Issued daily except Saturdays. Sundays and Holidays
LETO—YEAH XL
Uta Je
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NAROÙNE PODPORNE JEDNOTE
_¿TToJ^sfi&erriBr CHICAQO K. ilu ČETRTEK, 10. junija (JUNE IO>. IMI
Acoeptanoe foTmaUlng at spécial rate et postale provlded far la section 1101, Act of 0«t I, 1Q1T, authoriaed on jJ^TlilT
Uredniški la upravailkl prostori: 1087 South Lawadale Ave.
Office of Publication: 2667 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4000
Subecrtptlon M.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 114
Vojna med Židi in Árabci suspendirana za štiri tedne
KAIRO, EGIPT, 10. jun.-V petek zjutraj, 11. jun., bo vsaj začasno prenehala vojna med Zidi in Arabci, ki so pristali na štiritedensko pre^ mirje. Obe stranki sta brez nadaljnjih pridrž-kov sprejeli pogoje, katere jim je stavil grof Bernadotte.
Kairo. Egipt, 9. jun.—Švedski grof Folke Bernadotte, kateremu je varnostni svet Združenih narodov poveril nalogo, naj med Zidi in Arabci v Palestini izpo-sluje štiritedensko premirje, je obema strankama predložil zahtevo, naj suspendirata vse vojne operacije v petek ob 6. zjutraj londonski čas. Obe stranki naj mu odgovorita do srede opoldne.
Poročila iz Ammana, glavnega mesta Transjordanije govore, da je zelo malo upanja, da bodo Arabci pristali na premirje. Grof Bernadotte je tukaj dejal, ako bodo njegovi pogoji odklonjeni, tedaj bo vprašanje vrnil varnostnemu svetu.
Njegovi pogoji za premirje so:
1)	Za dobo premirja se ne sme dovoliti vstopa bodisi v Palestino ali arabske dežele nobenemu vojaku aH osebam, ki imajo namen pridružiti se tej ali oni armadi.
2)	Posredovalec Z. N. ima pravico, da odloča, da-li so med imi-granti osebe vojaških let v takem številu, da bi imela vojaško prednost ena ali druga v konflikt zapletena stran; v tem primeru bi on te naseljence ustavil ali pa jih poslal v koncentracijska taborišča in jim s tem preprečil vstop v armado. "
3)	Vse naseljevanje v konflikt zapletenih držav bi bilo pod njegovo kontrolo in on bi nastavil paznike Z. N. v vseh pristaniščih in na vseh ladjah.
4)	Posredovalec ima pravico da ustavi vse naseljevanje prvi teden premirja.	,
5)	Vse premikanje vojaških čet in vojnega materiala v arabskih deželah ali v bližino bojnih front mora biti ustavljeno za štiri tedne.
6)	Vse bojne fronte morajo biti stabilizirane za rok premirja in nobena stran bi jih ne sme la ojačati bodisi z moštvom ali vojnim materialom. Dovoljena bi bila le izmenjava čet.
Sodnik vzel prednost veteranom
Prizadetih je čez tisoč čikaških policajev
Chicago.—Mestni sodnik Hurry M. Fisher je zadnji ponde-Ijek izrekel dalekosežen odlok, s katerim je odpravil prednosti, ki no jih imeli vojni veterani v raznih mestnih službah, katere spadajo pod "civil service". Svoj fyilok je izdal v tožbi dveh policijskih saržentov. ki sta že pred leti napravile izpit za promovi-tanje v poročnika, toda še zdaj čakata na povišanje, ker imajo prednost vojni veterani.
Ako bodo to razsodbo vzdržala tudi višja sodišča, tedaj bo v javnih službah, ki spadajo v zavarovano kategorijo (civil service), nastala majhna revolucija. Tisoče uslužbencev bo bo-dial promovirar^h na višja, bolje plačana mesta, vojni veterani pa potisnjeni nazaj. To vprašanje zna povzročiti tudi celo kopico tožb s strani prizadetih uslužbencev za tisti del plače, do katerega bi bili upravičeni, ako bi bili promovirani na podlagi izpitov, odnosno ako bi ne bili zapostavljeni po vojnih veteranih. ki pri Izpitih avtomatično dobe toliko in toliko točk radi njih vojaške službe
V tem primeru bi bilo samo med čikašlte policijo prizadetih
več ko t*3o( piož.
7)	Nobena stran bi ne smela importirati nobenega vojnega materiala.
8)	Relifno delo med civilnim prebivalstvom bi na obeh straneh vodil Mednarodni rdeči križ.
9)	Za rok premirja ne sme nobena stran provocirati kakih sovražnih akcij.
Grof Bernadotte je izdelal te pogoje kot kompromis na bazi pridržkov obeh strank. Ampak ni izgledov, da bo s tem kompromisom kaj dosegel. To je razvidno tudi iz tega, ker je egiptski senat dovolil $84 milijonov vojnih kreditov za financiranje vojne v Palestini.
Egiptska vlada poroča, da je prešel v ofenzivo tisti del njene armade, ki je obkrožen po Židih na obali 20 milj južno od Tel-Aviva.
Do kakih večjih bitk v Palestini zadnje dni ni prišlo. Najbolj trpi mesto^Tel-Aviv, ki ga egiptski letalci dnevno bombardirajo iz zraka. V torek je padla bomba tudi na nebotičnikov katerem ima Bernadottov štab svoj urad. Do obleganega Jeruzalema, ki je deloma v židovskih in deloma v arabskih rokah, so Židje začeli delati novo cesto, v bližini mesta pa letališče za težka transportna letala, 1«i bi zalagala 6dre/aho mesto z, živežem.
Tretja stranka na glasovnici
Cikaski sodnik izdal odredbo
Največji teleskop na svetu odkrit
Palomar, Calif.—Dne 3. junija so na zvezdami na gori Palomar dokončali ogromno delo največjega teleskopa na svetu in ga začeli rabiti v proučevanju nebesnih telps, svetlobe in ozvezdja. Noyi teleskop, ki se imenuje G. E. Hale po znanstveniku Haleju, meri 200 inčev in je stal okrog sedem milijonov dolarjev. Ideja za zgraditev največjega teleskopa se je porodila pred dvajsetimi leti. Pričakuje se, da bo-
do astronomi s pomočjo tega teleskopa odkrili nove tfkrivnosti nebesnih teles, kar bo v korist \ minirala svoje kandidate za vse človeštvu.	važne urade v državi.
Chlcago.—Okrožni sodnik Ez ra Clark je ukazal okrajnemu klerku M. J. Flynnu, naj izda dovoljenje, da bodo kandidatje progresivne stranke v okraju Cook prišli na glasovnico pr volitvah prihodnjemu novembra
Progresivna stranka v okraju Cook (Chicago) je prijavila 57 kandidatov za razne okrajne, municipalne, državne in zvezne urade. Ta odreditev bo veljavna, dokler jo višje sodišče ne potrdi ali zavrže.
Bernard J. Korzen, pravi zastopnik volilne komisije, ki je pod kontrolo demokratov, je ta-«oj po objavi odredbe izjavil, da bo vložil priziv na apclat nem sodišču z zahtevo, naj od redbo razveljavi. Demokratska mašina se boji tretje stranke, ki je načelujejo voditelji progresivne stranke s Henryjem Wal-lacem kot predsedniškim kandidatom.
George F. Barrett, državni pravdnik in republikanec, je prehitel demokratske manevra-še s tem, da je zadevo že predložil državnemu vrhovnemu sodišču, kar znači, da apelatno sodišče ne bo imele moči odločanja o veljavnosti odredbe.
Državno vrhovno sodišče je tik pred primarnimi volitvami preteklega aprila odločilo v prid kandidatom progresivne stranke, da lahko pridejo na glasovnico. Ampak demokratski veljaki so odklonili pravico do glasovnice tretji stranki z izgovorom, češ da je čas prekratek za tiskanje novih glasovnic.
I Sodnik Clark je odločil, da vsi kandidatje tretje stranke v okra ju Cook lahko pridejo na glasovnico pri volitvah, ki se bodo vršile 2. novembra.
Kandidat na listi progresivne stranke za državnega pravdnika je mestni sodnik Samuel Hel ler. Progresivna stranka je no-
Domače vesti
Oblaki ►
Chicago.—Glavni urad SNPJ so te dni obiskali Mary in Louis Novak is Fontane, Cal., ter Mike in Anna Geisky is Clevelanda.
Nova grobova V Pet&nl
Smithfield, Pa.—Dne 29. maja je umrl Frank Marolt, član društva 291 SNPJ. Podlegel je ra ku na želodcu in bil bolan leto dni. Star je bil «7, let, doma iz Leskovca na Dolenjskem. Za pušča tri hčere in tri sinove, vsi poročeni, pred poldrugim letom pa mu je umrla žena.
Aliquippa, Pa.—Zadnji ponde-ljek je umrla Johana Hribar, rojena Kozlevčar, stara okrog 60 let, doma iz Petruinje vasi pri fit. Vidu, Dolenjsko, v Ameriki okrog 40 let. Tukaj zapušča mo-žu PVanka, več otrok, vsi odrasli, brata Jožeta Kozlevčarja v Brownsvillu, Pa., sestro Mary Hribar na VVindaor Heightsu, W. Va., in sestro Josephine Ker tel v Carrolltonu, O.,, v starem kraju pa dva brata in sestro.
Ia Clevelanda
Cleveland. — Po dveletni bo lezni je umrla Mary'Krause, rojena Sirca, stara 56 let, doma iz Spodnjega Logatca, v Ameriki 37 let. Tukaj zapušča moža Johna, štiri sinove in tri hčere v Cooperstownu, N. Y». pa sestro Frances Zigan. — Po dolgoletn bolezni je umrl Frank Turk star 72 let, doma if vaai Lože v Ameriki 50 let. Bil je vdovec in ni delal, odkar mu je žena umrla leta 1927. - Zapušča pet sinov, tri hčere, 11 vnukov in dva pravnuka, dva brata in sestro. Clan je bil WOW.-Hadi srčne kapi je naglo umrla Marija Magdalene, rojena Ščuk, stara 67 let, doma iz vaai Kailje pri Sežani, v Ameriki 35 let, članica društva LSfc 41 SDZ. Mož ji je umrl pred dve ma letoma. Zapušča šest poro čenih hčera, sina 4n 10 vnukov. —Od četrtka do sobote so trije Clevelandčani napravili samomor s skokom s Superior-De-troit-mostu. Imena so angleška.
Pri družini John Urbančlč v Coll in wood u so se oglasile rojenice in pustile drugorojenčka.
Vprašanje svobode tiska in govora
Sovjetski delegat udaril po magnatih
Lake Succeaa. N. Y.—Komisija za človeške pravice Združenih narodov je zavrgla sovjetski predlog, da se nudi vladna pomoč časopisom in da se prepove raba tiska in govora za širjenje fašistične propagande in agresi je ter netenje sovraštva med na rodi.
Komisija pripravlja izjavo o človeških pravicah, ki bo predložena na prihodnjem zasedanju generalne skupščine v septembru. Komisija je sprejela točko o svobodi govora in tiska, ki jo je pred kratkim priporočila konferenca ZN o svobodi obveščanja v ženevi, Švica. Zadevna točka pravi j
"Vsaka oseba ima pravico do svobode mnenja in izražanja brez vmešavanja od katere koli strani; dalje ima pravico iskati in sprejemati vesti in mišljenje skozi katero koli posredovanje, ne glede na državne meje in ob-lasti."
Ta točka je bila sprejeta v Ženevi z 12 proti Štirim glasovom. Belgija se je vzdržala glasovanja. Eleanor Roosevelt, žena pokojnega predsednika in načelni-ca komisije, se je izrekla ia besedilo točke, sprejete v Ženevi, Sovjetski predlog je predvideval garancijo svobode govora in tiska, je pa izrecno zahteval, da se svoboda govora In tisks ne nmc izrabljati za Širjenje fašistične propagande in agresije ttr podžlganje sovraštva med narodi. Dalje je sovjetski predlog jiaim i Predvldevi»l denarno pomoč 11-w *mrr,-dme segntrfvt ui»0M BWP»
Senat omejil naborni zakon na dve leti
DENARJA DOVOLJ ZA ATOMSKO OROŽJE, NE PA ZA CIVILNE POJREBE
Washington. — Kongresni od- Carroll L. VVilson, glavni rav sek za apropriacije je ostro ob-1 natelj komisije za atomsko ener-sodii postopanje komisije za I gijo, je povedal članom kongres-
atomsko energijo, da zlorablja svojo moč in razsiplje denar v nepotrebne svrhe. Vsled tega je odsek priporočal znižanje apro-priacij za $48.150,000 za civilne raziskave atomske energije, za-eno pa je odobril apropriacije za novo atomsko orožje.
Tajnu pričanja so razkrila, rla (ie novo atomsko orožje demon striralo "čudovito učinkovitost." Zadevni eksperimenti na pacifiškem otoku Eniwetoku so pokazali, da to novo orožje "daleč MM
nega odseka, da so rezultati na otoku Eniwetoku bili "velikanskega pomena" (n bodo morda zahtevali "tisoče dodatnih milijonov dolarjev" %s gradnjo novih atomskih naprav, In vse te ogiomne vsote bodo šle /.a pospeševanje in razvoj čimboljie-ga orožja za pokončavanje ljudi In uničevanje Imetja.
V teku so priprave za izdelavo novih ladij in letal na atomski pogon, tako tudi novega moril-nega orožja, opremljenega z
prekaša" vsa prejšnja atomska T !	Izmeni, da bo
morilna sredstva/ Dalje je bilo ¡^«^ moderne bojne ladje p. cd odsekom razkrito, d. jei1" ,eU,a 4,0 V "Uro 4<,ro' 90'; programa za razvoj atomske energije "posvečenega vo-aškim zvrham."
Člani komisije za raziskavanje atomske energije so tudi (»risali obširen petletni načrt za konstrukcijo in raztegnitev atomskih tovarn Skupni izdatki za	gije v koristne ¡vrhe bo moral ta načrt bodo znašali 29« milijo-	počakati, ka|ti tako narekujejo nov dolarjev do I julija 1949	interesi mllltaristov. bankirjev "oleg tega h*«do nadaljni strdki	in monopolistov, ki m boj« no razvoju atomskega projekta,	vega reda. ker bi jim odstrigel ki bo zgrajen blizu Chic»i?a. zna-	»T.astne profite in odpravil Irko-šali 133,000.000.	nščanje ljudskih ma».
nadomestile Jih bodo nove, ki bodo slksle po morjih z atomskim pogonom.
Poročila atomske komisije »o razkrila, da je ves atomski apa-¿at uprežen za razvoj atomskega molilnega orožja, ne za koristi ljudstva. Razvoj atomske ener-
Francija zalaga Arabce z municijo
Poslana je bila z italijansko ladjo
Pariš.—Italijanska tovorna la dja San Carlo je iz marseilskegu pristanišča zadnje dni odpeljala tovor municije v Beirut, Leba-non. Tovor je bil naslovljen na obrambnega ministra. Ta ladja > odpeljala 1,200 zabojev smod rjika, zabojev topovske municije 15« zabojev ročnih granat Ait) ¿Olojev bomb in 84 zabojev dtto^ialorjev.
Naložitev tega tovora so skušali preprečiti socialisti in komunisti, ki so apelirali na pristaniške delavce, naj se upro nalaganju municije, ampak njih apel je bil zaman.
Vladni krogi so poudarili, da je bila ta pošiljka municije v skladu s pogodbo, ki je bila skle-njena med francoskimi municlj-skiml interesi in Ix»banoriom že, pred izbruhom sovražnosti v Pa-lestini. Ampak francoska vlada
Sodnijski procesi na Čehoslovaškem
I -
Spionaže je obtoženih večje itevilo oseb
Praga.—Vaclav Nosek, notranji minister Cehoalovakije, je na čusnikarski konferenci Izjavil, da bodo prišle na dan zanimive stvari na obravnavi 27 policajev In 27 civilistov, ki so obtoženi, da so bili v tajni šplonski službi. Zanimive stvari, je dalje rekel Nosek, bodo prišle ns dan tudi na obravnavi neke osebe, ki je nedavno umorila majorja Srama, ki se je v osvobodilni vojni proslavil kot vodja gerilcev.
Notranji minister Nosek je tudi odprto obtožil Ameriko šplo-naže v ČehoslovakiJI. Do sedaj je bila v vseh Izjavah in tudi na sodnijskih procesih proti špio-nnm imenovana kot "neka tuju sila", zdaj pa je Nosek odprto povedal, da je ta "neka tuja sila" Amerika,
Na zatožno klop bo prišel tudi bivši notranji minister Prokop Drtlna, kakor tudi Felix Uhl, vodilni član ljudsko (katoliške) stranke, ki jo obtožen, da je bi) v vohunski oiužbi in za to pre-emal denar in navodila.
Druiba ponudila 8% zvišanja mend*
ljud-
bodnega izražanju vsem stvom sveta.
Sovjetski delegat A. P, Pavlov, ki Je predložil ruski predlog, je ostro obsodil ameriške n britske časopise, ki jih kontrolirajo mogočni monopolisti, ker širijo neosnovane trditve in vovražno propagando.
Pavlov je naglasil, da listi, ki so v rokah privatnih interesov, služijo le tem interesom, ne pa ljudstvu. Vsled tega ne more biti govora o svobodi govora in tiska v listih, ki jih kontrolira par časopisnih magnatov
Pretep v laiki lenatni zbornici
Him, 9. junija.—Prerekanje v italijanski senatni zbornici o vprašanju vojnih ujetnikov, ki
- mw Vih k	i
Klectric je ponudila svojim delavcem 8% poviška plače. To ponudbo je dala uniji elektrlških delavcev CIO, Ta družba upo-sluje 125,000 delavcuv po vsej deželi, Pogajanju med unijo in družbo so se pričela 2. marca, potem pa se razbila. Unija je zahtevala lic poviška na uro in dru^e izboljšave. Družba pravi, da povišanje 8'. pomeni od 9 do 15 centov več na uro kot sedaj. Unija še nI odgovorila, če bo ponudbo sprejela,
se nahajajo v Husiji lu drugih vzhodnih drŽavah, je povzročilo incident, v katerem Je komunistični senator Francesco Spezza-no udaril senatorja Tartufolija po glavi. Tartuli, član stranke krščanskih demokratov, Je no-migaval, da Kusija nI civilizirana dežela.
TT
OBETA SE BOGATA LETINA: VREME IN MONOPOLI IGRAJO GLAVNO VLOGO
New York.
-Prvič v povojni, ve, zato Je treba skrbeti za nad
dobi, odkar Je vojna povzročila pomanjkanje hrane za milijone Judi po vsem svetu, se obeta pteostanek žitu. letošnji poljski pridelki v raznih delih sve ta kažejo izredno dobro letino.
Dr. Julius Hirsch in njegova žena, ekonomska veščaka v službi industrijskih interesov, sla dognala na podlagi proučevanj,
la bodo žitni pridelki, ki bodo bi taki» p«»godbe lahko vsak čas ! n* razpolago za izvoz, piesegall razveljavila in ustavila pošilja- «kupno množino 920,000,000 buš-
I Ijev, kar je vrt kot dovolj za »ia! ičevanje gladiiih ljudstev j Vprašanje seveda je, kako se bo ta odvjšna množina žita porabila Vsekakor bo igrala (»olltika qlavno vlogo,
Končni re/iiltai lct<išnjih žitnih In drugih poljskih pridelkov je še odvisen od vremena. V slučaju s u še in diugih vremen
nje municije agresorjem.
Vandenberg proti okrnitvi dajatev
VVutliington. Korigresnik Ta-bor. načelnik odsek« za apropri-Melje, je izjavil, da senator Van-denberg ne zastopa ameriških Interesov, ker noče. rla bi se mižala vsota, namenjena lapedni I skih neprilik se bo "predvideva-Evropi, za 27 odstotkov. Apro-1 na količina pridelkov zelo/niša-priacijski odsek nižje zbornice I la, kar M resno prizadelo mili-Je zadnji teden okrnil določeno Jone ljudi, vsoto, Vandenberg ps si prlza- Načrt za letošnjo produkcijo deva. da ostane pri prvotnem fita se ne bo znižal v prihod« sklepu On podpira dvostrankar- n|em letu, tem vrt se Imi nada hkn politiko državnega depart- I je val, tako da bodo /sloge domeni* in administracije, ki sku- j bro napolnjene za slučaj potre-šata "zajeziti komunizrm" v za l>edn| Kvropi in drugje po svetu
produkcijo v času, ko se obetajo obilni pridelki.
Izgledi posUije, da se IhhIo krušni odmerki v avropukih deželah znatno zvišali, v nekaterih deželah pa bodo odpravljeni, kakor uvidevata omenjena ekonoma. Privatni in vladni ekonomski veščaki ne vidijo tako rožnate slike v področju žitnih pridelkov, vendar pa upajo, du se bo prehianjovaliil problem dokaj ublažil.
HiimIiov proračun piidclkov se v glavnem opna na doseda nje i/gfede pridelkov in na u-godno vieme To pomeni, du ni zanesljiv, kujtt poljski pridelki so vselej odvisni od viemenskih pillik, ki m* naglo spreminjajo
Pšenični pridelki v Kanadi o betaio bogato ledino, tako tudi koruzni pridelki na ameriškem srednjem zapadli, Tudi ar gen tinska žitna polja oHeiajo bog h to žetev, vprašanje pa je, pni kakimi pogoji bo argentinski diktator dovolil izvoz preostan ka žita Tu pridejo v poštev cene. s katerimi se privatni ifite-r*»i, ki kontrolirajo i/voz in uvor pridelkov, tako radi Igrajo
be v prihodnjem letu Vremen-'Njim prre v glavnem ra profit, »kr prilike niso nikdar /aneslji-< rte ra naslčevanje gladnih ljudi
Glasoval je za ustanovi-te v ljudske legije
VROČE DEBATE
Waahlngion. 9. jun. — Zvezni senat je po dolgi debati zadnji torek omejil nov naborni sakon na dve leti s 47 proti 33 glasovom. Osnutek, ki ga je isdelal odsek za vojaške zadove, jo določal pet let.
Predlog za omejitev nabornega zakona priailne vojaščine na dve leti je stavil senator Moroe ii Oregona. On Je dejal, da je sploh dvomljivo, da bi ameriško ljudstvu odobrilo kakršno koli prisilno vojaščino v mirnem času. Tudi on je član odseka sa vojaške zadeve, toda jo dejal, "da smo se nekateri zadnji dan premislili."
Senat ima ta projektirani sakon na dnevnem rodu ie več dni in zboruje tudi ob večerih. Debate o tem zakonu so tako viharne, kukršnih senatna zbornica že ni videla mesece. Nasprotniki prisilne vojaščine kri-<pajo generale in drugt milita-iste brez pi izanašanjo. Dolže lih, da namenoma sabotirajo no vačenje prostovoljcev v armado, ker hočejo deželo osodlatl s trajno prisilno vojaščino.
Za omejitev nabornega ssko-na na dve leti je glasovalo 25 republikancev in 22 demokratov, proti (sa pet let) pa 10 republikancev in 14 demokratov.
Borbo za sprejetje originalnega osnutka vodi senator Uur-nri un lusna Ltakol». načelnik odseka za vojaške zadevo in kon-fldant generalnega štaba. On se bori proti vsaki spremembi.
Potem, ko Je senot zadel ta udarec visoki in vpllyni vojaški kliki, pa se je obrnil na peti in sprejel predlog senatorja Lodgea iz Massachuaetoo sa u-stanovitev nekakšne tujske legije 25,000 mož. Za je glasovalo 4.'i senatorjev, proti pa 33. Pristaši so argumentirali, da bodo tujci nadomestili Američane v armadi, Vstop v to legijo bodo imeli le "raxseljencl" in "brezdomci", ki se nahajajo v evropskih taboriščih za "razseljence", kakor tudi belogardisti ruske nurodnosti in nemški "antlnacl-u" ".i lil i ji i .15 leta staroatl. Služili bodo l/ven Amerike, po dosluženem jietletnem roku pa bodo lahko (»ostali ameriški državi lani.
Kukor kaže to glasovanje, bo v senatni zbornici ta naborni /akon sprejet, Senat zboruje ob večerih ix razloga, ker bi se ga rod rešil ta teden. Podoben osnutek čaka tudi v nižji zbornici in bo prišel na dnevni red. kukor hitro ga i/glasujo senat.
Klanovci se spet iopirijo na Jugu
New York, 9. junija—Okuta-ni kukluksarji se pripravljajo nu masno demonstracijo ne vrhu
gore Stone bll/.u Atlante, Oeor-giju Demonstracija se bo vršila ponoči dne 23 Julija. Bom (jieen, poglavar Ku Kluk Klani«, se jsinaša, da njegova orga nizacija v (¿eorgiji sedaj šteje .VMs» članov, ki odprto nastopajo proti črncem, katolikom in diugim manjšinskim grupam («recti trdi, da je vseh klanov-eev Okrog 25,000. Njihov pro gram je sllčen fašističnemu in ima oporo pri raznih bigotih in premo/nlh k r ogov.
Slučaji otroške paralize rastejo
.New York Število slučajev otroške paralize se je snetno zvišalo v maju, kakor poroča Ust a nova za pobijanje te bolezni Pričakuje se, da ae bodo alu-čaji otroške parallje pemnoftili v poletnih meserih, prwebmi pa v velikih industrijskih središčih in slumskih predelih velikih mest.
PROSVETA
TKE ENLIGHTENMENT	_
A SLOVENSKE MAAODME fOOfOHMB
JEDRCU	V-r
If

PKOSVITA
četrtek, 10. junija 194a
M lata. S44S m pol UUl M-00 ta Uttt la^j aa Chlcofo la Cook Co. mjo m celo loto. $4.71 m pol lata; m bwwnitvo $1141 Oi for Dm Unltotf Šteto« (except Chicago) and $ŠJS por ftor, Chlcapo an« Cook County M M pov yoar, $1LM pat year.	* ^ ^
* ¡uT^ürÜtTma vmWMM, poo««.
Ud.) M emejo poUljaMJu la o slu* a Ju. ¿a le pviloéU
Adrorttalof rales an aiissiaeoJ Maau—tpls of
rad unaollcitod article« wUl not bo returned. Other such as stories, pttya, poems, eta. will bo returned to whoa accompanied by sell addressed rad stamped envelope
ralT
Verio* oa m kar Ima eâik a
PltOSVETA SSI7 -1« So. Lawadale Ara. Cklcago 28. Illinois
Proceljniki reakcije
SliUovLij,mHJt naMl&ÙL
................................................................................................II II I mmrnmmmmmmmmmmmmmmmmm
O SANSovi priredbi in poslovilnem večeru L. Medveška
A kron. O.—»Ne morem iti mimo priredbe S an so vi h podružnic v Clevelandu, ki se je vršila 30. maja v SND na St. Clair ave„ in sicer po zborovanju gl. odbora SANSa. prav tako ne mimo odhodnice oz. banketa, ki so ga clevelandski društvenlki priredili 31, maja v porast Ludviku Medvešku pred odhodom v staro domovino.
Na Sansovi priredbi je bilo res dosti duševnega užitka, kajti nastopili so pevski zbori in prav lepo zapeli, govorniki pa so povedali marsikaj zanimivega, četudi tako zvani Odsek za raziskovanje protiameriške aktivnosti v VVashingtonu skuša očrniti vsakogar, ki deluje za napredne principe. Reakcija ima še posebno piko na slovanske napredne organizacije in posameznike, na delavske unije in novo progresivno stranko. Govorniki bo poudarjali, naj se ne strašimo takih odborov, ker nimajo nika-kih dokazov, da bi mogli diskri-minirati mirne in poltene državljane. Reakcija se silno trudi, da bi pomandrala vse ustavne
Zadnjih par let se je iz vzhodne Evrope natepla v Ameriko cela armada asortiranih politikov, ki so pred vojno in med vojno služili domači monarhistični in klerofašistični reakciji in sodelovali v antiljudskih režimih, kateri so bili v službi domačih in tujih diktatorjev. Med temi ubežniki je tudi več znanih bivših "kmečkih" voditeljev z Balkana, Ogrske in Poljske, ki so po skrahira-nju Hitlerjeve Nemčije skušali postati orodje mednarodne reakcije, odnoano zapadnegu imperializma. Vsi ti bivši politiki so bili v. "uglednih" krogih te dežele sprejeti z odprtimi rokami, posebno pa od državnega departmenta v VVashingtonu.
O'tsh ubežnih faliranih politikih in o njih intrigah kot orodje državnega departmenta je Constantine Poulos v reviji Nation nedavno napisal zanimiv članek, ki meče mnogo luči na zakulisne spletkarije in intrige, s katerimi se peča v VVashingtonu visoka, diplomacija. Pisec tega članka ae je nahajal na Balkanu in v,P™vice in civilne svoboščine in srednji Evropi ves čas po vojni kot poročevalec Overseas News napravila iz naše dežele policij-Agency in Revije Nation, zdaj pa piše knjigo o nesrečni Grčiji. dr*«v°. v	ne bi bil ni.
Njegov članek prinašamo v prevodu iz razloga, ker meče mnogo kdo več varen in bi lahko v sta-luči na sodobno ameriško zunanjo politiko In na vlogo, ki jo igra novanje vdrla policija ob vsakem jo v tej deželi ti ufcžni politiki. Naslov Poulosovego članka je *r *rl*v odpeljala v zapor: L ■■rrL Men ft* K,„.,,n" in« v prevodu «,.„,	J« Z^Tn^ZZ
, - mm	. , . .. . slehernemu delavcu, da kdor se
Lani 27. decembra je Boston Herald prinesel uvodnik pod na- y teh ¿aglh pwlegUje za delavske
slovom "Balkanski protiudar", v katerem je «ugeriral državnemu ,n ,judfjke pravlce all za spioino departmentu, naj posvari države v sovjetski sferi, da bi mi prizna-' ^jujno zboljšanje človeštva, za nje "svobodne grške vlade" smutrall kot neprljateljski čin, ki W gVetovnl mir ln za zbližanje dveh s strani Amerike zahteval diplomatski prelom z njimi. Herald veje8ji sveta—Amerike in Rusije še dostavil, "da bi to svarilo vključevalo tudi implikacijo, da bi ga Qdsek za raziskovanje temu sledilo naše podpiranje zamejnih opozicijskih vlad."	| protlameriških dejavnosti krsti
Za to navidezno izolirano izjavo leži celo omrežje intrig, kom- za prekucuha, Češ, da je neva-plotov in zakulisne diplomacije. Ameriški tajni agenti tfo že pred ren vjacii in jo hoče prekucniti dvema letoma pošiljali iz Pariza načrte za "kmečko internaciona- ¿ez no£. lo", katere ustanovitev naj bi sponsorirala Amerika in jo tudi podpirala. Ameriški agentje pa niso poročali, da so seme za to Idejo
skrbno zasejali razni vzhodno evropski izselnikl, « katerimi so vegka je tajnik društva bili v stikih. Istočasno pa so svarili pred takim korakom drugi ¿t. 5 SNPJ nad četrt stoletja, ameriški tajni agentje, ki so se po vojni nahajali v vzhodni Evro- po|eg tega pa odbornik raznih pi, vaied česar je bil ta načrt položen na polico. V prošlem letu društev in ustanov, pa je bil ta nučrt vzet s police in očiščen prahu. Zdaj je v teku | Da jma Ludvik res veliko pri-akcija, očividno |>odprta z brezmejnimi skladi (odkod denar, nI (jateljev, je pokazala velika ude-znano) in veliko publiciteto za realiziranje tegu načrtu tukaj v ležbu na banketu, kjer so mu Ameriki.	| društveni bratje in sestre ter
Prihod Stanislava Mikolajčka, bivšega voditelja poljske drugI prijatelji dali priznanje za stranke, je kristaliziran je te nove, obenem pa že preperele zelene' njegovo veliko delo, katerega je internaciona le ie pospešil. Bilo je že vse pripravljeno, ko je on | vršil pri društvih, kot pri št. 5, dospel v Ameriko. Ogrodje organizacije se bili pripravili Ferenc kjer je bil duša, prav tako pri Nsgy, bivši vodja ogrske stranke malih posestnikov, Vlatko Ma-1 mnogih drugih društvih in orga-ček, bivši načelnik hrvatske kmetske stranke, Milan Gavrilovič nlzacijah v Clevelandu. Ganlji-od srbske agrarne stranke, Georgi M. Dimitrov od bolgarske vo je bilo poslušati petje zbora
Pa pustimo to in preidimo na poslovilni večer Ludvika Med-
agrarne stranke in Niculescu-Bu/esti od rumunske narodne kmet ske stranke.
Dne 12. nov. 1947 je New York Dally News prinesel iz Washing-tona zanimivo vest, da bo nova internacionala imelu "neuradni blagoslov" državnega departmenta. Povsem razumljivo. V tistem članku je bil tudi onls "tajne ubežniške poli", katero operirajo ameriški agenti v vzhodni Evropi in s kakšno lahkoto prihu-jajo ubežniki izp«Kl komunističnih režimov v Ameriko. Pisec te-
S članka pravi, "da je Nagv hitreje pobegnil lz Budimpešte v
nevo, $vica, ih od tam v Ameriko, kakor pa povprečni svetovni potnik pride mimo prvega klerka v povprečnem ameriškem konzulatu pri iskanju dovoljenja za potni list, Ze s stališča časa je v Ženevi moral čsksti Nagyja t vsemi uradnimi listinami kak ameriški uradnik." Kazen dejstva, da Nagy ni pobegnil it Bu« dimpešte, marveč je bil v Švici na počitnicah ob času, ko Je bil "vržen" iz vlade, je ta istorlja pravilna.
Nimam najman)š<*|<u namena sugerirati, da bi desničarski ne fašistični naspmimki balkanskih i</mi.*\ m« smeli dobiti azila v tej deželi. Toda pomoč državnega depurtmenta tem ubežnikom je prvič značilna v tem, ker je v /vezi z današnjim pološajem, drugič pa je v popolnem kontraatu a postopanjem napram tlaočem nekomtfnlstov in antifaštstov, ki ko pred vojno in med vojno skušali |>obegnitt ir Hitlerjeve Evropi« v Ameriko.
Gladka roka državnega departmenta deluje i/redno premeteno. Sedaj se pripravlja teren, da kmrtsko Internaclonalo "prodajo" umerltkemu ljudstvu, na drugi strani pa prihaja "neuradni" material v radijske programe, ki mi oddujanl v svet po (¡lasu Amerike Revija Saturday Evening Post je pnohčlla članke, ki sta jih napisala Nagv in Dimitrov Hearstova International News Service je spravila v tisk serijo petih člankov, ki jih je splxal Zoltan Pfeiffer, načelnik ogiskr desničarske neodvisne stranki» On je hamega sel>r opisal k< t "zsdnti evropski antikomunistični votli. telj, ki je pobegnil i/ik <V, sovjetsk^a deapotlzma". Za Hearstovo agencijo King feature Sindicatr pa le Mikolajčik napisal serijo 24 člankov ("uredil" mu jih je Hob ConaidincK ki so Izšli v žingo-istlčnih listih šilom de/ele Vse to spada skladno v fazo zunanje politike di^vnega departmenta, o kateri je znano le redkim Američanom — in to je tudi njena najl>o|j vznemirljiva stran.
"Nagv in Mikolsičlk sta določena za glavna čtnitelja v mednarodni kmečki zvezi," je pro^sa nuvcmbta poročal Daily News v prej omenjenem članku. Nedvomno je to resnica, čeprav bo Nagv Id bolj figura in bo igral manj aktivho vlogo kakor pa Bolgar Dimitrov Novi organizaciji jr nrtn«**rl največje ime Mikolajčik. Ameriško časopisje ga >e dve leti bombastično prikazuje kot neustrašnega, poštenega viteza bl«»atect ao beli obleki Za tvoje operacije ima najbolj pripravno bazo med ametiftklmi Poljaki. ki so največja narodnmtna skupina 11 vzhodno Evi npr Pri-stranoat ameriškega časopisja se je >e izplačala. Oglaševalna ftr-
Zarje in solista Belleta. Pesmi so spominjale na naša mlada leta v rojstnem kraju, iz katerega smo odpotovali po svetu s trebuhom za kruhom na vse štiri strani sveta, največ na v Ameriko.
Zarja je zapela poleg pesmi "Pozdrav slavljencu". tudi "Nazaj v planinski raj". Vsi ameriški Slovcnci ljubimo naše krasne slovenske gore, katere smo vzljubili *e v naši mladosti. Tenorist BolJe pa je zapel krasno pesem "Gor čez Jezero" in MAn-člca".
Le redki so slučaji, da narod da Javno priznanje zasluženi osebi, ko šr živi, Čestokrat proslavljajo zaslužene može, ko že spe v grobu, tako da ničesar ne vedo o tem. Zdi ae mi. da smo Slo-venci pričeli delati izjeme v tem osiru in želimo počastiti v znak hvaležnosti zasluženo osebo že tedaj, ko je še pri življenju. To je pravilno.
Na Medveškovem poslovilnem večeru je bilo največ društveni» kov. ki so povedali, kako je mol vaepovNod pridno delal kot čebelica in deloval za napredek pri mnogih društvih Predsednik omizja Frank Čeaen je v uvodu dejal, da mu je znano, da nihče rad ne posluša suhoparnih govorov. toda se je malo zmotil, kajti kljub temu, da je bilo izredno veliko govornikov, so jih vsi na-vtočl liredno pazljivo poslušali, ker sleherni govornik je imel povedati kaj zanimivega o slav-
Ts slik« kaže predstavnik» avtne unijo CIO in CferyslerJeve druftbo pri podpisovanju nove mesdne.pogodbe, ki določa I3c več na uro. Stem Je bila končana 17-dnevna stavka 75,000 delavcev pr! tel družbi.
=
Ijencu. K besedi je bil poklican tudi 82-letni borec za delavsk« pravice Etbin Kristan, ki je čvrsto in jedrnato govoril o delu, ki ga je Medvešek vršil toliko let. V imenu*gl. odbora SNPJ pa je govoril gl. tajnik Vider, v imenu organizacije SANS pa Mirko Kuhel. Morda smo bili trenotno razočarani, ko je br, Vi* der dejal, da on ne bo , hvalil < slavljenca kot so ga drugi, to pa vsled tega, ker ga ni treba hvaliti, saj njegovo delo dovolj govori, kaj in koliko dobrega je storil za društva in organizacije, zlasti v Clevelandu. In v resnici je tako, da se dobro delo samo hvuli.
Govorniki so bili večinoma iz Clevelands in oni najbolj poznajo Ludvika Medveška, vendar pa ni treba misliti, da naši rojaki po drugih naselbinah ns poznajo Medveška in njegovega dela. Kdor koli je kdaj prišel v Cleveland in se udeležil kakšne večje priredbe naprednih društ tev, je skoraj vsakikrat našel njega pri kaki mizici ali oknu, ko je izmenjaval bele, rdeče ali kakršne že trošne listke ali ps vstopnice za zelene "copake", prav tako kot kje na drugi strani naš "večni popotnik" Anton Jankov ich. Pogostoma smo tudi či-tali Ludvikova poročila o tej ali oni zadevi ter iz teh poročil spoznali njegovo neumorno delovanje za napredek na kulturnem in društvenem polju.
Ludvik, slovenska javnost te bo pogrešala in s tvojim odhodom bo nastala velika vrzel na elevelandskem društvenem in kulturnem polju, kot je dejal eden izmed govornikov. Nekate» ri pa imajo upanje, da se zopet vrneš v Cleveland, misleč, da je življenje v novi Jugoslaviji zaradi posledic vojne še vedno težko, toda drugi so mnenja, da boš ostal tam in pomagal prerojeni domovini s svojimi nasveti in izkušnjami, ki si se jih pridobil v teku dolgega življenja v Ameriki. Pričakujemo, da te nova Jugosls-vija prisrčno sprejme, kot sprejme mati svojega sina, ki se vrne po dolgih letih domov v njeno naiočje. Prav tako te bo sprejela tvoja družina, kateri si bil vedno zve|t in ji bil skrbni oče ter dal svojim otrokom najboljšo doto—izobrazbo.
Torej srečno pot, Ludvik, in še mnogo let arečnega življenja v lepi Sloveniji v krogu svojih dragih! Mogoče se vidimo drugo leto v Ljubljani!
Joeoph I rman.
Vrnile peticije do 18. junija
Chicago. HI-Vsi, ki posedujete peticije in nabirate podpise z namenom, da bo prišla progresivna stranka na volilno listo pri jesenskih Volitvah v državi lili-noisu, POMNITE, DA JE ZAD NJI DAN ZA VRNTTEV PETI-C!J \n Junija to velja za Cook County, v katerem Je mesto Chl«
T
Odbor za ustavitev svetovnega komunizma'*, katerega Je uatano-vil reakcionarni Poljaki kongres (sedež ima v Chicagn). je obenem tudi Mikniajčikova publinietna agentura in ponuja revijam, dnev. ntkom in sindikatom "njegove članke, intervjuve, etc." brez vsake duplikao* materiala". S to izgUjeno promocijo a la Heamt bodo ameri4kemu ljudstvu
čago. Po drugih okrajih v državi se bo z nabiranjem podpisov nadaljevalo. •
Petfcije prineaite najkasneje
v četrtek, 17. junija D. J. Lotri-chu, 2610 S. Lawdanle ave., kateri jih bo notarsko potrdil. V petek, 18. junija, morajo biti v »uradu stranke. Teh nekaj dni, ki jih imamo še na razpolago, je treba pohiteti in peticije nat> polniti. Kdor hoče teh par dni sodelovati pri nabiranju podpisov, naj se zglasi pri spodaj podpisanemu.
Na vse progresivne rojake in rojakinje po Zedinjenih državah, posebno pa v državi Illinoisu, apeliram, da sodelujejo s progresivno stranko pri nabiranju podt pisov. Ker je reakcija vzdignila tako propagando, posebno v podeželskih okrajih, je nujno potrebno v dotičnih okrajih sodelovanje vsakega posameznega progresivca, da se dobi zadostno število podpisov v vseh okrajih, kot to iahtevš' žškori. CVnt' v vašem okraju progresivnega kluba ali Wallacevih klubov in želite sodelovati pri nabiranju pod* pisov, se lahko obrnete name in bom poskrbel, da boste prejeli peticije. Čas je kratek, priglasite se takoj!
Loula Zorko.
2657 So. Lawndale ave., Chicago 23, 111.
Seveda so še draga pota, na primer po bulevardu do W. (Wth, nato na levo do Denison ave. Sicer pa upamo, da ae ne bo nihče izgubil. Tord| ns svidenje!
Frank Česen.
Jugoslovanski Američani m nova stranka
(&isedilo govora, ki ga je imel ob priliki Sansovega zborovanja v SND 30. maja načelnik zs narodnost» pri narodnem odboru "Wallace for President" A. Kahn).
:„ - t-.
Važno je, da se v tem tednu vršijo konference treh skupin Američanov slovanskega poko-lenja — Slovencev, Hrvatov in Srbov —< ker danes se Atherika nahaja v krizi, radi katere moramo stopiti v akcijo. Naše ameriške civilne svoboščine, naš ves demokratični način življenja je v nevarnosti. Poleg tega sedanji voditelji, naše vlade za sledujejo politiko, ki ogroža mir na vsem svetu.
, Napredovanje ameriškega fa šizma v teku preteklega leta se je tako pospešilo, da se sedaj bli ža brezumni tekmi. Na žalost je malo število Američanov, ki razumejo pomen fašizma in razumejo, kaj se s tem pojmom misli, ker velika veščina noče verjeti, da je fašizem mogoč v Ameriki. Mislim, da se ysi strinja mo, da ima reakcija največjo prednost v brezbrižnosti in mr tvilu ameriškega ljudstva. Moramo ae obrniti na alovanske A< meričane, katerih sorodniki in prijatelji so izkusili najhujše pretirsnosti in brutslnosti nacistov in fašistov preko morja, da bi oni zbudili vse Američane in jih' oposorili na nsglb v naši državi, odkar je umrl naš ljubljeni in obžalovani veliki predsednik Frsnklin D. Roosevelt.
Napad na ameriške demokratične ustanove je naj prvo bil naperjen proti strokovnim unijam. Slovanski Američani imajo plemenito zgodovino v strokovnem unijskem gibanju Amerike, ker z njihovo pomočjo se je zgradilo nekatere naše največje strokovne unije.
S Taft-Hartleyevim zakonom so voditelji obeh starih strank poskušsli odvzeti delavcem vse pridobitve zadnjih.20 let in raz biti princip zaprtin delavnic. Z uporabo demagoškega orožja protikomunističnega afidavita, so poskušali razdvojti delavce tako, da bi se borbo za višje mezde, penzije, zdravniško oskrbo in boljše delovne pogoje osla-9 strankarstvom. Na žalost
za obrambo našega tiska
Cleveland, O. — Le malokdaj nas pot zanese med "Westsajd-čane", dasi imajo ondotni Slovenci prijazen Narodni dom z lepim senčnatim vrtom, ki je bilo kot nalašč za naše piknike. Fan-'so najbolj znani unijski vodite-tje in dekleta se upravičeno je- lji podlegli tej gonji dvostran-
zljo na nas, češ: "Ali nismo tudi mi Slovenci?" Pa smo Sent-
karske administracije. Izvršeni so bili pogoni na napredne unije
klerčani, Collinwoodcani in Eu- in {»ojavili so ss prepiri med de-clidčani soglasno sklenili, da jim lavstvom. izkoriščajoč oslab-to očitanje enkrat za vselej Vr^ljeni položaj delavcev, je vladal nemo s tem, da Jih bomo pre- podvzels stsvkolomno politiko ••netili v nedeljo, 13. junljs, ko' policijskega nssilja proti delsv-se bomo v velikem številu ude- \ cem, kot je to bil primer nasilja ležili piknika njih društev, ki proti delavcem klavniške unije, ga bodo priredili v korist ob- (Vsa gonja proti civilnim svobod-rambnega sklada zs tožene čs- ščinsm ie imela svoj nasproten sopise: Enakopravnost, Prosve-j^i v strokovnih unijah. Phihp ta in Proletarec.	| Murray je nedavno sprejel delo,
Ts piknik se bo vrtol pod po- ki je včssih bilo delo velikih
mm	p«»kazal! v olepšani «liki osebnosti in
ma C olrman K C o. I/ C hicaga, katrro »r za svojo publicitrto najel moinosti te nove, drsne ln drage eskapade (Dalje prihodnjič I
kroviteljatvom Narodnega od bo ra za svobodni tisk, ki v sporazumu s SANSom nabira prostovoljne prispevke. Kot je že znano, je v ta namen določena kvota $50,000. Do sedaj je nabrana že čedna vsota $19,000, toda kampanja je še v polnem teku. Ker je ta zadeva nujna in ogroža obstanek napredmga tiska, je naša dolžnost, da se te* ga piknika udeležimo v kar največjem številu« C. Zamik in C. Samanich poročata, da se za poatrežbo ljudi vršijo velike priprave. Za plesalce bo igral Lu-tarjev orkester. Poleg splošnega občinstva so vabljeni tudi naši vrli pevski zbori.
Kažipot sa na piknik je sledeči;, Vzemite St. Clair ave. do Detroit ave. Nato se peljite po Detrolt ave. do W. rt.V h «t., na kar obrnite na levo do DefUson ave. Nato se peljite po Deni-son sve. še tri bloke do št. 6818. pa ste na cilju. Lahko pridete tudi s Eulton-Denieon avtobusom. ki ga dobite pred Marshal-lovo lekarno ns Public Squaru
jeklerskih družb. Prav v Slovenskem domu v Pittsburghu se je pred kakšnimi desetimi leti oenovala United Steel Workers unija.
Spomladi leta 1933 je dr. Ley, ki je bil predsednik nacističnega Odbora zs ssščito nemškega delavstva, ob priliki zajetja s strani vlade svobodnih strokovnih unij izjsvil:
"Lahko nam rečete: Kaj še šelite, če še imate polno oblast? Toda mi nimsmo vsega ljudstva, mi nimamo vas delavce 100 odstotno. in prav vas želimo; ne bomo vaa pustili, dokler ns boste z nami v popolnem soglasju."
Strshovsnje podpisovslcev Walïaceovih peticij nI v soglasju z našo demokratično tradicijo. V zakonodajnem odboru senata se ne rssmotrlvs o zakon« skih predlogah proti linčanju in zs ukinitev voliln^a davka. A-dolf Hitler je leta 1920 rekel: "Samo član rase je lahko državljan " V dvomih sem v čemu se tisti guvernerji z Jugs, ki so
se zbrali, da protestirajo proti deklaraciji o civilnih svoboščinah predsednika Trumans, razlikujejo v tem pogledu od Adolfs. Hitler j a?	,
Pred nekaj tedni je policija v Birmioghamu, Alabami, aretirala senatorja Taylor j a, ki je prvič v zgodovini na svojevrstni nsčin nastopil proti rasni diskriminaciji na Jugu. Znanstveniki in učenjaki ■ niso izključeni v tem pogonu dveh strank. Odsek ¿a raziskovanje protlameriških dejavnosti je omadeževal dr. Har-lowa Shapleya, lojalnost dr. Condona pa se je vrglo v dvom. Z druge strani pa se,je prevratne agente, ki so bili aretirani za časa vojne, pomilostilo, kot so bili v Nemčiji pomiloščeni nacistični zločinci, ko je Hitler prišel na oblast. Z druge strani pa se je najslabše odpadke Evrope, Hitlerjeve kolaboratorje in izdajalce, ki so se borili v zadnji vojni za svobodo, pripeljalo v našo deželo, da bi tu pridigali fašizem.	, ,
V kongresu Zedinjenih držav je neka zakonska predloga — Hobbes Bili — ki je bila predložena z namenom, da se ustanovijo koncentracijska taborišča. Decembra meseca leta 1932 je dr. Frank rekel nasprotnikom nacizma: "Nič naj vas ne skrbi. Ko bomo mi prišli na oblast, se boste vsi znašli v koncentracijskih taboriščih." Dr. Frank pa ,je 14 let pozneje pri zagovoru v Nuerenburgu izjavil: "Svet nas ponovno in ponovno obtožuje zaradi koncentracijskih taborišč in aretacij brez zapornega povelja. Postavite se v položaj naše dežele. Večji del sveta, ki se ga še ni dotaknil boljševizem, bi ne smel pozabiti, da smo mi onemogočili zmago boljševizma v Evropi prav v Nemčiji."
Iz tega ozračja je prišla Mund-tova zakonska predloga, ki je višek vsega pogona proti civilnim svoboščinam ameriškega ljudstva in proti vsem tistim, ki bi branili ameriški način življenja.
Kot "Empowering Act" od 23. marca leta 1933, ki je dal nacistom moč, da ustvarjajo zakone, ki so kršili nemško ustavo, Mundtova zakonska predloga daje proste roke justičnemu tajniku, da proglasi za prevratne organizacije in posameznike in jih podvrže kazni globe in zapora. Jasno je, da prevratništvo naše velike tradicije ni delo tistih, ki hočejo stanovanj, ki želijo obnovo kontrole cen, ki želijo ohranitev težko izbojevanih pravic delavstva, ki želijo mir, ne pa vojno. Ne! prevratni elementi se nahajajo v najvišjih uradih naše vlade. To so generali ln bankirji, ki ženejo našo deželo v vojno in to samo vsled profitov za naše monopole. S pomočjo tiska in radia, poskušajo govoriti ameriškemu ljudstvu, da je njih program edini patriotični program Amerike!
Zaznamovani za napad dvo-strankarjev so bili tudi vladni uradniki. Prav sedaj se v senatu nahaja zakonska predloga, ki izjavlja, da se mora takoj odpustiti vse vladne uradnike v unijah, ki niso podpisali afidavita. V teku preteklih mesecev kot posledica predsednikove zaprisege lojalnosti, je feilo brez pravičnega in demokratičnega zasliševanja odpuščenih na stotine vladnih uslužbencev.
(Konec prihodnjič)
Vabiio na piknik krožka 3 Pofresivnih Slovenk
Euclid. O.—V nedlejo, 13. junija. bodo priredile piknik članice krožka 3 Progresivnih Slovenk, in sicer na Krainčičevi farmi.
Odbor bo vsem dobro postregel Za ples bomo imeli dobrega godca Naj pripomnim, da se bo piknik vrlil ob vsakem vremenu, kajti prostori ao tako urejeni, da nam dež ne more dosti škodovati Seve, pričakujemo in želimo, da bi bilo tepo vreme
T'»rej na veselo svidenje v nedeljo. 13 junija, na Krainčičevi fSrmi na Eddv rd., Willoughbv.
Za krotek 3 PS.
Mary Sfer. tajnica.
ČETRTEK, JU NIM 1948
PIOITITA
» 9
Letalska služba med Trstom in Prago
Trst«—Čuje se, da bodo pričeli v kratkem z redno letaiako službo na zračni progi Trst—Praga. Skrb za novo letalsko progo so prevzele med drugim tudi češkoslovaške letalske družbe.
Trstu drobtinice
Poročali smo že, kako so an-gloameriški oblastniki v Trstu priklenili gospodarstvo Tržaškega ozemlja, ki naj bi bilo samostojno, na odločitve sedanjega De Gasperijevega režima v Rimu. Izvozni in uvozni kontingenti, ki so bili nakazani Trstu v okviru mednarodnih trgovin skih pogodb in z odobritvijo an-glo-ameriške vojaške uprave v Trstu, so smešno nizki. Ne prekašajo niti V/( celotne zamenjave med inozematvom ter Italijo.
Kako naj si v Trstu razlagamo to ravnanje drugače kakor tako, da so pač v Rimu slepi in gluhi za tržaške gospodarske potrebe ter da so določali kontingente čisto mehanično. Pri tem jih je očitno vodilo načelo, da bodo pri podpisovanju vsake pogodbe vrgli Trstu primerno drobtinico. Težko je namreč razumeti, da najdemo med uvoznimi kontingenti nešteto takšnih industrijskih izdelkov ali polizdelkov, ki so z vidika tržaškega gospodarstva nepotrebni. Mar so volnene cunje, lovske puške, športni opremni izdelki zares tako nujni ter neogibno potrebni uvozni predmeti? V Trstu pa se sedaj vprašujemo: Kdaj bodo na pr. poživili škedenjske visoke p^Či? Mar ne bi mogli dobiti iz Poljske premog, iz Jugoslavije pa železno rudo v zamenjavo za izdelke odnosno pol-. izdelke tržaških industrijskih obratov? Tržaškemu gospodarstvu so nujno potrebne surovine ter zagotovitev stalnih odjemalcev iz zaledja. Vsa druga vprašanja so vzporedne važnosti.
Kakor v ¿asih fa"4*1*
intervencije domačinom pomirili, v V Podgori imamo karabina!» skega maršala, ki je prepovedal slovensko petje celo v gostilni na predvečer poroke nekega tovariša, ki se je poslavljal od svojih prijateljev. Prepoved je bila tem bolj neutemeljena in neupravičena, ker so fantje peli pri belem dnevu in ni bilo pri tem sploh nobenega razgrajanja. Na ljubo kakšnemu karabinarju se ne bomo odrekli svojim pravicam ter običajem.
Poročila sta se bivši poročnik v partizanski vojski Marij Am brožič in tov. Vera J are.
V prijazni vasici Peč so igralci domačega prosvetnega društva uprizorili veseloigro "Nedeljski in divji lovci". Igra se dogaja v hribovju nad Ajdovščino. Ljudstvo je dvorano popolnoma napolnilo. Poleg igralcev so se postavili tudi pevci.
Lijak ne poplavlja vec rodovitnih polj
Priključitev slovenskega Pri-morja k novi Jugoslaviji je bila v slavnostnem znamenju ogromnega zborovanja na Sempaškem polju, na področju reguliranega hudournika Lijaka. Ukrotile so ga mladinske delovne brigade. Danes pa že povsod vidiš in ču^ tiš blagodejne vplive te pomembne regulacije in melioracije. Hudournik Lijak s svojimi vodami ne poplavlja več rodovitnih polj. Ob deževnih dneh ne stoji več voda preko polj in travnikov. ,. Kmetje z veseljem orjejo polja. Ni se jim treba več bati, da bi jim Lipak preplavil posevke. Najbolj živahno je na poljih državnega posestva v Ozeljanu. Traktorji brnijo, dekleta poljedelsko vrtnarske brigade sadijo povrtnino. Na sadile so na površini okoli 0 ha najrazličnejše zelenjave. V dre vesnici v bližini Lijaka imamo vzgojenih 38,000 breekovih drevesc, 16,000 divjih rajskih jabolk (Kaki), 12,000 češnjevih sadik, 5,000 kutin in 4,000 cepljenih lrušk. Razen tega bodo iztrebili dobršen del gozda pod Pa
* urednik slovenskega demokratičnega lista "Soča" v Gorici. Pozna ga vse slovensko primorsko ljudstvo kot odličnega humorističnega pisa telja. V časih fašizma je imel mnogo opravka s fašističnimi oblastvi, ki so mu bila zmerom za petami in ga preganjala. Sedaj pa se je pokazalo, da je ostala "rimska pravica" prav takšna, kakor je odsihdob bila: krivična, nasilna in Slovencem sovražna. Damir Feigel je mo ral namreč pred goriško sodišče, ker je "Soča" objavila izvleček o obravnavi proti vohunu Biten-cu v Ljubljani. Predsednik goriške "Slovenske demokratske zveze" Sfiligoj je vložil tožbo proti odgovornemu uredniku "Soče" Damirju Feiglu, ki pa zaradi improviziranega "nujnega postopka" sploh ni imel mož nosti za zagovor ali dokaz res niče. Sodišče je obsodilo Feigla na 1 leto zapore, na plačilo 100,-
000	lir globe ter plačilo stroškov razprave in odškodnine tolite-
1	ju. Ta razprava proti slovenskemu listu je značilna za razmere v De Gasperijevi Italiji. Hkrati pa je vzbudila ogorčenje vsega slovenskega ljudstva | Italiji, ki je ob tem procesu spoznalo, da delijo "rimsko pravico" prav tisti ljudje, .ki so jo že v Mussolinijevih časih, in da de Gasperijeva sodišča še v mar sicern prekašajo fašistične prednike. Rimska "pravica" je pred vsem slovenskim ljudstvom v Italiji iznova razgaljena kakor stara, umszana in scefrana cu nja.
o
Med goriškimi
Slovenci v Italiji
Steverjan je edina večja slovenska vas v goriški okolici, kjer živijo skoraj izključno koloni. Baronica Tacco, ki je pošiljala med vojno SS ovce na •lovenake kolone, odpoveduje sedaj svojim kolonom službo Njenemu vzgledu sledi tudi plemkinjs Fsbris. Mar ne diši vse to po srednjem veku?
V Rupi so gostovali igralci iz Podgore z igro "Kamela skozi uho šivanke". Po igri so podgorski pevci zapeli več pesmi, med njimi tudi "Zdrevljico", Nekateri obiskovalci italijanak* narodnosti so skušali motiti predstavo, vendar so «e spričo
novcem. Zemljo bodo prekopali in uredili vinogrà'dê'ter sadovnjake z južnim sadjem. Ljudstvo kaže povsod veselje spričo velikih koristi, ki se porajajo na tleh z reguliranega Lijaka.
Odlikovanje za
zgrešen naslov
Novi predsednik italijanske republike Luigi Elnaudi je odlikoval Trst in Gorico z "zlato medaljo za vojaško hrabrost." O tem je obvestil italijanski ob rambni minister predsednika tržaške občine s posebno brzojav-co. Značilno je pri vsem tem, da pošilja predsednik italijanske republike najvišje vojaško odlikovanje svoje države za Gorico in Trst. ki je v "partizanski borbi dokazal koprnenje po pravici in svobodi", na naslov prav tistih, ki ne le niso niti s prstom mignili za priboritev pravice In svobode, ampak so ravno nasprotno služili zaporedoma fašizmu in nacizmu. Za pravico in svobodo se je v Trstu in v vsej Julijski Krajini borilo delovno ljudstvo, ki si je skupno s slavno IV. armado maršala Ti ta to pravico In syobodo tudi priborilo. Za ta veliki cilj je padlo 42.600 borcev, kar je najmanj za 40.600 samih žrtev več kakor je bilo vseh borcev iz teh
krsjev za Italijo.
a
O tem in onem
V Skednju so te dni odprli čitslnlco in sicer v istih prostorih, kjer je Imels svojčas svoj sedež Slovenska čltalnlea, pred no so jo fsštstičnl oblastniki raz pustili.
25-letnico gledališkega umet ruškega ustvarjanja bo proslavil v kratkem v okviru uprizoritve Molitrovegs "Skopuha" znani domači igralec Modast Ssncln
30 civilnih policajev je vdrlo pod pretvezo preiskave rs radi vtihotapijenega Mana na jugoslovansko ladjo Topusko. ki je preliaie razne blago, namenjene za Češkoslovsško. Preiskava je trajala nad dve uri. Policaji so zaplenili 1.900 cigaret in naložili mornarjem 70.000 lir globe Razen tega so hoteli proti vsem mednarodnim predpisom i/vesli preiskavo tudi med prt Ijago potnikov, ki so se pe temu odločno uprli, ker potujejo preko Trsta le tranzitno.
Podlonjersko prosvetno društvo "Žvezda" je slovesno pral-novalo 50-letnico svojega obstoja. Hkrsti ao Podlonjercl proslavili "likof" svojega novega prosvetnega doma.
V	Zgoniku smo pokopali znanega proti fašist a tov. Ivana Uk-marja. Pokojnik je užival veliko spoštovanje v domači, pa tudi v vseh sosednih vaseh. Slava njegovemu spominu! ■ .
V	Lonjerju bomo prisostvovali 13. junija festivalu slovenskih tržaških narodnih noš. Nedvomno bo to velik praznik tržaških Slovencev.
V	Plavjah je skočila v vod njak s svojo šestletno hčerko poeestnikova hči Barbara Can-clanl. S svojim malce slaboumnim možem, očetom in tremi hčerkami je živela v nekem ovčjem hlevu. Hodila je od časa do časa v Trst, da si je kaj prislužila.
V	Repentabru je padel z balkona v globino šestih metrov civilni policaj Ernest Keller, ki ae je na balkonu sončil. Keller ima prebito lobanjo. Prepeljali so ga' v tržaško bolnišnico.
V	Trstu »o umrli 85-letni Miklavž Jurše, 81-letni Josipina Trampuš, 34-letni Franc Pizen, 24-letna Silva Colja, 50 letni Josip Ulčlgvaj, 64-letna Ivana Hro-vatin in 11-letna Lidija Žubin.
(Poslano Saasu)
Razstava slik o Jugoslaviji v Milanu
V	Domu kulture v Milanu so prve dni aprila odprli razstavo slik "Jugoslavija—dežela ljudske demokracije". Razstavo je otvo-ril iniciativni odbor za ustanovitev Društva za kulturno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijq. Prvi del razstave je bil posvet čen narodnoosvobodilnemu boju narodov Jugoslavije ter utrjevat nju jogoslovanske armade, drugi del pa je prikazoval Ljudsko fronto Jugoslavije v boju za obnovo ter velikanske uspehe jugoslovanskega ljudstva pri izvajanju petletnega plana ter vser stranski razvoj širokih ljudskih množic in narodnih manjšin v novi Jugoslaviji. Slovesne otvor ritve razstave so se udeležili mestni načelnik Milana Greppi, predstavniki milanskih političnih in kulturnih organizacij, član Centralnega komiteja KP Itali-,ie Luigi Longo, generalni konzuli Francije, Britanije, Sovjetske zveze, Cehoslovaške, Poljske, Egipta, Siftma, Jugoslavije ter izredni poslanik in pooblaščeni minister FLRJ v Rimu dr. Mla-den Ivekovič. Pri otvoritvi razstave sta govorila predsednik niciativnega odbora za ustanovitev Društva za kulturno sode-ovanje med Italijo in Jugoslavijo Tito Rosa in mestni načelnik Milana Greppi, ki sta poudarila pomen razstave, ki tako nazorno prikazuje zgodovino boja in ustvarjalnega dela narodov Jugoslavije.
V BOSNI IN HERCEGOVINI
bodo zgradili 900 zadružnih domov. Gradili bodo domove petih raznih tipov. V mnogih krajih so že začeli zidati. Računajo, da bodo vsa gradbena dela končana že letos. Neksteri domovi bodo zelo veliki ter bodo imeli med drugim tudi vse prostore za množične organizacije.
Simfonični koncert
Slovenske
filharmonije
Ljubljana. — Redkokdaj se zgodi, da ob koncu simfoničnega koncerta obsede poslušalci v taki tihi zbranosti, kot se je zgodilo to na zadnjem koncertu Slovenske filharmonije. Tistim, ki so slišali Čajkovskega VI. simfonijo prvikrat, so ér brea dvntya zdeli umirajoči utripi srca presenetljiv, ali celo' nemofoo zaključek in so morda čakali še na Prestostavek, *ki ga je—ne vem kakšen tiskarski vrag—v navalu optimisma prilepil na konec programskega tiska. Res je zadnji stavek nenavaden za običajno obliko simfonije in je v simfonični literaturi skoro osamel pojav. Sliko viharnega življenjskega boja, prepletenega z grozečimi klici uspde in s strašnimi spevi nemirnega človeškega srca je v IV. in V. simfoniji zaključil Čajkovski ali bučno prešerno ali mogočno samozavestno. V VI. simfonijo, to zad-nje'ln največje njegovo delo, pa zaveje ob koncu bližina smrti. V tem labodjem spevu ni ničesar pretirano patetičnega aH tragičnega. Sam skladatelj, ki je v nekem pismu priznal, da so mu na partituro med delom padale solze, je zavrnil misel, da bi dal skladbo naslov "Tragična simfo* nija". Kot so vsa druga njegova dela zajeta globoko iz življenja, tako se zadnje delo izteče prirod* no in preprosto strastno—boleča toába se umiri v zadnje vzdihe, vedno počasnejši utripi srca zamirajo v brezdanjo tišino. Kljub preprostosti pa nosi ta kos Čajkovskega lirike po umetniškem izrazu na sebi pečat monumen-talnosti in spada med najlepše, kar je bilo doslej v glasbi ustvarjenega.
Za dirigenta je ta simfonija velik preizkusni kamen. Poleg zadnjega stavka mora biti posebno mračni in viharni prvi stavek naravnost nabit z napetostjo^ sicer zveni brez izraza v prazno. Samo Huhad je to preizkušnjo dobro prestal. S tem koncertom je znova in morda še bolje kot kdaj prej dokazal, da spada med tiste prave muzike, ki iščejo v umetnosti izraz in ne samo efekta, ki jim gre za intenzivnim muziclranjem, smiselno zgradbo vsebine in oblike ip ne le za tehnično izdelanim igra njem. Upam si trdiU. da je v tem oziru med slpvenslflml diri gentl on prvi zs pokojnim Stri tofom, čeprav je šele nf začetku umetniške poti, ki ga bb motala nujno peljati še skojsi izpopolnitev v inozemstvu.. Intenzivnost njegovega ustvarjanja smo do b»o občuffli is sugestivne sile, ki jo je znal prensšsti na orkester in preko orkestra ns poslušalca. To dejstvo se mi zdi vrednejše, poudarka kot naštevanje kakih pomanjkljivosti pri izvedbi VI. simfonije ( v glavnem n. pr. pregrob uvod in prvi del začetnega stavka, prehiter in premasiven, drugi stavek, pri katerem oznaki "con grazia" in "flebile" ni-sta prišli do sspe), Ob tej simfoniji, ki ima za mladega dirigenta ogromne dimenzije izraza,
se bo Hubad na svoji življenjski
poti še večkrat ustavil in vtako-krat brez dvoma globlje prodrl v njena prostranstva, tem boli. ker jI je že sedaj izmeril "daljo in nebeško stran".
Naravnost presenetljivo popolna v celoti je bila izvedba Webrove uverture k operi "Ča rostrelec", dela, ki nekako visi med klasiko In romantiko, kot podobno istega leta naatale zadnje Beethovnove klavirske'sons-te. Lepota in mehkoba svoka, že romantična izraznost melodij* pa vendar Še klasično jasno zgrajena oblika: vse to je dirigent naravnost vzorno odmeril v resnično umetniško izvedbo, za katero gre tudi orkestru vse priznanje.
V srednji točki koncerta je nastopila kot gost beograjska u-metnica Marija MlhaJIovIč z violinskim koncertom mladega srbskega skladatelja St. Rajlčl-ča. Tako smo spoznali v letoš-nji sezoni poleg. II. simfonije hrvatskega skladatelja Suleka še eno izmed srbskih novejših del, ki je bilo letos tudi nagrajeno z nagrado Komiteja za kulturo. RajIČIČ, ki jo po svoji praški šoli tičal menda nekaj ča ia v mrežah ntonalnostl, kaže
v	tem delu veliko daru za živo-tekočo muzlkantsko igro. Ta element je n. pr. v vlrtuoznl obdelavi solo-vlbllne In v razmeroma skromni orkestrski fakturi veliko bol) poudarjen kot melodična izrazitost ali morda vsebinska poglobljenost. Tsko imsta prvi in tretji stavek nekak tokatni značaj, ki pa je kljub tekočemu ritmu nekoliko monoton. Iz vsega dela se kaže težnja po pre prostem slogu, ki ps nima še izrazitih originalnih potez. Ml« hajlovičeva je odigrala koncert zsnosito muzlkalno in i suverenim obvlsdsnjem Instruments Skoda Je It, da Je njen imtru ment popolnoma gluh, tsko da v dvorani sploh ni prišel do veljave, kljub diskretni spremlja
vi	orkestra.	Dr. V. V.
NOTA POLITIČNA STRANKA
Na zborovanju glavnega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Clevelandu, Ohlo, dne 29 in 30. maja je bila so-glasno sprejeta sledeča resolucija:
Ves čas svojega obstanka je Slovenski ameriški narodni svet stremel za dosegu razumevanja in prijateljskih odnošajev med svobodoljubnimi narodi na svetu. To naj bi bila osnovna pod-aga za pravičen in trajen mir. Ves svoj program je usmeril na podlagi ciljev, ki so bili zapisali v Atlantski listini in v dale-coseinemu programu pokojnega rranklina D. Roosevelta. Posve tili smo vse sile naše organizaci-k pospešitvi zavezniške zrna-
V REftKEM PRISTANIŠČU
sta začela obratovati moderna žerjava na električni pogon. Že leta 1041 sta bila naročena dva žerjava na Češkoslovaškem. Posamezni deli so med vojno le žali v zapuščenih skladiščih in se kvarili. Po vojni so kmalu začeli montirati žerjava, prema govati so pa morali velike teža ve, ker niso imeli načrta» Kljub temu so nedavno montirali oba žerjava, ki sta začela 7. t. m. ob ratovati. S tema žerjavoma lah ko nakladajo in razkladajo tovore za največje čezoceanske la dje. Podobne žerjave bodo po: stavili tudi v drugih naših več jih pristaniščih.
PRIZNANI SOVJETSKI KNJIŽEVNI
zgodovinar in akademik Pave I^ebedev-Poljanski je te dni u mrl v Moskvi. Bil Je eden Iz med ustanoviteljev marksistične književne kritike in odličen spe cialist za zgodovino ruske književnosti XIX. stoletja. Aksde mik Lebedev-Poljenski je mnogo let vodil institut ta knjtftev nost Akademije znanosti ZftKR
AU ale aavaiesl M dnevnik
"Prosveto"T Podpisal«« svoi liai
■ «■ '	if »	■	*................* ■■!■■■	f M K . ■	I .1 I ......M.	■ —
PPPI
ge nad silami'fašizma, obenem pa imeli pri situ koristi naše nove domovine ter nacionalne demokratične pravice našega naroda v stari domovini.
Nenadna smrt velikega RoO-sevelta pa je povzročila, da je o-stal (»ovojni program neizveden. Njegovo administracijo je nasledila druga, ki je sicer s bese dami obljubila nadaljevati humanitarno delu pokojnega pred sednika, toda je obljube prelomila z dejanji, ki so haš nasprotni veliki borbi sa pravičen in trajen mir. Politiko 'dobre soseščine' je nadomestila takosva na Trumanova doktrina 'trde pesti* in pa Marahallov načrt, tar se je oboje porodilo v uradih wallstreetaklh mednarodnih bankirjev, kartelistov In indus. trialnlh imperislistov.
Aspiraclje slovenskega naroda po Zedinjeni Sloveniji In naša želje, da jih ameriška vlada po maga realizirati, niso bile upoštevane. Nasprotno, na mirovnih konferencah so ameriški di plomatl bolj zagovarjali krlvlč ne interese naših bivših sovražnikov nego upravičene zahteve do smrti («mučenih slovanskih narodov. Ni Še odjeknil ssdnji strel topov, še se je pričela Juv ns kampanja proti tem narodom in, prezirajoča njih bresprimtr no junaštvu, tačela jih slikati kot "rdeče fašiste". Teorija, da "namen posvečuje sredstva", nI bila še menda nikoli tako točno izvajana. Administracija je ns ts način dobila Ijudslu zaslombo za tako zunanjo politiko Im j slovenskemu narodu odklonili slovenski del Jadranskega mor ja, pustila na tisoče in tisoče Slovencev pod Italijo in kratko malo odklonila vsako pravično zahtevo po ¿slovenski Koroški Na takozvanem Svobodnem tr žsškem ozemlju je beseda '*vo boda" zapisana 1» na papirju in tri leta po osvoboditvi nI še du ha ne sluha o kakih svobodnih volitvah. Sedanja admlnlalra cijs, uživajoča v svoji zunanji politiki podporo vodltellev demokratske In republlkanake strsnke, je torej onemogočila u-resničen je ttstfti točk Sansovega programa, ki so predstavljale najsvitlejše dele našega sloveli skegs napora v Ameriki.
Povessns s vsemi rosltcionai nimi silami v kongresu in izven njega skuša sedanja administracija odvseti organisirsnemu delavstvu pravice, ki jih je priborilo v dobi Roosevelta. Njen namen za celotno uničenje progresivnih delavskih organizacij je tako očiten, da ga lahko opa zimo ob vsaki priliki, dan za dnem. Daai je predsednik Tru man vetiral Teft-Hartleyjev zakon, katerega pomen ao že bridko občutile nekatere atrokovne organizacije, je na drugi strani jasno, ds kot glavni predatsv-nik demokratske strsnke nI sto ril nobenegs korsks, da bi de. mokratski kongresnlki In sens-torji ne glssovsll za ta zakon preko njegovega veta.
Sedanja administracija si hoče ustvariti političen kapital ns račun civilnih svnbodičin, katere je proučeval poseben odbor ter jih priporočal rs uzakonitev Ists sdminlatraclja pa na drugI strani neguje kongresni odsek tm neameriške dejsvnostl, kl ae poslužuje tudi neustavnih metod proji naprednim sllsm in tepta njihove civilne svoborflčl-ne. In kaj je atorila administracija, «la prepreči v nišji zbornici •prejem Mundt - Nlaonovega predloga * Če bi bila rea Iskrena gjed« civilnih svnbodičin, bi povzelo vse možne korake, da bi ta neameriški predlog nikoli ne prišel v kongreau na glasova i nje, To je ponoven doka«, da administracija govori eno, dela ' pe drugo.
Nepotrebno je omenjati našo zunanjo politiko v vseh enih delih sveta, kjer se ljudski Inte resi krešejo z interesi oljnih magnatov in industrijskih kon-oernov. Ta politika, kl koristi le peščici velekapitailatov in ie zahteva krvave irtve v Grčiji in Palestini na stroške bodočih generacij ameriškega ljudstva, o-sovraiuje Ameriko pri vseh o-snovnih ljudskih silah in ruši mogočno podlago, na kateri bi imelo sloneti prijateljsko sožitje nsrodov sveta. S svojimi eno-strsnkimi koraki dan za dn#m ignoriramo organizacijo Zdrule-nlh narodov in ji Izpodkopava mo tla. Naša bofunska politika glede Trsta In Palestine je v posmeh vsemu značajnetau svatu in ustvarja upravičeno netaupa-nje v naše obljube *n zavete.
Predstavniki administracije zatrjujejo, da so vsi nafti koraki in ukrepi za mamutsko oborote-vanje povzeti za zaščito svetovnega miru, s silo, če bi ne Ho drugače, obenem pa dopuščajo in pomagajo širiti vojno histerijo v tisku in po radiju dan In noč tar zastrupljati nepoučeno publiko. Nt drugi strani pa so se odprla vrata za mirhu razrešitev bistvenih razlik med dvema glavnima svetovnima silama — in kaj se je dogodilo? Bajt smo v naglici zaloputnili vrata In ao-pet dokazali, da ne mislimo deliti tega, kar govorimo.
Za nas slovenska Amerlkance ln vse druge mlruljubne državljane Amerike danes nI nič drugega tako važno, kakor da se prepreči nova svetovna vojna in ukine živčna napetost, ki dela naš položaj skoraj nestrpen. Važno Je, da se prijateljski od-nošajl med našo Ameriko in slovanskimi državami obnovijo. Za nas kot delavce je važno, da v se zsščitljo ogrožane pravice in ohrsnijo civilne svobodlčlne, zaradi katerih je maraikatari izmed nas ali naših prednikov pri* šel v Ameriko ln si za stalno tukaj uredil svuj dom.
Glavni odbor Slovenskega a-meriškega narodnega« «veta ne globoko zaveda resnosti čaaa In velike nevarnosti za avobodno Ameriko in ves svet, a ko ae razmere radikalno ne Izpremenijo. Vidimo na obzorju la eno svlUo zvezdo, kl vodi nszaj na tlato pot, po kateri smo korakali pod vodstvom pokojnega Roosevelta. To Je pot nove politične strsnke, ki strogo obsoja sedanjo politiko naše administracijo in njenih privržencev in predlaga v nadomestilo bistvene po goje, da se Amerika povrne na tisto odlično mesto, ki ga j« *»-vzemala predno so najodgovornejša mesta v vladi okupirali zastopniki Wall Streets. Zaradi tega glavni odbor Sanaa odobrava koraka* ki jih Je povzai Isvr* ševalui tumor na svoji seji 17. jsnusrJa 1048, ko Je osvojil re solucijo ter podprl kandidaturo za predsednika Združenih držav ns Usti nove politične stranko lienryja A. Wallacea ter sa pod predsednika Glena TaylorJa.
Izvrševalnemu odboru nalaga, da svojo resolucijo dejansko i* vajs v tisti meri, ki Jo Banaova pravila in materialna sredstva dopuščajo. Zaveda se, da Je mogoče nadaljevatIftaše delo le le-daj, ako pride v vladni admi-nlatraeiji do korenitih isprv-memb, ki bodo pripeljal« Ha krmilo z Wallaeem in Taylor-jem na čelu nove demokratične sile.
Pozivamo tudi vse pozitivne alovenake ali« v Ameriki, da ae pridružijo Hanau v tej borbi «a doaego tega cilja ln namena, A* pel i rame na vae slovenske Ame rlčane, da se poalužljo svojih državljanskih pravic, da ae prsvo-čaano registrirajo na svojih voliščih, da izkoristijo vse prilike v borbi proti vojni, sa pravite in demokrsličen mir ter da v te) borbi vztrajajo do končne image demokratičnega amertlkege ljudatva.
(Predložil Mirko G KuhelJ.
Dalum e (Juae 30. IMS).
f	(Kafeljavaaje)
Dolgo so jezdili ob gornji strani "letovišča", kakor »o imenovali ta visoki planinski kraj, kjer so nekoč menihi užival svoj mir, tisti čas pa je kakih petdeset četnikov strahovalo s ka-petanom Urošem Rakičem na čelu ves okraj. Slednjič so prispeli 0o najvišje točke. Tu so posuli konji nemirni. Dvigali so glave, strigli z ušesi, široko odmirali nozdrvi in topotali s prednjimi nogami. Rakič je z bičem prisilil svojega belca, da je stopil dalje, prav na rob kakih trideset metrov globokega prepada. To je bila prav za prav velika jama, kakor ogromna kad. Toda na dnu te kadi s« je odpirala široka razpoka, ki ji ni bilo videti dna. Uroš Rakič je nekaj časa nepremično gledali doli v jamo in še globlje v špiljo, potem se pa okrenil k svojima spremljevalcema in vprašal resno: "Koliko ljudi bi šlo vanjo?"
Sima, ki je medtem razjahal, se je privalil bliže; bil je obilen možakar, pred vojno meše-tar, ozrl se je doli in odgovoril s širokim smehom: "Gospod kapetan, vse naše sovražnike lahko zmečemo notri in se še ne bo poznalo. Pravijo, da sega luknja v dolino. Šest sto metrov in še več. Koliko jih že gnije notri, a tu zunaj je zrak svež, kakor je bil pred leti, in v potoku, ki izvira spodaj pod planino, še tudi nihče ni opazil krvi ali kake kosti. Pol okraja lahko zmečeš vanjo."
Uroš Rakič je izpodbodel konja in zdirjal navzdol. Preden sta ga Sima in Branko dohitela, je bil pri veliki kolibi, ki je stala čiato sama zase tik gozda. Obraz ae mu je zjasnil, ko je zagledal pred kolibo kakih deset, petnajst kosmatih mož v na pol vojaških, na pol civilnih oblekah, z dolgimi, košatimi lasmi in bradami. Nekateri so si obirali uši, drugi so ležali na travi in glasno smrčali, nekaj jih je sedelo okoli večjega ognja, kjer sta dva najbolj divja bradača vrtela na ražnju mlado ovco.
"Pomozl Bog, junaci!" je vzklikni četniški komandant in pridržal belca.
Četniki so—ne da bi bili vstali—vzkliknili v en glas: "Bog ti pomogao!"
Komandant je zajahal mednje.
"No, kako je?" je vprašal in jih gledal zadovoljno.
"Slabo, komandant," je odvrnil eden izmed onih dveh, ki sta vrtela ovco.
"Zakaj slabo? Ali ne vidiš, kaj imaš na ražnju?"
"Že. Že, toda zadnji čas nas zanemarjaš. Nimamo pravega dela. Polenili se bomo."
"Spet bi bilo lepo pogledati v dolino in po-ščegetati kakega našega sovražnika pod pod-
bradkom," se je zarežal nekdo drugi.
"Se nocoj pojdete na delo, je odvrnil Rakič. "Bodite pripravljeni! Vsak čas vas bom poklical in vam dal podrobna navodila, Preglejte nože, dobro jih nabrusite!"
Ko se je Uroš Rakič počasi vračal proti svojemu štabu, je v prijetni ježi šlo mimo njega njegovo "delo" zadnjih treh let.
Ob zlomu so ga Nemci ujeli v Bosni kot aktivnega narednika. Vendar se mu je posrečilo
pobegniti z nekaj tovariši Posrečilo se mu je celo, odnesti polkovno zastavo. Ves mesec so se prebijali skozi Bosno in Črno goro. Sel je, dokler ni prišel v "glavni štab" Draže Mihaj-loviča in tam predal zastavo. Vedel je, da bo bogato nagrajen. In res, črtana mu je bila kazen petletnega zapora, ki jo je bil dobil tik pred vojno, ker je v svoji divji jezi do smrti pohabil enega svojih rekrutov. Kmalu je napredoval v podporočnika. Pol leta je delal v glavnem štabu, jeseni dvainštiridesetega leta pa so ga poslali kot kapetana v Pomoravje, da v okraju, kjer je bila dotlej ravnogorska organizacija slaba, delniške vojske pa sploh ni bilo, ustvari močno postojanko.
Že takoj ob pphodu si je za svoj sedež izbral najvišje planine v okraju. Tu zgoraj je s poročnikom Pantičem, propalim juristom, ter s kakimi dvajseti četniki, med katerimi je bila polovica pobeglih kaznjencev, začel svoje pravo "delo". Že takoj od začetka je šlo dobro. Pan-tič je prevzel ravnogorsko, Rakič pa vojaško organizacijo. Kmalu sta dobila stike z ugled-nejšimi meščani in vplivnejšimi bogatejšimi kmeti po vaseh. Takoj se je prostovoljno prijavilo kakih petdeset ljudi iz mesta in podeželja, najrazličnejših poklicev, zmožnosti in moralne vrednosti. Iz njih se mu je sčasoma posrečilo ustvariti zvesto četo.
Uroš Rakič se je s ponosom spominjal tistega časa. Trdo je delal, toda uspel je.
Potem je Šlo laže. Pred letom dni je izvedel prvo "čiščenje" svojega okraja, takoj nato je razglasil mobilizacijo dveh letnikov in pobral v svojo "vojsko" vse one, ki bi mu utegnili postati nevarni. Kmalu nato je poslal prvo četo v borbo s partizani. Odtlej je redno pošiljal po sto izvežbanih "vojakov" v borbo. Rakič je bil ponosen, da je razen onih "izdajalcev", ki so pobegnili preko, večina položila Svoje življenje "na oltar domovine in kralja". Njegov odred je postal kmalu najbolj znan daleč naokoli. Tudi z Nemci je vzpostavil stalne prijateljske zveze. Že dalje časa je dobival od njih orožje za čete, ki so odhajale v borbo proti Soko-banji in še dalje na jug.
"In to moje delo skušajo zdaj omajaji?"
Vrglo ga je iz njegovih prijetnih spominov in misli.
"Motijo se, krvavo se motijo!" je vzkliknil besno in izpodbodel konja, da je bil v nekaj skokih pred svojim Štabom.
3
Sonce je drugo jutro vzhajalo na obzorju rdeče, krvavo rdeče. Počasi se je dvigalo. Ko se je odtrgalo iznad ravnine, je dolgo viselo veliko in preteče nad obzorjem. Potem so prišle od nekod svetle meglice, da bi zakrile krvavo kroglo, toda aonce jih je kmalu potopilo. A priplavaj so druge, ki so prav tako brez sledu Izginile v soncu. Vendar je krogla počasi izgubljala svojo krvavordečo barvo, postajala rumenkasta in manjša, dokler ni nekje visoko nad obzorjem posijalo z neba rumeno, zlato sonce.
(Dai|a prihodnjič.)
Inženir in delavec
Makslm Gorkl
Suh, gladko obrit, Amerikan-cu podoben človek v svetli obleki, je sedel na žclprno stolico blizu vrat lestavracije in zakli-
cal z lenim glasom: »
"Na . . . ta . . . kaar."
Vse naokrog je bilo |*»lno belega in zlatega cvetja, povsod so se svetili sončni žaiki in zemlja je bila vsa prepojena s tihim ve-Neljem pomladi. Po sredi ulica, 1< «pot a jot- k kopiti, stopicajo «Msli-či s |m»\< (enimi ušesi leno i"« stopaj«» te/k i konji in brezbrižno tavaj«» ljudje. Vidi se. da vsem živim bitjem ugaja sonce in /tak. ki je ves prepojen z medenim vonjem cvetja.
Otroci — ti glasilci pomladi, tekajo naokoli in sonc« črta na njihove obleke svetle pioge; pisarn» odete /ene. ki ne /.ibljejo v I bokih, hodijo tudi mimo in se zdijo prav tako potrebne svetle- [ mu sončnemu dnevu, kukor so potrebne zvezde ponoči
Človek v svetli obleki je mu-] lo čuden, Zdi se kot da je bil zelo uma/an in da so ga šele dane» umili ter optavili to delo ta ko temeljito, da so /mili z njega I vse. kar je bilo svetlega. Z brezizraznimi očmi je gledal okrog sebe. kot da bi Štel sončne lise po zidovih hiš in |m> vsemu, kar se je gibalo |h> temni ulici in |w» širokem karnemtem pločniku Uvele ustnice je imel zaokrože ne, tiho in zamišljeno je požviž- J gaval čuden in žalosten napev. j dolgi prsti bele roke (»a so tokli i po praznem mi/nem robu. Nohti i so se mu motno svetili in t rumeno rokavic«! v drugi roki je Udatjal takt po svojem kolenu.1
Obraz je razodeval pametnega in odločnega človeka, le škoda, da so bile poteze na njem malo giol>e in težke.
Natakar se mu je z velikim spoštovanjem priklonil, postavil preden j skodelico kave, steklenico zelenega likerja in kekse. V tem je sedel za posednjo mizico plecat človek z očmi, ki so se svetile zeleno. Njegov obraz, vrat in roke so bili temni in vsa njegova |M»htava je bila neugla-jena, jekleno krepka, kot bi bila del nekega velikega stroja.
K<» ■ .i I«*|h» oblečenega «lo\eka tiudnoustavile na njem, se je novodošli malo dvignil, dotaknil se z loko klobuka in zarili inr.il skozi svoje goste brke:
"Dober dan, gospod inženir."
"Oho, kaj ste zopet tukaj, Trama?"
"Da. zopet sem tu. gospod inženir . . ."
"Ali b«» h|H«t kaj novega?"
"Kako pa gredo vaši posli?"
Inženir je s finim nasmeškom na svojih drobnih ustnicah pri-I pomnil:
"Zdi m* ml, da se ne moieva p«»g«»\ ai jati samo z vprašanji, dragi pi ijatelj."
I>elavcc pa je |M»maknil klobuk na uho, /aiuncjal se glettno in otiknto ter dejal med smehom;
*Re* je T« »tla v resnici bi zelo
rad hotel vedeti .'. ."
Pisan in rnršav osliček, ki je bil vpre>rn v voziček z ogljem. m» je ustavil, utegnil vrat in žalostno /ni u al Zdelo se je pa, da tudi njemu danes ni ugala njegov la>tm ({lan. ter je nenadoma na najviiji noti prekinil riganje, potreeel % svojimi povešenlmt ušom dvignil glavo In odkorakal dalje, topotajoč i malimi kopiti.
"Pričakujem vaš stroj s tako nestrpnostijo, kakor bi pričakoval kakšno novo knjigo, ki bi me napravila bolj pametnega
Inženir je med srebanjem kave odgovoril:
"Ne razumem dobro te prime-
re .."
"Ali se vam ne zdi, da stroj1 ravno tako sproščuje človekovo fizično energijo, kakor sprostil dobra knjiga njegov duh?"
premerila drug drugega in se čudila razliki med njima: eden je bil suh, nervozen, siv človek z motnimi pčmi, drugi pa kot da je prišefr včeraj iz kovačnice in da še ni popolnoma izglajen.
"Ne, Trama. Hotel bi imeti svojo lastno delavnico in trideset takih ljudi, kakršen ste vi. Potem pa bi napravil marsikaj
Nalahno je zabobnal.s prsti po mizi, vzdihnil in si vtaknil cvetje v gumbnico.
"K 'vragu," Je razburjeno vzkliknil Trama, "kakšne malenkosti ovirajo človeka, da ne mo-?e živeti in delati."
Kaj vi imenujete zgodovino .človeštva malenkost, mojster Trama?" je vprašal inženir z lahnim nasmeškom. Delavec je strgal klobuk z glave, zamahnil z njim in začel govoriti glasno in ognjevito:
"Kakšna pa je zgodovina mojih prednikov?"
"Vaših prednikov?" je ponovil inženir in izgovoril prvo besedo s posebnim poudarkom.
"Da, mojih," Ali je predrzno, če tako govorim? Ce je to drznost, pa naj bo. Toda zakaj bi mogli biti Giordano Bruno, Vico in Mazzini, moji predniki» *AU mar ne livim v njihovem svetu in služim idealom, ko so jih okoli mene posejali njihovi vçîikl geniji?"
"A tako mislite!"
"Vse, kar so dali svetu oni, ki so odšli z njega, je dano tudi meni."
"Za boga," je vzkliknil inženir in resno dvignil obrvi.
"In vse, kar je bilo napravljeno do moje, do naše dobe, je samo ruda, katero moramo mi predelati v jeklo. Mar ni tako?"
"Seveda je. To je vendar jas-no.
"Tudi vi učenjaki živite, kakor mi delavci, na račun duhovne zapuščine preteklosti."
"Ne zanikamo," je dejal inženir in obrnil glavo na stran. Poleg njega ja zrasel iz tal deček v sivih hlačah, majhen in okrogel kakor krogla, ki je priletela z igrišča. V umazanih ročicah je držal šopek cvetja in ponujal:
"Hočete lcupiti cvetja, gospod?"
"Sem že kupil."
"Cvetja ni nikoli dovolj."
"Bravo, dečko," je dejal Trama. 'Tako je prav, tudi meni daj dva šopka."
In ko mu je deček izročil cvetje, ga je Trama ponudil inženirju, privzdignil malo klobuk in dejal:
"Prosim, izvolite."
"Hvala."
"Krasen dan imamo danes, se vam nt zdi?"
"Zarts. To čutim vkljub petdesetim letom."
Zamišljeno ae je ogledal okrog sebe, nekaj iamomljal in potem vzdihnil:	e
"Mislim, da vi še prav posebno | občutite v svojih žilah igro pomladanskega sonca pa ne samo zato, ker ste mladi, ampak tudi zato, ker je, kakor vidim, za vas ves svet popolnoma drugačen, kakor je za mene."
"Ne vem, se je nasmehnil delavec. "toda življenje je krasno.'*
S PARTIZANKO
Cena Kranjc (Ladijski dnevnik)
V Avstralijo
12. december 1947
Leta 1927 so zgradili v velikih ameriških ladjedelnicah New Port News dve sestrski ladji. Eni od teh so dali ime Shawnee.
Shawnee je bila 125 metrov dolga, 19 in pol metra široka, dobrih 9 metrov globoka. Njena hitrost je bila 20 milj. V ■voje prostore, ki so bili vsi e-nako urejeni, je lahko sprejela 940 potnikov.
Shawnee je kot ladja prvega razreda vozila na progi Miami-Havana in na progi New York-Miami.
Ko je Amerika stopila v drugo svetovno vojno, je bila mobilizirana tudi Shawnee. Preuredili so jo v vojaško transportno ladjo. Na njej so dobili prostora za 2500 vojakov.
Med vojno je prevozila vsa morja, kjer se je bila bitka z Nemci, Italijani in Japonci. Ob koncu vojne je bila na Pacifiku.
Po vojni se je vrnila v Ameriko. Sedem mesecev je tedaj !stala v pristanišču. Potem so jo vkupili Portugalci in razvili na njej panamsko zastavo. Preimenovali so jo za City of Lisbon.
Portugalci so City of Lisbon predelali v potniško ladjo s I. in III. razredom za približno 800 potnikov. Vozila jt na poti Lizbona— Rlo de Janeiro.
Že na tretjem potovanju pa je ladjo zadela nesreča. 300 milj pred Lizbono je zadela ob tovorno italijansko ladjo, ki jo je skoraj preklala, sama pa si je popolnoma razdejala svoj prednji del.
Ker je imel lastnik zaradi nesreče mnogo izdatkov, je moral ladjo prodati.
Jugoslavija je prva položila kavcijo in si tako zagotovila lepo, dobro zgrajeno, zelo hitro potniško ladjo, ki je opremljena z novimi tehničnimi pridobitvami za morsko plovbo.
2. septembra leta 1947 je prišlo v Lizbono 42 jugoslovanskih mornarjev kot prvi del nove posadke. City of Lisbon je stala takrat še nepopravljena v liz-bonskem pristanšiču. Njeni prostori so bili prgfcej zapuščeni.
Ladjo so kmalu nato sprejeli
v suhi dok in jo začeli popravljati. Naši mornarji pa so pometali, ribali, čistili, barvali. Niso gledali na ure, bilo jim je predvsem zato, da bi svoje delo dobro opravili. Samo v udarniškem tednu od 23. do 30. novembra so opravili čez 800 prostovoljnih nadur.
Ladja mora priti v Jugoslavijo čista in urejena! Ladja mora biti urejena tako, da bo v okras in v ponos naši mladi trgovski mornarici. Taka so bila gesla, pred katerimi so kopnele vse težave.
Ureditev ladje je še bolj napredovala, ko je prišel v Lizbono še drugi del' posadke, še 60 novih tovarišev. Skuj^aj s prvimi so opravili na Portugalskem veliko delo. Pravijo, da bi stara posadka svoje bivše ladje danes ne poznala več.
Svoj najbolj veseli dan so doživeli, ko je 26. novembra zjutraj zaplapolala na popravljeni in očiščeni ladji jugoslovanska zastava. Še isto doj^oldne so napisali na njej ponosno ime' Par-tizanka.
nami. Sama temna voda, kamorkoli je segel pogled.
Partizanka je plavala čez to sivino, telovadila čez valove. Lahko njej, ladji iz jekla in že-lezla, saj na potnike ni nič mislila.
Najbolje se je držala skupina avstralskih mladincev, ki je delala pet mesecev na mladinski progi in se s Partizanko vrača v domovino. To so mladi, utrjeni ljudje s trdno voljo. Vsi so udarniki, devet od njih celo dvakratni.
Družina inženirja iz Bukovi-ne pa je že sinoči podlegla. Prva je obsedela v naslonjaču stari mati, kmalu potem je inženir-jeva žena komaj še sama našla kabino. Inženir sam je opoldne pospravil le juho, potem pa se je bled opotekel iz obednice.
Madžarsko omizje, ki je bilo doslej najbolj živahno, se je skrčilo od desetih oseb na dva preplašena človeka.
Cehi so bili nekoliko trdnejši. Niso hoteli v postelje. Hodili so po ladji in iskali opore v trdnejših postavah.
Židovski pastor je nekoliko časa otožnd gledal na morje, nato pa se je junaško postavil na krn ladje. > Dobro pa se pravzaprav ni po-
Proti večeru istega dne so no- čutil nihče. Mornarji so rekli,
"Da, da. Ali veste, da je stala ta zgodba podjetje sedem in trideset tisoč lir?"
"Mnogo bolj pametno bi bilo, če bi jih podjetje pred stavko vključilo v vsoto, ki je bila namenjena za plače."
"Hm. Vi ste slab računar; mislite, da bi bilo bolj pametno? Vsak ima svoje račune."
Ponudil je delavcu svojo suho, rumenkasto roko in ko jo je ta prijel, je dostavil:
"Še enkrat vam ponavljam: Dobro bi bilo, da se učite." 1 "Saj se učim ves čaa." | "Iz vas bi lshko postal Inženir z veliko fantazijo."
"Eh fantazija me ne ovira, da tudi* sedaj živim."
"Trmast ste. Pa na svidenje!"
vo jugoslovansko potniško ladjo odpeljali v domovino.
o
Sredi popoldneva je odplula Partizanka na svoje prvo potovanje iz jugoslovanskih voda.
Ladje, zasidrane v splitskem pristanišču, so s sirenami pozdravile njen odhod. Želele so ji srečno pot.
Med Bračem, Hvarom in Vi-som na levi in med Šolto na desni je plula Partizanka ob prvem mraku skozi Splitska vrata proti Sv. Andreju. Plula je z burjo, ki že nekaj dni vsak dan močneje hrumi čez grebene dalmatinskih gora.
Partizanka plove na dolgo pot v Avstralijo. Od tam bo pripeljala naše rojake, ki v stari Jugoslaviji niso dobili dela in kruha. Vrnili se bodo domov. Vrnili se bodo v svojo državo.
V	Splitu se je vkrcalo na Partizanko okrog 100 potnikov, največ Madžarov, nekaj Romunov, Čehov, Jugoslovanov in Avstrijcev.
V	Sredozemlju bo na Malti, na Cipru, v Haifi In Port Saidu vkrcala nove potnike.
13. december
Okna, vrata, stena te opozo-re, da Partizanka plove. Rahel treslaj pretrese od časa do časa ves prostor.
Burja, ki nas je spremljala že od Splita, se je proti jutru polegla. Za slovo nas je še nekajkrat zazibala, potem pa se je razgubila.
Toda pustila nam je zoprno mrtvo morje. Dolgi in široki hrbti valov so se vzpenjali pred
da jim mrtvo morje ne škoduje, da pa imajo veliko rajši mirno morje.
Tako je danes proti deseti uri s Partizanke le malo ljudi gledalo St. Mario di Leuca, ki leži na najožjem mestu Otranske o-žine in velja za mejo med Jadranskim in Jonskim morjem, Nekoliko več gledalcev je imela hribovita Kalabrija. Ko pa smo pluli ob prvem mraku mimo vzhodne obale Sicilije,, je Partizanka oživela. Vsi smo gledali svetilnik na Capo Passero, ki nam je kazal pot na Malto.
(Dalje prihodnjič.)
Počasi je inženir odkorakal Morda zaradi tega. kar nam \ svojimi suhimi nogami med son-
' čniml žarki in si skrbno natikal
obeta?", je skeptično vprašal in-
"Res?" se je začudi inženir in i ženir in njegovo vprašanje je ne-
dvignil glavo.
Položil je na mizo prazno sko delico in vprašal;
"Najbrže bt»ste zopet začeli z agitacijo?" "Sem že začel. . ." "In zopet I h »do začele stavke in neredi, kaj ne?"
Delavec je zmigal z rameni in se mehko nasmejal: "Ko bi bilo mogoče brez tega." Stara ženaka v cini obleki je molče ponudila inženirju šopek vijolic Ta je vzel dva šopka, ponudil enega svojemu znancu in dejal zamišljeno:
"Vi ste pameten mož. Trama in prav /aradi tega je škoda, da ste idealist."
"Hvala za cvetje in za poklon. Dejali ste da je škoda?"
"Da. Vi ste prav za prav pesnik in dobro bi bilo, če bi se učili in postali dober inlenir . . .M
Trama se Je tiho nasmehnil, pokazal svoje bele zobe in dejal : "Cisto piav imate In>enir Je pesnik, o tem nem se prepričal ko eem delal z vami . . "Zelo ste ljubeznivi . . .H "Od tetin j »em neprestano mislil: Zak-i ne bi goepod inženir poatal socialist? Tudi socialist mora biti malo pesnika " Oba sta se nasmehnila, resno
| prijetno zadelo znanca. ,' Položil je klobuk na glavo ln naglo od-, vrnil:
"Življenje ja krasno zaradi vsega, kar ml v njem ugaja. Vrag naj ga vzame, dragi inženir, besede zame niso samo črke in glasovi; kadar čitam knjigo, gledam pred teboj sliko, uživam nekaj lepega in imam občutek, kakor da sem aam napravil vso tisto lepoto."
Oba sta prasnila v smeh; eden glasno in odkrito, kakor da bi se hotel pohvaliti a avojim gromkim smehom ter je vrgel glavo nazaj in izbočil široke prsi; drugi se je smejal skoro brez glasu, pridušeno in kazal zobe. na ka terih se je nabralo zlato, kakor da ga je malo prej žvečil in si potem pozabil očistiti zelenkasto tenj na zobeh.
"Vi ste človek in pol. Trama Vedno sem vaeel, kadar vas vidim." Je dejal Inženir in pristavil pomenljivo: "samo da se ne bi upirali."
"Toda jas ae vedno upiram."
Njegov obraa «e je zreatul. za-krll Je »voje globoke temne oči in vprašal;
"Upam. da smo se takrat obnašali popolnoma dostojno*"
Inženir je zmlgnil t rameni in vttal.	j
rokavico na tanke prste svoje desnice. Mali in temnopolti natakar je prišel z vrat restavracije, od koder je prialuškoval razgovoru in nagovoril delavca, ki je iskal drobiž po moinjlčku:
"Zelo se je postaral naš slavni . .
"Ne puati se kar tako!" je dejal prepričevalno delavec. "Ima še vedno precej ognja v svojih žilah."
"Kje boste govoril prihodnjič?
"Zopet na borzi dela. Ste me že kdaj poslušali?"
"Že trikrat, tovariš . .
Nasmehnils sta ae, krepko stisnila desnico drug drugemu in se razšla. Delavec je odšel v nasprotni smeri, kakor Je izginil inženir, natakar pa je poltiho prepeval in začel pospravljati mize.
Skupina šolarjev v belih predpasnikih, dečki In deklice sku paj. so stopali po sredi ulice. Kot svetle iskre se je razbegaval na vae strani njihov glaani in veseli smeh. Spredaj sta dva dečka glasno trobila na papirnate trobente. Človek vedno i veaeljem gleda na otroke. Pneebne s po mladi pa mu prida, da bi Jim najrajši veselo in glaano aaklical
"Hej. vi ljudje! živela vala lHMltičntait!w
(Prevedel I. M )
PROl-ETAREC"
—Socialiatifcno-delaviki tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku, liano $3 sa celo. $1.75 sa pol. fl sa četrt lota.
naroČite si gai
Naslov: PROLETAREC CHICAOO 23. ILL. 2301 South Lawndalo Avanue
"PROSVETA"
UI7 t. LAWN DALE AVE.
Chicago 23, HI--------------------------
Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem.
.19.
V slučaju, da Ja od strani upravalštve kakšna pomota, nas takoj obvestilo, da aa lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE"
CENE LISTU SOt
Za Zdruš dršavo la Kanado 9*M Za Chicago ln ekolloo Jo.
i tednik li*	.. ... t tO	1 tadnik in	........ t.30
2 tednika la...	____MO	2 tednika In..........	....... 7.10
3 tednike «a ... „.	..... 440	3 tednike Ul„	..... s eo
4 tednike in____	_ i»	4 tednike in........	....... 4.70
S tednikov in ..........	___LN	• tednikov In ____	___3Jt
Ze Evropo Jot Dnevnik SI 1.00 — Tednik S2.20 Money Order v pismu ln si naročilo Pros vote. Ust. ki |o
ali
lo ona člana is družino, ki to dovolijo in ki šlvo naslovu.
ali stanujejo na
V nobenem slučaju no vet kot I tednikov Pe|a—llai—Vselej kakor hitro kateri teh ¿lanov. ki so prišteti, preneha biU član SNPJ. ali če se presoli prod od druiine in bo zahteval sam svoj list tednik, bodo moral tisti ¿lan is doučne družine, ki Jo tako skupno naročena na dnevnik Proeveto. to takoj nasnaniU upravnifttvu lista, in obenem doplačati doti<*no vsoto listu Prosveto. Ako tega ne itore. tedaj mora upravniltvo cnitati datum sa to vsoto naročniku ali po ustaviti dnevnik. PROSVETA. SltPJ. HIT S. Lawadalo Avo_ Chlcepe 23. lllinole
po4il)am naročnino ae Sat Prosveto
.CL
Drlova
Kadar ar preselite, v»*le) nsmonMe tvoj stari in novi noslevl
«