Stev. 180
V Trstu, v pttteK 5. |«U|a 1*18
Letnik XLI!f.
•zhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah !n praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Neiraukirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti". — Telefon uredništva in uprave štev. il.57. — Naročnina znaša: Za telo leto K 40—, pol leta K 20 —, tri mesece K 10 —, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8-—, pol leta K 4'—. »	Posamezna številka v Trstu In okolici: 10 vinarjev. ■
Posamezne številke zastarde 20 vin Oglasi trgovcev In obrtnikov *</» pa 10 v!n; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov m,m j>o 30 vin; oglasi v teksiu lista do pet vrst K 20.— ; v^aka nadaijna viata K 2.—. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 6j vin. OgUse sprejema Inseratal oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacijo se pošiljajo upravi lista — -Pfaćuje se Izključna ie uprayi .Edinosti*. — Uprava (n Inseratni oddelek se nahajata v ulici sv. Franči§'<a 5t. JO. PoŠtoohranilniČnl račun št. S41. i52. ■ t Posamezna Številka Izven Trsta In okolice: 12 vinarjev. ---—-
ZVEZNA ARMADHA POROČILA.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ. 4. (Kor.) Uradno se razglaša:
Topovski boj ie v številnih odsekih jugozapadne fronte Izredno živahen. Pri Asiagn in na Monte Slsemolu so se izjalovile akcije angleških napadalnih čet. V ustju Piave se nadaljujejo boji.
Načelnik generalnega 5raba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 4- (Kor.) Veliki glavni stan 3avlja:
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Bojno delovanje ]e zvečer zopet oživelo v posameznih odsekih. Od zgodaj ziutraj sovražnik srdito obstreljuje naše postojanke na obeh straneh Somme. Tu so se razvili pehotni boji. — Armada nemškega ccsarievlca: Srditi delni napadi Francozov severno Alsne. Vzhodno Moulin sous Touventa je bil sovražnik v protisunku odbit v naših sprednjih bojnih črtah; v ostalem so se razbili njegovi napadi pred našimi ovirami. Sunki nasprotnika zapadno Chateau Thierrya so se izjalovili. — Armadi pL Gallvvitza in vojvode Albrehta: Močen sunek sovražnika na vzhodnem bregu Moze ie bil odbit. V Sundgau smo pri uspešnih akcijah ujeli več mož. — Poročnik U de t Je Izvojeval 40., Ru;»ay 29. in 30. letalsko
zmago.	l •	. -
Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff.
BOLGARSKO.
SOFIJA. 3. (Kor.) Naše napadalne Čete so vdrle v sovražne jarke zapaduo Alčak Mahle in jugozapadno odtod in se vrnile po srditih bojih iz bližine z grškimi in angleškimi ujetniki.
TURSKO.
CARIGRAD. 3. (Kor.) Iz slavnega stana se poroča: Od obale do ceste Jeruzalem—Nablus Je bilo bojno delovanje majhno. Med imenovano cesto in Jordanom je oživelo obojestransko topovsko delovanje. Vsled našega uspešnega topovskega streljanja Je bil sovražnik v tem odseku prisiljen, da je zapustil več poljskih taborišč. Vzhodno Jordana le slabotno streljanje. Proti hedžaškl progi so izvršili uporniki več uapadov, ki so bili vsi odbiti. Na drugih irontah nič novega.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA. * ItaiUaHsko poročilo.
3. julija. — Ob dolnii Piavi smo izvriili včeraj vrsto energičnih sunkov in pridobiU na prostoru kljub žilavemu odporu nasprotnika, ki se trudi, da bi izkoristil vse ugodnosti deloma poplavljenega zemlja. Ujeli smo okoli 1960 mož, med njimi 45 oficirjev in uplenili mnogo strojnic, možnarjev za jarke in materijala razne vrste. V ozemlju severo-zapadno Grappe smo se nekemu sovražnemu protinapadu postavili krepko v bran. Ob gorniem delu doline Sv. Lovrenca so se hrabre čete 9. ar-madnega zbora ustalile v včeraj s sijajnim sunkom osvojenih postojankah. Število ujetnikov sc je zvišalo na 25 oficirjev in 596 vojakov. Uplenili smo vrh tega 22 strojnic in mnogo vojnega orodja. Na usiaški planoti so se vrnili francoski oddelki z nekega drznega sunka v ozemlju Zocci z ujetniki. V bojih zadnjih dni na Monte di Valbella se je i rigada kraljice zopet sijajno odl$:ovala.
Francosko poročilo.
3. Juli iapop. — Med Oiso in Aisno smo izvršili delen sunek severno Moulin Touventa. Naše čete so zavzele postojanke Nemcev v širini 3 km in globočini S00 m. Število desedaj ugotovljenih ujetnikov znaša 220.
ITALIJANSKA PROTIOFENZIVA OB PIAVI.
DUNAJ, 3. (Kor.) Po večdnevnem, razmeroma .unernem miru. ki je bil predvsem poslcdica težkih izgub sovražnika, se je italijansko armadno vodstvo v posameznih odsekih, tako v gorovju ' :ikor tudi v nižini odločilo tudi za ofenzivno nastopanje. Z jutranjim svitom, ob 3 zjutraj, se je pričelo včeraj vedno srditejše, mestoma do bob-najočega ognja narastlo topovsko delovanje sovražnika na fronti cd Montella do izliva Piave. Neposredno severno San Don& In predvsem proti ustju Piave je bil izvršen močen napad. Italijanska pehota je poizkušala tu tako z direktnim navalom z zapada in juga kakor tudi z morske strani prodreti istočasno v izlivno ozemlje reke. Po srditih bojih, ki so trajali do noči, je bil sovražnik odbit in je imel izredno težke izgube. Le pri Chiesa nuova, 4 km jugovzhodno San Doni di Piave. se je italijansa pehota po prekoračenju Sile zamogla ustaliti v neznatnem prostoru na zapadnem delu delte. Dalje severno, pri Zensonu, so poizkusi italijanskih oddelkov, da bi prispeli na čolnih na vzhodni breg Piave, preprečile naše baterije. Mani enotni, toda vendar jako trdovratni, so bili italijanski sunki na gorski fronti na obeh straneh Brente. Vsi napori nasprotnika, da bi pridobil tu preko posameznih točk svoje bojne
PODLISTEK.
Pustolovovi zapiski.
Rotnan. Iz francoskega prevedel A. R.
—	Taki užitki ne pomenjajo dosti. Pomisli pa nasprotno, kako mikaven je prepovedani sad. Pomisli samo, kako razkošje, če se lepa, bogata, odlična mlada dama, vsa obdana od spoštovanja in klanjanja, vda strasti, ki ji jo boš znal vdahniti! Pomisli, s kakim ponosom si moreš reči na kakšnem odličnem plesu: ta dama, ki je tako lepa, katero smatrajo za^tako resno in nedostopno, je moja ljubimka, njene ustnice, ki so videti tako porogljive, so poljubljale moje, njen gospodovalni pogled koprni po ljubezni pred menoj----Ali razumeš to, Raphael?
—	Razumem; govorite s tako vnemo in mi kažete tako mikavne slike.
—	Ko potem naveličaš ljubice, ti ostane vedno prijateljica, vplivna prijateljica, ki ti v vsaki stvari pomaga z vso vnemo, izproša zate visoke službe in častna mesta in se ne boji nobenega truda, dokler ti ne dobi sijajne neveste. To, dragi sinko, je vse resnica; mogel bi ti navesti stotine primerov.
črte z dne 15. junija na prostoru, so se izjalovili ob neomajnih postojankah naše hrabre pehote, deloma že vsled naglega nastopa naše artiljerije.
DOGODKI NA MORJU.
CHIASSO, 3. (Kor.) Iz nekega naknadnega poročila »Tribune« o boju nekega od več italijanskih vojnih ladii spremljanega ladijskega transporta z nekim sovražnim podvodnikom izhaja, da se Je italijanska kri žarka »Partenope« dne 23. marca v Sredozemskem morju potopila.
BEROLIN, 4. (Kor.) V angleških vodah smo potopili zopet 14.500 ton.
Letalsko delovanje Nemcev.
BEROLIN, 4. (Kor.) Naša letalska brodovja so imela v nočeh 28. na 29. in 29. na 30. junija velike uspehe. 100.000 kg bomb je bilo zmetanih na četna nastanišča, municijska skladišča, železniške naprave in letališča. Opaženi so bili številni požari. Našr "flehotni in bojni letalci so posegali v boj iz majhne višine in obsipali sovražne pehotne in baterijske postojanke s strojniškim ognjem in bombami. Sovražnik je imel zelo težke izgube. V zadnjih treh dneh Julija smo sestrelili 37 sovražnih letal in 8 balonov. Naše izgube v istem času znašajo nasprotno le 14 letal in balonov; 5 letal se pogreša.__
IZ VELIKE RUSIJE.
Aretacija članov arhangelske vlade.
VVASHINGTON, 3. (Kor.) V Vologdi nahajajoči se poslanik Združenih držav Francis Je naznanil državnemu oddelku, da so boljševiki ajetirall člane arhangelske provincijalne vlade. Tudi dumi v Vologdi je zagrožena aretacija.
Fiasko česko-slo vaškega gibanja.
BUDIMPEŠTA, 4. (Izv.) »Lloyd« poroča iz Moskve preko Stockholma, da zahteva Nemčija ne samo razoroženje Ceho-SIovakov, ampak tudi njihovo izročitev. Moskovska vlada je nemške pogoje sprejela.
BEROLIN, 4. (Izv.) »Tagiiche Rundschau« poroča iz Berna: Tukajšnji boljševiški poslanik je izjavil, da je češko-slovaska nevarnost odstranjena.
BEROLIN, 4. (Izv.) Ruski poslanik v Berolinu se je izrazil, da bi Čeho-Slovaki zamogli postati prava nevarnost za obstoj sedanje vlade. Poslanik obdolžuje Cehe, da so agitatorji 'entente in da dobivajo denar iz Amerike preko Japonske. Začetek gibanja spada v dobo, ko je ruska vlada zahtevala razoroženje Ceho-SIovakov in so se isti bali, da bi bili prepeljani v Avstrijo in bi jih doletela kazen. Poslanik je izjavil dalje, da imajo Cehi zaznamovati sicer nekaj vojaških uspehov, ki pa so pretirani. Perm, Jekaterinograd in Ural so v rokah boljševikov. Iz Moskve je doSla brzojavka, da so čete vlade prispele v Irkutsk, Jekaterinograd in Omsk In dobile ukaz, naj polove vse upornike. Češki upor je smatrati strt.
Beg MHjukova Iz Rusije.
BEROLIN, 4. (Izv.) Moskovski listi poročajo iz Kijeva, da sta prispela tjakaj Miljukov in predsednik kadetske stranke Vinarjev. Miljukov se je zglasll pri nemškem poslaniku Mutniju in ga naprosil, naj mu izposluje dovoljenje za potovanje v Berolin.
Carjeva usoda.
STOCKHOLM, 4. (Izv.) Bivši ruski car Je bil prepeljan iz Jekaterinograda v Altai, kjer je nastanjen v neki tovarni.
ROTTERDAM, 4. (Izv.) Carjevi prijatelji so prejeli pismo, v katerem pravi car: Vsi zdravi, prepeljani v Kodjelmiš, gubemija Viafka.
Gospodarska konferenca entente.
LONDON, 4. (Kor.) Pri otvoritvi medzavezni-ške parlamentarne konference je naglašal Bonar Law, da angleški narod nikdar poprej ni bil boli odločen, da nadaljuje vojno do zmage, kakor sedaj. Konferenca je soglasno sprejela resolucijo, ki poživlja zavezne vlade, naj ukrenejo čimprej mogoče vse odredbe, da se preprečijo namere Nemčije, da bi zagospodovala svetovni trgovini.
Vojni svet entente.
BEROLIN, 4. (Izv.) »Tribuna« poroča, da se bo v kratkem v Versaillesu zopet vršil vojni svet entente.
Pred padcem Clemenceaua.
BUDIMPEŠTA, 4. (Izv.) Iz Madrida se poroča, da bo sedanji francoski ministrski predsednik Clemenceau najbrže v kratkem odstopiL Kot njegov naslednik se imenuje Millerand, ki postane vojaški diktator, govori pa se tudi o Briandu in Vivianiju.
Nad milijon Amerikancev v Franciji.
WASHINGTON, 4. (Kor.) Vojni tajnik Baker Je naznanil, da je bilo odposlanih dosedaj v Francijo nad milijon mož ameriških čet.
—	Ravnal se bom po vašem nasvetu.
—	To je pametno govorjeno, in zato te že jutri uvedem v »svet«.
—	še danes, Če hočete.
—	Torej se odkrižaš Azurlne?	*
~ Da.	,	.„. -
—	Uredi stvar žnjo dostojno in daj Ji kak dar. Tu imaš denar; nekaj ga le porabi v ta namen.
—	Predober ste mi.
—	Ne govori o tem, če ne se ujezim. Sedaj odidem; porabi danes Čas, kakor se ti zdi, in pomisli, da jutri pričneS drugo življenje^ V-' .
—	Pripravljen sera nanje. ~
o	. - . -	»
VIIL	\
, Gledališče. *
<	"V3* 4,
Preskočiti moramo sedaj dobo kakega M leta
In navajamo dogodke le čisto kratko.
Tisti dan po zajtrku pri Raphaelu sta Raphael in de Lansac šla k Židu Izmaelu, da bi ga pošteno kaznovala. Hišnik pa jima je povedal, da se je žid prošlo noč preselil, ne da bi bil povedal, kam, in ko nista hotela verjeti. Jima je pokazal prazno stanovanje.
Ko je Raphael povedal gospodu de Maubertu to stvar Je baron skomizgnil z rameni in dejal: T,	(Dalje.)
DR WEKERLE O GONJI PROTI CESARSKI DVOJICI.
BUDIMPEŠTA, 3, (Kor.) Koncem seje ie ministrski predsednik dr. Wekerle odgovarjal na interpelacije glede o vladarski dvojici razširjanih, prokletstva vrednih vesteh In izjavil, da vlada splošno ogorčenje radi ieh vesti, ki poizkušajo kljub nesebičnosti in p^prosti, kakor tudi požrtvovalnega delovanja prevzvišenega vladarja in kljub občudovanja vrednemu, vzglednemu rodbinskemu življenju oblatiti čistost tega privatnega življenja z vsemogočimi obrekovanji Ogorčenje je tem večie, ker se vladarski dvojici, ki se na veselje nas vseh v svojih Čustvih in nazlranjih popolnoma identificira z našimi Čustvi, podtika interesom države škodljivo postopanje fn sumniči pri tem zlasti prevzvišena kraljica. Tu gre za poizkus entente, da bi izzvala In omajala vezi spoštovanja in ljubezni, ki spajajo nas vse z vladarsko dvojico. Odveč je omenjati, da so vse te vesti ne samo lažnjive In neresnične, ampak tudi že po vsebini nemogoče. Vse prebivalstvo je na strani vladarske dvojice In ni mislite, da bi kdo verjel tem vestem. O razširjevalcih teh vesti se vrše poizvedovanja in bodo kaznovani. Ministrski predsednik pozdravlja, da je tudi časopisje tozadevno poučilo prebivalstvo Itt pripomoglo, da bo ljubezen do kralja in kraljice postala še večja. Odgovor ministrskega predsednika je bil sprejet od vse zbornice z dolgotrajnim odobravanjem in klici: »Živel kralj! Živela kraljica!«
Wekerle za žensko volilno pravico na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA, 4. (Izv.) Ministrski predsednik dr. Wekerle je izjavil noki deputaciji žensk, da hoče storiti vse, da dosežejo tudi ženske volilno pravico. Vendar pa ne more oblublti, da bo odločitev ugodna.__
Pred sestankom parlamenta.
Stališče Jugoslovanskega kluba. Dr. Korošec pri Sektterfu.
DUNAJ, 4. (Izv.) Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec le danes opoldne fcbnferiral z ministrskim predsednikom dr. Seidlerjem. Razpravljala so se le notranja vprašanja. O stališču in kurzu kluba se ni razpravljalo. Jugoslovanski klub bo zavzel svoje stališče in določil svojo taktiko v predstojećem zasedanju zbornice Sele dne 15. t. m. na plenarni seji kluba. Istega dne sc bo vršila skupna konferenca češko-Jugoslovanskega akcijskega odbora.
Seja češkega kluba gosposke zbornice.
DUNAJ, 4. (Izv.) Načelnik kluba Čeških članov gosposke zbornice, tajni svetnijk dr. Začek, ie sklical člane kluba za torek k seji.
Delovni protran zbornice.
DUNAJ, 4. (Izv.) Predsednik poslanske zbornice, dr. Gross, je sklical načelnike posameznih parlamentarnih skupin za sredo, 17. jnlfja, k seli, ki se je bo udeležil tudi ministrski predsednik dr. Seidler. Na seji se bo govorilo o delovnem programu zbornice.
Gonja preti cesarski dvojici In Štajerski VolkstagL
DUNAJ, 4. (Izv.) Ministrski predsednik Je poklical včeraj k sebi zaupnike nemških nacIjonaW cev in jih opozoril na dogodke na graškem Volks-tagu, na zborovanja pri Sv. Egidljn, kjer ie govoril dr. Mravlag, na dogodke v Velikovcu na Koroškem, kjer Je govoril Gerstenmeier In na skupščino v Mariboru, kjer se Je povsod govorilo žaljivo o cesarju In cesarici in parmskih vojvodih. Ministrski predsednik dr. Seidler Je vprašal posl. VValdnerja fn Wol!a, kako je bilo mogoče, da se Je zamoglo govoriti kaj takega na skupščinah njunih somišljenikov.
Koncesije in stremljenja barona Pantza.
DUNAJ, A. (Izv.) Zveza nemških nacijonalcev je imela danes plenarno Sejo, na kateri se je razpravljalo med drugim o koncesiji, ki io Je dobil posl. baron Pantz od vlade za ustanovitev agrar-no-industrijske banke. Govorilo se je tudi o In-diskretnosti posl. Hummerja, ki Je objavljal poročila iz zveznih sej. Končno se je očitalo istemu poslancu, da dela s sodelovanjem pri neki korespondenci konkurenco časnikarjem. 2veza nemških nacijonalcev je sklenila dalje, da bo zahtevala v parlamentu debato o dogodkih na Plavi in postopanju feldmaršala barona Conrada Hotzen-dorfa. V nemško-nacijonalnih krogih očitajo posl. Pantzu, da stavlja le svojo osebo V ospredje, da bi si pridobil osebne koristi.
Razdelitev Galieije.
DUNAJ, 4. (Izv.) Krakovski »čas« poroča, da se je vršilo v ministrstvu preposvetovanje glede razdelitve Galicije.
Hrvatski sabor.	—
ZAGREB, 3. (Kor.) Na današnji seji sabora se je nadaljevala glavna razprava indemnitetne
predloge. Frankovca Prebeg fn Hervoj sla govorila proti Jugoslaviji, za združenje vsega hrvatskega naroda v neodvisno drŽavo In finančno neodvisnost od Ogrske. Posl. Lovrekovič (kmetlška stranka) je lahteval združenje Hrvatov, Srbov In Slovencev Nato je bila razprava prekinjena.
Herojem zgoffia iz neverjtfDii fcn
ali
ravaatcimva kr. kn. ilcialiiii ii stnlajifi alred.
Živela je mati, borna in bedna, 16 njen edini otrok je ležal na smrtni postelji. Ležal je, suh in bled, in bele ročice so nemirno drhtele po odeji, in oči so se željno upirale v solnčno luč, ki je trepetala v živih praških po sobi.
Mati je sedela ob postelji; solza za solzo je polzela po veiem obrazu in vse poteze so bile kakor ena *ama velika bridkost Tedaj je zavzdihnil otrok in dejal s slabotnim glasom:
»Mati, mamica, daj mi roži daj mi rdečih, živih rož, mamica I«
»Duša moja, nimam roi, nimam rdečih, živih rož«, In je pobožala mati otroka s tresočo roko po tem ozkem, bledem obrazku.
»Mamica, le dve roži mi daj, mamica, tako bi rad!«
Mati ie vstala in ie Sla; In je Sla po vasi in se je vstavila pred bogato, bahato hiša Okna so kipela samega cvetja in vse okrog se je smejalo cvetje, po vsem širnem vrta krog hiše. In mati se je nasmehnila. Je odprla vrata In Je vstopila.
Kaez Leopold IV. Lippe na Dunaju.
DUNAJ, 4. (Kor.) Knez Leopold IV. Lippe je prispel s spremstvom danes dopoldne na Dunaj. Sprejet je bil na kolodvoru od Častne službe in odpotoval nato v Eckartsau, kjer je posetll cesarsko dvojico In zajtrkoval. Zvečer se vrne knez na Dunaj, v petek pa nazal v Detmold.
SULTAN MUHAMED V. UMRL.
DUNAJ, 4. (Kor.) Glasom Iz Carigrada dospelega poročila ie sultan včeraj ob 7 zvečer umrl.
Dunaj, 4. (Kor.) Zunanji minister baron Bu-rian je posetil danes tukajšnjega turškega poslanika, da mu Izrazi povodom smrti sultana sožalje avstro-ogrske vlado.
DUNAJ, 4. (Kor.) Listi so priobčili umrlemu sultanu tople nekrologe.
RAJHSTAG.	•
Nov 15 milijardni vojni kredit.
BEROLIN, 4. (Kor.) Rajhstagu je bil predložen nov vojni kredit. Zahteva se 15 milijard mark kot dodatek k državnemu proračunu za L 1918, ki naj se pokrijejo s posojili.
VVIlson — častni doktor pariškega vseučilišča.
PARIZ, 4. (Izv.) Predsednik ameriških Združenih držav je bil Imenovan za častnega doktorja tukajšnjega vseučilišča. VVIlson je torej prvi častni doktor pariškega vseučilišča.
Zapuščina nadvojvode Frana Ferdinanda.
l
Ob štiriletnicl grozne tragedije v Sarajevu, ki sta jej padla kot žrtvi prestolonaslednik nadvojvoda Tran Ferdinand in soproga mu vojvodinja Sofija Hohenberška, je priobčila dunajska »Information« daljši spominski spis, v katerem Črta pokojnega nadvojvodo kot nenavadno trdno individualnost, načrte pokojnikove za regeneracijo države in preuredbo razmerja med uje narodi s privolitvijo samosvojega narodnega življenja vsakemu narodu. Po tem spisu le Imel pokojni nadvojvoda načrte, po katerih i® hotel zapustiti stare, trŽulictjonalne, izvožene fn za sobodnost ne več primerne in veljavne poti državne politike.
Umetne ograje, ki so doslej ločevale narode, naj bi padle, ker so na Škodo narodov in državne skupnosti. Narodi naj bi se Izpoznali med seboj, naj bi se začeli ceniti In ljubiti, da bi v bratski slogi in z združenimi močmi vršili težko delo za vspostavo, odpravo ruševin in obnovljenje. Preporod naj bi se Izvršil v zmagovitem znamenju miru in ljubezni med narodi! In ravno sedaj, ko prestopamo v peto leto vojne, stopajo v ospredje vprašanja političnega interesa, s katerim se Je bavil duh pokojnika v zadnjih letih njegovega življenja in ki jim je hotel posvetiti svojo prvo skrb, čim bi dobil žezlo države v svoje roke. — Razpravljajo se sedaj projekti za rešitev Jugoslovanskega vprašanja, ki naj bi se začeli uresničevati čim prej! Predlogi pa, ki se seda} stavljajo (Od nemške in madjarske strani. Prip. ured »Ed.«), niso pokojnikovega duha, so v popolnem nasprotju z njegovo oporoko. Zato je času primerno, da se ob tem spominskem dnevu spominjamo načrtov pokojnega nadvojvode.
Tisti, ki so sedaj v skrbeh, kako bi jugoslovansko vprašanje uvrstili v kompleks vprašanj bodočnosti Nove Avstrije, si razbijajo glave s tem, kako naj bi bito razmerje treh komponentov Ju-goslovanstva Hrvatske, Bosne-Hercegovlne In Dalmacije — med seboj in do monarhije: ali naj se Dalmaciqa priklopi k Hrvatski In kam naj se v tem slučaju priklopi Bosna, kako naj bo bodoče razmerje te dežele do Avstrije na eni in do Ogrske na drugI strani? Iščejo formulo rešitve, ki naj bi pred vsem dala jamstvo, da hrepenenje jugoslovanstva, da bi na jugu monarhije in seveda v nje okvirju tvorilo narodno, od ptujedržav-nih činiteljev neodvisno, politično in narodno ne podrejeno enoto: da to hrepenenje ostane nepreklicno — sen, ki se ne da uresničiti!
Nadvojvoda Fran Ferdinand pa si je bil Že dolgo pred vojno na jasnem, da je rešitev slovanskega problema postala vprašanje sedanjosti habsburške države — vprašanje, ki vsa druga potiska v ozadje! In zapomnimo si: slovanskega problema v njega skupnosti! Imel je pred očmi tako Slovane v sudetskih de/eiah (na Češkem) kakor one na severnem Ogrskem in na jueu obeh polovic skupne monarhije!! On ni umeval problema tako, da bi se zagotovilo ravnotežje narodnih sil, kakor je je ustvaril duvallzem. In
»Daj mi brat, dve rdeči roži mi daj; otrok mi leži bolan in ubog in bi tako rad rdečih rožic
»He, he — rdečih rož bi rada? He, he za otroka bi rada?«
»Da, prosim te, lepo te prosim!t
*Da bi jih dal? Misliš, he, he?«
»Lepo prosim, žanj prosim, ta otroka moje ca. edinca najdražjega.«
»He, he, ali pa veš, da moje rože nUo za tvojo
hišo?«
»Niso?«
»Da bi se umazale v tvojih rokah? Da bi se moj vrt onečastil, če bi ti dal rož ta tvojega otroka? Le pojdi, pojdi — ničesar nimam zate.«
»Dragi brat, le dve roži!«
Pa vrata so se zaprla, ta mati je ostala zunaj sama a sklonjeno glavo, In debele solze so lile druga za drugo. Odšla le, tiha in užaljena in besed nI imela za to včliko žalost.
□o katerem naj bi bili Slovani tisti del. ki ie na IkodI; marveS n&J bi se ustvarilo novo razmerte ravnotežja, s tenv da k državnosti oemst\j in madjarstva pristopi še slovaaska državnost, ravnotežje torej, ki bi odgovarjalo popolnoma premenjealra aotranjim In vnaojlm nalogam iu.» narhije! Pokojnik se ie vedno bavil z usodo o grških Slovakov in je imel na Dunaju posebneža zaupnika. ki mu je moral sproli poročati o razrn:-rah. željah In trpljenju ieh Slovanov, s katerimi se postopa aajbolj po mačehevski.
Kar se tiče Jugoslovanov, Je znano, da je bil trlallzem ideja- ljubljenka pokojnega nadvojvode. Trializem naj bi uiedintl narodne slovanske s*i!c na jugu monarhije, kar naj bi služilo kot privlačna sila do velikega slovanskega Vzhoda: naj bi bilo takorekoč predmostja velikopotezne, narodni moment povsem upoštevajoče avslrijt.ke vzhodne politike! Ni mu bilo do politike, ki bi si pomagala s tem, da bi izigravala ene proti dru gim, ampak do politike, ki brez vsakega pridržka pritrja vsem legitimnim narodnim zahtevam po samoodločbi Slovanstva. Na tako politiko je hotel opreti svoJ trializem. ?. globoko resnostjo in s temeljito stvarnostjo, ki so jo poznali le tisti, ki so mu bili blizu in ki so io mogli zasledovati, se je pripravljal za svoj bodoči vladarski poklic. V svesti si ie bi), da ima postati prvi cesar in kralj, ki ne korenini v nemško-uržavnih. marveč izkljuCnj le v avstrijsko-ugrskih tleh! Kot dober Ncmcc imel visoko razvito razumevanje ?a teritorih'no pomembnost Čehov, Poljakov in Malorusov na severu. In Slovencev in Hrvatov ua vzhodu in jugu obdonavske monarhije. Duaii/em kot tak je respektira!. Ni mu pa veljal kot edina In še naaajs kot zadnja forma notranie strukture monarhij.'!'! Ljubosumno sle mu bile v skrbi neodvisnost ia samostojnost države.
Kako prav ic imel, kako iasno je zrlo njegovo oko v bodočnost, to dokazujejo Izkustva te vu}-nc, ki Jih moralo narodi toli drago plačevati. Državi ae bi se mogla dogoditi veča nesreča, nego bi bila ta- ako bi tisti, ki imajo odločati in ki bodo nosili odgovornost za odločitve najbližje bodočnosti. šil brezbrižno Dreko teh izkustev. Lc zapuščina Frana Ferdinanda — tako zaključuje avtor v »Iniormatinn*. ki je bil ofjvidno v tesnili stikih $ pokojnini nadvojvodo — kaže v teh urah uaode oot na piano — per varios casus, pei tot discriinina rerum! Preko različnih usod in mnogoterih nevarnostih!
Tako so ml pravili; in Jaz ne vem, če je mogoče to, In vendar je mogoče. Saj pri nas le vse mogoče v teh žalostnih dneh....
Marija Kmetova.
Rasne g»o!itSine wssf3,
Seldler	Kot zanimivo
verzijo o rešitvi krize ScidJeriev v prilog In -slovo naj zabeležimo tudi to-le: Dogaia se nc! :-i, kar se zdi Nemcem povsem nemo-tno. Dogaj3 sc. da se pripravlja nova vlada proti volji Nemcev. 5 tem še nI rečeno, da bo nova v'ada ka) vredna, ali da bo vladala proti Nemcem. Toda. dejstvo jc. da le bil nemški »velo« to pot sbbejl, nego pa spIoSne razmere. Cesar jo takoj priobčil nemškim poslancem \Valdner}u, Pantzu in Teufelu svoio odločitev. Zaključek ie, da bo Seidler »odstavljen«. AH, za sedaj treba čuvati ugled Nemcev. Seveda, nemška du?a ne prenaša, da bi se dogodilo kaj. kar ujej ne ugaja Seidler skliče parlament hi stafb^demlsslonls. S tem i? že nekaj (;to-
rll. * , ^ . , - - „' I
'	-- Vedno
Je trdil, da se parlament ne more sklicati brez poznanih >garanclj*. A sedaj se vendar sklicuje brez njih. Seidler bo še n»knliko č^sa tw oblasti, ali samo pro forma, da se pokrije poraz Ncmcev. Kdo bo naslednik Seidlerj*. ni znano javnosti. Bržkone ho kak uradnik b/ez po«ebn« politične prošlosti, kl naj spravi pod streho provizorij in vojni kredit in vodi stvari preko poletja. Kriza torej traja dalje. — Zabelelill suio tudi to verzijo le kot zanimivost, ne da bi Jej pripisovali važnost dejstva. Saj je razliCcih ugibanj toliko, da jih oU, ki ne moromo gledati za kulise, ne moremo kontrolirati glede na njJh Vftjjcttiost. Toliko pa menimo, da verjetnost te verzije ni povsem Izključena. Za to govori £e okolnosf. da je »rešitev« krize za Scidlcrja na pol L-^cdna, na pol neugodna. Vladal naj bi, aH — s parlamentom. P.m mu je torej ualog. ki ga ne mora izpolniti. To ie splosno prepričanje. Tudi navedena obzirnost do Nemcev ni neverjetna. Qori navedeni glas 7a-ključujo po svojih navedbah povsem logično, da kriza traja dalje! To smatramo pa kpt gotovo dejstvo! Će pa meni gornji glas, da s fem oi reče. o, da bo prihodnja vlada kaj vredna, smo pa mi trdno uverjeni, da ne bo odgovarjala stališču in zahtevam slovanskih narodov. Dotlej steče ?e nekoliko vode v morje. Cas ?e ni dozorel ?.a nas. Pride pa gotovo, ker mora priti. Kajti vecjno bolj se bo uveljavljala resnica, da upornost zlih ljudi proti pravični stvari ostaja končno slabeia *jd razmer.
Dr. Seidler in Poljaki. Z Dunaja se poroča: Ministrski predsednik dr. vit. Seidler je poval ' k sebi načelnika Poljskega kluba, dr. Tertila, da bi mu podal pojasnila o vesteh slede obljub, ki jih je baje podala vlada Ukrajini zaradi razdelit>e Galicije. Dr. Tertll Je povabilo odklonil. Parlamentarna komisija Poljskega kluba je odobrila načelnikovo postopanje.
Pisava nemškonacljoualnlti listov se Je, kakor smo poudarjali v včerajšnjem uvodniku, v zadnjem času Enatno izpremenlla. V dokaz naj posnamemo naslednji zelo ponižni uvodnik Iz sredne večerne »Ta^esposte«. Članek nosi naslov »Parlament« fn pravi: »Parlament je sklican, toda predpogoji za gladek potek zborovanja, In reSitev državnih potreb se morajo Šele ustvariti. Kakor stvari stoje sedaj, ta naloga ne bo lahka. V stališču strank napram vladi se dosie) n! izpremcnilo nič, in 6impatlie ta Seidlerjev kabinet doslej se, niso nikakor porastle SIcer bi se ministrski predsednik pač lahko mirno odrekel temu prirastku, če bi se našla za državne potrebe večina, ki bi v znamenju notranjega mlrn med strankami do-, volila, kar država potrebuje za življenje fn boj za svoj obstanek. V tej točki pa se ločijo pota strank v tri različne smeri. Nem5k! nacijonalcl. krščanski socljalcl In Ukrajinci so m. državne potrebe, socijalni demokrate so v pogojni Opoziciji. tO se pravi, glasovali bi v danem slučaju za proračun^ ćdrekfl bi pa kredite za vojevan-e; popolnoma pa
\
} Strm !!.


HDINOST* itev 180
Trst«, «M i, i«Hi« 191 h
odklasiajo tn zanikajo vsako državno potrebo >CehI, JugoslovanJ bi večinoma tudi PoljakL Na ;JU>ga ministrskega predsednika le sedal, da poiz-v tem razmerju moCl premik v prid držav-«„n potrebam* In sicer tako, da pripravi Pollake
& mogoče aa stališče neitriklh strank afl pa vsaj stališče socijalnih demokratov. Pričakovati jpač nI popolnega uspeha, toda celo tudi delni Šispeh (če bi se Poljakf deloma odstranili od gla-»sovanja, deloma pa glasovali za proračun) bi pobožaj bistveno olajšal In omogočil dovolitev dr davnih potreb. Tudi slovansko volilstvo ima inte-fres ua parlamentu, In njegovi zastopniki naj bi (ne pozabili, da sta si dovolitev državnih potreb In ibbstanek parlamenta po mnenju na najvišjem nestu med sebol v čisto določenem vzajemno ičinkujočem razmerju. Poleg tega pa Je dovolj stvari, za katere Je nujno potrebno, da se razpravlja o njih v parlamentu, In ki naj vse strančarske pomisleke porinejo v ozadje. Prebivalstvu le tokrat več^ na srcu kot za krik po kruhu«. — pa ko lepo skromno pohlevno so pisalJ nemškona-^Liionalnl Usti samo tedaj, kedar se Je nemškim na-Sjcijoiiaicem godilo — precej slabo.
ADroviKadiske stvari.
Preselitev krušnih komisiji.
Krušni komisiji št. 30 in 31 ste se preselili Iz Ijlle št 17 v hišo št. 23 II. v BoroevičevI ulici.
GOVEDINA.
Jutri, v soboto, In pojutrišnjem, v nedeljo, so bo prodajala govedina proti preščlpnjenju št. 19 Izkaznice za nakup mesa In maščob In proti Izročitvi izkaznice št. 44 serije a. b, c, d. Na vsako izkaznico se dobi x/» kg mesa. Prodaja se prične j.^Li 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglia. ♦Barkovlje 41, Punter, Gornja Greta, Bolle, Šalita itfi Gretta 13, Caliin, ul. Boroevičeva iS, Paronit-'to. P. Ga senu a 6, Cavalieri, ul. Poste 3. Cadorini. ;ul. nadvoj. Josipa 11, Staais!a\vsky. ul Campani-Ic 17, Borgnolo, ul. Lazzaretto vecchio 52, Visin-,1ini. ul. Cavana 22, Borzer, ul. Tigor 10, Stabile, pl 5. Michele 5, Castro. ul. Pontanone 19. Per-iutti, ul. Sanitš 9, Bruna, ul. Becclierie I, Pasqua-;lini. ul. Marije Terezije 41, Zadnik, trg. S. GIo-jvarini 6, Simotietta. ul. Legna 4, Polacco, ul. Tor--rejite 26, NieheUo, ul. Torrente 39, Marsfi, ul. tFarneto 5, Pinter, ul Farneto 9, Lenarduzzi. ul. iAnialia 23. Zafutta, ul. Farneto 38, Polil, ul. •Acquedotto 13, Castellitz, ul. Giulia 67. Pangoni. iij. Giulia 18. Penso, ul, Giulia 7, Ottonischer. ul. Molingrande 10, Periatti, ul. Barriera 4, lllicher, g! Barriera 8, Depace, ui. Barriera 26, Mocenigo, ul. Barriera 31, Jenco, ul. Isti tu to 4, Polli, ul. Isti-tuto 38, Benedettich, ul. Piccardi 28. Marussich,
Settefontane 248. Tapazzin, ul. Settefontane 24, "tefontane 1, Del. zadruge, ul. Sette-V ul. del Rivo 34. Rizzian, ul. del iruge, ul. S Marco, Rocco, ul. to, Campo S. Oiacomo 19, Co-; 51, Rizzian, ul. deli'Istri« 76. 0, Cossich, ul Poscolo 8.
CENE:
.klado . . .* po K 19'36 kg. i kl ado ... po K 22'— kg.
velika množina usnjatih kobbarČKov ta popravo.se bo vršil 6. t. ol oi) s žjui.. .. : ..ac bo! pip In petellncev. Zato se pozi vi Je Jo lastniki po-ialšnica navojaško pokopališče, slopll v njihovem lastnem interesu, da dajo kar» VIII. vojno posojHo. Četrti i-iKa* podpisov VIII ' B Brfft posebnega obvestil*
uajpreje popraviti vse one vodovodne naprave, ki puščajo vodo. Cene za te poprave Je zadruga avtoriziranifa inštaJaterJev določila takole: l. Najnujnejše potrebne poprave pip In varnostnih pe-telincev za stranišča ali kopalnice itd: a) ža popravo ene pipe po oddaljenosti od Instalaterjeve delavnice, od K 2*50 do K 3*50 za vsako; b) za dve po "K V— do 2'50, 'c) za tri po K 1'80 do K 2*30 d) za več kot tri po K I'80 do K 2'10. 2. Splošna poprava vodne zbiralnice v straniščih obenem z zamembo gumijevega kolobarčka in ureditvijo plavajoče kroglje: a) za popravo ene po oddaljenosti od Instalaterjeve delavnice od 7 dc 8 K, b) za dve po K 6'50 do K 7'50, c) za tri po K 6*— do K 7*—. d) za več kot tri po K 6'— do K 6*50. Plačati se mora takoj po popravi delavcu, k! predloži račun tvrdke. Obenem se priporoča tudi vsem lastnikom In upraviteljem hI5, da dajo popraviti tudi glavni varnostni petelin v vežah, tam pa, kjer ga še nI, da ga dajo nSpraviti čim preje. Strogo pa Je prepovedano zapirati poulične varnostne peteline, nameščene pod števci, kateri se smejo zapreti trenutno samo v Izrednih slučajih In sicer samo po osobju mestnega vodovodnega urada. V slučajih, kjer se ugotovi veliko izgubljanje vode, more mestni vodovodni urad tudi brez prejšnje opozoritve ukreniti, takojšnje zapretje vodovoda.
Radi nepričakovanih zaprek odpade koncert, ki se Je imel vršiti danes. Zato se združena odbora »stradajočih otrok« in »ženske podr CMD« obračata s ponovno prošnjo do rodoliubr.ega občinstva, da bi tem marljiveje podpisovalo denarne prispevke, ko pridejo do njih gospice $ polarni.
Intendant kr. hrv. zagrebškega narodnega gledališča. g. Hreljanovlč je prepovedal članom gledališča sodelovanje pri prireditvi, ki na: bi se bila vršila danes, 5. t m., v Narodnem domu v korist naši — siromašni deci. Prireditev se zato ne
vojnega posojila \ Trstu lftkiuujc vku#vote j K 3,353.950'—.
Tobak ca nosljani* Tukajšnje c. kr. finančno] nadzorništvo lavlja: V soboto. t m., zjutraj se j da na prodaj tobak se nosijanje v odmerkih po < 10 dkg in sicer v naslednjih tobakarnah: ul. ; Massimiliana 11, Coroneo 7, Media 41, Beccherie j 23, ul S. Giacomo in Monte 22, Actjuedotto 14, Amalia 16, S. Marco i, Aequedotto 57 Za nakup tega tobaka ni treba nlkake »tobačne Izkaznice« Ta tobak se bo prodajal le odrastlirr In sicer dobi vsak le en odmerek
Iz Skednja O priliki cerkvene slavnosti, pri kateri bo govoril č. g. kanon?k Iv Slavec, priredi rojanska Mar družba vjeseHco v prostorih nek- j danje lokande Začetek cerkvene slavnosti ob 4 uri.
Sv. Ivan! Pevska vaja' Ker ie v nedeljo prireditev pevskega društva »Kola«, danes »večer ob 8 pevska vaja. Prosim točne in polnoštevilne udeležbe. — Pevo vodja.
Orkestralna vaja bo jutri, v soboto, 6. t m., in ne -v petek, kakor Je bilo rečeno, ulica Stadion 21. ob 6 zvečer
Propast svijeta izašla Je kao IV knjlffa »Popularne biblioteke«. U toj živo} viziji bndučnostl iznosi slavni francuski astronom Flammarlon a-stronomij^ce, geologiiske. meteorologljske, llzlo-logijsketeorlje o vjerojatnoj propasti svijeta. Sve je tu pisano velikom* naučenjačkom spremom i bujnom fantazijom a ovir je tome svemu Jedan dogodaj u 25. stoljeću Rodu Je ljudskom zaprijetila opasnost: sraz kometa sa Zemljom. Mi proživljavamo s tadašnjim ljudstvom strašnu krizu, prisustvujemo raspravama o čudnom tom dogo-daju, slušamo najodličnije učenjake ! filozofe, medu. kojima se navlastito ističe »nezavisni hrvatski biskup <\*ayerstrosš« smionim svojim razlaganjima. slobodnim svoiin mislima. Knjiga je ukusno
«»iEftTfSbrrssr'JTtM1
Josip Koievar
skladiščnik južne l«l«»lca T ftarosti 49 leS» po dolgi in mučni bolezni, danes mirno v Gospođu premiuu
Pogreb blagega pokojnika ae bo vršil * soboto, 6. t m.t ob 3. uri pop. ti 1 nlie Žalosti, nlica Ameriko Vispucci &4. 19 ▼ cerkev sv. Jakob* in potem a* pokoi^iiščr k ■▼. Ani * posebni grob.
Marija, soproga — Stanislav« sin. — Joslpina, hfii. Marija* Margcrlta, Franilika por. Slajnir, se«tre Ernett Stalner, avak lc ne2&ki.
K|t© pograbio podjetje. Trst
(M
i opremljena i sa 60 slika ukrašena. Cijena Je knji-more vršiti, in naši mali revčki na) se zahvalijo ^ neUYezan0; 4 K UVCZano? 5 K 80 Za pret-
za to dobroto g Hreljanovlću!! Se so rezerve! — Kaj le to? Dr. Susteršlč in
platnike »Prirode? nevezar3 3 K 40, a uvezana 4 K 40 NTaručuje se uz unap-ed poslan novac kod
njegovi oprode trde, da smo zapravili politični f uredništva »prirode,, Zagreb Demetrova ul. 1. kapital, ki da ga je pridobil dr. Šusteršič z dol-! w y 5yakoj	knjlžar{>
goletnim trudom. Na to očitanje, oziroms baba- ;

O,-!:
pjevani V'Idl: -2105 utltnl
:.if> :V
taja kuriva.
\ na runieue izkaznice.
Julija. — Cena 80 vin. za kg. T00 (ob. 14) ul. Mcmtfort 5, ui. Lazz. vecchio 17. — '»0 <ob. 13) ul. Soliiarlo 10, Foscolo 19, 501—800 (ob.
V>0 (ob. 13) ul Padulna 13. \rr	—1500 (ob H) ul Amalia
00 (ob. 17) ul. Erta 4. —' (ob 9) ul. Rivo 10. 1—100 - F o ja h: 151—430 (ob 9)
w,__________-477 (ob. 9) ul S. Anasta-
Ho 9. Rocol: 31—io«j (olv 8) Settefontane 2&0.
Premog. 20 Kg na modre Izkaznice.
Sv. M. M. Sp.: 1—200 (ob. 26). ul Guardia Borsinglu. 201--323 (ob. 26) ul Cancellieri 110, 1*66 za 10 kg.
Kok. 10 fag na modre Izkaznice. ■ S. M. M. 2g.: 1-435 (ob 34) ul Rivo 10. 1*70 ka 10 kilogramov.
SKozi o oHro nas šlsda enfsnta
Pokažimo ji s podpisovanjem 8. vojnega posojila, da hoćemo zmagati.
Hc2 pozao§fe« da bo
v<wrt i
v nedeljo, dne
7, t. m., v „Narodnem domu" pri sv. Kanu proslava narodnega praznika : godu Basih apostolov, svetih bratov Cirila in Metoda!!
Podaljšanje podpisovalnega roka za osmo voj-
ao posojilo, Z 2 julija je potekel uradni podpiso-valnl rok. Finančni minister baron VVImmer |e pr!\olil. da se podpisovalni rok podaljša do 17 t. m Kakor kaže IzkuSnJa. prinaša podaljšani rok našim vojnim posojilom redno ^e izdatno pomno-^itev, ki po raznih cenitvah znaša več sto milijonov. Ce vsi, ki so doslej morda zaostali, izrabijo še zadnji čas In spoznajo, da ne koristijo samo državi, ki se nahaja sedaj v veliki vojni stiski, temveč tudi splošnostl. In če vsi on!, ki niso prijavili dovolj visokih podpisov, porabijo podaljšani rok v to, da zvišajo svoje prijave, potem nI dvoma, da more tudi 8. vojno posojilo doseči oni uspeh, ki se splošno pričakuje
Poziv prebivalstvu! Mestni magistrat razglaša: Tudi letos se je z začetkom poletja pojavilo večje število slučajev trebušnega legarja. Ta po-višek je odvisen v glavnem od zauživanja sadja In sirove zetenjadi, s čimer se zelo pogostoma prenaša lesar. Zato se toplo priporoča prebivalstvu, da naj zauživa samo kuhano sadje in zele-njad. Če se pa hoče zaužlvatt oboje sirovo, Je
Kr. hrv, zagrebško deželr.f gledališče. O snoč-ttji ponovitvi Puccinijeve »BofceaieK, velja domala isto, kar s:no rekli o premijeri. Odobravanja je
bilo precej Gledališče je bito srednje obiskana « * *
Večera« u S sati druga predstava Smetanina remek-djela. komične opere »Prodana nevjesta«, koja je imala ove sezone najveći uspjeh U naslovnoj ulozi Irma Polak Ostale glavne uloge pjevaju gaje. Pospišil-Ivancva. Zllčar, Pabst I gg. Rikard KubJa kao gost, Križal. Levar. Blničkl i
Pisarevič Dirigira Milan Sach?.
* i *
Sutra, u subotu, prva predstava opere »Car-men- sa gdjom Engel u naslovno) ulozi Don Josća pjeva cenor R. Kub!a.
* * M
U ponedjeljak (zvadjati će se simfonijski koncert. mjesto u subotu, kako je bilo urečeno. O programu sutra pobliže
DAROVI.
— V poč.aščenje spomina padlega Dušana Co-tiča darujeta Iva in Peter Mihelič K 20*— moški podružnici CMD. V isti namen daruje rodbina Josipa Cinka Sokolu v Trstu K 10'—. Denar hrani uprava.
Će^ko Budjevička Re^avradia (Bosa-fcovauzorria češka gostilna y Trstu) se nahaja v ui. G, Cialatti (zraven glavne pošte.) SJovensks u^trežba tri slovensld Jedilni list!.
Ueiiko
krčmar.
rijo odgovarja sSlovenec«: »Resničarji so preveč !	ff$
črnogledi: mnogo, mnogo tega je ostalo. Tako imamo (na Kranjskem) 5e vedno dve nemški državni gimnaziji In slovenske — nobene. Tako imamo deželno sodnijo. na kateri uradnik ne sme slovenski govoriti, In nje dičnega Sefa Elsnerja Tako Imamo nemško policijsko ravnateljstvo ia Nemce v občinskem svetu ljubljanskem. Tako aa Koroškem Še vedno nimamo drugega mandata in volilni okraj Orafenauerjev Je §e vedno tako sestavljen, da bi ga pri prihodnjih volitvah zgubili, če bi nas vodil -dr. Šusteršič I Deželni dvorec sme še vedno razobešati zastavo v Peganovih barvah. Pri konferencah na srednjih šolah morajo slovenski profesorji nemški govoriti, pisati nemški zapisnik, nemška spričevala in nemška iz-vestja. Deželna vlada Je še vedno do kosti nemška in z njo vse, kar se Je drži. ResničarJ! se torej po nepotrebnem boje. Še so rezerve, nekaj vode že še poteče, preden jih zapravimo«. — Resni-čarji očitajo tudlT da so mladini zapravili ves ugled »pred državno javnostjo«. Na to odgovarja »Slovenec«: »Kaj Je neki to? Še nikdar se nI avstrijska javnost toliko pečala z našim vprašanjem, kakor se sedaj, In nikdar s toliko resnobo. Naš ugled Je zrasel pri južnih bratih, pri Cehih, pri Poljakih; in tisti, ki nas ne ljubijo, se nas vsaj boje! Res pa je, da smo zapravili naklonjenost — Nemcev 1 Po našem mnenju niso Nemci »državna javnost«, ampak le manjšina In đe najboljše, v državi. A da tudi njih simpatije ne zgubimo, skrbi vendar »Resnica«, ki daje gradivo listom, ka-kršnJL so »Alldeutsches Tagblatt«, »Freie Stim-"Tiien*. »Marburger Zeltungc In »Šlajerc«. — Skrbi — dr. Šusteršič, bi Izpopolnili ml. Kratko, a vendar drastično Je odgovoril »Slovenec«, kaj |e o-stalo Slovencem od Šusteršičevega vodstva, tn kal smo »zapravili« pod sedanjim vodstvom 1 Kar Je ostalo, Je sramotno ea nas Id nas ogroža, In kar smo »zapravili«, nam daja nado, da ogroženo — rešimo In da užaljen! narodni ponos zado-bi zadoščenja! Kdo veruje Se takim mamljenjem po »Resnici*? Niti tisti ne. ki Jim morajo prltrja-tl, aH pa jim prltrjajo, ker so slepci, da ne vidijo, aH pa nI v njih Čuta za krivice, ki se nam godijo, in za to, kar tmenujeme narodno pravico fn narodni ugled.
DelavskG konsumso društvo pri Sv. Jakobu le
imelo v nedeljo svoj občni zbor. Vsled vojne Je trpelo tudi to, za razvoj slovenske stvari pri Sv. Jakobu tako važno društvo Lepa društvena hiša, ponos naših 4tlavc«vf od katere se Ja pričakovalo še hitrejše procvitanje društvenih In narodnih koristi, ogroža celo obstanek našega drnltva, ker ne samo da ce donaša skoraj nikacUi koristi (stranke zaostajajo z najemninol), temveč obremenjuje vedno več društveno bilanco f naraščanjem obresti, ki Jih ni možno poravnati It dohodkov. A ravno letos bi Imelo društvo slaviti svojo dvajsetletnico 1 Ali smemo dopustiti, da bodi to žalostna obletnica? S tem vprašanjem se Je bavll tudi občni zbor in prišel do prepričanja, da nI treba obupati. Sklenilo se Je nabirati nove zadružnike. ki bi s podpisovanjem večjega Števila zadružnih deležev pomnožili zadružno glavnico In s tem omogočili znižanje obrestnega bremena. To akcijo bi moral podpirati vsak tržaški Slovenec, kateremu je pri srcu naša stvar v važnem svetojakobskem predmestju. Odbor bi se takoj znebil vseh skrbi, ako b! prodal hišo, katere vrednost je i»ed vojno še porasla. Kupcev danes ne manjkal Ravno i ozlrom na to vrednost pa je lasno, da denar, ki bi ga novi zadružniki skladali s prevzemanjem zadružnih deležev, nikakor ne bi bil darovan, temveč b! kmalu donašal tudi dividende. kakor Je to bilo v prvih letih društvenega delovanja. Predsednikom društva je bil zopet izvoljen naš neumorni Peter Mož6, kJ deluje v odboru že celih petnajst let. Može se Je sicer branil, a na apel dra. Rybžra, nal ne zapusti društva ravno ob njegovi dvajsetletnici, se le vdal.
treba oboje ponovno oprati z brojniško vodo Voda iz vodnjakov se ne sme piti In ne porabljati V odbor je bilo Izvoljenih tudi nekaj mlajših moči, ea domačo rabo. Mleko se sme zaužlvati edino le f ki pojdejo gotovo z največjo vnemo na delo. — prevreto. Tudi Školjke lahko vsebujejo legarjeve ' Vspeb razprave o društvenem gmotnem stanju .se
množino belega in črnega vina Imam aa prodaj pri postaji Nabrežma. Rosbak,
2405
Itonffff ffl	v ui- Maafort za K 130 <J00.
riUllli a« Hisa ja nova. modema,prosta davka in rentira letno K 11.000. Stanovanja v hiSi so od 5, razmerno 3 sobe, sobico in kopel). V hiši je vpeljana voda, plin in uvedena raoderaa oprava. Pojasnila daje Kavčič, kavarna Uni v era o. 2409
IHa mm tjaeblirana soba. Ponudbe na las odd, IHt Si! Edinosti pod .Meblirana soba". 2410
IvAllbllff »e je 6. torbica z knj-gami IL raz. lZgUDllIl ljudske Sole iz Barkovejj do Konto-velja, naslovljene Daaiio Tenee sv. Kril it 148. Kdor je nagel to torbico, naj jo prinese na gornji naslov. Dobi primerno nagrado.	2404
MifffV dobi takoj stalno službo t dobro plačo nifcUl Pojasnila daje Bro4, ulica Poste vecchie
6i. 26.
2406
Uiin (3 sobe, kuhinja, vrt) je na prodaj pri sv. UlSU Ivanu, blizu cerkve Pojasnile ul. 8. Oihno 541. Posredovalci izključeni
2408
nnflfVffVM biio na Bazoviiki cesti s 14 prostori, Prouum hlev, 2 vodnjaka ia zemljilča. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.__241'
„Uquore Godina"	!
protini) se prodaj a ▼ vseh lekarnah._D lb
EaImAmnC Anton Jerldfi posluje v svojem ateljeja
FOtOSHll v Trstu. Via deJle Poste it. 10. 40
Krepkega Mfm^
ilolino piccolo 19.	_ J
Postrežnica ^^sn:
Naslov pove Ins. odd, Edinosti^__
f	to bi imela veselje do knjigarne
yUS£Sv ivflUi 6 primemo isobrazbo In ki pozna slovensko literaturo, sprejme takoj knjigarna ~toka
ul. Malin piccolo 19.	_ 24CH
flfiK litra k sa *a en litei petroleja. Irnam ve« ftlvU hektont rov pristnega sadnega kiea. Kdor torej pošlje petrolej, dobi kis Frana Planine, kmet ni Libn. g n * Videm (Štajersko):_8200
llffallOf fcevliar, .rednje staroBti, i££s ▼ svrho VUUVBC žaniVfc vdovo brez otiok aU gospo-
Proda se takoi
Gozdi, travniki, vinogradi, hiše, hlevi, živali, orodje, moderni stroji itd. — Bogata letev vsa kovrstnega pridelka.
Me mil Mika Melji !L II"
JADRANSKA BARKA!
Trst« Via Cassa dl Risparmlo 0
(Lastno poslopje)	1
Kapital In rtierva K 23,509.000.-
FHJJAJLKfi: Dunaj Tegeihofstiuisc 7 9 Dubrovnik, Kotor. Ljubljana, Metkovl«, Opatija Split. Šibenik, Zadar.
VLOOE NA KNJlZlCB
--3 V. —
od dneva vloge do dneva vzdig-a. Heatai de vek
p!ačuie banka svojega. Obrestovanje vloar n® , teko-era in Žiroračunu po dogovoru - Akreletl/ | čeki la nakaznic na vsa tu-ia inozemska triHi k ~
KUPUJE IN PRODAJA: vreduonae papirje rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritote delnice, srećke, ralnte devize, promest) itd Daje PREDUJME na vrednostne papirjo in b a^o ležeče v javnih skiadiaćih. SAFE D0POSIT3
PROMESE.
Prodaja srtčk razredn« loto-
In vsa druga semena za lesen twia Sever s tos?. — W\m.


Trst - Via Stadion 10 - Trst
Odprt od 812 zvečer naprej
rije. Zavarovanje vsakovr tni:i	rjav proti
knrzni iT^tihi, revizija Srečanja sreč!« i. t. d brezplačno. Stavbni kre lit, remh^ur* krediti. Borzna naročila. — Inka
MENJ ALtNl CA, —---ESlvOMlf Mii^lU
Telefoni; 1463, 1793 in 2dK.
Uradne urai od 9 d > t pop Jia .
Brzojavi: JADUANSRA.
SICfORlif
uniei tiiSsuiis iiiii'9 stenice.
Vzorce, stcRleniea . . 4. Večja stekleniea . . . K
Brizgalniea . ......K 2.
pg&T Vsa naročila je nasloviti na * Lekarno k „Nadi4< „Zur Hoffnun^"
1IV/	a M V l
št 14, Pecs Ogrsko.
vstopnina K 2
ZOBOZDRAVNIK
1
Dr. J. Čermak
v Trstu, ulica Poste vecchie 12 vogal ulice delle Poste
izdiranje zobov brez bolečin. — Plombiranje.
— UM£TW ZOBJE
za popravo večje zaloge sodov išče za dalje časa
Mili fvernica kisele m i zelja, Sisak, Hrvatska.
Nastop takoj. Plača dobra s hrano. Preskrba v domovini živeče družine s živežem za zmerne cene po pogodbi Ponudbe caj se dopošljejo nemudoma.

P
srebro in dres? >
kupuje po najvi il'i cenah dobroznana urarna In zlatarna
ALOJZU POVK v Trsta
Piazza Barriera v. 2.
Advokat
dr. Juro Adlešić

vljudno naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Ljubljani, Sodna ulica št. 6/IL
p	Ljubljana, dne 1. julija 1918.
aL,-——r

Hesnico bivšega Ivana Banedeiii-a v ulici delle Poste Štev. 1« začasno zaprto
]e odprla dne ]. L m. poliajnlkoua soproga Mercede vdova Benedetii.
Priporoča se toplo osem svojim dobrim In starim odjemalcem.
kali. zato naj se ne zaužtvajo. Priporoča se tudi Cim največja snažnost." Roke daj se omivajo pred vsako jedjo In po prihodu s stranišča. Kdor se tioče zavarovati proti (egarju. se more dati cepiti, kar se stori brezplačno v mestni ta magdalenskf boIniSnici-
Vodovodni »»rad sporoča, da se lo avtorlzira-
le pokazal že na koncu občnega zbora: pristopilo Je več novih zadružnikov, mej temi nekateri tudi i večjim Številom deležev. Kij W ftašll mnogo posnemovalcev!
Vojaški pogreb. V tukajSn« farnlzljski 6o!nI5-nici št. 9 fe 4. L m. umrl desetaik 91. pešpolka
ovo ure i u u	r" i
dična f premoženjem. — Našlo▼ poro Ia». odd. I
Edinosti pod »Št. 3198". .	3199 j
" -----d-Cflk. Pr«d?UTili m j« '
Stanislav Čoke!Jt prideliea kolesarskemu bataljo- j RUPlRl w®a« Oi
nim vodovodnim instalaterjem dala na razpolago bu Št 2, stot rojen leta 1898. y Trsta PofrefcllL a, S
Išče se l87uiLuVSo^5i"corjo«
! it 2Ž._ ; _2,97
kupuje Hotel Balkan,
Trst, Piazza Caserma. _____ -
ali zamejim »O*?1^**
UinsKe soda
jam u	. ,77
ioafc). CarboU«foroj»
Čudežni
POCtll
Najboljši in najnovejši ročni mlin, ki melje vsakovrstno zrnje? koru/.o in pšenico v najbo'jšo moko.
Cena komadu 114 krca
pošiljatve in poštnina prosta.
HEINR1CH FALDDI & COMP.
BM^aF5estf V. rjtsdšmla 1.