Leto LXXV., St* 95 SpedMoBe ta abbonament© Poštnina pjačana v gotovini- Lfnbfjana, sreda 28. aprila 1943-XX1 Cena 50 UR£L>Ml*TVO IM UPKAVA: UUBUAKlJL, JPUOCINUBVA H5KLJUCNO ZASTOP8TVO n oglaa* ta Kraljevine ItaJlje tn UNlONat PUBBLICITA ITAIJANA 8. A- MILANO • — OONCE8SIONARIA ESCLUSIVA per te pabbtkdtm Tas- viri Efkarc usodo težko preizkušenega pre-bioaJstva in poudarja, da je bilo že večkrat proglašeno obsedno stanje v Siriji, čeprav prebivalstvo ni zahetvalo drugega kot neodvisnost, ki je njegova pravica. Cesto se je streljado po mestih s puškami in strojnicami, razpostavljenimi na cestnih križiščih. Ko so đegoisti prišli v Sirijo, so proglasili neodvisnost države, toda današnje vesti c zatiranjih kažejo, k? ko lažne so bile te obljube in kako so bili Sirci razoraca-rari v svojih nadah. Zatiralci opravičujejo silovito zatiranje rn obtožujejo Sirce, da ee hočejo upi egu, toda o» bi bili srobodsi* ne bi bilo potrebno, da bi revoltiran. Pisec poudarjal potem, kakšen slab vtis je v sosednjih in nevtralnih državah naredilo kršenje danih obljub, kar daje pravico do prepričanja, da zatrdila o neodvisnosti vseh di-žav, vsebovana v atlantski listini, niso nič drugega kot sleparstvo. Pomanjkanje ▼ Libanona Smirna, 27. apr. s. Po vesteh iz Bevrutha se je stanje v Libanonu poslabšalo zaradi motenj v razdeIjevaniu kruha prebivalstvu in to v zvezi z neprestanimi rekvizicijami okupacijskih čet. ki so skoraj v celoti izčrpale rezerve žita Skoraj vsi mlini so ustavili obratovanje. Na* rašcajoče nezadovoljstvo med prebivalstvom kaže tudi na nevarnost pomanjkanja žita v Libanonu. trgovinska izmenjava Budimpešta, 27. aprila, s. Danes je odpotovala v Bern madžarska trg^vkiska delegacija, ki se bo sestala s trgovinskimi zastopniki švicarske vlade in določila način za povečanje kontingenta po trgovinski pogodbi, ki velja med Madžarsko is evieo, g*ed* izvažanja lesa tn pohištva n Hediejafco Delovanje izvidnic na ruskih bojiščih Nemško vojno poročilo pohvalno omenja jtmažko zadržanje divizije „Pistoia" in „Trieste44 v Tunisu Iz Hitlerjevega glavnega stana. 27. apr. s. Vrhovno poveljstvo nemške voiske ie objavilo danes naslednje poročilo: Z vzhodne fronte poročajo o obojestranskem delovanju izvidniških in napadalnih oddelkov. Tudi drugi odlomek angleško-severno-ameriškega velikega napada proti tuniški fronti se je izjalovil ob obrambni volji nemško-italijanskih čet. Včeraj je so vraž-lik izvedel samo še posamič hude sunke n napade, ki pa «o bili deloma v proti-sunkih zavrnjeni. V času od 20. do 26. aprila so oddelki vojske in letalstva uničili ali onesposobili za premikanje 193 sovražnih oklopnih voz. Krvave izgube sovražnika so hude. V težkih obrambnih bojih sta se posebno izkazali italijanski diviziji »Pistoia« in »Trieste«. V zvestem tovarištvo s tamkaj bojujoeimi se nemškimi oddelki sta krvavo zavrnili številne, z veliko premočjo iz-'•odene sovražne napade. Angleški bombniki so napadli preteklo noč nekatere kraje v zapadni Nemčiji, med njimi mesta Duisburg. Oberhausen in Muhlheim Zadeti so bili stanovanjski okraji bolnišnice in druga javna poslopja. Prebivalstvo je imelo izgube Sestreljenih je bilo najmanj 16 sovražnih letal. Finsko vojno poročila Helsinki 27 pT s Vojno poročilo t nske«a vrhovnega poveljstva objavija da v zadnjih rt dneh na kopnih frontah ni bilo zabeležiti nobenega važnega dogodka Neugodne vremenske razmere so ovirale tudi letalsko delovanje na obeh straneh. Izredna požrtvovalnost sester Rdečega križa Berlin, 27. aprila, s. V znatni razdalji od zaledja in celo takoj za frontno črto opravlja 12 nemških prostovoljk sester Rdečega krža, svoje delo v nekem obve-zovališču za čete, ki prihajajo s fronte in ki se od tod zc pet vračajo nazaj. Ta kraj leži južno od Petrograda. Tem 12 prostovoljkam Rdečega kriza je bil zarad izrednih okoliščin, v katerih delajo, priznan rekord med vsemi ženami ki se udejstvujejo pri Rdečem križu za boreče se čete. Skozi obvezevališče, ki smo ga. zgoraj omenili, gre vsak dan okrog 1200 mož. Dvanajst žena, ki skrbe za to obvezoval šče, mora med d nagim pripraviti vsak mesec 36.000 litrov juhe in 45.000 litrov kave. Nad Nemčijo sestreljena angleška letala Berlin, 27. aprila, s. Iz pooblaščenega vira se doznava na podlagi dospelih poročiL da je število angleških bmbnikov, ki so bili sestreljeni v noči na 27. t. m. med napadom na ozemlje zapadne Nemčije, na rast lo na 17. Nav hud razdor v nasprotniškem taboru Poljsko-ssvjetski spor zavzema vedno večji obseg Stockholm, 27 apr. s. Rusko-poljski incident zavzema, kakor kože, vedno bolj grozeč obseg. Tako je sediti tudi po vesteh ki so prispele iz Londona Eden se je spričo pctemmtve na obzorju požuri in si zagotovil pelnomečje, da bi Budimpešta, 27. aprila, s. Madžarski listi pišejo, da. je vest o prekinitvi diplomatskih odnosov med vlado v Moskvi in emigrantsko poljsko vlado v Londonu nadaljnji dokaz sporov in globokih ne- $e za danes pričakujejo na DoAvning-Streetv obisk sovjetskega veleposlan;ka Majskega ter predsednika peljske emigrantske vlade Sikor* skega. Poic:/aj ne dovoljuje nobenega drugega izhoda kakor takoj.:Tijo sestavo nove poljske vlade, ki bi se morala zepet spraviti s katyn-sk mi morilci, da bi ne bila morena filosovjet-ska politika Anglije. Pogoj za sestavo nove vlade, pravijo v Londonu je, da zopet naveže prekinjene odnose z Rusije in je pripravljena skleniti sporazum glede ozemeljskih vprašanj € naibolj objektivnih in stvarnih stališč Poljska vlada se je sestala k izredni seji danes in proučila položaj, Vs; angleški listi brez izjeme izražajo svoje razočaranje spričo ' ti ga incidenta, ki ga označujejo za »zmago I propagande Osia in ki tvori največje potrdilo tega. kar trdi tisk Osi že nekaj časa, to je, da | odnose med zavezniki motijo nezaupanje, spori in notranja trenja, ki morajo prej ali slej priti na dan. Krizo označujejo v Londonu kot konflikt prvega reda ki ima lahko ne samo poli-tične. temveč tudi vojaške posledice. Z uradne strani se skušajo izogniti, da bi zavzeli stališčt v prid ene izmed strank, in to iz strahu, da bi se položaj, ki je že napet, se bolj ne poslabšal. Pripominjajo, da je kriza mnoge hujša, kakor •ia primer tista, ki je nastala zaradi konflkta med Giraudom in de Gaulleom. Vse pa kaže, da je Anglija bolj naklonjena Sovjetom po načelu, da ima močnejši vedno prav. Poljaki se obtožujejo da nimajo dovolj smisla za sodelovanje. Vendar so rud" znaki, ki kažejo na jezo do Sovjetske zveze ker je storila ostri korak "n pitkimla diplomatske odnose s Poljsko, ne da m obvestila svoje zapadne zaveznike. Čitati je proteste zaradi tega proti Sovjetski zvezi. »Dailv Mali« na primer piše: Globoko je obžalovati zadržanje sovjetske vlade, kar je mnenje ne samo angleške vlade, temveč vseh v Londonu zastopan h zavezniških vlad. Mučna podrobnost, na katero opozarjajo angleški listi, je da se je incident pripetil dan nato ko je Beneš izjavil v radiu, da ie »češko* slovaška« zaupala v vzajemnost in popoln sporazum med Rusijo in Anglije«. AngloameriČani. Poljaki, ki so upravičeno ogorčeni zaradi barbarskega pokolja njih offadriev v katvnskem gozdu, niso prikrivali svojega nezaupanja do zaveznikov, katerih dejanja resnično ne morejo vlivati zaupanja. Nagli način, s katerim so Scvjeti prekinili odnose s poljsko vlado v Londonu, pripominja ^Budapesti Eilesi-sitoc, zadeva tudi Anglijo, ker dokazuje, da Moskva, ki skrbi samo za izvajanje : svojih imperialističnih načrtov, hote pre-I žira angleško politiko do »zaščitenih« dr-1 žav v Londonu. Pokol poljskih oficirjev j v Katvnu, zaključuie madžarska polurad-i na agencija, je še bolj jasno prikazal nt-I varnost, ki grozi Evropi in katera lahko prepreči samo zmaga orožja Osi. Nove grozne ugotovitve v katynskem gozdu Berlin, 27. aprila s. Iz jame v katvnskem gozdu, prizorišču bestialnega boljševiškega besa. so zdaj spravili na dan truplo nekega poljskega duhovnka, ki je bilo s pomočjo Listin, katere so našli pri strašno pohabljenem truplu. identificirano kot truplo vojaškega kaplana Jana Ziolkovv-skega iz Jaroslava. V uniformi duhovnika, ki je imel čin majorja v poljski vojski, so našli križ na verižici. V enem izmed žepov so našli molitvenik. V tukajšnjih pooblaščenih krogih pripominjajo, da odkritje trupla vojaškega duhovnika Ziolkovv-skega pojasnuje pripombo z dne 21. decembra 1939 v dnevniku nekega poljskega oficirja, ki je bil interniran v koncentracijskem taborišču v Kosielsku. V tej pripombi se trdi. da so vse duhovnike v tem boljševiškem koncentracijskem taborišču ločili od ujetnikov V seznamu je bilo tudi ime vojaškega duhovnika Ziolkovvske-ga. Smatrati je torej, da so morali tudi vsi ostali duhovniki, ki so bil} v Kosielsku, slediti Ziolkovvskemu v gozd strahot, kjer so jih židovsko-boljševiški morilci ■ umorili. Velika japonska zmaga na Kitajskem Popolno uničenje čimgkJtaške 24. annadne skupine S fronte v Severni Kitajski, 27. aprila s. V sodelovanju z edinicamj iz sosednih odsekov je japonska edinica, ki je pred dnevi obkolila v bližini Linkija, severno od pokrajine Hunan 24. čungkinško armadno skupino, po silovitih borbah popolnoma uničila glavnino sovražnih sil. Cungkinške edinice so na terenu pustile nad 3000 mrtvih in veliko količino vsaVovrstnih vojnih potrebščin. Ujetih je bilo nad 7.000 sovražnikov. Med ujetniki in mrtvimi je 10 generalov V vojaških krogih menijo, da je bil to eden izmed največjih udarcev, ki so biLi zadani čungkinškim silam. Ksukov, 27. apr. s. Nad 3000 rrož, pripadajočih čungkinškim edinicam, so 'aponsk? oddelki, ki operirajo na področju zapadno od že* leznice Lunghai. onesposobil za borbo Na-dalje se doznava, da je poraz 92 Cungkinške armade ki je bila pod poveljstvom generala Lišienkoua v pokrajin: Kiangsi preprečil ofenzivno gibanje čunkinških sil proti pokrajini Šanrung. Tokio, 27 apr. s. Japonske čete na Kitajskem so obkolile zvečer 25 aprila v odseku iužnovzhodno od Tangšanga okrog 3000 sovražnih vojakov 92. cungkinške armade, kf se uničujejo Poizkus 82 armade sovražnika za vdor v pokrajino šantung 6e je izjalovil. N*nking, 26- aprila, a. OV? mi stan japon-ekih sil n* Kitajskem Javlja* da, je na letal japonske vojske včeraj popoldne napadla Linglong v pokrajini Hunan in v srditih borbah z 11 so vraži mi lovci zadala nasprotniku hude izgube. Tri sovražna, letala »o bila sestreljena, eno pa uničeno na tleh. Eno japonsko letalo se je prostovoljno vrglo na sovražni objekt, drugo letalo pa pogrešajo. Nadaljnja japenska letala so v strnjenih skupinah v soboto obnovila lovit napad na letališče Kifnov v Fukio-nu. Letališče in odletidče sta bila silovito bombardirana. Več bomb je zadelo wjaške objekte v mestu in povzročilo požare. Vsa japonska, letala so se zopet vrnila na oporišča. Zmaga čet narodne Ritafske Nanking, 26. aprila, s. Med borbami od 12. do 19. aprila so čete kitajske narodne vlade pod poveljstvom generala Fuhuatena pognale v beg 51. in 36. armado čungkin-ga, ko sta skušali vdreti v odsek nankin-ške armade. Obe čungkinški armadi sta pust'li med nerednim umikom na terenu mnogo mrtvili tn veliko količino vojnih potrebščin v odličnem stanju. General Fu- Ihuaten pripade skupini čungk4nSkih gene-ralov. ki je spoznala pravično stvar, za katero se bori lianttnika vlada tn prešla t j vrste kitajske narodne vojska. Vzajemnost Albanije s fašistično Italijo Izmenjava brzojavk s tajnikom Stranke Rim, 27. aprila s. Db četrti obletnici ustanovitve albanskih borbenih fasijev je predsednik ministrskega sveta in začasni tajnik albanske fašistične stranke Maliq Bushati poslal tajniku PNF Carlu Scord naslednjo brzojavko: iOb četrti obletnici ustanovitve PNF letim znova potrditi Vam. Ekscelenca, čustva bratske simpatije za italijanski fasiizem, zagotavljajoč Vas. da borno žilavo nadaljevali pohod za dosego naših ciljev, katere je Duce pokazal novj veliki Albaniji . Tajnk PNF je takole odgovoril: ^Izrazi živega tovarištva, ki ste jih naslovili preko mene Crnim srajcam, ki se z ostalimi Oboroženimi silami žilavo bore na vseh frontah za dosego zrnate, pred stavljajo čisto manifestacijo Čustva vr;i-jerraiosti, ki veže novo Albanijo : čno Italijo. Z enakim čustvom Vam goreče čestitam ob četrti obletnici ustanovitve PNF.« skušal v zadnjem trenutku doseči poravnavo, i sporazumov med Sovjetsko Rusijo in j tn — A___r- ,1-.,„„ t~yCtro„t,, 1 Anp-lnamprirmi. Pnlmki. ki sn imravičeno t Marconijeva svečanost v Bol ogni Boiogna, 27. aprik*. s. Pod pokroviteljstvom Marcorujeve ustanove, je bila. davi v svetišču Pontecchija, kjer počivajo zem.^kl ostanki znanstvenika in iznajddteJja, zadušnica ob obletnici rojstva tega velikega BSS* ža.. Žara. 1 i \^euk.onoeriih praznik. >v za ludnice ni bilo mogoče opraviti 25. t. m. Obreda 90 se udeležili Marconijeva hči s soprogom, akademik Eksc. Benino v zsurtop-stvu ustanove, rektor univerze, krajevne oblasti in zastopstva šol iz SaswwMarc<*»l. Svečanost planincev v Ca« Como, 27. apr. sl Ob navzočnosti podtalnica Stranke iougotenenteia gener. Alessandra Tarn-binija in podpoveljnika X. planinskega polka so v Cau zborovali planinci, povratniki iz vvii vojn. V cerkvici v Cau je bila opravljena po mogočnem govoru zveznega tajnika zadušnica za padle planince. Zborovalci. ki so ne tovarv ško strnili okrog podtajnika Stranke v popolni skupnosti, so vzklikali Domovini, Kralju m Duccju v ozračju navdušene in goreče patrioti ene vere. Nemška miri j a iz Dusseldsrfa v Firencah Firence, 27. aprila, s. Misija, ki je prišla iz Dusseldorfa v Firence k otvoritvi razstave sodobne umetnosti z okrožnim vodjora Florianom in županom Heidenom rna čelu, se je poklonila v svetišču padlih v vojni in padlih za revolucijo v bazilika sv. Križa. Člani misije so bili sprejeti pri županu va so se udeležili .simfoničnega koncerta, katerega je dirigiral nemški dirigent Hugts Balzer v gledališču, kjer so bili navzoči tu di predsednik nacionalne fašistične kemfe. derači je svobodnih poklicev in umetnika* zastopniki oblasti in hierarhi. Zvečer fS okrožni vodja Florian odpotoval v Rim, žu pan Heiden pa v Benetke. Odličen madžarski gost v Rimu Kim, 27. aprila, s. Dr. Moricz de Tesco, predsednik madžarskega zavoda za zunanje zadeve, je danes obiskal ob spremstvu šefa kulturnega urada madžarskega poslaništva dr. Tassva, sedež središča inozemskih dijakov GUF, kjer so se zbrali madžarski vseučiliščniki in vse-učiiiški fašisti. Po prisrčnem tovariškevi pozdravu direktorja središča je dr. Mo ricz izrazil svoje veselje, da je zopet prišel v Italijo in imel med drugim priliko proučiti m občudovati organizacijo Grl P Madžarski obisk v Sofiji Sofija, 28. aprila, s. Po tridne nem uradnem bivanju je madžarski trp Tn-ski minister Zsindelv snoči odpotov 1 rn podal nekaj izjav novinarjei a in izra- I prepričanje, da bo bolgarsko-madžarp prijateljstvo, ki se stalno razvija, v 1 >• dočnosti tvorilo vedno bolj važen činit* i ne samo za obe državi, temveč tudi za novo Evropo. Ob zaključku Je mir5-' r zatrdil, da Madžarska dela in. se bori i neporušno vero v dokončno z—»a^o s strani svojih velikih zaveznikov. Ministra Zsindelvja je popoldne spi. I kralj Boris, ki se je z gostom prisi ^> razgovarjai poldrugo uro. Alžirski domačini proti Američanom in degofistam Tang«T, 27. aprila, s. Nedavne z- v> nega gospodarstva Bruneta so jasn i izkazale obžalovanja vredno gosno stanje v Alžiru in Maroku. Zdaj se doz va, da so na eni izmed zadnjih sej epkM-nega sveta alžirski svetovaici povzrii : i svoj glas in zavzeli stališče te ameril i vdornikov in francoskih izdajalcev. Poudarili so, da je gospodarski ru;poi -"■ '■-ne, vsiljene severni Afriki, naložen večinoma muslimanom. Svetovalci so na i » zatrdili, da nameravajo ščititi nte ete *fl bodočnost prebivalstva, katerega pT postavljajo in da ne bodo sode.ovnh v nobeni politični razpravi v ok\xi i Iz Turčije Carigrad. 96. aprila s. Predsednik republike Izmet Ineni je odpotoval iz Carigrada v Anatolijo kjer ie ^prvo obiskal BeUkorir, nato pa Smirna. Stran 2 ^StOVENSn NAROD«, greda, 23. aprila 1P43-XXT Stcv. 95 Sinoči se nam je predstavil nov komorni trio Prvi, uspešna izvedeni koncert na vidi, kitari in flavti v odlični interpretaciji domačih umetnikov praf• K. Jeraja. S. Preka in S. Korošca Ljubljana. 28. aprila. Ljubljansko koncertno življenje nam prinaša zmerom nove, sveže pobude. O niih bi mogli trditi, da so zanimive, privlačne n zelo koristne; ob njih se zavedamo mladostne meči in klenega zdravja, ki prekipeva po Sflali naših neutrudnih reprodukt vnih glasbenih umetnikov, ki o njih sodijo nekateri, da so najbolj izpod-budni nosile: umetnostnih prizadevanj in vzvišenih stremljenj v teh časih ob boku nash likovnih umetnikov. Naj le bežno poživimo spomin na ustanovitev in živahro delavnost Fteviln;h komornih združenj ki si zaporedno sledijo v svojih nastop h. na izvime pobude v okviru produkcij našega glasbenega naraščaja, na zamisel velikoptezno zasnovanih s:mfcnien h koncertov ttr ortjamzacijo številmh solističnih glasbenih večerov. Ta vzeledna imcativnost iz-podbuja k zmerom novim načrtom, k pomagajo stopnjevati clasbeno veljavnost Lujblj3ne. In k tem številnim koristnim glasberrm pobudam v zadnjih dveh letih se *e pridružila fledaj ustanovitev novega komorne^ zoruženja. novega komornega tria. ki pa šesta /Ijajo naši preizku>en:. umetnostno izoblikovani interpreti prof. Karol .1 e r a j, Stanko Prek in Slavko Korošec. Prof. .Tcraj igra v tej novi komora ni sestavi violo. S. Prek kitaro S Korošec pa flavto. Vsi trije uživajo v svoji reproduktivni stroki sloves preizkušenih mojstrov Pobuda z nastopom novega tria je bila namenjena predvsem preizku:nii ktare kot izrazito komornega glasbila, ki ima svojo zanimivo zgodovino in ki vedno iznova poživlja pozornost znamenit;h glasbcn:kov. Za svoj prvi snočnji nastop 90 si izvajalci izbrali tri skladbe znamenitih kitarskih mojsrtrov.- Ita.ijana F. M o 1 i n a . bavarskega Nemca Lenarta C al 1 a ter Ceha Vencla M a t e j k e. Vsi trije so bili izvrstni poznavalci kitare, njenega zvoka in tehnike. Tako so lahko vlili v svoje skladbe vse tiste posebnosti, lep«>te in tehnične značilnosti, ki so nujno povezane z estetično. uspešno, blagozvonečo komorno soigro navedenih treh instrumentov. Mnogi poslušalci, ki so prišli na koncert iz radovednosti, kako je uaoglašeno sozvočje omenjenih glasbil, so doživeli prijetno presenečenje. Svetle višine flavte, prisrčna in topla odmevnost viole, pomirjujoča in blagodejna zvočnost kitare so se kompaktno stapljnle v učinkovito muzikalno prelivanje. Izvajalci so poudarili v I svojem izvajanju intimnost, komorno nepo- J sreinost, ki zajema vse tri skladbe. Vešče so prikazali zgovornost >Allefra« v F. Mo- linovem ^Triu«, sijajno odigrali spevno romanco, ki ji slecii igrivi sklepni Rondo-Svoje izvajalne ter interpretacijske možnosti so vsi trije izvajalci odlično razvili v L. CaHovem Triu, kjer smo po uvodnem stavku prisluJinili milemu, prelepemu dvogovoru med flavto in violo v Minuettu ter se na.vžili prehitevaječega se bl^goglasja. v zaključnem Roncloju. Serenata Vencla. Ma-tejke (op. 26) je s svojimi štirimi stavki učinkovito dopolnila posrečeni komorni spored. Slavko Korošec, ki je na številnih intrepretacijskih mestih nosil težo sporeda, je prvovrsten flavtist. Tehnično znanje, ki omogoča lahkotno izvabljanje svetlo zvenečih flavtnih tonov, ima svoj pednet v močnem umetniškem hotenju. Svoje odlike pri igri na flavti je izpriča' že ob sodelovanju v simfoničnem orkestru Prof. K. J e r a j je suveren mojster svojega instrumenta. Ko smo ga vsega zatopljenega v igro občudovali in opazovali, se nam je zdelo, ko da je popolnoma zraščen s svojo violo, ki se cdziva ljubezni svojega mojstra-umetnlka z vso prisrčno toploto zvoka ter izraza. Prof. Jeraju poje njegova viola čisto, prozorno, polno in praznično. Stanko Prek pa je sijajen obvladova. lec kitare, ki je zlasti na sol stičnih mestih zvenela z vsem milim dostojanstvom svojega tona. Ves čas je s svojo uravnovešeno igro vezala obe ostali glasbili ter dopolnjevala plemenito skupnost vzgled-nega sozvočja. Vsi trije izvajalci so skrbno pazili, a-i niso s svojo Igro presegali okvira komornega podajanja. Komorni ton je komorno intimnost interpretacije lepo poudaril. Svoje individualne izvajalne težnje so prizadevno vzpoiejali soigri ter jih prilagodili zahtevam komorne skupnosti. Za svoje uspešno, vzorno izvajanje so bili vsi trije deležni navdušenega, večkratnega in delj časa trajajočega priznanja. Tudi šopke so prejeli. Prepričali so se lahko da je njihova komorna reproduktivna umetnost vzbudila iskreno razumevanje pri številnem občinstvu, ki ie popolnoma napolnilo malo filharmonič-no dvorano. Iskren cdziv poslušalcev na.j jim bo lzpodbuden podnet za nadaljnjo umetnostno delavnost. Stanovanjske odpovedi v prvem trimesečju Sodišče je imelo z njimi nekaj več dela kakor lani — Selitve so na ljubljanskih ulicah že redki pojavi Ljubljana, 27. aprila Na ljubljanskih ulicah so prevozi pohištva vedno redkejši pojavi. Selitve so Skoro prenehale, in to ne samo v vremensko neugodnih mesecih, temveč tudi ob terminih, ko je prejšnje čase veljalo za nekatere sk-:ro neprekršljivo pravilo, da se morajo seliti. Ljubljančani so že popolnoma pozabili na už'tke, ki so jih imeli, ko so pasli svojo priznano zvedavost pri opazovanju visoko natovorjenih selitvenih voz. Sicer pa je bila radovednost velikekrat upravičena, saj so b'Ie na takih vozovih zbrane najrazličnejše stvari, poleg'pehištvenih kosov tudi prave farme živali. Vse to je sedrj skoro prenehalo. Na lastno pest se seli mak kateri najemnik. Tudi če bi želel in hotel, ne more, ker -'e premalo stanovanj na razpolago, da b' lahko izbiral. Navadno je tisto, v katerem sedaj stanuje kljub vsem pomanjkljivostim, ki jih ima. še vedno beljše. kakor pa tisto, ki mu je slučajno na razpolago za selitev. P% leg tega so s selitvijo združeni občutni stroški, ki se jih danes mnogi skrbno izogibajo. Ni jih malo med tistinr. ki se iz katerega koli vzroka merajo seliti, da prepeljejo vse svoje pohištvo na ročnem voz'čHu, kjer vprežejo spredaj sebe, zadaj pa ženo in otroke. Taka selitev traja včasih tudi 11 dni, stane pa zelo malo in tudi zgledovanja je manj, ker se vse opravi v večernih urah, ko mrak zakrije nevšečnosti radovednim očem. Seveda je danes v Ljubljani še vedno vsaj majhno število tak'h, ki iščejo stanovanje in bi se radi selili. Kdor nima že v naprej stanovanja, se pri odločitvi, da se bo selil, pripravi na pravi križev pot. Pred-no iztakne kje. največkrat pod roko in s pomočjo ix)znanstva ali prijateljstva, kakšno prazno stanovanje, preteče dolga' doba Treba je prehoditi dolge kilometre ter moledovati pred številni vrati. Niti obljubljanje nagrad, kakor se je razpaslo v malih oglasih po časopisih, kar je nekaka tiha dražitev, ne zaleže mnogo. Na drugi strani je tudi nekaj gospodarjev, k*. Imajo že d:Igo prazna stanovanja, ker zahtevajo ob podpisu nsjernne pogodbe vsakovrstne pretirane beneficije. Kakor je selitev na zasebno izpodbuio vedno manj oziroma jih z malimi izjemami skoro ni, se stalno znižuje tudi števUo tistih, ki morajo zapustiti dosedan-a stanovanja po volji hišnih lastnikov. Odpoved je vezana na zakonito določene vzroke in jo m:ra ob strankinem ugovarjanju preizkusni pristojni sodmik. Odpoved sploh ni veljavna in je stranki ni treba sprejeti na znanje, če ni pedana s posredovanjem sodišča ob upoštevanju zakonitih odpovednih rok:v. Kakor od vsega začetka uveljavitve sedanje stanov, zaščite je tudi sedaj največ odpoved' utemeljenih z neplač lom stanarine. To je vzrok, ki se mu je mogoče že najmanj upirati. Drugače je tam. kjer je bila odpoved podana z utemeljitvijo žaljenja ali pa lastne gosprdarieve potrebe. To sta razloga, ki ju najemnik laž e izpodbija In jima lažje ugovarja ter tako prisili gospodarja, da pred sodnikom dokaže utemeljenost. Na ta način S' vsaj pridobi nekaj časa. V prvem letnem tromesečju število srd-nih stanovanjskih odpovedi nikoli ni bilo prav veliko. Lani je bilo s'cer največje v vsem letu, vendar so za to bile odločilne pesebne okoln;®ti. Letos se je število sodnih odpovedi napram lani nekoliko povečalo, je pa še vedno znatno nižje kakor leta 1941. Pregled v štev:lkah nam kaže naslednji razvoj sednh stanovanjskih odp:-vedi v prvih treh mesecih za tri leta nazaj: 1.1941 1. 1942 1.1943 ;"anuar 97 90 67 februar 101 70 84 marec 09 64 78 skupno 207 224 229 Leta 1941 je bilo prvo tromesečie na tretjem mestu po števiiu odpovedj napram drugim tromesečjem. Ioni pa kakor že zgoraj omenjeno na prvem. Kak;r b* se dalo sklepati iz majhnega porasta, se odpovedi letos ne bodo posebno množile, vendar pa bodo bržkene presegle lansko število. „Prima linea" Nova, 25. Številka gTasiia ljubljanske Zveze borbenih faS-jev objavlja uvodoma teplo občuten članek o trojni veri, ki jo ima vsak Italijan: o veri v Boga, v Musaolimja in v Zmago. Nadaljni članki 90 posvečeni novo imenovanemu tajniku Stranke Oarlu Secrzi, ki je ob dvojem nastopu poslal uredništvu priznanje za odlično urejene številke o priliki obletnice ustanovitve Rima, prazniku dela, novem redu in Zakcniku dela. V zvezi s proslavo prazn ka dela sta tudi članka o delovni politiki in o socialnem zavarovanju v fašističnem ustroju, o kapitalizmu ter o avtarkiji in izmeni blaga. V spicsni sklop istega predmeta spadajo tudi članki na 5. strani o zanimanju vlade za poljedelstvo, o delavskih m en za h in o oja-čenju industrijske zmoglj vosti. Zadnja stran je odmerjena organizacijskim zadevam v naši pokrajini ter športnemu uojejstVGva-n"u Vojske. Besedilo poživlja nekoliko lepUi slik. Tableteniški turnir za prvenstvo Ljubljane Prva fMtovOea z vsemi jimiUTSldmi disciplinami Je bila oderana v ponedeljek in včeraj na Rakovniku v Kerota- novi Začasna vojna naklada poduradnikom Glede na svojo naredbo o prilagoditvi plač in mezd z dne 5. julija 1. 1941-XIX št. 60, naredbe o zvišanju prejemkov bivših jugoslovanskih uradnikov in uslužbencev z dne 25. januarja 1942-XX. št. 9, naredbe o začasni vojni dokladi bivšim jugoslovanskim civilnim nameščencem z dne 26. maja 1942-XX. št. 100 in naredbe o določitvi začasne vojne doklade bivšim jugoslovanskim javn.m nameščencem z dne 31. avgusta 1942-XX. št. 171 ter glede na svojo odločbo o izvajanju naredbe št. 171., je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal novo odločbo z navodili za izvajanje naredbe št. 171., ki se tiče določitve začasne vojne doklade poduradnikom. Poduradniki obdržijo prejemke, ki so jih imeli 11. aprila 1941. Začasna vojna do-kla»ia se priznava v skupni višini 30 % na temeljne prejemke od 1. julija do 30. novembra 1941 in v višini skupnih 43 % od 1. decembra 1941 naprej. Ti poviški niso upoštevani za pokojnino. Za poduradnike veljajo izvršilna navodila po odločbi z dne 15. septembra 1942- j XX. štev. 90. kolikor so združljiva z določbami prejšnjega odstavka. Naredba je objavljena v .^Službenem listu« 24. t. m. Sprememba predpisov za prumet z motornimi vozili V.soki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil smatrajoč za umestno določiti nov čas za promet z motornimi vozili: Čl. 1. Promet z vsemi redno pooblaščenimi motom mi vozili je dovoljen ob delavskih v mesecih november—marec od 7. do 19. ure, v mesecih april—oktober pa od 6. do 20. ure. Cl 2. Nespremenjene ostanejo določbe oosledni ih dveh odstavkov člena 2. naredbe z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135. Ta naredba ie bila objavljena v Službenem 1 stu za Ljubljansko pokrajino 24. apriia 1943-XXI. Velika poissiđ&a — malo povpraševanja Ljubljana, 28. aprila. Dva praznika sta pcpclnoma izpraznila zalege zelenjave, Ai s: se jih gospodinje pripravile ob zacmjem tržnem dnevu na ve-1 ko nočno soboto. Tako je bilo povpraševanje, z'asti za solato, včeraj precejšnje. Nasprotno danes gospodinj v zgodnjih jutranjih urah nikakor ni hotelo biti na trg. čeprav so prodajalke pripeljale zelo velike kol čine raznovrstne domače zelenjave. — Trg je bil že zelo zgodaj izredno dobro založen. Vladalo pa je mrtvilo, ker ni bilo skoraj nobenega povpraševanja. Kaže da so naše gospodinje sed^j. ko s: ;'ih izčrpali prazniki, uvedle posebne varčevalne ukrepe. Posebno, ker je datum v mesecu že zelo visok. Na m:zlc?.h pod Vcdnikovim spomenikom je bilo 6avi naprrdaj zelo velike količine vseh domačih vrst zelenjave. Bcrivke, špinače je bilo toliko, da bi zadostovala za kr tje povpraševanja, ki je običajno na našem trgu cb drugih dneh. Trnovčanke in Krakovčanke, kakor tudi nekaj ckolieank pa so pripeljale tudi mnogo druge okusne vrtnine, ki razveseljuje sedaj cko in Želodec. Naprodaj je b lo mnogo mesečne redkvice, kerenja. po**a, peteršilja in drugega. Med uvoženo zelenjavo so bile naprodraj artičoke po 1 L ko?. Razen tega je bilo še mnogo cvetače, čebule in nekaj glavnate selate. Kskor rečeno, se pi kupčija davi nikakor ni megla razviti. Ob dobro založenem trgu je bilo veliko premalo povpraševanje Malo jezikovne pase Ne ljubimo in spoštujemo le svojega jezika, temveč smo vsi bolj ali manj zaliubljeni v svoja narečja. Spoštujemo jih pogosto celo bolj kakor pismeno slovenščino. Baje so tudi narečja lepa. blagoglasna, zanimiva, zrcalo narodnega značaji, bogata po besednem zakladu in vredna še posebnega zanimanja zaradi svojih posebnosti ter izrazne moči. Ali naj načnemo prepir, da vse to ne velja tudi za ljubljansko narečje? O njem je treba reči da je osrednje slovensko narečje kar sicer Še ne pomeni, da je tudi hibtenica pismene slovenščine. Morda je ljubljanščina rudi blagoglasna, vsaj za ljubljanska ušesa. Nedvomno je vsaj slovensko narečje. Toda če je slovensko, vendar ne moremo brez pr.držka pr stab na zahtevo, naj bo glavni oblikovale književne slo* venscine. Ljubljanščina in pismena slovenščina nedvomno nista istovetni. Kdor govori ljubljansko narečje, še ne gover^ gledališkega jezika odnosno ne jez:ka. kakršen bi naj bil vzor na odru našega gledahšča. Menda torej ne boste tajili, da ni pismena slaven fčina. če kdo piše jezik, ki je najboli podoben Ijubijan-ščini. Nad umotvori piscev, ki uvajajo v pismeno slovenščino posebnosti ljubijanskega na* rečja, se ne moremo navduševati, čeprav ima ljubljanščina še toliko odlik ZLast' ne moremo sprejeti v pismeno slovenščino kakor da je to samo po sebi umevne posebnost- 'jubljanske-ga narečja, če so v očitnem nasprotiu z razvojem našega književnega jezika. Med narečjem in jezikom je vendar neka meja. Jez:k je nekaj več kakor narečje; pri nas je jezik nekakšno zlitje več slovenskih narečij, od do knjščine do gorenjšcine in štajerskih narečij. Kljub temu pa pismena slovenje na ni zgolj godlia narečij ter se je razvijal? po nekih za-komh, ki upoštevajo izvor, razvoj itd. na-;h narečij v glasovnem in slovniškem pogledu. V jeziku se torej ne morejo uveljavljati posebnosti posameznih narečij kakr^nh druga narečja ne poznajo. Ena posebnosti ljubljanskega nartčia je, ca j ne pozna me.ščanja; ljubljan'č na ne po7i:n glasov Ij, nj in menda tudi ne rj V pismeni slovenščini seveda me-čanja soolasniknv n:smo še povsem odpravili in jih najbr/ še ne bomo tako kmalu, kljub nekaterim, ki si prizadevajo, da bi se uveljavila tudi tu Ijubljanščma Nekateri bolj al: manj pristn: Ljub -ančan: tiče tako globoko v svojem narečju, da se ca ne morejo primerno otresti tudi v pisavi še manj seveda v govoru. Čeprav je še tako slovesen Odpustiti jim moramo, če že ne morejo iz* govarjati glasov lj in nj. da v govoru zahajajo v ljubljanšČTio. niso nas pa še povsem prepričali, da tudi v slovenščini velia načele: Piši, kakor govoriš! Pogosto naletimo tudi v Tobcljš'ht knj:ževmh delih po ljubljansko prikrojene gicgolnike: tu-/enje, zvonenje. cznanenje. dovc/fnje taboreči je, nase/en je. go/enje. minerje ?td; pa tudi pridevniki ali deležniki niso redki mi^/^-n na-miš/en. dovc/en, prostovo/en ogo/en prihu/en, opozoren, nameren (od glagola meriti) pobe* /en, zanemaren . Mnogi menda splch ne vedo, da se seglasniki mehčajo Scaj šele da bi vedeli, kdaj se se morajo mehč«t; Sestaja besed iz glagolov je dcvoli zanimiva ;n bi se naj malo pozanimali zanjo Nikakor le naključje da naletimo v nekater.h besedah na mehča- j ne »oglasnike, v drugih pa ne j Vzemimo za primer nesrečno »rušenje«. ka» | ker pišejo pri nas mnooi to besedo. Menda lahko opazite, da ie ta glagomik ki je nastal iz nedoločne ob! ke glagola tuliti. Le dobro si oalejte ta glagol in videli boste, oa ga ne pišemo hileri. Če bi se nedolečnik g'as;i res tako. b' bilo pravilno tu/enje. a zdaj pišemo rajši tuf /en je . Menda ste opazili, da samoglasnik mehča sosedni soglasnik. K.ako napravimo g'a-solnik iz glagola? Tudi to bi morda lahko zvedeli iz đubre slovnice, če bi se hoteli zaglcdab vsnjo. Stopimo torej h katedru! Napišite: tuliti. To je nedoločna oblika glagola ali infini-tiv če tako bolje razumete. Beseda sestoji iz več delov Zadnji njen del se imenuje končnica. Odrežite končnico, v tem primeru -ti! Ostane tul To 'e oblika glagola tretje osebe ednine v sedanjem času Tej besedi pripišemo končnico glagolnika. -enje Tako dob mo besedo tulienje. Glas i se spoji s soglasnikom I m tako nastane mehki lj. Fišemo terej tu/;e* nje Prav tako pokličite na pomoč glagol v drugh primerih, če vam že sam posluh ne pove, kako je treba pisati posamezne besede. Sprevideli boste, da je treba pisati miš/Tenje. ker se glagol v nedolečniku glas: misliti; pišemo pa gorenje, vrenje, zorenje, zeienje. br/e-nje. hrepenenje itd, ker se s'agoii glase: goreti, vreti. zoreti, zeleneti, hrepeneti. Take tore i sestavljamo ali tvorimo besede :2 nednločnika To je precej preprofeto. vendar ne tako da bi ljubljanščina lahko spreminjala glasovno zakonitost Ljubljanščina naj ostane torej na svojem področju, pismena slovenščina pa naj bo vsaj tu neodvisna od narečja Ljub« ljanskemu narečju naj ostanejo njegove posebnosti, a prav zaradi tega jh ne smemo uvajati v pismeno slovenščino, saj bo menda kljub temu še razumljiva tudi tistim, ki razumejo r red vsem ljubljanšcmo. Ljubljana, 28. aprila. Organizacijo VII. nagradnega tableteni-škega turnirja za prvenstvo Ljubljane je prevzel SK Koro Um, katerega vodst /o se je že izkazalo z dobro izvedbo prireditev, ki zahtevajo precej požrtvovalnosti in rutine. Tako smo vedeli vnaprej, da bo tudi to tekmovanje, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo ljubljanski župan general Leon Rupnik. potekalo, kakor je treba. Ker turnirja zaradi številnih kandidatov za častne naslove in lepa darila ni bilo mogoče izvesti v eni sapi, so ga razdelili na dva dela. Prvi v ponedeljek in včeraj je bil določen za juniorje, drugi 1. in 2. maja pa je rezerviran za seniorje. Juniorski turnir se je začel na velikonočni ponedeljek ob 10. Otvoritvi je prisostvoval tudi zastopnik župana dr. Brilej. Prvi dan so igrala moštva, posamezniki 1. 1926 m posamezniki 1. 1928 včeraj pa je bil turnir zaključen s tekmovanjem dvojic in s tolažilnim turnirjem. Za v\ce discipline je bilo med tableteniškim naraščajem veliko zanimanja. Tako se je za Slavni turnir juniorjev 1. 1926 prijavilo 56 tekmovalcev, za tTirnir juniorjev 1. 1923 33. moštev s po dvema igralcema je tekmovalo 16 (Korotan 11, Mladika 3 in Hermes 2). dvojic 16, v tolažilnem turnirju pa je nastopilo 41 igralcev. Za vse je prireditelj pripravil poleg diplom zelo lepe nagrade. Med zmagovalce bo razdeljena skoro^ majhna knjižnica najboljših del naših pisateljev v najokusnejši vezavi poleg nekaterih drugih praktičnih daril. V glavnem turnirju posameznikov je zmagal Štefan Strojnik, ki je sigurno odpravil vse svoje nasprotnike in tako postal ljubljanski prvak. Za presenečenje sta v semifinalu poskrbela Korotanca Dular in Podobnik, ko sta izločila dobra Mladikarja Medena in Mlakarja. V finalu se je glavna borba vodi'a med Št. Strojnikom in Potočnikom. V odločilni medsebojni tekmi je slednji popolnoma odpovedal. V drugem juniorskem turnirju se je izkazal za najboljšega nVadi BaJt, kj je zmagal brez poraza. Talenti so tudi vsi drugi finalisti. Podobrdk, Baic in Bricelj. Juniorsko moštveno prvenstvo je bilo popolna domena Korotana, ]^i je tudi v drugih disciplinah požel na i več uspehov. Mladika se je zrinila do polfinala, Hermes r>a je bil izločen že v četrtfinalu. V odločilni _ igri sta se ponovno spopadla Potočnik in Štefan Strojnik. Tokrat je Potočniku u?pela revanža. tako da je vprašanje njunih medsebojnih moči še vedno odprto. Korotan I v postavi Potočnik in Jankovi? je zmagal in postal ljubljanski juniorski moštveni prvak. V tekmovanju dvojic je izgledalo, da >e bosta zooet uveljavila Potočnik in Janko-v č. V finalu r>a sta v dveh setih podlegla Medenu in Mlakarju, ki sta tnko osvojila prvi prven5tveni naslov Za Mladiko. Odločilni boi je bil zelo ogorčen in zlasti v drueern setu n^oet. V finalu tolnžilnega turnirja st> je zopet sreča nasmejala Korr^ncu Bajtu, ki je nremagal Mladikarja Kluna. Tehnični remltati: Turn'r juniorjev 1. 1923: II. kolo: Štefan Str:jnik—FarčniK 2 : 0, Za\-3šnik I.—Kastelic 2 : 0, Gaberc —Štih w. c. 7n Gaberca. Frece—K šak 2:1, Dulfr—Tušar 2 :0, Jankovič—B.icelj 2 : 0. Reijanovč—Pengov 2:1. Meden -Bajt 2 : O. Mlakar—Sircelj 2 : 1. Okr?*;^ —Breznik 2:1, Novak—Snoj 2 : 0, Podobnik— Klun 2 : 1 (!>, Ivane—Zivašnik iT. 2 : 0, Prele— Cučnik 2 : 1, Štef^nčič-Baje 2 : 0 in P3t:čn:k—Lendero 2 : 0. III. kolo: Strojnik—Zava^nik I. 2:1, K šak—Gaberc 2 : 0. Dular—Jankovč 2 : O. Meden—Reljanovič 2 : 0. Mlakar—Okretič 2 : 1. Podobnik—Novak 2 : 0, Ivane—Prelo 2 : 0 Ivnnc—Prelc 2 : 0, Potočnik—Stefan- cič 2 : 0. IV. kolo: Strojnik—Košak 2 : 1. Du!-»r —Meden 2:0 (!), Podobnik—Mlakar 2 : 1 (!!) in Potočnik—Ivane 2:0. Finale: Strojnik—Dular 23 : 25, 21 : 10. Stro:nk—Prdobnik 21 : 14, 21 : 16. Strojnik—Potočnik 21 : 6, 211 :11. Potočnik—Dular 21 : 15. 21 : 9. Potočnik—Podoo-nik 21 : 8. 21 : 9 in podtbnik—Dular 18 : 21 15 : 21. Končna ocena: 1. Štefan Strojnik S točke (setl 6 : 1), 2. P točnfk 2 (4 :2), 3. Dular 1 (3 : 4). 4. Podobnik 0 (0:6). Vsi 3tir-ji finalisti so člani SK Korotana. Turnir juniorjev l. 1928: III. kolo: Bajt—šlrcelj 2 : 1. štrit-h -Podobnik 2 : 0. Pricelj—Okrstič 2 : 1. Baje —Tušar 2 : 0. Finale: Bait—Podobnik 21 : 14, 21 : 14. 3ajt—Baje 19 : 21. 21 : 10. 21 : 14. Bat —Bricelj 21 : 15, 21 : 19. Podobnik—Bricelj 21 : 16. 21 : 15. Pcdobn k—Baic 21 : 15. 21 : 3, Baje—Bricel- 21 : 14. 21 :18. K nčna ocena: 1. Bait 3 točke (6:1), 2. Podobnik 2 (4 : 2), 3. Baje 1 (3 : 4), 4. Bricelj 0 (0 : 6). Turnir juniorskih moSte\2 II. kolo : KcrOtan I—Korotan IV. 3:1. Mladika II.—Hermes II 3:0, Korotan II. —Hermes I. 3 : 0. Mladika I.—Mladika III. 3 : 1. III. kolo: Korotan I.—Mladika II. 3 : 0. K-rotan II.—Mlad ka I. 3:1. Finale: Korotan I.—Korotan TI. 3:1 (Potočnik—Dular 21 : 13, 21 : 1. Jankcvič -Strojnik 13 : 21, 19 : 21. v igri dvojic sta zmagala Potočnik in Jankovič 21 : 19. 21 : 12. končno pa je Potočn k pirazil Strojnika 22 : 20. 21 : 19. Glavna moStva so sestavljali: Korctan J. : Potočnik in Jankovič. Korotan II. - štp-fan Strojnik in Dular. Mladika I. : Mhka-in Meden, Mladika II. : Kosak in Ivane. Hermes I. pa Tušar in Gregi. Turnir juniorskih dvGjfc: II. kolo: Potočnik—Jankcvič : Ba^t--Podcbnik 2 : 1. sircelj—Novak : Strojnik —Dular 0 : 2. Okretič—Lendevo : Bij č -Kastelic 2 : 1, Ivane—KoSak : Meden -Mlakar 1 : 2. III. kolo: Potočn'k—Jankovič : Strojnik—Dular 2 : 0, Okretič—Lendero : M?-den—Mlakar 0 : 2. Finale: Meden—Mlakar (Mladika : Potočnik—Jankovi« (Korotan) 2:0 (21 : 9, M: 21). Juniorski tolaiilni turnir: V osminski finale so se plasirali: Bajt. Cerer. Steklasa, fiirceli. Tušar, Lendero, štrttih in Klun. cetrtfinale: Bajt—Cerer 2 : 0. Ste- klasa—S rcelj 2 : 0, Tusar—Lendero 2 : 0, štritih—Klun 0 : 2. P o 1 f i n a 1 e : Bajt—Sircelj 2 : O^ Lendero—Klun 1 : 2. Finale: Bajt (Korotan)—Klun (Mladik*) 2 : 0 (21 : 16, 21 : 19). V nedeljo propagandni tek na 1 kilometer Nadaljujoč srvoje propagandno delo bo Lahkoatletska zveza organizirala pribodnjo nedelj:* pokrajinski izločilni tek za Veliko nagrado ra srednjo prego (Gran premio dol Mrzzcfondo), prireditev, ki jo je m počel športni mevnik vLa Gazz^ta delo Sport«. Po tej iznajdljivi vzpodbudi bo izveden h nad 40 izl:čilnih tekmo vani. Zmagovalci bodo povabljeni, da se udeležijo državnega finala, ki bo zidnjo nedeljo v maju. Tekmovanje, za kater* ~a bo proga dolga 1000 km. hoče usmeriti mlade atlete k eni izmrd najbolj zanimivih specialnih lah-kostletskih disciplin. Frepričani fino, da bo privabilo tudi V Ljubi; mi Jtevilne tekmovalen. Tekmovanji je ^ortopno vsem. Pii.a-ve bedo uključene V petek. Pripore^ ano pa. da so ne Caka do zadnje minute, temveč se p sije pii.iavo čimprej, da se tako olajša organizacijsko delo. Prijave s prijav-nino em lin in z oznreitv: jo društva !e, združen a. ode!ka ali D : |.tvora, katerega tekmovalce ■/. itopa i bti vkžene pri lahkca'.letaki zvozi. BIei\ve:sova cesta 1 1* II. nadstropje. Tekmovalci, ki ne bi imeli športne izkaznice Ljubljanski zveze ali izkaznice III. rasreds Fidala za tekoče lito, morajo prositi ob vpisu »i začasno izkaznic , ki j m bo lyfim proti plačilu ene lire. Cn bo potrebna zaradi velikega števila prijavljenih izvesti izločilna tekmovanj \ bodo t\ v nedelo ob 16.45. na kar bo finale cb 17.45. Sestanek sodnikov in tekmovalcev ;e d ločen za. 16 uro n\ igTi^ču Hermesa. Ob 16. uri se bo ki calo vse t«»k-movnlee in jim izročilo Številko. Tisti, ki ne bodo navzoči pri klicanju, ne bodo m >-gli sodelovati pri tekmovanju. Termini za kvalifikacijske tekme določeni Italijnsks nogometna, zveza, je ie določila termine in kraje, kjer bodo odigrane kvalifikacijske t^kme med Barijem, Venezio in Triestino. ki naj določijo drugo m"fctvo za izpad. Turnir bo oblegal tri tekme na RO-vtralnih igriščih. Prva bo v ne leljo v Rimu med Barijem in Venezio, druga 9. maja r Firencah med Barijem in Tnrstino in tretja 16. maja v Bo log na med Triestino In Ve* nezio. V zvezi s skoro ne pojmi jivimi rezultati nedeljskih tekem (Vicenza-Juventus 6:2 v To:inu! in VeneziI-Amhr<»st_ina 4:1 v Mila* nu) jo v Triestu zavladalo precej&nje noro zpoloženje, posebno, ker pravijo poročil* iz Milana, da je biLo pasivno zadržan jo Ambrosićne tako očitno, da ga ni mqgol nihče prezreti. Včerajšnji Piccolo< por^oa, da se je vodstvo Triestino obrnilo na. nogometno zvezo s prošnjo, naj uvede preiskava o poteku omenjene tekme, predno DdMfc o oUgranju kvalifikacijskih tekem. Pro Gorizia zmagovita Nedeljska kvalifikacijska tekma med Pro Gorizio in Lecceom v Gorizu se je končala z zmago Pro Gorizie 3:1 (1:0). V tabeli vodi še vedno Verona s 6 tiVltarni, druga jt Pro Garizia in tretja Parma, ki imata obo po 5 točk. čretrt^. je Lecce) peti Lecco ta sesti Carrarese. V drugi skupini vodita s 5 točkami Tesmt in V are se. Bel cznica KOLEDAR Danes: ?reda, 28. aprila: Vital, Pavel «4 Križa. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Za njegovo srečo m Trg«*. vec s sužnjami. Kino Sloga: Marjeta med tremi. Kino Vni°n: Rossini. Razstava akad. slikarja Rlka Dobenjafc* v Obersnelovi galeriji. Spominska razstava umetnin Ivana V»»-potica v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr Sušnik. Marijin trg 5: M». Deu-Klanjšček Dia, Cesta Ariele Rw % Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Iz pokrajine Trieste — Duhovniška imenovanja. Kanordk Ivan Sirotti od capod striiskega kapitl}* je bil imenovan za .škofijskega delegata pri pcdpoini in morainj organizac.ji djr" lavcev. Duhovnik don Alojz Piccini, ki M bi prideljen dušno pastirski službi ItahV j.anov v inozemstvu, se jo vrnil v škofi!* ter je bil imenovan za vikarja v župniji sv. Jakoba v Triestu. Dosedanji vikar ▼ omenjeni župniji don Umberto Tolentbto je bil imenovan v istem svojstvu k župnili sv. Antona v Triestu. — Nagrada za dvojčke. Triestinski pr#» fekt je izročil iz Ducejevsga sklada nagrado 600 lir. Karlu Dom chu ob rojstvm dvojčkov Darija in Ferruccija. — 300 sinov triestinskih bojevnikov rta slavnostnem kosilu.. V okviru proslav roi» stva Rima in praznika dela je bilo delci-nih svečanega kos i.o nad 300 sinov trie* staaskih bojevnikov. Pogostitev je bila organizirana na pobudo krajevne fašistićfja-skupine »Ivancich«. — Razsvetljava jame Gigante. Za velikonočne praznike je bila odrrta za občinstV% in razsvetljena znamenita podzemska jj ma Gigante pri Poggioreale na Car« Omenjena iama meri v dolžino 380 metre*, visoka pa je 138 metrov. — N°v epered v FUodrammmtteu. T** estinsk* igralskm. družina uprizarja te 3x9 na odru Filodrammatiea no\'o veselod^r^* Marcele Mareelli. Baletni zbr nastopi » novimi točkama pe rasmitku triestin^kHi mojstrov maestra A. G/ulna in Berta Al Roče. Stev. 95 *SL©VEjVSkU NAR©B*. Je\ aprila m3- Stran 3 Mara Tavčarjeva: Biba Nova mladinska knjiga, ki |e izšla v založbi Tiskovne Ljubljana. 27. aprila Na*e mladinsko leposlovje je znova obogatelo z novo lepo pridobitvijo. Znana književnica Mara Tavčarjeva in inž arh. Oton Gaspari sta izdala v založbi Tiskovne zadruge mladinsko knjigo z naslovom »B I B A«, ki jo bo naša mladina nedvomno sprejela z največjim veseljem. Za novo mladinsko delo je dala avtorici pobudo pokojna ga. Franja Tavčarjeva že leta 1937.. ko ji je poslala bodrilno pismo, naj le vztraja na svoji poti. Tedaj jo je opo* zorila na potrebo po taki mladinski knjigi. Pokojna dobrotnica revežev je zlasti poudarila, da bi mogla kot učiteljica z lahkoto 'zbrati snov za učinkovito pripovedovanje. Gospa Franja Tavčarjeva je Mari Tavčarjevi tudi inspirirala trne junakinje novega dela. Pobudo Viso^ke gospe je umetnica Mara Tavčarjeva sedaj uresničila. »Bibaa ie prav-ljično-stvarna povest velikega vzgojnega pomena. Avtorica je v* delo položila podzavestno svoj lastni jaz. Kdor pozna njeno življenje v podrobnosti, bo zasledi v povesti njeno osebnost in njeno življenjsko pot. ki nedvomno ni bila gladko tlakovana. Vsebina knjipe je v kratkem naslednja: Mala Biba je bila v ovojem bistvu dobrega srca in poitelju roko in ob njem stopa svojemu namenu nasproti. Vsebina knjige je., kakor vidimo, globoka. V življenju sta potrebna usmiljenje in srčna dobrota; pomagati je treba bližnjemu v stiski; dobro zmeraj zmaga nad slabim. Za vse hudo. ki ga storimo bližnjemu, pa bomo prej ali slej prejeli zasluženo plačilo, ki bo tem hujše, čim pozneje nas bo doletelo. Ni dvoma, da bo iz lepo razumljivega besedila mladina sama izluščila nauke. Mladinska povest »Biba« obsega 45 strani. Vsebina je razdeljena na 16 pestmi. Stihi s« gladko tekoči in lahko razumljivi. Prva pe sem je »Biba v soli«, ki vsebuje dvogovor med učiteljico in uporno deklico; »ledi »Biba pleše«, potem pa srečamo Bibo pn zdravniku, pri čevljarju, izvemo o njenem dogodku z marmelado, jo slišimo, kaj pove polžkom. kaj se pogovarja s škrati, kaj s palčkom, kaj se r zgedi 1. aprila; izvemo, kako najde cekin in čigav je. kako je štela zvezde, kako zna kuhati kaj se ji zgodi z ovnom: silimo njen pogovor z luno. nakar odide na visoke gore in naposled v daljni svet. Knjiga je opremljena z uspelimi izvirnimi lesorezi, ki &o delo mž arh. Otona Gasparija, sina slikarja Maksima Gasparija. Slike spremljajo zanimivo besedilo od začetka do konca in nudijo očem živo predstavo vsebine. Oton Gaspari je učenec znanega umetnika Ela Justina in je pokazal mnogo smisla za to umetnost. Novo mladinsko povest je, kakor rečeno. irdala Tiskovna zadruga, natisnila pa jo ie Narodna tiskarna. Ni dvoma, da ie izreden velikonočni pirh, po katerem oo i«:'a mladin? segla z navdušenjem. »Biba« je že v prodaji. —mir. VNE VESTI — »frovnrim z Brunom« v rurščioi. Mladi turški pisatelj Yasar Cimen je prevedel MuasoUnijevo Knjigo »Govorim z Brunom (Park) con Bruno) v turšcino, V predgovoru se spominja prevajalec svojih osebnih spominov, ki jih omenja v zvezi z obiskom Mussoiinijevh sinov Bluna in Viktorja 1. 1927 v Istambulu. — Novj trgovinski ataše pri španskem poslaništvu v Rimu. Z odlokom španskega zunanjega ministra je bil imenovan Luis Garcia Llera Rodriguez za trgovinskega atašeja pri španskem poslaništvu v Rimu. — Italijansko zastopstvo pri otvoritvi piovdivskejra mednarodnega velescjnia. V navzočnosti članov diplomatskega zlxva, posebnega italijanskega zastopstva, bcl-garskega trgovinskega ministra Zaha-rieva ogrskega trgovinskega mnistrn Zstndelvja ter drugih številnih osebnosar je bil otvor jen v Plovdivu mednarodni vzorčni vel esejem, ki bo odprt do 9. maja jsanjrnajski Italijani proslavljajo rojstvo Kima. V Italijanskem domu v šanghaju jo proslavila italijansko kolonija praznik rojstva Rima. Generalni konzul v šangh"ju markiz Pagano di Melito s? je ob tej priliki spomnil padlih v Afriki in Rusiji ter ž£av1h branilcev Tunisa. Proslavi so prisostvovali tudi nemški genralni konzul v Sanghaju in nairodnosocialL^tični prvaki v uniformah. — Razvoj italijanskega telefonskega omrežja. Iz Rima poročajo: Državno te-lefonične omrežje je sestavi i eno iz 1372 okrožij v skupni dolžini 072.272 km; omenjeno omrežje je delrma pod državno unravo deloma pa pod upravo kom. družb. — Hrabri kapitan CJ. Baechelli je pa. del na ruskem bojišču. Na ruskem bojišču je padel hrabri kapitan topništva Jurij Baechelli. brat znanega p'site;,--i Riharda Bacchellija. Pokojn;k je imel več hrabrostnih odlikovanj sedaj bo prejel š? posmrtna odlikovanje. — Odložene manifestacije florrntlnske. ga glasbenega maja. Pristojni odbor ]3 sklenil, da se letošnje manifestacije fto-rentinskega glasbenega maja odložijo. — Nagrade »Fattori«. Ob prilki razstave »Giovanni Fattori« je ustanovil minister za ljudsko vzgojo vel ko nacionalno nagrado za slikarstvo, poimenovano po Ivanu Fattoriju. Nagrada, ki se podeljuje vsako drugo leto. bo letos prvič določena. Znaša 100.000 lir in ni razdelj va. Ostale manjše nagrade se lahko oodeliio v skupnem znesku še drugih 100.000 lir. — Komisar za počastitev padlh na italijanskih grobovih v Španiji. General Avgust Grassi, izredni komisar za počastitev padcih italijanskih vojakov, ki fo pokopani ■izven Italije, je prispel v Španijo, kjer bo posetil grobove italijanskih bojevnikov, ki so padli v španski vojni. Depot oval je v Madrid v spremstvu šefa italijanske vojaške misije polkovnika Camevala. — Posmrtna odlikovanja. Srebrno svetinjo so prejeli v spomin junaško pad'.i častniki in vojaki: Poročnik Aleksander Del Rio iz San Cipriana Picentina pri Sa-lernu; podporočnik Mihael Arpaia iz Ot-taviana pri Neaplju; podporočnik Giambat-tista Fioretti iz Rima; podporočnik Vid Campanella iz Rutiggljana pri Bariju; ma-rešialo Herman Leuna iz Padove: višji kaporal Angel Camno iz Taranta; kaporal Josip Barrese iz Palerma; kaporal Ari-stid Ortolani iz Castelplania pri Anconi; kaporal Andrej Salvatori iz Capitignana pri Aquili: kaporal Anton Talacchi iz Ta-lacehi iz Gattea pri Forliju; karabinjer Anton Cattaglia iz kraja Monte maggiore Belsito pri Palermu: topničar Hamiikar Furloni iz Genove: pešec Franc Giorno ifc T.ii77ipri Cosonzi: pešec Karol Pallegatta iz Mede Dri Milanu. — 40.000 pirbov za voJne ranjence. V prostorih IX. maja v razstavni palači v Rimu je mons. Giordano svečano b^agos'.ovil v navzočnosti številnih odličn kov 40.000 jaje. ki so iih zbrale kmetske gospodinje s področja Rima in njegove okolice kot velikonočni dar za vojne ranjence, ki se zdravije pe raznih rimskih boln:šnieah Nagrade za najboljše članke. Ob pri-liki IV. dne tehnike, ki bo dne 2. maja, ©bjavlja na«, fas. zavod za izpopolnjevanje lndustriiskega delavstva razglas za najboljšo članke, ki bodo objavljeni ©d 1. aprili; cio 30. maja 1943. Članki so lahko objavljeni v dnevnem ali periodičnem tisku. Podeljene bodo nagrade vt skupnem iznosu 10.000 lir. Posebne nagrade so namenjene za članke izpod peresa sindik. organizatorjev, upravite jev, učiteljev, gojencev raznih tečajev, fašistov vseučilišč-nikov ter delavcev. Prvi zimski vzpon severne stene Mon- tasia. Velik planinski u^peh je bil dosežen po odLčnem gor zijskem plezalcu in hribolazcu dr. Pavlu Netzbnndtu. Ta uspeh je vzbudil živahen odmev med italijanskimi planinci, pa tud med planinci v inozemstvu. Član gorizijske sekcije Italijanskega turističnega društva dr. Pavel Netzbandt. ki je po poklicu zdravnik, ter član triestinske sekcije Angel C^rli, se namreč lahko ponašata, da sta se prvič vzpela v zimskem času čez severno steno Montasia in sicer ob plezalni pot; dr. Ku-£yja. To smer. ki je znana kot er.a najdrznejših in najbolj tvegan h na vsem alpskem področju, sta prvič obvladala dne 24. avgusta 1902 dr. Kugy in A. BolaffiO, spremljana do dveh odličnih vodnikih Oitz ngerju in Kcmacu. Sledilj so številni poizkusi vzpona čez omenjeno steno v z*ruskem času, ko pokriva pogorje MiEtas.a debel sneg venda- pa so bili i ^c; r«I ti prezkusi brezuspešni. Tega poizkusa .-ta se sedaj lotila dr. Pavel Netzbandt m Angel Carli, ki slovita po svojih izrednih fizičnih in tehničnih sposobnostih. Svojo odločilno pot sta nastop la dne 13. marca ob sedmih zjutraj, ko sta jo mahn la iz najbližnjega planinskega ravotišča v zelo tvegano smer. Bilo je okoli 21.30. ko sta se pretolkla po celodnevn žilavi in nadčloveški borbi s snegom do tričetrt vrha. Bila sta oopolnoma izčrpena. Napravila sta S; ležišče v zatišju neke stran štrleče skale, kjer sta prebija vso ncč. Prespala sta noč v dveh tcolih spalnih vrečah, obkrožena od ledu in snega. Ob zori sta se dvignila in nadaljevala svoj drzni vzpon. Po šestih urah smrtno nevarnega, zredno napornega plezanja sta se vzpela na vrh Montasia, kjer ju je pozdravilo krasno zimsko sonce in kjer sta se znašla v panorami nepopisne lepote. S tem svoj m uspehom sta oba vrla plezalca doprinesla zelo mnogo k slovesu ital janskega zimskega alpinizma, pripomogla sta pa tudi k povečani popularnosti obeh planinskih podružnic, v kater h sta včlanjena. Te dni prinašajo italijanski dnevniki zelo obširna poročila o tem lepem uspohu obeh giulj-skih hribolazcev in poveličujejo njuno hrabro drznost. — Blaženstvo misijonarja P. Dcnderza. Te dni se je sestala v Vatikanu v papeževi navzočnosti glavna obredna kongregacija, da razpravlja o blaženstvu m sionarja iz kongregacije redemptorlstov služabnika božjega Petra Douderza. Zbrani kardinali, prelati in svetovalci so glasovali za po-vzd gn jen je P. Douderza med b1 p žene. j Houderz je bil rojen 27. oktobra 1807. sodeloval je kot misijonar v Bataviji. kior je umrl 16. junija 1887. — Stavbna avtarhi.fa v Palmaztji posebni dop;lnilni veetnik za E>almaz'jo, Ki ga izdaja agencja t-Agit«, poroči: Razvoj stavbnih pobud je v okviru programa javnih del ter izboljšan/a zdravstvenih p:go-jev raznih dalmazijskih središč vzbudil poze rnost pristojn h cblaatev glede stavbnega materiala ter njega, uporabe v okviru najtemeljiteje izvajane lokalne stavbne avtar-hije. Spričo potrebe, da se izloči ali vsaj skrči uporaba stavbnega gradiva ni m ni-mum> se je dalmazijsko lokalno gosp.dar-stvo usmerilo k staremu stavbnemu gradivu, katerega sclidncst "e izk-zana ob stu-rinsk h beneških stavbah, ki jih je potno po razn h dalmazijskih mestih. Uspehi so bili v tem pcgledu zadovoljivi. —— Padla je r (t rokom v naročju s prv**-jra nadstropja in b la pri priči mrtva. Nenavadna smrtna nesreča se je pripetila v kraju Afragola pri Neaplju. 23 letna Alojzija Esposito iz Neaplja se ;e vračala domov, V naročju je nosila svojega 4 letnega sinčka. Stala je na mostovžu, ki nima ograje, ter odpirala vrata v svojo »:bo. Ker se nao dala vrata edpreti, je m cene potegnila za ključ, ki se je pa odlomil Eapositeva je pri tem zaradi protisunka izgubila ravnotežje in omahnila čez rob m:»tovž« z otrokom v naročju a prveg-a nadstrepja aa dvorišče. Revica je b la pri priči mrtva. Sinček je obležal s poškodovano glavo in ni velike upanja, da bi okreval. LIUBLUANSK KINEMATOGRAFI KINO UNION Telefon «-21 Odličen film iz življenja velikega skladatelja Rossini V glavnih vlogah: Nino Bosozzi in Paola Barbara Predstave: ob delavnikih: ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah: ob 10.30. 15.30. 17.30 in 19.30 uri KINO MATICA Telefon Najboljši pevski film pretresljive vsebine očarljive Žarah Leander Za njegovo srečo Predstave ob 17. in 19.15 url MATINEJA: Trgovec s sužnjami Predstave eb 15. uri KINO SLOGA fivahna, ljubka, vsemogočna in presenetljiva Assia Noriš v lepi zabavni komediji Marjeta mzd tremi Poleg nje že: Carlo Campanini, Giu-seppe Porelli — Dokumentarij Luce: Guidoni3 Pričetek predstav ob: 14., 15.50, 17.40 in 19.30 — Ktnogjedališčne vstopnic« so naras!c ra 40^i. Finenčno gospodarski vestnk agencije ?>Agit: poroča: Celctne vstopnine italijanskih kinogledaliSč so narasle v letu 1942 napram 1. 1941 za 40*5. Dccim je vrgla eeletna vt pnina italijanskih kinogledališč v letu 1941 341,416.677 Ur. je narasla v naslednjem letu na 613,043*.175 lir, t. j. za milijardo ii> 270 milijonov lir. — Srečcnasne številke. Pri nadaljnjem žrebanju milijonskih ter polm lijonskih nagrad zakladnih bonov z zapadostjo 15. febr. 1949 so bile izžrebane sledeče šteY-Serija U nagrada 1 milijon 1 r za štev. 258.434; pol milijona lir za štev. 753.040. Serija V milijen Lr za štev. 935.425, pol miiijcna lir za štev. 570.050. Serija Z milijon lr za št. 412.186, pol milijona lir za štev. 1.321.8-12. Serija AA milijon lir za štev. 603.138, pol milijona lir za štev. 1.536.652. Serija BB mlijcn lir za štev. 763.164, pol milijona lir za štev. 652.154. Serija CC milijon lir zn štev. 717.827, pol miljcna lir za štev. 1.526.959. Serija DD miliicn lir zn št. 964 934, pol miijona lir za štev. 861.118. Serija EE milijon lr za štev. 1.789.043, pol miijona lir za štev. 475.787. Serija FF milijon 1 r za štev. 1.553.268. Dc-1 milijona :ir za št. 1,234.291. S arija GG milijon 1 r za štev. 1.930.649, pol milijona ;jr Zt štev. 1,213.162. 400J i??Iauenk 1-Luto-iš-ie akc je v papeževi avdijone*. Na Ve"ik-» soboto jc spiejcl pa-pež P;j XII. v blgcslcvitveni ivorani okoli 4.000 mladenk KatoUške akere oo 251etnrci Ustanovitve. Zbrrne so bile zxstopn'ce iz 1italijanskih škofij. Pap?ž je imel ob tej priliki primeren nagover, s katerim jih je vzpzbujal k delu zi ohranitev jn napredek krščanske družine. Da se lahko zrgo-tovi kjščan&kj družini vso njsj p; trebno meč, je treba drli m!a;i.:ni vzgojo žive v„jre. Ob £l:.*opu jim je prdelil apqat^i£ci blagoslov. Po zrhvc.lnih besedah predsednice fo bil s poklonjena papežu Piju XII. številna darila, pa večini razni dragoceni pameti cerkvene opreme. Darila so bila zbrrna po vseh škofijik.h središčih italijanskih Škofij, U LJUBLJANE —!j SprCmenlj-vo vreme traja dalje. Po zaključku dobe 40 mu čenče v se je uveljavilo spremenljivo vreme, ki kaže, da bo trajalo še neknj čsra. Včeraj je deževalo samo v dopoldanskih urah. na kar se je proti večeru nebo sči?tilo in smo imeli ob zahodu lepo večerno sence. Davi je na Ljub jano legla megla, ki običajno obeta lepo vreme. Barometer pa je še vedno zelo nizko in ie verjetnejše, da se vreme še ne bo ustalilo. V zvezi z dežjem se je zelo ohladilo ozračje Včerajšnja minimalna temperatura je bia razmeroma še zelo visoka. V Zvezd j so namerili 10.8° C. Cez dan se je ogrelo bolj nv?Io. tako je ma-r^'-muin*: temperatura bila 15° C. Zelo se je pa ohladio ponoči. Davi je bila minimalna temperatura le 4.2° C. —lj Lep razvoj Ilirske ulice. Med ulice, kj so se v zadnjem času lepo razvile in ki bedo igrale še vldn. vlogo v razvoju me-ste, spada tudi prijazna Ilirska ulica na Taboru, ki sega od Hrvatskega trga do Vicovdanske ceste. Tu so na obeh straneh zgradili lepe dvonadstropne in tronafetrop-ne hiše z vis kim pritličjem. H:£e imajt-sodobna stanovanja in nekatere tudi trgovinske prostore. Z novimi stavbami je zazidan že več i del razpoložljivega prest'j :i na obeh straneh. Na tem delu je bilo cestišč? tudi tlakovano, in sicer z b turnenera, Irar se je mjb3l;'e cbnerlo. Na tak mčini sta tlakovani samo še Ve:oijeva in Zaloška cesta. Nadalje je bila uiojena kan-cija z jsrki n požiralniki na obeh straneh ce-rtišča Hodniki za pešce so s«keraj v vsej d Jžlni asfaltirani in v celetj cbrob! eni s kamnit mi robniki. Pesa ena so bila '.iidi drevesa, ki bodo v bližnji bodočnost: daje.ia prijetno senc . Nct'akovano cestišče in neurejeni ho:\niki so o?trdi še na odseku od Skcfje ul ce do Hrvatskega tr^i. Tu je bit i doslej zgrajena na i glu Skof;;« ulice BOK t:cnadstropn-ca z lepimi stanovanji in ciobn'mi trgrovinskimi presteri. —lj Zan mivostj o ec«tni železnici. Tramvaj je med meš^-:ni ki ub v?em zelo priljubljen, zato ne bo nihče zameril, če pogosto pišemo o njem. Ima tudi mnogo dobrir: lastn eti. Omrežje je bilo v zadnjem ča^i v celoti obnovljeno' V središču mesta m važne se prege zunaj mesta so zgrajene ua zelo trdni podlag'. Tirnice so med seboj zvarjene, le v večjih presledkih samo pritrjene, kar je nrjn: potrebno zaradi zakona o raztezljivcsti tel*»s. Vse to omogoča prijetno in mirno voznj; brez oglušujočega trušča in veselega poskakovanja. Slednje je pridržano le še progam prof Sv. Krifcu in Rakovniku. Proge »: v glavnem dvetirne. Enotirne se samo: od pive-varae-Uniea preti remizi, Laoaisča t* Most, od Mestnega trga de Rakova ka in od Lingusove uliee do V ča. Končno postaja-liče pri pokopališču pa ima takozvano »pahljae^-c, ki dovoljuje tramvajem, da neprekinjeno nadaljujejo vožnjo, kar prihrani ^fcjaogo truda, alaeti če je priključen tvi' ^a^B»aaaaaaaaaiiaiaaaaa*Baaaaa^am«M prikr-pui vos. Kretnice pred glavno poftto. na AjdoviCtoi, pri Ranzingerju. na Hrvatskem trgu in pred Lrconisčem delujejo s pomečjo elektromagneta. tako da ni potrebno da bi sprevodniki izstopali in z železnimi drogovi opravljali, kar c pravi le kratek pritisk na zavoro, ko je tramvaj nekaj metrov pred kretnico. —lj Nove btee. Poleg nevih štirinadstropnih palač na cesti Aiielle R?e. c katerih smo že pisali, so bile v zadnjem b:su zglajene tuc4i nekatere manjše h še. Na oglu Celovške in n:ve Obirske ceste, ki seg?: daleč proti gorenjski železniški progi, je bila sezidana visokepr tlična enonadstrrpna stanovanjska hiša. ob kateri bodo lahk v ravni črti zgradili n'šdaijne stavbe. Eno visoke pritlično enenad^tropnico so zgradili tudi na nasprotni strani na oglu G spodin.j-ske ulice in ceste Ar elle Ree. —lj Nov grob v Sesani. Naznanjamo žalostno vest. da nas je po dolgi trpljenja polni bo'ezni, za vedno zapuMila nari r>rof Ghidottnu. ki ie pokazal veliko zan-'m^ie. pa tudi izredno ljubezen za slovcnshe umotvore, k: so ni sporedu koncerta. Tenorist Miloš Brišnik se trenutno udejstvuje v Ljubljani kot privatni pro-fesor solonetjo. Njegov prvi koncertni na. cfoD — ee'ovečemi — se bo vršil v netek. dno 30. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki fi1-harmntiifn3 dvorani Pevca bo spremljala nn klavirju pianistka SrU"a Hrršoveeva. Predprcdaja je v Knjigami Glasbene Matice. —11 Kcscva razsta\? pred zaključkom. Ljubitelje uocdobljo joče umetnosti opo. r.Driamo. da bo zsnm'va ra^i«:ia\-a mojstra nasesa akvarela prof. Ivana Kosa v Košo-vem umetnostnem sa'onu v prehodu nebotičnika zaključena že ta teden. Slikar I. Kos je postavil na ogled najnovejše akvarele in s cer portrete, krajine in cvetlična tihožitja. —lj Akad. slikar R'bard D^benjak je na svoji drugi kolekt vni razstavi postavil na og'ed 53 svojih olj, grafik in risb, ki zgovorno dckazujeio, da jih je ustvar'la mojstrska roka. Miad.i sl-kar je tudi dokazal, da je ubral povsem svojo pot. na kateri uspešno napreduje. Razstava je v zgornjih prostorih Oberonelove galerije in bo odprta nepreklicno do 2. maja. I?. p?krs$l?s3e Gorlzia — Lep uspeh skupine Raseel v Verdijevem 'jledalršču. Z lep'm uspehom je nastopila na odru gonzijskega Verdijevega g e-đaLišča igralska skupina, k jo vodi Renato Raseel. Med drug m so uprizorili Nellijevo in Mang nijevo fantastično glasbeno grotesko »Vse je mogoče«. Na sporedu so bile tudi baletne točke. — Nagrade poglavarjem številnih družin. Nagrade po 100 lir so prejeli od gorizijske pokrajinske boln ške blagajne sledeči poglavarji družin s številnimi člani: Alojz Bernard s iz S. Andrea, ki ima 9 sinov; Avgust Canzut iz Gorizie z 8 sinovi, Josip Costanzo iz Gorizie s 7 snovi; Anton Cugliotti z devetimi sinov:, Inocenc d'Angelo z 9 sinovi; Umbert De Plero z 8 sinovi; Alojzij Gigio s 7 sinovi; Franc Maasari z 9 sinovi; Nikolaj Patruno s 7 sinevi: Ercolano Samuele s 7 sinovi; Albert Seli. s 7 sinovi; Albert Soprani z 9 sinovi; Josip Vid« z 8 sinovi. Vsi bivajo v Gor iz i i. — Zlato poreko sta praznovala te dni vzgledna zakonca Peter Del Fabro in An-ge a Scapin iz Lucina Nadduhovnik iz Luc niča je v svojem nagovoru v cerkvi pohvalil njuno dobro vzgojo, ki sta jo namenila svoj m otrokom. — Nezgode. Nevarno tetanovo infekcijo ie dobila na desni nogi 49-!etna kmetica Julija Garziera. Njeno stanje je zelo resno. 6-letni Jo?ip Conic iz Ossegl ana si je pri padcu med igro zlomil desno ključnico. Oba se zdravita v gorzijski bolnišnici Brifrata Povia. — Delavnost pokrajinske bolniške bla-ga;n«. V marcu t. i, je razvila pokrajinska boln ška blagajna v Goriziji zelo živahno delavnost. Zavarovanih je bilo 7698 moških. 3934 žensk, skupno 11.632. Zdravljenih ie bilo v marcu zaradi spošnih bolezni 2004 osebe, na očesnem ambuiatoriju 113 boln kov, na dermatološkem ambuiatoriju 109 bolnikov, na oddelku za bolezni vratu, grla in ušes 83 bolnikov, v porodnišnic 243 oseb. na oddelku za zobne bolezni 132 bo'nikov Lekarne so izdale v tem času 4039 zdravil. Razen tega je bilo izplačanih bolezenskih podpor 74.712 lir, DodDor v primer h smrti za 2800 lir, za izredne podpore 1047 lir. Skupno je bilo izplačanih 82.179 lir. Od 1. januarja do 31. marca t. 1. je izp'ačala omenjena bolniška blagajna podpor v gotovini za skupno 313.105 Lir. sodni poljedelski delavec Joatp zlrer a po-atrežnaco Hildegardo Strnad. nameščenec Stanislav Deutscher s kuharici Ivanko P.n-tar, avtometeiuk Rihard Uš Suster, krojaSki pomočnil: Franc Kovačič s hišno pomt'čnico Marijo Podrišnik. dcU-vec Avgust 2erjav s tovarniško de'.avko Marijo Bošak. obrtni stražnik Rud; lf Mih e ■ pletiljo Marijo Žižek, nameščenec V9j)etH Ferenc s trgovsko nameščen*';o HedvLg« Stias<.rež-nico Mrj-ijo Janžekovič in mia r Mihael Kocbek z bolniško stiežnico Pavlino Klc]>. Spodnja Štajerska — Psreke. V Mariboru so s« poročili višji zdravnik dr. Heinz Poller s tajnico Elizabeto Neff, elektroinženjer Herm. Kiffmann s strojepisko Marioneto Hasenohrl, sssefoni nameščenee Frane Robnik t nameščenko Ido Kvas, železniški tajnik Otmar Latzian z nameščenko Ljudmilo Rener, ravnatelj Wi!hl«m Arbes r gospodinjo Elzo Strecher, gecdet Frane Bella s fotografinjo Nežo PuČko, sodni stražmojster Rs»Der Frosch mit dem Huf-ei=en« basen, katera je skoraj dobesedni plagijat Roženevetove -Podkovane žnbe«. Kot avtorja je »Tagespost navedla nekega St ".ijana Cilingirova. Pra\-emu avtorju ni znano, kod je bnsen morda medlem hodila, kdo ri io je vse prilastil in kako je dobila slednjič po krivem bolgarskega očeta. Ali če kdo slučajno s tem kaj ve. oziroma mu je znan naslov gda. Sti*ij ana Cilingirova, naj izvoli p:s«-te'ju Janezu Rožencvetu posla*i sporočile na naše uredništvo. ke.tcro pricbčtijo t» pojasnilo in prošnjo za to. da s. bo pravi avtor, piratelj Jnnez Rozencvet zavaroval svoje zakonite pravice. GLEDALIŠČE DRAMA Sred?.. 29. aprila, cb 18*n: Trava ljubezen. Reci Sred**. Četrtek, 30. aprila, ob 18*30; V čs*u «bi*ka- nja. Red Četrtek. Petek. 1. maja, ob 17.; V ea-iu ehi^kanja, Zak'jučena prireditev z\ iolak i mladine. Soboti. 2. maja, cb 17.: Y času objal anja. Zal^ljučena predstava zz i '■ ilno, OPERA Sreda. 28. apri'a: Zapito. Četrtek. 29. aprila, ob 18.: Trnbadnr. Izven. Gostovanje tenorlata Josipa 00,*t:ča. t a-na zr-grebSke Opere. Cene ck\ 10 1^ na- V25dol. Rssl5« LVi4rt'ai!fl ČETRTEK. 29.APRILA 104>-XXI 7.30: Pesmi in n:ipcvi. 8f>0: Napoved čaM; pCTcčila v ital;jan:čini. 12 20: P!<;šćc. 12.30: PcTcčla v slovcn;eini. 12.43: KoniOim |Ueba, 13.00: Napoved časa; poroč:Ia \ italijanščini. 13.10: Poročilo Vrfaovnee< p(,vc!.jn:št\a ( )borr*-/c.aih s:l v slovcn:ć ni. 13.25: PrCttOa \t. Nemčije. 14 00: Pctoč la v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega crki-stra vodi dirigent D. M. Sijancc JPisana ^labba. 1500: Poro£Ha v- sl<>-ven-čni. 17.00: Napoved ča-a; poročila \ ka-lijan*č ni. 17.15: Simfonična dasba na ploščah. 17.45: Pcami in napevi. 10.30: Poročilf v ven^čini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; pcfOČlU v ftalijan-šcini. 20.20: Komorna «la-ba. 2040: koncert radij«ikcqa crkestra. vodi dirigent D. M.Sija-nec, sodeluje supranistka Kscn'ji Videli Oper-na glasba. 21.15: Predavanje v jlovenšč rr. 21.30: Koncert ljubljanskega k(.iiK,rnc<»a tria (M LjpOVlck — klaNir, A. Demulj — volma. C Šedlbauer — čelo). 22.15: Orkester. \ke Z 90 lire kg: enotna pšenična moka 2.70 lire: enotna koruzna moka 2.20 iire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno)- 14.70 lire za liter; surovo maMo 28.40 lire ta kg; slanina ao-ljena 19 lir za kg: maM 17 lir t.% kg. 3. Ki«. 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozih po 880 g 15.90 lire za d-zo, v dozah po 385 g 7 55 lire za doze. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire ■ kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, r?z±a.gana, franko skladišče trgovca v Ljubljani S3 60 lire za stot: mehki roblanci (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda raziagana drva 40 lir za srtot; enotno mi)°, ki vsebuje 2* 27% kisline. 4.10 lire za kg. Zlogovnica št« 12 a — be — hra — da — di — de — der — e — e — el — i — k vi — le — M — mask — mi — mist — na — no — nu — or — ot — pa — re — sam — »i — sla — tj — tin — ta — to — va. Iz teh zlogov sestavi 10 besed s pomenom: 1. mesto v Sir ji. 2. država v .lu/ni Ameriki. 3. reka v Afrki, 4. mo;.ko ime (i/ hcbreiA 5. mesto na Španskem. f>. roman Dcstoje\«-ke-ga. 7. glavno mesto evropske države. 8 Kaliač (tuj.), 9. mesto v Bački, lf) mesto na Siciliji 1 (starine). Prve črke vsake besede ia aato predrajnie, cboje brane navzdol, povedo asslov d\eh .hr čičevih povesti. * rešitev rLOG©vmce »T. 11 1, Traperunt, 2. »repeliea, % st»l»iea. 4. Kalidasa, 5. Ta ran to. 6. Berniaa. 7. g!*da\e:. 8. Grinvič. 9. Rateče. 10 uaKrtver. 11. ed dojek. 12. neatver. 13. dtvejkt, 14. D« v je. 15. Dravsko polje, le. Kreta, 17. Valjev*, 18. Kranjska eora, 1*. Vladimir. 2e. A,h-angelsk. »Pepel mi dmm mi J »m več t\+i. fve; je wt$jenj$ rfaa.c Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Štev. 95 Vojvoda Bernard i jittogočaejjši gospodar Ljuljana. 13. aprila x>»oetki rozvoja Ltubljane so tesno zdru-*ani z derovanjern grafov iz rodbine Speju hajrnov. ki 90 izvirali iz Nemjtfje, kjer ao imeli med Renom in Mozeio svoj roorn *rad. Od tam se je v 11. stoletju grof Ste^rrtd priženil na KoroSko ter tako pri-iril v posest prastarega, prestola IcoroSJcifl W>jvod. Posestev sicer niso Imeli velik«**\. ttgled pa so si pridobili, ko so po smrt. zadnjega EpenStanjca podkovali naslov koro^Kh vojvod, s tem je vsakokratni Spauriajirv vce postal vaditelj vsega koroškega viteštva in vojažt va. v deSelj r*% najvišji sodniki Spanhajmovei so imeli pt^eeej posesten rudi na Kranjskem. Središča teh so bila 1 Tržiču. Kranju. Ljubljair in Kostanjevici. Ljubljansko gospostvo je obsegalo vso zem-rjo od izvira Ljubljanice do njenega iz*iva ▼ Savo pri Zalogu. Na severozapadu .e bila meja Sora, na jugovzhodu pa Turjik. Na tem ozemlju je bilo več gradov: središče je bil ljubljanski grao. k njemu pa ao spada Ti še gradovi na Turjaku. Igu. Goricah, pri »v. Katarini imeno /an Hertenberg .n grad Falkenberg. Kako važen je bil >sa Španhaj-movce ljubljanski grad, dokazuje dejstve, d* na njem stalno bival vojvodov mlajši sin aH pa brat, da je neposredno upravljal družinska posestva na Kranjskem Grad in mesto celota T času vladanja Spanhajmovcev na ljubljanskem gradu se Ljubljana prvič pojavi v zgodovini. Tz leta 1144 je ohranjena prva listina z nemškim notnim imenom, te. teta 1146 pa s slovenskim Središče ljubljanske mestne naselbin« je tvoril grad. ki je bil močno utrjen in zgrajen tako, da je v njem bival vojvod-, aLi pa njegov kaštelan. Mesto samo je obsegalo samo sedanji Stari trg in F'o: ijansko ulico. K mestu se je prištevalo i tisto, kar je bil<> znotraj zidu. ki je okl< al mestno naselbino in grad In ju tako družil v enoto. Večino prebivalstva ';'nioga mesta so tvorili vojvodovi uradni . njegovo vojaško spremstvo, naseljenih e b!lo tudi ze nekaj obrtnikov in t? - v. ki so skrbel; aa potrebe grajskih Iju V mestu so bili «n časa do časa daleč manj sejmi. Večji proizvajalci kmečkih pi lelkov, razni samo-atArrf in veletržci na deželi so si zato podarili tu porebne dvore ki so obenem r*»eg»ti zidana Skladišča ?a njihovo bla-30. Korošk?} : 35vod a španhajmske^ a roda je bflo 8 Zgodovina našle v; \ koroških vojvod, ki so bih španhajr'ckega rodu. Največji '\jr\" i .*' ' •'-sii vojvoda Bernard Ko- Ski pi sdzadn.. svojega redu. Vladal je od 1202—1256. torej izredno dolgo. Voj-vodsSti prestol je zasedel mlad. ker je njegov starejši brat vojvoda TJlrik II zbolei ■»9. gobavostjo. Po starodavnem običaju je prevzel oblast in čast z umestitvijo n*i ♦Knežjem kamnu* na Gosposvetskem polju. Oženil se je z Juto. hčerjo eeSkega kralja. Otakarja I. Pfemisla. Stolila k roškh vojvod je bil tedaj št. Vid ob G-lini. ki je bil že leta 1131 znamenit trg. Pod njegovo oblast sta spadali tudi mesti Velikovec in Celovec. Slednjemu je podelil mestne pravice in se je zelo trudil, da bi speljal trgovsko pot lz pooo-navskih pokrajin v južne kraje, ki je tedaj ▼edila skrzi Beljak, preko Celovca. Zato s* je zapletel tudi r krvave boje s 5xo-frnn Ekbertom načrt pa se mu je izjalovil. Ljubljansko obzidje pretesno V Času njegovega vladanja se je ludi Ljubljana krepko razvijala. Prostor, ki je bil ograjen z zidom, je bil že premajhen n nastajala so številne naselbine zunaj ob-'idja. Tako so novo naselbino ustanovili minoriti, ki so se naselili na prostornem ^raju blizu cerkve sv. Nikolaja, na sedanjem Vodnikovem trgu V Ljubljani je vojvodo po starem običa-'u pogosto nadomestoval njegov sin Ulrik. Ta je dovolil naselitev nemškim križarjem okoli L 1228 Najprej so si najeli stanovanjske prostore v mestu, kasneje pa so s* preselili nsi svoj sedanji prostor čez Ljubljanico. Med znameniteišimi stavbami, ki so tedaj že stale v Ljubljani, navajajo zgodovinarji vsaj tri cerkve, župnijsko šolo pri .w. Petru in skoro gotovo tudi že šolo nemških križarjev. Razen palače na gradu so imeli grajski gospodarji tudi svoje letovišče pod Turnom, ki ie bilo posebno priljubljeno Ulriku III. zadnjemu Španhaj-movcu. Redke listine iz tedanjih časov navajajo med uglednejšimi vojvodovimi uradniki Rudelina s Hrušice. ki je bil nje- gov kaštelan in mestni glavar ter je sedež na gradu, ter vicedoma Leona, ki je bil upravitelj vojvodo vin financ. Na Dolenjskem je bila središče Kostanjevica Ra^aen še naštetih gradov v ljubljanski Okolici SO si Španhajmovci pridobili še grad Sostro pri izlivu Ljubljanice, Krav-jek in Mokronog. Na Dolenjskem pa je , bila Kostanjevica središče njihovega gospostva. Zgodovinarji so mnenja, da je Kostanjevica nastala kot utrjena postojanka v obrambi proti pogostim ogrskim napadom. Deželna meja proti Hrvatski tedaj še ni bila trdno določena. Približno jo je tvorila Krka. Da bi zavarovali to mejo proti ogrskim napadom, so Sparina j m ovci zgradili na otoku Krke, jugovzhodno od S en t Jerneja, močno utrjen grad, ki so ga nazvali »Landstrost«. Po obsežnih kostanjevih gozdovih v okolici so Slovenci naselbino imenovali Kostanjevico. Okoli 1. 1250. se je tu razvil precej velik trg, v katerem so bivali številni grajski uradniki. Nekaj časa je bila tudi v Kostanjevici ka"kor v Ljubljani kovnica za denar. Za Bernardovega vladanja so se naselili blizu Kostanjevice pod Gorjanci cistercijanci iz Vetrinja. Z graditvijo samostana so začeli baje L 1226 Ustanovno pismo pa je izdane v i 1234 Samostan je bil zelo ogrožena postojanka, ki je mnogo trpela med številnimi roparskimi napadi Ogrov. V tem samostanu so gijenem začetku pokopal: tudi Flca aaawio>PO leno umrla L 1217. aa je Ljubitelj umetnosti in pesništva O Bernardu Koroškem piše zgodovii: .. da je kazal veliko vnemo za umetnost in pesništvo. Vabil je na svoj dvor vse znamenite] še pesnike tedanjega časa, ki jih je srečal na svojih številnih potovanj.;1. Na svojem dvoru je prirejaj pogosto sija j -ne viteške igre, na katerih »o nastopali tedaj najbolj znani vitezi. Podpiral pa je Bernard tudi samostane in cerkve. Vendar do cerkve ni bil vedru; najbolj skrupulozen, L. 1220. ae je spri z oglejskim patriarhom Bertoldom. ki ga je celo izobčil in prepovedal v Ljubljani izvrševati službo božja Bernard Koroški a je namreč samolastno prisvojil patronske pravice nad župnijsko cerkvijo pri sv. Petru, to je pravico predlagati župnike; spe: je trajal sedem let, nakar je bil poravnan. Bernard je bil ponovno izobčen, tokrat celo na ukaz papeža Inocencija IV ker si je po smrti Babenberžana Friderika II. svojevoljno polastil brižinskih gradov na Dolenjskem. Proti njermi se je pogosto pritoževal' tudi triestski škof, češ d* ropa po njegovih vaseh. Ko je umrl, je bil vojvoda Bernard Koroški star že 80 let. Pokopali so ga v Šen Pavlu. Vojvodski prestol je zasedel njego\ sin Ulrik III.. medtem ko je postal drug sin Filip solnograški nadškof, dasi ni bi', nikoli prejel višjih duhovniških redov. Prva lepake b®ttibe so psđ&Se na cblegano Venezio pred 94 leti Letaiski napadi igrajo v sedsburška monarh je, je bila že v revoluciji leta 1848. na rebu razpada. Prišlo je do velikega upora na Dunaju, dvignil: so se pa tudi drugi avstrijski narodi. Poleg Madžarske so b la zlasti revolucionarna italijanska tla, CLIj je bil ločitev pokrajin Lombardije in Venezie od Avstrije. V Venezii sc- se pridruž lc italijanske čete upornikom in preostala ces.-.rsk-; posr.Ika je morala izprazniti mesic. k*ei .e bila 23. marca 1848. proglašena republika San Mor-co. Spomladi 1S4S po zm •■j- h i:.'rtttzk^g» nad Piemontom je bilo zbran h tu 17.000 italijanskih b rcev proti Avstrijcem. Venezio je bilo zaradi njene otoške lege meorusen, avstri.sk. topovi pa 4 km cddalje-nega mesta nis'-* dosegli Te težkoče so bile znane tudi na Dunaju in nadporočniku v ondotni livarni tepov Francu Uchatiusu. ki je bil že t^nan p- s\'oi h številnih izumih in v njegovi ^lav; se je rodila misel obstreljevati Venezio iz zraka. 30 funtov težke bom be naj bi privezali k papirnatim balonom, napolnjen m z vročim zrakom in jih v ugodnem vetru spuščali s prižigalniki na oblegan, mesto Vžigalniki naj bi bili postavljeni na pol ure in tako so hotel: premagati manjkajoč; domet topov. Ob upoštevanju moči vetra so upali doseči eki*plo-zije rta dcločenih krajih Feldm.iršaJ poročnik Augustjn je izposioval, da sta b-ia poslana Uchatius in njegov brat Karel tudi topniški nadporočnik k oblegovalnemu zboru pred Venezio da bi tam preizkusila svoje zračne bembe Z vso vnemo stu se lot la dela. V okolic: Dunaja sta delalo prve poskuse z balončki, da bi proučila zračne toke ln njihove lastnosti v raznih višinah. Po treh tednih sta bila tako daleč, da sta lahkr dokazala svo- jim predstojnikom, da je mogoče njune načrte uresničiti. S tempiranim! zažigalniki, Id so se vnem ali v trenutku, ko je začela bomba padati, je bilo mogoče spuščati bombe iz peljubne višine. Pri tem so bili pa uničeni baloni. V podrobnih pismih na svojo ženo je opisal Uhatine svoje uspehe. Tako so znane vse podrobnc«ti prvih napadov iz zraka. Na Dunaju so izdelali 110 balonov ki so jih takoj poslali pred Venezio. Brata Uchatius sta 21 junija 1849. prispela v Mestre. kjer s:- ju častniki navdušero sprejel . saj so videli v njunih balonih novo važno orožje Obleganje je trajalo že dva tedna, toda Venezia se je junaško držala, tako da obleg-valci niso imeli nobenega unmja. da bi mogli mesto zavzeti. Tri dni in tri noči je prebil Uchatiu>* v Mhlghen; na prostem, toda veter je ves čas pihal od morja proti m^stu, tako da baloni s celine nls mogli startati. Zato sta ?e oba brata vkrcala nn bojno ladjo >Vulca-nov avsti- jakega bl^a^nega brodovja. Toda aepet je imel Uchatius srmolo. kajti že prv . noč i* mr^na bur>i raztrgala njecror šotor na krovu, od koder naj bi se bi^i baloni dvlgniM v srajc. Tudi nartedn;: dnevi so b li viharni. Uclisi u« je pisa.1 z vojnega trabacula I.: 3. julija >e pihal l^hen vetnč : i . Benetkam in bil sem srečen, da si mogel spraviti en vag n proti Mu-ranu nad savražna ladje, v nevarnosti je bil tu -i en francoski p3trvk. Poklican sem bil na admiralsko ladjo, kjer sem bil za svoj balon pohvaljen. 16. julija je poročal Uchatius s kr.via vojne ladje Vulkano, drs. Je prejšnji dan spuščal na Venezio *§kat-lice s svinčenimi kroglami« in da se je u>-rej njegov načrt urresničil. Obenem ie pa poročal, da -"e p-clovica njegovih voJaScov zbolela zi mrzlic: m da bo mogla ladja vzdržratj brez popia\*il kvečjemu še do 1. avgusta. Z"to z Osloni ni štedil. ker jie note! vse porabiti. Venezijanci sv> s? jezili na balone in oklenili so za::crati jih. Neke noči bi se ym bilo skoraj posi čilo zažgati fregato ^Venez;a<. Uchativis pra\*i v svojem pismu, da se v dneh. k: n mog spu.ščati balonov, njegovo m >£tvo kratkočasi z ribolo\x>m. 22. julija je sp rečil podčastnik iz Trieeta. da so 16. julij* spustili v zralc še nekaj balonov, k: sicei- n so dosegli Venezije, pač pa sovražno področje. Toda zaloge premoga s; se bile tako skrčile, da je bilo mogoče pripraviti vroč zrak samo še za tri balone. Ko je morala pozneje vojna ladja »Vul-cano4- v Trieste, kjer je posadka očistila topove in spravila lad>;- zopet v red, je Uchatius presil, naj ga premeste na drugo ladjo Z vso vnemo se je zavzenmal za nadaljevanje bombardiranja s pomočjo balonov. Pisal je, da je vesel, da je m-gel med neprestanimi nevihtami spraviti balone ▼ Venezio. Pceadke mnogih grških in angleških ladij so pretirano poročale o strahu in grozi, ki so jo širili Uchatiuoovi baloni. Iz Tijesta je pisal Uchatius da se splošno govori o njegovih balonih. Toda poveljstvo mornar ce jim ni pripis:valo tolike važnosti, kakor on sam. še preden je bila Venezia S tuni&ke fronte: italijanski oddelki zavračajo s sprednjega položaja sovražnikov napad zavzeta, sta odpotovala brata Uchatius nazaj na Dunaj. Mestre sta zapustila 18. julija 1849. in s tem so bili končani prvi letalski napada v zgodovini vojne, šele 62 let pozneje so B lgari napadli iz zraka Adric-nopol. Do prave veljave je prišlo letalstvo kot orožje šele v prvi svetovni vojni, se-veofci pa še daleč ne take, kakor v sedanji, ko je že opetovano igralo odločilno vlogo. Nemško-rumunsko prijateljstvo V četrtek je bila v Bukarešti svečano ctvorjena nemško-rumunska razstava »Avtomobilska cesta in vodne poti«. Priredil jo je generalni inspektor zn gradnjo cest v Nemčiji minister Speer skupaj z rumur-skim prometnim ministrom Buschilo. R iz-stava je prirejena pod p kroviteljstvom namestnika ministrskega svetn;ka Miha 1 Antonesca. Svečani otvoritvi so prisostvovali poleg prometnega tudi prosvetni minister ter mnogi dostojanstveniki. Prome'ni minister je v otvoritvenem govoru nagm-šal, da je treba raasštavo razumeti kot nemško-rumunsko manifestacijo v okviin prijateljstva in skupnih naporov obeh narodov. V sedanji v ini ustvarjeno nemško-rumunske krvno bratstvo se vedno bolj poglablja v vojskah obeh držav na boj šču in potom mirnih manifestacij, kakor je ta razstava. Nemčija in Rumunija sta ini"li pri tem namen nagla stti potreb .sodelovanja 5n prijate!-'stva tudi v nim^m 6asa. Državni tajnik Schulzo-Feilitsch je izročil pozdrave ministra Sneera. ki se osebno ni mogel udeležit: svečane otvoritve. Izjavil je. da je lahko Rumunija po pravici ponosna na svoje cestno omrežje. Za Rlifnunijjc pa tudi za Nemčijo bo zlasti važna ureditev Donr.ve kot ene najvažnejših prometnih žil v Evrpi. Nemški poslanik v Bukarešti von KulHnger je v zaključnem govoru izrazil upanje, da bo razstava nov mejnik v vedno tesnejši povezanosti nemškega in rumunskega naroda. V prvem četrtletju tekočega leta je narasel na 150 milijonov. Nevtralne države namreč kupujejo v Ameriki vedno več zlata, nsa drugi strani je pa zastal zastoj v ameriški industriji pridobivanja zlata. Kud potres v Alžira Silen potres je povzročil v pokrajini Co-stantina vzhodnega Alžira precejšnjo škodo. V Megiani je bilo porušenih več hi£. Trije prebivalci so umrli pod rušcn-inamL Več Doslopij je bilo potškodovan-ih tudi ▼ drugih naselbinah. Železniški promet >• bil za nekaj časa prekinjen. Pck3ft£avai*ie psov brez gospodarja Od 1 aprila Sq pole vili in pokončaii v Bukgrešti 5000 psov brez gospodarja. Pristojne oblasti pa menijo, da je to še vse premalo, kajti po mestu se klati okrog 10.000 ps:v brez gospodarja. Stekli psi so ugrizi i lani 4500 ljudi. Tu gre pač tudi za pse. ki s?o bili samo osumljeni stekline. Zdravljenje pi steklih pa h ugrizenih ljuoi je veljalo 4 mdijene lej. zlato Združene države so tudi v zadnjem tednu marca izgubile mnogo zlata. Ameriške zlate zaloge so padle za 19 milijonov, v prejšnjem tednu pa za 15 milijonov dolarjev. Zaloge zlata v Ameriki so se začele krčiti v novembru 1941 in doslej so padle za 220 milijonov dolarjev. Zlasti zadnje čase je odtok zlata iz Amerike zelo velik. Po Čisti izgubi 24 milijonov dolarjev v zadnjem četrtletju 1941 in 65 milijonov v prvem četrtletju lanskega leta ie mogla Amerika svojo zlato zalogo v drugem četrtletju lanskega leta povečati za 67 milijonov. Prehodni dotok zlata je pa že v naslednjem četrtletju zopet popustil za 15 milijonov, v zadnjem četrtletju lanskega leta je pa znašal obtok zlata 28 milijonov. V zrcalu anekdot Car uso V mladosti, ko je bil še neznan, ie potoval Caniso nekoč s potujočim opernim gledališče ni provinci. Bil je samo rezerva ptveflt tenorja in je nastopal samo, čc le-ta ni bil >rMWobcn za nastop. Od teija se- je seveda živelo slabo\ ker ni bilo stalne plaee. ("'.as, ki jo pro/ivd Ca ruso v pričakovanju prehlada prvega tenorja* je prebil večinoma v kremi pri ea>i vinc*. Tako m jo nekega dne zgodilo, da se prvemu tenorju zopet ni hotelo nastopiti. O svoji bolezni je obvestil upravo Sele v zudniem tre* nutku in sluga, ki SO gfl poslali pc Carusa, ga je na.šci zopet \ krčnv le požteno pijanega. — Brž, brž. požurite se v gledališče, tenor je obolel, treba ^a je na