KRANJ, torek, 12.10. 1982 CENA 9 din Glavni urednik: Igor Slavec W Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 78 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V nočastitev X kongresa Zveze sindikatov Slovenije — Na Jesenicah so v počastitev kongresa slovenskih sindikatov razvili v amaterskem gledališču Tone C ufar prapor občinske zveze sindikatov, obenem pa so odprli več zanimivih razstav. Na slovesni prireditvi v gledališču je o pomenu sindikatov spregovoril sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Zdravko Krvina. - Foto: F. Perdan Uresničili program p »c It m- v* »k > it-* č Obeta se odlična sezona V Kranjski gori si obetajo dobro zimsko sezono, saj so za januar in februar prejeli že številne rezervacije - Zasedeni predvsem v času šolskih zimskih počitnic Radovljica — V krajevni skupnosti Radovljica so letos v <^loti uresničili program komunalnega urejanja naselij, ki so ga »črtali s tekočim srednjeročnim očrtom. Asfaltirali so Strukljevo odcep na njej, Bazoviško, lijevo in Langusovo cesto ter začrtanega programa razši-™ cestišče na Kranjski cesti., Ogradili so pokriti avtobusni po-JajaliSči na Gorenjski cesti v wadnikovem naselju. Vsa dela so peljala 2,8 milijona dinarjev, ilovico denarja so zbrali na Podlagi samoupravnega gjora-z delovnimi organizacijami, ®na zaposlenega prispevajo po •>20 dinarjev, polovico pa s pro-®®volinimi prispevki krajanov. slednjih težav niso. imeli, *rajani so z razumevanjem pričevali denar za ureditev cest in avtobusnih postajališč. Brez dvo- Kranjska gora - Za zimsko-šnortni turistični center Kranjsko coro je znano, da ima enako dobro zimsko kot letno sezono, sej so kranjskogorski turistični delavci znali poskrbeti, da je kraj z okolico vabljiv tudi poleti. Poleti jo obišče dovolj stalnih tujih kot tudi domačih gostov. Vlaganja v prenočitvene zmogljivosti so se obrestovala prav tako tudi naložbe v nujno infra-strukturo in tako Kranjska gora sodi med naše najbolj obiskane turistične kraje. Kranjskogorski turistični delavci so imeli in imajo še veliko načrtov, kako bi najbolje prodajali svoj kraj, vendar velikih načrtov zaradi občutne gospodarske stagnacije ne bodo mogli uresničiti. Zato bodo poskušali kar najbolje izkoristiti tiste danosti in tiste zmogljivosti, ki jih imajo. Predvsem žičničarske zmogljivosti so od lani bogatejše za nove vlečnice v Podkorenu, ki so odlično dopolnilo kranjskogorskim smučarskim tere- n°Kranjskogorci so se letos^ zavzeli in pravočasno ponudili vso Kranjsko goro domačemu turistu. Tujih turi- stov pozimi najbiž ne bo veliko, saj so Kranjski gori precejšnja konkurenca smučarska središča za mejo, ki zahtevnemu smučarju ponujajo veliko več. Zato pa e prodaja na domačem tržišču zacvetela, saj boste danes le težko dobili v kranjskogorskih hotelih prosto sobo v najbolj »zasedenih« mesecih, januarja in februarja. Povprašali smo v nekaterih kranjskogorskih hotelih in domala vsi po vrsti so nam odgovorili, da bi za ta dva meseca le izjemoma našli prostor. Tako je januarja in februarja domala vse dni zaseden najlepši hotel Kompas ter Kompasova Alpi-na, prav tako pa so domači in tuji smučarji že rezervirali hotel Larix, nekaj prostora bi bilo v Prisanku pa Slavcu in Razorju. Domala vse dni, še posebej v času šolskih počitnic, je zaseden starejši, a nadvse prijeten hotel v Podkorenu, hotel' Vitranc. Prostor pa je pri zasebnikih in v treh kranjskogorskih penzionih, kjer pa je vsekakor treba kar čimprej rezervirati prenočišče. Prav tako si želijo čimprejšnje rezervacije tudi v hotelu Špik v Gozd Martuljku, saj se smučarji radi odločajo za smučarijo na krajši, a vabljivi vlečnici v Martuljku. V Kranjski gori bo, če bo dovolj snega, letos in prihodnje leto torej dobra sezona, predvsem domačih goltov, večinoma iz drugih republik. D. Sedej r V SREDIŠČU POZORNOSTI - r r' . v,;- ' ' - . • Kongres naj izpolni pričakovanja delavcev Včeraj se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije — Gorenjski delegati z 28 razpravami — Beseda Ivanke Šulgaj, predsednice gorenjskih sindikatov Včeraj popoldne se je v Cankarjevem domu začel 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Delegati so se zbrali na plenarnem zasedanju. Danes bo prek 670 delegatov in nadaljnjih 100 gostov zasedalo v petih komisijah in bodo obravnavali: vlogo delavcev v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, uresničevanje politike združevanja dela in sredstev, uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih načel pridobivanja in razporejanja dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, politično, organizacijsko in kadrovsko krepitev zveze sindikatov Slovenije. Jutri se bo kongres zaključil z drugim plenarnim zasedanjem ob 14. uri. Z Gorenjske sodeluje na kongresu 79 delegatov in 19 gostov, med katerimi so tudi predvojni sindikalni aktivisti. Za delo po komisijah so se delegati temeljito pripravili. V predhodnih kongresnih razpravah so izdelali 29 razprav, ki kritično nakazujejo rešitve na vseh področjih, ki se jih letevajo kongresne komisije. O tem, kako so nastajali kongresni prispevki in kaj pomenijo za nadaljnje delo sindikata, smo se pogovarjali z Ivanko Šulgaj, predsednico gorenjskih sindikatov. »Vse naše razprave izhajajo iz pripomb, ki so jih v pripravah na kongres dali delavci. V vsebini razprav nismo pozabili na prispevek k uveljavljanju delegatskega sistema, ki naj bo edina prava pot k sprejemanju važnih odločitev. Vse predkongresne razprave so obsojale ad hoc rešitve ali zatekanje k državnemu mehanizmu. In še nekaj vsebujejo naše razprave: čeprav se vse široko letevajo družbenega in osebnega standarda delavca, vseskozi poudarjajo tudi, da morata izhajati iz več dela in iz več dohodka, saj sicer za delavčev standard ne bo kje vzeti. Pri oblikovanju razprav nas je vodila tudi zavest, naj le te ne prispevajo zgolj k aelu kongresa kot enkratne manifestacije, temveč naj njihove ugotovitve služijo za spreminjanje stanja, na njih naj sloni prihodnja aktivnost sindikata. To delavec tudi pričakuje. Trudili smo se, da razprave niso preozke, da sicer izhajajo iz konkretnih razmer, zadevajo pa širši gorenjski prostor, pa tudi za slovenskega delavca nasploh niso brez vrednosti. In slednjič, da bomo ta svoj delavski kongres resnično upravičili, smo v vseh razpravah kritični, odkrito prikazujemo probleme, kakršne so pred kongresom nizali delavci, skušamo pa jim najti tudi pot k rešitvi. Tu pa je iskati tudi učinkovitost sindikalne organizacije, o čemer bo kongres obsežneje spregovoril v eni od komisij'.« D. Z. Zlebir Jutri začetek festivala Na 9. mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov v Kranju se bo v tekmovalnem programu predstavilo 57 filmov iz osemnajstih držav — Predstave v Centru vsak dan ob 16. in 20. uri, številne spremljajoče prireditve ter srečanja filmskih, športnih in turističnih delavcev pa dajejo festivalu novo vsebinsko podobo Kranj — Jutri ob 19. uri se bo v kinu Center začel 9. mednarodni festival športnih in turističnih filmov. Kranjska bienalna prireditev, ki je uspela edinstveno združiti dve različni, pa vendar prepletajoči se zvrsti, bo v šestdnevnem tekmovalnem film- Sejem stanovanjske opreme Podeljene naerade inovator leta 81 - VL čLetrJf sothlle v Kranju Kr-TSS %euZTehje ^Ztr^hTt^- i» *V Debeljik iz Save »kim delom Na sUki: Aleš Draksler m Rajko Debeljak iz Sc ^jemTnagZadoza inovacijo naprave za polaganje blisk traku foto: F. Perdan Kranj — V petek, 15. oktobra, bodo v Savskem logu v Kranju odprli tradicionalni sejem stanovanjske opreme, ki bo trajal do 22. oktobra. Pričakujejo, da bo letošnji sejem, za katerega se je prijavilo okrog sto domaČih in tujih razstavljalcev. kvalitetnejši od sedanjih. Prireditelj, Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem, je zdaj, ko so uredili nekatere osnovne prostorske in druge težave, namenil tej prireditvi še posebno skrb. Uspelo jim je zagotoviti dokaj raznovrstno izbiro blaga in izdelkov za široko potrošnjo po sejemskih cenah. Se posebej bo zanimiva razstava s predavanji na temo Ekonomično ogrevanje. Sodelovali bodo strokovnjaki tehničnih fakultet in razlagali značilnosti posameznih sistemov ogrevanja. Tradicionalna in bogata bo tudi razstava gob, privlačna med drugim tudi zaradi gobjih specialist. Med posebnostmi omenimo še modno revijo, prodajno razstavo likov- i nih del, razstavo izdelkov Stek- j larne Hrastnik, razprodajo razstavljenega blaga po znižanih cenah pri Slovenijalesu itd. Pri- j reditelj pričakuje precejšen obisk domačih in tujih obiskovalcev. skem programu predstavila 57 športnih in turističnih filmov iz osemnajstih držav. (Nadaljevanje na S. strani) ^mmaemmemmmmmmmKmemmmmmmsmmman V Glasu o ogrevanju in varčevanju z energijo V petkovi številki Glasa bomo objavili zanimive informacije o ekonomičnem ogrevanju in varčevanju z energijo. Obenem bomo tudi podrobneje predstavili kranjski sejem stanovanjske opreme, ki b<^ odprt v petek. Novinarji Glasa pa "o se prav tako izčrpno pozanimali, kako Gorenjska premaguje energetsko krizo. Obeta se nam torej zanimivo branje! biskovalcev. 15. sejem stanovanjske opreme Kranj, 15.-22. 10. '82 — prodaja stanovanjske opreme za vaš dom po sejemskih cenah: pohištvo, tekstil, dekorativa, bela tehnika — VELIKA RAZSTAVA GOB — GOBJE SPECIAUTETE — razstava: ekonomično ogrevanje (materiali, sistemi) — prodajna razstava likovnih del — VSAK DAN MODNA REVIJA GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA. SAMOUPRAVLJANJE Borci XXXI. divizije se vsako leto srečajo v Ljubljani Proslave so namenjene mladim Ljubljana — Borci Gradnikove, Prešernove in Vojkove brigade, Ju-rišnega in Inženirskega bataljona ter prištabnih enot se vsako leto zbero v domu JLA v Ljubljani, da se pogovore o svojih nalogah, da se srečajo stari soborci. Na zboru v soboto, 9. oktobra, jim je spregovoril njihov nekdanji politični komisar in predsednik odbora XXXI. divizije Ivan Franko-Iztok. O vsem, kar danes zadeva borce, je tekla beseda. V diskusiji so poudarili, da bi morali borci tesneje sodelovati s Šolami, pripovedovati mladim o naši revoluciji in borbi in za prihodnje leto, ko * bodo praznovale 40-letnico ustanovitve vse njihove brigade — Prešernova, Gradnikova, Vojkova, XXXI. divizija in IX. korpus bi morali razpisati natečaj za Izkušnje letošnje NNNP Posodobiti alarmiranje Kranj — Tudi poročila opazovalcev v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih se bistveno ne razlikujejo od cene, ki jo je takoj po končanem preskusu dal odbor za akcijo Nič nas ne sme presenetiti v kranjski občini. Enotm so si v oceni, da so pri končnem preverjanju največ znanja in spretnosti pokazali v okoljih, kjer je bila dejavnost razgibana preko celega leta. Opazovalci skorajda niso imeli pripomb na petkovo akcijo zatemnjevanja, k uspešnosti katere je prispevalo prav vs^ko gospodinjstvo v občini. To dokazuje tudi majhno število prijav o kršenju občinskega odloka o zatemnjevanju, ki so jih odboru posredovali pripadniki civilne zaščite. Zdaj, po končani akciji, bodo morali o nabavi materiala za zatemnjevanje razmisliti tudi v tovarnah, kjer so se prejšnji petek izgovarjali na tehnično neiz-vedljivost zatemnitve. Rešitev bo treba najti prav za vsak primer posebej. Ob sobotnem (namišljenem) letalskem napadu je občane Kranja ob pričetku akcije zbegala sirena, ki je namesto zavijajočega glasu oddajala enakomeren zvok. Do napake je prišlo zaradi tehnične okvare pri alarmiranju. Zavoljo tega in zaradi slabe slišnosti sirene v nekaterih predelih Kranja je odbor že dal pobudo o posodobitvi naprav za alarmiranje. Resno sobotno vzdušje, ko so ljudje ob alarmu disciplinirano pohiteli v zaklonišča, zaklonilnike in rove, so ponekod kvarili redki posamezniki, ki so trdovratno sedeli v gostinskih lokalih ali pred njimi. Del odgovornosti za to v odboru pripisujejo tudi gostincem V akciji NNNP so preverili letos tudi delovanje sistema vez. Tako v petek kot soboto je bila povezava organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občinskega centra za zveze odlična, tako da je občinski štab civilne zaščite pravočasno dobival poročila o preletih letal, ciljih napada in posledicah. Zveza s terenom bi v resničnih vojnih razmerah še pridobila na pomenu, saj je le na podlagi zbranih podatkov mogoče pravilno in pravočasno ukrepati. Praksa letošnje NNNP bo zato odslej upoštevana pri vseh prihodnjih akcijah. C. Z. najboljši Šolski spis na temo iz NOB ter najboljša dela nagraditi. Proslav naj bo čimmanj, so si tudi borci XXXI. divizije enotni, vendar, kar jih bo, naj bodo povezane, kvalitetne in namenjene predvsem mladim. Ob 40-letnicah, ki se bodo zvrstile prihodnje leto, bo borcem XXXI. divizije postavljeno obeležje v Novakih, kjer je bila divizija ustanovljena, v Selih pri Zireh, kjer je bil dalj časa sedež štaba divizije, v Ljubljani in na Gorenjskem pa naj bi nekaj ulic dobilo ime po tej slovenski diviziji in njenih komandantih, kot je bil na primer narodni heroj Evgen Matejka-Pemc. Tudi na Športnem področiu bo oživelspomin na borce XXXI-diviziie. Tako bo prihodnje leto prvič osnovana pohodna enota in bo prehodila pot, ki so jo naredili borci, ko so iz Cerkna pa do Notranjske, v Loško dolino, prenesli 180 ranjencev, ki so bili potem poslani na zdravljenje v Bari. Pokrovitelj pohoda bo Republiški komite za zdravstvo. Na olimpiadi v Sarajevu bodo prvič simbolično prikazane tudi partizanske smučarske tekme v spomin na prvo smučarsko tekmo januarja 1945 v Cerknem, ko so se partizani pomerili v skokih, tekih in slalomu. To je bilo prvo takšno tekmovanje v okupirani Evropi. Borci XXX. divizije so spregovorili tudi o zgodovinopisju. Vsaka brigada ima že svojo knjigo, vendar bo do konca leta izšla še knjiga o Gradni-kovi brigadi, v kateri bodo borci pripovedovali svoje spomine na borbo in partizansko življenje. D. Dolenc Sestanek evidentiranih kandidatov Kranj - Tudi v krajevni skupnosti Kranj Center so že evidentirali možne kandidate za samoupravne organe v krajevni skupnosti. V so se sestali in dogovorili za prihodnje vodilne funkcije v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti ^ Ni opravičil za preseganje Delovne organizacije, ki so v prvem polletju namenile več sredstev za osebne dohodke, kot je to po družbenem dogovoru, so že sprejele ukrepe za uskladitev do konca tega leta Kranj — Ko je bilo po podatkih o gospodarjenju v prvem polletju letos ugotovljeno, da so nekatere delovne organizacije kršile določilo družbenega dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, o tem je na svoji zadnji seji med drugim razpravljala tudi skupščina občine Kranj, je izvršni svet pozval vse kršitelje, da predložijo vzroke kršitev, obenem pa tudi že ukrepe za uskladitev sredstev za osebne dohodke z rastjo primerljivega dohodka. Do periodičnega obračuna v tri* četrtletju so se odzvale vse delovne Tržiški šolarji v pobratenem Zaječarju Tržič — Po enoletni zamudi, ki ji je botrovalo pomanjkanje denarja, je tržiška izobraževalna skupnost konec septembra vendarle uresničila dogovorjeni obisk v pobratenem Zaječarju, srcu Timoške krajine. Na dolgo pot z avtobusom se je odpeljalo trideset tržiških šolarjev, učencev sednih razrtdov iz 'seh treh šol. Namen srečanja namreč ni le izmenjava izkušenj med predstavniki izobraževalnih skupnosti pobratenih občin, ampak obe želita prenesti oziromna utrditi tradicije prijateljstva in bratstva med mladimi, ki ju bodo, že dovolj zreli, znali negovati tudi v kasnejšh letih. Občinska izobraževalna skupnost iz Tržiča je na pot povabila tudi nekatere predstavnike skupnosti otroškega varstva in skupnosti socialnega skrbstva, ki so se seznanili z delom v zaječarskih vrtcih, s pripravo malčkov na osnovno šolo, z izkušnjami šolskih svetovalnih služb in centra za socialno delo, ki ima v Zaječarju že dvajsetletno tradicijo. Tržičani, ki so med potjo obiskali tudi hišo cvetja in muzej '25. maj v Beogradu, so se po dobrih dveh dneh bivanja v zaječarju vrnili bogatejši za marsikatero spoznanje, predvsem pa še trdneje odločeni, da sklenjenemu bratstvu dodajajo vedno novo vsebino. Sosedno zadovoljni so bil. šolarji, ki so bi\fcali pri svojih vrstnikih in tako navezali številna nova prijateljstva. Udeležili so se tudi tradicionalnega pohoda pionirjev od spomenika do spomenika v Zaječarju ter osrednje slovesnosti »septembrskih dni«, ki dajejo pudarek narodnoosvobodilnemu boju in revoluciji v TimoŠki krajini, zlasti boju slavnga Timoškega odreda. Zaječarski šolarji in predstavniki interesnih skupnosti bodo vrnili obisk Tržičanom čez leto dni. Gorenjci upajo, da jim bodo takrat lahko povrnili vsaj kanček gostoljubnosti, ki so je bili deležni v Zaječarju. H j . e7nL Jesenic« Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tr*|{ — I/daj a Caaoplsno podjetje Glas .e Ustanovitelji Glasa obćlnrtekontar.nc«^ ^ urwWk, joie KoSnJak - Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Ouian O L, A 2» Kran| _ G„¥n, urednik i«or Slavec -v. a 009« Kur,|t Marija voldjak, Cveto Zaplotnlk, Andrej Zalar In Danica 2lebir - Fota Humer Helena Jelovćan. Lea Mencinger Stoj.n Sa,e_ u« _ l(jjie tl„VBC Tom« Gruden. Slavko Hain in l«or KokalJ - Ll.t uhaja reporter Franc Perdan - Tehnićni urednik Marjan Ajdovec ^ frlkr„ tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot PoitMn.K 1 ^ ^ ^^ ^^ Ljublj|m, N.„ov urednlitva In uprave lista Z julija 19/4 P. «b torkih In petkih. - Stavek TK 51M0.603-31999 - Telefoni, direktor in glavn, urednik »-463. redakcija 21-860, TrS MoJe Pijadeja t - leko*. ^"c^a propaganda. r:,tuno vodstvo *M63. mali ogl.sl. naroinina 27-960- Oprolt.no promet odgoVorni urednik 21-835. tehmta ^' »q nflroč„ina 300,- d.n. davka po pristojnem mneniu 421 . 72 Kranj - Letos bo v kranjski občini dograjenih 524 družbenih stu večina v stanovanjskem naselju Planina II, dva bloka pa tudi na ^ polju, medtem ko sta dva od štirih blokov v Preddvoru tudi ze vseljena 1 ni in letos bo tako v Kranju vseljenih 966 stanovanj, kakor je to tudi pn videno v srednjeročnem planu stanovanjske skupnosti. Letos pa je prt~. , mani zanimanja za večja stanovanja, zato je odbor za gradnjo stanot*: pri stanovanji skupnosti Kranj predlagal dodatni razpis za j kreditov za nakup 23 večjih stanovanj, od tega največ dvosobnih z dr~ ■ kabinetoma. Na sliki: dva od novo zgrajenih blokov v Preddvoru sta ze Ijena. — Foto: L. M. Obnova najslabših stanovanj Kranj - Čeprav v kranjski občini v družbeni lasti že nekaj časa ni stanovanj, ki bi jih lahko uvršča h v zadnjo, sedmo kategorijo, še vedno nekateri satanovalci v najstarejših stanovanjih nimajo niti približno urejenega stanovanjskega standar-da, kaj šele, da bi ga lahko primerjali z novo zgrajenimi stanovanji v zadnjih letih. Večinoma gre za večje stanovanjske hiše stare od 50 do 100 let, v katerih bi zaman iskali kopalnice. Večinoma so tudi sanitarije skupne za več stanovanj, razen tega pa so v teh stanovanjih tudi slabe električne 111 vociovodne napeljave. Samoupravna stanovanjska skupnost ima v srednjeročnem planu razen gradnje novih stanovanj, tudi postopno obnavljanje stanovanj z najnižjim standardom. V tem srednjeročnem obdobju naj bi v kranjski občini obnovili 334 najstarejših stanovanj od šeste kategorije navzgor. Sredstva za obnovo se na te kaj o iz amortizacije, vendar pa za večjo obnovo ne bi zadoščala. Zato je samoupravna stanovanjska skupnost Kranj sklenila z nekaterimi zaci jami združenega dela, delavci stanujejo v teh stan. dogovore za sofinanciranje stanovanj. Pogodba s KŽK ske za obnovo petih stanom objektov je že sklenjena, pod se bo treba lotiti obnove st tudi s Planiko in Iskro. Obnova starih stanova njsbfc je v zadnjem čas vi vse bolj £ ^ saj se stanovalci, ki so s« časom želeli izseliti v stanovanjaj zdaj odločajo predvsem zaradi nižje st" teh starih stanovanih. Z v* manjšimi adaptacijami kot j tev sanitarij za vsako sta kopalnice., kanalizacije in tu& plotne izolacije pa se bo stanaa-j teh stanovanjih primerno f ^ Obnova teh najstarejših kvaliteti tudi najslabših sU^ bo potekala postopoma, vendar* kaže, da se bo le tako tudi vanjski standard postopoma val tudi v teh najstarejših sta* organizacije, ki so v prvem polletju kršile družbeni dogovor. Iz podatkov je razvidno, da bo že pri obračunu devetmesečnega gospodarjenja znatno nižje prekoračevanje sredstev namenjenih za osebne dohodke, v celoti pa se bodo vse delovne organizacije uskladile z dogovorom že do konca tega leta. Izjema je Gasilsko reševalna služba, kjer so letos zaposlili večje število delavcev, zato tudi razporedili več sredstev v maso osebnih dohodkov, zaradi česar pa se tudi do konca leta ne bodo mogli uskladiti z dogovorom. Deset organizacij združenega dela, ki so bile v prvem polletju med kršitelji, pa je obvestilo komite za družbeno planiranje o ukrepih, s katerimi naj bi do konca leta dosegli uskladitev z družbenim dogovorom. Med ukrepi navajajo predvsem zmanjševanje nadurnega dela, uvedbo dela v izmenah, nespremenjeno vrednost točke do konca leta, prizadevanja za doseganje plana, ne izključujejo pa tudi zniževanje planske točke za osebne dohodke. To bodo uskladile tudi delovne organizacije, ki so zaradi doseganja izvoznih rezultatov na konvertibilno področje lahko namenile za osebne dohodke več sredstev, pa so zaradi ponovnega preračuna tečajnih valut naknadno ugotovile, da so namenile za osebne dohodke nekaj odstotkov preveč sredstev. Do konca leta bodo uskladile sredstva za osebne dohodke tudi skupne službe v treh delovnih organizacijah v kranjski občini, ki jih je ob polletju izvršni svet pozval, ker so sredstva za osebne dohodk«- povečale bolj kot v povprečju v temeljnih delovnih organizacijah, za katere opravljajo efela in naloge. L. M. S samoprispevkom do šole in vrtca h V jeseniški občini so se lani odločili za petletni samopris za izgradnjo šole na Beli in za gradnjo vrtca v Mojstrani -na gradnja poteka po načrtu Jesenice - Avgusta letos je poteklo prvo leto, odkar jeseniSu občani in delovni ljudje zbirajo denar za gradnjo osnovne šole na Beli, za osnovno šolo v Mojstrani in dograditev vrtca v Mojstrani. Ob petlet-nem samoprispevku so se odlo&li, da zgradijo osnovnošolski in varstveni prostor tam, kjer so najhujši problemi. lavo tehnične dokumentacij« sati natečaj o najboljšem po; za izvajalca dela »na ključ t javiti investicijo Slu&i dru2 knjigovodstva, da se bo i šole na Beli nemoteno nad Prav tako naročajo tudi . z dolgim dobavnim rokom. -neredne preskrbe izdelovalcev produkcijskim materialom, kar D. S** ne«a prOUUKCIJoivu« limiv»i«UUl, DM- Zaradi zaostrenih stabilizacij** .gpm. v rn7mpr so se odločili, da vso naložbo na KoroSKi oen in za koi.o« razdelijo na eŽJpno gradnjo. Za le- osnovni šob v Mojstrani, tošnji občinski praznik so postavili temeljni kamen za dograditev osnovne šole na Koroški Beli in za izgradnjo vrtca v Mojstrani. Prvo etapo gradnje predstavlja osnovna šola na Koroški Beli tako, da bodo najprej odstranili staro telovadnico, okrepili slabe temelje, zgradili zaklonišče, kuhinjo m jedilnico za celodnevno &>!<> >n zgradili povezovalni trakt. Za Četna dela dobro potekajo, ta etapa iz-grrdnje pa naj bi trajala do avgusta leta 1983. . . . .... Vrtec v Mojstrani naj bi zaradili za 74 otrok, za izvajale* del m dobavitelja pa so izbrali Mar Les iz Maribora v kooperaciji z jeseniškim Gradisoin. Po programu naj bi ia vrtec namenili svojemu namenu 16. decembra letos. Stroški izgradnje skupaj z zunanjo ureditvijo ir.projekti znašajo 13 milijonov 3.HJ.W" dinarjev. . . Od avgusta lani do avgusta letos so zbrali 36 milijonov dinarjev au nekaj več kot so planirali Letni porast sredstev iz samoprispevka s" planirali z 20 odstotki. Rušenje in odstranjevanje start telovadnice na Koroški Beli je veljalo 940.000 dinarjev, stroški izgradnje vse prve etape, ki jo gradijo s samoprispevkom, pa znašajo 9 milijonov 345.000 dinarjev. . Tako ugotavljajo, da začeta aeia na obeh gradbiščih potekajo dobro. Le nekoliko bo treba pohiteti /• ime- S; I Za razvoj kmetijstv* Jesenice - Na osnovi dott^ ra o enotni politiki in ukn?> pospeševanja proizvodnje v letu 1982 je skupščina upravnega sklada sprejela d^ . njen program samoupm^ £ sklada za intervencije v kn&?» £ stvu in porabi hrane občint ^ niče za letos. • Za uresničitev programa sar> ^ upravnega sklada za mterveiv p v kmetijstvu in, porabi hrsr*; bodo manjkajoča sredstva rabila za večji stalež krav, prem»J nie plemenskih telic, prem.^ J. * .... narinm»ctiln \ ? J! on verzov telet, nadomestil v K izvod nji .mleka v organi^ združenega dela, regresiranje » kupa semenskega krompir'* ; . pospeševanje proizvodnje v \ LoTtih območjih. Na oanjn £ grama samoupravnega » Vreba za ves program za^ več kot 7 milijonov dinarr . tega je že zagotovljenih več ^ Jijonov dinarjev. Mamkjj sredstva bodo zagotovili v uplo&ne porabe delno u proračuna za lam, delno rebalansu proračuna ali v.-leto 1982. D jorek, 12. oktobra 1982 10. kongres slovenskih sindikatov 3. STRAN GLAS tsSotSSn SLOVENIJE Delavska ustvarjalnost uticah so pripravili več razstav v počastitev X. kongresa sindikatov Slovenije in IX. kongresa Zveze sindikatov 4vije — Razvitje prapora t — Minuli petek so v X. kongresa Zveze sindi-Slovenije in IX. kongresa sindikatov Jugoslavije na pšenicah odprli razstavo in razvili J**j»r občinske organizacije Zveze ^*wikatovSlovenije Jesenice. »V Centru 2 poleg carinarnice pšenice so odprli razstavo velike J&eniSke stavke 1891 do 1941 in raz-(>vo delavske, likovne in tehnične T^tvarjalnosti. Uro kasneje so v ®edalŽču Tone Čufar na slavnostni P^Kditvi, na kateri je o vlogi sindi-^tov in njihovih prizadevanjih »Ogovoril sekretar republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije Zdravko Krvina, slavnostno razvili prapor občinske organizacije Zveze sindikatov Slovenije Jesenice. Na prireditvi v gledališču so sodelovali člani amaterskega gledališča Tone Čufar, mešani pevski zbor Blaž Arnič, ženski pevski zbor Milka Ško-berneta in moški oktet Žirovnica. Razstava velike jeseniške stavke podaja zgodovinski in kronološki pregled stavkovnega gibanja na Jesenicah v obratih železarne Kranjske industrijske družbe. Vseh stavk je bilo petnajst, stavkovno gibanje pa je bilo posebno intenzivno o delavska tehnična in likovna »^tiTa'kt^eT- 'tio-Tp sindikalni svet v počastitev sindikalnega nongresa roto. e. r. bičani s štirimi zpravami (etrtkovi sen občinskega sveta zveze sindikatov Trži« „„ predstavili razprave, s katerim, bodo silovah »a koneresu slovenskih sindikatov - Knjižne nagrade lXfcem,ki so pisali spise o delu - Vrsta prireditev ob resu t - (Vrtkova seja občinske- Četrtkovi seji občinskega sveta zvezesindikatov v Tržiču je zveze sindikatov Tržič, so prisostvo-zveze sinaiKaiov v x____j valj tlKjj nekaten učenci. V sedmih i šveta celoti posvečena 10. kongresu ,Lih sindikatov. V uvodu je euaik občinskega sveta Ladi-Srečnik ocenil predkongresne nosti v občini. Dejal je, da so uspešne, vendar pa ne v vseh Racijah združenega dela. V avah o kongresnih dokumentih -Senajbolj aktiven odbor delav-vzgoje in izobraŽevanja. Temat-^pravi sta bili v tržiški občini V Bombažni predilnici m i so spregovorili o možnostih ^H/dkovnega povezovanja med tetinimi organizacijami v delovni \*T»na sestavljeni organizaciji in osmih razredih vseh treh osnovnih šol so namreč pisali spise o delu in se na ta način vključili v počastitev kongresa. Štirinajstim učencem, ki so se pri pisanju najbolj izkazali, je predsednik občinskega sveta podelil knjižne nagrade. H. Jelovčan Še enkrat: Peko odpira vrata ^ Tržič - V petkovi številki Glasa sem v članku z naslovom Peko odpira vrata pomotoma zapisala, da tovarna obutve Peko v Tržiču v torek, drugi dan kongresa slovenskih sindikatov, od 14. do 18. ure odpira proizvodne prostore za vse občane, ki bi si jih radi ogledali. Ta čas bo namreč za širši krog ljudi odprta le razstava o razvoju tovarne, medtem ko dan odprtih vrat tržiški čevljarji načrtujejo za prihodnje leto, ob 80. obletnici obstoja Peka. H. J. OVtouni i &ženega jSjoOfres slovenskih sindikatov J^« v tržiški občini počastili 2 raznimi prireditvami. V \&bažiii predilnici in tkalnici danes ob 11. in 12. uri X*0* na ogled tovarne, v Peku, Lepenki so pripravili raz-o razvoju delovnih organi-v Zlitu odpirajo knjižnico, dostopna vsem delavcem in Japonska sindikalna delegacija na Gorenjskem - Na delovnem obisku v Sloveniji se je minuli teden mudila delegacija sindikata tek stila, usnja in obutve Japonske (SOHIO). V četrtek je obiskala tudi Gorenjsko. Najprej so jih popeljali v sindikalni izobraževalni center v Radovljico, kjer je tekel pogovor o izobraževanju sindikalnih aktivistov, nato so gostje obiskali tovarno obutve Peko, ogledali proizvodnjo in se pogovarjali o poslovanju in samoupravljanju v Peku. Obisk na Gorenjskem so japonski gostje sklenili v gradu Gnmšče, kjer so se pogovarjali z vodstvom A/mire o vprašanjih tekstilne industrije. — F o to: F. Perdan V gledališču Tone Čufar je občinska organizacija Zveze sindikatov Slovenije — Jesenice razvila svoj prapor, slavnostni govornik pa je bil sekretar republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Zdravko Krvina. — Foto: F. Perdan na začetku 20. stoletja. Takrat so se za svoje pravice borili tudi delavci, ki so bili zaposleni pri- gradnji železniškega predora na H rušici in delavci, ki so delali v obratih Kranjske industrijske družbe v Skednju pri Trstu in Bistrici na Koroškem. Višek pa je doseglo to gibanje v splošni stavki leta 1935 in naslednje leto v stavki gradbenih delavcev. Razstavo delavska, likovna in tehnična ustvarjalnost — sodelujejo člani DOLIK in Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jesenice - so pripravili zato, ker delavci Ješenic uveljavljajo temeljno načelo, da le delo in rezultati dela na samoupravnih osnovah in v delegatskem sistemu socialističnega samoupravljanja določajo materialni in družbeni položaj delovnega človeka in občana. S to razstavo prikazujejo delavci obenem prizadevanja za boljše gospodarske rezultate. D.Sedej Ob dnevu inovatorjev Za boljši jutri »Znajdi se!« je bil priljubljen Titov rek. Človek se mora znajti v vsaki situaciji, najti pot, pa če je še bolj zapleteno, brezizhodno. Tako je verjetno govoril tudi delavcem v Užicah tistega 12. oktobra 1941, ko jim je naročal, naj iznajdejo nova orožja, nove bombe, novo strelivo. Oborožiti je bilo treba čim več borcev in to dobro, kajti nemška sila je bila strašna ... Iznajdljiv je bil naš narod. Kako odlično se je znašel v tistih najhujših dneh, je pokazala tudi razstava, ki smo jo imeli priliko videti lani v Kranju. Česa vsega si niso izmislili: v podlogo všili časopise da so jih greli v zimi namesto kožuhov, kanglice so dobile dvojno dno za prenašanje pošte, kuhinjski valjar je bil votel za shranjevanje poročil, bunkerji so imeli vhod skozi ognjišče ... Tako je bilo nekoč. Takoj po vojni, ko smo iz pepela in ruševin ustvarjali svojo industrijo, smo se spet morali znajti. Majhni izumi so se kar vrstili To je bil čas nenehne, hitre rasti. Potem pa smo počasi popustili. Standard je nastal, lahko je bilo živeti. Zakaj bi si belili glave? Iznajdbo, novost lahko tudi uvozimo. Čemu bi se mučili, če je zunaj že vse lepo pripravljeno. To so bila leta(toda vse predolgo smo v tujini kupovali pamet. Celo tako daleč smo šli, da smo ljudi, ki so vseeno še misli s svojo glavo, zasmehovali zaradi njihovih idej in pustili, da so hodili ven in zunaj uveljavljali svoje izume. Šele ko jih je tujina priznala, smo jih tudi doma. Nepopravljiva škoda! Zadnja leta, ko se zavedamo, da tudi lastna pamet nekaj tehta, smo dali inovatorstvu več poudarka. Vzpodbu jamo ga v vseh delovnih sredinah, kajti zavedamo se, da nikjer nobena stvar ni tako popolna, da bi ne mogla biti Še boljša, pa tudi bolj poceni. Iz leta v leto se veča število inovatorjev. Ne ustvarjajo zato, da bi dobili priznanje. Ko začnejo razmišljati, ustvarjati tisto novo, ne mislijo na nagrado. Le to, da bi stvar izboljšali, prihranili delavčev trud družbi drage devize. Toda še vedno je preveč zavisti, premalo podpore odgovornih, Zato še vedno na področju inovacij ni pravih rezultatov. Še vedno smo na začetku. Vendar z veseljem ugotavljamo, da je inovatorstvo le dobilo polet. V Kranju so 1978 in 1979 podelili po sedem nagrad inovatorjem leta, leta 1980 že desetim in letos že šestindvajsetim. Inovatorstvo naj bo naša stalna naloga. Posebno danes, ko moramo v našem gospodarsdtvu uresničiti vse cilje za stabilizacijo gospodarstva. Brez znanja najsposobnejših delavcev ne bo šlo. Podpreti je treba vse tiste, ki razmišljajo, ker razmišljajo tudi zame, zate ... Za boljši jutri vseh nas! D. Dolenc Iz programa petkove prireditve: skupni nastop mešanega pevskega zbora Iskra in akademskega pevskega zbora Franceta Prešerna. Sram nas je lahko... Petkova prireditev v kinu Center v Kranju je bila zamišljena kot osrednja proslava v počastitev 10. kongresa zveze sindikatov Slovenije v kranjski občini. Pod naslovom Delavci delavcem so jo pripravili kulturni delavci iz kranjskega združenega dela. Začela se-je malo po 18. uri, na njej pa so se predstavili mešani pevski zbor Iskrav in akademski pevski zbor Franceta Prešerna, folklorni skupini Iskre in Save, recitatorji ter kantavtor. Prireditev je izzvenela zares kvalitetno, kar zadeva nastopajoče, in trpko (milo rečeno) glede obiskovalcev. Nastopajoči so se res potrudili, po številu obiskovalcev pa to še zdaleč ni bila osrednja proslava pred 10. kongresom; prej kvalitetna prireditev za redke izbrance. Medtem ko je bilo na odru prek 90 nastopajočih, je bilo v veliki dvorani kina Center 55poslušalcev. Ne gre za to, da bi morali dvorano na vsak način napolniti. Sprašujem pa se, kdo so pravzaprav v kranjski občini delavci, katerim je bila namenjena. So mar to res le redki svojci nastopajočih? A li morda med njimi ne bi bil lahko kakšen predstavnik občinske skupščine, predstavnik ali predsednik te ali one občinske družbenopolitične organizacije ali pa morda nekateri delavci iz vrst izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata ali pa morda kakšen delegat za 10. kon gres zveze sindikatov iz občine?! Nastop izvajalcev je bil na takšni kvalitetni ravni, da je vsekakor pomenil osrednjo občinsko prireditev. Zato zares škoda, da je izzvenel tako trpko. Bil sem eden tistih redkih obiskovalcev, ki me je bilo v imenu številnih delavcev v kranjski občini sram. Sram, ker je bilo med drugim videti, kot da se morda celo javni in družbenopolitični delavci ne prištevajo med delavce. Redki obiskovalci pa smo bili vseeno lahko po drugi strani upravičeno zadovoljni, da niso bili morda drugačnega mnenja nastopajoči in so začrtani program vseeno lepo izvedli do konca. Tudi zato vsa zahvala njim. A.Žalar Gostje na Gorenjskem 10. kongres zveze sindikatov Slovenije ggstf tudi številne predstavnike tujih sindikalnih organizacij. Na njem prisostvujejo tudi delegacije drugi republij^ in pokrajin Jugoslavije, ki jih nameravajo ob tej priložnosti povabiti v nekatere delovne kolektive in jih popeljati po Sloveniji. Delegacija republik in avtonomnih pokrajin se danes mudi na Gorenjskem. Dopoldne so jo sprejeli v Iskri v Kranju, popoldne pa so ji namenili prikazati gorenjske znamenitosti. Obiskali bodo muzej revolucionarja Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici. Pokazali jim bodo izobraževalni center repoubliškega sveta Zveze sindikatov v Radovljici, jih popeljali k spomeniku v Dražgoše, obisk pa bodo zaključili s slavnostno večerjo na Brdu. Včeraj pa so v kranjski tovarni IBI sprejeli ukrajinsko sindikalno delegacijo. Gostom so pokazali proizvodnjo in dosežke te tekstilne tovarne. 4. STRAN GOSPODARSTVO TOREK, 12. OKTOBRA 1! Razstava inovacij v Kranju - Od četrtka, 7. oktobra, pa do nedelje je bila v avli kranjske skupščine odprta razstava inovacij kranjskih delavcev. Zanimivo je, da so se letos prvič delavcem Iskre in Planike pridružili tudi inovatorji Planike in KŽK Kranj. - Foto: F. Perdan Olje bo, le slabše obstojno Namesto sončnic v olju več soje - V Oljarici Britof so s surovinami dobro založeni - Polnilnica kmalu ne bo več ozko grlo Britof pri Kranju - Glivična bolezen, ki zadnja leta vse bolj napada polja sončnic po Vojvodini in drugod, je povzročila, da je v olju naših oljarn vse manj sončnic in vse več soje. Doslej je bilo razmerje takšno, da so olja vsebovala 60 odstotkov sončničnega olja, 40 odstotkov je bilo pa ostalih olj, vendar se bo ta odstotek slabšal. Novo olje, ki bo vsebovalo več soje, ne bo sicer nič slabše, prav tako bo zdravo - če ne še bolj - in okusno, le trajno ne bo tako kot prejšnje. Zato v Oljarici svetujejo, naj ne delamo preveč za- Kot zatrjujejo v Oljarici, se nam v prihodnje za olje ni treba bati. Surovin imajo dovolj. Nekaj surovin za proizvodnjo olja jim je ostalo še od Počasna rast dohodka Jesenice — Dohodek jeseniškega gospodarstva je bil v prvem polletju višji za 17 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Ugotavljajo, da je rast dohodka počasnejša. Dohodek na delavca je bil nekoliko nižji zaradi več zaposlenih. Povprečni čisti osebni dohodek v gospodarstvu je znašal 13.366 dinarjev in je bil za 29 odstotkov večji od lanskega. Najvišji je bil še vedno v panogah finance in druge poslovne storitve - 37.436 dinarjev, najnižji pa v gostinstvu in v turizmu, kjer je znašal 14.817 dinarjev. V negospodarstvu znaša povprečni osebni dohodek 14.594 dinarjev. Jeseniško gospodarstvo ni bilo tako kršitelj dogovora. V jeseniški občini je bilo nekaj kršiteljev, najpogostejši vzroki pa so bili na novo zaposleni delavci in izpad dohodka ter nizki povprečni osebni dohodki v letu 1981. D. S. lanske letine, precej še tudi sončničnega, tako da imajo danes do prihodnje letine zagotovljenih že 80 odstotkov potrebnih surovin. Za to se imajo zahvaliti predvsem Ljubljanski banki - Temeljni banki Gorenjske, ki je vedno našla razumevanje za njihove potrebe. S čokolado vse težje Čokolada vsebuje veliko uvoženih surovin, zato imajo v Žitovi tovarni čokolade v Lescah vse več težav in grozi jim, da bodo morali pred koncem leta ustvariti proizvodnjo — Pripravljajo nove vrste čokolade, ki bodo vsebovale manj uvoženih surovin, ter izvoz na zahtevno zahodno tržišče. Lesce — 2e julija in avgusta so morali v Žitovi temeljni organizaciji Triglav-Gorenjka v Lescah, v okvir katerega poleg pekarne spada tudi tovarna čokolade, preiti z dveh na eno izmeno. Tedaj je bil čas dopusta, ali pa so delavce preusmerili k peki kruna in mehkega peciva, tako da brez dela niso bili. Teže bo konec leta, novembra in decembra, ko bodo morali izdelavo čokolade ustaviti, če jim ne bo uspelo dobiti surovin iz uvoza. Izdelava čokolade namreč zahteva uvoženi kakavovec, kakavo-vo maslo in rastlinske maščobe. Zavoljo odvisnosti od uvoza imajo vsi naši izdelovalci čokolade obilo težav, saj doslej svojih izdelkov na tuje sklorajda niso prodajali. Tako je leščanska tovarna edini slovenski izdelovalec čokolade in svoje izdelke seveda zlahka prodaja doma. Posebej sedaj, ko Čokolade primanjkuje in ponudba na prodajnih policah naših trgovin se je krepko osiromašila. V Žitovi tovarni čokolade v Lescah si z združevanjem sredstev s turističnimi organizacijami in z dogovori zagotavljajo dragocene devize. Za november in december potrebujejo še 200 tisoč dolarjev za uvoz surovin. Ce jim ne bo uspelo, bodo morali izdelavo čokolade ustaviti. Tudi zdaj, ko delo teče, ne zmorejo izdelati toliko čokolade kot pred leti. Septembra so poslali na trg sto r ton čokolade, prav toliko je bodo izdelali oktobra To pa je trideset ton manj, kot so načrtovali. Zmogljivost tovarne znaša 1.500 ton čokolade na leto in računajo, da jim bo letos s skrajnimi napori uspelo izdelati le 1.100 ton, torej kar 400 ton manj, kot so je izdelali pred leti. Da bi odvisnost od uvoza vsaj malce omilili, se pripravljajo na izvoz izdelkov na zahtevno zahodno tržišče Za izdelovalce čokolade posebej zahtevno, saj je tam konkurenca ostra. Na drugi strani pa pripravljajo izdelke, ki bodo potrebovali manj uvoženih surovin. Nov izdelek bo tudi riževa čokolada Vendar zaradi zamrznitve cen skupnosti za cene za zdaj tudi zahtevkov za nove izdelke ne obravnavajo. Pri peki kruha in mehkega peciva delo teče nemoteno in računajo, da bodo uresničili letni načrt - 6.500 ton kruha in 1.500 ton mehkega peciva. Na rezultate dela v pekarni, kakor tudi v tovarni čokolade, pa bo vplivala zadnja podražitev sladkorja, moke in olja, zato so imeli že doslej za 4 milijone dinarjev več stroškov. S podražitvijo osnovnih surovin bi se morale povečati tudi prodajne cene kruha in peciva, pravijo v Zitovi temeljni organizaciji Triglav-Gorenjka, saj je akumulacija pri teh izdelkih nizka in ne more prenesti tolikšne podražitve. M. Volčjak Tretje leto zapored je sončnice v Vojvodini napadla glivična bolezen, pri kateri se glivice naselijo na vratu sončnice, tako da cvet dobesedno odgnije in odpade. Na takšnih njivah sončnic ne morejo pobrati s kombajni, sončnice pa tudi ne dozore. Letos so sicer šli v predčasno žetev, vendar bodo rezultati majhni. V naših kmetijskih inštitutih si prizadevajo, da bi pridobili prava škropiva, s katerimi bi bolezen sončnic uničili Pravih rezultatov sicer še ni, vendar prihajajo iz inštitutov vse bolj vzpodbudne vesti, da_ se bomo v prihodnjih letih vendarle odkrižfrli te hude nevšečnosti in velike gospodarske škode. 1 o-skušajo -pa vzgajati tudi itove sorte sončnic, ki bodo odporne proti takšnim glivičnim boleznim. Dotlej pa bosta sončnice morali nadomestiti soja in oljna repica. V________— Prejšnja leta je primanjkova o embalaže, zdaj pa je tudi te dovolj. Edini problem, ki še vedno ostaja, je ozko grlo polnilnice. Vendar je vse pripravljeno za gradnjo nove polnil niče Investicijsko dokumentacijo so že dali v presojo republiški komisiji za preverjanje investicijskih programov in kaže, tu ne bo zaprek. Ce bo vse po sreči, bodo sredi novembra že začeli z deli. Predračun za izgradnjo polnilnice, adaptacijo skladišča za embalirano olje in izgradnjo čistilne naprave znaša 95 milijonov dinarjev. Nekaj imajo lastnih sredstev, skoraj 30 milijonov bodo v investicijo vložili kupci olja, ostalo pa bodo bančni krediti. Ce bodo gradili po načrtu, bi v začetku drugega polletja 1983 prihajalo olje že iz nove polnilnice, ki bo dajala dnevno v dveh izmenah do 60.000 steklenic olja. Ob dobri zalo-ženosti s surovinami bi torej na trgovskih policah nikoli ne smelo primanjkovati olja. D. Dolenc SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Zaposlitev gimnazijskih maturantov Brezposelnost v gorenjski regij, k^ vedno npred stavlja Vesnejšega problema glede najitevdo IP£gv 1 j enih iskalcev dela, čeprav sicer njihovoštevdo poCas raste Porajajo pa se problemi znotraj pok icne struk t ure brez posel n ih, kjer se veča število mlad*^ do-končano tri in štiriletno srednjo šolo in iščejo prvo ^azTto suficit ara i so gimnazijski maturanti saj^e njihovo Število giblje na Gorenjskem med 7(Mn 80-Možnosti njihovega zaposlovanja so majhne, največ krat sTzap^le za določen čas oziroma za druge oblike na«auttovUi, kakšno je ^.n^za zaposlitev, smo jim poslali vp^n k na katerega je od 70 maturantov, odgovorilo 51 <14 fantov in on IV um""v ' — so odprli v počastitev 10. kongre-** zveze sindikatov Slovenije, da bi prikazali, kako daleč seže ljubitelj-snovanje, saj delavci Save že **oraj dve desetletji tudi s kulturo ^zvijajo svoj osebnost. Kultumoumetniško društvo Sava ^ dve desetletji ustvarja na plesnem in glasbenem pobočju, pn čemer gre precejšnja zahvala pripravljenosti njihovega fc**Mcena«, kolektiva kranjske tovar-^ Sava, pa seveda ustvarjalnosti ^lavcev in mladih, ki so zagnano orati kulturno ledino. Razstava prikazuje razvoj folklorne plesne dejavnosti, ki je od kulturne angažiranosti v Savi prav gotovo ena prvih, najbolj znanih in kakovostnih. Sprva so ljudske plese obujali le delavci Save, danes pa skupina, dopolnjena z delavci drugih kolektivov, dijaki in študenti, šteje 50 aktivnih plesalcev. Skupina ima danes širši obseg, čeprav je po imenu ostala zvesta ustanovitelju. Plesalce druži ljubezen do bogatega ljudskega izročila, v čigar zakladnico družno prodirajo že lep čas. V poldrugem desetletju vokalnega okteta, ki prepeva številne slovenske narodne in umetne pesmi ter zajema v pevsko zakladnico jugoslovanskih in drugih narodov, so se izmenjali £ortretni kipi športnikov Kranj — Pred slovesnim začeten 9. mednarodnega festivala trortaih in turističnih filmov v ^anju bodo jutri, v sredo, ob 18. uri .Vestni galeriji odprli razstavo porotnih kipov štirinajstih znanih Slovakih športnikov. Upodobil jih je sSadanski kipar Anton Herman iz j^tovega Velenja, o katerem Marlen ^teoSak pravi takole: ^Anton Herman je u veljavi i en slo-r^ski kipar in grafik. V obeh likovni medijih ubira kaj samosvoje poti J^^e s specifičnega zornega kota kiparske in grafične materije, racionalno, eksaktno in disci-J^nirano gradi plastične mase in so-z njimi tudi grafične liste **ajočih se, variiranih form. S ciklusom kiparskih portretov t njimi ^ajočihi u ■ ^Jvidnejših slovenskih športnikov ! C predstavlja tudi s te plati, ko se tradicionalne plastične por-"^e oblike, vendar ne na utečen, ajen ali morebiti prevzet način ega modeliranja. Cikel por-iih glav velikih slovenskih kov, ki so se s svojimi dosež-*»veljavili ne le v jugoslovanskem, W tudi v svetovnem prostoru, ^•okrožen poskus, kako danes so-izrabiti portretiranje oziroma kako tradicionalno spojiti z modernim likovnim občutkom. V precejšnji meri je na Hermanov likovni pristop vplivalo izpopolnjevanje v italijanskih likovnih središčih, od koder je prinesel domov ne le izjemno tehnično in tehnološko znanje, ampak tudi prepričanje, da šele individualni, osebnostni odnos, dosledna avtorska opredelitev da likovnemu delu avtentično polno-vrednost. Portreti so nastajali zelo hitro ter s prodornim doumetjem tipičnega zunanjega izraza in značajskih potez tako, kot jih je mogoče zajeti in napraviti ne s postopno gradnjo, temveč pravzaprav brez predaha. Te glave so imenitni portreti, sočasno pa žive, razgibane kiparske pelote s slikovitimi poudarki, z nakazanimi posamičnostmi, s pogumnimi vrezi in plastičnimi prehodi, z občutkom za celoto in razgibanost površine,, ki marsikdaj spominja na impresionistične plastične učinke. Kiparske upodobitve športnikov Antona Hermana so gotovo dragocena stopnica v avtorjevem kiparskem ustvarjanju, ki se hkrati razvija v več smereh enako dosledno in kvalitetno. Večeri jazza v Prešernovem gledališču Odlični kranjski jazz glasbenik Tone Janša sC £ spet ^ novega bodviea, ki bo zanimiv predvsem za Kranjčane. Z-aCeti namerava z "StomanekaMnimi jazzovskim. večeri, ki naj bi , Wlub ljubiteljev f asbe k a na tem god oču le precej jH» ok?orb1roSV22gldofuree die. V prihodnje naj bi ^Aki j-ovVk. večen, katerih ojjedn,. junak bo seveda Tone toreSob istem' času. Koncerti bodo v bifeju oziroma ^iWreš^novega gledališča Poskrbljeno bo udi za postrežbo -«-uucirresernovt;Ko vlada glasbeno m družabno ^nano je, da v Kranju že več u* « bj gtvari >tvUo ki ga Posekajo le oWMni dogon yedno ifična te^a n eg?tudrnJaa Gorenjskem ne zbira prav veliko Toda z^vztrafnostjo bi bilo le možno doseči večjo glasbeno ^tiviinostposfflcev, njihov krog bi^irUVseskupaj se£as- >ikom in organizatorjem lahko lepo obrestuje. Ne toliko v komer kalnem, pač pa predvsem v moralnem smislu. Kazimir Mohar ^ltri začetek festivala V*11 ■ ______ , 1. Mirani) Jv^lekcijska komisija je imela tež-je izbirala med 127 pn-\j«nimi filmi iz 27 držav. Največ J^Je priSlo iz Evrope in ZDA, med-SK? ko afriška celina ni zastopana, je kot doslej pa tudi azijska, v^r«" Pa so odbrani filmi tako po Jv*1^ sporočilni kot po izrazni, VHniSki plati vrhunec svetovne ; vjanalnosti na tem področju. Oi^otem ko turistični filmi osta-pri preizkušenih izraznih kS^i, izjema je predvsem francoski Vork, ki ob turističnih razgledni V^1 tudi tegobe sodobne & v^izacije, je športni film napravil korak naPreJ- Loteva se 3CWalnega oziroma vrhunskega telesnovzgojne in rekreacij-tf^ik plati; raznobarvno, pogosto iz temnih kotov, ko prikazuje ^j^dno krutost z otroki in samo-^Jevanie ljudi, ki hlepijo po v *y»B«kih dosežkih. ^kmovalni program v kinu Cen-K.^tavljen iz več kratkih filmov področij, se bo odvijal do ^ktobra vsak dan ob 16. in 20. uri. t Vj^ala ga bo sedemčlanska L Orodna Žirija, v kateri so ugled- ni filmski ustvarjalci in poznavalci, ob njih pa še slavni Emil Zatopek, »češka lokomotiva«, in naš Tone Vogrinec. Festivalskih nagrad je letos enajst, manj kot prejšnja leta, saj inflacija nagrad ne zagotavlja kvalitete festivalu, ampak lahko celo razvrednoti res dobre filme. Ob tekmovalnem programu filmov se 9. mednarodni festival v Kranju ponaša tudi z vrsto pomembnih spremljajočih prireditev, ki poudarjajo zlasti v preteklosti nekoliko zapostavljeno turistično noto. Tako se bodo v Kranju sestali člani slovenske sekcije turističnih novinarjev, ki letos praznuje dvajset let, turistični propagandisti, člani izvršnega odbora mednarodne konference kratkega filma, člani izvršnega odbora CIDALCA in uredniki televizijskih filmskih programov. Razen tega bo med festivalom odprta razstava portretnih kipov znanih slovenskih športnikov, razstava svetovnega turističnega plakata in najboljših plakatov z jugoslovanskega natečaja, vsekakor pa bo zanimiva tudi tiskovna konferenca organizacijskega komiteja zimske olimpiade Sarajevo 84. H.Jelovčan dirigenti, ki so vsak po svoje obogatili oktetovo kulturno vrednost. V petnajstih letih so se izmenjali Peter Lipar, Milko Škobrne, Matevž Fabi-jan in Jože Mohar. Instrumentalna skupina, ki spremlja folkloriste, je od harmonikarja prerasla v skupino s prek 10 godbeniki. Tudi njihov repertoar, ki je bil njega dni prilagojen le plesni skupini, je danes širši, saj skupina tudi samostojno nastopa. S folkloristi Save že 12 let sodeluje tamburaški orkester »Bisernica« iz Reteč pri Škofji Loki. Tamburaši, katerih tradicija seže v predvojno obdobje, so obogatili program folklore, saj so prispevali obilo lepega iz zakladnice jugoslovanske ljudske ustvarjalnosti. Razstava ob delavskem kongresu obuja spomin na generacijo delavcev, ki so kulturi v Savi utrli pot do kakovostnega snovanja. Z njo obenem nameravajo taka in podobna kulturna gibanja med delavci še vzpodbuditi. ZAČETEK SEZONE V KISELŠTAJNU Kranj — V lutkovnem gledališču »Gledališče, lutke, glasba« v gradu Kiselštajn se začenja nova sezona. Lutkar Cveto Sever bo v četrtek, 14. oktobra, ob 16. in ob 17. uri otroke prvič pozdravil z lutkovno igrico, ki jo je posebej pripravil za začetek. Nova fotogalerija Foto-kino klub »Radovljica« je letos odprl novo foto galerijo, imenovano »PASAŽA« v radovljiški graščini. Prednost te galerije je v tem, da je odprta preko celega dne, do 21. ure zvečer in je postavljena takoj za vhodom v graščino iz Linhartovega trga. Tako je pripravna za ogled vsem mimoidočim in ne le ozko zainteresiranim posameznikom. Galerija ima 10 panojev,v katerih je možno razstaviti do 30 fotografij običajnega razstavnega formata 30 x 40 cm. Zelja kluba je, da najprej predstavi vse foto klube Gorenjske, s čim večjim številom njihovih avtorjev. Do sedaj so bili že predstavljeni: fo-tokino klub »Radovljica«, foto klub »A. Prešeren« Jesenice, foto klub »Bohinj« Bohinjska Bistrica in foto-kino klub »J.Puhar« Kranj. Trenutno pa klub pripravlja predstavitev foto-kino kluba »Mavrica« iz Radomelj. Ker klub »Mavrica« zelo močno zastopajo, poleg foto amaterjev, tudi kino amaterji in dramska skupina, se bosta ti dve skupini predstavili na otvoritvi z recitacijami in predvajanjem amaterskih filmov. Ob vsaki otvoritvi izide tudi ličen bilten z zgodovino kluba, seznamom avtorjev in predstavljenih del. Nadalje želimo predstaviti še preostale foto-klube iz Gorenjske in še nekatere, nato pa bo galerija služila za predstavitev posameznih avtorjev in za posebne tematske razstave. Ker je bila galerija dograjena prav v letu, ko klub praznuje 35. obletnico svojega obstoja, je to lep prispevek k temu jubileju. lVan Pipan Pester festivalski program Kranj — Prva dva dneva 9. mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju bosta v tekmovalnem delu programa predstavila petnajst filmov. Po slovesni otvoritvi, ki bo jutri ob 19. uri v kinu Center, bodo na sporedu jugoslovanski film Trikrat naši, poljski I.T.D., francoski New York in belgijski Stadion, medtem ko edino celovečerno delo, ameriški film Ognjena kočija, sodeluje zunaj konkurence za festivalske nagrade. V četrtek bo program, tako kot vse naslednje dni do 18. oktobra, razdeljen na dva dela. Ob 16. uri bodo gledalci lahko videli domači film Postojnska jama, kanadskega Ni prostora za strahopetce, madžarskega Vstanite, italijanskega Mini odbojka in švedskega Ok Tallen, ob 20. uri pa nizozemskega Okoli Texe-la, kitajskega Gora Huashan, jugoslovanska Dobrodošli v Sarajevu in Zmaga ter češkoslovaškega Češka, dober dan. Celotni tekmovalni program 9. mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov vsebuje 57 del iz osemnajstih držav, ki jih je selekcijska komisija, upoštevajoč vsebinsko, izrazno in umetniško plat izbrala med 127 prijavljenimi filmi iz 27 držav Evrope, Amerike in Azije. Jugoslovanski ustvarjalci se na festivalu predstavljajo z devetimi filmi, ki po ocenah strokovnjakov ne zaostajajo za kvalitetnimi kinematografijami Češkoslovaške, Poljske, Sovjetske zveze in ZDA. H. J. Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Pisan splet besedil S sodelovanjem radovljiške tovarne Almira bosta Zveza kulturnih organizacij Radovljica in Gorenjske pripravila v petek, 15. oktobra v gradu Grimšče na Bledu letošnje gorenjsko srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Sodelovalo bo sedemnajst avtorjev, ki se preizkušajo z literarnimi prvenci: Simona Anderlič z Blejske Dobrave, Janu-ška Beravs iz Ribnega pri Bledu, Mateja Črv z Jesenic, Mojca Gantar iz Kranja, Marta Globočnik iz Šenčurja, Marjeta Gorjanc iz Šenčurja, Andreja Krivec iz Domžal, Milena Miklavčič iz Žirov, Dušan Mulej iz Begunj, Stane Pečar iz Škofje Loke, Janez Ramovš iz Gorenje vasi, Mira Remic iz Cerkelj, Elizabeta Stefan-cioza z Jesenic, Edi Stres z Bleda, Andreja Svoljšak iz Škofje Loke, Francka Ronkar iz Kranja in Jože Volarič iz Kranja. Udeleženci srečanja se bodo ob 9.30 zbrali v prostorih Zveze kulturnih organizacij Radovljica, nakar bodo krenili na ogled tovarne Almira, ki je pokrovitelj letošnjega področnega srečanja. Ob 17. uri bodo v gradu Grimšče pripravili prijateljski pogovor, ob 19. uri pa se bo začel literarni večer. Tekste bodo recitirali člani Prešernovega gledališča iz Kranja, Loškega odra iz Škofje Loke in Linhartovega odra iz Radovljice ob glasbeni spremljavi flavt, kitare in violine. Vsakega avtorja bodo občinstvu predstavili. Obeta se torej privlačen literarni večer v čudovitem okolju grada Grimšče. Posebej privlačen bo letos pisan splet besedil, ki so jih prispevali avtorji, od aforizmov in humorističnih sestavkov do lirične poezije. Za pokušino objavljamo besedilo Edija Stresa z Bleda. Naš turistični biser Pravijo, da je bog šest dni ustvarjal svet. Sedmi dan je bil prost in ker mu je od sobote ostalo še nekaj repromateriala, je osmi dan z udarniško vnemo ustvaril naš blejski kot. Njegove lepote je le občudoval star Slovan, se jim čudil Turek, osvajal Napoleon, opisoval pisatelj, opeval pesnik, prodajal kapitalist, dozidaval delavec, sadove pa okušal zahodnoevrospki turist. Splošno o Bledu povzeto po najnovejših statističnih podatkih: Bled leži pol kilometra in Šestindevetdeset centimetrov nad morsko f ladino, če seveda ni morje preveč vzvalovano. Ima blago subalpsko limo ter ostre subalpske cene, katere dajejo značilen pečat temu kraju. Obdan je z grebeni Julijskih Alp, Karavank in drugimi manjšimi kuclji, ki ga ščitijo pred čistim zrakom gornjesavske železarne. Prebivalci so potomci starih Slovanov, kar nazorno prikazujejo s svojim vedenjem. Gostoljubnost izkazujejo na vsakem koraku z besedami domače dobrodošlice »bitte schen«. Parolo »vse za turizem« uspešno uresničujejo, saj se z vsemi močmi prizadevajo, da bi goste čim dalj časa obdržali na Bledu. V ta namen so celo zgradili znano blejsko natego. Kraki te naprave segajo od jezera vse do hotelov in lokalov ter drugih gostinskih objektov, tako da z njo zelo uspešno nategujejo domače in tuje turiste. «• Med prve obiskovalce Bleda bi lahko šteli romarje. Res da niso plačevali ogleda Svete Marije na otoku z devizami, toda njihovi krajcarji, darovani služabniku božjemu so bili težko prisluženi na visokogorskih kmetijah. Poleg preprostih ljudi pa je na Bled prihajala tudi gospoda. Ta navada se je ohranila vse do današnjih dni. Kulturni spomeniki so glavna privlačnost za obiskovalce. Med najpomembnejše sodi blejski grad, kije v takratnih časih predstavljal občino, davčni urad, sodišče, kulturni in zabavni center. Na gradu so kmetje plačevali desetino od svojega osebnega dohodka, danes pa plačamo kar tri desetine od zaslužka. V otoški cerkvi se nahaja znameniti »zvon željan. Sem hodijo predvsem razni vodilni delavci naših podjetij. Odkar traja stabilizacijsko obdobje, so turistični delavci že nekajkrat zamenjali vrv, privezano na zvon, enkrat pa tudi sam zvonček. Nadalje so omembe vredne mesnice, zgrajene s prefinjenim okusom moderne arhitekture. V času turistične sezone si v njih lahko vsak dan razen ob nedeljah ogledate moderno oblikovane keramične ploščice, razvrščene z geometrijsko natančnostjo, najnovejše elektronske tehtnice, nerjaveči kovinski obešalniki pa dajejo prostoru še poseben svečan izgled. Če boste imeli srečo, se vam bo mesar celo nasmehnil, ponavadi se to zgodi okoli petnajstega v mesecu. Po napornem ogledovanju turističnih znamenitosti se lahko okrepčate v eni od številnih restavracij. Hitri natakarji vam bodo postregli izvirne domače jedi, kot so: dunajski šnicel, steak Holštais, tatarski biftek ... Še pred.no boste končali z branjem novega romana, bo željena jed na mizi. Račun boste plačali po natakarjevem trenutnem razpoloženju. Na kraju obiska vpišite svoje pohvale in graje v knjigo pritožb. S tem lahko veliko pripomorete k zabavi gostinskih delavcev v času mrtve sezone. Vaše iskrene pritožbe bodo gotovo sprožile salve smeha. AUFIDERSSEN! "A Dragi Lenart! Žlice so mi prišle na misel. Tiste za jelo, ne tiste za obuvanje čevljev. Zakaj pa ravno žlice, se boš vprašal? Zato, Lenart, ker sem bil na otvoritvi slikarske razstave nekega mladega akademskega slikarja in na njegovih platnih so bile namalane samo žlice, tiste za jelo: velike, srednje, velike, majhne, iz najrazličnejših materialov. Veš, bile so lesene, kovinske, plastične in celo aluminijaste, s kakršnimi smo nekoč v dobrih časih jedli v menzah, seveda zanikrnih. Slikar je razstavljal nekakšen žlični ciklus, bi rekel. No, in ker se tudi ti zanimaš za malarijo, naj ti povem, da so bile žlice odlično namalane, le tega nisem razumel, zakaj ravno žlice. Slikar ni bil iz našega mesteca in najbrž je bilo zato na otvoritvi tako malo ljudi, da me je bilo kar sram tam stati. Da na otvoritvi ni bilo nobenega predstavnika občine, se mi niti ni zdelo tako čudno, da pa sta bila navzoča samo dva člana združenja umetnikov iz našega mesteca, pa še za ta dva pravijo, da nista resna, se mi je pa zdelo zelo čudno! Pa še amaterjev ni bilo, čeprav se jih v našem malem gnezdu kar tare. Čudno, tako malo poklicne radovednosti. Ali je to netovarištvo, morda egoizem ali morda samOzagledanost članov združenja umetnikov. Za hudiča Lenart, da ne vem in še enkrat ti povem, da me je bilo sram tam stati in gledati umetnika, ki pa ga očitno ni bilo nič sram in se je kratkomalo smehljal. Za tem slikarjem žlic, dragi moj Lenart, pa je bila otvoritev razstave slikarja kmečkega življenja, amaterja veš. Njegove slike so mi bile sicer všeč, toda povedati ti hočem nekaj drugega: na otvoritvi se je namreč trlo ljudi od veličin z občine pa do članov združenja umetnikov. Od članov združenja sta bila le tista dva neresna, ki sta bila prisotna na razstavi žlic. Kakšno zanimanje za razstavo amaterskega slikarja! Si moreš misliti, da sta prišla celo predsednik občine in celo predsednik združenja umetnikov? Dvorana je bila nabito polna in kar je najvažnejše, Lenart, prišel je tudi eden pomembnih politikov iz prestolnega mesta. Si moreš misliti! Ta večer je bila prava senzacija za nas in nepopisno radost sem doživljal, ko sem gledal množico, ki se je drenjala, ne sicer okoli slik, pač pa okoli politika. P.S. Lenart, pozneje sem ugotovil, da je bilo na razstavi slikarja amaterja toliko ljudi zato, ker se je je udeležil tudi znani politik iz prestolnega mesta, ki je v sorodu s slikarjem amaterjem. Najbrž so vsi vedeli, da bo prišel. Ker je slikar še mlad, sem prepričan, da bo njegov naslednji ciklus — zajemalke, šefle, kot jim pravimo po domače! Pa lep pozdrav tvoj P. P. GLAS 6. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA torek. 12. oktobra KAREL LESKOVEC TRNU L JE Stopil sem do vežnih vrat. Nekaj trenutkov sem poslušal, kaj počnejo v hiši, ker sem bil prepričan, da je že kdo prišel pred menoj. Ura še ni bila pozna, dan pa je zaradi goste in nizke megle že začel ugašati. V hiši ni bilo luči in vse je bilo tiho. Čudno se mi je zdelo. Če bi kdo prišel pred mano, bi ga žer>d daleč čul. Kadarkoli smo prihajali domov, se je hiša kar stresala od našega skakanja in veselja. Oče nas je drugače držal zelo na kratko, ob takih prilikah pa je popustil. Občutil je, kako vre iz nas nepopisna radost, da smo se spet sešli. Ko sem stopil v hišo, ni bilo nikjer nikogar. Le na peči je v starih cunjah nekaj migalo. Dvojčka sta bila stara komaj dober mesec. Do takrat jih še nisem videl. To sta bila pri hiši že druga dvojčka. Čez mesec dni sta umrla, in če za vahče ne bi prišel domov, ju ne bi videl.-. Ko sem stopil v sajasto kuhinjo, sem tam dobil mater, ki se je prav takrat vrnila iz hleva. Skoraj prestrašila se me je, ko me je zagledala. Stisnila me je k sebi in v isti sapi potožila, da jo hudo skrbi, kje so drugi, ker še nobenega ni domov. Preveč dobro nas je poznala, kako zelo je vsakega strah, če ga kje zateče noč. Tudi očeta ni bilo doma. Tisti dan je napravljal drva pri sosedu, zato se je vrnil pozneje. Velik hlebec, ki sem ga stiskal pod pazduho, sem dal materi. Pobožala me je po obrazu in skoraj v joku spregovorila: »O, ti ubogi moj otrok!« Kadarkoli smo prihajali domov, ni mogla skriti svoje bolečine in žalosti, ki jo je trla zaradi nas. Ni nam razlagala svojih bolečin, a v vsaki njeni besedi in pogledu smo občutili, kakor da bi nam pripovedovala, kako ji je hudo. V obraz je bila bleda in shujšana. »Na peči sta dvojčka. Ali si ju že videl?« je povedala bolj z žalostjo kot z veseljem. Spomnila se je, kako se bosta tudi tadva, ko bosta komaj odrasla, potikala od enega gospodarja do drugega. »Kar na peč zlezi in si ju oglej« je še dodala. Na peč sem se povzpel bolj zaradi radovednosti, kakšna sta, kakor da bi imel otroke ne vem kako rad, čeprav sta mi bila brat in sestra. Brez teh dveh nas je bila doma cela kopica in tudi pri gospodarju sem jih imel čez.glavo. Tam so mi dva obesili na grbo. Starejšemu je bilo malo čez poldrugo leto, drugi pa je bil kakor tadva na peči. Otrok sem se otepal na vse kriplje, vendar sem vedno imel smolo, da sem jih moral varovati. V izbo se je zavlekel mrak, bratov in sester pa še ni bilo od nikoder. Mati je med delom okoli hise večkrat prišla pogledat, če se je vrnil kdo od otrok. Najbolj čudno se mi je zdelo, da brata, ki je služil v sosedni vasi in ni imel dosti dlje do doma kakor jaz, še ni. Iz kuhinje me je poklicala mati, da bi ji posvetil v hlev. Vzel sem petrolejko, ki je stala na kamnitem ognjišču, in stopil za njo. Ko je dvignila velik škaf s pomijami poparjene rezanice in ga naslonila na trebuh, je zastokala in ga s težavo odnesla v hlev. Odnesla je še prašičem, potem pa je pobrala posodo in vrnila sva se v kuhinjo. Hotel sem petrolejko postaviti na ognjišče, ko je nekdo narahlo odprl hišna vrata. Slišal sem, ko je v ključavnici reklo škloc, in vrata so se spet zaprla. V veži je bilo temno. Zanikrna svetloba zakajene petrolejke ni dosegla vežnih vrat, vendar je mati zaslutila, da se je vrnil eden od otrok. Naglas je zaklicala: »O, lej ga, Dolfe je prišel.« V vezi je stal drobčkan fant s pšenično rumenimi lasmi, ki so mu štrleli izpod okrogle kape kakor grmovje. Obstal je sredi veže in obnašal se je, kakor da ni prišel domov, temveč v tujo hišo. Ko je mati stopila k njemu in ga objela, se je bolj po domače zganil Bil je najmlajši od bratov in najbolj slaboten. Ko je bil star štiri leta, ga je krvava griza zdelala skoraj do smrti. Od takrat je zaostal v rasti, da je bil droban in bledikast. Pri hiši, kjer je služil za pastirčka, so ga imeli radi, kakor da je njihov otrok. Po senčnih bregovih je pasel ovce. Vse je bilo dobro, če ne bi bilo dolgočasja in osamljenosti, ki sta nas vse hudo razjedala, ko smo odšli služit od hiše. To ni bilo prav nič čudnega. Doma nas je bilo polno otrok in kamor smo se obrnili, dovolj druščine, kolikor smo si želeli. Vselej smo tičali skupaj kakor piščanci. Pomanjkanje, ko je doma zmanjkalo tudi kruha, ni bilo tako hudo kakor tuja kmetija in življenje pri tujih ljudeh, največkrat v velikem hlevu med živino. V hišo smo smeli samo takrat, ko so poklicali k jedi ali pa poslali na drugo delo zunaj hleva. Zato je bilo vedno polno solza, joka in vzdihovanja, kadar smo zapuščali dom. »Ja kje pa si hodil toliko časa? Saj vendar vidiš, da se že temni,« ga je malo zaskrbljeno in malo trdo prijela mati. Zvedeti je hotela, ali ga morebiti niso prej spustili domov. Povedal je, da je odšel domov dovolj zgodaj, se je pa zadržal pri otrocih v dolini. Igrali so se, pa je pozabil, kdaj se je začelo temniti. Ni ga zmerjala zaradi tega, še bolj ga stisnila k sebi. Odšli smo v hišo in z bratom sva se skobacala na peč. Zdaj ko sva bila dva, sva prišla bolj do besede, da je mati zvedela, kako se imava. Ko se je hiša napolnila, je vsak teže prišel do veljave. Spet je nekdo pritisnil na kljuko. Ko je stopil v vežo, smo začuli težke in nerodne stopinje. Preden je prišel v hišo, smo vedeli, da se je vrnil oče. Petrolejka na mizi je komaj brlela in v hiši je bilo skoraj temno. Mati je čisto privila stenj, da se ne bi po nepotrebnem delala škoda. Utihnila sva. Hotela sva očeta presenetiti. Mogočno se je prestopal po hiši, pogledoval sem in tja, pri sebi mrmral in ko je zagledal mater v zapečku, je naglas spregovoril: »No, kaj si še vedno sama?« Ni opazil, da se na peči zraven drobiža stiskava midva. »Ni jih še,« je dahnila. »Tukaj sva, tukaj, oče,« je zapiskal mlajši brat kakor psiček. Oče je stopil k mizi in do kraja odvil luč, da se je posvetilo, kakor da bi posijalo sonce v hišo. Še preden je stopil k peči, je dejal: »O, poglej, poglej, saj jih je nekaj že doma.« Prijazno je spregovoril besedo, dve in še zasmejal se je zraven. Primaknil se je k peči in vsakemu posebej stisnil roko. Imel je velike in hrapave dlani, da bi se obe moji izgubili v njegovi. Poprašal naju je, kako sva se imela. Vselej sem občutil, kako se z otroki nima kaj pogovarjati. Bolj po domače, očetovsko in prijazno kakor po navadi je spregovoril le ob priložnosti, ko smo se otroci vračali domov. Drugače je bil izredno redkobeseden. Mati je zaskrbljeno vzdihnila m ga vprašala, kje so drugi otroci in zakaj jih še ni. Oče jo je pogovarjal in v njegovem glasu ni bilo čutiti posebne skrbi. »O, bodo že prišli, če ne nocoj, pa jutri,« je odgovoril, kakor da je osma ura zjutraj, a ne zvečer. Mati ga je bila navajena, da si ni rad belil glave z malenkostmi, ko tako in tako ni mogel pomagati, kljub temu pa ga je zaradi njegove brezbrižnosti grdo pogledala. Morebiti bi mu rekla tudi kakšno vročo, če naju ne bi bilo zraven. Če sta kdaj prišla navzkriž, potem o teh stvareh nista nikdar razpravljala pred otroki. Obrnil se je in sedel na klop zraven peči. Ta prostor je bil njegov, odkar je prišel k hiši, in je ostal njegov do konca življenja. Zunaj je bilo temno kakor v rogu. Mrzla sapa je pihala okoli hišnih vogalov. »Naproti bi jim šla, če bi vedela, kod hodijo,« je razlagala mati svojo skrb. Tudi oče je menil, da zaradi teme ne bi bilo napak iti naproti, ali kam, če ne ve, kod hodijo. Mati je od skrbi in nestrpnosti kar naprej mencala po hiši, dokler se nazadnje ni odločila, da gre pogledat, kje so otroci. Tudi očeta je silila, ta pa se je izmikal, da ne ve, na katero stran bi kazalo stopiti. »Nekje jih že najdem,« je odgovorila mati z malo jeze v glasu. »Korl, pojdi z mano,« me je poklicala. Skočil sem s peči in bil v hipu pripravljen. Ko sva stopila na dvorišče, je bilo zunaj tako temno, da sem moral tipati z nogami pred seboj. »Luč bo treba vzeti s seboj,« je odločila mati, a preden sva se vrnila v vežo, sva zaslišala iz gmajne govorico. Mati je stopila do vogala hiše in vzkliknila: »Oni so.« Zdaj sta skrb in strah minila. Vsi trije so prišli skupaj. Oče je imel prav, ko je prej povedal, da so se gotovo zmenili, da pridejo hkrati. Jaka, Vinko in Micka so prišli in še nekdo z njimi, zato so bili tako zgovorni. Z njimi je prišel odrasel fant iz sosedne vasi. Sbramba 38 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO Sbramba Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIh KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBC1N K (57. zapis) To je pa treba kar brž povedati: kraji, ki jih bo zajel ta-le pomenek, so že na področju vzhodne ljubljanske občine Moste-Polje. Zares, kar nevede smo prestopili »mejo«! Le-ta poteka po Smartinski cesti tja do obsavskin Jarš. POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL? o bo ravnica med Mostami in Poljem zazidana z industrijskimi in še kakšnimi podjet-li Zdaj je tam tovarna umetnih vlaken Vulon, skladišča Intertrade, delavnice Pletenin, Saturnus, že od leta 1910 dalje celo letališki hangarji idr. Raven svet pa še tako blizu mesta - to je sevč za graditelje mikavno in zložno. Je pa tako prostorno polje na vzhodni plati, med železniško progo in Zgornjo Zadobrovo že zazidano -v zadnjih letih je tam zraslo delavsko naselje Novo Polje - da ga ločimo s tem imenom od starega Polja (prej Devica Marija v Polju), ki leži na južni strani železniške PrpoTje je zelo stara vas.- Cerkvico, posvečeno Devici Mariji omenja listina že v letu 1325. Seveda je današ-dvostolpa cerkev popolnoma nova, zgrajena leta 1895, torej že po znanem ljubljanskem potresu Veljalo pa je Polje od 1.1771 in še dah* v naše stoletje kot božja pot. Zanimivost za sebe so kapelice, postavljene ob cesti od ljubljanske šempe-trske cerkve pa do Polja. Vseh je 12 v vsaki je naslikan kak prizor z Marijinih potovanj, kot jih opisujejo legende. Cerkev v Polju hrani v svoji notranjščini tri umetnine, ki jih velja omeniti: Mihaela Stroja sliki (Križani, Sv. Boštjan) in Golden- steinovo Marijino vnebovzetje. Na vaškem pokopališču je zaraščen, skoro pozabljen grob nesrečnega slovenskega slikarja Jožefa Fet-kovška, ki je umrl v bližnji Bolnišnici za duševne bolezni. Zal, ne morem se pomuditi pri njem vsaj s sočutno besedo, hiteti moram -tako dolga je še pot - spomnil bi bralce rad le na TV dramo »Non malar«, kjer je obolelega moža tako pretresljivo upodobil igralec Polde , * -V parku pred pokopališčem stoji spomenik padlim v prvi svetovni vojni, delo kiparja Lojzeta Dolinar- ja. Ob Zaloški cesti, ki vodi v I olje, pa je postavljen kip Ivana Streklja Okupirana Ljubljana. Ob vhodu v šolo stoji spominski kamen z imeni 67 padlih v NOB. PREŠERNOV PRIJATELJ e spel prijazno naključje: tudi v Polju lahko steče beseda o Prešernu! Kajti tu je bil doma (rojen 1819) Kajetan Hueber, ki je v času pesnikovega bivanja v Kranju tam služboval kot mestni kaplan (v letih 1846-1848). Hueber se je ob duhovski službi vneto posvečal še pesništvu in komponiranju. Najbolj znana njegova pesem (besedilo in nape v) je »Otok bloški. ..«, ki pa je že zdavnaj ponarodela. Prešeren se je s Hueberjem, ki mu je bil kot človek in tudi nekaj pesni- ka gotovo všeč, sestajal v Kranju. Po tradiciji sta si bila tel j a in česta sogovorca v tas družbi Ko je Hueber v svojih tiskih letih snoval verskoliteranu w nik »Apostel kranjski« z lep prilogo »Iskre«, je računal s novim sodelovanjem. Toda ^ Wolf, ki ga je gubernij v mnenje, je izjavil, da manj cu za urejanje potrebna n__ — in Hueberjeva prošnja j« *s odbita... Škofu Wolfu najbrž pesnik; bili pri srcu, najmanj na taki. ki *1 družili s Prešernom. Skc pozabil »sršena«, ki ga je spustil. _ Zapustil boš ti svoje zlate, pripravljena je jama zate: odločen tam od jalove de bek. sam ležal bodeš brez škofek. V epigramu Prešeren nj škofovo ljubezen do denar* ostreje pa na njegovo prijatelja grofico Stubenbergovo, ki Ljubljančani imenovali k: malo škofela. Seveda je, to v takratni malomeščanski zbujalo splošno pohujšanje- T je čenčo izrabil za ost, ki nameril v škofa, nasprotnika ske posvetne književnosti Dan* moramo temu škofu le prizna se je vsaj ob smrtni uri lepo zapustil je večjo vsoto den«z* katero so potem lahko tiskali1 nepiško-slovenski in slovet ški slovar (v štirih obsežnih gah), ki se zato imenuje tudi slovar. HIŠA BOLNIH DUŠ ajbrž bi Bolnišnico N in duševne bolezni na cu kak pesnik tako Z Kot Dostojevski, ko je pisal »Iz mrtvega doma«, iz Svo skih ječ. Zato ima ime vasi zvok že od leta 1887, ko so pobudo dr. Karla Bleivvei škega (sina »očeta slovei,« roda« dr. Janeza Bleivveisa) vili bolnišnico za duševne surovi govorici imenova »norišnico«. Poslati nekoga denec«, je bila prejkoslei Vas ima ime po močnem cu, ki izvira ob cesti. Spi manjka vode, ne talne, ne niče; tako da ima nekaj lastni vodovod, saj voda iz ... globine kar sama privre, če * perforirana (luknjasta) cev namerjena. Na področju sedanje bolnsn* bil še sredi druge polovice pre^ stoletja urejen zverinjak rfdi--*-rekli lepše: živalski vrt). 0®* okrog današnje bolnišnice j*" * tistih časov. Zunaj zidu je spe** brez napisa, posvečen umrlim • poleonovim vojakom, ki so se li v fužinskem gradu (o fu** graščini v prihodnjem xap£U več). Velja omeniti tudi v oc vzidano ploščo, ki spominja na letalsko nesrečo. Dne 12. 18® * treščilo v zid potnžko letalo bilo 8 ljudi ubitih. Letalo je i višino in strmoglavilo. Obramba 5bramb Tovariš Tito in vrhovni štab sta nato krenila skozi gozdove do Vučjih poljan, od koder sta po krajšem počitku nadaljevala pot čez vas Pribelje proti Kupreškemu polju. Odtod je sovjetski pilot Aleksander Sergejevič Sor-nikov s svojo »dakoto« odpeljal del Vrhovnega štaba in Nacionalnega komiteja na čelu s tovarišem Titom v Bari v zavezniško bazo. Nekaj dni kasneje pa so se z ladjo prepeljali na otok Vis. ZAKAJ HITLER NI USPEL? - Nemci so za operacijo »konjev skok«, ki je trajala celih enajst dni, izkoristili vse, kar so imeli na voljo. Vsi njihovi generalštabni oficir- i generali in maršali, ki so bili.seznanjeni s to operacijo, in c^lo Hitler sam so pri tem uporabili vse svoje znanje in vojno veščino kolikor so jo poznali. Potem ko jim kar trikrat _ v Dr^ju^ri Potoku in pri Mlimštu - m uspelo zajeti tovariša Tita in Vrhovnega štaba ,e nemško Vrhovno poveljstvo imelo ope- Šlemško°vrhovno poveljstvo je v tej operaciji uporabilo letalstvo, kopenske pehotne, t nkovske in moton«ra~ e obveščevalno muzo ntne enote zračno-radio- prisluškovalno službo in enote za specialno vojskovanje, torej vse razen vojne mornarice. To je bilo vse, kar je dotlej poznala sodobna druga svetovna vojna. Ko so Nemci na koncu te velike operacije potegnili črto in ugotavljali vzroke, zakaj niso uspeli, je komandant nemška-373. legionarske divizije general Eduard Aldrian o borcih 6. liške proletarske divizije med drugim napisal tudi tole: »Občudovati je treba, kako znajo izkoristiti vsak kamen in vsak grm. Zal mi nimamo take vojske.« General Ernst von Leyser se v svojem poročilu 2. oklepni armadi pritožuje, zakaj je doživel neuspeh: »Tito in vrhovni štab sta se na območju Drvarja nenehno premeščala, kar nam je povzročalo velike težave.« Levser in tudi komandant 15. gorskega armadnega korpusa, ki mu je bilo zaupano poveljevanje nad največjim delom nemških sil v »konjevem skoku«, sta dala o naših proletar-cih objektivno oceno: »Komunistični elitni enoti — 1. prole-tarska in 6. liška proletarska divizija - sta se ogorčeno in dobro borili. .. Povsod, kjer smo imeli opravka s tem nasprotnikom, je prišlo do neverjetno ostrih bojev. Naše enote so se kljub moralnemu prit isku odločil o borile.« Tako ie von Levser ocenil moč naše narodnoosvobodilne vojske v zahodni Bosni, toda pri tem ni pozabil omeniti, kakšne težave je imela nemška vojska z našimi narodi in narodnostmi med to operaciju »Vse ljudstvo je bilo na strani band, ki jih je podpiralo in poskušalo storiti vse, da bi nam otežilo boj. To je bila vojska brez orožja.« Ko se je general Kendulic zahvaljeval za vse napore, ki jih je nemška vojska prenašala v »konjevem skoku«, je pisal korpusnemu komandantu geni ralti von Leyserju tudi tole: »Po naši oceni so dale vse enote, ki so se udeležile operacije 'koniev skok', od sebe največ, kar so sploh mogle dati.« Nedvomno so Nemci storili vse, kar je bdo v njihovi moči, toda njihova operacija, katere cilj je bilo zajeti vrhovnega komandanta NOV in POJ tovariša Tita in Vrhovni štab, kljub temu ni usfiela. S položaja je bil odstranjen general von Levser, potegu njega pa še mnogi drugi oficirji. Hitler se je tudi tokrat prepričal, da imata Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije ter njeno najvišje vojaško in politično vodstvo na čelu s tovarišem Titom za seboj vse nafte na rode in narodnosti, in da ni imel dovolj sposobne vojske, s katero bi lahko uničil ta boj za svobodo. KONEC Usodni 9. september 1942 Tega dne je Selška četa dožiivic & najbolj tragični dan: nad Upniško p* , nino so Nemci za tak nepričakovan j nad nepripravljeno Selško četo skornr celoti uničili. Od 50 borcev jih fete£ enak boj preživelo samo 8. Selške & 2 Poljanskega bataljona po 9. bru 1942 ni bilo več. V spomin na junaške boje pari* J nov Selške čete od ustanovitie 14.> Lana 1942 pa do njenega tragik lonca 9 septtmbra 1942 je zgodaj čete ob sodelovanju preživelih bom ; zbranih drugih podatkov napua^ te čete Janez Lušina Mah. Zapis tj* objavili v nekaj nadala** Glasu. TOREK, 12. OKTOBRA 1382 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN O Srečanje 80-letnikov v KS Kranj Center - Družbenopolitične organizacije in svet krajevne skupnosti v krajevni skupnosti Kranj Center vsako leto v začetku jeseni pripravijo srečanje s starejšimi krajani. V krajevni skupnosti je blizu 60 krajanov, starejših od 80 let. Radi se odzovejo povabilu, da male pokramljajo, obudijo spomine in izmenjajo misli. Letošnje takšno srečanje, ki jih v krajevni skupnosti pripravljajo že več kot deset let, je bilo v petek, v hotelu Jelen v Kranju. Udeležilo se ga je blizu 30 najstarejših prebivalcev Kranja. Člani podmladka RK osnovne Šole Simon Jenka so jim pripravili kratek kulturni program. Tiste, ki se srečanja niso mogli udeležiti, pa bodo skupaj s Člani komisije za socialna vprašanja pri svetu krajevne skupnosti obiskali na domu. — A. Z. Zbiralnice mleka so drage inšpektorji ugotavljajo, da so zbiralnice mleka dobro zgrajene in vzdrževane, žal pa jih bo v prihodnje manj, saj so zelo drage — Dobro shranjevanje mleka je nujno Ko so pregledovali mleko v Škofji Loki, so •■azveseljivo ugotovili, da v vzorcih preiskanega mleka nikjer ni bilo zaslediti ostankov zdravil — Kranj — Lani so inšpektorji opravili nadzor nad čistočo - bakteriološko neoporečnostjo mleka na območju občine Škofja Loka in tako ^aiiziraii 621 proizvajalcev. Vseh je v občini okoli 700. Določilom pravilna je ustrezalo le 43 odstotkov odvzetih vzorcev. Na osnovi teh pregledov so lani vef kot 40 proizvajalcem mleka iždali odločbe o odpravi pomanjkljivosti in obvezni redni bakteriološki kontroli mleka. Ob tem je bilo pet ma na dokaj težko dostopnem te-ki pa nestrokovno gradnjo kaj razkrije. Želje so še vedno do-Pogosto usmerjene h gradnji as-s^itnih prevlek, čeprav bi z denarj-^ Resneje gospodarili, ki bi po-zgradili makadamske ceste, nf^pa se za gradnje in rekonstrukcij« uporablja tudi precej družbenih vodstev, bi'veljalo zagotoviti kvalitetnejše gradnje. Težave ugotavljajo potrjujejo mnenje inšpektorja, vezejo pa se na nekaterih odsekih Senturska gora—Ambrož, Pša-f^Poženk, Duplje—Podbrezje, k^ažišće-Smarjetna gora, v:tnie-Novo naselje, Gorenja ■^-Hlavče njive, Leskovica - Rožnica, Selca—Golica, Kovor—Hu-^Javornik—Javorniški Rovt. dogaja, da je dokumenta- cija neurejena, sledijo pa številni spori, prito/be in tožbe. K temu se priključijo tudj težave zaradi različnih prekopov javnih cest. gradbenih del ob njih, izsiljevanje priključkov in tako dalje.Opaža se neenoten, formalen pristop upravnih organov k izdaji posameznih dovoljenj. Pričakujejo, da bo ob upoštevanju določil zakona o cestah, po katerih morajo vse ceste prevzeti vzdrževalci kot svoja osnovna sredstva, več reda in strokovnosti. Veljalo bi se tudi zamisliti, kako organizirati operativo za čimcenejšo izdelave/ uporabnih strokovnih projektov za gradnjo javnih cest, ki jih bodo najbrž še naprej gradili krajani. Današnje delovne organizacije, ki se s tem ukvarjajo, bodo za graditelja s skopo odmerjenimi sredstvi občutno predrage. D. Sedej Kopališče dobro obiskano Radovljica - Radovljško letno kopališče je bilo tudi to poletje zelo obiskano. Našteli so kar 10.300 otrok in 9.600 odraslih. Toliko so prodali dnevnih vstopnic, v tej številki pa niso zajete letne sindikalne karte, obiski plavalnih tečajev in šolski pouk telesne vzgoje. Od 1. junija naprej, ko so kopališče odprli, so radovljiške Šole pripravljale ure telesne vzoje v letnem kopališču in nekaj tisoč otrok je tedaj imelo tam ure plavanja. Prava posebnost radovljiškega kopališča so sezonske sindikalne karte, pri katerih imajo delavci 40-odstotni popust. Sindikalne organizacije pa skupaj z občinsko temeljno telesno kulturno skupnost denarno pomagajo krajevni skupnosti Radovljica, ki upravlja z letnim kopališčem in sosednjim kampom, pri ogrevanju vode. Izredno dober obisk je brez dvoma odsev vzorno urejenega radovljiškega letnega kopališča, ki je postav ljeno v lepo okolico gozda, ob njem pa je kamp, kjer se ustavljajo predvsem prehodni gostje, nekaj jih je tudi stalnih. Kopališče je staro skoraj petdeset let,, leta 1967 pa so ga temeljito prenovili. Znatno manjši obisk kot lani pa so letos zabeležili v kampu. Obisk je podobno upadel tudi v drugih gorenjskih kampih. Tako so imeli lani v radovljiškem kampu 9.900 nočitev, letos paje 5.900. V Gozd le kos boljše poti Ta teden se je začela posodobitev 800 metrov doleetra tra^odT^ J ?OZd " projekt, ki predvideva no^ f yeterna' ?»radl nesoglasja nekaterih lastnikov zemljišč ostaja na papirju Tržič - V partizansko vasico Gozd pod Kriško goro, ki so jo okupatorji pred osemintridesetimi leti do tal požgali, domačine pa zaradi njihove pripadnosti narodnoosvobodilnemu boju in revoluciji izselili, vodi zelo slaba pot. Ozka je, strma in makadamska, ob deževnih nalivih vsa razrita, v snegu pa skoraj nepremagljiva. Tržiški občani so se že pred leti, ko je bil razpisan referendum za tretji občinski samoprispevek, odločili, da vas Gozd in njene prebivalce približajo razvitejši dolini, jih povežejo s sodobnejšo cesto. Projekte je naročila krajevna skupnost Križe. Izkazalo pa se je, da načrt posodobitve ceste v Gozd ni najboljši, saj se je držal stare trase. Z malenkostno razširitvijo in utrditvijo cestišča ne bi veliko pridobili. Petnajstodstotni vzponi, ki bi ostali, bi še naprej povzročali preglavice voznikom in vzdrževalcem. Zato so se v krajevni skupnosti, ki je investitorstvo prenesla na občinsko komunalno skupnost, odločili za nov projekt. Ta predvideva povsem drugo traso od Zg. Vetema do zadnjega ostrega ovinka pred planinskim domom, njen naklon pa dosega največ deset odstotkov. Vendar pa novi projekt v krajevni skupnosti ni naletel na popolno podporo. Nekateri lastniki zemljišč, pretežno gozdov, ki bi jih prečkala tako začrtana cesta v Gozd, rešitve niso sprejeli. Občinska komunalna skupnost se je tako odločila le za posodobitev zgornjega dela poti, od ovinka pred domom do vasi, dolgega približno 800 metrov. Stroji so se zakopali v zemljo že ta teden, prihodnji teden pa bodo priskočili na pomoč vojaki z Bohinjske Bele, ki se bodo lotili nabrežin in odvodnjavanja in tako pripravili teren za nadaljnje strojno delo. Odcep ceste bo širši in trdnejši od sedanjega. Zahteval bo manj stroškov za vzdrževanje. Skoda le, ker posodobitev, za katero je na voljo okrog milijon dinarjev, še ne bo doživel tudi večinski kos poti v Gozd. K H. Jelovčan Plošča na Marinkovčevi hiši ostane Škofja Loka — Nekaj let so se vlekle razprave, kje je pravzaprav bila 12. julija 1943 ustanovljena Prešernova brigada. Ali pri Ma-rinkovcu ali pri Špehu v Davči. Pred leti so spominsko ploščo pritrdili na Marinkovčevo hišo, potem pa so se začele pripombe. No, danes je dokončno ugotovljeno, da je bila sama brigada, okrog 550 borcev "fta dan ustanovitve postrojena na vrtu pri S peh u v Davči, popolne pa je bil partizanski miting pri MarinkovcU. Plošča bi torej morala viseti na Špehovi !}£i> vendar je Občinski odbor ZZB NOV Škofja Loka na seji 5. oktobra sprejel sklep, da plošča na Marinkovčevi hiši ostane, Špe-hova hiša pa dobi dodatno obeležje. Pred tem je enako sklenilo tudi predsedstvo Občinskega odbora ZB NOV Škofja Loka. (dd) Pohiteti bo treba Škofja Loka - 2e lani so v Škofji Loki pričeli z akcijo, da bi skrb za spomenike in spominska obeležja borbe prenesli z občinskega odbora zveze borcev na krajevne skupnosti. Za. skupno 180 spominskih obeležij naj bi po novem torej skrbeli, v 23 škofjeloških krajevnih skupnostih. Letos junija so vsi predsedniki krajevnih skupnosti podpisali, da prevzemajo skrb na krajevno skupnost, krajevne skupnosti pa bi morale naprej podpisati samoupravne sporazuineNs posameznimi šolami, delovnimi organizacijhmi, mladinskimi organizacijami in raznimi društvi, da bodo le-ti skrbeli za urejanje spomenikov. Do 10. oktobra naj bi bili podpisani vsi samoupravni sporazumi, vendar so stvari povsem uredile šele 4 krajevne skupnosti, vse ostale pa to delo še Čaka. Po zadnjih poročilih občinskemu odboru je s samoupravnimi sporazumi preskrbljeno 48 spominskih obeležij. Med najbolj zavzetimi krajevnimi skupnostmi so Bukovica, Bukovščica, Kamnitnik, Re-teče, Trata in Ziri. Na torkovi seji občinskega odbora ZB NOV Škofja Loka so znova poudarili, da morajo v krajevnih skupnostih s podpisi samoupravnih sporazumov pohiteti, kajti s 1. januarjem 1983 ne bo pri Občinskem odboru ZB NOV Škofja Loka nobenih sredstev več namenjenih za vzdrževanje teh spomenikov in spominskih obeležij. D. D. Za mojim plotom pa ne! Vsekakor je družbeno sprejemljivo in nadvse potrebno, da oh * ranjamo rodovitna kmetijska polja . in travnike, kajti brez hrane se ne da preživeti. Ne le v izrednih razmerah, tudi sicer naj bi pridelali vsaj zcu-e dovolj hrane, čeprav vemo, da bi z intenzivnim kmetijstvom prehranili vsaj še tri Jugoslavije. Vendar pa tako naša industrija kot stanovanjska in druga gradnja terjajo svoj prostor in večkrat morajo poseči tudi po kmetijskih površinah. Prav gotovo je res, da v preteklosti marsikje in marsikdaj niso pametno načrtovali in so posegali v najbolj kvalitetna zemljišča; nasprotovanja tistih, ki zemljo obdelujejo, od nje živijo in jo imajo radi, so bila umestna. Nastala je nepopravljiva škoda, ki je ni mogoče opravičiti z nobeno, še tako visoko produktivno industrijsko vejo ali še tako potrebnimi stanovanji. Danes je vsak poseg v prostor pod budnim očesom zakonov in samoupravnih odločitev. Ob vsem tem ko izginja plodna ali manj rodovitna kmetijska zemlja — tudi zato, ker se na drugi strani gozd razrašča v nesprejemljive širine — pa ne tako redko naletimo na — m.ilo rečeno — malo čudno miselnost m ravnanje nekaterih lastnikov zemlje. Nekateri lastniki so bili in so še vedno pripravljeni prodajati za visoko ceno visokokvalitetna lastna polja posameznikom za gradnjo zasebnih hiš. Pripravljeni so se bili, s svojimi potencialnimi kupci vred, spuščati v dolgotrajno moledovanja, češ naj upravni organi vendarle dovolijo gradnjo na tistih majhnih »plom-bicah«. Tedaj pa, ko so se v nepo sreani bližini teh »plombic« začeli pojavljati zazidalni načrti za družbeno ali organizirano zasebno gradnjo, so nagnali vik in krik. Saj je vsem vendarle jasno; cena uradno odkupljenega zemljišča je pod zakonskim določilom, manjša torej in nikakor tudi ni prijetno, če ti bodo pred nosom zrasli bloki, s kaj veš koliko sitnimi družinami in njihovimi nevzgojenimi otroki. Ta vik in krik ali lažna srčna skrb za plodno, zemljo je povsem neumestna, če ti strokovnjaki dokažejo, da je tvoja »plombiško pozidana« zemlja veliko bolj kvalitetna kot zemlja zazidalnega načrta. Zazidalne načrte zaradi takšnih nasprotovanj začne pokrivati prah, družine so brez stanovanj, gradnja se draži. Začaran krog. .. Potrkati v takšnih primerih, kijih niti ni tako malo, na vest in zavest, računati na socialni ali celo humani čut in odnos — mislim, da s tem vendarle še ni bi uspeli. Vsi skupaj orno še vedno hudi individualisti, vrtičkarji, ki bi shirali od gneva, če bi nam za lastnim plotom zrasel stanovanjski blok. In — dokler ga še ni, pogumno v boji Preizkušen recept: na maratonskih sestankih tolcimo po mizi, da. ne dovolimo odvzema plodne zemlje za našim plotom! Če bodo dokazali, da ni tako plodna, kot mislimo se zlahka in celo nekaj let sklicujmo na to, da je infrastruktura v naši vasi že zdaj nikakršna! Se pravi, da ni dovolj bolnic, super-marketov, balinišč in da je celo železniška čakalnica premajhna za prihajajoče nove stanovalce. Do tedaj, nas bodo prepričali o na sprotnem, bo poteklo ojoj, veliko Save, denar za gradnjo bloka pa bo medtem itak skopnel... Darinka Sedej r Avdicija Kranj — Skupina za moderni pies, ki deluje pod okriljem društva Modrina, želi pridobiti nove plesalce. Avdicija bo danes ob 19. uri in v četrtek, 14. oktobra, ob 16. uri v diskoteki hotela Creina. K sodelovanju vabi društvo Modrina dekleta višine od 167 do 172 centimetrov in fante visoke od 175 do 183 centimetrov. Skupino bo vodila Alenka Dolenc iz ^ržiča. V Podvinu zelo zadovoljni Ne le dobra in kvalitetna letina, ampak tudi dobra prodaja jabolk v nasadu Resje v Podvinu več jabolk. To pa potrjuje, da je kvaliteta pod vinskih jabolk zares dobra. Hkrati pa je to tudi priznanje pogosto se < ^jiško-posestniška Kranj — Pred začetkom obiranja jabolk v nasadu Resje v Podvinu so bili precej zaskrbljeni, kako bodo letos zaradi skoraj povsod bogate letine jabolka prodali Izkazalo se je. da je bila bojazen odveč. Vsa do zdaj obrana jabolka so sproti prodali stalnim in tudi številnim novim kupcem. Danes (torek) bodo obrali še zadnja jabolka sorte zlati delišes in do konca tedna prodali tudi še ta. Kaže torej, da bi kljub rekordni letini letos v Podvinu lahko prodali še vsem delavcem in še posebno strokovnjakom (med njimi predvsem inž. Benedičiču), ki skrbijo za nasad Resje. Z letošnjo prodajo bodo torej pokrili precejšnje stroške in tudi izkupiček bo. Vendar pa menijo, da letošnja prodajna cena jabolk glede na stroške ni najbolj ustrezna; z njo, če bi bila letina malo slabša, ne bi pokrili niti stroškov. A. Z. Valvasorjev dom pod Stolom — Pod Stolom, na Valvasorjevem domu, ki ga upravlja Planinsko društvo Radovljica, so slovesno odkrili spominsko ploščo kurirski postaji G-17. Kurirsko postajo so ustanovili leta 1944. Ploščo so odkrili ob kulturnem programu učencev osnovne šole iz Žirovnice, ki so ploščo sprejeli v varstvo. — Foto: D. Sedej GLAS 8. STRAN TRŽIČ 5. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v ponedeljek, 18. oktobra ob 17. uri v mali sejni sobi skupščine občine Tržič 5. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v torek, 19. oktobra, ob 17. uri v veliki sejni sobi skupščine občine Tržič 4. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v torek, 19. oktobra, ob 17. uri v mali sejni sobi skupščine občine Tržič f- > Dnevni red Po ugotovitvi sklepčnosti in potrditvi zapisnikov zadnjih zasedanj bodo delegati vseh treh zborov na ločenih sejah obravnavali: — osnutek aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Tržič — poročilo a uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v prvem polletju 1982 — samoupravni sporazum o usmeritvi prodajne cene bencina in plinskega olja — predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti SR Slovenije za delno odpravo posledic naravnih nesreč — predlog odloka o dopolnitvi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini Tržič — odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za pospeševanje kmetijstva in intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 — imenovanje predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov — volitve in imenovanja — predlogi in vprašanja delegatov Družbenopolitični zbor bo razen tega obravnaval Se: — program dela zborov skupščine občine Tržič za obdobje november in decem ber 1982 Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa. — odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe v občini Tržič — odlok o potrditvi zazidalnega načrta Ravne T-3 — odlok o občinskih upravnih taksah, predlog za dopolnitev DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 12. OKTOBRA 19S1 DOGOVORIMO SE Nova spodbuda kmetijstvu Junija sprejet republiški dogovor o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane vsebuje nove ukrepe predvsem na področju premiranja mesa in mleka ter premiranja za privezovanje telet - Za dodatne obveznosti tržiš ki samoupravni sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane nima dovolj denarja, zato izvršni svet predlaga uvedbo davka po stopnji 0,50 odstotka iz osebnih dohodkov zaposlenih. V tržiški občini so že marca lani ustanovili samoupravni sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane. Glavna vira sredstev sklada so prispevki tržiških delavcev v višini 0,22 odstotka od bruto osebnih dohodkov ter sredstva občinskega proračuna. . Ker pa v veČini slovenskih občin na osnovi zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane niso ustanovili samoupravnih skladov za izvajanje intervencij, niti samoupravnih sporazumov o združevanju denarja za te namene, je bil letos sprejet republiški zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985. Zakon med drugim pravi, da občinske skupščine lahko z odloki predpišejo posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev. Tega vira financiranja tržiški odlok ne vsebuje, zato izvršni svet predlaga, da se odlok v tem smislu dopolni. Hkrati ponuja v sprejem tudi odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za pospeševanje kmetijstva in intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985. Letošnji finančni načrt samoupravnega sklada v tržiški občini predvideva za uresničitev različnih ukrepov prek 3,2 milijona dinarjev. Ta denar pa ne zadošča za nove naloge, ki jih narekuje junija sprejet republiški dogovor o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane. Dogovor prinaša novosti oziroma dodatne družbnene obveznosti na področju premiranja mesa in mleka ter premiranja za privezovanje telet. Edini možni vir za zagotovitev denarja v okviru občine je torej davek iz osebnega dohodka. Izvršni svet predlaga uvedbo davka po stopnji 0,50 odstotka, upoštevajoč osebne dohodke, izplačane za mesece oktober, november in december. S tem bi pokrili letošnje obveznosti, v prihodnjih letih pa zagotovili zadostna sredstva za pokrivanje deleža občinskega sklada na področju intervencij v kmetijstvu. Za ukrepe, sprejete z republiškim dogovorom, so razen sredstev občinskega sklada določena tudi sredstva živinorejske poslovne skupnosti, sredstva klavnic in republiškega sklada za intervencije v ^kmetijstvu in porabi hrane. Dvoje odgovorov delegatom Zgolj formalna plat Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi določa, da je varstvo Živali pred kužnimi boleznimi dejavnost posebnega družbenega pomena, ki zajema veterinarsko-sani-tarne ukrepe za preprečevanje, ugotavljanje, zatiranje in izkoreninja-nje kužnih bolezni ter ukrepe za varstvo zdravja ljudi in varstvo človekovega okolja. Za varstvo pred kužnimi boleznimi so občinske skupščine, veterinarske in druge organizacije združenega dela ter posamezniki dolžni organizirati primerne službe, ukrepati in zagotoviti denar za njihovo preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje. V okviru varstva pred kužnimi boleznimi ima Še posebno mesto /eterinarsko-higienska služba, ki nora odstranjevati živalska trupla n odpadke, s katerimi bi se utegnila razneži živalska kužna bolezen. Organizacijo in delovanje veterinar-sko-higienske službe predpiše občinska skupščina z odlokom. Predlog odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe v občini Tržič pomeni dejansko le pravno ureditev vprašanj na tem področju, saj vete-rinarsko-higienska služba že dela. Pooblaščena organizacija zanjo je živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske v Kranju, denar pa na osnovi ovrednotenega programa dela in poročila o opravljenem delu zagotavlja samoupravni sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini Tržič. Višje upravne takse Junija je republiška skupščina sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah, po katerem so se upravne takse povečale za dvakrat. Glede na novo višino taks oziroma zdaj ve javno taksno tarifo, ki jo uprabljajo 'se občin" v Sloveniji, je potrebno lopolniti tudi cbčin^i odlok o ipravnih taksah. S tem bi leto. )bČ inske upravne takse povečale .kupaj za približno 900.000 dinarjev. Na prejšnjem zasedanju zbora združenega dela je delegate iz Bombažne predilnice in tkalnice Tržič zanimalo, kakšna je letošnja oskrba s premogom in kurilnim oljem v tržiški občini in kako bo glede na sovi aga nja v premogovnike prihodnje leto. Mercatorjev tozd Preskrba kot nosilec preskrbe s premogom v občini za letos načrtuje porabo 15.300 ton premoga, od tega 9300 ton rjavega in 6000 ton lignita, kar predstavlja 12,7 odostotka vseh potreb na Gorenjskem. Merkur, nosilec preskrbe na Cio-renjskem, ima sklenjene sporazume, temelječe na dohodkovnih in kreditnih odnosih, po katerih je za leto 1982 zagotovljenih 75.360 ton premoga, to pa je le 62,8 odstotka vseh potrebnih količin. Na osnovi teh količin in količin, ki jih bo Merkur dobil do leta 1985, je treba za sovlaganje v rudnike^od 1982. do 1985. leta zagotoviti na Gorenjskem skoraj 31,3 milijona dinarjev. Glede na omejene količine premoga v gorenjskem prostoru bodo omejene tudi količine v tržiški občini. Nasprotno je preskrba z drvmi zadovoljiva. Pri oskrbi s kurilnim oljem po prenehanju prepovedi prodaje kurilnega olja gospodinjstvom Petrol že razvaža kurilno olje, in sicer 1500 litrov na gospodinjstvo. V prosti prodaji na črplakah pa kljub manjšim zalogam kurilnega olja še ni, saj še niso znana enotna navodila o omejitvah kličin in o času prodaje kurilnega olja. Solidarnost s prizadetimi kraji Lansko pomlad je območje občine Brežice prizadela pozeba in plazovi, ki so povzročili za skoraj 200 milijonov dinarjev škode. Odbor podpisnikov družbenega dogovora predlaga, da se za delno odpravo škode uporabijo sredstva solidarnosti Slovenije v višini 5,275 milijona dinarjev, kar predstavlja tri odstotke neporabljenih sredstev solidarnosti, oblikovanih v letu 1981. V noči med 12. in 13. junijem letos so poplave in neurje na območju občine Idrija, 29. junija pa neurje in toča v občinah Brežice, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah povzročili škodo v skupnem znesku prek 764,5 milijona dinarjev. V vseh občinah škoda presega tri odstptke družbenega proizvoda, zato odbor podpisnikov družbenega dogovora predlaga, da se jim pomaga s eredstv; solidarnosti v višini dobrih S3 milijona dinarjev. Tržiški kvitai sv«i. .»U . -odloga podpira. • Delegati iz tovarne Trio so vprašali, kdaj bo končana gradnja oziroma obnova mostu na Mlaki, na cesti Zlit- Križe. Po pogodbi med občinsko komunalno skupnostjo in izvajalcem del Gradbincem iz Kranja bo most obnovljen do 15. decembra letos. Ce bo vreme neugodno, bodo asfaltna dela prestavili do aprila 1983, vendar bo most odprt za ves promet od sredine decembra. Štirje stolpiči na Ravnah Zazidalni načrt Ravne T-3, ki ga izvršni svet predlaga za potrditev, zajema območje Raven od stanovanjskega in poslovnega objekta Ravne 19 do »Jeza«. Namen zazidalnega načrta je nadomestiti že dotrajan stanovanjski fond, zato je predvidenih več ruši tev starih objektov, hkrati pa tudi povečanje števila stanovanj. Na komunalno že opremljenem prostoru, opremo bo potrebno samo delno prilagoditi, bodo zrasli štirje novi stolpiči, z obnovo nekaterih objektov pa bo število stanovanj od sedanjih 94 zraslo na 131. Osnutek arhitektonskega dela zazidalnega načrta Ravne T-3 je bil izdelan že pred tremi leni. Na osnovi ugodnih reztultatov obravnav v svetu krajevne skupnosti Ravne in v organih občinske stanovanjske skupnosti je izvršni svet zatem sprejel sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta. Bistvenih pripomb nanj ni bilo. Tehnični del zazidalnega načrta je bil napravljen pri Arhitekt biroju SGP Tržič šele maja letos. Do septembra so bili usklajeni elementi načrta, ki ima zdaj vse pogoje za sprejem v skupščini. 7 Skrčene možnosti razvoja okvire rasti na gospodarskem in družbenem področju -Polebna pozornost zunanjetrgovinski menjav^ kjer namerava tržiško združeno delo doseči190-odstotnc, pokrije uvoza z izvozom in bistveno preseči prodajo na kon- vertibilni trg Dogovor o temeljih družbenega plana za to srednjeročno obdobj* so v tržiški občini sprejeli konec 1980. leta. Ker so se doslej bistvene spremenili pogoji gospodarjenja, je skupščina konec marca letos sprejela odlok o pripravi in sprejetju sprememb m dopolnitev druž benega plana. V osnutku aneksa k dogovoru so sestavljal« skušali upoštevati realne možnosti nadalnjega razvoja trfiške občine, pri teč pa spoštovali načelo, da se bodo o konkretnih rešitvah m ciljih dogovorili med javno razpravo o osnutku aneksa. Dokument posveča osrednjo pozornost gospodarstvu, na katerega predvidenih dosežkih sloni tudi razvoj vseh drugih področij življenja ir dela v tržiški občini. . Glede na dosedanji gospodarski razvoj, spremenjene pogoje gospo-darienia in ukrepe ekonomske stabilizacije osnutek aneksa k dogoven: o temeljih družbenega plana občine Tržič postavlja nekoliko drugačne okvire rasti Tako se bo realni družbeni proizvod namesto do štih odstotke povečal največ do treh odstotkov industrijska proizvodi:* namesto petih za štiri odstotke, izvoz za 10,7 odstotka, uvoz do treh odstotkov, zaposlenost se bo gibala v mejah naravnega prirastka, tod* naiveč za 1,1 odstotka, produktivnost dela se bo povečala najnuur za dva odstotka, investicijska poraba bo v družbenem proizvod« doseela več kot 15-odstotni delež, medtem ko bo stopnja rasti sredsto za osebne dohodke manjša od rasti primerljivega dohodka glede si dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka ter v skladu z doseženo produktivnostjo dela. Spremembe se dotikajo tudi ekonomskih odnosov s tujine. Družbeni plan razvoja tržiške občine predvideva naj bi se v srednjeročnem obdobju izvoz povečal za 12 8 odstotka^snutek aneksa k dogovoru pa navaja 10,7-odstotno rast, s čimer bi v občini dosegli 190-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom, najvišje na Gorenjska Predvideni padec izvoza je le navidezen saj gre za bistveec ugodnejše razmerje med izvozom na konvertibilni in klirinški trg v pr* konvertibilnega, ki pa je težje dosegljiv in prmaša tudi manj dohodka Predlog aneksa bo namesto skupnega prikaza izvoza prikazal plansltf cilje posebej za vzhod in posebej za zahod. Na področju trgovine kot sestavnega dela gospodarstva s« zanimivi predvsem načrti Mercatorja-Preskrbe o predvideni vlaganjih v nove prostore. Gre za gradnjo dveh novih trgovin v kranjski občini, skladišča blagovnih rezerv in diskont v Bistrici te: preureditev več poslovalnic v tržiški občim v skupni vrednosti iT milijonov dinarjev. Glede na to. da je vsota v zaostrenih pogojih gospodarjenja za trgovinsko organizacijo izredno zahteven zalogai. * izvršni svet za zadovoljitev potreb po osnovni preskrbi v obrobnih krajevnih skupnostih, kjer trgovin še ni, odprl tudi možnost vključit« zasebnega sektorja. , . Družbene dejavnosti bodo v tem srednjeročnem obdobju zadrfak doseženo razvojno stopnjo, kar pomeni,, da se dejavnost v okvru svobodne menjave dela ne bodo povečale, razen v dejavnostih, ki so al; bodo morale sprejeti nove obveznosti oziroma bodo zašle v kritičen položaj. Tako izhodišče postavlja na kocko osnovne šole v Lomu in v Križah na celodnevni pouk, ustanovitev centra za socialno delo in nekatere druge naloge, Skladno z možnostmi gospodarstva ter infrastruktura. Uskladitev do konca leta gest organizacij združenega dela s področja gospodarstva preveč izplačane osebne dohodke iz prve polovice leta uskltf* do konca leta. V tržlškem gospodarstvu so v prvem letošnjem polletju v pruner-avi z enakim lanskim obdobjem sredstva za osebne dohodke porasla za dobrih 28 odstotkov, medtem ko bi glede na doseženi dohodek smela celo za več kot 32 odstotkov. : Kljub skupni usklajenosti v otx mi pa so nekatere organizacijezdi uze-nega dela mejo prekoračile. Kot kršiteljice dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka so se pojavile: Lepenka, SGP Tržič, Gradbinec - tozd Gradbena operativa, Obrtno podjetje, SAP - tozd Gorenjska, Kompas -tozd Turistični in gostinski obrati Ljubelj, Komunalno podjetje m Rog — tozd Cevarna. ... Izvršni svet skupščine občine Tržič je ugotovil, da Lepenka m stvarna nista kršitelj ici ^govora^er masi za osebne dohodke usklajujeta na ravni delovnih organizacij,- vsi druge pa je opozoril, da rno^ajoJiO konc stev rom. je pa le opozoru, u« ........- a leta uskladiti rast mase sred osebne dohodke z dogovo- Za vzdrževanje cest ni denarja Republiška skupnost za ceste bi za uresničitev vseh nalog po srednjeročnem planu letos potrebovala dobrih 9,6 milijarde dinarjev, medtem ko sprejeti finančni načrt dovoljuje porabo v višini 5,3 miljarde dinarjev. V tem znesku so predvideni tudi prihodki od kreditov domačih bank, blagovnih kreditov izvajalcev del, združevanja 15-odstotnega dela prodajne cene goriva ter povečanja pristojbin, ki jih plačujejo cestna motorna vozila. Na ta način bi republiška skupnost pridobila 905 milijonov dinarjev, potrebnih za redno vzdrževanje cest. Za 15-odstotno združevanje dela razlike v prodajni ceni goriva je skupščina republiške skupnosti za ceste ponudila samoupravni sporazum vsem skupščinam obča. in za povečanje pristojbin za cestna motorna vozila predlaga republiškemu izvršnemu svetu spremembo in dopolnitev odloka o pnstojbman, ki jih plačujejo cestna motorna vozi- '3 Izvršni svet skupščine občine Tržič predlaga zborom, da sprejmejo samoupravni sporazum o usmeritvi dela prodajne cene bencina in pivskega olja, vendar s tem, da sme republiška skupnost za ceste ta denar porabiti le za pokritje obveznosti na področju" vzdrževanja m varstva magistralnih in regionalnih cest \ 1981 in 1982, ne pa za kritje obveznosti po finančnih na-Po ključu delitve 15 od sto t ne-eža zbranih sredat« pogonskih goriv v ide na tržiško občine obveznost ' znea letih vseh črtih ga d< Žitv« odp na din? ; podra- U latili *n letir -odstot 896.01* V negospodarstvu so razpok sredstva za. osebne, dohodke v pr* polletju porasla za blizu štirih odstotkov. Na tako rast ie vn-predvsem dom Petra U'zarii katerega podatki za leto 19$: -celoviti. Izvršni svet je ugotovi so dogovor sicer prekoračili v Jr> organizacijah oziroma sk« vendar pa so njihovi razlogi ljivi in kršiteljev v neg---- ni. ' j^SH Glede osebnih dohodkov novarstveni organizaciji iz\ meni, da so nizki in zaradi preteklem letu zaostajajo u* občini kot na Gorenjskem. Pt*c da vzgojnovarstvena organi uskladi osebne dohodke po^dru-^ priznanih kriterijih, ki veljajo s* j dejavnost v občini in pokrajin pa ob enakem obsegu dela ne > postati kršiteljica dogovora Priznanja delavnim krajanom Križe - Na slavnostni * družbenopolitičnih organiaae: ; samoupravnih organov krsj večje število nogometašev. Prija« * treba poslati do 19. novembra do 12 na ZTKO Kranj, cesta Staneta Zais? 27. Ob prijavi je treba plačati tudi ts* dinarjev članarine za stroške t etos? vanja. Za eno moštvo lahko nastop* * petnajst igralcev, ki bodo nastop*-dveh skupinah. V prvi skupini ni sur> ne omejitve, lahko nastopajo registra*' in neregistrirani igralci, v drugi ps 1 starostna omejitev. V tej skupini lit*-nastopajo igralci, rojeni leta ' starejši ter en igralec mlajši od 1$«* navedene letnice rojstva. Igralo se bo v sobotah in nedelj enotnih športnih oblačilih in copatah. I? formacije o urniku in razporedu tefc=° • 1__J. alrm /1 r\Ki 1 < __ M 1__ vanja bodo vodje ekip dobili na žretaO ki bo v četrtek, 25. novembra s prifeik« ob 17. uri v prostorih športne dvorac« M Planini .(fS Hokej Negotovi koraki Bled - Upravni odbor Hokejsko-dr salnega kluba Bled se dober mesec pred pričetkom hokejske sezone ubada z vrsto neznank Bo klub tudi letos životaril s skromnimi denarnimi sredstvi? Kje izbrskati 250 do 300 starih milijonov, kolikor jih je potrebno za normalno tekmovanje? Bodo blejske hokejiste »posvojili« v Rekreaciji, temeljni organizaciji Hotel-sko-turističnega podjetja, ki je zdajšnji upravljalec drsališča na Bledu? Bodo morali kot domačini tudi letos za uro treninga ali tekme plačevati po 1500 dinarjev? Se bo moralo člansko moštvo tako kot že dvakrat doslej ob morebitni ponovni osvojitvi prvaka v medrepubliški ligi zopet odreči napredovanju v naše najvišje hokejsko tekmovanje? Upravni odbor Hokejsko drsalnega kluha Bled vidi rešitev nakopičenih problemov v povezavi športa, rekreacije, turizma in gostinstva. Prizadeva si za način, kakršen se je z "elikim uspehom uveljavil pri naših sosedih Avstrijcih, Švicarjih m še marsikje. Želijo, da bi klub s prirejanjem hokejskih tekem in tudi športno-'zabavnih prireditev bogatil zimski in letni turistični utrip kraja, medtem ko t* gostinske in turistične delovne organizacije klub moralno in materialno podprle. Hokejsko-drsalni klub je bil v minuli sezoni organizator več zanimivih medna-rodnih hokejskih srečanj. Na tribunah je bilo opaziti poleg domačih ljubiteljev hokeja tudi številne turiste. Na Bledu se je v meddržavni tekmi pomerila olimpijska A reprezentanca Jugoslavije z igralci Japonske, mladinci Jugoslavije, s hokejskimi upi Italije in Homuniie. Drugi del mednarodnega turnirja ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in nosti, na katerem so igrali naš diskoteko na kotalkah. V klubu pru»*v da se jim ni obneslo, ker niso ime:; rj voljo zadosti kotalk, in da so z njo »prf spodarili« le izgubo. Probleme v blejskem hokeju urediti že zavoljo fantov, ki so Žrtw^ deset dni dopusta za trening na Češk-f* Sami so plačali tudi vožnjo, str^ bivanja in uporabe ledu (za enouroi c* ning so odšteli 400 dinarjev). Zdaj hofej' sti čakajo s trenerjem Marjanom herjem na ledeno ploskev; dokler te «« bo bodo nadaljevali s kondicijskuru c* „mg.. Redno trenirata tudi mladij pionirska ekipa, saj v klubu vedo, da dela z mladimi ni moč pričakovati of tavne prihodnosti. . .. ... Lepšo bodočnost pa si nekateri hoiv 8ti na Bledu močno žehjo. Upajo d^ uresničili pobudo radovljiških dnitt* političnih organizacij ter našii skuj jezik tudi s tistimi, ki doslej niso poka* Preveč razumevanja za hokejsko® d^ £0 dejavnost Zgled tesnega Sodek>v£ hokejskih delavcev s krajevno skuj* Jtt turističnim društvom turnt^ J slovno skupnostjo m nekatermu dfk^ SOrganizacijami bo moral dob* posnemovalce, če hoče Bled nadala Kg.to hokejsko tradicijo. IZBRALI SO ZA VAS Sporočili ste nam KRANJSKA OBČINSKA NOGOMETNA LIGA - V treh ligah, ki jih organizira občinska nogometna Zveza Kranj, je bilo odigranih že pet kol. Posredujemo vam izide četrtega kola, rezultate adnjega kola pa bomo objavili kasneje. V danski skupini A so bili doseženi naslednji rezultati Sava : Kokrica 6:0, Trboje : Naklo 5:2, Triglav B : Korotan 3:0, Podbrezje : Primskovo 3:0. Vodi Sava t šestimi točkami. V članski B skupini pa »igrali Šenčur : Zarica 3:0, Visoko : Britof 2:2, Grintavec : Hrastje 3:1. Vodi Sen-fur z osmimi točkami. V mladinski ligi je Kokrica premagala Trboje s 7:1, Primskovo pa Šenčur s 3:0. Vodi Naklo s 6 točkami V tekmovanju pionirjev je Sava premagala Naklo s 6:0, Preddvor Šenčur s 5:2, Britof pa Primskovo s 7:1. Vodi Britof z 8 točkami. R. K ŠKOFJELOŠKA OBČINSKA NOGOMETNA LIGA - Tudi v četrtem kolu škofjeloške občinske nogometne lige >o bili doseženi pričakovani izidi. Sodniki to pokazali enega rdečega in tri rumene kartone. Pionirjev Gorenje vasi ni bilo na srečanju v Škafji Loki. Rezultati -dani: Jelovica : Kondor 3:0, Polet II : Gorenja vas 2:9, Reteče : Kondor II 5:2, Reteče D : Alpina 1:10; pionirji: Reteče : Polet 7:0, Kondor : Alpina 0:5, LTB : Gorenja vas 3:0 b.b. J. Starman PONOVEN USPEH GORENJSKIH PARAPLEGIKOV - V Murski Soboti je bil 4. košarkarski turnir gorenjskih para-plegikov. Pokrovitelj je bila tovarna Mura. Sodelovalo je šest moštev, med katerimi so ineli gorenjski košarkarji največ uspeha. Premagali so Ljubljano, Pomurje, prav tako pa tudi Maribor po podaljšku. Najboljši strelec je bil član Gorenjske Marjan Trdina z 68 koši. Po štirih turnirjih je Gorenjska najuspešnejši Trikrat je zmagala, enkrat pa je bila TENISKO TEKMOVANJE TRZlCA-NOV - Teniška sekcija TVD Partizan Križe je priredila občinsko teniško prvenstvo. Ker v tržiški občini ni primernih igrišč, je bilo tekmovanje v Kranju. Trtičani oziroma Križani upajo, da jim bo pri osnovni šoli v Križah uspelo urediti Primerna igrišča. Med igralkami je zmagala Karmen Kodrič pred Peharčevo, Kraljevo in Japljevo. Pri moških pa je Snagal Štefan Jakšič pred Reljo Draguti-thrićem, Francem Aljančičem in Nunar-iem. Posebej so nastopili igralci, mlajši od let. Zmagal je Milan Nadišar, drugi je bj] Zdravko Jazbec, tretji Zdravko Križaj četrti Dušan Jazbec. J. Kikel IGRALCI GOJA TEKMUJEJO -Začel se je turnir za pokal Go kluba Kranj, na katerem sodeluje 12 igralcev tega kluba. Igrajo v prostorih mladinske organizacije ZSMS Vodovodni stolp v kleti vrtca Janina. V prvem kolu je Pin-tar premagal Mirtiča, Chvatal Furlana in Zakotnik Omejca, ki se je vrnil iz JLA. Tudi drugo kolo je bilo zanimivo. Vse tri partije so se končale s prodajami. Zakotnik je premagal Furlana, Pintar Chvatala in Omejc Mirtiča. Zakotnik in Pintar imata po dve točki, Chvatal in Omejc po eno, Furlan in Mirtič pa sta še brez točke. Do konca so še tri kola. M. Chvatal GORENJSKA PREOILNI GORENJSKA PREDILNICA ŠKOF J A LOKA Kidričeva 75, n. sol. o. razpisuje prosta dela in naloge VODJE TEHNIČNE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba tekstilne smeri in 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj, — aktivno znanje enega svetovnega jezika, — da ima potrebne poslovne in organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete ter izpolnjuje druge pogoje ustreznega družbenega dogovora o kadrovski politiki. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Keramika je vedno lepa. Posebno toplino, domačnost prinese v dom. Uporabna in okrasna je hkrati. Pri FUŽIN AR JU na Jesenicah so se te dni bogato založili z vsemi vrstami vaz in vazic, kozarcev, vrčkov, krožnikov in podobnega. Barve pa prevladujejo rjave in kobaltova modra. Cena: od 128 do 472 din Motorne žage, ki so jih te dni dobili pri jeseniškem FUŽI-NARJU, so uvožene iz Sovjetske zveze. Res so malce ne navadne oblike, vendar so izde lane tako, da pri delu ne trpijo, še posebej pomembno pa je, da imajo po 2 meča in 3 verige, pa še zelo veliko orodja in rezervnih delov zraven. Cena: 22.627din Nepričakovano nas je v 73. letu starosti zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama in tašča MARIJA HARTMAN po domače Repnikova Pogreb bo v četrtek popoldne, 14. oktobra 1982 na pokopališče v Žabnico. Do pogreba leži na domu v Spodnjih Bitnjah 21. Žalujoči: mož Franc, otroci Milka, Štefka, Francelj in Majda z družinami ter ostalo sorodstvo Spodnje Bitnje, Žabnica, Ljubljana TOREK, 12. OKTOBRA 1982__ŠPORT REKREACIJA, OGLASI VAŠA OBUTEV ZA JESENSKE DNI IZIDORA VERONIKA ---V Danes občinski jesenski kros KRANJ - Trim klub Sava iz Stražišča obvešča vse prijavljene tekmovalke in tekmovalce, da bo preloženi sobotni občinski jesenski kros danes, torek, ob 13. uri, s startom pri Šempetr-skem gradu pod Šmarjetno goro. Ce bo ponovno slabo vreme, bo ' kros v sredo ob isti uri in na istem mestu. Za današnji kros velja razpis, ki je bil dan za sobotnega. Vsi bodo nastopili v osemnajstih kategorijah. To so vse kategorije, ki so bile objavljene v razpisu. Slačilni-ce so v domu Partizana v Stra-žišču. -dh Sporočila v Glasu imajo vedno uspeh GLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 12. OKTOBRA ISKRA Industrija ftirokopotrošnih izdelkov »Široka potrošnja« n. sol. o., Škofi a Loka, TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov »Gospodinjski aparati« n. aub. o. Škofla Loka, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V ODDELKU 9 XA?Z^HTEVNEJSE VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME 3 VEC DEIJTVCEV ZA DELA V MEHANSKI OBDELAVI IN TRANSPORTU Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: —^višjo*izobrazbo tehnične smeri in tri leta delovnih izkušenj, ^kvalifikacijo strojne smeri in tri leta delovnih izkušenj, ^°poUtvalifikacijo kovinske smeri in eno leto delovnih izkušenj oziroma končana osemletka in eno leto delovnih izkušenj. Kandidati Dod točko 1 morajo opraviti predhodni preizkus znanja v obliki rufloge ki jodobijo v tovarni. Kandidata pod točko 2. in 3. unajo poizkusno d.*bo po pravilniku o delovnih razmerjih. Prijave sprejema splošno, pravno kadrovski sektor tovarne 15 dnipo objavi O Lbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Vse informacije lahko dobite v splošno, pravno-kadrovskem sektorju tovarne ali po telefonu 61-861, int. 14. TERMiKA fcjbtaraKOTidle 25 TERMIKA Ljubljana, n. si. o. TOZD PROIZVODNJA ŠKOFJA LOKA, o. sub. o. objavlja prosta dela in naloge 1. SAMOSTOJNEGA RAZVIJALCA ZA KITE z nalogami proučevanja, tehnološkega pridobivanja in uvajanja uporabe kitov v industriji in gradbeništvu Pogoj: — visokošolska izobrazba kemijske smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — znanje nemškega jezika 2. ENERGETIKA TOZD z nalogami proučevanja in uvajanja sistemov optimalne izrabe energetskih virov v proizvodnem procesu, koristi uporabe enrgije kot stranskega produkta procesa in projektiranja energetskih naprav Pogoj: — visokošolska ali višješolska izobrazba smeri energetika, — 1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, — znanje nemškega jezika 3. UPORAVLJALCA KUPOLKE zr dela pri upravljanju kupolne peči za proizvodno kamene volne v obratu Trata v treh delovnih izmenah Pogoj: — KV strojni ključavničar, — 1 leto delovnih izkušenj Dela in naloge so razpisane za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusnim delom tri mesece in se opravljajo pod točko 1. v obratu Bodovlje, pod točko 2 in 3. pa v obratu Trata. Imamo lasten prevoz na delo na vse tri izmene iz Poljanske doline. Delo nagrajujemo po doseženem uspehu. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi TOZD. Izbrani kandidati imajo -/.možnost strokovnega izpopolnjevanja in napredovanja. ^ Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh od dneva objave nn naslov: Termika TOZD Proizvodnja Škofja Loka 1 rata 32, 64220 Škofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po izbin. GORENJSKA LEKARNA p. o. KRANJ i)elavski svet IX) ra/.pisuje T n F i MNN\LOGE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA— DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE II DELA IN NALOGE DELAVCEV, KI IMAJO POSEBNA POOBLASTILA 1. upravnika lekarne J csenice 2 upravnika lekarne Kranj 3 upravnika lekarne Radovljica 4 upravnika lekarne Škofja Loka 5! upravnika lekarne Tržič 6. upravnika lekarne Zlatorog Bled 7 vodie finančne službe & vodje službe za organizacijo plana in analize .. i' r«,.l in naloff nod točko I. morajo izpolnjevati splošne ISSt: <"»> ^ —°*visoka izobrazba farmacevtske smeri, » m naloe nod točko 11. morajo izpolnjevati poleg «"'<•* po"ebnc pogo-'e: , , , Ho 6 lahko kandidira diplomirani farmacevt - ™,,, organ,acijto 8poMbno„tn« ^ 2 „aj„,anj vj5jo ,z lačati 10 odstotno ceno i fi Prometni davek in ostat* | stroške plača kupec. KMETIJSKA ZADRUGA šKOFJArLOKA objavlja prosta de' . in nal ^ 1 DELAVKE V MLEKARNI za nedoločen čas 2. DELAVKE V MLEKARNI /a določen čas (nadon^ ščanje delavke na porodniškem dopustu) 3 POMOŽNEGA DELAVCA v mehanični delavnici Za dela pod točko 1. in 2. vaj* j pogoj premakljivega delovnega Čusa. Prošnje naj kandidati * i objavljena dela in naleS* dostavijo v 8 dneh sekret* riatu Kmetijske zadrug Skofia Loka, Jefforo^ predmestje 21. TOREK, 12. OKTOBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE .15. STRAN O H telefon 27-960 PRODAM Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 predvsem preverjanje opravljenega dela, priložnost, da se pregleda opravljeno delo letnih in tudi štiriletnih programskih usmeritev, »rez dvoma bo vsem konferencam sKup-no, da bodo aktivisti in krajani pte-gledovali opravljeno delo prav % času največjih prizadevanj za ekonomsko ustalitev gospodarstva, oo česar bo odvisno tudi izpolnjevanje programov v prihodnjih letih, seveda pa ne bodo ugotavljali samo, kaj je bilo opravljeno in čes.i ne do mogoče, pač pa je potrebna[tudi ocena, kako so v krajevnih konferencah znali pritegniti k uresničevanju nalog kar najširfi krog krajanov Tam, kjer so še vedno ostaja h pri forumako zaprtem delu, t>oao vsekakor morali spoznati, da prin«J« uspehe le široko organizirano delo ob dobrem frontnem delovanju, in tem se bo vsekakor treba vprašati, če so izvoljeni delegati v frontno sestavljeni krajevni konferenci 6»/^ opravljali svoje poslanstvo, oli »o prihajali na dan le s svojimi starci ali pa tudi s stališči o: w SZDL zastopajo. Letne konference ne bodo le preverjanje, ali je p način sekcijskega dela, _ zamenjuje zbore občanom občini bodo na konfere vorili tudi o najbolj akt_ šanjih: o uresničevanju stanovanjskem gospoda velja predvsem za mest konference SZDL — o ~ cialne politike, o varčen mih, redni- preskrbi, _ drobnem gospodarstvu in ne nje tudi o pripravljenosti ja biten razpis ljudskega pc stabilizacijo. Sočasno s programskimi cami se v večini krajevnih kranjske občine menjavajo stva v krajevni samoupravi drovske spremembe so se odloČili v 25 krajevnih skupi* 10 ne bo sprememb, medtem ostale še niso odločile. Pri me; niu krajevne samouprav* .1* seveda upoštevati statutarna la, na kar j'e predsedstvo o) konference SZDL Krenj na-seji še posebej opozorilo. kp«0*,., v krajevni samoupravi naj kr«F 1 konference SZDl podprejo J vsem tam, kjer se vodstvo«> * le peti ali Šesti mandat, otočje dalo pobudo za menjavo v Jv petih krajevnih skupno^ zaradi slabega dela kraj— uprave krajevne drirtb« organizacije same niso česar.