Leto um. Številko 218.
V UuMlanl, v soboto Z6. septanhra 1925.
ceno Din 1*50
liliaja vsak dan popoldne, iirzemši nedelje ln praznike. — Inaeratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratrti davek posebej. — „Slovenski Narod*1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
Upravntatvo: KnaJlova nlloa i te v. 5, pritličje. — Telefon ilov. 304. Uredništvo: Knaflova nllca it. 5,1, nadstropje. — Telefon Mar. 34.
IC     Poštnina platana v gotovini«
Naše šolsko vprašanje
Slovesko šolstvo, to je šolstvo v slo« rskih krajih, je zadnja leta preživelo sikatero izpremembo. Med glavno reformacijo  lahko   štejemo prevzem sktičnega šolskega tipa, kar pomeni >vdarjanje strokovnega šolstva, pri* -avljanje na gospodarske poklice, na >hnično in gopodarsko delo v javnem vi jen ju. Ta izprememba je zelo dra* >cena pridobitev. Upamo, da bo kori* ; ila mlajšim generacijam in da jim nogoči vsako konkurenco v bodočih ^klicnih bojihi. Naše novo politično 8 »lstvo je gotovo v nekem razmerju z >spodarskimi razmerami v Sloveniji, er u vide varno, da rabimo predvsem rokovno pripravljeno uradništvo za •-etežno industrijske in obrtniške naše kraje. Ta praktičnim poklicom name* rveni sistem šolstva popolnoma odo* avamo in želimo, da se še bolj speci« lizira, razpredeli in še poglobi z di* iktičnimi novotarijami. Če smo s to reorganizacijo, s tem povdarkom   praktičnega   šolstva nad rstremno humanistčnimi predmeti in telektualnim šolstvom omogočili naši ladini bodočo eksistenco, mislimo, da še nismo popolnoma obvladali vpraša* nja, ki se tiče našega šolstva in ki je eminentne gospodarske in v neki meri tudi politične važnosti. Namreč vpra* sanje šolstva v tem smislu, da bi naj naše šolstvo ne bilo namenjeno le naši slovenski mladini, nego da bi moglo po svoji strokovni  popolnosti, po svoji modernosti, po svojih najnovejših me* tod ah vabiti tudi mladino ostalih krajev naše države v Slovenijo.
Na ljubljanski univerzi vidimo že več let. kako se trudijo, da bi zavod v strokovnem in znanstvenem ozira tako izpopolnili, da bi mogel privabiti štu* dente iz ostalih krajev naše države v Ljubljano, med Slovence, kar bi pome* nilo, ako bi sloves ljubljanske univerze v tem oziru dosegel gotovo višino, tudi gospodarsko in materijelno korist. — Ljubljanska univerza naj ne bo samo univerza za nas domačine, nego naj poizkuša, da postane eliten znanstveni institut, karkšne najdemo n. pr. v An* tjliji, kjer zavzema Oxfordska univerza posebno stališče. Tako stališče pomeni tudi v gospodarskem oziru veliko pri* dobitev, če že ne upoštevamo moralnih koristi ter političnega vpliva, ki ga lahko pozneje tak visokostoječ institut izrabi za domače slovenske gospodar* ake in kulturne interese.
Švica je v tem oziru že davno spo* znala važnost takih zavodov in je uspe* la potom reklame svoje znanstvene in* stitute tako visoko dvigniti, kakor pravzaprav niti ne zaslužijo. Na te uni* verze romajo dijaki z vseh delov sveta in prispevajo s tem k splošni gospo* darski situaciji tamošnjega prebival* stva.
Pred vojno smo imeli v Ljubljani Mahrovo šolo. ki je slovela daleč po Balkanu radi svojega izvrstnega gospo* darskega pouka. Mnogo denarja je pri« šlo tem potom v Ljubljano, mnogo le* pega se je razširilo o našem mestu po Balkanu, zlasti v gospodarskih krogih.
Kar velja za Mahrovo šolo. naj se poizkuša napraviti tudi za druge stro* kovne šole v Sloveniji. Naše šolstvo mora dobiti ekspanzivni značaj, se mo* ra pobrigati, da postane v nekem oziru vzorno in da na ta način Slovenci s šolstvom izvedemo to, kar je Švica, če smemo te stvari tako primerjati, sto* rila s svojimi zavodi, katere je izpopol* nila z najmodernejšimi metodami in pedagoškimi idejami in ki danes velja« jo po Evropi kot najpopolnejše.
Naši kraji, kjer moramo skrbeti, da najdemo vse mogoče vre dohodkov in napredka, blagostanja ter preživlja* nja, bi neznansko pridobili, ako bi jih mogli v Šolskem oziru pretvoriti v ne« kako jugoslovensko Švico. Saj so v po* krajinskem in turistovskem oziru ka* kor ustvarjeni za razne institute, ki bi se mogli zgraditi na naših najlepših po* krajinskih točkah okolu Ljubljane ali na Gorenjskem.
Če pa hočemo, da zavzame naše šolstvo tak razmah in tako smer, mo* ramo tozadevni duh, program in pri* pravljanje strokovnih učnih moči, no* vih pedagogov vzeti smotreno roke. Učiteljišča kakor pedagoška stolica na ljubljanski univerzi ne smejo služiti mehanični produkciji novih učnih in učiteljskih sil, nego stvarni pripravi na pravo, ustvarjajoče vzgojeslovno delo in življenje. Ne rabimo več eno* stavnih, samopoklicnih, mehaničnih učiteljev in učnih moči, nego prave vzgojitelje in vzgojeslovce, prave stro* kovne moči, ki jim ne bo učenje eno* staven poklic radi gmotnega preživlja* nja- nejzo. notranja Dotreba. velik ideal
Triumfalno Iiraljeva pot u Dalmacijo
Kralj občuduje naše morje* — Prvi pogled na našo mornarico« Kralj se divi krasotam naše rivijere*
— Beograd, 25. septembra, (Izv.) Danes prihajajo podrobna poročila o potovanju kraljevske dvojice na našo najjužnejšo rivijero. Na potu iz Cetinja v Bar je kralj prispel na vrh planine Sirterne, od koder je bil krasen razgled na morje. Kralj je za-zrl prvikrat v barskem pristanišču usidrano našo vojno mornarico, 6 razdrralcev v bojnem razporedu. Kralj je dvignil roko in smehljaje izrekel: »Naši so! Malo jih ie, aH naši so!« V Baru je kraljevska dvojica prispela 22. t m. ob 13. V palači italijanske dmžbe, ki upravlja edino železnico Bar-Vir-pa-zar, je bfl obed. Kralj je dvignil čašo in n? zdravil;
»V Baru na tem kraju našega svobodnega morja dvigam čašo na Vaše blagostanje.*
Katoliški nadškof Dobričič je pozdravil kralja in kraljico s kratkim govorom. Kraljevska dvojica je posetila škofijo in si na to ogledala v bližini Bara krasne starodavne hiše patricijev. Kralj se je divil vonju mandarin in drugega južnega sadja. Neka hiša mu je tako dopadla, da je kralj vzklSknrl: »Hotel bi tu stanovati!«
Na parniku »Karagjorgje«, spremljanem od vojne mornarice, je kraljevska dvo-iica ob 16. popoldne napravila izlet v UI-činj.
Včeraj 24. t. m. je kraljevska dvojica odpotovala iz Bara po cesti ob črnogorškoda! mati nske m obrežju v Budvo   in Tivat.
V krasnem obmorskem seln Sv. Štefa-
nu je prebivalstvo priredilo vehcasten sprejem kralju in kraljici. Načelnik občine Ilrja Papan je kralju ponudil hleb in sol. Veličasten je bH tudi sprejem v Budvi. V Tfva-tu je bila usidrana celokupna naša vojna mornarica. Po kraljevem prihodu so se pričeli veliki pomorski manevri. Bil je veličasten prizor.
— Beograd, 25. sept. (Izv.) Kraljeva pot iz Bara v Tivat je bila pravi triumf. Povsod ga je pozdravljal v Črnogorskem primorju narod. Kralj si je ogledal razna mesta in vasi, tako Spič, kjer so kraljici poklonili krasno cvetje, Čajmehajo, Perice, Mišiće in druga sela. V Mišićih je kralja pozdravil HOletni starec Marko Gjurović s solzami v očeh je pozdravljal kralja: »Dobro nam došel. Naše želje so izpolnjene!« Kraljevska dvojica ie prispela v Budvo cb 10.30 dopoldne. Bil je sijajen sprejem. Presenečen in ginjen pa ie bil kralj s kraljico nad sijajem in nepričakovanim sprejemom v Tivatu. Ko je stopil kralj v mesto, so zagrmeli topovi z bojnih ladij. Mesto je vse v zastavah in zelenju. Poseben oddelek starih kotorskih mornarjev je pozdravil kralja. Nad mestom so krožili hidro« plani. Popoldne je bila revija mornarjev. Kralj in kraljica sta popoldne na ladji »Velebit« priredila izlet po morju ter se vrnila šele zvečer. Mesto Tivat je bilo zvečer naravnost orijentalsko bajno razsvetljeno. Na hribih so metali svelobne žarke reflektorji tako, da so tvorili začetnici M, in A. I.
Nove kombinacije o spremembah RR
Napetost odnošajev med radićevci in radikali* — Slovenski
klerikalci se ponujajo vladi.
~ Beograd, 35. sept. (Izv.) Važna brzojavka Nikole Pašića je vodilne kroge vznemirila. Vsebina sicer še ni znana. V glavnem gre za razčiščenje napetega razmerja med radikali in radićevci. Povsod v radikalnih vrstah raste nezadovoljstvo, ker so začeli radićevski ministri posegati tudi v
Čisto radikalne interesne sfere. Snoči so radikalni voditelji povabili dr. Krajača na posvetovanje. Krateč se vabilu ni odzval.
Politični krogi že danes napovedujejo, da pride do važnih izpremembe v vladi že v prvi polovici meseca oktobra pred sestankom narodne skupščine.
Vest »Slovenskega Naroda* o omaja-nem stališču prometnega ministra se v bistvu potrjuje. Politični krogi z gotovostjo računajo, da odpade pri rekonstrukciji vlade sedanji prometni minister Anta Rado-Jević in da ga nadomesti dr. Dragotin Ko-jić. Radićevci intenzivno delujejo na to, da pribore Steparra Radiću v vladi podpredsedniško mesto. Parlamentarni krogi se temu upirajo naglašajoč, da mora biti vlada izrazito parlamentarna in da neparla-mentarec ne more prevzeti kakega portfelja.
Razširjene so razne vesti o novih7 kombinacijam. V vlado RR naj bi bila pozvana ena izmed opozicijonalnih strank. Nekateri so za to, da vstopi v vlado Davidovićeva demokratska stranka. Slovenski klerikalci pa sondirajo v Beogradu teren za vstop dr.
Korošca v vlado. Indirektno ponudoo Je že stavil dr. Korošec v svojem nedeljskem mariborskem govoru. Večina radikalov je proti klerikalcem. Tudi radićevci odklanjajo klerikalne ponudbe.
Nezadovoljstvo radikalov proti
— Beograd, 25. septembra. Podpisan je ukaz, s katerim se imenuje za zastopnika prometnega ministra Ante Radojevtca minister javnih del Uzimović. Prometni minister nocoj odpotuje v Monte Carlo, da poroča ministrskemu predsedniku Pašicu o politični situaciji. V zvezi s tem potom je danes dopoldne Anta Radojevič konferiral z najstarejšim v Beogradu bivajočirn ministrom Slavkom Miletićem.
V vodstvu radikalne strarke se je pojavilo veliko ne^dovoljstvo proti Stepanu Radiću radi njegovega predavanja v Zere vi. Ogorčeni so radikal! z'asti radi odstavka, k! se tiče Makedonije. Ugleden voditelj radikalne stranko je izjavil vašemu dopisniku:
»Stepan Radić je s svojimi govor! str-inogtavil Davtdovrčevo vlido doma, sedaj Pa razdira na$o vlado v inozemstvu, kar je rrmogo nevarnejše. Sploh radikal nočeio ničesar sWSatl o željan Stepana Radića, da bi bfl sprejet v vlado kot podpredsednik.
fletnčija in oarnosfni pakt
Intervencija Italije v Berlinu. — Kraj konference še ni definitivno določen. — Nemčija se udeleži konference« — Italija in
priključitveni problem.
— Berlin, 25. sept. (Izv.)' Snoči so bile iz Brna razširjene vesti, da je mesto Lo-carno v Švici končno določeno za kraj varnostne konference. Vse interesirane države so v to baje privolile ter da je udeležba Mussolinijeva zagotovljena. Danes na me-roda j nem mestu zatrjujejo, da kraj varnostne konference še ni končno določen in ni se v tem oziru med državami dosežen sporazum. Tudi udeležba Mussolinija ni zagotovljena.
V diplomatičnifi krogih podcrtavalo dve značilni intervenciji italijanske vlade v Ber-linuAntervenciji ste v zvezi z varnostnim paktom.
Italija je pred kratkim v Berlinu pov~ jrašala, če ima Nemčija namen pri poga-
preobražanja človeških duš za popolno človeško dušo.
V tem smislu lahko govorimo o slo* venskem šolskem vprašanju, ki bi moglo i v narodnospolitičnem i v go* spodarskem i v kulturnem oziru pome* niti velik korak k splošnemu gospodar* skemu in kulturnemu blagostanju Slo* sencev,
janjih za sklenitev varnostnega pakta sprožiti vprašanje priključitve Avstrije Nemčiji. Nemška vlada je odgovorila, da nima nika-kega povoda sprožiti pri posojanjih o pak-: tu vpraašnje, ki se nje direktno tiče.
Popreje še je italijanska vlada povprašala, Če je Nemčija pripravljena Italiji garantirati meje na Brennerju. Glede tega je Nemčija izrnikalno edgo/orila, češ da ji ni znano, da bi bila Nemčija in Italija ločeni po Brennerju. Italija je nato končala diskusijo o priključitvi in o Brennerju.
— Berlin, 24. sept. (K.) Ministrski svet ie danes dopoldne pod predsedstvom državnega predsednika Hindanburga razpravljal o nemškem odgovoru na povabilo zavezniških vlad glede konference o varnostnem paktu. Ministrski svet je sklenil povabilo sprejeti. Kot delegata Nemčije sta določena državni kancelar dr. Luther in zunanji minister dr. Stressemann.
— Praga, 25. sept Udeležba državnega kancelar j a dr. Luthra na varnostni konferenci pomeo j a po informacijah iz Berlina, da bo pooblastilo nemških zastopnikov neomejeno, čeprav temu nasprotujejo nemški nacijonalisti. Krogi, ki so blizu nemškega zunanjega ministra d?. Str^ssenianna. po,-
kladaio veliko važnost okolnosti, da se bodo na konferenci obravnavale tudi arbitražne pogodbe s Češkoslovaško in Poljsko. Prvotna konferenca o renjskem paktu bo raz-
širjena in se na njej sklene pet pogodb: I.) renski pakt, 2.) nemško-francoska, 3.) nem-ško-belgijska, 4.^ nemško-poljska in 5.^ nemško-češkoslovaška arbitražna pogodba.
Konflikt med Anglijo in Turčijo
Turška mobilizira. — Tri turške divizije odposlane na mejo proti
Iraku«
— London, 24. septembra. (Izv.) »Dailv Telegraph« javlja: Turčija mobilizira. Moskva podpira turški odpor proti AngliH In Društvu narodov. Tri turške divizije so odposlan© na frento proti Iraku.
— Ženeva, 24. septembra. V Društvu narodov še vednoi niso edini, na kakšen način naj bi se mimo rešilo takozvano mosul-sko vprašanje. Komisija Društva narodov, ki razmotrrva to vprašanje, bo morala Še po končanem zasedanju nadaljevati to razpravo, da končno stvarno reši mosulski spor, glede katerega je bilo naprošeno mednarodno razsodišče v Haagu za mnenje. Čim izreče to razsodišče svoje mnenje, se sestane komisjia začetkom   novembra v
Parizu. RešHev mosulskesa vprašanja je zelo nujna, keT grozi Turčija z oboroženo sik). Nainovejše vesti iz Angore m Carigrada ugotavljajo, da se Turčija pripravlja na vojno tn da koncentrira svoje Čete ob; rraški mej L
— Pariz, 24. septembra. »Matinc Javljaj da |e Turška radi situacije, ki »• nastala v Mostim, pozvala pod orožje vse rezerve, Turška je odločena zapreti Dardanele.
— London, 24. septemlbra. V zunanjem ministrstvu vlada ve!iko vznemirjenje radi vesti iz Bagdada, ki govore o velikih vojaških pripravah Turške za akcijo v mosuf-skem področju.
RAZPUST KOMUNISTIČNEGA SHODA V PRAGI
— Praga, 25. sept. (Izv.) Vodstvo komunistične stranke je snoči priredilo velik protestni shod proti terorju, ki ga Izvaja vlada v Romuniji napram socijalistom in komunistom. Poslanec Kreibich' je kritiziral romunsko vlado in obenem v ostrih' besedah opisal romunsko dinastijo. Prvikrat se je zgodilo, da je navzoči vladni zastopnik razpustil zborovanje z motivacijo, da je govornik žalil vladajočo rodbino zavezniške države. Zanimivo je tudi, da je romunska dinastija po poreklu HohenzoHernska.
VELKI NEMIRI V TEHERANU
— London, 25. sept. Iz Teherana javljajo, da so bili tam včeraj veliki izgredi. Množica je po ulicah demonstrirala proti draginji in za kruh, Razpaljena množica je udrla v parlament ter ga popolnoma opustošila. Več poslancev je pretepla. Nekateri poslanci so bili pri tem težko ranjeni. Nekemu poslancu so demonstrantje razbili avtomobil. Na pomoč pozvano voiaštvo je končno razgnalo izpred parlamenta demonstrante ter vzpostavilo mir in red.
BOLGARSKI TISK ŠČUVA PROTI JUGOSLAVIJI
— Beograd, 25. septembra. (Izv.) Neobičajno ostro in hujbkajočc piše zadnji čas bolgarski tisk proti Jugoslaviji, iz česar sklepajo diplomatični krogi, da ima službena Bolgarska kak razlog, da zavzame skrajno neprijateljsko stališčee napram Ju-goslaviu. Na meji se pojavljajo dogodki, ki jih ni drugače tolmačiti, kakor direktno izzivanje. Opažati je premikanje in gibanje do zob oboroženih skupin, ki nimajo ničesar skupnega z bolgarskimi obmejnimi stražami. Okoli 150 oboroženih bolgarskih četni-kov je nameravalo predsnočnira vpasti v bosilgradski srez. Prebivalstvo ie bilo vso noč v pripravljenosti in pod orožjem, da se ubrani razbojnikov.
USTANOVITEV ZVEZE SLOVANSKIH TURISTOVSKIH KLUBOV
— Praga, 25. septembra. Iz Krakova Javljajo: Na pobudo češkoslovškega turi-stovskega kluba m poljskega ratranskej?a društva Je b*l v Starem Srnokovcu in v Zakopanem sestanek turistovskih zvez iz Češkoslovaške, Jugoslavije, Bolgarske in Potiske. Na tem sestanku ie bilo soglasno sfcle-njeoo, da se ustanovi Zveza slovanskih turistovskih društev. Ta zveza ima za glavni cirj približati slovanske narode k vzajemni podpori na tUTrstovskem polju. Izvoljen je bfl prtpravrjarni odbor. Glavni odbor zveze bo imel svoj sedež perik>d:črto v Pragi, Beogradu, Krakovu in v Sofiji.
Ponovno zboljšanje poljskega zlatnika
Dunaj. 24. septembra, s. Poljski zlatnik se je začel v isti meri popravljati, kakor je padal do 22. t. m. Povpraševanje po polj« skib plačilnih sredstvih iz Poljske same tra* ja dalje. V isti meri, kakršno je povpra« Sevanje po poljskih plačilnih sredstvih, se polega napetost dolarja. Neodvisno od to okolnosti se opaža sedaj na Dunaju naza« dovanje devize na Newyork.
STAVKA KOVINARJEV ALPINE - MONTANSKE DRUŽBE V AVSTRIJI.
— Gradec* 24. sept. (Izv.) Stavka ko^ vinarjev alpme-montanske družbe v.Dona-witzu traja že tretji dan. Stavka danes okoli 4.000 kovinarjev in drugih delavcev. — Družba je odklonila vse zahteve delavcev po povišanju mezde ter je izdala poseben lepak, v katerem dokazuje«   da znašajo
mezde kovinarjev že 30 % nad predvojna normalno mezdo. Družba te komercijelno tehničnih ozirov ne more prtvoltti v povišanje. Kovinarji so uvedli akcijo, da raz*-.-rijo stavko še na ostala podjetja. Opažati je rudi gibanje, da se vsi avstrijski kovinarji izjavljajo solidarne s stavkujočtmi, kar je nevarnost, da izbruhne splošna kovinar* ska stavka.
Bivši min. predsednik - violinist
Berhn, 34. septembra, k. cAcht»Uhr* Abendblattv poroča iz Draždan, da se na* meriva bivši saksonski ministrski predsednik Zeigner v kratkem preseliti x ženo in otrokom v Brazilijo, kjer si bo sJužii kruh kot violinist.
SMRT RESTAVRATERJA DOLNIČARJA V MARIBORU
— Maribor, 25. septembra. Dtmes ob W. dopoldne jo mdefa kstp rest&vrtitcrjla 'gosp* Bolničarja.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza«
)   Lesni trg.
-Rernelini 48/48, 5S758 monte frc. meia, d—6 m. d. 3 vag. denar 460, blaso 460, za« kijučki 460, madrieri 75 220 4—8 m d, tre m« denar 585, blago —, jamski les po uzancah 11, borze frc. nakl, p.   denar 170, blažjo —<
Žito.
Pšenica domača frc. Lj. denar 365, blago —, pšenica bač. frc. bč. postaja demir. —, blago 260, fižol mandalon orig. src. Lj, denar 265, blago —, fižol ribničan orig. frc, Lj. denar 310, blago —, fižol prepeKCar or« frc. LJ. denar 336,   blago   —.
EFEKTI.
2 in polodst. drž. renta za vojno škodo denar 340, blago 362, 7odst. invest. pos. In leta 1921 denar SO. Celjska posojilnica d. d. denar 200. blago 206, Ljubljanska, kreditna banka denar 225. blago 240, Merkantihia banka 101, 102. 101, Prva hrvatska štedionica 1040, —, Kred. zavod 175, 185, 5*ro^ ne tovarne in livarne 116, Trboveljska pre-mogokopna družba 360, —, Ninag d. d. 39, 41, Združene papirnice 120, —, Strojne tovarne d. d_ Lj. 165, 180, 4 in polodst. zasfc* 1. kr. def. bke. 20, 25.
Zagrebška borza«
Dne 25. septembra. — Sprejeto ob 13.
De vire: Curih 10.854—10.954. Praga: 166.18—168.18. x\Tewvork 56.03—56.63. Lcmi don 272.50—274.50. trst 228.18—23038, Ber* lin 13.37—13.47, Dunaj 0.07885—0.07985.
Valute: dolar 55.35-r55.95, lira 226.8<1 do 229.20.
EFEKTI j
7% invest. posojilo 1921 81; 2H% dri rente za ratnu štetu 347—348; Ljubljanaki' kreditna 220; Hrvatska eskomptna banka1 129—132; Kreditna banka, Zagreb, 138—140; Hipotekama banka 73—73.50; Jugobanka 110—112; Praštediona 990—990; Slaven«*« banka 55—56; Drava d. d. Osijek 260; šeee* rana, Osijek. 545; kis d. d. 66; Gtitrnan 463 do 470; SlaveLa 136; Savomji 53—55; Trbo^ veljaka 360—380; Umon, paromlin 460; Vev* če 120.
Inozemske borze.
— Curih, 25. septembra. Bora: BeoemA
0.20, Pariz 34.55. London 35.106, Newyork} 515, Mila« 21. Prafga 15.35» Oertra UB3, Dunaj 0.00728.
— Trst, 25. septembra. Predborza: Beo>
grad 43.30—43.50, Partz 116—11650, Lovdod 119—119.15.   Newyork 34.50—24.60, Pnwd 72.25-72.75. Curih 473—475. EhmeJ 0.0359 ' *
mm
stran 2.
•SLOVENSKI  NAROD* dne ^6. septembra 1325
štev. 2lo
Peter Petrovič Hjesoš in
Dunajsko časopisje priobčuje povo* rdom izročitve rokopisa ^Gorskega Vi* jenca* beogradski dvorni knjižnici za* nimive članke o usodi rokopisa in ob* enem tudi o osebnosti pesnika Petra Petroviča Njegoša. Dunajska «Die £tunde» omenja, da «Gorski Vijenac* epično poveličuje upor tlačenega jugo* slovensega naroda proti polmesecu. De* lo velja za najdražji cvet jugosloven* ske literature in pomen j a za Jugoslo* vene morebiti več, kot za nemški na* rod Goethejev «Faust». Na Dunaju hranjeni rokopisi predstavljajo povsem neznani del pesnitve «Gorskega Vijens JEŠ*
Lahko je razlagati, zakaj so ravno na Dunaju našli rokopis kneza Njego* ša II. Veliki Črnogorec je bival ponov* nokrat na Dunaju, prvič ko je 1. 1836. potoval preko Dunaja v Rusijo, drugič ko je 1. 1846. posetil Dunaj, da bi se pogajal s cesarjem Ferdinandom glede obrambne zveze proti Turkom. Resnic* no so bile sklenjene pogodbe in kmalu na to je Njegoš avstrijskim četam nu* dil znatno pomoč proti turškemu vpas du v Dalmacijo.
iVj boju proti Osmanom je Njegoša V najlepših letih ugrabila smrt. Tako se je zgodilo, da ni mogel dokončati svojega velikega epskega dela in pre* teklo je skoraj 100 let, da je to delo Z dunajskim rokopisom izpopolnjeno.
Peter Petrovič*Njegoš je moral še
enkrat igrati tragično vlogo v zgodovi* ni Avstrije. Njegovo ime je tesno zve* zano s činom avstro*ogrskega vojaštva med svetovno vojno, ki ne pomenja nikakega lavorjevega lista v c. in kr. tradiciji. Njegoševi zemljski ostanki so bil namreč v smislu njegove oporoke hranjeni na vrhu Lovčena skozi polsto* let j a. Avstro * ogrske čete so Lovčen zavzele. Takrat je feldmaršallajtnant Weber, ki je bil imenovan za guverner* j a premagane Črne gore, ukazal kape* lico podreti, ostanke narodnega svetni* ka izkopati ter jih prenesti na Cetinje. Ta ukaz je globoko žalil srbski in črno* gorski narodni čut. Nič ni koristilo, ko je metropolit Mitrofon apeliral na ce* sarja in ga prosil milosti in spoStova* nia verskega čuta svojega naroda. — Ukaz avstrijskega generala je bil izs vršen, najbrže iz razloga, da bi Avstrija zatrla globoko ukoreninjeno jugoslo* vensko narodno vero. Grob Njegošev na Lovčenu je imel simboličen pomen. Prepričani so bili, da Jugoslovenl nik* dar ne poginejo, dokler počivajo kosti največega Jugoslovena na vrhu Lov* čena.
Ukaz feldmaršallajtnanta Webra ni, kakor kažejo zgodovinski dogodki, pre* prečil narodnega osvobojenja Jugoslo* venov in razpada stare habsburške dr* zave. Težka žalitev je gotovo še k temu pripomogla, da se je dvignil narodni ponos Jugoslovenov.
Pr os ve ta
Pariška opera v 1.1924-25
Lanska sezona na pariški Operi je bila izredno bogata in pestra. V informacijo naše javnosti in za nekako primerjavo z ju-goslovenskoni opernimi repertoirji podajamo sledeči pregled poedinih delov in njih repriz na tem osrednjem francoskem glasbenem zavodu. Števila v oklepajih pomenijo celokupno število vprizoritev. Na prvem mestu je Gounodjev Faust, ki se je lani vprizoril 38krat (v celem 1504krat). Druga Goimodjeva opera Romeo in Julija se je vprizorila 4krat (366krat). Za Faustom prihaja Samson in Dalila, ki se je vprizorila 29krat (skupno na tem zavodu 335krat). Herodiado se je igralo 19krat (skupno 86 krat). Thais so igrali 26krat (335krat). Ri-goletto je dosegel 24 predstav (v celem 412). Aida je dosegla samo 17 repriz (403). VVagnerjeva VValkura beleži 18 predstav '(295), Lohengrin 13 (387), Gotterdamme-rung 8 (44), Meistersinger 7 (124), Parsi-fal 5 (52). Nato prihaja Mozart s Čarobno piščalko z 12 predstavami (51). Mussorgs-kyjev Boris Godunov je dosegel 11 predstav (56). Nato prihajajo po vrstnem redu novitete: Max d* Ollane U ATlequin 9 večerov, Lully Le triomphe de V Amour 7 krat, Alexandre Geogges Miarka 7krat, Ma-riotte Esther 7 krat. VVidorjeva noviteta Nerto se je igrala 6 krat. Rousselova opeša Padmavati (izredno lepo delo) se je igrala 6krat (18). Po 5 krat so se igrale Opere Sigurd, Paradiž in Ravelova V heure espagnole. Berliozova Faustovo pogubljenje je doseglo 4 predstave. Najnovejše Rousselovo delo, ki je prišlo kot zadnje na vrsto, Rojstvo Lire, so igrali 3 krat.
Izmed baletov in pantomin so vprizo-irili: kitajsko plesno igro Siang-Sin, ka jo je uglazbi! Hue, nato po Chopinu sestavljen balet Spokojna noč. Delibessovo Cop-peiijo, ki spada med najlepše balete, so plesali lOkrat. Slede baleti Gizela od Adama, Plesni venček po motivih Chopina, Svečani večer Delibesa. Biisser je aranžiral melo-Jdije iz 1. 1830. in napisal balet Taglioni pri Musetti. Plesni poem Istar d' Indvja so plesali 4krat.Pierne je napisal nov balet Sidaliza in Kozjčnožec. Izven serije so igrali uglasbeni film Čudež volkov z glasbo francoskega modernista Rabauda.
VVagner je dosegel 51 predstav, Masse-net 45, Verdi 41, Gounod 39, Saint-Saens 29, Chopin 23, Georges Htte 15, Leo Delibes 13, Mozart in Mussorgsky po 12. Max d'01-lone in Albert Roussel po 9krat, Adolphe Adam S, Lully, Alexandre Georges, Antoine Mariotte, Henri Basser po 7krat, Widor, Messager, Rabaud po predstav, Reyer, Bruneau, Ravel 5, Berlioz in d* Indy po "4, Pierne 1 predstava.
Veliko pozornost je vzbudila novost Opere, ki je imela pogum vprizoriti film Čudež volkov. Direktor opere se je prvotno upiral vprizoritvi, končno se je udal radi krasne glasbe, ki jo je napisal eden najboljših francoskih skladateljev sedanjosti, Henri Rabaud. Zdi se pa, da ne bo ostalo pri ti predstavi, nego da bo morala pariška Opera stalno odpirati svoj hram za uglasbene filme. Za predstoječo zimsko sezono že pripravljajo nov uglasbeni film Salambo, za katerega piše glasbo Florent Schmitt, tudi skladatelj najboljšega slovesa v sodobni Franciji. Neki francoski kritik napoveduje, da bo morala radi tega pariška Opera izpremeniti svoje ime v Nacionalno akademije glasbe, plesa in filma!
— Pirandeilova drama »Igra strank« je
doživela na Mancheimskem narodnem gledališču izredno velik uspeh. Kritika konstatira, da je delo v miselnem pogledu revno, da pa je tehnično na rafinirani višini.
— Sudermann je napisal novo delo »Trgovec z zajčjo kožo«. Pisatelj pa je izjavil, da nasprotuje premijeri na Dunaju, ker da mu je tamošnja kritika vedno slabo sprejemala nova dela.
— Enciklopedija slovenske književnosti. Bivši italijanski naučni minister Gentile je naprosil goriškega profesorja Lorenzonija za sodelovanje pri sestavljanju velike enciklopedije slovenske književnosti, katero namerava izdati zavod Treccani.
— Nove knjige Srpske književne zadruge. Srpska književna zadruga izda v svojem XXVIII. kolu koncem novembra sledeče knjige: Pesme Vladimira Nazora; Pripovetke Milovana Glišića; Pripovetke Veljka Petroviča; Moj život, avtobiografija Vlaha Bukovca, v redakciji Marko Cara; Uspomene Imbre Tkalca, prevod in redakcija dr. J. Matasoviča, Bomarše, književna študija Bogdana Pcpoviča in Figarova svatba od Bomaršea, v prevodu Milana Grola, Vseh sedem knjig bo v platneni vezavi kot lanskoletno kolo. Prijave za XXVIII. kolo, ki stane 100 Din, sprejema g. Dimitrije Jan-kovič, pravoslavni prota, Resi jeva c. 12. v
— Nov poljski prevod Goethejevega »Fausta«. Poljski pesenik Emil Zegadk>wicz, vodja pesniške skupine »Czartak«, je dogo-tovil nov prevod Goethejevega »Fausta« za Narodno gledališče v Varšavi. »Fausta« bo igral Josef Wegrzyn, Mefistofela direktor Kaminski, pozneje prevzameta vlogi Jerzy Lesczynski in Štefan Jaracz.
— Glavni prosvetni Savet. Glavni prosvetni svet je te dni imel v prosvetnem ministrstvu svojo prvo letošnjo sejo, na kateri je razpravljal o novih učbenikih za vse srednje šole v celi državi. Nato je razpravljal tudi o drugih vprašanjih, ki so sedaj poučujejo v prosvetjek ministrstvu.
NOGAVICE
LIUČ
so najboljše in najcenejše kajti trpežnost enega para nogavic z ligom In znamko (rdečo, modro aH zlato)
„kljui"
je ista kot trpežnost Itirib dragih parov.    93-a ?
Kfinif* to HfpfHfaffp qj|
Kal za tursko-angleško vojno
Spor radi Mosula pride po sklepu sveta Društva narodov pred stalno mednarodno razsodišče v Haagu. Predloženi sta mu v odobrenje dve vprašanji: 1.) Kaka je narava odločitve, katero ima napraviti svet na temelju člen 3. § 2. lausannske mirovne pogodbe? 2.) Ali mora biti odločitev soglasna ali se stori lahko z veliko večino glasov? Ali se moreta obe sporni stranki udeležiti glasovanja? Izražena je zaeno želja, da bi razsodišče izreklo svojo sodbo kolikor mogoče hitro, morda tudi v izredni sesiji.
Turške uradne kroge je ženevski sklep, kakor se poroča iz Angore, silno ogorčil. Očitanje Angliji, da se je poslužila sedaj metode zavlačevanja potem, ko se ji ni posrečilo v deželi sami izzvati incidentov. Anglija zahteva, po turškem mnenju, da naj se Turčija z zaprtimi očmi odpove nečemu, kar je za njo prvovrstnega interesa. Turčija pa ne bo imela nikdar take vlade. Že lausannska pogodba je bila izvojevana s težkimi koncesijami tako, da prebivalstvo Mosula želi priti k Turčiji. Pravica in pogodbe govorijo zanjo. Nasprotniki bi morali vedeti, da vlada v Turčiji nov duh in da se mora govoriti s Turčijo na temelju enakosti, ako se hoče priti do kakega sporazuma. Carigradski »Akšam« izvaja: »Je že mogoče, da je mosulsko vprašanje kravja kupčija med Anglijo in Francijo. Zgodi se večkrat, da se zadeva, ki se tiče Turčije, zavleče v pol. pogovore splošnega značaja. Velesile še niso opustile te navade. Turčija pa., ki se opira na svojo lastno moč, hoče postati poseben faktor v ravnotežju velesil in napraviti konec politiki kravje kupčije okcldentalnih diplomatov na račun Turčije.
Pri razpravi v svetu Društva narodov je turški zun. min. Tewfik Ruchdi Bei nastopil zelo ostro in ponovil prejšnji predlog Turčije za ljudsko glasovanje na mo-sulskem ozemlju. Njegova vlada je pripravljena pripoznati rezultat svobodnega glasovanja tudi, ako bi bil za Turčijo neugoden. Izjavil je, da prebivalstvo v Mo-solu z nestrpnostjo pričakuje odločitve o cem usodnem vprašanju in da se pravi nameni angleške politike v tej stvari kmalu razkrijejo pred očmi vsega sveta. Po njegovem mnenju ima svet Društva narodov samo pravico posredovati. Končno je izjavil, da bo turška vlada sodbo stalnega mednarodnega razsodišča v Haagu, kakršnakoli naj bo, smatrala za neveljavno in je ne bo priznala. Razburjen je bil na to angleški kolonijalni minister Araery, ki je reagiral na izvajanja turškega zastopnika In rekel, da s strani angleške vlade podana izjava, da se prizna sklep sveta, odpade in se smatra, kakor da ni bila predložena. Po sedanji turški izjavi dobiva Anglija zopet polno svobodo za svoje delovanje.
Tako je napetost razvita in s sedanjim položajem mosulskega vprašanja niso zadovoljni ne Angleži in ne Turki. Angleški zastopniki so mislili, da bo turški odgovor v Ženevi mnogo milejši in da se mosulska stvar še za nekaj časa zavleče, potem pa reši po londonskih željah. Toda vzrastle so nove kali za spore in vojno za posest Mosula. »VVestminster Gazette« poroča, da je vlada v Iraku naprosila za nujno pošiljatev čet, ker se boje turškega napada na mosulsko mejo. Angleške politične kroge je ta vest močno razburila. Diplomatski zastopnik »Daily Telegrapha« naglasa resnost, katero bi dobilo mosulsko vprašanje, ako bi se Turki udali šovinističnim nagibom in izvestnim zunanjim in tajnim vplivom, med katerimi bi bili najnevarnejši oni iz Moskve. Gre za diplomacijo petroleja, ker so izvestne dežele z deležem izkoriščanja petrolejskih polja v Mosulu, kakor ga jim je ponudila Anglija, nezadovoljne. Carigradski »Jumboriet« piše k mosulski krizi, da si je mogoče razlagati sklep sveta Društva
narodov samo kot rezultati angleškega pritiska. Edini odgovor Turčije je mogel biti ta, da si pridržuje svobodo za svoje bodoče ravnanje. Francoski listi pravijo, da je konflikt težji, kakor je bil prej. Trenot-no ni več ne posredovanja in ne razsodišča. Na prosto sta tu dve sili, ki zahtevata eden in isti teritorij. Ako se ne sporazumeta med seboj, nastanejo lahko naj resnejše kon-sekvence.
Politične vesti
= Radič za zbliževanje med Beogradom in Moskvo. »Corriere della Sera« podaja h poročilu iz Ženeve o Radićevi izjavi v vprašanju Armencev in ruskih beguncev to-Ie: Radičevi izpadi so le malo dir-nili položaj Nansena, ki se ga je doslej smatralo vedno za nekakega posredovalca med Društvom narodov in Rusijo. Med tem se trdi, da se besede Radića gibljejo v cilju jugoslovenske politike in ta pripravlja neko zbliževanje med Beogradom in Moskvo.
= Narodne manjšine v Nemčiji. Število onih nemških državljanov, ki pripadajo narodnim manjšinam, se ceni nad 2 in pol milijona in sicer je približno 2 milijona Poljakov, 250.000 Lužiških Srbov, 20 000 Dancev in Frisov, 15.000 Litvincev in 50.000 Čehov. »Kulturwille«, glasilo narodnih manjšin v Nemčiji, pravi, da germanizacijska prizadevanja proti manjšinam niso ponehala tudi po revoluciji. Sedaj se poslužujejo samo finejših sredstev in drugih poti, ki naj bi vodile manj preko uradnih mest tn več preko privatnih krogov. Pravni položaj manjšin v Nemčiji se z merodajne nemške strani označa takole: Za pol milijona Poljakov velja nemško-poljski ženevski dogovor. Za vse druge ni v nemški zakonodaji skoro nikakega ozira, izvzemši povsem neznatne in omejene dve ali tri naredbe o šolstvu. Sicer se glasi člen 113. državne ustave takole: »Ljudski deli v državi, ki govore tuje jezike, ne smejo biti po zakonodaji in upravi ovirani v svojem svobodnem ljudskem razvoju, zlasti ne v rabi svoje materinščine pri pouku, kakor tudi pri notranji upravi in pred zakonom.« Vendar še ni bilo nobenega nemškega državnika in ne ministra, pa tudi ne stranke, ki bi se bila potrudila za odlok izvršilnih določb k temu členu. Brez tega pa ostane člen brez življenja, samo kos papirja. — Nemčija se za narodne manjšine nič ne meni in nič ne stori, toliko bolj pa kričijo iz Nemčije o krivicah, ki jih baje trpe nemške manjšine v drugih državah v Evropi. Najbolj divjajo nad onimi, to je nad Češkoslovaško in nad Jugoslavijo, kjer se nemškim manjšinam naravnost sijajno godi in uživajo še več pravic, kakor jih jim določajo mirovne pogodbe.
JulljsKn brojino
—j 80-ietnica. Dne 20. t. m. je dočakal gospod Fran Jurca v Postojni svojo osemdesetletnico. Rodil se je leta 1845. v Bukovju pod priprosto kmečko streho. S pridnostjo in nadarjenostjo se je gosp. Jurca povzpel do uglednega in spoštovanega trgovca z lesom in veleposestnika. Želimo mu še mnogo lepih in zdravih let.
—j Orožnik obstrelil deklico. Iz Ajdovščine poročajo, da je šel na lov neki orožnik in blizu Loga zapazil nekaj za grmom. Ne da bi se pobrigal, kaj je tam, je kar ustreli! in zadel 12-letno Ivanko Slavčevo iz Loga. Nesrečno deklico so težko ranjeno pripeljali v goriško bolnico.
—j »Dante AIlgnierL« Furlanska prefektura zahteva od goriških občin, da morajo pristopiti k društvu »Dante Alighieri« kot članice s prispevkom 200 Ur na leto. Društvo ustanavlja Italijanom šole v inozemstvu, doma pa podpira poitaiijančevanje kakor »Lega«. Slovenske občine naj torej prispevajo h krepkemu poitalijančevanju slovenskega ljudstva! Kaj bodo še zahtevali fašisti?
—j Nov tip obrtne šole se otvori letos v Gorici v prostorih šolskega Doma. Šola bo edina te vrste v celem Primorju in bo ustrezala zlasti nižjim slojem. Letos se otvorita prvi in drugi razred moškega oddelka m sicer za mehanike m mizarje. Šola traja tri leta. Vpisovanje traja do 18. oktobra. Zahteva se starost 13 let.
—J Ljudska šola v Idriji se preseli naj* brže v poslopje, kjer je bila slovenska re» alka. Realka je z odlokom 6. maja 1923. od* pravljena in obstoji letos samo še zadnji letnik.
—j V Renčata gradijo šolsko poslopje. Takrat, ko so polagali temeljni kamen, je bila velika svečanost in zagotavljalo sc je, da bo poslopje gotovo do 1. oktobra. Toda kako naj se to zgodi, ko je pa podjetje prenehalo z delom m je zaposlenih le par delavcev, šolski otroci bodo morali zopet v nezdrave prostore po krivdi podjetnika in Šolske oblast!!
—j Narodnogospodarski krožek sc usta. novi v Gorici. Vabljeni so k ustanovitvi vsi, ki se zanimajo za narodnogospodarsko vedo.
—j Kje so obljubljene šole? Leta 191 o je bil med slovenskim ljudstvom v Julijski Krajini  razširjen oglas, ki  je zagota\ da bo dala Italija, velika država svo1 Slovencem iste državljanske pravice I vsem dragim svojim državljanom, in d bo dala šole v materinskem jeziku, ve kor jih je dala Avstrija. Italija se je 1 za svobodo vseh od Avstrije tlačenih dov. — Tako so pisali in obljubljali Šestimi leti? Pa kaj se je zgodilo? > da niso dali šol,  marveč vzeli so še ki so bile med slovenskim ljudstvom Avstrijo! Šola je danes zgolj poita1* valnica.
—j Mednarodni tatovi pred sot
Pred k^enskim sodiščem v Trstu se šila dolga razprava proti skuptni r rodnih tatov, ki so hodili okoli po it. skih mestih in kradli po trgovinah ter njavali« dener po bankah. Obsojeni Evan Mardirosian in Nina Ivan k ova mt leti in štiri mesece zapora, Ana Ma na 10 mesecev. Emanuel Makinin na 7 secev.     Oproščeni so: Zakonska Fri< berg, Ester Tingerulf in Abram Mikul radi pomanjkanja dokazov. Obsojenci deležni določb zadnje amnestije. Celo si no je obdržala policija v svojem varstv vsi bodo v kratkem izgnani.
—j Zopet granata. Trije bratje P; Emil, Stanislav in Miroslav v Opatjem so našli na pašniku granato. Starejši, letni Emil je bil tako nepreviden, da je kel po granati, ki je seveda eksplodirale ranila težko vse tri. Prepeljali so jih v riško bolnico, kjer je Emil umrl. Stanfs Izgubi najbrže eno oko. Pohabi j encev vs eksplozij  le po slovenskih vaseh gro2 število.
Sport
— Avstrija — Španija. Za nedeljsko tel mo Avstrija — Španija je sedaj definitivna nominirano sledeče avstrijsko mštvo: Kan* hiiuser (Sportklub); Rainer (Vienna), Tand* ler (Amateure); Kurz (Simmering), Resch (Wacker), Nietsch (Rapid); Neufeld (Ha* koah), Hausler (Hakoah), Hor\vath (Sim* mering); Wieser (Ameteure); \Vesely (Ra* pid).
— Oj&čtmje Beogradskega S. K. Kakor javljajo beogradski listi, pristopijo k B. S. K. sledeči igralci: Mihelčič (Gradjanski), Rodin (Hajduk), Haraerer, Percl (Concor-dia). Rodin in Percl sta že prispela, dočirn se prihod Mihelčiča in Hamercrja pričakuje vsaki dan. Razširjene so govorice, da bo tudi Bonačič II. (Hajduk) igral za BSK. Za BSK se je nadalje prijavil Damjan Gjurić, desno krilo Jugoslavije.
— Nov jugoslovenski rekord. Tomič, član Haška, je na mitingu Gradjanskega postavil nov jugoslovenski rekord v skoku v višino Skočil je 176 in 5 cm visoko.
— Nurmi bo štor tal v Budimpešti. Zna* ni tekač Nurmi starta 11. oktobra v Parizu, 18. oktobra pa v Budimpešti.
— Erjavčeva koča se zatvori. SPD na-zdanja, da se zatvori v nedeljo dne 27. septembra Eriavčeva koča na Vršiču.
— Ljubljanski skavti Jutri v soboto 26 t. m. ob 4. popoldne se vrši na realk! vsakoletna stegova skupščina. Pridite vsi!
— Sparta : Nusselsky 6 : 1. Pokaln. tekma.
— Češkoslovaška : Madžarska. Za U
tekmo so čehi postavili sledeče moštvo Hochmann (Sparta), Ho jer (Spartza), Seiier (Slavia), Kolenaty. Kada, Cerveny (Sparta), Wfmr (Vršovkre), Sedlaček (DFC), Va-nik, Čapek, Kratochvil (Slavia). Za teknv Praga : Budimpešta pa so imenovali: Stap lik (Slavia), Steiner (Sparta), VVeilglhofei (DFC), Kuchar (Slavia). Carvan (Viktorija Žižkov), Mabrer (DFC), Bobor. Patek (D F. C), Schaffer, Dvoraček (Sparta), Jelinek (Viktoria, Žižkov).
— Lahkoatletsko tekmovanje v Beo gradu. Prvenstvo beogradskega lahkoatlet-skega podsaveza si je osvojil »Obilic« Veliki Bečkerek s 76 točkami, 2. je Jugoslavija z 72 točkami, 3. Zašk.
V. L Križanovska: 59
V kraljestva nesmrtnih
Roman.
Najel ie dva konja, zase m za Tortosa, ter se napotil proti dvorcu v spremstvu domačina, ki je poznal pot.
Čez dve uri so krenili jezdeci v stran in jahali proti visokemu hribu, kjer se je dvigal velik, z ogromnimi vrtovi obdan dvorec. Vitke, snežnobele kupole so bile vse v zelenju.
Supramati je ustavil konja in občudoval to divno stavbo. Zdelo se mu je, da dvorec sanja v svojem veličastnem miru. In naenkrat ga je postalo sram stopiti tja v tako skromni obleki in brez posebnega spremstva. Sicer mu je pa angleški ponos pomagal premagati to trenotno slabost. Pognal je konja in že je bil na hribu.
Ustavil se je pred vhodom na veliko tlakovano dvorišče. Sredi dvorišča je bil med palmami v marmornatem bazenu vodomet. Več slonov se je mirno sprehajalo po dvorišču, pri vodometu sta se pogovarjali dve Indijki z moškim, ki je držal na rami košaro sadja in zelenjave. Supramati in njegov spremljevalec sta razjahala konja in stopila na dvorišče. Poklicala sta moža s košaro ter ga vprašala, kje je oskrbnik.
Indijec ju je jezno premeril in pobegnil na drugo dvorišče, ne da bi kaj odgovoril. To dvo-
rišče je delila od prvega visoka pozlačena ograja.
— Zdi se mi, da nisva tu nič kaj posebno v časteh, — je omenil Morgan smeje.
Kmalu se je pojavil izza ograje mož visoke postave, z obrazom bronaste barve. Bil je v dolgi beli halji, na glavi je imel turban, v ušesih pa velike zlate obroče. Spremljala sta ga dva moža s košarami in sluga.
Srdito in nezaupljivo je premeril prišleca in zakričal v slabi angleščini, ne da bi odprl ograjo:
— Kaj hočeta tu? Radovednežem ni dovoljen vstop v dvorec. Tujcem ga sploh ne kažemo.
— Nisem tujec, marveč vaš gospod, mlajši brat princa Narajane Supramatija, — je odgovoril Morgan. — Dokler pa ne bodo urejene vse zakonite formalnosti, evo vam v dokaz prstana mojega pokojnega brata. Prstan vam pove, da sem res dedič vašega gospodarja.
S temi besedami je snel s prsta Narajanin prstan in ga pokazal Indijcu.
Oskrbnikov obraz se je hipoma spremenil. Najbrže je prstan dobro poznaL Vrata pozlačene ograje so se na stežaj odprla in oskrbnik je z globokim poklonom pozdravil novega gospodarja.
— Oprosti, gospod, da te nisem takoj sprejel tako, kakor zahteva tvoje visoko dostojanstvo. Toda mi še nismo vedeli, da je gospodar umrL Tebe pa sploh še nisem videl, dasi mi je bik) znano, da je bil mlajši gospodarjev brat vzgojen na Angleškem
— O! Vse to je razumljivo. Zdaj me pa spremi v dvorec. Odpočil bi si rad.
'Oskrbnik je potegnil izza pasu slonokoščeni rog in zatrobil. Komaj je prišel Supramati čez dvorišče na stopnice, že so prihiteli od vseh strani služabniki. Ko jim je oskrbnik povedal veselo novico, so spoštljivo pozdravljali svojega novega gospodarja.
Supramati jim je obljubil svojo naklonjenost ter velel oskrbniku obdarovati vso služinčad. Nato je odšel v dvorec, kjer ga je čakalo prijetno presenečenje. Zdelo se mu je, da ga je usoda nepričakovano zanesla v pravljično deželo.
Se nikoli ni videl toliko dragocenosti. Marmor, malahit in drugi redki kamni so bili tu nekaj povsem navadnega, kakor drugod les ali kamenje. Tla so bila povsod iz mozaika. Vodometi so šu-meH v bazenih iz oniksa, pozlačena vrata so zakrivale zavese iz dragocenih tkanin, vse se je lesketalo v srebru, zlatu in svili. Povsod so bile v dragocenih vazah redke cvetlice, iz trinožnikov se je širila po dvoranah opojna vonjava. Papige vseh barv so se gugale v zlatih obročih, kolibri so prhutali po veliki filigran-kletki.
Kakor v sanjah je šel Supramati skozi dvorane in galerije s krasnimi stebri ter stopil na veliko teraso, pred katero je bil obširen vrt s senčnatimi drevoredi, vodometi, z grmiči krasnih vrtnic in drugih rož, nad katerimi so vitke palme veličastno razprostirale svoje široke liste. Supramati se
'je ustavil kakor začaran in njegov omamljeni pogled je blodil po tem razkošju narave in umetnosti. Kako je mogel Narajana zapustiti vse to, pa čeprav bi imel samo ta rajski kotiček? Tu bi se lahko posvetil znanosti in ljubezni ter srečno preživel nekaj tisočletij, ne da bi se naveličal tolikega razkošja.
— Moj Bog! Kaj so res na svetu taki blagoslovljeni kraji? — je zašepetal za njim Tortos, ki je prav tako občudoval lepoto tega dvorca kakor njegov gospodar.
Supramati se je težko ločil od te nepopisne lepote. Ko se je vrnil v dvorano, mu je ponudil oskrbnik Amudon kleče čašo vina na zlatem podstavku, služabniki so pa prinesli na mizo sadja, slaščic in okrepčevalne pijače. Dva dečka s po-hljačami iz pavjega perja sta stopila za naslonjač, ki je bil pripravljen za novega gospodarja.
Supramati se je okrepčal in spraševal Amu-dona, kako je z upravo dvorca. Nato je velel oskrbniku, naj ga spremi v sobe, kjer je stanoval Narajana. Tu je bila spalnica s kopalnico in kabinet. Vse sobe je opremil pokojni princ po svojem okusu.
Mešanica evropskega in orijentalskega, ki je vladala v teh sobah, Supramatiju ni u' 'jala. Zdelo se mu je, da v tem dvorcu iz pravi) c »Tisoč In ene noči« ne sme biti ničr ar, kar bi spominjalo na Evropo in njeno neokusno razkošje.
»SLOVCNStCl rTAROU« dne 26. septembra 1925.
Stran 3.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
-— Kako so Črnogorci pozdravljali kralja. Na Crnogorce je napravil največji vtis kralj, ko je na belem konju pregledoval vojsko, ki je štela okoli 4.000 mož. Po vojaški paradi je sprejel kralj v dvorcu na Cetlnju razne deputacije, ki so štele okoli 600 oseb. V deputacijah so bili po večini stari junaki, pa tudi mladeniči. Kralj se jc z vsakim zelo prisrčno razgovarjal in odkritosrčni Crnogorci so mu zatrjevali svojo zvestobo in udanost z različnimi izjavami. S solzami v očeh so mu zatrjevali in klicali: »Razpolagaj z našim življenjem, gospodar!* Neki star Črnogorec mu je izjavil: »V ogenj in v vodo hočemo ili za Tebe gospodar/ Če ukažeš, gospodar, skočimo tudi v jeroplane!* Nek mladi Črnogorec je kralju dejal: »Gospodar! Odkrito Vam rečem, da sem bil proti edinstvu in sem bil z odmetniki, toda danes, evo. Vam prisegam gospodar, da hočem biti Vam udan in z^est, kakor se mbtt našemu ljubljenemu olju Nikoli. Tako mi Bog pomagaj!*
— Pričakovanje naše kraljevske dvo-e v Splitu. Split se pripravlja na svečan rejem kraljevske dvojice. Pri prihodu alja in kraljice se napravi izven vhoda v istanišče špalir brodov, ki bo širok 500— 3 m. Ladjo »Karagjorgje« z visokimi go-
pozdravijo streli z Čiova. Sustjepanska terija odda pozdravne salve. Na pomolu jorja Stojana je postavljen paviljon, kjer zdravi kraljevsko dvojico župan. Paro->d »Karagjorgje« prispe v Split ob 16. . Zvečer bo bakljada in svečana razsvet-/a mesta. Drugi dan v sredo poseti kratka dvojica stolno cerkev, kjer ju pri-a škof z duhovništvom, nato obišče kralj muzeje in samostan v Polj udu. Sledijo rtne prireditve, manifestacija dece itd. vnostni dnevi trajajo še v četrtek, pe-.     in soboto. Revija trup bo v petek in čer svečana predstava v gledališču.
— Protest SDS proti zadržavanju avtonomnih doklad. Vsled sklepa predsedstev obVistnih organizacij SDS v Mariboru in v Lji.Dijani sta nar. posl. dr. Pivko in dr. Žer-
:-. poslala generalni direkciji neposrednih kov oster protest zoper zadržavanje iz-Ua doklad samoupravnim korporacijam wcrcinam, okrajnim zastopom, Trg. zbornici) od strani fin. uprave.
— Pismo pod PP vlado prestavljenega učitelja priobčuje »Slovenec«. Tu so pov-darjene pritožbe učitelja, ki skoro gotovo celo življenje še ni nič hudega poizkusil: živi oddaljeno od mesta, nima primerne postelje in pohištva, stanovanje in šola sta v slabem stanju, kmetje mu tudi za drag denar neradi prodajo mleka in druga Živila. — Naš odgovor. Kmetje so takšni, kakršne je vzgojil farovž in SLS. Farovž je sovražnik ljudske prosvetljenosti, noče izobraženega kmeta, hujska proti učiteljstvu, pregovarja občinske može in Člane krajnega šolskega sveta, da odrekajo vsak denar za šolo, učiteljevo stanovanje, Šolske potrebščine itd. — Ta vzgoja se sedaj maščuje: Klerikalni in neizobraženi kmet noče popravljati in vzdrževati klerikalnemu učitelju stanovanja. Noče mu prodati mleka, ker je vzgojen v sovraštvu proti »škricu«. Mi tudi kličemo: več solnca na političnem obzorju SLS.
— Iz sodne službe. Državni pravdnik v Ljubljani dr. Robert Ogoreutz je imenovan za starešino državnega pravdništva v Ljubljani.
— Imenovanja in vpokojitve v območju železniškega     ravnateljstva   v Ljubljani.
Imenovani so: za šefa odseka za vzdrževanje proge pri gradbenem oddelku Ivan Miler - Petrič, dosedanji šef sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana, gl. kol., za šefa odseka za nabavo materijala pri ekonomskem oddelku dosedanji šef odseka za nabavo in razdelitev gradbenega materijala Rudolf Kavčič, za šefa sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana gl. kol. dosedanji namestnik šefa sekcije za nabavo materijala v ekonomskem oddelku Franjo Zelenko; premeščeni so: iz Rogatca v Maribor k strojnemu oddelku Ivan K i t a k, iz Medvod na T>ostajo Fala Ivan Pavlin, iz Ljubljane dol. kol. v Ljubljano gl. kol. Ivan Č u Č e k, iz Ljubljane gor. kol. v Ljubljano dol. kol. Ivan ViČič, iz Celja za nadzornika proge v Drenov grič Alojzij J e r š e, iz Ljubljane I. gl. kol. v Ljubljano II. gor. kol. Rudolf Miler, iz Ljubljane II. gl. kol. v Ljubljano I. gl. kol. Karol K r e m ž a r, Iz Zaprešiča za nadzornika proge v Ptuj Janko D e 1 p i a, iz Zagreba v strojni oddelek v Ljubljani Albert J a g e r, vpokojeni so železniški uradniki: Ivan Hirš, Alojzij O c s k o, Anton S e d e j, Josip L o g e r, Ivan G r o s, Franc P r e g 1, Ivan Lipov-š e k, Josip Gospodaric, Matevž Š e -m e, Anton S u 1 e r, Jakob Kristijan, Miha Pepevnjak, Adolf Zor, Jakob Men-c e j, Peter K r e s n i k, Franc Brinovec, Alojzij S i k o r a, Fortunat K u r n i k, Peter 2 e 1 e z n i k, Emerik Malovrh, Karol Dornheim, Ivan Lokaj in Rurolf F urlan
— Iz poštne službe. Imenovan je za poštnega upravnika na pošti Ljubljana 4 poštni uradnik v Kamniku Hinko 11 a š.
— Javna Inženjerska praksa je dovoljena v naši državi inž. Adolfu Baumelu iz Ljubljane.
— Potovanje prometnega ministra. Kakor smo že poročali, odpotuje Dro metni ^minister An ta Radojevič danes v Mon:e Car-lj, da se sestane z ministrskim predsednikom Psićem. Na potovanju ostane pet dni. V odsotnosti ga bo nadomestoval minister javnih de' Uzunovič.
— Kandidati za predsednika kasacrjske-ga sodišča, Kasacijsko sodišče v I3ecgradu je izvolilo za predsedniške kandidate A-e-«cso A n d j e 1 k o v i ć a in dr. Dušana S u-I o t i č a, oba sodnika istega sodišča.
— Koliko škode je napravila toča in >ovodenj. Po uradnih podatkih iz vse države je znašala Škoda od toče do 9. sept. »83,877.761 Din, od poplav pa 12,900.000 Din. Sveta dolžnost države je. da to škodo pri-
25. septembra 1925.
zadetim kmetovalcem po možnosti vsaj deloma nadomesti.
— Fond našega poslanika v Londonu.
6. oktobra izbere prosvetno ministrstvo enega štipendista, ki bo študiral na Angleškem iz fonda našega poslanika v Londonu. Kandidati morajo imeti maturo in znati vsaj deloma angleščino.
— Znižana vožnja za ruske dijake. — Prometno ministrstvo je dovolilo ruskim dijakom v naši državi isti popust na železnicah, kakor ga imajo naši dijaki.
— Angleški študenti na Primorju. Pod vodstvom profesorja V. Sharaha je dospelo 13 angleških Študentov raznih londonskih visokih šol v Primorje, da si ogleda tamošnje prirodne lepote.
— Ruski jezik na učiteljiščih. Vsled sklepa prosvetnega ministra se od letos naprej ne predava več ruski jezik na učiteljiščih.
— Poštna komisija na Dunaju. Danes je odpotovala iz Beograda posebna komisija poštnega ministrstva na Dunaj, da naroči klišeje za znamke, kakor tudi potrebni papir, na katerem se bodo tiskale nove poštne znamke v državni tiskarni v Beogradu.
— Norveški turisti v Dalmaciji Turl-
stovski urad v Kristijaniji bo organiziral oktobra meseca izlet norveških turistov V Dalmacijo.
— Vodovod v Skoplju. Ministrstvo polj edel j stva in vod je sklenilo, da izdela načrt modernega vodovoda za mesto Skoplje, ki naj zadošča potrebam dvomili jonskega mesta.
— V Beogradu obstoja posebno društvo za zaščito živali. Na mestu bi bilo, da se tako društvo osnuje tudi v Ljubljani, kjer vemo n. pr., da ravnajo razni »furmani« z vpreženo živino res po živinski.
— Volkovi v Hercegovini. Javljajo nam iz Mostar j a, da so se na tamošnjih planinah pojavili volkovi, ki povzročajo veliko škodo v stajah in med drobnico. Zaznamovati je celo nekaj človeških žrtev.
— Izlet beogradskih učiteljev. Beogradski učitelji prirede 2., 3. in 4. oktobra izlet na Fruško goro, da se seznanijo z znamenitostmi tega okraja. V Beograd se povrnejo preko Rume in Šabca. Na ta način si letos ogledajo Srem.
— V Geografskem institutu na Gornjem gradu v Beogradu polagajo zadnje instalacije, vodovod in kanalizacijo, nakar se institut preda svoji svrhi.
— Filmska družba na Šantičevem grobu. Francoska filmska družba je prispela v Mostar, kjer posnema tamošnje pokrajinske lepote. Posnela je tudi pokopališče in grobnico velikega hercegovskega pesnika Alekse Šantiča.
— Povratek naše delegacije v Ženevo. Redno zasedanje Društva narodov konča jutri v soboto 26. t. m. in jugoslovenska delegacija z dr. Ninčičem na čelu takoj zapusti Ženevo ter se vrne v Beograd.
— Imenovanja novih sekvestrov. Ra-dičevski minister za agrarno reformo Pavle Radič je odstranil vse sekvestre, ki niso bili naklonjeni Radičevi stranki ter na njih mesta imenoval razne radičevce iz Zagreba.
— Nova produktna borza. Dne 4. oktobra se otvori v Somborju produktna borza. Obenem se izroče na svečan način prometu direktne telefonske proge Sombor -Osijek, Sombor-Beograd in Sombor - Novi Sad.
— Izseljenlška banka. Iz Splita poročajo, da so izseljenci zelo nezadovoljni z obrestmi, ki jih jim dajejo banke za vloge, zato pa se razpravlja v krogu izseljencev, ki imajo večje kapitale v raznih bankah, da si osnujejo svoj lastni denarni zavod v Splitu.
— Meteorološka postaja prve vrste se zgradi na Cetinju v Črni gori. Na teritoriju zetske oblasti se napravi 30 meteoroloških postaj.
— Statistika ponesrečnih in ubitih delavcev. V ministrstvu socijalne politike je sestavljena statistika delavcev, ki so ponesrečili odnosno izgubili življenje v raznih podjetjih tekom zadnjih petih let. Leta 1920 so ponesrečili od 36.027 delavcev 804, ubitih je bilo 32. Leta 1921 je bilo zaposlenih 101.866 delavcev, od teh ponesrečenih 371, ubitih 81, leta 1922 zaposlenih 12S.733, ponsrečenih 2615, ubitih 100. Leta 1923 zaposlenih 168.476, ponesrečenih 6102, ubitih 193. Lani zaposlenih 175.607, ponesrečenih 7297, ubitih 144. Skupaj je bilo v petih letih ponesrečenih 19.198, ubitih pa 550. Ta statistika je glasen memento vsem mero-dajnim činiteljem, da je trefa v industrijskih podjetjih malo bolj skrbeti zi varnost.
— Vojaška bolnica v Skoplju. Vojno ministrstvo je dovolilo milijonski kredit za takojšnjo dograd'tev vojaške bolnice v Skoplju.
— Polaganje izpitov na ljudskih šolah.
Ker so se dogodili slučaji, da so se polagali izpiti v poedinih razredih ljudskih šol le z namenom, da se izbegne rednemu pouku, je ministrstvo prosvete sklenilo, da se v bo-doče pripusti k takim izpitom učence in učenke le v izjemnih slučajih, za katere bodo predloženi zadostni razlogi.
— Izmene in dopolnitve trošarinskega pravilnika. Vsled izmene v zakonu o državni trošarini je fin. minister podpisal izmene in dopolnitve v trošarinskem pravilniku, ki se te dni objavijo v Službenih novi n ah.
— Izboljšanje mednarodnega zračnega
prometa. Vseučiliški profesor dr. Milorad
Stražnicki iz Zagreba je imenovan za delegata na mednarodno konferenco, ki se sestane 28. oktobra v Parizu in ki bo razpravljala o izboljšanju mednarodnega zračnega prometa.
— Mednarodna konferenca za pravna '
vprašanja. Dr. Ninko Peric, bivši pravosodni minister, in dr. Ivan S u bo t i Ć, univ. prof., odpotujeta v Haag na mednarodno •
konferenco glede privatno pravnih problemov.
— Nova železniška proga. Prometnemu ministrstvu je definitivno predložen načrt železniške proge Beograd-Obrenovac. Načrt je odobren z nekaterimi korekturami,
— Palača češkoslovaškega poslaništva.
Dne 28. t. m. priredi češkoslovaško poslaništvo v Beogradu intimno svečanost povodom položitve temeljnega kamna za novo palačo češkoslovaškega poslaništva, ki se zgradi v Kralja Aleksandra ulici 20. Palača bo petnadstropna in bo ena najmodernejših in najlepših zgradb naše presto-lice.
— Ukinitev takse za tujce v Nemčiji.
Naš generalni konzulat v Berlinu poroča, da se na osnovi skupne oaredbe ministrstva notranjih del in ministrstva financ nemške republike, naslovljene na pristojna oblastva, počenši s 1. oktobrom t. 1. ukine pravica občin, da pobirajo doslej obstoječo takso za sobe (Beherbergungssteuer), koje dajejo v-najem hoteli in privatniki. Mnoga mesta, med term* tudi Berlin, so že prej v interesu tujskega prometa ustavila pobiranje te takse, a mnoga mesta so takso iz fiskalnih razlogov še obdržala.
— Za novinarski pokojninski fond. Uvedena je akcija, da se v redni državni proračun za leto 1926 ustavi postavka 10.000 dinarjev za novinarski pokojninski fond.
— Film o Primorju. Savez jadranskih kopališč in letovišč na Sušaku je sklenil z mednarodno filmsko družbo v Koelnu pogodbo, na podlagi katere se je družba obvezala, da izdela poseben pokrajinski film o Primorju. Film se bo nanašal na kraje gornjega Jadrana. Filmsko snemanje se vrši v prisotnosti tajnika saveza dr. Dobriča in direktorja gori imenovane filmske družbe Benderja. Doslej so se posneli najlepši kotički: Crikvenica in Selce, slede Novi, Rab, otok Krk in Sušak. Film se bo izdelal na stroške Saveza kopališč in letovišč na Sušaku. Predvajal se bo v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem, kar bo znatno koristilo propagandi za naše kraje. Omenjena družba pripravlja na lastne stroške Še drug flim, kateri po posnel vse pokrajinske lepote od Sušaka pa do Ulcinja. Deli tega filma se bodo uporabili tudi v dramatičnih filmih. — Kaj, ko bi se tudi slovenska Zveza za tujski promet oprijela ideje filmskih posnetkov pokrajinskih lepot Slovenije ter poizkušala potom filma vršiti reklamo in propagando za naše gorenjske kraje po Srednji in Zapadni Evropi?
m- OBLEKE
kupite najceneje pri w*
Josip Rojirta, Ljubljana
— Divji prešič na Gozdnlku. Iz Laškega nam poročajo: Kakor smo pred enim mesecem že poročali, se je na Gozniku opazilo več divjih prešičev. Trikrat so se že napotili laški lovci na svojo srečo, toda zaman. V torek so napravili zopet tak pogon iz Goznfka čez Malic. Ob tej priliki je ustrelil mizarski mojster Miha Jelene iz Laškega lepega merjasca, ki tehta 125 kg. Ko so na večer pripeljali izvanredno lovsko trofejo, je bil ves trg pokoncu in radovedneži so kar s procesijo hodili k mesarju Karlu G r a d t u gledat kmetski strah. Kakor pTrpovedujejo, prizadeti kmetje iz označenih gozdov, se je letos zaplodilo večje število divjih prešičev. če je res, da se naši lovci nič več ne boje teh zverin, bomo lahko v kratkem poročali še o večjih uspehih.
— Tragičen samomor v Šmarjah pri Ljubljani. Včeraj popoldne se je v Šmarjah pri Ljubljani z oetovo kislino zastrupila Marija Puš, žena delavca. V smrtnih krčih so našli nesrečno ženo sosedje in obvestili takoj rešilno postajo v Ljubljani. V Šmarje je takoj odšel rešilni voz, nakar je bila nesrečnica prepeljana v bolnico, kjer pa je umrla, ne da bi se popreje zavedla. Afotiv samomora je sledeč: Moža Puševe so dopoldne odpeljali orožniki, ker ima baje več deliktov na vesti. Ženi je šla stvar tako k srcu, da je izvršila samomor. Izpila je celo steklenico oetove kisline. Pokojna je zapustila troje otrok. Oče v zaporu, mati mrtva — pač žalostna usoda otrok.
— Samomor invalida. V Djakovu je iz* vršil strašen samomor vojni invalid Josip Weg. Vlegel se je na progo tik pred priho* dom vlaka. Stroj mu je odtrgal glavo. Naj* strašne j še pri tradiciji je, da je Weg pripe* I j al s seboj svojega mlajšega štiriletnega brata, ki je bil priča grozne bratove smrti.
— Leo Lan* ostane v zaporu. Danski stol v Zagrebu je potrdil obsodbo osije-škega sodišča, da ostane bivši tovarnar tvornice »Mira« Leo Lang v zaporu. Njegova prošnja, da ga proti kavciji 50.000 Din puste na svobodo, je bila odbita.
— Samomor trgovca v Vukovarju. V
Vukovarju na Hrvatskem se je ustrelil trgovec s špecerijo Branko Brankovič. Vzrok samomora ni znan, zdi se pa, da je samomor izvršil radi dolgov, drugi pa trde, da radi neozdravljive bolezni. Samomorilec je star 30 let.
— Iz raznih krajev države. Leta 1919 se je mizar Josip Strauch iz Bačkega Petrovca poročil s hčerko bogatega tovarnarja Gjura Arnolda. Med zetom in tastom pa so Često nastajali prepiri in v septembru leta 1923 je zapustil z ženo in otrokom Petrovac ter odšel neznanokam. Teden dni pozneje so pri Petrovaradinu iz Donave potegnili na obal truplo neke ženske, na čije vrat je bil privezan otrok. Zdravniška komisija je ugotovila, da sta bila žena In otrok najpreje umorejna in nato vržena v vodo. Te dni se je Strauch vrnil iz inozemstva, državno pravdništvo pa je dvignilo proti njemu obtožbo, ker je osumljen, da je izvršil dvojni umor. — V Beogradu se je vrgel pod subotiški vlak bivši ruski Častnik Viktor Aleksejević. Stroj mu je odrezal obe nogi ter ga močno počkodoval na glavi in no životu. Vzrok samomora le bila beda
Iz Ljubljane
Iz Maribora
— Senzalski Izpit na ljubljanski borzi.
Včeraj ob 16. popoldne so se vršili prvi senzalski izpiti pod vodstvom borznega komisarja g. dr. Ivana R u p n i k a. Za izpit sta bila prijavljena dosedanja začasna borzna senzala gg. Pavel C v e n k e 1 in Aleksader Knez. Kandidata sta napravila izpit in sicer g. Aleksander Knez s prav dobrim uspehom in g. Pavel Cvenkel z dobrim uspehom. čestitamo obema gospodoma tem bolj, ker je to v naši novi državi menda prvi slučaj, da ima borza senzale z izpiti.
— Zadruga čevljarjev v Ljubljani je
Imela dne 24. sept t 1. pri Mraku sestanek z zanimivim dnevnim redom v kulturnem o žiru. Predsedoval je sestanku in re-feriral načelnik g. Oblak, v debato so posegli gg. Loboda, Rozman, Prdan, Novak, Breskvar, Požar, Sajovic, Drmastja. Sestanek je bil izredno dobro obiskan in živahen. Prva točka dnevnega reda, o obrtni nadaljevalni Šoli je potekla v znamenju izboljšanja vajeniške šole na račun in v korist vajencev in države. Pri drugi točki, o vajeniški preizkušnji je posegel v debato g. Ljubomir Stefanovič ter priporočal vpeljavo izbire naraščaja posebno v Ljubljani ter sprejemne in letne preizkušnje. Poleg par izpadov o prazni slami si je dovolil nekdo iz osebnega sovraštva neokusen izpad na strokovnega učitelja, kar pa so mnogoštevilni navzoči odločno obsojali, nakar je predsednik opozoril na neparlamentarno vedenje ter pozval dotične k redu. Nato se je razvila obsežna debata o mnenju g. Stefanoviča, ki je bilo v načelu sprejeto. Pri tretji točki, o mojstrskem ceniku so bila mnenja razdeljena. Izvoljena je bila komisija, ki ima v torek na predlog g. Stefanoviča javno sejo za člane zadruge. Debata o pomočniškem ceniku se je preložila. Pri slučajnostih je g. načelnik opozoril na pravočasne prijave za predvideni prikrojevalni tečaj urada za pospeševanje obrti. Nakar je po razjasnitvi nekaterih internih zadev, tičo-čih se čevlajrskega kongresa, zveze obrtnih' zadrug v Ljubljani in predloga g. Antona Podbevška, čevljarskega mojstra v Novem mestu, o ustanovitvi zveze, predsednik čevljarskih zadrug zaključil okrog polnoči zanimiv sestanek čevljarjev.
— Vojni invalid] in vdove se opozarjajo, da se namerava v Zgornji Šiški št. 75 ustanoviti nova trafika. Kdor reflektira na podelitev navedene trafike, mora razpolagati s tozadevnim primernim kapitalom in lokalom. Zglasiti se je tekom petih dni v pisarni Udruženja vojnih invalidov podružnice v Ljubljani, šentpeterska vojašnica.
— Smrtna kosa. Umrla je danes po dolgi težki bolezni v 75. letu starosti ga. Sofija Ranzinger, roj. Hofner, vdova Kottek, mačeha špediterja g. Rajka Ranzingerja. — Pokojnica je bila splošno znana in spoštovana. Pogreb se vrši v soboto 26. t. m. ob 17. Iz Masarvkove ulice 7 na pokopališče k Sv. Križu Blag ji spomin!
— Žrtev neprevidnosti. V ljubljansko bolnico so pripeljali včeraj Frančiško Šu-ster, ženo rudarja iz Hrastnika, ki je imela težke opekline na nogah in po životu. Šusterjeva je včeraj doma zanetila ogenj in ker ni hotelo goreti, je drva polila z bencinom. Pri manipulaciji ji je steklenica z bencinom eksplodirala v roki in hipoma je bila nesrečna žena v plamenih'. Stanje šusterjeva je zelo resno.
— Najnovejše bluze, otroške in damske obleke priporoča Krištof i č-Buč ar.
posebnost!   3582 posebnosti
Dr. Slavikova bordofska črnina se
toči po 17 Din liter v restavraciji pri »Levu*, Ljubljana, Gosposvetska c. 16
Iz Gelja.
—c Nov Ust v Celju. Kakor se čuje, nameravajo neki krogi pričeti s 1. oktobrom v Celju Izdajati nestrankarski list, ki bo v glavnem zasledoval gospodarske cilje.
—c Notarsko mesto po pokojnemu notarju DetiČaku je dobil notar g. Anton Burger iz Radeč.
—c Prva hrvatska štedionica preseli svoje uradne prostore prihodnje dni v svojo lastno pala-čo pri kolodvoru.
—c Prvenstvene tekme. V nedeljo bo igralo drugo kolo prvenstvenih tekem na igrišču pri »Skalnati kleti« in sicer med SK Celje in Red Star ter Atletiki in SK Šoštanj.
—c Športni stadion. SK Celje je vložil na občinski svet prošnjo za prepustitev prostora ob savinski železnici med tovarnami Vehovar in Arko, da bi se tam uredilo moderno športno igrališče. Ob kulantnih pogojih bo imelo Celje že spomlad le^ športni stadion, ki ga že tako dolgo pogrešamo.
—c Klub ljubiteljev fotografije se snuje v Celju. Klub bo imel namen združiti brez razlike vse, ki se zanimajo za lep fotografski sport. Klub bo imel lasten laboratorij, ki bo svojim članom nabavljal fotografske potrebščine po znižani ceni. Delokrog kluba bo poleg Celja po možnosti obsegal tudi vso Slovenijo.
—c Razstavo vsakovrstnih vezenin priredi v nedeljo tvrdka Singer v Celju na Glavnem trgu v svojih prostorih.
—c Nesreča. V sredo dopoldne si je na Kralja Petra cestj pri nesrečnem padcu zlomila levo nogo in levo roko gospa Marija Kokot Prepeljali so jo v bolnico.
—c Umrla je v Gaber ju gospa Antonija Kretzerbacner, soproga narednika, v starosti 32 let,
—c Cesta Iz Celja v Ljubljano je na nekaterih mestih od nalivov tako razdrapana, da ovira vožnjo. Potrebna je nujnega popravila.
—c Transport čeških otrok se *e peljal v torek skozi Cele. Otroci so se čez poletje nahajali na jadranski obali.
—c V celjsko bolnico so te dni pripeljali neko posestnico iz Rogaške Slatine, katero je mož v nekem prepiru težko poškodoval z nožen/
—m Otvoritev ^Grajske kleti». Grajska klet, ki je uživila sloves najboljše kleti in družabnega središča, »e prihodnje dni zopet otvori. Podjetje bo vodil g. Gjuro Valjak.
—m Smrtna kosa. V splošni bolnici je 22. t. m. preminul g. Franjo Cajnko, uslui* benec »Mariborske tiskarne*. Blag mu spo-
min:
—m Zaplemba «Volksstimme». Zadnja številka «Volksstimme» je bila radi kari* kature «§panija v Maroku* zaplenjena. Proti odgovornemu uredniku je bilo uvedeno ka* žensko postopanje.
—m Nov mestni zdrc\'n\k. Kakor zna* no, je bilo pri mestnem magistratu razni* sano mesto drugega mestnega zdravnika. Na zadnji seji občinskega sveta je bilo me* sto podeljeno dr. \VankmulIerju.
— Avtomobilska zveza Ptuj-Sv. Barba* ra se otvori v najkrajšem času.
To in ono
Tri mesece zapora za poljub
___Mi Italijani smo kulturen narod itd.
S temi besedami je bil obsojen dunajski komponist in pisatelj dr. Felber na tri mesece zapora v Benetkah, ker je zagrešil v deželi 2000!ctne kulture strahovit zločin —» poljubil je namreč neko damo.
Dr. Felber, ki je prispel te dni na Dunaj, pripoveduje o svojem konfliktu z oblastmi v Benetkah ter nadaljnem nenavadnem doživljaju sledeče:
Dne 11. t. m. zvečer sem spremljal neko znano Berlinčanko iz Benetk v Padovo. Vozili smo se na parniku proti Fusini, sedel pa sem z damo v oddelku prvega razreda. Vladala je popolna tema m bila sva edina potnika. Kapitan ladje, zagrizen fašist, s katerim sem imel pri vstopu na ladjo hud spor, je nenadoma ukazal mornarju, naj žaromet okrene na klop, kjer sem sedel z damo.
Nesreča je hotela, da naju je žarek ob-svetil baš v trenotku, ko sem damo poljubil. Kapitan je pričel divje kričati: »To je svinjarija, nezaslišano!« Ostala sva popolnoma mirna. Po prihodu v Fusino sem spremil damo do tramvaja, ki vozi v Padovo, sam pa sem se vrnil k ladji, hoteč se vkrcati za Benetke. Čim sem stopil na krov, je pristopil mornar ter izjavil, da želi kapitan brezpogojno govoriti z menoj. Rekel sem mu, naj se kapitan sam potrudi k meni. Kapitan je nato prišel k mem* in me pognal v kajuto. Tu je pričel name kričati: »Takoj morete priznati ime dame. Takih svinjarij ne trpim v naši deželi!«
»Moje ime vam je na razpolago, dame pa žal ne smem izdati.«
>Potem vas izročim policiji.«
Po prihodu v Benetke smo izstopili ter odšli k prvi policijski stražnici. Čakali smo dolgo na komisarja, ki je nekje pridno popival. Končno je prišel. Kapitan se je zapletel z njim v živahen pogovor. gestikuH-ral je z rokami in divje kričal. Razumel nisem ničesar. Komisar je zakričal: »Carce-re, prisormiere!« Dva karabinjera sta prišla, mi izpraznila žepe ter rrri odvzela celo kravato in naramnice. Rekel sem, da moram ob 5. odpotovati, nakar je odvrnil, da me ob 4. izpusti. Prepeljali so me v zapor, kjer je že ležal pijan berač. Ob 4. ni bilo nikogar, Še manj ob 5. Opoldne sta prišla dva karabinjera, me zvezala in vodila preko najpro-metnejših ulic Benetk na centralni policijski urad. Med potjo smo srečah* dr. Weiss-marina, kateremu se dogodek pojasnil, nakar je šel z nan::. Tam je polrcijskemu prefektu predočil vso zadevo in mu zagrozil, da se pritoži pri Mussolhriju, ki ga osebna pozna. Prefekt mu je poka-zal vrata, mene pa so ponovno odvedli. Popoldne sta me dva karabinjera odvedla v zapor na GIu-deceo, kjer je bil sestavljen protokol. V ponedeljek je prišel drug uradnik, sestavil nov protokol, ugotovil mojo narodnost ter vse odposlal v Rim, da ugotove moje predžrv-Ijenje. Nato so napravili odtis mojih prstov. Istega dne zvečer je prišel v celico, v kateri sem bil zaprt z drugimi jetniki, sodnik ter mi v francoščini izjavil: »Na podlagi informacij smo prisiljeni proti vam kazensko postopati monsieur! Vi ste v Italiji gospod in za vaš zločin predvideva zakon kazen od 3 do 30 mesecev.
V torek mi je bila predložena obtožnica, v sredo so me odvedli na sodišče. Spal sem skupno s tremi težkimi zločinci. Pri razpravi ni bilo navzočega nobenega tolmača, pač pa sta kapitan in ladijski poročnik državnemu pravdniku nekaj živo tolmačila, nakar se je ta smeje okrenu* ter v lomi jeni nemščini izjavi:
»Avstrijci in Nemci morda doma pošteno žive, v Italiji pa menijo, da jim je dovoljeno vse. Mi Italijani smo kulturen narod. Dotikati se žene v javnosti, je svinjarija, katero si lahko dovolite v Avstriji aH Nemčiji, ne pa v Italiji. Obsodba se je glasila: Tri mesece težke ječe. Nato so me z verigami na rokah odvedli v ječo, kjer sem ostal do 21. t. m., med samimi težkimi zločinci in homoseksualci. Na intervencijo avstrijskega konzlata sem bU nato izpuščen, poprej pa so še enkrat odtisnili moje prste za album zločincev.«
Dunajski listi poroča>o, da je dr. Felner zahteval obnovitev procesa.
* Velika tatvina. V prostoru pred blagajno državne banke v Koblencu je bila ukradena poštna vreča z zneskom 92.000 državnih mark. O storilcu ni nikakega sledu. Kdor ga zaloti, dobi nagrade 3.000 M.
* Madrid šteje po zadnjem ljudskem štetju 700.656 prebivalcev. Ko se združijo okoliški kraji z mestom, bo štel Madrid nad 1 milijon prebivalcev.
* Ker hoče v miru umreti. Najstarejša žena v kraju Indipendence v Kansasu, 93. letna Chapman je naprosila sodišče za raz« poroko. Vzrok je ta, ker hoče še malo dni, ki jih ima pred seboj, preživeti o pogojj
MD
Stiari 4.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 26. septembra 1925.
štev. 218
Gospodarstvo
JSe nekaj o carini na papir
Zadnjič smo poročali, da se je vršila v "generalni direkciji carin konfernca o carini na papir, Beogradski tisk živahno razprav* lja o perečem problemu zaščitne carine in zagovarja stališče, da je treba brezpogojno dovoliti uvoz vsaj rotacijskega papirja po znižani carini. Tako piše »Trgovinski Glas* ki se najbolj zavzema /a rešitev tega vprašanja v prid tiskarnam, tako-le:
«Po trgovinski pogodbi z Avstrijo je Časopisni papir do 60 gr teže obremenjen za vsak kvadratni meter s carino v znesku 32 Din. To je, kot pravi sama tarifa, časo* pisni papir. Ta odredba ne govori torej O vsem tiskarskem papirju. Šele pod drugo ru* briko pride papir za zaščito satiniran in ves drug ne glede na to. jc*li dober za pisanje ali ne. Sem spada tudi papir velikega for* •mata po 30 gr in več, in je grafiran s 16 Din. Največ tega papirja porabi država za svoje potrebe (samo državna tiskarna v Beogradu potroši letno nad 100 vagonov), državni raos nopol (potroši nad 120 vagonov), vojno mi* nistrstvo za razne obrazce (potroši okrog 80 vagonov), prometno ministrstvo, poštno mi* »TStrstvo itd. Ta papir se rabi v tako veli* leih količinah, zlasti v državni tiskarski stroki, da jc naravnost ataka na državno blagajno, če se zahteva kljub jasnim tarif« n?m predpisom uvrstiti ga med pisarniški papir. Tn baš v tem se vidi trdovratnost ljudi, ki hočejo prodreti povsod, kjer se jim obeta masten zaslužek, čeprav se se tako motijo. Toda tu je namen tako jasen in očividen, da absolutno ne morejo prodreti Sn da jim nihče v finančnem ministrstvu in v direkciji carin absolutno ne sme nasesti. Nadaljne tarifne postavke so namreč tako fjasne, da je vsak dvom izključen. Ena po* stavka predvideva pisarniški papir, prede* !an v pisarniških in trgovskih formatih, na* menjen za promet in prodajo na drobno, s postavko 30 Din, sledeča postavka pa pravi, ako je papir prepariran — 40 Din.
Po teh jasnih ostavkah, ki so zelo kate* gorično razdelile papir in ne dopuščajo no* •benega dvoma, je stvar v očeh vse trezne javnosti izven vsake diskusije. In mi se mo* ramo samo čuditi brezobzirnosti, ki skuša jasno stvar zavijati rn tako dvomljivo pred* očiti na način, ki bi polnil dotičnim žepe z zlatom na škodo naše državne blagajne in kulture. Vse to so naši trgovci s papirjem uspešno branili ne glede na svojo korist, dasi bi lahko nadomestili iz žepov konzu* mentov vse svoje stroške. V tem slučaju so bili res zvesti zaščitniki interesov naše državne blagajne in kulture, za kar jim gre javna zahvala. Merodajni činitelji morajo okloniti vse poizkuse, ki gredo za tem. da sc iz belega ustvari črno.
<  Hipotekami krediti in gospodarski interesi Slovenije
Na povabilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Liubljnni se je vršilo v četrtek dne 24. septembra t. 1. v zbomrčnih (prostorih pod predsedstvom zborničnega "predsednika g. Ivana- Kneza posvetovanje gospodarskih in stanovskih zastopstev ;v Sloveniji. Na dnevnem redu je bila edina Sočka ustanovitev podružnice Državne hi-»potekarnc banke v Zagrebu m gospodarski rnteres; Slovenije. Po nagovoru zbomičnjj:?.
predsednika in po uvodnem poročilu g. dr. F. Čeme ta so po zairimivt razpravi, v katero so posegli zastopniki gospodarskih korporacij m stanovskih organizacij v Sloveniji zbcrcvalci soglasno sprejeli sledečo resolucijo:
Podpisani zastopniki slovenskih gospodarskih krogov opozarjajo, da v Sloveniji v vsakem pogledu uspešno upravljaj naloge, k; jih daje zakon Državni hipotekami banki v Beogradu, osobito glede pupHaniega in javnega denarja, mestne občinske, okraine In regnlativne hranilnice ter naglašajo potrebo, da se tudi v bodoče ne moti obstoji in delovanje teh zadovoljivo poslujočih zavodov, ki ustrezajo zahtevam uprave javnega in pupllarnega denarja.
Ker ps je pričela Državna hipotekama b?nka ustanavljati podružnice v važnih gospodarskih središčih naše države, smatrajo, računaioč s to dano novo činjenico, da se ustanov? taka podružnica tudi v Ljubljani z delokrogom za ljubljansko in mariborsko oblast.
Odločno morajo povdarjati. da bi povzročila podreditev Slovenije podružnici Državne hipotekarne banke v Zagrebu težko gospodarsko škodo v Sloveniji. k»er se gospodarske socijalne in upravne razmere bistveno razlikufefo od razmer v Hrvatski in Slavoniji.
Podreditev Slovenije zagrebški podružnici Državn- hipotekarne banke z itak prostranim delokrogom bi kvarno vplivajo na enotnost poslovan?« zagrebške podružnice.«
Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani, Zveza obrtnih zadrug za ljubljansko oblast v Ljubljani, Trgovsko društvo »Merku«r za Slovenijo v Lfubliani, Pokrajinska zveza društva hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani, Kmetijska družba za SIovenHo v Ljubl'an*. Zadnižra Zveza v Celju, Zadružna zveza v Ljubljani. Zveza slovenskih zadrug v Liub-Ijani. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Društvo bančnih zavodov v LJubljani, Odvetniška zbornica v Ljubljani, Notarska zbornica v L?ub!?ani, Zbornica inže-rreiiev v Ljubljani. Kmetska posojilnica v Ljubljani, Lljudska posoiilnica v Ljubljani, Zbornica /a trgovino, obrt in industrijo za Slo venio v L »ubijan*.
—g O izvozu blaga v Italijo. Z ozi-rom na notico v št. 216 z dne 24. IX. Opozorilo izvozničarjem blaga v Italijo« smo od kompetentne sirani informirani, da se rabijo za blago, ki gre iz naše države v inozemstvo samo mednarodni tovorni listi *Tu-zemski tovorni listi veljajo za Rakek loco. Zadevna informacija zagrebškega »Jugoslo-venskesa Llovda« je očividno nanačna.
—g Davek na poslovni promet. Za prvo polletje letošnjega leta je bilo določeno \ proračunu 99.9 mi!., plačano pa 99.3 mil. Mani torej za 60.000 Din. Za prvo četrtki'e proračunskega leta 1925 26 je bilo določena 49.9 mil., plačano pa 50 mi!. Prebitek znaša 100.000 Din. Davek na poslovni promet je znašal v juniju 1925 — Din 11.300.O00, določeno je bilo pa 16.6 mil. Primanjkljaj znaša torej 5.3 mi!..
—g Podaljšanje električne napeljave "z Fale do Varaždina. Zastopniki mest Ormož. Čakovec in Varaždin, kakor tudi ob progi Ptuj - Središče ležečih občin so se pogajali te dni z električno centralo v Fah* o podalj-
šanju napeljave iz Fale do Varaždina. Ker so vsi zastopniki trdili, da vlada v njihovih opcinali veliko zanimanje za napeljavo električnega toka, je centrala v Fali sklenila pod gotovimi pogoji podaljšati napeljavo. Glede financiranja zgradbe krajevne električne mreže je prisotni zastopnik zadružne zveze v Celju izjavil, da bi se dalo to doseči potom organizacije zadrug za elektri-ifkaci.'o. V i a namen naj bi se interesenti neposredno obračali na zvezo. Po mnenju merodajnih činiteljev bi se dala vsa Dravska dolina v enem letu elektrificirati.
— g Trgovsko - obrtniška - industrijska razstava v Osijeku. V Osijeku se bo vršila trgovsko - obrtniška - industrijska razstava cd in. do 18. oktobra t. 1. Poseiniki razstave bodo uživali po vseh železnicah In parobrodih 50^ popust. Legitimacije, ki bodo upravičeva!? za ta popust, stanejo 20 dira :\;ew
—g   Prometna konferenca v Segedinu.
Včerai se je pričela v Segedinu konferenca naših in ma-dzar^kiri tehnično - administrativnih delegatov, ki razpravlja o otvoritvi prometa na prog: Segedin - Velika Kikinda.
—g Dobri izgledi češko-slev. tekstilne industrije. Podatki o izvozu iz ČSR v avgustu dokazujejo, da je bila tekstilna industrija dobro zaposlena. Zvišal se je zlasti izvoz bombaževine in volnenega blaga, V slučaju ostre zime se položaj čsl. tekstilne industrije zboijsa tsko. da doseže letošnjo pomladno konjunkturo.
—c: Rekord v izvozu klobukov iz ČSR. Po informacijah strokovnih krogov je dosegla vrednost izvoženih in za izvoz pripravljenih klobukov letos že okrog 100 milijonov Kč. Glavnj odjemalec je Angleška, ki je naročila, za 200/*^ več klobukov kot lam*. Za češke klobuke se zanima tudi Švedska. Venezuela. Nemčija. Romunija in .Tusjo-slaviia.
—g Bolgarski gozdovi za nas. V ponedeljek odpotuje v Sofijo naša delegacija, ki ima rta'os: oceniti z bolgarsko delegacijo gozdove, katere dobi naša država na podlagi senžermenske pogodbe.
—g Pomanjkanje vagonov. Iz Valieva poročajo, da je dovoz suhih sliv na tamošnji trs od dne do dne večji. Prejšnji teden
so pripeljali kmetje na trg 200 vagonov skv. Klub temu pa sliv ni mogoče razpečati, ker
rrimamkuje vagonov. Doslej ie bilo naloženo 70 vagonov in sicer deset vagonov dnevno.
—'g Uvoz mesa v Nemčijo. Nemška vlada je dovolila svoboden izvoz mesa v ledu. To meso se bo uvažalo z uvoznicami, ki iih izdaja rrfinistTStvo za prehrano države.
—g Električna centrala v Trstu. Tržaška mestna občina je sklenila z neko italijansko električno družbo pogodbo glede velike električne centrale, ki bo proizvajala dnevno 75.000 HP in bo največja na evropskem kontinentu.
—g Vinska letina v Evropi. V Franciji so trpela letos vsled neugodnega vremena posebno rdeča vina v Bordeauxu. Letina na Burgundskem bo dobra, v Girondi slabša. V Italiji bo v Piemontu srednja letina, v Apuliji dobra. Iz Julijske Benečije se poroča o dobrem stanju vinogradov in da bo letina boljša od lanske. Domača poročila trde baš nasprotno. Vina v Italiji bo okoli 42 milijonov hl. V Španiji je rešil letino dež koncem avgusta. Povsod je dobra. Nemči-
ja obeta srednjo letino, več kot srednH 96 napoveduje iz Avstrije, Madžarske, češkoslovaške in Švice. V naši drŽavi bo letina srednja. Dalmacija je letos hudo tr< pela.
—g Mednarodna konferenca kmetijskih
udružen j se je pričela 22. t. m. v Bernu v Švici. Zastopanih je 14 dežel. Gre za ustanovitev mednarodne Kmetijske organizacije, ki bo imela posebno nalogo, da bi zastopala interese kmetijstva v občevanju z medna-rednim kmetijskim institutom v Rimu in drugimi mednarodnimi uradi. Kakor tudi pri ustvarjanju mednarodnih kmetijskih dogovorov z univerzalnim značajem. Delovab bi tudi na polju pojasnjevanja kmetijskih vprašani. Razprave konference niso lavne, —g Drugi mednarodni kongres za ko* zjerejo se je vršil te dni v Freiburgu v Švici. Napovedanih je bilo 146 udeležnikov iz raznih držav. Razpravljalo se je o po-membi mineraličnih snovi za krmo mlečf.c koze, o anorganični krmi, o uživanju suro-vega mleka ,ki se smatra za univerzalac, zdravilno sredstvo, dalje o bolezni, zlasti j etiki pri kozah itd.
Rajko Ranzinger, špediter, naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da \t njegova dobra in skrbi ji ta mačeha, gospa
Sofija Ranzinger
rpjena Hofner, vdova Kottek
danes, dne 25. septembra 1925 v 75. letu njene starosti po dolgi bolezni mirno
preminila.
Pogreb predrage rajnke se bo vršil v soboto, dne 26. t. m. ob petih popoldne iz hiše žalosti, Masarvkova ulica (preje cesta na južno železnico) št. 7, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bodo zemeljski ostanki položili v rodbinsko grobnico k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Petru.
Ljubljana, dne 25. septembra 1925.
Brez posebnega cbrectiU.
mn
Nikdar hrt
•v
^3
Burgita. pravi Nione Nebre
1 »v
Surgit
Nega nog brez Burgita je kakor jed brez soli, to se pravi, šele uporaba burgitovih preparatov Varn ozdravi in uredi noge in jim vrne prožnost.
Nabavite si v lekarni ali drožeriji celokupno garnituro Burgit za nego nog:, ki sestoji iz obliža zoper kurje oči, burgitovega obliža za mečice in dvoomot burgitove nožne kopeli.
S tem ne odstranite le kurjih oči in rožene kože brez bclečin, nego osvežite in pomladite Vaše noge.
BURGST Gos. m. b. H., Fretiassing, Bayern.
Razprodaja avtomobilov.
Radi smrti se likvidira tukajšnja zaloga novih avtomobilov in motornih koles — proda se globoko pod kupno ceno PUCH tipe VIII, PUCH 4 HP. mali tovorni voz (Rollwagen), PUCH motorna kolesa 2 HP«
Zastopstvo Austro-Dalmler-Puch LJUBLJANA, Gledališki ulica 2.
Zahvala.
V naši globoki žalosti nam je bilo v veliko tolaifbo, ko smo videli kako iskreno sočustvujejo z nam! vsi, ki so poznali blagega pokojnika. Vsem Vam, ki ste nam s prisrčnimi besedami ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje in sočuvstvovaU z nami v najtežjih urah — vsem Vam, ki ste posuli njegovo prezgodnjo gomilo s krasnim cvetjem, in vsem, ki ste ga tako Številno apremili na zadnji poti bedi prisrčna in iskrena zahvala.
V imenu vseh sorodnikov iz Dunaja in Ljubljane :
Mara in Elvira Janša-Hille.
Posojila
20 do 30.000 Din išče tr< "govec v svrho nakupa blaga. Obresti plača po dogovoru. — Dopisi pod ^Trgovina z mešanim blagom'346S» na upravo •Slov. Naroda*.
% Steklenice
((baloni) v peltcnicah po 50 kg in več ima v zalogi — cJuhanD, Ljubljana, jGradisce št. 3. 3553
Špago, dreto
In vse vrste vTvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču «Konopjutaa LJubljana, Gosposvetska Cesta 2. _103/ri
Slike za
legitimacije
Tzdelu i e na j hit re j e f o to* j^-af HUGON HTBŠER. Ljubljana. Valvazorjev trg. 167/L
Hrana
Buffet univerze «Dvorec» priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev« no._____165/L
Enodružinska hiša
s tremi sobami, kuhinjo, shrambo — je naprodaj
£od ugodnimi pogoji v jubljani. Sobe so parke* tirane; električna razsvet* Ijava. Naslov pove upra* ▼a «Slov. Naroda^. 3569
Na stanovanje
se sprejme takoj gospod. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda*. 3568
Kupujem
vsakovrstne lepe starin* ske predmete, kakor: ta* bcrnakclnc, razne skri* nje, cele garniture, ste= klo, porcelan itd.; pla* čujem najvišje cene. — Ponudbe s točnim popi« som predmeta je odpo-.siati na naslov: Julij pL Hucbmcrshofcn s Silber* nagi, Zagreb, Hica 131/a.
Naznanilo.
Podpisani otvorim v soboto dne 26. septem* bra t. 1. svojo podružnico za izvrševanje mesarske obrti na Sv. Petra cesti st. 95 nasproti cerkve, kjer bom prodajal meso različne vrste po najniž* jih cenah.
Priporočam se za m no« gobrojen obisk. Z odličnim spoštovanjem Andrej Prime.
3570
Naznanjava
slavnemu občinstvu, p. t. društvom in športnikom, da izdelujeva obleke, suknje, raglane itd. po najnovejši modi in solid= no. Velika izbira angle* ških in čeških vzorcev; za skijaše specijelno blago. — Se priporava Ca* puder in Smiraje, \Volfo* va ulica 1, II. nastr. 3566
Stanovanje
sobe s kuhinjo in priti* klinami išče vdova s si* n<;~. — Ponudbe pod «Plačam dobro'3532» na uprevo cSlov. Naroda^.
Za povečanje
clobroidoče trgovine vza; mem na moja posestva v vrednosti Din 1.000.000. — Din 450.000; na prvo mesto vknjižba: obresti po dogovoru. — Ceni. ponudbe pod «450.000 14 3565» na upravo «Slovcn-skega Naroda*.
ILIRMA; Kralja Fežra trg S.   Telefon 220.
oiCKOioionoioioiOBoioaoaoio
15 ielp
najpopolnejši STO£WER šivalni stroji s pogrezijivim ransporterjem (grabeljc) ; '. enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, ve« zenje ali šivanje
LUD. BARAGA
Ljubljana
SeSebltrgova ulica 6 1.   116 T Telefon št. 930
II. Hffltlt S B. »R
pleskarja la lićari a Ljubljana, Karel Kotnfkova ulica
(baraka za Ledino)
se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna jrarancija.    isi L
Damska konfekcija in modni salon
Ti KHHCj Pod^TranC
Blagovi in svila v zalogi. Nainčie cene!       Prvovrstno delo
r
Oružje« municija za lov
najglasovitijih nfemačbih, belgijskih, španjolskih, (albanskih
i. t. d. tvornica, stalno i u velikim količinama na stovarištu. Za s?c naše ornžie dajemo potpunu garanciju! Trgovci i lovačka društva imadu velik popust! Tražite cijenike, koje šaljem franko!
I66/L
Prva jugoslavenska veletrgovina oraifa 1 municije S. KOČOllda - - Zagreb, Preradoilćav trg broj 1,
Bukova šuma
zdrava, debljine od 50 cm na više, od 10.000 do 20.000 m3 u z sukcesivnu sječu bez zemljišta — KUPUJEMO. Opširne ponude sa naznakom cijene po m'na Zagreb, I. pošt. pretinac 162.
3567
ti
K
NAJBOLJŠI BRNSKI BLflGOVI
specijalni predmeti brez konkurence
blago za gospode in dame, 173L zajamčeno   iz  čiste volne
čvrste kvalitete !n najmodernejših vzorcev razpošilja po iako nizkih tovarniških cenah Več nego 40 let kot strogo soHdno svetovno znano tvomiško skladišče sukna
SIEGEL - IMHOF, BRNO,
Palackeho tfida 12. Vzorci gratis in franko. Isto tudi privatno.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanfa vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tn- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd.
Brzajavke: Kradit. Ljubljana - Ttlafoa 40.437.548.805 in 806
UreJuie: Josic Zupančič.      Za c&aiodoo tiskarno*! fran Jezezšck.     Z* Jnaeratni del lista; Oton Ghri&tof. ~ V&L ?. Ljubljani
29