35. Steuilfta.
V Ljublionl, v nedeljo 13 februarja razi.
l!V. leto
Izhaja vsak dan popoldne isnemAt aedetle Ia eraanlfce.
Inse etl t Prostor 1 mlm X >4 m'm za male oglase     11 mfm .i*ine 1 K, od 30 ml m vlSine dalje kup^ijskl in uradni oglasi 1 mfm \ 2—, notice* poslano, preklici, izjave in reklame 1 mfm '< 3-—. Poroke, taroke »J K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih asročlUh popust.
Vprašanjem glede inseratov nai se orilo *t 2njmKa za odgovor.
Bistvo »Slov. ttaroda«   In    <t'{h ris'^sraV1 ulica it. 9f orltllćco. — Telefon «t. 301.
v?1  • V
MSla  o ;i .1   .V ,r ) ;' V  JttjJ Jfl i Viji t
celoletna naprej plačan . K
poiletno.......„
5 mesečno.
1......■
Pri morebitnem r^ovlSanjj se mi i
Novi  naročniki na   notueio v i»rvič nnro
3*0-150 -
75-
2 v
L uh   i.i   In  po polt! : V Inoanmauo t
Uoletno......K 4?J*—
»otteiao........,210-—
i mesečna ......    I0V—
.......35 -
taljŠa nifočnina doola/aU.
N* «.i!n > ntsmem naroČita ore? poalatve <iei4n.i tr ne momno >zira
Uredništvo ,,Slo?- zarodi1' Knatlovn n'tca St 5,  U nadstropje.
Telefon a:ev. 34.
Dopise »pri.en i  le  podpisano  ln  zadostno frankovane.
Rokopisov ne vrača. ~3>Vj!
Posemc?iia Številka velia 1*20 K
Poitn:n3 plačana v gotovini.
Studil D Zagreba l?i E^§rsfe
Prav pozdravil sem notico v »Slov. Nar.« z dne 6. febr. I92I. kjer se našim dijakom priporoča, da bi vsaj nekaj semestrov svojih študij prebili v Zagrebu ali v Beogradu in se tam naučili dodobra hrvatskosrb-skega jezika; jezika bi se priučili pri predavanjih in pa od občevanja s kolegi Srbi in Hrvati. Sploh pa mora mladina priti med seboj v dotiko. mora se družiti in spoznavati za i veji h Studij.
O pravilnosti reh misli ne moremo dvomiti. Sto predsodkov in krivih sodb bi izginilo, ako bi jugoslo-venska mladina raznih pokrajin med seboj občevala in se spoznavala, vkup se učila, vkup zborovala, sploh vkup živela. Ne rodi čuta skupnosti kakšno slavnostno pozdravljanje, ampak vsakdanje skupno življenje. Slovenska miadina mora s hrvatsko in srbsko skupaj živeti
Zato pa ni dosti, da slovenski dijaki bivajo v Zagrebu ali Eieogradu. Naši ljudje radi tvorijo v tujih mestih 'k o l o n i j e« in čez meje teh kolonij ne store niti koraka. Vemo. kako je bilo včasi v Pragi. Slo ženski dijaki so živeli zase, ločeni zlasti od Čehov, ter se sredi Prage niso naučili češki. Ostali so torej v krogu, ki jim je bil znan že iz gimnazijskih let. niso se osebno seznanili z novimi ljudmi ter si vsled tega niso razširili obzorja.
To ni prav. zlasti pa bi bilo Škodljivo, Če bi se ponavljalo v okviru naše države. Slovenski dijaki na primer v Zagrebu ne smejo ostati družabno in društveno kot posebna edinica, ki životari sama zase, marveč se morajo pridruževati drugim dijaškim organizacijam, takšnim, ki ne stoje na plemenski osnovi in ki zato nudijo največ prilike, da se v. njih elementi mešajo in spajajo v nove tvorbe. Slovenski klerikalni dlta-ki. kolikor jih je v Zagrebu, so s Hrvati vkup v Domagoju, in ni dvoma.
da bodo iz tega za svojo stvar v bodočnosti Imeli korist. Nekaj naprednih slovenskih dijakov je v demokratski »Jugoslaviji«, najmočneiSi dijaški organizaciji, a večina jih je v »Triglavu«, ki se je po prevratu preselil Iz Gradca v Zagreb. Mi smatramo posebno slovensko društvo v Zagrebu ali Beogradu za nepotrebn ). da. celo za škodljivo. Kaj bi mi v Ljubljani rekli. Če bi tukajšnji Jugo-sloveni, Hrvati ali Srbi. med nami tvorili posebno društvo? Fakt;čno ie na zagrebških visokih Šolah edi.ii »Triglav«, ki stoji na stališču dosedanjega plemenskega imena. To je pač nadaljevanje njegovega življenja v n e m šk e m Gradcu, a je neupravičeno v našem, j" gosi oven skem Zagrebu. Naj se društvo v zvezi s starešinstvom posvetuje o tej stvar! in misli na likvidacijo!
V Zagrebu Je precej slovenskih dijakov, zlasti medicincev. veterinarjev in Sumarjev. Na družiti fakultetah jih je letos mani. Ugodnosti, ki jih daje Akademski dom in Menza, so za vse Ki gosi ov en ske dllaVe te. torej so slovenski dijaki v teh institucijah s hrvatskimi : i srbskimi kolegi povsem enakopravni. S stanovanji je težko, kakor v dnicih mes h. a pravkar čitamo o »samopomoči«, ki se je misli dijaštvo Iot"ti tudi v tem oziru.
Ne razumemo r?e1rsi+<*ti1i s::»r;v< gospodov, ki se ogrevajo za to, da naj slovenski dijaki v Zagrebu tvorijo »koloniie«. posebna društva, ki bi kot »kulturtregerstvo« mogla buditi le odpor in biti bodočnosti in ju-goslovenski zavesti samo na škodo. Le kdor s svojimi mislimi še tiči v Gradcu in na Dunaju, torel v naši nomški preteklosti, se more poganjati za tako izolacijo od sveta, za izolacijo, ki je bila dosle kriva, da so se baš Slovenci skrivali pred svetom ter niso imeli poguma, nastopiti Izven beznice in v novem svetu.
Radić, iiroaishl seljak pa
Stipe Radič je vrgel svojo zadnjo karto. S svojim zadnjim adutom je mislil pridobiti izgubljeno igro. Toda karta je padla in Stipe Radić je propadel s svojim zadnjim adutom — s svojo republiko združenih Hrvatov. A Stipe Radič niti ni prebledel ob izgubljeni Igri. No. saj ima v rezerv! že tisoč enakih kart. dasi niso vse enake barve, ker jih barva sproti: danes črno* jutri rdeče, a pojutrišnjem ru-
V Sisku, 10. febr. meno: danes ima kralja, jutri pristni avstrijski želod, pojutrišnjem črnega Petra. Na vseh pa je zapisano njegovo glasovito bojno geslo: Hvaljen Isus i Marija!
Z Izusom in Marilo je pričel <=vo-Jo republiko in z Izusom ln Marilo jo je tudi klavrno končal. Pokopali so jo v nekaj dnevih in siromašni seljak se praska za ušesom ln išče okrog svojo republiko, ki jo je tako lepo na
iWi ili}** "i *■ -J». ilr„ *»«-■' fj.H'Lt
Dr. J van Nekdo:
MM žoga" in trp.
Bil sem žalosten. In črna. nekoliko vijoletno prevlečena melanholija se Je bila polastila moje premečkanc in izsesane stare duše:
Alojzij Res mi je v »Domu in Svetu« sijajno dokazal, da je Rafael Santi prav navaden plagijator in da je. ko je bil enkrat zmazal svoje Ma-done in slabe druge svoje slike, pravočasno umrl, — na kratko: da ie ta Rafael, ki so *ra štiri stoletja šteli za nebeškega mojstra, pravzaprav še prepozno umrl!
Dokazov gospoda Resa ne morem izpodnesti. ali odkritosrčno povem, da je gospod Alojzij pomandr ' v moji duši vrt, poln belih lilij in bujno cvetočih rož. tako da od tera vrta ni ostalo drugega, nego pest polžev, ki vlačilo svoje sline po razbitem kipu Rafaela, kateri je stal prej sredi rož in lilij v vrtu mole duše! —
Prišla ie še druga novica:
Hrvatska se buni. 5tipko Radič je namoči! pero in zapisal noto. s katero napoveduje vojsko kraljevini Srbov in Slovencev.
ln čemu ta silna katastrofa?
Nekdania troedina kraljevina ic v ognju, ker je bi! zagrebški župan
— kj je iz Beograda prinesel vendar nekaj milijonov — osramočen s pre-
\ nizko odliko: dobil je samo sv. Savo v III. razredu. In radi tega vik in krik. in radi tega hoče Radič potegniti svoj bajonet in sprožiti svojo puško!
O Bog m! pomargai, kako le ta svet nehvaležen! Pomislite vendar, kako se godi nam Slovencem v tem pogledu! Vzemite na primer mene! Cernu bi prikrival?   Javno povem:
Odkar živim in diham ln sonetu, želim, da bi se utrnila kje kaka zvezdica ter obfčala na moii ponikni suknjici. In naj le zvezdica nainiž*je vrstice, samo da bi se kie utrnila! Ali tega meteorčka noče biti od nikoder: uporabila! sem že vsa mogoča sredstva, pa vse zaman. Pisa! sem v San Marino, pisal v Andom.
— niti odgovora mi niso dali t! laški in Španiolski neotesanci. Ostala mi ie še republika Liberia v Afriki: na so ml odpisali, da so takse visoke in da so se vslod posebne draginlske do-klade še tako povišale, da stane nai-ponižneiši red te republik** par mili-jončkov. Kie nai lih vzamem?
Prcostalalo mi tore! ni dru~'— kakor   da sem se včasih kresnil s
svet pričara! njegov »krali■ po milosti Iztisa i Marije. A republike neče biti, ker ni ime! Stipe Radić v roki!h pravega aduta, ko ie pričel svojo laži-bzro z dušami »neosvobojenih« seljakov v deveti deželi. Zakaj Stipe Radić je prepričan, da resnično Živi v deveti d.želi in mora zaradi teza vsak teden devetkrat menjati svi,je prepričanje in vsak dan obljubiti svojim seljakom devet nebes v svoii republiki, kjer bo on predsednik, krili in namestnik Isusa i Marije. Vede se kakor vsak demagog: rohni in ro-banti proti gospodi, ki io naziva »ka-putaše«. češ da samo žre. uživa in se lepo oblači, sam pa prav rad uživa dobra jedila. IJnbi lena oblačila, se vozi v svetli kočiii. obdan od slikovitih seljakov na konjih in vihti hrvatsko trobojnico ter kriči po raz-drapanfti selih: Vera u Boga i seljačka sloga! S svoio fenomenalno cigansko zgovornostjo, ki pa je seljj-ško robata, in s svojo nretkanostio ie dosegel pri nerazsodnih seliakih to. kar si je žele! — postal je v sel jaških očeh junak in mučenik obenem, ki trpi zaradi njih. fn seliaki veruieio vanj. Smatrajo ga za drugega kmet-skega — kra'ja, ki ie kot novi Matija Gubec poklican v to. da ustvari kmetom pravcati rai na zemlji. Kako bi mu tudi ne verjeli, kako bi vanj ne upali? Desetletja ie gostole! pesem, da je seljak gespod nad gospodi, da mu nima nihče zapovedovati in da mu vsied tega tudi ni treba plačevati davkov.
Z največjo pretkanostjo in z občudovanja vredno vstrainostio je Stipe Radič gonil to laino. dokler ni ujel na svoje Itmanice kalina — seljaka. Hrvatski seljak, po naravi iako inteligenten, a neuk In brez vsakih šol. se ga je oklenil kakor svojega mesije. Kdo pa se je brigal za hrvatskega seljaka? Kot črna živina je garal in plačeval davke, kakor se je poljubilo selškemu bilježniku, ki ga ie izmozgava! včasih do krvi. In selski biliežnik je bil edini naobrazeni človek, s katerim je prišel seiiak v dotiko. Po bilježnikovih lastnostih ie sodil potem vsakega inteiigenta. in odtod ona mržnia. ki jo kaže scH nasproti vsakemu, le količkaj izobraženemu človeku.
Tega so žalibog kriv! naobra-ženci sami. V mestu živč, in ni ie sile. ki bi iih orm %,n;!a fzza mestnega zidovia. da bi šli malo v sela in bi vsaj nekoliko skrbel! za politično izobrazbo neukega seljaka. V gostilnah politiziralo brezkončno in brez smotra, vsak poedinec politizira na svojo pest. poleg tega se pije, da teče vino v potokih. A resnega in smo-
trenega dela za propadajočega selia- f ka ni nikjer opažati,   razen ako se kdo slučajno ne spomni pri zadnji na- 1 pitnid ob  z >ri   »vrednega   ms- \ puka«. Seiiak jim ie zadnja stvar na 1 svetu, in še zavedalo se ne. kako plemenito vlogo bi lahko igrali, *!:o bi se količkaj zavzeli za seliaŠtvo in bi ga politično dvignili. Seiiak bi se nikdar ne zapletel   v   mreže takih »seljako-lovcev* kot ie Stipe RaJič.
In Stioe Radie p^zna dobro to nezdravo brezbrižnost n estnega raz-ttmništva in si kuje* iz njega svoj kapital. In opiraje se na to brezbrižnost, ie proklamiral svojo operetno republiko. A opereta ie propadla. Sclj :>.i so se iztreznili. ker niso na^i v opereti onerga. kar so pričakovali — svetovnega potresa, solnčnega mrka. v Savi vina. a v Kolpi mleka in medi namesto vode. Zaspala je republika in seiiak sam že briie norce iz nje. Okrenil je ledia in daia spet kralju, kar je kraljevega, a popu, kar je popovega.
Radičeva republika sloni napol na oblakih in napol na zvezdah. Ce je nebo jasno, se ie ne vidi,   ker ni
oblakov, a če ic oblačno, se te n« vidi, ker ni zvezd. Stine Radić jo gradi še vedno v oblakih in se r.e ima na realna tla. ker dobro ve, da tista tla ne pripadajo njegovi republiki, anpak državi in kralju. In ker je zaigral vso svojo politično resnost, se ne ura na dan. ker se boii, da se zopet ne osmeši pred svoimii »podaniki«, katerim ie tako slabo i ral republikansko opereto v enem samem dejanju.
Danes ali hitri napove nov adut. Ako bo ta ad'it rJ' č. črn ali rumen, ie brez pomena. Zaradi tega se ne bo njegova republika niti za las približala zet: in. temveč bo še vedna visela med oblaki in zvezdami Se-ijaki pa brdo končno vendarle enkrat izpregledali in se bodo naveličali venomer oprezovatl in iskati med oblaki tega. kar imaio tik pred seboj — uresničenje svojih želja, oploditev svoje bogate *rrudc hi svobodo svoio in svoje dece. In Radičeve igre bo konec, ker nima več. s čimer bi barval svoje že tisočkrat prebarvano karte. L V.
Glas iz Hustrije.
Predpust Je temeljito izplesan. Menda imajo vendarle prav oni. ki trdijo, da se največ pleše in raja v državah, ki se jim najslabše godi. V Avstriji je bilo letos plesa in rajania v istini blazno in grešno veliko. Ta demon, ki se mu klanja sedaj ves svet sredi svojih skrbi in sredi negotovosti za prihodnjost. je v Avstriji zagospodoval v resnici neomejeno. Človek se vpraša, kako se morejo ljudi tako popolnoma udajati temu praznemu veseliu. ki je vsako noč enako. Tem neokusnim plesom, pa naj bodo fokstrot ali »venstop^ ali »notstop«. ki s svojimi kretnjami naravnost ponižujejo žensko. V raz-galjenju smo prišli do viška. V te n je bilo resnično non plus ultra. In sili tega nagona se ne more nič ustavljati: svarila, prepovedi, smešenje, vse nič ne pomaga. Zatrtie tega divjanja bi menda prej povzročilo revolucijo nego plesnj^v kruh in žarka mast. Pa prcdpnst ni zadoščal, igra gre dalje v postu. Schnitz-lerjev »Reigen* so spravili zadnje dni na Dunaju na oder. Bil je odpor proti prireditvi. Poskusil; so pred cenzuro, ali gre čez mejo a:.i ne. Ko-misi a ie soglasna votirala za predstavljanje. So na pris'e organizirane sile iz ulice. Bile so demonstra .me na Dunaju v gledališču. Navzlic temu so igrali dalje.   Naposled se ie
gledališko vodstvo fe uda!o. In »ReW gen« je odstavljen iz repertoarja.
Krščanski socijalisti so vendar Še mogočni in tudi neuklonljivi Med njimi sta dve stranki, eno krilo je za Habsburžar.e. drugi so zoper.
Prehranjevalne prilike so trajno* slabe. Kruh je neokusen. Pri nas bi ljudje gledali, kaj se nudi prebivalstvu pod imenom kruh. Moka ia kruh sta Še vedno odmcrlena. Doslej je država doplačevala silne no^ce, da Je držala nizko ceno in sicer za vse, za bogatine in reveže. Sedaj so tri cene. V najvišjem razredu, kjer so ijudie z dohodki preko 200.000 K. stane hlebec 60 K. Ljudi s takimi dohodki pri tukatšniih razmerah, na smete Šteti za ki plavalo v obilju. Ce vzamete, da stane mast 300 kron in govedina 250 K za kiljgrmi, čevlji 2000 K in obleka moška 10.000 kron, boste videli, da dohodki A>o tisoč kron letno ne pomenjajo boga-stva, ki omogoča vživanie in veselje brez računania. Zabave, gledišča* luksuriozna obleka, ž!vlieni-■ » hotelih zahteva baine svote. Vzemite, da rodbina porabi na dnn 1 kg mesa po ceni 250 K. pa vidite, kaj poma* nja dohodek 10.000 K mesečno.
Navzlic vsem teža\am je v Avstriji zelo mnogo bogastva. DrŽava je resnično na robu propada. Okle-šena Avstrija z 2 miljonskim Duna*
—
pestjo po lastnem očesu, da so se vsote iskre iz njega in da so me kratek hip obdale dobrudeine zvezdice. Ali ro sredstvo ni. da bi je prepogoste1 u^jorablial!
Zategadelj me je hrvatska ne-hvaležnost zadela kakor sun^k z nožem, ki se je zasadil v nalboli občutljivo In na'boii pekočo rano izmučene duše. Kruha so siti. zato zabavljajo na zlato pšenico!
Vsi viharji mojega srca. vse burje moje duše In vsi tajfuni moiega duha so se razdražili, da sem pos*al električna žo#a. k! v kotu 45° divja od Ljubljane do Zagreba in od Zagreba do Ljubljane.
Ne vem. kako bi se bil reši! iz tega elektrificira nja, da se me nI usmili! nebeški Oče.
Poslal mi ie svoj-ga Azraela. Ta se je vlege! s mlečnobelim telesom name in ovil me ie s svofimi črnimi lasmi, da nisem več videl večnnkro-žečeea solnca In ne Azrneloveea vitkega telesa, ki se le naslaialo z mojo krvjo, podobno kislemu dolcnfs^emn vinu in ne drobne penice vzdigaio-čemu žlahtnemu šampanjcu.
Sedai poslušajte!
Zaspal sem. Sam sv. Peter ie pristopil k meni. prii^l me za roko ter me peljal na sprehod po nebe-
škem vrtu. Ondi se je bliščalo naše ljubo solnce. krog in krog pa so ga obdajale nebeške zvezdice, ena svit-lejša od druge.
Vratar večnega slikarja mi je spregovoril:
»Solnca ne bova odvila. Bilo bi prejkone pretežko In morda te še prožge. če bi te poškropilo z razbeljeno in vrelo krvjo. Pač pa ti utrgam zvezdo, katerokoli boš hotel.«
In katerokoli zvezdo sem mu pokazal, vsako mi je dobri starček odtrgal, da, še več, vsako mi ie pripel na mojo suknjico, tako da sem bil v hipu prepet spredaj in zadaj s samimi zvezdicami, katere vse so žarele, kolikor Šo največ mogle.
Kakor bi bil mignil, sem bil tako dekoriran, kot nlkdo drugi niti v Ljubljani, niti v Zagrebu.
»Imeti morava še nekaj reser-ve,« spregovoril mi ie gospodar ključev, s katerimi odpira nebeška vrata.
Zažvižgal ie. in prihitela sta »SIo-venčeva« redakteria — mislim, da Smodcj in Kremžar — v veliki svoji sreči si obrazov nisem zanesljivo obdržal v spominu. — Pograbiti ie moral- vsak svoj ierbas. in v potu svojih obrazov sta varila za nama in trgala rumene zvezde po mojih ukazih.
Kmalu sta bila oba jerbasa do vrha polna, do \rha polna najrazličnejšega bleska, tako da si vsak iiip lahko nadomestim velo zvezdo v gumimici z drugo, svežo in sočno. Ali ni to sreča? Kaj?
Kadar je luna v prvem in zadnjem krajcu, takrat mi jo sv. Peter sname z neba, odreže širok trak z Rimske ceste, ga priveze luni na oba rogova ter mi vse skupaj obesi okrog vrata, tako da skoči moii sreča navpično vsaj za devetstotisoč metrov kvišku, ker sem deležen najvišjega nebeškega odlikovani i!
Tako se mi godi noč za nočjo. Nikdar ne izostane nebeški vratar, in viharji, burje in tajfuni so izginili iz mene, tako da le moja duša kakor površina morja, na katero se je izlilo vsa*j tisoč barigelj najfinejšega la-škecra olja! —
Imeniten amerikanski zvezdo-gled oznanja svetu, da je iztaknil na večnem Rrmameittu malo zvezdico repatico, ki bo še letos skunal l'čila z našo zemljo. Mož se moti! Jedro te repatice sva laz in sv. Peter, repek pa. ki ie samo navidezen svit brez najmanjše materije, sta Smodcl in Kremžar, kar bodi svetu že danes povedano, da se ne bo bal sod« nc^a dne, katerega oznanja učenjak
zgorelo mnogo dokumentov in zgodovinskih arhivov.
—* d Barcelona, II. febr. Prihajajo vesti da izvršujejo revolucionarni sindikalisti mnogoštevilne atentate. Dva sindikalista, ki sta bila obdol-žena, da sta poizkusila zvršiti atentat na delodajalce, sta bila usmrćena.
BOMBNI A T F NT A T.
—d VVaahlngton, 11. februarja. V Plo de Janelro so močno poškodovali j zunani urad in borzo » tem. da so na ti dve poslopji letali bombe.   Sumijo, j da gre za anarhističen atentat
UPORNI MORNARJI KORAKAJO NA PETROGRAIJ.
—d Pariz, H, febniaria. čez Ko-danj javljajo ir Kronstndta o vrl Hi uporih pri ruski mornarici na vzhodnem morju. Upornild ba.e korakajo pioti Petrofradu.
POGREB KNEZA KRAPOTKIN \.
m- d Moskva, 10. febr. Kraootkf* novo tntplo so s posebnim vlak m prepeljali v Moskvo ln Rra položili na mrtvaški oder v tamošnjem poslopju strokovnih organizacij. Pogreb sc vrši 10. t. m.
Palitifne oesti.
=x »Straža« in njeni napadi. Iz M* rlbora poročalo; Nocojšnja »Strato« jo obelodanila  tri članke, ki  fo ▼ aave<l nih  tudi klerikalnih narodnih krogih vzbudili splošno ogorčenje.   V prvem članku »Država — bog!« se ljuto zale tnva t naao država postat ljajoe visoko nad državo katoliško idejo. V dni Članku   > Vpf-skojHiliti^na   svoboda v o/oh Liberalcev*   Fprva polomlrira * »JutrooM   nato pa ogabno napada ministra dr. Kukove«, ljubljanskega župana dr. Tavfrirj* in poslanca dr. Žerjava oeita|o£ jim vsem treni nar« grehe. V tretjem rlanku  »Nase >evo-bodac ostro napade ministra Bvetozar-Ja Pribicevlca radi razmer v Vojvodini trdeč, da ee tato preganja njo, kakor tam dan<M ali jutri izvede tudi v Hrvatski in 81ovenlji. Kontno poziva svoje prišteto, da se idmžljo v mo<*no falango proti veliko^rbski hidri in za resnično jugoslovensko njedinjenje.
cr Iz demokratske stranke. Zagreb. 11. februarja. Včeraj je imel odlvnr do» mokrat^ke stranke v Zazrebn daljšo eejo, katero so Je udeležilo tudi mnogo neodl>oronikov - demokratov. Kot prvi je> poroee.1 poslanec rVHdeff v nad eno-nrnem predavanju o najnovejših dogodkih in o parlamentarni aituarljjl. Za nJim Je odgovarjal poslanec Srdjnn Bu-disavljevie na razna vpra&anja ter tudi s svojega vidika osvetlil današnjo politično situacijo. Oba govornika sta žela s strani mnogoštevilnega občinstva burno odobravanje.
=a Ta demokratske fra klnha. Beograd. 11. februarja Na vrernjSn}! seji demokratskega kluba se jo razpravljalo o predlom poslanea Pavle AngJMi^a o ženski volilni pravici. Njegov predlog obstoji v glavnem v tem da se da ženam takoj glasovalno pravico v občinah, po preteka treh let pa rudi v okrnr Jih ln v novih pokrajinskih zaetoplh. Kasneje naj se potem zakona zazlgura cenam glasovalna pravica za narla* ment. O tem predlog se Je vnela dolga In mestoma selo fclvahna debata, ki pa ni pHvedl* do nficalcega norltlvn*-ga teaultata. Poslane^ Pavle AnirJeHo namerava to vpraAanje sprožlii tudi v ustavotvornom odboru.
=: Dr. Vesni* ndtde v Pariz. Na eni zadnjih sej ustavotvorne ga odseka Je nasnfinll podpred>ed ni k dr. Tornlje-novie, da so je predso^nik dr. Milcnko Vesnin salrraftl *a svoje mesto, ker mora nujno oditi v Pariz, da se tf*m zdravi. Na njecrovo mesto stonl dr. Mita Mu-Stekl. Na danatnl) seji Fta govorila Košta IfiloJkovtč in elan Jugoelov enakega kluba dr. Duliblft.
— VeletzdajnISki proces VegoviJ. Dne 11. t. m. ee Jo pred mestnim sodiščem v Beogradu pričel kobrama v a proti bi vlomit črnoeorskemn generalu Ra-domtru VeSovicn, ki je bil pred petnajstimi meseci aretiran v trenotku. ko Je hotel pobegniti v Romunijo. Obtožen je. da le nrval proti državnim inteTe-Bonv PrelsVava je togjnaJa krivdo obtožencev«. Branita ga dr. Rekula Dr-ljovic, bival crnogorski finančni minister za kršila NI kolo in komunist dr. fcivko Tonnlovlfe.
=a Profidrznvna akrila v Vojvodini. Ker se J* oražalo. da so Želernlčar-Ji v Vojvodini pred kratkim »opet pričeli s tajno protidrlavno akcijo je ministrstvo za notranja dela Izdalo strope naredbe vsem prekosavskim obla-stvom naj kar najenergt<*neje to akcijo zadufce. Komur bi «e dokazalo, da je aktivno sodeloval pri tel akciji, se mora takoj irenrti Iz nagega oaemljsk
= Trgovinske pogodi*«. Na eni »adnjih sej aainl«trškega sveta ee Ja sklenilo, da s<> z Nemčijo ln Italijo sklene za frjuml trgovinski dogovor.
= Konf creura I'adi: ovce v. Dne 10. t. m. se Je pričelo zborovanje poslancev HK8Š. iz Beograda so prišli na ■borovanjfl kot delegati srbske republi-ka'iske stranke Milan T.nzarevič, dr. ikonic, DuSan Vasid, F'«4o BrajkovM in Bvetiala>v Vinarov. UdelezJli so se aborovaaja in pozivni! radiesvićsaos k skupnemu dolu s arbako republikansko ttranVo. Zborovanja jo včeraj trajalo vos dtn In ponoć]   do dvnlndvaja« tih,
=r Zea IjormdnlUd načrt ostave. Dno to. t. n« popoldne je imel zemljoradnički klub na kater! se je raz-pravijaJo o ustavi. Vršila se Je podrobna debata o političnem delu ustavo. Nacrt ustave sam bo redigirati naiposnejs v dveh aH treh dneh ter bc» takoj nato Izroćen ustavotvomenm odseku
■e Poirajanja za vstop f ^l»do. Ker so vsi klubi zaposleni s konferencami o ostavi, se nl3o že nekaj časa sem vršila nobena pogajanja za vstop v vlado. Kakor hitro se rojrajania za v-?top v vlado zoTiot prično, bodo zom'ioradniki zopet predložili svojih 20 točk, ki so Jih postavili kot pod-nc;o za pocrajania in katere bodo pHdejali svojemu načrtu ustave.
=: Muslimani In hrvatska zajednica. Sarajevo 11. februarja. Tukajsr.1l muslimani zelo znmerijo hrvatski zar jednici, čes da hoče s svojo politiko po-žpati za seboj vpe mostove In prepročiti eventualni sporazum z radikaM in demokrati. Hrvatska zajednica ne ravna po mnenju muslimanov prav. če Je proti sporazumu in če preti, da bo zapustila konstituanto ki je končno tudi dolo Narodnega kluba. Muslimani kons^atirajo da so za stvaranje narodne celine li« za ujedinjenje pa da zato ne mar."jo odobravati politika in taktike hrvatske zajednice. Definitivno atalSMi napram hrvatski zaiedniej bodo zavzeli mnH-mani na seji v torek dne 15. L m_, ki *.e v rži ▼ Samfsvzt
az Za znižanje Itevila nradrrlšTvak. BrocTsd. 11. februarja. Glede znižanja Motila nradnlštva io vlsda sklenila, da te odpu«te iz službe odvišnli uradniki ministrstva za prehrano in obnovo zenv Ije ker le drtovnl proračun Itak pre> obremenjen in ker se smatra, da v sedanjih razmerah nrl tob resorlb n! nujno potrebno tako veliko število urai nikov.
rr Statistika volitev v konstituanto. Beorrrad. 11. februarja. Po naročila predvodnika konstituanto dr Ribara «0 je pričela zbirali statistika Izida volitev v konstituanto. Ta statistika ho sestavljena po posameznih volilnih okrožjih In po posameznih kandidatnih listah. Kakor hitro bo ves rruttorUai zbran, se bo predložilo poslancem tiskano poT^ilo.
= Načrt prlhodnlh odredb in stranke. Beograd, 11. februarja. Nacrt uredbe o prehodnih odredbah do predložitve ustavo Je v mnopih. tudi apozicijo* nalnlh strankah nas^i ntroden sprejem. Upa se. da bo na podlagi teh prohodnih odredb zsoglo priti do sporazuma mod vsemi strankami tudi srlede ustave.
= Maril»orski Židi In »Straža«. Tz Maribora poročajo: Danes ie v >Tal»o-ruc končal dr. Rimian avoja Izvajanja pod naslovom >Xarljonnlizacljtiv katerem je obrazložil kako se slovenska prestollca brani Židov ln kako hr-I v a taki krlvonoscl kar trumoma prtba-I jajo v MarilM?r. Današnja >Straža< je
jem ni življenia zmožen tvor. Država ima kakor se je te dni povodom pričetka zborovanja komisije što-denje ugotovilo, sto in dve milijardi kron dolga, 31 milijard bankovcev, državni proračun za tekoče leto Izkazuje primanjkljaj 30 milijard, ki vsaj gotovo naraste na 40 milijard. Prebivalcev je 6 in pol milijona, vsak 15 človek je uradnik ali državni nameščenec. Uradniki imaio sicer 7a oči in ušesa precejšnje prejemke. Ali kaj je letni dohodek recimo 60.000 kron? Januarja so uradniki stavili zahtevo, da se znižajo cene. Grozili so z obešanjem pred borzo. Britka ironija pa hoče. da so zadnie tri tedne šle cene zopet močno kvišku. Valuta je trajno padala. Kako more biti blago cenejše? Trgovec se da enkrat izpleniti, potem pa je konec. Sedaj so cene zelo različne po trgovinah. Staro blago se še razmeroma dobro kupi, novejše je pa dokaj dražje. Domačini skoro ne morejo nič več kupovati. Po prodajalnah vidiš skoro le inozemce, ponaiveč Jugoslovane in Rumune. Pa konjunktura Je že šla mimo tudi za ljudi »z boljšo valuto.«
Država ie gospodarsko v agoniji, mesta ln province so v podobnem položaju. Vse čaka na kredite in na pomoč. Med zasebniki pa je mnogo denarja, in ne samo avstrijskih kron. Avstrijci imaio mnogo tujih denarjev, veliko dobrih efektov in obilo zlatnikov. Tudi bančni za-
te Amerike za mesec jun U ali Julij tekočega leta.
Županu v Zagreb!! pa bi svetoval, da naj moli k sv. Petru vratarju, da bi tudi njemu pomagal, ker hI bilo res prežalostno. da bi se radi njegovega odlikovanja pričelo krvoprelitje med Srbijo in Hrvatsko. —
Se tretjo veselo novico naznanjam prijateljem, kolikor jih Imam:
Tudi na leposlovnem polju sem na stara leta presedlal. Ko se je namreč moja duša po občevanju s sv. Petrom pomirila in je postala globoko-brazdasta njiva, prepričala se ie, ia je tičala tudi na polju poezije v grdih zmotah. Kakor ie niša spomladi prepojena po vrelcih, ki ob hudih urah udarjajo iz zemlje, tako je sedai moj duh prepojen z vrelci nove poerije. ki silijo na dan in se zlivajo po bie-govih slovenskega Parnasa. Presedlal sem na stara leta. in za Pegaza sem, spod i v ši dosedanje staro kljusc, vzel konjiča s pozlačeno uzdo In s posrebrenim sedlom, prav takega* kakor ga Martinus Luter opisuje v pisemcu, katero piše svojemu sinčku Janezku Lutru!
To pa se je zgodilo takole:
Prišla mi je v roke zadnla Številka »Doma in Sveta«, letnika XXXIII, Tam sem čitaj o »električni
vodi stoje dobro in so se zavarovali
za slučaj stresljaiev. Imeli so debela leta. in se mogli zakopati v nabirke ln zaloge. Dunajska borza Una velikanski promet.
Ljudje si vsi Ide k N:mčitl. Pri tem imajo strah, da bi na jugu ln vzhodu zopet i'r n svo-
jim meiašem. Celo industrija se je izprijaznila s priključkom. Donavska federacila se resnim ljudem ne zdi več mogoča. Po kinih kažejo sedaj film. ki predstavlja slovesnosti v Celovcu p vodom dobljenega plebiscita. Vse so zbobnali skunai, kar dežela rmore. Nemec !n Slovenec (prosim Slovenec!) ob slavnostl jesta kruh in pijeta vino, sežeta si v roko in obMubita večno skupnost. V resnici pa se Slovencem, ki so zavedni, zelo trda godi. Avstrijci so na plebiscit zelo ponosni kot na Jedino svi ti o točko. Lahkoživi kakor so, računajo sedai, da jim Nemčija krone, ki st^je proti marki danes kakor 1:11*1, tteodno zamemaio. Uradniki so nrav kar oglasili novo zahtevo: Vsak uradnik naj dobi do regulaciie plač po ?000 K mesečno več. Namišliena odpomoč! Avstrija bi zdavnaj zaropotala, da nima toliko starega, vestnega in poštenega uradništva. Na to so ponosni po pravici in ti menda ne brez podlace namigujejo, kako oudni so dogodki onih, ki k nam uvažajo. Carinska tarifa naša dopušča mnogo »kompromisov« pravijo. Metlo in palico!
žogi«. Kdor Se ni prečital »električna žo#e«, naj io prečita prelkoprei da bo vsaj vedel, kai fe ^rava. pristna in neskaljena poezifa. Bil sem slep in črna mreža je ležala na mojih očeh. Pa je prišel mrežopletalec m odnesel je črno mrežo z mojega očesa, ln sedaj vidim, sedaj se nagledati ne morem! In čudo vseh čudov: nepoznana moč nove poezije je preobdafa i udi mene, in kakor hrast velikan je zrastla iz mojega srca!
Tako se bo z^odjlo. da bo ured-r:£tvr »Doma fn Sveta* te um dobilo sledeči rokopis: -•Magnetični   želodec in električna vinska kaplj.i *
V temni noči, ko se je vsedel na prazno mojo glavo čudežen, moder in rdečepikčast močerad ter ml onesnažil obraz, ki se je Žarel kakor solnčna luč, in ko sem v spodnjih hla-Č*.h, katere je nosil nekdaj stari moj oče, tičal na stolpu ljubljanskega grada, sem se zavedel, da so »nioarijjni od ustvarjenja sveta« lažnivo 'rdill, da sem morski svetilnik ln drugega nič. In tem modrijanom so se svetile plešaste glave in so zatulil! z viharjem svojih duš: »Kolikokrat fino t? že stopiti na glavo, — aH veš?« — S ponosom sem se zavedel, da mi niso stopali na glavo, ker sem po U glavi
vo in cerkvijo ne bo veronauk poslej dovoljen niti kof obvezen, niti kot neobvezen predmet. Veronauk se bo poučeval izkliučno v obitelji; ako pa žele roditelji, bodo otroke v veronauku poučevali duhovniki njih veroizpovedovani zunaj rednega sol-I skejja pouka. Zasebne lole z izrazito . verskim piačajem kakor tudi zasebne šole cerkvenih redov ne bodo dovoljene.
SODELOVANJE NEMČIJE IN ITALIJE.
—d Berln, 11. febr. Včeraj ie Izročil novi italijanski poslanik v Berlinu Frassati. državnemu predsedniku Ebertu svoja poverilna pisma. V svojem nagovoru Je poudarjal potrebo, da se z i c -1'.'.a in italijanska država podpirata v svojem stremlieniu po miru. Stori! ho kolikor rnoeoče. da pride ta želia po grozni uničevalni vojni do Izraza v medsebojnih ndno-šajih obeh držav. Državni predsed* nik fZbert je odgovoril« da sta nemška in italijanska vlada edini v strem* I ljenju po skupnem sodelovanju vseh narodov pri gospodarski obnovi. Obe vladi morata zato tudi od drugih narodov pričakovati isto stremljenje, vsled Česar prosi poslanika pomoči pri zasledovanju 'eh cfffev,
ANGLEŠKO - JAPONSKA ZVEZA.
— d VVashlngton« 11. februarja. Po < ! vesteh iz Tokija se v najkrajšem času
I prično pogajanja za revizijo anjcleško-t japonskega zveznega dogovora, Poga-I Janja se bodo vršila v Londonu.
!   MILITARIZACIJA ŽELEZNIC V BFSARABI.fi.
— d KiSinlov, 10. febr. Presbiro j poroča: Ker se romunske železnice I v Besarabiii rnilitariziraio,   je vojaško poveljstvo železniškemu osebju, tudi uradnikom, zabranilo pristop v železniške zgradbe.
ZVEZA NARODOV IN 2IDJE.
—d Dunai, 11. febr. Zveza na-[ rodov bo. kakor ooročajo listi, o pri-! tožbi potiske vlade glede izgona ; vzhodnih .hidov Iz Avstrije na polj-| sko ozemlje sk!epa!a v svojem februarskem zasedanju.
FRANCOSKI SOCIALISTI PROTI KOMUNISTOM.
— d Pariz. II. febr. Splošna zveza strokovnih organizacij je skle- !
; nila na predlog vodstva z vere z 88 ! j proti 31 glasovom, da se izključijo iz \ j zvezo organizacije, kl se priklonilo i j komunizmu. Komami stična manjšina ; : je vložila protest ?n zahtevala, nai se : : zadeva odloči na kongresu soehli- \ : stov. ki Je predviden v LibVfii. Kljub :
temu ra fe zveza na svojem zboro- j : vanju snreiela predlog, da se komu- j
nlstl izključilo ia zvezo.
BOLJŠEVIČKA ZAROTA V PA- j RIZU.
— d Pariz, 10. febr.  Pri hišni
preiskavi v poslopja osrednje zveze = mladoVorrmulstov so razkrili obširno > korespondenco z berlinsko centralo sovjetske vlade.
ANGLEŠKO - M*n3URSKA TRO. ZBORNICA.
—d Budimpešta. 11. februarja. Danes se le vrSUa ustanovna seia anele-: Sko-madžarske   trgovinske    zbornice. \ ' Za predsednika novo ustanovljene tr- j rov Irske zbornice io bil izvoljen grof : : Albert Apponvt
j NEMČIJA SKLENE KONKORDAT?
— d Berlin, II. febr. Kakor poroča »German t a«. *e potrtu fe vest o pripravah za sklep konkordata z Vatikanom.
REVOLUCIJON4PNT POKRET NA ŠPANSKEM.
— d To?edo, II. febr. Včeraj po-■ poldna Je veliko požar uničil del poslopja civilne vlade,   v   katerem le
1 sam hodil, tako da Je danes že precej obrabljena, podobna zelinatl glavi, ki se je dolgo časa drgnila po zemi'1.
In, glejte, tisto noč rrrl je nebeški slikar razkosal hodnično eorenisLo platno, ki je ovijalo moje mukotrpne možgane. Razbistrilo se ml je, in nič več nisem bil morski svetilnik in tudi ne brneč brzojavni drog. ki se naslaja na alabastrovih prsih alabastrove -e-ste od Ljubliane do 5t. Vida.
Razjasnilo se mi je. ln to navzlic modrijanom, ki imajo nagubana čela, kakor je v gubah vratna koža kravice, ki pozoblje le celo uvel nagelj iz moje gumbnice. kadar je lačna!
Od tedaj se zavedam, da hudobni modrijani moje glave nikdar niso tlačili z nogam!, kakor tlačijo voliČ-kl proso na podu, ker sam hodim do nji!
Takrat ml ie postalo tuđ! 'asno. da sem dvakrat na svetu. In od samega veselja sem pograbil pet mlinskih kamnov ter lih zalučal proti nebu tako visoko, da se je vseh pet zapletlo v snežnobele Saturnove kroere. da lih več na zemljo nI bilo!
Moj ego št. 1 je tičal — kos ledu na severnem tečaju človeškega duha, ego št. 2 pa je zorel po vinogradih na ekvatorju človeške duše. Kako naj bi orišla potem skupaj, ko sta oba ži-
vela v veri, da sta morska svetilnika, in drugega nič?
Sedaj se je ego št. 2 odtrgal od ekvatorja ln silil št. I v trebuh. Al! odbit je bil. ker Je magnetični želodec pokazal svole rese. svoje ščetine in svoje magnetične zobe (vseh zo-bov pa le bilo več tisoč!- In št. 2 se Is odbijala navzgor vedno v kotu 45\
Zadnji naskok. Ipicast in nabrušeti, kot 21*.
In
magneti na tleh, kakor praprot, požeta v jeseni! St. 1 in št. t
zasesanl ena v druga
Nič več odbijanja: idruženl ego sem potegnil k sebi lestvo. k! sem lo spletel Iz magnetov bolnega svojega želodca, m Io vrgel na steno v zraku, katere nI bilo. (Podbcvšek s! pomaea z nevidno steno, a jaz ga visoko nad* krlljujem, ker si pomagam s steno, katere sploh nI.)
Začel sem plezati po lestvi, kl le postala mehka kakor vosek, da se je upogibala in da je plavala po trako-
vih, svetlikajoČIh se kakor rubin. Jaz sem plaval ž njo: neskončna hrezdna in brezmejne grape pod menoj.
čuri notri živa žaba plava naokrog. Sredi mojega magnetičnega želodca velike ptice ujeda, in vseh vrst bojne ladje in torpednikl.
Zame ni cvetelo nobeno življenje več in nobena rožica žlvUeni.u Vzpenjal sem se vedno kvišku, nato pa padal nižje ln nižje. Z grozo sem se vpraševal: AH sem dovolj močan, da se mi no bo zvrtelo v glavi?
Alan Poe — črni krokar je odgovoril: Nisi!
Črno solnce Je bilo Izginilo za črnimi holmJ. Zernlla se je stresla. Iz grobov so vstaiall mrliči, osrčje sveta je pokalo. Oni na križu pa Je Se enkrat povzdignil svoj glas In molil:
Eli, eli, odpusti Jim, saj ne vedo, kaj pišejo!
Anton Polornšek.
Telefonska fn brzofaena »sročila,
ICAKO POROČATO URADNO O POtIGU V TRSTU...
— d Trst, 11. febr. Agenzia Štefani poroča: Vsled umora karabi-njerja po komunistih so v torek zvečer fašisti uprizorili manlfestaciio pred uredništvom lista »Lavoratore«. Ko so redarji hoteli razgnati manife-stante. je počilo iz oken uredniškega poslopja več strelov, ki so ranili eneera redarja in dva fašista. Zato je redarstvo izpraznilo poslooie ter aretiralo urednike fn stavce lista. Manifestan t]e so vdrli v uredništvo in ga zapalili.
IZ ITALIJANSKE ZBORNICE.
—d Rim, 9. februarja. Socialisti so v zbornici predložili izpremembo k zakonskemu načrtu o kmšnih cenah. Listi menijo, da bo odpor proti zakonskemu načrtu kmalu odjenjat ker dopuščajo tudi soclaMsti dvoine prodaine cene, »Tribuna« pt?e: Vlada bo tekom debate lahko pristala na izprememne s pogojem, da se prejemki, ki so predvideni v zakonskem načrtu, na noben način ne znižajo.
ITALIJA IN ČEHOSLOVAŠKA.
— d Rim, 11. febr. Včerai so se pričela pogajanja s čehoslovaško trgovsko delegacijo.
POLJSKO BOLJSEVT5K1 MIR.
— d Pariz, 11. febr. Brezžična brzojavka iz Moskve lavira, da se je včerai podpisala polisl^o-ruska mirovna pogodba.
GRŠKA ZAHTEVA JUŽNO ALBA-NUO.
— Atene, 10. febr. VenfzeHstfSnl Časopisi nasvetujejo vladi, na} zahteva severni Epir. k' v\ je s t "razum med NittOein in Venizelosom prizna! Grški po izločenem jadranskem vprašanju.
KEMALISTI HOČEJO ODSTAVITI SULTANA.
— London, 11. Tebr. Iz Carigrada poročajo, da je naoljonalisrični parlament sklenil, da. ako odnošb'e Carigrad na londonsko konferenco delegacijo, neodvisno od kemalfstič-ne delegacije, je smatrati sultana za odstavljenega. — Mustasa Kcmal
• hoče proglasiti Angoro za glavno me-I sto Male Azije. Okoli 3000 delavcev je   zaposlenih   ori t ran slon naciji v moderno prestolnico.
ITALIJANI IZPRAZNILI KRK IN RAB.
— d Pariz, 11. febr. V zmfslu rapalske pogodbe so Italijanske čete Izpraznile otoka Krk in Rab.
ODHOD MEDNARODNIH MISIJ Z DUNAJA. —d Dunaj. 11. febr. Listi «*nrr> Čajo. da je odootovanje vseh inozemskih nadzorsrven'h komisij z Pnnala določeno na 20. februarja.
PROSTA TRGOVIN \ V FRANCIJI.
—d Parfz, 10. febr. V senatu ie izjavil trgovinski minister Dior odgovarjajoč na interpelacijo, da ne namerava kupiti inozemskega žita, nreden se ve informira o tem. kakšna ie bila letina |. 1Q?0. in kakšna utems biti letos. Prorret z žitom se bo no tem uredil Vendar se ne bo takoj vzpostavila prosta trgovina z lu^vn. Kar se tiče sladkorja, je izjavil minister, da namerava dovoliti prosto trgovino in preobrazbo terminske : >-čije. Svobodna trgovina s fižolom, krompirjem, slamo, krmili ln z otrobi bo vzpostavflena od marca dM'e-,
ROMUNSKA IN PROSTA TRGOVINA.
—d Pariz, 11, februarja. Romunska vlada ie prepovedala prosto trgovino z valutami in uvoz luksusnega premoga.
POGAJANJA fffT) POLJSKO IN ROMUNIJO, —d Buđirrioošt«*?, 11, febr. Kakor se javlja iz Bukarešte, se vrše med Romunijo ln Poflko pogajanja glede vojaške konvencij. ^ ^ortclfa Damian tck od nristomega n^esta p<>oM«^čeniu da d^mentlra vest o tajni pogodbi med Bolgarijo in PoTjsko, kl se nn-^a^a na Dobrudžo.
VERSKI POUK V ČFFTOSLOVASKI ODPRAVLJEN? —d Pr^ra,   II. febr. »Prager Tagblatt« poroča: Po vladnem programu glede na razmerje med Hrža-
.T , iTig^lff ■iBTrirr-,-.-i.-ra ag, —y,ir-T-nili"TT \ iICi"■ i*±-iimmmit».
35. štev.
.SLOVrTNSKI NAROD-, dne U   fcDruarJa 1921.
a. ^rir
pohvalila te Članke v >Taboru«, obenem pa zvito pristavila, da pade vsa krivda, da je tako, na — demokrate. — Logika do danes se nikdar ni bila moćna plat >Straže«.
— Amerika odbije angleški predlog za delno odpus.itcv vojnih dolgov. Poročali smo, da je stavila Anglija Zjo-dinjenim državam predlog, da ona odpusti zaveznikom toliko vojnega dolga, kolikor bi bilo pripravljeno Zjedinjene države odpustiti dolga Angliji. Angleška vlada dolguje sedaj Ameriki okoli 45 milijard frankov. Zavezniki dolgu-
jejo Angliji okoli 90 milijard frankov.
Is Wa8hingtona prihajajo sedaj porobila, da Amerika odklanja angleški predlog vendar pa pride ta sadova v razgovor z novo Hardingovo vlado.
s Tisoč boljšovških agentov v Evropi. Iz Londona poročajo, da Je od aprila do konca decembra lani prišlo iz Ivusije In se deloma vrnilo okoli tisoč of^eb z listinami diplomatienih kurirjev. To so bili sami boljševiškl agentje, ki so se mudili po raznih krajih zapadne Evropo.
IntfissirHa in premnog.
Današnja industrija,   celo sodobno
fospodarsko in tudi kulturno življenje i bilo nemogoče brez vporabe premo-
ga. Kot posledica tega dejstva izhaja mjenica, da je cena in kakovost premoga eden najvažnejših faktorjev nadoga gospodarskega življenja. Cena premoga sili tehnika vedno k novim poskusom in preiskovanjem, iz katerih izhaja potem način najekonomienejšo izrabo te diagoccue surovine. Vsa premog konzumuiočn industrija je na ekonomični izrabi tega goriva zainteresirana; veliki pomen tega se kaže zlasti v splošnem napredku, ki ga je na po!ju kurilue tehnike vsepovsod zaznamovati.
Skoro vBnko Industrijsko podjetje Stavi danes posebne zahtevo na premog, bodisi glede provenijence ali vrste. Kot posledica teh zahtev tehnične ali ekonomiko narave ee je razvila v vsoh podrobnostih določitev prave vrednosti premoga poleg ločitve po sorti men tu to je ločitev v posamezne vrste po zrnu.
Določitev kalorične ln kurilne ▼rednosti vsakoršnega premoga ne dela dunos uikakih težav več; vsled tega se danes plačuje premog vsepovsod le na podlagi njegove prave vreduosil. to
ie po kalorični vrednosti enako kakor e ta princip od nekdaj veljal pri rudah sploh; vse rude co se od nekdaj cenile in plačevale po 6estavi ln vsebini. Ta metoda se je uveljavila tudi prt premogu ln danes vsi vočji konzumenti (država, železnice, industrija) na Angleškem, v Ameriki, v Nemčiji in drugod v svojih razpisih premogovnih dobav in pri sklepanju dobavnih pogodb zahtevajo določitev cene premogu na podlagi kurilne vrednosti ln vrste (sorti men t a). Ta metoda je za producenta ln konzumenta edino pravilna in pravična; konzument kupi ln plača premog po resnični kalorični vrednosti ln po eortimentu; producent pa proda z vpoštovanjem Istih momentov. V tako sklenjenih pogodbah se določi fiksna cona za premog z gotovim številom kalorij; ako so ori perljodičnih prelz-kavah tekočih dobav doseže, da vsebuje dobavljeni premog več ali manj kalorij kakor dogovorjeno se cena v tem razmerju zviša ali zniža. Dobavitelji premoga so pri tem rudi vezani na vedno onak sortiment, to je na vrsto premoga, ker v vseh večjih obratih so kurilne naprave urejene za specijalne vrste premoga n. pr. za kosovni premog, za orehovec itd. v 6vrho najekonomičnejso Izrabe kuriva, V ta namen se nakopani surovi premog po producentu separira po običajnih vrstah, katerih razločujemo navadno pet, na Češkem n. pr. pa celo sedem vrst Od separiranja Je namreč odvisno, da je premog reč ali manj čist, to se pravi brez primesi negorljivih tvari n, kakor so prst, sipa, kamenje itd. Strogo separirane vrste, kakor kosoveo srednji ln orehovec morajo biti popolnoma brez tujih primesi, mod tem ko manj separirane vrste, kakor drobni, prasni ali snlob neseparlrani premog, vedno vsebuje druge negorljive tvarlne. Vsled tega je tudi različna cena za razne vrste premoga Iz Iste Jame posvem upravičena ln v splošnem povsod vpeljana.
Svetoma produkcija in trgovina 8 premogom bazira vsepovsod na tu očrtanih principih; pri tel izvedbi se pro-dajaloc in kupec ob takorekoč avtomatični regulaciji cen počutita prav izvrstno.
Ta rokopis, spisan v prvi fazi novega navdušenja, sem odposlal, kakor že povedano, v ure »Doma ln Sveta«, ne pod svojim imenom, kajti, naj sem še tako mogočen poet. nekoliko jurista še vedno mu v meni. Oženjen sem namreč lr otroke imam, in lahko se prlnetl, da Je s človekom, ki Je star 70 let. nezadovoljna njegova ženica ln da so ž njim nezadovoljni tudi njegovi otro-čiči. Ob takih prilikah ie kaka mala kuratellea. če se oglasi v hiši. prava ljubkost. In nai rr? navsezadnje ženica in otročiči dobe za Izvedenca še gospoda dr. Serkota ter mn p*** ' moj »Magnetični želodce In električno vinsko kapljo«, pa sem v najve*ii nesreči, ker vem, da naši okamneli stari sodniki nimalo poima o čisti poeziji, ki se danes pretaka po molih žilah in od katere sem polno zlato čašo ravnokar ponudil slovenskemu občinstvu!
Zatorej svojega pravega imena ne izdam, in samo ož?i nriiat°Hi n ,; vedo. da sem sedaj eden največjih slovenskih poetov. Zgodovina nase literature me bo prištevala med največje Jugoslovane: imenovala me bo duševnega orjaka. nedosTWvega Mount Everesta v naši leni knfiet — To omenjam s tisto veliko ponižnostjo, s katero ie sedai. ko sem krenil na nove steze, prešinila tudi mene, —■*
Sedaj pa poglejmo položaj v naM novi domovini. Premog Jo tudi pri nas Isti važni faktor v gospodarskem življenju kot drugod. Na Slovenskem produciramo nad 1 milijon ton letno, to je nad 100.000 vagonov premoga; imamo velike in male konzumente premoga, ki so vsi interosirani tako na ceni kakor na kakovosti premoga. Pa vendar ni-pmo zasledili .io prev nikjer in nikdar od prevrata sem, da bi se pri na-* določala cena premogu po prlnclnu kurilne vrednosti in strogega sortimenta. Pri nas poznamo lo dve vrsti premoga: debeli in drobni premog in temu odgovarjajoči kolektivni ceni za debeli in za drobni premog O kasni skromni dife-reneaciji cene po pravi vrednosti in vrsti premoga ni niti duha ne sluha. Dočira Jo n. pr. se v začetku leta 1919. bila vsaj razlika v ceni med debelim in drobnim premogom, odgovarjajoča približnemu razmerju kalorični vrednosti med kosovcem in zdrobom, — drobni premog je bil za 15*5)6 cenejši od debelega (cena 1. januarja 1^19 za debeli premog = K 86*— za 1 tono za drobni premog — K 72*70 za 1 tono), — se je tekom leta 1919. in 1920. še ta dife-reneacija skoro popolnoma zgubila ln danes je razlika v ceni med debelim ln drobnim premogom samo še b'4% (cena 1. januarja 1921 za drobni premog = K 42.1.45 za 1 tono za debeli premog = K 495*15 za 1 tono).
Iz raznih analiz trboveljskega premoga kosovca ln trboveljskega premoga zdroba Je znano, da Ima zdrob napram kosovcu vedno 15 do 17*59?; manj kalorij, kar Je povsem naravno. Kupec zdroba torej plača za blago kl je za 1595 manj vredno, samo za b% nižjo ceno, kakor kupec \b% več vrednega kosovca. Da, še več: kunec kočevskega premoga plača za premog iz Kočevja prav Isto ceno. kakor kupec trboveljskega premoga, čeprav je z nešteto analizami dokazano, da vsebuje kočevski premor okroglo 2551 manj kalorij, torej je toliko manjše krurilne vrednosti. Poleg tega so produkcijski stroški za kočev. premog naimanj zo polovieo nižji kakor oni trboveljskega premoga. Ker vsi porabniki ne morejo dobiti trboveljski premog ki Je za 2595 višje vrednosti od kočevskega so oni. ki morajo vzeti kočevski premog po Isti ceni, oči vidno oškodovani za velike svote, ker mnogo slabše blago ravno tako drago plačajo kakor oni. kl dobe boljše blago. O kakem pravilnem raamefJo med ceno in kurilno vrednostjo velenjskega premoga se pa sploh govoriti ne sme.
Isto nesrečno razmerje velja za porabnike debelega In za porahn'ke drobnega premoga. Marsikateri obrat zamore rabiti le drobni premog po evolstvu svojih kurilnih naprav; ker Ima ta drobni premog najmanj za 15% manjšo kurilno vrednost, je tak obrat v primeri z onim. kl rabi n. nr. koeovec, za toliko na slabšem v kolikor ni izvedena dlferencaclja v ceni po reeničnl vrednosti obeh vrst.
Najl>olj gospodarsko tepena pri tem sistemu je LJubljana kl pomol vsled jvomanjkanja trboveljskega zelo veliko kočevskega premoga plačati pa mora za ta priznano manj vredni premog Isto ceno kakor za boljši trboveljski premog.
Od raznih strani se je te uradno in no korporacijah opozarjalo na ta čudni in gospodarsko kvarni in neopravičeni sistem, ki se niti najmanj ne ozira na resnično vrednost premoga tn temu odgovarjajočo ceno. Hilo Je vse zaman. Pri sedanjih kolektivnih cenah In pri sedanjem nevpoštevrnju kurilnih vrednot in kakovosti premoga je imel le producent korist, konzument pa vseskozi škodo. Industrijalci so predlagali, da se vsaj pri dobrem premogu uvede pravi vrednopti primarna dir"rrnoa-clja cene; našli so gluha ušesa n 11 prazne obljube. Tako gospodarstvo meče res čudno luč na strokovnjaka ki je vedno vcdril In oblačil pri določanju premogovnih cen; vedno *o se čuli očitki, da zastopa enostransko koristi gotovih prod učen tov premoga. Kar velja po vsem svetu, mora veljati tudi pri nas. če nismo skregani z zdravo pametjo, aH če goli oziri na čimvoeje profite ne ubijejo vsak še tako upravičen argument.
Zato je pa enodnšna zabteva vsoh konzumentov premoga, predvsem že-loznic In industrije, da se krene pri nas v premogovnih zadevah na edino pravo pot. to je določanje cen po kurilni vrednosti in po sortimentu ali vrstah premoga. Sedaj se rlan za dnem dogaja, da se premog, ki je komaj no-kaj ali nič boljši od zdroba. oddaja ln zaračunava kot kosovee. to Je kot prvovrsten premog. Vse reklamacije In pritožbe v teh zadevah so dosedaj bilo bob ob steno. Javnost In vsi konzu-mentje pa zahtevajo od vlade, kl Je bila tako rarJodama pri dovolitvi visokih cen producentom premoga, da enkrat tudi pogleda na konzumenta, kl naj dobi visokim cenam primerno blago ne pa da je takorekoč prisiljen za vspIco ceno vse vzeti In se se skoraj klanjati ga U dobrote. Nujno in skrajno potreb-
f no Je, da se skliče konferenca resnih | strokovnjakov ln porabnikov, kl naj tudi pri naa uveljavi v premogovnih zadevah povsod priznana in uveljavljena načela ter s tem naredi konec sedanjim razmeram, kl so le v škodo vsemu narodnemu gospodarstvu. Ako mora porabnik drago in pošteno plačati premog producentom, naj bo ta zavezan vsaj običajne trgovske ln gospodarske princi pe vpostevati in ne vse presojati z vidika čim večjega profita. Solidarnost poslovanja Je tudi pri premogu potrebna; od vlade pa pričakujemo, da uvede pri nas metode in principe, ki niso nikdar v škodo producentom, pač pa varujejo konzumenta in dado producentom kar mu pri tiče.
Nase železnice in industrijski obrati plačujejo točasno i/med v*eh dežel Srednjo Evrope najvišje ceno za premog; razmerje sodo! nih cen med če-šklm, nemako-avstrij^kim in slovenskim premogom je kakor 1:2:4, to se pravi naša Industrija in vsi drugi porabniki plačujejo za domači premog dvakrat vi^je cene nego Industrija v Noni^ki Avstriji, in štirikrat višje cene nego Industrija na Češkem.
S tem žalostnim dejstvom je dovolj Jasno povedano, kako temeljito je pri nns premogovno vprašanje zavoženo in da je skrajni čas, da >o prično uveljavljati zdrava, gospodarskemu življenju nujno potrebna ekonomska načela.
neodrssziia doaiHs-
Dina«
— K volitvam v Julijski Benečiji. Nič se $e ne ve, kedaj pravzaprav se bodo vr-5ile volitve v parlament Sestavljajo se Imeniki. To ie vse. Koliko bo poslancev, kako bodo razdeljeni volilni okraji, to ie Se vse uganka: »Era Ni.ova« sedi. da Je aplikacija volilnega zakona na Julijsko He-nečijo Izvršena v varstvo Jugcslovenov v deželi. Ita lianskj nacionalisti in vrhovna oblast v Julijski Benečiji, to le faSfstov-ska. zahtevalo take l7premembc v volilnem zakonu, da se pnkaže Italijanski značaj billjske Benečije »I.avoratore« sklena, da ako se razdtdl Julllska Renečlia v dve nacionalni ku-W, provzroel to strašne bole. obe narodnosti pa bi morali živeti mirno In skupno sodelovati po'IM^no, upravno In socllalno. Načrtov za politično razdelitve pri volitvah Je več. Obve'Jal pa I bo načrt, kl ho nalhtij^e prlVrai*al Tugo- j slovene. Vse kaže, da se pomrl Italija Pri parlamentarnih volitvah v Julijski Benečiji ▼ vlogi nalgrse zatlrafe'flce svojih novih jugoslovcnsklh drfavljnnnv.
— Radi nanada na tiskarne »Fdi— nosfi« Je poslalo politično društvo > Edinost« v Pim dre brzojavki. In sicer eno ministrskemu predsedniku dru to pa osrednjemu uradu za nove po-krnjine. Brzojavki sta po vsebini enaki, poročsta na krnsko o napadu, pri katerem niso faflsfev prav nič motili vb mestni orcanl. Ker Je to že četrti n°.r*ad na tiskarno, zahtevamo, da se r.am vendar enkrat zaiamčl svoboda ter varno** e««be in :metia.
— fašisti ra Rctro. Na fa«?«*nvskem zbnrovantu v Trstu so se zakllnfall tudi, da prične 7opet kmalu z de?r>m za Reko. kl jo raka samo ta usoda, da bo prlpo'ena k [talili. Sprelcf! so resolucijo, kl poziva vse faSl^te. stas« na one v Jtrtllstrl Benečiji, na pomoč PeVI Pasisfl na Peki naj vsfralalo v svolem de!ov;»nlu. !taMJan»>a vlada pa mora takoj vse storiti da se t?eki dvigne gospodarsko In prlie do pre"!nlega sfiata In se nekega lepega 4ne prlVonl k VtsfTt r*a*?s*nm le la^ko dl'<»lratl pomoč Peki. ali težko Je vladi, dati ♦»■ro pomoč v čavi. ko moti njeno nntraatc«;f v tako ostri meri kn*no vpra?nnle. P?U«tl na Peki pa res nndallnlelo svoje delovanje s tem. da napadalo faffoslnvene. Težke bodo ro^tp^ice fn*t-»ov«;k«»va rnrToVvanla l'iM'ansVe države In anektiranih kra'ev. Tbtriznell Mnsso« Unl le rv» san»a| v nedelo, da nstvarl:o fn-stsn tako Itrdljo. katere mele bodo ob oreanu In kitere slava ho sedata do zvezd. V tako znorelo politiko )e zabredla Italija.
— K auefcstfsnJ nro«lavl ▼ fJoriel se dodatno poroča d« lo M'r» na Travniku komaj toliko lindi. kolikor Hh Je vsako leto ob tomboli na praznik sv. Petra ln Pavla. 8v!nle so tri godbe,. Navdušenja n^en',s'n. samo obl^nj-nl krlrnrl so VT»fll In peli. M^cfo jo lT<eto ogromr»« troS^e. slnvnocfol obrsl ie bil drag. Ko se litidje v idol i koliko ie občina potrosila zs svečano prireditev, so jemo prleomlnjili, da n*i bi d*>li raiše revežem kruha. Annetrnf|rr»nio Slovencev s strani žnnflna rtoroM^n ie vzbu> dilo nevolin mod domačimi Italijani.
— f>r. Tn^a v nnnrn s fcomuMStl, T.nrtedro lefo tako" poreč komunist da se jo kar kadilo 7a nnm. T^ežos se krega ž plimi. Strnil je na str^n unit^reor pa trrli da si komunisti rri slovenskih or-gan"''ae||nh ni-o na prav pošten način pridobili pooblastil za glasovanje v T/ivomu obsojs čin Tuntarja In lovarl-šev. očita komunjetom ruskega emlsar-ja hd. Komunistični >T,avorntore« fs na to Izjavo ozmerjal dr Turno da je kar grdo. Pravi: da je bil že liberale«, klerikalec, soc. demokrat, komunist sedaj je unilnree. da so ga vrgli lz vseh strank, za »ruskoga emisnrjac pa naj poTO Ime on. bojazljive©, ovaduh, poti-eljcka duša. Precej hud poper za dr. Turno!
_ rfo*edr5les. TrnliiansM Inmnlrj! se glhnfo ne ob/inl in 5<nd1ralo. fc*m teče boteniekl potek. Rndl M ga priklopili k soškemu obvodiu ali to ne bo morooe. ker ne teče tja. Prijel Je tudi tehniški oddelek, kl razkonava stare barake in stavi nove ob meji po rsoall-ski pogodbi Mnogo jih K ki bi Imeli po tej meji v Tamtlavijj. ves po-
sestvo na v Tta'ifji Zrd<tcvn se mola po občinski men ker vsaka druga je nemogoča. Italijani hočejo radi gozdov razcepiti občino in jo uničiti. Opozarja- i
mo znova Jugoslovensko vlado In komisijo na Hotrdcbico m italijansko cepljenje občine. Ilotejci kličejo: Pustite nam. kar je nase!
— Kdiua pametna beseda. Na banketu aneksijske   proslave   v Gori i je
Jrovoril tudi general Sanna in izustil e nekaj pametnega   rekoč: Priborili smo si zmago, sedaj 6i moramo pr riti mir. Pridobiti si zmago, je bila za Iulijo lahka reč. Viltorio Veneto je Lil tako-le večji manever, vprizorjen, ko eo ni bilo 11 o t i več sovražnika. Ali pridobiti si mir to pa utegne biti za It. lijo težk;i stvar. Fašizem so je zajede] v italijan. narod, to je mrčes, ki je dalje, ee množi in vstvarja razmere vedno večji nernir in nered. Italija se oddaljuje od stremljenja po miru in dere v meščansko vojno. Svarilo gener. Sann terej povsem umestno in zadnji Čas j da bi rimska vlada poslušala Sani besede: ora dobbiamo vincere ta i i
— FasisCi postaljajo kandidate za \olitve. Na lašistovskem zborovi*nji v Trstu je bil navzoč tu-ii Renito Musso-lini iz Italije jeden izmed f -i-'o-. : generalov. Ta jo govoril mnogo, tako da 6o na zadnje rekli, da mora on kan-
didirati v Tr*tu, nnkar je nastalo vpitje po dvorani: tivel Mussoiini poslanec Trsta.
— »Lavoratore« v razvalinah. V četrtek je še vedno pokalo ln se kadilo po razvaliruli I^avoratora, Ugnjegasct so imeli opraviti tarn Vos d \:\ Kuiično so izvršili svoje delo. Poslopje J) povsem razpadlo velika razvalina. Do-lavskl štrajk jo končan. Policija IsčO Cecchinovega morilca, aretirala Je žo ol.ilo oseb, morilea pa še ni nasla Aretiranih je več stavcev iz Lavora torova tiskarno, obdolženih, da so motili bombo, nadalje uredniško oaobje m več stražnikov, postnemu uradniku Provl-sierju ki je stanoval v Lavora to rovem poslopju, je zgorelo vse pohištvo. Pogreb ustreljenega karabinjerja Coochl* na jo določen na «*oboto, 12. t. m. FasV sti so so pripravili na velik sprevod.
— Dober vzgled jo dala vipavska •' "na, ker jo vrnila tržadkemu munl-,   [ju   p:-'^vo   krit^ro  jej  JO  bi! po-lal
pisano v italijanskem joziku, z dostav-kom, da c\ ne sprejme, ker Jo pisano t neznanem jeziku. Sen za eijmmenti! pravi ►Piccoloc, mi pravimo- Slovensko občine, posnemajte Vipavo!
Kongres Udružsnfa Ingosf^oani^iii inžs-njerleu in arhitektov v Ljn&llaiai.
Jugoslovcn^ki inženjer jI so bili prvi od vseh strok naše inteliger.o^, ki so nvidell potrebo skupnega tsuorazum-noga dela vseh inženjerjov ujedinjene Jugoslavijo. Raznolikost zakonov in uprav teiiniških urarlov v posameznih delih države ter stanovski Interesi po delovanje po udruženju bo!j p^sijese-vali.
V juliju lefa 1010 fin se pešli prvič zastopniki takrat v Beogradu Zagrebu. Ljubljani Sarajevu in Splitu obstoječih inženjerskih društev v Zagrebu, da se v zadevi pogovore in sestavijo načrt pravilnika za skupno društvo.
Temu sestanku je sledila ustanovna skupščina mese-ci septembra 1010 v naši prestolicl Beogradu. S tem je lilo ustanovljeno prvo ujedinjeno Jugoslovensko strokovno društvo z« celo državo, ki si jo nadelo ime T'druženje ju^ro-slovenskih inženjerjev ln arhitektov s sedežem v Beogradu ln s sekcijami Beograd. Zagreb Ljubljana, Sirajevo ln Solit. V letu 1020 so prirasle še sekcije v Skoplju in Novem Sadu. Zgledu inženjerjev so sledili profesorji, zdravniki in sodniki.
Prva redna skupščina se Je vršila leta 1020 o Binko^tih v Zagrebu, na kateri se je raroravljalo pol ?g društvenih ln stanovskih zadev mnogo za sploš-nost velevažnih vprašanj.
Udruženje Izdava m*»sečnik pod Imenom >TehnIški list«, ki izhaja v Zagrebu in prinaša članke v vseh treh narečjih.
V Beogradu ln Zagrebu so bili udeleženci z le Jugoslovenom lastno gostoljubnostjo sprejeti kot brntje med brati. V tem pogledu so priskočili tamošnjima sekcijama vlada mestna občinska zastopa, industrijska podjetja, denarni zavodi in zasebniki na pomoč.
O Binko^tih se bo nudila Sloveniji osobito pa Ljubljani prilika, da dostop no sprejme in pozdravi v svoji 6redl prvič zbrane jugoslovenske inženjerjo
ln arhitekte, ted.ij se bo nrtmreč vriils v Ljubljani druga glavna skupščina in kongres Udruženja.
Upamo da uvidevajo rudi v Slovo« niji merodajnl faktorji in sploh vse občinstvo veliki pomen takih skupščin. Vsaj so vendar inženjerji, ki znstopnjo vso stroke tehniko (r.izne gradnjo, strojništvo, rudarstvo in plavžaratvOf poljedelstvo in gozdarstvo kemijo Itd.), pijonirji blagostanja vsako državo, osobito pa velja to za našo mlado državo, kjer čaka toliko raznih del inženjerjev, koja dela so pa morajo vršiti j*o načrtu in v skladu v celi državi upoštevajoč krajevno razmere. Najnujnejša dela so morajo negl^do nn toka-!en patriotizem posameznikov najprej zvršiti ker vsega ni mogoče naenkrat napraviti. Industrija se naj porazdeli po državi po krajevnih potrebah ln danih pogojih. Zi to jc pa potreba temo-Ijitih posvetovanj zastopnikov vseh tehniških panog cela države.
L'pamo. da bodo tudi pri nas vlada, magistrat, vsi merod^jni faktorji in sploh vso občinstvo po možnosti podpirali tukajšnjo sekcijo Udruženja inženjerjev in arhitektov ter jI s tem omogočili do>tojen sprejem dragih ji gostov stov, kar bo gotovo v ponoe in čast no le sekeiie same ampak vse Slovenijo in cele Ljubljano.
Po skupščini, ki bo trajala dva alt tri dni so nameravani izleti v indiv atrijske kraje Slovenijo.
Ljubljanska sekcija Ima danes 170 članov, pogreša pa šo mnogo inženjer* Jev v Sloveniji, ki niso njo člani. Vabijo se, da v lastnem interesu čira preje priglaso svoj pristop ter s tem storo svojo dolžnost.
Člani ki hočejo prevzeti na kongresu referato ali slavili predloge, naj jih prijavijo najpozneje do 25. t m. od-l»oru sekcijo Ljubljano, Udruženja \u* gos'overiskih Inženjerjev in arhitektov.
Kurapcija pri stanovanjskem uradu.
O korupciji v stanovanjskem uradu smo pri udeleženih strankah izvedeli naslednje podrobnosti:
Deželna vlada za Slovenijo oziroma poverjeništvo za socijalno skrb je včeraj 11. L m. ob 2. pop. vložilo pri državnem pravdništvu ovadbo proti kanciistu Dragotinu Desovu zaradi že včerai objavljenih manipulacij s stanovanji. Korupcija v stanovanjskem uradu je bila splošno znana, toda nikdo ni imel toliko poguma, da bi zadevo oblastem prijavil, ker oni. kateri so s podkupovanjem dosetili svoj namen, so zadovoljno in tiho molčali, oni pa. katerim se podkupo-valna akcija ni posrečila, so pa računali na to, da ie zadeva koruptnega značaja in so se baii žigosanja v javnosti. Obsodbe so deležni tudi vsi podkupovale!« kajti ravno v tej aferi je oči vidno, kako delujejo iz vestni elementi na rešitve pri uradu. Zadevo je sprožil Joško Sever, lastnik informacijske pisarne na Oosposvct-ski cesti 14 Njeeova zadeva s trgovsko družbo »Alko«, ki ima svoj trgovsko pisarniški lokal v Kolcziii. je svoicčasno povzročila po časopisju mnogo krika. Za intervencijo in ugodno rešitev se je Sever naj-preje obrnil do Bcsova. k i mu je zagotovil ugodno rešitev, a mu ie začel tožiti o svojem slabem gmotnem položaju. Sever mu je izročil enkrat 100 K. drugič 200 K. niceov kompanjon Karel Seljak pa 200 K.
Zanimiva je daiie afera krojaškega mojstra Simona Klimane-k a . ki ima svoj lokal v £c!cnr>urgovi ulici št. 2 in stanovanje, na Kongresnem trgu Št. 6. Ta ie bale Bcsovu izročil 1000 K.
Halj srno Izvedeli zanimivo podrobnost, da ie rvrdka Braća Nova k o v I č* baje dala za temni, ozki pisarniški lokal, katerega je preje Imel trgovec Charles Princ v Židovski ulici, neki osebi 5000 K.
Naidrastneiša Je na zad^v> Voj-teha P 5 s c h 1 a . treovca na Oosoo-svetski cesti št. 7. v hiši pekovskega mojstra Avgusta Jenka. Poselil ima
v omenjeni hiši lokal   za prodajo
bombonov, dalje malo stanovanje in kuhinja Ima številno nxlbrno. Ker je urar Linhart pred meseci izpraznil svoj lokal in stanovanje, se ie za to potegoval Poschl. Da doseže svoj namen, se ie obrnil za intervencilo na kanclista Besova. Ta mu Je kategorično zagotovil ugoden uspeh., zraven pa namignlL da le v slabili gmotnih razmerah. Dal mu Je 30U K. Pozneje enkrat na kanclistovem stanovanju »lepo v kuverti« 1000 kron ln slednjič še enkrat 400 K. Pred dnevi pa ic Poschl na svoje veliko presenečenje dobil od stanovanjskega urada odlok, da Jc Linhartovo tanovanje nakazano r.ckl drugi osebi. Seveda se je začel takoj lov za intervencije.
Razni posredovalci v stanovanjskih zadevah so imeli novcem mestu razpredene kupčijske niti. Svoje kupčije pa so navadno zaključevali pr! rujni kaptiicl v gostilnah »Fajmoštcrt m »Beli volk«. Kancelist Drag. Besov do danes še ni aretiran. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira. je prišel manptilacUam D. Bcsova na sled sam g. predsednik stanovanjskega
urada Hovanski. kl ie 2e tričetrt Lta imel nanj sum, a ni mogel postopati proti osumljencu, ker mu nobena stranka ni hotela dati na razpolago noboneea konkretnega obtežilnelra materijala. Sele nred par dnevi se fe neka stranka (Poschl) pritožila, da ni dobila stanovanja, ki ji fe bilo obljubljeno, dasi ie zato dala nagrado nekemu gospodu pri stanovanskcrrt uradu. Predsednik ie na to zahteval, da mu stranka nove im-e dotičnega uradnika, ki se jc dni podknnftf. sicer da uvede kazen .ko postopanje radi obrekovanja proti stranki sami. Stranka je na to imenovala Besova, nakar se Je proti temu takoj uvedlo disciplinarno postopanje, kl ie spravilo na dan ie tfmre nerednostt Na nodlagi ugotovljenih Cinicnic Je g. Kovanskl takoj suspendiral Bcsova od službe in vso afero predložil do-verjeništvu v. nadaijno postopanje« „
Dnevne uesfi.
V Ljubljani, 12,
— Seja občinskega sveta ljubljanskega se vrsi v to rok dne 15. t. m. ob 5. popoldne. Dnevni red te seje priobčimo v ponedeljek.
— Žalna manifestacija Dovodom aneksije našo Primorske. »Jugoslavenska Matica« v Ljubljani poziva vsa narodna društva brez razlike Strank, da pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki se vrši radi Rllavče-vega koncerta ne v ponedeljek, kakor je bilo prvotno objavljeno, marveč v torek dne 15. t. m. ob 20. v veliki dvorani univerze (deželni dvorec). Na sestanku se bo razpravljalo o žalni manifestaciji povodom aneksije Primorja. Prosimo vsa društva in naše liste, da se no svojih zastopnikih udeleže tega sestanka. Posebna vabila se ne razpošiljajo, marveč velja ta poziv kot direktno vabilo vsem društvom. — Jugcslovenska Matica.
— Komunalno posolilo. Kakor Čirjemo. se v krofih občinskih svetnikov živahno razpravlja o projekta, da bi mestna občina najela večmill-jonsko posojilo, ki bi se n-i' oorabilo v regulacijske svrhe: za tlakovanje in popravo ulic in cest, za napravo in pooravilo trotoarja itd. Občinski svet bo me! o tem projektu priliko sklepati Že v svoj! prihodnji seil. Za enkrat namerava mestna občina najeti posojilo v znesku 20 mlll'onov K. To posojilo bi se najelo za čim najdaljšo dobo in bi se sukcesivno uporabljalo. Ta ukrep bo z največjim zadoščenjem pozdravil vsakdo, ki mu je na srcu napredek naše bele LJubljane, ki ima vse predpogoje za to. da se razvije v najlepšo in nalurejenejšo Jugoslovensko prestolico.
— Kako se godi tistemu, kl t Oradcu govori slovenski? Iz Gradca došli potniki pripovedu ejo: Te dni se je po graškem tramvaju peljala neka Slovenka, ki je, opazeč drugo sopotnl-co-Slovenko. pričela z njo govoriti slovensko. Takoj je bil ogenj v strehi. Sopotniki in sopotnice so planili na mirno se razgovarjajoči Slovenki ter jih pričeli pretepati. Komaj sta ušli Iz tramvaja, a tudi zunaj stoječi šetal-cl so jih na krik Iz voza pričeli pretepati, tako da obe dobili več krvavih poškodb. — Kak vik bi nastal, če bi se v LJubljani ka; sličncga pripetilo In gotovo se govori pri nas več nemško kot V Oradcu slovensko!I Samo poskusiti bi bilo treba.
— Tako fe prav. Vozil sem se iz Zagreba v LJubljana Našli so se v vozu 3. razreda zdravoveseli ljudje, moški ln Ženske. Peli so in se smejali. Kmet Iz Savinjske doline Je znal narodnih pesmi lepo Število, poskočno-okroglih ln porednih. »Ali boste doma ozmerjani, ker tako veseljačlte!« mu pove nekdo. »Jok!« odgovori mo2; videlo se ie, da je b!l mož v Bosni In se naučil rabiti bosansko nl-kalnlco »Jok«. »AH znate kakšno hrvatsko pesem?« ga vpraša prisotni Hrvat. »Znam; meni je vse eno, slovenski ali hrvatski ali srbski« in zapel je eno štokavsko. Mož Je dobro rešil vprašanje »kulturnih avtonomij«. Prisede še žandarm In spr>ži sokolsko budnico. Uniformirani Žandarm ln naš kmet pojeta sokolsko, oba sta Sokola. AH ne vidite, kako re Je vse izpremenilo Izza treh let? Kie bi pred trerni leti žandarm pri nas hotel in moirel peti sokolske pesmi?
— Produkcija premoga pri Trboveljski družbi bi cene premogu. Potrebščina na premogu iz trboveljskega premogfokopa znaša dnevno: za železnice (drž. železnice v Sloveniji, južna železnica, drž. železnica v Srbiji in na Hrvatskem) 1700 ton; za industrijo v Sloveniji dnevno 1096 ton, za industrijo v Hrvatski 300 ton, za urade, Šole, zavode, bolnice 148 ton. Vsa potrebščina skupaj 3244 ton. Temu nasproti stoji normalna produkcija v Trbovljah, Hrastniku In Zagorju povprečno 2500 ton za vsak delavni dan. Primanjkljaja je torej dnevno okroglo 700 ton, kar gre vedno na rovaš naše in hrvatske Industrije, vsled tega neprestano pomanjkanje premoga in vsled tega kriza in zastoj v industrijskih obratih. Strokovnjaki so pa mnenja, da bi se ta primanjkljaj mogel reducirati na minimum, samo ako bi se — h o t e 1 o. a to ne samo pri delavstvu, ampak tudi pri vodstvu premogovnika. — Današnje cene trboveljskemu premogu so nezaslišano visoke ter v tem oziru ne vzdrže nobene primere z enakovrstnim inozemskim (češkim ali avstrijskim) premogom. Brez ozira na vrednost premoga stane 100 kg češkega rjavega premoga 12 K 19 v SHS, avstrijskega 27 K 15 V SHS, trboveljskega pa 50 K 69 v SHS, je razmerje 1 : 2.22 : 4.16. Ce pa upoštevamo kalorije — češki in avstrijski premog, razen onega v Koflachu, imata skoro za 1000 več kalorij kakor trboveljski premog — potem Je razmerje cen za 1000 kalorij kakor 1 : 2.33 : 5.54. Torei premog slabše kakovosti je nerazmerno dražji kakor premog bolie kakovosti. Kje tiči vzrok? Na plače delavcem ie družba ne more izgovarjati ker x
februarja 1921»
plačah nI razlike ali je razlika minimalna; življenjske prilike p \ so pri nas mnogo boljše nego na Češkem ali celo v Nemški Avstriji. Priporočamo komisiji za določitev cen premogu, da skuša razrešiti nastalo uganko,
— Dolžnost za vojne dajatve, določene v zakonu z dne 26. decembra 1912.. drž. znk. št. 2.36, in dodatnih cesarskih naredbah. je nehala v Sloveniji dne 12. februarja. Zemljiški lastniki pa smejo zahtevati, naj se odpravi o barake, kl so bile zgrajene na niih zemljiščih na podstavi zakona o volnlh dajatvah, samo s pritrditvijo poverjeni-štva za socialno skrbstva Za ugotovitev priglašenih terjatev in odškodnin, ki izvirajo Iz zakona o vojnih daiatvah, ostanejo veljavna dotična določita. Izdana t naredbo deželne vlade z dne 25. novembra 1919., št. 744, Ur. list Iz leta 1919. Rok, do katerega Je pri političnih obb.srvlh nrve stopnle prijaviti do<dei morda Še neprlsrlasene ter arve in odškodnine Iz volnlh dalatev. Je določen do konca meseca marca t. 1.
— »Kolo slovenskih ses*er.« S Štajerskega nam pišejo: Štajerske* Slovenke pozdravljamo % nMvečJtm oduševijo-njem misel, na bi se i^o srbskem v*oru osnovala organizacija slovenskega žen^tva — Kolo s!ovenskib sester — katere crls.vn! smoter bi bil. da navduši slovensko ženatvo brez razlike stanu in poklica za kreoko narodno delovanje, belimo, da bi se ustanovni občni zN^r >Tvola< skliral čim n^jorejo in da bi <e ir.koj na to pričelo s snovanjem podružnic, ki se naj ustanove po možnosti v vsaki večji oMInl.
— Pravoslavna služba božja na Sretenije se vrši dne 15. t. m, ob Q. dopoldne v evanjrelliski cerkvi na Gospo-svetskl cest'.
— Ravnateljski službi no mehanskih šolah v Sfovenjgradcu In Šoštanju sta razpisani do dne 1. marca t. L
— S kmetijsko - kemičnega zavoda. Ravnatelj kmctii«ko-k<*m1one;ra, zavoda v Ljubljani Ini. Jakob T ur k je pomaknjen v VT. čin. razred.
— Is «odne službe. Avsknlt'int Milan Tom I n e c Je imenovan za sodnika brez do lojene s" a sbi*b<»pe?fa mesta,
— Pri poverjen istvu sa socijalno skrbstvo je Imenovan za rekretirjn V. razreda v odselru za zaščito dece dosedanji honorarni uradnik Matko Kosi.
— Iz službe v Jernisnlcah. Za jet-nlšnlčnega ravnatelja v Mariboru je imenovan Anton H o h n j « c, za jetniJ-ničnega preglednika Alojzij Cucek, za kcznilnlčnega preglednika Viljem Franke, za kaznilnic«ega ravnatelja Rudolf Ser 116, za kaznllnlčr.eira upravitelja Anton S t r a k a. za k^znil-nlčneca preglednika Andrej J a k a c in za jetnlšnlčnega upravitelja pri Jernlš-nici v LnbManl Valentin (i n p o 1 s,
— Razpis službe. Na tehniški srednji šoli (prej državni obrtni Šoli) v LjubLani se stalno namesti laborant za kemijski, fizikalni In elektro^ebVčnl oddelek. Prošnle za to službo, katere natančen razpis je objavHen v 15. Številki Uradnega lista, se lahko vlagajo do dne 31. marca t 1.
— Dve mesti policijskih kanettstov v XI. člnovnem razredu se oddasta pri policijskem ravnateHstvu v L ubrani. Za ta mesta prihajajo v poštev j'igo-s!oven<:ki d^brovolid, podčastniki, cer-tlflkntlsti. ki so že Izvršili šestmesečno polzkusno službo pri poljanskem ali političnem oblastvu. In Invalid', kl dokažejo z zdravniškem izpričeval? nt, da so telesno soosobnl za policijsko eksekutivno službo izven urada. Prošnje se lahko vlagalo do dne 28. februarja t 1.. Obširnejši razpis glej v Uradnem lisbj št. 15.
— Is finančne službe. Finančni minister Je Imenoval za vlflesa komisarja finančne strože pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani Frana F r ž e -n a, komisarja financ, straže v Trstu.
— Tz sodnopIsarnl^V* službe. Pisarniški rnv~nntf»1J Vladimir A b r a m pri vi5. dež. sodi*ču v LJubljani j» pomaknjen v Vil. Čin. razred, višji pisarniški predstonik Josip Kraseven je imenovan za pisarniškega ravnatelja in
rlsarniSki predstojnik Jakob Pcd-osnlk v Mariboru za viš. pisarniškega predetojnlka. Na slst*»ml7ovano mesto pisarniškega ravnatelja v VIII. plač. razredu pri deželnem sod***!.! v Ljubljani J* nrr6o>p plp«rptškl ravnatelj ad o^T*aonam Tv*n R I r 1 a k.
— Mesta okrajnih babic v Ambrti-su, Bell cerkvi. Dvoru in Pobmlčah so razpisana. Z vsakim teb mest Je spojena letna plača 300 K. Pravilno ko'ko-vane In s potrebnimi prilogami opremljene prošnje je treba vladati do dne 13. marca t. 1. pri novomeškem okrajnem glavarstvu.
— Družba sv. Cirila ln Mefoda je prejela: V polastitev spomina pok. ge. Dlmnlkove iz Trbovelj so nabral« n. n. gg. ■oudel'^nke pogreba iz Ljubljane za kamen 200 K. — V proslavo pok. L*. Svetca pošilja litijska CM. podnižnlea naknadno še znesek 810 K. V isti namen poSIHn rudi p. n. rodbina R. Pevec iz Mozirja 200 K. Halje pošilja litijska podružnica 1200 K, dar gg. dr. Prernrov In dr. Kuhar. — Podružnica v Borovnici pošilja kamen 200 K, katerega Je vplača! po«*s*nik g. Franc Sn-hsdolnik, ln 400 K, dar g. Berovlča, bivšega internacionalnega guvernerja na Kreti. — CM. podružnic na Brdu je nakazala glavni družb! 515 K kot čisti dobitek domače veselice v gostilni pri Kotnikn rCaSnrrlnl na Pr^vo-ah.
— Spričevalo. Oh zaključku prvega šolskega leta pred lepim Šolskih zavodom. Iz zavoda se jo ob lepem jaa-
nem dnevu vsul a vrsta pestrih, drobnih ln živahnih gojenk. Nekatere vedrega, veselega obraza ln iskrečlh oči. V mufku hranijo dobro spričevala Druge so objokane ln krčevito drže v rokah usodno spričevalo. Na obrazu, drugače mladenisko živahnem, valovi ogorčenle, v Jasni dan brne glasovi protesta proti »krivici«. Pred zavodom se takoj stvorilo skupine prt ateljlc, na ulici zborujejo in konferlrajo o »svojih uspehih«. — Prav majčkene go-jenke I eže domov. StareJSe pa nekoliko postajajo. Drugače Živahna blon-dlnk .. i konoga Slavlca: »To |e nesramno 1 Krivično! V slovenščini ml le da! nezadostno! . . .« Skupina molči. Cmooka Dragica: »Nas učltelll ne razumejo. Saj smo inteligentne. MoJ se divi moj! pisavi ... In ali ne beremo dovolj literature! Poznam vse pesnike ln pUatel e! Škandal!« Skupina je bili ordena. Končno se ie začtd globok \ sdih: »Kaj bo ata nam dejal? Preveč srna plesa'eJj
— Pomanjkanje tobaka v Mariboru. Iz Maribora se nam poroča: Že od rreobrata sem trpi Maribor in vsa
ijerska občutno pomanjkanje toba-\ a Na časopisno notico, da so temu krive menda razne nepoStene mahlna-cije, je delegacija ministrstva financ vso zadevo preiskala. Nerednostl ni našla nikakib, pač pa se Je ugotovilo, da Izvira pomaniV-ni? \7 tega. da se je razdeljevalo po ključu Iz leta 1913, kar v današnjih razmerah nikakor več ne zadostuje.
— Sprejem rezervnih mornariških časnikov v aktivno službo volne mornarice. Po odobrenju ministrskega sveta se soreimelo v aktivno službo pri vruni mornarici oni rezervni oficirji vorne mornarice, kl so po poklicu častniki treovske mornarice. Prošnje ie vložiti do 25. aprila 1921. Podrobne Informacije o tej stvari daje evidenčni in informativni urad vojne mornarice v Ljubljani, trg Tabor, št. 1 /III. nadstropje. (Belgijska vojašnica, oblekt l.)
— Posredovan!« dela v naši državi. Kakor po drugih državah, tako je vzela tudi pri naj posredovan le dela v roke država. Osnovale so se zato kmalu po preobratu favne posredovalnice za delo v Sloveniji, Srbiji, Bosni m na Hrvaškem, Izmed teh najbolje uspeva »Državna posredovalnica za delo« v Sloveniji, ki se je osnovala meseca Januarja 1919. Razdeljena je v osrednji urad in 5 podružnic (LJubljana. Maribor, Celje, Ptuj in Murska Sobota). V preteklem koledarskem letu (1920) je znašal nien celotni promet 28.318 strank /12.677 delodajalcev ln 15.752 delojemalcev). Uspešnih posredovani je izvršila posredovalnica v tem letu 7815 in sicer 5484 moških m 2336 ženskih, kar znači, da je preskrbela posredovalnica 61% delodalalcev zaprošene delavne moči In 50^ delojemalcem zaprošene službe. Dopisov je rešila posredovalnica skupai 6901. Stalno je vladala velika brezposelnost v kovinski, trgovski, pisarniški in živilski stroki, pomanjkanje delavcev Je bilo pa čutiti v stavbni In lesni stroki ter v nekaterih specialnih rv/kl!cih. Med letom se je vpeljala 'zravnava delavnega trga z inozemskimi posredoval n I cand. a tozadevno uspešno delo zelo ovirajo težkoče s
ninri listi. Nutno se je pokazala potreba po smotrenl in enotni organizaciji, vse te sociialno pofItlčno institucije za vso državo.
— V Slovenlemgradcu je kupil Lubasovo tvornico za harmonike An^el Hr'bar ter preuredil v tovarno za krav-n* ln giimbe.
— Držwna razredna loteriji. Dobitki drugega razred?: itev. 98284 dobi 70 000— dinarjev
23307 60188 70759 22555 48370 6? 10 10158 25763 76576
30 0O0.-20.000,-10 000. 2 000.-2.000.-l.ooo -
1.000.-
l.ooo..
1 000 -
Ostalih 2490 izžrebanih številk je izloženih v izložbi Gajeva ulica 8. Prihodnje žrebanje 7. in 8. marca t. 1. Srečke se dobivajo pri Državni glavni kolekturi Medjunarodne banke d. d., Zagreb, Gajeva ul. 8.
— Zdravstveno stanje ljubljanske mestne občine. V času od 23. Januarja do h. februarja t. 1. se je rodilo v LJubljani 21 moSklh ln 27 žen*klb otrok li prejšnjega tedna sta bila prijavljena se dva poroda moških otrok, mrtvorojena sta bi'a dva moška otroka. TJ mrlo pa Je 12 moških In 9 žensk iz Ljubljane ter 14 tujcev in 11 tujk. Smrtni vzroki so 1111: žirljenska slabost pri 2 domačinih ln 1 tujki, jetika pri 1 domačinu. 8 domačinkah. 7 tujcih in 2 tujkan, pljučnica pri 1 domačinki, griža pri 1 domačinu, možganska ksp pri 1 domačinki, srčna hiba pri 2 domačinih, 8 domačinkah. 1 tujcu in 9 tujkah, rak pri 1 domačinu, 2 tujcih in 1 tujki. Umrli pa so: v 1. roeeeeu 2 moška domačo, 1 molki tuli in 1 ženski tuji otrok; v 1. letu 3 moški domači, 1 močki tuji in 8 ženski tuji otroci; do pet let 4 dečki domačini, 1 tuj deček, S tuje deklice; v starosti od 6 do 15 let ni nmrl nobeden, v starosti do 30 let 1 domačinke in 8 tujci, do bO let 1 domačin, 2 domačinki 6 tujcev. S tujke; do 70 let 3 domačini, 4 doiaaoiake, 6 tujcev, g tujke ( do 70 let
8 domačini. 4 domačinke, 4 tujci ln 8 tujko čei 70 let 4 domačini, 2 donut<'tn-ki 1 tujec 2 tujki. Dve oeebi sV\ Idil dne 2. februarja vgriznjeni od psa ter odpoMajii v Zaffr°b v Peeteui-vv »a vod.
— »Gospo 9 ve lake ni u Zvonu« je daroval 300 K g. ivarotslav Schweoti»er. knjijfotržec y LJubljani, tne^to renca na krsto svojega priateljn Miroslava Han* aa. Dean..- se dobi v na^em uredniku u.
— Berač ln tat. France Goriajic je star jetičen berač. Doma iz kraja, kjer si ljudje voščijo »d< bro Kuro« s sekiro. Vse svoje življeroc le beračil, a kier darov nI dobil, tam ftl je pa sam r>rilac.til. 2q 35 krat ie bil oredkazn.»vun. Pred Utiblianjklm de-želnim so<i;*čem se jr* moral zagovarjati zaradi tatvine, ker je v sen-tembru lansketa leta ukradel revnemu komarju Bizjaku na Britofn velII n obleke, razno per^o ~l/> dva r>f-na venca. Njegov zz r je tak kot £a Ima star tat. Oo ravi: »laz oravim pri pravici, i ' ;' vi ' Res Je. Prenočeval pri fVzlaku. A vse sem dobil v |u. Jaz va nisem slekel. Kal bom takemu kradel, ko le sam nnrta nič? Ce bi bil vedel, da Je njegovo, bi bi' nazal dni.. P'ziak trpi 3000 K škode. Sodišče je starega berača obsod'lo na o mesecev težke leče. Po obsodbi je Gorjanc delal: »Ko b'» kukovca zapela, pa pridem s™»! ven.«
— Tat z 200.000 K pre-moženja. Iz Maribora poročajo: Danes ie stal pred tukašnjim okrajnim sodKrVrn posest-nlknik Miha Zavoc iz Podvincev pri Ptuju, ki je kradel po ptujskem okraiu koniske ln kravie komate. Na razpravi ie sam Izjavil, da Ima 200.000 K premoženja, da pa je kb'b temu kradel zato, ker je bil v stiskah. Obsojen je bil na 4 mesece težke Ječe.
— Koparski morilec pobemnil Iz zapora. Tz orel skoval nega za nora okrajnega sodišča v RranJ?i Je že 30 m. m. r-obe*rnl! roparski merilec Jožef Zupan, Čevljar na Hudem pri Tržiču. Pobegnil Je v družbi postopača, n^k^-fa Raumara-rtnerja, najbrže preko Karavank na Koroško. Pomo se IsM dan zvečer je Zn nan prlftel na dom svoti h starcev, se bltro pr^-o^b^ke! ter san ž II nekaj moSta In kruh«. Rtar*em je dej*!: >Ia saporov so me Izpustili. Grem pa v >fremd«. ker ne maram več doraa živeti« Peboj je vzel nekaj sli In kopit. Znnan je roparski moHloc Toletne vdova poeestnlco Jero Fatfarieve, katero le 14. Januarja t. 1. umoril ln zakonnl v klet Vsa poizvedovanj« so ostala brea-uspeSaa,
— Flmriran mmad? Nsnad na carinskega uradnika Nepomuckega Je za-dobil po zadnjih informacMah iz Maribora povsem dnuro lice. Kakor se za-trjnje, so se v n'epovem uradu lz\T?ile velike nerednostl in v strahu pred kontrolo In eventualno kaznijo le sam fin-riral oba napada na sebe samejra. Po prvem napadu le zahteval, da ea sp^emllajo orofnuVl do doma, v noči od torka na sredo, ko se le v snremsfnj oro*r»tVn vrnil domov ln le le-ta s>! okof1 hiše porledat, Č*e nI nlkier kdo sknt. Je oddal NepomorVl sam n?se dva strela ter s* prestrePI d*»«no "oro. Hotel Je s tem dejanlem Izsili ti, da ea vsled renrestanlh napadov nremeste Iz M^Hbora ln da na ta način prikrile nere-inrs*!.
— /etemiška nersoda v 7 n kuro. Ko Je večerni osebni vlak LjubMana-Za^reb včeraj ob 6. odha.fa! z zalo?ke-jra kolodvora, je hofel višM revldent ju?ne železnice Pran Pertot pred vlakom preskočiti železniški tir. Lokomotiva pa je Pertota zrrabHa Jn ea vrgla na tla. K sreči ra. le vlak prijel za stopalo leve noče. No^o mu Je po-noHoma zmečkal. Preoel'al «o jra takoj zvečer v lubljansko bolnico.
— No«reJV>. Prvnr Jos^ ITlean na PJ'nm pri h-rtlkl Hudo-rcmlk si je zlomil dve rebri, ker je padel v 8 m rlo-bok jarek. — A!e$ Helena, 7Metna starka, je na Zalofki ce*tl tako nesrečno padla, da si je pretresla moienne.
«— Kmetijski đmžT»l ukraden — pt-»alni »troj. Neznan tat ja> vlomil s po-r:arcjcnlm klincem v nr«d Kmetijske družbe in tamkaj ukradel plealni pt»"oJ znamke vStoeverc st. 18 2^9. t lopenlm, svltlo plesksnim pokrovom ln enakim podstavkom, na katerem Je bllr vrezana cornja Številka ln nanU »Kmetijska dniŽba«. Pred nakupim svarimo oI> člnstvo In naprošamo, da kaj eventuol-no sumljivega takoj orljavi policiji,
— Ptnairan rop. Na pustni oonedo-ljck ponoči je bilo v gostilno Tvana Ro-bavsa v 6martn**m pri T^tlJI st. 22 vlomljeno ln okrocr 45.000 K. obatoj^člb Iz 40. 80 in 400 K bankovcev ukradeno. Med ukradenim denarjem Je na petih 80 K bankovcih s svinčnikom nspi«ano trne >RobnvB« In na enem pa »Božič«. Tatovi so tudi flneirall rwp.
— Smrtna kosa. TTmrla Je v LJubljani eoprorr« pfaamlskee-« pristava ga, joeipina P 1 s a n s k v roj Starin, v Vevčah je na nmrl obratovsdja psplr-nlčnn^a eleatričneaja obrata g. Avgust Oualser. P. v m. I
Turlstika In spor*.
— Sank aško tekme v Bohlnlo. Vsled od ljubljanskega občinstva Izražene želfe pričnejo sankaSke tekni v Bohinjski Bistrici mesto ob 10. kakor prvotno določeno — $ele ob 11., tako bodo Imeli ljubljanski izletniki priliko zasledovati vse tekme tudi v slučaiu, ako odhajalo iz LJubljane Jele v nedeljo zjutrai in pridejo v Bohinj ob 10.14   — Po-
novno se cioozarja na dovollcno polovično vožnjo ob pr'llkl teh teke::.
Športna zveza.
— Treninc; na s:u>kali5<ku » H« Ivcv dere« v Uohinjn. Iz Bohinja se nam poroča telefonleno; TekmovaloJ za nedeljsko sankt{*!'.o t kmo ^rlbajajo v L.o hI nI ln od dar.es, četrtka naprej, na sankalliču Is pridno veibejo. Med nil-ml Je n(k-ij t'kcnovalr«v tz iradvojnlll časov. Boglaana njib sodba rlxle stanja ■ankalisča se ^lari: Kdor pomna ^b*-vito Cresta run vIvlearakemEngmđinfl, mom priznati da l>ohinJak| »Belvede« ic« v dan.a>nioin Stan in s nJim prnv lahko tekmuje. Sanka)iJčo o] *^')c?m obstoja sem, tudi v predvojni dobi, nI idlo nikdar in nikoli tehnično v tako Idealnem »tanju kakor jo danem, Zl ntl nasipi na vsoh ovinkih so nrezblbno izvršeni tako da more izorj^n sank u ki pa ne p!a*i brzina, prevoziti c^lo sankallloS brez zaviranja. Zato smerno pričakovati v nedelje povoljne usj.eiie, mogoče celo rekorde.
— SankallKea  »n.Mvcdrrv« v Po-
hinfn se ureja sedaj ko Je zat^edlo ropot skoraj 30 cm novega snrri. a potoci ^mro. da po m^roio na ni^m vrSItl prvokrat tn Prvenstvo Juco.«!a vi je ln Slovenije v nedeljo 13. t. m. rari ivnne trkme. Ker Je sneg za ureditev r':ri- r aodnj prnv n7°n, bo sankallftče rrto-vo knr najboljim izvr^^no osobito ker Badmoraje ta dela osebno uiaitl s lov en* ski sankah c A. Mencinger kate-rrnnm J" trotovo na t^m ležmem, <la pridejo feportr Ikl na svoj ra/un. Kakor srn nam poročm lx Boblnla. bo sankal 1-čo Ine 10. t. m ž*? na celi prod I -»ce tovljeno ln bo trainlnrr 10., 11. ln 12. t. m, doooldnm moiroč. d očim fo popoldnmvt določeni za Izvršitev sadnjlb naprav, ki bi se mol vežbnniem pe iskamale 7a potrebna. Ako namtopl proti koncu ted» na optreji^i mra-r. smrmC' r*ri nedeljski tekmi pričakovati prav ugodno rezul-taie.
Ocspoilarske nesli.
—Z Premocrovno vpraSar'c ▼ nemški mirovni pocodbl. Dne 7. februarja je nenv^ka komisija za volna bremena izročila reoaracljskl kcrrl-siji noto o vprašanju dobavljanla nemškega prem'>i:a, v kateri se z ozirom na dne 29. januarja izročeno spomenico poudarja, da po dosedar'iih Izkušnjah pri dobavljanla premoga pri znatni poostritvi februarskega programa nI računati s tem, da je možna njegova izvedba. N^r koi i opozarja, da sta pri pocalaniih o bodočih dobavah premoga v Parl/^i obe stranki prišli do tepa, da bo treba novih razgovorov o končnoveijav-nem programu dobavljanla.
—ST Gospodarska potinlanhi t, Nemčijo. Ministrski svet v Beogradu je po obsednih ln dolcrotrajnih po^ajaniin odrekel odobritev že zaključeni in do podpisov gotovi začasni mrovski pogodbi, katero so sklepali bivši pomočnik finančnega ministra Pop^vIČ ter sekcljskl načelnik Teodorovlč nn eni ln mml^^r<ki ravnate!' nemSkcgra zunanjega urada v on Stockhamcrn na drujrl strani.
—g Obvezni t^čM na državni podkoTSkl fioll v LJubljani se prične dne L aprila 1921, Trala pol leta. Za vstop v tečaj le vložiti pri vodstvu državne podkovs^e šole v LjtibllanI dne 5. marca 1021 pro&njo ter JI priložiti: 1. rojstni In krstni list: 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. učno izpričevalo; 5. ubožni list; 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovskl šoli ie brezplačen. Učenci dobivalo n d-no državno podporo ter Imajo prosto stanovanje v zavodu: skrbeti pa morajo sami za hrano fn potrebne učne knjige. Polep; podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine In mesa.
—» Cene vlnti. Pišejo nam. Ko kupujejo naši jrostflnlčarll in vinski trgovci vino. ne vedo kmetle.kako visoko ceno bi nastavili, da bi imen tem večje dobičko. Pri tem navijanju pa se Izgovarjajo, da ie manufaktura tako drae;a, da si ne morejo kupiti potrebne oblake in so torej primorani prodajati svoje vinske pridelke oo cenitvi, ki so v primeri z manufakturo še vedno prenizki. No. sedai je pa cena manufakturi zdatno padla, a naši vinogradniki navilafo cene vinu še vedno navzgor. Zaka'?
—g Kočevska banka* V Kočevju so nstanovi trgovska In Industrij lna banka delniška družba, z zajetnim ka-pltoJom 5 000.000 K kl se por.n*jc zviša na 20.0f0.000 K Prinravljalna dela za banko so ž« toliko gotova, da se bo v najkrajšem času povabilo Interesente k subskripciji delnic Njihova nomina-la znaša 400 K ln so plaši na prlnosi-telja. Na ustanovitvi tec:a bančnega podjetja sta intoreflirani obo nrurodV nos ti.
— K Revizija izvorne cmrlne. V ministrstvu za sumo in rude se pripravlja revizija izvozno carine, zlasti za les. To n-iniftrstvo namerava posredo-dovati pri'drugih resortlh. da se zniža carina tudi za dnipo izvozno blago, ker to zahteva sedanji položaj na^e Industrije.
- a; TndastrHska razstava v Tllr-mlnfthaa;n. Ancrlefika vlada Je povabila našo vlado, naj se udeW,i Inhistrljske razstavo v llirminhamu. NnAo vlado bo ■aatoprdi minister za trgovino in industrijo dr. Kukovmc
35. štev.
.SLOViiNSKNl AROD\ dne 13. februarja 1921.
5. stran.
DnrtM j dolarji
BORZE.
—d Beograd. 11. febr. Devize. Ixm-
don 140—141, Pariz 2G1—2r>2.50. Ženeva 0—o87 Kim - Milan 133.50—134. Solun 0—255, Praga 47—47.50, Berlin 61 do 61.50, Dunaj 5.30— 5.37. Valute. Francoski franki 254:—255, ameriški dolarji 36.50—36.60, Švicarski franki 280—285, italijanske lire 133—134. romunski lcji 40.50—50, češkoslovaške keone 0—45. nem. mar. 59.35, bolgarski levi 43.50—44. avstrijske krone 6—6.40, 20 dinar, zlati 22 SO—23, napoloondori 119—121.
—d Zagreb, 11. febr. Devize. Berlin 243.50—245, Italija 632—585. London 565—5t>8 Newyork (vezano, kabel) 145.25—0 Nevrvork (vezano, ček) 145 do 145.50. Pariz 1010—1045, Traga 188..50—190, g vira 2350—0, 21.35—21.40. Valute. AmerUki 144..50—145. avstrijske krono 24—25. bolgarski levi lf>0—0, češkoslovaško krone 178—1*2, £0 kron v zlatu 0—480. francoski franki 0—1020 napoloondori i73—476, nemške marke 236—237. romunske leji 194—0, Italijanska lire 517 do 520.
— d Curlb. 11. febr. Devize: Berlin 10.27'4, Holandila 211.25. Ncwvork 615. London 23.91, Pariz 44.27V«, Milan 22.45. BruscI 46.40, Kodanj 115.50, Stockholm 137. Kristijanlja 112, Madrid 86.50, Buenos Aires 219, Praga 7.90, Dunaj 1.53.
—d I m naj, U. febr. Devize: Zagreb 4^525—469 25, BeroMn 1162—1163, Budimpešta 127—129 BnksroMa 925—935. London 2707.5O—2727.5O. Milan 2515 do 2535, Pariz 5005—5045, Praga 877—883 Sofi i a 632 50—842 50. Varšava 81.25 do 83.25, Curih 11.287.50—11.337.50. Novi Jork 694—698, Amsterdam 23.S75 do 23.975. Valute-, ameriški dolarji 692 do C96 bolgarski levi 820—830, nemške marke 1161—1167. angleški funti 2700 do 2720. francoski franki 49SO—5020, Italijanske Ure 2515—2535, jusrosloven-skl dinarji 1862—1882. poteke marke 81.75—83.75, romunski leli 912.50 do 022.50, švicarski franki il.282.50 do 11.312.50, češkoslovaške krone 876 do 882 madžarske žigosane krone 126.25 do 128.50.
Hulfura*
Repertoir Narodnega gledališča v LJubljani
Drama:
sobota: SkolTca*. Ređ A* nedelia: Miss Nobs. Izv. ponedeljek:   Miss Nobs.
12. februarja,
13. februar i a.
14. februarja. Red B.
Opera:
Sobota, 12. febr.: Tosca. P.ed E.
Nedelja 13. febr.: Fra Diavolo. Ponedoljek, 14. febr.: Koncert Rijavec in Ciril Ličar. Izven.
Tzven. Josep
— Iz rfedallške oltarne. Zarad!
obolelosti gospe Marševe se predstava »Madame Sans Gene* v ponedeljek 14. t. m. ne more vi-iti. Ta večer se vprizori veseloigra »Miss Hobbs« za Isti abonemem.
— Marijonetno gledillžčo igra v nedeljo 13. t. m. ob 3. in 5H |>o-poldne romantično bajko v treh dejanjih od Berndorfa v prevodu dr. Ivana Laha »Zakleti kalif« ln Pocci-jevo enodejanko »Gašperček slikar«.
— Predprodala vstopnic za poslovilni koncert »Riiavec-Ličar«. ki se vrši v ponedellek 14. t. m., je vsak dan ob običajnih urah v opernem kiedališču.
— Ljubljanski Zvon «topa v 41. letnik. IzMa Je prva številka s naslednjo vsebino: Janko Samec: Ob Adriii. Pe-srm. Ivo šor H: Zgodbe o nekaterih dednostih in nevednostih — D. D.: Iz meglo v luč. Pesem. — Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili na&ih prejtorodi-tcljev. — Alojzij Gradnik: Kako te čakam. Pesem. — Ivan Zoree.: Njena pot. Povest. — Miran J are- Poletje. Pesem.
— Sophokles: Kralj Oldlpus, — Miran Jarc: O novejši srl>ohrvatski liriki. — Alojzij Gradnik: Oslnvj*. Pesem — Vilko Mazi: Prepovedana pot. Povest
— Gustav Strniša: Kozmopolitlčna. Po-sem. — L. Kuhar: Borba, Povest. — Alojzij Gradnik: Noč v Medanl. Pesem.
— Marija Kmetova: Meditacija. — Pa-stuškin: Tvoje oči. Pesem. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige.
— »Njiva,« Ze lani bi bila morala
pričeti izhajati revija pod Imenom >Razmab.<. Neugodne prilike v tiskarni in pri papirju so preprečile izdajanje. Sedaj so te težavo odpravljene ln nameravana revija je začela izhajati 1. februarja pod imenom »Njiva«. Uredništvo »Njive« je prevzel bivši urednik >Vede«, dr. Vladimir K n a f I i č, »Njiva« bo izhajala lldnevno; letno izide 20 številk, vsaka po poldrugo HsKovno polo (24 strani), v prijetnem formatu in lične zunanjosti. Stala bo letno 120 kron, poedlne številke 8 K. Naroča se »Njiva« pri upravi »Jutra« v Ljubljani. Sodna ulica 6. Vsebina 1. ln 2. zvezka je sledeča: Albert Kramer: Prve borbe v ustavotvorni sknoščinl. — Metod Dolenc: Smernice za izenačenje kazensko pravnih zakonikov po naročilih zakonodajnega sveta v Beogradu. — 11 Brezigar: NaSa zunanja trgovina leta 1919. in 1920. — Frranee Veber: Znanost ln vera. — Pregled je Izredno bogat in obsega najaktnalnejla vprašanja Iz zunanje politike gospodarstva, socijalne politike, kulture Itd. Na platnicah Je zabeležen dnevnik najvainrjoih svetovnih dogodkov.
Gostovanje Hudožestoenega teatra.
A. Cehov: Tri sestre. »Slriček Vanja«,   »Tri sestre« ln
»Crešnjev vrt« — troje varljacij iste
labodje po?mi, polne melanholije ln resi smocijo. a obenem radi hrepenenje in vere v novo življenje.    Astrov v »Vov nji«, Trofimov v »Cresnjevem VTtn« ln Veršenin v »Treh sestrah c vsi verujejo, da more dospeti človeštvo, Rusija, le preko dela do nove, višje sreče, in vsi trije govore, da treba oelatl, delati, potem pride sreča, pride vsaj čez dvesto tristo let. V preroški ekstazi upajo v bodočnost a sedanjosti »e Jedva upirajo. Le mladina Ima še nekaj energije: Anja in Trofimov odhajata v svet borit se za srečo, tudi Irlna In baron Tusen-baeh se že odpravljata v Moskvo delat, a barona ubije krogla tik pred begom iz duhomorncffa malomestja. Ilelena Seberjakova nima energije, da bi pretrgala zoprne vezi s možem, profeeor-kim blebetačem. socijalnim trotom. In bi «0 zvezala z Astrovtm tn tudi Maša vztraja ob tepčastem profesorju Kull-einu, odtrera se od VerVmina* oba bres odločne volje za dajanje, ki edino bi ju rrčilo mrtvila, kl Ju davi. ln takih paralel v usodi, značnjlh. besedah je mnogo v vseh treh Oebovlb, Čudovito lepih pesnitvah  polnih  slut^nj, hrepenenj, nad   meditacij  mučenlštva br*»z odporne sile. Pronadnnje in propad plemskih posestev, ki J5li zapravljajo ali ^eberja-kori ali Paniovcke ali Prozo»r)vi smo gledali v vseh treh igrnh — čresnjevo je rockrga naroda odpada v vseh treh t blato brutalno lzp remen jenih sodb razmer, toda eno samo drevesce — Anja — se morda roAi, ker ima nočnima se opreti na hrastič delavnega ljudstva, »Tri sestre« so najfalostnejša, pretresljlvejša slika  čisto ruskega
življenja, kar srno ff* gledali v mojstrskih delih po*»ta psihologa Cehova. Po obsegu tudi najdaljša. Le sijajni igri hudožeetvenlkov je motno vzdržati občinstvo v napetosti od pol 8. do 001 12. pri igri, ki ima bore ma.'o sanaiijega dejanja. Na čast naše publike je dejstvo, da je sledilo drami od začetka do konca z nezmanjšanim zanimanjem ter Je po predelavi iskreno izražalo omet* nikom svojo veliko hvaležnost za užitke, ki Jih Je prinesel Ljubljani moskovski hndožestvenl teater. Predstava je bila zopet na vrhuncu por^oleo-stl. Dame g. g. Mehova. KriiaiM>viskija, Germanova ln Orlova *o Mle vsaka za-se vzorne g. g. Kačslov, Masalltlnov, Pavlov, Tarbanov in dr. so podsjall zopet vl*ke svojega maaja Ansambl-ski prizori so bili kabinetni; tako živo in naravno smo videli igrnti še redkokdaj. Skratka: predstavo jo bl!a vse-skoz mojstrska. Venci, cvetlični dež ln petje koncem predstave so le bled od-svit priznanja, ki živi v srcih našiti gledaliških pos«tnlkov ln ki n® umrje nikoli, belimo si le enega: da M jih videl!. hndoJestvenlke. kmalu zopet v ruskih dramah!
Intendanci pa bodi veliki napah tega gostovanja navodi'o: torkih stagiou nam treba Se in šc! Predvsem a! žalimo tu U goetn-ranj r>raSkr»ra Narodnega dlvadla pa. zagrebškega*. oslj^ike^H in beogradskoga. Naj bi nam dotl<\ni ansambli prlneaM svojih ig*r, čeških, br-vnt-klh ln srbskih! Da sroznamo slo-vnn^ko dnrnnt-^no slovstvo in slovansko dramatično umetnost! KnHafno !>o to spoznanje naSim dušam hrepor^čini v teh materijaIIstičnih časih v kraljestvo lepote in resnice. Fr. K.
Izid EJudisbsga Stelja o mariborn.
.Tuuoslovenskl Maribor 1
— Maribor, 12. febr. Službeni podatki o ljudskem štetju Izkazujejo v Mariboru v celem 30.739 Drebfvalcev in sicer: 2S.276 civilneea prebival-■ a i,i 2463 vojakov. Med civilnim bivafstvom le bilo 13.f^07 mn.^kjh ;? 14^69 žensk. Z voiaki sktmaj ie b:io 16.070 moških. Med temi prebi-valci je 24.610 Ju?os»ovensklh držav-Banov, tujcev Je 1702, med temi 22 vojakov. Še neooredeljene državne Pripadnosti pa 1860 civilnih oseb in lfi voiakov. Med Mariborčani je rlrn-N katolikov: 27.058 civilistov in vojakov: pravoslavne vere ie J 50 vojakov in 222 civilnih oseb; žrk o-!; a tolik o v j e 10 civilistov in 4 Rojaki; orote-tantske konfesije ie 812 civilistov in 9 vojakov, mohamedan-&eza veroizpovedovanja Jo 165 vo-
To ljudsko štetje le vsema sveto padla flkclla rtemškeira značaja mn-dokazalo lo, kar smo Slovenci vedno riborsketra mesta. Lrenricenl smo in vedno trdili, da le Maribor po ore- ! da bo narodni In '.»osnndnrsM ri7vol teini većini svofeca prebivalstva !slo- i žc v prihodnjem dcrtictlu. ko ho vensko torej lugoslovonsko mesto, vio novo ljudsko §'etle, dom.i'c*fa kl mu ie samo nemški teror pod A v- ' Izbrisal rsalro sfe<l nomške^a žlvij strlio dajal na zunal nemško lice. S   v / u In okoli i.
tem   ljudskim stetiem Je definitivno
na ta na. n, da je v'aJa po ni/.ki ceni prisilio prodala premičnina tn nt re-mičnme. ali pa da so nastavljeni sekvestri vnovčevail terjatve državljanov ■ neni.4ko-Jvstri.ske republike. Interpe-j lacija zlasti p udarja pri ilno prodajo koč, last nemSko-avstrij.skcga planinskega društva,   šolskih poslopij in .šot.
' ki so lastnina nemškega Schulvereina 1 in vnovčevan o teriatev društva Sfld« ; d:irk v Gradcu. Navzlic Izpraznitvi pa-! sa A na Koroškem <c vedno Izterjujelo sekvestri. Imenovan! od deželne v'nde v L ubPani. hipotekarne dolgove, katerih upnik je nemški Schulvereln. fn^er-pelanti stavljaju zvezni vladi vprašanje, s!l ie prinravlicna cdredltl. da se nemSklm obrambnim in planin, dni-štvnm glede nii'iovega pr'nv Jcnia v državi SHS r°dell popolna zaščiti v zmi'lM Člena 2^1 mSrn\me posodbe, — Posl. dr. Hampe! uteme!J'P*e to vpra-Sanje.. pnV-r mu zv?r-d kancelar <*r. Mayer odgovori: Zvemo ministrstvo za zunanje pf^.e se briea za zaščito interesov obrambnih in p'anin'ik^h društev v Jugoslaviji ravno tako k?kor za zaščito
SESTAVA RAZMF.IITVLNE KOMU , njale. marveč celo likvidirale, in sicer SIJE NAPRAM ITALIJI.
— Beograd, 11. f br. Naša vlada Imenovala za člane razmejitvene
komisije napram Italiji sledeče vojaške osebe: generala Dragutina Milo j e v i Ć a , polkovnike Borivoja N e ž i ć a . Milana J e črn e n I ć a in Mirka Popov ić a. kapetana kor-vete K I ob u carić a in kapetana fregate Stankovića. Razmejitvena komisija bo obstojala iz treh sekcij m sicer: sekcije za razmejitev pri Reki. sekcije za razmejitev na severni obali od Reke in sekcije za Dalmacijo. Delo posameznih sekcij razmejitvene komisijo se prične v najkrajšem času.
AKO SE VRNEJO HABSBURUI.
— Bukarešta, 10. febr. List »Di-' leata« prinaša razgovor z I talil an-
n poslanikom o sporazumu med it<. i., i, Cehoslovakl in JusotlovenJ pro.i r«^stavraciji Mabsburgov. Poslati k jc4 iz c a jal: Rimska kakor beogradska vlada sta doprinesli potrebni žrtvi za dosecro sporazuma, upoštevajoč potrebo skupne fronte proti intrigam starega rezina. Mi I: o, da svet razume, kaj bi pomenila restavracija Habsburgov. Italijani bi bili ogrožerd v Trstu in n?. Reki, R -muni v Transilvaniji in nevarnost bi bila velika za Cehoslovaško kakor za Jugoslavijo. Poljska naj ne pozabi, da bi bila ona prva. ki bi trpela, kajti na njenem teritoriju se nahajajo oa-rasitne manjšine starega režfma, kl hrepene po povrnTtvi Habsburgov. Povrnitev bi spravila v nevarnost svobodo in derrv>kra?Ho narodov, ki so se jedva osvobodili avstrijskih veru?.
NOV AMERIŠKI NASELJENIŠK1 ZAKON.
— Wash!n<rton, 10. febr. Senatov nasrljeniški odsek ni odobril zakonskega načrta, ki ga fe sprejela re-orezentantska zboruIca. Odsek predlaga, da nai se od 1. aprila 192? za gotovo dobo določi za pripustitev tujcev v Zfedinlene države pet odstotkov Števila oseh f.^tTh narodnosti, ki po zadnjem ljudskem štetju prebivajo v Zjcd. dr2. !n ki Ima^o pogodbe, vrejajoče na^elje^TanJe. Italiji je določeno po tem načrtu število 57.157 oseb, ki bi so mocrle izseliti v A m e^^ko.
avstrijski nemci srt pritožujejo   radi   planinskih koč sCdmarke in schulvereina.
— d Dunr.j. 11. februarja. v današnji soji narodnega sveta so poslanci dr. Mampel in tovariš predložni zvezni vladi nujno vprašanje glede zapJcnitve prcmof^nla avstrMsklh obrambnih in planinskih društvih po jugoslovenskl vladi. Interpelacija nava-
leto. Pri rolltvnh jo Vil I a vol j n il do-dl od»x>r: starosta brat • t-
t i c h podataroeta bj I ir li o r I t n i k. • <» . t / osti u riia prof 5 i (e v r, r« * >! i n I* a v l i n. n čolniea sestra v u-t a ! a, t"jf\ik brat Lad ilav r« Jt'k, blagajnik i-rat Alekai V a«
1 j a v e e. pre^ls«<inik ir<» . \ -\ i laeks t-rat dr. Rudolf Mole. r; • rV kar g «po,.iir ln predsednik glael i tari od-, ka br^it / nton Vidmar attp Lrikariea sestra Anica B a m b i č. i U ornlkl bratia ln sestre; Antou Petro rele, Drago V a h t a r, Jernej £ t ar m, Mnri i Puhova, krt na-mestnlkj oairoraa naaaestntea pa bi "ta u 'iroma a- stri Frane 0 e r m a k, An« t m 8 e v s r, ilara Č u k o v a, Gl.-;a G i I ! i c h.
BnfflRui vrt1 Ia nitrfltn.
— o! čni zbor »?plo§ncra 5lo-vcns'-csi ženskega društva« S0 vršl v nedeljo, 13 t. m. ob 4. uri popol Ira na magistratu. Dnevni red: Poročila predsednice in odborrdc ter volitev. Ker se vr.^i letos v LJubljani koncrrea »Narodnejra ^enskevra Saveza SHS«, treba s pripravami začeti ie sc U|; zato naj bi se č!auTce potnoŠteviloo adeJeŽile občue-ra zbora,
— Sestanek vs?h odsekov (1> soodarsknga nioredn ira dni?tva za §'^nt!akrh«".ki okraj, ki le bil določen na ponedeljek dne 14. t. m., se ne vrši. 7a prihodnji sestani !: se bodo no-^^'a pismena vabila.
--Prnivo slove nskill ži\ inozdrav«
Interesov vsnke dpige fizične    pikov ima redni obenj z^ or v sob to
ali JuiisrJČna nvstrHske osebe. Zaradi tega smo avstrijskemu poslaništvu v [Beogradu že večkrat poklali potrebna nnvodla. Glede vnovčevanja terjatev obrambnih druStev po jugoslovanskih sekvestrlli Je avstrt,,ik.> zasrnnn^vo v L-'ur?:ar: dobilo nalo? nai v tem ozlru posreduje. To le imelo tudi za posledico, da je slovenska delelna vlada obljubila, da bo ustavila postopanje sekvestrov. proti kateremu tmn profe-stlralb Pogajanja zaradi razveliavlje-nja sekvestrov v Beogradu so dospela doslej ie do razpravljanja o predhodnih vprašanih glede programa poraz-govorov. Na prošnjo jugoslovenskih zastopnikov, ki se udeležujejo pogajanja, pa so sa ti porazgovori odgodili do 20. t. m. zaradi notranjih posvetovanj. Poedinl primeri zaplemb se doslej sploh se niso razpravljali. Sele v zadnjem času Je avstrijsko poslaništvo v Beogradu zopet dobilo nalog, naj se z vsem poudarkom zavzame za zaSčito interesov omeni enih druStcv. Jaz sam se bom pobrigal za to, da bom pri vsaki priliki to tudi poudarlL — Nato je posl. dr. Hampel stavil nastopni prodlog, ki ga je zbornica sprejela: Zvezna vlada se pozivi e. da v zmfslu člena 267 mirovne pogodbe posreduje pri jugoslovcnski vladi, da ustavi nadaljnjo prisilno prodalo Imovine nrm-ško-avstrllsklh drŽavlianov in prisilno vrovčevanje n.-avstr tejatev. Vlada naj pri bodočih pogajanjih z vlado drž. SHS ravno tako zadostno ščiti Imnvin-sko-pravne interese noedlnih obrambnih druStev, kakor drugih nemsTco-av-strijsih fizičnih ln juristlčnih oseb.
Opomba: Pripomniti ;e. da so nekatera nemslca obrambna druStva. v prvi vrsti Sfldmark. odkrito iredenti-stlčna druStva, kl de'u'ejo z vsemi sredstvi na razpad države In odtrga-nje gotovih delov, zlasti Štajerske, od Jugoslavije. Naravno, da bo za ravna-
dne 10. februarja ob 11. uri v LJubljani pri Novem svetu, Prešernova soba. Kadi važnosti so pričakuje potnofttevilna udeležba. C)lborova Feje raVBOtani ob r^d 11. uri. Samostojni predlogi c^ morajo najmanj 21 ur prej predložiti odboru. Oui>or. k
— Prodali ti TU zfldmrn ^evli.irjev za Slovenijo naznanja svojini Manoai vsakdanjo prodajo uanja. opozarja na I. redni občni z'or. ki 6e vrM dna 20. sve<'arui ob 9. dopoldne v Narodnem domu.
— »OWnl zbor orke^ralne^Tt drn-grva »Glasbene Matice«. V soboto 2\ januarja 1021 *e Je VTŠil v mali dvorae nI fllharm^rii^n^ca dru%tva obcnl r'or orkestraInep-a dmAtva Glasbena Sfarlea za loto 1920 "21. Pni^tvenl načelnik dr, Karlln Je v splošnih potezah pon 6 glasbeno kulturnem uelovanju društva v pretečerem letu. Načelnik jo povdar-jal, da Je namen društva, na se povzpne kolikor mogoče visoko v gom!nrm orkestru in da dobi po možr.ncti \z orkestralne feole Glasbene ^?3Til•c glusbenl-ke za pihala, trobila in tolkala ter se tako razvije v Flov. fliham«or.!lo kojl člani bi bili enako kot pri v<" pkeni zboru Glasbeno Ifatlea požrtvovalni doma/l glasbeniki. Ob^nl zbor j«> na.fo na predlog načelnika ekl*»nil razvoja društva primerno izpremendo dru f t ve* neiza poslovnega reda. Ustanovni član postane, kdor plača ustanovni rneselt 125 dinarjev, redni Izvršulocl T'anl pa plačujejo članarine po 1 dinar na mesec; isto Članarino plačujejo izredni nelzvrčnijoiM člr_ni. Dalja p -c/ba-no rklenllo na novo uptano< Iti edlornl« pko mesto podna čelnika In opustiti mesto dirigentovega pameetnika. Poro-M-la tajnika ln blacajnlka Je vzel občni zbor s odobravanjem na znanje. Na predlog blagajnika jo občni zbor Izrekel Iskrono zahvalo dosedaj edlnenal ustanovnemu Slano trgovca b-nnu .T°la-činu ml. In ostalim dobrotnikom k« po
ja,   da so jugoslovcn^ke   oblasti kliub j takim dniStvom merodafen način delo-določbr.m   člena 2rV7 mirovne pogodbe | vanja navedenih Institucij.) doslej neprestano lastnino   nemSknnv- i —— * strijskOi   državlanov ne samo zaple-
nje jugoslovcnskih   faktorjev ^napram   pHspavall manjše noska. To končanih
Soiiolsfuo.
jakov In 2 civilista, izraelltsfce vere j je 6T civilistov In 1 vojak. dnn?!m veram   prfoada 5 civilistov in dva I vojaka, bres konfesije Ja 32 civilnih oseb.
Za svoj matemf tezfk le priznalo slovenščino kot maternl Jezik 20.374 civilnih  prebivalcev In BSB vojakov, srbolirvaščmo   776 civilnih   oseb In 1764 voiakov, dnipe slovanske le-zlke 404 civilne osebe In 32 volakor, nomS^lno te orlznalo za svoj materln-tkl 3e?lk 6455 civilnih oseh In R7 vola-!rov, Itallten^člno 03 civilnih oseb In I volak, madžarščino 60 civilistov in i 22 vol^kov,   albanščino 33 vojikov, j romunščlno 7 civilnih oseb m 2 vojaka.   Druge   jezike pa U civilnih ■ oseb Ia 71 vojakov. *
— Sckol n. Danes zvečer ob R. poslovilni večer v gost pri Mraku, ne kot je bilo pomotoma jav'jeno za 11. Vstop prost
— Na  družabni   sestanek vabim
odbor Sokola I.. nb-»rova odseke, odbor društva za zgradbo in njegove odjeke v soboto \2. t. m. ob 8. url zvečer v gostilni Zupančič, Ahaclieva cesta. — Razgovor o društvenih zadevah. Starosta: dr. P. Pestotnik. k
— Sokolsko društvo v Sp. SiSki vabi na predavanje o vzgoji v šoli in med domom kl se vrši dne 12. febr. 1921 ob 20. uri v I. razr. deške ljudske £ole v Šiški,
— Društvo 7i\ zgradbo Sokol-r>f-e<za doma v Slškl ima svoi redni občni ?bor. z običajnim dnevnim redom, v nedelio 13 t. m. ob 2. uri popoldne v sokolski telovadnici. K obilni udeležbi vrbi odbor.
— Dramatični odsek Sokola VIČ uprizori v nedeljo, dne 13. februarja t. 1. ob pol 8. zvečer v Sokolskem domu na Viču igrokaz »Ljubimkanje«. K obilni udeležbi vabi odbor.
— S?ja ociuora so vrši 26. in 27. februarja v Ljubljani v dvorani roeetnega magistrata. K seji odpošlje vsaka lupa po eno<r* saatopnika.
— Sokolski koledar za leto 10Ž1 je rasprodan. Bratska društva, kl so dobila koledar poživljamo, da člmpreje poravnajo ra-čun.
— Ijositimarlie in znaki. Padi nepričakovanih ovir f« je razpošiljunjo legitimacij in makov nekoliko sakas-nelo. Brat?ka društvi prosimo nekoliko potrpllenla. Drn^tva, kntrra >q niao naročila legitimacij, naj to takoj store.
— »SokoliČ.« List za naraščaj Izšla je prva Številka a slsde-eo vsrbino: 1.) Sokoliću. 2.) Našim čitateljem. 8.) ft. lebruaria t letu 1915. i.) Z goco vin*
telovadbe, 7.) Prosie vale ia Ženski naraščaj za l^to 1921. 8.) Glasnik. List *tane letno K. Bratska društva poživljamo, da naroče li*t in da ga širijo med mladino. Društva naj nxročo tudi po ve.* izti»ov skupno ter naj potem razdelijo list mod nara^osj. Opozarjamo rlnsti na proste vaje za naraAoaj, ki so objavljene v tej Številki.
— Nore sokolske tnjire. V založbi Saveza je izžla nova knjiga: l^r. Ljudevit Tivko: Kratka metodika lelovad
volitvah se je novi odbor konstituiral sledeče: načelnik dr. Ivan Karlin, pods nače'nlk Joslo t^lrsa. bla.Tnjnik dr. Plitko Lubee, trjnik Avgust Portot, arhivar Mirko Klemenčlč In odbornika co-spa Jela dr. Korunova ln Anton La-jovie.
Upravi nagega lista so poslnll za: »Jugoslovensko Matico«.   G. Ivan Burdian. nadučitelj v Ponlk\1 ob Jui žel. K 110,  ki   so se zbrale na ves li svatbi g. učitclia Leona Dobnika z go-spico Marijo Pcpelnjak v Ponikvi ob juž, zel. ln učItePstvo Iz Preserja nrl I Ljubljani zb^ko K 00. (darovali: Niki i Vldmarjeva. Milica Mrzlikarieva. Ma-
Jeiica
bo ter stane 10 K. Dalje dr. LJ. Pivko I [lia Janova   Ter. Or^enčeva,
in Adolf Bchanp: Telovadiva  Razlaga | Korba-Jeva.) Skupno K 200.
telovadne tecrile ln navodilo k vodstvu ' M   »Gosposvctskl   Zvon«.    fl. Ivna
teleenlh vaj po Tvrievem sestav. R»a- j Burdian, nadujtcll ne iO K. Zadnja je Isšla v založbi Slo-
venske 8okoleke Matice ier se dobiva L-ko pri Savezu. Obe knjigi sta nujno potrebni za vsakega vadliclja. Vsako društvo jih mora Imeti v svoji društveni knjižnici.
— Občni zbor Sokola TT. v LjubVa-d1 se je vrftil dne SO. prosinca t. l. Ii poročil društvenih fnnkrijonarjev Je posneti, da se je društvo kaZor rudi njegov odsek na flkofljirl | T tom letu i ro^a" lepo razvijal. Tako posnamemo iz aa-relniskega pon^Čila, da jo telovadile ▼ 109 večerih 2671 telovadcev, v 99 večerih 1ST»1 moškega naraščaja ln v 93 večerih 3S38 motke dere, U poročila na-rolnlre da Je telovadilo v 114 večerih 2782 telovsrfkfnj. v 04 večerih S1R8 feo-rkega naraščaja in v 81 veeerlh 24IS renske dere: iz blagajniškega poročila, da znaša koncem upravne dobe 1920 društvena Imovina S9.375.0S, s vrednostjo inventarja vred pa društveno protnotenje skupaj 61.005 08. Smrtna kosa. ki tudi to Vto ni prizanesla drr5t»ru, je ucrrabila mod drugimi tudi Taelufneera sokolskejja delavea. pedsta-ro«to brata Jakoba Smoleta. Izmed sklepov občnega flvora nam je naveptl zlasti določitev nstanovnlne na 400 K, vpisnine na 10 K, članarine na 24 & na
svatbi cr. rČitcl a Leona Dobfi i z co-spieo Marijo Pepclnak v Poutkv t ob luž. žel.
Glavni urednik: Rafto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodcb.
Zagatenje: London Mospital poda     vporabljajo grenčico »Franz - Josef« pogosto pa vselej s polno zadovoljivim uspehom.
— T>ober dan! In niknklb bolo,'in ne bodote Imeli, če vporabljate Fe'!er-jev Elsa fluid in Flsa krogljioe. 6 d\oj-nstih ali 2 Specijalni steklenioi F! a fluida 42— K. f> skatljie fcma-krogljifl IS*— K. Iiloal v?eh sredstev za negovanje lepote «o Fellerjeva obrazna nomada močnejše vrste 15*— K. F<\'!rr-jevo pravo medlrinaluo lilljno mleono milo z znrmko >Pl«ac 19'— K. F« l!er-jeva Tanokina pomada za rast lasi ve-
liki lonček LV— K.
Tudi vsi drugI
Flsa izdelki tvrdke En_rcn V. Fcller v Donji Stubiei EUa^rg It. 238. na Hrvatskem, se vseskoz zanesljivi in pri-porocUivL (83*6)
$9
Pozdrav iz starih časov
fe. Ic od nekdaj kot najbolj*« priznano tn preUkuicno, p r a t o
S c h i c h i o v o m i ! off
s znamko ,Jclca",
Scluciit
katero nem prihrani vet trud ta vso «krb prt pranju dane* tako dra^g« perila.   Milo a »JELENOM* dobiva t« v po tnali. Uvrwm fc*kuvo*n v ao^lcdi./ih vcliku»tih:
% *4 komadi, 2-dctnL V« A? k»m*<h. d ^-Vii
Zastopstvo *« Slovenijo fmo tvrdlca J. GlobocnfT* in drug v Ljoblfanl*
Proda se ilo&ro otoip Ml«
tla v .'.meti (Federmatratzc). Naslov pove aprav^ S!ov. Naroda. lu/2
Proda se cova ria?a konjska prsna
enrnffn nov voz na Peresn. maio reb-flplClliu, ljeno mo5t<o k Jo in stroj za izdelavo sedavice. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1076
Zobotehnik
k ppeva£. In tehnično opremo sc 2ell »družiti z zdravnikom v Jugoslaviji, Sajtaje v Msnbcru sli Zagrebu. Ponudbe pod .Zobotehn^k 1046" na upravo Slov. Naroda. 1046
bele in desinf d-ranc za znaženj^-strojev  je dobiti vsako   množino   pri   V. Panholzer, 3,'ublrana, Praf vkors nilca* lOS.s
I? u hla oospodlaja
za na deželo za trgovsko
tiso, kl bi bila prir>ravl<ena izvrševati vsa ' hišna   dela, Pogoji so varčnost,
" 30-45 love ns kep a 1080
prednost in poštenost! Stzro od iet. Nasiov pove uprav. Slov Naroda.
veSča vseh pisarniških iispuuituu, del. pr>leg tega strojepisja in kotespondenee, išče mests pr! kakem podietu. Eventualno spreme mesto b'agamičarke aH knntortitiaje v kaki trgovini. Nastop lahko tako| Ccajene ^onudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod  .Samostojna moč/1071"
Viktorija PanhoSzer
Lnbijsna, Pražasova nllca,
kupuje vsako mr.ollno papirnatih od-cadkov, staro felezo, staro kovmo. cunje belo giažovlno in druge takt odpadke
Ijiša v £jnb!jani naprofaj.
Obstoji iz 10 stanovanj, ene ve'fke kleti z dvigalom In velikim dvoriščem n vrtom. Eno stanovanje, obsro eče iz 5 sob, je kupca takoj na razpolago. Cena je Din 3/6.000*— Nastav pove urrava Slov. Naroda. 1050
skoraj nov gramofon s ploščami, petrolejka. 2 spodnja modroea (mreža), 5 m dolga lestva, samok< Inka, ročni štinkelesni voziček za 600 kg trie, čis'o nov. Polzve se v gostilni pn Cbri is Metodo. Hndeekega vas 76. 104.-
Proda se
'ero posestvo na hribih, obstoteča Iz f.4 ora'ov gozda, njiv, travnikov ln pa'* aikov. Njive so posejane. Pri Uši je vse orodje, vse, kar &p»đa k po estvn. Polzve se nri Podobniku, Novi Vod-mat 14S, eostllna 1065
Strešni s?ol
s« ceno p'oda, 2R m dolg, 7 m lir k krasova olica st 13, Trnove. 1053
TfhHftnVAfVa   «noi«i iloven li ■> Anj.gOVUUiJ,   nemškega, Italijan-skega Jezika, iSfe službe   Ponudbe na Cera|a?a   Kari, tor&roa testenin, li'r*u» Biatr ca. 106-,
Pri pimi8oa n sprsici2 ia u\
dinja oftaZnia Itatft oradom Zamaje 5rv z morjem sc
♦anS^ni rlrjs Ponudbe za to začasno HolKll lilCi. mesto z navedbo dosedanjega službovanja Ia zahtevo plače >e naj vrosljejo na urrav. Slov. %ar«v da pod geslo .Stavbeni risar". 1079
kupim prosto vagon. Obvezne ponnmVe na: L obijana, postni predal 151 5075
priporoča
po najnižji  ceni  m 'o*ni poa'refbi.  Marila ProJ-hart Polmrak'. tiasSp 22, I. nadatr.
1014
tet posetmega surestCa.
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prija" ter]em ln  znancem, da  je srčnoljubijena soproga ozir, hčerka'
5estra, svakln;a in teta. gospa
Josiplno PisansHv roj. Starin
v*dne žago z enim alt dvema teneii?n-sk^ma jarmems kompletno kom bi poslat v Bosnu aH sprejmem rr.r.Jgtia. ki >e sposoben napraviti \odno žago. Nasov: Gnjeć & P^tro^ić, Sa?a evo, Alekajndrova SO. 1069
orukepolni
(L-đ
al
soproga plasmićkega prSatava
v petek, dne 11. t. m. ob 4. nri popoldne po kratki bo ezni m;rno In boguvdhno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice sc bo vrSil v nedeijo dne 13 t m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 11 na po kopališče k Sv. Križu.
? LJBbijani* daa 11. februarja 1921.
Prodam 2 ua£goaa
pia'o vrst nega štajerskega jabol:nika, dalje več vagonov pristnega Štajerca leta 1910 It ljutomerskih goric Proda se rudi registrirna blarajna za K 7OT0. Vr^saaia aa pottni predal 164, Ljub-ijana, 1062
Kupim pismene ziamke
cele zbirke k:4kr»r, pleblsritne. vo no-poštoe :n srare Zf>amke na ovifkih ali posanne. Pri več|-h objektih r.ldpm s^m. F. Plrcbtic, FJ ari bor, Orec/or-ctćeva uL !S, 1028
S. F. iaiift
urjlesevaleo rjanovir^j !n trgovao % glaabiii
Ljubljana Vfolfova u!« 12
Mia msFia     i Bi inine
pa nizM ceni BTi ' i Sv. Pe*ra cesra 9$.
pii i.
liana Wsm M«a a
z nifufnfn
UZin
vtožkofa v te^aiih,
o k 60 jana.
cm,   p:cda  r. L. pica,
Po a boi u »7 3
bati
vrinc-
Lj-ib-1023
Trstnrlna z mešatim alas? i
r.etn kiaju ^e kapi aT>
Ponudbe nn ur. Slov .Tr?o*8''a n!5a 1012*.
Nai
B k c m promet* v os.em pod
10.:
Tinja za i!i038 Meli!«;''
.ia debelo in drobno m: po K 1 vci'j.h naročilih zna'en popust. S-einef Aatoa, Lubljan«, Jeranara ll 13  7n rt
26
4 Izložtena osna
komplen?!   z roleti lo bruScrvm!   stetd .
fellko^t   140>^29O cm  I aa   na prodaj
Obrtea   centrala f Ljob'.Janl, Pralakeva
siica 3 1045
elegantno novo p hMvo
(Jedilnica ln spalnica) |e naprodaj. ICfe, pove aprav
Slov. Naroda.
S^.o lepe obrezane cipres?
za grobove, vrtne ograje (visočiae I do 2 m) se samo v večjih  množinah * ridalo.   Naslov pove apravnlStvo S' Nareda. P42
Proda n im\
krasna velika k pal-na banja iz dnkaste pkočevne, veliko stensko zrcalo, pripravno za mo^ni salon, fi stolov h me cernovejja lesa, prevlečenih z baržu-nom. umiva'na miza z marmornato ploSčo in okvirjem, 2 nočni omarici z marmorna »srni ploščavd in 2 poselil. Natančni naslov se poizvo pri uprav. Slov. Naroda. 1030
foljica pienaa psuk %%$šz
ter oi'ali^. Selskih predmetov. V »pisi -od .Pouk 9o3- na upiavni^tvo Sk>v. Naroda. 9 "
Kdo odda itT event.
t9 a enim gospod jm? Ponudhe pod .A. P Stan 1022" aa opravo Slov. Naroda. 1022
Zahvala.
Najtskreneje se rahvaljujem vsem, ki so o pri Gki izgube mojega moža, ozir. strica, gospoda
?ro3am 2 konja, ^EV^
čijo In lovski voz. Naslov pove uoravo Slov. Naroda.
^«rr!m^ W gnsrodična za trgovino fcjUie *Z amožna tudi koreso n-dence. LaHi-o tudi z deJele. F. Bat'el. Ljabllana. Stari tf* IA 1057
F  DgUjlCU gpodična ng l€
lilco k enemu   ali   dvema obodoma.
Ponudbe pod   ,Vzgojiteljica 1058*   n i
u-ravo Slov. Naroda. 1058
Sobo s hrano išče gospo?.
»udi zunaj mesta. Ponudbe pod .Vi§j' uradnik 105' na npravn^tvo Sloven-skrpa Naroda. 1« 59
:olzisa
tako srčno izkazali svoje sožalje, častiti duhovščini, gospodom orožnikom, ki so blagopokojnemu darovali žalni venec in končno vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili k ladnjemu počitku.
St Vid pri Stični, 8. februarja 1921.
AtoizUa  čaraič    roj. Zupančič,
Dve gospodični, nraBnici,
SčVa prazno ali   meblovano sobo s ^raro ali  brez hrane  event. pr * n^-gra^i s premorem. Ponodbe rod ,pre-! moe 1060' na BpraVniltvo Slcverskte* aroda. 1060
i j Kateri snnafaktonif al! MMW>
IflBTH
a> f aH Mariboru
Lepo se zahval ju jemo vsem, ki so nam pomagali in na« tolažili v bo-iezni in ob smrti naše dobre matere
bi odstopil del Kvniegu lokala Ia kioja^kemu mojstru v Lnib-Orem tudi k^t pn-5 rojevalec. Ponudbe pod .Takoj ?tev 2/975* na uprav. Slov. Naroda. 975
is nOteli za nooCevanie )ilavtr:a.
it 33/1078* nr« 107*
Ponudbe pod .L. V upravo Slov. Naroda,
P
asestua noprodn!
1
J. Šentjurc in J. Herman in drugim rvesrim prijateljicam drage pokojnice ra požrtvovalni trud in zvesto stražo ob najhujših urah, g. zdravniku dr. Jenšterlu za lajšanje pokoinlčnih telesnih bolečin, g. kaplanu Francu Urlcbu za zadnjo potnico, vsem, ki so prišli kropit drago pokojnico in vsem, ki so ji prinesli cvetja in vencev, Sokolskem društvu v Trbovljah za častno stražo ob mrtvaškem odru g. župniku J. v-aslu in drugim duhovnikom za molitve in pogrebno opravilo, g. učitelju Oskarju Molu in njegovemu pevskemu zboru za v srce segajoče Žalne pesmi, g. J. Drakslerju in g. Št. Pavlicu in njunima delavskima godbama za lepe žalostinke, gdč. Lj. Roblekovi, gg. Maši Gromovi, Knajžlovi, Keršmanovi, Kokaljevi, Ludvikovi, Potočnikovi, Podkral*kovi kot zastopnicam glavnega vodstva Ciril-Metodove družbe. Št. Jakobskc, St. Pctrskc, Trnovske in Prvo mestne podružnice Ciril-Metodove družbe, Splošnega slovenskega ženskega društva, Ženskega televadnega društva in kluba Primork v Ljubljani, gg. inšpektorju Ludviku in nadrevidentu Keršmancu kot zastopnikoma Št. Pctrske moške podružnice Ciril« Metodove družbe v Ljubljani, zastopnicam in zastopnikom podružnic Ciril-Metodove družbe v Litiji, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, telovadnim društvom .Sokol* v Litiji, Zagorju, Radečah, Hrastniku, Trbovljah, gasilnemu društvu v Trbovljah za izraženo sožalje in častno spremstvo pokojnici iz njene hiše do njenega groba, g. Milki Potočnikovi in gg. J. Velkavrhu in J. Kosu za lepe poslovilne govore na grobu nepozabne, dobre prijateljice, nevstrašene slovenske borilke in zveste Ciril-metodarke, g. organistu Ličarju za poslovilne slovenske pesmi pri mašah zadušni-cab, kakor si jih je draga pokojnica želela.
Hvala Vam vsem tisočem, ki ste prišli od blizu in daleč spremit pokojnico do groba, da je bila pc tolikem deiu in tolikih bojih veličastna ta njena zadnja pozemska pot.
Hvala vsem, ki Vam je v blagem spominu naša zlata »slovenska mati".
• Pioda se poslopje, šesto ječe iz 2 dvonadstropnih hifi, obrtne delavnice ln skladbe s prostornim skupnim dvoriščem. Poslopja v doorem stanju. Lev« •/ zraoem -brlno-trgovfkem centru Slovenije na prometnem kraju. Zelo ugodna za trgovino ali Intitstrijsko -odjetje. Cena 250.0*.O dinarjev, poiovlra tvent lahko ostane vknj^zeiia. Pojasnila d.ije \z prjatnosri O ,u teslo vensko obrtno drn itva v Ctija. 1C51
Trbovlje, dne 12. svečana 1921.
Žalvjottl ostali.
ter vsi stroji za obdelovanje lesa In orodje točno dobavno
». Mflano „TiMer
Zo{Rt,RnoHCevooLB
HiSe, zemlflSča.
Ooatllna v Prt valjah ln pri Mari bo nt. majhne hiša pri Mariboru, prevzem trpovine z metan m blagom, dober položaj, kupčljika bila prve vrste, mitn
z močno vodo v lita borati pokraiini, hotel z izborno lego na kran;t krm, več pose<tev pri Mar>hnru, Ptuu, i^da atrija s hiso, stavbis^a. po |a. — Znam a za odgovor. Realiteti* pisam .Rcpld* Maiioer, Oospe^aa alka tL 1051
sestno v nakup kontrolne biagajnico
broj 21.
(R^gis:rier-Kasse) t. Se-ael i droj, Zagreb, Pr'tar 1064
TrsousKl pomoCniK,
vešč melane stroke, liče službe. Ponudbe pod .Nastop s I. marcem 106'' na opravo Slov, Naroda. ?0o7
$tf gcspo&a se sorejmeta
m«i larann Vprašati Ofriac. Gnsso-Rd M&UV   tvetska c.  12. L aads:r
Proda li srebrna jedilaa orodje.
naalavki, korarc,  steklenice za \lno, vrčki,  namizno parilo,  aparati za p vo n   druge  potrebščine  za restavracije Naslov pove upravn sh*o Slov. Naroda.
1005
Ponujam prvovrstno belo
pno
Tnporskn. v kosih. Za reference g- H.
irhe!o2\ Indnatrljao. Hugo Wit-halm. Zagorje obSavi. Prosim za direktne ponudbe. lf 37
Iščejo se neveste s pre-moženlem ali mi pre-
^n^pnin Ponudbe ie poslati
IfiUiJulI(U* na Gospodarsko pisarna v Mariboruj Mlinska ulica 32. 1049
Oradno dovolfana. to 20 let ob-atoieca naiatarelia l|nbl(aa^ka
posredovalnica boljših služb
G. F0ux
Oespoata alka 4. L nadstropje leva. 2 gospod čn. k otrokom za tu In proč doore, znane Ime hlSe, plača po dogovoru. 3 vrtnarje na Hrvatsko, v Bo^no In okolico Ljub jane, mnogo kuharic tudi k 1—2 osebama za tu In proč, 4 sobarice, 10— IS deklet za vsako delo I  t d.
priporoča In išče oiobja vsake vrste za za prl.atno, h.tele in KrdKe. Refick-lira se samo na dobra spričevala ali na pridne začetnice.
■ri saaaaPa aertaub taanUra ia sdjavor.
S50€«Cf K dobi,
kdnf mi da stanovanje 2 do 4 ? • l kuhinjo \n rrilltl narrl takoj alt poze |e. Ponjdbe pod .Obrtnik brc: otfok 68 >-na urravo Slov. Naroda. 6 0
Hlodov:
boVovfl] larih, zdrav h, «e za t.^kiftin'o J.ibav.i !: pi vaakj mu lino orcs:» va» <fi,n Ponudbe na uprav. Slov. Njr A> pod .Hiodi 1010-. 1010
\im]m strcjžplsko,
Dopo;t<ma /možno slovenske in DCttV ' i it<    grafi e  sprejme Jogoslj^in*kp inleuirtki   tdletje ▼ l\a'.»>cra. bb&
po najvišjih cenah hlode, rernn in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR G LASER, lesna trgovina, Ruše pn Mariboru. 230
Pozor, trgovci s hloiiuHil
Vsakovrstne klobuka od 150 K naprej mam v veliri zalogi; hjdl lere vel *urne klobuka Pranfo Cerar, tovarnar v Stobn, posta Domini©. Tovarna j« oddaljena 7 minut od poraje Domžale. Cene primarno nizke, postrežba točna.
resiti soirulnlk
t
t dobrim pomočrrfkim izprlčevalom želi slulbe v trgovini v m-stu ali na deželi. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod .Trgovski pomočnik 996* n\ upravo Slov. Naroda.
Kosti
vsako mno2ino ku» puie  po  naj\ lij b cenah  V. ?en-bclser, LjobUntia, Praiakova aL
10S9
Kupilo se
Se dobro ohranjeni instrumenti za tamburaški zber. tudi posamezni Ponudbe z navedbo cene na Albin Šinkovec, brivec, 01'nce 149. 1063
Elegantna moško listnice
dalje listnice za ns'akarle, damske tor-b ce In denarnice iz prima usnja izdelujem po naročilih  In  po iii?kl ceni Ugodno ta  trgovce!  Sprejemam tudi pop'avttt. M N. LJubljana. Kollze) It. 49.
Mlad mož
relo ve-ten, velč slov., ncmlk. tet iraneo*kega Jezika v govoru in pisavi, nekoliko knj-aovodstva I5če pr'me-ne sl-jibe.  Ponudbe  na .R. P. 435/1073*
na uprav Slov. Nahoda,
1073
Kali ram?! obrti je naprodaj
lepa modema htla tik predmestja Liub-Ijane. bi zu Havne ceste. V h II se clohl luhko tafcol moderno stanovanje % 4 sobami, kuhinjo In drugimi pr t «11-nami. Hi$a Ima bpo suho klet, pora-bno za vsako obrt Polzve ae v uprav. Slov. Naroda. Iu74
HlSa in uila
na GHncah h§t 37 ln i ob Tržaški cesti z gospodarskimi po dopji In vrtovi se skupaj ali posamezna .amenja za primerno hllo aH vil > • Ljtbljan' v bližini sredi?ča mesta ali zi ma'o ga'čino proti primernemu don's-čliu z ene ali druge strani. — Ponudbe na laslnua  Jo*. Trlbno,  lato tam
105(1
dam rodbini, ki bi odstopila kuh«i ier opo'dne ln zvečer eno sobo za vranje abonentom. Dopisi pod .Dobri kuharica" na anončno  ekspedicijo A'..
ttateilc, h nbltina.
Naznanjam siavnemu občinstvu
otvoritev
pri sv. Petra cerkvi v 1019 Mr
Ljubljani, ph. Anb»n Vs*v
Dve elegantni brivski toaletni garnitura m ncer: 2 og'edaif. 2 m»z cl mi 2 »i-'|! »f prodaala. Tud' nektj br vsk-en p*' rila se odda. Natančnejše: 8. Strm o1-
Pod Traauta 1« Liobllaaau
70
51
85. štev.
.SLOVENSKI NAROD", Cut 13 februarja 1321.
7. stran,
Mi ti po ilzll teni
vrtom
R.jpn'k
radi stalne ©Tesel Ive hita t
Polzve ic \Wfova ulica 6/1
104
£2
Mtn Mfo z vrtom,
ivo, sadnim vrtom ter nekaj gozda v agkem pri Olju. P< sretlovalc, Izkhu-eni  Marija PoM, Laško pri Cel a. 95
ERJAVEC & TURK
ržouinti z žslsznlno
,.uri Zlati lopati" 1M (prej Hammerschmldt)
'Jubljane. Ualvazorjev trg 7
nasproti kritevatske cerkve. Zaloga cetoenta.
Prast izvoi S Prest iz-^oz!
{Me strois (n milno Kolesa
najfinejše izvršitve razpošilja zopet po vsej Jugoslaviji
.Jfeuc freie ?rcssc*
nr-nzlmaln svi anoftčni i«jvo*1 i generalna z*stn<>stvo za Jpf* laH;i Blaoknarev anonćni r a vod, Zagreb, Jur-o-faka u?«ct 31.   T 5vf. 31 63.
uglaou?e in popravlja
solidno In totrtc ftjubljana,
a Ufeis'berg, WSen, 33
Hrvatska korespondenca.
Untere Doncus-rasse 23/S.
Cenen liki zastonj.
rago SJese
Ancnćnl ravod
lini?! -na, CanVart-vo o. 5.
Og!asnl od<iE'cV sorejema oglase vseh vrst v v- h Istih v tu In Ino. zemstvu.  PrGrarunl, nasveti, prt »tave zastonj.  Nu^i v« itran ko obse*ne ugodnosti. Oskici koieje. Dopisuje v vseh jezik:!!.
J
mam
I
aaV
z znamko „kijuč** in hr. z nje pri   Tvornici   ćaraoa, Sarajevo
Samo na veliko 1   Cenik zas.onj. Par nogavic znamke .kl ne* tra ja kakor 4 pa*e drugih.
Gradbeno podlem
Stavbišče za vilo,   1 ffa
;dealm lega a krasnim razg'edom, • s e ini Ljubljane, se proda. Ce'a 60 on m*. vpraSanfa pod Mfro .K. Dr.- r?a Aron. zavod DRAGO BECEUAK, L»ubl;ana. Cankarjeva nabr. st 5. 991
p me pora
na Gor-n skem. Gavni pogoj moderna h **« in sol dna gos 'udarska pos oojfl. Po ,i>db? 'a Aoon. za*. D^\G'>     BE^EI JAK, Ljubljana
Ca nV ari evo nabr. 5 9M
Almanah Izide v krasni obliki ?n okusni Izdaji ln bo za vse kroge kot vodilna krl-rja a* Jnr-osiavlfl z oHrom '-a postanek in razvoj, ustroj in industrijski in bgovski razvoj kraljevina. G av-no uredništvo Nivem sada je ooverlio za<t^pstvo zu Slove-a! o in Dalmaciji tvrdki Drago B*sel!sk, Anon. !*s fnf. savod Linbijaoa. Cankarjevo nabr. 5 ki prevzema lihlfscno vsa naro ila in plačila za knjigo in oglase. Almanah bo tiskan v 4 je.lkih in ve* ti-o* Izvodih. Knjigo in oeiasovanje v niej to^lo priporoča: Glavno nrednlstvo Almanah' Sral evina 9. B. S. 192!
Novi sad.
a
S'
e
■
Ljabtfasia, R?£?*^fra cesta 9
se pr poroča za vsa v to stroko spadajoča dela. 2iJu
v dobrem stanju, samo novejše type ter prvovrstne znamke
sa M?**?.
Ponudbe i navedbo cene, moči In si stema je poslati pod .Avto 3:0,. ;' na upravo Slov. Narodr.. 990
scemo
\  isarn'ško moč, kot tajnico, ropol-
!noma zmožno slov. in nemSkcga Jezika v govoru in pisavi ter z zna-* njem stroiepieja. Sprejme se le po-| Budnica s potrebnimi referencami. 2 Svoieio^ne ponudbe v slov. tn nem I jeziku pod Š fro .TAJNICA- na An »J za od Dracjo Bese.jak, LJubljana, I Cankarjevo n^br. b. 99*
največja zalaga
^ ' lavirjev in pianinov v Ljub :] lani. Tvrdka J.Dolenc, LJub-1 Mana, Hiliar eva ul. 5, pri-
j poroda v nakup najboljše in štrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
ta S. a ii iv
oblastveno po?erJeni staetml isttntt
Ljubljana, Blltavfafa al 7
Speolala3 stav'is-no poaJet;e z* jj?--tonske, i betonsko
vodnih
} tfnr*j en priložnost za prevoz biega, miill 1H robiStva,  sli   sečnega iz
l Hrv. piimorja (Kra je».;ce, Bakva) v Libblj no. >'ab!ov pove upravn Stvo
: Slov. N roda. 1085,
kurim na Kranjskem. Gifvne zahteve v iepam sdtavefli kraju, ngodtn dom dobra co*rodais >a po 'ooji Zemljišča \ saj nekolko oialo , c,:m več tem bolje E ektrika   in   vodovod   posebno všeč, Ponudbe naj dobro opišejo ves objekt ln na ve do z*Jno ceno ter se po -*» urrav. i> ov. Naroda pod ,Po^est\o 852". Diskrecija strogo zajamčena. ^8.?
izvršuje naj'točneje po najnižjih cenah 419
■
špedicijsko podjetje Nor? Is LSu^t;ana.
Drago
loSormaćai zavod
Lobijana. Cankarjevo nabr. 5.
0<>la8iveao koacosl^onlraa. Točne Informacije o nremofenju, zvezah, d »bavi blaea in plačd. — Kulantne cene. — BI -ks'sfm. — V zvezi z Viemi aretovatml lnform*6ntrai zavodi
J
—
Suknarnlca,   tvornica obleke In perila
R. Kassin, dr. z o. z. Graz, JaKomlnlgasse 11
, NajzmožnejSa tvrdka te stroke
mol
je 8?mo oni trgovec, ki dobi blapo iz prve roke Koruzo, oves, pšcn.co itd. dobil? najceneje franko vsaki železniška postaja v Sloveniji pri
S. Sarfa« I drun,
Zagreb. Gundu!ić«va ul. Br. 53.
!v. Jaic in
^ana^aka c. 15-, Lfabliftira.
šivalni stroji
straža pletenje
Izborna ^on%tru'<dja in elegantna izvršitev iz t- varne v Llncu Ustanovi"na i. 18o7
teli';■. rcc:r:8 hmfalv
Pisalni stro]i fRc'lzr*
Caalbi zastonj ln franko.
Kolera Iz prDlh tr/Tfrr
Durkopp, Stjria, W::f!^rao.
Začasno znižane cene.
Zahtevajte
cenik
zaslon
n poštnine prosto
i Sil
Ljubljana 4, Mestni trg ilov. 23.
Največja za o ga ur, alarmne in sicbm ne lastna ocotokolirana tovarna ar v ivici
ase apre;me v trgovino z nm   himnom. Ivan
mm b'a^orn Smanao pri L tlji.
Sla In r c.
1011
Posilil ss takti profo Kt*?.
f avntwov tn gcd<iv In v ta spedajolih fPSf oaaeskea pošlo ii v l-mtri dO oralov. Hi4e *o v arednl aiesta ln prikladne za vsako trgovsko In ob'no podjette. Meto je ob felermški profti Naslov pove upia/uištvo Si.'ven<i^cga Naro. d
trgovino
f me?ar»lm
M<fjoai na deSe    if » rej.nejo prodatr»I' a, »'a-ic^.i pnevretna ipoč,  a* fenee «v ri 5ev,   ter   >t^rr'S" bl*-«e
H   * »eai  konju.    N'as'op   lahka takof.
p<-  -hm!    rnOVprtŽnl   v« 7   l| |M
rs Ih f loravijrnček) Ponudbe pod .Na
17*   na  ip:avo      . r nsk«-•roda, 1 :.7
m
B "e»o Ia Uftaa ftd-laa, primaren ? ■ več|0 ro^l no a I hotr\ je ceno na ra a . — V ral< jrl mao t»t H vsa-koert'ne <t»d in;'.- • la*t'-r- frrfel!-^. hpelne in hidj pa solldaiTi eea»l It c ncitm^, k!»ne>.T*Jtcar." k ^€»* o^ I !•]<•'Jermov a rt. S. WH
Vefja Biflrziaa' oo':ro chra-nenih sc9tv,
cent. O Itb * &on to* trna i eio »tadaJkOT, Ve tj:
PrrvntH "Igrala ir.:"f
roodka aH Icei 11,
vt5ča tarr *>oit\'- kr.rti^-.' dene .enikcm, rem'k'm, po rrožaoetl tud
»alijaniUri't   jtr'ku     ae   sp * me 7?
ečj« pedjette žita In deže nih rr del« kov v ZigKebu. Ponucbe p d po*n< ofedal m \ jabliaaa. 970
vn«»«-r; le   b | s^-n iv ra kf4er!e •A mtr. fične vrvi Voo.pl ?. gonil, ko lesi ln      • I , d e l^n   r r   toma novi rs i   opr« ' i   rBrtastejescbl*?)   ie alka (ntimpai. razno *»tle je /a m ns^o no-r ho  Sf  ov   Iran F ur i't    rs' <*n -lantfsfi ion
Vel   i zrr^rn
ao \Y ć.oko t r .-I »"ne raevnsattke, ti-d /a r I - ■ voz <*k , * valil str • < v - a • < •» ra tr* ieH p> r«" pri Bit>* . Ijahltana. StaM trr 2S Spr 5"-??'o t. • p^traeo dvokole a ''ro«ki ^ IrVi •>.valn) >*rf-' t ^ •'r'rin^na del,*»,-rf«e- aaaiovaka aaats   I 4. fl1-*
M ci? ntp n !•" - i"!
r - nI Prf*f3   vVaianla   a evea
1*111 bli-'k'-l.      ndne ^nj
.Ntr»i.-t./|009"   na up:av. i , s i-
akejja Naro Ia. |(yig
Že ml tm voitu. !
Vr«frgnvec Bfe zra" a z gospa, afae a'i mlado vcovo. t-ateta n. r;. kal prem-tier^a,  v  avtke lenltvi Le
ine  i c. n^nhnne ponudbe s f il f i o '• po la*l pod ,S'**cna bodočao*iti -LM   i a urrav   Siov. Njr d'«. ^09
FrtaarJI! I
im ki   te rreo da ni   ? \   pre o lobfih sem--,  ?.p ro'im-).   rta «<o imti pral ar  z irozeins^va dosr>^ a stm-m. O Id:   m 1 • 'i     n.rvi'! mo^'o £ n. riju. C n k poiljema nn z. h cvk |- >» ina % samcat,    Sever   de Uoa Ifaklfaaa. Wolloea ui. t2.
ISsfli koncipDenffl
U pa so   ob-i-j/a sr | c fatoria za arasa
'o odvemfSku pisarno v Do r ji l endavf -km rje Vstop l. rnerca b-i Pog p* /I > atTjodoi. Poatjdoc n-j s? stavile n« odvet.rka D«- Armla Strast ar ■ D*?!t ' L »tadaeL | 4
T
laklopnl
n
LI.*2f/*' z vcđnlria omaricama „A^fcaila'1, rltt<si aitcnfi*' ?fl*>iat? 2 rod^icna Ml rJczraa yi^!llatf. — Vil pređr^et' za pliii, vo??o fa pare.
Rosentiial & Kafka, iastnik Kar! Kafka
Wlen I.. Irp?fflbfl'se«tr. 4. Ttlesknn 13762   Za Čeho*ie¥i5ko Zoojnio, Scliutieopbtl.
1.
H
IfeSihs zift'hh poštni parobrod na 2 vijaka
£6
a a i
odide ta Trsta v Kew York d'e 23. februarja 1921. Vso pobližja navodila daje do 19. februarja glav. zastopstvo
W, W. TikiVfiivi slica iv. li
a^aa¥
■1
■
v. 5^/
»r
M
illillll!
Jo pričela z obrato: čovljo. —- Izdeluje
tovarne za vsakovrstne
(ioodyear in Hae-Kay čevlje
za gospode in dame, navadne delavske kakor tadl najfinejše luk«
sušne čevlje.
aa-
•O
———^-----^ C«r
S. stran.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 13. februarja 1921.
35. §tev.
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
tovarnar v Stobn  -ošta Domžale
Prevzemaio se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo  pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica Št. 5.
a'prefemenje v sredo ln soboto.
Edina tovarniška zaloga
Siv. strojev za rodbinsko in obrtno rabo, v vseh opremah, mater-jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in malo.
l2Sah*f.?U,..~
JOSIP
Ljiii/ilann, Sv. Petra nasip št. J.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—   goji. — Popravila se sprejemajo. —
Na veliko in malo potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, sukanec, čevljarska preja, toaletne potrebščine, modno bla-£o, pletenine i. t. d.
i
Vslcd pravočasnega nakupa smo v stanu ponuditi najboljša birelj. ska, sronseltska In pfsefcka vina letnik 1920 in sicer rdeča po K 14 do K 16, bela po K 16 do K IS iz skladišča Brežice .Globus-, trg. družba Brežice.
4"
Jugoslavenski Lloyd d. d.
Beograd Brz. adresa JUGOTiLOTD
646
Brankova n. 12
Telefon br. 16 32
Mi liierojemo sa tačnitn rokom liferovanja:
elektrotehnični mater I s!. poljoprivredne masiae, mssfnerite xa avaku notreba, sve ns8»iner;fe ca Instalacija industrijskih pređuzeća — Eez-plctse ponude !ieo 1 atrnćnl aaatnpnlci stoje ——^—————   na asiutl. ■ ——
Jugoslavenski Lloyd d, d« !
Brz. adresa JOBCLLOTO
o47
Brankova o. IZ Te'efon nr. 10 32
t lllerajemo u tatBim ruta i poln: ariije mu mil.     Mafiji    oofeteBte preparate.
Bc-zplatce   poenda  kao  1   sruče!  r^araaa-el   stola  na ustna).
Jagoslave ".s&S ?:5oyd d, d.
Beograd
Cr». bč ?;s« JU901 OTD
EranUova nu 12
Ta'efm br. t6-~a
Mi lilernieato kan DjedjalM i: f'? laMte:
Od^ir? sa rasna poziva s*r*-iO vrile in rr.d '■ske rndesike ia rataa   n*dle$ty.i   t   !• dm rljetaa   pradvae6*|   *a'iV«sa sveć'-L
- eđela,   dcć'ja odela.
i  Samo na *e!f tol   Besplatno spijemo r»a*t'*e 1 avoq xas aoaika.
šivani
sc »aiaopolaetsU Največja za loga za vsakovrstno obrt od navadnih   do   najfinejših oprem. Večletna garaac!|a.
mu.
Ljubljana, Sodna ulita 7.
©bcinska hranilnica ¥ gostota?
sprejme takoj ~an
i taKesm knjigovodstva popolno Mmm siradolhe.
Plača in dru^o po dogovoru. Prosi! d, ki imajo v Jutijskl Benečiji svojo domovinsko "pravico m da so zmoinl poleg slovenščine tudi italijanskega jezika, imajo prednost.
Ravnateljstvo.
lihi (II)
IIH
od 44 — 48 kros za kg
se dobi samo na Predovfčevi, Smcltanovi in Erašovfovi
stojnici v Šolskem drevoredu.
1 Mm Mir ali a!ii
Verziran, izkušen stavbeni vodja, spreten v sestavi načrtov, proračunov in obračunov, jedrnat kalkulant, popolnoma zmožen slov. jezika v govoru in pisavi, po možnosti slov. narodnosti, se sprejme takoj v staro, večje stavbeno podjetje. — Udeležba pri podjetju, četudi nima sam kapitala, ni izključena. — Ponudbe z življe ĐJepisora in navedbo zahtev se prosijo pod .GRADITELJ* anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljublj
ana.
na 893
Redka prilika za gostilničarje in trgovce
V=led rodbinskih razmer se proda nnse'tvo, rnon*dstropiw hlla z gostil-fifSco koncesijo s 5 sobami, kuhinjo, jedilna shramba, klet in pripraven loka! za trgovino, živinski hlev, svinjaki, kozolec z d.ema kletema, Skedenj hi ieba za rokodelce. Zraven ae drži 4 5'4 oral« sadonosnfVa, travnika in 1 8 4 orala gozdi. 5 minut oddal i*na n)lva, 2^4 orala, zahaja s* v vasi zr\ iupntiaki cerkvi tn r: nobenega trgovca, vse v najbolji*« stanja. Cena 335.000 k'r-n. Natasčnefis pofočla postno ležeče It. 335. PolJČane, Stafetsko. Znamke priložiti.
Tovar ta
B^rva vsak n <\v.n blago. Kem;žno   čžsfl obleke. Sve?|o,'>.-' o.-j.rke. za« „  .    . ,   , restnice in srajce.
PODRUŽNICE:      ££ACt<2as      HOVO R?EST0 E0ČEVJ2 OoapcsUa «1. 38.       Olasnt trg etev. 39.
JOS. REICH
Ljubit   p, Polfanakl aaaia št, 4>
vsakovrstno usnje kakor tudi čevlji domačega izdelka in semič usnje za ći6ćcn e kočij in oken po najnižji ceni.
jii Mu Mm ta \k \{
ačkansko brašno (ako)
kukuruz, činkvantin. zob, (oves) i »ne plodine uz najnižje dnevne cijene. Vreče iz jute, tekstilite i papira nove i  rabljene prodaje:
Vestra, trgovinsko dioničersko društvo u Zagrebu.
v sredi iMaribora z veliko trgovino in stanovanjem se tako; prods.j Dopisi pod „Bedka prilika*1 na anončno ekspedicijo AL- MA
TEL I C, Ljubljana.
na obroke in na posodo I
N.ilsfoTitej?!  oianlnf Jn !  Fdrster, Stois-
h?nmer, Keittmann. — Ogla^evan e fn popravila strok.cvni2.ttio in »eao« j
tialnižje cene!
Kodna trgovina
i mi i»m
Ljubljana Hestni trg štev. 13.
m a
Modni salon
Ljubljana
Židovska ulica Stev. 3. Dvorski trg itev. 1«
Priporoča
l
spomladanskih klobukov la čepic.
Popravila sa
točno iivrštife^e.
Žalni klobasi ^ zalogi.
Priporoča veHko iz-bTC perila za dame, gospoda in novorojenčke.
Pletene jopice, rokavice, nogavice.
Kravate, svila, stezniki.
Toaletne potrebščine.
Gslanteriia.
Vse potrebščine za šivilje In krogce.
BQEfJ3ftf     bivši učitelj &KE4llUi\ft   Glasb. Malice, S.JJbljana, SCoicfesr* t^g 13 (prt snnaki cerkrl)
Vio>f*ne5 sitre, harmonike,
Ste    Ra as Mrii h foin. — ?2':?3asb ralogi
rratlž. cirž. žel. 32 H P o'f kupljen 1. IM T 8 pL na kolesih montiran K 'i 20.000
lor ea :g:a!c! plin JsUa ^ fielor gs sssalai piin firms lwm & Walf LeMIl!! Itlmllnralli (leMiaitlilK) iiOtor os nova Lile (Wa?ia^a & Co. W\)
Suojl so v Bajboljlern rtsaa. ter M mor Jo taV{j| 8'ariti ? po^oa Veinln r^Trklintoa priporočam, da ae radi Inforstaci e pri ciea! t;tate.       Lekarna W^cn*. Meti.ta.
kompl. 30 H P off K 1 S0.00C.
25 H P x dvema elMnoroms kompl......K 120 000
24 H P komrl. K 125.000
pisači Strojevi sa latinicom ili ćirilicom. Vrpce za sve pisaće
strojeve, karbonski papir i sav ostali pribor. Ilica 25/1. Notter I drug, Zagreb, Tel. 9—27
Vlastita mehanička radiona. Vlastita mehanička radiona.
D Rudolf
Pri mrstni občini Kranj 8« odda služoa občinskega tajnika. Zahteva se znanje slovenskega bi deloma srbohrvatskega jezika ter po možnosti strojepisja.
Pravilno opremljene prešnj: z dokazili dosedanjega službo vania je vložiti do 25. februarja 1921. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj.
Mestno županstvo v Kranju?
dne 10, februarja 1921.
Župan: F. POLAK, s. r.
u Čakovcu. Medjimurie.
prodaje dobrovoljno:
1. Posjed, sestojed se lx skladišta za stieno, 40 met dugo, 12
met široko; kuća za slugu, 2 staje, 1 mostna vaga za mjerenje od 40O0 kg te2ine \ 3 rali oranice., —  U. Pos|ed, aastoleći se
oi 500 oranice (njive), skladište as aljeno, 20 met. dugo I lo met Široko, mostna vagu za mjerenle od 400) kg te2tn% sklad.Ste za žito, Rradjcno cementom. — HI. Poited, saatojeći se od po prilici 8 rali oranice, sada lucerna djetelina. Sva tri posjeda nalaze se u bliz.nl ietjeznič-ce stmice, na državnoj cesti za tvorničko poduzeće prikladno, nadalje: 1 parna, 2 ručne, 3 konjske pre5e za preSovan-e sijena, čitavi ameiSkl poslovnICki namještaj Iz hra-Btovlne, 30 PH modem! osobni aulo (Puch), namještaj za gospodina (Hern niimmeielnr chtung) 1^ kože, vet k antlk crm«r. Pobliže do 10 ve.jace u Čakovcu kod gosp. Badolfa Schefl^ra, daije kod gosp. Dr. Bela Wollak, odvjet'iik, Čakovec. 1052
pločevine, torila, kotli, paličevje, žiče, cevi, neti.
M m mk i za
Prevzamemo naročila po meri za bakrene po-luizdelke, aluminij, medenine In druge kovine, bakrena lokomotivna tožišča in druge železniške potrebščine.
MipMn preti peranaspart 1       Bnfllimi aparati za !saa;i O. <!• xa promet kovinama
Zugmayer I Gruber
Zagreb, Akademski trg 1. Tel. 221.
V Jugoslovenski edina prodaja matfene bile Oeorjj ln%-Btavera Sdhse, Metallaarenlatir k. Wien Waldegj. Ust. 1810.
V. Marsano
Teiafcn 226
p im
91
ZAGREB
Itetm a, L
Moderne tvorničke oprave, stroji za vse industrije, precizijsko in grobo orodje, zastopniki   prvovrstnih tvornic, prodaina   pisarna   za Jugoslavijo tvrdke G. Rot, A. 6., Wien lil. Hidravli-£ke naprave, motorji vseh vrst opreme za ml. ne.
Vrlo važno za hmWAi i pii bdi
If.inalilD *ri UllA ^fi Prištcdnia na prostoru, sigurnost vatri DluyQJIIG attli U^tUal. i provali. — Blagajne u svim veličinama na skladiStu. Asbestni ormari za knjige, blagajne sa pultom.
Opis na zahtjev badava
ilica 25.. !.
MM l drug - ifljreB,
Telefon. 1-27
evec
trgoves v Mozirju,
je otvoril svojo podružnico v Beški, Srem, v bližini Beograda in Novega Sada ter bode v položaju najceneje in najkulantneje postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banntskim, vse najceneje po dnevni ceni. Naročila naj se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, Beška, Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drucro tvrdko Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in dro^i. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelnr informacije. Za mnogobrojno
naročilo se priporoča
Rađali Feuec, prsa siauaasfea f&rdka u Srsssia.
t