St. 222 Mhiia »b&aa v Minili anta OIMIC n ta pM»

V Trst*» - torefc septembra 1923.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVIII
Ishafa, UvaeaH poodeljtk, 4silkegt it 30, L nadstropje ptai se ee sprejee#», r %aten Gerbec. — Lv maša ca nese: L 7.—, S Za ta*a«astvo mesečno 4
^j. Uredništvo: ulica »v. FrantUkft £ -pošiljajo nredollhm.	.
vračajo. IxdaMH» to c*- - • ^^ ^ t ^ ' "norf. Tlak . - .	• 1
'4 pol leta Z. — • • • Telefon uredni le oprave M. 11-IT
Posamezne Številke v Trsta in okolici po 20 cent - Oglasi se ra£aaa|» i pirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceflt, osmrtnic s scbvale, poslanica ta vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 1 — MaU oglasi po 90 cent beseda, aajvanj pa L' Z — Oglasi naročnina in reklamacije aa poMMo i&ključno apravt Edinosti. v Trata, ar Frančiška AMikega §tev. L iiada<iu|ijL. — Telefon uredništva ta epcavo II«
Po rešitvi krfske zadeve
Razburjenje zaradi italijansko-grškega jpora se je skoraj poleglo, strah pred nevarnimi zapletljaji na južnem Balkanu je izginil, ostal pa je neprijeten občutek, da je ta zadeva zapustila novo sled v vojeviti tn nepomirljivi duševnosti današnjega pokoljenja v Evropi.
Tekom spora smo opazili v evropski politični javnosti dve struji. Ena struja je za mir za vsako ceno, druga pa za skrajna dejanja, ki naj dovedejo do novili neredov v Evropi. Za sedaj je prevladala miroljubna struja, toda kdor je opazoval v teh dnevih, kako so švigali iz povojne žerjavice plameni divjega sovraštva, ravanšnih, imperialističnih ali iredentističnih instinktov, se je s strahom v srcu izpra-ševal, ali je mogoče, da je človeštvo v tako kratkem času pozabilo na vse preslano gorje od 1. 1914. dalje.
Resnica je, da je bil konec svetovne vojne za nekatere države pogubnejši kakor za druge, tudi je res, da je gospodarski ali politični položaj skoraj vseh narodov in držav takšen, da si je želeti boljega. Toda ali naj prinese nova svetovna vojna tisto rešilo, ki ga mnogi od nje pričakujejo?
Zmagala je mirovna struja, ker je bila močnejša, ker je v državnikih, ki imajo danes usodo Evrope v rokah, še nekaj uvidevnosti in zmernosti. Ohranitev miru je zahtevala svoje žrtve, kakor na primer fiasko Društva narodov, pokazala še enkrat, da gre moč nad pravico, udarila je angleški prestiž, pa vse te žrtve še vedno odtehtajo strahoto krvavih sporov.
Danes, ko so se razpršili grozeči oblaki na Sredozemskem morju in ko je zavzela stvar miroljuben tok, je dobro, če si ogledamo veliko evropsko politično pozornico, na kateri se je odigrala najnovejša politična drama in o njenih posledicah.
Evropo sta od versailleskega miru do danes predstavljali dve velesili: Francija in Anglija. Ker pa Anglija pod nobenim pogojem ne more trpeti poleg sebe še koga drugega, ki bi se mogel z njo meriti, te-aaj nam je razumljiv večni francosko-an-gleški spor. Mudanija, Lausanne, vojna odškodnina, Porurje, to so vidni znaki angleško-francoskega boja. Da ni prišlo še do odkritega boja in do preloma entente, je treba iskati vzrok v tem, ker je Anglija potrebna miru.
Pacifizem Anglije je utemeljen v dveh glavnih točkah. Prvič je Anglija popolnoma dosegla svoj vojni smoter, ker je za dolgo dobo let oslabila svoja najnevarnejša tekmeca: Rusijo in Nemčijo. Dalje je razširila svojo kolonijalno posest in sedaj stremi za tem, da utrdi svojo posest v vseh delih sveta. To utrjevanje posesti pa zahteva mir. In kjerkoli se pojavi nevarnost za mir, bodisi v Evropi ali v Aziji, ali v Afriki, povsod ogroža nevarnost vojne angleško posest.
Drugič je treba povdariti, da se nihče tako dobro ne zaveda nevarnosti za svetovni mir kakor Anglija. Položaj v Evropi je zelo napet. Tupatam so že ponovno vzklili plamenčki iz povojne žerjavice, ti plamenčki pa so kljub svoji navidezni neznatnosti tako nevarni, da je v interesu evropskega miru sploh, če se čim hitreje potlačijo. V slučaju nove svetovne vojne bi Anglija največ tvegala, ker največ ima. Iz teh razlogov nam je angleški pacifizem razumljiv in razumljivo tudi dejtsvo, da je Anglija že ponovno mirno spravila marsikatero diplomatsko zaušnico, in tako raje žrtvovala nekaj svojega prestiža, kakor pa da bi s svojo nepopustljivostjo prispevala k kompliciranju političnega položaja v Evropi.
Tudi zadnji italiiansko-grški spor nam to dokazuje. Energični koraki italijanske-
ga ministrskega predsednika, ki so kulminirali v zasedbi otoka Krfa, so presenetili angleško diplomacijo, ki se je nakrat znašla pred dovršenim dejstvom. Angleški di-plomatje so se na vso moč prizadevali, da bi spravili zadevo pred Društvo narodov, toda pri tem so zadeli na takšen odpor pri Italiji, da so morali to svojo namero zapustiti.
Anglija bi bila mogla spraviti italijansko-grški spor pred Društvo narodov. Zakaj za tezo, da je Društvo narodov kompetentno za reševanje spora, je mogla Anglija brez drugega dobiti večino. Na strani Italije je bila samo Francija in vendar se je Anglija izognila temu. Mussolini je zagrozil z izstopom iz Društva narodov tako odločno in brez vsake dvoumnosti, da se je angleška diplomacija zavedla preteče nevarnosti.
Kakor hitro bi se bilo Društvo narodov postavilo na stališče kompetence in bi torej nastopilo proti italijanskemu stališču, bi bil spor neizogiben. Zakaj če bi Društvo narodov riskiralo izstop Italije, bi moralo j tudi izvajati dosledno vse konsekvence, t. j j. postaviti se tudi potem proti Italiji, ko bi t ta ne hotela priznati sklepov Društva na-| rodov in bi še nadalje vztrajala pri za-I sedbi Krfa in proti morebitnim drugim so-! vražnim dejanjem Italije napram Grčiji. Z drugimi besedami, Društvo narodov bi moralo začeti z represalijami, ki bi se prav kmalu začele izražati s sovražnimi čini. Če pomislimo, da je Francija trdno stala ob strani Italije, tedaj bi utegnilo priti zares do zanimivih, a tudi silno nevarnih zaplet-ljajev.
Iz teh razlogov je pustila Anglija raje pasti Društvo narodov, da je rešila evropski mir. Nikakor nočemo trdiii, da bi morala neizogibno slediti vojna dejanja, če bi se Društvo narodov izreklo proti Italiji, toda vsekako je bolje požar gasiti kakor pa podpihovati. Čuditi se je le temu, da so se Angleži že tako daleč angažirali za Društvo narodov in so se morali nato umakniti v škodo svojega ugleda. Ni Čudo, da napadajo liberalci angleško vlado, ker se je pokazala tako nespretno in tako slabotno v tej diplomatični praski.
Italija je torej z dobitkom končala to partijo. Italijansko-grški spor je v bistvu rešen. Toda je še neka točka, o kateri je treba razmišljati, namreč vprašanje izpraznitve Krfa. Dokler se ne izvrši evakuacija zasedenih otokov, do tedaj niso razpršeni vsi oblaki. Ne smemo pozabiti, da je otok Krf zelo zapeljiv in da je velike važnosti za gospodstvo na Jadranskem morju. Ne Francija ne Anglija se ne bi mogli, vsaj pri sedanjem položaju, sprijazniti z mislijo, da bi ostal v italijanski posesti. Če je zlasti Anglija raje prenesla diplomatično brco kakor da je rabila ostra sredstva proti Italiji, je to storila predvsem za to, da Italija čim prej izprazni zasedene otoke v Jonskem morju. Zatorej je umevno, da bo skušala pospešiti evakuacijo. Sicer pa se tudi Grčija zaveda svoje slabosti in vidi se, da se ne bo ustrašila niti skrajnih sredstev, t. j. da se bo potrudila vloviti morilce italijanske komisije, če bo le mogoče. V njenem interesu je, da izpolni čimprej do pi-čice naloženo ji kazen in dobi v zameno zasedene otoke.
Tudi v interesu Italije ie, da se ta spor definitivno konča. Ne bi Dilo pametno, Če bi pretiravala in preveč izzivala Anglijo. Italijanska diplomacija je izvojevala velik uspeh in ponosna Anglija je doživela občuten poraz. Grška bo sicer plačala stroške, toda pomisliti je treba, da ne bo Anglija tako zlepa pozabila poraza Društva | narodov in da bo skušala popraviti zadnjo I izgubo na svojem prestižu.
Rapalska posodim uknjiženo pri Društvu narodov
Novi italijanski predlogi. — Pogajanja mod itaSejan-skim in jugoslovanskim odposlanstvom v Ženevi. — Optimistično razpoloženje v evropski diplomaciji
ŽENEVA, 16. V petek so jugoslovenski delegati pri Društvu narodov obvestili italijansko delegacijo, da nameravajo pri generalnem tajništvu Društva narodov izvesti registracijo rapallske in santamar-geritske pogodbe ter so predlagali, naj bi se ta korak izvršil sporazumno. Po kratkem obotavljanju in potem, ko je dobila instrukcije od svoje vlade, je italijanska delegacija pristala na to zahtevo. Registracija je izvršena. V krogih delegatov vseh držav je to dejstvo izzvalo globoko zadoščenje. Evropski državniki vidijo v tem koraku ugodno znamenje za skorajšnjo rešitev jugoslovensko-italijanskega spora, posebno ker je z registracijo obeh pogodb v vsakem konkretnem slučaju na prošnjo prizadetih kompetentno glede ureditve in izvedbe pogojev Društvo narodov.
BEOGRAD, 16. Ministrstvo zunanjih del je dobilo sporočilo, da je šef jugoslovenske delegacije pri Društvu narodov v Ženevi minister dr. Ninčič registriral rapallsko pogodbo pri Društvu narodov.
Z registracijo rapallske pogodbe po zunanjem ministru dr. Ninčiču je napravljen končni in odločilni korak za rešitev reškega vprašanja. Ta korak jugoslovenske vlade odobravajo vsi politični krogi. Italija je zahtevala v zadnji stilizaciji od jugoslovenske delegacije, naj paritetna ko-misiia orevzame mednarodno uoravo nad
Reko; a naj jo takoj delegira italijanski vladi in sicer za negotov čas. To zahtevo je jugosl. vlada odbila, ker bi to značilo formalno aneksijo Reke, dasi pod drugim naslovom. Trdi se, da je Pašić povodom svojega bivanja v Franciji dobil jamstva, da bo Društvo narodov podpiralo jugoslo-vensko stališče.
Včeraj dopoldne je italianski odpravnik poslov Sumonte posetil g. Ljubo Nešića, s katerim je imel daljši razgovor, ki se je nanašal na korake, ki jih je dr. Ninčič pod-vzel v Ženevi. Kakor se čuje, je dr. Ninčič priložil k rapallski pogodbi tudi vse njene anekse, dalje Sforzino pismo in mapo.
BEOGRAD, 17. Zadnje dni je bila francoska diplomacija živahno na poslu. Temu dejstvu je pripisovati pomiri jivost, ki je nastopila v Rimu. G. Mussolini je poslal dr. Ninčiču pismo, ki vsebuje nove predloge. Ti predlogi vsebujejo sicer v glavnem pogoje, kakor so bili prvi, vendar se smatrajo kot znak nove situacije.
LONDON, 16. Posebni poročevalec «Dayla Maila» v Rimu poroča, da je vsaka nevarnost neposredne krize v reškem vprašanju odpravljena. Italijanska kakor tudi j ugoslovenska vlada sta edini v tem, da je treba čimprej nadaljevati direktna pogajanja. Zunanji minister dr. Ninčič se vrne v ponedeljek iz Ženeve v Beograd in bo ooročal ministrskemu oredsedmku Pašiču
o podrobnostih novega italijanskega predloga. Nato bodo pričela direktna pogajanja med obema vladama. Vodil jih bo z jugoslovenske strani najbrž minister Ninčič.
PARIZ, 16. Na Quai d'Orsayu in v krogih male entente se veruje, da je istinita nedavna vest o skorajšnjem sestanku med Mussolinijem in PaŠičem. Način ureditve spornih vprašanj še ni gotov, vendar pa je zasluga francoskega koraka v Rimu, da se je zadeva ugodno obrnila.
PRAGA, 16. Čuje se, da je Mussolini izrazil željo, da s Pašičem osebno nadaljuje pogajanja o reškem vprašanju, ki bi se imela vršiti v kakem mestu blizu Reke. Jugoslovenski ministrski svet je izdelal protipredloge, ki so javljeni v Rim in Ženevo.	•	AjrtPVSiin
BEOGRAD, 16. Po neki brezžični brzojavki iz Pariza bo Mtissolini po izvršeni registraciji rapallske pogodbe stopil v direktne razgovore z beograjsko vlado. Kakor poroča «Echo de Paris» bo paritetna komisija razpuščena.
Na poziv vlade, da naj pride v Beograd, je minister Ninčič naznanil, da je zaenkrat še zadržan. Sporočil je, da je stopil v stike z vsemi delegacijami, ki se nahajajo v Ženevi in da je naSel prijateljsko razpoloženje pri vseh predstavnikih Društva narodov. Dr. Ninčič namerava nadaljevati razgovore s Salandrom in Giuriattijem. V Beograd se vrne v torek ali v Četrtek.
BEOGRAD, 16. Včeraj dopoldne sta po-setila pomočnika ministra zunanjih del Panto Gavriloviča italijanski odpravnik poslov gg. Sumonte, čehoslovaški poslanik Šeba in ameriški poslanik Dodge. Prišli so, da se informirajo o stališču jugosl. vlade v reškem vprašanju. Nekoliko pozneje je prišel na konferenco, ki so jo držali ti gospodje pri pomočniku ministra, tudi angleški poslanik Sir Alban Young.
BEOGRAD, 16. Javnost v prvem momentu ni mogla razumeti, zakaj ni padla na zadnji važni seji ministrskega sveta na dvoru definitivna odločitev v reškem sporu. Za to so bili merodajni tehtni razlogi. Predsednik italijanske vlade Mussolini je v resnici poslal pismo predsedniku g. Pašiču, v katerem so stavljeni na prvi pogled novi, v bistvu pa stari predlogi Italije. Pisma pa g. Pašič ni direktno prejel, marveč se nahaja v rokah zunanjega ministra dr. Ninčiča, sedaj bivajočega v Ženevi na zborovanju Društva narodov. To pismo bo zunanji minister predložil vladi takoj ob svojem povratku v Beograd.
Dalje je bil zunanji minister dr. Ninčič pooblaščen od vlade, da vodi razgovore v Ženevi s tamošnjo italijansko delegacijo pri Društvu narodov. O rezultatih teh pogovorov vlada še ni natančno obveščena. Radi tega je ministrski predsednik g. Pašič pozval v Beograd iz Ženeve zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki se ima vrniti tekom prihodnjih dni. N& eni bodočih sej ministrskega sveta ima potem pasti končna odločitev glede postopanja vlade.
Nadaljna direktna pogajanja se imajo voditi med obema vladama in je ugotoviti med vodilnimi krogi splošno optimistično razpoloženje, da se bo reški konflikt rešil mirnim potom na bazi rapallske pogodbe in santamargeritskih konvencij.
V sedanjem momentu pa se reški problem ni v bistvu premaknil niti za eno pozitivno točko dafje.
Oficijelne izjave, podane tako v Beogradu, kakor v Rimu od strani vlad, zatrjujejo, da ni bil podan Beogradu nikak ultimatum do 15. t. m., temveč samo rok, do katerega je pričakovati odgovora, oziroma da se izmenjajo misli.
BEOGRAD, 16. Povodom raznih vesti, da namerava Italija anektirati Reko, je zunanje ministrstvo izdalo preko tiskovnega oddelka ta-le zanimiv komunike:
«Vse vesti, razširjene poslednji čas v javnosti o napetih odnosa jih med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo, ki bi naj bili posledica ustavitve dela v paritetni komisiji, so neutemeljene. Razpoloženje za sporazum, ki vlada med obema državama, je ostalo neiz-premenjeno*.
RIM', 16. Vest o prihodu jugoslovenskega odposlanstva v paritetni komisiji, ki so jih objavili včeraj nekateri tukajšnji listi, se ne potrjuje in je bila pozneje zanikana.
General Glordlno uoloik! guverner
in Jugoslavija sta se odločili, da porabita priliko genovske konference za prijateljsko in mirno rešitev velikih sporov, ki so se pojavili med njima glede izvršitve rapallske pogodbe.
V nadaljevanju svojega pisanja naglaša g. De Poli, da je mislil, da bo po sklenitvi svetomargeritskih dogovorov njegova naloga dovršena,' toda na žalost so Rečani kmalu uvideli, da je bila rešitev zopet od-godena. Kot posledico tega stanja opisuje nato prof. De Poli žalostni gospodarstveni položaj na Reki, kateri da je postal v zadnjem času naravnost neznosen, ter opozarja ministrskega predsednika, da ga je v juniju mesecu opozoril, da bo takoj odstopil, ako se ne najde v najkrajšem času izhod iz sedanjega položaja. Danes pa — se naglaša dalje v pismu — ko vidimo, da so se pogajanja vnovič razbila, je prevladalo v vseh Rečanih prepričanje, da je mesto izgubljeno, ako ne vzame ministrski predsednik neposredno v svojo skrb usode Reke, katera ima pravico do življenja.
Dr. De Poli zaključuje: Trdno sem prepričan, da bo moj odstop pripomogel k temu, da svetovna vest izpozna to pravico v njeni celoti in da se določi načelo za nje priznanje. Vaša fckscelenca naj mi vsled tega oprosti, da kljub visokim in uglednim spodbudam z Vaše strani vztrajam pri svoji trdni volji, da odložim takoj upravo Reke. Naj mi bo obenem dovoljeno opozoriti na
dejstvo, da od dneva mojega odhoda iz službe ne ostane nobeno drugo oblastvo' razen poveljništva kr. Čet in da bo mesto koncem tega meseca ostalo brez vsakih1 sredstev za svoj obstoj.
RIM, 17. Vsled pisma, ki ga je poslal podpredsednik reške ustavodajne skupščine prof. De Poli italijanski vladi, je ukrenil ministrski svet sledeče: «Ministrski svet, videvši pismo, s katerim izjavlja podpredsednik reške ustavodajne skupščine dr. De Poli, da odstopa od uprave mesta, imenuje — z ozirom na dejstvo, da se Reka nahaja v nenormalnem stanju ter V, pričakovanju ureditve položaja tega mesta — Nj. eks. armadnega generala sen. Gae-tana Giardino za vojaškega guvernerja na Reki z nalogo varovati javni red in skrbeti za upravo. O tem so bile obveščene bel-grajska vlada in vse države».
V tukajšnjih uradnih krogih se izjavlja, da ne predstavlja ta korak italijanske vlade nikakega neprijateljskega dejanja napram Jugoslaviji. General Giardino je dobil od vlade obsežna pooblastila, da ukrene v upravnem in gospodarstvenem oziru vse, s čimer bi se mogel olajšati položaj reškega prebivalstva. V ta namen je stavila vlada na razpolago gen. Giardinu — kakor se zatrjuje — znatne svote denarja.
Novi vojaški guverner" je odpotoval na Reko v soboto zvečer.
Po zmagi vološkesa pokreta na Spansliem
Politika vojaSkega direktorija. — Si&anld se nadaSjuje mirno Poslanska zbornica se razpusti
RIM1, 17. Podpredsednik bivše reške ustavodajne skupščine prof. dr. De Poli, ki je po revoluciji na Reki v mesecu marcu L 1922. prevzel vlado reške države, je poslal dne 2, septembra t. 1. ministrskemu predsedniku Mussoliniju pismo, v katerem mu naznanja, da daje ostavko na svoje mesto.
Ko sem bu — pravi g. De Poli v svojem pismu — v marcu preteklega leta kot podpredsednik ustavodajne skupščine prisiljen prevzeti vlado na Reki, da bi mesto ne bilo prepuščeno nevarni anarhiji, sem mislil, da bo moja naloga trajala Ie malo časa. Člani vlade g. Zanelle so podali ostavko in deloma zbežali v inozemstvo, člani ustavodajne skupščine so odstopili in se razšli na vse kraje in tako je bilo mesto v rokah revolucijonarnih oboroženih oddelkov, kateri so vsled razvnetih strasti predstavljali veliko nevarnost Vsled tega je mesto potrebovalo vlado, ki bi blažila njegovo tragično strast, skrbela za njegove najnepo-srednejše potrebe ter mu omogočila, da bi lahko Čakalo končno ureditev. Takrat se ie zdelo, da te taka ureditev blizu. Italija
MADRID, 16. Predsednik direktorija gen. De Rivera je ob prihodu v Madrid izjavil nekemu francoskemu novinarju, da ne more določno reči, koliko časa bo vladal direktorij. «To gibanje — je nadaljevat De Rivera — mi nalaga veliko odgovornost, toda istočasno me navdaja z zadoščenjem, ker se mi je posrečilo vzbuditi narodni duh, ki bo veliko pripomogel k rešitvi domovine. Glede vzroka, ki so dovedli do vstaje, je generalni kapitan rekel: «Že precej časa se je španska vlada borila z velikimi težavami. Alhucemas je s preustrojem kabineta le poostril krizo. Afriški polom je rak, ki razjeda parlamentarne kroge in ki j vzbuja v narodu gnev. Narod ne more prenašati več neprestanih krvavih bojev, težkih davkov in vedno bolj naraščajoče revščine. Ponos vojaštva je bil prizadet, vojaštvo je proti miroljubnim razmeram nekaterih vladnih članov in proti parlamentarnemu režimu. «Juntas» (vojaški krožki) so upale, da bodo prisilile vlado k širokopotezni akciji v Maroku; kajti edino na ta način bi se po njihovem mnenju mogla rešiti čast Španije. Mislile so dalje, da bo vlada na njihov pritisk poverila generalu Martinez Anido poveljstvo nad četami v Maroku. Toda tudi to pot je vlada ravnala proti njihovi volji, nakar so se odločile na upor. To gibanje je torej naperjeno proti liberalni, šibki in po parlamentarizmu preveč zasužnjeni vladi. Ni naš namen, upreti se kralju. Narodu se ni treba ničesar bati; saj ve, da mi nočemo prelivanja krvi. Da preprečim vsak morebiten konflikt, sem razorožil civilno stražo. V bodočnost, ki nam prinese večjo in plemenitejšo Španijo, gledamo z zaupanjem.«
Aretacija ministra za zunanje zadeve
Na vprašanje, kaj namerava direktorij najdalje ukreniti, je De Rivera odgovoril: »Kakor znano, je bilo proglašeno vojno stanje po vsem Španskem. Takoj se je pokazal uspeh tega ukrepa: vsi voditelji sindikatov so izginili iz Barcellone. Vsa ministrstva nadaljujejo z delom pod vodstvom najstarejših načelnikov in člani direktorija se ne bodo vmešavali razen v slučaju absolutne potrebe.
Kakor hitro bom prevzel predsedstvo direktorija, bom dal aretirati ministra za zunanje zadeve Alba. Ako je prekoračil mejo, kakor pravijo, ga pojdem iskat. Postopanje proti njemu je že pričelo in zakonu za izročitev zločincev ne bo ubežal. Kakor sem vam že rekel, se je Alba zatekel v Biarritz. Nekaj minut predno je prestopil mejo, je dal general Anido ukaz, naj ga aretirajo; toda Alba je za to izvedel ter pravočasno utekel v avtomobilu. Proti ministru imamo težke obtožbe: bil je v zvezi z inozemskimi družbami v zadevi koncesij rudnikov Ritf.»
De Rivera pripravljen zapustiti Maroko
Neki prijatelj generalnega kapitana De Rivera se je izrazil glede akcije v Maroku: «Ako bo narod zahteval, da naj izpraznimo Maroko, bomo to storili, toda edino pod pogojem, da dobimo v zameno Gibraltar.'
Gibanje se nadaljuje mirno
PARIZ, 16. Tretji dan po vstaji je potekel v Madridu popolnoma mirno in tudi ni nikakega znaka, ki bi naznanjal kake izgrede po mestu. Mesto kaže običajno lice; le krik raz-prodajalcev časopisja je nenavadno velik, ker prinašajo listi v posebnih izdajah vedno kako /senzacionalno vest o vstaji. Iz dežele so vesti zelo redke in pomanjkljive. Konjeniški oddelki krožijo po mestu in naznanjajo proglasitev obsednega stanja.
Vojaška cenzura.
Direktorij je uvedel precej strogo vojaško cenzuro. Dva konservativna lista «L'Avan-guardia* in «E1 Diario* prinašata povoljne kritike o gibanju. Ostalo časopisje ne prinaša po večini nikakih pripomb k poročilom. Vojaški poveljniki izvršujejo nenavadne preiskave 'v tiskarnah. Radi gibanju sovražnih člankov niso mogli včeraj iziti nekateri listi. General Lossada daje tisku z glavarstva uradna poročila v dogodkih.
Nadziranje inoaemcev. Na povelje voditeljev vojaškega gibanja so vsi inozemci pod strogim nadzorstvom in le redko kateri si izposluje potni list za inozemstvo.
Direktorij na delu
UUajeaje ministrstev. Poslanska iboralca bo razpnščena? Sestava direktorija. . PARIZ, 17. Položaj v Španiji se bo kmalu ustalil, dasi ie večina poslanske zbornice proti
I vojaškemu pokretu. Zdi se, da bo predsednik i direktorija predložil v podpis kralju odlok, j na podlagi katerega bo zbornica razpuščena, ter odlok o izpremembi ustave.
Z odlokom, IĆi imenuje generala De Rivera za predsednika vojaškega direktorija, so bile ukinjene vse ministrske listnice. Dosedanji direktorij je bil izpopolnjen; De Rivera je predlagal naj bi direktorij sestajal iz 8 članov-ge-[ neralov, ki bi odgovarjali 8 vojaškim okrož-j jem, v katere je razdeljena država. Kralj pa j je imenoval v direktorij 11 generalov: Villa, i Spiaosa, Hermoso, Navarro, Rodriguez, Ma-yandoia( Jordana, Ruiz Portal, Muslera, Maz ter gen. De Rivera kot predsednika. De Rivera je izjavil, da" bo ostal direktorij na vladi, dokler se ne prijavijo možje pripoznane moralnosti in sposobni, da vodijo Španijo. Vlada si je izbrala geslo: »Domovina, kralj, poštenost, lojalnost, iskrenost.»
Tudi Alhucemas pri de na zatožno klop.
V proglasu na narod pravi De Rivera, da bo proglasil ministra za zunanje zadeve Alba za krivega očitnega upora proti svoji državi, ako se ne vrne na Špansko. Dalje naznanja proglas, da pride poleg ministra Alba tudi bivši ministrski predsednik Alhucemas na zatožno klop.
Nov predsednik italijanske misije v Albaniji
Italijanska eskadra odplula v Pirej
RIM, 16. Vlada je imenovala generala Petra Gazzera za naslednika pok. generala Tellinija v predsedstvu italijanske misije za določitev mej med Grčijo in Albanijo. General Gazzera ima 43 let, rojen je bil v Bene Vagiana v pokrajini Cuneo na Pijemonteškem. Ob času italijansko-turške vojne se je odlikoval v raznih bitkah. Pozneje je postal učitelj na vojni Šolj in prešel v službo glavnega stana. Kot takšen se je udeležil zadnje vojne v vrhovnem poveljstvu, kjer je bil tajnik vrhovnega poveljnika Diaza.
Medtem se vršijo priprave za izvršitev sklepov poslaniške konference, med katerimi se nahaja tudi določba, da bo grško vojno brodovje izkazalo zavezniškim ladjam čast pred Pirejem kot opravičbo za umor italijanske misije, V ta namen je odplula sinoči iz tarantškega pristanišča italijanska eskadra pred omenjeno grško pristanišče, medtem ko pošljeta Francija in Anglija vsaka po eno križarko. Italijanska eskadra pod poveljstvom admirala Solarija, ki je izvršil zasedbo Krfa, je sestavljena iz sledečih ladij: oklopnici «Giulio Cesare* in «Conte di Cavour» ter osem torpedolovk, med njimi «Chinotto», «Prestinari», « Pa-pa», «Cascino», «Montenari» in «Cantore». Te torpedolovke so najmlajše v italijanski vojni mornarici in so bile imenovane po generalih, ki so padli v zadnji vojni in bili odlikovani z zlato svetinjo.
Odkritje starodavnega grobišča pri Comacchio
FERRARA, 17. Pri i zsuševanju neke lagune v dolini Trebbo v pokrajini Camacchio so odkrili grobišče iz V. stoletja pr. K., ki je velike važnosti, ker pojasnjuje zgodovino onega časa. Grobišče je bogato na etruških bronastih predmetih, na neštevilni množini umetniško izdelanih grških posod, ki so bile uvožene iz Grške, dalje vsebuje tudi nekaj predmetov galskega izvora.
Dozdeva se, da je to grobišče mesta Ipina, ki je nekdaj procvitalo ob bregu Pada in o katerem se nahajajo nekateri podatki v spisih rimskih zgodovinarjev.
V kratkem se bo pričelo redno izkopavanje.
Stanje princezinje Mafalde se občutno poslabšalo
RACCONIGI, 17. Zdravstveno stanje princezinje Mafalde se je nenadoma zelo poslabšalo. _
Vzpostavitev prometa med Nemčijo tn Porenjem
MAINZ, 16. Promet med Porenjem in nezasedenimi kraji je bil vzpostavljen*
. Hlnlstrskl svet Ml reformo visokih Sol
Podrobnosti načrta ministra ca prosveto RIM, 16. Na sto ji včerajšnji seji je mi-^istrski svet odobril načrt za preur«dbo Irteučilišč, katerega je izdal minister za prosveto Gentile. Po tem načrtu se bodo jrsenttlišča delila v dve kategoriji: 1) kr. Bniverze in kr. vitji zavodi in 2) privatne univerze in privatni vttji zavodi. Univerze in višji zavodi prve kategorije
K nadalfe delijo v take, ki jih vzdržuje drvni proračun in v take, ki se vzdržujejo Da podlagi dogovora med državo in drugimi Juri stičnim i osebami in katerim podeljuje država določen letni prispevek. V prvo teh đveh vrst, ki se torej vzdržujejo izključno pa stroške države, spada 10 popolnih univerz, t. j. z vsemi Štirimi tradicionalnimi
DNEVNE VESTI
Žudnja nt m (taksa PlelerSnlka
fakultetami (pravoslovje, zdravilstvo, književnost in vede) in z višjo šolo za lekar-ništvo; 6 tehnik in ena višja Šola za arhitekte. Te univerze so v Bologni, Cagliari, Oenovi, Neapolju, Padovi, Palermu, Pisi, Rimu in Turinu. Tehnike te vrste ostanejo y Bologni, Neapolju, Padovi, Palermu, Pfsi fn Rimu. Edina višja šola za arhitekte je v Rimu.
StroSki za vzdrževanje teh kr. univerz in kr. višjih zavodov gredo popolnoma na račun države, seveda bodo smeli i v nadalje tem stroškom prispevati tudi zasebniki.
Vse druge univerze in višji zavodi bodo odslej obstojale kot univerze s stalnimi državnimi prispevki. Te so sledeče: v Bariju, Cataniji, Florenci, Macerati, Mesečni, Milanu, Madeni, Parmi, Sassariju in Lieni.
Vsem univerzam in višjim zavodom je priznana jufidična osebnost in ŠirŠa upravna m didaktična avtonomija. Univerze bodo upravljale same svoje premoženje in bodo imele lastne proračune. Gospodarsko vodstvo bo v rokah upravnih svetov, ki bodo sestavljeni iz profesorjev in vladnih zastopnikov. V mejah svojih proračunov bodo univerze skrbele za stroške vseh vrst, ki spadajo v njihovo poslovanje; profesorji državnih univerz pa in uradniki na tajništvih bodo ostali i v nadalje v neposredni odvisnosti od države.
Didaktična avtonomija bo dovolila univerzam, da bodo uvedle vsaka zase posebne učne načrte, kakor bo to boljše odgovarjalo posebnim tradicijam in krajevnim potrebam posameznih univerz.
Vendar bodo tečaji za dosego akademskih naslovov trajali enako dobo na vseh univerzah kraljevine. Izpile iz posameznih tvarin boda nadomestili izpiti po skupinah s posebnim ozirom na pridobitke kandidatov v pogledu splošne izobrazbe.
Univerze bodo po dokončanih študijah podeljevale diplome in lauree, ki bodo imele izključno vrednost akademske izobrazbe; usposobljenost za izvrševanje posameznih poklicov se bo dosegla s posebnim državnim izpitom, h kateremu pa bodo pripuščeni le oni, ki so že prestali na univerzi svoj doktorski ali diplomski izpit,
Francijo ne Bo zapiisiJla Pomrle
dokler ne bo M!fa popslnesu zotiotfenja
Govor ministrskega predsednika.
' DISSURMEUSE, 17. V svojem govoru, ki ga je imel tu včeraj francoski min. predsednik, je Poincare poudaril, da so obljubili zavezniki in da je Nemčija prisegla, da bodo vojni zločini kaznovani in škoda popravljena. Danes nam Nemci odrekajo izpolnitev svojih obvez. Mi jih moramo prisiliti, da izpolnijo svoje dolžnosti, ker smo najbolj prizadeti. Oni, ki sam očitajo naše zadržanje, pozabljajo, da je Nemčija hotela uničiti Francijo in se potem hotela odtegniti svojim dolžnostim. Francija mora paziti na točno izvršitev versailleske mirovne pogodbe, brez katere bi ostala vedno izpostavljena nemškim napadom. To pogodbo je Nemčija izrecno priznala ter prepustila re-paracijski komisiji določitev nemških dolgov in način njihove izplačitve. Ako se bi hotelo •edaj odvzeti reparacijski komisiji njeno nalogo, bi bilo to v nasprotstvu z nemškimi obvezami napram Franciji. Francija se pa ne bo dala vloviti ter bo obdržala zaloge v svoji roki, dokler ne bo dobila popolnega zado? lČenja.
V svojem nadaljevanju je Poincare izjavi), da bi nobena druga stvar ne ojunačila tako napadalnega duha Nemčije in njenega pohlepa
E> novfh osvojitvah, kakor gotovost, da ne bo
eba poplačati zla, ki ga je pripravila. Ako
Nemčija bila v stanu obnoviti svojo vojsko« bi jo gotovo skušala izkoristiti. Francija mora tedaj zahtevati popolno poplačanje odškodnin In paziti, da si ohrani varnost nasproti Nem-Čiji; bilo pa, kakor hoče, Francija ne bo pustila svojega plena za senco.	_ - ■■
\ Maršal Franchet d'Esperay v Bitolju
£ BEOGRAD, 17, Maršal Franchet je dospel v Bitolj, kjer ga je meščanstvo navdu-leno sprejelo. Obiskal je pokopališče, kjer počiva 750 francoskih junakov.
Iz nhdcega svojega doma, bele enonad-stropae hite, ki ovita z brajdo in zasenjena s sadnim drevjem v ozadju pokojno domuje na pobočju nad pišečko sosesko, je preteklo soboto njen gospodar nastopil svojo zadnjo pot v novo tihotno domovanje na domačem poko-paHKu. Kratka je bila ta pot, le par sto korakov, in vendar veličastna v skromnem domačem sijaju, kakor je bil skromen in domaČ sam veliki pokojnik.
Tekom zadnjih dveh dni, ko je prof. Pleter-šnik ležal na mrtvaškem odru, so prihajale množice domačinov kropit njegovo truplo, poslavljat se od dragega soseda, farana, znamenitega rojaka. In mrtvaški oder se je bogatil v obilju vencev In poznih jesenskih rož. Ko se je približala ura slovesa, se je pred Pleteršnikovo domačijo zgrinjala množica domačinov od blizu in daleč vmes obilo me-Sčanov, posebno iz Brežic ter vrsta častnih funkcionarjev.
Ob 11. dopoldne so dvignili krsto, združeni pevski zbor iz Bre£fc in okolice je zapel turobno žalostinko, nato pa se je razvrstil sprevod proti bližnji farni cerkvi. Množica šolskih otrok,, deklice s Šopki, za krsto zastop-,niki kulturnih draitev, kcrporacij in oblastev ter vse ostalo ljudstvo. Vlado in višji šolski svet je zastopal višii šolski nadzornik dr. We-ster, univerzo vseuc. prof. Ifeeničnik in Polec, brežiško občino tupan dr. Zdolšek, pošto dr. Kotnik, šolstvo oaoz. Bizjak in nadučitelj Zupan. Poleg navedenih so bila častno zastopana domaČa In okoliška šolska in krajevna obla-stva. Med rojaki je za krsto stopal tudi dobri pokojnikov prijatelj, 80-letni domači grajščak baron Mosccn.
Po žalobnem opravilu v farni cerkvi se je
vati, da gre tu za kako pobijanje alkoholizma s strani oblastev. Zaprte gostilne so seveda v rokah slovenskih gostilničarjev. Za učitelji, uradniki, duhovniki, občinskimi zastopi prihajajo torej na vrsto obrtniki. Iz verodostojnega vira, italijanskega uradnika, se je o priliki nekega posebno nesmiselnega slučaja zapretfc gostilne izvedelo, da odgovarja to postopanje točnim, izdanim «instrukcijam».
Športno društvo «Adria». Danes ob 7. uri zvečer seja v navadnih prostorih. — Preds.
is Sriaikesa SivISenla
Nesreča pri kopanju. 50-letni Fran Berger, stanujoč v Škorklji-Bovedo št. 301, je predvčerajšnjim pri kopanju v ljudskem kopališču skočil v vodo na plftvem taestu ter zadel z glavo ob neko pečino, Naveočt $ndje so ga nezavestnega izvlekli iz vode. Mož je zadobit široko rano na temenu ter si najbrž tud" prebil črepkijo. Z avtomobilom rešflne postaje so ga prepeljali v mettno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek.
Nesreča dveh serodaft kolesarjev. Deček Viljem Salvngno, star 12 let, stanujoč v uHci Capitelli št, 30, In njegov lldetni tovariš Spi-ridljon Scipioni, staoisoč f isti ulici v hiši Št. 21, sta včeraj popoldne nadela v fieki mehanični delavnici kolo, sc skobacala oba nanj ter kolesarila za zabavo po ulicah. Njune zabave pa je bilo kmaia konec. V ulici S>. Fran* cesco sta se hotela teogniti nekemu tovornemu vozu, a krenila sta ta&p nerodno, da sta za-vozila naravnost v Ifaeaie. oeprevidneža sta
telebnila na tla & pnLla ped ffcopjska kopita, sprevod pomaknil na pokopališče, kjer se je K sreči fe voznik ta2yij ustav^ It^nj^j a kljub
ob odprtem grobu prvi poslovil od pokojnika sromefjski župnik resnak. za njim višji šoL nadzornik dr. Wesier in končno kot ožji pokojnikov rojak prof. Volavšek. Ko so zamolk-nfle poslovilne besede* poveličujoče neprarlo delo velikega pokojnika, ko je izzvenela ža-Iostinka, se je na krsto v grobu vsulo cvetje. Med ihtenjem in globoko potrtostjo vse množice je molklo odmevalo padanje gruč domače zemlje. Ob 1. popoldne je bfl pokop končan ta pogrebci so se počasi razhajali.
Tiho, brez velikega pompa, med utrinjanjem globoke notranje tuge vaen, ki so ga položili k večnemu miru, je prof. Makso Pleteršnik dopolnil svojega plodnega življenja zadnjo jesen, ki letos kakor vsako leto vsenaokrog bogato zlati selska vinorodna pišečka pobočja.
Pred otvoritvijo SolsKefs leta
temu sta se dečka gjfgcej hudo pobila. Prenesli so ju na bttfcjo tekilno poetajp, kjer jima je zdravnik obveml rane. Bctptoai fe imel veliko rano na ćefa, drago qgt levem uhlju in številne praske po ft&an; vrhu tega šl je še ^precej hudo pretresel možgane. Šalvagno je imel več ran po glavi in itetilne praske po desni nogi.
Po prvi poskoči ga dečkatprepeljana v mestnb bolnišnico.	1« v kirurgični
oddelek.	t .
T-
Poskusen samomor* Predvčerajšnjim popoldne se je v svojccj stanovanju na Vrdeii-Sv. Ivan Št. 704 sastrupUa z jedovo tinkturo 17* letna Marija L. Z avtomobilom rešilne postaje so deklico prepeljali v mestno bohilfinlco, kjsr soji izprali želodec. N>eno stanfs ni nevarno.
Domneva se, da si je Marica L- hotela vzeti življenje radi nesrečnih 8ru2fnskih razmer.
Spomin Čehoslovaka na 1^,1. čefro$lovak Kari Svoboda, star 25 let, fe psišel pred krat-
Kov odbor kanalskega fašja. Na občnem zboru kanalskega fašja, ki se je vršil dne 2, t. m,, je bil izvpljen sledeči odbor; politični tajnik inž. Caccese Franc; člani odbora: kap, Tazzolj, geom. De FIKppo, Mi« sfichelli in M usnici.
Želimo, da bi tudi novi odbor deloval tako «uspešno» kot dosedanji!
Za neodvisno šole. V «Giornale di U dine« se je oglasil dopisnik brez dvoma je to italijanski kulturonosec v naših Brdih Armando d'Ottone —, kateremu niso všeč krajni šolski sveti, vpeljani še od nekdanje Avstrije, češ da so najbolj škodljivi za razvoj in neodvisnost šole ter zahteva takojšnjo uvedbo italijanskih zakonov tudi na tem polju, da pride do čimprejšnje združitve drugorodcev z italijansko družino.
Kako si možakar predstavlja neodvisnost šol 3 In združitev doigprodcev z italijansko družino, naj Auiita v dokaz ravno ona dva dogodka, ki n op sam navaja v podkrepljen je svoje zahte^fe.
Preteklo pomlad se ie pričela s slovesnimi ceremonijami graonia nove it&L šoie v Merniku (Kožbaaa). Seda; se je zbral krajni šolski svet in je izrazil Želio, da naj se v novi šoli p odu Čuje v dovenštini, ker gOVOfl prebivalstvo ta JoziS. Upajmo, da Ostane & le pobožna želja, vendar fe značilen dokaz dvševSosti onega Ifudstva, ki naj Izvršuje (potom krajnega šolskega cvetaj gotov vpHv na šolo.
V Dobrovem je imel krajni šolski svet izreči svoje mnfenje o dveh kompetentih na ^np mesto; navzoča sta bila le dva člana Šolskega sveta, od kojih je bil eden ra srečo fašist ter je z lastnim glasom nevtraliziral učinek, glasu drugega člana, toda glasovanje krajnčga Šolskega sveta bi lahko postalo jako škodljivo za učitelja, ki je dober državljan.
To je doslovni prevod argumentov briškega kulturoaosca. Po njegovem mnenju je tedaj zelo škodljivo razvoju in neodvisnosti Sole, če krajni šolski svet zahteva poduk v onem jeziku, katerega govori prebivalstvo, kakor se je to dogodilo v Mer-
Počitnice gredo h koncu in stariSi zopet i------------ -------m--^- r----^ -
morajo misliti na šolo svojih otrok, kje ^ P° ^sV^Ij^JfiS''mes4®' ,
otroke v šolo. AJi je potrebno, da povdar-jamo priznano edino pravilno načelo vzgoje, da se otrok samo v tisti Šoli res kaj nauči, da ima samo od tiste šole pravo korist, v kateri ga poučujejo v njegovem materinem jeziku/ Slovenski otrok spada v slovensko šolo. Mnogo je atarišev in še več je poklicanih in nepoklicanih svetovalcev, ki modrujejo: «Otrok, kateri hoče v poznejšem življenju res kaj doseči, mora z ozirom na našo državno pripadnost poznati dobro italijanski jezik. Žatorej je v korist otroka, če obiskuje italijansko šolo», Prvi stavek tega modrovanja je gotovo pravilen, Slovencu v Italiji bo le koristilo, če bo poleg svoje materinščine obvladoval tudi italijanščino. Toda iz tega ne sledi, da moraš otroka vpisati ▼ italijansko šolo. Videli smo in vidimo, da se otroci v slovenski Soli zelo lepo nauče italijanščine in da dobro napremijejo. Merijo se glede italijanščine vedno lahko s slovenskimi otroci, katere so slepi stariši vpisali v italijansko Šolo, Slovenski otroci obiskujoči slovensko šolo pa obenem v vseh ostalih predmetih, pred vsem seveda v slovenščini, prekašajo slovenske otroke, ki obiskujejo italijansko šolo. Ni čuda, ker jim je bilo od prvega začetka vse razlagano v jeziku, ki ga razumejo, v njihovem materinem jeziku. Le od takega pouka ima otrok resnično korist — edino oačelo, ki mora veljati in ki je pravilno, je torej sledeče: Slovenski otrok naj obiskuje slovensko šolo! Italijanščina naj bo predmet v tej šoli, da se jo otrok na podlagi pravilnega sistematičnega pouka res nauči! Vsako drugo stališče in naziranje je napačno, vsakdo, ki drugače svetuje, je kriv svetovalec.	_
Novo sredstvo za asimilacijo
Od vseh strani dežele prihajajo poročila in pritožbe, da se gostilničarjem od-iemljejo koncesije in zapirajo obrti. Zaprle so se tudi take gostilne, ki obstojajo dolgo vrsto let, celo po sto let, ki so torej pokazale, da odgovarjajo resničnim potrebam prebivalstva, V istih krajih, kjer se gostilne zapirajo, se obenem izdajajo nove koncesije. Ni mogoče torej domne-
sprehajal po ulicah, je nenadoma neprijetno presenečen zapazil, da mu fc zmanjkala listnica, v kateri je bilo spravljenih 60.700 čh. kron, dva funta Bterliaga in 100 Kr. Očividno mu je spretni žepar- — osvobodil listnico, ki
?'o je imel Svoboda "sprav^eno v notranjem sepu suknjiča.
Okradenec se j* podal na kvesturo ter tam prijavil dogodek« ki mu bo gotovo ostal v tf&jnem spominu,
\ '27 mornarjev Opeharil. Btvil uradnik pri pomorski vladi 33-letni Rpdoli Cattaro, stanujoč v ul. S. Michele it 11, je obljubljal raznim lahkovernim brezposelnim mornarjem, da jim preskrbi ukrcan}«, seveda proti primerni nagradi. S tem je spravil na svoj« Uma&ice 27 mornarjev, ki so mu iiročifi različne zneske denarja v upanju, ds Jim preskrbi vkrcanje. £ časom pa so lahkoverr.pfi uvideli, da jih je Cattaro opeharil. Nasnanm so ga na kvestuH in Cattaro je bil aretiran.
Dognalo s« j«, da j« mož osleparil mornarje za približno 15.00CT'lir.
Koafsk? dirke na Monfebetlu. Dirkališče :,e bilo vsled dežja, ki je padal v soboto, premočeno in VSled tega šo prbesle nedeljske dirke mnogo presenečenj, ki so »e prknerno izražale v ^voiSh, katere je plačeval totaiizator. Obisk dirk je bil kljub neugodnemu vremenu iššto povoden. Prihodnji dan dirk bo četrtek, dne 20. t. m.
Boks, V Ameriki sta se srečala te dni svetovni mojster v boksu t>ernpzey z argentinskim mojstrom Flrpo. Denapsey Je svej^a nevarnega MMrrotnika, ki s svojimi 98 kg tehta P kg večkaLcr on, poloiil v o minutah na tla. aimjvi so dohodki tekmovalcev: Dempsey prejel za to tekmo pol milijona d. larjcv,, r_po pa *60JOOQ dolarjev. Na vstopnini se je O priliki tekme inkasiralo 1,250.006 dolarjev.
Jožica Tušar Albert Mozetič
poročena PmČlna 17. septembra 1923.
S13
Vesti x GorKkesa
Hišne preiskave. V zadnjem Času so oblastva izvedla pri mnogih naših ljudeh v goriški okolici hišne preiskav«, ki sp pa ostale, kakor se zdi, brezuspešne, kajti aretiran ni bil nihče. Preiskave so se vršile n, pr. v Solkanu pri trgovcu Makucu, živino zdravniku Gerbicu, voditelju komunistov SranrnJCu In le, nekaterih komunistih, v Št. Petru pri Gorici pri bivšem županu černicu, Novi stavbeni zadrugi, društvu «Prcšer«n», učitelju Kramarju« Andreju Laslču, Vzroki teh preiskav nam niso znani. Najbrže vidijo nekateri Qudje strahove, ki jih ni,
Srpeaica. Na Sipebici m je vriila preteklo nedeljo lepa veselica ob obilni udeležbi iz okoliških vasi, posebno iz tavednega Bovca. Bralno druitvo «Stol» je uprizorilo RemČevo ialoigro «Ufatkarji», ići j« upustila v vseh globoko sled. Videli smo, da fe to ena najboljših naših iger in bi le Želeli, da bi šla čimprej črez sleherni podeželski oder. Igralci so položili vanjo vso ljubezen in doživeli smo trenutke, ko je človek pozabil, da gleda na oder, tako nas je sila in favljcnje teh prizorov iz domačega kmečkega življenja zagrabila. Razen domačega pevskega zbora, je nastopilo z dvema pevskima točkama tudi oživljeno društvo «Bukev» iz Trnovega in dokazalo s tem prvim nastopom, koliko veselja in po* žrtvovalnosti je v njem.
Bsfzssa eoreCifa,
iTrst, dne 17. septembra	1923.
Valuta na tržaškem trgu.
ogrske krone • % V •••••• i • 011	0*13
avstrijske krose 0.0320	0.0330
češkoslovaške krone ••••••• 68.25	6S-—
dinarji •• ...........34.7U
leji • ♦ • . . • .........10.25	10.7S
marke • 0 20	0-35
dolarji ............ . 22.60	22.75
francoski franki ••••••••
švicarski franki • • • • < angleški fuhtl pspktntl • ,
. . • 131-75 132.25 . . • 402— • • • 108.45 109.75
Mali oiiasi
Ske računajo po 20 BtoL beseda. — Najmaniša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot beseda. —. Najma&ffa pristojbina L 4.—* Kdor Oče ilnf&o, jpiafia polovično cena
SINGER-jev Šivalni stroj, zajamčen, se proda na obroke. Kupujejo se stari stroji, sprejemajo se popravila. Acquedotto 25. 1299
DRU2INA razpolaga s pol vagonom za izselitev v Jugoslavijo za konec oktobra. Naslov pri upravniltvu.	1300
UČENCA s primerno iolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na upravniStvo »Edinosti* pod 1887.	1301
PODLISTEK
f«)
fcNNIE VTVANTI;
KIRKA
Roman Marije Tarnovske. - Poslovenila G. B.
iJEliza je zaprla oči; njene ustnice so se pre-pDialc:
, »Bon Dieu de Paques, benis — nous.»
Tjoka jo je gledal in ihtel: Bon Dieu de Pa-4Ues, beni3 — nous.»
Katastrofa nas je dohitela. < Prilukov nas j« našel kaj kmalu. , Bili smo I tiri dni na Dunaju, se skrivali v taiem hotelu Viktorija, ko se prikaže nekega ie ves vesel in dobrega humorja. Ker nas je same, se je adelo, da je izginila njegova >na blaznost, ki jo je bilo opaziti pri njem V Orhi. Bil je zopet Prilukov iz Moskve, po-»ttežijive vitez, Lohengrin.
Ki govoril o preteklosti, ni omenil klorai;a. Ki me spominjal na sklenjene umore. Vesel in brezskrben nas je spremljal okoli v kočiji, v avtomobilu, v Prater, v Brul, na Semraering; vodil nas je v gledališča, h koncertu, v «tlngel-tangeU, v kabarč.*
Posluževal se je belega slona, da je kril vse stroške. Ko smo rabili denar, smo ga jemali iz kovčega. Obračunov nismo delali.
Za vse, karkoli smo potrebovali, smo zajemali iz ranjenega, belega slona — a nismo govoriti več o njem.
Udala sem se dnevnim dogodkom. Nisem mislila ne na prihodnjost, ne na preteklost, šibka in lena — treščica na vodi sem se popolnoma prepustila usodi — brez cilja, brez želji, brez volje.
Nekega dne sem doznala, da _ je zaprosil Kamarovskij policije vseh mest, naj me iščejo. Tedaj sem poslala Elizo na nasvet Prilukova v Neuhdtcl, da bi od tam brzojavila v mojem imenu Kamarovskemu; pomirila naj bi ga in preprečila njegova poizvedovanja.
čim sem omenila Kamarovskega, se je Prilukov zmračil; postal je čmeren in zamišljen in ves dan ni spregovoril.
Isti dan smo najeli ložo v gledališču «An der Wien» z namenom, da bo slišal Tj oka «Dle lustige Witve». Ob osmih je bil mali že na*, pravlien in ie vesel skakljal sem in tja in gle« dal skozi okno.
«Podvizajmo «e,» j« vpil, «kočija 2« Čakal podvizajmo sel,.. »
Nenadoma zavpiie ves vesel: «G1«1, glej!
Je oče Pavel) Tamkaj gre... Pap& Pavel!, j« zaklical na ves glas.
Prilukov ga je zgrabil za jopič in ga povlekel nazaj. Potem je pogledal skozi okno.
«Da, da,» je r«k«( zapirajoč okno in gledajoč me z groznim, visečim nasmeškom, ki sem se ga bala. «Je on.»
Sledil j« molk. Nato: «5edaj zadostuje. Na« pravili bomo konec.» V njegovih očeh se j« videl zločinec.
Objela sem Tjoko, ki je bil vsled nenavadne surovosti Prilukova ves otožen. In sem mu gladila mehke lase. Potem sem šepetala Elizino molitev:	J
«Bon Dcu de Paques, benis - nous.» «Joj mene! saj ni bila v«č velika noč.» Šli smo kljub vsemu v «Theater an der Wlen.» Medtem ko s« je zibal orkester v ritmu valčka In s« Je Tjoka ve« zamaknjen smejal, je ponavljal Prilukov zločinske besed«:
•Prisegla si, — prisegla si na svojega sina. C« se umakneš —- bo plačal on!»
Tjoka se je obračal k nama In •« je glasno smejal: «dej mama, kako j« lepol Glej debelega orožnika, ki plete...«
«Ko bi Kamarovskij odkril, da ai tu...» j« nadaljeval Prilukov. Prekinila sem ga: «Odootuimo. odnotuimo natflo.>
to na
«Zamin bi odpotovali. Našel bi nas kljub vsemu. .Ti markiraš preveč —» je dodal s ciničnim nasmeškom in me motril od nog do
Slave. Bolje je torej, da te ne najde z menoj, az ostanem v Viktoriji, a ti se preseliš jutri v hotel Bristol in ko boš tam, veš, kaj moraš storiti...»
Na veselih valovih valčka je plavalo zlobno šepetanje kakor strohnela mrha vodi kristalnočistega potoka.
Stresla sem se vsa prestrašena. Šepetala sem: «N«f... ne!... net...»
Oh tisti zvoki, tista Leharjeva godba,'ki jo vsi poznajo, ki s« jo sliši ob vsakem cestnem vogalu... ki je skrivnostno šepetala tudi meni!
*Jch gehe zu Maxim Da bin ich sehr intim! < i ich n«m« alle Damcn
B«i ihrem Kosenamen...»
Veftel« kitice so donele v mojih ušesih kakor krik zlobne furij«, ki so m« bičale s nesramnim preganjanjem, s krutimi nasveti...
Medtem, ko se je mali Tjoka Kn«jal in veselo toflk«l s ročicami, sem bila jaz, njegova mati, vea poglobljena in pogreznjena v obupu, . in zločin fe sklepal nad menoj valove izprijenosti kakor morje nolno blata.
ROJANSKO KOHSUMNO DJHJ5TVO (pri
cerkvi) i^pls«5e shižbo krčmana. Ponudbe naj se pošljejo 4o 23. t m. na odber, 1289
EGIPTOVSKI pj rofesar grafologlj« pove 4a podlagi svojih Študij vsakemu njegovo preteklost, sedanjost in bodočnost, i ts^ VU Geppa 10	12^
5)
ŠIVILJA »Če dftla pri iMlji ali trgovci, « mestu aH &a deželi. Istočasno bi lafcko p<* magala pri gospodinjstvu. Naslov pri uprcvV ništvu.	129S
UGODNA PRILIKA! Prode se dobro ohra* njen «Landauer Breh» v najboljšem stanju, novo prebarvan In velik mesarski voz po najugodnejši ceni. Cenjene ponudbe Franc Didič, Idrija.	12*4
SEDLARSKI vajenec se išče. Franr D«di4. Idrija.	1205
PRODA SE spalna in kuhinjska oprava. R-o-jan 9, gostilna. (Zraven cerkve).	1297
ŽAGA In cepilnica drv, popolna, z motorjem, se proda za polovično ceno. Garage Via Pilone 1, Trst.	1296
BRELJANTE, zlato, srebro in platin po naj«; vižjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II.	(45)
ZLAT, »rebrn in papirnat denar se kupuje ta
S odaja po unernih ceuah. Menjalnica v5a a c in t g GaUina 2, (naaproti botela Mon-cenlsio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. •	25
PllSSE'. Delo hitro in nat-nčno, velike hr majhne oblike, podviii, na pr.hliačo in na harmoniko. Oliva de Battisti, Via S. Seba-»liano Št. 4-III Trst. Vhod pri prodaji listov
51
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plaćam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	58
PRODAJALKO, starejšo, dobro izvežbano manufakturistinjo, katera je že več let servirala v večjih trgovinah, zmožna slovenskega in italijanskega jezike, z dobrimi referencami, za takojšnji ali poznejši nastop: sprejme V. Šket, manufakturna trgovina, II. Bistrica.	1274
ODDAM sobo s hrano najraiše dijaku. Srebot, Campo S. Giacomo 16, I.	1280
BABICA, diplomirana, sprejema noseče, ljubezniva oskrba, tajnost zajamčena, govori , slovensko. Corso Garibaldi 23, I.	1291
VELiiPODJETJE se proda na Štajerskem blizu Konjic. Obsega okoli 24 ha gozda, travnikov, njiv in vinograda, 4 stanovanjske hiše, 2 viničariji, veliki umetni mlin, pekarno, polnojarmcnik, električno ccntralo, veletrgovino z lesom in deželnimi pridelki, tovarno za pohištvo in zaboje, vse s stroji in popolno pritiklino. Lega je ob železnici, ki se gradi. Uporabiti se da vodni! ^ KO HP. Pokrajina je bogata na lesu in vin Prodaja se vrši le vsled družinskih razmer. Inloimacije L. posredovanje vrši notarska pisarna v Konjicah, - Slovenija (Jugoslavija).
1277
Z DNEM 20. SEPTJtASBRA začne prevažal.je blaga z krrimi kamjoai. in sicer vsaki pon-deljek in četrtek iz Trsta v Postojno in obratno. V Trstu, Via Rossini št. 10, v Po« stojni špediter Vio. Sprejemajo ce razda-čenja in pošiljatve za Jugoslavijo, Avstrijo notranjo Istro in Dalmacijo.
JEANNE VERTES - LEBOURG. Fnmcoskl inedeli za vezenine. Via Milano 15. 1279
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nafl nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast
Anton
adjunkt kr. podprefekture v Goric!
danes ob 11. ure mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil 18, septembra ob 14. uri iz hiše žalosti v Gorict, Via Caprin St. 14.
GORICA. 16. septembra 1923.
Želujoč! ostsll«
Brez posebnega obvestila. Prosimo, da so opustijo fcalai obiski.
bo 21. septembra
in to radi narodnega praznika ki se praznuje prejšnji dan
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunlcoll 89 na drobno in za družine VBa Giuliani 32. Priporoča se lastnik
(468)
FR. iTRANCAB*.
NAZNANILO.
Tvrcfka Žagar & Plesničar se je
preselila iz ulice G. Donizetti 5 v ulicc S. Francesco 18 vogal via Palestrina (poleg tiskarne „Edinosti".)
Med tem ko obveščamo ugl. klijentelo, se toplo priporočamo za nadaljno naklonjenost. Izdelujejo se vsakovrstni likerji. — Direktn? uvoz ruma in konjaka.
Specijaliteta: domači troplnovec, brinje-vec in slivovka. Velika izbera domačih vin. Skladišče testenin „PEKATETE" in olja. Telefon 38-72.	tt83^