114. Številka. Ljubljana, v sredo 21. maja 1902. XXXV. leto Izhaja vsak dan zvečer, brez pošiljanja na dom poŠtama. — Posamezne - 5s 8e dvakrat in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na kongresnem govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v apravnistvo pa a Kongresnega trga 5t. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — ..Narodna tiskarna" telefon št. 85. trga št. 12. Upravniaivu naj 66 bla Po francoskih volitvah. Pravzaprav ni potrebno, da posvetimo minolim volitvam v francoski parlament poseben članek, ker na kratko smo stvar že pojasnili, ali ker je izid teh volitev »Slovenca« in »Slovenski List« tako potrl, da kar obupavata, menda ni odveč, če še sedaj izpregovorimo o teh volitvah. Kar naše klerikalce jezi in žalosti, je navadno vse dobro, lepo in ljudstvu koristno. To smo spoznali že pri mnogih slučajih in to pričajo tudi volitve v francoski parlament. Vsa Evropa je z napeto pozornostjo sledila francoskim volitvam, kajti vsa Evropa je uvidevala, da pri teh volitvah ne gre za osebe kakega ministrstva, nego da se bije boj na življenje in na smrt, ali ostane Francija republika ali postane monarhija, boj med protiklerikalno Ijudo-vlado in klerikalno reakcijo. Francozi so živahen narod in se sploh močno zanimajo za politične boje, ali celo na Francoskem ni bila udeležba pri volitvah še nikdar tako ogromna, še nikdar se ni delalo s toliko strastjo kakor letos. Volitve so se udeležili malone vsi volilci, a izid teh volitev pomeni veliko in sijajno zmago protiklerikalne republike nad združeno klerikalno reakcijo. V taboru klerikalizma zbrali so se najrazličnejši elementi, v prvi vrsti pa so stali nacionalisti, stranka, ki je v bistvu klerikalna, a spekulira na živo narodno zavednost Francozov ter drapira v ta namen svoje klerikaistvo z nacionalno tro-bojnico. Vojno je pa vodila duhovščina. Vodila jo je z vsemi tistimi sredstvi kakcr pri nas in žrtvovala velikanske svote, saj se je šlo njej nekako za obstanek. Nacionalisti so na prvo mesto svojega programa postavni od pravo zakona proti kongregacijam in odpravo zakona o svobodi poduka, kajti s tema, za časa sedanjega ministrstva sklenjenima zakonoma je bil klerikalcem zadet v srce. Zakon proti kongregacijam je odpravi! vse polno nepotrebnih redov in samostanov ter določil konfiskacijo njih premoženja, zakon o svobodi pouka pa je naredil konec re-dovniškim šolam, v katerih se je pokvar-jala mlada generacija ter pripravljala za veliko reakcijo. Klerikalizem je šel z najlepšimi na-dami v volilni boj; računal je zanesljivo, da dobi v novem parlamentu večino, a uČakal je najstrahovitejši poraz. V Parizu, ki je bil vedno domena frondeurjev, so sicer večinoma zmagali nacionalisti, toda zunaj, na deželi, so svobodomiselne repub-ličanske stranke dosegle popoln uspeh. Doslej je imelo ministrstvo VValdeck-Rousseau pri vseh glasovanjih večino 40 do 45 glasov, v novem parlamentu pa ima kar dvojno večino, »majorite de vechange« in vsaka teh večin bo znašala 80 do 100 glasov. Prva večina je sestavljena s pomočjo socialnih demokratov in je proti-klerikalna, pri socialnih vprašanjih pa dobi vlada drugo večino brez socialnih demokratov. V tem tiči jamstvo, da na jedni strani ne bo zastajala tako uspešno začeta akcija zoper pogubni klerikalizem, na drugi strani pa da socialni demokratje ne bodo mogli kar čez noč vse prevreči, nego se bodo morali zadovoljiti z razYo-jem, ki pojde korak za korakom. Pomen minolih volitev v francoski parlament tiči v tem. da je z novim par iamentom zagotovljeno, da bo vsa francoska politika tudi v prihodnje imeia rebubličansko, svobodomiselno in protiklerikalno smer, kar se bo zlasti kazalo s tem, da se raz-ženo vsi nepotrebni redovi in konfiscira njih premoženje v korist ljudstvu. Ako izpolni novi parlament to svojo nalogo, zaduši katoliški klerikalizem morda za celo stoletje, če ne še za dlje. To se zgodi toliko sigurnejše, ker se tudi velik del francoske duhovščin • kar očitno punta proti katoliškemu klerikalizmu. Nad 500 duhovnikov je že izstopilo iz katoliške cerkve, nad 1000 jih je, ki podpirajo liste, kateri deiujejo na razkol, ali celo taki duhovniki, ki stoje še v cerkvi, pišejo pa javno proti temeljnim dogmam katoliške cerkve. Kdor uvažuje vse to, spozna hitro, kakega svetovnega pomena je izid francoskih volitev. V primeri s tem je brez vsake važnosti, če ostane ministrstvo VValdeck-Rousseau še nadalje na krmilu ali če odstopi. "VValdeck-Rousseau je bil tri leta ministrski predsednik. Prevzel je vlado v najtežavnejših razmerah, a s čudovito eneržijo premagal vse nasprotnike, ukrotil klerikalne puntarje v armadi, prizadel smrtni udarec kongregacijam in klerikalnemu šolstvu ter napravil v državi red in mir. Tako dolgo, kakor VValdeck-Rousseau, ni vladal še noben republi-čanski ministrski predsednik. Mož je v polni meri izvršil svojo ulogo in je naravno, da sedaj odstopi. Njegov duh pa ostane in če prevzame vlado radikalec Bourgeois, kar je skoro gotovo, vladal bo v tistem smislu kakor Waldeck Rousseau v republičanskem, svobodomiselnem in protiklerikalnem smislu, v smislu tistih tradicij, ki so ponos francoskega naroda. W JLJuhlJi&nis 21 maja. Državni zbor. V začetku včerajšnje seje se je predložil zbornici dopis finančnega, ministra glede budgetnega provizorija za mesec junij 1902. To je storil minister le iz previdnosti za slučaj, da bi vendarle ne mogla zbornica dognati v tekočem tednu proračuna. Potem se je nadaljevala in tudi zaključila razprava o etatu poljedelskega ministrstva. Posl. Cingr je ostro kriti-koval malomarnost viadnih organov pri nadzorovanju rudnikov, kjer se delavstvo izrablja in muči, a je vsak trenutek v smrtni nevarnosti. Vitez Berks je dokazoval potrebo, da se ustanovi v poljedelskem ministrstvu posebni urad za rudarstvo, ki bi ga vodil strokovnjak. Poslanec B ian k i n i je protestoval zoper obnovitev vinske klavzule. Poljedelski minister Gi-ovanelli je odgovarjal posebno Cir.gru, braneč rudarske oblasti. — Nato se je začela razprava o pravosodnem etalu. Toua skoraj vsi poslanci so zapustili zbornico tako da je posl. Venca j z kot prvi govornik deklamoval praznim klopem. Govoril je o potrebni reformi kazenskega zakonika, se zavzemal za izpremembo tiskovnega zakona, posebno pa za odpravo porote ter je končno razložil zapostav-Ijenje slovenščine v področju graškega nadsodišča. — Danes se razprava nadaljuje. Nagodbena pogajanja. Pogajanja radi nagodbe so se začela iznova. Korberjeva potovanja v Budimpešto so zopet na dnevnem redu, da se dogovarja s Szellom. Doslej, odkar so se pogajanja pretrgala, sta se vladi dogovarjali brzojavno. Splošno postaja baje položaj mirnejši ter se menda v principialnih točkah doseže vendarle še zjedinjenje. V parlament pa nagodbeno vprašanje ne pride več, ker se bliža zasedanje h koncu. Razen tega se še ni določil nemški avtonomni tarif in carinsko-pohtični položaj naše države do Nemčije še ni jasen. Splošno pa je baje napetosl med obema državnima polovicama zadnje dni manjša. V Budimpešti pričakujejo, da pride KoVber z novimi predlogi, ki bodo sprejemljivejši- VoliHna rsforma na Švedskem. Kakor v Belgiji, se je tudi na Švedskem zahtevala reforma volilne pravice. Začel se je bil generalni štrajk, ki pa vendar ni bil splošen, s tem namenom, da pritiska na zbornico, ki se je bavila z vo-lilnoreformnimi predlogi. Volilna pravica je namreč na Švedskem izredno omejena ter ima le 67% prebivalstva pravico voliti. Kako ničevni so ti odstotki, je razvidno iz razmerja z drugimi državami: na Francoskem voli 27 9, v Nemčiji 212, na Norveškem 19 9°/0 prebivalcev. Vlada je izdelala in prediožiia nov načrt volilne pravice, ki ni dobil večine, liberalci so izdelali svojega, a tudi druge stranke so stavile še razne dodatne predlog?. Zato se stranke niso mogle zjediniti, in volilna reforma se je za dve leti odgodila. Obe zbornici parlamenta sta namreč sklenili soglasno, d:i naj vl«xda do začetka zase LISTEK Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. — Izdaja „Slovenska Matica4, VIK zvezek. Uredil Fr. Leveč. V Ljubljani 1901. Tisk „Narodne Tiskarne"*. Razen Cankarjeve povesti »Tujci«, o kateri smo že govorili, ima ta zvezek še nekaj drugih spisov. »Črtice«, ki jih je napisal Fr. Ks. Meško, se neugodno odlikujejo po svojem patetičnem tonu; slog je preveč ma-niriran in ponarejen. Čitatelj se ne more nikakor ogreti za te črtice, ker ne najde v njih dovolj iskrenega. Že uvod v »Besede otožnosti« se glasi tako banalno: »V starem rokopisu, zapisanem od neznanega pesnika v neznanem času, berem:« ... In potem čitamo neko lirsko, melanholično stvar brez posebnega čuvstva in globočine mislij. V istem tonu je pisana tudi »Slika«, ki ima na nekaterih mestih skoro znak diletantizma. »Razne poti« in »Sen po-letne noči« so odmevi pisateljevega srca; pisani sta črtici skozinskozi subjektivno; v prvi slika pisatelj nekako ljubezensko razmerje do baronese Evgenije. črtica se odlikuje po lepem, istinitern čuvstvu. »Sen poletne noči« je dosti originalen in ima nekaj krepko izraženih mislij. Meško je eden naših najboljših pisateljev; njegovi opisi so tupatam krasni, le slog mu je včasih pretiran in premalo naraven. To ni pisateljeva individualnost, temveč manira, ki škoduje njegovi umet-i nosti, ker je prenatrpana s solzivo lii-iko in gostobesednostjo. »Laj nar« je slika iz življenja; spisal jo je znan, zadnja leta posebno plodo-vit pisatelj, ki se topot skriva za psevdonimom F. J. Doljan. Motiv je zastarel, vendar je čitati povest s precejšnjim zanimanjem. Trpin Pavel je karakterizovan dobro; njegova ljubezen je opisana naravno in pretresljivo. Ta pisatelj je pokazal že večkrat, da zna dobro opisati mišljenje in čuvstvovanje kmeti-ških Ijudij ter da je fin psiholog. Nikakor pa se ne strinjajo z milieujem povesti razne tuje besede, ki jih rabi pisatelj le prepogosto. Opisovanje mora biti v takšnih kme-tiških povestih priprosto in domače; vri-vanje tujk moti harmonijo in škoduje celotnemu vtisu. Letošnja »Knezova knjižnica« ne za- ostaja za onimi prejšnjih let, temveč kaže jako lep napredek. »Nčir Listy« so prinesli o »Tujcih« Iv. Cankarja kritiko Stj. Radića. Tej oceni posnemamo sledeče: Kdo so tisti tujci? — Odgovor: Vsa slovenska inteligenca! Inteligenca majhnega naroda sploh. Slovenski inteligent čuti narodno, da, v svojih mladih letih tudi misli narodno, ima velike načrte, velike ideale. Pozabi na revščino svojega narodi, na njegovo politično in kulturelno uboštvo, ali bolje povedano, ker hoče vse to odstraniti s svojim delom, s svojim navdušenjem za narod in njegove ideale, se zaljubi mlad inteligent v skromnega slovenskega dekleta. Že se vidi neumrl|ivega ne le v svoji zagotovljeni slavi, temveč tudi v slavi svojega rodu, kojega želi rešiti mučnih borb ter ga oborožiti dalje za življenje pristne idealnosti. Veliki načrti ženejo mladega genija v veliko mesto — in za neizkušenega slovenskega zelota je tako mesto — Dunaj. Potrebuje veliko denarja in tega si na Dunaju ne pridobi s slovenskim narodnim čustvom ter mladostnim ognjem. Mlada, neizkušena duša zabrede na razpotje. Ali postane mož — tuj delavec brez lastne misli in brez lastnega ideala, ali izstradan utopist, kateremu manjka pod nogami podstave, kajti tudi on je postal tujec zp. svoj narod. Avtor r.'ši svojega junaka iz zagate prav z navadnim sred-Btvom . . . pusti, da se v Donavi utopi.. . To je 3eveda zaključek romana, kateri pa ne razvoz lj a položene teme. Na enak način se vendar ne more rešiti slovstvenim potom važen, za jugoslovanske mislece velik problem, namreč približanje i n #e 1 i -j gence z ljudstvom. Vprašanje, kako rešiti inteligenco iz posledic, katere izvirajo zanjo iz »majhnosti« narodne celote, ostane odprto. Avtor je, ko je živel sam na Dunaju, na sebi poskusil marsikaj in zdaj poroča svojim rojakom o tem, kar rojaki že brez dokazov sovražijo: da so namreč tujci med svojim lastnim ljudstvom. Tako jih je odtujila velika nemška »kultura«, katera spopolni v človeku zahteve, ugladi živce, privadi hrbet poklonom, a zato mu ne nudi, zlasti če je slovanski polrene-gat, častnih sredstev za dostojen obstanek, da ohrani svoj nekdanji nepremagljivi idealizem. To je čuden način zdravljenja: pošiljati pacijenta, da se utopi. Sicer pa je povest »Tujci« pisana lepo in psihologično. V Celju, 18. t. m. ua vri lij. danja leta 1904. predloži novo volilnore-formno predlogo na temelju splošne volilne pravice. Tako tudi na Švedskem »splošna stavka« ni dosegla nobenega vspeha. Polnoletje španskega kralja Alfonza XIII. Hrupne in pompozne slavnosti, kakršne znajo prirejati le romanski narodi, so spremljale zadnje tri dni v Madridu proklamacijo mladega španskega kralja polnoletnim. Obredi so se vršili v zbornici. Mladi kralj je zasedel prestol ter velel poslancem in senatorjem sesti. Drugi pri-sotniki in tuji knezi so stali. Zbornični predsednik je zaprosil kralja, naj priseže. Kralj je odgovoril, da prisega pri Bogu in evangeliju, da se bo držal ustave in zakonov. Potem je šel cel veličastni sprevod v cerkev San Francisco el grande. — Kraljica je poslala pred slavnostjo lastnoročno pisanje ministrskemu predsedniku Sagasti, v katerem se poslavlja od vladarstva ter navaja: »Čutim živo potrebo, izreči španskemu narodu svojo zahvalo za udanost, ki so mi jo skazovali vsi sloji prebivalstva ter upam, da bo narod vedno stal za svojega mladega kralja.« Končno prosi mati-kraljica božjega varstva za svojega sina, da bi se mu posrečilo, zagotoviti vspeva-nje plemenitega naroda, kojega vladanje danes prevzame. Božje varstvo bodo pač prevzeli nad neizkušenim kraljem zviti jezuviti, da bo vspevala i nadalje vladu-joča črna garda. Najnovejše politične vesti. Pravosodni minister Spens-Booden je bil včeraj operiran ter ne bo mogel zastopati svojega resorta v budgetni debati. — Podpredsednik v ogrskih delegacijah grof Szaparv je odložil mandat. — Odstop francoskega ministrstva \Valdeck-Rousseau se izvrši baje že pred 1. junijem t. 1. — Novo srbsko ministrstvo se je se Btavilo: dr. Vujić predsedstvo in zunanje zadeve, P o po vic finance, Stamenko-vić (dosedaj vojni minister) nauk, Anto-nić vojno, Štefanovič notranje zadeve. Ministrstvo obstoji potemtakem iz štirih radikalcev in enega nevtralnega. — Po-množitev japonske mornarice je določena do leta 1904 za štiri vojne ladje, šest križark in 65 torpedovk. — Zoper Alavantićeve sokrivce se je začela glavna obravnava v Šabacu. — Vstaja v kitaj ski pokrajini Čili še ni zadu sena. 30.000 vstašev vodi Tsminpi, ki je svoje žene in hčere umoril, da se more povsem posvetiti vstaji. Vladne čete se baje branijo streljati na vstaše. — Bom-bardovanje Caru p an a. Od vstašev zasedeno mesto Carup^no se začele včeraj bombardovati venecuelske čete. — Fuzija poljskih strank, in sicer demo-kratnega kluba in kluba deželne lev;ce se je izvršila v nedeljo. Novi fuziji je ime »Poljska demokratična stranka«. — 13 mednarodni rudarski kongres se je otvoril včeraj v Dusseldorfu — Po-miloščevalne prošnje vrešenjskih žrtev je nemški cesar zavrnil. Dopisi Iz Metlike. Dne 15. t. m. bili so Metličani presenečeni. Nabiti so bili namreč na vseh vogalih plakati. Mislili smo, da pride najmanj oddelek Barnumovega cirkusa, a zmotili smo se, ker napovedal je bombastično svoj prihod le novomeški trgovec B—č na metliški semenj. Vsebina je nekako: »Le notri! Le notri! Kaj takega še ni bilo v Metliki! Strmeli bodete nad krasoto mojega blaga! Danes za denar — jutri zastonj.« Poznali smo že več takih gospodov, ki so nastopali s takim ropotom, a obmolknili so kmalu. Realne konkurence se ne bojimo. Da bi se pa v našem mestu, ki je realen trg (in mu skazo dela le kon-sum) prekucavali taki reklamni kozolci, in se mi trgovci indirektno sumničili, da smo pretirani v svojih cenah, tega baš ne bomo pripuščali in menimo, kot domačini smo v to opravičeni. Da bodete, g. B—č, prišli na pravi ukus kot trgovec, pove Vam vse to v imenu drugih trgovcev Vaš kolega, kojega ime Vam je vedno na razpolago. —S—■ Od sv. Vida nad Cerknico. Cenjeni gospod urednik! V lažnivem »Slo- vencu« od 10. t m. spravil se je Janez Štrukelj, učitelj na Robu, radi dopisa od Sv. Vida nad vaš list, ter mu predbaciva laž, obrekovanje, terorizem in pranger. Pa ne vstrašite se preveč tega veleuma sedanjega stoletja, ker njegova učenost je podobna mehurju iz mila, kateri se razleti, kakor hitro se dotakne kake tva-rine. Njegova glavna zmožnost je, da zna podučevati, kako se ustanovljajo posojilnice in hranilnice brez denarja. Ker pa Vidovci njegove ponudbe v »Domoljubu« štev. 8, da bi jih prišel podučevat v tej stroki, niso hvaležno sprejeli, ga je toliko razka-čilo, da se je spravil nad vaš Jist upajoč, da mu zato iz farovža prileti pečeno pišče v lačno grlo. Da pa ne boste, gospod urednik, mislili, da so Vidovci tako nepristopni za dober svet, Vam moram povedati tudi vzrok, zakaj so odklonili tako laskavo po nudbo veleuma Janeza Štrukelja iz Roba. Ponudba njegova se je odklonila radi tega, ker so se Vidovci bali, da bi se zopet komu peč ne podrla — a la Jaklič — in bi potem luža, katera je od županove hiše in farovža skoraj enako oddaljena, še bolj smrdela, in bi vsled tega potem tudi vaš list bolj po nelepem dišal, kakor se je blagovolil izraziti robarski Sokrat, ko je primerjal vaš list vaški luži pri Sv. Vidu. Da pa ne boste preveč dišečega mila in parfuma porabili, da preženete smrad od vašega lista, Vam moram na tihem povedati, da vaška luža pri Svetem Vidu ne smrdi tako, kakor je smrdela tista tvarina, katero je Janez Štrukelj, učitelj na Robu, svojedobno v županovi gostilni pri Sv. Vidu brez prič in notarja »čez dajal«. Dokaz temu je tudi to, da se je Janezek kaj rad sprehajal okoli te luže, kadar so vaška dekleta korenje prala, da pa je od vseh, »korbco« dobil — kaj!? Sicer pa Vidovcem od strani učitelja na Robu ne pr,eti nobena nevarnost, kakor tudi vašemu listu ne. Mi se bomo moža že odkrižali, kadar prinese kosti svojega rojstva k sv. Vidu, s tem, da mu bomo pokazali, kje njega čevelj žuli in ga posadili v vaško lužo, kamor on najbolj spada. Svojo učenost naj ohrani za sebe in svoj prosti čas porabi zato, da se bode pripravil za usposobni izpit, katerega še nima. Poziv! Ustanovitelja češkega »Sokola« Miroslava Tyrša je vodila zgodovina Grkov in Rimljanov. Po telovadbi so ti postaii junaški, svobodoljubni, plemeniti in zmagoviti. Grkom in Rimljanom podoben naj bi postal češki narod! Ta želja je polnila dušo iskrenega rodoljuba Tyrša. Sokolska ideja se je v Čehih že vkoreninila; ona je postala kvas preporodu naroda ter ga povzdignila do današnje priznane visoke kulturne veljave. Danes imajo Čehi nad 50 tisoč Sokolov s 575 društvi. Mladina, poprej nebrižna, slabotna, lahkomiselna, postala je iskrena, krepka, navdušena, domoljubna, in i/. take mladeži so izšli možje, ki neustrašljivo, zavestno vodijo napredujoči narod od uspeha do uspeha. T a vzgled vreden je posnemanja! — Zato je sklenila šišenska čitalnica ustanovo »Sokola«, da poda mladini priliko pridobiti si onih vriin, ki dičijo mladeniča in ustvarjajo vzorne može. Vsak početek je težaven, tedaj tudi ustanova »Sokola« v Šiški. Sicer olajšuje to nalogo ljubljanski »Sokol«, ki bo bližnjega najmlajšega bratca gotovo radovoljno podpiral; vendar treba za ustanovitev primerno število članov ter za uredbo telovadnice i. dr. denarja. — Osnovalni odbor pričakuje pripomoči predvsem od častitih udov čitalnice, od dosedanjih dobrotnikov in od uvaževateljev koristi sokolskoga društva za Šiško. S podpisom pristopivšega čast. člena, oziroma daritelja spopolnjen, naj se leta poziv blagovoli izročiti osnovalnemu odborniku ali šišenski čitalnici. Članarina na leto bo: 2 kroni za redne, 5 kron za izredne člane. Ustanov-niki plačajo 50 kron. Izvanredni prispevki so poljubni. Izredni član, kateri 20 let — in redni, ki 25 let zdržema plačuje, postane brezplačen član društva. Ustopnina se bo pobirala šele po ustanovnem občnem zboru. Da bi leta poziv našel prav mnogo dobrohotnosti in darežljivosti, to je vroča želja in prošnja osnovalnega odbora »Sokola« in čitalnice. V Spodnji Šiški, 15. maja 1902. Pavšič Ivan. Drenik Fran. Mohar Dragotin. Kostnapf I Aleksander. Kersnik Uroš. Boltavzar Rajko. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. maja. — Osebne vesti. Konceptni praktikant pri namestništvu na Dunaju gosp. Fran V 1 č e k je imenovan konceptnim praktikantom pri deželni vladi v Ljub ljani. — Trgovinski minister je imenoval poštnega kontrolorja v Brucku n. M. Petra Grašića in poštnega oskrbnika v Miirz-zuschlagu Ferdinandu W u d i a poštnima nadkontrolorjema, prvega na svojem mestu, ' drugega za Maribor. — Shod slovanskih časnikarjev. K včerajšnjemu poročilu še dodajamo resolucijo, ki jo je predlagal gosp. Vej var koncem svojega poročila o razsodbi najvišjega sodišča glede osebne časti časnikarskih sotrudnikov. Resolucija, ki je bila z navdušenjem sprejeta, se glasi: »Četrti kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani skleni: Razsodbe dunajskega najvišjega sodišča z dne 12. junija 1902, s katero se določa, da časopisi ne morejo biti predmet razžaljenja časti, ne pripo-znamo opravičene. Žaljenje, obrekovanje in ponižanje časopisa zadeva njegove so-trudnike, ki imajo popolno pravico, da se proti temu branijo. V omenjeni razsodbi se vidi nezadostno pojmovanje o bitnosti vsakega časopisa, ter se tudi nižjim sodnim organom označuje smer in pot, da pustijo nekaznovane navale na poštenje časopisa in njihovih sotrudnikov. No, z ozirom na to, da imajo tudi časnikarji isto pravico braniti svojo čast kakor vsaki drugi državljan, vidimo v razsodbi ponižanje, proti kateremu odločno protestujemo. Ko bi te pravne obrambe časopisja ne bilo, imelo bi naše pravosodje veliko praznino, ki bi se ne dala z ničem opravičiti, in vsled tega pooblaščamo IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani, da stori v tem pogledu primerne korake«. — Dr. Lampe omenja ministrske naredbe o koncesioniranju časnikarskih do-pisovalnic. S to naredbo se dopisoval-nice popolnoma podrejajo obrtnemu zakonu, časnikarstvo smatra tako pojmovanje za ponižujoče in škodljivo razvoju novinarstva. To je nazadovanje na polju omike in nikakor ne soglaša s hvaljeno svobodomiselnostjo. Hkrati je pa ta naredba največja nevarnost za nameravano slovansko dopisovalnico, kateri se na ta način lahko ustanovitev zabrani. Zato predlaga, da IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani protestira proti tej ministrski naredbi. — Izlet slovanskih časnikarjev v Trst. Kakor na gorenjskih postajah v ponedeljek, so tudi včeraj udelež-nike časnikarskega shoda na njihovi vožnji iz Postojne v Trst skoraj na vseh postajah najprisrčnejše pozdravljali. V Sežani jih je pozdravil župan g. Ma-horčič na čelu narodnih društev. Ob železniški progi so bile zastave. Čakalo je jako veliko ljudstva. Ravno tako tudi na Prošeku. Odbor se je pripeljal do Vi-njana nasproti ter nakazal stanovanja. Na kolodvoru v Trstu sta pozdravila goste dr. Gregorin in Mandić. Tržaški Slovenci so priredili slovanskim časnikarjem večerjo. Zbralo se je za polno dvorano naj odličnejšega občinstva. Govorili so : Dula, dr. Danielak, Chtflinski, dr. Baxa, Klofač, Markov, Jaklič i. dr. Danes so se odpeljali izletniki — 60 na številu — v Benetke. — Objektivno poročanje. Dr. Tavčar je na željo župana Hribarja pri banketu v »Narodnem domu« spregovoril nekaj besed, ki niso mogle nikogar žaliti ali razburiti. Govornik se je vestno ogibal vsaki besedici, ki bi se dala morda napačno tolmačiti, ker na nikak način ni hotel kaliti občnega soglasja. Vodilna misel kratkega nagovora je bila, da nam Slovanom ni treba preveč zdihovati nad svojo usodo. Mej tem, ko so drugi narodi že oslabeli, smo Slovani še mladi, tako, da imamo pred sabo skoraj še celo svoje življenje, dočim tiče drugi narodi že v starosti. Slovanstvo je primerjati izpočiti in ne izsesani plodonosni zemlji, ki bode, obdelana nekdaj, bogato rodila, dočim bode opešano kulturno polje drugih narodov le skromno rodilo, časnikarji pa so pijonirji, ki pričenjajo obdelovati izpočito slovansko polje, tako da bodo na ponosni bodočnosti slovanskih plemen imeli svoje velike zasluge. To je bilo jedro kratkega govora. Sedaj pa čujmo, kako o tem po- roča resnicoljubni, katoliški »Slovenec«: »V imenu ljubljanskega občinskega sveta je čutil potrebo govoriti tudi dr. T a včar. Tistih aplavzov, s katerimi je bil časih sprejet, ni bilo več, ko se je vzdignil. Časnikarji so sprejeli njegov nastop z velikim nezaupanjem in zaupanje o dr./T a v-čarju je izginjalo tembolj, čimdalje je govoril. Za napitnico so mu odločili lep predmet: o slovanski domovini, in dr. Tavčar je napijal tej ubogi domovini s tem, da je povdarjal tisto, kar često po-vdarjajo zavirači slovanskega napredka: »Mnogo se med Slovani vzdihuje, a Slovani kot taki nimamo povoda preveč zdihovati. Usodi se moramo zahvaliti, da se na tistem stališču kot danes nahajamo!« Nastalo je splošno mi-ganje glav. Naposled je napil — slovanski bodočnosti in domovini«. — „Dihurjeva" logika. Občudovali smo že večkrat bistroumnost in logiko, s katero se odlikuje »Slovenski List«. Glasilo kranjskega tehanta nas je v zadnji številki seznanilo z novim načinom logičnega umovanja in zaradi lag-ljega razumevanja pojasnilo to novo logiko s konkretnim slučajem. Po »Dihur-jevem« nauku je tisti sam norec, kdor velikokrat govori o norcih. Zdi se nam sicer, da je to logika, ki se ne strinja prav z zdravo — pametjo, ali to nikakor ne izključuje, da bi tako umovanje ne bilo popolnoma v smislu katoliške lilozofije. Ako obvelja ta novi način logičnega sklepanja, utegnemo priti do kaj zanimivih resultatov. Naj navedemo le jeden sam izgled. Mnogo je duhovnikov ki pri vseh umestnih in neumestnih prilikah govore o nečistosti in o n e č i s t n i k i h. Po logiki »Slovenskega Lista« morajo vsi ti duhovniki biti sami nečistniki. Mislimo, da bodo »Dihurjevc;« imeli dovolj na tej jedini apiikaciji najnovejše svoje logike. — Vincencijeva družba v Ljubljani je ustanovljena v namen, da podpira siromake z živili in z denarjem. Namen je hvalevreden in vsakdo mora priznati, da je Vincencijeva družba že marsikateri revni družini bila rešiteljica v največji stiski. Občinstvo družbo tudi rado podpira, in če pregledamo zapisek darovalk in darovalcev, vidimo, da jih je jako mnogo, ki so liberalnega mišljenja. Odločno pa moramo grajati, da se je v šentpeterski podružniciVincencijeve družbe zgodila umazanost, ki bi je vsaj pri ti družbi ne bili pričakovali. V »Rechen-schafls Berichtu« za 1. 1901 čitamo na strani 19., da je šentpeterska podružnica plačala za maše 16 K. Svota ni velika, ali tudi ž njo bi bilo marsikateremu siromaku pomagano iz hipne zadrege. Tako ravnanje je vse graje vredno. Vincenoijeva družba ima namen, podpirati žive siromake v telesnih potrebah, ne pa skrbeti za duše umrlih; Vincencijeva družba ima nalogo podpirati siromake, ne pa dobrostoječih duhovnikov. Omenjenih 16 K je brez dvoma »zaslužil« jeden tistih duhovnikov, ki sedi v odboru; mesto siromakom, so gospodje sebi pomagali. Če to ni umazanost in tudi brez-srčnost napram siromakom, katerim se je pod naslovom »Sv. maše za umrle siromake« odjedlo nekaj kruha, potem res ne vemo, kaj naj se še tako imenuje. — Književnik ali agitator. 1/ Trsta se nam piše: Primorski Lahi so sicer v narodnem oziru fanatični do skrajne meje, ali da bi se tudi za narodno kulturo kaj brigali, tega jim doslej še nihče ni očital. Italijani imajo svojo narodno kulturo, ali na tržaških in istrskih Lahih tega ni poznati. Kako preklicano malo se menijo za italijansko kulturo, priča dejstvo, da je bil v Trstu prodan jeden sam eksemplar C ar d u c c i j e v i h pesmi. In Carducci je največji italijanski pesnik sedanje dobe. Sedaj pa je prišel v Trst Gabriele d' Annunzio. Resnica je, da je d' Annunzio odličen pašnik, toda kar se ž njim uganja sedaj na Primorskem, to je že fetišizem, kakor se je izrazil »II Sole«. Pa ta fetišizem ne izvira iz občudovanja d' Annunziovih književnih del. Književno delovanje d' Annunziovo je le pretveza za iredentovske demonstracije. Vse, kar se je v čast d' Annunzia storilo, je imelo značaj iredentovske demonstracije. To ve tudi politična oblast, a dasi je bil govor d' Annunziov pri banketu v »Hotel de la Ville« naravnost im-pertinenten, se vendar nič ne zgodi. Ali pač! Nekaj seje zgodilo! D'Annunzio je bil obljubil, da bo imel javno predavanje o Verdiju. Policija je zahtevala, da se jej ta govor predloži spisan. In glej — d Annuzio je to odklonil in rajši ne bo govoril. To je pač dovolj značilno! Vse okolnosti kažejo, da je d' Annunzio popolnoma zadovoljen z vlogo političnega agitatorja, ki so mu jo odkazali tukajšnji Lahoni. Morda ni prišel v Trst z namenom, delati politično propagando, sedaj pa jo faktično dela in sicer z uspehom. — Poroka. G. Fran W i e s t h a 1 e r, c. kr. gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, in njegova soproga naznanjata, da se poroči njiju hči gdč. Arija z gospodom dr. Otokarjem Kočevarjem pl. Kon-denheimom, c. kr. sodnim pristavom v Ljubljani. Poroka bo 27. t. m. ob 11. uri dopoldne v stolni cerkvi. — Umrla je v Kranju gospa Ivana Majdič rojena Sturm, mati veletržca in posestnika g. Ivana Majdiča. Bodi blagi gospe prijazen spomin. — Ribiškemu društvu v znanje! Prijatelj našega lista nam piše: Bin-koštno nedeljo zjutraj peljal sem se z gorenjskim vlakom iz Škofje Loke do Medvod. Na mostu čez Soro, neposredno pod Goričansko tovarno, obrnem nehote svoj pogled na vodo pod sabo. Goste pene so plavale po njeni vršini in barva vode se mi je zdela nekako modro metalična. Brez dvojbe se je bila pri tovarni spustila v Soro neka kaluža, ki je skalila čisto vodo. Spomnil sem se pri tej priliki takoj, da je svoj čas fabriški direktor na Gori-čanah vzel v najem mali revirček pod tovarno. Že takrat se je že govorilo, da se je to zategadelj zgodilo, da bi to varna sitnosti ne imela, če bi zlivala v Soro umazane svoje odpadke. Kakor videti, se to sedaj godi. Ker pa pri tem ni vdeležen samo omenjeni mali revirček, temveč vdeleženi so tudi sosednji, spodnji in gorenji revirji — koliko rib prihaja iz Save v Soro, posebno pri drstitvi! — menim, da je to zadeva, s kojo bi se morali poklicani faktorji prav resno pečati. Vsekakor je potrebno, da se zadeva prav temeljito preišče! — Slovenci pod noži Brunče-žev. Iz Bohinja se nam poroča: Od 16. do 19. t. m. so se pri nas zgodili trije slučaji krvavega nasilstva. Italijani - Brun-čeži so tri Slovence napadli; 2 napadenca sta bila zabodena, jeden je dobil z boksarjem smrtnonevaren udarec po glavi. Isti, ki je bil 16. t. m. zaboden, je 20. t. m. umrl v bolnišnici, drugi, ki je bil zaboden, je v največji nevarnosti, in tudi glede tretjega, ki je udarjen po glavi, ni gotovo, če ga bo mogoče rešiti. Vsa ta nasilstva so storili italijanski Brunčeži. To so ljudje, ki pri vsaki besedi, če jim ne ugaja, primejo za nož. In te ljudi protežira podjetnik konte Cecconi, ki je prevzel zgradbo tunela, kolikor le more. Cecconi je sam Lah in jemlje najraje laške delavce. Ako pride Slovenec vprašat za delo, ga ne dobi, češ, imamo dovolj delavcev, če pa pride uro pozneje 20 ali 30 Brunčežev, dobe vsi delo. In vendar so ti Brunčeži naravnost občenevaren živel j. Ko so 19. t. m. ob 6. uri zvečer lovili tistega Brunčeža, ki je Slovenca s štiletom zabodel v trebuh, stal je v Boh. Bistrici gostilničar in trgovec p. d. Hrovat pred svojo hišo. Bežeči Brunčež se je brez vzroka zagnal s 25 centimetrom dolgim nožem na Hrovata, in ko bi ta ne bil od-skočil v vežo, videl bi bil v trenutku svoja čreva pred seboj. Z ozirom na to nagnjenje Lahov do nožev in štiletov, je nerazumno, kako to, da se v neki trgovski izložbi vidijo takozvani »Hirschfangerji« in drugo tako orožje. Ker so Brunčeži vsi oboroženi z noži, revolverji in boksarji, je nujno želeti, da se v Bohinju naredi konec prodajanju takega orožja, da se delavcem konfiscira vse nevarno orožje, Konte Cecconiju pa energično nasvetuje, da to zalego laških anarhistov iztrebi. — Postojnska jama. O letošnjih binkoštih je prišlo gledat postojnsko jamo nad 3000 obiskovalcev. Obisk je bil primeren lanskemu. Vsa krasota in mogočnost jame se je videla šele letos, in sicer vsled naprave polne električne razsvetljave. Sedaj šele je bilo videti, kako lepi so kapniki, sedaj šele je bil razsvetljen vsek kotiček in je dobil obiskovalec popoln in harmoničen utis. Čim se izve po svetu, koliko je jama pridobila z električno razsvetljavo, se število obiskovalcev gotovo zopet pomnoži. Grajati pa se mora nedostatno nadzorstvo. Bilo je premalo paznikov, dasi je znana grda razvada premnogih ljudi j, da brezobzirno polomijo tudi najlepše kapnike »za spomin«. Videli smo n. pr. piramido, na kateri se je poznalo, koliko so se ljudje trudili, da jo razdenejo, pred plesiščem pa so obiskovalci tako tolkli po kapnikih in jih lomili, da.je kar donelo. V prihodnje bo pač treba poskrbeti za izdatno nadzorstvo. — Novi bankovci. Kakor smo že poročali, izda avstro-ogrska banka dne 26. maja nove bankovce po 50 K. Ti bankovci, ki so datirani z dne 2. janu-varja 1902, bodo 150 milimetrov široki in 100 milimetrov visoki. Podoba na noti je v modri barvi izdelana, temelj pa je ru-deče vijolčast. Na jedni strani je nemški napis, poleg katerega je v osmih deželnih jezikih — tudi v slovenskem — povedana vrednost bankovca, na drugi strani pa je samo napis v madjarskem jeziku. — Nenavaden slučaj. Polužitkar Janez Mrak v Doleh nad Idrijo je živel s svojo ženo Heleno 56 let v srečnem zakonu. V svoji starosti sta bila še vedno popolnoma trdna. Oče Janez, pravi tip slovenskega kmeta, je bil 81 let star, in njegova žena Helena 79 let. V jeseni preteklega leta sta oba oslabela, in potem ne več vstala. 12. maja t. 1. dopoldne sta pa oba skupaj umrla, najprej Janez in potem žena Helena, — skupaj ležala na mrtvaškem odru, — skupaj v jedni jami sta pokopana. Ravno tako se je pred 57. leti pri ravno tej hiši zgodilo, da sta namreč oče in mati sedaj umrlega Janeza Mraka oba v jednem dnevu umrla. Janez Mrak je imel petero otrok in so še vsi živi. V njegovi 81 letni dobi ni nihče, — razen njegovih starišev, — izmed njegovih umrl. Pač redek slučaj. — V občini Vinica in sicer v vaseh Vinica. Golek, Podklanec, Ogulin, Drenovec in Perudine je bila toča 13. t. m. in je po vinogradih in sadovnikih napravila za kakih 10.000 K škode. — Samomor. V Celju si je 60-letni železnični delavec Groes z nožem prerezal vrat. Prepeljali so sicer še živega v bolnišnico, a ni upanja, da bi mu rešili življenje. — Koroški vojvodski prestol. Prebivalci v Karnburgu so vložili peticijo na koroški deželni zbor, naj se historični vojvodski prestol, ki se nahaja v deželni zbirki, zopet postavi na svoje prvotno mesto na Gosposvetskem polju. V ta namen se postavi iz deželnih sredstev go-tična kapela, katere stene bodo naslikane s tozadevnimi historičnimi dogodki, a v sredini bo stal zgodovinski kamen. — Občinske volitve v Beljaku so se vršile te dni in pokazalo se je, da se je v tem mestecu izvršil velik preobrat. Doslej je imel v Beljaku vedno znani državni poslanec dr. Steinvender odločilni vpliv in so Steinvenderjevi pristaši imeli tudi občinsko upravo v rokah. Pri mi-nolih volitvah pa je ta stranka propadla in so dobili, in sicer prvič, Vsenemci večino. i — Štrajk na realki. Dandanes, ko vse štrajka, so tudi dijaki na realki poskusili s to taktiko »zboljšati svoj položaj« in vprizorili štrajk. A ta štrajk ni bil naperjen proti profesorjem, nego proti šolskemu slugi, ki ima oblastveno dovoljenje, prodajati kruh in klobasice. Di|aki so iz nam neznanih vzrokov začeli štrajk 8 tem, da ni šel nihče nič kupit k šolskemu slugi, pač pa so si naročili moža, ki ima oblastveno dovoljenje, da po cesti prodaja kruh in klobasice. Dijaki so se vsuli okrog tega moža in prišlo je seveda do živahnih prizorov. — Slamnat tat v kolodvorski restavraciji. Kuharice v restavraciji na južnem kolodvoru so se danes zjutraj ne malo prestrašile, ko so odprle kuhinjo in zagledale v isti pri kuhinjski mizi stati moškega, ki je držal kos papirja v roki. Kar pahnilo jih je nazaj in zakričale so, da so se vsi fijakarji, speči na kozlih pred restavracijo, vzbudili. Ženske so bile še toliko previdne, da so zaklenile vrata za seboj, da bi jim človek s kuhinje ne ušel. »Tat je v kuhinji«, se je razlegalo po kolodvorskih koridorih. Vse je vrelo skupaj, fijakarji, posli, železniški uslužbenci, po- streščki in policaji. Vsak izhod in vsako okno so zastražili, da bi jim tat ne ušel. Najkorajžnejši so previdno odprli vrata in s policajem na čelu se podali v kuhinjo. Tat je stal mirno za kuhinjsko mizo držeč listek v roki in se ni ganil, tudi ne, ko ga je policaj pozval, naj se legitimira, kdo je in kaj išče v kuhinji. Tat je imel na glavi cilinder, na sebi lepo belo srajco z visokim zavratnikom, belo kravato in frak. Ker isti le ni dal glasu od sebe in se ni premaknil, stopili so trije korenjaki k njemu in ga zgrabili za vrat in roke. Toda spustili so ga na mah in počili v smeh, kajti otipali so, da je bil t a t iz slame. Nastal je nepopisen krohot v kuhinji, ki se je razširil po celem kolodvoru, ko se je izvedelo, da so v kuhinji prijeli slamnatega tata. Zbijale so se šale in delali do-vtipi, da se je vse treslo smeha. Največ zabave pa so imeli fijakarji, ki so se polastili slamnatega moža in ga posadili nekemu fijakarju, ki je ravno zajutrkoval v hotelu »pri južnem kolodvoru«, v voz in nato poklicali fijakarja, češ, naj se požuri, da ga čaka gost v vozu. Fijakar je tekel k svojemu vozu, odprl vrata in zapazivši gosta v vozu, se je spodobno priklonil in ponižno vprašal: »kam se peljeva, gaspud?« Gost ni dal odgovora in zato ga je fijakar še po nemški nagovoril: »bohin fah'mer?« Kihanje drugih lijakarjev, ki so stali okoli voza, zdelo se je fijakarju, ki je tako vljudno nagovarjal gosta, sumljivo, vtaknil je glavo v voz in si bliže ogledal gosta, ki ne razume nobenega v deželi navadnega jezika. Huda jeza ga je popadla, ko je opazil, da je gost iz slame in da so se drugi fijakarji ž njim ponorčevali. Prijel je slamnatega gosta in ga treščil z voza na tla. Hipoma pa si je izmislil kaj boljšega, pobral je slamnatega moža, mu iz-slekcl obleko in srajco, vzel cilinder in vse to lepo spravil, češ, čez sedem let vse prav pride. Na kolodvoru pa sedaj iščejo šaljivca, ki je slamnatega tata utihotapil v kuhinjo. — Pretep med ženskama. Danes dopoludne sta se v Šolskem drevoredu sprli in stepli dve ženski. Nabralo se je okoli njih vse polno ljudi. Policaj ju je razmiril in odpeljal seboj na magistrat, kjer sta si skupaj v »špehkamri« ohladili jezo in se spet spoprijaznili. — Tatvine. Črevljarskemu pomočniku Mihaelu Štrukeljnu na Igriškem trgu je neznan tat ukradel iz kuhinje črn suknjič in črevlje. — Starinarici Frančiški Bratovčevi na Sv. Jakoba nabrežju št. 23, je bila ukradena iz prodajalnice rožasta posteljna odeja. — Uradnikovi ženi I. St. izmaknil je neznan tat v stolni cerkvi denarnico, v kateri je imela 25 K. — Pretep pri panoramah. Včeraj popoludne predstavljala se je pri panoramah v Lattermanovem drevoredu rodbinska drama. Mož je nabil ženo, žena moža, sin očeta in oče sina, vsi skupaj pa očetovo priležnico. — Obstrelil je na strelišču v Lattermanovem drevoredu I. S. posestniko-vega sina Ivana Presečnika iz Stožec. Rana je neznatna. — Pobalinstvo. Na Cojzovi cesti so neznani zlikovci ponoči nasekali debla kostanjev. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj zvečer z južnega kolodvora 100 izseljencev. — Izgubljene reči. Na poti po Korunovih ulicah do Trnovske cerkve je bila izgubljena srebrna remontoar-ura, katera je imela na krovu vrezani črki A. M. ' Najnovejše novice. Nesreča na morju. Nemški parnik »Ehrenfeld« se je na potu iz Kalkute v Hamburg potopil. Kapitan in 40 mož, ki so zapustili ladjo na Čolnih, se pogrešajo. — Balma-šev obešen. Ker je kasacijski dvor zavrgel vzklic morilca Sipjagina, je bil isti v soboto v Peterburgu obešen. — G r o -ficaLonyay je dospela v petek zelo bolna na Dunaj ter so jo morali z južnega kolodvora nesti v njeno stanovanje. — Darovi za Martinique. Praški mestni svet je daroval za preostale na Martinique 1000 K, rimski municipij 20.000 in španska kraljica 10.000 kron. — Hud vrtinec je razgrajal dne 19. t. m. okoli laškega Vidma. V Gemoni je odnesel trem hišam strehe, pri tem se je porušil zid ter podsul tri ženske. Poštni voz je vzdignil v zrak ter ga treščil ob kamenje. — Stare mrtve ribe je prodajal v Ro-veredu neki ribič. Ljudje, ki so jih jedli, so zboleli za znaki zastrupljenja. Grof Rossi-Fedrigotti pa je celo umrl. — Pri pozdravu Sokolov ga je zadela kap. Praški Sokol je napravil o Binkoštih izlet v Viting. Ko je župan govoril izletnikom pozdrav v imenu občine, je naenkrat obmolknil ter se mrtev zgrudil. Zadela ga je kap. * Kdravništvo v vojski. L. 1901 je bilo med našimi avstrijskimi vojaki 198.732 bolnikov, iz teh 98 678 v bolnicah. Vsi so bili 3,861.258 dni bolni, povprečno vsak 12 9 dni. Umrlo je 826. Stroški za leke so znašali 107159 K, povprečno za vsakega bolnika 73 v. ' Dve nesreči v Ameriki. V premogokopih Fraternville in Thiestle v severni Ameriki so nastale strašne eksplozije, pri čemer je našlo smrt 150 oseb. Rešila se je ena edina oseba. — V Texasu pa je razsajal dne 18. t. m. grozen vihar z vrtinci, ki je razdjal tri cerkve in nad 100 hiš. Devetdeset oseb je ubitih in par sto ranjenih. Vse brzojavne zveze so potrgane. Društva. — Telovadno društvo ,Sokol' v Postojni priredi dne 25. ma)a t. 1 , kakor je bilo že naznanjeno, svoj prvi letošnji poldnevni izlet v Senožeče. Program ostane neizpremenjen, kakor je bilo naznanjeno, namreč; odhod točno ob 1/sl. uri popoldne, proste vaje ob 4. uri in potem telovadba na drogu. Po izvršenih vajah je koncert v prostorih pivovarne, pri katerem igrajo »Sokolovi« tamburaši. Zvečer ples in prosta zabava; svira postojnska godba. Vstopnina h koncertu in plesu 1 K, dame proste, člani v društveni obleki proBti. — Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi svoj II. izredni občni zbor v četrtek, 22. maja t. 1. Dnevni red: 1.) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora »Slovenije«. 2.) Dopolnilne volitve. 3.) Poročila častnih sodov. 4.) Predlogi. 5.) slučajnosti. 6.) Predavanje. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Lokal »Zum Magistrat«, I, Lichtenfelsgasse 3. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 21. maja. V poslanski zbornici je danes pozno ponoči pri justičnem etatu govoril tudi Venca j z. Neki poljski poslanci, ki so sami sodniki, so našemu poročevalcu rekli, da tacih bedasto č, kakor jih je nagrmadil Vencajz, še niso slišali. Posebno je zabavljal Vencajz na porotnike. Danes se nadaljuje razprava o proračunu justičnega ministrstva. Minister S pen s je bolan in je bil danes ponoči operiran. Ko je grof Vetter danes naznanil, da justičnega ministra ne bo k razpravi o proračunu njegovega resorta, čuli so se iz vrst čeških radikalcev porogljivi klici: Ga sploh ni treba. — Minister simulira bolezen, ker se boji razprav itd. Razprava o justičnem etatu najbrže tudi danes še ne bo dognana. Dunaj 21. maja. Za prihodnje tedne je bil danes dogovorjen naslednji kalendarij: do srede bo poslanska zbornica imela seje, v sredo delegacija, potem bodeta zborovali zopet poslanska in gospodska zbornica; 1. junija bo imela delegacija sejo, potem pa zopet obe zbornici. Konec zasedanja bo 14. junija, deželni zbori se snidejo 17. junija. Dunaj 21. maja. Ministrski predsednik Korber, finančni minister Bo hm in trgovinski minister C ali so danes odpotovali v Pešto k novim pogajanjem z ogrsko vlado zastran avtonomnega carinskega tarifa. Dunaj 21. maja. Listi trde, da so se primerili krvavi pretepi med jugoslovanskimi in laškimi visokošolci. Nekaj dijakov je ranjenih, nekaj je bilo aretiranih. Dunaj 21. maja. Vsenemški posl. Berger je imel z nekim dr. Miihl-webrom iz Kremsa dvoboj na sablje. Berger je bil težko ranjen. Petrograd 21. maja. Prezident francoske republike Loubet je prišel sem in bil sijajno sprejet. V svojih na-pitnicah sta car in Loubet naglašala rusko francosko prijateljstvo. Pariz 21. maja. Iz Port de France se poroča, da je vsled bljuvanja vulkanov nastala nova panika. Med strašnim grmenjem in treskanjem, v tem ko se je zemlja tresla, so vulkani bruhali pepel in kamenje, ki je kakor toča padal na mesto. Mestoma je morje od razbeljenega kamenja kar zavrelo. Ladje, ki so prihitele ponesrečencem na pomoč, so morale bežati. Poziv. Podpisani odbor prosi vse P. T. dame in gospode, (stanujoče bodisi v Ljubljani ali kronovini kranjski sploh), ki se zanim ljejo za (varstvo ptičev v najširših mejah seveda tudi privzeto), da pridejo v četrtek, dne 2 2. majnika, točno ob 8. uri zvečer v stekleni salon »Hotela pri Ma-liču« (Schellenburgove ulice] na pomenek v zadevi vstanovitve društva za varstvo živalij na Kranjskem. V Ljubljani, dne 16. aprila 1901. Pripravljalni odbor. Borzna poročila. Dunajska borza dn(§ 21. maja 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . 10170 Skupni državni dolg v srebra .... 10160 Avstrijska zlata renta....... 120 80 Avstrijska kronska renta 4% .... H980 Ogrska zlata renta 4°/0....... 120'80 Ogrska kronska renta 4%..... 97 90 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1597-— Kreditne delnice......... 683-— London vista.......... 24030 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 321/« 20 mark............ 2347 20 frankov........... 1907 ItalijansKi bankovci........ 93 55 C. kr. cekini........... 1133 Žitne cene v Budimpešti dnć 21. maja 1902. Termin. Pšenica za maj......za 50 kg K 8 78 „ „ oktober ...... 50 „ ., 785 Rž , oktober....., 50 „ „ 6-70 Koruza „ maj.....„ 50 „ „ 5.03 „ julij.....„ 50 „ „ 510 „ ,, avgust . . . . „ 50 ,. „ 616 Oves „ oktober .... „ 50 „ „580 Efektivno se je cena vzdržala. Ker je v nekaterih krajih dosedanje slabo vreme nepovoljno vplivalo na polje, so se cene malo ojačile; ako se naredi stalno boljše vreme, utegnejo se zopet nagibati navzdol. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Matoda. SI. pevsko društvo ,.Smetana" iz Plzna 100 kron od dohodka koncerta z dne 17. maja t. 1. v „Naroduem domu". — Živelo! Za učiteljski konvikt. Gosp. Ljudevit Stiasnv, c. kr. okrajni šolski nadzornik, 10 kron, nabral v učiteljstvu naklonjeni družbi pri Kobavsu v Šmart-nem pri Litiji. — Svoto smo izročili g. J. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje prejem. — Živeli! Corrigendum. V sobotnem izkazu dani za družbo sv. Cirila in Metoda se je urinila neljuba napaka. Pokroviteljnino 200 kron niso poslale samo Šmartinske Slovenke, marveč Šmartinske in Litijske Slovenke. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po ,.Moll ovem francoskem ž°ranju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, slasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 190. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan % varnostno znamko in podpisom. 4 (12—7) 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (Schauspieler-Lotterie). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se sreč-kanje vrši nepreklicno dne 19. junija 1902 in da j se vsi dobitki od zalagateljev izplačajo v gotovini z 10p,n odbitkom. SVARILO! Se dobiva povsod 1 g neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje zotte čiste, bele in zdrave, Umrli so v Ljubljani; Dne 14. maja: Helena Baje, gostija, 75 let, Dunajska cesta št 46, ostarelost. Dne 15. maja: Frančišek Thomas, knjigovez, 91 let, Turjaški trg št. 4, oslabljenje moči. — Marija Tumpej, dekla, 66 let, Radeckega cesta št. 11, ostareloat. Dne 16. maja: Marija Vidmar, šivilja, 24 let, Hranilnična cesta št. 6, jetika. — Lovro Brecelnik, mizar, 41 let, Dalmatinove ulice št. 9, jetika. [VUteoroiogicno poročilo. ViAiu« nad moijein 806-il m. Srednji iračei tl»k 786-0 tam. 20. 21. 2. popol. Stanje baro- £> metra v mm. H 3 7310 72 733 6 65 '34 5 130 Vetrovi Nebo il si. sever si. jvzhod sr. jzabod oblačno g del. jasno « pol. oblač ,b Srednja včerajšnja temperatura 74°, nor-male: 14-6°. Kakor se vse dobro ponareja, tako izkuša v novejšem času nesolidna konkurenca okoristiti se tudi s slovesom staroznanih rogaških mineralnih voda (last štajerske dežele) za svoje vrelske produkte. Treba torej tukaj konstatirati, da se morejo za pristne rogaške kisline smatrati le rTempel-vrelec" in „Styria-vrelec". Pazi naj se torej na našo etiketo, ki poleg vrelskega označenja nosi v srednjem polju štajerski deželni grb (panter), in na naše v zamašek vžgano znamenje: Štajerska deželna rogaška kisla voda. (1043) Najbolje učinkujoča itlezo-iriennti voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah, IIK\II114 MATTO^I, Dunaj, c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik. Solidnim gospođom boljšega stanu bi dajala izvrstno domačo hrano po ceni neka vdova. Vpraša se v upravništvu »Slovenskega Naroda«. (1180—1) Solicitatorja (1164-3 v-sprejmem najpozneje s 1» junijem t. 1. Notar Hudovernik v Kostanjevici, Ges. kr. avstrijske državne žetaice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne t. maja 1902. leta. Odhod iz Ljubljana juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost. Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anssee, Soluograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, čez Auastetten na Dunaj. — Ob 7 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomos', čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejovice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldue osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob ježem, Inomost, Bregenc, Gnrih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove \are, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (direktni vozovi I. in II. razreda . — Proga v Novo mesto is v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje. Ob 1. uri 5 m popoludue osebni vlak v Rudoifovo, Straže-Toplice, Kočevje. Ob 7. uri 8 m zvečer osebni viak v Rudolfovo, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, (uirektni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni v;ak z Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vUtt z Dunaja čez Amstetten, Karlove vare, Heb. Mariiine vare, Plzenj, Buitejovice, Soluograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Cnrih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend Gastem, Ljubno, Ci-lovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri ;4 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Bebaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Frauzensftsta, Pon-tabla. — Ob b. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, črez Klein-Reifling iz Stejra, Linca, Budejovie, Plznja, Marijinih varo>-, Heba, France vih varov. Prage, Lipskega. — Proga is Novega mesta in Eečsvja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Rudolfovega in Kočevja, ob 2. uri 3"^ m popoldne osobni vlak iz Straže-Toplic, Ra-dolfoveg;:, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer os-ibni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega. Kočevja. — O&hcS. iz Ljubljane drž. kol. v Kc.j£oik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. ui 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10. uri ' ;"> m zvečer, p i slednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod | v Ljubljano drž. kol. is Kamnika. Mešan* vlaici: Ob 6. uri 49 >n zjutraj, ob 11. uri h m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedel ih io praznikih. (4) Vsled smrti gospodarja se proda posestvo ki stoji tik glavne ceste v Šempasu, v bližini Gorice. Posestvo obstoji iz hiše, v kateri se nahaja gostilna, opekarna in 11 njiv polja. (1166-3) Ponudbe se prosi pod: S. L. št. 169 poste restante šempas pri Gorici. rediva lepo kupi juniori 3£olenc (1183-1) trgovec v Cd ji. Specijaliteta fine im, noro dobavljene priporoča (415—77) Edmund Kavčič Prešernove uSice, Ljubljana. Postne poStrjatve 6 kil franko. V poslopju meščanske bolnice. V»i.»ji m ftatlnega tre«. Pogaearjev trg. Ljubljanska umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Samo do vštevši sobote, 24. maja, ostane razstavljeno: toaiie no lepem Trsta in zanimivi grad Miramare. Otvorjeno v«»lk »1 tu«li oh m**«lelj«5r* iu g»r»;ea*iUili, o«3 ». urf zjutraj ». **»«- nr« Ponudbe na upraništvo »Slov. Na roda« do 25, t. m. pod ,,stanovanje". Trgovski pomočnik ki je izveden v trgovini z mešanim blagom, se takoj sprejme proti višji plači pri Antonu Renko v Tržiču na Kranjskem in dobi ondi, če izpriča svojo spretnost, stalno službo. (1150—2) za zalogo barv in barvnih potrebščin, zrno žen obeh deželnih jezikov, se sprejme pri Adolfu Hauptmann-u 1181-1 tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja Trgovina z mešanim blagom na deželi se vzame v najem, ali pod ugodnimi pogoji tudi kupi. Pismene ponudbe blagovolijo se poslati : „Trgovina 500", poste restante Ljubljana. (1176-2) Bordeaux-viiiG zdravniško priporočeno, izborne kvalitete v buteljkah po 7/io litra se dobiva pri Iv. Fabiana nasl. ANTON KORBAR (1167 — 2) Sedlar ki hoče prevzeti urejeno delavnico z vsem orodjem, pohištvom iti blagom po nizki ceni v večjem kraju blizu tovarne, naj se oglasi v upravništvu »Slov. Naroda«. (1185—1J Prodaja trgovine. Dobro idoča trgovina z mešanim blagom, ki je daleč po okolici znana kot na|večja in najboljša, sezarui; razmer, ki se pozneje gotovemu kupcu naznanijo, takoj proda in imajo le taki kupci kupno pravico, ki razpolag z večjo gotovino denarja. Vprašanjem, ki se naj pošiljajo na upravništvo »Slov. Naroda«, naj se priloži retour poštna znamka. Pri trgovini je tu.,;: dobro vpeljano izdelovanje domačega obuvala. (1151-2 Žrebanje nepreklicno 19. julija 1902. Loterija {bliskih ipaics^ (Schauspieler-Lotterie). 3) I glavni dobitek a 11 11 a 5000 „ 3000 „ 2 glavna dobitka a 2000 „ a 1000,, * 500 „ 4 200 „ a 100 „ a 50 h a 20 „ a 10 „ priporoča J. C. JVtayer v Ejubljani. Vsi dobitki se od zalagateljev izplačajo v v1022) gotovini po 10°', odbitku. 9 5 dobitkov IO 20 60 IOO 300 3500 „ Srečke a 1 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 3 75 0A