Terme: SW HOTELS & , , , , , i Aktualno ¡¡L Torek:Tednikov kopalni dan ^ . XT i __Ptui • Ne veste, IRin^^H nanainii h imn ^f) <¥, nnm icta lahl^o i iv^liavite i/T^rmalnom Parh i Torm Pti ii ~ -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico P te TEDNIK k. ^ Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si kaj bi otrok počel poleti? O Stran 2 Ptuj, petek, 14. julija 2017 letnik LXX • št. 55 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR V IAPI II 1)1 COK ««o/ www tapotedekoh s te V* SENČILA-ZAVESE-TAPEIE [po naročilu] T: 051-818-338 Ormoška c. 5,2250 Ptuj M» mHiI W,3 Spodnje Podravje • Torkovo neurje rušilo vse pred seboj Izrulo drevje, odtrgalo strehe ... Izobraževanje Ormož, Ptuj • R ltati mature Neurje, ki je na Štajerskem divjalo v torek popoldan, je marsikje za seboj pustilo opustošenje. Podrta drevesa, JaCZjU-lLclLl IIICILU.IC || . | vi 1 . j 1 .1. • • 1 • «i • vi 1 • 1 1 j_ *v • 1 • i v 1 . 1 iv. i , 1 odkrite strehe, poškodovani avtomobili, prevrnjeni zabojniki za smeti, poškodovani električni drogovi, okrušene J fasade, uničen pridelek in vinogradi, neprevozne ceste, toča in nalivi dežja so bili posledica divjanja narave, ki je O Stran 3 še enkrat pokazala svoje zobe. Več na straneh 4 in 5. Politika Slovenija • Za zdravstvo bo treba zagotoviti več denarja ... O Strani 6 in 7 Podravje Cirkulane • Priložnost za podjetnike bo zelo ugodna O Stran 6 v Šport Nogomet • V Aluminiju glavna cilja obstanek in razvoj mladih igralcev O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Aktualno Širitev šakalov f^ v našem okolju * potrjena o Strani 2 in 3 Kidričevo • Nezadovoljni z gradbenimi deli na cestah o Stran 7 Ptuj • Javne službe lani ustvarile 9,4 milijona evrov prihodkov o Stran 24 10 0 ^^Uirodno T^abavne ■ v lasbe Ptuj 2017 1. VEČER - Odštevamo do abrahama (uspešnice 1989-1998), 31. avgusta 2017 ob 19.30 2. VEČER - 48. festival NZG Ptuj 2017, 1. septembra 2017 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU 2 Štajerski Šport, šport mladih petek • 14. julija 2017 Spodnje Podravje • Širitev šakalov v našem okolju potrjena, a točno število še ni znano Ste prepričani, da je bila žival, ki ste jo V Slovenijo so prišli novi predstavniki živalstva, šakali. Koliko jih je in kje vse so se doslej že naselili, s sistematičnim spremljanjem med mestnim in naravnim okoljem, zato so pogoji zanje po vsej Evropi, tudi v Spodnjem Podravju, vse boljši ... Raziskovalec Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, da šakale v okolici Ptuja opažajo že od leta 1989: »Na primer pri Ptujski Gori in ob Ptujskem jezeru, potem pa tudi v širši okolici, na primer pri Središču ob Dravi, na Dravskem Foto: Janez Tarman Šakali imajo zaradi hrane radi bližino Človeka. Poslastica so klavniški odpadki V Lovski zvezi Slovenije so povedali, da je prehrana šakalov izredno raznolika in odvisna od razpoložljivih virov v okolju: »V njihovi prehrani prevladujejo 'lažje' dostopni viri, a se sezonsko lahko zelo razlikujejo. Glavni viri hrane evropskih populacij so tako glodavci, mrhovina divjadi, trupla domačih živali in vodne ptice. Klavniški odpadki so se izkazali za glavni vir hrane v Srbiji in delih Bolgarije.« Biolog Miha Krofel je pojasnil, da šakali občasno sicer plenijo tudi drobnico in različne vrste divjadi, vendar to plenjenje nikjer ni tako močno, da bi npr. kakšno vrsto iztrebili. Poudaril je, da imajo šakali, nasprotno, celo pozitiven vpliv: »V Srbiji šakali pomembno pripomorejo k odstranjevanju klavniških odpadkov iz narave, s čimer imajo sicer v tej državi velike težave. Raziskava je pokazala, da šakali v Srbiji letno odstranijo okoli 3.700 ton živalskih odpadkov, tudi v Sloveniji pa opažamo, da se šakali radi hranijo z nezakonito odvrženimi klavniškimi odpadki.« polju, v okolici Slovenske Bistrice in Maribora itd.« V Lovski zvezi Slovenije (LZS) so povedali, da so prisotnost šakalov v Spodnjem Podravju doslej opazili »v okolici Doklec in Kidričevega, v zadnjem obdobju pa predvsem na območju med Ormožem in Središčem ob Dravi ter v okolici Podvincev«. Tudi predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož Srečko Felix Krope je potrdil, da se šakali na ptujsko-ormoškem lovskem upravljavskem območju pojavljajo že nekaj let. Da bi dobili jasnejšo sliko, so začeli izvajati monitoring - tudi na območju lovskih družin Velika Nedelja, Ormož, Vinski vrhovi, Središče, Ptuj itd. Krope je povedal: »Naše območje je za šakale zelo ustrezno, hkrati pa zelo blizu ali ob meji z Republiko Hrvaško, kjer šakala dobro poznajo.« Pojasnil je, da so na tem območju šakale že videli tako lovci kot krajani, vendar točnih ocen na tej podlagi ni mogoče dati: »Večina ljudi težko loči šakala od lisice, zato tudi ocene o njegovih zapa-žanjih niso točne. Poleg tega na Hrvaškem, na primer, že prihaja do križanj šakalov in domačih psov, zaradi česar je prepoznava še težja.«« Tudi vodja projekta Zlati šakal širi areal Jasna Mladenovič je povedala, da so prejeli kar nekaj sporočil o naključnih opazovanjih »šakalov« po Sloveniji, vendar se je v večini primerov izkazalo, da je šlo za lisice: »Ob neki priliki sem imela možnost opazovati obiskovalce Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kjer je bila v vitrini razstavljena dermaplastika šakala. Praktično brez izjeme so mislili, da gre za lisico.« Po njenem mnenju do zamenjav z volkom prihaja redkeje: »Tudi srečanj med človekom in volkom je razmeroma malo. Po videzu je šakal sicer bolj podoben volku, je pa po velikosti bistveno bližje lisici.« Bližina človeka Lani so raziskovalci z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete, Gozdarskega inštituta in Visoke šole za varstvo okolja ob podpori LZS in Zavoda za gozdove Slovenije začeli izvajati ciljni raziskovalni projekt Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus) v Sloveniji. Rezultati raziskave bodo predvidoma znani prihodnje leto jeseni, za zdaj pa v LZS v grobem ocenju- jejo, da v Sloveniji živi nekaj deset šakaljih parov oz. družin. Krofel je pojasnil, da so šakali v Evropo prvič prišli pred okoli 8.000 leti oz. iz tistega obdobja izvirajo najstarejši najdeni fosilni ostanki na evropskih tleh: »Nato so bili tisočletja omejeni le na nekatera obalna območja in otoke v Sredozemlju in ob Črnem morju, npr. na Hrvaškem, v Grčiji in Bolgariji. V zadnjih 150 letih pa opazujemo pospešeno širjenje po Evropi, ki se je začelo z omenjenih območij in potekalo v več valovih. Slovenijo so šakali prvič dosegli v širitvenem valu kmalu po drugi svetovni vojni.« Razlikujete šakala (levo) in volka? Foto: Janez Tarman Mnogi šakale zamenjujejo z lisicami. Ptuj • Kako med poletjem aktivno preživeti prosti čas Ne veste, kaj bi otrok počel poleti? V želji, da bi otrokom ponudili kakovostno in varno preživete počitnice, staršem pa olajšali organizacijo varstva, so združili moči in se med seboj povezali Zavod Bodidobro, Zarjin Gaj - otroci v objemu narave in Ustvarjalno društvo Naš dišeči dom. Otroke, stare med šest in 11 let, vabijo, da se jim na Ptuju pridružijo avgusta v dveh terminih, ko jim obljubljajo nepozabno dogodivščino. Prijave za 3. in 4. termin počitniškega varstva na Ptuju so v polnem teku. Tretji termin bo izpeljan že v začetku naslednjega meseca, med 7. in ii.avgustom. Otroci se bodo od ponedeljka do četrtka družili v prostorih Zavoda Bodidobro (Rajšpova ulica 14, Ptuj), v petek pa se bodo zbrali v bližini posestva Zarjin Gaj - otroci v objemu narave (Mestni Vrh 94 a, Ptuj). Po jutranjem "prebujanju" se bodo vsak dan v tem tednu odpravili na potep po Ptuju; obiskali bodo gasilce, si ogledali reševalno vozilo, stadion, spoznali nogometaše, šli na obisk v Dom upokojencev Ptuj in stanovalcem s svojim nastopom polepšali dan. Prav poseben dan bo petek, 11. avgust, ko za vse udeležence počitniškega varstva pripravljajo gozdno dogodivščino in iskanje zaklada. V četrtem, zadnjem terminu, ki bo od 21. do 25. avgusta, bo varstvo potekalo na posestvu Zarjin Gaj - otroci v objemu narave (Mestni Vrh 94 a, Ptuj) in v bližnjem gozdu. Takrat bodo izpeljani lesarska delavnica, indijanski dan, otroci bodo vrtnarili, in kar je posebej pomembno, ves teden preživeli v naravi. Družili se bodo med 8. in 16. uro, na voljo pa je tudi krajši termin od 8. do 14-ure. Kot poudarja Petra Kolarič, sousta- noviteljica zavoda Bodidobro, so vse aktivnosti prilagojene starosti in sposobnosti otrok, za njihovo varstvo pa bo skrbela ekipa usposobljenih animatork in pedagoških delavk. Prispevek za varstvo za pet dni je 80 evrov, sorojenci in otroci, ki se udeležijo dveh ali več tednov, pa imajo 10 % popusta. Prijave že sprejemajo na spletu, za dodatne informacije pa so dostopni na info.bodido-bro@gmail.com ali na 040 97 76 76 (Barbara). „Otroci si prinesejo malico s seboj, za kosilo bomo poskrbeli mi, ves čas pa bodo na voljo zdravi prigrizki in pijača. Hvaležne bomo, če nam boste otroke zaupali v varstvo. V naši družbi bodo deležni veliko zabave, proste igre, narave, predvsem pa nepozabnih izkušenj. Zelo se veselimo, da lahko s to novostjo prispevamo k ptujski ponudbi počitniških dejavnosti," zaključujejo organizatorke počitniškega varstva, ki otrokom, ki se jim bodo pridružili, obljubljajo nepozabno dogodivščino. Dženana Kmetec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 14. julija 2017 Šport, šport mladih Štajerski 3 videli, lisica in ne šakal? prisotnosti te živalske vrste pravkar šele ugotavljajo. Šakali odlično izkoriščajo prostor Foto: Miha Krofel Danes so šakali razširjeni že po večjem delu države, po doslej zbranih podatkih so najpogostejši na Ljubljanskem barju in na Krasu, redno jih opažajo tudi v Posočju, na Kraškem robu, v Krakovskem gozdu, na Planinskem in Cerkniškem polju in v Prekmurju. Krofel je pojasnil,da šakalom najbolj ustrezajo nižinski predeli, pomemben dejavnik pa je tudi prisotnost volka: »Šakali se načeloma izogibajo območjem, kjer živijo teritorialni tropi volkov, radi pa imajo bližino človeka.« Volkovi nekoč tudi pri nas Po najnovejših znanstvenih dognanjih je bil glavni sprožilec za pospešeno širitev šakalov po Evropi v 20. stoletju iztrebljanje volkov. Biolog Miha Krofel je povedal, daje bil lov prekomeren, mnoge države pa so v preteklosti aktivno spodbujale tudi druge načine ubijanja volkov: »Še danes opažamo, da se šakali širijo predvsem na območja, kjer so bili volkovi v preteklosti iztrebljeni. Zaradi tega je tudi Podravje postalo primernejši prostor za šakala.« Volkovi so, je dejal, nekoč živeli tudi v Spodnjem Podravju: »Zadnji volk na Štajerskemje bil ustreljen v 50. letih 20. stoletja, torej ravno v času, ko so v Slovenijo prišli prvi šakali.« Predsednik ptujsko-ormoške zveze lovskih družin Srečko Felix Krope je dodal: »Pot širitve in gibanja volkov teče nekoliko zahodno od našega območja.« V Lovski zvezi Slovenije so pojasnili, da mladi volkovi, ki se osamosvajajo ter iščejo lasten teritorij in življenjskega partnerja, prepotujejo velike razdalje, tudi nekaj tisoč kilometrov: »To pomeni, da bi se lahko tak volk kratko obdobje, ko potuje, pojavil kjerkoli v Sloveniji. Za vzpostavitev teritorija ali celo vzrejo legla pa volkovi v Sloveniji poleg hrane potrebujejo predvsem 'varna' območja z malo ali brez človekove aktivnosti, teh pa v Podravju praktično ni.« Dvojni status Širitev šakalov, so pojasnili v LZS, bi lahko povzročila tudi težave: »Ekološko gledano prihaja šakal ob širjenju na območju evolucijsko izoblikovanih življenjskih združb, ki so se razvile v njegovi odsotnosti.« Z drugimi besedami: šakali lahko pomembno nistrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so pojasnili: »Šakal je hkrati zavarovana prosto živeča živalska vrsta (v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor in s tem Agencije RS za okolje) in divjad (v pristojnosti MKGP).« Po izvedenem moni-toringu nameravajo vrsto izločiti iz uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. V LZS so povedali: »Rezultati raziskovalnega projekta bodo ponudili Škode v Spodnjem Podravju ni bilo Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) so leta 2015 šakali povzročili 14 škodnih dogodkov, finančna sredstva za povračilo škode so znašala 2.258 evrov. Za primerjavo: največ škode so povzročili rjavi medvedi (147.469) in volkovi (83.188), najmanj pa divje mačke (69) in hermelini (25 evrov). Obravnavani škodni dogodki zaradi šakalov so se zgodili na drobnici (ovce, koze), perutnini (kokoši, race) in kuncih. Največ teh dogodkov se je zgodilo v goriški statistični regiji, v podravski pa šakali škode niso povzročili. Na ARSO so povedali: »Lani smo obravnavali primer, ko naj bi šakali povzročili škodo na perutnini v Slovenskih goricah, a se je kasneje izkazalo, da niso bili krivi šakali.« prve strokovne podlage, ki naj bi omogočile sprejem ustreznih odločitev o morebitnem poseganju v populacijo šakalov tudi z odstrelom.« Vodja projekta Zlati šakal širi areal je opozorila, da so »interesi po upravljanju z vrsto« sicer prisotni že dlje časa, še zdaj pa ni jasno, kaj naj bi z upravljanjem pravzaprav sploh dosegli: »Ugotoviti moramo tudi, ali je za doseganje zastavljenih ciljev odstrel edina oz. najboljša možnost.« Eva Milošič vplivajo na druge vrste oz. jih celo spreminjajo, obenem so pomembni tekmeci drugim malim in srednje velikim zverem, npr. lisicam, jazbecem in divjim mačkam. Na LZS so priznali: »Teh odnosov, žal, še ne poznamo.« Da nihče čisto natanko ne ve, kaj bi z novimi prišleki, dokazuje že dvojni status šakalov. Na mi- Ptuj • Gimnazijci na splošni maturi rahlo pod povprečjem Tri zlate ptujske gimnazijke Kandidati, ki so splošno maturo opravljali v spomladanskem roku, so bili v ponedeljek seznanjeni z rezultati. Letošnji so za odstotek slabši od lanskoletnih, tudi za ptujske gimnazijce. Manj je tudi zlatih maturantov; na Ptuju lani sedem, letos le tri. Na 84 šolah po Sloveniji sta se na spomladanski rok splošne mature prijavila 6502 kandidata, kar je 500 manj kot lani. Izpite je opravljalo 6373 kandidatov, uspešno 93,45 odstotka gimnazijcev, ki so k maturi pristopili prvič. Nekoliko slabši je skupni rezultat, splošno maturo je opravilo 87,3 odstotka vseh kandidatov, to je torej rezultat, v katerega so všteti še tisti, ki so splošno maturo ponavljali. Na ptujski Gimnaziji je rezultat na maturi 89-odstoten, Letos se lahko poklicne ptujske šole pohvalijo z nekoliko boljšim rezultatom od lanskoletnega, rezultat splošne mature pa je nekoliko slabši. kar je nekoliko pod slovenskim povprečjem. Izpite je opravljalo 136 kandidatov, od tega jih 16 ni bilo uspešnih; trije pa splošne mature niso opravili, 13 jih ima popravni izpit. Imajo pa v 148. generaciji maturantov tudi tri zlate maturantke: Manjo Toplak, Petro Toplak in Katarino Horvat. Njim in še nekaterim dijakom so v ponedeljek na slovesni podelitvi podelili spričevala in priznanja. Posebna priznanja sta prejeli še dijakinji generacije Tjaša Gajšek in Lucija Sevšek ter Sven Lah kot športnik generacije- Dženana Kmetec • 25. julija bodo kandidati, ki so maturo v spomladanskem roku opravili uspešno, obveščeni, na kateri študijski program so sprejeti. • Izpiti jesenskega roka mature se začnejo 24. avgusta, rezultati pa bodo znani 15. septembra. Ormož • 19 maturantov ormoške gimnazije Dosegli 95-odstotni uspeh Na Gimnaziji Ormož je letos k opravljanju splošne mature pristopilo 20 dijakov. 19 jih je maturo opravilo, kar je statistično gledano 95 odstotkov. Zlatega maturanta nimajo, najvišje število doseženih točk na maturi je bilo 24. Po tradiciji je maturante gimnazije Ormož na dan razglasitve rezultatov sprejel ormoški župan Alojz Sok. Sprejem so pripravili v beli dvorani grajske pristave. Župan je dijakom čestital za opravljeno maturo ter pohvalil uspeh. Dejal je, da jih do zastavljenega cilja v izobraževanju loči sicer še dolga pot in da se bodo za uspeh še morali potruditi tudi vnaprej. »V svetu, v katerega vstopate, je veliko lepih stvari, žal pa tudi veliko pasti. Želim vam vse dobro in uspešno naprej,« je med drugim povedal prvi mož občine Ormož Alojz Sok in maturantom izročil priložnostno darilo. Tudi le- tos sta to knjižno delo in 30-dnev-na vstopnica za letno kopališče Ormož. Čez leto dni bodo na Gimnaziji Ormož prvič izvajali tudi preizkus iz poklicne mature, saj bo to jesen v četrti letnik stopila prva generacija dijakov programa Predšolska vzgoja. MZ Foto: Foto Hozyan Letošnja generacija maturantov Gimnazije Ormož z ravnateljico Blanko Erhartič na sprejemu pri županu Alojzu Soku Foto: CG 4 Štajerski Doma in po svetu petek • 14. julija 2017 Spodnje Podravje • Torkovo neurje rušilo vse pred in pod seboj Izrulo drevje, odtrgalo strehe, zalilo Neurje, ki je na Štajerskem divjalo v torek popoldan, je marsikje za seboj pustilo opustošenje. Podrta drevesa, odkrite strehe, poškodovani toča in nalivi dežja so bili posledica divjanja narave, ki je še enkrat pokazala svoje zobe. V zelo kratkem času, le nekaj minutah, je nastala V torek, nekaj minut pred 17. uro, je narava ponovno pobesnela. Kljub temu da so meteorologi opozarjali na možnost neurja, je malokdo pričakoval takšne razsežnosti. V le nekaj minutah se je nebo razbesnelo in nad nekaterimi kraji dobesedno odprlo. Začelo se je z močnim vetrom, ki je podrl številna drevesa, zaradi česar so nekatere ulice in ceste bile tudi zaprte. Številne veje in nekaj dreves je neurje uničilo v ptujskem mestnem parku, še hujše so posledice, ki jih je veter za seboj pustil v parku Ljudski vrt. Tam je drevo padlo tik ob paviljonu, v katerem so bili prisotni mladostniki, ki so se vanj skrili pred podivjano naravo, a k sreči poškodovanih ni bilo. Ponekod so veliko preglavic povzročali tudi močni nalivi, zalilo je kar tri prostore osnovne šole Mladika, pa tudi številne stanovanjske hiše, zaradi česar so morali posredovati gasilci. Največ težav so imeli s podrtimi drevesi in odkritimi strehami. Veter je dele pločevine in strešnike s seboj nosil več sto metrov. V Kajuhovi ulici na Ptuju je del strehe dobesedno odtrgalo in vrglo na avtomobile, parkirane pred stanovanjskim blokom. Tudi v ptujskih Termah je podrto drevo povzročilo materialno škodo, saj je v kampu padlo na avtodom. Na Ptuju šest gasilskih društev in Javne službe Kot je pojasnil Primož Ko-rošak, poveljnik PGD Ptuj, so gasilci iz šestih društev na Ptuju posredovali na 29 lokacijah. Precej pa je tudi primerov, ko so nastalo škodo sanirali lastniki objektov sami, tako da je težko oceniti dejansko število poškodovanih objektov in podrtih dreves. Hudo je bilo tudi v Ulici 25. maja, Arbeiterjevi ulici, odkrite so bile strehe tudi na štirih lokacijah v Prešernovi ulici, pa Dravski in Trstenjakovi. „Le na Ptuju je sodelovalo okrog 50 Foto: MS Foto: CG Foto: CG Foto: CG petek • 14. julija 2017 V središču Štajerski 5 ceste in objekte, toča zmlela pridelke avtomobili, prevrnjeni zabojniki za smeti, poškodovani električni drogovi, okrušene fasade, uničen pridelek in vinogradi, neprevozne ceste, velika materialna škoda. Hudo je bilo na Ptuju, Destrniku, v Juršincih, na Polenšaku, v Dornavi, Sv. Tomažu ... cest, javnih poti in pločnikov, do danes nista bili prevozni dve cesti. Vozil je tudi smetko. Akcija se nadaljuje tudi danes, tako da bo v kratkem vse sanirano," je v sredo pojasnil Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj. 22 gasilskih enot interveniralo v devetih občinah Poveljnik civilne zaščite za Podravje Bogomir Murko pravi, da je bilo na našem terenu aktiviranih 22 gasilskih enot, ki so intervenirale v devetih občinah. Številni gasilci so bili še v sredo na terenu in so odpravljali posledice divjanja narave. Po besedah Murka so občinam naročili naj pripravijo popise škode, ki jih bodo posredovali na Upravo RS za zaščito in reševanje. Kar se tiče škode na kmetijskih pridelkih, svetujejo, da se obrnete na Kmetijsko-gozdarsko zbornico. O sami intervenciji Murko pravi, da je potekala zadovoljivo, poznalo pa se je, da še nima- gasilcev, k temu je treba prišteti še gasilce iz Grajene, Kicarja, Velovleka, pa seveda ostalih občin, ki so intervenirali na svojih območjih. V zelo kratkem obdobju, le nekaj minutah, je neurje povzročilo veliko materialno škodo, nam pa ogromno dela. Z vodo niti nismo imeli toliko težav, največ dela smo imeli z odstranjevanjem izruvanih dreves. To je ena večjih intervencij, kar se tiče naravnih nesreč v zadnjih letih, materialna škoda je ogromna, sreča je le, da ni poškodovanih," je povedal Ko-rošak. V torkovi intervenciji so sodelovale tudi ekipe iz vseh enot Javnih služb Ptuj. „Na terenu je bilo 25 delavcev naše dežurne službe vzdrževanja občinskih javnih cest. Z enote energetike so črpali vodo po blokih in triplex garažah. Enota CERO Gajke je sodelovala na vseh območjih blokovskega naselja, kjer je bilo najhuje - Rimska ploščad, Kraigherjeva, Volk-merjeva, Ulica 5. prekomorske, Arbajeterjeva, Potrčeva, Ka-juhova itd. Ti so pregledovali in premikali posode za ločeno zbiranje odpadkov ter pomagali čistiti odpadno vejevje. Pokopališka enota je čistila podrta drevesa s cest in pešpoti. Drugi posamezniki, vključno z enotama vzdrževanja javnih cest in zelenic, so čistili ulice, pločnike, trge, lokalne ceste in javne poti. Pregledalo se je večino lokalnih jo visoke lestve v PGD Ptuj, ki bi jim olajšala delo. Tako Murko kot Korošak pa pravita, da sta bila presenečena nad vedenjem nekaterih občanov, ki so takoj po neurju hodili po mestu. Nekaj mamic so z otroki srečali parku le nekaj minut po neurju, ko še vse posledice niti slučajno niso bile odstranjene, zato je bila velika nevarnost. Dženana Kmetec Posledice neurja v številkah: • 80-100 km/h je bila hitrost vetra • v Spodnjem Podravju je neurje zajelo 9 občin • pri intervencijahje sodelovalo 22 gasilskih enot • poškodovanih 80 streh • podrtih okrog 100 dreves • samo na Ptuju so podrta drevesa poškodovala približno 10 avtomobilov • škoda na pridelkih in v vinogradih bo ocenjena šele v prihodnjih dneh Najbolj kompletno turistično zavarovanje Že za 7,07 EUR triglav www.triglav.si Foto: CG Foto: DK Foto: MS 6 Štajerski Šport, šport mladih petek • 14. julija 2017 Sp. Podravje • Vodomerni jaški izven objektov 900 evrov ob novogradnji in 500 ob obnovi Večina uporabnikov javnega vodovoda ima vodomere nameščene znotraj objektov, običajno v kletnih prostorih. Bralci ste nas opozorili, da naj bi koncesionar, Komunalno podjetje (KP) Ptuj, zahteval, da so uporabniki dolžni vodomere namestiti v vodomernih jaških izven objektov. Direktor KP Ptuj Janko Širec je pojasnil, da se vodomeri v jaške zunaj objektov nameščajo samo v primerih novogradenj ali večjih posegov v obstoječe objekte, kot so prizidki in nadzidave. Koncesionar tako na podlagi pravilnika predpiše namestitev vodomera zunaj objekta, v vodomernem jašku. Če objekt ostaja nespremenjen in na njem ni predvidenih gradbenih posegov, vodomeri ostajajo na mestih, kjer jih imajo uporabniki že nameščene. Ko občina celovito obnavlja vodovodno omrežje, kot je denimo to sedaj v Novi vasi pri Markovcih, bodo v sklopu investicije vsem uporabnikom uredili vodomerne jaške in premestili vodomere. Stroške Slovenija, Podravje • Razlogi za izgube v zdravstvenih Za zdravstvo bo treba Lani je polovica javnih bolnišnic poslovala s primanjkljajem, letos do bodo do konca leta znašale okrog 200 milijonov evrov, tekoča izguba Foto: Črtomir Goznik Na ptujskem uodooskrbnem sistemu (19 občin) je okrog 33 odstotkov vodomerov nameščenih v jaških izven objektov. bo kot investitor krila občina Markovci. KP Ptuj smo zaprosili še za podatke o stroških ureditve jaška in vodomera za primere novogradenj in obnov. »Če se vodovodni priključek izvaja kot novogradnja in priključek na javni vodovod še ni obstajal, je cena storitve za montažna dela, izvaja jih koncesionar (KP Ptuj), povprečno okrog 900 evrov, z DDV. Cena se lahko spremeni glede na dolžino priključka in debelino vodovodne cevi, na katero je priključek navezan. Če pa priključek za stanovanjski objekt ali drugo odjemno mesto že obstaja in se vodomer samo prestavi v tipski vodomerni jašek, pa znaša strošek montažnih del okrog 500 evrov (z DDV),« so povedali v KP Ptuj. Mojca Zemljarič Zdravstvena ministrica Kolar Celarčeva je prepričana, da je za zagotavljanje stabilnega poslovanja bolnišnic letos in v prihodnje treba zagotoviti dodatna sredstva za pokritje posledic preteklih škodljivih varčevalnih ukrepov. Vlade v kriznih letih niso povečevale prispevnih stopenj ali omejevale košarice zdravstvenih storitev, a sredstev za zdravstvo je bilo mnogo manj, zato so se bolnišnice znašle v težki situaciji, ki ogroža izvajanje javne službe, je opozorila ministrica in predstavila številke, kot jih je pokazala analiza vzrokov za izgube. Neplačane terjatve lahko do konca leta dosežejo 200 milijonov evrov Konec leta 2014 so nepobotani kumulativni primanjkljaji javnih bolnišnic znašali 131,4 milijona evrov, zapadle neplačane obveznosti pa 98,1 milijona evrov. Konec leta 2016 so primanjkljaji dosegli 170,3 milijona evrov, polovica javnih bolnišnic je beležila primanjkljaj v višini 39,2 milijona evrov, polovica pa presežek v višini 7,2 milijona evrov. Po navedbah ministrice se letos poslovanje bolnišnic poslabšuje. Od januarja do marca jih je negativno poslovalo 21 od 26, in sicer v skupni višini 16 milijonov evrov, pet pa jih je v tem času skupaj ustvarilo 0,1 milijona evrov presežka. Konec maja letos je bilo neplačanih obveznosti za 151,8 milijona evrov, v primerjavi s koncem leta 2016 so se povišale za 36,2 milijona evrov, kar je za 31,3 odstotka. Ob neukre-panju bodo neplačane terjatve do konca tega leta znašale okrog 200 milijonov evrov, tekoča izguba zdravstvenih zavodov pa okrog 70 milijonov evrov. Cirkulane • Komunalna ureditev poslovne cone Dolane Priložnost za podjetnike bo zelo ugodna V večnamenski dvorani v Cirkulanah so predstavili projekt komunalne ureditve poslovne cone ob obratu ADK v Dolanah. Ta bo ponudila enajst enot, eno od njih bo občina predvidoma uporabila za zbirni center komunalnih odpadkov. Pogovori z lastniki zemljišč že potekajo, nova poslovna cona bi lahko s pomočjo evropskih sredstev zaživela v drugi polovici prihodnjega leta. Robi Lesnik iz mariborskega podjetja OSA arhitekti, kjer so za poslovno cono pripravili osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta, je pojasnil, da so zemljišča južno od tovarne ADK že zdaj stavbna: »Območje načrtovane poslovne cone je veliko približno 2,3 hektarja, razteza se med regionalno in lokalno cesto ter potokom. Načrtovali smo enajst zemljišč različnih velikosti (od 1.500 kvadratnih metrov naprej), vendar bo parcele mogoče tudi združevati oz. spreminjati. Za objekte bodo predpi- sani gabariti, v okviru katerih bo mogoče zidati fleksibilno; omejena bosta samo višina objektov in faktor izrabe zemljišča.« Sedanji teren cone je približno meter in pol pod nivojem regionalne ceste. To višinsko razliko bodo nasuli in priključek na regionalno cesto izvedli tako, da ga bodo lahko uporabljala tudi priklopna vozila. Dostop do poslovne cone bo sicer mogoč tudi z lokalne ceste, notranje ceste v coni bodo omogočale krožni promet, ob lokalni cesti proti ADK bodo uredili še kolesarsko stezo. Osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta so že pripravili, akt bodo predvidoma sprejeli novembra letos. Prve razgovore z lastniki zemljišč so že opravili, po zagotovilih župana Cirkulan Janeza Jurgeca doslej nobeden od njih prodaji parcel načeloma ne nasprotuje. Nekaj mesecev prihranka Vrednost celotne investicije še ni znana, saj sodne cenitve zemljišč še niso opravili, na občini pa upajo, da bodo večino stroškov pokrili z evropskimi sredstvi. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo naj bi namreč kmalu razpisalo sredstva Dobiček bodo ustvarili podjetniki, ne občina Župan Cirkulan Janez Jurgec je pojasnil, da se o poslovni coni pogovarjajo že od nastanka občine leta 2007: »Prvi občinski prostorski načrt smo sprejeli leta 2014, zato poslovne cone pred tem nismo mogli urediti. Čeprav so se nekateri podjetniki medtem že odločili za druge poslovne cone, sem prepričan, da bomo investitorje pridobili - tako tuje kot domače. Morda tudi tiste, ki bodo svoje dejavnosti širili, pa tega ta trenutek še sami ne vedo. Po veljavni zakonodaji namreč na območjih razpršene poselitve kakšnih obsežnejših dejavnosti ni mogoče opravljati.« Prepričan je, da je pričakovani razpis gospodarskega ministrstva za občino odlična priložnost: »Tako bodo nastala nova delovna mesta, ki smo jih ob volitvah obljubljali vsi povprek. Nekatere občine so industrijske oz. obrtno-poslovne cone urejale zato, da bi ustvarile dobiček, pri nas pa bo glavna naloga, da bodo dobiček ustvarili tisti, ki bodo v coni zaposleni oz. bodo tam opravljali svojo dejavnost. Ne gre nam za to, da bi občina pri tem kaj zaslužila.« za izgradnjo ekonomsko-poslov-ne infrastrukture v povezavi s podpornimi storitvami za podjetja. Sofinanciranje naj bi znašalo 90 %, med upravičene stroške bi šteli tako odkup zemljišč kot komunalna ureditev. Direktorica cirkulanske občinske uprave Milena Debeljak je zagotovila, do bodo zaradi Vir: OSA arhitekti Poslovna cona južno od obrata ADK v Dolanah bi lahko zaživela že v drugi polovici prihodnjega leta. Vir: OSA arhitekti Enajst zemljišč, na katerih bo mogoče graditi objekte, je na zemljevidu označenih s temno sivo barvo. ugodnih pogojev razpisa investitorjem zemljišča na voljo po zelo nizki odkupni ceni, poudarila pa je tudi, da je lokacija poslovne cone odlična: »Cona bo ob regionalni cesti, nedaleč od Ptuja in mejnega prehoda Zavrč. Dostopnost je dobra, zato logističnih težav ne bo.« Tudi Lesnik je sklenil, da bo nova poslovna cona za podjetnike odlična priložnost: »Namembnosti in prostorskega načrta ne bo treba spreminjati, prometna, komunalna in energetska infrastruktura bodo urejene. Investitorji bodo s tem prihranili kakšnih osem do devet mesecev časa; izdajo gradbenega dovoljenja bodo lahko zahtevali takoj.« Eva Milošič petek • 14. julija 2017 Šport, šport mladih Štajerski 7 zavodih zagotoviti več denarja ... marca jih je od 26 negativno poslovalo 21. Neplačane terjatve javnih zdravstvenih zavodov pa okrog 70 milijonov evrov. Foto: Črtomir Goznik Negativno poslovanje bolnišnic tudi posledica nižanja cen zdravstvenih storitev Negativno poslovanje bolnišnic je po navedbah ministrice posledica ukrepov za zagotavljanje uravnoteženosti poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - z večkratnim nižanjem cen zdravstvenih storitev so izvajalci v obdobju 2009-2014 v povprečju izgubili 166 milijonov evrov na leto. ZZZS v cenah zdravstvenih storitev ni priznal vseh obveznosti izvajalcev iz naslova plač zaposlenih, ki so bile posledica pogajanj s sindikati. Tako kljub sprostitvi nekaterih varčevalnih ukrepov na nacionalni ravni izvajalcem niso bila zagotovljena sredstva za enkratno izplačilo Po podatkih OECD so izdatki za zdravstvo po pariteti kupne moči na prebivalca v Sloveniji pod povprečjem EU, in sicer so bili leta 2015 1983 evrov, medtem ko je bilo povprečje v EU 2781 evrov. Kljub temu Slovenija na področju zdravstva dosega primerljive rezultate v kakovosti in dostopnosti - po rezultatih globalne raziskave kakovosti in dostopnosti zdravstvenega varstva od leta 1990 do 2015 v 192 državah je uvrščena na 18. mesto, za njo so, denimo, Nemčija, Danska in Velika Britanija. odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij v letih 2013 in 2014 v višini 64 milijonov evrov, v letih 2014-2017 pa niso bila priznana napredovanja, katerih skupna vrednost je letos dosegla 63,9 milijona evrov. Prav tako v ceni zdravstvenih storitev za letos ni priznano povišanje vrednosti plačnih razredov javnih uslužbencev s 1. septembrom 2016, in sicer v višini 33,8 milijona evrov. V celoti tudi ne bodo zagotovljena sredstva, ki bi jih potrebovali za izvrševanje dogovora o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju iz decembra lani, primanjkljaj iz tega naslova bo po grobi oceni 9,3 milijona evrov. Na dodatnih 13 milijonov evrov ocenjujejo tudi izpad prihodkov, ker hkrati s plačilom storitev ni bilo upoštevano povišanje stopnje DDV z osem na 8,5 odstotka. Prav tako ZZZS javnim bolnišnicam v letih 2008-2016 ni plačal opravljenih storitev, ki so presegle pogodbeno dogovorjen okvir, v skupni višini 580 milijonov evrov. Škodljiv vpliv na zdravstveno blagajno je imel tudi pred letom 2009 uveljavljen prenos financiranja pripravništev vseh zdravstvenih delavcev s proračuna na zdravstveno blagajno. Ti izdatki za nezdravstvene storitve, ki jih financira ZZZS, so lani dosegli 79,6 milijona evrov. Povečujejo se izdatki za bolniška nadomestila in število napotitev k specialistom Ob manj sredstvih za zdravstvo pa se je po navedbah ministrice povečevalo število napotitev k specialistom, in sicer se je od leta 2013 do 2015 povečalo za 13,8 odstotka. Prav tako se povečujejo izdatki za bolniška nadomestila, čemur je tako namenjen velik del dodatnih prihodkov ZZZS, ki so posledica konjunkture. Izdatki za bolniška nadomestila so bili leta 2015 246,1 milijona evrov, leta 2016 285,3 milijona evrov, za letos pa projekcija kaže na 321,5 milijona evrov. Ministrica je opozorila tudi na neplačane prispevke za zdravstveno zavarovanje, ki so konec maja letos znašali 123,8 milijona evrov. Ob tem ministrstvo po navedbah Kolar Celarčeve izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov, predvsem z izvajanjem skupnih javnih naročil na področju zdravil in medicinskih pripomočkov. Tako so se od leta 2014 do konca leta 2016 znižale cene zdravil za 6,5 odstotka. (sta) Kidričevo • Še o 21. redni seji občinskega sveta Nezadovoljstvo z gradbenimi deli na cestah Člani sveta občine Kidričevo so na julijski seji podali soglasje za postavitev bazne postaje za mobilno telefonijo v Jablanah. Strinjali so se, da je signal v tem delu občine zares slab, hkrati so se zbali tudi za reakcijo ljudi, kako bodo bazno postajo sprejeli v svoje okolje. »Ko bodo postajo začeli postavljati, bo javnost na nogah,« je dejal Milan Strmšek (SLS), Slavko Krajnc (SD) je povprašal, kako je z vplivi sevanja. Župan Anton Leskovar je pojasnil, da imajo bazno postajo nameščeno tudi v Talumu. Dodal je: »Če želimo zagotoviti boljši signal, je treba postaviti bazno postajo.« Svetnik Bogdan Potočnik je povedal, da mobilni telefon v primerjavi z bazno postajo oddaja veliko močnejše sevanje. »Pa ga vsi uporabljamo. Še boj izrazito je sevanje, ko je signal šibek in ga mobilnik vseskozi išče ali pa preklaplja iz omrežja v omrežje.« Naslednja vroča tema so bile ceste. Svetnik Strmšek je opozoril na malomarno opravljena dela na terenu: »Dela se izvajajo vse slabše in slabše. Peljite direktorja cestnega podjetja po gradbišču! Ali gradbinci ne znajo več ujeti ravnine, nastaviti jaškov ... To ni samo tema za našega, temveč za vse župane. Za primer lahko povem, kako so vgrajevali jaške. Izkopali ogromno jamo, namestili jašek, zasipali, okrog jaška pa material samo poteptali z lopatami. To se bo ja vse posedlo. Ali nas ni gradnja vrtca Kidričevo dovolj izučila? Najnižja cena nas običajno drago stane. Vem, da je to zakon javnih naročil. Videl sem, kako delajo gradbinci v Švici. Ni primerjave z nami. Naši izvajalci niso kakovostni, njihovo delo pa je drago. Sprašujem se, ali več ne znajo delati ali pa nalašč delajo tako površno.« Župan Leskovar je pojasnil, da v preteklosti niso imeli sreče z gradbenimi nadzorniki. Sedanji nadzor po njegovih besedah deluje dobro. Svetnika Stanislava Lampiča (SD) je zanimalo, zakaj občani Kidričevega za storitev pomoč družini na domu plačujejo več kot občani sosednjih občin. Župan Leskovar je odgovoril, da so se vsi župani na eni izmed sej kolegija dogovorili, da bodo vse občine storitev subvencionirale v enaki višini. Ker dogovor ni obveljal in občine ceno storitve subvencionirajo vsaka po svoje, je pač rezultat takšen, da uporabniki v različnih občinah plačujejo različno ceno. »Dejstvo je, da cena storitve CSD Ptuj ni majhna. Občina Dornava je koncesijo za to dejavnost podelila zasebniku, morda bomo temu sledili tudi mi. Sicer pa je na primerjanje cen z drugimi občinami treba gledati večplastno. Pri nas imajo občani nižji komunalni prispevek kot v drugih občinah,« je razložil prvi mož kidričevske občine. Ob koncu seje so župan in večina svetniškega zbora izrekli še razočaranje nad izvajanjem del na starem ptujskem mostu, ki je od začetka julija zaprt za ves promet. Spraševali so se, kako bodo reševalci ZD Ptuj dostopali do občine Kidričevo. Raz- Skupni projekt z Vidmom: zadrževalnik v Stražgonjci Direktor občinske uprave Damjan Napast je svetnike seznanil z informacijo, da občini Kidričevo in Videm načrtujeta skupni projekt s področja protipoplavne zaščite. V naselju Stražgonjca nameravata graditi razbremenilnik na potoku Reka, ki se izliva v reko Polskavo. Občini bosta pristopili k izdelavi projektne dokumentacije. Strošek bo okrog 100.000 evrov, vsaka bo prispevala polovico zneska. S projektom bosta kandidirali za nepovratna sredstva Ministrstva za okolje in prostor, pričakujejo 100-odsto-tno sofinanciranje. mišljali so, ali je možno, da bi morda začasno urgentno službo organizirali kar v Kidričevem ali pa da bi se za primere nujne medicinske pomoči orientirali proti Mariboru. »Na gradbišču sploh ni delavcev. Pričakoval sem jih vsaj 30. Če bi bil sam v vlogi investitorja, bi delo začel z vsemi močmi - zlasti ob dejstvu, da je bilo že pred obnovo mostu v medijih veliko polemik, kaj bo prineslo njegovo popolno zaprtje,« je razmišljal župan in ob koncu dodal, da bodo v novozgrajenem krožišču v Apačah postavili manjši čebelnjak. V krožišču, ki ga bodo zgradili v Kidričevem, pa bodo postavili šumara akademskega slikarja, grafika in kiparja Tomaža Plav- Foto: MZ Ca. Kidričevski svetniki se bodo ponovno sestali jeseni, ko bo čas dopustov in počitnic mimo. Mojca Zemljarič 8 Štajerski Doma in po svetu petek • 14. julija 2017 Cirkulane • Pogovor z ljubiteljskim fotografom Darujem Turnškom Naravo je treba znati uloviti Dani Turnšek iz Gradišč pri Cirkulanah je po izobrazbi kuhar, po zaposlitvi posluževalec CNC-stroja, po duši pa fotograf. Ljubiteljski samouk je s fotografijami narave, objavljenimi na spletnih družabnih omrežjih, hitro opozoril nase. Prejšnji mesec so ob cirkulanskem občinskem prazniku odprli prvo razstavo njegovih del, dih jemajoče fotografije krasijo tudi letošnji občinski koledar. Dani je svoj prvi fotoaparat dobil že za birmo, a se je fotografiranja resneje lotil šele pred štirimi leti. Najprej je poskusil kar s telefonom, a ta za detajle, ki so ga vedno vznemirjali, ni zadoščal. Tako je na obroke kupil rabljen zr-calno-refleksni fotoaparat, pa nato spet hitro ugotovil, da potrebuje zmogljivejši in naprednejši model. Kljub temu je še danes prepričan, da ni vse v opremi: »Lepo je imeti dober fotoaparat, ampak če nimaš zgodbe, kompozicije in prave svetlobe, nimaš ničesar. Bolje je vlagati v znanje kot v opremo - vsaj na začetku, ko še ne veš, kaj sploh potrebuješ.« Znanje je, k sreči, velikokrat zastonj. »Vsega, kar vem, sem se naučil iz video posnetkov na spletu. Zanimalo me je, na primer, kako fotografirati nevihtne strele, gibanje zvezd ali sončni zahod. Med tisoči videoposnetkov sem vedno iskal tako dolgo, da sem našel takega, ki mi je razložil natan- ko to, kar sem želel vedeti, potem pa to preizkusil še v praksi. Če človeka nekaj res zanima, bo na spletu gotovo našel odgovor,« je pojasnil Dani. Drugih fotografov ni hotel preveč spraševati, a so mu, ko so prepoznali njegov talent, tu in tam z nasveti na pomoč priskočili sami. Foto: Dani Turnšek »Lov« na srnjaka je zahteval posebne priprave in mesec dni časa. Foto: Dani Turnšek V skladno kompozicijo so združeni štirje posnetki strel. Dani v objektiv lovi predvsem naravo. »Rad sem zunaj, kolikor se le da. Najraje fotografiram pokrajino, sploh ob sončnih vzhodih in zahodih, ko je svetloba najmehkejša in najbolj rumena. Megla krajino naredi skrivnostno in čarobno. Fotografiram še divje živali, tudi mesta so lahko zanimiva, le ljudi ne fotografiram rad. Človeka si fotograf postavi, kot mu ustreza; človek lahko igra. Narava pa je narava, je takšna, kot je, zato jo je treba znati uloviti. Fotograf se mora prilagoditi njej in ne obratno.« Sprva je fotografiral predvsem bližnjo okolico (prav Haloze po njegovem mnenju ponujajo čudovite razglede), v zadnjem času ga najbolj pritegnejo gore. Pravi lovec nima puške Mladi fotograf je priznal, da je najbrž največji izziv fotografiranje divjih živali, ki zahteva obilo potrpljenja in izkušenj ter morda še več sreče: »Za dobro fotografijo se je živali treba približati na dvajset ali trideset metrov, kar je izredno težko. Da sem v objektiv ujel mladega srnjaka, sem se trudil en mesec. Kupil sem si kamu-flažno obleko z vejami, da sem se lažje skril, in si od prijatelja izposodil velik objektiv za živali. Srnjaka sem skoraj vsak dan čakal kakšne tri ure. Velikokrat sem ga videl, nikoli pa ni prišel dovolj blizu, da bi ga lahko fotografiral.« Videm • Srečanje dekanijske Karitas Ptuj V Karitas in Rdečem križu vabijo mlade Konec junija je bilo srečanje sodelavcev Karitas ptujske in završke dekanije. Prijetno popoldne so pričeli v cerkvi sv. Vida v Vidmu z večernicami. Vsakoletno druženje v Vidmu pripravijo člani videmske Karitas. Pater Tarzicij Kolenko je lepo povezal program s petjem in šaljivim programom, zaigrala sta tudi muzikanta. Možje so pekli na žaru, članice pa so spekle okusno pecivo in domači kruh, kot se za podeželje spodobi. Člani Karitas z romanjem in skupnim piknikom tradicional- no zaključijo pastoralno leto. A ne odidejo na počitnice, temveč se trudijo pomagati ljudem, ki so potrebni duhovne in materialne pomoči. Letos so večkrat delili hrano iz EU, finančna sredstva in materialne dobrine, ki jih podarijo dobri ljudje. Primanjkovala so tudi oblačila - in spet so na pomoč priskočili dobri ljudje. V dobrodelnih organizacijah Karitas in Rdeči križi pa primanjkuje mladih, saj dela predvsem starejša generacija, zato jih vabijo, da se jim pridružijo. Mladi bodo imeli priložnost spoznati delovanje dobrodelne organizacije, prav tako pa bodo občutili notranje zadovoljstvo ob pomoči drugim. Zdenka Golub Videm • Sobotno popoldne na Pobrežju V znamenju iger in ribjega piknika Na Pobrežju so v soboto potekale že 16. tradicionalne igre brez meja, ki jih vsako leto pripravijo člani ŠD Pobrežje. Letos so športniki združili moči tudi s člani TD Korant s Pobrežja in ob igrah pripravili še ribji piknik, na katerem so lahko obiskovalci poskusili domače pobreške postrvi. Na igrah se je za pokale potegovalo deset ekip: Pokači iz Žu-pečje vasi, PGD Videm, ŠD AS, ŠD Pobrežje, TD Korant klub Draženci, Koranti Destrnik, Koranti Demoni, Sama žlahta, Bager team in Voluharji. Ob zanimivih in šaljivih igrah, ki so jih pripravili člani ŠD Pobrežje, so se zabavali gledalci kot tudi tekmovalci. Predsednik ŠD Po-brežje Igor Peter je na koncu podelil pokale najboljšim. Daleč najboljša po skupnem seštevku točk je bila ekipa ŠD AS, ki si je z rezultatom zaslužila naziv super zmagovalci iger. Za njimi so bili Bager team, Sama žlahta in Štajerski www.tednik.si ■ iStajerskitednik - Stajerskitednik Koranti Destrnik. Na koncu so si obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo. m Foto: CG Foto: CG Foto: CG petek • 14. julija 2017 Šport, šport mladih Štajerski 9 Haloze so v megli še bolj čarobne. Doslej je »ujel« tudi divjega zajca, fazana, srno in celo vidro. Prepričan je, da pravi lov na živali ni pravičen: »Lovci živali čakajo na preži. Skriti so zgoraj, kjer jih živali ne vidijo in ne zavohajo. Ko pa žival fotografiraš, se ji moraš približati iz oči v oči in biti na enaki višini z njo. Žival fotografa zavoha, še preden ga vidi. Mislim, da bi lovci lahko živali preprosto fotografirali, klasične trofeje bi zamenjali fotografski posnetki. To bi bilo veliko bolj zanimivo, pa tudi do prave trofeje bi bilo precej težje priti.« Fotograf je povedal, da ima tudi noč svojo moč, zato rad fotografira zvezde in nevihtno nočno nebo: »Premike zvezd je mogoče posneti na dva na- čina. Fotograf lahko posname nekaj sto fotografij, ki jih potem združi, da zarišejo gibanje. Lahko pa, tako delam jaz, podaljša čas zaklopa.« Pri bliskih strel je postopek drugačen, je pojasnil: »Vsakih nekaj sekund sem napravil posnetek. Izmed okoli 150 fotografij sem izbral štiri in strele povezal v neko zgodbo, kompozicijo. Fotografije sem naložil eno na drugo oz. jih združil z računalniškim programom Adobe Photoshop. Popolnega posnetka še ni bilo Ob omembi Photoshopa večina ljudi takoj pomisli na goljufanje, je opozoril Dani, a je program lahko tudi, ravno nasprotno, orodje za približevanje resnici: »Fotografije s programom res spreminjam, vendar jih prilagajam tistemu, kar imam v spominu oz. kar sem v resnici videl. Morda malo prilagodim barve ali osvetlitev, vendar nikoli ne grem v ekstre-me.« Svoje najljubše fotografije nima; samokritično je dodal celo, da mu je nekaj posnetkov res uspelo, a doslej še noben od njih ni bil popoln ... Svoje fotografije objavlja na spletnih družabnih omrežjih Fa-cebook in Instagram, sodeluje tudi na natečajih fotografskih portalov. Na spletni strani ViewBug, kjer vsak mesec izberejo najboljšo fotografijo, so januarja letos med 11.000 prispelimi Foto: Dani Turnšek fotografijami Danijevo uvrstili na tretje mesto. »To je bila moja najboljša uvrstitev doslej. Fo- Foto: Dani Turnšek Fotograf Dani Turnšek se ne fotografira rad, a se je domislil rešitve: z avtoportreti se resda znajde pred objektivom fotoaparata, a na nek način vseeno tudi za njim ... tografije ocenjujejo sodniki oz. fotografi, ki so to tekmovanje ustvarili, deloma pa z všečki odloča občinstvo,« je povedal fotograf. Kljub uspehu je ostal skromen: »To ni nič posebnega, tudi srečo sem imel. S tisto fotografijo celo nisem bil preveč zadovoljen...« Ena njegovih fotografij se je lani decembra znašla na naslovnici Glasila občine Cirkulane, ducat izbranih krasi letošnji občinski koledar, prejšnji mesec so v sejni sobi cirkulanske občine odprli prvo razstavo Danijevih del. »Občini in županu Janezu Jur-gecu sem za to priložnost neizmerno hvaležen. Veseli me, da me tudi drugi podpirajo pri mojem delu,« je dejal Dani. V tem, kar dela, preprosto uživa, zato se mu nikamor ne mudi. Vseeno upa, da mu bo nekoč prav fotografija rezala kruh; tako bi ji lahko namenil ves svoj čas in ne le večino prostih uric ... Eva Milosic Žamenci • 44. gobarski praznik Praznik narave, osveščanja in druženja PGD Žamenci je letos povabilo že na 44. gobarski praznik. Dvodnevno prireditev je 7. in 8. julija pritegnila številne obiskovalce od blizu in daleč, tudi gobarje iz Kopra in Čakovca. Prvi dan gobarskega praznika so se v glavnem veselili in plesali z Dejanom Vunjakom in Brendi-jevimi barabami, drugi dan pa so najprej postavili razstavo gob in zelišč. Kot sta povedala Betka Janžekovič, gobja determinator-ka in svetovalka, ter vodja prireditve Franc Šuen, razstava gob že nekaj let poteka pod okriljem Gobarskega društva Ptuj. Letos so razstavili 123 različnih vrst gob v okviru lističark, cevark in lesnih gob ter drugih skupin; trenutno se nabirajo golobice, ki sodijo med lističarke. Vsako leto razstavijo najmanj sto različnih vrst gob, odvisno od njihove rasti v določenem letu. PGD Žamenci, glavni organizator prireditve, je že pred gobarskim praznikom, vabilo na veselice, pred 44 leti pa so začeli gobarski praznik, ki je osrednja društvena oz. družabna prireditev, v pripravo katere je vključenih okrog 100 članov od skupaj več kot 135. V letu 2018 bo društvo praznovalo 70-letnico delovanja. Gobarski praznik je predvsem namenjen osveščanju ljudi o varstvu narave, o pomenu ekologije in spoznavanju gob. Narava ponuja veliko, kar velja pokusiti, tistega, česar ne poznamo, pa ni treba uničevati, to velja tudi pri nabiranju gob. Pozna se, da se ljudje vse bolj odgovorno obnašajo tudi do gob, ki jih ne poznajo, saj jih več ne uničujejo (brcajo). Pred štirimi leti so gobarski praznik obogatili z Gobarjado, tekmovanjem v kuhanju gobjega golaža. Letos ga je kuhalo deset ekip, najboljšega so skuhale za-vrške ženske. Recepti za pripravo najboljšega gobjega golaža ostajajo strogo varovana skrivnost, saj organizatorji želijo, da bi vsako leto najboljšega pokusili prav v Žamencih. Ekipam zagotovijo gobe (nekaj različnih vrst, da je okus še boljši) in čebulo, ostalo, od začimb in znanja dodajo kuharske ekipe same. Nekaj posebnega so tudi pražene ža-menske gobice, nič manj slastna ni prleška gibanica. V gozdnem razstavišču so razstavljali tudi člani Društva ze-liščarjev Velikonočnica Ptuj, ki so na gobarskem prazniku prvič sodelovali že lani. Na ogled so postavili okrog 200 različnih zeli, od visokogorja do ravninskega sveta; med njimi tudi redke avtohtone rastline. Kot je povedal predsednik Stanko Zemljak, so jih ljudem želeli čim bolj približati, z veseljem pa so jim tudi odgovarjali na njihova vprašanja. Pri boleznih so bila najpogostejša vprašanja glede zelišč, ki pomagajo pri težavah s prostato, ki je kuga tega stoletja, in pri refluksu. Sobotno dogajanje so obogatili tudi padalci Aerokluba Ptuj in člani društva Oltaimer s Polenša-ka, v zabavnem delu so nastopili Klapovuhi in Ansambel Roka Žlindre. MG Foto: Črtomir Goznik Spražili in zakuhali so ueč kot 100 kg gob. Foto: Črtomir Goznik Betka Janžekovič, gobarska determinatorka in svetovalka, ter Franc Suen, vodja gobarskega praznika. 10 Štajerski Kultura petek • 14. julija 2017 Ptuj • 15. festival sodobne umetnosti Art Stays Letos je govorila narava Festival sodobne umetnosti Art Stays, ki letos poteka pod imenom Natural, je z letošnjim programom več kot 30 dogodkov, bogatim spremljevalnim programom, ki je letos prvič povabil tudi na vinske dneve, vključil krajše in daljše kolesarske oglede razstav in tudi zdravo hrano, pritegnil številne tuje in domače obiskovalce. Direktor festivala Jernej Forbici je zadovoljen, ker so vsi letošnji festivalski dogodki zelo dobro obiskani, forma pri obiskovalcih je takšna kot prvi dan: vse jih zanima, vse si želijo ogledati in uživati v vsem, kar so ustvarili letošnji udeleženci festivala, ki so iskali navdih v naravi, hkrati pa javnost osveščali, kako pomemben je odgovoren in spoštljiv odnos do narave. Prav vsi pa so posvojili Slovenski trg, kjer bo (le) do nedelje, 16. julija, mogoče še uživati v zeleni prostorski instalaciji, travi, ki je prekrila del trga, ki je dobil dodatno ozelenitev s 40 drevesi in cvetličnimi lonci. Škoda, da bo zelena preproga odstranjena, če bi pa našli sponzorja, ki bi prispeval 40 evrov za vsakodnevno zalivanje trave, bi lahko na tej Foto: Črtomir Goznik Javne plastike na Mestnem trgu naravni preprogi uživali do konca razstavnega dela festivala, ki bo trajal vse do 5. septembra; drevesa in cvetlični lonci naj bi ostali. Do tega dne bodo v vseh razstaviščih na Ptuju, Majšperku in Strnišču namreč na ogled tudi vse letošnje razstave. V prostorih Knjižnice Ivana Potrča Ptuja bodo nocoj odprli še svetlobno instalacijo japonske umetnice Noriko Obara, dobitnice nagrade Art Laguna Prize (Benetke), ki je na Ptuju že od začetka festivala. Jutri bodo organizatorji po zgledu prejšnjih festivalov organizirano vodili od razstave do razstave, od razstavišča do razstavišča, ob 17. uri pa bo zadnji festivalski dogodek, odprtje intervencije v naravi, na haldi v Strnišču, z več kot 200 metrom dolgim napisom, ki je nadaljevanje projekta Help Us festivala Art Stays v letu 2011. Napis si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi z balona. MG Ptuj • Drugi mednarodni vokalni jazz kamp z New York Voices Letošnji udeleženci prihajajo iz 12 držav Desetega julija se je na Ptuju začel že drugi mednarodni vokalni jazz kamp z vrhunsko mednarodno mentorsko zasedbo, z New York Voices, dvakratnimi grammyjevimi nagrajenci. Prvi je v okviru festivala Arsana potekal že leta 2015. New York Voices so prvič na enem od najpomembnejših glasbenih festivalov v tem delu Evrope nastopili že leta 2014. Ne letošnjem mednarodnem vokalnem jazz kampu z New York Voices sodeluje 50 udeležencev iz 12 držav: ZDA, Čila, Tajvana, Rusije, Nemčije, Italije, Češke, Slovenije, Švice, Nizozemske, Izraela in Romunije. Le-ti se intenzivno posvečajo jazzovskemu pevskemu vokalu, improvizaciji, aranžiranju, vadbenim tehnikam, odrskemu nastopu; sodelujejo pa tudi v različnih manjših pevskih zasedbah. Zvrstili se bodo nastopi na različnih ptujskih lokacijah, pevce pa bosta vseskozi spremljali tudi dve mednarodni jazzovski ritem sekciji. Predfestivalski vrhunec letošnjega glasbenega festivala Foto: Črtomir Goznik Udeleženci vokalnega kampa s člani New York Voices in organizatorji 2. mednarodnega vokalnega jazz kampa Arsana, ki bo potekal od 21. do 29. julija, bo 15. julija ob 20.30 na dvorišču minoritskega samostana na Ptuj. Koncert pod naslovom World Vocal Harmony bo združil New York Voices, Vox Arsano, Nino Strnad in letošnje udeležen- ce mednarodnega vokalnega jazz kampa. Obeta se edinstveni glasbeni dogodek. Pred začetkom letošnjega mednarodnega vokalnega jazz kampa je člane New York Voices (Darmona Meaderja, Petra El- Člane vokalne skupine New York Voices, dvakratne gremijeve nagrajence, je v ponedeljek sprejel župan Mestne občine Miran Senčar. Zahvalil se jim je za promocijo Ptuja. Člani zasedbe so namreč prvič nastopili na Ptuju leta 2014 v okviru glasbenega festivala Arsana. Naslednje leto pa so v sklopu festivala izvedli prvi mednarodni vokalni jazz kamp. dridga, Kim Nazarian in Lauren Kinhan) sprejel tudi ptujski župan Miran Senčar. Zahvalil se jim je za prispevek k promociji najstarejšega slovenskega mesta. Na to jih bo spominjala velika statua MO Ptuj, ki je tudi najvišje priznanje za promocijo mesta. MG Slovenija • Ambiciozni načrti za kulturo Kulturni turizem kot ključni produkt slovenskega turizma Premier Miro Cerar je v DZ na poslansko vprašanje Dragana Matica glede kulturnega turizma v Sloveniji odvrnil, da je ta v strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, ki bo sprejeta predvidoma septembra, opredeljen kot eden ključnih produktov. Kultura pa bo leta 2018 in 2019 določena kot vodilna tematika slovenskega turizma. Po Cerarjevih besedah je turizem izjemno pomembna gospodarska panoga za Slovenijo, ki v zadnjih letih beleži rast in uspehe. Že leto 2016 je bilo rekordno, pozitivni trendi rasti se nadaljujejo tudi letos, saj smo v petih mesecih za- beležili kar 11-odstotno rast prihodov turistov v primerjavi z lanskim letom. Ob tem je pomembno vlogo pripisal prav kulturnemu turizmu kot delu trajnostnega turizma, za katerega ima vlada ambiciozno zastavljene načrte. S kulturo povezani turistični produkti imajo, kot je poudaril Ce-rar, velik dohodkovni potencial, kulturni turizem pa tudi številne druge potenciale in vrednosti, ki se morajo povezati z gospodarstvom in turizmom kot celota. Kulturni turizem bo v novi strategiji v treh regijah - v alpski, mediteranski in termalno-panonski Sloveniji - določen kot podporni, v makro regiji Ljubljana z osrednjo Slovenijo pa kot vodilni produkt. (sta) Tednikova knjigarnica KO SO MAČKE TAKO SAME Pred časom sem pomislila, da je med ljubitelji glasbe in ljubitelji živali nenavadna podobnost, ki je v bistvu nepomembna klasifikacijska podrobnost. Namreč: večkrat sem slišala, kako je mogoče oceniti osebo in njen življenjski slog po tem, ali je v mladosti poslušala »valeče kamenje« ali je bila oboževalka »bitlsov«. Tako se mi dozdeva, da je mogoče živaloljubce polarizirati na tiste, ki jih navdušujejo mačke, in na tiste, ki vzklikajo: »Brez psa pa že ne!« Je pa vsa resnica v tem, da so enako prvi in drugi zapriseženi ljubitelji dobrega. In tudi osebno imam rada vse hišne ljubljenčke, no, kače in podobna zverjad se mi sicer ne zdi primerna hišne oskrbe, toda živalice so tiste družinske članice, ki pomagajo prijetneje živeti. No, priznam pa še, da sem oboževalka mačk, kar se pa glasbe tiče, imajo morda »rolingi« majhno prednost. Mačke in psi so tudi zelo pogosti literarni junaki v literaturi za otroke, pa tudi vse več je tako imenovanega odraslega leposlovja, kjer imajo mačke in psi pomembno vlogo v zapletu in razpletu zgodbe. Mimogrede: najbolj slavna slovenska literarna mačka sta Muca copatarica, ki letos praznuje šestdeset let, in Maček Muri. Te dni pa sem se navdušila nad mačko Ofelijo. Tako pravi pisateljica Mariasun Landa: Ko se zmrači, so vse mačke zelo osamljene. To vem, ker je bilo z Ofelijo vedno tako. Zato sem jo našla večkrat na mizi v jedilnici, ko je nepremično gledala proti oknu in z žalostnim, otožnim izrazom pogledovala zavese, kot bi bila porcelanasti kipec, ki ga je nekdo postavil tja, da bi bila jedilnica lepša. Takrat sem jo vzela v naročje in ji s prsti nežno drsela med očmi, dokler ni žalost minila in si ni opomogla ter se začela igrati z menoj, kot bi se prebudila iz hudih sanj, zadovoljna, ker sem pri njej in ji je tako povsem odleglo. Tudi jaz sem bila v zadnjem času žalostna in nekam čudna... Svoje življenje z mačko Ofelijo, ki niti slučajno nima slučajno izbranega imena, pripoveduje dvanajstletna deklica Madier. Njena starša sta se odločila za ločeno življenje, čemur je predvsem botrovala mamina ponovna vrnitev na odrske deske. Deklica tako živi z odsotno mamo in babico, slednja pa ne trpi mačke Ofelije. Deklica opazuje in pripoveduje o svojem položaju v razklani družini in o tem, kako nespametni so odrasli, ko se obnašajo, kakor da je vse normalno. Tudi tedaj, ko gre vse narobe. Deklič ob vsem tem svoja občutja projicira na svojo Ofelijo, a kaj, ko se starša družno odločita, da mora mačka iz mesta na kmetijo. Prav dejstvo, da se ati in mama strinjata v zvezi z Ofelijo, Maideri vzbudi občutke izdaje in ne najde nobenega zavezništva. Pri vsem tem je tako zmedena in preplašena, da popusti v šoli, pa tudi najboljša prijateljica je ne razume. Maider postane uporniška in trmasta ter se zapira sama vase in niti na pamet ji ne pade, da bi razredničarki razlagala o tem, kako sta se njena mama in ati razšla. Ko oddajo mačko na kmetijo k daljnim sorodnikom in po nekaj dneh mačka izgine, se Maider sama poda na pot, v iskalno akcijo ... Napeta in s čustvi nabita zgodba je izpod peresa baskovske pisateljice Mariasun Landa (1949), ki sodi med vodilne avtorice mladinske književnosti na Iberskem polotoku in se ukvarja s problemsko literaturo. V svojih zgodbah, ki so napete, pustolovske, obravnava pereča družinska stanja in s tem bralcem, otrokom in odraslim pomaga k uvidu težav in skuša nakazovati možne razrešitve stanj, ki se lahko oblikujejo, pojavijo v sleherni družini. Knjiga Ko so mačke tako same je izšla pri založbi Malinc (več na www.malinc.si) v 400 izvodih v prevodu Barbare Pregelj, ki je h knjigi podala tudi obširno spremno besedo. Knjiga je oblikovana v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv z disleksijo ter ima 123 strani. Ozaljšane so s črno-belimi ilustracijami Pšenice Ko-vačič, ki pa ne tvorijo pomembnega dela pričujoče knjižne izdaje. Knjigo Ko so mačke tako same priporočam vsem malim in velikim ljubiteljem dobrih zgodb, s poudarkom na tistih odraslih, ki slutijo ali pa so se že znašli v družinskih zapletenih situacijah, ki jih prinaša razveza zakoncev. Morda pa vam bo ta zgodba pomagala pri odločitvi o hišnem ljubljenčku. Pa vabljeni kaj k nam, v knjižnico na obisk, kjer med drugim pripravljamo Pravljične počitniške urice ob torkih in četrtkih (več na www.knjiznica-ptuj.si) ter ponujamo obilo kakovostnega branja. Liljana Klemenčič Kolesarstvo Finkšt in Hozjan državna prvaka na velodromu Stran 12 Plavanje Sara Lambret si je priplavala bron Stran 12 Karting Mladi Aleksandar Bogunovic zmagal Stran 13 Twirling Eva Mlakar na EP dosegla odlično peto mesto Stran 14 Nogomet Kadeti Drave so bili najboljša ekipa 2. SKL vzhod Strani 14 Sah Najboljšo partijo DP odigrala Ptujčana Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Aluminij Glavna cilja obstanek in razvoj mladih igralcev Slab mesec je od zbora nogometašev Aluminija v sklopu priprav na novo tekmovalno sezono 2017/2018 v Prvi ligi Telekom Slovenije. V času po lanski sezoni in v tem pripravljalnem delu so se v kidriče-vski nogometni vrsti zgodile številne igralske rošade, in če pogledamo zadevo še od bližje, je iz Aluminija, med vsemi slovenskimi prvoligaši, v tem prestopnem roku odšlo največ nogometašev igrat v tujino. Odšli so nekateri nosilci, a za njih so poiskali določene zamenjave v lastnih vrstah in tudi s prihodom določenih okrepitev. Ali so te prave, bo pokazal čas, ki bo po nekaj tekmah pokazal tudi pripravljenost ekipe za igranje v najvišjem razredu slovenskega nogometa. Igralci se bodo skozi prvenstvene tekme še bolje uigrali in pred Aluminijem je gotovo zelo zanimiva sezona. V njej bodo čez kakšen mesec in pol do dva meseca nastopali v novem terminu, in sicer ob petkih ob 18. uri, pod reflektorji, saj se bodo kmalu pričela dela za postavitev le-teh v Športnem parku Aluminij Kidričevo. to bo nov standardni termin, medtem ko bodo uvodno domače tekme bodo igrali še v standardnem terminu, medtem ko bodo prvo letošnjo ligaško tekmo igrali v soboto proti Mariboru. V lanski sezoni so proti aktual- nim državnim prvakom igrali zelo dobro in tokrat si iz Ljudskega vrta želijo odnesti pozitiven rezultat. Na pripravljalnih prijateljskih tekmah niso dosegli pozitivnih rezultatov, a na njih je trener Slobodan Grubor uigraval določene zadeve in preizkušal igralce. Minuli teden smo govorili s trenerjem Aluminija, za katerim je uspešnega pol leta na klopi kidri-čevskega prvoligaša in beseda je nanesla na priprave, igro in uigranost ekipe, generalko z Interjem iz Zaprešiča, želje na prvi tekmi z Mariborom in cilje v prihajajoči sezoni. Ekipa Aluminija je doživela veliko igralskih sprememb. Kako je po teh spremembah uigrana vaša ekipa? Slobodan Grubor: „Glede na to, da je bilo zares veliko sprememb, ne morem reči, da smo uigrani, kot bi si to želel, vendar je iz dneva v dan naša uigranost vse boljša. Upam, da bo v kratkem na nivoju, kot si želimo. Do te uigranosti bodo igralci prišli skozi težke prvenstvene tekme." Kakšna je uigranost obrambne vrste, v kateri ste izgubili kar nekaj pomembnih igralcev? Slobodan Grubor: „Kar se tiče centralnih dveh branilcev, igrata skupaj šele kratek čas, dva, tri tedne, kar je premalo, da bi bila dobro uigrana. Prihodi: Luka Čagalj, 1995, branilec, NK Hrvatski Dragovoljac (2. HNL) Ilija Martinovic, 1995, branilec, FK Lovcen (Črna gora) lbrahim Arafat Mensah, 1995, napadalec, NK Krško Marko Nunic, 1993, napadalec, NK Radomlje Edi Horvat, 1998, napadalec, NK Inter Zaprešic (1. mladinska HNL) Med člane od mladincev Aluminija prestopili tudi: Dejan Petrovič, 1998, vezni igralec Žan Hrastnik, 1998, vratar Aljaž Ploj, 1998, branilec Odhodi: Blaž Kramer Josip Zeba Milan Kocic Mateo Damiš Vedran Turkalj Nik Prelec Foto: Črtomir Goznik Iz tega vidika še ne delujeta medsebojno stoodstotno, a s treningi in tekmami se bo ta uigranost vedno bolj poznala." V napadu ste izgubili Bizjaka in Kramerja. Kako se boste spopadli z izgubo teh dveh igralcev? Slobodan Grubor: „Namesto Bizjaka smo pripeljali Mensaha, ki lahko igra v konici napada in tudi na krilu. Prav tako imamo v ozadju še nekaj mladih igralcev, ki dobro trenirajo in nekateri izmed njih bodo zapolnili te vrzeli ter bodo prav gotovo dobili svoje priložnosti, da se dokažejo v napadu. Priznati moram, da sta nam odšla dva zelo dobra nogometaša, ampak naša filozofija je, da delamo čim več z mladimi, nadarjenimi nogometaši in jim dajemo priložnost za dokazovanje." Kakšna je splošna ocena teh priprav za novo sezono? Slobodan Grubor: „Vsi igralci, ki so priprave začeli pri nas, so dobro pripravljeni, saj so bile te malo močnejše kot tiste v zimskem pripravljalnem obdobju. Tudi v tem pogledu smo naredili napredek, kar se nam bo obrestovalo na tekmah skozi sezono." Na prijateljskih tekmah vam iz rezultatskega vidika ni šlo najbolje. Zakaj? Slobodan Grubor: „Na prijateljskih tekmah rezultat ni bil v prvem planu, ampak sem opazoval igralce in dobil sliko, kaj moramo početi na treningih, da bomo izboljšali samo igro. Na nekaterih tekmah je bilo nekaj dobrih in slabih stvari, na katerih bomo morali še veliko delati. Ta zadnja tekma, na kateri smo z Interjem visoko izgubili (5:1), je mogoče prišla tudi v pravem trenutku, da smo se malo zamislili in bomo šli veliko odločneje v tekmo proti Mariboru." Generalka pred prvenstvom ni uspela. Kaj je šlo narobe? Slobodan Grubor: „Vemo, kje smo grešili in po tekmi z Interjem smo z igralci naredili analizo. Naši igralci so samokritični in vedo, kaj ni bilo v igri dobro. V tem tednu smo na treningih tudi veliko delali na tem, da se nam takšne situacije več ne ponovijo v sami igri na tek- mi. Tekma z Interjem je sedaj za nami, sedaj moramo gledati le naprej in se ne smemo več vračati k temu dvoboju." Kakšne so želje Aluminija na uvodni tekmi proti Mariboru? Slobodan Grubor: „Na tej tekmi si želimo izvleči pozitiven rezultat. Ne glede na to, da imamo v postavi kar nekaj novih igralcev in še nismo povsem uigrani, ne gremo v Maribor z belo zastavo. Na tekmi bomo dali vse od sebe in odigrali, kot smo se dogovorili, potem pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo. Če se bomo držali dogovorov in bomo igrali dobro, verjamem, da bomo dosegli pozitiven rezultat v Mariboru." Ali nameravate v tej sezoni v sami igri Aluminija kaj spremeniti? Slobodan Grubor: „V prejšnji sezoni smo imeli določen 'image' naše igre, v katerem smo zelo dobro izvajali protinapade in polprotinapade. V tej sezoni želimo zadržati ta 'image' in v različnih segmentih igre bomo poizkušali narediti še korak naprej. Skozi sezono bomo videli, kako bodo takšno igro sprejeli in odigrali predvsem naši mladi igralci, saj pri njih prihaja do največjih oscilacij v predstavah. Vsekakor pa želimo nadgraditi kakovost naših iger, kar bi Aluminiju prineslo dobro sezono." Kakšni so realni cilji ekipe za prihajajočo sezono? Slobodan Grubor: „Cilj in filozofija kluba sta razvoj mladih igralcev. Želimo jim omogočiti čim večji napredek, kar jim bo prineslo možnost prestopa v večje klube in možnost uspešne športne kariere. Če bomo sledili temu cilju, bomo vsi v klubu zelo zadovoljni. Kar se tiče rezultatov in uvrstitve v novi sezoni, si predvsem želim, da ta sezona ne bi bila takšna kot lanska, ko smo bili ves čas nekje pri dnu in smo se borili za obstanek, ampak da bi bili nekje na sredini prvenstvene lestvice." Na klopi Aluminija ste približno pol leta. Kako se počutite v Kidričevem? Slobodan Grubor: „V Kidričevem, ki je zelo mirna nogometna sredina, se počutim super. Imamo fenomenalne pogoje za delo, prav tako je maksimalno spoštovanje kluba do igralcev in mene kot trenerja, tako so stvari zares zelo dobro urejene. Lahko v miru delam in ustvarjam pozitivno prihodnost Nogometnega kluba Aluminij." David Breznik Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 1. KROGA - SOBOTA, vatini - Triglav Kranj; ob 20. LJA, 16. 7., ob 18.00: Krško 20.20: Olimpija - Celje 15. 7., ob 18.00: Ankaran Hr-.20: Maribor - Aluminij; NEDE-- Gorica, Rudar - Domžale; ob DB 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 14. julija 2017 Kolesarstvo Finkšt in Hozjan državna prvaka na velodromu V Stražišču pri Kranju je v četrtek in petek, 6. in 7. julija, potekalo državno prvenstvo na pisti. Tekmovanja so se udeležile prav vse selekcije Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in imele precej uspeha. Ptujčani so se namreč kar dvakrat veselili naslova državnih prvakov, še nekajkrat pa so v različnih kategorijah stopili na zmagovalni oder. Sama tekmovanja na dirkališču so specifična, saj se tam tekmuje samo enkrat na leto. Ptujčani so imeli največ uspeha pri starejših mladincih, ki so nastopili v naslednjih kategorijah: 200 m šprint, 1000 m posamezno, 3000 m posamezno, 4000 m ekipno ter olimpijski šprint. V šprintu na 200 m je državni naslov osvojil Matic Finkšt, 2. pa je bil Marko Hozjan. Na 1000 m posamezno so perutni-narji prav tako dobili državnega prvaka. To je postal Marko Hozjan, s 3. mestom pa mu je na odru družbo delal Matic Finkšt. V kategoriji olimpijski šprint so Ptujčani v postavi Marko Hozjan, Nace Malovič in Matic Finkšt osvojili 2. mesto, na 4000 m ekipno pa 3. mesto v postavi Hozjan, Malovič, Finkšt in Jernej Paj. Na svoje varovance je po prvenstvu bil upravičeno ponosen trener Matej Marin: »Fantje so tekmovali v petih disciplinah in osvojili dva naslova državnih prvakov, v olimpijskem šprintu pa so bili pa samo nekaj stotink za prvouvrščeno ekipo. Fante mi je uspelo odlično pripraviti, bilo je vloženega veliko truda in veseli me, da se nam je ta trud poplačal. Moram pohvaliti vse svoje kolesarje in zelo sem vesel, da jim je uspelo unovčiti dobro pripravljenost. Fantje bodo sedaj imeli krajši tekmovalni premor, ki so si ga zaslužili, mene pa čaka analiza dosedanjega dela in priprave na drugi del sezone.« Od leve Marko Hozjan, desno Matic Finkšt in zadaj Nace Malovič Tudi preostale selekcije ptujske ekipe so dosegle nekaj lepih rezultatov. Mlajši mladinci so v kategoriji olimpijski šprint v postavi Miha Muršec, Gašper Polanec in Gašper Pušnik osvojili bronasto kolajno. Pri deklicah C je v vožnji na čas na 1200 m Hana Jeromel prav tako osvojila bronasto kolajno, 2. pa je bila v vožnji na čas na 200 m. Prvi dan so imeli dečki pred seboj dve disciplini, in sicer vožnja na razdaljo 2000 m in šprint 500 m. V disciplini 2000 m sta se izkazala tudi člana Perutnine Ptuj in s 4. mestom za las zgrešila medaljo. To sta bila Vid Jeromel pri dečkih A in Jan Svenšek pri dečkih B. Drugi dan je bila na sporedu disciplina vožnja na točke, kjer je vsak 5. krog šprint in kjer se točkujejo 4 tekmovalci s 5,3,2 in 1 točko. Jan Svenšek je v tej disciplini osvojil 3. mesto. Tudi Jernej Finšgar, ki v KK Perutnina Ptuj skrbi za selekcije dečkov, je bil zadovoljen: »Medalja je uspeh, imamo močno moštvo, kar nam pride prav na kri-terijskih dirkah. Fantje se učijo in dosegajo uspehe skupaj s taktično disciplino, kar je zelo pohvalno.« Mlade ptujske kolesarje sedaj čaka krajši tekmovalni premor, nato pa sledi še preostali del sezone. tp Nogomet Sodniško slovo Draga Klinca proti »svojim« Pretekli ponedeljek je svojo zadnjo nogometno tekmo »odpiskal« Drago Klinc, ki je v Kidričevem vodil prijateljsko srečanje med hrvaškim Hajdukom in romunskim Clujem. Klinc sicer v zadnjih treh letih ni bil več aktiven na zelenicah, v prvi vrsti zaradi številnih poškodb, ki so ga že zelo mladega prisilile v konec sodniške kariere, čeprav je kot sodnik veliko obetal in vodil tudi srečanja 1. lige. Kljub temu da za nogometne sodnike velja, da morajo biti nevtralni in da vsaj javno ne smejo izražati simpatij z nogometnimi ekipami, pa lahko vsaj za zadnjo tekmo Draga Klinca rečemo, da jo je odpiskal »svo- ji« ekipi. Klinc je namreč od nekdaj simpatizer splitskega Hajduka, in ko se mu je ponudila priložnost, da se poslovi ravno na srečanju, kjer igrajo »njegovi«, ni niti za trenutek okleval. Odgovorni pri MDNS (Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov) Ptuj so mu pri tem precej pomagali in srečanje Cluj - Hajduk je tudi uradno pomenilo konec sodniške kariere: »Ko se mi je kot simpatizerju Hajduka ponudila priložnost, da se sodniško upokojim na tem srečanju, nisem niti za trenutek okleval. Vesel sem, da je izpadlo v redu.« Na omenjenem srečanju so sedaj že nekdanjemu delivcu pravice simbolično darilo izročili tudi odgovorni iz MDNS Ptuj. Klinc nam je tudi zaupal, katero srečanje bi v svoji sodniški karieri želel še posebej izpostaviti in z odgovorom presenetil: »Najbolj se mi je v spomin vtisnila tekma 3. lige leta 2006, ko sem sodil srečanje med Muro 05 in Pohorjem. Takrat so domačini igrali tekmo za naslov prvaka, in kljub temu da je šlo za tre-tjeligaško tekmovanje, je bil stadion praktično poln. Res zanimiva izkušnja.« Kljub temu da se je Drago Klinc poslovil od aktivnega sojenja, še vedno deluje v MDNS Ptuj, predvsem kot mentor mlajšim sodnikom, ki jim želi prenesti čim več svojega znanja, ki ga je pridobil skozi leta sojenja. tp Nogomet • NK Drava Nemočna zdesetkana Drava Drava Ptuj - Soroksar CF 0:4 (0:2) Drava Ptuj: Domjan, Flis, Gajic, Tomažič Šeruga, Golob, Šporn, Kukovec, Lovenjak, Džafič, Panikvar, Marcius; Igrala sta še: Mesarič, Pšajd; Trener: Simon Sešlar. Člansko ekipo Drave v zadnjem obdobju tarejo številne poškodbe in zaradi tega je moral trener Sešlar tokrat dodobra zapolniti ekipo za obračun s Soroksarjem. Madžari so bili za kakšen nivo ali dva boljši tekmec od Ptujčanov, ki jim z zdesetkano postavo enostavno niso bili kos. Gostje so bili na Pohorju pri hotelu Arena premočan tekmec in so zabili štiri zadetke ter bi premoč lahko še bolj unovčili. Na drugi strani Drava ni mogla parirati v igri Madžarom in edino pravo priložnost je zgrešil Panikvar. Po tej neposrečeni predstavi čaka Ptujčane to soboto nova prijateljska pripravljalna tekma, ko se bodo pomerili s Polano. David Breznik Plavanje • Miting v Kopru Lampretovi bron V Žusterni v Kopru se je na plavalnem tekmovanju, Koper 2017, zbralo kar 387 tekmovalcev. Gre za posebno tekmovanje, na katerem se tekma do- gaja v bazenu s sladko vodo, medtem ko je družabni del ali razplavanje v morju. Na tradicionalnem mitingu so pod vodstvom trenerja Igorja Sternada Foto: Črtomir Goznik Drago Klinc v sredini (s šopkom) na zadnji tekmi v Kidričevem. Od leve Klara Benko, Sara Lampret in Tina Aubelj Foto: arhiv PK Terme Ptuj iz Plavalnega kluba Terme Ptuj nastopile Sara Lampret, Tina Aubelj in Klara Benko. Skupaj so plavalke opravile dvanajst startov in so se osemkrat uvrstile med najboljših deset, medtem ko jim je zmanjkalo malo sreče, saj so bile nekajkrat na nehvaležnem četrtem mestu. Edino medaljo si je tokrat priplavala Sara Lampret, bila je tretja v disciplini 50 metrov prsno. Ptujčanke so na tekmovanju v Žusterni tekmovale na 100-metrskih razdaljah, a zaradi napornih treningov pred nastopom na državnem prvenstvu so bile precej utrujene, tako da niso odplavale najboljših rezultatov. V teh dneh jih čakajo še zadnji naporni treningi, nato pa bodo vse tri tekmovale na glavnem letošnjem tekmovanju - na državnem prvenstvu v plavanju na prostem v petdesetmetrskem bazenu. David Breznik petek • 14. julija 2017 Šport, šport mladih Štajerski 13 Šport mladih • BD Ranca Ptuj Nogomet • 1. SML, 1. SKL Mirna plovba Maribor je postal prvak 1. mladinske in kadetske lige, večji del k temu naslovu pa so prispevali kadeti, ki so bili z naskokom najboljše moštvo lige. V mladinski konkurenci je bilo precej tesneje, najdaljšo so na koncu potegnili Kranjčani, ki so v zadnjem krogu ugnali Domžalčane. Skupna lestvica 1. MARIBOR 52 34 9 9 111 2. DOMŽALE 52 31 12 9 105 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 52 27 15 10 96 4. BRAVO PUBLIKUM 52 27 14 11 95 5. NOGA TRIGLAV 52 26 8 18 86 6. KOPER 52 25 11 16 86 7. KRŠKO 52 21 13 18 76 8. INTERBLOCK 52 19 11 22 68 9. GORICA 52 17 13 22 64 10. ALUMINIJ 52 18 7 27 61 11. VOC CELJE 52 17 7 28 58 12. KRKA 52 13 4 35 43 13. ŠAMPION 52 11 7 34 40 14. RUDAR VELENJE 52 5 15 32 30 1. SKL 1. MARIBOR 26 20 4 2 64:20 64 2. DOMŽALE 26 17 5 4 58:19 56 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 26 14 7 5 43:19 49 4. BRAVO PUBLIKUM 26 12 10 4 49:20 46 5. CELJE 26 13 4 9 36:30 43 6. KRŠKO 26 11 9 6 42:29 42 7. KOPER 26 11 5 10 33:35 38 8. ALUMINIJ 26 11 4 11 31:33 37 9. NOGA TRIGLAV 26 10 4 12 34:37 34 10. GORICA 26 8 7 11 31:36 31 11. INTERBLOCK 26 8 3 15 20:36 27 12. ŠAMPION 26 8 0 18 25:55 24 13. RUDAR VELENJE 26 1 8 17 22:62 11 14. KRKA 26 2 2 22 20:77 8 Fair play: 1. Bravo Publikum Najboljši strelec: Simon Gregorin (Domžale) - 23 zadetkov 1. SML 1. NOGA TRIGLAV 26 16 4 6 59:29 52 2. BRAVO PUBLIKUM 26 15 4 7 50:30 49 3. DOMŽALE 26 14 7 5 65:28 49 4. KOPER 26 14 6 6 59:31 48 5. OLIMPIJA 26 13 8 5 48:27 47 6. MARIBOR 26 14 5 7 68:29 47 7. INTERBLOCK 26 11 8 7 47:35 41 8. KRKA 26 11 2 13 38:47 35 9. KRŠKO 26 10 4 12 34:55 34 10. GORICA 26 9 6 11 40:63 33 11. ALUMINIJ 26 7 3 16 40:56 24 12. RUDAR VELENJE 26 4 7 15 25:59 19 13. ŠAMPION 26 3 7 16 30:68 16 14. VOC CELJE 26 4 3 19 27:73 15 Fair play: 1. Bravo Publikum Najboljši strelec: Adnan Ahmetovič (Koper) - 23 zadetkov Mladi spoznavali jadranje, veslanje ... Za Kidričani je dokaj mirno leto, brez velikih pretresov so se držali v sredini lestvice. Mladinci so bili pod vodstvom Bojana Flisa v težjem položaju, kadetska ekipa je bila pod vodstvom Braneta Vodopivca v zbiranju točk uspešnejša. JM ■L ...... ' i-.;'■■" ■ Foto: Črtomir Goznik Mladi nogometaši Aluminija so sezono v 1. mladinski in kadetski ligi končali na 10. mestu. Foto: Črtomir Goznik Brodarsko društvo Ranca Ptuj je v prvih dveh počitniških tednih izvedlo dva športna tabora, ki sta imela poudarek na vodnih športih, ki jih že desetletja uspešno gojijo v društvo. Prvi tabor so izvedli v sodelovanju s Centrom za šolske in obšolske dejavnosti Štrk. Udeležba je bila mednarodna, saj so sodelovali tudi otroci iz Rusije, Ukrajine in Italije, medtem ko jih je večina prišla iz Slovenije. Skupno je bilo kar dvajset otrok, za katere so organizatorji pripravili pester program, ki je zajel šolo jadranja in veslanja, vo- žnje v vejkparku, spoznavanje narave ob reki Dravi in različne animacijske igre. Otroci so spoznavali osnovne prvine jadranja na jadrnicah tipa Optimist in so naredili tudi prve zavesljaje v kajakih. Po petih dnevih uživanja na vodi je bil viden napredek v njihovem jadralnem in veslaškem znanju, kar je bil eden izmed osnovnih namenov tabora. Podobna akcija na vodi in tudi v vodi se je dogajala tudi drugi teden, ko je na taboru sodelovalo sedemnajst otrok iz Ptuja in njegove bližnje okolice. O obeh taborih je predse- dnik Brodarskega društva Ranca Ptuj Emil Mesarič povedal: „Oba tabora sta zelo dobro uspela. Na prvem, ki smo ga delali skupaj s Štrkom, smo udeležencem predstavili predvsem, da ima Ptuj čudovito jezero, na katerem se lahko odvijajo številne aktivnosti. Na drugem pa so sodelovali otroci z našega območja v starosti od sedmega do dvanajstega leta in ta drugi tabor je tudi zelo dobro uspel. Cilj drugega tabora je bil, da navdušimo čim več mladih za jadranje in veslanje. Mislim, da smo otroke navdušili za ta dva vodna športa in želim si, da bi Karting • Dirke na Vranskem Mladi Bogunovic zmagal Vransko je bilo prizorišče letošnje tretje dirke za državno prvenstvo v kartingu in šeste, ki je štela za pokal Sportstil (op. a. gre za mednarodne dirke). Na 1050 metrov dolgi progi z imenom AMZS Center varne vožnje se je dirkalo v šestih različnih razredih. Na stezi smo videli zanimive dirke, v katerih so bili ekipno najuspešnejši člani Avto moto društva Šlander iz Celja, ki so jim sledili člani AMD Ptuj in AMD Hajdina. Iz ptujskega društva je v dirkah za državno prvenstvo v začetniškem dirkalnem razredu R2 Rotax Micro Max zmagal mladi voznik Aleksandar Bogunovič. Na stopničke je za Ptuj s tretjim mestom stopil v razredu R8 KZ2 Janez Vok. Zelo solidno sta dirkala tudi Matic Kolmanič, ki je bil četrti v razredu R4 Rotax Junior Max, in Matjaž Bogadi, ki je bil prav tako četrti v razredu R5 Rotax Max. V razredu R6 Rotax DD2 sta vozila še Borut Kolar in Vladimir Hreščak, medtem ko sta v ptujski ekipi tokrat manjkala Foto: osebni arhiv dva mlada dirkača, Kastelec in Miletič. Na tretji letošnji dirki so dobro tekmovali tudi predstavniki Avto moto društva Hajdina, saj je bil Nik Štefančič drugi v razredu R4 Rotax Junior Max, tretja sta bila Dimitrij Mlakar v razredu R2 Rotax Micro Max in Luka Železnik v razredu R6 Rotax DD2, medtem ko sta bila zelo solidna še Primož Matelič in Taj Kovačič. Ptujčani aktivni na dirkah Predstavniki Avto moto društva Ptuj so si v zadnjih desetletjih nabrali ogromno izkušenj pri organizaciji karting dirk na starem dirkališču v Hajdošah. nekateri izmed udeležencev ostali pri nas in bi nadaljevali z učenjem ali treniranjem jadranja oziroma veslanja." Za izvedbo športnih taborov so poskrbeli Uroš Kraševac, Danilo Zupanič, Blaž Kontič, Barbara Ribarič, Milan Vogrin in Emil Mesarič. Omenjena ekipa je dala udeležencem taborov mnogo nepozabnih dogodkov, ki so jih doživeli s sovrstniki in sedaj že s prijatelji na ptujski Ranci ali natančneje ob različnih aktivnostih na reki Dravi. David Breznik Ekipni vrstni red dirke na Vranskem: AMD Šlander 266 točk AMD Ptuj 157 točk AMD Hajdina 108 točk V ptujskih vrstah imajo številne sodnike in ostale funkcionarje, ki v tem letu opravljajo različne funkcije na karting dirkah po Sloveniji in tudi v tujini. Tako je bil na primer Uroš Langerholc delegat AMZS na dirki v Ligna-nu, Milan Slana pa je bil na zadnji dirki v Vranskem vodja sodniške službe. Ostali člani AMD Ptuj so opravljali na dirkah sodniške ali druge naloge. Gre za uigrano ekipo, ki po tihem še vedno upa, da bi lahko letos opravljala njihove naloge na domači dirki na novem dirkališču v Slovenji vasi. Na dirkališču je sicer treba še marsikaj storiti, a možnosti za dirko, ki naj bi bila na sporedu 17. septembra, so. Če bodo nekatera dela zaključena v naslednjem mesecu, potem bo morda letošnja zadnja karting dirka sezone izpeljana v Slovenji vasi, a v AMD Ptuj bodo to tekmovanje izpeljali le v primeru, če bo ta dirka varna za dirkače in gledalce. David Breznik 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 14. julija 2017 Nogomet • 2. SML, 2. SKL »Dobili ogromno izkušenj« Za MNZ Ptuj je prvo od dveh let vodenja 2. mladinske in kadetske (SML in SKL) lige vzhod. Na začetku je bilo nekaj porodnih krčev, a za Borisa Grabarja kot vodjo tekmovanja in njegove sodelavce se je na koncu vse dobro izteklo. Tekmovanje je bilo odigrano na nivoju, ob tem pa je predstavnik iz naše MNZ, kadetska ekipa Drave, osvojila naslov prvaka. Skupno so sicer slavili mladi nogometaši Mure in napredovali v 1. SML in 1. SKL. S prvim letom vodenja mladinske in kadetske lige je Grabar zadovoljen: »Vse je potekalo v najlepšem redu; med sezono smo imeli tudi kakšno manjšo težavo, a to se redno dogaja. S klubi smo dobro sodelovali, najbolj pa sem vesel, da ni ostal noben nerešen problem.« Piko na i vodenju je nedvomno dodala kadetska ekipa Drave, ki je na koncu slavila: »Pri mladini je bila Mura suverena in je zasluženo slavila, na drugi strani pa so bili prepričljivi tudi kadeti Drave. Sploh začetek je bil superioren, mislim, da so zmagali kar trinajst Foto: Črtomir Goznik Kadeti Drave so bili najboljša ekipa 2. SKL vzhod. tekem zapored. Na koncu so ugnali še Muro v neposrednem dvoboju in čestitam jim za naslov prvaka.« Boris Grabar in celotno vodstvo lige so v premierni sezoni prav gotovo dobili obilico izkušenj, obenem pa tudi kakšno idejo, kako ligi peljati v novi sezoni: »Res je. Moram reči, da smo v lanski sezoni na začetku dobili 'registo' (informacijski sistem NZS, op. a.), kar je bilo za nas nekaj novega, na koncu pa se je pokazalo, da je to nekaj zelo dobrega. Obenem smo videli, kje smo, kaj lahko še izboljšamo in tu so naši glavni izzivi za naslednje leto.« Letos smo v ligi lahko spre- mljali tri predstavnike s področja MNZ Ptuj (Drava, Bistrica in Zavrč, op. a.), v novi sezoni pa se lahko zgodi, da bo v ligi le en naš predstavnik: Zavrč je osvojil zadnje mesto in je izpadel, Drava pa še čaka na obvestilo NZS glede napredovanja v 1. ligo. tp 2. SML vzhod 1. NŠ MURA 27 19 3 5 72:31 60 2. DRAVINJA 27 15 6 6 66:37 51 3. BREŽICE 1919 27 13 4 10 44:35 43 4. NORKA GT JARENINA 27 12 6 9 68:58 42 5. NK DRAVA PTUJ 27 12 6 9 56:53 42 6. NK MB TABOR 27 11 6 10 53:56 39 7. VIPOLL VERŽEJ 27 11 2 14 42:49 35 8. NŠ ZAVRC 27 10 3 14 44:57 33 9. KETY EMMI BISTRICA 27 8 4 15 31:50 28 10. NK MALECNIK 27 2 4 21 22:72 10 Fairplay: 1. Mura Najboljši strelec: Sebastjan Šlak (Norka GT Jarenina) 32 zadetkov 2. SKL vzhod 1. NK DRAVA PTUJ 27 20 3 4 74:24 63 2. NŠ MURA 27 18 3 6 68:28 57 3. NK VIPOLL VERŽEJ 27 16 5 6 59:29 53 4. KETY EMMI BISTRICA 27 16 4 7 62:36 52 5. NK MALECNIK 27 11 10 6 60:46 43 6. NK MB TABOR 27 9 5 13 37:43 32 7. NORKA GT JARENINA 27 6 7 14 38:47 25 8. DRAVINJA 27 6 7 14 33:56 25 9. BREŽICE 1919 27 6 5 16 25:66 23 10. NŠ ZAVRČ 27 2 1 24 13:94 7 Fairplay: 1. Kety Emmi Bistrica Najboljši strelec: Rok Koren (Drava) 27 zadetkov Skupna lestvica 2. SML vzhod - 2. SKL vzhod: 1. NŠ MURA 54 37 6 11 117 2. NK DRAVA PTUJ 54 32 9 13 105 3. VIPOLL VERŽEJ 54 27 7 20 88 4. KETY EMMI BISTRICA 54 24 8 22 80 5. DRAVINJA 54 21 13 20 76 6. NK MB TABOR 54 20 11 23 71 7. NORKA GT JARENINA 54 18 13 23 67 8. BREŽICE 1919 54 19 9 26 66 9. NK MALEČNIK 54 13 14 27 53 10. NŠ ZAVRČ 54 12 4 38 40 Twirling • Evropsko prvenstvo v Italiji Eva Mlakar dosegla odlično peto mesto Nuša Detiček in Eva Mlakar, članici Twirling in mažoretnega kluba Pet elementov Slovenska Bistrica, sta kot članici državne reprezentance zastopali Slovenijo v Italiji na Evropskem prvenstvu v twirling športu, pod organizacijo Italijanske twirling zveze in Svetovne twirling zveze W.B.T.F., ki je potekalo med 4. in 9. julijem v športni dvorani Palayamamay v mestu Busto Ar-sizio v neposredni bližini Milana. Tekmovanja sta se udeležili pod vodstvom trenerke Nastje Keršič in spremstvom staršev. Sodelovali so najuspešnejši športniki Evrope iz 14 držav. Tekmovanja so se udeležile reprezentance Slovenije, Hrvaške, Anglije, Francije, Nemčije, Madžarske, Irske, Nizozem- ske, Norveške, Švedske, Švice, Škotske, Španije in Italije. Slovenska reprezentanca je bila v sestavi klubov iz Slovenske Bistrice, Nove Gorice, Cerknice in Brd. Reprezentanti: Nuša Detiček, Eva Mlakar, Živa Kovač, Maša Kovač, Hana Česnik, Aneja Kodermac, Tim Udovič in Daša Harej. Na dan prihoda v Italijo je po opravljenem costume checku, music testu in treningu sledila zabava športnikov. Naslednji dan pa še zadnji trening in uradno svečano odprtje pred začetkom tekmovanja. Prvi dan tekmovanja, v četrtek, sta dekleti po opravljenih obveznih elementih, ki predstavljajo 25 odstotkov ocene, zasedli Nuša 11. in Eva 8. mesto Foto: arhiv TMK5E TMK5E ekipa - zgoraj z desne - Ksenija Detiček, Nuša Detiček, trenerka Nastja Keršič, Eva Mlakar, Mojca Keblič in spodaj Rajko Detiček Foto: arhiv TMK5E Eva in Nuša z doseženimi diplomami in plaketo ter si pridobili odlično štartno številko za kvalifikacijski nastop v kategoriji Freestyle Junior Women. Po nastopih v kvalifikacijah v petek sta se obe uvrstili v polfinale - Nuša s 15. mestom in Eva z 8. mestom. Po odplesanem polfinalnem delu v soboto je Nuša nadgradila svoj dosežek iz kvalifikacij in zasedla odlično 14. mesto v Evropi, Eva pa je dobila vstopnico za finale! Zadnji in hkrati finalni del tekmovanja je bila nedelja. Eva je z odličnim nastopom presegla vse meje in zasedla feno-menalno 5. mesto izmed 44. tekmovalk v Evropi! Na slavnostni podelitvi polfinalistk je svojo diplomo dobila Nuša, Eva pa je na podelitvi finalistk za svoj dosežek prejela plaketo. Izredno smo ponosni na Evo in Nušo, saj sta presegli zastavljene cilje! Hkrati čestitamo tudi preostalim članom reprezentance za dosežene rezultate. V skupnem seštevku je Slovenija zasedla 4. mesto, takoj za Francijo, Italijo in Španijo. S tekmovanja se vračamo z dodatno motivacijo za delo naprej, saj te dni začenjamo priprave na naslednjo mednarodno tekmovanje. In sicer se bosta Eva in Nuša skupaj s preostalim delom tekmovalne ekipe kluba,letošnje poletje udeležili tudi Svetovnega pokala v twirling športu. Nastja Keršič Planinski kotiček Triglav (2864 m) 29.-31. 7. 2017 IZHODIŠČE: Pokljuka (1400 m) SESTOP: Bohinj (650 m) PRENOČITEV: Dom Planika pod Triglauom (1401 m) in Koča pri triglauskih jezerih (1685 m) Kot usa prejšnja leta se bomo ptujski planinci odprauili na usa-koletni pohod na najuišji urh Slouenije. Pohod bomo tokrat pričeli na Rudnem polju. Postopoma se bomo uzpenjali in občudouali gorske uršace. Vmesna postojanka bo Vodnikou dom na Velem polju. Prui dan bomo prenočili u Domu Planika pod Triglauom. Po zajtrku se bomo pouzpeli na urh, krstili use pruopristopnike ter se spustili preko Skrbine do Tržaške koče na Doliču (2151 m). Čakajo nas še Hribarice ter nato spust u Dolino sedmerih jezer in do Koče pri triglauskih jezerih. Tretji dan nadaljujemo proti Komni in po spustu ob slapu Sauica do parkirišča, kjer nas pričaka autobus. ODHOD: u soboto ob 4. uri zjutraj izpred železniške postaje na Ptuju. PRIHOD: u ponedeljek u uečernih urah. STROŠEK IZLETA: 60 eurou (u primeru manjšega šteuila ude-leženceu se bo potek uzpona spremenil glede na možnost preuoza - osebni auto, kombi...). ROK PRIJAVE: torek, 25. julija, u pisarni PD Ptuj do zasedenosti avtobusa. Obvezno ob prijavi navesti telefonsko številko (ob možnosti, da izlet odpade) ter število predhodnih vzponov na Triglav (da imamo možnost predhodne priprave diplom za prvo-pristopnike). Plačilo stroška izleta je možno na TRR ali v pisarni društva. OPREMA: Potrebna je oprema za visokogorje (dobri planinski čevlji, samovarovalni komplet, oblačila, čelada, obvezna zaščita proti soncu in dežju, sončna očala, pohodne palice, hrana, voda ...). Hrana ali kak priboljšek iz nahrbtnika. Lahko se okrepčamo v kočah, kjer nam postrežejo z okusno hrano. IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnko s sovodniki. INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva in pri vodji izleta na tel. 040 754 499. STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. ;istrirajte se na wwmfedmkQii petek • 14. julija 2017 Šport, šport mladih Štajerski 15 Šah • Državno prvenstvo Najboljšo partijo odigrala Ptujčana Šuta in Beljavski Na letošnjem članskem šahovskem državnem prvenstvu, ki se je pred dnevi končalo v Mariboru, je natopilo 63 šahistk in šahistov, med njimi tudi devet članov Šahovskega društva Ptuj. Tako je bilo razumljivo, da bo kar nekaj dvobojev »ptujskih«, kar se je potrdilo že v prvem kolu, ko sta se srečala M K Andraž Šuta in 12-letna Nika Kralj. To pa ni bil edini ptujski dvoboj, saj jih je v nadaljevanju sledilo kar nekaj. Najpomembnejšo srečanje, ki je na neki način zaznamovalo prvenstvo, pa je bilo ptujsko srečanje med MK Andražem Šuto in VM Aleksandrom Be-ljavskim. O tem smo se nekaj dni po prvenstvu pogovarjali z Andražem. Andraž, dan pred odhodom na državno prvenstvo si opravljal še maturo, zato nas zanima, kako si bil »šahovsko« pripravljen? Ja, res je. Matura tik pred državnim članskim prvenstvom mi je vzela kar veliko časa, zato ni bilo nekih posebnih priprav. Kljub temu pa sem na prvenstvo odhajal sproščen, počutil sem se zelo dobro in nekako sem čutil, da bi lahko dosegel dober rezultat. V prvih štirih kolih sem sicer imel kar tri tekmece iz domačega društva, kar je zgledalo kot prvenstvo društva, vendar sem to ob takšnem številu soigralcev iz društva lahko pričakoval. Seveda nas najbolj zanima srečanje s prvim nosilcem, VM Aleksandrom Beljavskim, prav tako članom Šahovskega društva Ptuj, ki si ga premagal v zelo lepi predstavi. Po dveh uvodnih zmagah in enem porazu mi je žreb že v četrtem kolu namenil prvega nosilca, velemojstra Aleksandra Beljavskega. To je bilo sploh najino prvo srečanje. Želel sem si, da bi prikazal dobro igro, po tiho sem razmišljal vsaj o po-lovički točke. Pred srečanjem sem pregledal nekaj partij, ki jih je velemojster odigral kot črni, predvsem otvoritvene poteze. Ko sem sedel za šahovnico, sem bil osredotočen na šah in uro, vse drugo sem poskušal odmisliti. Seveda nisem mogel odmisliti tekmeca, ki mi je sedel nasproti, do katerega imam izredno spoštovanje, kar pa ni bil razlog, da bi se vdal brez resne borbe. Bi lahko na kratko ocenil potek vajinega srečanja in kdaj si spoznal, da bi morda lahko ob dobrem nadaljevanju celo presenetil velemojstra? Velemojster Beljavski me je presenetil že s prvo, otvoritveno potezo, ki je poimenovana Pirčeva in jo igra bolj poredko. Plavanje Tekmovalno slovo Žbogarja Plavalni klub Radovljica gosti ta konec tedna tradicionalni julijski plavalni miting. Domači klub bo miting izkoristil tudi za tekmovalno slovo olimpijca Roberta Žbogarja. Žbogar je bil udeleženec olimpijskih iger v Londonu 202 in Rio de Janeiru 2016, ob tem je nastopil na sedmih svetovnih devetih evropskih prvenstvih. Je del nekdanje močne radovljiške ekipe, katere jedro sta bili nekoč Sara lsakovic in Anja Klinar, a tudi številne druge reprezentantke. Še vedno je tudi državni rekorder na 200 m delfin ter član rekordih štafet na 4 x 50 in 4 x 100 m mešano ter 4 x 200 m prosto v velikem bazenu ter na 200 m delfin, 100 m hrbtno, 400 m mešano in s štafeto 4 x 50 m mešano v 25-metrskem bazenu. V karieri, prav letos je minilo 20 let od njegovega prvega tekmovalnega nastopa, je osvojil tudi več kot 100 naslovov državnega prvaka. (sta) Morda je bila tokrat ta odločitev za takšno varianto simbolična glede na to, da je državno prvenstvo štelo obenem še za Pirčev memorial. Prvih deset potez sva odigrala nekako po teoriji, potem pa se je partija začela razvijati po mojih planih. Res je velemojster v enajsti potezi ponudil žrtev kmeta, vendar sem ostal pri svojem planu pritiska na kraljevem krilu. Nadaljevanje je bilo dokaj izenačeno, izmenjala sva si nekaj figur vse do 31. poteze, po kateri sem za razmišljanje porabil skoraj eno uro. Zavedal sem se, da mi bo morda do nujno potrebne 40. poteze zmanjkalo časa, vendar sem se hotel do podrobnosti prepričati v naslednjo, 32. potezo Kci, ki se mi je zdela kot najboljša, čeprav morda v tistem trenutku ni dajala nobenega občutka nevarnosti. Bila je neke vrste »tiha nevarnost«, ki pa je samo dve potezi za tem velemojstra postavila pred neubranljiv mat. Kako je velemojster sprejel poraz? Menda je pokomen-tiral, da si v določenem delu partije odigral v stilu velemojstra z ratingom 2800 točk? Bil sem presenečen nad njegovo izjavo, ko mi je krepko stisnil roko v znak čestitke za zmago. Ob tem se ni izgovarjal na njegovo morebitno slabo igro. Priznal je, da sva oba igrala izvrstno, da pa sem ga z nekaterimi potezami dejansko presenetil. Še večkrat med prvenstvom je najino partijo izkoristil za pohvalo in dodatne čestitke za mojo dobro igro. Prav vajina partija je bila po izboru posebne komisije ob koncu prvenstva izbrana za najboljšo partijo med vsemi 277 odigranimi. Bi lahko ocenil, da je bila to tvoja najboljša do sedaj? Vesel sem, da je komisija najino partijo izbrala za najboljšo. Še bolj vesel sem komplimentov, ki mi jih je namenil takšen velikan šaha, kot je velemoj- Objavljamo omenjeno partijo, pred tem pa še legenda oznak: K-kralj (2), D-dama (2), T-trdnjava (4), S-skakač (4), L-lovec (4), a, b, c, d, e, f, g, h-oznake za kmete (16), O-O mala rokada, O-O-O velika rokada. Šuta (beli) - Beljavski (črni) I.e4-d6, 2.d4-Sf6, 3.Sc3-g6, 4.f3-Lg7, 5-Le3-O-O, 6.Dd2-e5, 7.O-O-O-exd4, 8.Lxd4- Le6, 9. Le3-Te8, i0.Lh6-Lh8, Ii.g4-c6, i2.Kbi-d5, I3.e5-Sfd7, I4.f4--Lxg4, i5.Le2-Lf5, i6.h4-Sa6, i7.Sf3-Sac5, i8.h5-Sb6, i9.hxg6-fxg6, 20.Sd4-Se4, 2i.Sxe4-Lxe4, 22.Lg5-Dd7, 23.Thgi-Df7, 24.Tdfi-Sc4, 25.Lxc4-dxc4, 26.f5-c3, 27.bxc3-Dc4, 28.fxg6-Lxg6, 29.Lf6-Txe5, 30.Lxh8--Kxh8, 3i.Df4-Tb5+, 32.Kci-Tg8, 33.Df6+-Tg7, 34.Se6 in predaja črnega Foto: Črtomir Goznik Na prvenstvu je bilo odigranih kar nekaj »ptujskih« dvobojev, kar se je potrdilo že v prvem kolu, ko sta se srečala MK Andraž Šuta in 12-letna Nika Kralj (v ospredju). ster Beljavski, ki je pri dvajsetih letih postal mednarodni mojster, pri dvaindvajsetih velemojster, da je bil svoj čas četrti najboljši šahist na svetu ... Gotovo je bila to moja najboljša partija do sedaj, saj sem z njo dosegel tudi prvo zmago proti kateremu koli velemojstru. Po tej zmagi si v naslednji partiji odvzel pol točke še velemojstru Mateju Šebeniku, potem pa zadnji dve izgubil. Res da proti šahistom iz zgornjega dela tabele, vendar bi te kakšna polovička za konec popeljala še nekoliko višje v končni razvrstitvi. Si se morda nekoliko opustil, kot rečejo šahisti? Ne bi rekel, da sem se opustil, sem pa nekako že začel podzavestno razmišljati o veliki priložnosti in sem zadnji dve partiji odigral preveč na silo. Posebej še zadnjo, ko sem vse preveč žrtvoval, kar me je stalo cele točke. Z osvojenimi petimi točkami in uvrstitvijo na 2i. mesto, kar je mesto višje od začetne pozicije, sem dejansko zadovoljen, saj sem osvojil novih 40 ratinških točk. Omenila sva maturo, ki si jo opravil z odliko na II. Gimnaziji Maribor. Kakšne so tvoje študijske želje in koliko, meniš, ti bo ostalo časa za šah? Kje se vidiš v šahu čez deset let? Boljšega uspeha pri maturi si nisem mogel želeti, saj mi je to odprlo vrata na tako želeni študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Gotovo bom našel še dovolj časa za šah, kjer bi rad v čim krajšem času napredoval do naslova mednarodnega mojstra, za kar mi je dala spodbudo prav zmaga proti velemojstru Belja-vskemu, ki je ta naslov osvojil leto starejši od mene. Želje po naslovu velemojstra so sanje vsakega mladega šahista, vendar sam vem, da mi do tega še veliko manjka. Morda pa res ... čez deset let. Silva Razlag *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar V POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 0803025 www.vitavera.si Štajerski TEDNIK KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagi Ptujna Miklošičevi 2 2250 Ptuj tel.: 02 748 18 80 02 23 50 206' ent Odhodi: vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Štajerski TEDNIK WB5302Í&* POItMt/WBGEnCUB 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 11. julija 2017 Sydney, Ptuj • Podpredsednica avstralske laburistične stranke o življenju in delu Tanya Pliberšek: „Vedno sem želela Svetovna in domača javnost je po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA sproti seznanjena tudi z vsem, kar počne ameriška prva dama, po Pliberšek, ki ima korenine na Ptuju, v Podvincih, kjer je bila rojena njena mama Rozika Pliberšek, z dekliškim priimkom Repič. Po domače so Dobri poznavalci političnih razmer v Avstraliji, tudi nekateri slovenski diplomati, ki so službovali v Avstraliji, so prepričani, da ima Tanya Pliberšek vse možnosti, da nekoč postane tudi predsednica avstralske vlade. Zaupanje volivcev je ponovno dobila tudi na lanskih predčasnih volitvah v oba domova avstralskega parlamenta. Dobila je celo večjo podporo kot na prejšnjih volitvah. Zaradi minimalne prednosti, ki so jo dobili liberalni konservativci Malcoma Tumbulla, pa ni najbolj prepričana, da bo vlada vzdržala celi mandat. Tanya je ob tem tudi povedala, da ne bi mogli govoriti o tem, da je na volitve vplival brexit, kot tudi ne svetovne gospodarske razmere, kot so to želeli predstaviti nekateri. Oče Jože, doma iz Kočne-ga pri Zgornji Polskavi, se je v Avstralijo preselil v petdesetih letih prejšnjega stoletja, mama Rozi nekoliko kasneje. Spoznala sta se v Avstraliji, se zaljubila in poročila. V zakonu so se jima rodili trije otroci; poleg Tanye še sinova Rajmond, ki je univerzite- Foto: Črtomir Goznik Rozika Pliberšek Repič na svojem nekdanjem domu v Podvincih 93, kjer je za hišo še stara miza, ob kateri so se zbirali in pogovarjali. Ob pogledu nanj so oživeli številni spomini na čas pred več kot 60 leti, ko je zapustila dom in odšla s trebuhom za kruhom. tni diplomirani pravnik, in Filip, geolog. Družina je leta 1997 doživela hudo tragedijo, ko so na Novi Gvineji umorili sina Filipa. Tragedija je močno zaznamovala družino. Še danes je bolečina izjemna. Zelo pa pogrešajo tudi moža, očeta in dedka Jožeta, ki se je poslovil pred petimi leti. Tanya Pliberšek (poročena z Michaelom Couttsom, zaposlenim v javni upravi), podpred- sednica avstralske laburistične stranke, nekdanja ministrica v času vladavine laburistične stranke, dolgoletna članica avstralskega zveznega parlamenta za okrožje Sydney, tudi mini- S srečanja Rozike Pliberšek Repič in Tanye Pliberšek s princem Charlesom in Ptuj • Pogovor z Jurijem Jensterletom Zdravstveni tehnik „za rokomet" odhaja v Francijo Simpatični 24-letni Celjan Jurij Jensterle, ki je zadnja leta igral za zdaj že nekdanjega prvoligaša Dravo, bo svojo profesionalno kariero nadaljeval v Franciji, v predmestju Pariza v klubu Creteil. Odhaja z izjemno lepimi spomini, v času igranja si je priskrbel tudi redno zaposlitev v Domu upokojencev Ptuj, kar mu je, kot pravi, dalo ogromno življenjskih izkušenj, ki jih bo prenesel tudi na rokomet. Jensterle, ki je zadnje tri sezone nastopal za RK Drava, je pred tem igral za Radeče, Dol TKI Hrastnik in mlajšo selekcijo Celja. Za ptujsko Dravo je zaigral na 35 tekmah in dosegel 106 golov. Kakšnih resnih izkušenj z igranjem v tujini doslej ni imel, letos pa so se mu odprla vrata v svet. Po treh letih na Ptuju, kamor se je preselil ravno zaradi rokometa, se seli v Francijo. „Ker v Sloveniji ne moreš živeti od rokometa, sem se odločil, da poiščem druge opcije in uspel sem v tem. Dobil sem tri ponudbe, v Nemčiji, Švici in Franciji. Predstavil sem se v vseh treh klubih, a se je kot najboljša varianta izkazala klub v predmestju Pariza, kamor se selim že čez nekaj dni. Minuli teden sem pogodbo že podpisal, tako da sem od julija naprej profesionalni igralec rokometa, kar je bila zmeraj moja želja. Iz Ptuja odhajam z izjemno lepimi spomini na vse soigralce in sodelavce. Tukaj so me lepo sprejeli in počutil sem se dobrodošlo. Z veseljem se bom še naprej vračal na Ptuj," pravi Jensterle, po poklicu zdravstveni tehnik. Sočasno z igranjem rokometa je zadnja leta, po zaključku šolanja, tudi delal. Najprej se je zaposlil v Domu upokojencev v Savinji, po selitvi na Ptuj pa v tukajšnjem Domu upokojencev. „Velikokrat je bilo res naporno, delo je tri-izmensko, tako da je bilo treba tekme in treninge usklajevati z rednim delom. Ves čas je sicer bil ro- Jurij Jensterle je po novem igralec francoskega kluba Creteil. komet moja prioriteta, želel sem se ukvarjati le s tem in zdaj mi je uspelo. V zadnjih letih sem veliko psihofizično garal, ni bilo veliko časa za počitek. Bili so tudi dnevi, ko sem iz nočne moral na tekmo. A se je splačalo. Delo v Domu upokojencev mi je dalo veliko znanja in izkušenj. Ogromno sem se naučil, o življenju in tem, da ni pomembna starost, ampak le to, kako znaš živeti. V Domu stanuje gospa, ki je stara 95 let, pa živi s polnimi pljuči. Predvsem pa sem se ob opravljanju svojega poklica tukaj naučil spremljati različne faze življenja in izkoristiti vsaki trenutek. Življenje je eno samo in prehitro mine," o izkušnjah, ki si jih je pridobil pri delu v Domu upokojencev, pravi Jensterle. Ciljev za Francijo ima veliko, predvsem si želi čim boljših rezultatov in uvrstitev kluba, v katerem bo po novem igral, v prvo ligo. Čaka ga še dokončanje študija, kar je prav tako eden izmed ciljev, ki si jih je zadal. Ob vztrajnosti, zagnanosti in delovnih navadah, ki jih ima, bo gotovo tudi ta cilj dosežen. Dženana Kmetec Trnovska vas, Destrnik • Sprejem za uspešne učence OŠ TT v« v 1 • • •• Uspesni v soli in zunaj nje Letošnji sprejem za uspešne učence OŠ Destrnik-Trnovska vas je potekal v gostišču Siva Čaplja v Trnovski vasi. Župana občin Destrnik in Trnovska vas se namreč izmenjujeta kot gostitelja oz. organizatorja vsakoletnega sprejema ob zaključku šolskega leta. V imenu OŠ Destrnik-Trnovska vas se je za ohranjanje te lepe tradicije zahvalil ravnatelj Drago Skurjeni, ki je pohvalil dosežke uspešnih učencev na izobraževalnem in drugih področjih. Župana občin Destrnik in Trnovska vas Vladimir Vindiš in Alojz Benko sta čestitala priza- devnim in uspešnim učencem, pohvalila delo učiteljev in ravnatelja, ki se trudijo po najboljših močeh, da bi mladi v osnovnem izobraževanju dobili kar najboljšo življenjsko popotnico za bodoče izzive, da bi razvili svoje talente na različnih področjih. Čestitke so prejele vse tri odličnjakinje: Lucija Jančič, Tjaša Krepek in Maja Kocbek. Od športnikov so posebej izpostavili dosežek Jana Omana, ki je na državnem tekmovanju v atletiki v teku na 300 metrov zasedel tretje mesto. Priznanja pa so prejeli še Miha Gregorec, Luka Anžel, Miha Kokol, Vita Kos, Jan Matjaž, Zala Arnuga, Melani Cafuta, Aneja Lorbek, Metka Fridl, Nika Gregorec, Maja Zelenik, Luka Caf, Ines Malek, Lucija Burgar, Tjaša Bel-šak, Nika Majcen, Stela Muršec, Kaja Murko, Lana Lorbek, Klara Sužnik, Lea Murko in Nina Horvat. MG Foto: arhiv občine Destrnik S sprejema odličnih učenk OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki je letos potekal v gostišču Siva Čaplja v Trnovski vasi, kjer so podelili tudi več drugih priznanj za uspešno udejstvovanje mladih. Foto: CG torek • 11. julija 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 pomagati ljudem" rodu Slovenka, Melania. Slovenci pa smo lahko ponosni tudi na politično kariero podpredsednice avstralske laburistične-delavske stranke Tanyo jim rekli kar Ribičevi. njegovo zeno. strica za zunanje zadeve vlade v senci (opozicije), je odraščala v južnem predmestju Sydneyja, zelo blizu plaže in kraljevega parka. Kot otrok je skupaj z družino in prijatelji veliko časa preživela na peščenih plažah in pohodih po avstralski divjini, tudi na kampiranju. Veliko je tudi brala, to še vedno rada počne, če le ima čas. „Moji starši so bili v očeh Avstralcev malo nevsakdanji, saj so pridelovali mnogo lastne zelenjave in gojili tudi nekaj piščancev. Večina Avstralcev se namreč s tem ne ukvarja. Zelo rada sem hodila v šolo, kjer pa ni bilo veliko otrok iz migrant-skih družin. Avstralski šolski sistem je zelo dober, zato sem lahko izbrala univerzo, ki je bila primerna zame. Študirala sem novinarstvo, ob delu pa sem tudi magistrirala. Vedno sem želela opravljati službo, ki vključuje pomoč ljudem," je Tanya Pliberšek na kratko strnila svojo mladost. Političarka z jasnimi cilji V avstralsko politiko se je aktivno vključila pred skoraj 20 leti. Že v svoji prvi volilni kampanji leta 1998 je izražala jasne cilje. Kmalu je ugotovila, da so družinski problemi (predvsem nasilje), s katerimi se je želela ukvarjati in jih raziskovati, povezani s političnim sistemom. V svojem političnem delovanju se je posvetila prizadevanjem za izboljšanje življenjskih pogojev za ženske, otroke in ostarele, reševanju Tanya Pliberšek z mamo ter otrokoma na obisku pri bratrancu Maksu Ferku in njegovi družini na Ptuju. Foto: zasebni arhiv aktualne problematike v šolstvu in zdravstvu. Prav tako se je zavzela za reševanje problemov staroselcev, aboriginov, ki so bili več kot 200 let diskriminirani in zlorabljeni: od leta 1869 do leta 1970 je bilo okoli 100.000 abori-ginskih otrok, večinoma mešanega porekla, na podlagi zvezne zakonodaje odvzetih staršem in danih v posvojitev oz. rejo belim staršem ali pa so jih namestili v institucije. Kot rada poudari, je laburistična stranka tista, ki želi ljudem ponovno vliti občutek varnosti, stranka delavskega razreda, upokojencev in socialno ogroženih oz. vedno na strani srednjega sloja prebivalstva. V politiki lahko uspešno deluje, ker ima vso podporo družine, zelo velikodušno pa jo podpira tudi slovenska skupnost v Avstraliji. Slovenci so se v Avstraliji zelo dobro integrirali, vključili v avstralsko družbo, še vedno pa negujejo svoje običaje in spoštujejo tradicijo svoje rodne domovine. Imajo svojo cerkev, klube, sobotne slovenske šole in druge institucije, kjer sta doma slovenska beseda in kultura. Mnogo Slovencev ima sorodnike v Avstraliji, ki jih redno obiskujejo, kot se v Slovenijo pogosto vračajo tudi „avstralski" Slovenci. Po neuradnih podatkih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu naj bi v Avstraliji živelo med 20.000 in 25.000 oseb slovenskega porekla. Največ jih živi v Victoriji, sledijo New South Wales, Queensland in South Australia. Med letoma 1950 in 1960 so se Slovenci v Avstralijo izseljevali predvsem zaradi političnega nezadovoljstva v tedanji državi Jugoslaviji. Po letu 2000 pa se Slovenci v Avstralijo izseljujejo predvsem zaradi ekonomskih, kariernih in osebnih razlogov. Junija leta 2015 je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmauc v Sydneyju formalno odprl Slovensko-av-stralski poslovni klub, v Melbo-urnu pa Slovensko-avstralski akademski klub. V imenu vlade RS pa je podpisal tudi dogovor z avstralsko vlado o uvedbi vizumov za delovne počitnice (Working Holliday Visas). Slovenija in Avstralija nimata odprtih vprašanj Slovenijo in Avstralijo sicer vežejo dobri prijateljski odnosi, državi nimata odprtih vprašanj v medsebojnih odnosih. Avstralija je bila ena od prvih neevropskih držav, ki je priznala neodvisnost Republike Slovenije. Politična podpora za medsebojno sodelovanje je na obeh straneh zelo močna, pove Tanya Pliberšek, ki je že večkrat obiskala Slovenijo, nazadnje sta bila z njo tudi starejša otroka in mama Rozika, ki se je srečala tudi s svojimi mladostnimi prijateljicami. Spomine so obujale v gostilni Rozika. Slovenijo je obiskal tudi že Tanyin mož. Zelo rada bi domovino svojih staršev obiskala pogosteje in za daljše obdobje, a tega ne more zaradi narave svojega dela. Najraje bi ostala kakšno leto, a ne pred upokojitvijo. Ker veliko njenih sorodnikov živi v Ljubljani, vse bolj razmišlja tudi o tem, da bi v prestolnici kupila stanovanje. Tanya Pliberšek ljubezen do narave prenaša tudi na svoje tri otroke, prav tako pozitivne vrednote. Z družino preživi vsak prosti trenutek. Narava je tista, ki jih bogati, veliko plavajo v morju, zunaj sezone v pokritih bazenih. Vse počnejo skupaj. Ob koncih tedna se jim pogosto pridruži tudi mama oz. babica Rozika (Rose), ki je po zaslugi hčerke političarke spoznala tudi že veliko znanih voditeljev oz. osebnosti, med njimi tudi princa Charlesa z ženo. »Ko ima kakšne govore, jo pogosto sprašujejo, kdaj bo postala prva ministrica. »To bom lahko postala, če bodo na tem položaju želeli žensko,« jim odgovarja. Zelo se trudi, da bi izpolnila zaupanje volivcev, skrajno varčna je pri porabi denarja, če bi drugače ravnala, to ne bi bilo dobro za slovensko skupnost. Ponosno pa tudi vselej pove, da so njeni starši Slovenci," doda Rozika Pliberšek, ki je skupaj s hčerko in vnukoma ob zadnjem obisku Slovenije in tudi Ptuja preživela nepozabne trenutke s svojimi sorodniki in prijatelji. Rada se vrača domov, a tu ne bi mogla več živeti, preveč se vse komplicira, veliko preveč je birokracije, premalo pa čisto življenjskega pristopa. Sodobna tehnologija pa danes omogoča, da se s sorodniki in prijatelji pogosteje slišijo. Obe Pliberškovi sta znani tudi kot odlični kuharici, ki razvajata tudi s slovenskimi jedmi in gostoljubnostjo, ko jih obiščejo prijatelji. Njihov dom pogosto obiščejo gostje iz Slovenije. To so vedno zelo čustveni in nepozabni trenutki. MG Foto: zasebni arhiv Foto: zasebni arhiv Tanya Pliberšek je prva Slovenka, ki je zasedla mesto ministrice v Rozika Plibešerk Repič je zelo ponosna na svoje orhideje, ki krasijo avstralski vladi, ko jo je vodil Kevin Rudd. njen dom. Foto: MG 18 Štajerski Šport, šport mladih petek • 14. julija 2017 Zdravstveni nasveti Poletna vročina (1. del) Vroči poletni dnevi, ki so v zadnjih nekaj letih že kar stalnica s temperaturami nad 30 stopinj Celzija, so pred nami. Kljub stalnemu opozarjanju se žal mnogi ne zavedajo posledic, ki jih ima vročina ob zabavi na prostem na njihovo telo. Vročina je lahko tudi nevarna Večina prebivalstva se poletja veseli. To s seboj prinaša tudi nekaj zdravstvenega tveganja, a ga lahko z ustreznimi preventivnimi ukrepi zelo zmanjšamo. NIJZ vsako leto pripravi seznam napotkov prebivalcem za ravnanje v vročini, saj lahko vročina v okolju povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Vročina in ljudje Hitri prehodi s hladnega na vroče vreme in obratno ljudi ne povzročajo težav, saj se zdravo in utrjeno telo neodvisno od naše volje dobro prilagaja. Taki prehodi so obremenitev le za občutljive oziroma za tiste, katerih prilagoditvena sposobnost je zmanjšana. Najbolj ogrožene so naslednje skupine ljudi: • dojenčki in majhni otroci, • starostniki, • kronični bolniki, • brezdomci. Posledice vročinskega vala so sorazmerne z njegovim trajanjem, prav tako pa so odvisne od tega, kdaj v sezoni nas zajame vročinski val. Zgodnejši vročin- ski val nas bolj prizadene. Posebej naporna je vročina, ki traja tudi ponoči. Klimatske naprave izboljšajo toplotne razmere v zaprtih prostorih, vendar porabijo veliko energije in poslabšajo razmere v okolici klimatiziranih stavb. Študije kažejo, da so ob vročinskih valovih najbolj prizadeta skupina starostniki; večina raziskav postavlja mejo pri 65 letih, po 75. letu pa ogroženost močno narase. Raziskave kažejo tudi na večjo občutljivost žensk, kar lahko razložimo s fiziološkimi razlikami med moškimi in ženskami. Kako se telo odziva na vročino Pri telesni dejavnosti učinkovito porabimo do 20 % energije, večinoma je izkoristek še manjši in ne doseže niti 10 %. Preostanek se sprosti kot notranja toplota, ki prispeva k segrevanju telesa, in jo mora telo oddati, saj bi se v nasprotnem primeru pregrelo. V poletni vročini je najučinkovitejši način oddajanja odvečne telesne toplote izhlapevanje potu s kože, zato uživajmo dovolj tekočine. Če je znojenje obilno, je treba skrbeti za ohranjanje elektrolitskega ravnotežja. Kava, alkohol in še nekatere druge snovi pospešujejo izločanje vode iz telesa, zato se jim v času vročine izogibajmo ali zmanjšajmo njihovo porabo. Nosimo zračna in lahka oblačila. Hrano razdelimo na manjše obroke in izbirajmo lahko prebavljive jedi. Tudi nekatera zdravila vplivajo na sposobnost prilaga- janja na vročino. Na zaznavanje toplotnih razmer v okolju vplivajo tudi razpoloženje, močna čustva, pričakovanja o toplotnih razmerah in prilagojenost danim podnebnim razmeram. Kako ravnati Izpostavljanje sončnim žarkom sredi dneva močno poveča toplotna obremenitev. Zadržujemo se v senci, prostore zračimo v nočnih in jutranjih urah, okna senčimo na zunanji strani. Napornejše opravke načrtujmo za jutranje in zgodnje dopoldanske ali večerne ure. Če je mogoče, dajmo v času vročine prednost zadrževanju v parkih, ob večjih vodnih površinah in nasploh v naravnem okolju, še najraje v gozdovih ali višjih legah, saj temperatura zraka z višino pada.Na srečo vlažnost zraka pri nas v času največje vročine navadno ni tako visoka, da bi preprečevala oddajanje toplote z Foto: Črtomir Goznik izhlapevanjem znoja s površine kože. Če je z znojem omočena več kot polovica telesne površine, je to znamenje toplotne ob- rememtve. Kaj storiti, če je oseba pregreta V prvi vrsti bodite pozorni na okolico ter na znake možne prizadetosti ljudi ob toplotnem šoku. Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Pomagajmo si V pripravljenosti tri dežurne posadke vojaškega helikopterja Na Brniku bodo do septembra v pripravljenosti tri dežurne helikopterske posadke Slovenske vojske (SV). Dodatna posadka je namenjena predvsem reševanju v gorah. Vojaški helikopter je julija z letališča Jožeta Pučnika na Brniku na pomoč poletel 27-krat, samo minuli konec tedna kar 11-krat, so sporočili iz SV. Na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika bodo od julija do septembra v pripravljenosti tri dežurne helikopterske posadke SV, dve v 15-mi-nutni in ena v 120-minutni pripravljenosti za potrebe reševanje v gorah. "Običajno so ti meseci bolj obremenjeni," je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi v SV Simon Korez. Dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje SV so julija 16-krat poskrbele za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in 11-krat posredovale pri reševanju v gorah. Prepeljale so 27 poškodovanih ali obolelih in pri tem skupaj letele 32 ur, so zapisali v SV. Letos so dežurne posadke v reševalnih akcijah posredovale 214-krat. Od tega so 141-krat poskrbele za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, štirikrat za prevoz inkubatorja, 61-krat so posredovale pri reševanju v gorah in osemkrat sodelovale pri gašenju požarov. Po podatkih SV so prepeljale 215 poškodovanih ali obolelih, na pogorišča odvrgle 231.100 litrov vode in pri tem skupaj letele 252 ur. (sta) Tačke in repki Stanovanje ima neprijeten vonj Pogosto naletimo na vprašanja lastnikov psov, ki so nejevoljni zaradi neprijetnega vonja svojega psa, in sprašujejo, kako bi ga odpravili in kaj je vzrok zanj. Med drugimi gospa Barbara iz Maribora sprašuje za svojega škotskega ovčarja, kaj naj stori, ker živi z njo v stanovanju, v zadnjem času pa ima celotno stanovanje poseben specifičen vonj. Gospa je v hudi stiski, saj nikakor ne pride v poštev, da bi se ločila od svojega psa, po drugi strani pa se zaveda, da tako ne bo šlo več naprej. Najprej moram poudariti, da zdravi in negovani psi in tudi muce ne oddajajo prav nobenega vonja, saj nimajo žlez znojnic, kot jih imamo ljudje. Vemo, da človek, ki se redno ne umiva, lahko zelo hitro neprijetno zau-darja, pa je popolnoma zdrav, le higienskih navad mu primanjkuje. Zdrav pes, tudi če se dalj časa ne koplje in ga ne umivamo, ne oddaja prav nobenega vonja. Neprijeten in močan vonj se pri psu pojavi najpogosteje kot posledica infekcije z glivicami vrste ma-lassesia. Sprva se lahko pojavijo kot spremljevalke bakterijskega vnetja ušes in zelo pogosto se iz primarnega žarišča razširijo po celem telesu. Ušesa z zamašeni-mi sluhovodi, sluhovodi, polnimi ušesnega masla, vnetnimi eksu-dati in kronično zadebelenimi sluhovodi so pravo gojišče glivic. Globoko v sluhovodih so razmere brez kisika (anaerobne razmere), temperatura pa je 38 do 39 stopinj C in take razmere so idealne za razvoj omenjene malassesie. Ekspanzija glivic po telesu je zelo odvisna od kvalitete imunskega sistema živali. Živali z oslabelim imunskim sistemom, kot so bolne ali starejše živali in predvsem tiste, ki so zdravljene z antibiotiki dalj časa, so pravi medij za razvoj glivic, te pa se razširijo po celem telesu. Dolgo časa ne opazimo nobenih sprememb pri psu, le vonj je zaznaven. Kasneje je karakteristična rdeča koža, ki pogosto srbi, prizadeta žival pa dobi zelo neprijeten specifičen vonj. Če ne ukrepamo pravočasno in pravilno, se glivično vnetje razširi po celem telesu živali, dlaka začne odpadati, žival si zaradi praskanja in lizanja sama poško- Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. duje kožo, pride do bakterijskega vnetja in posledice so lahko zelo dramatične. Vsekakor je treba čim prej postaviti pravilno diagnozo. To stori veterinar z brisom kože na obolelih mestih. Vzorec lahko pregleda veterinar sam s pregledom pod mikroskopom, pri čemer ga predhodno obdela s posebnimi barvili, ki vizualizirajo prisotne glivice. Lahko pa pošlje vzorec v mikrobiološki laboratorij, kjer ugotovijo možne povzročitelje, bodisi bakterije ali glivice, in ugotovijo tudi, katero zdravilo je najučinkovitejše za zdravljenje živali. To je vsekakor zanesljivejša, vendar dražja možnost. Vedeti je treba, da je zdravljenje glivičnih obolenj dolgotrajno in se sestoji iz lokalnega zdravljenja kože s posebnimi šamponi, ki vsebujejo zdravilo proti glivicam in bakterijam, in te- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. rapije z zdravili, ki jih žival zaužije in ki delujejo proti glivicam, po potrebi pa tudi proti bakterijam. Vztrajnost pri terapiji in sodelovanje z lečečim veterinarjem se bo vsekakor obrestovala. Pozornost je treba posvetiti tudi dvigu imunskega sistema živali. Pes lahko dobi neprijeten vonj tudi pri boleznih ledvic in jeter, gnojnih procesih na koži pod dlako, močno polnih perianal-nih žlezah in še bi lahko našteval. Skratka, da povzamem: vsekakor je problematika neprijetnih vonjav pri psih rešljiva, le pravilno se je je treba lotiti. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 14. julija 2Q17 Za kratek čas Štajerski 1S 'lil ¿j.- B i fti l SESTAVIL EDI KLASINC ČEŠKI NOGOMETNI KLUB IZ OSTRAVE RJA NA ŽELEZU ROMANA SAVIČ NAS HOKEJIST (MIHA) GRSKI POVELJNIK PRED TROJO NAS PEVEC (OMAR) CESKA TENISKA IGRALKA BENEŠOVA POKRAJINA V TURKMENIJI TOMISLAV NERALIC KRAJ PRI ŠKOFJI LOKI SKRAJŠAN DEL PONOVNA ZRAST PO KOŠNJI OLGA CVETEK NAŠ SKLADATELJ (OSKAR) URARSKA OBRT PECELJ PRI GOBI, KOCEN OSEBNI DOHODEK MIROVNI POHODNIK PRISTAŠ SLOGAŠTVA KONCIL MESTO V FRANCIJI OGNOJEK KRATKO KRILCE PREPROST PLUG UMIVALNA POSODA NINO ROBIČ PEVSKI ZBOR SNEG S STREHE TURŠKA UPR. ENOTA HEKTAR KRUŠNI OCE TRGOVSKO BLAGO NAS HOKEJIST (DEJAN) OLGA BAN JAVNI GOVORNIK NAVEDNICA EDVARD (LJUBK.) PLES STEP HRVAŠKI SKLADATELJ (JAKOV) KORACNICA PETER PEN DIŠECE SNOVI ZA KADENJE SMRTNI ANGEL PTICJA OBLEKA IZVIRNI POMEN BESEDE MEDVED, LOMASTEŽ IZ BESEDE RAŠRA PREBIVALEC PRLEKIJE UGANKARSKI SLOVARČEK: UGANKARSKI SLOVARČEK: ABADON = smrtni angel, BANIK = češki nogometni klub iz Ostrave, BRGANT = slovenski hokejist (Miha), ETIMON = izvirni pomen besede, KARAKUM = pokrajina v Turkmeniji, RONEK = viseč svet, strmina, VILAJET = turška upravna enota, VINHARJE = nase|je pri Šk°fji Loki- ,yVdVS ,N0W|i3 ,3ry3d ,Noavav ^^ '0VA0109 'yV33dA TVAOVI3HVN 'dOlVdO '90 'VH '13rV1IA 13IAI0 'NOVI 'dN 'INIIAI 'S30S9V 'S33V MlNAOdllAl 'Q0 'ISiaO! 'OAlSdVdn 'ISVdOOdS 'IVIVaiNOVI 'V13NV 'd3aV9 'VAVra 'VlINVa :0UABJ0P0A 3MNVZIHM 3! A3IIS3H Ptuj • Bazeni energije 2017 Na Bazenih energije padel rekord Celodnevna zabava ob bazenih, ki se previje v pozno večerne in zgodnje jutranje ure, je tudi letos v Terme Ptuj privabila množico žurerjev. Bazeni energije 2017 ne le da so uspeli, ampak so presegli vse dosedanje rekorde, saj se jih je udeležilo več kot 6500 ljudi. Sončno vreme, visoke temperature, zanimive in razgibane igre, veliko pijače, bazeni za ohladitev in priljubljene glasbene skupine so bili v soboto ravno pravšnji recept za nabito polne Terme Ptuj. „Presegli smo rekord. Da bo tako, smo vedeli že po številu prodanih kart v predprodaji. Čez dan in v nočnih urah se je Ba- zenov energije udeležilo okrog 6500 ljudi. Organizatorji smo izjemno zadovoljni, saj je zabava odlično uspela in kljub ogromni množici tudi tokrat večjih težav ni bilo," je po Bazenih energije 2017 dejal predsednik Kluba ptujskih študentov Alen Hliš. Pri izvedbi letošnjih Bazenov mu je pomagalo 45 študentov, ki so za to, da se je večtisočglava množica zabavala, pridno delali od jutra do večera. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za varnost in prisotnost reševalcev v primeru morebitnih intervencij. Novost letošnjih Bazenov energije, največje zabave ob bazenih v Sloveniji, je kopanje v nočnih urah. To je bilo sicer zaradi (ne) varnosti doslej prepovedano, a so letos očitno zadeve dobro premi- sli in k sreči je vse potekalo brez zapletov. „Bilo je sicer čez dan nekaj manjših poškodb. En fant si je precej poškodoval roko, ker je plazil čez bodečo ograjo, da bi se izognil plačilu vstopnine. A to so žal stvari, na katere nimamo vpliva. Še nekaj manjših poškodb smo zabeležili, ki so jih oskrbeli reševalci, a nič resnega. Kolikor vem, tudi kar se tiče prekomerne- ga uživanja alkohola, intervencij ni bilo, tako da lahko rečem, da so zadeve potekale zadovoljivo," še pravi Hliš. Dnevno dogajanje je bilo namenjeno kopanju v bazenih, druženju in igram. Špricarpong, olimpijske igre, vleka vrvi, odbojka na mivki, nogomet na milnici, skoki s skakalnic, sumoborba, nogometni pikado in ameriški gladiator so igre, s katerimi so si udeleženci letošnjih Bazenov energije popestrili sobotni dan. Najboljše v posameznih igrah so tudi letos nagradili in podelili lepe nagrade, med drugim povsem novo kolo. Pred začetkom večernega dela zabave in koncerta so dogajanje razgrele odlične, sexy plesalke plesnega kluba Mambo iz Ptuja, ki jih je za to točko pripravila priznana plesalka in učiteljica plesa Hermina Žuran Knez. Dekleta so navdušila, nato pa plesišče predala študentom, dijakom in drugim, ki so prišli na letošnje Bazene energije. Skupina S.A.R.S. in Lana Jurčevič so izpolnili pričakovanja in pripravili noro študentsko zabavo. „To je ena izmed dveh največjih študentskih zabav na Ptuju. Kurentanc in Bazeni energije sta tradicionalna dogodka, ki se ju vsekakor splača obiskati. Prav je, da imajo študentje zabave, ki so dejansko v prvi vrsti namenjene njim, pa tudi vsem, ki se radi zabavajo," še zaključuje Hliš. Dzenana Kmetec 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 14. julija 2017 Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod -16. del Jerash Obiskovalci Jordanije zmotno mislijo, da ima ta dežela za pokazati zgolj staroselsko mesto Petra in pa Mrtvo ter Rdeče morje. Za tiste, ki imamo radi zgodovino in ki smo vsaj malo vedoželjni, pa obstaja še kar nekaj antičnih mest, gradov in lokalnih posebnosti. Amman je odlična izhodiščna točka za take reči, zato sem tam bivakiral kar nekaj časa, da nisem rabil vsak dan znova pakirati in iskati nočitve. Del obzidja zgodovinskega mesta Jerash Transportni režim sem imel dodobra naštudiran, mikalo pa me je na sever, kjer leži veliko ostankov ruševin antične zveze mest Deca-polis. Decapolis je bila skupina desetih mest na vzhodni meji Rimskega cesarstva, ta mesta pa so bila center grške in rimske kulture v tej regiji. Tu se je antična kultura mešala z Nabatejci, Aramejci in Judejci, začetki povezovanja teh civilizacij pa segajo v 4. stoletje pred Kristusom. Kot zanimivost lahko zapišem, da so bili predvsem Grki v tistem času šokirani nad eno izmed navad tega območja, namreč nad obrezovanjem 'pete okončine' moških. Vsaj zgodovinski zapisi pravijo tako ... Vsa ta mesta večinoma ležijo v Jordaniji, le dve si je prisvojil Izrael, Damask pa je postalo glavno mesto Sirije. Jaz sem se odločil ucvreti proti Jerashu in UmmQa-isu - predvsem Jerash velja za drugo največjo znamenitost v deželi in zato bi bilo res škoda to spustiti na potovanju. UmmQais pa leži blizu tromeje Jordanije z Izraelom in Sirijo, tako da mi je bil privlačen že zaradi tega, da lahko malo po- vohljam proti vojnemu območju in da kaj izvem o tej zadevi, če bo mogoče. V mojem prebivališču nisem imel vključenega zajtrka, ampak sem hodil zjutraj po svež kruh v bližnjo lokalno pekarnico, kakšen kilometer po ulici navzgor pa sem odkril poba, ki je imel odlično kavo iz avtomata, svoj obrat pa je imel odprt 24 ur na dan. Znal je nekaj besed angleško, tako da sem vsako jutro tam spil kavo, izvedel, kaj je novega v mestu, vmes pa sem opazoval, koliko različnih profilov ljudi se je tam ustavilo in kupilo kakšno malenkost. Nekateri bolj redni gostje pa so čajček ali kavo popili kar sede na pločniku, čisto brez skrbi. Vreme sicer ni obetalo veliko, vendar sem se vseeno odpravil v znano ulico v bus-taksi, ki me je pustil na severni avtobusni postaji, tam sem pa moral poiskati prevoznika za Jerash. Moram omeniti, da sem se glede imen mest in drugih zadev moral kar poistovetiti z lokalci in se naučiti izgovarjati besede po njihovo, saj me drugače ni nihče razumel. To sem se učil po poti, nato pa vadil, kjerkoli sem lahko. Tako sem z lahkoto našel šoferja, ki je bil namenjen v 'Dža-raš', ki leži približno 50 kilometrov od Ammana. Cena za prevoze z minibusi znaša za razdalje do nekje 100 kilometrov manj kot en evro, pogosto kar drobiž. Niti enkrat se mi ni zgodilo, da bi moral jaz kot obiskovalec plačati več kot domači potniki. Na avtobusni postaji sem srečal skupino študentov neke mednarodne izmenjave, ki so imeli isto pot kot jaz. Bili so z vseh vetrov, in čeprav so bili v Ammanu že nekaj mesecev, niso imeli pojma, kako deluje sistem prevozov v Jordaniji, tako da sem jim šel za nekakšnega mentorja in jim obelodanil vse, kar sem doslej ugotovil. Kakopak so bili veseli in so mi v zahvalo hoteli kupiti vstopnico v arheološki park Jerash, pa sem jih tudi tukaj prehitel s svojim čarobnim 'jordanpas-som', ki mi je odpiral vrata kot za šalo. Arheološki park Jerash je pravzaprav antično mesto z nekajkilo-metrskim obzidjem in dvema glavnima vhodoma, ruševine pa kaže- OVEN (21.3. - 20.4.) Veliko boste na poti, kovali nove načrte in imeli tudi priložnosti za delovne uspehe. Seveda je poletje tudi čas za užitek, ki ga boste morali najti sami. Ljubezensko življenje bo v prihajajočem tednu v razcvetu in posebno romantično bo čez vikend. Prijetni sprehodi in izleti v dvoje vabijo. ¿BIK (21.4. - 20.5.) Naredili boste nek načrt. Pred vami je romantičen teden, v katerem boste dosegli tisto, kar si želite in vam nekaj pomeni. Sprostilo vas bo delo na vrtu in negovanje sobnih rastlin. Ce se odpravljate na počitnice, boste nekatere obveznosti nesli s seboj. Varujte se trme. DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) Foto: Dani Zorko jo, da je vsebovalo vse elemente, ki jih moderno mesto modernega časa mora imeti. Medtem ko je za sodoben današnji kraj značilno, da so tam vsaj pošta, trgovina, cerkev in oštarija, v antičnem naselju ne smejo manjkati hipodrom, tempelj, gledališče, trg za zbirališča, široka promenada, kopališče, javna stavba za posvetovanja in še bi lahko naštevali. V Jerashu lahko občudujemo kar dva odlično ohranjena teatra, o mešanju civilizacij pa nam pripovedujejo tri krščanske cerkve, Abasidska mošeja, Zevsov in Artemidin tempelj in pa rimska arhitektura pa dajejo še pristen antični pridih. Nekako tako, kot če bi štajersko klet obložil s primorskim kamnom in v njej točil cviček. Minibus nas je pripeljal neposredno do vhoda, kjer sem najprej obdelal vse rokodelce, če bi bilo kaj vrednega za nabaviti, a me Arabci s svojo bižuterijo niso navdušili. Prva glomazna stvar je vhod v naselbino, t. i. Hadrijanov obok, ki velja za enega najbolj ohranjenih na Bližnjem vzhodu. Tu sem se ločil od mojih študentskih prijateljev in se sam podal raziskovat naprej. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Kreativen in umetni- -ško obarvan teden. Možno je, da se tudi na sveže zaljubite ali da se poglobite v odnos. Dokopali se bo- ■ ste do zanimivih odkritji in nekdo bo vesel vašega obiska. Ljudje vam \ bodo v osnovi zrcalo in največ se boste naučili iz opazovanja. Služba: i ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Pričakovati je čas povečane motivacije in raziskovanja. Intuicija se vam bo ojačala in glo- Pred vami je teden, v katerem boste uživali. Razbrati je, da boste tako ali drugače v središču pozornosti. Na delovnem mestu boste vajeti vzeli v svoje roke in tako našli paleto izzivov. Pomembno bo, da postanete nekoliko bolj kreativni in ustvarjalnejši. Vpartnerstvu vas čaka razcvet. RAK (21.6. - 22.7.) Popaziti boste morali na življenjsko energijo. To bo pomenilo, da si vzamete čas zase in da se veselite vsakega dne. Prosti dnevi bodo priložnost za nabiranje energije. Odpravite se lahko tudi v naravo in naredite tam piknik. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli in dobra iztočnica za nadgradnjo odnosa. m^ , LEV T/9r (23.7. - 22.8.) Ce praznujete rojstni dan, se vam bodo vrata sreče odprla na stežaj. Telesu dovajajte dovolj vitaminov in energijo. Urnik dejavnosti uskladite tako, da bo dovolj časa za počitek. Izpolnila se vam bo srčna želja na delovnem mestu. Mnogi predstavniki tega znamenja bodo stopili v ospredje. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Korak za korakom boste uvideli lepote življenja. Imeli boste priložnost, da spoznate, da resnica sega preko tistega, kar lahko uvidite in občutite. V roke vam bo prišla zanimiva knjiga. Partnerjevi namigi vam bodo po eni strani moteči in na drugi spodbudni. Vendarle - iz majhnega raste veliko. boko v sebi najdete pravi zaklad. Ce uživate na morju, boste odkrivali skrite kotičke strasti, in če morate delati, prejmete pohvalo od vodilne osebe. Briljantnost vas čaka STRELEC 7 (23.11. - 21.12.) Ceprav boste menili, da vas čaka pustolovski teden, se bodo zadeve pokazale drugače. Nekdo vam bo postavil pravila in meje. Na delovnem mestu vas čakata uspeh ali dobra priložnost. Prosti čas namenite raziskovanju neokrnjene narave. Vezani bodo kmalu dobili priložnost poletne romance. O R O C «V K KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Zaščitni znak tedna bo ambicioznost, ki vam bo lahko koristila. Na delovnem mestu se vam bo odprla cela paleta možnosti. Ugoden čas čaka samske Kozoroge, kajti odločne iztočnice imajo, da se zaljubijo. Življenje jeprekrat-ko za obremenitve in zato vzemite tudi čas za uživanje. VODNAR (21.1. -18.2.) o Zacveteli boste v tistem, kar počnete in doživeli pohvalo. Tudi doma ne boste sedeli križem rok, ampak se lotiti prenove stanovanja. To bo na svoj način stresno, ampak toliko bolj sprošču- p joče, ko končate. Počitnice bodo za vas izziv in teden, ki je pred vami, priložnost za spremembe. m&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) I Odpravili se boste v o naravo in občudovali lepote. Har- 3 monija se vam bo nasmehnila v i partnerskem življenju in okrepila "g se bo raven samozavesti. Naredili & boste nekaj zase in tako polepšali 2 svoje življenje. Nemirni boste po- ^ stali v službi, kajti ugotovili boste, § V, -. V ^ . t--.. V. JP7, « ... ■ ■ ■.,: > > ■ , ' -i- Še kar nekaj kamnitih blokov čaka na umestitev. Foto: Dani Zorko Iz sveta • Hrvaška V mestu Hvar turistom med 500 in 700 evrov kazni za neprimerno obnašanje Mestne oblasti v Hvaru na istoimenskem dalmatinskem otoku so odločile kaznovati neprimerno obnašanje turistov. Postavili so table z opozorili, da bodo moške, ki se bodo v mestu sprehajali zgoraj brez kaznovali s 500 evri, osebe, ki se v mestu sprehajajo v kopalkah, tvegajo 600 evrov kazni, če na javnih mestih jejo in pijejo, pa je kazen 700 evrov. Novi župan Hvara Rikard Novak je odločil spremeniti podobo mesta, ki je bilo v britanskem tabloidu Sun prejšnji mesec razglašeno za žurerski raj mladih Britancev, ki neomejeno uživajo v alkoholu, mamilih in seksu. Novak, ki je prevzel vodenje mesta na majskih lokalnih volitvah, je odločen, da je treba postaviti določena pravila obnašanja. Dejal je, da ne nasprotuje, da se mladi gostje zabavajo, a želi si lepše mesto, v katerem turisti ne bodo na vsakem vogalu bruhali, urinirali ali vinjeni spali na ulici. Mestni svet Hvara je pred kratkim sprejel odlok o občinskem redu, predpisane kazni pa so predvidene kot skrajni ukrep, če turisti ne bodo upoštevali opozoril komunalnih redarjev in policistov. Turisti so lahko nagi na plažah, a v mestu bodo morali biti oblečeni, saj ni normalno, da v kopalkah hodijo v trgovine, je povedal Novak. Po njegovem mnenju gostinci ne bi smeli sprejeti napol golih gostov v svojih lokalih niti prodajati alkohola tistim, za katere ugotovijo, da so preveč spili. Novak vztraja, da je red treba uveljaviti, saj, kot je dejal, ljudje ne hodijo v kopalkah po Londonu, Veroni ali Firencah. Izpostavlja, da je kazen za neprimerno obnašanje v Barceloni 1500 evrov. (sta) Foto: CG Foto: CG Foto: CG petek • 14. julija 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski TEDNIK 21 Lepi spomini ne bledijo! Uto» IZ VSEBINE Clovak si uaio mtvjrl »m litrn 3) Kakint musiilcB imamo v Ptuju (»urni 41 Urni* nju ohmotj» Potekava (sti»n 7) Kulturni dnevi |str»n 9) "—J—" ¿a volanom islran 11) PETO BRIGADIRSKO POIETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah S SEJ£ KBMittJA OK ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, fci so zaznamovali vas atl vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase ali jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! 8 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCLjeVSki vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in ^/\q|qpjmj se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. 89,8.98,2.104,3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijo Turistagent. Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj Izkoristite ugodnosti pri % 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! kartica Radio-Tednik Ptuj ^.TEDNIK iftnf? 000001 ^ Janez Novak ^ ............. (Sfz malo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tudi eno izmed zelo privlačnih nagrad: v j športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12.2017. j v,.............: iiss•....................... Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednlk.si in www.radio-ptuj.si NAROČILNICA ZA Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike 2 'E • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike ® POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! RADIO TEDNIK Ptuj, «.<,<>. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj www.tednik.s tednik@tednik.si 3838898114427 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila petek • 14. julija 2017 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cenf Oprema Barva renault megane 1.9 dci dynamique 2004 2.500,00« avt. klima kov. siva opel astra 1.416v classic 2002 2.200,00 c serv. knjiga kov. srebrna renault clio lj dci extreme 2005 1.680,00 c klima kov. črna dacia sander01.6 stepway 2013 6.450,00 £ prvi last. kov. srebrna dacia logan 1.4 mpi 2007 2.590,00 £ 21.452 prev. kov. srebrna renault cli01.5 dci dynamique 2009 5.490,00 £ klima kov. siva citroen c41.4vti furio 2012 8.290,00 £ 48.531 prev. kov. siva volkswagen golf 1.6 tdi come. bluemotion 2013 11.650,00£ serv. knjiga kov. srebrna seataltea 1.2tsi xl style ecomotivetechnol. 2013 10.490,00 £ 42.353 prev. kov. siva peugeot 2061.4 sw x-design 2005 2.350,00 £ serv. knjiga kov. srebrna mercedes-benz b180 blue efficiency 2011 10.600,00 £ serv. knjiga bela opel meriva 1.6 enjoy 2003 2.890,00 £ serv. knjiga kov. srebrna peugeot 2071.616v sport 2008 4.800,00 £ 27.118 prev. kov. črna nissan qashqa11.5 dci tekna 2008 7.990,00 £ serv. knjiga kov. črna renault scenic 1.9 dci dynamique lux 2005 3.450,00 £ avt. klima kov. modra citroen ds31.6 hdi so chic 2011 9.600,00 £ serv. knjiga kov. črna renault modus grand 1.216v expression 2008 4.490,00 £ klima kov. viola bmw320dlimuzina 2006 7.400,00 £ serv. knjiga kov. srebrna vw sharan 2.0tdi bluemo. comfortline 2011 13.500,00£ serv. knjiga kov. Črna citroen c5 2.0 hdi sx break 2007 3.550,00 £ avt. klima kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. MODKA STcVILKA (((O 080 88 62 ) AVTOMOBILI P.R. MARIBOR Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Ford Plinarniška 1, Maribor-center 031 658 679 • avtomobilipr.si - rabljena vozila z garancijo - odkupi & menjave - kredit na položnice brez pologa - hitri kredit - brez potrditve pol (tudi za zaposlene v tujini) ZNAMKA LETNIK CENAe OPR. BARVA BMW 318 D SPORT 2015 27.890 SAMO 19.646 KM,ODLIČEN BELA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2014 15.990 ODLIČEN, AVT.7 SEDEŽEV KOV. SREBRNA CITROEN DS5 2.0 HDI AVT. 2012 18.390 ODLIČEN, SAMO 71.100KM KOV. SIVA CITROEN XSARA PICASS01.616V 2007 3.490 ODLIČEN, SERVISIRAN KOV. ZLATA FIAT PUNTO EVO 1.4 ACTIVE 2010 6.490 ODLIČEN, SAMO 87.512 KM BELA FORD B-MAX STYLE 1.0 ECOBOOST 2017 16.330 ODP. ZALOGE KOV. SREBRNA FORD C-MAX 1.6 TDCI TREND 2011 9.980 1. LAST., ODLIČEN KOV. T. SIVA FORD FOCUS 1.6TDCI,KARAVAN 2013 9.780 1. LAST., ODLIČEN.TRAJNIK KOV. SREBRNA FORD FOCUS 2.0 TDCI AVT.KAR. 2012 9.990 ODLIČEN, TRAJNIK KOV. SREBRNA FORD FOCUS TREND 1.0 ECOBOOST 2017 14.100 ODP. ZALOGE BELA FORD GALAXY 1.9 TDI,6 SEDEŽEV 1999 2.490 ODLIČEN, 1.LAST, TRAJNIK KOV. T. SIVA FORD MONDEO 2.0 TDCI TITANIUM 2016 29.990 AVT.POVVERSHIFT, KOV. RDEČA BORDO OPEL ASTRA 1.4 TURBO 2014 13.490 SAMO 55.116KM, ODLIČEN KOV. MODRA PEUGEOT 307 1.616V 2007 4.490 ODLIČEN, TRAJ., 2.LAST. KOV. SREBRNA SEAT IBIZA 1.2 SPORTRIDER 2007 3.450 ODLIČEN, TRAJ..2.LAST. KOV. SREBRNA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE IMA : www.avto.net/avtomobilipr o m PISANA • ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 14. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Risanke, pon. 8:20 Kuhlnjica, pon. 8:45 Poletni utrip Ptuia NEDEUA 16. julij. 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Risanke, pon. 8:35 Preqlea tedna, pon. 9:00 Regi Gonšnica 9:05 9:40 Povabilo na kavo: Nada Holajžar, pon. 10:20 Pogled nazaj, pon. 10:45 Glasba za vse, pon. 11:15 Povabilo na kavo: Urška Horvat, pon, 11:45 Salon Sauvignon, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 Pridelava plodovk, pon. 13:55 Sekvenca, pon. 14:10 Videostrani 17:35 Kuhiniica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 18:55 Športjno): Matjaž Damis, pon. 19:25 Sport(no): Nastia Ceh, pon. 19:50 Risanka, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Boksarski magazin S02E03, pon. 21:25 Cista umetnost - julij, pon. 22:00 Ptujska kronika, pran, 22:25 Koncert pihalnega orkestra, pon. 23:55 Videostrani SOBOTA 15. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Risanke, pon. 8:30 Klik Vujl&c, pon. 11:10 Sport(no): Ivan Klarič, pon. 11:50 Potovanje na luno, pon. 12:00 Bregled tedna 12:25 Cista umetnost-julij, pon. 13:00 Pogled nazaj, pon. 13:25 SeCronca, pon. 13:40 Povabilo na kavo: Vojka Havlas, pon. 14:25 Videostrani 17:35 Kuhlnjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Sekvenca, pon. 18:40 Glasba za vse, pon. 19:10 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:40 Risanke, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Nosreratu, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Glasba, pesem združuje 2017, pon. 23:20 Videostrani 11 :U3 tjlasba za vse, pon. 11:35 Poletni utrip Ptuia: ART STAYS 2016, pon. 12:00 Pregled tedna, pon.. . 12:25 Moc giasbe nas združuje 4 del, pon. 13:25 Gostilna »Pr Franceta 14:25 Poqled nazaj, pon. 14:50 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:50 SeRvenca. pon. 19:05 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:35 Risanke, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Vsega je kriva Nina, pon. 21:45 Rimske igre 2015, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 PRŠ, pon. 23:45 Videostrani PONEDELJEK 17. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja) pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Moc glasbe nas združuje, pon. 10:20 Pet prijateljev na razpotju EU, pon. 11:45 Sekvenca, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Cista umetnost - julij, pon. 13:00 Pogled nazaj, pon, 13:25 Sekvenca, pon. 13:40 Glasba za vse, pon. 14:10 Videostrani 17:10 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 18:55 Javne službe Ptuj, pon. 19:45 Risanke, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Komunalno podjetje Ptuj, pon. 21:10 Sport(no): Sašo Stojak, pon. 21:40 Poletni utrip Ptuja: ART STAYS 2016, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Lolita, pon. 23:25 Videostrani ANDREJ JE DEL MARK A. MARK dobavlja visoko precizne kovinske dele mednarodni avtomobilski industriji. Postani tudi ti del MARK-a! Naša aktualna prosta delovna mesta najdeš na: www.mark.si/jobs O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA ZNAMKA LETNIK CENA OPR. BARVA AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI 2013 16.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 118 D M-PAKET 2013 14.990 1.LAST., ODLIČEN KOV. MODRA BMW 3 COUPE LCI 320V 2012 15.490 1.LAST., ODLIČEN BELI BMW SERIE 320d 2013 16.990 1.LAST., AUT. BELI CHEVROLET AVE01,4 5. VRAT 2009 2.790 2 LAST., SLOV. SIVA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2,0 HDI EXLUSSIV 2014 14.990 1. LAST., ODLIČEN KOV. SV. MODRA HONDA CMC 1,4i LS KLIMA 2003 1.699 ZELO UGODEN KOV. SV. MODRA HONDA CMC 2,2 D 2007 5.990 ŠPORT RJAVA MERCEDES BENZ B 200 CDI 2013 15.490 LEPO OHRANJEN ČRNA OPEL ASTRA SW 1,4 2007 3.490 2.LAST. SREBRNA OPEL CORSA 1,4 2009 4.490 COSMO OPREMA SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTIUSNJE 2011 8.980 1.LAST., ODLIČEN SIVA OPEL TIGRA 1,4 CABRIO 2005 3.990 TWIN TOP SREBRNA PASSAT 2,0 TDI 2007 5.490 SLOV. ČRNA PORSCHE CAYENNE 3,0 TDI 2012 39.490 1. LAST. T. MODRA TOYOTA YARIS 2012 6.990 1.LAST., 72.000 KM KOV SV. MODRA VW PASSAT 1,6 TDI BLUEMOTION NÄVI 2013 10.500 LEPO OHRANJEN,!.UST. SREBRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj znamka letnik cena€ oprema barva BMW 525D KARAVAN 2004 4.990 ODLIČEN ČRNAMETALIK VW SHARAN 2.0 TDI 2014 22.990 ODLIČEN SREBRNA OPEL ASTRA 1.4 2006 2.490 EXKLUSIVE TEMNO MODRA CITROEN C3 2010 5.990 ODLIČEN ČRNA FORD C-MAX 2005 2.790 AVTOMATIK MIŠJE SIVA BMW218D 2016 25.990 KARAVAN ČRNA ALFA ROMEO 159 2007 4.990 ODLIČEN SIVA METALIK BMW 525 D 2005 6.490 ODLIČEN ČRNA NISSAN JUKE 1.5 DCI 2014 12.990 KOT NOV SIVA BMW 520 2015 33.990 DOBRO OHRANJEN SREBRNA FORD GALAXY 2.0 TDCI 2014 13.900 ODLIČEN SREBRNA PEUGEOT 508 2.0 HYBRID 2013 13.990 ČRNA NOTRANJA VRATA in OKNA po meri I 08:00 Zaključek vrtca Gorišnica 09:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 80 let PGD Zagojiči 21:10 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja I 23:00 Video strani SIP TV PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Hajdina - Ob dnevu državnosti 11:00 20 let Planinskega društva Haloze 13:00 Košnji na star način 15:00 80 let PGD Zagojiči 17:00 Zgodbe Prekmurja 18:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Starše - Srečanje folklore 21:30 Veseloigra 23:00 Video strani 08:00 Markovci - Dan državnosti 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 12:00 Video strani 15:00 Glasbena oddaja 18:00 Majšperk - V nedeljo pod lipo 20:00 Žetev v Prvencih 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 program V ŽIVO tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Dolena - Večer po zvezdami 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 20 let Planinskega društva Haloze 20:00 Žetev v Prvencih 21:00 Markovci - Dan državnosti 23:00 Video strani Prireditvenik Petek, 14. julij 08:00 09:00 11:00 17:00 18:00 19:00 19:00 19:00 20:00 21:00 Sveta Ana, center, Likovna kolonija 11. Anina paleta, petek in sobota Slovenska Bistrica, grad, predstavitev projekta Po kreativni poti do znanja - Črno jezero Ptuj, Mestna hiša, sprejem naj dijakov zaključnih letnikov srednješolskega in poklicnega izobraževanja Ptuj, Furstova hiša, Krempljeva ul. 1, lnt(r)o senses: in through, predstavitev različnih umetnikov, šport in rekreacija in alternativna kuha, žonglerska delavnica, delavnica akrojoge, galerija: Tjaša Čuš, Blaž Rojs in Tina Maroh, domača kuhinja Andreje Lah Gorišnica, 22. praznik občine Gorišnica, osrednja občinska proslava Sveta Ana, KuIturno-turistični center, Anin teden 2017, osrednja proslava ob 19. občinskem prazniku občine Sv. Ana, pogostitev in družabno srečanje v občinski avli Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje razstave Bookworm (knjižni molj) in pogovor z umetnico Noriko Obara, v sklopu festivala Art Stays Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, 15. festival sodobne umetnosti Art Stays, Natural-al(L), odprtje prostorske instalacije, Art stays kino, pogovor z umetnikom Jaša, koncert in projekcija Lada Jakše, kino ob 20.30, Jaša ob 21.30 na Slovenskem trgu, Lado Jakša ob 22.30 Rogaška Slatina, Zdraviliški park, koncert Marka Vozlja in Mojstrov Ormož, grajsko dvorišče, festival Ormoško poletje, Silveri grejo na jug - reporter Milan Sobota, 15. julij 08:00 08:30 10:00 10:00 1:00 12:30 13:00 13:00 16:00 20:00 Sv. Ana, Anin teden 2017, turnir v odbojki na igrišču v Lokavcu ob 8.00 za ženske in ob 10.00 za moške, pohod konjenice po mejah občine ob 9.00, proslava ob 60-letnici Čebelarskega društva Sv. Ana ob 11.00, akustični rock ob 17.00, turnir v malem nogometu in tekma med veterani ob 18.00 in 21.00 Rogaška Slatina, Športna dvorana Balinček, tradicionalni Anin turnir ob občinskem prazniku Sela, cerkev sv. Družine, 20. praznik KS Sela, srečanje starejših krajanov z mašo in družabnim srečanjem ob 10.00, tekmovanje v visečem kegljanju ob 18. uri Ptuj, CID, 15. festival sodobne umetnosti Art Stays, Natural-al(L), odprtje razstave Poletna akademija Ptuj, 15. mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays, Natural-al(L) veliko popotovanje po razstavah 15. festivala, ogledi razstav in bio kosilo, ob 17.00 zadnji dogodek festivala, odprtje intervencije v naravi v Strnišču - Halda, koncert godalnega tria in poleti s toplozrač-nim balonom Gorišnica, Zagojiči, 22. praznik občine Gorišnica, kolesarjenje in odprtje mostu v Zagojičih Dravci 4, pri klopotcu, prireditev Žetev 2017, 2000 zlatih zrn za novo tisočletje Ptuj, Furstova hiša, Krempljeva ul. 1, lnt(r)o senses: in through, predstavitev različnih umetnikov, šport in rekreacija in alternativna kuha Polenšak, 54. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, starodobniki ob 10.00, odprtje razstave ter eko muzeja ob 16.00, zabava s srečelovom, igrami in tekmovanji, peka in prodaja polenskih gibanic, ansambel Saša Avsenika in Ines Erbus Ormož, Hardek, Avtocenter Ormož, festival Ormoško poletje, Manca Špik in Isaac Palma in ansambel Opoj Nedelja, 16. julij 06:30 07:00 14:30 15:00 16:00 17:00 Sv. Ana, Anin teden 2017, tekmovanje v športnem ribolovu ob 6.30, četrto srečanje zakoncev jubilantov ob 10.00, odprtje razstave del 11. Anine palete s čebelarsko razstavo ob 11.00, balinanje ob 16.00, odprtje Grafonževe domačije ob 17.00, nogometna tekma med veterani ob 20.00 Gorišnica, 22. praznik občine Gorišnica, farno žegnanje, farno žegnanje ob 7.00 in 10.00 Hajdoše, gasilski dom, krajša slovesnost ob vrnitvi olimpijskih ekip z gasilske olimpijade Polenšak, 54. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, ogled razstave kruha in pogač in eko muzeja, otroška animacija Čebelici Tinka in Tonka, ustvarjalne delavnice ob 13. uri, poslikava obraza, osrednja^prireditev žetve ob 15.00 Sela, travnato igrišče ob OS, 20. praznik KS Sela, vaške igre med vasmi KS Sela Zgornja Ščavnica, Grafonževa domačija, prikaz starih običajev na Grafonževi domačiji, Ljudski plesi 2017 Ponedeljek, 17. julij 10:00 Ptuj, CID, otroški laboratorij zabave, vulkani, sluzi, lava lučke, kristali, od 17. do 21. julija 16:00 Ptuj, CID, bobnarsko popotovanje, raznolika tolkala sveta, od 17. do 21. julija 20:00 Sv. Ana, Kulturno turistični center Sv. Ana, Anin teden 2017, potopisno kulinarični večer Program TV Ptuj Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28. infoôpetv.tv. www.petv.tv Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com - Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Zaradi obnove od 3. 7. 2017 zaprt ptujski most, Predsedniški kandidat dr. Milan Jazbec obiskal Ptuj, Namakalni sistem rešuje poljščine na Ptujskem polju, 300 pižamic, darilo Pikapolonice otroškemu oddelku Bolnišnice Ptuj, Kobal Sauvignon - svetovni šampion, 15. festival sodobne umetnosti Art Stays vabi na ptujske ulice, Pri ribniku v Savcih srečanje članov Turističnega društva Ptuj, Z Zapeljivcem na potep po mestnem jedru Ptuja, Življenjsko pot je sklenil Lojze Matjašič, gledališki igralec in režiser, Pogovor z Boženo Bratuž, dolgoletno ravnateljico Vrtca Ptuj, Ples belih labodov na Ptujskem jezeru, Z glasbo v poletno noč. www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 14. julija 2017 Oglasi in objave Štajerski 23 VITIVA, d. d., podjetje za proizvodnjo naravnih ekstraktov, s sedežem v Novi vasi pri Markovcih 98, Markovci pri Ptuju, vabi k sodelovanju nove sodelavce v proizvodnji, na delovnem mestu: Procesničar Opis delovnih nalog: • priprava surovin, • doziranje surovin in obdelava surovin, • pakiranje, nakladanje in razkladanje produktov in • vzdrževanje proizvodnih in pomožni prostorov. Pogoji: • poklicna ali srednja izobrazba tehnične smeri, • najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj, • ročne spretnosti in • motiviranost in resnost. Če izpolnjujete navedene pogoje in želite delati v urejenem okolju, pošljite svojo ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev do 31. 7. 2017 na naslov: Vitiva, d. d., Nova vas pri Markovcih 98, 2281 Markovci ali na elektronski naslov: tsostaric@si.frutarom.com. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. PRODAM teličko, staro 4 mesece, težko 180 do 190 kg. Tel. 051 693 161. PRODAM telico, simentalko, za pri-pust. Tel. 041 855 063. DOM STANOVANJE V NAJEM oddam stanovanje s septembrom, 54 m2, enoinpolsobno, ne-opremljeno, pred kratkim renovirano, v Ul. 5. prekomorske na Ptuju, z izkaznico. Tel. 031 648 255. NEPREMICNINE PRODAJAMO celotno kmetijo s 3,5 hektarja zemlje. Kmetija je 7 km izven Ptuja. Telefon 041 490 522, 070 812 791, 031 775 011. PRODAM lepo, sončno parcelo blizu Term Ptuj. Nudim vso potrebno pomoč pri gradnji, uredimo kredit. Tel. 041 646 662. Ugodno prodamo! Hiša na dobri lokaciji - Turnišče, potrebna obnove, letnik 1975, cca 150 m2, cena 55.000 e. Pokličite za ^ dEMAS* več informacij: lw/r ln\ 070 826 220 ali 026208816. www.re-max.si/Poetovio MOTORNA VOZILA PRODAM avtomoped, vozen z izpitom skuter-moped. Tel. 031 873 598. Mestni kino Ptuj Petek, 14. julij: 17:00 Spider Man: Vrnitev domov; 19:20 Zbogom Berlin; 21:00 Družinska banda. Sobota, 15. julij: 17:00 Zbogom Berlin; 18:40 Spider Man: Vrnitev domov; 21:00 Družinska banda. Nedelja, 16. julij: 17:00 Spider Man: Vrnitev domov; 19:00 Nož v hrbet; 21:00 Ponovni pogled na modri žamet. V SPOMIN Minilo je leto, odkar te ni. Brigita Plavec Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Za vedno si zaspala, v neskončni čas, in hkrati boš ostala vedno tu del nas. Za vso dobroto, ki si nam jo dala, MAMA, HVALA! SPOMIN 13. julija je minilo 20 let, odkar si nas zapustila, draga mama, babica in prababica Pepca Petrovič IZ STRMCA 21, ZG. LESKOVEC Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji Tvoja duša tam nekje na širokem nebu spi, angeli so jo objeli, da bi jo čuvali. Prižigamo ti lučko v temi, da ti gori, zalivamo ti drobni cvet, da ti cveti. SPOMIN 12. julija je minilo leto dni, od kar nas je zapustil naš dragi Slavko Belšak IZ PRISTAVE 16 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi najdražji ZAHVALA V ponedeljek, 10. julija 2017, smo se na žalni seji poklonili spominu na častnega občana in velikega vinogradnika občine Ormož Stanka Čurina S KOGA Iskreno se zahvaljujemo vsem za udeležbo na žalni seji, s katero smo izkazali svoje spoštovanje in priznanje pokojnemu častnemu občanu in velikemu vinogradniku občine Ormož za njegov izjemen prispevek k prepoznavnosti občine Ormož doma in po svetu. Občina Ormož in Društvo vinogradnikov Ljutomersko-Ormoškihgoric Jeruzalem NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PVC okna, vrata, senčila In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih. Kakor živeli oni so z menoj v minulih letih. Saj veš, čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni tvoje moč ne seže. ZAHVALA V 87. letu se je za vedno poslovil Franc Ratek IZ PODVINCEV 92 Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in srčne besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranjali v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Kako srčno si ti želel, da med nami bi živel. Smo vsi ob tebi se trudili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Ostane nam le pogled v nebo, kjer upamo, da je lepo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, strica in svaka Franca Cafuta IZ VAREJE 22 B 25. 9. 1947 t 1- 7. 2017 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekali ustno in pisno sožalje. Vsem in vsakemu posebej iskrena HVALA! Njegovi najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, tasta, dedka in pradedka Antona Kralja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse tolažilne besede, stisk rok, za podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše in za cerkev. Iskrena hvala duhovnikoma patru Andreju iz Sv. Trojice v Halozah in patru Martinu s Ptujske Gore za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pevkam za odpete žalostinke, ge. Ireni za spremljavo na orglah, zastavonošam, govorniku g. Galunu, fotografu g. Petru, nosilcem križa in luči. Hvala podjetju kolektiva Boxmark Kidričevo, Vitalu Mestinje, sadjarstvu Juhart in kolektivu Doline Winettu, hvala KORK Stoperce, Ptujska Gora, Karitas Ptujska Gora, upokojencem Stoperce, KPD Stoperce, ŽPS Stoperce in gospodinjam Stoperce. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Majšperk, ge. Liljani Jovanovič, patronažni službi in Onkološkemu oddelku Ljubljana, ki so mu pomagali in mu lajšali bolečine v času njegovega zdravljenja. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za častno opravljen obred. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerke z družinami, vnuki s partnerji in pravnuka ter drugo sorodstvo Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo. SPOMIN 12. 7. 2017 mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek Franc Ornik IZ NOVE VASI Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Vsi njegovi najdražji Praznina je povsod, v hiši nič več glas se tvoj ne sliši. Če svečko na grobu upihnil bo vihar, v naših mislih nate ne bo nikdar. V SPOMIN Minilo je eno leto, odkar nas je zapustil dragi sin Franci Širovnik IZ KUNGOTE Iskrena hvala vsem, ki postojite ob grobu z lepo mislijo in prižgano svečko. Vsi tvoji najdražji Ptuj • Iz poslovnega poročila Javnih služb za leto 2016 Občinsko podjetje gospodarilo z 9,4 mio € Podjetje Javne službe (JS) Ptuj, kije v 100-odstotni občinski lasti in zaposluje okrog 120 sodelavcev, je lani ustvarilo 9,4 milijona evrov prihodkov. Dve tretjini prihodkov sta iz naslova opravljanja javnih služb, tretjina iz tržne dejavnosti. Na gospodarskih javnih službah so ustvarili 437.000 evrov primanjkljaja, na tržnih dejavnostih pa 519.000 evrov presežka. Poslovno leto so končali z 82.000 evri dobička pred obdavčitvijo. Osrednji dejavnosti podjetja sta ravnanje z odpadki in energetika. »Pri obeh dejavnostih bosta v prihodnjih letih ključni infrastruk-turna nadgradnja in prilagoditev poslovanja novim razmeram. Na področju ravnanja z odpadki bomo nadaljevali aktivnosti za nadgradnjo CERO Gajke. To sta tehnološka nadgradnja infrastrukture in prilagoditev depo-nijskega polja za nadaljevanje dejavnosti odlaganja. Za letos predvidoma načrtujemo pridobitev gradbenega in spremembo OKNA, VRATA , GARAŽNA VRATA www.naitors.si m BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI i NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA NAHORS, Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA GORIŠNICA1 okoljevarstvenega dovoljenja ter pripravo predračunske vrednosti investicije. Če bomo to uspeli realizirati, bi se lahko gradbena dela v CERO Gajke začela v prihodnjem letu. Zagotovitev pogojev z lastnim odlagališčem nam lahko v regiji zagotovi dolgoročno vzdržno ceno, brez bojazni za nekontrolirane dvige cen drugih izvajalcev. Na področju energe- tike načrtujemo gradnjo novega energetskega objekta na lesno bi-omaso, surovino (lesne sekance) bi lahko zagotavljali iz širšega lokalnega okolja. Glede na dejstvo, da smo upravljavec CERO Gajke, okrog katerega je že leta predvidena širitev tako imenovane eko-industrijske cone, bi na lokaciji lahko zgradili obrate za proizvodnjo lesnih sekancev. To bi utrdilo Slovenska Bistrica • Petkovo neurje razdejalo Bistriško Najmanj devet milijonov evrov škode Petkovo neurje s točo je v občini Slovenska Bistrica povzročilo za najmanj devet milijonov evrov škode, od tega za kar osem milijonov evrov na kmetijskih površinah. Kot je povedal direktor občinske uprave Branko Žnidar, lahko občani, ki so utrpeli škodo, to še vedno prijavijo v sprejemni pisarni občine. Žnidar je še dodal, da njihovo komunalno podjetje in krajevne skupnosti preko svojih izvajalcev v teh dneh aktivno odpravljajo posledice neurja, predvsem na cestni infrastrukturi. Škoda na cestni in ostali infrastrukturi je za zdaj ocenjena na okoli pol milijona evrov, skoraj toliko je škode tudi na stanovanjskih in poslovnih objektih. Minuli petek popoldne se je nad Slovensko Bistrico razbesne-lo neurje z močnim nalivom, vetrom in točo, ki je trajalo kar 40 minut. Največ škode je povzročilo v pasu od Šmartnega na Pohorju preko Tinja, Nove gore, Ritoznoja, Kovače vasi in Slovenske Bistrice do Leskovca in Spodnje Polskave. Najhuje je bilo prizadeto območje v naselju Tirgot, kjer se je na hudourniškem potoku zamašil jašek, zaradi česar je prišlo do izliva velike količine vode z muljem. Samo na tem območju je zalilo en poslovni objekt in okoli 15 hiš. Skupaj je na območju občine zalilo okoli 45 stanovanjskih objektov, prizadeta pa so bila tudi nekatera podjetja, med njimi Unidel, Kartonaža MSK, Kety Aluminium, pa tudi OŠ Pohorskega odreda. Ceste je poškodovalo predvsem na področju Pohorja, na občini pa ocenjujejo, da bo treba popraviti okoli 120 kilometrov cest. Največ škode je bilo na kmetijskih površinah, na območju Pohorja so te popolnoma uničene. Poškodovano je vse, kar je na prostem, od vinogradov in sadovnjakov do različnih poljščin. (sta) Ravnanje z odpadki 2,6 mio - 338.222 Oskrba s toplotno energijo 1,5 mio - 11.600 Urejanje javnih površin 650.000 7.900 Vzdrževanje občinskih cest 505.000 - 120.000 Pogrebna in pokopališka dej. 367.000 - 2.700 Upravljanje javnih parkirišč 315.000 25.106 Vir: Poslovno poročilo JS Ptuj 2016 Foto: Črtomir Göznik Foto: Črtomir Goznik Delavci Javnih služb Ptuj skrbijo za izvajanje gospodarskih javnih služb ter izvajajo tržne dejavnosti, med katerimi prednjačijo storitve s področja gradbeništva. ekonomski položaj družbe in znižalo končne stroške proizvodnje toplotne energije,« v poslovnem poročilu med drugim navaja direktor družbe Alen Hodnik. Parkirišča donosna dejavnost O upravljanju s parkirišči na območju mestne občine Ptuj prvi | Tržna dejavnost 1 Čisti prihodki (€) Odpadki 950.000 Zunanje komunalne storitve 656.000 Ogrevanje, vzdrževanje instalacij 409.000 Upravljanje prostorov 217.000 Elektro dejavnost 173.000 Cvetličarna 161.000 Televizija 80.000 mož JS Ptuj dodaja: »Dejavnost kaže dober poslovni izid, kar omogoča resnejše investiranje in s tem zagotavljanje trajnostne mobilnosti. Načrtujemo obnovo parkirišč, ki so bila v preteklosti nekoliko zanemarjena. Iščemo možnosti dograditve novih parkirnih mest. Ob zapiranju starega mestnega jedra bo izredno pomembno nadomestilo izpada parkirišč na Miklošičevi in Slomškovi ulici. Nadomestili bi jih lahko s podzemno garažno hišo pod prenovljeno tržnico. Ugotavljamo, da obiskovalci mesta težko najdejo prosto parkirišče. Zlasti zato, ker so veje modre cone tudi v slepih ali enosmernih ulicah. Načrtujemo implementacijo sistema, ki bi uporabnikom preko pametnih telefonov omogočal iskanje prostih parkirnih mest.« JS Ptuj so v letu 2016 izgubile dejavnosti s področja turizma. Ta sprememba je po besedah direktorja pozitivna, saj dejavnost ni prinašala pozitivnega izida, pri izvajanju določenih projektov je pomenila tudi velik likvidnostni pritisk. »Dejavnost, ki kar kliče k Vir: Poslovno poročilo JS Ptuj 2016 izločitvi iz družbe, je tudi upra^ vljanje dominikanskega samosta na. Brez zagotavljanja stalnega resnega vira financiranja je kakovostno delo skoraj nemogoče,« pravi direktor Hodnik in dodaja: »Glede na spremembo področne zakonodaje bo dejavnosti treba ločiti. Gospodarska javna služba bo ostala le še pokopališka dejavnost, medtem ko bo pogrebna služba postala tržne narave. Še naprej ostaja odprto vprašanje gradnje žarnega zidu.« Kapital podjetja bi povečali O poslovanju občinskega podjetja bodo na ponedeljkovi seji razpravljali ptujski mestni svetniki. Med drugim bodo odločali o razporeditvi bilančnega dobička in povečanju kapitala podjetja. Uprava predlaga, da bilančni dobiček, ki je na dan 31. december 2016 znašal 417.000 evrov, ostane nerazporejen. Za ta znesek se poveča osnovni kapital podjetja, ki bi po novem znašal 515.000 evrov. Mojca Zemljarič Napoved vremena za Slovenijo dcnaé i fiad oled ... Ce je Aleš suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh. 13/22 lokalih ponaranra Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, sprva bodo krajevne padavine predvsem v severni polovici Slovenije, sredi dneva in popoldne pa občasno tudi drugod. Na Primorskem bo pihala večinoma šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem do 19, najvišje dnevne od 18 do 25, ob morju do 28 stopinj C. Obeti V soboto bo sončno, popoldne bo nastalo nekaj ploh. V nedeljo bo precej jasno in suho. Vremenska slika Nad srednjo Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka, prek Alp in Balkana se razteza šibka vremenska fronta. Z vzhodnikom k nam priteka hladnejši zrak.