št. 3. V Ljubljani, dn€ 6. februarija 1902. Leto XV. Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu ie 80 kr. na leto. Inserati ae sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstva v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice št. i. Naročnina in inserati pa: Upravni£tvu ,Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. i. Potresno posojilo. Oblastva ' so"fzačeia~ resno iztirjavati državno brezobrestno posojilo. Cuje se mar-sikaka tožba o rubežni zadevi tega posojila. Posebno okoli Kamnika se je pripetilo več takih slučajev. Mi opozarjamo vse one, ki imajo brezobrestno posojilo in so dobili opomin za vplačati prvi obrok, naj to takoj store. Ako jim pa ni mogoče plačati, naj pa nemudoma vlože pri finančni oblasti prošnje za odlog in pri okrajnem glavarstvu, oziroma dež. vladi prošnje za o d p i s posojila. Prve prošnje za odpis posojila se vlagajo pri okrajnih glavarstvih in naj se takole narede: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani. Podpisani uljudno prosi za odpis državnega brezobrestnega posojila v znesku 100 K, ter utemeljuje prošnjo s sledečim : a) Njegovo posestvo je vredno n. pr. 2000 K, ter je zadolženo za 1500 K, deloma nevknjiženega dolga. b) Mu je skrbeti za 5 otrok, staro mater in očeta. c) Potres mu je napravil 500 K škode, vsled česar se je moral znatno zadolžiti. d) Poginilo mu je po potresu živine: e) Zemljišče mu nese zelo malo, dohodki (tu se zapiše, ali dosezajo višino potrebščin ali ne.) Razvidno je, da mu ni mogoče plačevati posojila, vsled tega prosi za popolni odpis. X- posestnik v Zabjemdolu št. 25 občina Bobovec. Žabjidol, dne...................................:........1902. Ako deželna vlada prošnje ne reši ugodno, se štiri tedne po sprejemu dotičnega odloka sme vložiti pritožba na notranje ministerstvo potom deželne vlade. Pritožba se naredi takole: Visoko c. kr. notranje ministerstvo na Dunaju. Vdano podpisani je vložil prošnjo za odpis državnega brezobrestnega posojila v znesku 500 K, kateri vis. c. kr. deželna vlada v Ljubljani z odlokom dne 2. januvarija t. I, št. 150 ni vgodila (oziroma vgodila le v toliko, da je dovolila 20vraČevalnih obrokov) (ali 25'% odpisa). Ker pa predpisanemu nikakor ni mogoče vračevati posojila, si dovoljuje vis. c. kr. notranje ministerstvo uljudno prositi, da razveljavi ta zadevni odlok c. kr. deželne vlade in dovoli popolni odpis posojila. (Za vtemeljitev prošnje se navedejo razni vzroki kot pri prvi prošnji.) a) ............................................................................................................................ b) .........................................................................................................:.................... c) ............................................................................................................... d) ...................................................................................................................- e)................................................................................................................................. Razvidno jc iz navedenih dejstev, da mu res ni mogoče vračati posojila, vsled tega prosi vis. ministerstvo za dovolitev popolnega odpisa drž. brezobrestnega posojila. I J- posestnik v Bukovju št. 4 občina '^Brezje, pol. okraj Kamnik na Kranjskem. Bukovje, dne ..................'.. 1902. Na prošnje, ki so rešene vgodno (kjer se odpiše 25—75% posojila) skoro ne kaže delati pritožb, naredč naj se raje prošnje na c. kr. deželno vlado v Ljubljani za odpis ostale svote posojila. Taka prošnja bi se glasila takole: Vdano podpisani je vložil prošnjo za odpis državnega brezobrestnega posojila v znesku 200 K, kateri je vis. c. kr. dež. vlada v Ljubjani z odlokom, dnč 2. januvarija t. 1. št. 200, vgodila v toliko, da je dovolila 250 0 odpisa. Ker pa podpisanemu iz gospodarskih ozirov ni mogoče vračevati posojila, si dovoljuje uljudno prositi za odpis še ostale svote posojila. (Dalje kakor v prošnji na okrajno glavarstvo.) f- f- pos. v Grintovcih Št. 5. Pritožbam na ministerstvo naj se pri-lože tudi odloki c. kr. dež. vlade. Prošnje za odpis 3% državnega posojila se vlagajo pri deželnem odboru, za ljubljansko občino pa na mestnem magistratu v Ljubljani. Delati in vlagati prošnje za odpis 3°/ posojila sedaj ne kaže, ker jc vlada dovolila 30 letno vračevanje, ki se prične s 15. decembrom t. 1. To posojilo je prevzela v celoti dežela, ter jc tudi porazdelila, zato se mora vračevati deželi. Dežela pa nima sredstev, da bi mogla na svoj račun odpisovati posojila, treba bo, da v tem oziru naši po-slanci pri osrednji vladi na Dunaju stord zopet potrebne korake, da dovoli deželi odpis 3% posojila. Te prošnje naj bi se sedaj ne vlagale, ker je ves trud zastonj, dokler se stvar ne obrne. V kolikor se tiče mesta Ljubljane, je to zadeva magistrata in pa poslanca, ki zastopa mesto. Marsikaj bi se dalo za Ljubljano doseči, ko bi bili pravi možje na pravem mestu. Toda kakor si kdo postelje, tako pa leži! Vračevanje državnega posojila zadene naše ljudstvo v meso. Posestva so po večini zelo zadolžena, letine niso Bog vedi kako izborne, ker ljudje nimajo sredstev za dobro obdelovanje in gnojenje zemlje. Poleg tega obiskujejo kmeta razne nesreče, tako, da mu res ni mogoče obstati. V tem položaju potrebuje nujne pomoči. Vsak kdor pomaga z dobrim svetom ali z izdelovanjem prošenj za odpis posojila, stori veliko dobro delo. Želeti je, da bi vsi oni gospodje po deželi, ki prihajajo v dotiko s kmeti, skušali kmetom v tem oziru pomagati. Koliko teh ljudi prihaja v Ljubljano po 4—5 ur daleč, samo zaradi napisa prošnje. Kolikokrat se kak revež vjame in pride v roke ljudem, ki mu računajo za prošnjo po 2 do 3 goldinarje in to ne samo kaki advokatje, ampak tudi druge osebe. Delavsko tajništvo v Ljubljani dela prošnje brezplačno, ter daje tudi razna pojasnila. Posnemajte to po deželi tisti, ki ste za to zmožni, saj se gre za blagor našega dobrega, a revnega ljudstva! Oklofutani liberalci v kranjskem deželnem zboru. (Koncc.) Po krepkem nastopu kotoliško-narcdr.ega voditelja dr. Susteršiča, kakor smo ga zadnjič opisali, so se liberalni poslanci otresali kakor cucek, če vržeš v vedo. Posebno neprijetno je bilo doktor Tavčarju, ki je dosedaj neomejeno kakor kak turški paša gospodaril v deželni zbornici. Rekel je: Obžalovati moram, da je tako govoril zastopnik takoimenovane katoliško narodne stranke, kateremu vera prizanašanje in ljubezen naklada na srce, in da je tak ton zanesel v mirno to dvorano, ki je v zadnji preteklosti imela vedno dostojne razprave. Trden sklep sem storil, da na dr. Šusteršičevo pot ne bom sledil in razburjenje sem v sebi zadušil, ker je treba v tej zbornici miru in dostojnega obnašanja. (Dr. Brejc: Dostojnega obnašanja je treba tudi zunaj zbornice.) Nastop dr. Šusteršiča kaže, da komaj čaka, da bi se otežkočilo poslovanje, in izrazil je željo, da bi se onemogočilo delo v zbornici. (Klici: ni res!) Veliko ste čuli, pošteno je gromelo, a koneo vsega je bila izjava: Mi danes nočemo ekscedirati, a komaj čakamo tistega trenotka. (Posl. dr. Ivan Šusteršič: Ako nas v to prisilite!) Doktor Tavčar: Do tega ne bo prišlo, da bi manjšina gospodarila nad večino. (Klici: Se bo že ša pokazalo. Dr. Šusteršič: »Kaka večina pa ste vi? Kaj pa vi zastopate tukaj?") Dr. Tavčar: Z Vami se že še merimo, kar se tiče glav. (KI ci: »BaharijaU) Dr. Tavčar: Kar je govoril poslanec ljubljanske okolice, ako je dr. Šusteršič v ljubljanski okolici izvoljen, mislim, da je v ljubljanski okolici izvoljen (Smeh. Klici: „Še tega ne ve." Dr. Schvveitzer: »Pa je v dež. odboru, ki je sestavljal poročilo o izvolitvi deželnih poslancev, in niti tega ne ve.«), moram odgovarjati, da nikjer stranka ne počenja kaj, da bi škodovalo njej s&mi. Nekaj strankarstva je v taki javn i korporaciji vedno dobiti! (Hrup pri katoliško-narodnih poslancih. Klici: »Čujte!« Dr. Šusteršič! »To izjavo si zapišemo!«) Dr. Tavčar: Povejte slučaje, kdaj je deželni odbor vedoma kako krivično odločbo izdal. (Dr. Šu-Bterič: »Šolski odbori, okrajni šolski sveti.«) Doktor Tavčar: Tudi Vrša stranka je svoj čas odstranila notarja Globočnika v Kranju iz okr. šolskega sveta. Napadi na mojo osebo mi ne vzamejo spanja. (Klici: »Še veliko!« Dr. Šusteršič. »Spite vsak dan 34 ur!« Smeh.) Dr. Tavčar: Treba je razločevati med dež. odbornikom in politikom. Dr. Šusteršič nima pravico sam agitirati. Mi bi tudi marsikaj lahko povedali, ako bi iz volivne agitacije lovili vsako besedo. (Klici: »Še izmišljujete si jih!«) Slabo orožje 'je to, če bodete tisto, kar bomo govorili po shodih, vlačili v zbornico. Od dr. Šusteršiča se jaz ne bom poštenosti učil. (Katoliško-narodni poslanci protestujejo, dr. Šusteršič: »To je nesramno! Vi denar jemljete, jaz sem ga pa dal. Sram Vas bodi!«) Hribar, ki se je ves čas strastno obnašal, je tudi vstal in govoril, a beseda mu ni tekla gladko. Hribar je tožil, da se je doslej z za topstvom katoliško narodni stranke »dalo izhajati« in se niso dogajali tako „škandalozni prizori". (Klici: »Katoliško-narodni poslanci bi morali pripustiti strankarstvo v dež. odboru, pa bi se dalo izhajati!") Hribar: Dr. Šusteršič, ki je dejal na nekem shodu, da iz njega govori sv. Duh (Dr. Šusteršič: »Stara baba! S takimi oslarijami pride župan stolnega mesta!« Jaklič »To je laž. Jaz sem bil na shodu, pa dr. Šusteršič tega ni dejal.« Hribar: »Slovenec« je to poročal.« Klici: »To je laž! V tej obliki ne! »Narod« Vas je nalagal!«) Hribar: »Sv. Duh je danes dr. Šusteršiča pustil na cedilu« (Jaklič: »Vi ga še nikoli imeli niste!") Hribar: »Predrzno pregrešno (Oho!-klici) je, ako Be deželnemu odboru očita, da gospodari s klerikalnim denarjem. Denar je tudi liberalen, Ljubljana plačuje veliko davka, (Dr. Brejc: »Ljubljana ni vsa liberalna!«) Hribar: Volitve kažejo, daje napredna (Dr. Brejc: »Volitve iz splošne kurije kažejo nasprotno.«) Hribar: V splošni kuriji so volili ljudje, ki ne plačujejo nič davka. (Klici: »Ali pozabljate na velik indirektni davek, katerega plačujejo?«) Hribar: Dr. Šusteršič je danes govoril v slepilo nevedni masi. (Ironični klici: »Vedno večjo inteligenco razvija ta liberalni župan «) Dr. Šusteršič: »Kaj bodete Vi o tem govorili, zastopnik banke »Slavije!« Ta opazka je Hribarja še bolj zmešala. Pričel je govoriti, da bi dr. Šusteršiču lahko mnogo povedal o »Unio Catholici«, katere prostori so se zaprli. (Dr. Šusteršič: »Jaz nimam z »Unio Catholica« nič opraviti !« Klici: «Mi z »Unio Catholica« nismo v zvezi «) Hribar: »Povedal bi lahko kaj o dr. Šusteršičevi zavarovalnici. (Klici: »Katera pa je ta? Dr. Šusteršič nima nobene zavarovalnice!«) Hribar: O vzajemni zavarovalnici. (Dr. Brejc: »Le na dan, le povejte, povejte, slabega nič ne veste. Besede ne vzemite nazaj!«) Hribar slednjič konča ta svoj ,gOvork, o Vzajemni zavarovalnici pa ne črhne nobene besede več. (Smeh pri katoliško narodnih poslancih in na galeriji. Deželni glavar svari galerijo.) Deželni glavar, ki je že prej dal dr. Šusteršiču ukor radi izreka, da so bile Tavčarjeve besede cinično nesramne in so katol.-narodni poslanci klicali »Bile so!« je vprašal po Hribarjevem govoru dr. Šusteršiča, ako je dejal, da Hribar govori »oslarije«. Dr. Šusteršič: Govoril je oslarije iz »Naroda«. Dr. Tavčar: »Predlagam konec debate.« Na ta Tavčarjev predlog zagrome iz vrste katališko-narodnih poslancev klici: » D e b a t e se bojite! Ker se gre proti njemu, pa predlaga konec debate 1« Z nemškimi glasovi in s slovenskimi liberalnimi glasovi se odobri ta Tavčarjev pogumni nastop, in konec debate je bil sprejet. Dr. Susteršič stvarno popravlja predgovor nike: Deželnemu predsedniku moram povedati, da sem bd res jaz tega mnenja, da ni za samo dovolitev provizorija sklicati deželni zbor, ker bi se sicer deželi lahko prihranili stroški za tako kratko brezpomembno zasedanje in bi se deželni provizorij rešil na drug način. Deželnih zborov sklicati na ugodnejši čas in dati jim priliko pravomočno sklepati o proračunu, čisto nič ne ovirajo žalostne parlamentarne razmere; saj vlada ve, kaj ji je storiti, da se razmere zboljšajo. Pošlje naj sedanji parlament domov in da najDarodom splošno in enako volivno pravico. , Ka-toliškc-naredni poslanci pleskajo, a tudi na galeriji se čuje viharno ploskanje in klici: »Ven s splošno in enako volivno pravico!« Dr Tavčar maha proti galeriji. Libera!c kriče. naj se galerija izprazni Deželni elavar zvoni. Dr. Susteršič: Večina deželnega zbora je danes naredila na svobodo govora atentat, katerega naj nikdar več ne poskusi! Nasproti dr Tavčarju kcnstatiram, da je na očitanje odgovanal, da večina mora biti pristranska. Reklo se je. da je dr Tavčar znane besede izpregovoril v volivni borbi, da pa je deželni odbor nepristranski. Mi bomo zasledovali dr. Tavčarjeva pota' Poalamc Hribar j3 govoril o škandaloznih prizonh, a jaz vprašam slavno zbornico: Kaj ješkandalozno, ako za nepristransko delo plačani deželni odbornik upije: .Liberalcem groš. klerikalcem pa knofi, ali ako deželni poslanec po svoji vesti kot zastopnik ljudstva take izjave, ki so res škandal, ožigosa! Burno odobravanje, j Dr Tavčar »Gospod deželni glavar, .škandai' je čudna beseda.«) Dr Susteršič: Gospodi od nasprotne strani kličem: »Na svidenje « (Katol.-narodni poslanci ploskajo) Naposled je še poslanec Graselli poskušal svojo srečo, pa tudi ni šlo. Z žalostjo so morali li-beraVi spcinati, d* so t sti časi minili, ko so samo oni imeli besedo v deželnem zboru Seja se je nadaljevala ob 3. uri popoludne Dr. j Susteršič s tovariši je uložil v tej seji interpelacijo na vlado v zadevi slovenskega vseučilišča. V interpelaciji se poudarja, da je dne IS. grudna 1S9S. sklenil deželni zbor, da se pošlje deputacija do najvišjega prt stola s prošnjo, da se v Ljubliani ustanovi vseučilišče V seji 14. marca 1. 1S99. je deželni glavar naznanil dopis minister- j skega predsednika, da cesar misli sprejeti deputa-cijo. Od tedaj so pretekla skoro tri leta. ali depu-tecija še danes ni bila pozvana k cesarju. To je ne kako preziranje kranjske dežele, ki je bila vedno zvesta cesarju. Za to preziranje je pa odgovorna | vlada. Zato vprašujejo pod interpelacijo podpisani poslanci g. deželn>ga predsednika: Zakaj se depu-tacija ni pozvala na Dunaj, in ali misli vlada, oziroma deželni predsednik v tem oziru kaj storiti ' V popoludanski seji je dalje deželni poslanec Hribar stavil predlog: Deželni ibor poziva vlado za ustanovitev pravoslovne in bogoslovne fakultete v Ljubljani. Izvolijo naj se člani v vseučilššni odsek, v katerem naj imajo svoje zastopnike tudi »Slov. Matica* in profesorski zbor tukajšnjega semenišča, in ta odsek naj bo v zvezi tudi z zastopniki di jaštva. Določi naj se 4 Zakaj niste imeli včeraj zvonca pri kolesu in ne številke. Veste, da je to kaznjivo?« Janez: »M^je kolo ni imelo še nikdar zvonca ne številke, mislim, da tudi takrat ne, ko je bilo novo. In me tudi do sedaj še nihče ni nikoli vprašal ne po zvoncu in ne po številki.« Komisar: »Zakaj ste si pa upali voziti z njim po mestu? Tu vendar ni tako, kakor na kmetih. Ali ne veste, da je to pod kaznijo prepovedano ? * Janez: »Naj ne zamerijo, gospod! Jaz nisem vedel...« Komisar: »Da morate imeti zvonec pri kolesu, to vam že da zdrava pamet, če nimate morda slame v glavi.« Janez je molčal in kri mu je šinila v glavo. Komisar je nadaljeval: »In veste, da morate imeti v mestu številko? Kaj, če koga povozite, ali vemo, kdo ga je, če nimate številke. Tako se pa pogleda lepo dotični nesrečnik na številko — in kolesarja imamo." Proti policaju obrnjen: »Ta torej, Janez Melič, kakor je sam izjavil, ni vedel, da mora v mestu imeti vsakdo zvonec in številko pri kolesu, raditega je klical: »Beži, da te ne povozim!« Janez se brž vtakne vmes in reče: »Saj sem moral, ker nisem imel zvonca, drugače bi bil še koga povozil. Nj, potem bi me morebiti še na Žabjak gnali « K misar je bil zdaj do dobrega prepričan, da je Janez le iz nevednosti to storil. Odpustil ga je in mu ojstro zabičaval, naj se ja nikoli več ne vozi brez zvonca in številkejpo" mestu. Janez je bil torej zopet prost. Zahvalil se je komisarju, da je tako ljubeznivo ž njim ravnal. »Nikoli več me ne boste videli tu na rotovžu zaraditega. Še danes si kupim zvonec, da mi ne bo treba več kričati nad ljudmi, in številko. Pa z Bogom!« Vzel je svoje kolo in z lahkim srcem odšel k svojemu bratu. — Kako se je vozil nazaj protLdomu, tega več ne poročajo viri. Verjetno je pač, da je prinesel zdravo kožo domov, kakor mu je želel Kosčrnik. Roparski napad pri Brezijah na Gorenjskem. Dnč 13. decembra 1901. na sv. Lucije dan sem se vračala iz semnja is Radovljice. V predtrgu se mi je pridružil neznan človek in me nagovoril. Za-upraŠal je, kako, daleč grem, če sem bila kaj na živinskem trgu, če sem kaj'mislila kupiti. Zlagal se mi je, [da je sam prodal eno živinče. Po pravici je povedal, da je iz Dupelj pri Tržiču, da je oče večim otrokom. Tako sva'se pomikala dalje po cesti. Jaz "sem se obrnila na desno na stezo bližnjico, ki je bila tudi njemu ugodnejša, ker se je ravnal domov. Vprašal je, de imam kaj žganja v pletenici. (torbici). To sem zanikala in rekla, da še mož ne mara zanj Rekel je: »Potem pa lahko precej na leto prihranita, ker mož pri železnici gotovo precej zasluži.« Jaz sem mu že boječe rekla: „Prva leta sv a pač nekaj privarčevala; potem sva pa porabila za pozidave.« Kmalu sva prišla na samino k neki poti, ki drži v vas Globoko. Vprašal je, kam ta pot pelje. Povedala sem mu kam, in pristavila, da naju kmalu globoški mlinar doide. Tu me je najbolj strah obhajal. Ko sva prišla dalje na polje, mi je zopet prece}.f odleglo. Knez Ernst Windisschgraetz. Pot naju je pripeljala nad samotni »Buhi jarek« zgor železniškega predora, ki je spod Radovljice. Ob prepadu je svet skrbno opazoval in napravil nekatere opazke o njem. Vendar sva prišla srečno dalje do Krišeljevega mlina v mošenjski grapi. Jaz sem začela prosto dihati ob tej prvi hiši. Spremlje-vavec me je zavprašal, če bo kmalu Se kaka hiša. Jaz sem mu povedala resnično, da nobena do Dobrega polja. Sla sva navkreber, on višje na levioi, jaz nižje na desnici. Ko sva se bližala vrhu klanca in koncu gozdička, kije;na desno navzdol proti Savi, se je zaletel z vso silo vame. Podrl mc je jn me davil z obema rokama in me tako vlekel v g|0. bočino proti Savi. Tiščal me je k tlom in razpraskal ves vrat Jaz sem mu večkrat roke toliko odstranila da sem mogla spregovoriti. Rekla sem: „Jaz sem še premalo pripravljena na smrt. — Kaj bo za tvojo dušo enkrat, če me umoriš? — Marija iz Brezij, k0j mi pomagaj, drugače sem izgubljena.« Posebno ta vzdihljaj k Mariji Pomagaj sem neprenehoma po-navijala na tihem, če nisem mogla glasno. Pa naj. hujše se je še le začelo. Neusmiljeni človek je pobral kamen v velikosti obilne človeške pesti S tem me je udaril dvakrat na levo sence, da je kri kar lila iz njega. Tolkel je po vsem glavinem temenu; jaz sem pa z rokama lovila udarce; glava in roke so silno trpele. Dotlej sem živela 52 let, vendar tako gorečo in zaupno še nisem nikdar klicala k Mariji, kakor te odločivne trenutke. Pomagala je. Kamen mu je padel po drugem udarcu na levo sence iz močne pesti. Tako ni prišlo do tretjega udarca, ki bi bil brez-dvomno smrtonosen. Ali zdaj je pobral drugi kamen, in me enkrat udaril — pa k sreči na drugo in ne na isto (levo) sence. Odbil mi je košček uSesa. Pa že po prvem udarcu mu je kamen odletel. Jaz sem že onemogla ležala. Napadnik me je z levico držal za vrat, z desnico pa je brskal po listju. Ne vem ali je iskal tretjega kamna ali je brisal okrvaveno roko. Vmes je govoril besede: »Ali si hudič ali kaj si, ker te ne morem ubiti !K Toliko sem še mogla, da sem bridko zaklicala parkrat h Kristusu za pomoč. Zdaj me je pustil. Jaz sem mu že prej ined davljenjem povedala, da je denar v košku (torbici), da naj me pusti, da ga ne poznam, da naj denar le vzame, da Ie mene vsaj malo pri življenju pusti. Sel je navzgor. Jaz sem se toliko zavedla, da sem še videla, ko je ob potu z rokama segel v žep. Dasi je bilo do pota le 28 metrov, sem le b težavo prilezla dotja v kakih desetih minutah. Napad sc je zgodil pri belem dnevu krog pol štirih popoldne in do noči sem prilezla do prve hiše domače vasi IDobro polje). Pravijo, da se mi je malo mešalo. Zbravnik dr. U. Jelovšek je rekel: »Kost na levem sencu je malo naklana. Če bi bil le še malo pri tisnil, bi bila gotova smrt« Jaz pa sem rekla: "Marija iz Brezij mi je pomagala, da je padel v pravem času kamen iz morivne roke.« Odkar so me sprejeli v Marijino družbo, sem izkušala Marijo goreče častiti. Ta nesreča me je še tesnejše sklenila s predobro nebeško materjo. Dobro polje št. 1. dne 31. januvarija 1902. Marija Mulej. Kako se mi ženimo! (Predpustoa.) Pri nas bo trije krojači: eršte-žnidar, cvajte-inidar in drite-žnidar. Vsi so kruljevi. Najznamenitejši je drite-žnidar. Ta se je hotel oženiti — in še letošnji predpust! Kako smolo in nesrečo je imel že tuintam, bi lahko povedal kak fant, ali pa tudi kaka — zlomljena lojtra ... No, jaz molčim o tem ! Najel je pa drite-žnidar svojega stare^ega tovariša ovajte-žnidarja in šla sta se ženit. Tega še ni dolgo ! In šla sta se ženit navzlic vsem prejšnjim nesrečam . . . Poprašala sti tuintam — zastonj. Prehodila sta goro in dolino — zastonj! Hodila sta veB dan — zastonj! 0 Knez Oton Windischgraetz. Proti večeru prideta v gostilno k Mraku. Tu je bilo nekaj fantov. Začno nagajati drite žnidarju. Ta pa — jezen zaradi slabe sreče — odgovarja nazaj tako dolgo, da dobi dve gorki okoli glave. Hej, to jo bilo smeha! »Ves dan sva hodila!« tako začne eršte-žnidar, ki mu pravimo Januclov Peter — »ves dan sva hodda, a nobene dobila! Sadaj-le pa pa kar dve naenkrat!« To je bilo smeha! In drite-žnidar Be je vrnil domov pozno v noč s sladko zavestjo, da je šel iskat eno, pa je dobil kar dve... Hej, to vam je smeha pri nas! Tako se mi ženimo 1 Ali se pri vas tudi tako ? P. P. Politični razgled. K. H Wolf xopet izvoljen. To je bilo veselje v liberalnih nemških taborih: kričač in razgrajaj Wolf je zopet izvoljen. Zgodilo se je sicer, kar je vsakdo pričakoval, ki pozna razmere v vsenemških gnezdih na severnem Češkem, vendar pa /zaupanje', ki je uživa ta vsenemški junak, ni bilo več toliko, kakoršno je dobil pri prvi volitvi. Pri zadnjih volitvah v januvariju 1901. je bil dobil namreč Wolf 858 glasov absolutne večine, sedaj pa samo deseti del tega Volitev so je vršila večinoma mirno, le nekaj mlečnozobih privržencev je proslavljalo asvoiega« poslanca. Veselje je seveda veliko še vedno. Wolf, ki se je dal na novo voliti češ, če ga izvolijo, sprejme izvolitev, misli sedaj, da je s tem „opran vsakega madeža in je obsojena gonja njegovih nasprotnikov«. Vendar pa se jako moti in tudi med vsenemškimi volivci se je našlo skoro 800 mož, ki Nadvojvodinja Elizabeta. so za vselej obrnili hrbet oskrunitelju ženske časti K H. W»lfu. C 1) prej tako strasten zaveznis Wolfov: SchOierer s* je razdvojil ž njim in vse-nemci so izjavili, da Wolf ne sme več v niih zvezo. Razpor v vsenemški zvezi je torej gotov. V državnem zboru se bosta pojavili dve vsenemški stranki, a katera bo močnejša, se ne ve. Državni »bor: V proračunskem odseku poslanske zbornice se je vršilo posvetovanje glede točk, ki imajo priti na vrsto v državnem zboru. Mi-nisterski predsednik dr. pl. Koerber je poročal, da je vlada napravila načrt zakona glede izseljevanja. Vlada noče ovirati izseljevanja onim, ki so vojaško dolžnost odslužili, ampak hoče jim dati potrebno varstvo proti goljufnim agentom ter strogo določiti pravice dotičnih pisarn za izseljevanje. Tudi glede pijančevanja vlada pripravlja poseben zakon. K tej točki se je oglasil tudi poslanec Povše in govoril, da ker zlo pijančevanja vedno narašča, je po- trebiio, da se zakon kmalu dožene, ktr po pijančevanju osiromašijo cele rodbine, četudi je morebiti samo oče udan tej strasti. Naj bi se ustanovili posebni zdravilni zavodi za pijance. Vspehi takih zavodov v drugih deželab, koder jih imajo, so prav veliki in marsikateri pijanec se je ozdravljen vrnil iz teh zavodov v krog svojih domačih. — Ako bodo vsi poslanci na svojem mestu in vztrajno delali na to, se zna v tem oziru marsikaj zboljšali. Srbija v denarni stiski. Znano je, da vladajo v S.biji zelo obupne denarne razmere v državnih bltgajnah. Vse blagajne so izpraznjene, posojila pa srbski državniki dobiti ne morejo, ker do-tičnim bankam ne morejo dati zadostnega posojila, da bodo dcb.le povračilo. Kako obupen je polcžaj nam pojasni tale vzgled: Upokojeni uradnik Kosta Selakovič še v prvih dneh januarija ni dobil pokojnine za mesec november v znesku 160 frankov. Prosil je torej te dni blagajnika v finančnem mini-sterstvu, naj mu izplača na račun vsaj dvajset frankov. Blsgajnik Manojlovič je otvoril blagajno in pokazal prosivcu, da ima v njej stm j poldrugi frank, sčimer mu pač ne bo nič pomrgano. Selako.ič se je pa nahajal.v, grozni bedi ter prosil blagajnika, naj mu izplača vssj to, kar ima — in je potrdil prejem. In d.'bil je mesto 180 frankov samo poldrugi frank! E no le tebi, dragi kmetič, ampak[tudi ministrom včasih trda ppredel Nova ieletnica na Ruskem. Družba ruskih železnic bo gradila železniško progo iz K|ahte do Pekinga. Inženir mandžurske železnice je že odpotoval z mnogimi uradniki,, da prične z grajenjem prcge. In tako bodj Kitajcijn Japonci vedno bolj v zvezi z ostalim svetom. Kaj pa Buri? V zadnjih dneh so imeli Buri dokaj sreče. Posebno hud udarec sta povzročila Angležem burska voditelja Kamp in Colliers Prtkora-čila sta železniško progo pri MaLkingu. En oddelek skupne armade je v Willowdamu, nekaj milj od Mafekinga, zadel na angleško posadko, ki ni bila prav nič pripravljena na napad. Vnel se je vroč boj v zmago Burov. Drugi oddelek je pa prodrl pred mesto Janmaribas, kjer je ugrabil lepo število či-vine, vozove pa požgal. Tretji oddelek je pa istodobno napadel posadko pri Maritsanu in Kraaipanu. Ubiti so bdi samo trije Buri, eden pa je ujet. Angleži so izgubili tisoč glav živine — (no, poročali so potem v angleške časopise, da jim je živina le ušla...) Drugače pa se godi burskim ujetnikom. Ti so največji reveži. Burski ujetniki, ki so popolnoma nezmožni za nadaljno vojskovanje in pa burske žene in otroci, kolikor jih je prišlo Angležem v oblast, se nahajajo že dolgo časa v takozvanih kon centracijskih taborih, kjer vlada silna beda. To bedo popisuje v nekem pis nu soproga umrlega burskega generala Jouberta. Grozno je, pripoveduje ona med drugim, kar sem videla na lastne oči Ljudje mrjo za lakoto, oslabljenjem in drugimi boleznimi. Ob dolgotrajnem deževju prestopajo vode svoje bregove in se razlivajo tudi po taboriščih, ki so vsa v močvirju. V palee globoki vodi stoje uboge burske žene in otroci, držeč v rokah ono malo bornega imetja kolikor so ga mogli v naglici vzeti sehoj; v vodo in v globoko blato se vležejo k počitku. Čj traja vojska še eno leto, ne bo živela več nobena burska žena in noben otrok. Vse kaže, da Angleži namenoma tako delajo z našim narodom, da bi čim preje po-polnoma izumrl. Izročeni smo grozovitežem na mi-lost in nemilost: - Res: s pravično kaznijo kaznuje B.g krute Angleže po drugi strani za to njih neusmiljeno ravnanje z ubogimi burskimi ujetniki. Prepir med Italijo in Crnogoro. Črnogorski princ Mirko se )e peljal te dni skozi Rim, a ni bil od laške vlade prav nič pozdravljen in ni šel tudi nič obiskat laškega kralja. Vzrok je prepir, ki se je iz različnih vzrokov vnel med Č.nogoro in Italijo. Poljski demokrati. Je že tako : po eni strani naša stvar narašča in se krepi, a po drugi strani nas Bog tudi udari kadar zaslužimo. Sjcialno-de-mokrattfna stranka na Poljskem se krepi in organizira Ustanovili so svoje politično društvo in proglašajo za svoj namen: »boj za narodnost na podlagi .naprednih' (t. j. brezver.-kih) načel.« Ustanavljali bodo knjižnice, prirejali javne politične shode in izdajali svoje časopise. Največ je Judov poleg Tri ba bo pogumnega odpora od strani poljskih katoličanov. Napredek Amerikancev napravlja evropskim vladam utemeljen strah. Že davno bi bil nemški cesar Viljem rad napravil zvtzi evropskih držav proti Ameriki in pridobival zanjo zlasti Angleže. A Nemci in AngLži so prišli do prepričanja, da se z Anerikanci ni varno bosti; zato bj najbrže treba polžu zopet rege skriti in miren biti. Boji na Balkanu. Iz Carigrada se pon ia, da s j bili v okraju Kočana boji med Bolgari in med turškimi vojaki. Deset Bolgarov je mrtvih Tudi po drugih krajih so So vršili boji in je mnogo oseb mrtvih in ranjenih. Socialni demokrati med seboj. Ogrski socijalni demokrati so razdeljeni v dve stranki, ki sta si po malem vedno v las h. Posebno hud boj se je pa vnel med njima sedaj, ko so vodje ene stranke prišli na sled velikim sleparstvom v drugi stranki, takozvani BNepszava-" stranki. Denar, kolikor ga naberO voditelji te stranke pri zapeljanih sodrugih, se porablja samo v to, da se od njega maste neki gotovi brezdelni trotje. Te dni se je razpošiljal tiskan seznamek teh »trotov« in njih bogatih dohodkov. Vodja Grosman dobi na leto 2080 kron, Bokanyi 2400 kron, ostali tovariši skupno 32 325 kron. Dvajset ostalih »vodij« dobi okroglo svoto 35 000 kron. Vse skupaj znaša malenkostno svoticosto tisoč kron n a 1 e t o. Kdo bi se torej čudil, če se njih delo razteza samo na posedanje in popivanje po kavarnah in gostilnah. Grški kralj je šel na izprehod in je stopil v oni del sveta, v katerem se nahaja neki noj. Noj je skočil proti kralju, ki se je prestrašil. Ravnatelj živalskega vrta je stopil med kralja in noja, a noj je planil na ravnatelja in ga okleval na roki. Kralju se ni zgodilo nič žalega. Redovniki na Angleškem. Mnogi redovniki, ki so bili izgnani iz Francije, so se naselili na Angleškem. Protestantje so hoteli preprečiti naseljevanje katoliških redovnikov sklicujoč se na star zakon. Ta poizkus se jim je ponesrečil, ker je sodišče izreklo, da dotifni zakon ni več v veljavi. Amerikanci *a Bure. V Ameriki se je ustanovila »Amerikanska družba proBtcsti«, ki se bo potegovala za Bure in vplivala na kongres združi nih držav, da posreduje med Angleži in južnoafriškimi državama. Čast vrlim Amerikancem! Prusi in Poljaki. Stari pruski liberalec II breeht je stavil v pruskem deželnem zboru interpelacijo, da mora pruska vlada po poljskih pokrajinah z vso močjo gojiti nemštvo in zatirati vsako državi nevarno gibanje. Kot za državi nevarno gibanje imajo Prusi tudi to, da na poljskih ljudskih šolah veroučitelj poljskim otrokom razlaga krščanski nauk v njih narodnem jeziku. Vsled tega je v zbornici nastal hrup in govorili so se govori na obeh straneh. Stvarno je bičal prusko nasilstvo poljski povornik posl. Jazdzevvaki, čtš, da se mora v ljudskih šolah otrokom z šibo ubijati v srca krščanska ljubezen, ker poljski otrok ne razume jezika nemškega katehita. Prusi se seveda strastno branijo in prav s svojim strastnim nastopom odbijajo cd sebe sočutje vsega omikanega sveta. Ko bi pri vseh narodih veljalo zlato pravilo „vsakemu svoje« bi ne bilo treba takih prepirov po zbornih. Dopisi. Iz Trnovega na Notranjskem. Veselega srca javljamo vsem častitim bravcem „Domoljuba", da smo obhajali tukaj pri nas sv. misijon od 9/1. do 19/1. pod vodstvom čč. gg. lazaristov iz Maribora. V kako mnogobrojnem številu so sc ga farani udeleževali, kaže to, da je bilo tekom vseh 10 dni po 12 spovednikov vedno na delu. Pri vseh misijonskih pridigah je bila naša prostorna farna ccrkev vedno natlačena ljudi. Posebno mnogo ljudstva je bilo v nedeljo 19ega prosinca pri sklepu sv. misijona. Tisti dan bode vsakemu ostal v neizbrisnem spominu. Se stari ljudje nikoli ne pomnijo tolike slovesnosti. Bil je namreč popoldan ob pol dveh slovesni sprejem Mar. otrok, mladcničev in deklet. Marsikateremu očetu in materi se je porosilo oko veselja, ko so videli, kako veselo se zbirajo njihovi otroci pod zastavo Marijino in mogočnim njenim varstvom. Po krasni sklepni pridigi se je vršila iz cerkve po vasi veličastna procesija z Najsvetejšim; dolga vrsta Marijinih otrok s svetinjami na prsih in še mnogo druzega ljudstva; sprejema v Marijino družbo in procesije so se udeležile tudi Marijine družbe iz Šmihela in Trnja. Sprejemali so v Marijino družbo prednik, prečastiti g- dekan; novo sprejetih mladeničev je bilo 305 deklet 332. Sedaj štejeta naši Marijini družbi skupaj 807 udov. To je lepo število Marijinih otrok. Bog daj, da bi se čim dalje lepše razcvitala Marijina družba v naš časni in večni blagor. Najsrčnejša zahvala bodi za vse to Bogu in Mariji. Bog naj obilno povrne prečastitemu g. dekanu, čč. gg. misijonarjem in vsem drugim domačim in sosedniril čč. gg duhov- nikom, kateri so se tako blagodušno trudili v času sv. misijona. Iz kranjske župnije Iz raznih krajev prinaša »Domoljub" dopise, le iz naše fare ni nobenega poročila. Sedaj se moram oglasiti tudi jaz ter vam sporočiti nekaj za vse'dobro misleče, prav veselega. V mestu so ustanovili „farno knjižnico". Potrebna je bila, kajti radi prebiramo dobre knjige in časopise. Večkrat se jc že pripetilo, da je kak liberalec, katerih se pri nas ne manjka, porabil to priliko ter razdajal ali posojeval kak nemarno pisan liberalen časopis drugim. Odslej bo drugače, dobre knjige bomo dobivali iz farne knjižnice za nizko ceno; samo eno krono znaša vstopnina za celo leto. V sobi, kjer je knjižnica, so tudi na razpolago razni katoliški časopisi. Prav želeti je, da bi posebno ob nedeljah po deveti maši in po krščanskem nauku prihajali prebirat liste. Kakor se nam je povedalo, bo soba vselej zakurjena, tudi ob delavnikih. Na ustanovnem shodu smo izvolili v odbor: predsednika g. dekana Koblarja, namestnika g. K. Windišerja, odbornike pa g. kapelana Potokarja ter posestnika J, Pilarja iz Rupe in posestnika J. Nadižarja iz čirčič. Nad 30 se nas je takoj vpisalo. Kdor ima veselje za branje, naj se kmalu vpiše ter tako pomnoži naše število. Z. Ribniški n .vičar Ej, gospod urednik, no, no, tako, tako, toraj v kotel ste me potlačili; menda ste mislili, da sem zdaj po zimi kaj prehlajen, da bi se spotil. Užalilo me je pa posebno, da ste stavili le ono rešeto na mojo glavo; zdaj vsaj vem, kako malo veljave imam pri Vas. Edina tolažba mi je pa ta, da je rešeto dobila moja žlahta, ribniška kri, akoravno se tam o Spitaliču pretaka. Pošto sem dobil od Sv. Gregorja, da oni oče smrti sicer ni izpustil, ampak ušla mu je 16. januvarja zjutraj. Strašno je bila sestradana, kar planila je v sosednjo hišo in je za zajutrk pohrustala 82 letnega moža, pa ji nič ni zaleglo. Kar v vasi je počakala in isti dan zvečer ob 7 ih pobere mater iz srede malih otrok. Čez šest dni se je pa oglasila že v drugi vasi, zdaj je bila pa že z malim otro-čičkom zadovoljna. Ako bi kateri poljanskih očakov pokazal svojo staro glavo iz groba, gotovo bi ne vedel, kje počivajo njegove trudne kosti. Poprej so bile Poljane najbolj oddaljena podružnica Ribniške župnije in zdaj? Zdaj pa se vzdiguje tako lična nova župna cerkev sv. Jožefa gori na_Poljanah, v njenem zvoniku jpa~prepevajo"°tako lepoTtrije nebeški svatje. Pred cerkvijo stoji župnišče,' notri pa biva nov, mlad, goreč gospod j župnik. O kako vesel razloček med prej in zdaj in>sajupnija razun par parov možicev, ki bi radi liberalci bili, ki pa še ne vedo, kaj je to, je s to premembo silno zadovoljna. Posebno pa peč« U sprememba enega, ki je do ustanovitve župnije zvonec nosil na Poljanah, riaj mu ga je pa moral vred. ker ga pri cerkvi potrebuje. Zaradi tega je mislil župniku s tem škodovati. J a se mu bira v žitu cvikupi. Da bi b:la njegova prošnja za odkup krepkejša. dobi j:h je še par drugih :n povrh so pa še en ienski podpis pri . no pošteno ni b:k> tisto narejeno. Pa sem jim je slabo izteklo, pn v>: svoji modrosti, niso dobro poznali posuve Imeli so um na jesen Jan na Poljanah, ali so jih slišali, posebno sunem u zvonarju so do iru vest irpraiih in prav dobro dolgo spoved bi bil lahko na večer onega dne opravil, če b: tei: ka; kesanja imel Tako slabo jim je poteklo, da so skoraj na kolenih glavarstvo prosili, ia naj stvari n:kar dalje ne i ene. 32 kron so pa morali plačati zato. ker so svojo moinos: brez .patenu* prodajali Ser. us možje. ob pni;k: pa še katero uko aiagajte! Straža nje s« niso lagali, kako lepo. saaino cerkev ima;o m noro kapelico lurške M. B. um pn rupmšču. S pomočjo svojih Amenkancev so jo so-ziial: ia notn postavili lep kip Marijin. Takega pa še nisem videl; kapelice sem videl še lepše, ko sem rešeunl po Gorenjskem um okoli Cerkhan. Komende Meagša. Homca, okoli Doba .n Domžal. uda kipa pa ee ukega Je pa ruii ielo pobožnega mojstra Moret-iti m: ne fcvv; prav raj: venelt. ia s^m jaz i.- tudi v njegovi hiš; prenočevat akoravno stop '-in doli v laikih Tiroiah. Nam se n.sem upal uko iakč. zato sao jo pa trije skupaj udar.l: na pv-t s stojo rotvv Kako krščanska ir_i;na je to! Maa je vdova ia .*a tri snov« pvdobirje. v s so še -liane * Vsak večer svl:;o lepo rožni venec. vsak jutro gredo k sv. »rši. gred: aiao cerkve se vsak odkr»e ie pnkkaa. Prav etaljiro je pa bilo. ko je odhajal su- s^r cd i.sta reda; pme-se teater. NagosioTljeae vode ia car. ra pokropt m prekni«. predno odsie cd i . -bo. S--t- rute.. v tak: r š: ;e narejena vaša Mat: fcvnjja.' Potočna » str. delajo kf* podobe. Naročal: so m ac. ttj doau rese ur; čx ai breacarjem pom. ia ta rud. v Stroge pndejo s svojo sui.;- i«K\ z rešec 3 škai Po vse* svect ch x ioisc. ruka; prti ILbnic* pa rese: lb škafov s^-jda®.\ uko so reki. m zaiuriL ia bedo pesem cd _Ribn:čtaa Vrt-ora* takole presared:'... >£» v -fn.-1-r Vrrda — jii£31 $, da - dobro vspevala. kajti družba ima blizo 300 udov. Mu rs 1 kaka iesenca bi se prihranila: mladi ljudje bi >c vadili varčevati, dobro gropoiariti m krščanska živeti. To pa 'e največja korist posamezniku, ter ..lemu naredu. — Tuii Vas mladiče kateri niste šc pisani, kliče« in \.ibim: Pristopite tudi Vi, kar v a- je io-br.n! Z veseljem m ponosom se nam pnirui.te: da p kaiem. sveru. ia smo res pogumni in za iobro vnet? Ako nas ves vset zapusti, naša nebeška mati nas ncb«i zapustila Pndite mlaiemči sob- : pod zastav. Marijino: saj smo vsi sinovi in h J ve ene matere in kraljice, preč dev. Marije ... upasvi doMfi S Trojo nresto 7* Na v-iar u« knaeC ako >Nia»e;o Teč. »ater-. IVuiha vsa jr>.. Poir rski Javerje nad Škofje Laka Dragi D>tn - M: Javorski (arini smo :e še prei kakim: p.' - leti spvcnal:. Pa kio bi s: b:I pn nas tuii čas- p -- naročal: je tnilo kio mal citati: če bi p nI le b».rcl naročiti kak list. hoditi bi bil m - celo uro ialeč na p».«što poo^ lansko leto smo p dobili p>:«kn- tub'.raln:c\ ki ;e bila ie skoraj r.. c bno p>'.rebna. Ziaj pa vein- bol naročamo ram. časo-p se n ruč Dosotjub^nb naročnikov se je n bralo p-ecejir- število D."»fcivamo ga pvd en m :a • m v več kot dvajsetih trrodifa Vsak kior ga ;e -nkrat naročil ga petem ne mere opustiti Dru^ i listov pa v recea številu ne iobtvamo. TSlov. N ' da" :e TR..d;;,uba- še pozsati nočemo. Za:.- p t'J> lahk.' rečem, ia v Javorski tan nt nobe-.;.1-vera :n doouoega liberalca VI1 Javora n sac . ^K-ia h se oprijema!, uko praznih nazorov, k so li-berajiL To se ;e pr. Iaaskia ieielnozborskih v :vab iobro p»; kajalo. ko aisaso nobenega glasa cd i ali » hberalaega poslanca. Pri nas je dosti moi. s bdi tud; 100 goiiiaarjev odiali glasa ia Tud: r om:k; capreiu emo. Odkar im.i~ '-ž1 iupcika. smo iobili šolo: g župnik so prip-š-''1 pr.ličco sooo ra šoto is uko smo pv> cen. prišli io šoie Hvala m g. iupaiku. v Javorji imamo pa tudi Marijino družbo za fante in dekleta. Za fante je ustanovljena dne 30. septembra 1900. Spi ujetih nas je bilo v začetku samo 13, potem je število počasi naraslo do 20. Lansko leto ob sv. misijonu, ki smo ga imeli od 23. do 29. rožnika, jih je pa kar na enkrat pristopilo 25, tako da šteje mlaJeniška družba 44 udov. Seveda so dekleta potem tudi silno želela biti deležne te milosti; njihova želja si jim je izpolnila v nedeljo dne 12tega pret. m. ko je bilo z veliko slovesnostju sprejetih okrog 47 deklet. Tudi sicer se versko življenje pri nas lepo razvija. Le tako naprej, saj to je podlaga naše po-zemeljske in večne sreče! Iz Dobrepolj, dne 29. prosinca. (Občinske volitve na Vidmu.) Pred jednim letom ste volili občinski odbor. Takrat ste popolnoma pomeli stare liberalne odbornike! To pa tem gospodom ni bilo prav, ampak so se p r i t o i 11 i. Zakaj so se pritožili, vsi vemo, ker vemo, kako težko so dali potem račun za I. 1900. S kakšno težavo bodo pa vodili račun za I. 1901., boste pa tudi videli; kateri padar jim bo pomagal, pa še nihče ne vč. Sedaj bodo pa spet nove volitve, ker pravijo, da se lani m prav volilo. (Seveda ne za liberalce!) Volitev se pa prav nič Jie bjjimo. Lani obsorej je bilo še nekaj takih,ki so verjeli strahu ali se pa bali Ber-davsa. Tacih norcev pa ni več. Možje, pomenite se med seboj in ko bodo volitve, pa pojte volit Takrat bomo vprašali, kje je vendar tista ubožna blagajna, o kateri ni bilo že računa za dve minoli leti, ko vai vemo, da notri gre zmerom, ven pa menda nič. Iz Podgraj pri Ilir. Bistrici. Nagla smrt: V državnem gozdu »Dleto« sta 21letni M ha Celin in 20ietni A. Roječ zdela vala bruna. Po strmem bregu zdrči brun, zdolej je bil 66 etni gluhi Janez Šajn iz Kuteževa. Brun ga zadene v glavo, nesrečni je še parkrot zdihnil. Ko pritečeta mladeniča do njega, pa je bil mrtev. Bil je pokojni dober kristjan. Tu imajo nlabo navado pred cerkvijo postajati, okoli cerkve pohajati. Kar rajni ni storil, Bog bodi milostljiv njegovi duši. V teku jednega leta so tukaj štiri slučaji nesrečne smrti. Kar dva otročiča sta umrla vsled ope-klib. jednega j«* udaril konj Slovenski novičar. Osebne vesti. Od cesarja so častnimi kanoniki goriškega nadškof, kapitelja imenovani gg.: ravnatelj osred. semenišča v Gorici dr. Jos. Gabrijevčič, semeniški profes Dominik Alp i, dekan na Črnci A. Cibič, župnik v Gradu I. Rodaro in dekan v Tolminu Jos. Kragelj. — Grof Lamberg je za izpraznjeni kanonikat pri ljubljanski Btolnici pre-zentiral č. gosp. dr. Ferdinanda Č e k a 1 a, župnika v Preserju. — C. g. I. Tavčar, župnik v Lešah, je na svojo prošnjo umirovl|en. — Župnija Koroška Bela je podeljena č. g. Frančišku Koširju, župniku na Colu pri Vipavi. Umeščen je bil na župjiijo Horjul č. g. Mihael B a r b o, doslej župnik v Beli cerkvi. Umrl je 19. januvarija od kapi zadet župnik v Starem trgu pri Ložu preč. g. Anton P o n i k v a r v starosti 64 let. Pokojnik je bil roj. 31. maja 1837. v St. Vidu pri Cirknici, v mašmka je bil posveCen 3. avg. 1862 Svetila pokojniku večna luči Židov se bodo znebili. Z Jesenic prihaja vesela vest, da je ministerstvo že določilo, da dela, katera sedaj opravi,ajo židovski podjetniki pri vožnji za zgradbo karavanske železnice, prevzemo domačini. Trud naših mož je imel torej lep vspeh. Agentje s podobami,- ki godejo, so lansko leto imeli jako dobro žetev po Notranjskem. V nekem kraju so prodajali take podobe, ki igrajo božične pesmi, po 17, tudi do 20 gld., in menda v par slučajih še višje. In vendar stane taka godbena podoba v trgovini na Dunaju 5 gld., reci pet goldinarjev. Če odvede torej le eno, ima že več nego 10 gld. dobička. Dunajski »Vaterland« je prinesel lani avgusta meseci enkiat notico, podpisano cd župnika blizu Dunaja, kjer tudi krošnjarijo taki agentje, da je on dobil tako podobo za pet goldinarjev. Torej pozor! * Sneg. Dve medvedji družini v gozdovih ob Šum-bregu, o kojih je ie poročal lanski »Domoljub«, ste bili zadnji čas strah na Sel.h, v Arčevci, na Krušnem vrhu, Rožempolju, v Seloih in na Luži. Š*ode se do sedaj ni zapazilo druge, kakor, da je izginilo nekaj domačih psov. Vse iskanje je bilo zaman, dokler ni izdal novopadli sneg njih sledu. DomaČemu lovcu gozdarju se je posrečilo podreti z enim strelom starega, krepkega kosmatinca. Dva, najbrž mladiča, so še videli, da se potikata nekam boječe po zaraščenih šumah, ostale tri je menda prepodil strah pred smodnikom, kajti nič več jih ni čutiti. — Isti sneg je umoril mlado življenje mnogim rožicam, med njimi prijaznemu, precej prezgodnemu pomladanskemu zaspančeku (Gentiana verna L.), ki je na Ro-žempolju zarana pomolil iz zemlje prve svoje zelene lističe in poljski sirotici (Viola arvenais L.), ki seje na Luži zakasnela bržčas od lanskega leta. Stoletna Pratika dvajsetega stoletja 1901 do 2000 je izšla! Sestavil jo je dr. Gregor Pečjak. Na VIII. -f- 217 straneh osmerke prinaša jako zanimivega berila in raznoterih za slehrnega, zlasti še za poljedeloa, prekoristnih naukov: Koledarsko tva-rino za dvajseto stoletje, nauk o solnčni uri, o vremenu in vremenskih prerokih, obširna kmetska pravila za vsak mesec posebej, nauk o zdravju in boleui i domsčo lekarno, imenik svetnikov in goJov t &'f*betičnen» redu. Spredaj kinča knjigo lepa v barvah tiskana, nalašč ta »Stoletno Prmtiko« slikana podeha: stvarjenie neba in zemlje. Na prodaj je .Stoletna Pratika" pri «aložn:ku. t j. t .Prodajalnici kat tiskovnega društva* (pr*1 H Ničman) v L ubijam ter stane mehko vezana 1 K 30 h. v polplatnu 1 K ^ b. t polusnju veiana pa 2 K Po poŠti prslana stane 20 b. rei. 0pi«a ia cigtnje. It Kočeria se nam piše: Neki tukajšnji posestma je ušla ie precej udomačena opica Wr se oddaljila nekoliko ti mesta Ridovedncs njena ja je lal! do vedla mimo ciganov, ki so šeterili v mestni bi lini. Takoj jo uderč za njo, vjamejo jo. ub'je?o. speko in — snedo Sadkosnednost svojo mo rajo idaj. seve. popa-Vvati s strogim uporom. Groiso Nododefstra. Dne 21. januran-a je v Bero v niči odpustni orožnik Janež iz maščevanja ustrelil oroiniškegapc-stsjevodjo Ž u m r s in nato še S3m sebe. Oba sta b:la takoj mrtva — Gosp Žumer je bil seda' neka; časa na dopustu v L ubijam m je sunoval t Vodmitu štev 60. Bil je tako priljubljen družabnik Miri** o in samomMivec, ki sedaj ni bil rev' or.žnik. 'e imel sastojsrvo ilirsko - bistriške tc-vame testenin Valeočič ZnidariiV Dne 20. januvarija sJa cba pila m igrala t n»k: g;stln». Žu-ner se je px*al 20. t. m. s selu-KLir^im vlakom t Borovnico m se te mi*ld povrnit! t Ljubl-ano 24. anurinja k :d:avnašk: pnis'iavi lč>. t tr bi bi st pil t »uiri pokoj. Janet i e : s k 11 Žumra v Ljubljani | »njegovem stanovanju, ker ga ni njfel odpetja! se je a c -v. V B.r.vaici sta t Žantrom ki je napcat- Jireiu v ».Tulbi bti rvest k svoji pri- ! •cgt, skura; pila 2uirer je koVnc prJel siufcti, da Jinrt neki; badobofga ranseravs Zato je - ja! od stopd a g stflae ia — stekef Janei e piaail ti nsa n ga inln! ustrelil v hrbet pofem pa ie •efc* itAtlil t tiavo. — t imet j« tU jako izirstec. t««« boš. sua-.S« » stcjc i iti in ravno ti radi sveje vtscacsfe j« p-jsel t sovrjitvo z mori-oe«. Pred par leti sta si .»c steib -ii t lir. ji Ker se jf nemec baje »kbo nirti: t svoji r.zibL « je Žomer ko« racmani: i« je bd radi tega -»prt m cdpoMea tz sttrfb^. Zato gi'je Ja-e-2 smrtno sorrmii?. Žtaner je bd sadat v j-«* ■ečak nM svejofa strica. T CerovTjai aa £rasa se je dogodil strašen ziočia. l"KT ie na®reč nečak svojega strica pesesccka Pfccefiaa N^hik. ioma iz Rj.{mj pri SoTcviniai je btl pri svojem strijcu t Ce-ro*t;ja& že pol teta Serije je imel ičer ia ako so sklenili ia jo vza-ne t zaton nečak Nsiavao sla. skupi; na njive kopa: jt sta se aeka; rreseilla a^o. ii je rekel strije, ia pc svoji an— ^ ^ J rapusti nič. To je nečaka tako razgrelo, da je po-: grabil pikon in ž njim ubil strijca Potem ko je storil 1 u zločin, je vrgel še nekaj zemlje nanj tako, da ga 1 ni bilo prav dobro videti. A stvar je prišla na dan in orožniki so zločinca aretirali in ga odvedli v zapor, kjer ga čaka zasluzena kazen. Družba sv. Mohorja se obrača s posebnim vabilom do vseh Slovencev, naj za L 1903. pristopijo k družbi. Med drugim pravi: Pridružite se naši res vseslovenski družbi, da se ms zbere zopet prav častno število pod varstvom naših varihov. svetega Mohorja in Fortunata! Vsak Slovenec, vsaka Slovenka štej si v sveto dolžnost, da je sam ud Mohorjeve družbe, in da ji s prijaznim opominom in vabilom pridobi še novih udov! — Posebno prosimo čestite naše p o v e r j e n i k e. da ob vsaki ugodni priliki, v cerkvi kakor zunaj nje, zopet zastavijo svojo zgovorno besedo za našo družbo, in tako čim več svojih vernikov privabijo k nji. Na potrebo, veliki pomen in mnoge koristi družbe sv. Mohorja in njenih knjig nam na tem mestu pač ni treba mova opozarjati. Naznanjamo samo. da druiba svojim udom letos poda sledeči književni dar: 1. Z-.dt* sv. PisBt. 9 snopič Za dr Lani-petom nadaljuje dr. J. Ev. Krek. — Celotnih .Zgodb sv. pisma-1 — te ,knjige vseh knjig-, bi pač ne smelo manjkati v nobeni slovenski hiša! S tem snopičem končajo zgodbe stare zaveze. Obsega ta del prekrasne 'in krepke nauke iz knjige Jez usa S i r a h a in Modrosti ter makatejski knjigi. Z Slava M o I i t v e n i k s prav raz- ločnim is velikim tiskom. 3. PsljedeUtrs H deL Posebno poljedelstva Spisal Viljem Rohrman. — Obsega nauke, kiko treba paziti na gnoj. semena, razne rastline, imenitne za poljedelca. 4 Zuuki Tfčeri, Za od rastlo mladino spisal profesor Joi. Stritar. 5- Veliki trs*v«c. Spisal je to povest Eagelbert G a a g I m Lride kot 54. zvezek .Slovenskih Večerne*. 6. Kskiar za leto 1903. Mili Bog na; blagoslovi ielo in geslo a Mohorjevo dražbo bodi. >\*e nazaj in na v id o L marveč vselej aaprej i a navzgor:* V Celovcu. Ane 2S. prosinca 1902. Imeniten dogodek v cesarski hiši .s sukam-) - m 23. jaaavarja sta se poročila ca Duna-a ■advojvodmjt Eliiabeta. in knea OI o n W i a-diseigraett JJadvojTcduijm Elizabeti je ecLn* r hčerka rajnega cesarjeviča RudJfa in nadvojvodinje Štefanije, gre fice L- nyay; rojena je bila 2 nov. 1. 1883. Oton Windiflchgraetz je bil rojen dne 7. oktobra I, 1873. kot sin kneza Ernsta Windischgraetza. Knez Ernst je Slovencem dobro znan; saj ima na Bledu Bvoj grad,- ki si ga je sezidal 1 1886. in v katerem etanuje po letu s Bvojo družino. Če prideS na blejski otok, vidiš tam pod cerkvijo lep spomenik turške Matere božje, izpod katerega vre bister Btudenec v krepilo pobožnemu romarju. To ljubko znamenje je p: stavil knez Ernst svoji materi in soprogi Še v ožjo zvezo z našim ljudstvom pa jc stopil knez Ernst kot gorenjski državni poslanec. Od nekdaj goreč katoličan in zastopnik one prave avstrijske misli, ki hoče našo državo ohraniti z načelom pravičnosti in narodne enakopravnosti, je rad sprejel mandat gorenjskega državnega poslanca, ki mu ga je 1. 1879. ponudila katoliško narodna stranka. Bil je našim narodnim zastopnikom dober pomočnik. Vedno se je udeleževal državnozborskih sej. Ker mu je bil odprt vstop v vse najviše kroge, je stem tudi vsa slovenska delegacija mnogo pridobila. Pa tudi še sedaj se zanima za naše razmere. To je zlasti pokazal ob obeh katoliških shodih, katerih se je udeležil s svojim enakomislečim bratom, knezom Robertom. — Tudi njegov sin Oton, eedanji visoki ženin, je b.l skrbno vzgojen v živem verskem duhu. S^daj obiskuje kot nadporočnik vojno šolo. — Poroka se je vršila v dvorni kapeli na Dunaju z velikim sijajfm a čisto v krogu cesarske rodbine in rodbine \Vin dischraetzev. Po poroki se je mladi par s posebnim vlakom odpeljal z Dunaja na naš divni gorenjski Bled. V L-scah je obilna množica ljudstva nestrpno čakala prihoda vlaka, ki je dospel ob '/tU. po noči. Kolodvor z drugimi poslopji je bil lepo okrašen; v zraku je vihralo po vseh poslopjih do Bleda nebroj zastav v slovenskih, cesarskih in avstrijskih bamb. — Ko je nadvojvodinja izstopila iz vlaka, zadoncli so burni »Živijo" klici in množica je dvignila klobuke. Ob enem je začel pred restavracijo goreti bengalični ogenj. Nadvojvodiuja je prccej visoke postave, \itka in mladostna, še le 18 let stara. Stopila je s svojim ženinom v ekvipažo, v katero je bilo vpreženih dva para konj in odpeljala sta se ob krasno razsvetljenih hišah, ne številnih lampijonib, zastavah in slavolokih, do Windischgraetzove vile. Zlasti krasen je bil pogled na čf rohno blejsko jezero. Okrog in okrog je bilo vse razsvetljeno in sredi jezera, na otoku je gorela rdeča bengalična luč. — Visoka poročenca sta ostala blizo 14 dni na Bledu, ker se je cesarski visokosti Elizabeti bivanje ondi jako omililo. Ntto sta odpotovala v Egipt. Upamo da se bosta velik ra t in rada vračala v naš gorenjski raj in med naše dobro ljudstvo in da bedo medsebojne vezi vedno tesnejše! Drobtine. Varujte se pravd! Nekje na Notranjskem se je pripetil ta-lc žalostni dogodek: Oče je poslal sina na semenj. Prodal naj bi bil konja in kupil druzega. Nesreča je hotela, da je menjal svojega konja vred nega okoli 125 gl. z drugim, vrednim samo 70 gl, zraven pa je dobil še 30 gl. pridatka. Oče je bil v začetku b kupčijo zadovoljen, pozneje pa se je premislil in je hotel pogodbo razdreti. _Šel je tožit — tožba se je vlekla pol leti — pri zadnji inštanei pa je tožbo zgubil. Povrniti mora; vse stroške, ki znašajo nekaj čez 2300 K. Kmetje, pobotajte se rajši doma in premislite se stokrat, preden se podaste v sodnijo! čudno jajce. J jce z dvema rumenjakoma je gotovo že marsikdo videl. Te dni pa je kokoš v nekem župnišču znesla izredno veliko jajce. Ko ga bijejo, dobijo v njem še drugo jajce, s popolnoma trdo lupinjo. Burja na Notranjskem dela velike žamete. Po nakaterih šolah ne morejo imeti nobenega poduka. Slovenec bo proglašen blaženim. Iz Rima prihaja naslednja vest: Kardinal Martinelli deluje na to, da se bo kmalu pričela obravnava za proglašenje blaženih — Fr i d e r i g a Baraga, prvega škofa v Marquette in treh drugih Amerikancev. V to potrebne listine je kardinal izročil vatikanskemu kolegiju za proglasitev blaženih. Slovenec Friderik Irene j Baraga se je rodil dne 29. junija 1897 v gradiču M a 1 a v a s v župniji Dobrniče na Dolenjskem od Janeza Nep. Baraga in matere Katarine pl. Jenčič. Prva leta mladosti je prebil v Trebnjem. Šolal se je v Ljubljani, potem pa je odšel na dunajsko vseučilišče, da bi študiral pravo. Od tam se je kmalu povrnil in vstopil v ljubljansko semenišče. Po devetletnem učenju je bil posvečen v mašnika in leta 1824 je pel prvo sv. mašo. Ko je vatopil v duhovskf stan, se je odpovedal vsi dedščini in celo letni dohodnini 600 gld., vse to pa na korist svoji sestri Amaliji. Prvo duhovsko službo je nastopil v Šmartnem pri Kranju, kjer je spisal znamenito knjigo „Dušna paša". L. 1828 bil prestavljen v Metliko na Dolenjsko. Dne 1. decembra se je ukrcal Baraga v Havru proti Ameriki in 31. decembra je dospel v Novi Jork. Cincinnatski škof Fenvvick je Baraga prav prijazno vsprejel. Tu se je Baraga izpopolnjeval v angleščini in se začel učiti tudi indijanskega jezika. 21. aprila je že odpotoval na misijo-narenje med Indijance. Tu se je začelo pravo delovanje zaslužnega moža. Celo življenje je bilo pravi posnetek apostola Pavla v vseh ozirih. Dne 19.janu-varija 1898 je mirno v Gospodu zaspal. Sorodnico umoril na sveti večer. Na sveti večer, ko vlada med sorodniki največje prijateljstvo, je v Pragi 19letni Vaclav Vavra umoril 68Ietno vdovo Marijo Jung, mater svoje svakinje. Vavra je prinesel seboj božično darilo, gosli za sinčka svoje svakinje. Marija Jung je bila sama doma, pred njo je pa ležalo nekaj desetakov. Vavra se je polakomnil denarja, prijel je starko za vrat in jo zadavil. Ko je pograbil 38 gld., čul je, da gre po stopnjicah domov svakinja. Vavra je hitro zaprl sobo in na trkanje ni odprl. Svakinja je hitela v kuhinjo in udrla steklo pri kuhinjskih vratih. Med tem je Vavra hitro odprl sobo in zletel po stopnjicah. Svakinja, ko je videla svojo mater zadavljeno, je imela še toliko moči, da je zakričala „Primite morilca". Njen klic so ljudje na ulici čuli in ko je Vavra pritekel na ulico, so ga ljudje prijeli. Prvi slovenski sv. misijon v Egiptu sc jc izvršil povoljno. V Kahiri je bil od 8. do 15. dec., v Ale-ksandriji pa od 15. do 22. dec. Vdeležba je bila z ozirom na razmere jako dobra, posebno še v Ale-ksandriji. Dosti je bilo dela v izpovednici in obilna je bila udeležba pri skupnem sv. obhajilu v nedeljo. V Aleksandriji so pred vsakim govorom in po njem Slovenke pele slov. misijonsko pesem, ki je bila gotovo prva slov. pesem v cerkvi sv. Katarine. Zapele so prav lepo, ker so se izvežbalc pri čč. nemških redovnicah. Po skupnem sv. obhajilu so jako navdušeno zapele slov. zahvalno pesem. Bog daj trajnega sadu! Natakar podedoval milijone. Natakar Desider Somhegvi, ki je že tri leta natakar v kolodvorski restavraciji v Debrecinu, je dobil na novega leta dan ekspresno pismo, v katerem mu je njegova v Budimpešti stanujoča mati sporočala, da mu je njegov stric, ki je kot priprost klobučar odšel v Ameriko, zapustil 10 mil jonov kron. V Ameriki je imel stric srečo in postal je posestnik mnogih tovarn, ki so mu donesle milijone. Natakar Somhegyi jc bil pač najsrečnejši človek na svetu na novega leta dan leta 1902 in je že odpotoval v Ameriko po milijone. Za smeh in kratek čas. (Pred sodiičem.) Sodnik: „Še ena pot Vam je odprta — > da se pritožite!" — Zatoženec: „Torej vendar ne veate, če ste me prav obsod li!" (Napak razumil.) Učitelj kmetijstva: „Vidite oče, to je umetni gnoj!" — „Za božjo voljo, torej že tudi gnoj ponarejajo!" (Dober zagovor.) „Gospod odvetnik, Vaša nevesta je pa precej grda!" — On: „Je že res; pa to grdobo zagovarja tri sto tisoč kron!" (Kaj je še Čudno) Da se Jaka Dimnik ne loti tudi dimnikarjev, ki so še bolj črni kakor klerikalci. Uganke. An gram. Poiščite 9 besed, ki naj pomenijo, kakor označeno pod a. Če premenite mesta posameznih črk v teh besedah, dobite pod b označen pomen in začetnice novih besed povedo ime sedaj večkrat imenovane neveste. Angelski pozdrav Domača žival Dišava Hišno orodje Šahova figura t. 2. 3. 4. 5. 6. Rastlina Vas na Gorenjskem 8. 9 žensko ime šport žensko ime letni čas moško ime žuželka žensko ime Gostilna rastlina Del telesa ime poslanca Besedna uganka. Besedo štirih glasov vam Prijatli! uganiti dam: Imena je častitljivga, Zgol tudi spola moškega, Ob ženitvi kmetom znana V vasi s'cer le en mu dana. Razmakni zloga dva po dva: Obrabljena, zavržena Itj spola ženskega bo stvar Čeravno zemlje dragi dar, V kotu temnem le leži, Če je kovač nc ponovi. Rebus. pe 1 ni car* Rešitev ugank v zadnji številki. Ura ribniškega novičarja. P'rane Dolinar dekan Besedni uganki. I. Carigrad (Car-i-grad) II. Kamen (Kam-en) Rebus a) Mirnapeč. b) Triglav, c) Podobar dela podobe. Vse so prav rešili: (Kakor smo že večkrat povdar-jali, prinašamo samo imena tistih; ki rešijo vse uganK Andrej Porenta, v Virmažah, p. škofja Laka; Matija Bobnar, župan v Lahovičah; Fr. Bartol injos. Stupica, dijaka v Ljubljani; Leopold Stupica, fant v Sodražici; Katarina Vart)»' Ljubljani; Vekoslav Levstik v J. pod Sv. Grcgorijem; (a*0" Hočevar, Franc Bruderman, Karol Požlep, Ljudevit Vitow in Ciril Juvan v Ljubljani ' . . Opomba. Za darilo se Je oglasil tudi nekdo s Štajerskega; žal da ni rešil vseh ugank, ker sicer bi bili P" radi poslali žličnik z žlicami na Štajersko, kjer je baje w liko pomanjkanje žlic, odkar jih je tam kradel neki liberaui' časnikar. M>|attU: dr. Krpa Odgovora! ondalk: I val Kakovtc. Tlaka Tiskarsa.'