak zaščito človeka, njegovega življenja pogojev in rezultatov njegovega dela, poleg zaščite družbene lastnine tudi zaščito zasebne lastnine. To pomeni, da se spreminja klasična oblika zaščite družbenega reda v mnogo širšo zaščito, ki obsega zaščito človeka in njegovih dobrin. Takšen sistem prav gotovo v odi k povezovanju in uresničevanju osebnih in družbenih interesov. Razvijanje družbene samozaščite in obrambne sposobnosti ter celoten proces podruž-
bljanja teh funkcij sta sicer pogojena z njihovo urejenostjo in organiziranostjo ter zavesti vseh delovnih ljudi in občanov. Toda niti sama ureditev, organizacija ali obdelava zasnove ne morejo dati željenih rezultatov, če celotna obrambna in družbenosamozaščitna aktivnost v bistvu ne izraža zavesti ljudi, če ni izraz njihovega prepričanja, če ne razvijamo njihove idejne, sa-moupravljalske politične zavesti, zlasti še, če ne razvijamo njihove zavesti, glede na nžhove zmožnosti, potrebe in dolžnosti po položaju v kakršnem smo in glede na to kaj je treba ob tem ukreniti ter koliko nam uspeva povezovati varnostno-obrambne probleme s problemi njihovega vsakdanjega dela in življenja in koliko nam jih uspe neposredno mobilizirati za to.
r				
predlog nove lestvice plačevanja vrtcev				
I. Višina udeležbe v letu 1981 ( stara lestvica)				
				
Dohod.	Mesečni dohodek na člana	%	predšoi. dojenčki	
skupina	družine din	udelež.	otroci	
I.	do 2.000	25	748	1. 050
II.	nad 2.000 do 2. 600	30	897	1. 260
III.	nad 2. 600 do3. 200	35	1.047	1. 470
IV.	nad 3.200 do3.800	40	1. 196	1. 680
V.	nad 3. 800 do4. 400	45	1. 346	1. 890
VI.	nad 4. 400 do 5. 000	50	1. 495	2.100
¥11.	nad 5. 000 do 5. 600	55	1. 645	2. 310
VIII.	nad 5. 600 do 6. 200	60	1. 794	2. 520
IX.	nad 6. 200 do 6. 800	65	1. 944	2. 730
X.	nad 6. 800 do 7. 600	70	2. 093	2. 940
Ekonomska	cena:			
- predšolci otrok	2.990. 00 din				
- dojenček	4. 200. 00 din			
II. Višina udeležbe v letu 1982 (predlognove lestvice)				
I.	do 2.400	25	872	1. 227
II.	nad 2. 400 do 3. 100	20	1.047	1. 473-
III.	nad 3. 100 do 3. 800	35	1. 221	1. 718
IV.	nad 3. 800 do 4. 500	40	1. 390	1. 964
V.	nad 4. 500 do 5. 200	45	1. 570	2. 210
VI.	nad 5. 200 do 5. 900	50	1. 745	2. 455
VII.	nad 5. 900 do 6. 6. 00	55	1. 920	2. 700
VIII.	nad 6. 6j00 do 7. 300	60	2. 094	2. 946
IX.	nad 7.300 do 8. 000	65	2. 269	3.191
X.	nad 8. 000	70	2. 443	3. 437
Ekonomska	cena : predšolski otroci	3.	490 din 910 din		
k		dojenček	4.			
Posnetek iz TOZD TIP-TOP
misli o
sindikalnem
delu
V DSSS smo ponovno izvolili za predsednico osnovne organizacije sindikata tov. DARINKO ANTONČIČ. Drugi mandat na tako zahtevni funkciji kot je predsednica OOS je gotovo priznanje sredine hkrati pa tudi pripravljenost na široko delo-
Z NAFTO 30 TEŽKO
Slovenija bo letos z odlokom izvršnega sveta (republike in pokrajini tudi letos niso mogle uskladiti svojih potreb po energiji) dobila milijon in 899 tisoč ton naftnih derivatov, kar je enajst tisoč ton manj, kot je predvidela v svoji energetski bilanci. Lani smo porabili milijon in 888 tisoč ton naftnih derivatov, kar pa ni bilo dovolj, saj je bila dobava industriji in gospodinjstvom stalno motena. Kot torej kaže, tudi letos ne bo bolje.
•
Boingovo potniško letalo 707 porabi 230 litrov goriva na minuto.
vanje, ki prav v sindikalnem delu zajema vsa področja našega dela in življenja.
Kako ste si zastavili delo v izvršnem odboru, saj širina in zahtevnost sindikalnega delovanja gotovo zahteva porazdelitev področij, nalog . . .?
Doslej je bila težina dela le na predsedniku, s čimer gotovo da niso bili ustvarjeni pogoji za delo naše osnovne organizacije. Sicer smo si prizadevali in sledili vsem zastavljenim nalogam, vendar kaj dosti več od nujnega tudi ni bilo narejenega, pa še za tako opravljene naloge sem se morala v veliki meri sama prizadevati, žrtvovati precej svojega časa ... V mandatnem obdobju, ki je pred nami pa bo moralo kolektivno delo vseh članov 10 zaživeti, hkrati pa pričakujemo tudi v bodoče tako ali še večjo pomoč in razumevanje strokovnih delavcev. Povem pa naj, da bomo tudi s programom opredelili nosilce posameznih nalog skupaj z roki.
Evidentiranju kandidatov je bilo letos posvečene zelo veliko pozornosti in sedaj lahko rečemo, da bo 10 s svojo sestavo zagotavljal kvalitetno opravljene naloge. Kako gledate člani 10 na svoje delo, v čem vidite prioritetne naloge?
Težišče naših prizadevanj v tem mandatnem obdobju bo moralo biti na dograjevanju sistema nagrajevanja po delu, naša stalna naloga je spremljanje socialne politike, oz. socialne varnosti delavcev, obvešč anje in razvijanje samoupravnih odno-
sov, več pozornosti bomo morali posvetiti področju SLO . . .
Osnovna organizacija sindikata bi morala spodbujati delo samoupravne delavske kontrole, naša osnovna organizacija pa je dala tudi pobudo za oživitev dela konference sindikatov na ravni delovne organizacije.
Vloga konference sindikatov na ravni DO je velika. V pristojnosti tega organa je urejanje marsikaterega pomembnega področja in lahko rečemo, da smo jo v zadnjem času precej pogrešali. Katera so področja dela, ki jih je naša OOS želela reševati na ravni konference?
Vprašanje združevanja delovne dobe, jubilanti, organizacija informiranja pa še bi lahko naštevala. Precej dela je in morali bi čutiti koordinacijo tega med posameznimi TOZD to pa je vloga konference.
Doslej sva govorili predvsem o stališčih in nalogah celotnega 10, kakšen pa je tvoj pogled in tvoja ocena?
Iz dosedanjega dela vem, da bomo morali biti vsi skupaj precej aktivni. Za tako delo pa se moramo tudi izobraževati. Razmišljali smo še o organizaciji internega izobraževanja na področju družbenopolitičnega dela, ki bi odpiralo načine pristopa k posameznim nalogam, metode dela, saj smo prav na tem področju precej šibki.
Hvala lepa za pogovor in veliko uspeha pri opravljanju funkcije predsednice OOS DSS!
pobuda
mladini
Ob letošnjem prazniku naše delovne organizacije, ko se je hkrati poslavljal iz »delovnega razmerja", kot bi se temu tudi lahko reklo, nikakor pa ne v dobesednem smislu slovesa, naš dolgoletni glavni direktor, tov. Petan, je bilo izrečenih mnogo misli, ki so segle daleč nazaj v čas, ko so se posamezne sredine ubadale s težavami, ko so se pripajale Labodu in so tako v naši Labodovi družini rastle in se razvijale. Oris našega razvoja z iskrenimi besedami zahvale človeku, ki je za rast Laboda prispeval ustvarjalnost svojih najplodovitejših let, smo v teh dneh slišali v vseh Labodovih sredinah. Poudarjene so bile specifičnosti te ali one TOZD, vsem pa je bila skupna misel, da je opravljeno veliko delo, do katerega smo dolžni veliko zahvalo prav tov. Petanu.
V teh pogledih na leta nazaj so bile strnjene misli sredine, gotovo pa je še mnogo živih in neizrečenih spominov številnih dolgoletnih delavk. Dragoceni podatki o razvoju Laboda, spomini na trenutke uspehov, na trenutke nihanj . . . Nujno jih je zabeležiti kot dragoceno gradivo za našo kroniko. Ob tem pričakujemo v uredništvu izdatno pomoč mladincev, saj bi bila srečanja teh v pogovorih s starejšimi delavkami o minulih težkih dneh razvoja, gotovo poučna in dragocena. Torej vabimo vse osnovne organizacije ZSMS v naših TOZD, da se organizirajo in začno zbirati gradivo o razvoju svojih delovnih sredin, da zabeležijo pogovore s starejšimi delavkami, da skupno obu-de spomine na čas dvajsetih, tridesetih ali celb več let nazaj. Pobude, opozorila pa tudi nasvete za zbiranje gradiva bomo radi posredovali v našem uredništvu, pričakujemo pa tudi vaše odzive, vaše načrte za to delo. Na straneh našega glasila bo vedno določen prostor rezerviran za objavo vsega, kar boste ali bolje rečeno, bomo skupaj zabeležili o razvoju naše delovne organizacije.
Že v naslednji številki pričakujemo odziv, saj z delom na področju zbiranja gradiva za Labodovo kroniko, nikakor ne smemo odlašati!
UREDNIŠTVO
24. februarja je bil opravljen občni zbor osnovne organizacije sindikata v DSSS, kjer smo kritično ocenili delovanje cenovne organizacije v preteklem mandatnem obdobju. Občnemu zboru je prisostvoval tudi tov. Možina, zadolženi član občinskega sindikalnega »veta za izvedbo občnega zbora v DSSS. Opozoril nas je na nekaj nalog osnovne organizacije, katerim nismo posvetili dovolj pozornosti:
—	delovanje SDK
—	delovanje konference OOS na nivoju DO
—	pri jubilantih se mora upoštevati združevanje dela v celotni delovni dobi ne glede na delovno organizacijo
Na podlagi kritične ocene o delovanju osnovne organizacije v preteklem mandatnem obdobju in na predlog nalog, ki izhajajo iz pravil o organiziranosti in delovanju OOS, smo sprejeli tudi izhodišča za program dela v naslednjem mandatnem obdobju. Na podlagi teh izhodišč bo 10 OOS na eni izmed prvih sej sprejel rokovnik in določil nosilce posameznih nalog. Izhodišča za program dela temeljijo na naslednjih glavnih nalogah:
—	dosledno uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela
—	obravnavanje letnih planov in izvrševanje le-teh, ter srednjeročnih planov DSSS in DO
—	spremljanje tekočih nalog in
Vse delavke, ki so svoja dela razstavile v TOZD Libna, so prejele spominsko priznanje, prva nagrada pa je bila podeljena Anici Mlakar, druga Spaseriji Jelič in tretja Anici Zoran.
poslovanja DSSS in DO
—	naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite
—	obveščanje
—	posebno pozornost bomo namenili izvajanju različnih oblik usposabljanja članov sindikata
Zaradi širine nalog, kijih ima osnovna organizacija se bomo člani 10 s kolektivnim delom prizadevali, da bodo naloge opravljene in da bo osnovna organizacija sindikata res zaživela.
Zavzemali se bomo, da bodo zadolženi člani občinskega sindikalnega sveta bolj prisotni pri našem delu in nam nudili tudi pomoč pri načrtovanju konkretnih nalog.
DARINKA ANTONČIČ
občni
V času praznovanj dneva žena in praznika naše delovne organizacije, smo marsikje zaplesali popularne ..račke". Naš šofer Božo Galič, ki je bil letos tudi jubilant, je ,.račke" v eselo zaplesal na prireditvi v Novem mestu, v Libni, v Delti... in glavni direktor se je kar zbal, da v kratkem Božo ne bi celo ..poletel", toliko zaleta si je s plesom že pridobil...
zbor
Razstavljena dela sta si z zanimanjem ogledala tudi glavni direktor tovariš Bratož in dolgoletni direktor naše DO, tov. Petan.
< — '
22. aprila - skupščina Zveze sindikatov Novo mesto
Skupščina je najvišji organ Zveze sindikatov v občini in se sestane vsake štiri leta. Poleg poročila bodo obravnavali tudi usmeritveni program za delo v bodoče. Tema, ki jo bodo obravnavali na skupščini, bo posvečena uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v naši občini s poudarkom na vlogi sindikatov v teh razmerjih. Na skupščini bo voljen nov občinski svet ter nadzorni organ Zveze sindikatov. Za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije bo potrebno izvoliti delegate, poleg tega pa še evidentirati možne kandidate za člane republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Nalog je dosti, tako je nujno, da se naše osnovne organizacije ZS držijo rokov, ki so opredeljeni v rokovnikih ZS Novo mesto.
V_______________________________________________J